Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS
mesečno 23 Din polletno ISO Din celolelno 300 Din
za Inozemstvo
mesečno 40 Din nedellskn lzdn)n celolelno vJugo-slavlll 120 Din. za Inozemstvo 140 D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov t stolp, pelli-vrsla moli oglasi po 1'30 ln 2 D,večji ofllasl nad 45 mm višine po Din 2-SO, velllcl po 3 ln 4 Din. v uredniškem delu vršilca po 10 Din n Pri večjem p naročilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondellka ln dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopllar/evl ulici it. 6/1/1 Rokopisi se ne vračalo, nelranHlrana pisma se ne spre/emalo Uredništva telefon it. 2050. upravništvo št. 2328
Informativen Ust za slovenski narod
Uprava le vKopltarlev! ul.il.B ^ Čekovni račun: C/abl/ana štev. lO.GSO ln 10.349 xa Inserate, Saralevošt.7503, Zagreb št. 39.011, Praga ln Dunat št. 24.797
Čemu brezverna šola ?
Svet veliča danes mater in otroka. Razumljivo: v goli grozi gleda pred seboj pogin, začet iz korenin življenja, najgotovejši, najne-zadržnejši. Možje in žene ne marajo očetovstva ne materinstva, z umetnimi sredstvi more in duše v sebi cvetje življenja. Ne poznamo, ne doumemo več prave lepote življenja, nekaterim je v očeh samo prijetnost, uživanje, lagodnost; drugim je še premalo teh čutnih draženj in dobrin, z rafinirano brezobzirnostjo do bližnjika in do družbe iščejo in jemljejo nove opajajoče omamljive vsebine svojemu ubogemu praznemu življenju; še drugi vsega že presiti in naveličani, ljubkujejo pse in mačke po naročjih in zopet drugi to življenje obupani odvržejo.
Temu življenju nasprotna se razgrinja slika življenja roditeljskega, prešinjenega z dihom vere v idejo božjo. Materinstvo neskrče-no, neomejevano pomenja v siju svojega razmerja do družbe, v službi človeštvu poosebljeno odpoved, četudi hrani samo v sebi lepote in bogastva dovolj, vendar je vsa ta silna, čudovita lepota dosegljiva samo ob roki božji. Ni skladno življenje, ni lepo in polno, če ni prešinjeno do dna globine od ideje božje. Prav posebno tista stran življenja in hotenja, ki je ne nosi samoljubje ali samoljubna ljubezen, oslane nepopisana, če ne gore vanjo dela — črke iz nesebične požrtvovalne ljubezni, izvirajoče iz Boga.
Kdo bi rodil otroke, s katerimi se lagodnost življenja toliko zmanjša, če ne veš zato nikakega vrednega razloga! Najvitalnejše potrebščine ti postanejo ob večjem številu otrok skoro nedosegljive, gospodarji ne marajo v stanovanja otrok, ciganil boš morebiti brez doma in brez upanja, da ga kdaj dosežeš, potikal se po luknjah, po kotih brez solnca in skoro brez zraka. Trepetal boš celo, ali zrno-reš, da kriješ stroške za opisano mizerijo z vsem neumornim, zvestim, strokovno prvovrstnim delom. In obleka, počitnice, oddihi, potovanja, izleti, na kar lahko mislijo tvoji stanovski tovariši, na vse to niti pomisliti ne smeš. Dalje je treba otroke tudi pripraviti za prihodnost, treba jim je obleke, obutve, šole, izobrazbe. Vso to dolgo, nepregledno vrsto skrbi in žrtev si prihraniš, če slušaš blagohotne nasvete, da se varuješ otrok, ali če te ostraši pred njimi posmeh, ali te izpreobrne surovo roganje ali graja k modri uvidevnosti od »stare nekdanje neumnosti«, ko so starši še živeli v prvi vrsti za otroke, ne zase. In koliko bolečin in trpljenja si prihraniš ti, mati! Koliko že do poroda, koliko pozneje, koliko vročih dni, koliko prečutili težkih strahupolnih noči! Koliko boli ob nesreči, bolezni, skrbeh in neuspehih otrok! Iu povrh vsega drugega je zagrenjeno materino življenjsko delo s toliko nehvaležnostjo! Ob vsej neizogibnosti, s katero je vezano človeštvo z vso bodočnostjo na brezpogojno zaupanje na mater, nima mati-državljanka po posameznih državah niti toliko državljanskih pravic kolikor jih ima zločinec, kadar je prebil kazen! Mati, ki zastavi z vsakim porodom svoje življenje za novo življenje, ne za smrt kakor vojak v boju, je brez državljanskih pravic kakor zločinci in norci.
Še večjo krivico kakor je ta državljanska materina brezpravnost pa bi storila očetom in materam nasilno uvedena brezverna šola. Ne oče, ue mati, drugi — brezverci — naj odločajo o vzgoji mladine! Materi in očetu hladno prepuščajo bedo in skrb za otroke in z otroki, ko pa se jim zahoče živega materijala, najdražjega in najdragocenejšega — za uresničenje brezvernih idej, takrat pa drzno posegajo po mladini in gazijo brez sramu najprvotnejše, najsvetejše pravo, pravo rodbine.
O »jasno je, da ni plena na tej sledi«, ne prinaša materijelne koristi roditeljski poklic, pozna se to dobro: skoro samo, čc ne prav samo med vernimi rodbinami so še številno družine, z mnogimi otroki, ker jim jo življenje sveto, brezverstvo pa zanika najsilnejšo vseh ljubezni: v Bogu posvečeno mogočno ljubezen, polno žrtev, premagovanja in utrjeno v odpovedi, brezverstvo ruši zakone, zastruplja rodbine, ubija življenje. Z vero tudi zakon in rodbina stoji ali pade. — Tudi tisto življenje, kolikor ga priteka iz rodbin, ki umetno omejujejo število svojih otrok, je velikokrat zlasti po duhovni moči in zdravju že odkraja le drugovrstno, ker je že iz prvega početka bolj prepleteno s sebičnostjo, ker ni izšolano takoj v prvi dobi življenja v sožitju z mnogimi enakimi — brati in sestrami —, ki bratski dele dobrine in težave v enakih deležih.
Matere in očetje živo čutimo, da potrebuje današnji rod za ozdravljenje človeštva ne versko mlačnejših, temveč versko vnetejših šol kakor so sedanje z jasnim verskonravnim ciljem. Ob usihajočem življenju, ob brezsrč-nosti, neusmiljenju, ob pojemanju in izgubljanju ljubezni do bližnjika in do rodu se tudi bridko zavedamo, da ne potrebujemo lepih besed niti slave materinskih dni, temveč temeljnih človeških pravic, da moremo rešiti z njimi bodoči rod pretečih groz in bojazljivega samohotnega pogina.
Sami očetje in matere Ireba da določamo
Demisija Baldtvinovega kabineta
Danes avdienea Maedonalda - Kako bo sestavljena Macdonatdova vlada - Konservativci in delavska
stranka absolutno proti liberalcem - Mnenje časopisov
London, 4. jun. (Tel. »Slov.«) Baldwin jc danes podal oficielno demisijo svojega kabineta. Ob 10 dopoldne je bil v Windsorju v avdienci pri kralju, ki je trajala nad eno uro.
Takoj nato je kralj povabil k sebi Maedonalda na avdienci, ki pa je radi bolehnosti kralj; določena šele na jutri opoldne. Macdonald je bil ravno na konferenci z delavskimi voditelji Thomasom, Clynesom, Snovvdenom in Hendersonom, ko mu je bilo sporočeno vabilo Macdonald se že danes bavi s sestavo kabineta, ki bo po splošnem mnenju sestavljen koncem tedna. Za jutri popoldne je sklicana skupna seja narodnega sveta delavske stranke in predsedništva delavske parlamentarne frakcijo. Na tej seji bo Macdonald poročal o svoji avdienci pri kralju.
London, 4. jun. (Tel. »Slov.«) Včerajšnja seja ministrskega sveta je trajala nad dve uri in bila zelo viharna. Chamberlain, kateremu je veliko na tem, da bi vendar potoval v Madrid, in Churchill sta nujno svetovala Baldwi-liu, naj ostane v vladi do sestanka parlamenta. Baldvvin pa je odločno izjavil, da nikakor noče onemogočiti socialističnemu ministrskemu predsedniku, sestaviti prestolni govor za prihodnje zasedanje parlamenta. Demisijo vlade je Baldvvin izposloval šele potem, ko se je obvezal, da iina pred sestankom parlamenta seja konservativnega parlamentarnega kluba odločiti, ali Baldvvin še ostane voditelj stranke in kako naj se vodi politika stranke v opoziciji.
V parlamentarnih krogih so danes smatrali, da je zelo verjetna naslednja sestava Macdonaldovega kabineta, pri čemer se opozarja, da je dvomljivo, ali bo Henderson pripravljen, prevzeti zunanje ministrstvo.
Po tej verziji bo vlada sestavljena tako-le: Predsednik Macdonald, lord-čuvar pečata CIy-nes, lord-premier Parmoor, finančni minister Snowden, notranji minister Ualton, minister z;; dominijone in kolonije Thomas, zunanji minister Henderson, vojni minister Arnold, indijski minister lord Olivier, minister za zrako-plovstvo lord Thomson, mornariški minister Chelmsford, trgovinski minister Trevelljan, minister za zdravstvo Osvvald Mosley, poljedelski minister Buxton, škotski minister Gra-liani ali Thoni Jonston, prosvetni minister Miss Laivrence, delovni min. Arthur Green-wood, penzijski minister Itoberts, poštni minister Hartshorn.
Macdonaldov program
Berlin 4. jun. (Tel. Slov.) V intervjuvu v •Vorvvartsu« izreka Macdonald velik optimizem in veselje za iniciativo, obenem pa tudi ne-zanimanjc za liberalce. Ena od posledic volitev je ta, da vsaka stranka smatra tretjo stranko za nezaželjeno. Na opozorila glede krivic voliv-nega sistema je odgovoril z ostro polemiko proti proporcionalnemu volivnemu sistemu. Iz dejstva, da je Macdonald naglašal svoje neza-nimanje za liberalno stranko, je sklepati, da niti delavska stranka niti konservativci nikakor nc bodo vpoštevali liberalcev in da sta obe stranki edini v tem, da se vodi proti liberalcem boj do uničenja-
Glede zunanje politike je omenil: Če pridemo do vlade, bomo že prihodnji dan začeli proučevati položaj in sprožili tipalke. Mednarodni razgovori morajo stalno ostati v teku, da se prepreči zastoj, kakršen je današnji. Resnična razorožitev velesil predpostavlja za cilj njegove politike mednarodni razorožitveni do-
govor. Posebno toplo se je izrazil o politični zrelosti angleških žensk in o spremembi njihovega stališča tekom zadnjih 20 let-
London, 4. jun. (Tel. Slov.) Predsedništvo delavske stranke se sestane jutri pod predsedstvom Maedonalda na sejo, da določi smernice za vladni program- Konccm tedna bo liberalna stranka razmotrivala težavni politični položaj. Čuje se, da boLloyd George brezobvezno sporočil delavski stranki, cla jo bodo liberalci tako dclgo pustili vladati, dokler se bo omejila na to, da bo vodila zunanjo politiko po načelih, ki večinoma ined obema strankama soglašajo, in če ne bo delala preveč drznih eksperimentov, ki presegajo liberalni gospodarski program.
London, 4. jun- (Tel. Slov.) Listi obširno pišejo o odstopu vlade. Times- izjavljajo, da ni mogoče zahtevati od Baldsvina, da bi ostal na svojem mestu, ker je dežela govorila proti njemu Delavska vlada je neizogibna. List podčrtava Macdonaldovo izjavo, da je treba čim najbolj prihraniti deželi za prihodnji čas vznemirjanje z novimi volitvami- Konservativci bodo novo vlado ocenjcvali pravično. Daily Tele-graph« obžaluje, cla je vlada sklenila odstopiti. Tudi Daily Express smatra BalcKvinov sklep v danem slučaju za edino možno pot. Liberalni Daily Cronicle« je zelo rezerviran in pravi, da je še dosti časa za razburjanje- Tudi socialistični »Daily Herald« kratko izjavlja, cla je Baldwin storil prav, ugotavlja pa, da nova vlada ne bo imela lahkega dela.
London, 4. jun. (Tel- Slov.) Od dveh mandatov na angleških vseučiliščih so dobili konservativci enega, drugega, dosedaj konservativnega pa je dobila ženska, ki izjavlja, cla je izven strank
Belgrajski proces
Belgrad, 4. jun. (Tel. »Slov.«) Danes se je nadaljeval proces proti Puniši Račiču. Zanimanje za zagovore zagovornikov je bilo majhno, tako da je bila dvorana skoro prazna. Občinstva sploh ni bilo.
Kot prvi govori dr. Vladan Popovič. Bavi sc s prvim slučajem v obtožnici, s poskusom uboja Pernarja. Pravi, da se to dejanje Rači-čevo mora kvalificirati kot zločin po § 156-2 s. k. z., to je kot poskus nameravanega uboja. Račič je streljal radi tega, ker se ni hotel Pernar opravičiti.
Sodišče o slučaju ne more razpravljali, ker Stjepan Radič ni vložil prijave radi poškodbe, ki mu jo je prizadejal Račič in ker ni plačal takse 50 Din.
V nadaljnjem se bavi s slučajem Pavle Radiča. Trdi, da je Račič navalil na Pavla Radiča, ker je ta hotel navaliti nanj. Nekatere priče navajajo, da je Puniša Račič rekel Pavlu Radiču, predno je streljal nanj: »Ha. baš tebe iščem!« Te besede sc ne morejo vzeti v presojo, trdi Popovič. Ako je Račič to izrekel, se tega ni zavedal.
Apelira na sodišče, da Račiča proglasi za nedolžnega in ga izpusti.
Nato je predsednik odredil odmor. Po pavzi je dobil besedo branilec dr. Blagojevič. Pravi, da je Puniša Račič izredno dober človek, ki da sploh ni vedel kaj dela. Nato se bavi zagovornik s političnim delom Stjepana Radiča v pretekli skupščini.
Nedalje trdi, da so obstojale v skupščini
napadalne kolone. V prvem redu so bili kmetje, a v drugem ljudje, ki jih je vodil dr. Pernar. O njem pravi, da je nosil revolver.
Nato prehaja na slučaj Pavla Radiča in Jurija Basarička. O Pavlu Radiču trdi, da je bil človek, ki ve, kaj hoče, ne lak, kakor je bil Stepan Radič. Pavle Radič je bil duševno izredno uravnovešen. Bil je velika nacionalna osebnost. Imel je velik vpliv na Stepana Radiča. Ta vpliv je pa prenehal, čim se jc kazalo nasprotje med njim na eni strani in Stepanom Radičem in Pernarjem na drugi strani. Dr. Blagojevič izredno obžaluje smrt Pavla Radiča in pravi, da bi bila danes situacija čisto drugačna, ako bi bil ostal pri življenju.
Tudi za Basarička je mnenja, da jc bil velika nacionalna osebnost, visoke kulturne naobrazbe, dober mož in rodbinski oče. Puniša Račič je vedel o dobrih lastnostih teh dveh poslancev. Zakaj jc streljal ravno na nje? Puniša Račič jc streljal na nje, ker ni videl osebnosti, ampak prikazni, ki gredo proti njemu.
Belgrad, 4. jun. (Tel. »Slov.«) Ob H popoldne se je razprava proti Puniši Račiču nadaljevala z govori odvetnikov. Prvi je govoril
Žika Ružič.
Pri tako važnem procesu, kakor je obstoječi, je treba iznesti vse potrebne detajle, da pride do objektivne resnice. Brezdvomno je najvažnejša činjenica, ki je dovedla do dogod-
s pomočjo svoje izpričane ljubezni do otrok njihovo vzgojo, sami izbiramo zanje šolo. Roditelji, posebno matere, zaupamo le verski šoli z malenkostno izjemo morebiti. Naš cilj je verska šola. Kjer je brezvercev zadostno število, naj imajo za svoje otroke brezversko šolo, če imajo zanjo dovolj otrok; nikakor pa ne, da bi dovolili zaradi takih staršev s peščico njihovih otrok obrezveriti vse šolstvo.
Otroke vernih staršev vzgajati v versko-brezbarvni ali brezverni šoli bi bilo nasilje nad rodbino, hujše kakor pa v domovini negovano sovraštvo do domovine. Otrokom vernih družin diktirana brezverna ali verskobrez-bnrvna šola bi sramotila lojalne državljane-roditelje, bi sejala v srca odpor in nezadovoljstvo in izpodkopavala medsebojno zaupanje. Čemu torej brezverne šole? Seveda brezverce, ki ne marajo svojih otrok, žene sla, da bi se polastili mladine, vzrasle iz vernih staršev, ki se otrok ne branijo.
Nihče drugi ne bo preudaril tako skrbno kakor uprav starši, katera vzgoja bi bila za otroke najboljša, ker otrok ne vzgajamo zase, ampak zanje same in ker jih ljubimo. Katere viste vzgoja pa je za narod boljša: verna ali brezverna, pa tudi ne more biti več dvomljivo; dovolj jasno govori zgodovina ljudstev in sedanja statistika o njih.
In še eno. Nihče ne more namestovali očeta in matere v njihovem poklicu. Kako kla-verno izpade vsa javna skrb za sirote, za naj-denčke in za druge podobne »ptičke brez gnezda« ob stokrat obilnejših sredstvih, kakor jih imamo sorazmerno roditelji! Koliko gorja doživljajo laki otroci, kako malo toplote ogreje njihovo mladost! V kake spake se sprevrže-jo Cesto najblažje zamišljene javne institucije, osnovane v blaginjo mladini!
Edino pravično naj tedaj tudi nihče ne posega po pravicah, ki so po najprvotnejšem pravu svoje roditeljem 1
ka v Narodni skupščini psihološko stanje Pu-niše Račiča, v katerem se je tedaj nahajal.
Balkan je bil v preteklosti kraj najl jutejšili bojev. Vsi narodi, ki so živeli tu, so bili kruti it; surovi. Na nesrečo je živel ravno v vardar-ski in moravski dolini, kjer so različni narodi vpadali, srbski narod. V tem dejstvu je iskati vzrok, da je srbski narod gledal največjo srečo v močni nacionalni državi. Istočasno se je ludi v Črni gori rodilo junaštvo iu nacionalizem, ki sta segala do neba. »Junaki! Ono, kar morete braniti, lahko pokrijete z dvema prstoma. Branite domovino, ne pozabite na vse ono, kar se poje ob spremljanju gosli v narodnih pesmih!« Tako so nagovarjali ob vsaki priliki črnogorski vodje svoj narod, ki je cenil vi-teštvo, junaštvo in čast več kot svoje življenje. Laž se jc smatrala za najogabnejše dejanje. Roparstvo se je cenilo samo radi tega, ker ropar vendarle stavi svoje življenje na kocko. Črnogorska miselnost je v nacionalnem smislu še mnogo višja kot srbska.
Hrvatska miselnost je drugačna. Za Hrvate je ljubezen do domovine metafizičen pojm, med tem ko je za Srbe življenjsko čustvo, rojeno na bojnih poljanah.
Radi teh različnih mišljenj jc nastalo v skupščini stanje, ki je dovcdlo do katastrofe, ker se ni izbiralo sredstev v borbi.
