Poštnina pfrftinn e octcrtiU	m	Chmi	Sln	1*“
jicvmsHl dem
StCI). 199
V £|ubl|onl, sreda, 1. septembra 1931
letoll.
Praznik slovenskih
časnikarjev se je začel
Ljubljana, 1. septembra.
V	povojni dobi so nove razmere same od sebe narekovale potrebo stalnih gospodarskih razstav, ki so se pod imenom Ljubljanski vzorčni velesejem od leta do leta tako izpopolnjevale, da danes v resnici predstavljajo sleherno leto živo podobo slovenskega gospodarstva, obenem pa tudi stalni napor za izboljšanjem.
Letošnji jesenski velesejem pa nas še posebej navdaja s posebnim veseljem. Velesejinska prireditev je skoraj vsa v znamenju posebne novinarske razstave, ki naj slovenskega novinarja, ki doslej v javnosti žal ni bil niti zadostno znan. niti primerno upoštevan, pokaže javnosti vsega, z vsem okoljem, ki v njem živi in dela.
Zadnje priprave na velesejmu
Lahko poudarimo, da doslej še nobena vele-sejmska prireditev v Ljubljani ni bila deležna tako splošne pozornosti, kakor prav letošnja jesenska prireditev. Slovenski časnikarji smo ponosni, da smo s svojim imenom in delom dali tej prireditvi svoj poseben pečat. Slovenska javnost sc bo lahko na velesejmu in na novinarski razstavi prepričala, da slovensko novinarstvo dobro zastopa svoj stan, da jc naš časopis dostojen in vreden produkt, napornega novinarskega dela, ki čeprav nevidno in dostikrat ne dovolj upoštevano, zasluži to splošno pozornost in zanimanje, ki se je z letošnjim jesenskim velesejmom v zvezi s posebno novinarsko razstavo med javnostjo pokazalo.
Včeraj in danes dopoldne je velesejem šele dobro zaživel. Vse zadnje priprave v paviljonih so šele v zadnjih urah doživele svoj višek. Ves prostorni velesejem jc že urejen, stezice med paviljoni so lepo nasute z drobnim peskom, gredice so nanovo posajene, venec rož in zelenja krasi notranji prostor, ki tako postaja prijazen in vabljiv že na prvi pogled. Zunaj pred glavnim vhodom stoji mogočen steber, ki visoko pod kostanje dviga in podčrtava glavno letošnjo atrakcijo velesejma: Slovenski časopis! Steber je ves oblepljen s posameznimi glavami vseh slovenskih in jugoslovanskih časopisov.
Visoki gostfe na velesejmu
Pomena in važnosti časopita kot sile *e je ob tci razstavi prav posebno zavedala tudi naša oblast. Zanimiva novinarska razstava je bila deležna enake pozornosti vseh javnih oblasti; posebno podporo za razstavo so prispevali ljubljanska občina, banovina, predsedstvo narodne skupščine, glavno novi* narsko združenje ter drugi. Vsa časopisna in tis-karniška podjetja v Sloveniji so tekmovala med seboj, katero bo bolj dostojno in z večjo vnemo pomagalo slovenskim časnikarjem k njihovi afirmaciji pred široko javnostjo. Visoki ministri, dr. Korošec, dr. Kramer in dr. Kulovec, sami člani novinarskega združenja, so dali razstavi poseben poudarek s tem, da sc sprejeli skupno pokroviteljstvo novinarske razstave. Vsi trije pokrovitelji so se danes tudi udeležili slovesnega odpiranja velesejma in novinarske razstave. Dr. Korošec kot notranji minister je tudi povzel slavnostno besedo na tej prireditvi ter slovesno proglasil velesejem in novinarsko razstavo za odprto.
K današnii dopoldanski svečanosti na velesejmu so prišli med drugimi zastopnik Nj. Vel. kralja Petra II., pod čigar pokroviteljstvom stoji celotna letošnja jesenska velesejemska prireditev, general Dodič, notranji minister dr. Korošec, ban dr. Natlačen, upravnik policije dr. Hacin, zastopnik vojnega ministra polkovnik Mihajlovič, zastopnik ljubljanskega škofa dr. Tomaž Klinar, zastopnik železniškega ministra dr. Fatur, zastopnik finančnega ministra finančni ravnatelj dr. Sedlar, dalje dr. Golja kot zastopnik pravosodnega ministra, dr. Va* gaja za ministra^ pošte, dr. Skaberne za gradbenega ministra, ing. Šivic kot zastopnik gozdarskega ministra, za agencijo »Avala« dr. Kulovec, senator Smodej ter predsednik Stanko Virant, za centralni Presbiro g. _Zobec, za belgrajsko JNU tajnik dr. Boško Tokič, dalje dr. Simon iz Berlina za podjetje »Tobis«, ki je za novinarsko razstavo posodilo zanimive filme, 1Z Monakovega pa je prišel prof. dr. d'Ester z monakovške univerze. Razen teh odličnih gostov so prišli k odpiranju velesejma še drugi predstavniki gospodarskih, kulturnih in socialnih ustanov iz Ljubljane in ostale Slovenije. Kakor zmerom, se je tudi leto6 ob tej priliki zbralo pred vrati velesejma predstavništvo celokupnega slovenskega gospodarstva.
Govor predsednika Bonača
Ob desetih dopoldne je z uvodnim nagovorom uvedel vso svečanost odpiranja velesejma predsednik Bonač. Ta prireditev je po vrsti ena in štirideseta.
Uvodoma je predsednik g. Bonač pozdravil vse odlične goste, potem pa je naglasil tudi svojo hvaležnost vsem, ki so tedne in mesece prispevali z umom in rokami, da je ta letošnja velesejemska prireditev danes zopet pripravljena za ogled. Predsednik Bonač je nato poudaril, da zavzema na velesejmu najodl'čne|še mesto pestra in zanimiva novinarska razstava, ki jo prirejajo slovenski n°v** iiarji ob 140-letnici izdaje Vodnikovih Novic.^ Namen te razstave je, nazorno pokazati prve začetke ter razvoj in razmah slovenskega novinarstva od
Udružeuje jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev Oblastni odbor Ljubljana poziva svoje članstvo, da ho v čim večjem številu udeleži pogreba tragično preminulega dolgoletnega člana, tovariša Ost reža Josipa. Pogreb bo jutri ob 15.30 od gostilne »Dimnike v Dev. Mar. v Polju (kamor ga prepeljejo iz deželne bolnice) na pokopališče v Dev. Mar. v Polju. — Oblastni odbor UJN2B.
najstarejših časov do današnje dobe. Razstava naj predoči širokim plastem naroda še neznane zasluge slovenskega novinarstva za našo kulturo in za naše gospodarstvo. Upravi velesejma je v posebno zadoščenje dejstvo, da so zmerom obstojale med velesejmom in slovenskimi novinarji najtesnejše vezi, ki se bodo s to razstavo brez dvoma še okrepile in poglobile. Zato se slovenskim novinarjem, posebno pa predsedniku ljubljanske skupine JNU g. Stanku Virantu in predsedniku razstavnega odbora g. Aleksandru Železnikarju, ki sta oba nadvse požrtvovalno sodelovala pri pripravah za to razstavo, najiskrenejše zahvaljuje.
