GOSPODAR Izhsja vsako sredo. C e n s i Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. — Poštno-čekovni račun 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška cesta 5 Telefon interurbao 113. C»b» Insvratomi cel* stran Din 2000.—, pol siti» ni Db 1000.-, četrt strai Din 50Mi—m» 11| ——«1—r»i---I-——————« m I II 1 I Bili — ■■■! IIBI^BBBBBMMMMMMt Usedepolni udarec konjskega kopita. V bolnici v Murski Soboti je umrl kljub zdravniški pomoči 73 letni Ivan Lukač iz Bakovec. Starčka je brcnil konj v trebuh s tako silo, da je bil udarec smrtonosen. Skrajno surov zločinec. Pri Sv. Jur-Ju ob Južni železnici se je izvršil v pondeljek, dne 1. septembra krvav zločin, ki kaže, kako brezmejno posurovi človek, ako sta mu alkohol in brez-versko časopisje vse. Zločin se je do-igral omenjenega dne krog 2. ure zjutraj v Krajnčici pri Sv. Jurju ob južni železnici in je postal smrtna žrtev komaj 22 letni poljski delavec Jurij Pilko. Ob omenjenem času je namreč se-idel v ZupančevI hiši v Krajnčici med ostalimi gosti tudi Jurij Pilko in pil ¡Jabolčnik. V temi pred vežnimi vrati se je istočasno «kril 24 letni samski delavec Jožef Oset iz Vrbnega, občina Sv. Jurij okolica, ki je že dalje časa kuhal Iz neznanega vzroka hudo jezo na Pilka. Ko je prišel Pilko okrog 2. ure iz veže na prosto, mu je iz teme stopil neslišno za hrbet Oset in ga dvakrat močno udaril z vozovno ročico po glavi, tako da se je Pilko na mestu igrudil mrtev na tla. Oset mu je razbil lobanjo In bi bila vsaka zdravniška pomoč brezuspešna. Oset je odšel po storjenem zločinu mirno domov, kjer se je vlegel in zaspal. Zjutraj ob 9. uri so prišli na njegov dom orožniki in ga zaprli. Oset jim je na zadevno vprašanje brez oklevanja odkrito priznal, tia je popolnoma premišljeno iz zasede umoril Pilka, ker je med njinpa obstojalo že dalje časa hudo sovraštvo. Orožniki so surovega zločinca po zaslišanju na licu mesta v pondeljek zvečer odvedli v zapore celjskega okrožnega sodišča. Mati rešila otrokn življenje. Pri vasici Sava ob Savi nasproti Hrastniku so se igrali v pondeljek ,dne 1. septembra deca po tratah na obrežju Save. Med letanjem je spodrsnilo petletnemu Milanu Emeršiču, sinku steklarskega delavca, da je padel preko skale v dva metra globoko Savo. Na obupen krik druge dece je prihitela Milanova mati, se pognala v vodo in vjela otroka še baš pravočasno za obleko, ga potegnila iz Save ln ga otela gotove smrti. Grozen vihar na osrednje ameriških otokih. Dne 4. septembra je divjal silen vihar po srednje ameriških otokih. Najbolj je trpel otok Haiti in njega »lavno mesto San Domingo. Vihar je fflhičil cele gozdove, odnašal hiše in £>vzročil neizmerno blagovno škodo, a Haiti je bilo ubitih 300 oseb, 900 pa Njenih. Avtomobil za dojenčka. V angleškem !estu Birmingham se je pojavila na Id ženska na trikolesnem avtomobi-. Spredaj Je počival dojenček, zadaj sedela z glavo nad otročičem strelka ln šofirala avto, ki doseže naj-ijo hitrost 8 km na uro. Se ni goto-i, 6e se bodo udomačili avtomobili za (Jenftke. Največji pes na svetu. Največji pes Itg; ivetu je dolg dva in pol metra, ir-«h ifOlCJe pasme in Je last kaliforni-M OOseatnlka v Ameriki. Milijonarka za en dan. Časopis iz švedskega mesta Kopenhagen »Politi-ken« je razpisal glavno nagrado, ki je obstojala v tem, da je bila dana onemu, ki bi jo zadel, prilika, se en dan počutiti kakor milijonar. Prejel je toliko denarnih sredstev, da si je lahko privoščil vse zabave, ki so sicer pridržane le dolarskim milijonarjem. Pogoj je bil, da mora biti denar potrošen v enem dnevu. DrugI dan ne sme posedati srečkar nič od tega, kar si je bil kupil za zadeti denar. Nakup nakita ali oblek je bil izključen. Nagrada je pripadla mladi medicinki iz Kopenhag-na. Belila si je sicer glavo, kako bi porabila v enem dnevu milijon, se ji je le posrečilo, da je izpolnila tudi ta pogoj. V aeroplanu se je odpeljala v Berlin, si najela tamkaj za en dan avto, obiskala skoro vsa najbolj razkošna zabavišča in predno se je prav uživela v položaj milijonarke, je že bil večer in svota potrošena. Drugi dan je bila enodnevna milijonarka zopet revna dij i-kinja. Na miliionarsko stanje jo je spominjal le še močan glavobol. Izpovedala je, da je bilo sicer lepo, a si je predstavljala še lepše. Zločinec osvoboditelj. Francoska policija je bila opozorjena na čudne reči, ko je bil aretiran pred nekaj tedni zločinec Andrej Sterkeman. Pred kiat-kem je bil obsojen od sodišča v Versail-lcsu. Pri zasliševanju je razodel sodnikom razburljive podatke ponesrečenega vloma in o njegovih navedbah se je sedaj sodnija tudi prepričala. Predvsem je zaupal Sterkeman sodišču, da je izvrševal roparske pohode vedno v večerni obleki in v čevljih s posebnim patentom. Lepega dne je Izropal vilo nekega zdravnika, nato je vstopil v avtomobil in ss podal nazaj v Pariz. Na povratku je zapazil drugo vilo, ki je bila tolikanj zapeljiva, ker je stala nekoliko proč od glavne ceste na samotnem kraju. Imel je vlomilsko orodje pri sebi v avtomobilu, podal se je takoj nad vilo. Previdno je odprl vrata in stopil v sprejemno vežo. Tukaj je slišal glasove od konca hodnika in radi tega se je odločil, da bo odprl rajši nasprotna vrata, ki so vodila v klet. V kletnem hodniku Je prižgal posebno svetiljko za vlomilce in njeni žarki so razsvetlili obraz mlade in lepe deklice, ki Je sedela na postelji. Cula je, a ni zapazila njegove navzočnosti. Skočil je k njej, Jo trdo prijel in jej zagrozil: »Bodite tiho, ne bom vam storil nič žalega!« Mesto odgovora je deklica vstala, pokazala proti stropu lin pričela kakor nora se smejati. Ves prestrašen je vlomilec ugasnil svetilko In se odtipal v temi lz kleti. Prešla mu je tolovajska strast ln se je takoj odpeljal. Dolgo časa Je molčal o čudnem doživljaju. Ko so ga pozneje aretirali radi drugih vlomov, je zaupal srečanje z zmešano deklico preiskovalnemu sodniku. Na njegovo Izpoved je napravila policija v vili preiskavo. Hišni posestnik in njegova žena sta morala priznati, da sta zapirala deklico v noči v klet. Zvedeli so, da je morala deklica opravljati po dnevu najbolj težavna dela. prejemala j« sicer hrano, a nobe- nega plačila. Kot opravičilo je navedel hišni gospodar, da je deklica zmešana in nima pravih pojmov ne o denarju in ne o prostosti. Nikdar ni smela zapustiti vile, ampak vedno je bila priklenjena na najtežavnejša opravila. Ko je bilo njeno dnevno delo končano, so jo zaprli v klet. Policija je skušala deklico Izprašati s pomočjo tolmača, ker Je bila doma Iz Poljske in ni razumela francoščine. Odgovarjala je na vsa vprašanja z rokami in z divjim krohotom. Pacijent: Kam na] grem, gospod doktor, da ozdravim želodec ln uredim prebavo? Zdravniki V Rogaško Slatino! Zahtevajt« prospekte! 493 To je naslovna slika tvojega kmetskega koledarja. Kaj Imaš vse v tem koledarju: Koledar, seznam pristojbin in taks, seznam uradov banske uprave, poročilo Kmet« ske zveze v Mariboru, pouk o davkih, vinogradniška pravila, pouk o denarju in posojilih, članek o zavarovanju, članek o čebeloreji, o sadjereji, o kmet-skem gozdu, o gnojilih, članek o vzgoji kmetskih fantov, celotno kmetijsko knjigovodstvo, tabele za merjenje lesa, za odplačevanje posojila, za pravilno gnojenje, za živinorejo, seznam sejmov itd. itd. Koliko pa stane ta koledar? Koledar je trdo vezan in ima predal za denar, kakor tudi sponko za svinčnik. Obsega nad 250 strani. Cena je Din 10.— (po pošti Din 11.—). Kako prideš do koledarja? Vse krajevne kmetske zveze bodo imele koledar za svoje člane na razpolago. Vsakdo pa si ga lahko tudi sam naroči pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Naročilo se Izvrši tudi po pošti, ako se pošlje denar naprej in 1 Din za poštnino. Kmetje, možje in fantje, sezite po svo-jem koledarju I Pisreccii® drznost Letos je minulo 70 let, ko se je upal Gravelet po železni vrvi vpričo 300.000 gledalcev preko Nlagara vodopada, Ni-agara vodopad je največji na svetu. Na dolžino znaša več sto metrov in z gromo vitim bobnenjem padajo vodne sile iz Erie jezera v Ontario jezero severno od Newyorka. Sedo ja bil zmagovalec Niagara vodopada? Mož, ki Je prekoračil Niagara vodopad po železni vrvi, je bil Gravalet, ki se je preživljal z nastopi po cirkusu in ga je imenovalo vse Blondin. Že na šestletnega dečka je napravil plesalec po vrvi tak utis, da Je sklenil, da ga bo dosegel v tej spretnosti, če ne prekosil. Mnogo let je potoval s cirkusom okrog po svetu in je prišel na misel: prekoračiti po železni vrvi Niagara vodopad, česar se še ni bil lotil do tedaj nikdo. Svoj načrt je razglasil po Ameriki. Amerikanci mu tega niti verjeli niso. Blondinovi tovariši so smatrali drzni načrt za neizpeljiv, zopet drugi so trdili, da mora biti človek s tako blaznim načrtom, nor. Blondin pa se je, ne meneč se za svarilo javnosti, podal k vodopadu, kamor je tudi naročil železno vrv in je še enkrat pov-daril po časopisju, kedaj da se bo spustil prvič preko vodopada. Amerikanci so začeli staviti visoke denarne vsote. Največ jih je bilo prepričanih, da se tako drzna prekoračitev nikakor ne bo posrečila in da je že tozadevni načrt samomor. Blondin je pustil napeti vrv 700 m na dolgo. Eden konec je bil pritrjen na skalo, drugi za orjaško drevo. Napovedano se uresničuje. Prvi dan, ko je bilo napovedano, da se bo podal Blondin na to najbolj drzno pot, se je zbralo ob Niagari 30.000 radovednežev iz Združenih držav in Kanade. Blondin je splezal na vrv z navnotežno palico v rokah z amerikan-ske — ne kanadske strani. Očividci so trdili, da je bil ravnodušen in da ni napravilo nanj ploskanje zbranih množic nobenega utiša. Urnih korakov je stopal proti polovici in ni niti enkrat pogledal v strahovito gromeče padajoče valovje. Gledalci so pridržali sapo, ko je bil Blondin na sredini poti, kjer se je vrv najbolj nevarno gugala. Že je prekoračil sredino in je stopal proti drugemu koncu — kar