Na Punišo Račiča so padale žalitve: »Lopov! Opljačkal si begove! In vendar je imel Puniša Račič toliko sile, da se je obrnil na predsednika skupščine s prošnjo, naj ga zaščiti. Ko so to ni zgodilo, se je obrnil na Pernarja z zahtevo, naj se oprosti. Ko je tudi ta poslednja nada padla v vodo, jo moralo priti do eksplozije.
Nato Ružič definira na podlagi medicinskih iu psiholoških dognanj pojm podzavesti. Prvo dejanje nasproti Pernarju je storil v razdraženem stanju. Dalje pa je ravnal v ekstazi, njegova dejanja so bila refleksi, eksplodiral je dolgo zadržani vulkan podzavesti.
»Opozoril bi,- pravi govornik, na paragraf 53 srbskega kazenskega zakona, v katerem se pravi, da je krivda le tedaj, ako je bilo dejanje izvršeno z lastno voljo. Ta paragraf odgovarja členu 70 francoskega Code de Napoleon, od koder je bil prenesen. Svobodna volja je največji vzrok vsakega dejanja in tudi psihičnega stanja. Puniša Račič ni mogel meriti, niti mu ni bilo treba, ker je znašala najdaljša razdalja med njim in Pernarjem 3 in pol metra. Drugi so bili vsi bliže.
Razprava proti Puniši sploh ni potrebna. Takega Puniše, kakor je danes pred nami, ' sploh ui treba.
Na drugi strani moramo ugotoviti, da pri-fe in njih izpovedi niso polnovredne, ker je viadal v skupščini peklenski ropot. Opozicija je mislila, da je v smrtni nevarnosti. Radi tega strahu ni mogla spoznali cele resnice. Iz tega vzroka je treba vec verovati pričam iz vladne večine, ker se oni niso smatrali v živ-Ijenski nevarnosti. Toda niti na tem ne insi-stira. Kako enostranske so bile izjave liadi-fcevcsev, se vidi iz tega, xla niti Pernar, niti njegovi prijatelji niso izpovedali, da je bil Pernar zaklieal: »Lopov! Opljačkal si begovek N« izjave one fatalne žene, o kateri nihče ne ve, kdo in kje je, se ne smemo ozirati. Končno kaj moremo dati na izjavo priče Masira, ki pravi, da je Puniša streljal popolnoma hladno. Ne bi navedel Mašiča, ako ne bi bil njegov oce moj profesor, človek izmed onih, radi katerih aolnce sije!
Priči Božoviču Gojku ne moremo verjeti žc radi tega ue, ker mu }e bil Radič ponudil mandat.
Citira definicijo za namero iz rimskega prava in pravi, da se za slučaj Puniše Račiča ne more uporabiti. Zakaj nista prišla v Belgrad Pernar in Grandja- Ona dva morata biti tukaj. Ne mislim na žene Pavla in Stepana Radiča, ki sta dve častni ženi. Toda I crnar in Grandja bi se morala pojaviti pred tem sodiščem. Branilec ostro kritizira Pernarjevo pismo, poslano belgrajskemu sodišču. Stjepan Radič, da ni hotel dati v Belgradu pred preiskovalnim sodiščem pod različnimi izgovori nobene izjave, ko pa je prišel v Zagreb, je takoj dal obširno obvestilo- Zakaj ni hotel tega storiti v Belgradu? To daje misliti.
Pariška porota je oprostila ubijalca Essad paše, ker je delal v političnem afektu, dasi je prišel v Pariz iz Albanije z orožjem v roki, da ubije Essad pašo. Dunajska porota je osvobo-tfila gospo Camitiu, ki je ustrelila Panico, ker je storila svoj zločin iz maščevanja. Praški sodniki so osvobodili slugo Cena Bega. češ da jc udanost proti gospodarju omejevala svobodno voljo- Prosim torej sodišče, da sedi Punišo Račiča iz vidika, da je streljal brez namere, brez svobodne volje v ekstremnem afektu.
Po četrturnem odmoru se je razprava nadaljevala. Govoril je advokat
Dr. Nikola Petrovič-
To sodišče ni pristojno, ker se Narodna skupščina ni zavedla svoje dolžnosti, da bi izročila Punišo Račiča sodišču.
Naš narod živi po treh velikih principih: vera v Boga, udanest kralju, vernost domovini. Vuniša Račič je bil veren; Puniša Račič je mnogokrat izpostavil življenje za domovino. Tem trem principom je ostal veren od detinstva pa do danes.
Nato iznaša govornik zgodovino Hrvatov od začetka pa do 20. junija. Navaja Nikolo Zrinjskega, kmečke upore Malije Gubca, pragmatično sankcijo, Ilirijo, maršala Marmonta, bana Jelačiča, hrvatsko univerzo. Navaja, da so se Hrvati v Avstro-Ogrski borili za svojo samostojnost. Srbi so se pa borili za svobodo drugih. Tomo Popovič in Puniša Račič sta ponovno izjavila, da sta pripravljena, če je treba, žrtvovati svoje glave za ujedinjenje in sporazum s Hrvati.
Puniša Račič je delal v afektu in brez svobodne volje- Zato naj se sodi po paragrafu 53 srbskega kazenskega zakona. Če se to ne upošteva, naj se da ves materijal zdravnikom v pregled 'in konstatacijo, ali je bil v momentu de-pnja v duševnem afektu ali ne.
Nato kritizira nekatere dosedanje zdravniške izpovedi, posebno ob pregledu Stepaua Radiča. Ne zahteva nobene odškodnine, ker je mnenja, da, braneč Punišo Račiča, vrši svojo nacionalno dolžnost.
Po četrturnem odmoru je dobil besedo bra-
trifcelj
dr. Ljubcmir Maksimovič.
Insistira na dejstvu, da je moralo priti do dogodka 20. junija. Zahteva za vsako kazensko dejanje posebno kvalifikacijo; za Pernarja paragraf 156, 2 v zvezi s paragrafi 41 in 44 s. k. z.; za Pavla Radiča in Basarička paragraf 156, 1 v zvezi s paragrafi 54, 2; za Grandjo paragraf 156, 1 v zvezi s paragrafi 41, 44 in 54, 2; I za Stepana Radiča v zvezi s prehodnimi tudi ' paragrafe 158, 151 in 154 s. k. z.
Razprava je bila ob 7 končana in se bo nadaljevala jutri ob 8 zjutraj- Govorilo bo še vseli 21 advokatov in vsi trije obtoženci. Računa se, da se bo razprava končala v soboto zvečer.
Belfirajske vesti
Nj. V. kralj je podpisal ukaz, s katerim se imenuje Radomir Šaponjič, ravnatelj tiskovnega oddelka, za svetnika in odpravnika poslov v Kairu, Stanoje Pelivanovič, dosedaj odpravnik poslov v Kairu, je postavljen za svetnika in odpravnika poslov v Rigi.
Finančni minister dr. švcrljuga se je danes iz Zagreba vrnil v Belgrad.
Poljske delegate je danes sprejel trgovinski minister dr. Mažuranič v krajšem razgovoru.
Nj. V. kralj je sprejel v avdieneo belgraj-skega župana Miloša Savčiča in bivšega ministra dr. Uroša Krulja.
Prosvetno ministrstvo je izdalo večji razpis, v katerem opozarja, naj se posamezniki ne obračajo po nepotrebnem na ministrstvo
• 1», .1 n „ n t .t L-l«,*a,il, lffl ft tt T IA nO-Ml ptUCbiU IU UU liuj » .'lO.MJ ■------- j - I' '
trebno, predložijo vse potrebne priloge.
Nov vojaški ukaz je izdalo vojuo ministrstvo.
Poteh pogajanj s Poljsko
Belgrad, 4. jun. (Tel. »Slov.«) Vaš dopisnik je imel danes priliko, razgovarjati se s člani naše delegacije, ki se pogaja s poljsko delegacijo za sklenitev trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Poljsko. Za Vaš list je dal ta član to-le mnenje:
'Danes smo se sestali na prvi sestanek s poljsko delegacijo. Popoldne smo imeli sejo tako zvanega ožjega odbora naše in poljske delegacije. Jutri se bo sestal plenum, ki mu bodo prisostvovali glavni člani obeh delegacij. Poljska delegacija zahteva na podlarfi svojega trgovinskega sistema, to je na podlagi kontingentiranja in posebnega dovoljenja za uvoz posameznih predmetov iz tujih
držav v Poljsko, najprvo, da pridemo na čisto glede carinskih tarifnih postavk za liste predmete, katere nam bo Poljska dovolila za %voz v svojo državo. Pogajanja se prično v obratni smeri, kot je pri teh pogajanjih običaj. Najprvo bomo začeli s carinskim tarifnim delom. Če bo tu uspeh, bomo prešli na splošni del, ki je pri drugih pogodbah navadno v ospredju. Ali bo naša delegacija dolgo časa pristajala na ta način razprave, trenutno še ni jasno. Od tega, aH bo poljska delegacija vztrajala na tem vrstnem redu in ali bo naša vlada ta vrstni red odobrila, je odvisen uspeh teh pogajanj.«
Pred madridskim zasedanjem D. JV.
Pariz, 4. jun. (Tel. »Slov.«) Madridsko zasedanje Sveta Društva Narodov se pričakuje z največjim zanimanjem, dasi neposredno po angleških volitvah najbrže ne ho prineslo pozitivnih odločitev, posebno pa ne v francosko-nemškem vprašanju. Glavpo zanimanje vlada za bodoča pogajanja glede narodnih manjšin, posebno v gornješlezijskem vprašanju, o katerem je verjetno, da jc Zaloški včeraj razpravljal z Briandom. Petit Parisien« zagotavlja, da bodo države, ki so podpisale manjšinske pogodbe, popolnoma j zadovoljne s poročilom odbora trojice. Ta I odbor je izjavil v svojem poročilu, da se garancije, dovoljene manjšinam, nikakor ne bodo pomnožile s tem, če se bo pri sklenjenih pogodbah kaj spremenilo.
Rtstšfškacsm tafaranskih pogodb v petek
Milnn, 4. jun. (Tel. »Slov.«) Ratifikacija lateranskih pogedb jc končnoveljavno določena na petek 7. junija. Mussolini in kardinal državni tajnik Gasparri bosta ratifikacijske listine izmenjala v zgodov. palači Venezia.
Belgijci sprejeti nemški prediog
Pariz, 4. iun. (Tel »Slov.«) V zadnjem trenutku so Belgijci izjavili, da so pripravljeni
za posebna pogajanja z nemško vlado o vprašanju medvojne marke ter je s tem odstranjena "lavna ovira za sporazum na konferenci strokovnjakov. Gotovo je, da se bo konferenca še tii teden končala s tem, da se bo sestavilo enotno končno poročilo, ki se bo podpisalo nr.jbržo v petek. V vprašanju medvojnih mark v Belgiji so se sporazumeli na predlog nemške vlade, da se sklene pactuiii de contra-hendo. Nemška vlada se s tem obvezuje, da bo nemudoma začela pogajanja v Bruslju po svojem zastopniku ravnatelju Ritterju. Belgijcem še je razen tega obljubilo, da Nemci ne bodo zahtevali nobenih terilorijalnih protikoncesij.
Pogajanj a s Španijo bodo v Belgradu
Belgrad, 4. jun. (Tel. »Slov.«:) Institut za pospeševanje zunanje trgovine bo pričel poslovati najbrže šele v jeseni. Trgovinsko ministrstvo je naprosilo finančno ministrstvo, da otvori kredit 1,500.000 Din in naj se izjavi, ali smatra ta kredit kot običajno podporo ali pa kot redni proračunski kredit, ker bo šele potem mogoče dognati, ce bo mogel pričeti institut z delom.
Glede trgovinskih pogajanj s Španijo smo zvedeli v trgovinskem ministrstvu, da so Španci naenkrat pričeli forsirati, da bi se pogajanja vršila v Belgradu in ne v Španiji in da bo španska tlelagacija prišla v Belgrad in da bi naša delegacija ne prišla v Madrid.
Zahteve vinogradnikov
Belgrad, 4. jun. (Tel. Slov) Danes je ministra za kmetijstvo posetila deputacija vinogradnikov iz vse države. V deputaciji so bili tudi zastopniki slovenskega vinogradništva. Vinogradniki in minister so v daljšem razgovoru prerešetavali ves položaj, ki je nastal za vinogradništvo z zakonom o vinu. Dalje so prede-batirali položaj, ki je nastal po konferenci o pravilniku k zakonu o vinu, zlasti položaj, ki je nastal po zakonu o trošarini.
Vinogradniki so predložili ministru daljšo spomcnico, v kateri stavljajo svoje zahteve glede trošarine, ki naj se zniža, dalje glede občinske in oblastne trošarine. Tozadevno so ministru predložili obširno spomenico. Minister je vinogradnikom obljubil, da bo po svoji moči interveniral, da se v finančnem ministrstvu ugodi njihovim zahtevam. Vinogradniki so ministra posebej opozorili na krizo, ki je nastopila za naše vinogradništvo- Dalje so ga opozorili na slabo letino, na ostro zimo in pozebo, zlasti na elementarne nezgode, ki so se pripetile v pomladnih dneh.
Od ministra dr. Frangeša je deputacija odšla polna zaupanja, da bo pomagal, kolikor bo sploh mogoče; tako važni panogi, kakor jc ravno vinogradništvo.
Dunajska vremenska napoved: Večinoma oblačno, včasih dež, ,v severnih alpah nižja temperatura.
Pariz, 4. jun. (TcL »Slov.«) Briand in Za-leski sta danes z istim vlakom odpotovala v Madrid. Madjarski min. predsednik Bclhlen je včeraj popolnoma ineognito dospel v Pariz in se takoj odpeljal dalje v Madrid. V Parizu sc smatra, da bo ostal Briand v Madridu najmanj do 17. junija. Ker so privatni razgovori med Briandom in Stresemannom sicer velikega pomena, vendar pa radi odsotnosti Chamberlaina niso odločilni, je Briand opustil svojo prvotno namero, da bi ga spremljal generalni tajnik na Quai d'Orsayu Berthelot. Ni verjetno, da bi sc določil datum za izpraznitev Porenja, mogoče pa je, da se bodo začela vsaj pogajanja o organizaciji kontrole v demilitariziranem renskem pasu.
Kap. Falout špijonimt za Nemčijo
Praga, 4. jun. (Tel. :>Slov.c) Kapitana Fa-louta zelo strogo tražijo v divizijskih zaporih in nikomur ni dovoljen pristop k njemu. Ni dvoma, da ga je pridobil za vohunstvo nekdo, ki biva v Pragi, in se sedaj prizadevajo, najti tc osebo. Falout je baje že priznal, da je vohunil za Nemčijo od avgusta 1928 dalje. O pomenu in o obsegu izdajstva ui še ničesar znanega, ker se preiskava vodi strogo tajno.
Praga, 4- jun. (Tel. Slov.) Vojno ministrstvo javlja, da je popolnoma neresnično, da bi bil kapitan Falout pred aretacijo pogoltnil obrc-menjcvalne listine. Tudi ni res, da ključev za tresore niso hranili po predpisih. Poudarjati se mora, da pri vohunskem delovanju Falouta ne gre za izdajo listin, ki so se shranjevale s posebno skrbnostjo. Dalje so samo domnevanja, koliko bi bil Falout za svoje izdajniško delovanje zaslužil.
Ministrski predsed. in vojni minister Udr-žal je na razne interpelacije izjavil v poslanski zbornici, da o aferi ne more dati obširnega opisa, vendar pa lahko zagotavlja nasproti trditvam listov, da se niso izgubile nobene listine, da se ni nič ukradlo in nič zlorabilo, kar bi kakorkoli moglo ogrožati varnost države. Izrazil je prošnjo, da listi pomagajo, pomiriti javnost. Bil je sprejet predlog vladnih strank, da se na prihodnji seji otvori debata o ministrovi izjavi.
Vezav bruha
Milan, 4. jun. (Tel. »Slov.«) Iz Neaplja še poroča, da je zopet začel bruhati Vezuv tako silno, kakor spomladi 1. 1928. Številnim tujcem v Neaplju nudijo nočni prizori nepozaben pogled. Observatorij na Vezuvu izjavlja, da za prebivalstvo v okolici ni nobene nevarnosti. Predno se je bruhanje začelo, so se vrstile silne eksplozije in gosle mase lave so se razlivale na severno stran v glavnem v Val Inferno. Vulkanov stožec se je v kratru raz-počil na severni strani od vrha do tal in skoro popolnoma izginil v novem žrelu.
Radi prodiranja lave so zelo vznemirjene občine Perpinio, Bosco Reale in Bosco Tre Čase na južnovzhodnem pobočju Vezuva. V občini Perpinio so vojaške oblasti /.e odredile, da se imetje prebivalcev naloži na vojaške tovorne avtomobile. Izpraznjeni sla že višje ležeči vasi Campitielo in Adino. Izbruh ognjenika jc tako silen, da je lava že popolnoma napolnila Val Inferno. Lava se pomika v širini 70 metrov, v višini „10 metrov in s hitrostjo 10 metrov na minuto proti kraju Perpinio. Dva rokava lave ogrožata vas Perpinio. Ravnatelj opazovalnice na Vezuvu priznava sedaj, da jc nevarnost resna in da je izbruh tako velik, kakor ga žc ni bilo več desetletij. Škof iz Nole je dospel v Perpinio in skuša z diugimi oblastmi pomiriti vznemirjeno prebivalstvo. V Neaplju pripravljajo pomožne vlake Rdečega križa. Vojaštvo je bilo poslano na pomoč iz vseh okoliških garnizij. Vezuvski vodniki poročajo, da več rokavov lave zelo hitro prodira proti dolitti Vicco in proti Bosco Bealo. Na mestu izbruha v velikem žrelu so je nabralo celo jezero goreče lave, ki je ši-rc ko nad 50 metrov. Prebivalci ogroženih krajev so vso noč ostali nn prostem. Ravnntelj-otyo observatorija js ugotovilo, da dere lavo. z veliko silo iz žrela 111 da se razliva z veliko hitrostjo, kar jc razumljivo radi tega, ker se je v žrelu popolnoma sesul uolranji slozeo.
Vprašanje srednješolskega zakona
Belgrad, 4. jun. (Tel. »Slov.«) Kakor je zvedel Vaš dopisnik iz krogov srednješolskih profesorjev v Belgradu, ki so v stalnih stikih s člani zakonodajne komisije v prosvetnem ministrstvu, se je v tem ministrstvu pojavila močna struja, da bi se v teku tega leta vendarle uzakonil srednješolski zakon. Ker je stvar nujna in ker se bližamo zaključku šolskega leta in ker obstoja tendenca, da bi se na podlagi novega zakona žc prihodnjo jesen delalo na vseh srednjih šolah, naj bi se načrt srednješolskega zakona ne predložil vrhovnemu zakonodajnemu svetu v razpravo, ampak naj bi se enostavno uzakonil z razglasitvijo v »Službenih Novinah«.
za obrtni red
Belgrad, 4. jun. (Tel. »Slov.«) Komisija
za sestavo novega obrtnega reda, ki naj bi bil enoten za vso državo SHS, bo imela prvo sejo prihodnji petek. Člani to komisije so: predsednik načelnik dr. Krpan, člani: inšpektor v trgovinskem ministrstvu dr. Pavleti?, inšpektor Dragiša Stojadinovič, Svetislav MaročiS, tajnik trgovinske zbornice v Belgradu, Ada-tnek, kot zastopnik Zagreba in banski svetnik v pokoju v Zagrebu Ivan Galič. Smatra se, da bo načrt novega obrtnega reda končan že v juniju in se bo komisija naslanjala na načrt, ki ga je že izdelal načelnik dr. Krpan. K« so s tvarino obrtnega reda v posameznih postavkah prizadela tudi druga ministrstva, se bedo ta ministrstva od časa do časa pozvala, da k posameznim postavkam izrazijo svoje mnenje.
