Chicmgo, IU., areda, 15. ovguatau (August 15), 1923. STEV.—NUMBER 191 ———-^ UilSaMU U •FmrmUki prt> ■ttrit NIT t. Lawm4aU m. Offlas sf paMieefelsa: NV t«. lo»*4e)e m. • Tttonkuti Umitli IIU um. Aft «1 Oit. ), 1017. MtUria^ m J«m 14. Nit. ...»kom, PREPREOEHJE pre- mogarske_stavke. Administracija Je • predeodnik* dovoljenjem sklicala premo-j in premogovniške lastnike n'» konfsraaoo s premogovno komitijo. jjahes ob tb1h popoldne B IMAJO sestati v new YORKU. Wwhington, d. 0. — Admini-itricija je storila prvi korak ss posedovanje v sporu stttrscitne g$ premoge. S predsednikovim odobrcnjem f ivezna premogova komisija polil« brzojsvno predsedniku Zdru-tnih radarjev ameriških Johnu i Levisu in članu lastniškegs od *rt S. D. Warrinerju. V tisti mojsvki poživlja komisijs pre-gogarje in lastnike, naj se sesta-yjo s zvezno premogovno komi-lijo v sredo ob trek popoldne v Yorku v hotelu Pennsjlvs- bu. ( Komisijs pravi, da hoče na ta uiin izvedeti, koliko možnosti j« med obsmo prizadetima strsn-uma u dosego mezdne pogodbe še 81. avgusta, ko potefce seda-aja mezdna pogodba med premo-garji in premogovnimi lsetnlki. Po konferenci bo komisijs posls-]a prediedniku Coolidgu poročila, v katerem mu bo obrazložila, kako stoje stvari glede na preteča gospodarsko stavko, i & se bo izkazalo na tej kon ferenci, da ne marajo laatniki in premogsrjl ničezsr slišati o nadaljevanju pogodbenih pogajanj, ki io bila prekinjena pred nekolikimi tedni, potem bodo uradniki zverne administracije »poizkušali i pritiskom doseči kompromis mod obema strsnkam* - v Ji Brzojavka« kl jo je komisijo poslala Levisu in Warrinerjo; je jako krstks. Rečeno je med drugim tudi to, ds bodo kmslu izpraznjene mnoge premogovne zs-lege, če ne pride kmalu med pre« mogorji in lastniki do sporooums. Da pa bo komisijs dodobrs po-sžena o položaju, je potrebno, ds m lastniki in premogsrji snidejo i njo. Ns konferenco so povabljeni itirje premogovniški lastniki ii itirje premogsrji. Ti sestavljajo skopni odsek, ki je vodil po isjsnjs. x -I Načelnik premogovne komisije John Hsys Hammond, ki je bi ssdnjih par dni na svojem polet-sen domu v Gloucesteru, Maes., "e vdeleii konference. Tudi vsi o-Irtsli komissrji bodo navzoči. Le |>dwarda T. Devina ne bo, ker * »edaj mudi na zapadu. I Pričakovati pa je, do ae bo'vr-Ws generalna konferenca a pre-■°rarjl, lastniki in člani zvezne • , (Dalje no 2. struni.) 1 »TO! tO MAJBOUI ■UiKJI! . -1 mmmtmmrn^m f * j 8t. Louiz, Mo. - (Fed. Press.) — Curlee Clothing Oo. išče gluhoneme delavec 1 Bden lastnikov dotične tovarne pojasnjuje v 44 St. Louis Globe— Demoorstu", ds odslej bb njegovo družba vposlevala gluhoneme delevee, ki ne zapravljajo čaaa z govorjenjem 1 — Ta tvrdka je na glaeu radi nizkih mezd in dolgega delavnika; krojaške delavnice v St. Loui-su so sploh najslabše v vsej A-meriki. Zsto ni nič čudnego, če družba išče mutee, ki ne mo-» rejo odgovarjati, kadar poda bič po njihovih hrbtih. MEHIŠKI PAKT. Končni osnutek dogovora so priznanje Obregonove vlade je dospel v roke driovnsga depart- OBSEDNO STANJE V TU LSI, OKU. »retep Mathana ^HM—imuv is isdal proklamaeijo ter poalal vojaške čete tjakaj. vc mefic an je morajo spat 09 snajstk zvečer, oe I - j VOLJIMA. ' • Pregled dnevsih dogodkov. v Ameriko. ' Prrdhednik Coolidge je noroči premogovni komisiji, noj .Powvn zastopnike rudarjev in o Pastorjev iS antraeitnih okoli na novo konferenco. Priznanje mehiške vlade jc klim. Oklahomskl governer je odred ••Mno atsnje v Tulai. Tajnik za delo Daviš ee je vrn k K v rope in napovedol oov zakon M' naseljevanja. t^,rth novo ztavko je prl-IJji jeklarske magnete, da so za-*h uvajati osemurnik. Ona zszolina znižana sa šoet >ntov v Chieago. Evropa v veliki krizi in nevar- nosti nove. vojne. Francija je izdala "Rumeno •J1*« " v kateri priznava, da bi r> U znifala svoj dolg Ameriki, ^•neosko čssopbj« silovito ne- Anglijo. jc aeatavil novo ►»sko vlado, v kateri so štirje (■Haliatl. in Izgradi v Nemčiji ee T1*1« Jejo, preko sto mrtvih in M »totiae ranjenih. 7»oees|| frsnk je padel ao pet [i. H centa. Oklahoma Oity, Okla. — Governer J. C. Walton je v pondeljek psoti večeru izdal proklamaeijo, katero je odredil obsedno stanje v mestu Tulss. Mesto js prišlo pod vojaško vlado v torek ob šestih zjutraj. Gardni oddelki zo nemudoma odšli iz Oklahoma City ln Okmulgee fuleo. Zadnji'petek ao pretepli v Tulci Natkana Hantmana. Ta ae je v pondeljek zglasil v govemerje vem uradu ter ss sestal s vladnim pravnim svetovalcem Aldri Som Blokom, Obsedno stanje je •o odrejeno loko j potem> *P Ap povedal Hsntmon svojo sgodbo. Vsi meščan je morejo s mestnih ulic off enajstih zveoer. Nihče , se ne sme priksesti ns ulico pred šesto uro zjutraj, če nima poseb-sega dovoljenja od strsni vojaške oblsatl . /'^vf Obsedno stanje se ns tiče sodišč sU drugih oddelkov civilne vlsde raze iT policije in šerifovegs urads. Governer Wslton, ki se mudi na počitnicah v mestu Sulphur, j« po telefonu naročil državni vladi, naj izda proklamaeijo za obsedno etanje v Tulal. Vojaške čete, poslane v Tuleo, so iz Oklahoma City in Okmulgee. "Oddelki, H sem jih poslal v Tuleo, so med tistimi, kl so najbolj« oboroženi v državi. Poleg vse pehotne oprave imajo tudi avtomatične puške," je dejal gene-l\glni adjutant Markbam. "Hantmanov alučej je le eden Iz dolge serije, ki so bili sporočeni governerju Waltonu. In ta hoče gledati na to, da so deležni popolnega varstva val državljani, ki so nprsvišeni do takšne sa-ščite po naši državni poete vi ln ustavi Združenih dršav." M Obsedno stanje bo oklicano to-di po drugih krsjih, če bodo še nsdelje prihajala poročila o pretepanju, kl al ga dovoljuje nebrzdana poulična drhal. Pretepanje, ki se je pripetilo v krsju King fiaher, je v preiakavi, sli okolšči ne so v tem slučaju teke, da ni sedaj še potrebno voješko posre dovanje. Ko bode vojaške čete zavladala v Tulai, bo nemudonu uvrdr na temeljita preisksva lUntma-novega slučaja. Ali ne samo to. Preiskava bo raztegnjena tudi na splošne razmere v mesto. ^ Oovem včeraj ssstrsftiU angleškega nflni stre Curzona s teto detektivov, ko priapetv Pariš • ^fcmsoaka vladaj snoši hitro isAlaj Jvum ^rio Itnjlg^VKI-bojs vse note, plsms ln brsojsvke, ki sd bile izmenjane med ssvesnl* ki v Parizu, Londonu, Rimu ts Waah ing tonu od 9. maja t 1, ko se je pričelo razvijati sedanja kri. za glede reparacljskegs vprašanja in okupaeijo Poruhrja. 'Is objavljenih* dokumciitov je ie A.i.-P^. frmoMkfmu ^t^JT^tZ Združene države, s ksteriml bo delila svtorluto v reševenju sve- poslaniku Do St. Auialru v Londonu, ds definitivnegs zaključka glede nemške odškodnine ne more biti toliko čaea, dokler emeriške vlada nc aklene, kaj misli narediti z vojnimi posojili, jell jih hoče znižati. Iz vseh dokumentov je rssvidno, ds Frsneijs nlms ns-mena plačati dolgs Angliji in ne Ameriki, Če ne dofel zahtevanih vsot odškodnine od Nemčije i oko ps Anglija ln Amerika snlžsts dolgove, tedsj je Frsoeljs pri-pravljena znižati tudi vsoto 06* ikodnine. Frsncija bo odgovorilo Angliji; odgovor bo oater ln menda zadnji, potem ps pride koneo entento, oko se medtem jie sgodi ksj nepričsko-vsnegs. Krsneozi pričakujejo, da bo Amglija takoj stopUs v etike s novo nemško vlsdo in začela ee-parat na pogajanja glede odškodnine. POriški listi Šiu-Ursjo vlado, noj skušo prehiteti Angleža in odpre pogajanja s Nemčijo. Ker «0 noši prijatelji postali naši sotMpC skrbimo, da bodo noši aovraloiki adaj prijatelji," ee glaai ton časoplsjs. tofcnih problemov. Anglijs ne pri čeku je takojšnjega odziva is Amerike, toda ministrski prsdsed-nik Bsldwin veruje, ds Kvrops ns mors biti rešsno, čs smeriško ljudstvo ne pomore angleškemu ljudstvu pri tem delu ln nalogi. Italija s Anglijo. Angora. Turšijo. 