naenkrat — ljudem je zastala kri, se je obrnil in hitel nazaj proti sredini, se je čisto mirno usedel in gledal na vse strani. Nato je legel po dolgem na vrv na hrbet, s palico je skrbel za ravnotežje in v ležečem položaju se je prekoblcnil nazaj, se postavil na noge In šel proti drugI strani. Ko je splezal z vrvi na tla, je bilo navdušenje gledalcev glasneje nego bobnenje padajoče vode. Po par minutah se je podal Blondin znova na vrv, a tokrat s fotografičnim aparatom na stojalu. Ko je prekoračil dve tretjini poti, Je napravil par posnetkov čudeče se množice. V tretje je stopil na ▼rv, a tokrat s stolom naslonjačem v rokah. Stol je postavil na vrv In sedel vanj. Z naslonjačem je izvajal tako vratolomne drznosti, da so nekateri gledalci prestrašeno kričali, nekaj se jih je celo onesvestilo, a Blondin se je vrnil srečno tudi 2 naslonjačem na tla. V spremstva na vrvi. Časopisje celega sveta ja pisalo o Blondinovi neverjetni zmagi. Mnogo, mnogo jih Je bilo, ki sploh niso verjeli časopisnim poročilom in so bili uver-jeni, da je prekoračenje Niagara vodopada po vrvi bajka in izmišljotina. — Blondin je moral poslati svetovnim listom brzojavke, v katerih je potrdil resnico tozadevnih vesti in je zagotovil javnost, da bo že posrečeno drznost ponovil. Sedaj še le Je bila vzdramljena človeška radovednost. Ko je bila napovedana za jesen ponovitev z novimi vratolomnostmi, se je zbralo še enkrat toliko radovednežev kakor prvič. A naenkrat se je pojavil konkurent. Blondi-nov rojak in njegov učenec se je javil in trdil, da bo prekoračil drug vodopad v bližini Niagare in bo nesel preko še enega moža na hrbtu. Blondin se ni pustil postaviti v senco, ko je že bil vzbudil pozornost celega sveta. Razglasil je, da ponese vsacega, ki bi se mu zaupal prego Niagare. Da, onemu, ki se poda z njim na nevarno pot, je obljubil večjo vsoto za nagrado. Veliko se jih je oglasilo, ko so pa videli položaj na licu mesta, so se prestrašili ter pobegnili. Slednjič je prišel mlad Amerikanec, Harry Colcord, ki je bil navdušen za Blondina in mu obljubil, da se bo pustil od njega nesti na hrbtu od enega brega Niagare do drugega. Prejel ie ocl mojstra natančna navodila. Prvi pogoj je bil, da mora sedeti čisto na miru in nikakor se ne sme brigati on za ravnotežje, naj se zgodi karkoli. Ko je bila napovedana predstava s človekom na hrbtu, se je zbralo več nego 300.000 gledalcev. Ko se je prikazal Blondin z odraslim moškim na hrbtu, je zavladala popolna tišina. Celcordcvo poročilo. Colcord je zapustil pisano poročilo o utisih med potjo in jih slika s temi le besedami: »Najbolj razburljivo na potu po vrvi je bilo, 7 krat plezati s hrbta ter se odpočiti, kakor ga je bil podučil Blondin. Cela pot je bila razdeljena v osem oddelkov in pri vsakem počivališču je moral počasi zapustiti Blondinov hrbet, poiskati vrv pod nogami, mirno čakati, da se je Blondin oddahnil in zapovedal, da mu zopet spleza na hrbet. Vse je šlo po sreči. — Dosegla sva sredino. Tukaj sva nameravala postati, da se odpočijeva za najbolj opasni del, ko se je naenkrat utrgala ena od podpornih vrvi, da sva bila jaz in Blondin kakor v kaki gugal-nici: 30 metrov v višini, pa zopet 30 metrov navzdol. Toliko vem, da sem čepel na Blondinovem hrbtu kakor mrlič. Blondin je pričel teči. Čutil sem z rokami, kako je začel vreti Iz Blon-dinovega telesa pot, kako je postala vsa njegova obleka mokra in se mu tresla vsaka mišica. Bili so to nezabno grozni trenutki, v katerih sem bil pre- 1 Samo 13Q Dio rdeča aliroJastaodeja! I Samo ISO Dia mm krasna klot odeja I BH I Samo 4J Dio ■^^Bi siv? vzorčaat» fianel-HV ji 1001 Razpošilja i Tpgo^Mdom&iBPnes^ellBšt» I Neodgorarjajoče se zamenja aH vrne denar. H II Zahtevajte takoj novi, veliki, brezplaíiil, I ilustrirani cenik t več tlsóá slikami t pričan, da sva oba zapisana gotovi smrti. Ko sem začel razločevati giba« nje obeh, je bil Blondin že pri prihod njem oddelku in stopal bolj počasi. —* Tukaj sem zagrešil nehote par nerodnih migljajev in Blondin mi je zaklt-cal: »Harry, bodi miren, ali te bom p» pognal s hrbta!« Uvidel sem, da n&« varnost še ni bila prekoračena in dt je moral Blondin radi ravnotežja na« ravnost teči. Ko je zmagal ie en oddelek, je bil umirjen, moral sem splezati s hrbta, da je nosač počival. Nekaj minut za tem počitkom sva dosegla nasprotno stran, ko sem preživel celem življenju najbolj razburkane trenutke. Blondinova ravnodušnost 1$ izredna spretnost sta rešili meni tal njemu življenje.« Od 300.000 gledalcev ni zapazil niti eden, da se je utrgala podporna vr7« Vse je bilo prepričano, da je Blondinot nagel korak ena od njegovih spretnosti. Ker so bile velike stave na uspeli in neuspeh, je najbrž nekdo, kateremu je bilo na tem, da Blondin ne uspa^ pred predstavo podporno vrv narezaL da se je utrgala. Blondin in Colcord sta pozneje predstavo še enkrat ponoe vila, a tokrat brez kakega pripetljaj*: * fcfiiilto ¥ llmMmi Mi živimo v dobi tehnike. Načrt mostu preko Atlantika ali predor pod Tihim Oceanom bi bil v sedajnih časilj tehničnih rekordov nekaj samo po sebi umljivega. Novodobnim inženerjen ni nič nemogoče. Ako pa bi trdili, da lahko opazujemo vsak dan in vsako uro v živalstvu vzglede gradbene tehnikej ki nadkriljuje vse, kar je zgradila doslej človeška roka, bi zmajal marsikdo neverjetno z glavo. In vendar moramo ml ljudje priznati, da smo večkrat z« živalmi, ki vršijo čudovita dela in si* cer brez predizobrazbe in pravih pripomočkov. Inžener, ki bi bil v stanu | dvema praznima rokama zgraditi nii morskem dnu popolnoma zaprto hiäo^ se še ni rodil. To delo opravi igrali morski pajek. Glede tehnike v Živalstvu hočemo navesti nekatere vzgledi Termiti. Termiti, mravlje vročih dežel, so znani tudi pod imenom »bele čebele*, Ako gre za gradbeno umetnost v velfc« kem, nimajo te žuželke nobenega t®K«. meca vsaj na naši zemlji. Nekatere vrste termitov živijo v natančno izdelanih podzemeljskih hodnikih ali pa t lesu starih dreves, ki so izdolbena z neverjetno spretnostjo. Drugi termiti gradijo visoke stavbe Iz ilovice, fino »griženega lesa, ali celo iz lastnega blata, ki učinkuje pri termitih, ki se preživljajo z lesom, kakor celuloza. Stavbe termitov po pokrajinah južne Amerike dosežejo višino štiri in pol metra. V okolici kraja Port Darwin v Južni Avstraliji je najti stavbe termitov, ki so pet do Sest metrov visoke tn Zgledajo kakor trdni stebri ali majhni «tolpi. Podzemeljski hodniki termitov bo veliko bolj umetno izpeljani nego kaka podzemeljska železnica. Za slučaj, da se podere eden hodnik, je že drugi predviden. Večkrat se zgodi, da Izdolbejo termiti pod kako hišo zemljo tako, da se zgradba podre. Drug! stavbeniki. Naše čebele tudi ne sme biti sram iadi njene gradbene spretnosti, ako-ravno ne more tekmovati s sorodnica-mi po vročih pokrajinah. Čmrlj je tudi mojster, ako gre za izdolbenje kakega debla. Tudi ptiči so ohranili gradbeno slavo. Le opazujmo lastovice, kako delajo svoja gnezda. Črna žolna je pravcati tesar, ako izkljuje za svoje gnezdo prostor v čisto sveže drevo. Zunanja stran ščinkovčevega gnezda je vsikdar tako prikrojena, da zgleda kakor drevesno deblo. Tudi glede no-trajne opreme gnezd so ptiči mojstri. Laplandski vrabec si položi na dno gnezda perje snežene kure, kalin žimo. Velik umetnik v tem oziru je v Indiji Živeči ptič krojač. On si napravi gnezdo iz pamuka in ga prepreže na znotraj z žimo. Nato položi gnezdo med dva lista na drevesu in ju sešije. Kot nit rabi ptičji krojač ostanke motvozov, Ce ne najde teh, si splete sam nit iz pamuka. Njegov tovariš iz Afrike, ta-kozvanl tkalec, zna celo tkati. Ta ptič živi v celih kolonijah, ki prebivajo pod •kupno streho, ki je naravnost stkana. Vsakdo pozna pajka, ali le maloka-leri »na ceniti njegove tehnične zmožnosti. Kolikokrat vidimo pajčevino med dvema visokima drevesoma in ne mislimo, koliko truda stane ubogo žuželko, d* dovrSi to delo, viseč med nebom In zemljo. So tudi pajki, ki znajo graditi pod- Eaeljske hodnike. Pajki spredejo poplavnega vhoda v bivališče še en od, skozi katerega utečejo v Blučaju nevarnosti. * Iz torbe policlfckega homlsarlo. Znamenit policijski komisar t Berlinu Je izdal spomine iz dolgoletne pra'vie kot zasledovalec raznih veliko-aaestnih zločincev. Iz teh spominov ho-lemo navesti nekatere vzglede: Premog zastonj. po velikih mestih trpe revnejši sloji h timski dobi radi mraza, ker primanj-■M* premoga »11 J« pa predrag. Koliko veselje je zavladalo v stanovanjski hiši, ko so pripeljali trgovci s premogom od raznih strani najfinejši premog čisto zastonj. Izjavili so, da se je oglasil pri njih neznan gospod, ki je plačal premog in naročil, naj se ga izroči toliko tej in toliko tej potrebni družini. Koliko veselje za reveže in trgovce 1 Kako razočaranje za prodajalce, ko so zvedeli dober me3ec po tako imenitni prodaji, da je bil premog plačan z velikim ponarejenim denarjem, katerega so oni menjali s pravim drobižem. Premog je bil od siromakov po-kurjen, razpečevalci ponarejenih bankovcev bogznaj kje, trgovci brez denarja, premoga ter še preobilo sitnosti ter opravkov na policiji. Ruski inžener in žandarji. Ob francosko-nemški meji je lično obmejno mestece, ki je zastraženo od obeh strani z obmejno žandarmerijo. Nekega večera so zajeli nemški orožniki ruskega inženerja, ki je hotel prekoračiti nemško mejo brez potnega lista in plačila obmejne takse. Tirali so ga na čuvajnico in mu narekovali precejšnjo globo. Inžener je izjavil, da pla ča takoj na licu mesta prisojeno kazen, da mu le ne bo treba hoditi še v žan-darskem spremstvu daleč kam. Potegnil je iz žepa velik francoski bankovec, iz katerega je še prejel nazaj v drobižu precejšnjo svoto. Preteklo je nekaj tednov, predno je prišla obmejna straža na to, da se je bil oglasil lepo oblečeni ruski inžener še pri mnogih nemških obmejnih stražah, katere je nasamaril s ponarejenim denarjem, za