Peotižidovshe demonstracije v Lvovu
Varšava, 4. jun. V Lvovu so bile včeraj velike protižidovske demonstracije in nemiri, ker so v nedeljo židovski študentje motili katoliško procesijo. Ko je šla procesija mimo židovske gimnazije, so študentje glasno peli in metali majhne kamenje na procesijo. Zato so protiži-dovski demonstranti poškodovali poslopja dveh židovskm listov. Zvečer je prišlo do novih demonstracij, ko so demonstranti zahtevali, da se aretiranci izpusic na svobodo. Demonstranti so razbili več židovskih stanovanj.
Litovski upadi v PoUjsho ozemlje
Varšava, 4. jun. (Tel. Slov.) V zadnjih tednih so se množili vpadi litovskih oboroženih tolp na poljsko obmejno ozemlje ne samo v okolici Vilne, temveč tudi v okolici mesta Su-valki. Poljska brzojavna agentura javlja, da je preiskava dognala, da so litovske organizacije s tem hotele napadati emigrante, ki uživajo na Poljskem azilno pravo. Dne 30. maja so poljske straže zalotile sedem močno oboroženih mladih litovskih ljudi v kraju Punicku, od katerih sta dva padla, pet pa jili je po dolgem boju zbežalo. Pri mrtvecih so našli ročne granate, revolverje in napačne potne liste. Neuradno se javlja, da veljajo ti napadi dvema litovskima emigrantoma, bivšima socialističnima poslancema Pleskaitisu in Pcplavskasu.
Upokoiitve v prometni službi
Belgrad, 4. jun. (Tel. »Slov.«) V prometnem ministrstvu je izšel večji ukaz o vpoko-jitvah ozir. napredovanju posameznih uradnikov prometne stroke. V Ljubljani je pri , ravnateljstvu vpokojen Teodor Kastner v I. kategoriji 5. skupini. Nadalje so vpokojeni pri ljubljanskem ravnateljstvu uradniki III. kategorije 1. skupine: Simon Lorger, Alojzij Potrato, Karel Lipovšek, Franc I.usar, Anton Rojak, Franc Radej, Franc Burger, Anton Oraelko, Ivan Škerjanc.
Iz palifictite upravne službe
Belgrad, 4. junija. (Tel. »Slov.«) Povišan je Gregorič Zvonimir, arhivski uradnik pri ljubljanskem polic, ravnateljstvu v III. 1. Premeščen je arhivski uradnik Milan Ferjan iz Slovenjgradca na Prevalje. Okorn Milan iz Prevalj v Šmarje pri Jelšah. Za arhivska uradnika v III. 3. sta imenovana orožniška narednika Bizjak Martin pri vel. županstvu v Ljubljani in Ljudevit Erjavec pri okrajnem glavarstvu v Brežicah.
Uspeh angleških volitev
belo = rezultat letošnjih volitev, črno _ rezultat prejšnjih volitev.

/ /
aj/e novega
Koledar
Sreda, 5. junija: Bonifacij.
Praga!
Samo do 10. junija je še čas.
Sprejmemo še nekaj prijav za III. razred
po prvotni ceni Din 650 za telovadcc in Din 750 za ostale udeležence.
Do 10. junija mora biti plačana vsa potni-na, nakar opozarjamo one, ki še niso vplačali celega zneska.
Vsak udeleženec naj sporoči: rojstni kraj ln dan, poklic, bivališče, domovinsko občino in srez (okrajno glavarstvo); ali želi obiskati Velchrad ali Olomuc.
Odpotujemo v ponedeljek 1. julija popoldne s posebnim vlakom iz Ljubljane in Maribora; vrnemo se v sredo 10. julija t. 1. zvečer.
Mladci in Mladenke, ki se udeležijo nara-ščajskih dni v Pragi, odpotujejo pod nadzorstvom že 27. junija, vrnejo se skupaj z ostalimi udeleženci 10. julija t. 1. Cela potnina za naraščaj znaša Din 500.
Vse prijave naj se pošiljajo na Jugoslovansko Orlovsko Zvezo v Ljubljani, Ljudski dom
Čas hiti. Prijav, ki bi prišle po 10. juniju, ali pri katerih bi ne bila plačana do takrat cela potnina, ne bomo mogli vpoštevati. Pripravljalni odbor.
Dve Slovenki - žrtvi elevelandske katastrofe
Sredi meseca maja jc pretresla ves svet vest o grozni katastrofi v kliniki v Clevelandu. Dno 15. maja so v kliniki eksplodirali Roent-genovi filmi, ki so nato razvijali zelo strupefie pline. Pri tem jc izgubilo življenje 124 oseb, deloma zdravnikov, deloma bolnikov in bolniških uslužbencev.
Ker jc v Clevelandu zelo močna slovenska naselbina, je bilo že tedaj pričakovati, da jc med žrtvami tudi kak Slovenec. Ta bojazen se je izkazala za upravičeno. Kukor poročajo sedaj slovenski ameriški časopisi, sta bili med žrtvami tudi dve Slovenki in sicer Francka Logar ter njena sorodnica Ncžica Logar.
Slovenski trgovec Anton Logar jc pri-vcdcl na sam dan katustrofe svojo ženo Francko in svojo sestrično Nežico na kliniko, da zdravniki pregledajo bolno ženo Francko. Obe je pustil tam, nato pa odšel po opravkih. V mestu pa jo črez nekaj ur kupil časopis, v katerem je bila prva vest o grozni eksploziji. Prestrašen jc hitel nazaj do klinike, kjer pa je našel grozno zmešnjavo. Zvedeti ni mogel ničesar. Šele po več urah obupnega iskanja jc našel obe, ženo in sestrično, v okrajni mrtvašnici — mrtvi.
Francka Logar je bila dne 10. maja operirana, na usodno sredo, 15. maja, pa je šla nn zdravniški pregled. S seboj je vzela svojo najboljšo prijateljico Nežiko Logar, sestrično svojega moža. Tako sta obe našli v bolnišnici smrt.
Pokojni Francki Logar je bilo 36 let in jc bila rojena v Ameriki iz družine Hrenove. Za-
Eušča tri nedoletne otroke, moža, mater, tri rate in sestro Ano, ]>oročeno Novinc.
Rajni Nežiki Logar, rojeni tudi Logar, je bilo 41 let in je bila rojena v Novi vasi na Blokah. V Ameriko sc jc preselila pred 16 leti, v Clevcland pa mesec dni pred svojo smrtjo in sicer iz mesta Roswella, kjer zapušča 12 letnc-* ga sina Jožefa, v Clevelandu pa moža ter sestro Jožefo, poročeno Debevc.
Pogreb obeh žrtev sc je vršil dne 20. maja ob veliki udeležbi elevelandskih Slovencev.
LHK ZH HOHTE
ln tekočino za odstranitev istega na dkg samo v drogeriji A. Kane sinova, Ljubljana, Židovska ul. 1
Redka in gintjiva svečanost
Frani pri Mariboru, 2. jun.
V nedeljo, dne 9. t. m. ob 6 zjutraj se bodo našim prvoobhajancein pridružili pri mizi Gospodovi vsi oni, ki so pred 10, 25, 50, 60, 70 in celo 80. leti prvikrat sprejeli sveto obhajilo. V slavnostnem sprevodu se bodo pomikali iz Aninega Dvora v župno cerkev vsi ti jubilantje, okrašeni z za to slovesnost primernimi znaki, ki bodo značili njihov srebrni, zlati, demantni, železni in jekleni jubilej. Svojo 80-letnico prvega sv. obhajila bo tudi praznoval daleč na okrog poznani tesarski mojster: 91-letni, še vedno čvrsti, Jernej Razboršek, ki je bil 1. 1850 na Gor. Polskavi birman od škofa A. M. Slomška in je leto preje — 1.1849 — opravil prvo sv. obhajilo iz rok znanega jezikoslovca, ted. fram-skega kaplana g. Oroslava Cafa, v še stari framski cerl<vi; novi cerkvi, ki je bila postavljena 1.1875, pa je stesal strešno in stolpno ogrodje.
K tej izvanredni slovesnosti iskreno vabimo prav posebno vse tiste drage domačine, ki so pred 10. 25, 50, 60, 70 ali 80. leti še v svoji domači cerkvi pristopili prvikrat k sv. obhajilu, pa jih je stanovska dolžnost klicala po svetu in si morajo izven rojstnega kraja služiti svoj vsakdanji kruh.
Dobrodošli tudi vsi drugi ki bi jim bila lepa cerkvena slovesnost ljuba in mila. Vsa slovesnost se bo praznovala v proslavo papeževega zlatomašni-škega jubileja.
Strah In trepet litijskega okraja
Jakopiuova tolpa ropa po litijskih hribih...
Litija, 4. junija.
Znani ropar in tat Jakopin, doma iz občino Bnkovica pri Št. Vidu, katerega doslej zaman zasledujejo orožniške patruie, je izvršil nocoj (v noči na 4. junij) nova razbojstva in si-ccr v domači rodni občini Bnkovica. Pri roparskem poslu je imel s seboj šc tri pomaguče, ki pa morajo biti skoro gotovo domačini, ker so jim bile znane vse razmere. Vlomili so pri treh gospodarjih, o katerih so vedeli, du imajo denar doma i/, izkupičkov zn prodano živino oziroma mrvo.
V ponedeljek ponoči nekako ob 10, ko jc na vasi že vse spalo, so vlomili Jakopin in trije njegovi sodrugi na »Rupah«, približno četrt ure od prijaznega Javorja nad Šmartnim pri Litiji pri posestniku Antonu Kozlevčarju. Prebudili so ga s sunki na postelji. Svetili so z karbidnimi svetiljkami ter grozili z revolverji. V hiši so vse premetali ter uropali 1100 Din, vso obleko od Kozlevčar ja ter šc vse boljše perilo njegove žene. Zahtevali so od njega tudi žganje, ker so vedeli, dn Kozlevčar sam kuha zelo dobro žganje.
Od Kozlcvčarja so jo mahnili k sosedu, 60 letnemu samcu Vidu Mostarju na Gornjem Vrhu, o katerem so vedeli, da mora imeti pri sebi izkupiček za prodano vole in teleta, v skupnem znesku nad 10.000 Din, ki je tudi na nožnegt izati, kj
so ga pošteno pretepli. Vid jim je končno ušel na ta način, da je s silo snei zapahnjena vrata in ušel na polje. Roparji so nato vzeli njegovemu bratu Nacetu iz kovčega 1250 Din, uro ter vso obleko, ki so jo našli v hiši obeh bratov.
Od Vida Mosturja so šli na tolovajski posel k sosedu 45 letnemu nupol gluhemu snmcu-go-spodarju Alojzu Šumetu na Gornjem Vrhu, kjer so premetali vso hišo in našli le nekaj »drobiža«. Ker so pa banditje vedeli, da je šume prodal pred kratkim mrvo, so pričeli z revolverjem groziti ter ga pretepavati, nakar jim jc dal vso gotovino, ki jo jc imel doma, skupno nad 7000 Din. Eden tolovajev, ki je vedno bil na straži pred hišo, je večkrat streljal in s tem opozoril četrtega gospodarja Ignaca Roglju, ki je s svojo družino v naglici zbežal v gozdove, kjer so sc skrivuli do jutra.
Roparji so nato s plenom pobegnili v smeri proti Novemu mestu.
Še tekom današnjega dopoldnevu je bila prva obveščena orožniška postaja v Litiji, ki jc tukoj z vsem razpoložljivim moštvom |xid vodstvom naredniku Rcbernika šla na zasledovanje Jakopinove roparske tolpe. Obveščene so tudi vse druge orožniške posluje v bližini: Viš-
glasil premožnega kmeta. Stari Vid pa jim ni hotel pokazati, kje ima denar shranjen, nakar
mesecevna Palma
namesto
Smešeča na usnju
'i i i ifiofli II i i i i i i i rv-?> nav ' ii-*—'	v
V^^etlTT' i i 1 iCas!!! I! 51! »Denar !;!!!! Zaslužek!!!!!! t! i !7os Z ' ' ! ' 1 1 ' ! ! S !!!!!! !	G
namesto'2' i ! IjjjJ^^oO*;j*^ S i !! Iden&rJ. —	m
Ves





njo gora, št. Vid, Stična, štanga. Upanje jc, da so 1 > Jakopin skoro ujel v past.
Ljudstvo je silno razburjeno in se jc pričeli) organizirati, du bodo po vaseh nastavili straže.
Izvedeli smo, da je Jakopin precej časa bival doma, kjer sc jc skrival po bližnjih gozdovih. Njegova mati Jakopinka iz Potoka pa kuha za to razbojniško tolpo in peče kruh ter nosi jedila in pijačo o mraku v sinovo skrivališče. Sosedje so tudi večkrat videli Jakopina doma, a jim je grozil, da ga takoj ubije, kdor ga ovadi. Zato se nihče ne upu Jakopina naznaniti orožnikom. Nujno je pač potrebno, da sc zasledovanje zu Jakopinom sistematično uvede, ker grozi njegova tolpa z novimi razbojstvi ljudstvu, posebno nezavarovanim našim kmef-skim domovom.
Konj utonil v Gruberjevem kanalu
Ljubljana, 4. junija.
»Jcžeš! Jcžeš!« so tarnale ženske na špici danes zjutraj. »Konja jc potegnilo v vodo!« Prihitelo je nekaj zgodn jih kopalcev ter raznih oseb, ki so sc slučajno mudile tam okrog. Ali pomagati ni mogel nihče.
Stvar jc bila namreč taka: Po bregu Gruberjevega prekopu jc peljal uslužbenec mesarja Černivca iz Kapitel jske ulice s perilom naložen voz. v katerega je bil vprežen konj. Blizu špice pu jc priplul tedaj neki motorni čoln. Konj sc je radi velikega hrupa, ki gu je povzročil motorni čoln, splušil in ritensko zavil v stran. Pri tem se je voz prcvugal in zdrknil v Gruberjev prekop. Konj sc ni mogel oprostiti voza in jo z njim zdrknil v globino. Na onem kraju jc voda zelo globoka, tako da je stal voz pokonci v vodi, pa sc jc šc komaj videl konce ojesn i/. vode. Konj ni mogel plavati in je v vodi utonil.
Na pomoč so bili poklicani z rešilne postaje. Prišlo jc deset korenjaških fantov /. vrvmi in vsem potrebnim. Z nekaj krepkimi »Ilo-ruk, ruk!« in voz je bil na suhem. Konj p:i jc žc poginil, perilo pa. ki jc bilo skoraj šc več vredno, jc šlo po vodi.
Tvrdka Jul'o MEINL
uvoz kave in čaja
priredi v svoji podružnici, Šelenburgova ulica 3, v četrtek dne 6. junija, v petek dne 7. junija in v soboto dne 8. junija BREZPLAČNO POSKUŠ-
NJO KAVE, na katero Vas vljudno vabi.
Pri slabokrvnosti
po prestani težki bolezni umivajte samo CHINO-FERRIN. — Dobi se v vsaki lekarni.
Osebne vesti
k lz vojaške službe. Napredoval jc v čin sun. polkovnika mornarico podpolkovnik dr. Vladimir Fcrlan, števši od 18. maja 1929.
Ostale vesti
k S točnostjo nam prihranite veliko dela in stroškov. Zato Vas nujno prosimo, da pravočasno poravnate naročnino. Praviloma naj bo plačana naročnina vsaj do 8. vsakega meseca do konca dotičnega meseca.
-k »Slovenčevim« glasovalcem. Vsem, ki so pri »Slovenčevenv nagradnem glasovanju oddali glasove za slovenske misijone na Kitajskem, se v imenu nagrajenih misijonarjev toplo zahvaljujemo. Tako vsesplošno zanimanje zanje jim bo pri napornem delu v veliko oporo. — Uredništvo ^Katoliških misijonov« v Ljubljani.
•k Polovična vožnja dovoljena /u vse udeležence kongrcgacijskcgu zborovanju v šmart-ueni pri Litiji, ki gu priredi v nedeljo 9. t. 111. križausku moška in mladeuiška Marijina družbi. Vabimo tudi člane drugih ljublj. kongregn-cij iu sploh vse prijatelje Murijansko misli. Prijave rudi obeda sprejemu do vštetega 7. t. 111. vratar v Križuhkuh in i/ prijaznosti tudi uprava »Slovencu«.
k Razpisane službe. Nu podlagi razpisa ministrstva osrednje uprave /u mere iu dragocene kovine popolniti jo pri tej upravi mesto strojnega ali clektro inženerjn v I. kategoriji in mesto arhivskega uradnika III. kategorije. Poleg tega se ima popolniti po eno mesto kontrolorju mer-pripravnika II. kategorije z absol-viruno strojno tehnično srednjo šolo pri Kontroli mer in dragoccnih kovin v Belgradu in Zagrebu. Prošn je jo vložiti do 15. junija. Pojasnilu pri Kontroli mer in dragocenih kovin v Ljubljani. Pred Prulami 17.
•k <• spolnih boleznih in njih posledicah« predava s predvajanjem filma (samo zu žene) zdravnik specijalist za kožne in spolne bolezni dr. .1. Jakša danes v sredo 5. I. 111. ob 17 na Stalni liigi-jenski razstavi na velesejmu. — ()l> 11 in 16 bo pa predvajan film »Odprite oči . Mladini vstop nedovoljen.
•k Telesno zaprtje, slaba prebava, nenormalni razkroj in gniloba v črevih, prevelika množina kisline v želodčnem soku, nečista koža na obrazu, na hrbtu in prsih, tvori, mnogi katari ustne sluznice izginejo prav kmalu 7 rabo naravne »Franz-Joscf«-grcnčicc. Štcviln zdravniki in profesorji »Franz-Joscf« vodo žc desetletja pri odraslih in otrokih obeli spolov uporabljajo z ugodnim uspehom. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
H. H. Ewers:
Toiar-nevesta
Pred več leti sem imel v Winterfeldstras-se v Berlinu stanovanje skupno z nekim majhnim, rdečebradim gospodom, ki se je zval Fritz Beckers. Kaj je bil ta mož po poklicu, nisem izvedel. Ves dan je bil v svojih sobah in le včasih je prišel k meni na kratko kramljanje. Pri tem sem spoznal, da je zelo načitan človek, ki je znal govoriti o vsem in nekoč me je naravnost osupnil s svojim temeljitim poznanjem zgodovine starih Egipčanov.
Interesantno je bilo, kaj je dobival Bek-kers v pošiljkah. Nekoč, bila sva ravno skupaj z Ani, ko prinese postrešček in odda nek zaboj z izjavo: za gospoda doktorja. Meneč, da je za mene, sem odprl zaboj in ko je segla Ani vanj, je kar naenkrat zakričala ter padla v nezavest. V zaboju so bile mrtve mačke in toga se je Ani tako prestrašila, da je omedlela, kar pa ni bilo pri njej nič takega, ker je imela močno srčno napako. Prav tedaj je vstopil Beckers, ki je izjavil, da je zaboj zanj. Mačje kožuhe da rabi njegova teta v Usedo-mu proti revmi, je pojasnil. Seveda je radi tega dogodka Beckers moji prijateljici Ani postal sila zoprn. Nekaj časa za tem je pa dobil Beckers po pošti deset kilogramov — mošusa. Resnično, Beckers je bil zagoneten človek.