Razen novinarske razstave je predsednik g. Bonač opozoril tudi na zelo zanimivo razstavo »Indija«, ki je prirejena z izrednim strokovnim znanjem ter podaja zaokroženo sliko te daljnje dežele, njeno kulturo, njene tajne in njene čare. — Omeniti moramo tudi umetnostno razstavo slovenskih likovnih umetnikov, dalje razstavo »Materi za otroka«, ki jo je priredila Zveza gospodinj v Ljubljani, posebno vrtnarsko razstavo, ki jo je priredil Klub ljubiteljev cvetic v Ljubljani, dalje tudi razstavo »Živalski vrt«, ki jo je priredilo zoološko društvo v Ljubljani, razstavo društva »Živalca« ter končno zanimivo razstavo industrijskih in obrtnih proizvodov, ki je v glavnem omejena na pohištveno in živilsko industrijo,
V	posebno čast pa je tudi letošnji naši vele-sejemski prireditvi, da je nad njo prevzel pokroviteljstvo naš mladi vladar, Nj. Vel. kralj Peter II.
Ob tej ugotovitvi predsednika g. Bonača so prisotni vzkliknili trikratni Živijo!
Nagovor predsednika 9. Viranta
Besedo je nato povzel predsednik JNU, ljubljanske skupine, g. Stanko Virant, ki je uvodoma naglasil svoje veselje, da je mogla biti posebna novinarska razstava vključena v tako pomembno prireditev, kakor je naš stalni ljubljanski velesejem. Povdaril je dalje veselje vseh slovenskih časnikarjev, ki so s to svojo posebno razstavo mogli pokazati široki javnosti vse plodove svojega duha in rok, vso svojo pestro zgodovino in ves razvoj in ]>omen slovenskega časopisa, ves njegov odnos in pomen v zvezi z našo kulturo in splošnim gospodarstvom. Pokazal je na tesno povezanost časopisja z vsem ostalim življenjem naroda ter naglasil, da je slovensko časopisje zmerom skušalo biti glasnik zdravih in plodnih idej slovenskega ljudstva. Slovenskim časnikarjem je v posebno čast dejstvo, da je lo delo z letošnjo razstavo dobilo vidnega izraza pred široko javnostjo, posebno pa smo veseli, da je naša prizadevanja za to razstavo s takim razumevanjem podpirala poleg vse javnosti tudi javna oblast. Z zahvalo vsem, ki so k tej naši razstavi pripomogli z nasveti, s pripomočki, z lastnim delom in kakorkoli, je predsednik zaključil svoj govor.
Ob času ko to poročamo, otvoritvene svečanosti še trajajo.
Izjava ravnatelja italijanske uradne poročevalske agende:
Italija in Jugoslavija
- blok odločnosti
»Dubrovnik«, 1. sept. Mednarodnega kongresa velikih poročevalskih agencij na naši ladji Dubrovnik« se je udeležil tudi predsednik in glavni ravnatelj italijanske uradne poročevalske agencije »Stefani«:, Manglio Morgagni. G. Morgagni je po svojem službenem mestu človek, ki ima na italijansko javno mnenje in politiko odločujoč vpliv. Ob kongresu je dal izjavo o razmerju med Jugoslavijo in Italijo. Ta izjava je zaradi visokega položaja Morgagnia izredne važnosti in pomena.
O	razmerju med Italijo in Jugoslavijo je povedal naslednje važne misli:
Razmerje med Italijo in Jugoslavijo, ki je bilo dobro že od podpisa belgrajskega pakta, je postalo tako zelo odlično, da se nihče več ne upa dotakniti te njegove trdnosti. To razmerje je primer, kako nastane velika dobrota, kadar se politični interesi dveh držav ujemajo s splošnim občutjem obeh narodov. Med fašistično Italijo in Jugoslavijo se interesi in čustva tako izpopolnjujejo, da kar ustvarjajo blok odločnosti, ki je trajno poroštvo miru za sredozemsko Evropo. Grof Ciano, mlad mož v novem italijanskem pokoljenju, polnem poleta in borbenosti, in predsednik Stojadi-novič, ki že s svojo zunanjostjo manifestira simpatično moč vašega naroda, sta izvršila veliko delo.
Široka množica, ki bolj ali manj nima posebnega zanimanja, jo rada videla v fašističnem režimu prehodno avanturo, jugoslovansko edinstvo je pa smatrala za negotovo^ politično dejstvo. Imeli smo mnogo skupnih sovražnikov.
Predvsem, čeprav počasno, a zato neizpodbitno spoznanje, da bi Italija in Jugoslavija, če bi še nadalje ostali v razmerju, kj ni bilo ne mir ne vojna, izgubili prednosti soseščin, ki more^ biti posebno plodovita že z gospodarskega stališča. Dalje stalni ugodni razvoj duhovnega stanja obeh narodov, o čemer je nastop vaše države v dobi nepravičnih sankcij dal simpatičen dokaz. To je bil čas, ko je Italija imela priložnost jasno videti, kdo je njen prijatelj in kdo sovražnik. Vi ste p pravem času spoznali, da je Mussolinijeva Italija granitni blok vseh svojih živih narodnih sil, monarhija tesno zvezana z državljani, katerih občudovanja
vredna .discipliniranost je podlaga, iz katere se rodi tista vera, ki gore premika. Italijani spoštujejo vašo politično intuicijo, ki vam je dala, da ste hitro spoznali, da bo afriško akcijo kljub ženevski koaliciji fašizem zmagovito končal. Vani so neprestano govorili, da ima Italija težnje na Jadranu. Tako se je našim skupnim nasprotnikom posrečilo umetno netiti italijansko-jugoslovanske nesporazume. Herojsko prodiranje italijanskih divizij v osrčje ekvatorske Afrike, vam je odkrilo dejanske aspiracije in prave cilje fašistične Italije. Zato je vsakdo občutil, ko se je proglasilo načelo, da Jadran ne loči, temveč združuje obe državi, da gre tu za eno izmed tistih maloštevilnih političnih realnosti nove Evrope.