14. evg Novo velika narodna akopftšine je otvorjeoo. MoeUfa Kemal paša je bil soglasao izvoljen pred sodnikom skupščine. Chirago in okollee 1 V četrtek in kledee. fkvrml vetrovi. Temperatura v sadnjlk 94. nrak Najvišja 7t. najnižje SS. izide ob » 47, zaide ob 7 JI Rim. 14. evg. ~ Rimsko Časopisje je sadovoljao z angleško noto Freneijl, toda uradni krogi so mnenja, da je za Italijo najbolje. de )e zaenkrat neprietran-ska v konfliktu mad Anglijo In Kraneijo. Mneeolioi čeka ugodne-ge treaotka, da bo igral vlogo po-•redovoleo lo pemirjevalae Dooro. Ifolsodijs, 14. avg. Bivši nemški kronpriae Friderik Viljem je a*d oblakom svojega o-it ta, prejšojege kojzerjo« dejol pereševoleo všesaj, da prišakoje v kratkem komenistično rovolori' je v Nemčiji lo petem bo sledila fešietevska protlrevolueija. . -mAjhA-J. ■ iHallfi ■ t Unija Ja oplašila Garyja. Jeklarski oar as js spomnil sad-njo stavke, sate obete oeemurnlk Chieago, IU. - (Fed. Prssa.) — 44Unija je zastrašila jeklarske barooe, da so prifoll o vajeti o-sem urni k", js rekel zadnje dni Willlam Usnnoo, predsednik os-gsnisatoričnegs odbors zs orga-nizirsnje jsklarsklb delevcev, ko je prišle vest, de bodo jeklarski msgnstje ts teden znižsll drlav-nlk Iz 12 nz oaem ur v dveh ell treh menjših tovarnah v Oaryju. Ind Hennon je drjel dslje, ds or-gsnisseljs bo nedeljevsls ksm psnjo me Bsrlin, 14. svg. — GusUv lire-semonn je scatsvil novo vlsdo, ko so socisllsti pristali ns sodelovo-njr. fitlrjs socisllsti SO stopili V vlsdo ,tods le s pogojem, is dobe finsočno ministrstvo in isvedejo svoj progrsm Hoančnr reforme. Strcsemsnn js privolil In soelollst Hilferdlng, sdrsvnlk po poklieu, tod s snsn skonom, ki js šs pred vojno spissl glssovito knjigo o reformi donsrjs in gospodsrstve sploh, js prevzsl finsnčno ministrstvo. Hilferdlng je bil pred sdru-žitvijo socialističnih strank neodvisni sooislistl In med vqjno js bil »prlstsš Ksrls Liebkneehto. DrugI soelslističol ministri so t Hehmldt ss rekonstrakeljo In ministrski podpredsednik, Hollmsnn zs notrsnje^sedeve In Rodbrueh ss prsvosodje. Mtresmmnn js zs-čssno obdrži.I ministrstvo suos-njih ssdev. Cim ps je Htresemsno objsvll imens novih ministrov — ostsli ministri so demokrstje, klerlkelel ln dvs pristaša Htlnneeove "Ijitd-ska strsnke" — so tskoj skrsjnl imeionslisti in pr«detavnlki Htln-nesovega krila Industrialeev napadli novo vlsdo t Istočasne so komunisti nspovrdsli l>oj koslieljskl vlsdL Nselonslistl nspsdsjo H t rese-malina Is rasloga ,ker je vsel socialiste v vlado, Zlesti so v strelni prod Hllferdingom. liidnstrisM so zagnali obupen protest zoprr imenovanje aorislista se flnenš-nega ministre, ker jim js dobro znano, kako misli Hilferdlng reši-ti finsnčno krisos ji konfleelre-lijem njihovih premoženj ln s silnim dsvkom ns kspitsl Hllfer-dings nspsdsjo, ker je Žid. Htreee. insnnu očitajo, A je Izdsl Intere. se kapitalietov ia sr prodsl soele-listom. V Htimfesovl 44 ljudski stranki" se je še pojavilo gibanje r* reško! Ceae živežu lo zopet naredil« mogočen ekok navzgor. Konjsko meeo se de»e« prodejs pe merk foet. nejsUbše govsdino je pol milj''n s msrk fuot, nsjslabše n ni podti iu. ?*levi, tli tisti, pravijo, . arguata Slorentki ■M* J bo »pet obUkil Mttiini klub J^da, Ohio, ter nam predstSvil Predati? t u vršil* v Hrvatakem domu " ftanton 8t. Dram« -Mati" ie JL najboljših ifrokatov v sladki dramatiki, aato ne trne nih-i,»anjkata»Pri«etek predstave I ob 7:80 sveier. Ves prof ram »ireditve bo jako lep in poleg te-* M pozabite, da je čisti dobi-Jk namenjen v koriat Slovenske „ doma v Farrello, Pa. ™Vloge igre "Msti" »o prevzele Redeče osebe s Coipa Streliera, ^ xtt^alm.....j.TaSir1 g. nJeai otroci fi? od Weat Barbcr-do raaohsisno I saatava. Tam naj se obrnejo na ano proti (armt TlaU, ki nin lastnih voiil. pridite do aodruga Lorema Franka, odkoder bodo vo-aili avtomobili do prostora pikni- Na svide Aniun Pečn i vsemu Članstvu nalaga dru-v veselju in lalosti, torej Ja ■■i. da ukrepamo val in na bo tako poaneie kakega oporekanja. Za dnitoro "Prvi mai". it. S&S ▼ Benldu, 111. — John Vidmar, taj )OllOS treba, nje dno 19. avgusta! — i/l. tajnik. Pl II McKett Rockt, Pa. — Društvo Brstslvo v slogi Je moi", SL 110 prireja veliko delavsko aSbavo s lesom v soboto dne 18. avgusta v rvatskem domu na Shingias Str. Ta tabava bo obenem tudi slava desetletnice obstanka m druitva, radi Česar so potvanvfl ni in članice, da povedejo Čim vello agitacijo v prilog te sabave. ob pol AMllltCT TVEDU VI EU-8KEM VBLMBJVU. I pro-laaegu li Čla- retto Začetek zabave je ob pol osmih zve Čer. Jt Markovlch. tajnik. 1-k Ver ona. njska zarja P«-, le seji dne os. sadnji piknik v |cni letu v ne*, delio dne 26. avgusta na naiem na drn Pa. Drufctvo SNotrg. " »t. 216 SNJ»J. v Veronl, čilo na avoii redni ITI i, da priredi drugi sakun mi i«) pusu i mju pu iren koruze bo. Kar ie ni bilo. V*imo 26. av- cjpn Jandor . Ijra ae vrli ▼ veSjem trgu na Slovenskem ▼ vili StrelŽeve vdo ye ki ima dva sinova, hčer in re jeiko. Sin Milan je umetni slikar in Iran dijak. Milan ge poda v tu-jino, da se v »vetu le bolj isobra-ti v umetnosti. Tujina ga rea iao-brsri v umetniškem poklicu, a popolnoma mu pokvari grče do domovine. Ko ae vraža i« tujine v domovino, prid* poln arda in na pahs v ivoj rojstni dom. V doma-eem salonu ae anldeta z domačim župnikom, kateremu Milan jako osorno zastavlja besede. Župnik p pomilovalno opominja, na; ljubi domovino In avoj rojatnl kraj, g Milan ae ne meni ta take irete. Milan se poleg tega salju^ bi v najdenko Silvo, ki so gtrelčevi našli na cesti, pnščeno od ciganov. Silva ga pa ne mara, kajti ona ljubi le cigana Sando-rjs. Milan ae v svoji breesr&nost in nepremišljenosti poda tako da da zahoda cigana v srce in ae te mrtev zgrrfdi na tU. — Sin I-nn gre študirat v nek mestni za-rod, kjer jako lepo napreduje t sienju. Je ,zelo vzoren dijak in n navdušuje sa domovino in svoje rojstno grudo. A iravno njegova navdušenost v domorodni de-mostraciji mu je škodovala, da je bil opuščen is šole. Poda se do-■os, da sporoči to novico svoji sestri Tinki, materi in župniku ; potem pa ae odloči v tujino Ameriko. Seatra in mad ga kleče in jokajoč prosKa, naj osUne doma, s on se ne zmeni sa prošnje ia Žalostnega srca pusti vse in gre v tujino. — Milan pride is zapodi ves moker in jetičen, bolezer. li je nakopal v ječi. Ne želi druge-fi kot da bi še enkrat videl doma-fio hišo, sestro in mater. Nikakega mira nima veš r svojem srcu, o-mshuje. a naenkrat zasliši sa seboj težke korake zasledovalcev. Prestraši ae in pade pred matero •obo na kolena, klifioS g umirajo-Jim glasom: Mati, mat* Mati pla-se iz sobe s glasnim krikom: Moj lin, moje ljubljeno dete 1 Le ie enkrat dvigne Milan glavo frolon-ei, proseč mater odpuš&inja. To je kratek obris te igre, da jo bo občinstvo bolje razumelo. Na ekiinitvo apeliramo, da s« vzdr-ii lepo mirno ter sledi predstavi, fcr ta igra ni tako lahka in s tem je mnogo pomagano diletantom, ako je občinstvo mirno. Ta je e-as najboljših slovenskih iger, sa-to rojakom gotovo ne bo žal za Mt, Kot rečeno se bo prireditev vršile 1. septembra pa v Oirardu, Ohio. Hramstifal kit* * PrešerenM " i« potrudil na vse najine, da da nsrodu najlepše, kar nudi na-dramatika. Igralcem nale naj-W čestikt u njih trud. Na svinje dne 26. svfusta v Parrellu, v Hrvatskem domu in dne 1. »*ptna!'Home,* 103* S. Uth S U, Springfield, IU. — Fr. Betjak. Jjllbert, Min*. — NitznanJam čJa-nora društva ^lovanaki rudar'V št ia . Slovtad da se udeležite velikem Števila. 'i w k>iia>. u lih 'I lA~Lm J v načrta dfibrf. Idej* T Ccmur _ Podpirati, te atvart aamrač ^•■io denar JJ Prireja« 1« hluh Mgav "**• lk» N*v»k, fl. h+m V.gruk. .r«4atk fU.U. J«l« Zartrlaik, ,v|HU BUsiU Filip G»«liMu *, POROTNI ODSKK Mm U>4>rwwl 4QT W. Hmf Si.. Sarl^gfUli. IU., Marti« 2*lM»ikar. 1.1 ara. a»rk*rt««. Oku. ¥t*4 a. VUUr. lu S71. Ely. Ml«.. J*U T*rMJ. B«. a». H»4*rimau, P«, J«U G^Uk. 414 w. h.y S t« UM. IU / BOLNIŠKI ODSBKt OSRBONJk OKROŽJE i RW> Ny«k^rU«.d»ik, IMT4I S«. Uw.W. VZHODNO OKROZJSi J—k A«kr««M. R«« ISO, Mm R««. r*. . _ Jmkm Gr*A*IJ, I4SSI P«NH' A*«., CUv«U«4. O. ZAPADNO OKROŽJE i A»i~ IvIm.Im l o 4. Onm, IUm, m J««.t»pU. 1 T luJ*M«, R*l 1SS, R«kl. Ml«», M M«r.HHi MIh« tm§4, S4S9 S. WU.k«.t.r St.. M«rr*y. UuU. Nadzorni odbori Pfmh Zalia. SSSS W. Mik St, Ckkas«, IU, Frank rak, aaao FraM*r Ara, CI*raU»A O, WUIU« SUtar, S404 Si. Clalr Si« »S*. Ul. i ni»w Ara, CleraU*< CI«M Oku. Zdmlitvoni odbori n Praak AM, S1S4 S«. Cra«lw4 Ara« Cklrai j«ik* ot... aass w. sstk si, Cki..,.t m. Jm. t Irak. S4S4 Or%»« Cl.. ClaralM^ OkU. VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr.P. J.K*rm.StU Si.CUir A* , CUv«U«4.0. FOSOI1 toiaiiton s «L aSUralkl, U d^aja v slavam nraS«, VSI ZADEVE BOLNIŠKE PODPORE »S NA^LOV^E. BaUMk. uj- VSA PISMA. U aa maiuk aa araU al. eraMilka m HkUlN S. N. P. JM SSST40 Sa. LmSaU Ara, Cklaas«. ali Iva S. N. P. J, SaST-SS Sa. M VsT^DEVe V*ZVEZI S BLAGAJNIŠKIMI POSU aa a^lljaja m cai Blatajalllra S. N. P. J, SSST-SS Sa. Lawa*la Ara., CkUaVa, IU. ■ Vaa