katerega je prejemal pristne nemške marke ter pfenige. Pisalni stroj za g. sodnega svetnika. V veleprodajalni pisalnih strojev v Berlinu je poklical telefon. G. sodni svetnik Meindl je prosil tvrdko, naj pošlje takoj v sodno palačo najboljši pisalni stroj, kjer ga bodo par dni preizkusili in nato plačali iz državne blagajne. Trgovski sluga je odnesel stroj na sodišče, kjer slučajno ni bilo v uradu g. svetnika Meindla. Pustil je stroj in odšel. Kmalu zatem se je oglasil drug služabnik, ki je izjavil, da je zamenjala tvrdka pisalnih strojev ime Meindl z imenom bančnega svetnika Breindl, ki je naročil ta stroj. Sluga je odnesel stroj in ni ga plačal tvrdki ne svetnik Meindl in ne Breindl, ker se ga je polastil na lahek način pretkan goljuf. Krčmar In kvartopircl. V berlinskem predmestju je krčma, kjer so se zbirali sumljivi kvartopircl, ki so posebno radi ogoljufali kakega bolj petičnega kmeta, ki se je spustil z njimi v kartanje. Največje veselje je imel krčmar sam, ako je odfrčal iz njegove gostilne kak prav petičen kmečki ptič brez — perja. Velikomestni kartnl goljufi so pripovedovali necega dne krčmarju, da jim bo padel v past bogat stavbenik it, Westfalske. Da ga izvabijo v večjo zgubo, rabijo najmanj 3 tisoč mark ali 42 tisoč Din, katere jim naj posodi proti obrestim in takojšnjem povrači- lu, ko bodo oskubli stavbenika. Gostilničar je poznal dnevne goste ter odštel denar v upu na dobiček ter zabavo. Tujec je res prišel in bil kmalu zapleten v razburljivo igro, v kateri je pa dobil med kregom in kletvicami celih 3 tisoč mark. Krčmarjeva prijatelja sta bila resnega mnenja, da jima mora posoditi gostilničar še 2 tisoč mark, ker vestfalski bogataš je baš sedaj v pravem kvartopirskem razpoloženju, da bo z njim prav lahek posel. Krčmar je odštel še 2 tisoč mark, ki so romale v stavbenikov žep. Po tej izgubi so dvignili igralci z gostilničarjem vred ga-lamo z zahtevo, da jim mora vrniti stavbenik denar. Ta je pa kričal ter klical na pomoč policijo, katere se j« ustrašila sumljiva družba in pustila srečnega kvartača na prosto. Od taistega večera ni videl gostilničar ne stavbenika in ne onih dveh gostov, katerim je bil posodil denar, ker so igrali ter goljufali vsi trije v kompa-niji. Poštna blagajna in njen oskrbnik. V Berlinu na glavni pošti je opazil uradnik, da manjka v blagajni večja vsota. Opozoril je na to oskrbnika blagajne, a ta mu je tapljal s prstom na usta, naj bo tiho in kazal proti stropu v uradne prostore g. poštnega ravnatelja. Ko sta bila sama, je razložil oskrbnik uradniku zadevo s primanjkljajem v blagajni tako-le: »Že par mesecev manjkajo proti zadnjemu v mesecu v blagajni vsote. G. ravnatelj pride, odnese denar in ga vrne točno prvega. Kdo neki bi se ustavljal ravnatelju, ki že ve, kaj da dela in čemu.« Uradnik je bil zadovoljen s to tolažbo. Po prvem je izginil oskrbnik in pustil blagajno čisto prazino. Uradnik se je približal s strahom ravnatelju in ga prosil, naj vrne, ker je prvi že minul. Opozorjeni je bil skraja prepričan, da se je obrnilo tovarišu v glavi narobe, ker pripoveduje nekaj, česar on ne razume. Pojasnila so letela sem in tja, dokler niso prišli na veliko poneverbo, katero si je privoščil neovirano oskrbnik in pobegnil z denarjem. Pravi in napačni Kopenik. Starejšim čitateljem našega lista bo še v spominu zadeva z nemškim stotnikom Kopenikom, ki je bila pred 24 leti v zabavo celemu svetu. Priprosti krojač Voigt v mestecu Kopenik pri Berlinu se je preoblekel lepega dne v nemškega stotnika. Podal se je v vojašnico, vzel vojaško patruljo, aretiral z njo župana in se polastil mestne blagajne pri belem dnevu. Za tem slučajem izvirne prevare so prežali dolgo časa vsi nemški detektivi, da bi se slučaj Kopenik ne ponovil. Dobri dve leti za kopenikijado se Je prikazal v berlinskem vrtu za divje živali general. Bil je oblečen bolj slabo in nekako sumljivo se je vedel. Detektivi in policaji so padli po njem in ga odtirali vklenjenega kljub ugovorom in pojasnilom v zapor. Po dolgem zasliševanju se je izkazalo, da je aretirani ne samo general, ampak celo feldma*-šal grof Haeseler. 10. septembra 1930. umi m i 'gatt&aagr-^r/igcHafcfcacacBžaa Borove štuke za korlia, late, krajnike, skodle (šindel) za streho in vsake dsbelcsti rezan les prodaja Gnilšsk, Maribor, Razlago v a ulica 25. Vinske soda različna velikosti prodaja Cpnilšek, Maribor, Razlagova nlica 23. Gospodarski tečaj Emeiske zveze za ptujski okraj se vrši v nedeljo, dne 21. septembra ob 9. uri predpoldne v mi-noritskem stamostanu v Ptuiu. Spored tečaja: 1. O davščinah: kako se preračunajo, kedaj zapadejo, navodila za postopek za znižanje davkov vsled elementarnih nezgod itd. 2. Kmetijsko strokovno predavanje: zlasti o dobavi semenskega blaga, plemenske živine, umetnih gnojil, o pravilnem krmljenju, o gnojilih itd. 3. O sedanjem položaju kmetijstva in kmetskega stanu. Kmet-ska stanovska organizacija. Predavajo strokovnjaki iz Maribora in Ptuja. — Člani Kmetske zveze ptujskega okraja, pridite v velikem številu na ta svoj gospodarski tečaj! Tečaj za kenserviranje sadja La zelenjave se vrši v času od 17. do vključno 19. septembra na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je brezplačen in traja dnevno od 9. do 12. ter od 14. do 17. ure. Udeležbo je javiti z dopisnico najkasneje do 16. septembra ravnateljstvu šole. Brva za šole in nčiteljstvo stanejo danes davkoplačevalce v splošnem precejšnje vsote in je tedaj radi tega pri nabavi paziti na pravilno postopanje, odnosno čim najbolj davkoplačevalca Ščititi. Menda bi bilo najboljše in bi tudi odgovarjalo zakonitim predpisom ako bi se ta drva nabavila potom po časopisih ali na drug primeren način razglašene ofertne licitacije, da se za-more na ta način doseči čim najnižja nakupna cena, oziroma najboljša kakovost drv. Nepravilno in protizakoni- to bi bilo, nabavljati taka drva morebiti pod roko po zelo visokih ali celo špekulativnih cenah in pomagati posamezniku do mastnega zaslužka, davkoplačevalca pa na tak način opehariti in oškodovati. Tudi vožnje za ta drva, kjer se mora to itak plačati, se naj izlicitirajo. Ščitimo tedaj naše davkoplačevalce in pazimo, da se bo pravilno in za davkoplačevalce čim najbolj koristno postopalo. Izjava zdravnika dr. Val. Dukeski v Pi-stoji: MoJa soproga je bila žal nezmožna dojiti najinega otroka popolnoma, kar sem ugotovil že prve dni s svojim tovarišem-zdravnikom. Stala sva pred nalogo, nadomestiti manjkajoče materino mleko s tozadevnimi drugimi izdelki. Odločila sva se za Mellin in Dryco. Takoj sva s tovarišem dognala, da otrok slabo prebavlja umetno hrano in sva šla na sestavo umetne hrane iz domačih proizvodov. Odločila sva se za -*mes masla in moke, kateri sva pridejala po 15 do 20 gramov sladkorja dnevno. Uspeh je bil boljši nego z izgo-tovljenimi preparati, a vendar ni bila še prebava v popolnem redu. Prepričan sem bil, da zamorem otroku le v toliko izboljšati nadomestilo za manjkajoče materno mleko s tem, da zmesi čajnega masla in moke dam mesto sladkorja 25 do 30 gramov medu. Bilo je v resnici tako kakor da bi prilil ugašajc"i luči olja. Takoj je otrok redno in brezhibno prebavljal. Nismo nehali dodajati njegovi umetni hrani dnevno medu, in sic z rastočo starostjo vedno večjo množino. Otrok je star 14 mesecev in je neverjetno močno razvit za svojo starost. Ne samo, da ni imel otrok nobene motnje v prebavi, bil ni sploh nikdar bolan. Ne morem drugemu nego ravno redilnosti medu pripisati ta veseli pojav, saj je otrok dobival od svojega 15. dne redno dnevno med. Ni mogoče razlagati zdravje in razvoj tega otroka iz naravne prirojene mu čvrstosti. Rodovniško društvo v Veržejn na Murskem polju priredi dne 20. septembra tega leta pr»-movanje rodovniške govedi simodolsk« pasme združeno z razstavo plemenske živine in plemenskim sejmom. Raistavljenih bo tudi nekaj svinj in perutnine »Štajerska kokoš«. Na to svojo prireditev vabi imenovano dr«« štvo, ki s tem korakom stopa prvič samoatoi« no pred Javnost, vsa prijatelje smo t r en« tivVi norejce in ljubitelje kmetakega tivlja. * Iz pod tem naslovom objavljenih izjav je razvidno, da je umestno pri otrocih čimbolj nadomestiti sladkor z medom. Opozarjamo pa, da je pričakovati ugodnih učinkov le od brezhibnega medu. Brezhibni med mora biti popolnoma dozorel, prost tujih primesi in shranjen ▼ brezhibni posodi. Jamstvo, da nabavljen med odgovarja najstrožjim zahtevam, nam zamore dati le čebelar, ki je ugledna ia nad vsakim dvomom vzvišena oseba. Zelo priljubljen priložnostni nakup me« du od neznanih ponudnikov, ki ponujaj« tuji in ne lastni med, ali tudi lastni med, ki so ga pridelali brez dovoljnega čebelarskega znanja, škoduje ugledu medu pri občinstvu, ker ne more taka brozga primerno učinkovati kot zdravilo aH hranilo. Rediloost medu. Žlica medu vsebuje 75 kalorij, torej vefl nego ono kurje jajce. Dr. med. Reklam piše: Med je lahko prebavljiv, redilen, gre naravnost v kri, oživi živce in krepi telo. Med naj se uživa na kruhu in ne sam, sicer se ga vsak hitro prenaje. Kaj je čebelni med? Čebelni med je po čebelah nabrani ia pridelani sladki sok, ki ga nudi rastlinstvo zlasti v cvetovih. Po čebelah nabrani sladki sok se imenuje nektar in ni še med. Čebele med zgostijo in predelajo v panju. Zreli med je gosto tekoč, čim gostejši j« temboljši je. Barva čebelnega medu. Čebelni med je vseh barv od vodeno čiste do temno zelene in temno rjave. Barva medu je odvisna od cvetov na katerih so čebele med nabrale. Svetlejše barve ugajajo očem, odličen pa je le okus medu. DR. O. ILAUNIG: 38 TATENBAH ZGODOVINSKA POVEST. Gospodje pri omizju, od katerih nekateri še niso ničesar znali o celi zadevi, so sedeli resno in molče ter so poslušali grofa Brennerja. »Zarote,« nadaljuje ta, »so bile, kakor uči Zgodovina, v vsaki državi in v vseh stoletjih, pravica pa je, če tudi pozno, nazadnje vendar le nad njimi zmagala. Tudi tukaj bo prišla do veljave, če se bomo vsi zedinili ter odločno in previdno stali na braniku za pravice našega prevzvišenega vladarja.