Razmerje med Italijo in Jugoslavijo se vedno bolj popravlja. Porojeno iz diplomatskega pakta, je že zdaj stvar čustva, ki se mora imenovati prijateljstvo. O tem vam lahko govore tudi vaši izletniki, ki obiskujejo našo državo, ki je ni še nikdar obiskalo toliko tujcev, kakor prav te dni. Vsak nov dan in vsak nov političen dogodek, ki ima svoj odraz v evropskem življenju, le še utrjuje to prijateljstvo. V takšnem ozračju se popravljajo tudi že gospodarski odnosi in bodo še bolj popravili splošno gospodarstvo obeh držav, ki jima je namenjeno, da sc sporazumeta. Agencija, ki sem ji predsednik, hoče služiti za posredovalca še globljega in še živahnejšega spoznavanja ljudskega življenja Jugoslavije v Italiji, pri čemer je treba v prvi vrsti poudariti razvoj gospodarskega delovanja, a prav tako tudi duhovno razmerje. Z zgodovinskega stališča smemo reči, da je pri-teljstvo z Italijo želel tudi veliki kralj Zedinitelj Aleksander. In ko posvečam svojo misel njegovemu spominu, želim izraziti vdano spoštovanje mlademu kralju Jugoslavije, kralju mlade, a že velike in čvrste države. Vaš narodni preporod spominja v marsikaterem pogledu na naš risor-gimento.
Mi smo iz malega in junaškega Piemonta prišli do kraljevine in do cesarstva. Vi ste iz majhne, a slavne Srbije prišli do Jugoslavije. Bodočnost pripada mladim narodom in bogatim življenjskim energijam.
Sklepi s seje Male zveze
Sinaja, 1. septembra. Včeraj popoldne je bila četrta in sklepna seja stalnega svetu Male zveze, nato je pa izšlo naslednje uradno poročilo:
Stalni svet držav Male zveze se je sestal na redno zasedanje v Sinaji 30. in 31. avgusta 1937 pod predsedstvom romunskega zunanjega ministra Viktorja Antonesca, ki prevzame od tega sestanka posle predsednika stalnega 6veta za prihodnje leto. Jugoslavijo je zastopal dr. M. Stojadinovič, predsednik vlade in zunanji minister, češkoslovaško republiko pa dr. Kamil Krofta, zunanji minister.
Podrobna izmenjava misli med tremi ministri je dala priložnost za ugotovitev popolne enotnosti v naziranju o vprašanjih, ki so jih proučevali, in popolno soglasje glede tega, da nadaljujejo in okrepe akcijo Male Zveze, v skladu s cilji svela in s koristmi držav, ki jo tvorijo. Izvajajoč že 17 let (>opolnonia dosledno politiko, se je Mala zveza odločila, da ji ostane zvesta. Trije ministri so zadovoljni. Znaki o zboljšanju splošnega evropskega položaja dopuščajo upanje, da se bo dosegla pomiritev v Evropi. Kakorkoli se bo razvil položaj, stalni svet Male zveze je trdno odločen zastaviti vse svoje sile in podpreti vsako akcijo, ki ji ho namen utrditev miru z zboljšanjem mednarodnega sodelovanja.
Stalni svet je odločen nadaljevati prav tako živo kakor v preteklosti svoje aktivno sodelovanje z ZN, tako na političnem, kakor na gospodarskem, socialnem in človekoljubnem področju. Politika držav Male zveze se bo tudi nadalje ravnala po načelih pakta, ki tvori osnovo vsakega upanja za stalnost in mir. Glede možne spremembe pakta poudarja stalni svet ponovno svoje stališče, da za to spremembo ni povoda, temveč da bi bilo v bodoče celo treba proučevati način, kako bi se izvedla osnovna določila pakta.
Glede pogajanj za sklenitev novega locarnske-ga pakta, vztraja stalni svet na svojem stališču, da ne bi noben nov pakt pripomogel h učinkovitemu zasidranju miru v Evropi, če ne bi hkratu zavaroval miru tudi drugod.
Stalni svet ponovno poudarja odločnost treh držav, da vztrajajo strogo na stališču nevmešava-nja, ki eo ga zavzele že prvi trenutek do dogodkov na Španskem, in da bodo tudi v bodoče dale svojo podporo vsaki organizaciji nadzorstva, ki bi odstranila nevarnost mednarodnih zapletljajev. Države Male zveze ostanejo zveste načelu spoštovanja neodvisnosti narodov, ki morajo ostati svobodni, I v svojih državah naj si pa izberejo vladavino, ki ' jim ustreza. Če se to načelo ne bi splošno spošto-
I	valo, se boje, da bi moglo priti do resnih^ zaplet-
LJUBLJANSKI
VELESEJEM
RAZSTAVA SLOVENSKEGA NOVINARSTVA
M C M X X X V11
sas
Vesti 1. septembra
Pogodba ined sovjetsko Rusijo in Kitajsko povečuje po mnenju italijanskega tiska boljševiško nevarnost v Aziji in na svetu sploh.
Zaradi veleizdaje so v Leningradu spel postrelili več višjih upravnih uradnikov.
Na morju pred južnofrancosko obalo je zgorel neki grški parnik s »tajinstvenim tovorom«. Ta tajinstveni tovor je bil namenjen v Barcelono in je ob začetku požara eksplodiral.
Estonski zunanji minister Alkel bo v soboto prišel v Varšavo in bo ostal tam tri dni. Njegov obisk, kakor tudi nedavno potovanje švedskega zun. ministra Sandlerja, je v zvezi s snujočim se blokom baltiških držav, ki ga pripravlja poljski zun. minister Beck.
Atentati na potniške avtobuse se množe po vsej Palestini. Atentate zdaj organizirajo Judje. Potovanje z avtobusi je tako nevarno, da promet peša.
Sestanek baltiških in balkanskih držav bo od
2.	do 5. septembra v Varšavi. Zastopniki se bodo razgovarjali o ureditvi letalskega prometa, ki bi vezal severno Evropo čez Poljsko z Balkanom.
Kitajski študentje so razgnali elegantno drnž-bo v nekem znanem šanghajskem nočnem lokalu, češ da se tujci na Kitajskem nimajo pravice razkošno zabavati, ko kitajski narod krvavi pod krivičnimi japonskimi napadi.
15.100 in visoko sta se dvignila v zrakoplovu z 10.800 kub. m prostornine ruska vojna inženerja Ukrajinski in Aleksejev. To višino sta dosegla v 52 minutah.
Čez 1000 novih častnikov je včeraj dobila Turčija, ko so z velikimi svečanostmi povišali v častniški čin gojence vojne akademije.
Kongres nemške narodno socialistične stranke se bo začel 6. septembra v Nttrnbergu. Trajal bo teden dni.
Človeško naselbino iz ledene dobe je odkrila odprava ruske znanstvene akademije v voroneški pokrajini ob Donu. Naselbina je iz dobe 30 do
35.000	let pred Kristusom.
Nova finančna pooblastila zahteva francoska vlada za ureditev državnih financ.
Megla v Londonu in nad reko Temzo je bila včeraj tako gosta, da je onemogočila ves promet v londonskem pristanišču.
Hudi potresi so bili zadnje dni po nekaterih argentinskih pokrajinah. Povzročili so precej škode, človeških žrtev pa ni bilo.
V	Parizu so obsodili sovjetsko špijonko Lidijo Stahlovo, ki so ji 1935. leta dali pet let, a jo potem pomilostili in izgnali iz Francije. Zdaj se je vrnila in spet začela s svojim delom, tako da so ji morali stopiti na prste.
Malarija je izbruhnila okrog Amsterdama in prizadeva holandskim oblastem velike skrbi.