statik > alaSa aatlaraaja v fl. laralaralMM aSkam as mJ palUJaja Prask Zalla«, pnkifahi aaiaaraafa aSbara. ilfar aaalav Ja i|«r*i. t ^ffgJ^ StiSt NAŠI POTOVALKI KABTOP. ▼ d ris v i Psnnsylranla so aa delu; brat Jernsj Kokelj, brat Anton Ocepsk ia Jsrry Alesb. V Clevs-Isndn in okolici je brat Autpu JankOTlob in sedsj prids ▼ drlavo Wisoonsin Uuis Zakrajlek, kjer bode obisksl vse rojake in Sitne t namenom, da ao narode na dn«v-nik Prosveto. UpraTnlltTO priporoma rojakom in ie posebno nfftim članom, da gredo na roke asiira sastopnikom in jim po motnosti pomagajo pri agitselji sa Uft Prosveto. Filip Godina, upravitelj. y ' ooua ^ PTed nekako iestlml meseel pri-IU ja is starega kraja Josefina B%M, stara okrog 40 let, posnana tuOl ood Imenom."Svetniea" in ker ne sna angleškega josiks, sem^e jas vsela, ker al mogla do» biti Sluibc Hodaj pa, nemrefi pred 14 dnevi sU jo« skupaj s * mojim molem nesnsno kam popikala. Moj mol OeOrge GomariiA posasn tudi kot Grga Gomarlifi js star okrog 40 let, velika posUvs, preoej debe* lega obrasa, govori slovensko in hrvatski jeslk, ona Jofcfina Da#li "Hvctiiictt" js srednje postave, bledega obrasa in govori samo hrvatski. Prosim rojaka, Se kdo ve sa ta partak, naj to nasnani as spodnji naslov. Ako bo pa George sam fiital ta oglas, naj sa povrni domov v teku S dni in ie ne pride pa prodala vsepohiitvo ln dala bom hišo v nsjem. Ko J naslov jat Uty Gomsril«, P. O. Baz N, West Frsnkfort, 111. (Adv.) 4Cot izvrstno sdravilo za prsbavo ln grsn^so — jamljlt* Severa9« tnu iiu kit iMirntl r~^rrf ■ -mL H^PjL'1, " Ž' " ti' PrlporočoB^SB >> - artia ia oelabeloeti. POMf f^^^Tff^ < j " ' \ d 11: Oeas SO Ia SS eeMev. ►OO ZDRAVNIKI SO HOTELI OPERACIJO. CWIa dal. »Ia Mr. r Mali Ua« M«a »ter IT I •4r**nU« U Mramllui mmI mM m Slis ^ liatr H Ijriss mp l owii trn m m mL IhmI •• "i1, m Ufd le aasei asu* sm*4J* R» h • IM M m | ^ rST!u*t?£«i al^TSiJffaT« a.lK v »iuTImI P Ok"*» V.tth- m*. Mi ta «1M ItM Ia l/Um la Mr<4 m M •• a «« H*'* snrjssru >0#SS<0ssssss# PBAVB OLASVB Vlelev la Ma (MatfiM sa reg sit kres raga. Oeaa Stf.00 4a MftO.OO, kakor Ia4| Slaraaaka VUiaf pbMa 4oWlf a4l sa I« prt IVANPjUK, M Mala St, Cooamaugti, Pa. Točna in hitra postrežb«! zmerne cene, la ja gosto paafovsnja, radi ka-laraga je aai savod vtaatran-flka poaitan la pripesiitn med Slovan«! v Ameriki. « Nsia dlroktaa svata s Ja-drsaako Banko la valm ajealai padroSnlasni, kakor i*41 mno fatalna akofaja oiaofolaja nam linllUv vaoh v popolno sa4ov«U*tvo nalih rojakov. , Baaan rodnih peMjstev »svr-lajamo ladl laplalUa potom "Waa|ava«(a pioma" In a!«er v laka onoso Udaa, ss kar rela-namo mm 11.00. M 4% 00 v FRANK SAKSER STATE BANK m Cnrtlaadt Si., Htm VavUf V, JADR ANSZr. BANKS r ! »p ■ PROSVETA tou to - fl^^B NmU h v« ter (m iA ■ "P E O S V E T A" -THE Or,.. a, A« .V."' ALI JE RES, AU HI SZST Slov*n>k« j*nmt tak« m odgeror! m da tako nadzorovanje 00 posamezni delegatje na konvencijah priporočali, da naj imajo pristop do gotovine trije odborniki in poleg njih še uradnik poroštvene družbe, da se mora denar takoj naložiti v obveznicah in da jih morajo kupiti tri je flavni odborniki in m ao eam glavni so nekateri rekli, da je tak sistem preveč kompliciran i predrag. In ker so navadno tako govorili ljudje, ki s imeli kaj pod palcem, so jim delegatje verjeli. Mogoče so bili dotični dobri gospodarji v svojih gospodarskih zadevah, v javnih niso bili. Slovenska narodna podporna jednota^ j« prišla do prepričanja, da je najbolje jednotin denar naložen, ako so vsi zaključki glavnega odbora podvrženi javni kritiki, Id se nanašajo na gospodarstvo v jednoti. Ampak druge podporne organizacije jo.dozdaj še niso posnemale v tem ozira. Članstvo Slovenske narodne podporne jednote se zaveda, da je javna kontrola-jednotinega premoženja najboljše nadzorovanje. Za to je uvedla tak sistem pri upravi Jednotinega premoženja, da je vsaka večja poneverba po posameznem glavnem odborniku izključena. Urednik Amerikanskcga Slovenca torej ne more članov Slovenske narodne podporna jednote prištevati med tiste prišteva med tiste kako se mora j»h,pa tako "Amerikanski 8iovenecM je v štev. M na prvi strani in v šesti koloni prinesel važno vest ta slovensko javnost, na katerp je treba, da prizadeti faktorji odgovore, ali je resnična ali neresnični. Prvi del vesti se tiče bivšega blagajnika Jugoslovanska katoliške jednote, komentar uredništva Je pa naslovljen tm vse slovenske podporne orga- ' nisacije in Je zategadelj naša dolžnost, da seznanimo slo- KgkO ti korpomijt fe-vensko Javnost, kaj je poročal Amerikanski Slovenec v dotični številki. Vn> to komand v Amerikanskem Slovencu (Ulita "Blagajnik h %. K. J* odstavljen radi pawv«rlw? V listu "G. N." j« razvidno, da S. K. Jednote »I vaš Gaarga L BrosUh, gl. blage jmik. f • avgusta, a I* l^gpisia ja ja ta J. S, K. ladajtš ja Wla mU uradniki I. «*faeta, a 3. ****** Ja nrisklaniifaiT aavsfa gL blagajnika J. 8. K. J. «, LauU Chanpa. Is ▼•rodo.tojnih virov sa poroča, da ja Ml »rozich odela-IJeo od gl odbora ko »o to vršilo pol1"" ••J* * s* parata, da ja Broni* J** _ ■ h JaaarJa la obvonale. Makatarl moaijo, da te Slovence, ki ne vedo, kako je treba gospodariti z njihovim premoženjem. Ako pa urednik Ameriškega Slovenca sebe Slovence v Ameriki, Id ne vedo, denar v slovenskih organizaci-e, da ga bo razumel vsakdo. posojnjejo glavnice? »»tub« raš tieoi dolarjev, navda oola do 10 tisošakov. se nadalje parola, da je »rookh poaoroHl Ua-• aavetišta. Pravijo, da te ja v nji nahajale ______ jev. Kolike je na mm tema resnice, se bo izvedelo le le pa v- J s : Opomba Vsekakor p« je šaloetno, da to kaj pri •laven«, arganlseeijah. To kaša, da ie da M mali svoj« organizacije voditi tako, da U Mb taka lšl vm mmm! aahitarlM oialuim uuntBUi. Ml »Pi i»W»wf ■■■■■ I ni prav. VMuto ja rra*» evojoaasgaštoea* iVAPOVgOO Ako je vest resnična aH ni resnična, je dolžnost glavnega odbora J. S* K. J., da poda javno iijavo, v katerp pojasni položaj. J Ako je vest resnična, veže glavni odbor J. S. K. J. dolžnost, da to pojasni svojemu članstvu In mu poda jasno sliko o celi zadevi, kajti prikrivanje resničnih dogodkov ne bo pomirilo članstva, odkar je "Amerikanski Slovenec" »pravil afero v javnost Kajti le odprta odkritosrčnost lahko vrne omajano zaupanje! Ako vest ni resnična, je glavni odbor J. S. K. J. obvezan vrniti dobro Ime človeku, ki je napaden. Taka vest, akoravno ni resnična, če se ne popravi takoj, lahko uniči bodočo karijero prizadetega. Povedali smo to, ker dogodek, opisan v omenjeni številki "Ameriškega Slovenca", ni več privatna zadeva, ampak je postal javna afera, ko je bil dotični "Amerikanski Slovenec" dostavljen naročnikom. Natančno o stvari sami pa spregovorimo, ko glavni odbor J. S. K. J. poda pojasnilo javnosti, koliko ja resnice na vesti Za danes se bomo pečali le t uredniškim ko- Urednik pravi, da je žalostno, ako se more pripetiti kaj takega pri slovenskih organizacijah in nadaljuje, da Slovenci še nismo veli, da bi znali svoje organizcije voditi tako, da bi bila taka izguba isključena. j Urednik govori o organizacijah v množini in ne dela prav nobene izjeme. Po njegovem mnenju so vse organi aacije vodene tako, da lahko poedini glavni odbornik po-neveri večjo vsoto To je mogoče res pri organizacijah, h katerim pripada urednik "Amerikanakeg* Slovenca'*. Pri Slovenski narodni podporni jednoti je poneverba sa račjo vsoto In po eni osebi nemogoča. To je dokaz, ako nimajo organi-•acije, h katerim pripada urednik Amerikanskega Slovenca take uprave jednotinega premoženja, kot ga ima Slovenska narodna podporna jednota, da niso vsi Slovenci tako nezreli, da bi ne znali voditi svojih organizacij tako, da so večje Izgube Izključene. Slovanska narodna podporna jednota ni le kazals drugim organizacijam pot, kakšne zavarovalne razrede je treba uvesti, da odgovarjajo potrebam slovenskega ljudstva v Ameriki, ampak je tudi pokazala, kako je treba upravljati jednotlno premoženje in nastopiti pri vsakem najmanjšem dogodku, du ne pride do večjih isgub. In kaj so storile druRe podporne organizacije? Posnemale so Slovensko narodno podporno jednoto le pri uvedbi »varovalnih razredov, ni »o ji p« sledile pri upravi pre-»oienja organizacije. Ako je na konvencijah drugih podpornih organizacij kdo priporočal pregledovanje knjig po tfrokovnjskih in sicer vsakih šest mesecev, so se takoj 1. Delnic« in