« Gospodje pri mizi so pritrdili, in grof Brenner po kratkem molku nadaljuje: »Zelo je obžalovati in tudi strašno Je, gospodje, da se je zarota, ki se je razširila na sever, Jug in zapad, celo do Varšave, Pariza in Carigrada, vgnezdila tudi v naši deželi. Tudi naša lepa zelena Štajerska, dežela zvestobe in poštenosti, naj bi postala krvavo pozorišče za vele-Isdajalsko početja!« V krogu gospodov deželnih stanov je nastal nemir. »Da, gospodje,« poroča grof Brenner dalje, »uporni zavezniki celo nameravajo napasti naše glavno mesto Gradec, da bi na ta način lažje dobili celo deželo v svojo oblast ter bi odtod prodirali proti cesarskemu Dunaju. Te veleizdajalce, mislim, že vsi poznate. Eden izmed njih obmejni grof Frankopan naj bi v smislu zarotniškega načrta prodiral s svojimi četami proti Gradcu ter izvršil napad na mesto, grof Zrinjski naj bi pripeljal v zakritih vozovih vojake. Pred mestom bi se slučajno strlo kolo in medtem, ko bi prosili od mestnih stražarjev pomoči, bi poskakali vojaki iz vozov, bi pobili stražarje, udrli v mesto ter pokončali vse, kar bi se jim postavilo v bran. Na ta način bi prišlo mesto in trdnava v njih oblast.« »Strašno,« se slišijo klici. »Da, res strašno,« pravi grof Brenner dalje, »in kar je najbolj žalostno, je to, plemeniti gospodje, da je eden prvih deželnih gospodov Štajerske, cesarski svetnik, mož iz naše srede, kateremu je Njegovo Veličanstvo toliko zaupalo, v najožji zvezi z zarotniki. Kakor je sedaj doka- Hajboljša reklama za trgovce, obrtnike in zasebnika kakor n. pr. pismeni papir, zavitki računi, memoranč de, dopisnice, 1» taki, lepaki, barvo« tiski, večbarvna razglednice ia pri-poročilnice ki jih izvrštifo v najmodernejši izpeljavi, hitro in po najnižjih cenah Tisftarna sv. Cirila 9 Mariboro, Hopošha c.l K N J MOLITVENIH ZA SOLE. Velad sklepa katehetov na skupnem zborovanju v Mariboru se v bodoče ne bo več izdal Jaali molitvenik »Molitvice za šolo«, pač pa |e molitvenik »Pri Jezusu« določi kot molit-?r»nik «a šole. Ta molitvenik siane vezan in | fdečo obrezo pri obsegu 250 strani Din 9.— bi « ilato obrezo Din 15.—. PO «porazumu s škofijskim ordinarijatom y Mariboru ln v Ljubljani naj naročajo gg. Ikatehetje v lavantinski škofiji potom Tiskarne »v. Cirila v Mariboru, ki daje na deset komadov enega povrhu. Isto ugodnost daje Tiskar-ba bv. Cirila tudi pri naročilu novega molitvenika »Večno življenje«, ki stane z rdečo obrezo Din 20.— in z zlato obrezo Din 28.—. Oba molitvenika imata besedilo pío novem katekizmu in po novem »Svetem opravilu«, ki kmalu izide, kar ju še posebno priporoča ka šolo in za splošno uporabo, da bo mogoče »lediti molitvam pri popoldanski službi božji In da se bodo mogle vršiti skupne glasne molitve. Vsa naročila za oba molitvenika na] torej fg. duhovniki in tudi drugi poštljejo Tlskar-■i sv. Cirila v Mariboru. Novi katekizem izšel. Za obe slovenski škofiji je izšel sedaj nov kaitekizem. Stane Din 16.—. Vse gg. katehete ln vse, ki si želijo novi katekizem nabaviti, obveščamo, naj ga naroče pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Nove zgodbe bodo izšle I« ta mesec.. Bodo zelo uporabljive in jih bodo gg. katehetje kakor tudi učenci z veseljem 9prejeli. Cena še ni določena. Dobile se feodo v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Dijaštvo v Mariboru kupuje vse šolske knjige in šolske potrebščine v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5 ln Aleksandrova cesta 6. — Vsak di-'Jak dobi reklamni koledarček z urnikom. — Pri takojšnjem plačilu se dobi primeren skon-to v blagu. Na kmetih ni otroških vrtcev ln zato morajo domači sami pripravljati otroka, da nekaj že znajo, ko v šolo pridejo. — Najboljša knjiga za domače učenje pisanja in branja je Majcenova čitanka, ki stane samo 14 Din. Naroča se v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Mi sisero Kmetovalec prewiariíl prci lesensfto sciwffo. Sedaj v mesecu septembru Ima kmetovalec jasno sliko o uspehu svojega trudapolnega dela v preteklem poljedelskem letu. Obenem pa tudi jasno vidi dobre in slabe strani svojega dela in kje mora v bodoče svoje delovanje poboljšati, spremeniti, oziroma dosedanji način dela opustiti In preiti na nova, boljša in uspešnejša pota. Ena pot, ki vodi v to gospodarsko spoznanje, so poljedelski poizkusi. S poskusi se edino labko kmetovalec prepriča o vsem, kar je slišal o modernem kmetovanju v kmetijski tehniki, o čemur on še prav ne verjame. Dobro pa Je tudi vsled tega, da kmetovalci | delajo razne poizkuse, ker je uspeh ' posameznih iznajdb lahko v dotičnih razmerah, v katerih je bil iznajden, v drugih razmerah pa vsled različnosti življenskih pogojev, ki tu vladajo, morajo se smernice dela prilagoditi vsakokratnim potrebam. To se pa lahko doseže samo s poskusnim delovanjem. V Sloveniji že imamo lepo število umnih kmetovalcev, ki razumno in z veseljem iščejo nova pota v organizacije kmetijske produkcije. Danes hočemo omeniti samo uspehe g. Jerneja Žibreta, posestnika iz Podpeči v občini Sv. Vid na Planini. Ker je zemlja pri njem siromašna: ilovnata kamenita zemlja, ki prehaja v peščeno, je imel zelo slabe pridelke, tako da se mu je delo zelo slabo izplačalo. Pridelal je na razmeroma velikih površinah malo in slabo blago. Hlevskega gnoja ni imel dovoljno, da bi lahko dobro gnojil, zato se je poprijel gnojenja z umetnim gnojem. Slišal je o nitrofoskalu-Ruše, ki je mešano gnojilo ln vsebuje dušik, fosforno kislino, kalij in apno v razmerju 4:8:8:35. Spoznal je, da je to dobro, ker je v njem vse kar rastlina rabi za hrano in za dober pridelek. Prevdarjal je in prevdarjal in nazadnje se je le odločil, da naredi poskus z nitrofoskalom Ruše in sicer na vseh posevkih: na pšenici, rži, ječmenu, repi, travnikih itd. Ako bo boljši pridelek, bo lahko z razmeroma malo vsoto denarja na svoji zemlji pridelal toliko, da bo svojo kmetijo postavil na noge in bo neodvisen. Njegovo delo ni bilo ničevo. Trud mu je poplačan. Toda ne samo to. On ima sedaj lastno izkušnjo o koristi gnojenja z umetnimi gnojili. Kakšne so te koristi? G. 2ibert pravi: kjer je bilo žito gnojeno z nitrofoskalom-Ru-še, ni poleglo. Slama je bila močna, zrnje debelo in jeklo. Pridelek je bil sledeči: PSenica: zrna , , , , slame, . : . . . Rž: zrna t . . , slame - ... t Ječmen: zrna . . i . , , slame , . ... Na negnojtni parceli 751 kg na k. j 2005 „ 779 „ 1778 „ 1558 „ 1643 „ » >» » »» >i »> •» >> Na-parceli gnojeni z Nitrofoskalom Ruše 1281 kg na kat. j. 2476 1114 2228 2339 2228 » »i i» » n )> » i> n »j » >i d >i »> n i> ti Vsah mesec Din 13 bo plačal vsak kdor hoče brati zanimive ipise KAEL MATA ki bodo za jesen in zimo izhajali vsak mesec •n velezanimlv zvezek po Din 13 - d Naročajte v TlsHarnl »». ClrlM, Maribor. Koroftba S zano, je stopil z njimi v zvezo že pred dvema letoma.« Grof Brenner je umolknil, tudi gospodje pri mizi so molčali, nastala je mrtvaška tišina, tajin-stvena tihota kakor pred nevihto. Zdajci se dvigne sekovski škof grof Hof-klrchen, pogleda po zborovalcih ter reče čez nekaj časa: »Kdo je ta veleizdajalec v naših krogih, ki ravna tako podlo in nehvaležno?« »Ivan Erazem grof Tatenbah,« odvrne grajski stotnik, »cesarjev vladni svetnik, komornik in član deželnih stanov. On hoče Štajersko prodati izdajalcem In uprizoriti klanje v našem mestu. V zahvalo in plačilo mu je po zmagi zajamčeno vladarstvo celjske grofije z vojvodskim klobukom.« »In dokazi,« poudari Skof. »So že tukaj na mizi,« odvrne grof Brenner mirno, »in se mu bodo takoj predočili, ako bi se drznil priti v našo sredino.« »Kaj takega se ne bo upal,« reče pl. Kellers-perg, »gotovo biva v taboru zarotnikov.« »Nikakor ne,« odvrne grajski stotnik, »zanesljivo vem. da pride v tej uri sem.« Poglejmo medtem, kako je bilo tačas s Ta-tenbahom. Grof Tatenbah je kmalu zvedel, kaj je govoril odpuščeni sluga Ribi v gostilni »Pri slonu« o svojem nekdanjem gospodu in da so ga odvedli v Gradec. Da so se našli pri njem spisi, katere je vzel svojemu gospodu, kar ta do tedaj še niti zapazil ni, mu je ostalo prikrito. Sumljivo se mu je zdelo, da je prišel večji oddelek vojakov v mesto Maribor, še bolj pa, da so se ti večinoma mudili v bližini njegove palače Freihaus. Na dan sv. Jožefa je prijezdil brzi sel iz Gradca, prinesel večkrat zapečateno pismo ter ga izročil grofu Tatenbahu, ki je ravno bil v svoji pisarni ter brskal po predalih, kakor bi nekaj važnega iskal. Ves razburjen odpre pismo ter ga na naglo prečita. »Grof Brenner, grajski stotnik me kliče t Gradec, pojutrišnjem moram biti zanesljivo tam, da poročam o važnih stvareh. Kaj neki mora biti?« Tako je govoril grof Tatenbah skoro napol glasno sam s seboj. Še le, ko zapazi, da je brzi sel še v sobi. mu naroči, naj čaka v spodnji sobi Uspeh tega gnojilnega poskusa je Jako poučen in važen za vse kmetovalce. Gnojenje ozimih žit z nitrofoskalorn Ruše je vsled tega zelo priporčljivo. Sedaj v jeseni predno pristopimo oranju, raztrosimo nitrofoskal po njivi, ki Jo nato dobro pobranamo in poorje-mo. Gnoj pride na ta način zaoran 15 do 20 cm globoko, je dobro premešan • zemljo, kar je od velike koristi. Gornji poskus jasno kaže, na pri- mer pri ječmenu, da pridelek na kat. jutro, gnojeno z nitrofoskalom-Ruše, znaša 150^ zrna in 135% slame. Razmerje zrna in slame je v tem primeru prešlo v dobro zrno, tako' da je pridelek zrnja po kat. jutru večji od slame, kar je veliki uspeh. Večji pridelek v zrnju Iznaša 50 do 60%. Ako vzamemo sedaj v poštev stroške gnojenja, vrednost večjega pridelka In cisti dobiček, dobimo sledeči račun: Posevek: I Frfdelek na kat j. Ve$ji pridelek na kg Vrednost TeS-jega pridelka Stroški«a nakup NPK Čuti dobiček nejjnoJ. jnioj.*NPK PSenica: črno . . 