Nekoč se 111 i je pa pripetil skrajno neprijeten slučaj. Nekega popoldne, ko je bila Ani zopet pri meni, je prišel v sobo k nama Beckers. Ani ga že itak ni mogla videti, da je pa nama pokvaril prijeten pomenek, to jo je pa tako ujezilo, da ga je kar napodila. In ko ni šel dovolj hitro iz sobe, je pričela nanj vpiti. Slednjič je šel, a prej jo je pogledal s tako čudnim pogledom, ki jo jo tako raztogo-
til, da ga je nagnala s psom in padla v globoko nezavest. Poskušal sem jo obuditi, pa zaman. Tu je prinesel Beckers kos perzijske kafre, ki je imela tako oster vonj, da se je le vzdramila, ko ji je ga nastavil pod nos. Odprla je oči, pa, ko ga je imela zopet pred seboj, jo je zopet popadlo, da je z groznim vzklikom znova omedlela. Sedaj je nismo mogli oživeti in treba je bilo iti po zdravnika. Sel sem k svojemu znancu dr. Martensu, Beckers pa je šel po drugega zdravnika. Ko sem dovedel, šele po daljšem času doktorja v svojo sobo k divanu, kjer sem pustil Ani, je bil ta — prazen. Iskali smo jo vsi štirje, medtem je prišel tudi Beckers s svojim zdravnikom, pa Ani ni bilo nikjer, ne v eni ne v drugi sobi. Slednjič sta zdravnika odšla, misleč, da se je Ani, medtem ko sva midva z Becker-som iskala zdravnika, osvestila ter odšla sama domov. Beckers je sicer ni videl oditi; mogoče je pač bilo, da je neopaženo odšla, ker ni pazil na izhod, ko jc čakal na cesti zdravnika, ki je moral priti. Povedal sem Beckersu, kar sem vedel o Ani; da ji dopisujem na ime Anica Meier, poštni predal 28. Kje stanuje, sploh nisem vedel. Še to sem povedal, da je Ani pri bogati teti, njeni roditelji so ji umrli, bratov in sester pa nima. Ta dan je Beckers večerjal pri meni in pozno zvečer sva se ločila.
Ko sem po večerji gledal skozi okno in poslušal šumenje dreves, sem nenadoma za-čul svoje ime. Prisluhnil sem in glej, znova sem začul, kako me kliče — Ani.
»Anil« sem zaklical v noč. »Ani, ali si ti?«
Nobeneea odgovora. Da bi prišla v privatni park, ki je bil pod mojim oknom, ni bilo misliti in še ob tem času — gotovo sem bil preveč pil.
Šel sem v posteljo. Bil sem zelo nemiren
in razburjen in, kar je pri meni jako redko, pričel sem sanjati.
Zopet me je poklicala!
Videl sem, kako je ležala in nad njo se je sklanjal Beckers. Zrla ga je z grozo v očeh iu ga skušala pahniti od sebe. I11 njene male, blede ustnice so z velikim naporom zakričale moje ime!
Prebudi! sem se. Obrisal sem si pot, ki mi je lil z obraza in prisluhnil. In glej! Zopet sem zaslišal tiho, a tem bolj presunljivo moje ime. Skočil sem k oknu: »Ani, Anil«
Nič odgovora. Vse mirno. Ze sem bolel iti zopet leč, kar je prišel zadnji klic, bolj glasen ko drugi, poln obupne smrtne groze.
Brez dvoma. To je bil njen glas. Sedaj ga nisem slišal iz vrta, nego iz sobe. Prižgal sem svečo in preiskal vso sobo: pod posteljo, v omarah. Šel sem v drugo sobo. Ne, ni je bilo nikjer.
Tedaj mi je prišel na 11111 Beckers. Kaj če bi...«
Neumna misel. Pa, šel seni k njegovim vratom. Bila so zaklenjena. Zaletel sem se vanje in planil v njegovo sobo. V postelji se je zaspano dvignil Beckers. Pojasnil sem mu vse in povedal svoje sanje. »Čudno, tudi meni se je sanjalo nekaj takega,« je rekel. Videl se ni posmeh v njegovem obrazu. Slabe voljo sem odšel.
Naslednje jutro sem pisal Ani pismo. Medtem jo prišel Beckers in dejal: »Če lo dobite knr.lu odgovor.« Toda, dasi sem več-
krat pisal, odgovora nisem dobil. Slednji? sem dobil odgovor v tuji pisavi brez podpisa. V pismu je izjavila Ani, da me ne obišče več. in naj ji vrnem vsa pisma. Vse to sem povedal Beckersu in vprašal me je, da li sem poslal res vsa pisma in ničesar pridržal? Videti je bilo, ko da ga to zelo zanima.
Nekaj mesecev za tem se je Beckers izselil. Povedal je, da gre k svoji teti v Usedom.
(Konec prih.)
/
Nc mučite svojih otrok z ribjim oljem, dajmo
jim mesto tega okusni prašek
ki se jemlje s slastfo tudi poleti.
ir Tujsko Ribanje na Bledu v mesecu maju.
Razveseljiv napredek tujskega prometa na Bledu
kažejo številke za pretekli mesec. Meseca maja 1929 je obiskalo Rled skupno 1731 oseb (lani 682). Od teh je bilo 13 Angležev (laui 17) 3 Amerikanci (2), 117 Avstrijcev (96). 50 Čehoslovakov (67), dva Danca (2), dva Francoza (2), en Holandec (1), 16 Italijanov (19), 1130 Jugoslovanov (285), 8 Madjarov (2). 375 Nemcev (174). S Poljakov (3), 4 Rusi (—), 2 Švicarja (—). Povrhu sta lani v mesecu maju obiskala Bled še dva Romuna, te narodnosti pa letos ni bilo.
Po poklicu je bilo med letošnjimi obiskovalci v mesecu maju 19 zdravnikov (12), 49 drž. uradnikov (24). 837 drugih (423), 41 otrok (15), v spremstvu je bilo dalje 382 odraslih oseb (423) in 19 slu-žinčadi (23). Dalje je bilo letos še 14 izletov, ki se jih je udeležilo 364 oseb.
ic Škrlatinka v Kranju. Na kranjski osnovni šoli se je v III. in V. razredu dekliške in v U in III. razredu deške šole pojavilo nekaj slučajev obo-Ijenja za škrlatinko. V omenjenih razredih so pouk ukinili za toliko časa. da so desinficirali sobe, drugače se je pouk nadaljeval nemoteno.
ir Cesta nn Ljubelj zopet prosta. Avtomobilski klub Sekcija Ljubljana nam sporoča: Dela na vzpostavljanju vodovoda v Tržiču so že toliko napredovala, da je zopetni prehod čez Ljubelj omogočen.
•k Zahvala. Alojzija Kikelj. vdova vlako-vodje drž. železnice, se najiskreneje zahvaljujem vsem gg. železniškim uradnikom in uslužbencem od postaje Jesenice do Bohinjske Bistrice kakor hidi vsem drugim blagim dobrotnikom za podpore, naklonjenost in usluge, ki so mi jih storili ob smrti mojega moža Mihaela Kikelja. Bog naj Vam vsem stotero povrne!
ir Zabranjen inozemski tisk. Italijanski Hst ^11 Popolo delln Dalmazia«, ki izhaja v italijanskem jeziku v Gcuovi. je prepovedano uvažati in razširjati v naši državi, ker piše zoper koristi naše držuve.
ic Češki poučni tečaji. Za te tečaje je splošno zanimanje. Saj so naši stiki z brati Čehi vedno bolj prisrčni in pogosti. Za češki jez;k se zanimajo zlasti oni. ki se bodo letos udeležili proslave tisočletnice smrti sv. Vaclava, kralja češkega, v Pragi. Za pouk eeščine bo izborno služila knjiga ^Češki učbenik«, ki jo je sestavil profesor Janko Orožen. Knjiga je izšla v zalogi Jugoslovanske knjigarne in velja vezana 50 Din. broširana 40 Din. Vsem. ki obiskujejo češke tečaje, to slovnico toplo priporočamo, kakor tudi češko-slovenski slovar, ki ga je sestavil prof. dr. Bradač in velja 70 Din.
ic Ugoden nakup perila! Moško perilo, delavsko in finejše vrste cefir. poppelin prodaja ta mesec pod tovarniško ceno tovarna perila ^Triglav«, Kolodvorska ulica 8, nasproti hotela Štrukelj.
ir Potovanje v Barcelono od 12. do 22. julija priredi -»Probuda. gospodarski odseki, Ljubljana, Resi jeva cesta 13-11. Informacije istotam.
ic Enostavnejše in cenejše prati! to naj bo geslo za prihodnje pranje. Neprijetno in trudapolno pranje na perilni deski ni samo muka. ampak je tudi mnogo dražje. Uporabljajte »Persik! Perilo je treba samo nekoliko časa enostavno kuhati in uspeh je: svetlobelo in svežeduhteče perilo.
ir Schulz Universal tehtnica pospeši delo v obratih, zato je danes povsod neobhodno potrebna. Zahtevajte brezobvezno ponudbo ali poset zastopnika. Jugo Schulz d. z o. z., Ljubljana.
ir 0 vzgoji pomaranče no našem Primorjn. Po celem južnodalmatinskem in črnogorskem Primor-ju ter južnodalmatinskih otokih goje že od davna pomaranče. V dubrovniški oblasti zraste letno za ca 4 vagone sladkih in 1 vagon grenkih pomaranč. Splitska oblast da letno 7 vagonov pomaranč in 1500 kg mandarine. Največ pomaranč je v črnogorskem Pri mor ju in to osobito okrog Bara ter v Boki Kotorski, kjer so posamezni nasadi, ki dajo letno do 5000 komadov sadov, tako, da sama Boka da v dobri letini 1—2 vagona pomaranč. Razume se pa, da vse te zaloge ne zadoščajo za naše potrebe ter uvažamo iz Italije in Grške jiomaranč in limon zn 30 milijonov dinarjev. Treba bi bilo skrbeti, dn se začne z intenzivnim pridelovanjem pomaranč v Dalmaciji. Oni gori. Južni Srbiji okoli Strumice. Damir Kapije in tako bi izostal ta ogromni letni uvoz. To bi bilo tem koristneje, ker so pomaranče zelo cenjeno, slastno in okrepčujoče sadje. katero, kakor tudi cvet. listje in olje predpisujejo mnoge farmakopeje in tudi naša. Iz navedenih snovi se že mnogo let izdeluje prava zdravilna specialiteta »Figol-eliksir« dr Semelič. odlično in preiskušeno sredstvo zoper vse bolečine v želodcu in črevih. »Figol« se dobi v vseh lekarnah.
ic Društvo zobnih zdravnikov za Slovenijo v Ljubljani vabi svoje člane nn junijski mesečni sestanek, ki se vrši v petek, dne 7. t m., ob pol 21 v hotelu >Bellevue«. Ker odpadeta sestanka v mesecu juliju in avgustu, se prosi polnoštevilne udeležbe.
Pred porotniki
ffl/m/tf//MAfi# ft^P/M. nm, čS&t .

Ljubljanska porota
Ljubljana, 4. junija.
Za danes, drugi dan zasedanja, sta bili razpisani dve razpravi; ena radi trajne težke telesne poškodbe, druga radi hudodelstva goljufije. Senatu je predsedoval sodnik okrožnega sodišča Mladič, votirala sta sodnika okrožnega sodišča Kralj in Hudnik. Zapisnikar dr Černe. Državno tožitelistvo je zastopal dr. Felaher, obtoženca je zagovarjal dr. St. Tominšek mlajši.
Pred porotnike je najprej stopil 32 letni Franc Rekar, čevljar na Mlincm pri Bledu. Obtožen je. da je Franca Sartorija z odprtim nožem
sunil v levo oko
in v hrbet, da je isti poleg 2 cm dolge in 1 cm široke ubodline na hrbtu, dobil hudo ureznino in ubodnino v levo oko, skozi katero je izpadel košček šarenice; posledica je trajno oslabljenje vida na levem očesu.
Obtožnica pravi, da se je 7. oktobra lani vršila na Bledu v »Zdraviliškem domu« sokolska veselica. Med drugimi sta tja prišla tudi obdol-ženi Franc Rekar in poškodovani Franc Sartori. Okrog 10 zvečer je Sartori opazil, da se v veži prepirata in sujeta med seboj Rekar in Janez Žvab. Opozoril ju je, naj se ne pretepata ali pa naj gresta v hosto. V istem trenutku je Sartori že začutil silne bolečine v hrbtu in v levem očesu ,od koder mu je tekla kri. Priča Lojze Knaflič je videl, da je Sartorija sunil z nožem Franc Rekar.
Obtoženi priznava dejanje, zagovarja se pa, da je bil nekoliko vinjen ter da je z nožem sunil šele, ko ga je v prepiru Sartori zgrabit za vrat. Priče pripovedujejo, da je Sartori peljal Rekarja skozi glavna vrata ven. Rekar mu je to očital. Sartori je odgovoril, naj bo pameten pa bo šel lahko nazaj v dvorano. In se je obrnil, da bi šel nazaj skozi vežo v dvorano. Ko je nupravd par korakov, je stopil za njim obdolženec Franc Rekar, potegnil iz žepa nož ter ž njim oklal Sartorija. Slednjega je koj oblila kri. Na razpravi zahteva poškodovani Sartori 20.000 Din odškodnine za bolečine in za oslabljenje vida. 14 dni je ležal v bolnici, 1 mesec pa še doma. Vid mu je močno oslabel; na 10 korakov pač vidi človeka, spoznati ga pa ne more. Porotnikom je sodni senat stavil dvoje vprašanj: prvo glede težke trajne telesne poškodbe, drugo glede prekoračenja silo-brana Prvo vprašanje so porotniki soglasno potrdili: drugo vprašanje je radi tega sploh odpadlo. Obtoženi Franc Rekar je bil nato obsojen na
14 mesecev težke ječe,
poostrene na dva meseca s trdim ležiščem in postom. Dalie se obsoja na plačilo odškodnine za razrezano obleko 1000 D>n, za bolečine in oslab-lienje vida 6000 Din. Glede ostalih zahtev se zasebni udeleženec odvrne na pot civilne tožbe.
Nato se je točno opoldan pričela razprava proti Medenu Ivanu radi hudodelstva
goljufije.
Skupna vsota ogoljufanih zneskov znaša 31.000 dinarjev.
Obtoženi je prišel lani kot potnik Ivana Trudna, izdelovalca volnenih izdelkov v Starem trgu, k sejmarki Keršič Luciji v Gmajnico pri Komendi. Predstavil se je kot lastnik treh pletil-nih tovaren v Ljubljani ter ji ponudil v nakup razno pleteno robo Nastopal je zelo sigerno; Cila še malo ni dvomila o resničnosti povedb. Sklenila sta kupčijo in ko ie pošiljka prišla, Lucija še opazila ni, da roba prihaja od Trudna Ivana iz Starega trga in ne od Medena, kateri ji je prodal. Isti dan s pošiljko se je pojavil pri Luciji tudi obtoženi Meden, spet je vneto zatrjeval, da je jopice poslal on sam iz Ljubljane, kjer ima tri tovarne In Lucija mu je res verjela. Izplačala mu je koj vso kupnino v znesku 3.247.50 Din; denarja obtoženec ni poslal v Stari trg, marveč ga je porabil zase. K Luciji pa so potem romali iz Starega trga opomini radi plačila robe. Obtoženec je Luciji pri ponovnem obisku zatrjeval, da gre le za neljubo pomoto.
Lani je obdolženec deloval kot provizijski potnik ljubljanskega oblačilnega bazarja in se oglasil pri isti Luciji Keršič, katera je res spel naročila nekaj manufakturnega blaga. Obtoženi je napisal naročilnico, katero pa je izstavil na ime Franca Mihelčiča, trgovca v Semiču. S to naročilnico je poslal s spremnim podpisom Valentina Kokalja iz Depale vasi. da gre k oblačilnemu bazarju po blago. Kokalj je res v Ljubljani prevzel 3 bale raznega blaga v vrednosti 26.205 dinarjev. Blago je pripeljal h Keršičevi, kjer ga je čakal obtoženi. Keršičeva je prevzela od obtoženca naročeno blago. Glede ostale robe, ki jo je ostalo še za cel voz, je obtoženi trdil Cili, da je to blago za nekoga drugega.
Drugi dan je obtoženi prišel spet k Luciji Keršič ter začel trditi, da dotičnik ne mara prevzeti naročenega blaga. Naj ga tedaj ona prevzame! Začela sta se pogajati. Naposled je Meden prepustil Keršičevi vse prejeto blago, vredno 26.205 Din za — 5000 Din. Ta znesek je Lucija izplačala Medenu, ki ga je porabil zase.
Ljubljanski oblačilni bazar pa ie koj obvestil trgovca Mihelčiča v Semiču o naročilu. Odgovora ni bilo. Meden je bil namreč telefoniral iz Kranja pošti v Semiču, da se mora do njegovega prihoda v Semič zadržati vsa pošta, ki bi prišla od ljubljanskega bazarja za trgovca Mihelčiča. Pošta je tej prošnji nič hudega sluteč ustregla in tako je obtoženi zamogel po svojem prihodu v Semič prestreči omenjeno pismo. S tem je dosegel, da se njegova goljufija ni takoj odkrila in da je tako mogel prosto in nemoteno razpolagati z blagom.
V.
Šele čez 2 meseca je bazar zopet opomnil Mihelčiča na plačilo. Ta je odgovoril v Ljubljano, da ni od bazarja nič naročil, nič dobil ter da obtoženca sploh ne pozna, S tem šele ie bila goljufija odkrita.
Vse očitane goljufije obtoženi Meden v polnem obsegu priznava. Sorodniki obtoženca so vsem oškodovancem v polnem obsegu povrnili povzročeno škodo. Porotnikom je sodni senat stavil dvoje vprašanj; prvo glede hudodelstva goljufije, drugo glede prestopka poneverbe.
Porotniki so prvo in drugo vprašanje potrdili z 10 glasovi. Sodišče je na podlagi tega kriv-doreka obsodilo Ivana Medena na 1 leto težke ječe ter na trdo ležišče vsaka dva meseca. Razprava je trajala do 6 popoldne. Jutri bo porota obravnavala slučaje tatvine na železniškem kolodvoru v Zalogu.
Mariborska porota
Maribor, 4. junija.
Z NOŽEM V BRATRANČEVO SRCE.
Pred poroto stoji danes 20 letni posestniški sin Franc Vršič iz Bukovcev. Obtožuje se, da je dne l. aprila t. 1. v Bukovcih zaklal svojega bratranca Alojzija Vršiča in da je prizadejal Konradu Petroviču z nožem lahko telesno poškodbo. Nekaj je bilo prišlo vmes med oba bratranca. Dne 1 aprila t. 1. se je podal Alojzij Vršič s Konradom Petrovičem pod okno Francetove ljubice v Bukovcih hoteč pozvati obdolženca radi neke zadeve na odgovor. Pod oknom se je nahajal obdolženi France Vršič; Lojze Vršič je pristopil ter mahnil z žično bikovino po Francetovem hrbtu, nato pa še preko čela. Tedaj se je obdolženec pognal proti Alojziju Vršiču ter mu porinil kuhinjski nož v desno prsno stran, da je noževa ostrina predrla osrčnik ter prerezala steno velike srčne žile nadzaklopnice. Nato pa je še oplazil z nožem Konrada Petroviča na levih sencih v trenutku, ko je le-ta na klic ranjenega Alojzija Vršiča
Jezus Marija — jaz imam zadosti
rihitel bližje. Radi notrnnje krvavitve je Alojzij ršič podlegel zadobljenim poškodbam. Obdolženec priznava dejanji, zagovarja se pa, da je rabil kuhinjski nož radi tega, ker je dobil zapored dva udarca in pa ker se na njegov poziv ni nikdo oglasil; nato da je enega od obeh fantov, ki sta bila za njim, zabodel s kuhinjskim nožem od zgoraj navzdol, nato pa še drugega, nakar da je zbežal.