obveznice. Kew Torfc (Jugosl. oddelek F. Lf 1.S.). — Dandanes je malo podjetij, ki bi ne posedovala glavnice sa vaaj nekoliko tisoč dolarjev. Vsakdo, ki se«lede veliko, moderno opremljeno tovarno, plavše, rudnik ali i kako velike trgovsko podjetje, si predstavlja; "Sad bi fmel le deseti del onega, kar poseduje gospodar tega podjetja." Resnica je, da vidljivi "gospodar" — ako si pod njim predstav-ljamo upravitelja dotiSnega podjetja — poseduje morda le de* stti del kapitala podjetja, ki ga upravlja. Morda ne poseduje al* ti stotega dela. Lastnikov doti4» nega podjetja — korporaeije ali kompanjje K jf navadno precejšnje število; te lastnike sov«« me delničarje ^harcholder ali stockkoklsr-). Na primer, nekatere izmed največjih ameriških Še« lesnie ao lastnina ve« kot 100.000. delničarjev. Nekateri izmed tek delničarjev posedujejo razmeroma le malo, par sto ali iisoš dolarjev. Nekateri utegnejo posedovati, jako veliko delnic, ali na sploh pevprefinl delničar poseduje navadno le majken del delniškega kapitala. Moderna podjetja ei isposojuje-jO kapital s tem« da prodajajo delnice velikemu številu ljudf cajti navadno nihče nima zadosti kapitala na racpolago, da-bi ga I Vložil v kakšno podjetje. Saj [se eelo sedkoma dogaja, da ima mala akupina deležnikov (partnerjev) »kupaj toliko kapitala, da bi se spustili v kako vešje podje-[tja le na svoj laetnl rsšun. Oni to-| rej, ki organizirajo taka podjetja, takosvani "promotorjl", se obračajo na širše število ljudi aH I celo na splošno občinstvo, da dobijo potrebni kapital. Tako »o se razvilo delniške druSbe ali korporaeije. Načelo, da je delnišar odgovoren sa dolgove draflbe le do onega zneska, ki ga je on vlo-IšU (investiral) r podjetje, olajfl šttjr nakoplševanje kapitala, po-Itrebnega sa velika podjetja. < Kadar kdo kupi delnice (ahal res) v kako podjetje, on postsna solastnik dotlšnegs podjetja v o-nem rasmerju, kolikor snaia v delnici navedena sveta. Ta se 1-menuje nominalna vrednost; kupna vrednost utegne biti povacm| drugačna, kolikor je peš tržna cena dotUne delnice. Kolikor delnic nekdo ima, toliko ja njegov Idelei (stock) ns glavnici pod jo- Oni, ki je kupil dclniee r kako korporaeijo, pričakuje, da bo ne| le dobil dobičku primerne obre> »ti (dividende) na vlolsni denar, marvsš da bo nekdaj dobil nataj tudi vloženo glavnioo, ako bi ee delniška družba raspttutUa. Da«i ima d«lničar pravico glasovati o upravnik stvsrek korporaeije, on navadno tsko malo zaa 0 vsem poalovanjn, da ss redko-ma briga, da bi se poeluževel svoje glasovne prarle«. V praksi se godi, de povprečni delnilar prepušča upravo korporaeije njenim vrhovnim gradnikom. Članom u- 1 pravnega svata. xaupajoč, da bo-Ide še ti polteno in pemetne skrbeli sa denar, ki ga je delničar posodil petem nakupa delnic. U- pravi tel ji in najvišji uradniki korporaeije so sami delničarji in ne običajno poslužujejo svoje volilne pravice na zborovanjih, kjer ie izbirajo upravitelji (diree-tors) in kjer oc določajo načela uprave. AU zunanji delničarji se navadno ne brigajo za to. Ljudje radi kupujejo delnice v korporaeijo, ako imajo zanpanje, da bo de d ar pošteno in koriatonosno u-pravljen. Razun s tem, da predaja delnice, korporaeije si priskrbuje kapital tudi a tem, da prodaja obvez-nicc (bond). Predstavite sl> da je kaka korporacij* sq zgradbo to-vnrne potrosila vea denar, ki ga je dobila potom prodaje delni«, recimo $200.000, a potrebuje daljnih $50,000 za nakup strojev Uprava noše prodati nadaljnih delnic, ker ao morda okoIŠČine take, da N ji zdi, da bi to bilo, ne-•pametno. Kaj naj ftorif Uprava si'pomaga s tem, da proda obvei-nice (bonds) v znesku $50.000. fcaj je torej razlike med "bond*" "šeri" na delniški glavnici ja, Petintrideeet let je deUl teško, trdo in vežidel dolge ure ia aa nizko plačo. / y t Njegove telo oslabljeno in n, gnjeno pod butaro mučnega de-ee ni moglo veš upreti kaši j a prehlajenH in »o| je premi v petdesetem Ista — izrabljen starec. Telo leši v navadni Jeseni kr-sti. Krste leši v siromašni sobi revnega stanovanja; gole, umazane atene jo obdajajo. Moi jc delal petnajst let pri delodajelep, ki je bil njegov Zadnji delodajaleo. Dal ma je vse: zveje najboljše modi ia vso ensr-šijo, da je obogatil fe itak bogatega delodajalca. Petnajst let je delel v njegovi toveml kot njegov najsvestejši hlapec [n ko je umrl, ni delodajalce dal jvojim drugim detsveein praznika, da bi šil za pogrebom In izkazali zadnjo čast mošu, ki je tolika leta delal zan|pti " * k 4 Moš je bil dbber državljan. 0 svojim pridnim delom je priepe val k splošni blaginji drfave, ampak država ni dala vojakov, da bi delali mrttiu častno stražo ob odru i obšiaa ni dala policajev, da U delali red aa dan pogreba med množicami. Njegova vdova ima pred seboj črne dni. Pokojnine iie bo in ni kogar ne bo, ki bi skrbel sanjo. Moš jI je scpuztil kopico otrok in kopico dolgov.. Zapustiti bo motala slabo stanovanjf in najefi še slabšat morala bo iti v tovarno in se talko mušiti, ako bo hotela živeti s otroci vred. Pggrsbnikov račun morebiti kmalu plačan. Danss js pogreb. Dva mrkla pogrebnikova uslužbenca prideta v sofco, primeta kr sto in jo odneeeta po oekih, sve riženih stopnicah doli na ulico Tu Seka mrtvaški voz. Za istim stojita šej dva vozova. Uslušben ca položita rakev v voz. Vdova z otroci in nekaj sorodnikov napol ni druga dva vozova. Orača Kaj bode rekli o naši dvliuj oiji naši veliki in plemeniti namcit Kako bodo eodiii o na«, ko bo > čitali, da največjo slavo v aJ cm času, ušiva oni, ki uspejo po. koijfe največ ljudi ^ da največjo I čaft in nagrado dobi tisti, ki i* preša največ sršne krvi is glabei. Ših ljudi f Kaj si bodo mUliU J naših mesnicah in kavniesh, tem-jlih slata, blaznih pompih in div. ih tekmah ta premoč, našem ma. hkovalstvu živim in mrtvim! Ai nam odpustet Ds! Saj tudi I mi odpuščamo prednamcem. Tu. t en" in (stock) f Pred viem, lastnik obveznice (bondholder) ne postsne delni lastnik korporaeije, marveč le njen upnik. "Bond" je dol«, delnica pa deleš na glavnici. Obveznica ali 14bond" je obljuba a strsni korporaeije, da bo povrni-la izposojeno glavnico v točno navedenem roku, lacimo v roku 10 ali 30 let, in da bo med tem pla* čala točne označene obresti, re-eimo S odst,, na glavnici. ';Wm • Zato vsebuje "bohd" jako bolj določeno obljubo sa plačilo glavnico in obresti, kot delnica. Pogojeno je tudi, da ako korporaeiM bi samudila plačevati obresti ih povrniti glavnico, imejltelji ob-vesnic imajo pravico polastiti se delne ali vae lastnine korporaeije in jo-prodati. Ob prodaji bon dov družba namreč naznanja na ■podlagi pogodbe, eeetavljene predpisani legalni formi, .a čim ona jamši za plačilo glavnico ia okrcati; to jematvo imenuje "mortgage". Ako glavnica in o-breati niso plašane, smejo ton, imejltelji bondov uveljaviti stojo zastavno pravico (forelosure on mortjjapc). Is tega se vidi, ds je imejitelj obvezni* dosti bolj siguren glf-de plečila kot delnišar; njegova tirjatev naproti dobičku korporaeije ima prednost pred pravicami delničarja. Ta-le je solastnik, imejitelj bonda pa je upnik. Delničar dobiva dividendo — male ali ni«, še je malo aU niš dobička — visoke, ako je mnogo čiatega dobi&k*. Imejitelj bonda pa je Vpravičen do vnaprej pogojenih obresti, naj je dobiček msjhcn ali velik. Redi tega prineše bond menjši. eli bolj siguren dobitek kot delnica, in je reditege slasti priljubljen pri ljudeh, ki imajo manj iskušnj« v poslih in ki hoše jo vložiti svoj dener v sigurne vrednostne peplrje. Volilni izgredi na Irskem. Dublin, 14. avg. — Strankarska napetost v volilni ksmpenji na Ivakem ee je Se prvtrvila v isgre-de. V nedeljo so se s^opedle ženske, prtMaftinje Svobedae države In republi('sn<«v, na\hodu v Dub-linu in al pulile lase kaker sa eta-ve. Kandidat je 8vobodne d rte ve, reptibiičatrnke, delavske, kmetake in konservativne stranke tekmujejo v volilnem boju. Volitve sa vrše 17. svgnsta. trok, ki so se igrali v bližini, radovedno opazuje prkor; proč dami sosednjih hiš stoji neka; ljudi. Brezbrižno gledajo sa to zOVi, ki izginejo sa oglom. Godbe ni, da bi igrala slovesno artvslko koračnico; črnega platna ai aikjer, da bi vihralo rtf streh in na pročeljih palač) boge tih vencev ni, ki bi odevali krsto i silnih ljudskih anošie ni dolgih vrst avtomobilov al in ni fotografov, ki bi na vsakem oglu jemali slike, katere se bi potem kazale v kinogledališčih. Niš