751 1281 030 1060"— 495 — 800-50 slama . . , 2005 2476 471 235-50 Rit zrno . . , 779 1114 • 432 670 — 495 — 400 — slama , , 1778 2228 450 225-— Ječmen: zmo . I , 1558 2339 781 1562 — 594 — 1260*05 slama . , , 1643 2228 535 292-50 Žito, računano na 2 Din, slama po 60 par kg na kat. jutro Je gnojeno z B75 kg, oziroma 330 kg nitrotoskala-Ruše. Kapital, vložen v umetna gnojila, se je v tem slučaju obrestoval približno z 200% pri Ječmenu ln pšenici in z 100% pri ril. Vsak gospodar naj dobro pregleda te številke ln potem bo sigurno postopal tako kot Je g. Žibert iz Podpeči pri Sv. Vidu. Laški okra). Letina vobče dobro kaže razen »adja, katerega ne bo nič; edino orehi bo izvrstno obrodili. Splošno pa Je letos za nas kmete mnogo slabše kakor lani, ko je bila »na najboljših letin v preteklem desetletju. Zelo težak položaj za nas kmete Je to, da »o Izostali skoro ved kupci za našo govejo živino, od katere Imamo edine dohodke v denarju. Cene pri goveji živini so padle o lani na letos do Din 1.50 pri kg žive teže, kar znaša pri par težkih volih okrog 2000 Din razlike. Kmetje laškega okraja nimamo drugih dohodkov v denarju kot edino od živine in sad-Jereje, ki pa letos ni obrodilo. Zajto smo leto« v težkem položaju z ozirom na to, ker so cene vsemu, kar mora kmet kupovati, ostale lete, S davki so se povečali z banovinskimi tn ob-ftinskimi dokladaml skoro za polovico, ž lesno kupčijo Je tudi slabo, kar Je dobro, da »e bodo naši gozdovi malo odpočili, ker so Se telo izsekani. Omeniti se mora, da «e Je na 'Jernejev sejem v Laškem prignalo irez 700 glav prvovrstne goveje Hvine, a »koro nobenega kupca. Cene m selmska porodla. Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto, dne <5. septembra so pripeljali i(peharji na 84 rozeh 86 komadov «¿klanih svinj, kmetje 80 voz krompirja, 16 vos čebule, 6 «olja in kumare, 8 sena, 10 otave in 5 slame. Svinjsko meso Je bilo po 15 do £8 Din, Speta IT do M, krompir 0.75 do t, Čebula 1.56 do t, telje glava 1 do 4, kumarce komad 0.50 do t Din. Seno 60 do 75, otava 64 do 70, «lama 45 do 50 Din. PSenica t do 8X5, Ječmen 1.60, proso 8.50 do 8, ove« 1.85 do 1.50, koruza 8, ajda 1.60, fižol 8, grah 8 Din. Kokoš 80 do 40, par piščancev 85 do 70, raca 80 do 80, gos 40 do 80, puran 45 do 80, doimači cajec 6 do 40 Din. Česen 16 Din. Sveie zedjg 1 do 4, buče 1 do 4, gobe 8.50, borovnice 1.50, brusnice 8 do 9, maline 4 Din. Jabolka 8.86 do 6, hruSke 8 do 10, «live 8 do 5, breskve 10 do 18, grozdje 6 do 10 Din. Mleko t do 8, «urovo maslo 88 do 86, smetana 12 do 14, jajca 0.90 do 1.85, med 15 do 18 Din. Sejm v soboto Je bil z vsemi živili tako dobro založen, da v letošnjem letu nima primera. Trg z grozdjem in z jabolki naravnost natrpan. Drugega sadja je tudi bilo v izobilju., vslc-d tega so cene tudi padle. Iz Vojvodine so bili zastopani Bolgari vrtnarji in trgovci z grozdjem. Jajc v obilici, istotako čebule. Pri Speharjih vzgleden red, pač pa je moral tržni nadzornik ukoriti dva mesarja radi umazanega zavitnega papirja. Kmetje so toliko sadja pripeljali, da »o stali na novem trgu v vrstah. Gob ni bilo na trgu skoraj nič. Mariborski sejem. Na svinjski sejem, dne 5. septembra je bilo pripeljanih 456 svinj. Cene »o bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tednov etari po 100 do 125 Din, 7 do 9 tednov stari 180 dO 250 Din, 8 do 4 mesece stari 300 do 850 Din, 5 do 7 mesecev stari 450 do 500 Din, 8 do 10 mesecev stari 600 do 800 Din, eno leto »tari 900 do 1000 Din; 1 kg žive teže 11 do 18 Din, 1 kg mrtve teže 15 do 17 Din. Prodanih Je bilo 205 glav. Krajevni Šolski odbori na kmetih bodo te dni naročali razne šolske potrebščine. Sporočamo, da dobijo v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru vse, kar potrebujejo in to po zel« ugodnih cenah ter s primernim popustom pri itakojšnjem ali skorajšnjem plačilu. Maribor. V tihoti življenja organizacije Po* selske zveze «e proslavi sv. Notburga, zaščit«! niča služkinj leto« na prav lep način. V dm deljo, 14. «eptembra ob 6. uri bode sv. opra* vilo « «kupnim «v. obhajilom pri čč. oo. fran* Ciškanih, in popoldne istega dne ob 5. uri «« ponovi v dvorani Prosvetne zveze priljubljena igra »Cvetina Borograjska«. Tovarišice, čla« nic«, iskreno vabljene r-mnogobrojnem št«* vilu, osobito še k «kupnemu sv. obhajilu, da »e okrepite z bogoljubno gorečnostjo pri an» gelski mizi za napade in boje hudobnega «veta. Kat. izobraževalno društvo v Krčevini priredi v nedeljo, 14. »eptembra ob štirih popol* dne gledališko predstavo »Dvorec na deželic« Kdor «• hoče prijetno nasmejati, naj prid« v Krčevino ▼ društveni dom. Nastopi tudi pevski »bor z lepimi narodnimi pesmimi. —» Odbor. na odgovor, katerega zahteva grof Brenner le do prihodnjega dne. Sedel je k mizi ter odpisal grofu Brennerju, da pride zaželjenl dan zvečer. Hitro zapečati pismo ter ga izroči osebno brzemu selu, ki takoj za-jaše konja ter zdlrja po mestu proti severu. Grof Tatenbah tisto noč dolgo ni našel miru. Kakor že prej, tako Je tudi sedaj Iskal nekaj po predalih, jih hlastno odpiral ter jezno zapiral, pri tem pa se vedno bolj vznemirjal. Odprl je omaro, kjer je bila shranjena njegova obleka, obrnil vsak kos na vse strani ter preiskal vse žepe. »Tudi tukaj jih ni, moj Bog, kam sem založil pisma? Saj sem jih še imel zadnjič v rokah, ko sem bil z Zrinjskim na lovu in mu prečital najvažnejše točke iz naših načrtov. Zgubil jih vendar nisem, saj sem jih varno shranil v suknji. Suknja je tukaj, a pisma, pisma ...!« Grof Tatenbah se je prijel za glavo, kakor bi si hotel iztisniti iz spomina, kam je založil pisma. Cim bolj se je mučil, tem bolj je ginevalo upanje, da bi mogel najti, kar tako hlastno Išče. Bil je tisto noč omamljen od navdušenja in zavži-tega močnega vina. Nekaj časa je stal zamišljen sredi sobe. Na mah pa se udari z roko po glavi ter zastoče: »Zdi se ml, da se je zgodilo nekaj groznega. Oni lopov jih Je morda vzel, zato Je bil predrzen in lakomen dovolj. Nesreča, če Jih imal Ne, ne, to ni mogoče, saj jih nI mogel zapaziti niti vedeti, kašna Je njihova vsebina in vrednost. Ža Boga, kje so zdaj ta pisma? Izgubljen sem, 6e so prišla v tuje roke.« Tako je vzdihoval ter hodil po sobi gor ln dol. »Dobro, da grem v Gradec. Tam zvem vse. Potem se bom pomiril. Prav, da me Je poklical grof Brenner. So že zopet nekaj zvohali o zaroti ln mene hočejo slišati. Dobro, Jim bom zopet na-sul peska v oči, da ne bodo vedeli, pri čem so.« Tako se potolaži grof Tatenbah. Nato pokliče strežaja Tarrodyja, da ga sleče, ker bilo Je že pozno v noči ln Je bilo treba počitka za daljno pot v Gradec. Pokoja pa tudi v postelji ni našel. Nemirno se je premetaval po mehkem ležišču. Vedno in vedno mu Je prihajalo na misel, kje da so njegovi spisi, za kojih vsebino sta znala le on ln grof Zrinjski. Gorje mu, če za te tajnosti zve še kdo drugi! Še le proti jutru je zaspal. Toda tudi v spanju je bil nemiren. Zdelo se mu je, da Jezdi proti Lepe tiskovina za trgovce, obrv nike, urade, kakot tudi večbarvne ra-«glednice, barvo» tiske in druge r tvojo stroko spa-dajoCe tiskanice v latinici in eirilici izvršuj e hitro, solidno in po najnižjih cenah Tistama ss. Cirilo v Mariboru Bopošha c. S Čekov, račun štev. 10.601 Telefon interurb.St.2n§ Zoboztirarnik dr. Prane SiarSin specialist za zobne in ustne bolezni Maribor, Slovenska 9 zopet ordinira Jarenina. Katoliško prosvetno društvo v Ja-renini ponovi v nedeljo po večernicah (14. septembra) vojno žaloigro »Stilmonaski župan«. Vsi iskreno vabljeni. Veržej. Dekliška zveza priredi v nedeljo, dne 21. septembra Misijonski dan. Dopoldne »veta maša in skupno sveto obhajilo za milijone. Popoldne pa v Marijaniiču misijonska prireditev z govorom in igrama; »Umijmo za-inorčka« in »Moderno suženjstvo«. Vabimo k obilni udeležbi! Sv. Tomaž pri Ormožu. Katoliško izobraževalno društvo pri Sv. Tomažu priredi dne 21. mptembra popoldne ob 3. uri v Društvenem idomu veliko tombolo. Pripravljenih j» mno-fo lepih in primernih dobitkov, čisti dobitek je namenjen v korist Društvenega doma. K obilni udeležbi ste iskreno vabljeni doma- kvenem govoru podal delavcem tri rože na pot v življenje. Pri peti maši je ubrano pro* peval pevski zbor šoštanjski, tako tudi po končanem zborovanju zunaj na prostem pod lipo. Na taboru so nastopili trije govorniki: g. I. Kugovnik iz Prevalj, g. prof. Ivan Prli jatelj in g. Joško Rozman iz Maribora. NS svidenje prihodnje leto! Sv. Križ je najprimernejša točka za podobne prireditve v sra-zu Dravograd. Ste naročeni na list NEDELJA t m Izhaja usali teden. Prinaša vsakokratni nedeljski evangelij in razlago ter druge pod-učne verske članke, razen tega pa resničen dogodljaj iz misijonov »Mladostni navihanec — postane redovnik« in mične zgodbice za deco. Slane mesečno samo 2 Din, celoletno 24 Din. Še danes si naročite NEDELJO po dopisnici na spodnji naslov: Uprava NEDELJE, Maribor, Slomškov trg 2 O. Gradcu. Že je videl Schlossberg, že je hotel črez most, da pride v mesto. Toda glej, naenkrat stopi pred njega njegova soproga, ki Je bivala tiste dni na Dunaju. Bila je v črni obleki, in lasje so se ji vsipali v neredu po tilniku. V obrazu je bila nenavadno bleda, oči so bile rdeče obrobljene od joka ter ga gledale otožno in zopet proseče. V trenutku, ko je hotel stopiti s konjem na most, je dvignila roke, jih sklenila ter rekla: Ivan Erazem Tatenbah, moj ljubi soprog, stoj! Niti koraka ne dalje! Preti ti nesreča, varuj s® zanjk, ki ti jih nastavljajo! Še je čas, da se rešiš, obrni se! Grof Tatenbah jo gleda nekaj časa, nazadnje se nasmeje ter jezdi dalje. SliSal je še, kako je soproga bridko zaihtela. Nato se je zbudil. Bil je že dan. »Neumne sanje,« tako se Je tolažil, »vedno isti očitki moje soproge, ,še v spanju ml ne da miru.