Za razpravo
ni vladalo med porotno publiko posebno zanimanje. V porotni dvorani so bili večinoma maloštevilni hukovski domačini.
Senatu je predsedoval v. d. s. Kuzelj. Vo-tanta sta bila d. s. Sernec in okrajni sodnik Kramar. Obtožbo je zastopal v, dr. pravdnik dr. Jan-čič. Zagovornik je bil dr. Rapoc. Sodni izvedenec dr. Jurečko. Porotnikom so bila stavljena štiri vprašanja. Glavno vprašanje uboja so potrdili z 9 glasovi. Na podlagi krivdoreka je bil obtoženec obsojen na poldrugo leto težke ječe.
Ljubljana
Nočna služba lekarn
Dne 5. junija opravljata nočno službo Ra-morjeva lekarna na Miklošičevi cesti in Trn-
koczyjeva lekarna na Mestnem trgu.
*
0 Umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu. V nedeljo 2. junija je bila v Jakopičevem paviljonu otvorjena razstava slikarja Valentina Hodniku, slikarja-samouka J. Cvetka in kiparja Petra Lobode. Razstava bo odprta do 16 junija, od 9 do 18. Šolski mladini pod vodstvom je vstop prost. Občinstvu priporočamo, da si razstavo ogleda.
0 Zahvala. Krajevni odbor Rdečega križa v Ljubljani izreka najsrčnejšo zahvalo cenjenemu ljubljanskemu občinstvu, ki je izkazalo naši organizaciji simpatije v nedeljo 2. junija s tem, da je darovalo za počitniško kolonijo revnih ljubljanskih šolarjev. Posebno sc tudi zahvaljujemo častitiin damam, ki so žrtvovale dragoceni čas in neumorno pomagale pri nabiralnem dnevu.
O človeške kosti — del lobanje in noge v sklepu — so našli pri kopanju plinskega rova med dr. Hadžijevo in prof. dr. Rožičevo vilo v podaljšani Goru|x>vi ulici na Mirjn. Baje je bil tudi vrč ali žara zraven, toda delavec je v ne-j>o:nauju stvari s krampom vse razbil. Zraven človeških kosti pa se je nahajala tudi ena velika konjska nožna kost. Iz tega bi bilo sklepati, da je bil jezdec-vojak s konjem vred tu obležal. Možna je pa tudi druga nesreča.
O Marionetno gledališče na velesejmu. Na razstavi meščanskih šol imajo tudi imenitno lutkarsko gledališče, delo meščanske šole v Ribnici, ki žanje sedaj med našo mladino prav imenitne uspehe. Oni, ki ga še niso videli, imajo priliko, da si ga v soboto popoldne ogledajo, ko se bo vršila predstava »Razbojnika Moroza«, igro M. Jarca. Predvajali bodo gojenci meščanske šole v ribniškem narečju.
© Velesejmski žeparji. Zadnje dni so romale nu policijo številne ovadbe o žepnih tatvinah. Temu je v vlaku izginila listnica, onemu na velesejmu, tretjemu so spet žeparji pobrali denarnico. Bilo je jasno, da se je sedaj ob velesejmskih dnevih priklatilo v Ljubljano
večje število žeparjev, ki že v vlaku iščejo žrtev, še bolj pa ua velesejmu, kjer je večja gneču. Policiju je včeraj po opisu rudi suma žepnih tatvin aretiralu dva možakarja. Oba sta prišla z jugu in sta na velesejmu prodajala razne irnitirune bisere in koralde, redno pu je v guoči, ki je nastala krog njiju, zmanjkala Ustnica. Eden od obeh je zapisan kot proslul mednaroden žepur. Zdi pu se, du jima policija zaenkrat nc bo moglu nič dokazati, ker imata oba dokumente v redu in pri tatvini sami tudi nista bila zasučena. Dokazov proti njima pa ni.
© Zustorc so mu zužguli. Zlobno šalo so si dovolili v pretekli noči neznuni ponočnjaki v Slomškovi ulici pred hišo št. 1. V pritličnem stanovanju stanuje tam trgovski zastopnik Novak Kobi. Okno stanovanju je bilo odprto in zastrto z dragimi zastori. Eden ponočnjakov je vrgel v zastore gorečo žveplenko in v hipu je bilo okno v plamenih. Novak je skočil k oknu iu pogasil požar, toda uničeni so bili lepi zastori, vredni 2000 Din. Eden ponočnjakov jo prišel potem še k oknu, da bi videl rezultat svoje zlobnosti ter pri tein prav nesramno na-hrulil Novaku, češ, kaj išče pri oknu. Nato pa se je zlikovec izgubil.
© FILZ KLOBUKE, damske in moške, kemično tisti in lika tovarna JOS. REICH. Izvršitev e 24 urah.
Maribor
□	V tukajšnji stolnici se vrši jutri na dan
obletnice imenovanja prevzvišenega vladike dr. Iridrcja Karlinu za luvaiftinskega škofa pontifi-kulna svetu mašu s pričelkom ob 8. uri.
□	Koncert ljubljanskih akademikov. V pmiedeljek zvečer je privubil lepo število jirija-teljev slovenske pesmi ter naše požrtvovalne akademske mladine. Pod spretno taktirko skladatelja F. ilurolta je akademski pevski zbor izvajal posamezne sporedovne točke gladko in brezhibno ter je žel od strani viharen aplavz. Na koncertu smo poleg mnogoštevilnih drugih odličnih posetiteljev opazili presvetlega škofa dr. loana Tomuiiča, velikega županu dr. Scliuubacha, ravnatelju obl. uradov loana. Gračrierju v zastopstvu oblastnega komisarja, podžupana dr. Lipolda, vpok. ministra dr. Kukooca ter gimn. ravnatelja dr. Tominška. Strokovno poročilo o koncertu prinašamo na drugem mestu.
□	Akademski pevski zbor iz Ljubljane, ki je v proslavo desetletnice ljubljanske univerze priredil dne 5. junija v Mariboru koncert, je v Sloveniji menda najboljši glasnik moderne slovenske glasbe. Z globokim razumevanjem, z veliko ljubeznijo in z mladostnim zanosom je odkrival bogastvo in lepoto modernih kompozicij. Vso trpko blest, vso razdvojenost, ves nemir modernega človeka in obenem vse silno hrepenenje po rešitvi iz spon materije so pevci doživljali sami, zato je bilo njihovo podajanje tako iskreno, tako prepričevalno. Tu pevski zbor je razumel kakor dosedaj še mulokateri zbor pokazati dušo moderne glasbe, ki si je z nedeljivo silo znala pridobiti ne toliko ušes kot dušo poslušalcev. Drugi zbori prekašajo akademski pevski zbor po številu pevcev, po tehniki in rutini, po kulturi glasu — toda z globoko občutenim petjem bo znal mulokateri zbor tako neposredno govoriti duši kakor ta akademski zbor. Zato je on že v naprej poklican, da ostane tolmač slovenske moderne glasbe. Program koncerta je bil tako sestavljen, du je podal pregled glasbenega razvoja na Slovenskem zadnjih trideset let. Zastopani so bili Adamič. Dcv, Puvčič, Lajovic, Ravnik, Kogoj, Premeri, Osterc in Ukrnar. Pod temperamentnim in odločnim vodstvom zborovodje Franceta Marolta je zbor pokazal mnogo vrlin: nadpovprečnega pevskega zboru. Včasih smo imeli pa vtis, da skuša forsirati preko svojih moči; zato se je zdel zbor tu in tam premalo okreten. Zamolkli basi se niso mogli vedno razgibati v nižinah. Prehodi bi še skoraj gotovo mogli biti bolj mehki in čisti.
Na koncertu sta nastopila tudi dva solista in sicer gdč. Anica Mezetovu (sopran) in g. Marijan Rus (bas.) Gdč. Mezetova je s svojim kri-stalnočistim a še nekoliko utesnjenim glasom zapela Sajovčeve, Osterčevc, Kogojeve in Ukmar-jeve pesmi. Za svoje zelo naravno in prisrčno petje je dobila lep šopek rož.
Nekoliko bolj samozavesten je bil nastop basista g. Rusu, ki je zapel Premrlove, Osterče-ve, Kogojeve in Ukmurjeve speve. Njegov poln,/ dobro izgln.jen glas obeta še zelo mnogo,-Solista je spremljal na klavirju g. P. Šivic. —e. —/.
□	Akad. kongregacija. Jutri ob 20 uri redili sestanek. Za sodale je udeležba obvezna.
□	Ugotovljeno. Kakor smo že svojčas poročali, so pri Podturnu našli v Muri neznano uto|> ljenko. Sedaj se je ugotovilo, da gre za 23-letno Aleksandro Piller, ki se je v Gradcu iz lakozvauega Schonaubriicke pognala v valovje Mure. Storilo jc to v obupu, žrlev novodobnih socialnih razmer.
□	Dva aeroplana tipa »Potez« sta pribrnela včeraj iz dravskopoljske smeri nad Maribor in nekaj časa krožila nad mestom, da je bilo zadoščeno firbcu Mariborčanov, ki od prihoda »Miss Dalmacije« sploh niso imeli prilike, da bi videli kakšno letalo. Eden od obeh »Potezov« je očividno ufrpel defekt in je moral v gornjem delu Dravskega polja nekaj časa pristati.
□	Dobrodelno tombolo priredijo dne 4. avgusta nižji poštni in brzojavni uslužbenci; ostala društva se naprošajo, da ne aranžirajo za omenjeni dan nobenih prireditev.
□	Obletnica posvetitve. V nedeljo popoldne obhajajo agilna kat. prosvetna društva župnije Sv. Marije obletnico posvetitve Srcu Jezusovemu. Po prihodu v baziliko se vrši najprej blagoslovitev zastave Poselske zveze, nato govor in obnovitev posvetitve. Sledi akademija v proslavo Srca Jezusovega v veliki dvorani Narodnega doma. Na sporedu je poučna igra »Zloba in Zvestoba« v 4 dejanjih.
Oglejte si našo razstavo na velesejmu, paviljon
Razstava
jfcrajs
do 9. jnnija
Razvoj radlofonlje prt nas. delo nase postale.
celotno sodobno sprejemno tehniho. najnovejše izume! —
Vstop brezplačen!
Mo LMana. ffiiiiomevu 5. - - Tel. 3190.
□ Z Vetrinjske ulice. Mlad kolesar je v ostrem tempu brzel po Vetrinjski ulici nizdol in podrl pri tem na (la delavca Srečka Juga, ki je pri padcu dobil poškodbe na levi roki. Kolesar pa je meni nič tebi nič brž pognal kolo in zdrvel proti Tattenbachovi ulici ter izginil brez sledu v prostranstvu graškega predmestja.
□ Dan nezged. 21-letni Žagar Franc Vermek iz Brezna si jc pri cirkularni žagi odrezal 4 prste na levi roki. — 24-letni čevlj. pomočnik Kari Banek je na Koroški cesti padel s kolesa in si zlomil desno Ključnico. — 22-letni delavec Ivan Horvat si je pri delu po naključju zastrupil z neznano stvarjo. — 5-letna Alojzija Kokalj z Meljskcga hriba je včeraj popoldne padla z gugalnice ter si zlomita desno podlakei. — 56-letni voznik Anton Borbas je na tovornem kolodvoru pri nakladanju sodov padel z voza iu si preklal lobanjo. — 21-letneniu Štefanu Snečnjaku, zasebnemu pazniku iz Krapine se je pri basanju samokresa sprožilo in mu razmesarilo desno dlan. — 32-letnemu dninarju Ferdinandu Be-raniču od Sv. Marjete na Dravskem polju je pri sekanju dreves v gozdu odletela sodelavčeva sekira v desno roko ter ga hudo ranila. Prepeljali so ga v bolnico.
Še o radio-razstavi
Včeraj smo opisali velike diagrame na razstavi »Radio-Ljubljane« v paviljonu i-K«. Danes bi se nekoliko pomudili pri razstavljeni!) aparatih, ki so res omembe vredni. Največ zanimanja kažejo obiskovalci za one radioaparate, ki s priključitvijo na tok nadomestujejo akumulatorje, dalje za mrežne baterije bi anodne aparate. Huzstavl.ieni aparati niso naprodaj v paviljonu samem, temveč si tam dado obiskovalci samo razložiti njihov ustroj, aparate pa kupujejo v prodajalni na Miklošičevi cesti.
Poleg izredno številnih rednih obiskovalcev naj omenimo, da je samo včeraj obiskalo radio-ri.zstavo kakih deset šol, meščanskih, nadaljevalnih in drugih.
Po mizah, ob straneh in sredi dvorane je razstavljeno vse najboljše, kar je producirala radio-tehnika. Najbolj privlačuje veliki šestcevni orjak Ra-dione. Žarnice imajo zaščitno mrežico, ena celo trojno. To omogoča 10 do 20-krat večji sprejem kot z navadnimi žarnicami, če uporabimo pa še žarnico s trojno mrežo, potem je sprejem celo lOOkrat boljši. Tu so še 1, 2, 3 in 4-cevni »Radione« aparati, taki na akumulator in anodno baterijo in taki, ki shajajo brez tega, temveč prav izvrstno funkcionirajo s priključitvijo na lok. Tu so Telefunken, Phi-lipsovi, Ingelen, Kapsch in drugi aparati, tu so akumulatorji, baterije, detektorji, ki shaiaio brez vsega tega tu so obvirne antene; zvočniki: Philipsovi skledasti, Amplioni, Lenzola, v obliki sodca, polnjenega z mavcem, kar daje polnejši zvok, Arcofon, Telefunken itd. Poleg vsega pa cene niso take, da bi se človek moral ustrašiti. Seve: zlasti pri radiu velja: »Za mal denar malo muzike!« Dobiš detektor za nekaj nad 200 Din, ali nanj je le male »muzike«, komaj za eno, dve osebi. Če žrtvuješ pai tisočakov, pa si v stanu jxislušati muziko vsega sveta. In to je mnogo, mnogo ceneje, kot pa detektor za 200 do 300 dinarjev.
Vseeno: na velesejmu si izbereš, kar te veseli. Čc si pa nočeš izbrati ničesar, ker že vse imaš, se ti pa razširi srce ponosa, ko s poznaš v paviljonu »K«, s kako moškimi koraki že stopa slovenski radio. O sovražnikih radia se ne splača govoriti. Ce se še kje znajde kak tak, odide z razstave razočaran in morda tudi še sam postane prijatelj radia.
Programi Radio-Lmbimna i
Sreda, 5. junija. 12.30 Reproducirana gksba — 13 Časovna napoved, Borzna poročila, Reproducirana glasba — 17 Koncert Radio-orkestra: Lanner: Večerne zvezde, Schubert: Andante, iz okteta, Siede: Setira, Limcke: Kukokama Esta-p0 _ 18 Pravljice, pis. Mllčinski — 18.30 Iz rastlinstva, ga. dr. Piskernik — 19 Srbohrvaščina, prof. Mazovec — 19.30 Zgodovina Slovencev, prof. Kranjec. — 20 Spominski večer Srečka Kosovela, recitira Ciril Debevec. — 20.30 Koncert orkestralnega društva Glasbene Matice, dirigira L. M. Šker-janc. Uvodno besedo govori dr. Rupelj. 1. Bossi: Inlermezzi Oldoniani; Burleska, 2. Mahler: Ada-gietto iz 5. simfonije, 3. Škerjanc: Plesni motiv, 4 Rameau: Koncert za klavir v 3 stavkih, 5. S Šantel: Dva stavka godalne suite. Vmes slovenski samospevi M. Rusa: 1 Michl: Pevcu, 2. Vilhar: Da ne smem, 3. Gerbič: Kam?, 4. Adamič: Nočne pesmi: Noč je tožna, Ave Marija, Pesem nočnega čuvaja. -- 22.30 Poročila.
Naznanila
Cerkveni vestnih
Najnovejši oficiji in mašni formidarii za praznik presv. Srca Jezusovega (7 junija) in sv. Janeza Eudes (19. avgusta) se dobe v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
Kougregacija gospodov pri sv. Jožefu nima danes sestauka v kapeli, ker je istočasno v cerkvi devetdnevnica na čast presv. Srcu, h kateri so člani uljudno vabljeni.
Prireditve in društvene vesti
Znanstvena sekcija akademskega kluba elektrotehnikov priredi v četrtek, 6. junija ob 20. uri v elektrotehnični predavalnici na Tehniki, IV. de-batni večer. Predava g. prof. dr. ing. KrAl o visokih drogovih za daljnovode. Vsi tehniki vabljeni 1 — Odbor.
Ljubljana. Danes ob 8 skupna pevska vaja. Ne velja nobeno opravičilo. — Pevovodja.
Prostovoljno gasilno društvo v Črnomlju priredi dne 7. julija gasilsko sluvnost z blagoslovitvijo nove motorne brizgalne. Prosimo, da vpoštevajo to sosednja društva.
Zborovanje učit. društva Ljublj. okolica zahodni del bo v soboto, 8. t. m. ob jm>1 9 v II. deški osnovui šoli v Ljubljani.
Ljutomer. Prosvetno društvo v Ljutomeru uprizori v nedeljo, dne 9. junija krasno dramo v 7 slikah: »Mater Dolorosa«. Začetek ob pol 4 pop. Vsi prisrčno vabljeni I Bog živi!
Dvo akademiji gojencev meščanskih šol ljubljanske oblasti. Naše meščanske šole slave lOletnico svojega obstoja. V ta namen bogata razstava na ljubljanskem velesejmu in dve akademiji v Unionski dvorani v nedeljo 9. junija ob 15 in 20. Vse tri prireditve hočejo jasno pokazati smotreno in intenzivno delo prevažnih šolskih zavodov. Poleg tega še marijonetno gledališče ribniške meščanske šole, ki igra v sredo 5. in soboto 8. t. in. v paviljonu K na ljubljanskem velesejmu. Nedeljski akademiji se vršita, kakor omenjeno, v unionski dvorani in sicer prva ob 15, drugi ob 20 zvečer. Natančen spored javimo jutri, opozarjamo pa, da so vstopnice po minimalnih cenah že v predprodaji v Matični knjigami.
Akademski pevski zbor bo priredil v ponedeljek 10. I ni. ob 20 v veliki dvorani hotela »Uniont o" priliki proslave desetletnice Univerze Kraija Aleksandra Prvega koncert najmodernejše slovenske pesmi. Predprodaja vstopnic pri vratarju univerze g. Jerarnu.
Obisk letošnjega velesejma
Včeraj si je ogledalo naš velesejem več odličnih gostov; prispeli so: iz Zagreba jx>ljski generalni konzul Roman Lazarewski s soprogo, dekan ekonomske in komercialne visoke šole dr. J. Nagy iz Belgrada, tajnik nac. odbor« M. T. Z. dr. St. Popovič. tajnik Centrale ind. kor-jx>racij dr. Cvetko Gregorič, kateremu sta sejem razkazala gen. tajnik zbornice dr. Fr. VVin-diseher in tainik Zveze industrijcev inž. Milan Šuklje, nadalje inšpektor konjiče div. gen. Antič, univ. prof. inž. Gavrilovič.