Občinske volitve bodo kmalu v Newyorku. Sedanjemu županu Laguardiji so ponudili svojo pomoč pri volitvah tudi komunisti, a jo je zavrnil.
Francoski poslanik v Londonu Corbin je včeraj obiskal angleškega zun. ministra Edena in se z njim uro dolgo pogovarjal o tem, kako zavarovati plovbo na Sredozemskem morju.
Italija je baje spet ponudila negušu abesinski prestol, če prizna italijansko nadoblast. Negui pa baje ponosno odklanja vse ponudbe. Vsaj tako vedo povedati francoski levičarski listi.
Načelnik angleškega generalnega štaba je povabil francoskega tovariša Gamelina na večdnevni obisk v Anglijo, nakar mu bo obisk vrnil.
Špansko nacionalistično vlado bo v kratkem priznala južna ameriška republika Uruguaj.
ljajev, ker bi se na mednarodnih tleh našla na-sprotstva ideologij.
Stalni svet je bil srečen, da je mogel ugotoviti, da so ameriške Združene države z uradno izjavo državnega tajnika Cordela Ilulla z 16. junija t. 1. prispevale dragocen prispevek miru in mednarodnega sodelovanja. Ker se je politika držav Male zveze vedno ravnala po načelih, ki jih je vlada USA proglasila na tako iskren način, ki daje možnost za sodelovanje tako na političnem kakor tudi na gospodarskem področju med evropskimi državami in veliko prekooceansko republiko. Stalni svet poudarja svoje popolno soglasje glede nedotakljivosti pogodb brez sporazumnega in prostovoljnega pritiska vseh prizadetih držav.
Stalni svet je posvetil posebno pozornost političnim in gospodarskim odnosom med državami Male zveze in drugimi državami donavske kotline in ugotovil enodušno željo, da bi se vsi ti odnosi razvijali v duhu medsebojnega zaupanja. Države Male zveze ne bodo zamudile nobene priložnosti« da dokažejo svojo dobro voljo v tem pogledu.
Prihodnji sestanek sveta Male antante bo nie-ecca scplembra v Ženevi o priliki skupščine ZN.
Sprehod po velesejmu
Ljubljana, 1. septembra.
Slovenski časnikar bo lete« s po6ebnim zadoščenjem hodil po velesejetnskih prostorih. Glavni del jesenske velesejemske razstave je posvečen slovenskemu časnikarstvu, posebna novinarska razstava bo naizanimivejši in brez dvoma najprivlač-nejši del velesejma. Novinarji sami so se na vse načine potrudili, da 60 na tej razstavi zbrali vse, kar je količkaj v zvezi s postankom, razvojem in pomenom časopisa. V vseh mogočih oblikah in odtenkih so na razstavi prikazane statistike in primerjave, ki nam nazorno pokažejo, kako se je slovenski časopis v desetletjih polagoma razvijal, kako se je obenem razvijalo tudi novinarsko delo, kako se je le počasi med nami izoblikoval poseben stan novinarjev, ki danes v Sloveniji zaposluje pri časopisnem delu mnogo nad sto ljudi, Pri tem mislimo zgolj ljudi, ki v resnici žive od časopisnega dela in so člani slovenskega dela JNU.
Kaj vse vidimo na velesejmu
Že včeraj popoldne, ko so se v paviljonih, kjer so nameščeni deli novinarske razstave, izvajala zadnja pripravljalna dela, 60 mogli posamezni obiskovalci te razstave dobiti vtis, da ne bo mogoče celotne novinarske razstave obiti zgolj v kratkem sprehodu. Tu je pokazanega toliko zanimivega in v tako privlačnih oblikah, da bo sleherni obiskovalec ure in ure z rastočim zanimanjem hodil od stene do stene, od dvorane do dvorane, ter 6i natančno ogledoval posamezne grafikone in slike.
Ob vhodu na desni strani velesejma je v večjem paviljonu reprezentativni del novinarske razstave. V srednji okrogli dvorani stoji v sredini kip Trubarja, njemu nasproti na vsako stran ob steni pa kip Valvazorja in Ungnada. Vse kipe je okusno izdelal kipar Tone Kralj. Ob vsej ostali okrogli steni pa so razobešene vse pomembnejše 6like pokojnih in živih slovenskih časnikarjev 6 pokrovitelji razstave, dr. Korošcem, dr. Kramerjem ter dr. Kulovcem. V polkrogu so tu postavljene tudi skulpture nekaterih znamenitejših mož Slovencev, ki so se med nami pečali s časnikarstvom.
*	V tem paviljonu ima svoj oddelek tudi službena agencija Avala ter posamezne večje tiskarne v Sloveniji, ki so vsaka na svoj način prikazale razvoj svojih podjetij in časopisja. Glavno dvorano v tem paviljonu prijetno poživljajo žive in pestro razvrščene slike, ki zelo zgovorno prikazujejo celotni razvoj novinarstva od začetka 6veta do današnjih dni. Pod temi 6likami je ta razvoj napisan tudi v verzih.
Razen tega je v tem paviljonu še toliko drugih stvari, ki so same po sebi zanimive, da jih naenkrat ne moremo V6eh opisati, marveč si jih mora prijazen bravec iti sam ogledat na velesejem.
Paviljon Jugoslovanske tiskarne
Poseben paviljon na novinarski razstavi je določen za razstavo podjetij KTD, med katerimi zavzema najodličnejše mesto Jugoslovanska tiskarna, ki je danes nesporno najmodernejša, največja in najpopolnejša tiskarna ne samo v Sloveniji, temveč tudi v Jugoslaviji sploh. V tem paviljonu je razstavljen tudi ves tisk, ki ga izdaja KTD. Po; sebno zanimivo in nazorno je prikazan naš glavni katoliški dnevnik »Slovenec«. V velikih slikah more
obiskovalec videti, kako 6odobni dnevnik z raznih strani sprejema vesti, po telefonu, radiu, kako gredo te vesti skozi pisalni stroj na mizo urednika, ki e svinčnikom v roki ureja rokopis ter ga pripravi sposobnega za tisk. Slike dalje kažejo ves nadaljni pčtek časopisnega dela. Rokopis gre z uredniške mize mimo uredniškega koša in Škarij do strojnega stavca, mimo korektorja na mizo meterja in potem dalje vso dolgo pot do rotacijskega stroja, ki natiskan in že zganjen časopis z veliko hitrico in v velikih množinah bruha iz sebe. Bravci »Slovenskega doma« bodo tu mogli nazorno videti, kakšno dolgo jx>t napravi novica, predno pride v obliki časopisnega izvoda »Slovenskega doma« na njihovo mizo doma h kosilu. In vendar je ta pot, kakor se zdi dolga, obenem zelo hitra. Saj 60 posamezni dogodki že prej kakor v eni uri napisani ter objavljeni v »Slovenskem domu«. Seveda 6e to zgodi le z najvažnejšimi novicami, ki prihajajo v tiskarno zadnji hip, ko je zlaganje lista že v polnem razvoju.