« Tekom dneva so se vršile priprave za odhod v Gradec. Grof Tatenbah je še pojezdil v Račje, da preišče vse, ali morda ne bi kje našel pogrešana pisma. Toda vse iskanje je bilo zaman. Vznemirjen in slabe volje se je vrnil v Frei-haus. Na vse zgodaj je odjezdil v Gradec v sprem- stvu svojega strežaja in hlapca, ki je vodil še enega konja s seboj za slučaj, če bi vranec, na katerem je jezdil grof Tatenbah, opešal. Bližal se je mestu. Videle so se že prve hišo, od daleč je bilo slišati zvonenje velikega zvona na Schlossbergu. Nehote Be je grof Tatenbah spomnil sanj v pretekli noči. Neki notranji glas mu je rekel: Vrni ee, drugače te zadene pogubal Konj se mu ustavi, kakor da ne bi hotel lt| dalje. On pa 'j& sune z ostrogami, da poskoči te* zdirja naprej. Grof Tatenbah se je v tem trenutku spomnil tiste lepe podobe, ki jo je videl v oni bajni noči t vedeževalldni koči. Na krasnem konju sedi, ogrnjen v vojvodski plašč, na glavi ponosni voj-vodski klobuk. Pred njim je lepa štajerska dežela, in mnogobrojna množica se mu klanja ter mu kliče: Živel grof celjski, živel vojvoda štajerski! Na belcu pridirja gor po hribu ponosna go-spa v najlepši opravi, z eno roko drži uzde rezgo-tajočega konja, v drugi pa vihti venec zmage ter vzklika: Živel junak, ki si ostal stanoviten e* našo stvar, sprejmi sedaj plačilo! Z ljubkim na» smehom se mu bliža ponosna gospa — grofinti Zrinjska. i À ** * Remšnik. Kupujte srečke za loterijo pri Sv. Pankraciju, ki se vrši na lepo nedeljo tam, ta je letos dne 12. oktobra. Ne izgovarjajte se, da nič ne zadenete, da ni denarja itd., saj pet dinarjev zmoreš za lepo cerkvico in kras naše meje. Dobitkov je že mnogo, vendar se io marljivo nabirajo do časa žrebanja. Opomni se vsak, ki prodaja srečke, da bo vsaka neveljavna, ki ne bo plačana do začetka žrebanja. Srečk je še dovolj na razpolago. Marenberg. Cerkev sv. Janeza Nepomuka pri Marenbergu se prenovi z državno podporo. Baje mora biti delo še pred zimo končano, sicer se ne nakaže delež letošnjega ban-> »kega proračuna. Zakaj naenkrat taka naglK ea? Naglost ni nikoli kaj prida, pravi pregovor. Prenovitev naj velja za več desetletij, * z ozirom na pozni letni čas in morebitne vremenske neprilike je trpežnost zidarskih del pri tako monumentaini stavbi zelo na tehtnici. Počakati do spomladi. Št. Peter pri Mariboru. Z elektrifikacijo ie neelektrificiranega dela občine Pobrežje se prične letos. Kaj ko bi se malo pobrigali in pričeli misliti na elektrifikacijo tudi Zerkov-Čani, najbližji sosedje Pobrežja, saj bi zanje prišla elektrifikacija znatno ceneje, kot pa za nas Šentpeterčane, ki si tudi želimo elektrike, pa smo pravzaprav navezani na naše sosede onkraj Drave, to je na Zerkovčane, ker je napeljava ob levem bregu Drave — glavna ovira je Meljski hrib — skoraj nemogoča. — Tudi letos, kot običajno, so bili grobovi naših rajnih na Malo Gospojnico lepo okrašeni, pa ne vsi. Šentpeterčani, zanemarjeni in pozabljeni grobovi so glasni in javni očitki pozabljene ljubezni. — Romarjev se je letos zbralo ▼ ljubki cerkvi M. B. na Gorci veliko. Po-Sivljeni in utrjeni v veri so se veseli vračali domov. — Deška osnovna šola se razširi v Itirirazrednico. Ker primanjkuje prostorov v deški šoli, se bo en razred namestil v dekliški loli. Zato bo pa potrebna zopet ena nova učna moč. Da se ne zvišajo izdatki občine, bi bilo najumestneje, da prevzamejo pouk t enem razredu deške šole šolske sestre, ki so »plošno znane kot izvrstne vzgojiteljice naše mladine in ki vodijo že nad šestdeset let v vsestransko zadovljnost dekliško šolo. Sv, Trojica v Slov. gor. V našem trgu počasi, pa zato bolj gotovo vsestransko napredujemo. Tako so se trški občinski očetje zedi-nili v tem, da se popravi cesta, ki vodi od trga proti pokopališču. Bila je to res jalco pametna odločitev. Po nekoliko daljšem de-fevju je namreč bilo ondi navadno tako blato, da smo se bali, če ne bomo zdaj in zdaj s kakim mrličem ostali v blatu. No, sedaj je pa tudi ta nevarnost odstranjena. — Zadnje tedne «mo lahko videli, kako so po spodnjem delu trga v jarku ležali brzojavni drogi. Ti drogi ■o se lepega dne postavili pokonci kakor vojaki in sedaj služijo k telefonski zvezi našega trga z ostalim svetom. Nabavil si je telefon naš trgovec gospod Dreo ter je stal precej lepo vsotico 10 tisoč dinarjev. — Sedaj bi nam bila potrebna še električna razsvetljava. Vendar na to še sedaj ne mislimo bogve kako resno. Pa potrpežljive počakajmo še toliko časa, da bo prišel odnekod kdo s kakimi dobrimi, ne predragimi in izvedljivimi načrti za elektrifikacijo Slov. goric. In tedaj bo pa gotovo tudi Iz te moke prišlo kaj kruha. — Zadnje tedne ljudje prav pridno vozijo boljše vrste jabolk v trg na prodaj. Kupujejo se kar na štirih krajih in imajo lepo ceno. Druga jabolka se pa meljejo ter se dela tukla in jesih, kar je tudi velike važnosti v vsakdanjem življenju. Negovska vas pri Gornji Radgoni. V nedeljo, dne 31. avgusta se je zbralo več fantov pri posestniku Jakobu Pavniču, ki toči ter t*od&ja sadjevec. Med drugimi »o bili tudi fantje: Alojzij Veberič iz Negovskega vrha, mizarski pomočnik Alojzij Klobasa, Ludovik Matela iz Gočeve in posestniški sin Anton Klobasa iz Kumove. Klobasa je odšel na prireditev k Sv. Benediktu, ostali so pili dalje. Med Matelom in Veberičem je prišlo do prerekanja. Veberič jo odšel domov. Matela je vasoval in Klobasa se je sprehajal. Ko sta hotela oba oditi, sta bila oddana iz zasede dva strela. Prvi je zadel Ludvika Matelo v levo stran prsi, drugi pa Antona Klobaso v trebuh. Oba ranjenca se zdravita v mariborski bolnici, zagonetni napacl preiskujejo orožniki. Poleniak pri Ptuju. Zadnjo nedeljo popoldan se je vil dolg žalni sprevod na naše pokopališče. K zadnjemu počitku smo nesli daleč na okoli poznatega moža Franca Vršič iz Pole-nec. Imamo pač zapisati, da že dolgo časa Po-lenšak ni videl tako ogromnega števila po-grebcev, kakor jih je spremljalo rajn. Francla ob udeležbi dveh čč. gg. duhovnikov ter cele župnije. Pa saj je bil mož, kakršnih nam vedno primanjkuje; skoz in skoz prepojen z živo vero in ljubeznijo do Boga in Marije. Pač menda ni bilo tako težke poti, da bi rajni ne šel vsako nedeljo tudi popoldan k večernicam. Čeprav je štel nad 70 let, je vedno prihajal še svežega duha ter krepkih korakov in je tudi pogosto pristopal k mizi Gospodovi. Bil je v Apostolstvu mož. Vedno je bil na razpolago kot izvrsten zidar pri vseh cerkvenih popravilih. Ob vseh slovesnih procesijah je bil stalni nositelj svetiljke. Bil je mož miroljubnosti, ponižnosti. Z vsakim v občevanju prijazen, odkritosrčen in dosleden. Ljubil je mir med svojimi sosedi. Sosedskega sovraštva in prepira ni poznal; zato tudi ni imel nobenega sovražnika. Lepa je bila edinost in složnost med otroci in očetom — žena mu je umrla v vojnem času. Navajal je vse k lepemu življenju, k molitvi, delu in trpljenju. Njegova hiša je bila dom miru, v katero ni imel dostopa nikdar noben slab časopis, pač pa dolga leta stalno zahaja Slov. Gospodar, kar upamo, da bo tudi vnaprej. Svojčas je imel tudi različne funkcije pri domači posojilnici in občini. Kratko rečeno, bil je ljub sosed, dober in zvest prijatelj in vzor moža. Zato ni čuda, ako je ob zvoku zemlje na krsto se osolzilo marsikatero oko. Tebi, dragi France, pa naj po težkem zemeljskem trpljenju zašije luč večnega življenja; tvoja duša naj se raauje večno nebeškega veselja. Od tam naj prihaja tolažba in sveti mir med Tvoje osirotele otroke, katerim ob tej priilki in prebridki izgubi izrekamo globoko in iskreno sožalje. Stari trg pri Slovcnjgradca. V pondeljek, dne 2. septembra je sklenil zakon vrli mladenič Ivan Radšel iz že znane rodbine Rad-šel-Lavpahar v Pameeah z dobro mladenko Marijo Prednik iz obče spoštovane Predniko-ve hiše pri Sv. Urbanu v Starem trgu pri podružnici Sv. Urbana. Ganljivo je bilo, ko so se nevestine tovarišice iz Marijine družbe v Splošno se govori, da bo daleč okrog znani .trgovec ANTON MACUN v Mariboru, Gosposka ulica 10 podrl hišo, kjer bode stavil v prihodnjem letu novo poslopje s svetlim proda-jalnim lokalom ter z velikimi izložbami. Radi tega je prisiljen, da odda veliko blaga, ki ga ima sedaj v zalogi. Cenjenim čitateljem in prijateljem našega lista se nudi sedaj ugodna prilika, da si nakupijo raznega blaga po jako nizki ceni. Taka prilika je rodka. Poizkusite! Opozori se na oglas. cerkvi poslovile od svoje drage prijateljice. Na gostiji se je za škofijsko semenišče v Mariboru nabrala lepa vsota 401 Din. Bog daj mlademu paru na pot življenja mnogo sreče! Konjice. Dan veselja je bil pri nas za celo nadžupnijo konjiško, posebno pa za prijazno vas Breg, ko je bila slovesno blagoslovljena kapela na Bregu, posvečena brezmadežni Devici Mariji. Postavila jo je v božjo čast rodbina Hrenova. Slovesno jo je blagoslovil mil. gospod arhidijakon konjiški ob asistenci dveh čč. gg. duhovnikov. Od vseh strani so hiteli ta dan verniki, da prvič počastijo brezmadežno Devico. Ta dan nam bo ostal za vedno y najlepšem spominu. Vojnik. Prizadetim staršem, ki imajo ali bodo imeli svoje otroke v meščanski šoli v Voj-niku, javljamo, da z odlokom minisitrstva prosvete in kraljeve banske uprave odslej —i s šolskim letom 1930/31 — ne bo treba vei plačevati visoke šolnine. — Ravnateljstvo. Žalec. Dne 3. septembra tega leta smo izro* čili materi zemlji telesne ostanke moža, ki je bil po svojem poklicu sicer priprosrt. kmet, toda užival je velik ugled ne le v svoji domači župniji, temveč tudi daleč naokrog; bil je Fran Turnšek, posestnik na Gorici, občina Petrovče. Ko je prevzel po svojem očetu precej obširno kmetijo, je začel v svojih prostih urah prebirati živinozdravniške knjige in st pridobil v živinozdravništvu precejšnje zna* nje, tako da so ga upoštevali tudi živino« zdravniki po poklicu. Od blizu in daleč 8« prihajali ljudje, ki jim je zbolelo kako živin--če, so vpraševali g. Turnšeka za svet in ga prosili pomoči. Vsakemu je rad pomagal, kolikor je mogel in znal. Bil je pa tudi drugače razumen mož, kar spričuje to, da je bil 43 let občinski odbornik. Svoje otroke je krščansko vzgojil, eden izmed njih je bil, pater Emanuel, v kapucinskem redu. Pred več leti se ga je lotila sladkorna bolezen, zoper katero je iskal pomoči pri mnogih zdravnikih' in jo skušal odpraviti z raznimi domačimi sredstvi, toda zopet in zopet se je pojavila. Moral je v bolnico, kjer so mu odrezali desno , nogo, da bi mu rešili življenje. Toda njegov» j ure so bile štete; Dne 1. septembra je podlegel bolezni v 72 letu svojega življenja. Kako je bil rajni spoštovan in priljubljen, je po-: kazal njegov pogreb, katerega se je udeležila velika množica ljudi. Prečastiti duhovščini, zlasti gg. Vaclaviku, župniku iz Gotovelj, Lukmanu, katehatu v Celju, gasilnemu dnu štvu iz Arjevasi, vsem prijateljem in znan* cem rajnega g. Turnšeka izrekamo naj tople j* šo zahvalo za častno spremstvo, gasilnemu društvu v Žalcu se zahvaljujemo za prevoi telesnih ostankov rajnega iz Celja na Goric® in z Gorice na mirodvor v Žalcu, vsem daro* valcem vencev, zlasti pa še g. Krajncu in g.