Med skupinami omenjam, da je sejem obiskalo 20 trg. visokošolcev iz Zagreba, za danes je napovedan obisk 17 kuud. inž. visoke šole iz Prage v spremstvu 2 profesorjev. Nadalje so obiskale velesejem: I. drž. ginin., ženska realna girnn. iz Ljubljane, gimn. iz Kočevja, Trgovska akademija, Tehn. srednja šolu. Mladika, uršulinska šola, obrtne šole iz Zagreba, Jesenic, Zagorja, Tržiča, Trbovelj, meščanska «olu iz Šmihela pri Novem mestu. Št. Vida in Zg. šiške, Dolnje Lendave, trgovska šola Kranj, kmetijske šole Ljubljane, Šoštanj, Strokovna šola Rakovnik, gospodinjske šole Šmarje-Sap, Teharje-Vojnik, trgovska nadaljevalna šola Ptuj, Trbovlje ter sledeče osnovne šole: Sv. Križ pri Rog. Slatini, Gomilsko, Zvirče, št. Lovrenc, Višnja gora, Mošnje, Hotič, Rudnik, Metlika.
Poslovanje na sejmu se dobro razvija in beležiti imamo že več zaključkov. Včeraj je bilo dosti zanimanja za kmetijske stroje, ker je prišlo mnogo podeželskih obiskovalcev.
Obisk velesejma iz izvenslovenskih krajev je rekorden: vsi hoteli so zasedeni, okoli 1000 privatnih sob je bilo oddanih, pa vendar so morali obiskovalci celo prenočiti v spalnih vozovih.
Nadalje se je včeraj zaključila razstava perutnine, ki je tako izredno uspela in danes se že prične razstava kuncev, katerih je. razstavljenih okoli 100. Vse živali so že na prostoru in vzbujajo ravnotako velik interes kakor preje perutnina.
»
Pohištvo tvrdke I. Repše na velesejmu. Pohištveno mizarstvo pri nas stalno napreduje in vsako leto imamo beležiti nov napredek v tej
stroki. Letos jc izredno mnogo zanimanja za pohištvo tvrdke I. Repše, zlasti pa za njeno
spalnico, ki je iž ainorel citrone in popolnoma v modernem stilu, gotovo eua najlepših in najmodernejših na letošnji razstavi. Nadalje razstavlja tvrdka še jedilnico iz orehovega lesa,
pri kateri so nap>olnilu iz orehovih korenin, ter gosposko sobo ravnotako i/, orehovine, Tvrdka izdeluje pohištvo iz prvovrstnoga materiala in je že znana po svojih cenenih in finih izdelkih. Tvrdka I. Repše. Dvorni trg I je zmožna zadovoljiti vsak šc tako profinjen okus in sprejemu naročila za vse pohištvene proizvode.
Katalog letošnjega velesejma. Poleg se-znumov razstavljalcev, vsebuje katalog vse podatke o velesejmu; priključenih mu je lepo število slik vodilnih industrij. Za izvensloven-ske obiskovalce velesejma pa je dodan v nemškem in francoskem jeziku kratek vodič za Ljubljano in Slovenijo, kar bo izredno dobro služilo. Katalog je izdala in založila reklama »Saturn«, Ljubljana.
Fotografija. Fotografske proizvode sta razstavila na letošnjem ljubljanskem velesejmu drogerija Gregorič in trgovina Pogačnik. — Drogerija Gregorič (Ljubliana. Prešernovu 5) ima na velesejmu svoj prostor v paviljonu H. Okusno porazdeljeni številni fotografski predmeti nudijo galerijo najmodernejše fotografije. Ruzstavljeni so aparati s ceno 20 Din do najdražjih z močno optiko in preciznimi zaklopi najfinejšega mehanizma. Med Fotografskimi
Eloščarai in papirji prednjačijo svetovno znani umiorovi izdelki, ki jih naši fotografi v lastno škodo premalo upoštevajo. Ti proizvodi so namreč enakovredni drugim svetovnim znamka m, so pa vendar cencjši. Kot edini Pathč-jev (Pariz) zastopnik v Sloveniji je Gregorič razstavil /lasti veliko njegovih izdelkov: kino-piojekcijski aparat (Pathč-Baby), snemalno kino kamero in izvirno Pathejevo Patheoraino z veliko izbiro pripadajočih filmov. S svojo izložbo na velesejmu ho drogerija Gregorič, ki je znana v Ljubljani kot najsolidnejša fotografska trgovina, pridobila novih prijateljev, ki bodo v Prešernovi ulici iskali strokovnih fotografskih nasvetov, dobrih njiarntov in drugih potrebščin.
Gospodarstvo
Statistika konkurzov v maju. Po podatkih »Ju-gosl. društva za zaščito upnikov« je bilo v maju 1. 1920 registriranih 98 konkurzov, kar pomeni napram aprilu t. 1. nazadovanje za 6, napram maju lani pa povečanje za 28 ali celih 40 odstotkov. Dočim je število konkurzov v prečanskih krajih normalno, je v Srbiji izredno visoko. Znašalo je v maju: Srbiia 70 (48), Hrvatska 12 (5), Slovenija in Dalmacija '5 (7), Bosna 2 (2) in Vojvodina 9 (8). Statistika za zadnja leta je naslednja:
januar februar marec april maj
Skupno je bilo v prvih 5 mesecih i. 1. registriranih 505 konkurzov napram 441 v istem razdobju lani. Po pokrajinah se razdele konkurzi:
Srbija in Črna gora Hrvatska in Slavonija Vojvodina
Slovenija in Dalmacija Bosna in Hercegovina Skupaj .
Zabeležiti moramo da odpade velik del konkurzov v Srbiji na trgovce: od v maju proglašenih konkurzov je bilo 30 nad trgovci, 30 obrtniki, privatniki, kmetje itd., 10 pa je neznanih.
1926	1927	1928	1929
61	79	79	82
48	121	83	106
103	149	104	115
77	77	105	104
52	102	70	98
417	(314)
35	(45) 26 (32
23	(45' 4 (5^ 505 (441)
Borza
DENAR
4. junija 1929.
V današnjem deviznem prometu so se učvrstili tečaji Dunaja, Berlina, Prage in Trsta, dočim so druge devize ostale v glavnem neizpremenjene. V vseh zaključenih devizah je intervenirala Narodna banka.
Oevizni tečaji na ljubljanski borzi
4. junija i '->2vt.
	povpraš	pon.	srednji	sr. j VI
Amsterdam	_	2287.-	—	—
lierlin	1356.—	1359.-	1357.50	1357—
Bruselj	—	790.79	—	—
Budimpešta	—	992.33	—	—
Ourih	1094.40	1097.40	1095.9C	1095.90
Dunaj	798.28	801.28	799.78	799.62
London	275.68	276.48	276.08	276.08
Newyork	—	56.82	—	—
Pari«	—	222.52	—	—
Praga	168.31	169.11	168.71	168.66
Trst	—	297.86	—	297.75
Šport
SK Jadran. Danes v sredo od 18. ure dalje strogo obvezen trening tia našem igrišču. Zlasti se pozivljejo sledeči igralci: Logar, Brcur, Zor, Rogač, Oven, Sever, Pleveli, Macarol, Zaje, Ga-bršček, Jamiš, Beneditič, Antosicwitz. — Načelnik.
Poizvedovanja
Damska torbira z važnimi dokumenti in manjšo vsoto denarja se je izgubila od Ambroževega trga do prisilne delavnice. Pošten najditelj se na-jtroša, da jo vrne proti nagradi na naslov: Pečnik, Poljanski nasip 50b.
človek in paragraf
Popravek. »Slovenec« je prinesel 24. maja sodnijsKo poročilo z naslovom: »Z loparjem ga je kresnila«. V to poročilo se je vrinila neljuba pomota, češ da je bila Micka obsojena, kar ni resnično, kakor nam je povedula Micka sanm. Tudi ni res, da bi mali Francci začel dražiti starega Andrejca in se tudi ne more o njem reči. da bi bil preveč jezikav, kar bi se moglo iz poročila sklepati. Toliko resnici na ljubo.
Zagreb. Amsterdam 2287 bi., Berlin 1356 do 1359, Budimpešta 992.33 bi., Curih 1094.40 — 1097.40, Dunaj 798.28-801.28, London 275.68 do 276.48. Newyork 56.72-56.92, Pariz 221.52 do 223.52, Praga 168.31-169.11, Trst 296.80-298.80.
Belgrad. Amsterdam 2284—2290, Berlin 1356 do 1359, Dunaj 793.28 -801.28, London 276.48 do 276.68, Newyork 56.72-56.92, Pariz 221.52 do 223.52, Praga 168.11—169.11, Trst 295.85—298.85.
Dinar notira na Dunaju (deviza) 12.494/*, valuta) 12.4825; v Londonu 276.—; v Newyorku 175.75; v Pragi 59.35.
Curili 9.125, Berlin 123.90, Budimpešta 90.52, Bukarešt 3.08, Dunaj 72.95, London 25.1925, Madrid 72.20, Newyork 519.60, Pariz 20.3075, Praga 15.3875, Sofija 3.75, Trst 27.1825, Varšava 58.25.
VREDNOSTNI PAPIR?,
Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 123 den., Praštediona 850 den.. Kred .zavod 170 den., Vevče 118 den., Ruše 275—260, Stavbna 50 den., šešir 105 den .
Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 404—405 (403, 404). kasa 403—404. Termini: 406.50 bi., 7. 407.50-410, 8. 412-413.50, 12. 426-429 ; 7 odst. inv. pos. 85—86; agrari: 50.50—51. — Bančni pap.: Hipo 202—203 (202); Poljo 15.50—15.75; Hrv. 50 do 55; Kred. 93 d; Jugo 83-84 (83); Lj Kr. 123 d; Medjun. 55; Prašted. 852—857.50; Srbska 150—152; Zem. 127 d. — Ind. pap.: Guttinann 200—210; Slavonia 185 d.; Slaveks 105—110; Danica 135—140; Drava 410 b; šečerana 412.50-415 (415, 4IZ50); Osj. Ijev. 175—185; Brog. vag. 155—170; Union 170—180; Ragusea 500—520 (520); Trbovlje 475— 480 (475, 480), Vevče 119 d.; Nar. šum. 16.30; Piv. Sar. 215 b.
Belgrad. 7-odst. inv. pos. 84—84.50, agrari 52.50. vojna škoda 403.
Dunaj. Don. sav. jadr. 81.80; Wiener Bank-verein 22.15; Bodencredit 100.80; Creditanstalt 53.—; Escompteges 21.60; 2ivno 106.25; Union 24.80; Aussiger Chemische 253.35; Slavonia 22.75; Alpine 42.10; Trboveljska 60.15; Leykam 7.—; Rima Murany 115.10.
Žito
Pod vplivom znatnejšega dviga tečajev v Chi-cagi in v Budimpešti se je tudi pri nas položaj na žitnem trgu izboljšal. Promet sicer ni mnogo živahnejši, vendar se konzum v večjem obsegu zalaga z blagom, zlasti s koruzo, kar je vsekakor za žitni trg boljše znamenje. Pšenica gornjebačka velja 207.50, koruza bačka in sremska 212.50—215, oves bački in sremski 185—190 nakl. postaja. Pšenična moka srednjebačke znamke noiira 315—320 nakl. postaja.
V Ljubljani so notacije neizpremenjene. Zaključen je bil 1 vagon koruze. Tendenca neizpremenjena.
Sombor. Pšenica bačka žel. p>romp>t 200 do 205, potiska šlep 202.50—207.50. sremska in slavonska 200—205, ban. Begej šlep 200—205, ječmen bački 64—65 kg 205—210, pomladni 67—68 kg 220 do 225, ban. 69—70 kg 235—245, oves bački in sremski prompt 175—180, rč bačka 185—195, koruza bačka 202.50—207.50, bačka za junij 205—210, moka 0 305—315, 2 285.-295, 5 270-280, 6 250-260, 7 240—250, 8 180—190 fižol neizpremenien, otrobi bački 150—160. Tendenc« prijaznejša. Promet 224 in pol vagona.
Novi Sad. Pšenica: bč in sr. 207.50-210. bn. 200-207.50. - Moka: Og 305—315, št. 2 285-295, St. 5 275-280, št. 6 270-275, št. 7 255-265, št. 8 170-180. - Otrobi: bč. 140-150. Tendenca: slaba. — Promet 48 vagonov pšenice, 10 vag. koruze, 12 vag. moke, 2 vag. otrobov.
Budimpešta. Tendenca: zelo čvrsta. Pšenica okt. 23.30-23.33, zaklj. 23.32-23.34; marec 25.40— 25.23, zaklj. 25.27-25.29; rž okt. 18.:20-18.2Z zaklj. 18.25- 18.27; marec 10.75-19.45, zaklj. 19.73 do 19.75; koruza okt. 18.30—18.65, zaklj. 18.70— 18.74; maj 23.80-24.25. zaklj. 24.24—24.25.
Les
Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: 15 va-gonov drv. Tendenca neizpremenjena.
Živina
Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdke Ed. Saborsky k Co. Dunaj). Prignanih je bilo 10.590 pršutarjev in 2913 špeharjev. Iz Jugoslavije 488 pršutarjev in 1103 špeliarji. Cene: špeharji: najboljši 2.40,'I. 2.25 -2.35, II. 2.15-2.20, kmetski Z10-2.40, najboljši 2.45. Pršutarji: L 2.15 265. Tendenca mirna, cena obojih vrst je padla za 10—15 grošev.
Za duha in srce
Hasanaginica v mariborskem gledališču
(Uprizoril »Ljudski oder«.)
.Maribor, dne 29. maja.
/. vnemo in vestnostjo so se pripravljali člani in članice tukajšnjega Ljudskega odra za svoj prvi nastop v gledulišču: in so se dobro pripravili. Občinstvo, ki ve ceniti umetniška stremljenja in prizadevanja nadarjenih dile-tantov, je domala čisto nupolnilo gledališče ter spremljalo predvajanje pretresljivo - veličan-stvene žaloigre s toplim priznanjem nositeljem glavnih vlog. Od početka — v prvem dejanju — je bilo opaziti |>ri nekaterih igralcih lahno nesigurnost, ki se je pojavljala ob zavesti, da nastopajo prvič n« gledaliških deskah; v toku drugega dejanja pa so se vsebolj poglabljali tako, da je šla igra v tretjem dejanju brez dvomno preko običajne diletantske višine. V osredju igre sta se gibala A ga Hasanaga (Levstek) in Ilasanaginicu (Pujtlerjeva), ki sta zlasti v tretjem dejanju izpričala in oči-tovala svojo nadarjenost ter skladno vigrnnost. Odlikovala sta se nadalje zlasti Suita ni j a (St Germekova) in I m o s k i kadija (Eich-nieister) nastopajoč že od vsega početka s sigurnostjo in ubranostjo, ki je pri diletantih gotovo neobičajna. Mati (Zarif-Ibinuina) p>a je «*elote'n vtis pri nekaterih scenah naravnost kvarila ter ni bila v ravnotežju /. ostalimi no-sitclji važnejših vlog. Vendar ni mogoče iti pri vsem tem preko okolnosti, da je nastopil Ljudski oder z dramo, ki jc tudi za poklicne igralce in režiserje trd oreh; saj je treba pri delih te vrste dolgočasje dialogov pregnati s polnostjo in živahnostjo predstavljanja. In ob tem gTe članstvu Ljudskega odra še večje priznanje. Gotovo bi bilo priporočljivo, da bi Ljudski oder šel s »Hasunaginico« v goste v nekatera večja mesta mariborske oblasti; moralen uspieli mu je ob taki igri kakor smo jo videli v mariborskem
teatru zasiguran.	—c —e
«
Prevodi iz slovenščine počasi tudi med Hrvati napredujejo. Zadnja leta jc izšla Meškova »Njiva« v prevodu g. Mate U jeviču in Župančičev »Ciciban«. Seda j so je po prizadevanju »Narodne Prosvjete« prevedla keleminova »Literarna veda«; prevedel jo je Tone Smerdel. Ke-lemina je knjigo zn hrvatski prevod razSiril in nekatera poglavja predelal, izšla bo pa iz tehničnih razlogov šele v avgustu. — Disky.
Hrvatska Prosvjeta št. 5 prinaša med drugim članke Ljubouiira Marakoviča: Roma ae-te ina — štele Jurkiča: Prijezdin dvor — Bogdana Radica: Drugi Papini — Josipa Zidariča: Psihu hrvatskih kujkuvacu — več pesmi, slik in dober literaren ter kulturen pregled.
Planinski vestnik št. 6 prinaša: Janko Mlakar: Monte Rosu in Matterhorn — M. Kajzelj: Iz Martuljku po grebenih v Vrata — Jožef Za-zula: Še eno o Pleši iu Peci — Dr. Jakob Prešeren: Od Sofije do Carigradu — Dr. II. Turna: Imenoslovje Julijskih Alp. Slika (na prilogi); Travnik in Jalovec z Mojstrovke.
Peti kongres za zgodovino ver. Od 27. do 30. avgusta se bo vršil v Lundu na Švedskem kongres za zgodovino ver. Prijavljenih je že več nego 65 referatov. Na dnevnem redu sta dva aktualna problema: 1. Pojem duše v verski znanosti. 2. Najstarejša nordijska religija. —ab.
Mladinski P. E. N. klub v Angliji. Nedavno je bil ustanovljen P. E. N. klub mladih v Angliji, ki ima za cilj, da tvori eduiico pisateljev pod tridesetimi leti in da vzdržuje zvezo s starejšo generacijo. V klub ne more biti sprejet, kdor še ni spisal kakega dela. Sprejema eksekutivni odbor organizacije, ki je izvoljen na vsakoletnem kongresu organizacije.	—ab.
Sodobna demokracija. Schvvitzler objavlja v »Revue Bleuc člnnek, v katerem analizira poiožaj sodobne demokracije. Namesto idealistične demokracije XIX. stoletja obvladuje danes svet materialistična demokracija, ki daje v življenju prednost in veljavo masi pred osebnostmi. Ta smer je pa naspirotna resnični demokraciji, katere cilj naj bi bil spraviti jovsod v ospredje najboljše. Amerika je tip te sodobne materialistične demokracije. Le katoliška Cerkev je sposobna oživiti v Evropi pravo kulturno demokracijo.	—ab.
Iz pacifistične literature: Kurt Ililler jr izdal knjigo: Die Vcnvirkliehung des Geistrs im Staat. Leipzig, lirnst Oldenhurg. Lehmann Russbiildt je izdal knjigo: Die blutlge Internationale der Riistungsindustrie. Hamburg. Fa-ckelreiter-Verlag. Wolf Dcwnll je izdal knjigo: Der Kampf um den Frieden. IVutschland und Frankreicn in der europaischen Politik. Frank-furt a. M. Frankrurter Sozietiitsdruckerei. —ab.
Ljubljansko gledališče
DRAMA.
Sreda, 5. junija: IGRA LJUBEZNI, red C. Četrtek, 6 junija: TEODOR IN COMP., red B. Petek, 7. junija: Zaprto — generalka. Sobota, 8. junija: PISKAČ, | prem. abonma. Nedelja, 9. junija: UTOPLJENCA, ljudska predstava.
OPERA.
Sreda, 5. junija: CIGAN BARON, red B. Četrtek. 6. junija: ČRNE MASKE red A. Petek 7. junija: TRAVIATA, gostovanje ge. Vesel-
Pole, red C. Sobota, 8. junija: CIGAN BARON, red D. Nedelja, 9. junija: EVGLNIJ ONJEGIN, premijer-
ski in D abonma. Ponedeljek, 10. junija: Zaprto.