ni. Samo trije vosovi so — in tupa-tam kdo pogleda za veteranom industrij, ki js as poti t reven grou. Časopisje! — Niti ene črklce Najmanjša Veeti, da je umrl sUr delavec! Nihče ni notirat smrti — razen knjigovodje v delodajalčevi pisarni, ki je naredil kratko opombo "mrtev". In statistični uradnik zdravttvene komisije dodal novo števila*'To je vse. Petintrideset let dela mož gre s sveta, kakor Še bi ke-nil v morje in ae strne voda na< njegovo glavo . . . n kamena, ki se je da pokopati balzamirenimi mačkami in l^. senimi malikl vred, ne obsojamo n ne priklinjamo. Krapinikim judožrcem, ki so razbili svojemu bližnjemu lobanjo in izsrebali iz nje šs gorko možgane, smo tudi odpustili. Divjski in barbari io pač taki! . * * . } če torej odpuščamo divjem« Krapincu, ki je treščil otroka ob skalo in ga požrl, upamo, ds bo. do zanamel odpustili dsnsšnjema divjemu civiliziranem ki počasi zpije zadnjo kapljo krvi otroka, (aterega priklene na mezdno de. o, mesto da bi mu dal šolo io tečno trato sa nedolžne igre! — Divjaki in barbari ne morejo biti drugačni 1 j • • • J Poincare js francoski BU-marok. Zdi se, da ima vsak na* rod ob svojem šasu svojega Bis> mareka. Vsak narod pa tudi ima ko preklinja zvoje Bismar-eke. Ta čas pride tudi za Francijo. Biemaroki navadno poskifa, da ee ta čas ne zavleče predolgo. Priča: Nemčijar^m e e e Novemu predaedniku so natančno izmerili lobanjo, premerili o-brez in pretipali jetra ia oblati ter naznanili, da ima mož rdečkaste laze in da jc bil rojen na 4. julija. Na temelju ,teh "kvslifi-kacij" bo Coolidge 'dober* pred- sednillr,'; 1/ . Nepotrebne bensl|ostil Novi predsednik bo na vszk način do-bsr vladajočemu razredu kakor je bil prejšnji. Če bo dober u | ljudstvo, se ne vpraša. Ljudstvo naj plaša in molči! ,, • • • Ko je ruski rubelj padel v breadno, so bili krivi boljševiki. Ko je marka ? telebnila sa rubljem, jc kriva francoska vlsds, ki ni boUŠcvišks. Ko se podsjo sa rubljem in marko še frsnk, sterlingski funt ia dolar, bo p» kriv Bog, ki tudi ni še boljševik — isvzemši na Ituzkem. l • • • Naglejtc se, predragi, dobrega katoliškega občin»tva na Span-skem, v klasični dešell »vete ve-re! Bikoborci v Madridu niso mogli obiti nobenega bika v arenu Občinstvo, hrepeneče po krvi, J« bilo tako razkačeno, da je napa-dlo bikoborce, ki so se megli za- in Književne vesti. TafOtlat Proverbs. Pod -tem naslovom je isšla v obliki šepns brošurice majhna sbirka jugoslovanskih narodnih pregovorov v angleškem prevodu. Izdal jo je Juliue Haldeman, znani založnik in knjigotržec v Oirardu, Kana., ki js kupil In prekrstil bivši se-cislistični tednik "Appeal to Rea-son". Ime prevajalca ni nevede-no. Provod je doVer. Ker je v zbirki največ srbskih rečenic, je soditi, da pregovor« sbral in prestavil Srb. Knjižlea stane pet centov. Sinelairjeva socialna avtologi-je "Tka Ory * Justioe" je učna knjiga v Mehiki. Mehiški tajnik zs jsvno vzgojo je sporočil 8in clarju, da se njegova knjiga rabi v vseh ljudskih in srednjih šolah Mohike kot šolska knjigs. Pred tremi mceeci je izšle Sin elalrjeva drama v svobodnem vertu "Hali" (Pekel), sdaj pa je pisatelj informiran, da je drama že ieila t ruekem prevodu v Moskvi. v nemškem prevodov Berlinu, kjer jo nemeravajo tndi vpri-zoriti, v danskem prevodu in pripravlja ae tudi Španeki prevod Bmnnd!^Mgi ~)>nrr>.'-s. da je priporočil neodvisne I>rUv«k; straaki Anglije, naj igre vprisori v Lendoaa. Poštaa cenzura v Kanadi j« te dramo prepovedala raz poiiljatl po poAtL teči v« varstvo policije. Da »do-sti krvlželjhosti, je občinstvo ss-mo planilo v areno in pobilo ranjenega bika s koli in kamenjem. Španija ni le v srednjem veku, temveč nekje to\\ prav blizu ivo-jih kanibalskjh prednikov. Ljubljana je doblU Marktot trg. Torej so molitve zs smsfo klerikalcev le nekaj pomagale! • • e Župnik katoliške far« sv. Nek v Blackwoodu, N. J., je itopre-eentno amerikanteiren in prskti-n župnik. Njegovi cerkev j« ouencm pleeišše in rokoborniea. Kadar je maša končana, pade *a-grinjalo pred olUrjem in se ples v ccrkvi; ko je pl« k®n-čan, postavijo oder sredi eerkvs In na njem nastopiU rokoborc«, ki se obdelavata a peetmi, oz j»* ma kri brizga U noea in ust. je-bri verniki pa tulijo veeelja. Jaa ljubim šport', je dejal šupnik 0-Brien. Se nekej manjka, da business popolsn. Saj lahko ni» nete, kaj. • e e V Tezasu imajo epUkopsl.^-ga škofa po imenu Ooorge »• Kinsoiving, ki je dejal - kakor porošajo listi — da ima eepr°* pravico ubiti ljakiaaa ivoje fc- ne. « . "Pri naa v Tszasu pošten »o* obračuna s svincem in krvjo, M-der saloti tatu svoje šene sit hčere b Bog je na nj«f^i rtri* ni", je rekel U škof. Kej pa, če je škof tak tatft • • e ~Hsrding je zaparfil I7JJ000 premoženja. Zavarovan je Ml $52.100. Upajmo, da vdove junaško preneec še to teško brc »•k« bolMOl «41. K.kof Mtr« aoa.lt. te v«. • »dravja. J te uit*. k« ju rtu K kM MHt »lo M klto ^tori* » M rliu h. hrfct« te vSa.lh M« pil i ««4«, oadra vi« • fotova.0. .tis«. titaaja. llaa, < kr«fl« ta 4nn Mm te I MMteMte r%U4 »a«»U kr* \ M kratka« iaaa te te mm ruiteSirlS mam k* kraja. MU *m laija teM«** JAVNI NOTAR, ium to« imi mig., PITTSBURGH. PA. (NMprotl aodnij«) 8t priporoi« rojak«« v va«h notarskih poslih. Pilita ali pri-«• mn ni bila vzeta," nego kaj nego mislil ai ja • Ooetbejemt "O Wrisheit, du red'at vrl« elne Tati-in ko ae je nekega dne pred-atnvljal v Iraku rftslitniin ,7hof-rathom" in "aekoioiUefoia", ae nI vel apominjal, da je noell n«. kdaj črevije na kvader, prekratki" hlače In dolgo tntnjo, narejeno, pri kmetikem krojaču. Mnogo selen Hi pomladi je ml-wilo, in tudi pri na« doma na slovanskem, kjer — kakor pravi-jo nekateri — vedno vae pri sta-rtm oataja, m ja vendar mnogo pi*»dntgtSUo. Tn našega junaka najdemo to-pel v domovini, tt tvojim praktičnim realizmom ti je pomagal I; vi t k n, In aedaj je bil aamoatojen "paša" v lepem kraju lep« naše domovine. Ošanil ae je bU. Pravijo alear, da to leni t ve v nekih uradniških krogih to, kar ja dobra gnojnica Bednim drevesom; prej hirajo In hirajo — drevesa namreč — ko jim pa akrbnl goapodnr priltje, j»ofrm raatejo In raatejo, rode evet In aad In..gledajo ponoeno na one male revčke, kattrim manjka take gnojalee. Pa mi ne vjmo tega, in tudi o našem junaka Hočemo le konetatlratl, da ai je bil r prilil. HedaJ je bil "paša". ' O mačka ta pečjo, takaj si nre-vrnila kUlo mleko I lopai«, vaatt klobuke KJpe In Hi ta proeealk Prosi ta našega da prelom, reši naf njega." I ti grda moea zapelk^m, 1 ►i pr^trnila kialo mleko I — Teklo bo še nekaj let', Kakava oodo, tega na vemo; pa nekega dne mdo.tvoaUl zvonovi.1n po mettu pojde tih pogreb. Neali bodo vunaaj v tiho, Črn" lemljcfata-roga pencijorusta, doalnlaaega moža. On je aluiil, In to jh>v* vae. Zvce-r bodo prijatelj) aedali v rw)v>dni goatilni -w bret njegt, in t« in oni bo ved1«! povedali kaj 4tid;bive|a o umr)rugi dan pa bodtt govorili o — vremmn. * Tvoje lapa oči: BM»od bo, ko 10 bezeg ratali hi vrtali ie drugi otroci, tedaj tem bral Vir-Kilija, Homerja in tlavna dela Siegfrieda in KifcnhUde. Pa tikali tedaj mi niso mar tvoje lapa oči. V tihih urah aem aanjaril o vi tetih in smajih, hrepenel tem romati po širnem belem avetn, in te daj, da, tadaj "tem koral" prve verte o "Savi in Dravi", o "Tri glavu" in o "lepi naši domovini." In tvoje lepa oči t Nieem jih poznal, nisem vedel tanje in ta njih čarobni tvit. In potnajef Pozneje aem bral Heineja. To je polovica mojega romana; in druga polovlea je ravno tako vsakdanja. Zakaj mnogo let je poteklo od eladkihiig do — Heineja, in tvoje lepe oči go ae bile obrnile drn> gam j ko tem jih jat spoznal in učil ae čitlati njih čarobni tvit, tedaj aem moral prav t Otelovo grenkoetjo vzklikniti: ^Prepono je I' ' Ktj čuda, da to mi bile mnogokrat v mitlih sladke flg^J ' Nekdanjo hrepcueujn.^o širnem, belem avetn me je-popustilo, sanjaril nisem več o viteških delih In tudi "Triglavu" nisem,' več pesmsril; le v tihih tarah me je še obiakovalo ono moderno vesoljnega tveta gorje", ki molče trobenta na oho/.' kako minljivo je rte, oj Wi mladost, veeelja. In ti črni ltsei / in ta žar oči J J in vaa ta ljnbeten, ki ii njih plamtl. In tudi tvoje lepe o«t — Pa to ni tamo moj roman, — to je vtakdanja tgodba. Kami kdo je ugledal lepe oči, ko je bilo le pre-potno, in taka ta je godilo tudi molu, kf hočem o njem dane« govoriti. Bos j« bil, palee je drlal v uatih In okorno ja hlačal prad hlevom gorlndol. Tedaj ie nI bil mol Po eeati ja pridrdral mestni voz. Uajhno dekletce ja t*delo v njem pri guverntnti. "Le j, le j, kak čuden fant; kako je umasant" ja vakliknila de-klica in jimejoČ ploakala t ročiea-ml. in lepe velike oči ao ae jI svetila od radoeti. PraŠai ohUk te je vlekel za vo-fant pred hlevom pa je drlal palee v uatih In mialili "Kaj ko bi te ti tako votli." Daenll je na tleh leiečl klin od *<'!