-Kopriva za prekrasne in tolažilne besede na domu In ob odprtem grobu, končno vsem, ki eo nam izrazili ob prebridki izgubi dobrega očeta svoje sožalje, naj bode ljubi Bog obilni plačnik. Počivaj v Gospodu, blaga duša, Večni ti daj kraj miru in hladu! Poljčane. Dne 1. septembra tega leta se Jt — brez dvoma v dušni zmedenosti — obesil v gozdu na Boču četrt ure od doma, obče spoštovani posestnik Alojzij Lešnik v starosti 53 let. Bil je skrben oče, dober gospodar in ljubezniv mož svoji že.ni. Ze več dni je bil nekako pobit in klavern; toda tožil ni o ni* čemer. Dne 1. tega meseca je šel nosit listje iz gozda; vrnil se je okoli osme ure z listjem, a je hitro zopet odšel v gozd. Ker ga ni bilo celi dan več nazaj, ga je šel njegov dorasli sin iskat ter ga je slednjič našel v skritem zatišju obešenega; nedaleč proč je bil koš in na kol nataknjena kapa. Ker je bil res krščanski mož, ki je vestno izpolnjeval verske dolž-nosrti, je brez dvoma storil svoje dejanje v | dušni zmedenosti. Bog mu bodi milostljiv sodnik ter potolaži njegovo dobro družino! Trbovlje. Prav zanimiv slučaj pasje zvestobe svojemu gospodarju se je te dni zgodil posestniku Alojziju Cestniku v KnczdoUi. Ta ima precej obširno posestvo, zato pa mu tudi večkrat, posebno ob poletnem času, primanjkuje delovnih moči. Primoran je bil radi tega, ker so bili vsi drugi zaposleni pri drugem delu, napreči konje in hiteti na travnik po otavo, ker se je pripravljalo k dežju. Voz je bil kmalu naložen. Požene in je tudi sam upiral, kjer je bilo treba. Na nekem mestu pa mož ni bil vozu koa. Voz se je prevrnil na gospodarja, da je samo nekoliko glave gledalo izpod voza. Bal se je, da bi konji potegnili. Z zadnjimi močmi je zaklical na pomoč ln potem omedlel. Njegov pes se je pri tem zagnal pred konje, na nje lajal in jih ni pustil potegniti. Zato so se zbegani konji obrnili na »tran, pri tem se je voz še enkrat preobrnil ln gospodar je tako bil prost. Na pomoč došli »osed Bizjak Gašpar se je moral psu umakniti, tako se je pea zaganjal v konje. Sosed je imel opravka samo Se z nezavestnim gospodarjem, ki se je pa kmalu opomogel. Da ne more danes Cestnik svojega psa dovolj pnehvaliti, se razume, ker, akoravno j« bila pomoč hitro na mestu, bi s« bil gospodar lahko pod vozom zadušil. Trn!trn pol 9zitaf*3ifeft€¥. Francoski listi so nedavno poročali o načrtu inženerja Remy-a, ki je na prvi pogled res čuden, ki se mu pa vendar danes nihče ne bo smejal, češ, da je neizpeljiv. Že dolgo še čuti živa potreba, da bi se zgradila obalna železnica, ki bi vezala Egipt z južnoafriško kolonijo. Železnica je pa neizvedljiva zato, ker bi vsako progo v najkrajšem času zasul pesek. Remy je pa •edaj predložil črteže in proračune za zgradbo nekakega vrhzemskega tunela v obliki cevi, skozi kateri bi tekla železnica. Pesek bi taki progi ne mogel škodovati. Kakor rečeno, je ta načrt navidezno skoraj smešen, a ljudje so se danes naučili «poštovanja pred tehniko in jim ne prihaja več na misel, da bi se novim zamislim, pa naj se zde še tako drzne, smejali. Temu pa še ni dolgo tako in ni tako daleč za nami čas, ko so še učenjaki dokazovali popolno nezmožnost iznajdb, ki so danes v splošni rabi. Navedimo samo par zgledov! Ko so prišli na dan prvi načrti o parnih strojih in železnicah, so znanstveni teoretiki najnatančneje »dokazovali«, da je trajno premikanje jeklenih koles po jeklenih tračnicah iz različnih razlogov docela nemogoče. Francoski fizik Bernoulli je celo dokazal, da je iz matematičnih razlogov vsako premikanje s pomočjo pare utopično — gola domišljija. Njegovo tostvarno spomenico je pariška akademija nagradila, toda malo let nato so stekle prve železnice. Neki berlinski učenjak se je načrtu o železnicah posmehoval in razlaga, čeS. da ti bil zračni pritisk ob zamišljeni brzini tako silen, da ga ne bi mogel prenesti ne človek ne žival. — Ko so avstrijskemu cesarju Ferdinandu I. predložili načrte za železniško progo, ki se je kasneje imenovala po njem, da bi jih odobril, je dejal: »Čemu neki železnico, ko niti poštne Kočijo niso vedno zasedenel« Enako so se posmehoval! parnim strojem za ladje in bencinskim motorjem. Angleški profesor James Lardner je v ob- sedni raspravi dokazoval, da je misel, da bi s pomočjo pare vozili preko oceanov, enako nemogoča, kakor če bi jih hoteli preplavati. Točno dve leti kasneje, to je leta 1819., je prvi parnik »Savannah« pre-plul Atlantik. — Kar se tiče bencinskega motorja, so bili svareči glasovi izprva zelo umljivi, kajti prve poizkuse so iznajditelji zaradi ksplozij plačali z življenjem. Še le polagoma se je posrečilo, motor zgraditi tako, da je bil sposoben za službo v praktičnem življenju. Svetilni plin ima tudi svojega mučenika. Angleži so se iznajdbe Harry-a Murdoch-a hitro oklenili, zato so pa Parižani inženerja Lebona, ki je hotel v Parizu uvesti plinsko razsvetljavo, kot sleparja — lin-čali (2. decembra 1804). Štirinajst let nato so v Parizu zažarele prve plinske svetilke. — S trnjem posuta je bila tudi pot iz-najditelja plinske žarnice dr. Auer-Wels-bacha. Ko se mu je leta 1885. prvi poizkus pred tehniki ponesrečil, ker je žarnica razpadla, so mlademu iznajditelju grozili, da ga ovadijo zaradi sleparstva. Dunajski ljudski pevci so kovali zasmehljive pesmi o »žareči nogavici«, dokler ni Auer slednjič leta 1891. našel prave kemične sestave, nakar je njegova plinska luč osvojila svet. Ko je Benjamin Franklin leta 1740. iznašel strelovod, je žel splošen posmeh. Svojo zgodbo ima fonograf. Dne 9. aprila 1877, je dr. de Mouzel pred pariško akademijo prvič izvajal poizkuse na Edi-sonovem fonografu. Komaj so se zaslišale prve besede iz fonografa, je skočil na oder profesor Bouillaud in vrgel de Mouzela z aparatom vred doli. Izjavil je, da se Mou-zel iz akademičnega zbora norčuje, da je slepar, ki govori skozi trebuh in da ga je treba izročiti policiji. Izključeno je, je rekel, da bi kos kovine mogel posnemati plemeniti zvok človeškega glasu. Dejansko so Mouzela izključili iz akademije, dokler ni slednjič čez nekaj mesecev dospel nov Edisonov aparat, ki je učenim gospodom dokazal, da je stvar resnična. O grofu Zeppelinu so pisali nemški listi še leta 1913., da »je Zeppelin togi sistem nemških možgan«, da je to največja tehnična zabloda v svetovni zgodovini«, »tehnični nezmisel orjaških izmer« in podobno. Dobrodušnejši ljudje so kazali na starega ![rofa, češ« »To je noreo, neki grof Zeppe-ini dobri mož misli, da se zna po zraku voziti« Dobrih 10 let nato se je dr. Ecke-ner > »Zeppelinom« peljal okoli sveta. Ženske mreže. Ena najbolj prefriganih angleških Spljonk ▼ Haagu na Holandskem, središču antantinih vojnih SpIJonov, Je bila brez dvoma Miss Boston. Kot danska grofica Dagmar SOrensen je marsikatero uslugo storila londonskemu »Intelllgence Service« (glavni zavezniški protišpijonskl urad). — Po veliki ofenzivi na Flandrskem so prišla v London obupna poročila. Nemci so izvohali 14 najbolj pogumnih antantinih agentov in jih postrelill. To je bila hujša zguba kot poraz celih divizij. Par tednov po nemški ofenzivi je angleški poslanik v Haagu priredil sijajen ples. — Največjo pozornost v razkošnih dvoranah je vzbujala poslani-kova daljna sorodnica iz Irske, Grace Flaherty. Ni čuda, če se je mladi vojni ataše francoskega poslaništva, Julij Flobert, smrtno zaljubil v prelestno devojko. Tudi Gracin varuh je Julija hvalil, ker je drzni ataše večkrat prinesel dragocena poročila o nemških utrdbah v Kielu. Nesreča za lepega Julija, da je bil zaljubljen in da je strastno igral. Ko je nekoč spet pri Igri zgubil 10.000 goldinarjev, mu njegova bogata zaročenka ponudi svojo čekovno knjižico, naj se je posluži, če ji pove vso resnico. »Kaj mislite?« »Jaz sem Irka . . ., dam kri za irsko stvar in sovražim do smrti Anglijo in njene prijatelje.« Zaljubljeni ataše je svoji oboževalki na kolenih razodel, da je eden glavnih nemških špijonov. Na zvite načine sa je vtihotapil do svojega mesta in ker je imel vse tajne listine v rokah, je i lahkoto pošiljal nasprotnike na vislice. Povedal je še, da mora nemudoma v Bern na Švicarsko, kjer se sestane a glavnima svojima pomočnikoma. »Ne zapustim te, Julij, ker sovražim tirane moje Irske . . .« In tako sta oba prišla v Bern v neko kavarno. Tu sta že čakala eleganten gospod in mlada blondinka. Grace se je tu lahko prepričala, kako neverjetno natančno špijonsko organizacijo so imeli Nemci. Se hujše so pripravljalL Elegantni gospod, Kerster po imenu, Je izvlekel škatljo svinčnikov tvrdke Contl, ki Je bila v Švici zelo znana. — »Prihodnji mesec začnemo s tem,« je pričel. — Grace Flaherty so že šteli za svojo. — »V vsakem svinčniku je 15 gramov pikrita (najhujše razstrelivo). »Treba je le svlnčnikovo konico odlomiti, zrak se spoji s pikritom in v pol ure je najhujša eksplozija tu. Tu je točen popis; nevarnosti ni nobena, ker najhujši sunek ne povzroči eksplozije. Jutri gremo v Como, da spravimo naše ljudi s temi svinčniki čez mejo.