Kako se tiska časopis
Kako pa časopis nastaja in dobiva svojo obliko iz navadnega papirja, bodo obiskovalci mogli videti v posebnem paviljonu, kjer je razstavljena cela tiskarna z najmodernejšim amerikanskim stavnim strojem. Tu se bo dnevno pred očmi obiskovalcev porajal poseben dnevnik »Ljubljanske Novice«, ki bo vse dni velesejma izhajal v popoldanskih urah. Tu bodo obiskovalci imeli najlepšo priliko, ki 6e jim sicer le redko ponuja, videti celotno zanimivo delo. ki ga opravlja sodobni moderni stavni stroj. Videli pa bodo tudi tiskanje časopisa, vlivanje posameznih strani, priča pa bodo seveda tudi, kako vesti prihajajo v uredništvo, kako se tu j>ripravljajo za tisk in kako končno gredo z uredniške mize k stavcu in dalje v tiskarno.
V	tem paviljonu je na zanimiv način prikazan tudi razvoj oglaševanja med Slovenci, razvoj oglasa samega. Zelo zgovorno nam grafikoni o oglasih kažejo, kako je vrhunec gospodarskega razvoja po vojni bil dosežen leta 1930, ko je bilo oglaševanja največ, kako strahotno so potem oglasi padli v le lih gospodarske krize in kako se zdaj zopet ogla sevanje stopnjuje. Tu je prikazano tudi, koliko prejema država in banovina posebnega davka od oglasov.
Zgodovina slovenskega časnikarstva
Nasproti temu paviljonu so zbrana vsa dela, vsi spomini, vse slike in vsi izvodi časopisov, kar jih je doslej izhajalo med Slovenci. Ta paviljon je živ muzej slovenskega časopisja. Od prvega našega časopisja, Blei\veisovih »Novic«, pa do današnjih dnevnikov vidimo tu zbrano vse časopisje, vse izdaje, pa tudi vse pripomočke, s katerimi so mogli med nami izhajati in se tiskati ti časopisi. Tudi tu jx>življajo razstavljeno gradivo zanimivi in pestri grafikoni, ki nam med drugim na primer pokažejo, kako je med Slovenci danes razvito časopisje, v kakšnih odstotkih jmhajajo časopisi v posamezne okraje v Sloveniji.
Velesejem je odprt, novinarska razstava je tu, prijazni bralci naj se sami prepričajo, da v vsej svoji pestri razvojni dobi naš velesejem še nikoli ni bil tako zanimiv, živ in pester, kakor je letos.
Zavarovanje xa onemoglost, starost in smrt
Ljubljana. 1. septembra
*	S 1. septembrom 1937 prične izvajanje zavarovanja za onemoglost, starost in smrt.
Delodajalce in delavce prosimo, da prečitajo in uvažujejo sledeča navodila:
I.
Kdo bo zavarovan za onemoglost, starost in
smrt ?
Po pravilih se bo izvajalo zavarovanje za onemoglost, starost in smrt za vse osebe, ki so zavezane zavarovanju za bolezen, vendar s sle-dečlrhi izjemami.
Od dolžnosti zavarovanja za onemoglost, starost in smrt, so izvzete osebe:
1. ki so dne 1. septembra 1937 že dopolnile 70. leto starosti;
2. osebe, ki bodo prejemale 1. septembra od države, samoupravnih teles, iz fondov in naprav javnopravnega značaja ali od Pokojninskega zavoda rento vsaj v znesku 1.500 din na leto:
3. osebe, ki so zavarovane pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani.
Delodajalci morajo zato prijaviti uradu pravočasno, najkasneje pa do 1. septembra vse one osebe, ki so pri njih zaposlene, pa so že prekoračile 70. leto starosti, kakor tudi osebe, ki bodo dne 1. septembra prejemale rento od ene gori navedenih ustanov. Te prijave so potrebne zaradi tega, da zanje urad ne bo predpisoval prispevkov.
Za osebe, ki so zavarovane pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani, bo Poliojninski zavod sam predložil Okrožnemu uradu prijavo in za prijave teh oseb ni treba skrbeti delodajalcem.
Prijavo glede starosti in uživanja pokojnine, naj delodajalci izvrše tako, da bo urad lahko na podlagi poslanih podatkov v svojih evidencah to dejstvo zabeležil.
Izrecno pa pripominjamo, da morajo to delodajalci prijaviti, ker sicer po uredbi urad ne sme vrniti delodajalcu prispevkov, ki se bodo predpisovali, ker ni bil podan pravočasno dokaz o tem, da je v bolniško zavarovanje prijavljena oseba izvzeta od dolžnosti zavarovanja za> onemoglost, starost in smrt.
Oseb, ki so pri Okrožnem uradu že zavarovane. ni potrebno samo zaradi zavarovanja zn onemoglost, starost in smrt ponovno prijavljati.
II.
izvzetje iz zavarovanja za onemoglost, starost
in smrt je treba dokazati z listinami.
Uredba zahteva tudi, da delodajalci dokažejo t izkazili", da je oseba resnično izvzeta iz zavarovanja, bodisi ker je stara nad 70 let, bodisi da uživa starostno preskrbo. Kot dokaz teh činjenic morajo delodajalci predložiti izpisek iz rojstno knjige, domovnico ali drugačno uradno dokazilo. Ravno tako je treba priložiti odlok o pokojnini in potrdilo ustanove, ki jo izplačuje, da oseba še prejema pokojnino.
Prijav glede izvzetja iz zavarovanja za onemoglost, starost in smrt Okrožni urad ne bo upošteval, ako se istočasno s prijavo ne bodo uradu predložila omenjena izkazila.
Pravilno izpolnjevanje prijavnic
Točno in zanesljivo izpolnjena prijavnica za člana bo za zavarovanje za onemoglost, starost in smrt še neprimerno bolj važna, kot je za zavarovanje za bolezen in nezgode.
Prosimo, da «o vei podatki na prijavnici člana
točni, zanesljivi in da je posebno zanesljivo zabeleženo rojstno in rodbinsko ime. Prosimo, da se preveri, bodisi po krstnem ali poročnem listu točno, kako se prijavljena oseba piše, kdaj in kje je bila rojena. Urad upa, da bo zadoščala le ta prijava za to, da se bo lahko ugotavljala še po več letih identiteta posameznega delavca. Nerad bi urad zahteval drugačnih sankcij, da 6e identiteta delavca zanesljivo določa.
Pri izpolnjevanju prijavnic, naj se te podatke ne piše zgolj po delavčevi napovedi.
Napačne in netočne prijave bodo povzročale delavstvu veliko, mnogokrat tudi nepopravljivo škodo. In tudi zaradi čim manjših upravnih stroškov moramo zabičavati vsem onim, ki bodo imeli opravka s starostnim in oncmoglostnim zavarovanjem, da ni vseeno, kako bo zapisano krstno in rojstno ime in drugi podatki.
IV.