><'. da je tapeketal po kamenju, in j« hlačal zdpet gorlndol. P«tnajat let je minolo. Pred hlevom sta atala oče In ata. ^^ I "č«a štiri leta te bodo itgnali, I kaj net" j« d«jal stari. "Jat mislim." ja hotel reči mladi, pa je aopet pridrdral vos mimo In v vozu dvoja — lepih \oh0. * ■Mladi hi rekel nič pa palea go- spod etri* vsakemu fantu tolar "Ali si se ti ošenftt" ja omenil kiueUki gospodar gospoakemu bratu. t T ;:. . 4" ; "Ne, jat ne," je dejal ta Ur vprašal kakšna bode letina. y - Da, da, tvoje lepe oči! <. T. Na planini je cvetela divja pla ninaka roia. Vzrtatla je na str mem robu, kamor ne stopi nUdal človeška noga. Krog in krog je molelo kvišku ratpokano ekalo\ j« v neotesanih sirovih kosih; kakor jih navali po zimi tnaleni plaz, in le tuintam ao prievatali Iz mokrih razpoklin tkromni lop-ki pogortkih rožic. Zelen mth je poraščal kameni t« velikana, in v za tišjih aa je plazil, po tleh a tvojimi dolgimi koreninami krlven-čaati borovee. In tn je izraatla le pa planinska roša, sama v samoti Ni ^a bilo vrtnarja, ki bi jo hil izkopal it raapokline, po kateri aovae tiščale njene koreninice; ki Ni bila roia, na — fant je bil. Baztrgan je leial na aelc-Uai painiku in piakal na vrlovo i«iskalko tvojim trem ovčicam, ki so v bližini pojedale skromno pi- co. nisem gledal t l^pHi efi. b, jo bil v priIjadiUše, lepše kraje, da bi tam krepko rastla in cvela in razveaeljeyla ljubeče device in vzdihujoče mla-deniče. ' V;" Tu je rastla tarna, nepoznt^ia, heobčudovana, In jutranje to^fice ji je božalo mehko lice, In ftrkl jug, ki je pripihoval z daljne rav-nine, ji je zibal glavieo nalahko temtertja. Ko je p« prišla meglena jeeen, ko to se divji roži upog-nili cveti in ko je ptdto velo iteb-Ije nt bltdna materina tla, ni \< del nilfee ta to, ni v bližini nI v daljini; nikomur nI bilo treba po-tabiti krasnega divjega evetja. mali borove? v bližnjem tatiš-ju te ni tmenil ter je natanko kakor prej otresal kaplje, ki jih je nanj roaila megla. f Jaz tam poznal nekoč tako ^>0-gorako rožo, ( p-, PUkal ja in žvilgal ter gledal v rdečo žrjavico, ki je tlela pred njim. Bazna čudna in divja pod o-' U ao nastajale pred njegovim o-' <*e»om, tuji, lepi kraji, ki jih aa-kiivajo daljne, daljne gore, svetli gradovi, kraljevski vitezi in icraljerake hčere, ki mu ja o njih pripovedoval stari sosedov gostač, no sta aedela zvečer' za pečjo in pietla slamnate kite. Zrjavica pred njim se je oživela, s zktom okrašeni vojftčaki ao prihajaH iž ejc in divji, ljut boj ae je pričel na ratnini. Žvenketanje mečev in peketanje konjskih kopit je do io-lo na njegova ušesa in temno oko te mu je žarilo. "Kaj pa delal, Janez!" ga potrka nekdo na ramo. Bil je stari aoeedov gostač, ki se je vračal domov. "Ali ne vidiš, d» hodijo t vaje ovce po zelniku; le < akaj, kaj bodo oče dejali." ' Pastir poskoči in šene molče svoje ov^e domov. "Pa ai že zopet vet dan v žrjavico gledal, šentani fant, in pustil ovce, kamor so hotele," ga sprejme stari in žuga a čepom, ki ga je ravno obvezoval pred hiio sede. 1 In tako se je godilo mnogo let; pastir je ležal na zelenem paini-ku in sanjaril. Soaedov France, ki je v meatu Študiral, mu je bil pfincael nekp knjigo, in to je bral sedaj dan na dan. Bila ao v njej razna popisovanja tujih, neena^ ni h dežel,, in kadar ja bral bore pastir o kraaoti onih krajev, ta ran je Širilo trce, naprej ta potokom, ta reko, ki' *e iztaka v morje, in tja čez daljno, globoko morje. naprej, le naprej. Sam n; ve- del, kaj ga vleče, m vedel, po čem fcrepeni, in kadar je zvečer ležal * aenu na klevu in mu je prinašal hladni večerni pil odam fa*icvske pesmi, ki je donela nad vasjo, se je zjokal tako bridko Pa vendar je bil srečen, neznano srečen v bridkem jok«,«— pa zakaj? Tega nI vedel. ' To je biW roža, ki je vsraatla na skalnem samotnem ro$>u, roia poezije, — ki je pogrešala skrbnega vrtnarja, ki bi jo bil presadil vunkaj v široki, daljni avet. Leta ao potekla, iz fanta je postal mož; navaden kmotski gospo dar, ki dela od toie do mraka, ki *e muči g žpljevo roko, da prialu Ii tebi in svojim živel To je meglt, ki pokriva t svojim meglenim plaščem divno rolo. Nekoč tem srečal mola, ko se je vračal s sekiro na rami iz gozda. Pri potokn je postal in gledal s »vojim temnim očesom v biatre< valčke. "Kaj ne,, goapod, ta voda teče dalje, dalje v reko in dati je, dalje v morje t" je dejal z zamolklim glasom. v "Ko bi mogel človek tako hoditi." To je bil spomin iz pastirskih let. Nem sem šel zraven njega in nem sem si ponavljal gluboko^ut- ne besede: / ta^mojo ttVKDEL samska pisala Marija Koiutanjevie ne I mm l OhlM PoUnik podi mon, pošta LiUja, Krau>ko nahaja nekje v Združenih ,j'J vah.. Nadalje bi rad Izvedel] mojo atetdo v starem kraju, J tka po imenu Tertzija Mivij ko se sedaj piše omoiens, mil znano, doma je iz va«i PUUUU| Jun na Kranjskem, kje se v Združenih državah, mi tH znano. Priporočam se eeoiej Mmg0%IMvtte", ako I pezna njiju in vc naalov. je ten, dt mi to naznani, zakar „ ztfo hvaležen, ako bodeti ^ fčitali ta oglaa, ju prosim, da zglaaiti na spodnji moj j Uto^f j« radi tega, ker bifl obiskal, pa sem naslove ix«J valed tega Želim, da ae Čim hitj prijavijo. Frank Drobne, p. Bo* 61, La Salle, IU. (^J ##l#»>»#l»»M»MI>->t»ll>M#»>»M>#tHtlM»»»>#t» VABILO IN NAZNANILO! DRUŠTVO "NOVA DOMOVINA" ST. 295, S.N.P.J. i ▼ Bridfeville, Pa., priredi VELIKO VESELICO IN ZABAVO, dne 3. septembra 1923 n« Labor Day VSolrcmki dvorani "Isobraiavalnega dmitvaM L , % ' ■ ' ▼ Bridgfeville, Pa. V - / $ ' t Pričstsk veselice točno ob 1 uri popoldne. Vsopnina aa moška ja 79«. tenske ao proste vstopnine. ---,- Na ti vcMlici bode lzvn»tno pripravljeno s VS«m poleg drugih je«tvin bodo tudi priatn« domač« kranjike klobaa«, kakor tudi nov« TEKOČINE n«bo manjkalo p iejna grla. . dati dobiček je nam^hjan v društveno blagajno, vsl«d tega uljudno vabimo v*a brat»Wto drufttva inv posameznike, da s« polno-iUvilno vdelei« zabave. Igrala boils izvrstna godba in sabave dovolj sa vse. Na avidenje v pondelek dne 8. sep. Vabi ODJBOR. > >ooooooaoaooaoooooooooaaoo»aaaooaeoaoooooooooooaoooo! ZAHVALA Mr. AloU SkulJ, 828 Epailon Plače, Brookljm, N. Y. C«njenl »— Prejel Mm poslano harmoniko In a« ml aelo dopada in bom akuiel lih Vam kaj v«č prodati, ker tu Je dosti fsntov. Ako Vas j« volja, denite ogtaa v čatkala, da M Vam lopo zahvalim sa harmoniko, ker so ras >iot>!mW D«ar Friend:— JOH N DRGANC, BotU, Mont K«««ived tk« aceordlon to-4ajr, I mttst rare s«r K is a good on«; wh«n I opened tho bos and bogan to play It, «v«ryon« in the hou.e to dane« ^nd giggl«. Tk«y ali «ay it i» a good accordlon for v gilve« / m * J , v ' , 1 1 X. ifeRRMANN, Shebojgan, Wia. ^JE* .> drtga vsa do- O VAa, srečna, mača, n kjer hila^mojega atoji očeta; da b' uka žeja me iz tvoj'ga sveta ■ / ihj/' -r • speljala ne biliC golj'fiva kača l Bodi zadbvoljen, mol, s ^ svoj o usodo! Kdo ve, kako bi ti bilo, ako bi^te bil ta vil /tvoj pot med avet Pa to2no se mi je vendar storilo ta lepo divjo roio, ki nepoznana, neobčudovana vene na nerodovitnih tleh; krog nje raate mih po skalovju in pritlikovi borovec se plati po razpokljntk. OZDRAVIJO DOMA s tem, da vil-vat« importirani g ?A MOLY MOUNTAIN rtM? ' iIotmiU ■drnvnik «ea«JaH»t v PltUbarfka, ki i«« 88 l«t»« prah. M r adravljaaj« Paleval je dolgo; predolga aa tiat«. ki ao mu bili poJlolol. .......... In ko j« nekoč stati »eleail go.|ludl ni vteknll v uaU ll ^ ^ ? ^ ! Cfl p. aa gevo. at« «!olga vMik.naks proecli. riU mnogo o njem. I. dejali £ da 1, duhovniku j« ttW ,, lemanatal i. p. JSTL^i .. U.