« Drugo jutro sta že brnela pred elegantnim bernskim hotelom da avtomobila. Še predno je prišel šofer, si Je Grace dala opraviti okoli motorjev. — Angleški konzul in obmejna stražnica v Chlasso je od Grace že izvedela, kdo se pelje. Blizu meje je motor začel rahlo delovati. Komaj so prišli v Como v hotel. Vsi štirje so kar žareli od sreče, da se jim vse tako lepo steče. Naslednjo noč so hoteli naprej. Ko vstanejo In sedejo v avto, motor ne vžge. Bela skor. Ja je pokrila ves hladilnik. Irka bi znala za vzrok ... Še bolj pa, kako da je naenkrat četa alplncev obkolila oba voza in čemu si je Kerstner pognal kroglo v črepinjo. Julij je z enim pogledom na svojo oboževanko vse spoznal. Še isti dan so ga ustrelili in l njim celo vrsto pomagačev, ki jih ji zvita Grace, oziroma Miss Boston vjela v mreže. Mmetu soino Mimeislkl I Pri zapeki, krvnem prenapoinjenju trebuha, kongestijah, bolečinah kolknih živcev, bolečinah v boku, zasopljenoati, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica izdatno izpraznjenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz Josefovo« vodo tudi pri nadlogah klimakterijalne dobe c največjim uspehom. »Franz Joseiovo« voda se dobi v ▼sch lekarnah, drogerljah in Špecerijskih trgovinah. ^ZAMŠODECO OČETOVA ZADNJA PROŠNJA. 8tar, ugleden mož je pripovedoval tole igodbo iz «vojega življenja: Moji starši so bili priprosti kmetovalcd in •o gospodarili na majhni kmetiji. Ko sem bil odpuščen iz šole, sem jim pomagal, kolikor so mi pač dopuščale moči, pri raznih opravilih, kakršna je zahteval letni čas. To sem moral storiti tem bolj, ker je oče že bil star, moj starejši brat pa, kateri je bil doslej očetu opora, je moral k vojakom. Tedaj se je ■godilo to, kar mi je še danes živo v duši. Baš sem dopolnil 16. leto. Bilo je ob košnji Otave. Vreme je bilo ugodno in že od ranega Jutra sem smo zaposlili kose in grablje. Po Vročem dnevu se Je solnce nagibalo proti zatonu in ker sva bila s hlapcem dokončala delo na travniku, sva se veselo podala na pot proti domu. Na glavni cesti, katera Je vodila Od naše vasi do eno uro hoda oddaljenega mesta, sva srečala mojega očeta, ki j« nosil zavoj v roki. »Kam pa?« sem ga vprašal. »Ta lavoj,« je odgovoril, »mora še danes na poŠto. Mati Je zavila vanj stvari, ca katere je pisal tvoj brat, in če ga ponesem sedaj na fiošto, lahko pošlljatev že jutri dobi. Do zak-Jučka pošte je še ena ura in če hitro stopim, bom prispel 8e pravočasno. Ali,« Je nadaljeval nekako nesigurno, »hočeš ti teme opraviti pot?« — Meni nI bilo dosti na tem. Truden sem bil in lačen ter sem si želel bolj mira in hrane kakor dveurne hoje. Tudi sam sem nameraval na večer še v telovadno druStvo in prej se Je bilo treba umiti in preobleči. Začetkom sem se hatel braniti, ker me Je Jezilo, ¡da zahteva oče kaj takega od mene po dolgem delu. Ce bi se bil branil, bi bil Sel on sam, ker je bil pohleven, potrpežljiv star mož. Dozdevalo se mi je, kakor bi mi nekaj branilo, odreči očetu pot. Po kratkem premisleku — kajti vse to mi Je šlo po bliskovo skozi glavo t— sem rekel: »Sigurno, oče, le daj! Bom že opravil!« Dal sem hlapcu koso, oče pa ml Je izročil zavoj z besedami: »Hvala ti, sinko; jaz bi šel sam, pa mi ni nič kaj dobro.« Podal mi je tudi še roko ter rekel: »Hvala ti, dragi moj, bil si ml vedno dober sin!« — Tako sva se ločila. Bile so to zadnje besede, ki sem jih čul iz očetovih ust; kajti ko sem naročilo izvršil ter hitel nazaj proti naši vasi, mi je pritekel nasproti naš hlapec, ves prepaden, ter pravil: »Vaš oče je mrtev, kap ga je zadela, ko se Je poslovil od vas in je baš dosegel hišo.« Od te dobe dalje sem mnogokaj doživel in Izkusil, ali prav pogosto mi prihaja tale dogodek pred dušo ln zahvaljujem Boga, da zadnje želje svojega očeta nisem odbil in da so bile njegove zadnje besede: »Ti si mi bil vedno dober sin!« KJE JE SREČA? Lepe mesečne noči je sedel kmet pred svojo hišico in je gledal proti kraljevi palači, katera se je blestela na hribu. Neko čudno čuv-Mto ga J« objelo, lz srca mu ]• vstala vroča želja: »Oh, da bi bil kralj le eno noč! Kako bi modro razpolagal s svojo oblastjo, kako bi hodil od hiše do hiše in sipal blagor na speče podanike! Marsikatero oko bi v jutro žarelo sreče in blaženosti. Ljudje bi se radostno spogledovali in klicali: »To je storil angel!« Kralj je slonel pri oknu svoje palače. Gledal je v mesečno noč, opazil je kmetovo hi-šloo in je vzdihnil v veliko tišino: »Oh, da bi bil kmet le eno noč! Kako rad bi se odtegnil teži oblasti, kako bi se hotel naučiti umetnosti, da ne «grešim potu svojega zaupanja! Kako bi motril lastno srce in dospel lznova do odkritega epoznajal Česar tisoč rok ml ni Izvršilo, bi jas sam pridobil v eni noči I« Tako »ta gledala oba, «•'; ••?"•« i !*( ■ .'..<■• ; i- .v- ^'jvi- -li S, v .' Lepa zidana hiša pri 8v. Lovrencu na Drav-•kem polju, primerno la vsako obrt ali vpo-kojenca, blizu cerkve, poj ure oddaljeno od zelezniške postaje, na telo prometnem kraju ob okrajni cesti, zraven obsežen vrt se takoj proda. — Vincenc Keuc, Maribor, Maistrova ulica 3. 1105 Oevljarskega učenca — sprejme takoj Franc Moleh, čevljar, Sv. Ana i Slov. gor. 1100 so radi nameravane razpustitve kamnoseškega obrata v veliki izbiri na prodaj v Mariboru, Kersnikova ulica št. T (nedaleč kolodvora). Jako znižane ceno. Posebne opozarjam na moje piramide iz pristno črnega švedskega granita, kakor tudi nagrobne spomenike t vseh modernih oblikah iz kararskega marmora itd. S Kadi izpraznitve mojega skladišča prevzamem proti 2 najnižjim eenam vsa kamnoseška dela. J. F. Peyer. Iščemo prodajalce po deleži, za posnemalni* ke, brzoparilnike, pletilne stroje, kolesa itd. (tudi za postranski zaslužek). »Tehna« družba, Ljubljana, Mestni trg 25.11. 944 posestvo 8 do 10 oralov. Maks Žitnik, Maribor, Vodnikov trg št. 8. 1089 4 4 4 4 4 4 4 V A4 > ► ► ► najboljše in najvarnejše pri Spodnještajershi ljudski posojilnici v Mariboru Gosposka ulica r. z. s n. z. Ulica 10. oktobra Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog nad 55,000.000 dinarjev. Za varnost hranilnih vlog jamči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev. i V it ^r Mi v§e s čem perete, kajti od tega je odvisna trpežnost Vašega perila. V vsakem oziru zadovolji gospodinjo le pravo fterpentlziovo milo 1082 Sfchlcno blago in porcelanasio posodo, okvirja za slike, razne kipe i. i. d. kupite najbolji« pri stari steklarni Celfskl K Panch, Celje, li&irz Brušena in navadna ogledala po tovarniških cenah. Prevzema steklarska dela pri novih 3tavbah. 694 Razpisuje s 3 služba cerkovnika in organista, ki bi bil obenem izvežban občinski tajnik — do 1. oktobra. Prošnje s spričevali in vprašanja na dekanijski urad Vuzenica. 1101 Iščem marljivega in zanesljivega viničarja j s tremi delavskimi močmi za prvovrstno mesto. Biti mora vešč v cepljenju ter vseh :! viničarskih poslih. — Zgasiti se je pri Ivanu Preac, hotel Slon« — i Ptuj. 1110 Hranilnica in posojil-1 nlca v Novi cerkvi, r. t z. z n. z. vabi na svoj j občni zbor, ki bo dne ; 14. septembra 1930 ob1 pol 8. uri zjutraj v j uradnih prostorih. —1 Sprememba pravil, volitev novih odbornikov in nadzorstva, odobritev računa in drugo kakor običajno. 1113 Prodam lepo posestvo okoli 50 oralov, obstoječe iz njiv, travnikov, vinograda in gozdov z mlinom na vodo. Dve hiši in gospodarsko poslopje, kleti in pre-ša, vse v dobrem stanju, pol ure od Frama. Naslov pove uprava lista. 1102 ti£a£33»aE3BBBHBaBBBEBi3BI IB Predno si nabavile poletno blago oblštlte DOM MARIBORU | Največja modna trgovina v Sloveniji, meri 98 V» mtr z 36 ve- j h likimi izložbami. Velikanska izbira vsakovrstnega blaga nudi g a čudovito nizke cene. V konfekciji plašči od 300 D|n fl ® naprej kakor tudi vse blago ceneje kot drugod. ■ g Modne knjige zastonj. 728 Modne knjige zastonj. H BBSS daitašitfl oglas ni trgovska reklama, temveč opozorili vsakega kupca na redko priliko ugodnega nakupa. Radi prhnorane prezidave svojih poslovnih prostorov sem prisiljen, da zmanjšam svojo preveliko zalogo v zimskem blagu. Da ]e to resnica, se lahko vsakdo prepriča 996 v moji trgovini ANION PIACIIN ¥ Pazite na vhod, ki ima ob straneh ogledala ! ¿Pohištvo — ¿Preproge i, modraci, zas t or i, posteljni odej«, Marktpreis ;posteljnina, vložki, modraci, zastori, posteljni odeje, pohištvena tkani' na itd. najboljše m najceneje pri SIT Brezplačni ceniki I MAR IB OH , Gosposlca ulica 20 Dobro m poceni blago se kopi t Trpinovem-Tebstilnem' Bazarju 1043 v Mariboru, Vetrinjska ulica štev. IS Manufakiurna trgovina Franc Urch / Celje priporoča cenjenim strankam svojo veliko zalogo raznega, vsakovrstnega manufakturnega in modnega blaga. Največja izbira! Najboljša postrežba! Nizke cene! 97S Najvarnejše in najboljše naložite denar pri judshi posojilnici v Celju " * registrovani zadrugi s neomejeno zavezo ■■■■■■ " v noyi lastni palači na vogalu Kralja Petro ceste in Vodnikove ulice Sianjc hranilnih vlog znaša n id Din 85,000.000*-. Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in h!S nad 3000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem. 192 Rentni davek plačuje posojilnica iz svojega in ga ne odteguje vlagateljem. Kiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v M:, Urednik:* Jnnuš Goleč, novinar v. Mariboru. Izdajatelj: Konzorrij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Janufi Goleč v Mariboru, 01000200010000020101000701000905080201000101020101020102010201000001000048480000020201534848235323535353235323534823480100022353235323235353890002024823482302 0200020001010601000100010001020008100200100606040005000102010002010202010001060410101011060509020310020105050707050608110504090610090411110406050810100604050509041008100007111111050510100411010200010200020102000200020100020200010001230102010002010002