Polovico prispevka za zavarovanje za onemoglost, starost in smrt sme delodajalec odtegniti od delavčeve mezde.
Prispevki za zavarovanje za onemoglost, starost in 6mrt bodo predpisani s skupnim plačilnim nalogom. Zato bo plačilni nalog temu primerno preurejen.
Prispevek za zavarovanje za onemoglost, starost in smrt se mora plačevati po zavarovalni mezdi in znaša tedensko 18% zavarovane mezde. Prispevek znaša torej 3% dnevne zavarovalne mezde. Tudi prispevke za zavarovanje za starost, onemoglost in smrt mora plačevati delodajalec, sme pa polovico prispevka odtegniti ob prvem izplačilu od delavčevega zaslužka, kasneje pa le, ako še ni minil 1 mesec od dotičnega izplačila, če je prejemal delavec plačo na dan, ali na teden, odnosno nista minila dva meseca, če je dobival nameščenec plačo ali mezdo mesečno.
Važno je tudi še, da se prispevke za starostno zavarovanje ne pobira za čas, dokler je zavarovanec zaradi boleznj za pridobitno delo nesposoben.
V.
Prijavite vse zaposlene osebe!
Prav posebej pa velja povedati šc to: če je doslej zaradi neprijave posameznega delavca ostal brez prispevka urad, ni trpel delavec nobene škode. Odslej pa bo tako, da bo delavec brezpogojno prikrajšan na stare dni ali pa v onemoglosti za vsak dan, za katerega ni bil prijavljen. Opust prijave pomeni v vsakem primeru brezpogojno znižanje starostne in onemoglostne rente.
Zaradi nekaj dinarjev pa ne smemo zniževati rent in podpor našemu delavstvu.
Podrobnejša pojasnila in navodila o novem zavarovanju pa vsebuje brošura »Zavarovanje za nemoglost, starost in smrt«, ki jo je založil Okrožni urad za zavarovanje delavcev in stane 2 din ter jo je dobiti pri uradu in uradovih ekspoziturah.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani.
Dr. Miha Krek dne leti minister
•v •• • • • v. X •:	.
Ljubljana. 1. sept. Danes poteka dve leti, kar je v vlado dr. Stojadinoviča stopil dr. Miha Krek. Dolgo ministrovanje je v Jugoslaviji ponavadi rc dok pojav, zato moramo Slovenci pozdraviti 2 letnico svojega drugega zastopnika v sedanji jugo slovanski vladi že iz tega razloga. So pa šc drugi razlogi in nagibi, ki nas opravičujejo, da ta mini strski jubilej dr. Miha Kreka šc posebej poudarjamo. Njegovo dveletno ministrovanje dokazuje, da ima slovenski narod v njem pri vladi zagovornika za vse svoje zahteve in potrebe. 0 tem pričajo tisoči in desettisoči prošenj, posredovanj in podpor, ki so šli skozi roke ministra dr. Kreka. S svojini zavzemanjem za naše pravice in za potrebe slovenskega človeka je dr. Krek pokazal in dokazal, da je ostal zvest svojemu socialnemu poreklu in svojemu ljudstvu. To nam tudi jamči, da bo njegovo delo za koristi našega naroda tudi v bodoče prav tako požrtvovalno, kakor je bilo. in nespremenjeno, kakor to zahteva služba slovenskega ministra. Zato ta njegov jubilej pozdravlja vse slovensko ljudstvo z voščili za preteklost in z željami za bodočnost.
Ciganski vlomilci
Beltinci, 29. avgusta.
V bližnjih Ivancih je bil te dni izvršen drzen vlom v tamošnjo šolo in v stanovanje šolskega upravitelja Čiča Albina. Vlomilci so prišli v šolo skozi okno, pri katerem so najprej izrezali steklo
v	bližini kljuke, potem pa skozi luknjo segli v notranjost ter tako z lahkoto odprli okno. Iz šole so vdrli v spalnico in kuhinjo šolskega upravitel ja ter so mu odnesli lovsko puško z naboji, vredno 1500 din, 250 din vredno violino, več namiznih prtov ter druge drobnarije za skupno 2.480 din. Beltinski orožniki so ugotovili, da so vlom izvedli cigani in sicer Cener Vendel iz Borejc, Horvat Jože, ki mu cigani med seboj pravijo tudi Ričet, ter Cener Aleksander iz Borejc. Toda zločinskih ciganov orožniki doslej še niso mogli izslediti, ker so se zatekli nekam na Hrvaško.
Tatovi na delu
Ljubljana, '51. avgusta.
Gregorič Marija iz Zadobrove je prišla k zobo-tehniku Kovaču na Miklošičevi cesti popravljat zobe. Ko se je mudila pri zobotehniku v ordinaciji, je pustila svoj i>lašč, vreden 300 din, v čakalnici. Ko pa se je vrnila v čakalnico, plašča ni bilo nikjer več. Nihče ni nikogar slišal, da bi se bil približal v čakalnico, tudi ni nihče nikogar videl, ki bi se vračal iz čakalnice, pa vendar plašča ni bilo več. Moral je priti neopazno kak postopač, ki je izkoristil priliko ter plašč odnesel s seboj.
Na Miklošičevi cesti sta bila v enem dnevu ukradena dva kolesa. Dopoldne med 8. in 10. uro je bilo iz zaprte veže Delniške tiskarne vzeto 900 din vredno kolo znamke :;Jax« št. 4788, last stavca Košema Ljuba. Kolo ima kromano bilanco in obroče, je prostega teka, pri sprednjem kolesu ima dve žični zavori, ima tudi dinamo luč znamke >Bosch«.
Popoldne ob petih pa je bilo ukradeno črno pleskano, 1000 din vredno kolo, last Bolta Franca iz Obrij, takisto na Miklošičevi cesti pred neko trgovino. To kolo je tudi imelo dinamo svetilko, zelene ročaje, kromirano bilanco.
V šiški pa je bilo iz dvorišča Električne zadruge ukradeno kolo elektronionterju Beštru Leopoldu. Kolo je bilo znamke »Viktoria«, vredno 850 dinarjev.
Številne poškodbe v celjski okolici
Celje, 31. avgusta.
V soboto, 28. avgusta zvečer, so neki fantje na cesti v Arclinu pri Vojniku napadli Prekorška Ferda, 31 letnega delavca iz Vojnika in ga poškodovali s poleni jx> glavi in hrbtu. — Istega dne se je ponesrečil v Črnivcu na cesti Breznik Julij, 31 letni trgovski sluga iz Ljubljane, ki se je peljal s kolesom po cesti in trčil^ v avtomobil, pri čemur je dobil j>oškodbe na desni roki iii hrbtu. — Trnovška Dominika, 33 letnega dninarja iz Klanca pri Dobrni je 28. t. m. v gozdu pičil modras v desno nogo, vendar si je še o pravem času Trnovšek poiskal zdravniško pomoč. — Sergaj Nikolaj, 58 letni posestnik iz Rečice pri Laškem, je v nedeljo, 29. t. ni. zjutraj, doma spuščal rakete, pri tem je ena raketa eksplodirala in mu poškodovala levo roko.