Mariborsko gledališče
Sreda. 5. junija ob 20: RITMIČNI PLESNI VECLR.
IleddV Pečnikova. Četrtek, 6. junija: Zaprto.
Pete^ 7. junija ob 20: MATI. Vprizoritcv *enakcga
Sobota, 8. junija ob 20: PROCCS MARY DUGAN. Zadnjikrat. Ljudska predstava pri globoko znižanih cenah.
senzacionalen znanstven poizkus. Posrečilo se mu je pri živalih v treh slučajih nadomestiti srce z malo sesaljko, ki je delovala s pomočjo elektrike. Živali so živele, ko jim je z opera-racijo odstranil srce in nadomestil s sesaljko, sc k: lkih pet ur. Poizkus je napravil v dveh slučajih na mačkah, v enem slučaju pa na domačem zajcu. Operacija srca je trajala samo osem minut. V štirih drugih slučajih je umetno srce odpovedalo in živali so nekaj minut po operaciji poginile. Gibbs je hotel dokazati, da se pri živalih kroženje krvi za krajši čas da doseči tudi umetno. Njegovi poizkusi izpopolnjujejo nedavno objavljene poizkuse nekega ruskega fiziologa, ki je psu odrezal glavo in to glavo zvezal s sesaljko, ki je nekaj časa oskrbovala možgane s krvjo. Glava psa je na ta način živela še par ur.
J!
m
/ /
vola uvimjGiD vpvenišHS
Ženifne ponudbe v Sahari
Londonska aristokratinja lady Dorothy Mills se je po štirimesečnem bivanju v severozahodni Afriki vrnila v Evrcpo. Doživela ie mnogo zanimivih prigod in prejela značilne ženitne ponudbe, ki so pričale, da smatrajo glavarji in vojniki primitivnih človeških plemen belo ženo za ideal svojih sanj.
V južnem delu Sahare je lady Mills bivala nekaj časa pri plemenu Tuareg, čigar
java, da v Evropi ravno njeno slak o postavo občudujejo.
Se eno zanimivo ženitno ponudbo je doživela lady na neki oazi, kjer je vladal že precej star glavar. Mož je imel zelo lepo 18 letin. ženo. Ta ženica je prišla k meni, pripoveduje lady, da bi me prosila za posredovanje. Moj mož,c je rekla, : je star, jaz pa mlada. Jaz ljubim lepega lovca, ki je prišel včeraj s karavano od juga. Drevi bo glavar pri-i redil tebi na čast veliko slavnost. Jaz vem, da on občuduje tvojo modrost; zato te prosim, da ga drevi nekaj časa zamudiš, ker bi se jaz tako rada nemoteno pogovarjala s svojim prijateljem. Obljubila sem ji, da boni storila, kar je v moji moči. Res sem se zvečer nekaj ur pogovarjala s svojim gostiteljem. Naslednji dan je prišla žena vsa vesela zopet k meni. Zahvalila se mi je in rekla: »Moj mož tc občuduje, ker združuješ lepo.'.o kneginjc s srcem lev in je. Jaz vem, da si želi še ene žene. Glej, da bo tebe izbral. Kar se mene tiče, ti bom služila, kakor .-e spodobi mlajši sestri. Ladv Dorothy se je morala veliko truditi, da jo mladi ženi izbila iz glave ta načrt. Ko se jo poslovila, je imela vtis, da mlada zamorka nikakor ni razumela ravnanja Evropejke, in i .-'I ni mogla razlagati, kako da more tako ugo-| dno ponudbo zavrniti.
bi ž njimi razpolagal. Tekom sodnega postopanja proti Laffitteju radi zavarovalne goljufije in radi tatvine odnosno poneverbe (ovadbi- gospe Chardounct) je bilo treba ugotoviti vrednost slik. Na splošno presenečenje pa so izvedenci izjavili, da tu ne gre za stara mojstrska dela, marveč samo za slabe kopije. Gospa Chardounet prisega na žive in mrtve, da so l ile njene slike pristna dela starih mojstrov. Sodišče mora sedaj še preiskati, če ni Laffitte pristnih slik svoje soproge zamenjal s kopijami in tedaj tudi njo ogoljufal.
Umetno srce
Iz Nevv Yorka poročajo, da je fiziolog Gibbs napravil to dni v svojem laboratoriju
Svečano razsvetljena cerkev Sv. Petra v Rimu.
Senator
Neki belgijski senator se je nedavno nepoznan sprehajal po vasi, kjer je bil ravno semenj, in se je dobrohotno kakor Harun al l!;:šid pomešal med množico. Da bi se osebno poučil o poljedelskih vprašanjih, je stopil k kmetu, ki je gonil pred seboj čredo prešičev različnih velikosti, in ga vprašal: :>Ali so to vorkshirji? — Moj ljubi gospod,« je odgovo-iil mož, mi smo preprosti ljudje in ne rabini otako učenih izrazov. Debelim prešičem pravimo senatorji, manj debelini pa poslanci.«
V' '''eni kip in »asoda
Mlad zdravnik, sin zelo bogatih staršev, ie veliko potoval in se na svojih potovanjih ponovno ustavil v Parizu. Ker jc bil vnet zbiralec miniatur, starin, dragih kamnov in umetnin, se je vedno vračal domov bogato obložen z raznimi zbirkami, /ropot sem pa prinesel domov nekaj čisto posebnega,c je nekoč presenetil svojega prijatelja odvetnika. >Mal voščeni kip, ki sem ga kupil od nekega sta-rinarja. Ta voščeni kip ima baje čisto posebne lastnosti.«
Ko je zdravnik vzel iz velikega kovčka poleg stoterih drugih stvari voščeni kip, je bil odvetnik razočaran. Bil je primitivni, slabo poslikani voščeni kip, ki je predstavljal grdega možička, podounega škratlju ali maliku. >S tem voščenim kipom so združene posebne okoliščine,< je dejal zdravnik, smehljajoč se. »Neprijetnosti, bolezen in nesreče, ki so komu prisojene, ta kip prepreči s tem, da preidejo nanj. Ce je človek dovolj praznoveren, potem lahko na to kaj da in staremu kipu, ki je baje že marsikako bolezen ozdravil, na besedo verjame.« Oba prijatelja sta se tej šali smejala. Zdravnik je postavil kip pod stekleno posodo poleg stare ure v skupnem stanovanju. Kmalu so na kip čisto pozabili.
Pol leta kasneje se je zdravnik spri z nekim trgovcem in sledila je napoved dvoboja. Odvetnik se je trudil, da bi zadevo mirnim potom poravnal, pa se mu ni posrečilo. Dvoboj se je vršil v neki sabljaški dvorani. Trgovec je s sabljo ranil zdravnika na čelo. K sreči rana ni bila nevarna, vendar je moral dr. Barla, tako se je pisal zdravnik, osem dni ostati doma. Med tem časom se je spomnil na voščeni kip. Silno sta se oba prijatelja začudila, ko sta ugotovila, da ima kip na čelu vidno zarezo. Skrivnostni slučaj se je kmalu pojasnil: sobarica je pri pospravljanju na dan dvoboja po neprevidnosti razbila stekleno posodo, pod katero je bil kip. Drobec stekla je ranil čelo voščenega kipa. Kljub tej ugotovitvi sla se oba prijatelja od tega časa nekako bala voščenega možička.
Zdravnik dr. Barla se je naslednjo pomlad odpeljal na letovišče k morju. Dvoboj in slučaj z voščenim kipom sla bila že davno pczabljena. Nekega dne med odsotnostjo zdravnika je nastal v stanovanju odvetnika ogenj. Neprevidno prof: vržena cigareta je vnela pregrinjalo. Goreti je začela tudi omara, na kateri je bil voščeni kip in možiček jo postal žrtev plamenov. Požar so pogasili, še preden je napravil večjo škodo. Od voščenega kipa so pa našli samo zogljenele ostanke. Naslednji dan je pa odvetnik prejel brzojavko iz
Oliver Baldwin, sin angleškega ministrskega predsednika Stanleya Baldvvina, je bil kot kandidat delavske stranke izvoljen v angleški parlament.
Nizze. Sporočila jo žalostna vest, da je dr. Barla prejšnji dan postal žrtev strašne avtomobilske nesreče. Dva dni nato je sledilo pismo nekega prijatelja, ki je opisal nesrečo. V avtomobil je pri železniškem prelazu zadela lokomotiva. V tem trenutku je na avtomobilu eksplodiral bencin; po nesreči so našli le šc zogljenele ostanke nesrečnega zdravnika.
Prijateljica podgan
Osemdesetletna žena Emily Willard se je morala te dni zagovarjati pred nekim londonskim sodiščem, ker se je zoperstavila oblastnim uslužbencem. Uradnikom zdravstvene siužbe, ki bi morali očistiti njeno hišo, ki je bila razkričana kot zalega podgan, jc preprečila vstop v hišo. Prebivalci Platt-Lane, krasne ceste v Hampsteadu, so zadnji čas zelo trpeli od podgan in miši. Dolgo časa niso vedeli, odkod pridejo te živali, dokler niso nekega dne odkrili, da so v hiši, kjer je stanovala Willard, dobrodošli gostje. Zvedeli so, da starka v svoji hiši bogato krmi miši in podgane. Prebivalci so se nato pritožili pri zdravstvenem uradu, ki je poslal svoje uslužbence, da bi napravili red. Nadzornik, ki se je podal v hišo gospe Willard, je našel tam številne sledove podganske in mišje nadloge. Pozval je nato uradne lovce na podgane k gospej Willard, la pa jim je pred nosom zaprla vrata in potisnila skozi špranjo pismo, v katerem je izjavila, da izpolnjuje napram lepim živa-licam le svojo dolžnost in da ne pusti, da bi st: ž njimi postopalo kakor s hudodelci. V sodni razpravi je nadzornik Zdravstvenega uiada pripomnil, da so podgane dovolj pametne, da druga drugi povedo, kje je zanje nt jboljši azil. Gostoljubnost stare gospe jc privabila od blizu in daleč podgane in miši v Platt-Lane. Zagovornik gospe Willardove je izvajal, da je njegova klijentinja svobodna državljanka, ki lahko dela v svoji hiši, kar hoče, in lahko vsakomur zabrani vstop v hišo. Sodnik je zadevo odgodil za teden dni in dal uslužbencem Zdravstvenega urada nalog, naj vnovič poskusijo priti v hišo gospe Willardovc ter zatreti miši in podgane.
»Tako — vi se pišete Prešeren. To jo znano ime.«
»Menim da. Saj pasem ovce tukaj že UO let.*
vojniki imajo zakrite obraze, ker jih nobena žena ne sme pogledati v obraz. Najstarejša žena glavarja tega plemena je prišla nekega dne k Angležinji in jo vprašala, kateri izmed samskih vojnikov ji najbolj ugaja; kar izbere si naj, takoj nato se bo lahko vršila svatba, lit d v je odgovorila, da se čuti s to ponudbo zelo počaščena, vendar pa jo mora odbiti, ker je iže poročena. Razumem, je rekla nato zamorka, da tvoj angleški soprog s tvojo že-nitvijo ne bo zadovoljen. Ampak glej, ti si dobra in lepa, čeprav nekoliko presuha. Na soproga se nikar nič ne oziraj. Član našega plemena. ki si ga boš izbrala za moža, se bo brez dvoma takoj peljal na Angleško in ubil tvojega dosedanjega moža. : Seveda je lady kljub temu zatrdilu ostala na svojem odklonilnem stališču, česar pa zamorske žene niso mogle razumeti.
V južnem Tunisu je nek mogočen šejk Angležinji po tolmaču sporočil, da bi svoj zakonski tercet, dve rjavi in ena črna žena, silno rad še z belo ženo pomnožil v kvartet. Kot poročni dar je ponudil lady Poro1, h v par sto ovac, več hal svile in dragocen nakit. Izvo-l.jenki svojega srca je stavil samo en pogoj: Čeprav ima Angležinjo silno rad, je vendar mnenja, da bi moral on kot plemenski glavar imeti nekoliko debelejšo zakonsko družico, ker bi se sicer ljudje norčevali iz njene suhosti. Če bi bila tedaj lady Dorothy pripravljena se poročiti, bi morala obljubiti, da bo vsak dan jedla neko jed iz korenin, ki jo bo-d< priredile druge žene; v enem mesecu se bo že dovolj zredila in se bo s polno pravico smela imenovati najlepša vseh žen. — Tudi iz te ponudbe ni bilo nič; ladv Dorothy je ostala stanovitna. Vendar šejka ni toliko uža-lostila odklonitev Angležinje kakor njena iz-
Najnovejši afganski kralj je bivši vojni miiiisler Na dir Khan, stric kralja Amanullaha. Te dni se je proglasil za kralja. To jc že četrti kralj v štirih mesecih.
Zapletena sieparshc. aiera
Pariško kazensko sodišče se bavi z zamotano zadevo, čije izhodišče je baje pred meseci izvršena tatvina slik. Takrat so v Ha- | vre izginile tri slike, ki jih je lastnik Laffitte označil kol mojstrska dela Tintoretta in Mu-rilla. Laffitte je vzel slike s seboj v Ameriko, da bi jih tam prodal; ker se mu pa to ni posrečilo, jih je v zaboju zopet pripeljal nazaj v Mavre. Pri povratni vožnji je zavaroval slike za več kot milijon frankov. V Havre so ugotovili, da je zaboj s slikami izginil in Laffitte j« od zavarovalnice zahteval odškodnino. Pojavili so se pomisleki in res se je izkazalo, cla je Laffitte hotel oslepariti zavarovalnico. Slike so na poti iz Havre v Pariz zopet našli in istočasno aretirali moža, ki jih je ukradel. Mož je tatvino priznal, izdal pa je, da ga je Luffitte nagovoril k tatvini in ga v ta namen podkupil. Nato je bil aretiran tudi Laffitte. Sedaj pa se je oglasila prejšnja žena Laffit-teja, gospa Chardounet, in izjavila, da so slike njena last; daroval jih ji je neki knez in njen prejšnji soprog nima nobene pravice, da
Pojedina na Japonskem. Nemški baron Ktinig ju z malim letalom tipa Daimler preletel progo Ber-lin-Moskva iu dobil zato llindenburgovo nagrado. Sedaj je baron Konig prišel na Japonsko, kjer ga povsod z veliko častjo sprejemajo. Na sliki vidimo barona pri japonski pojedini. V ozadju je njegov gostitelj general Nagavka, o katerem smo že poročali, da ima najdaljše muštače na vzhodu.
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica 1-50 Din ali vsaka beseda SO pa«., NajmanjSi oglas . 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko 1 — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
f i v g •■■¥-! .<e
Muzbeiscejo
Trgovski sotrudnik
mlajša moč — vojaščine prost, želi službe v mestu ali na deželi v trgovino z mešanim blagom. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 5824.
Kuharica
priletna, vajena gospodinjstva, želi mesta. Najraje bi šla h gospodu duhovniku ali lajiku ali kot pomoč pri gospodinjstvu, v mestu ali na deželi. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Zanesljiva«.
Učenka
z enim ali dvema razredoma mešč. šole, dobra računarica, poštenih sta-rišev se sprejme v trgovino z mešanim blagom na deželi. Naslov pove uprava »Slov.« št. 6120.
llužbadobe
Kleparski pomočnik
samostojen, vešč stavbin-skega in galanterijskega kleparstva, se sprejme takoj. Prevzame tudi lahko urejeno delavnico. Pogoji po dogovoru. Predpogoj: zanesljiv in dober delavec. - Isto podjetje takoj sprejme 2 ključavničarska pomočnika za stav-binska dela. Dopise upravi »Slovenca* št, 5986.
Krojaškega vajenca
sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Rešek Franc, Kamna gorica, p. Št. Vid nad Ljubljano.
Zlatarski pomočnik
se takoj sprejme. Ponudbe pod iilro: »Na deželi« št. 6160 na upravo »Slov.«
livminirj
Pohištvo
Več hrastovih, jesenovih in mehkih spalnic ter kuhinjskih oprav solidno izdelanih, proda: Avgust Čeme, Zg. Šiška št. 122.
Jeklene vrvi
17. 22, 35 mm - večjo množino - proda Mihael Kavčič, Zg. Šiška, Ljub-ljana VII, telef. 22—97.
Puhasto perje
kg 38 Din. razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Izkoristite priliko, dokler traja zaloga. L. Brozovič, kemička čistiona perja, Zagreb. Ilica 82
Recepte
za kremo, muholovce, žganje itd. ceno prodam. - Ponudbe pod »Š.« na upravo Slov v Mariboru.
Kratek klavir
prodam za 6000 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6112.
Moško kolo
za 900 Din proda Jero-mon, Mala vas 32 (nasproti trg. Šporn), pošta Ježica.
Parni kotel
stoječ, z opremo, 6'/j m5 kurilne ploskve, 8 Atm. prenapetosti, v najboljšem stanju - se ugodno proda. - Istotam se proda tudi močna stiskalnica z železnim ogrodjem za vsako uporabo. - Naslov pove oglas, oddelek Slo-venca pod št. 6145.
Motorno kolo
Puch s prikolico proda Florjančič - Dunajska c.
Košnja, ozir. travnik
naprodaj. - Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 6105.
Kupimo
Iščem
večjo množino mleka za dnevno dostavo. Ponudbe na upravo lista pod »Mlekarna«' št. 5961.
Pouk
Za angleščino
išče začetnik učiteljico, lahko tudi na podlagi nemškega, italijanskega ali francoskega pouka. Ponudbe z zahtevki pod naslovom »Angleščina« na poštni predal 153.
Sprejmem deklico
krščanskih staršev za prihodnje šolsko leto v popolno oskrbo. Glasovir in istega pouk na razpolago. Naslov v upravi »Slovenca« št, 6113.
Kupim
hrastove hlode. - J. Pogačnik, Ljubljana, Kralja Petra trg 8.
Šoferska šola
oblastveno konces., I Ga-berščik, bivši komisar za šoferske izpite. Ljubljana, Bleiweisova 52, Praktične vožnje z modernimi avtomobili, teoretičen pouk na podlagi najmodernejših pripomočkov. Tečaji permanentni.
Posestva
Lepa hiša - vila
z vrtom, parketirane sobe, elektrika in vodovod, na lepem kraju periferije Ljubljane, se proda. Cena 120.000 Din. - Ponudbe na upravo Slovenca pod »Solnčni kraj«.
Hiša se proda
enonadstr,, podkletena -lokali za trgovino, gostilno, kavarno ali pekarno. - Ponudbe upravi »Slovenca« v Mariboru pod »Prometno 300,000«.
Pritlično hišo
v Ljubljani ali bližnji periferiji z dvoriščem, pripravno za obrt, kupim takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pritličje«,
Trgovska hiša
z lepimi trgovskimi lokali v središču Ljubljane - se proda za 500 000 Din. — Ponudbe na upravo Slovenca pod »Središče«.
Objave
Pozor! Velika razstava slik
in okvirjev na velesejmu — Paviljon H št. 439. — A. KOS, Ljubljana, Mestni trg 25.
Stanovanja
Meblovana soba
s prostim vhodom, elektrika in parketirana, se takoj odda. - Friškovec 6/1, poleg belg. vojašnice.
2 lepo opremlj. sobi
sc oddasta od 15. junija v sredini mesta mirnemu in solid. gospodu. Ogleda se od 10 do 12. Gledališka stolba 1—3, I. n. pri gospej Kirbisch.