« kov Up«, ki j« ravno Črno *<>lo Star kmeUki molje ^o|,t lit m- bltudiral, je pripovedoval nekaj aij« vaeh svetnikov In sv«inie. Ia o Mepik očok * ka^ar iagovarjal Imeni .postelj. Totem p. mnoge, »aoge let al-T V ,n •^•^^vJae več govorili o nje«^ it Hit: ^ ^ ' ' ^ »a natega —s (|« bt g« poet si *** * Ttl BaAtl .I« rr - tr ^ ^ k I-H.hu po he «• M. U k^ moli hlevom tekala dva f..UČ. ter » lil motike laldrAtla pele« v natik. r krp prceralj«, m augustova razprodaja po zelo znižani ceni. Veliko—veliko naših slovanskih odjemalcev se je opomoglo v svojem prošlem nakupovanju pri naši augustovi lAzprocUji pohištva, ker ao cene zelo znižane—izbira velika—ter popolna. .P^Poročamo, da si pridete ogledat našo zalogo pohištva izdelanega od najboljših izdelovateljev v ti deželi. Poljubna irfesečna odplačila na vašo želje. Na vaio uslugo in vaiuki oddelelc našimi izkuienimi Kupujte vedno od aak«a slovenskega v »««lk«, ki, v pntl)rf|u na vhodu. 5th avenue ulice tolmača e nahaja m*m M1HFKVO A mrSBURCH. PA. 15. avgusta, up. f^učvsio*** prokop Cbo^holouiek. 1'oslavcnil H. V. (Dalje), U aaj _' Zlato uro z jednotinim vrezkom ali pa kake druge tukaj omenjene predmete krte vrednosti. Pet knjig K. M., eamopojnik (Fountain Pen), dveletna na-ročniaa na dnevnik Proavetain privesek aa uro. Pet knjig K- M., eamopojnik in dveletna naročnina MT*> J« «p«vii.» d« ^fin.v«U». to dobi potrti- P^llo novih «Uaov. »"tj, io M«(r« — HA/DI NA PEUMU P02UBIMO 8E ZA KACRADOlll bilo mnogo lešeče na dobrem mne nju tega kabina, "aiU U, niti jas ne poznsva vsrokov njegovega de* janjm aieer bi on gotovo todi še pustil Hercegovino v po in mir« šiveti, kajti šprki "e milosti šare aa vse stra-tem se prepričaš, ko te sa dene en edin Žarek xa iskasanr ušbe." ss nisem slušil vsm, vrslre! Jse sem Slušil sebi in maščevanju« prepuščenemu ml od pokoj nega kralja," jo odgovoril Uija ponoano." Mehmed je strmel vsnj. "Kaj — Maščevanje je aeveda sladko, kakor poljub roinatih usten, tod^ da bi ti toliko isvršil samo rsdu os vete T" je zrnje vsi Mehmed nevestno s glavo. "Jas sem itvršil Se va«," je rekel Uija v akoro blaznem navdušenju. "Mari misliš, vesire, da bi bi! prodrl bres boja do bobovake-ga gradu, da nisem jss bil ispod kopal moč bojevitega ljudetvs i vestjo o umoru, irvršenem na kralju fttefann Tomašuf To ni bila groza vašega imena, ki je. podila ljudstvo pred vami v beg. Hal Doflsnei, pa da bi bešali pred ia>s-nom ssmim! Ne, ne, Bosna rodi junake; marveč izgubljeno zaupanje r srečo Tomsševišs, ki ga rsdi njegovegs grehe ■■■■ vsakdo kakor sa peklu sspsdlegs, vam ja eetsvilo odprto pot notri do Hoboves. In ts vzrok, In fiotem govo pregovarjanja nima nobenega učinka, "ubogajte moj a» svet! Ne zahtevam tega rsdi sebe, marveš radi vm, ker mi je šal vaa, da tako bedno teptate nogami svojo slgvo; šal ad je Bosne, o kateri bedo so vragi s aa-smehom govorili, da nI rodila ju nakov, marveč babe—" • , "Teško je bojevati pod sasta vo, ki js eskrunjona s krvjo očeta," se je oglesll upore« glas Is trope upornikov "Saj t| vsš ss to, vojvoda, bU ai tudi poleg!" ae je oglaailo več glasov porogljivo. Vojvoda ae je stresel kakor mogočno deblo, ob katero je vihar, ki pa, ko ja vihar vzravnava zopet ponosno svoj vrh proti nebu. vojvoda je čres trenotek šepet saklieali Ia vi hočete torej, da bo radi IMIJO SS zaaeeljfvi zastopniki za vsaki okraj lokalni ali p* tovMai. Delo je stalao, zaalušek z lahko $50.00 Ia vaš aa tedea. Mi preekifclmo vse potrebne stvari. Is-kustvo ia posebna učenost ni po-t rebus. Zastopnik mora Imeti pena roštva sa ae manj od $60.00. Vsa ki ss reaao zanimajo In jih veseli teko delo, naj pridejo osebno sli as j pišejo ns: IHTK1JUTIOVAL SALM 00., 140T Market 01., Boem 11» f. VA. NAZNANILO ROJAKOM v Johnstown, Pa., in okolici naznanjam, da aem odprl tvojo krojačnlco, kjer Izdelujem vaa v te stroko spadajoča dala, po najnovejšem kroju. Za vea moja dela jamčim, < no. Priporočam se za obilen Društvo jo opravi- obisk In naročila. PETIN KOSAL, krojač. 401 naju dveh vsa Bosna trpele! — dva aamo sva grešile, ia trpiva še etrašno. Mari ae vam ne sdl to zadostno T Ubljte me, še hbčete, samo rešite Boaaa, svojo domovino!" bklenil je roki, on, ponoenl mol, vojvod^ proelavljeu v bojih ! 41i tropa upornikov je oata-a ueobčut na, kvečjemu da so v upornem molčanju sklonili glave »roti tlom. ica perjanikov, ki ja oata-| g njim na gradu ia ki je atola sedaj za njim, je nejevoljna atopi-a v ospredje, visoko dviguivši boadovanc nad glave, eden izmed njih pa je skočil k vojvodi ter g« vHM nazaj. "Nehaj vojvoda!" je vzkliknil, 'ne sramoti svojega imena s tem, da govoriš tzklm strahopetcem!" Pljunil je proti tropi uporni* kav. ♦'Prav govorit, "Bogdan*!" je dejal vojvoda tcuino ter povesil glavo. "Iu dopusti vojvoda," je savpil drugi izmed perjanikov, divjo vrteč buadovan nad glavo, "da jim z svojimi busdovsni vt operno glave, da prvi zakon vojščaaa je poaluftnoiit!" "Tega uaa Bog Suvaj, Stani-i" je odgovoril vojvoda, "da bi »e mi Ae sami mtd zeboj pobijali. Seveda, oni tamkaj niao vredni nič drugega, nego da -poginejo bedno, kakor pai! Toda vi junaki! VI Ste rešili mojo dušo obu-pa, vaša Šivljeaja so mi preveč draga, da jih Izročim navarnoatl v bgju s takimi podlešl. Kar pusti, aaj nas bo Turek maščeval grozno, atrašuo! Potem naj se bodo apominjali tega treuotka." "Prorokoval d tudi pogube Bobovskih in Turek jim je do ae-daj miloetljtv gospod/1 ee je zo« SOJ AKI — FASM1 NA tUODAJ. ^r Prodajo ee dve farmi, ene meri M akrov in rdruga lflO akrov. Na 90 akrov farni je 40 akrov oranega in 40 akrov ja h oata In pst nik, poleg ja ves potrebne polje delsko orodje stroji m koelt travo in šoti pšeuieo, plugi, brane, sploh vea kar ee na farmi potrebuje. Atlri sobna hiša ia pofctreš-je, klet, eemottren vodnjak pred hišo 90 čevljev globok s sesalnim strojem. Dva koaja, t krave, S leta, 9 svinj, 7 kos in sam ne mksliko kokoši, raznovrstno orodje, pohištvo ia jedilno opmve imam dovolj sa tri druftine. 'Ns drugi 160 akrov farmi je 90 akrov oranega ,drago je heela poraščena s velikim debelim hrssle-vi drevjem. Obe fanai sta skupsj ia sedaj bodo delali dršavno eeeto ravno med In poleg mo|ih farm. Prodam vse skupaj, zato ker ssm z^Io Star in eam, ter na aterem vaš obdelovati Rojaki, klterega veeeU kupiti to kmetijo« aaj piše sli psu nsj pride sem oeeba^ da ee pra^] priča. Moj naslov jst John Kos-msa, P. O. Uoniphan, Mo.» I (Adv.) IMMMMIlieilMMIMI^ PROLETAREC aa slraaka t Ameriki. Vsak . diUvM I« rojak, k! se saalma ^ pravo sliko Naročnina szmš« (SiOO agl lote, $l,Tsis pol lote« Naslov: PROLETAREC, ! 9C99 W. BSib 9t, CHICAGO, RJlINOli S I ♦oeeeeeo»eeeiiMMMMee Dr. Lorenz o« Ava^ PlMaUesb. Pa. PAROBRODNE LUTKE m harif) sa aaJMtrejfts, ssjvarnejš« ia asj-parnik* v»rh prrk« , r ■aHliem v tUti teaj pe aajatfithlii^th karanik ee- šeoaraih savašev. Blali vflliam p. latmicm. I W. ttmd PUm, Cteaate, IW. fstCeasŠfVf?* PSA VB ZALOGI n a LUBASOVE HARMONIKE IMPERIAL STATE BANK, iMrzaiAL. pa. Vm/k mm aflsiof ' trfii "eb«nfllbjimibaiiiuib tri Ia Hiri-mu*. krat ia Mirtkval _ - - . Ma ali kre«J*e m pa ta* Nltft. a IS besi ter btviefce ALOIS SKUU, mks pt. bis«mre, m. t. Hm. Sittir U im a. 15. AVOOBTA, l! F. KERŽE pet oglasil porogljiv glas U trop« upornikov. "Ker smo jih mi Militi doslej," m je obrnil vojvod* nehote proti (tovorniku, "tu smo držali kija* do v Ud« nad Bo«oo v svojih rokah —" ' "Ne govori, vojvoda, ne govori!" »o gs r.svrsčoii perjaniki, "škoda i« Mlin«, ki U sa govor vin/i jedki" "ileanico govorite," M j« obr nil vojvoda k tvojim par perjanl-kom, "oni so hoteli tako, poguba priglen avit na zemljo, jo vendar videti vslik tabor, ki se vije krog gore, ns kstere višku dviga raaaežen grad, kakor bi bil stkan U megle, avoje stolpe in utrdi« ponosno proti nebu. V šotoru, ki mu je bil podeljen v bivališča/ leši Štefan Tomašcvi*, nekdanji boaanuki kralj, na avo-jem ležišču v globokem apancuT Spancu 1 Mari more spati Človek, ki j? s višave alave ln poavetne moči tako tgienkrat zdrknil, človek, kateremu so ae bleščeče nade lin veliki naprti le kar pri prvem Rr poftkusu v resničen ja razpršili ka-kot voijni mehurčki pri dot skuje nju; mari more spati človek, ki mu od v»e moči, od vaega njegovega Smeder^vn, potem zopet o B«mh in Bobovcu čuje as gs, kako kliče U spanja: "Mati!" in "Marija!" Brez dvom a sanja o dnevu, ko je bil prvič zaveden od Matijelevih obljub ter je zgnbil doto svojs že-, srbsko gospodstvo, in js bežal iz Smedereva pred vojako aultana Mohameda; ln zopet aanja najbrž« o zgubi boaanake krone, zopet po obljubah istega Korvina (ki je potem obračal vse sebi r korist), gnan na nevarno pot in potem zapuščen, deloma pa tudi zaveden vsUd pregovarjanja Korvinotega pooblaščenca Nikolaja ] Msdru-škega; ali pa ae je