Blaznež skočil iz tretjega nadstropja norišnice
Celje, 31. avg.
V soboto ponoči je skočil v blaznosti 34 letni bivši ključavničar Anton Zupanc, doma iz Teharja pri Celju, iz tretjega nadstropja umobolnice v Novem Celju. Pri padcu je dobil stnrtnonevarne notranje jjoškodbe in si zlomil obe nogi. Težko |>o-škodovanega so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je v ponedeljek zjutraj umrl.
iVeliki pustolovni film 0 sreči in nesreči v igri in ljubezni;
Razbita banka v Monte Carlu
t=tJ-    'V glavni vlogi: RONALD COLMAN in JOAN BKNNK.tt=
Premiera danes v kinu SLOGI
Župnik z Javora dobil zadoščenje
Pred malim kazenskim senatom, ki mu je predsedoval sodnik g. Ivan Brelih in sta fungirala kot sosodnika gg. dr. Lederhass in dr. Javoršek, sc jc danes od pol 9 do III vršila razprava proti odgovornemu uredniku »Slov. Naroda«, g. Josipu Zupančiču, ki ga je tožil župnik na Javorju gosp. Jernej Klinc zaradi članka, objavljenega 2-1. apr. v »Slov. narodu« pod naslovom: »Skrivnost umora na Javorju«, in v katerem je med drugim očital »Slov. narod«, da g. župnik vsakega berača odganja in da noče videti nobenega nezaposlenega. Odgovorni urednik »Slovenskega naroda« jc bil obtožen prestopka po čl. 54. zak. o tisku. Gospoda župnika Jerneja Klinca jc zastopal odvetnik g. dr. Josip Voršič, obtoženca pa jc branil dr. Rudolf Krivic.
Sodba sc jc kratko glasila: O. Josip Zupančič sc obsoja po čl. 56 odstavka 2. zak. o tisku na 420 din denarne kazni, oziroma 7 dni zapora ter v nadaljnih .300 din denarne kazni. Dalje jc dolžen plačati zasebnemu obtožencu 500 din odškodnine iu 500 din povprečnine. Objaviti tudi mora V svojem listu »Slov. narodu« dispozitiven del sodbe. Plačati mora tudi vse stroške kazenskega postopanja.
Ko se je nahajal v zaporu, so doma mislili, da se je ponesrečil
Maribor, 31. avgusta. Včeraj je prišla na orožniško postajo v Košakih soproga skladiščnika pri tvrdki Šlajmer iti Jelenc 1’ ranča Streharja ter je vsa v solzah pripovedovala, da je njen mož odšel v nedeljo dopoldne na izlet v Slovensko Bistrico, pa ga še drugega dne ni bilo nazaj. Prestrašena je pripovedovala, da je gotovo postal žrtev kake nesreče, ah celo zločina.
Orožniki so se zanimali, kako je s Streharjem, pa so presenečeni izvedeli, da ga res ni bilo nazaj iz Slov. Bistrice, da pa ni kriva temu nesreča ali zločin, temveč se nahaja Strehar v Slovenski Bistrici v zaporu tamošnjega okrajnega sodišča. Strehar se je v nedeljo sporekel z nekimi fanti y gostilni Rastaiger v Slov. Bistrici. Kakor je vročekrvne narave, je hotel končati spor z nožem, pa je pri tem nevarno oklal Miho Pristovnika, katerega je zabodel enkrat v prsi, dvakrat pa v glavo* Ranjenca so morali spraviti z avtomobilom v mariborsko bolnišnico. Streharja so orožniki aretirali ter ga zaprli.
Gospodinje, poslužujte se tržne tehtnice
Ugotovilo se je, da nekateri prodajalci na trgu včasih obtežujejo 6voje tehtnice s kosi papirja iu podobno ter tako oškodujejo gospodinje za kup-« Ijeno blago. Da se to prepreči, je tržni urad uvedel posebno tehtnico, na kateri morejo gospodinje tehtati kupljeno blago ter 6e tako prepričati o pra-> vilni teži blaga. Tehtnica se nahaja v lopi jx>leg Mahrove hiše. Le s sodelovanjem gospodinj, ki se bodo posluževale te tehtnice, bo mogoče preprečiti take nepoštene kupčije. Vse take kupčije bodo prijavljene tržnemu uradu, ki bo nejjoštene prodajalcc primerno kaznoval. Tehtanje na tržni tehtnici je brezplačno.
Prav tako je uvedel tržni urad posebno mero za drva, katere se morejo kupci drv brezplačno posluževati. Nekateri prodajalci drv, ki prodajajo drva na voze, imajo zelo ozke vozove, ki so sicer visoko naloženi, pa je mera zato zeld,!varljiva. Mera se nahaja na Grudnovem nabrežju in 6e je more V6ak kupec j->rc6to poslužiti.
Smrt starega samotarja
Moravče, 1. septembra.
V Hrastniku, blizu Limbarske gore, se je naselil pred leti v leseni Brigeljevi koči neki Antou Poljanšek, uj>okojeni orožnik, rojen 1. 1867 v Idriji in pristojen na Vrhniko. Mož je hotel preživeti stara leta v mirnem gorskem zatišju, kamor se je umaknil svetiij s katerim ni maral občevati. Vzlic svoji primerni pokojnini je živel skromno in pri-prosto ter je odklanjal vsako postrežbo. Kakili tujih obiskov ni sprejemal. Sam 6i je kuhal in opravljal vsa druga, v gospodinjstvo spadajoča delaj Harmonika je bila čudaku še edina zabava. Pred dnevi pa so njeni glasovi kar nenadoma utihnili. Ker moža le ni bilo na spregled, 60 pričeli vaščani ugibati to in ono. Nihče pa se ga m drznil motiti v njegovem samotarstvu. Lastnik koče, g. Vidic, ki je z nekaterimi sosedi le hotel dognati, kaj je z njegovim gostom, je našel vrata zaprta. Ko so jiH odprli s silo, so našli starca mrtvega na tleh zraven postelje. Njegovo truplo je bilo skoro gola ter je že trohnelo. O neprijetni najdbi so bili obveščeni moravski orožniki, ki so skupno z mrli-* škim oglednikom ugotovili, da je morala smrt nastopiti že pred kakim tednom iu sicer zjutraj, čim je 6tarec vstal 6 postelje. Bržkone je omahnil zadet od kapi. Kako nasilstvo je izključeno, kar spričuje dejstvo, da se ni nihče dotaknil denarja, katerega! so našli precej v sobi. Mrliča so pokopali na mo-> ravškem pokopališču.
Napad na orožnike
Št. Vid pri Stični, 31. avgusta.