Soba
novo meblirana, v centru s separiranim vhodom in električno razsvetljavo -se odda takoj boljšemu gospodu. - Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 6143.
Dve sobi
snažni, zračni in mebli-rani, v bližini magistrata in prostost v vsem stanovanju s souporabo klavirja se oddajo skupno dvema učiteljicama kot sostanovalkami. - Starost 30 do 45 let, katerih želja je, mirno in družinsko življenje. Cena 650 Din. Dogovor pri ogledu ust-meno. Dopise na upravo »Slovenca pod: »DVE UČITELJICI«.
Razno
Gostilničarji,
pozor!
Prvovrstne domače in ogrske salame, kakor tudi najfinejši polemendol-ski sir se dobi po solidni ceni pri I. Buzzolini, delikatesna trgovina, zraven
Krulno moko in
rženo moko
vedno sveto, kupite zolo ugodno pri
VOLK. LJUBLJANA
Itroljcva ccsta it
Mno moko
in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri
A. & M. Zorman
Stari trg 32, Ljubljana.
Pljuča!
Pljučne bolezni ozdravi strokovnjak (strokovne knjigel) dr. Pečnik, zavod (Privat-Lungenheilanstalt) Sečovo, železniška postaja Rogaška Slatina.
Suhe gobe
arnika cvetje
podleskovo seme, jelenov jezik in druga zdravilna zelišča kupuje po najvišjih cenah
V. H. Rohrmann
Ljubljana, Sv. Petra n. 27.
gnserirajte v „ Slovencu"!
N. Sadlucki
Hirosof, grafolog, sprejema vsak dan od 9—12 in od 14—19: Celje, Hotel »Evropa« št. 14. Ostane v Celju še do 8. junija.


Putz - Blitz
Najboljše sredstvo za vpuščanje v mehka tla. Takoj suho, blešči, barva, ne propušča vode. — Dobi se v vseh boljših trgovinah lakov :: in barv ter špecerijah in drogerijah. ::
LIUDEVIT MARX
tovarna lakov d. d. — Domiale.

IšCile:
OFELmtiniibiSle
Za Din 36.000
Na Ljubljanskem oelesejmn!
Zahvafa
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki sem
jih prejela ob prerani izgubi mojega nadvse ljubljenega soproga, gospoda
Franceta 3uvana
konces. zobotehnika in posestnika
za poklonjeno krasno cvetje in vence, se tem potom vsem najtopleje zahvaljujem.
Posebno zahvalo sem dolžna izreči čč. duhovščini, gg. zdravnikom za njihov trud in požrtvovalnost, vsem številnim prijateljem in znancem, ki so pokojnika ob bolezni obiskovali in ga tolažili, dalje pevskemu društvu »Krakovo-Trnovo« za ginljive, v srce segajoče žalostinke ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so dragega mi pokojnika v tako častnem številu spremili v prerani grob. Ljubljana, dne 4. junija 1929.
Globoko žalujoča soproga LEOPOLDINA in ostali sorodniki.
NA DROBNO I BREZ KONKURENCE! NA DEBELO I
Oglejte si spectjalne detajlne in engros trgovine
vrvarskih lastnih izdelkov
Prepričali se boste, da je blago napravljeno iz prave in dolge konoplje, garantirano, in sicer VRVI za zvonove, transmisije, dvigala in za telovadno orodje vseh dimenzij. — Posebno močne oprti za transmisije (Milhlengurten), oprti navadne, vseh širokosti, VRVI in MREŽE za seno, ribje mreže in vrvice, grgalne mreže (Hangematten), bombaževe vrvice za otroške postelje v vseh barvah, tržne torbice, VRVI za perilo, ŠTRANGE, UZDE, CUNGELNI, POVODCI, tesarske, zidarske in trtne vrvice, trakovi in vrvice za žaluzlje. — MOTVOZ ln DRETA po tovarniških cenah) — Špecijalno montiranje (šplajsanje) vrvi za transmisije in dvigala se izvrši solidno in točno.
Prva kranjska vrvarna in trgovina s konopnino
IVAN N. ADAMIČ
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta Stev. 31. — Telefon 2441.
PODRUŽNICE: Maribor, Vetrinjska ulica 20. - Telefon 454. — Celje, Kralja Petra ccsta It 33. — Kamnik, Šotna »t. 4,
Naročila ln popravila se točno in vestno izvršujejo.
V Mariboru
je najugodnejši nabavni vir galanterije, drobnarii, pletenin, kravat, nogavic, otroč. čevljev in 6andal, vrvi, motvoza, papirja itd. — na debelo in na drobno pri Drago Rosina, Vetrinjska ulica 26.
Vte vrste moko
iz najbolj, banaške pšenico dobavlja po najnižjih cenah Fran JUVAN, valičr. mlin, Sred. Gamelfne, p. Šent Vid nad Ljubljano Zahtevajte cenik. — Solidna postrefta.
OTOMANE
od 550—850 v ra»li«ni!i vzorcih prvovrsten lasten izdelek v/.orkovana plišn-sta pregrinjala za otomnne ft 600—Ia 750 salonske garniture divane modroce zanesljivo najboljše hki^o
kupite pri Kuiloll Sever, tapetništvo Marijin trg 2
Vse vrste rudninske vode
delikatesa
Josip Vitek
Ljubliana, Sv. Petra 1.13.
A,	' ljv
Prečastiii duhovščini
DAJE ZA ČASA VELESEJMA
10°lo popusta
od ostalih konkurenč. cen tvrdka
J. Neškudla
Ljubliana, Sv. Petra c. 25 *
Tvornica cerkvenih paramentov, zastav in cerkvenega orodja- — Oglejte si bogato skladišče! — Ne zamudite edinstvene prilike!
lurske, peklenske in pe-telinovke ima v znlogi po znižani ceni
Janko Skrabar
KranlskogOra
Pozor trgovci in gospodi nje
za ukuhavanje
CELLOPHAN
Iligijenska prozorna opna najboljši zapor za vse mnrmelade in želce, ue-propustljiva za vonj in bakterije. — Nnjsigurneje sredstvo za ohranitev sve-žosti, stalua kontrola vsebine. V vodi nerazstojdjivr Absolutno sterilna.
Najidealneje sredstvo za zapiranje steklenic mtisto pergamenta.
Dobiva se v vseh trgovinah
Zastopstvo za SHS
Brača U/eiser
Zagreb
Marovska ulica 5.
Berite
-Slovenca*
in oglašujte v njem!
trn \
S s 3C.s
O 0-
S ..Kuj*
ld 85
I Mir
i
<3 O >
i» I N .a
ua * oo"
S5 s i«;
>w Igj
.-3 1 O-j t/5
Smi"* « »
rtCsj'2 o-m po
t- Q N
«t-- ^ tO >
"3 Z« ^ > j
.gco™ »3
-Soj j; ,<00 a"3
8 rjn Ul t/3 N
.aGzcjo & :=. _ o " . J3§2«
i-oH . . «	a
•o a (v T;
S:oo
T. C. Bridges:
Na pomoč
Zf
9
50
Roman.
»Drog sem izgubil,« so bile prve Samove besede.
»Kaj drog, samo da si ti rešen!« pravi Jim.
»Brez njega sva izgubljena,« pravi Sam rezko. »Streljanje je Indijance opozorilo, da sva ušla in bodo za nanm kot bi mignil.«
»No, potem pa drog poiščiva! Saj gotovo plava.«
»Ne verjamem. Bil je težak kot železo.«
»Potem bo pa treba znova nabasati,« reče Jim suhagarno in začne tlačiti patrone v magacin svoje pištole. »Sam, je tvoja pripravljena?«
»Da, moja je nabasana. To pa rečem, Jim, krokodilu si žrelo sijajno zamašil!«
»Saj ga od tako blizu nisem mogel zgrešiti,« pravi Jim. »Pa pusti krokodila in se zmeniva, kaj nama je zdaj ukreniti!«
Saj ne moreva storiti drugega kot bežati!« pravi Sam. »Reka naju nese s kar čedno naglico navzdol.«
»Lahko pa bi veslala z rokami in zbežala na breg,« reče Jim.
»A bila ob čoln! Ne, preveč sva žo prestala zanj! Poskusiva srečo, Jim! Mogoče jih bo pa še nekaj časa panter zadržal.«
»Prav imaš,« reče Jim mirno. »Čim manj hrupa delava, tem bolje bo.«
Sam prikima in molče sta nadaljevala svoj beg skozi razpaljeno temo. Bilo je jako tiho, le drevesne žabo so se oclašale na bregovih in kaka otrromna riba
je tu pa tam prišla na površje ter čvrsto udarila po vodi. Moskiti so piskali okoli fantov in ju zbadali liki razbeljene šivanke, pa tega še opazila nista, tako zelo napeto sta poslušala, kdaj bosta začula udarce vesel in svoje zasledovalce. Jim se je pa tudi oziral na desni breg in skušal izslediti tisto odprto mesto, kjer je ujel veliko ribo; kajti le če ta kraj prepozna, bo mogel poiskati pot v tabor.
Minute pa so potekale in Jim še zdaj ni mogel zagledati peščenega brega in začelo ga je skrbeti, ako ga nista morda že zgrešila.
Naenkrat se Sara zgane.
»Jim, že prihajajo!« reče pritajeno. »A!i slišiš vesla?«
Jim napne ušesa in res ujame komaj slišne udarce vesel v daljavi.
»Da, slišim,« odgovori Jim. »Ni dvoma, da gredo naju lovit in rešiti se morava samo, če se skrijeva!
»Kako?«
»Veslajva z rokami in se skrijva pod veje tiste-gale velikega drevesa. Ako prideva do njega, preden pridejo Indijanci okoli ovinka, naju ne bodo zagledali.«
Saj bi poskusil,« godrnja Sam, pa me je kar malo groza, da bi roke vtikal v vodo, ker sem zadnjič videl tisto ribo s škarjastimi čeljusti.
»Ne bodo se naju lotile, ako ne bova krvavela, mu pove Jim, se nagne čez rob in začne z obema rokama veslati.
Sam stori isto in čoln se zaokrene ter^ plava proti drevesu. Pomikal pa se je strašno počasi in šum indijanskih vesel je postajal vsak trenutek glasnejši! Prav ko sta bila fanta od vclikeea, košatega
drevesa oddaljena le še za dolžino čolna, pa sc čolnov rilec naenkrat zadene v gosto mrežo vodnega plevela in se ne premakne nikamor naprej. Napenjala sta vse sile kot besna, pa vse zastonj! Čoln se je krepko zapičil v križem prepleteno šaro, ki je bila močna kot žica in naj sta si še toliko prizadela: nista ga mogla toliko naprej zriniti, da bi ga spravila pod streho velikega drevesa, pa ludi rok nista mogla to liko stegniti, da bi dosegla veje in se popela vanje.
50. Ponočno (lelo.
Sam reče, da jima ne bo kazalo drugega kot plavati proti drevesu.
»Plavati!« se kakor odmev oglasi Jim. Zapletla se bova v ta plevel in pograbi naju krokodil, preden bova dvakrat zamahnila.«
»Nekaj vendar morava storiti! reče Sam. Najini zasledovalci so Ze pri zadnjem ovinku in se bližajo lahno kakor dim in če po hrupu sklepam, jih je za dva ali tri čolne!«
»Zgrabi tole!« se sikaje oglasi iz drevesa šepet in v naslednjem hipu pade v čoln konec vrvi. Jim jc obupno pograbi. Vrv se napne in potegne čoln skozi gosti plevel naravnost pod velike košate veje.
»Mirno seditak sc zopet zasliši šepet in zdaj Jim spozna Gregov glas. Obsedela sta torej neslišno liki dve sobi, ko so se pojavile tri temne sence in šinile po reki navzdol, vesla pa so padalu kakor da bijf ura. Upala sta si komaj nihati, dokler se niso Indi janci nekoliko oddaljili.
»Lepo sta nas prestrašila,, se oglasi z drevesa
Greg.
»Pa sva zato tudi dobila eoln,« ga zavrne Sam.
nam je došio osebno in pismeno toliko izrazov sočutja, da se ne moremo vsakemu posebej zahvaliti.
Zahvaljujemo se čast. gospodu katehetu Smitu za dušno in telesno tolažbo, čast. gospodu župniku Jos. Pravharju za iskreno sočustvovanje in častno spremstvo, gospodu dr. Mejaču za izredno pozornost za časa bolezni, domačemu gasilnemu društvu za ganljivo petje, bratom Sokolom in pevcem iz Ribnice in Sodražice za veličastno spremstvo in v srce segajoče pelje v cerkvi in na pokopališču, pokojnikovim tovarišem lovccm za častno poslovite-/ Iskrena zahvala prijatelju g. Ferdo Wigele-tu za ganljivo slovo ob odprtem grobu.
Srčna zahvala vsem prijateljem in znancem iz Ljubljane, Cerknice, I.ožke doline, Blok, Sodražice, Ribnice, Drage in Trave, enako vsem domačinom, ki so izkazali globoko spoštovanje in ljubezen do pokojnika.
Posebno zahvalo smo dolžni vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja.
Vsakemu posebej in vsem skupaj prisrčni Bog plačaj!
Loški potok, dne 1. junija 1929.
Mctica Rus roj. Koyeva in Ivan Rus, industrijalce za vse ostale.

m
pri tvrdki M
MubEšafta Kongresni trg SI. 15
manufaktur. blaga, predvsem moških kamgarnov
Blago za obleko, z vso podlogo že za Din 295--. Razni ostanki izpod tovarniške cene
Priložnost ugodnega nakupa!--Oglejte si!
Okoristite se!--Važno za posetnlke velesejma!
Obiava
Uprava državnih monopolov želi nabavili potom 1. ponudbene licitacije, ki se bo vršila dne 29. junija 1929 ob 11 dopoldne v pisarni uprave
83.185 kg specialnega papirja
za potrebe državne monopolske uprave.
Pogoji, vzorci kakor tudi vsa ostala pojasnila se morejo dobiti v pisarni ekonomskega oddelka vsak delavnik od 10 do 12 dopoldne.
Iz pisarne uprave drž. monopolov EM br. 11.085
z dne 23. maja 1929 v Beogradu.
Oblaga
Uprava drž. monopolov želi nabaviti potom direktnih ponudb, ki se bodo odprle 15. jun. 1929
12.000 kom. pločevinastih škatelj
za pakovanje po 20 kosov »Karadjordje« cigaret.
Pogoji kakor tudi vsa druga pojasnila se morejo dobiti v pisarni ekonomskega oddelka vsak delavnik od 10 do 12 dopoldne.
te pisarne uprave drž. monopolov EM br. 10.961
z dne 23. maja 1929 v Beogradu.
Prva celotna izdaja! Doktorja Franceta Prešerna
zbrano delo
Cena Din 40'—, eleg. vezana Din 55'— Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
Natečaj
Administrativna šola bo sprejela tega leta 60 gojencev (učencev).
Šola traja tri leta in prične 1. oktobra.
Predpise glede natečaja in program za polaganje sprejemnega izpita bodo interesenti lahko videli v objavljenem natečaju, kateri je doposlan poljedelskim fakultetam (Poljoprivredni in Šumar-ski odsek), tehniškim fakultetam (odsek za inži-njere - tehnologe), ekonomsko - komercijalni visoki šoli, državnim trgovskim akademijam, državnim srednjim tehniškim šolam in vsem komandam vojnih okrugov. Prav tako sc razpis lahko vidi ali pa dobi v administrativni šoli v Beogradu (Dolni grad).	•
Prijave za sprejem v šolo se morajo poslati najpozneje do 15. avgusta 1929.
Iz uprave administrativne šole št. 1304,
15. maja 1929. leta v Beogradu.
Ključavničar
se išče za popravilo bencinskih motorjev — in
tri vodie za jamske becinske S^komofave
Prijavi se naj pri T. P. D. — rudnik Laško.
Znojenje nog, trdo kožo, ozebline, svrab in pekoče podplate in kurje očiizlečiv2—3 dneh
FEBRUUMAPARAT
patentiran v vseh kulturnih državah. Cena Din 50 po poštnem povzetju Din 65. Glavno skladišče za Jugoslavijo: Stara Salvator apoteka, Osijelf I. kamor je treba tudi poslati naročila

od ubodn otrovanih muh, ki nosijo s seboj bacile najgroznejših bolezDi. Muha seda mesta in tako okužena okužuje Vas, Vaše otroke in Vaše jelo. Varuj se pred vporabljaj najdovj-šenejše sredstvo za pokončavanje
na najokuženejša tem mičesom in
Razpršujte Shelltox samo s pomočjo Shelltox brizgalne, ki Vam zagotavlja največji uspeh. Razpršena meglica Shelltoxa ZCtlCSlJIVO SSSmrti zasačeni mrčes ter tekom nekaj minut
osvoMš VaSo hiše man. meliev. Komarjev, boEls, slcHlc, mravelj, šisirhov, njihovih zaleg ln Sftfssfo
Tiskana navodila o uporabi dobite pri Vašem prodajalcu. — Vporabljati Shelitox se pravi ohranjevati
brati
Povodom bolezni in smrti našega nepozabnega, iskrenoljubljencga soproga, sina, t, nečaka, zeta, bratranca, strica in svaka, gospoda
ORGRMZHTOR - LJUBLJHNH
ALEKSANDROVA CESTA ti
KARTOTEKA M SPEC13AL1TETA
lekseizm pauiljan H, St. 441-445
Razpis
Občinska hranilnica v Kostanjevici
na Krki razpisuje oddajo
adarptacifskih del za svoje poslovne prostore
v lastni hiši v Kostanjevici.	,
Projekt, troškovnik ter oddajni po* goji ležijo v hranilničnih prostorih v Kostanjevici do 15. junija t. 1. na vpogled.
Občinska hranilnica v Kostanjevici,
dne 2. junija 1929.
Predsednik:
Albert Gatsch 1. r.
najboljših svetovnih znamk v veliki izbiri zelo poceni. Najnovejši modeli otroških vo> zičkov od priprostega do najfinejšega in igračni vozički v zalogi. Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pneumatika. Ceniki franko. Prodaja na obroke. .»Tribun«" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA.
Karlovska cesta št. 4.
Pozor S	Zasebno
Secel z® go. lekarne!
se vrši v mesecu juliju in avgustu. Poučevalo se bo prikrojev. vzorcev, kolekcijske vzorce, izdelovanje gor. delov, praktično lepljenje čevljev, galoš itd. po novi metodi »Ek-kam« in »Ago«. Zahtevajte prospekt. Josip Steinman, Kolodvorska ulica 41, Ljubljana
Izmed sodobnih književnih izdaj so
mm lEoram
priznano tako po vsebini kakor po
opremi na prvem mestu. Vsak zvezek stane broširan Din 45'— elegantno vezan Din 60-—.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
Sulic gotoe. amiM
cvetje, podleskovo seme, jelenov jezik in druga zdravilna zelišča kupuje po najvišjih cenah
V. 61. Btoftrmaian, Ljubi iona
Sv Petra nasip 21
F. ČUDEN
Prešernova ulica 1
LJUBLJANA.
Poročni prstani.
LJUBLJANA, Komenskega ulica 20
ff C
Industrija stekla
BEOGRAD, Carinska ulica lO
Industrija stekla
Najzadovolnejše uporabljate za mesto in vas kolesa znanih znamk __—--ffifepa. Tudi na obroke! „DiirRopp" Tudi na obroke! J^jfflfFl
„Tehnikw Josip Banjai Ifpfllii
Ljubljana — „Ljubijanski dvor" Pražakova ulica 19 — (v neposredni bližini glavnega kolodvora)