spominja materinega stvarjenja, slutnje avoje žene o nesreči, ali pa mu prihaja v spomin ura proeUvljanja od njijn — kdo mora vedeti to t *In zopet zadobiva njegovo Ucc drug izrsa, poslušen vizijam njegovih sanj. Do aedaj ata ss brs-žaU nevolja in žalost v Uen spe čsgs; sodaj pa js kar groono^o-gledati ga; njegova sapa se apreminja v grozno vadihanje, njegovi udje ss trsssjo, lasje ss mu ježs, s rokami maha d£vjs ln bropeč Izgovarja z višnjevimi ustnami posamezne besede: "Proč! To ntt ti! — Pod BsUjsm! — Gotovo ss mn sanja, da je grobnica v Sutiski izpustila njegovega, tamkaj k počitka spravljsne-ga očeta, ki ssdaj prihaja, da zv htsva od njsgs obračun in zadoščenje. Probudll se je U feh groanih sanj; na pol dvignlvli ss na tvojem ležilčn, na pol pol *be deč, je zrl prestrašeno naokoli, ne da bi mogel razločiti predmeta, k! so ga obdajali v nočni tmlni. ' Svež srak js saplhljal skozi šotor, ter hladil njegovo čelo; zvok previdnih, lahkih korakot je KUo čuti v lotom in blizu Tomsflttve-ga ležišča ae js oglsall pridušen glaa: Gorje otroku, Id sprsjsms očetov blagoslov, da-si ga ni vreden ; temu ae beseda ljubsatil in molltvs spremenja v prokletstvo. ■MTorej js vsndsr-ls resl*f > ca vpil Tomslevlč atUkaje vsem na zadnji konček bedni ujetnik, to js "Satan, satan!" je maifvič z zobmi. "Jv sem bU tisti," ae je rog»l llija njegovim duševnim mukam, "ki je kraljevi vtlovi ildal belaj sko tajnost; jaz sem bU tisti, ki je vdahnil nezaupnost do tebe v prsi velikega vesira, tisti, ki je ilril med narodom vest o umoru, izvršenem od tebe, jaa aem osUbil moč naroda, da je bežal od tebe, kakor človeka, ki ae ga je lotlU kuga—" "In ti al Žrtvoval avojo domovino ln avojo vero, uničil avoj narod ls radi maščevanja nad enim edinim človekom f" js rekel To-uia&evič, stiskajoč ss zore* v zadnji kotiček svojega ležišča, kakor da ss ga js lotila groza pred tem strašnim človekom. "Sedaj zače-njam upati, da bom zamogsl doseči odpuščanje svojega greha, toda ti—" Umolknil jc. Tudi llija ni precej časa dal odgovora. "Kaj prav«!" je rekel slednji«. "Saj js moral biti nsrod Is prej odtrgan ,pd tebe, ker sicer bi ne bil nikdar prišel v roke svojih krutih sovragov! — Ah, sedaj vL diš, koliko sem imel opravka, pre-dno sem izpolnil zadnji ukaa svojega kralja! Ti si vjstnlk, in Turek ti as bo posteljsl UiOča a cvet jem 1 Mojs maščevanje, mojega kralja, je dovršeno, jalfem pri cilju. ^ ' "Še nisi, ln tudi ns bol," ja vskliknil Tomslevlč} stegni! js roko pod blazino, po kinlallk, ki ga js ^apsrll v ono strsn, od ko-dsr is onel Uljin glas, ter vsklik-nU: "Vrni se n»zaj v peksl, vražji DOMAČ* ZORAVIU ----Mi domaČi zdravnik ••krst Pristni itarokrsjski ribeini sa Repo, S dvema notsma. . $1.10 Blago pošiljam poštnine presto. MAT H. PEZDI R, Bo* 772, citjr Hali Su.f New York, N. Y. Rojakom Sin Zdriiž. držav mi* k*|.t, Wa V salogi imam vsakoTr«tiu U slovenskih in foifih pi«t«lj« kakor tudi različna gos darske, strokovne, politične in cialne vsebine, povesti in romsi Ceniki na raspolago sastonj. JERRY ALESH, KNJlOOTKtCC a223 Glas* Av., CWr.Umi, saLpo leži&n, in mJ?n nis plašile aamo sanje I Orožij ts?5 "mrtvi vstsjsjo U groba, ln m8n isnjcl Or O, gorja ml!" js sahropel preplalenimi očmi zrl v šotor "Ti |d ssveda hotel v grobnici skriti svoj umor," js odgovarjal oni glas, "toda pozabil si, da ts bo, skrit t tvoji notranjosti, pU-šil spsŠsga ln bdelegs." "Xht" so je zavedel Tftnalsvl* t dolgim vzdihijajem, »[ «o-fek, kakor jazi" 1 "Da, llovsk sem," js odgovoril oni glas, "šlovek, ki mn je sledil angelj maščevanja tako dolgo, dokler nI maščeval svojega kralja radi umdra, Uvrlsnsga aa njem!" "9a, ti ai llija!" je zavpil To-maleviš in v njegovem glasa sta svenela zlobnost in strastno sovraštvo. "AU ms spoznaval ssdajf" js vprašal Ulja porogljivo, "Da, jas asm llija, ki je stal poleg ts-be pod Belajem, ko si izvrleval svoj zločin. Kar spomni ss, kako si preplaleno belal pred menoj it šotora I Jas pa aem alilal tndi sadnje besede »avojega gospoda in kralja, a katerim mi je nalolil ma-š«Vvsnjaj in jas sem IzvvUl to dedščlna, ali ni reat — Da aa na- aln, za Udgjstvo svojs 4omovins!" toda klnialik je prodrl akozi zrak^ln tujli akozi zaator Šotora; skozi to odprtino js' aljtfU jutranja zarja v šotor; tedaj ja Tomar levil videl, da Ulje ni vsi r loto- TXL Naenkrat ss js Tomaševič po-polnova vzravnal na lsBUu, pozorno poslušajoč v daljavo. Po taboru so peneli prodlrljivi glasovi hodžev, ki ao pripadnice arabakega proroka s petjem klicali k molitvi) "Allah — fl Al-lah!" Toda U glasovi niso Uživali Tomašičeve pozornosti; saj je dobro čul svenenje brušenega orol> ja, tomne udarce talkik buzdova-nov tndl; pstjs hodlev ja naglo utihfrtto in po taboru je hkratu sa-divjal divji nerad. (Konec prihodnjo arodo.) UN1J3KA KROJAŠKA FIRMA iSCE ZASTOPNIKE Prodajalci Oblak Pozor! Išlemo izkušene zastopnike, in vsamemo tudi novince ki se ir-j kalajo, ds imajo rosno voljo priaiiti se U trgovine. f; esensko in zimsko seseno bodo v kratkem priprav-Je. Vse priflaftence bomo dali na Hsto naših u poslali vsorce pravočasno, da bodo Ukko Mi u zadetku sezone. razpošiljanje. v, ter jim po oj v nftip | Izdelujemo obleke, svknie, itd. po najmodernejši ksojaiki obrt-niji, in delo garantiramo. PUia zastopnikov je 4bbra in vm po trebno informadje, posebno splošne Instrukcije o merjenja oblek pošljemo viakemu, Ur še posebej pojasnjujemo vsa vpr« cev, katerim se jf po našem iavrstnem sistemu prav lah! krojaško trgovino. Imamo slovenskega kprespondent« na zahtevo dal vsa tozadevna pojasnila. * Pišite na: ' ' 1 TAILOM, DEPT. F.. vsa vpraianjs novia-1 prav lahko vpaljsti v ki vsn bo Maraklietd ' 'p ^ • »• % j * V ( CHICAGO, ILL NAJVEČJA SLOV ZLATARSKA T GO SKA INA Ali Tsl, MkiJ Is troj tako rad patspa a drugimi dsad te uganja rasna "poradnosti"? Odgovor aa to Ja mnoga aganks V obnalanju otrok najde! v kaji gi "Zakon bjogenezlja", katere dokil pri Knjiftsvni zaatisi SRFJ. mAviitrvo oposarja m naroteiks ta *ago Utatalja, naj ateur aa kapajsjo nossbnosti U kisanahaj nahajajo ? list 4 kar so dtraktao saptljivt Vsak naj »bo salo pravtdsa la ss fsalaj, la ta mogols prodaš kaj kupMi so odrovorei U osrlalsvald p lafeti Ual kateri ts vsak dan dralji v tiskarni to vse m.-uui l, jlt . i. 11 ji. i povsoa. Torej ooaivs prenani. ss to pa ssbrtlus. tadaj vss to prt pHU saad ssto la aa na UpraritaJJ. Frank Cerne, 0033 ST. CLAIR A VE, CLEVELAND, O. Zvss, broika, itpeitnica, diamantna, prstanp in latallria, mišics L t d. " ' POPRAVLJAMO: ara in drugo zlatnino po nUkl ceni. PODRUŽNICA i ^ Colnmbia Gramofonov In gramofonskih plošč. Slovanskih te dragih. Predajamo aa Ishka mesečna odpla*Ua. Pišite pa cenik, katari se Vam po£ehraspUS»SSS»SS»SSSSS»S»»» DENAR V STARO DOMOVINO Za JaaosUetja: IVO diaar..........$ 1.40 1000 dinar......... 11.S0 10000 gur .....K....110.00 100 lir •00 lir 1000 lir Za Italije i* • • • • • •••••• • 9 R.M 23.M 4S.00 Isdelujemo notarska dete aa takaJ I ■ Ibs (M hiše. i i m hhmI te stari kraj. Pei ige). Prodaj MLADIC A POLACEK, uuciujruiu innm u« i«. — •»> in vaameao aosojiU na prve vknlšbe farme te ' ■■■ll Potojnjemc smo let t IM4 We.i iatk Street •». CHICAGO. IU ssssiisitssisainstšsoossssMSšiiissmsiitss^ Nusa-Tone od vojvode in perjsnlkov, od tc bl«šča, ni ostslo ničesar drugega, dikc vojaške slave. |ntgo notranji črv glodajoče ve ; Vojvoda j« stopil n« dvorišča, sli t! anr !M j«, dejsl a leainu« glaaom, "njrnr sa«tavr ki j« vi- Ja vrglo v objem omotice, t^ jejdoailcva kakor spanje. Glej, Tomaševiča! Kake aanje «c mu stavljajo pred dušo! S4eh Ija ae. t lahkotnim dihanje« ae mu dvigajo prsi. morda poljublja prvič uatne avoje ao proge, krasne h avo poeta *e >*M|„ vihrale po rrsku. kU jšlarije arbakc. ali p« morda Jaha M narod na boj in k aiavl. bo .koti ulic« Bobovca, v škrtat oble aan%k| narod ae »e lm i bi r al Ven, a krono na glavi, obdaa ad, P«m| Urila kajti ta saata lupanov ln dostojanalveatkov sva | vs r raftrgana in nje drog je j* drUve. la poalala. kaka stvo vrisk s pri ajego In atrgal ^ aastavo i drt.ga, od |ijon^a la se mu klanja ljud T«-da. k- ZASTAVE Vlctor Naviniak, "i.TSVJc" STREET, M. PA. REGALIJE te take vse drutteene netreke ». Jt ae aH HM M ao tunoCATa, aa roaiftn no* nros UereSenr. S. SS. IStS S«. WaUaS AK S.UP. J. •••••••• ml humi mmmhmmimiummmh mm • N. 1142 E. Dallas Rd. ie m«. «a a CLF.VELAND O. • •••••• ** ***