Na Vrhu v temeniški dolini sta te dni imela službeni opravek orožnika tukajšnje orožniške postaje. Hotela sta zaslišali brata Franceta in Jožeta Gregoriča zaradi nekega prestopka. Oba Gregoriča pa nista bila pripravljena mirno prenašati zasliševanje orožnikov. Napadla sta oba orožnika tori jo |iri tem dobil 29 letni kaplar Kaca Marko iz Bosanskega Grahova hude poškodbe po glavi in rokah, dočim j<‘ drugi orožnik moral pred nasilnima fantoma pobegnili. Močno pobitega kaplarja Raca Marka so pripeljali v ljubljansko bolnišnico.
Zagoneten dogodek v mestnem parku
Maribor, 31. avgusta.
V nocojšnji noči je obvestil lastnik graščine pod Piramido g. Twickel mariborsko policijo o zagonetnem dogodku, ki se je odigral malo poprej v poznih nočnih urah pod oknom njegovega stanovanja. G. Twickla so prebudili iz sna presunlji-
vi	kriki, ki so prihajali izpod okna. Bil je glas ženske, ki jo klicala na pomoč. Planil je k oknu pa je opazil spodaj na cesti, ki vodi med parkom in njegovim graščinskim poslopjem, zaprt osebni avto, okoli katerega je stulo nekaj moških, iz avtomobila so odmevali klici. G Twickel je vprašal, kaj je in če rabijo kako pomoč. Na te besedo so moški naglo planili v avlo, zaloputnili vrata in avto je med kriki, ki so prihajali iz vozila, od-brzel v smeri proti mestu. Policija je na i.odlagi te prijave pod vzela obširno racijo v parku in po mestnih ulicah,^ vendar ni mogla ničesar odkriti, rrav Inko se še danes ni dalo ugotoviti, kaj in kako jo bilo s toni avtomobilom, iz katerega io klicala nepoznana ženska na pomoč
Kulturni koledar
Hofman Mihael
1. sept. 1826 je umrl v Ljubljani nabožni pisatelj Hofman Mihael. Rodil se jo 1. 1755. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani, bogoslovje pa v Gradcu. Potem je služboval po raznih kranjskih in štajerskih župnijah, bil korar in šolski nadzornik v Novem mestu. Hofman je bi! eden izmed tistih duhovnikov, katere struja škofa Karla Herbersteina ni mogla pridobiti za rigorizem. L. 1761 je priredil molitvenik v >Viži sveto mašo slišati V Novem mestu je zbiral gradivo za sistematično slovensko življenje svetnikov. Večina njegovih stvari je ostala v rokopisu pri Ij. frančiškanih.
Ljubljana danes
Koledar
Danes, sreda, 1. septembra: Egidij.
Četrtek, 2. septembra: Štefan.
Nočno službo imajo lekarne: Mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4 in mr. Bohince ded., Rimska cesta 31.
TEI.
27-26
SLOGA
Premiera !
Veliki pustoiovni film
Razbita banha v Nosile Carlu
V	glavni vlogi Ronald Colman in Joau Bennett Fri vseli predstavah nastopa čudežni
tenomen Madame Blisabeth.
TEI.
21*24
MATICA
Danes pos lednlič Velik Spilonažni film
Azev
Mož z dvojnim življenjem m dvojno vlogo Olga Oehova	W.	Ltebeneiner
UNI
Velika muzikalna revija
Plešem asa tebe
(PuedAtcvue. o&< 16., 12T.1s.uAŽ
Državni konservatorij sprejema stare in nove gojence od danes do vključno 7. septembra. Vpisovanje je vsako dopoldne od 9—12 v konserva-torijski pisarni v Gosposki ulici 8-1. Vse podrobnosti so razvidne z razglasne deske v veži zavoda.
Pevski zbor Glasbene Malice prične z rednimi vajami v četrtek, dne 2. septembra ob 20. Pol ure pred to vajo vsega mešanega zbora naj se zglase novi, dobri pevci in oni člani, ki lansko sezono niso posečali vaj. Vaje se bodo vršile redno ob torkih in četrtkih ob 20.
Danes sc prične vpisovanje v šolo Glasbene Matice in sicer od 9—12 in od 15—17 pojioldne. Vpisovanje bo še jutri in pojutrišnjem, v soboto popoldne pa je že razdelitev in določitev urnika. Gojenci naj so oglase v spremstvu staršev v pisarni Glasbene Matice v Gosposki ulici 8-1.
Velikodušen dar. Ivan in Ana Sunara, Cankarjevo nabrežje 5, sta darovala za mestne reveže 2Č0 din v spomin pokojnemu Ivanu Katilinič-u, Kflšt.el Novi, Dalmacija. Za velikodušen dar iskrena flifniaL
Naknadno cepljenje proti kozam se bo. vršilo za zamudnike od 1. do 8. septembra t. 1. v času od 8—10 v prostorih Mestnega fizikata. To izjemno naknadno cepljenje pa ne izključuje kazenskega postopanja proti onim, ki niso dali otrok cepiti v času splošnega javnega cepljenja in tega takrat niso opravičili.
Promenadni koncert. Turistični odbor za Ljubljano priredi v sredo, dne 1. septembra 1937 ob 8 zvečer promenadni koncert za Bežig: 1 '-mn. — Igrala bo delavska godba »Zarja« pod vodstvom kapelnika g. Iva Grudna.
Ljubljansko gledališče
Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani opozarja na razpis abonmaja za gledališko sezono 1937-38. Seznam opernih, operetnih in dramskih del, ki se bodo izvajala v bodoči sezoni, je bil objavljen v časopisju. Ugodni plačilni pogoji omogočajo vsakomur poset gledaliških predstav. Prijave za abonma se sprejemajo od petka 3. do srede 15. septembra v veži dramskega gledališča vsak dan od 10 do 12 in od 15 do 17. Vse podrobnejše informacije istotam.
Za časa velesejma se bodo vršile v operi nekatere operne in operetne predstave. Prvi dve bosta: Beneševa opereta »Pod to goro zeleno« in Gotovčeva opera Ero z onega sveta«.
Operna predstava pod milim nebom. Dne 7. septembra se bo izvajala Maseagnijeva opera »Cavalleria rusticana: pred Glasbeno Malico.
Posebno zanimiva premiera operete »Caričine Amaconke« se bo vršila 11. septembra v operi.
Pričetek redne dramske sezone bo v drugi polovici, t. j. proti koncu meseca septembra. Kot prve predstave se bodo uprizorile: Shakespaerejev »Julij Cezar , Suhovo-Kobjdinovo igro »Tarelkino-va smrt«, Pahorjevo izvirno slovensko dramo »Viničarji ter Kurt-Weillovo »Beraško opero:.
Objava
Ministrstvo za pošto, telegraf in telefon je na podlagi zakona o Društvu Rdečega križa odredilo, da se mora v času od 19. do 25. septembra 1937 plačati za vsa navadna in priporočena pisma, dopisnice, razglednice, navadne in vrednostne pakete ter za telegrame v tuzemskem prometu od-
plačilo pristojbine ni obvezno.
Pristojbina za Rdeči križ se plača s posebnimi znamkami Rdečega križa.
Pouk angleščine v ljubljanskih gimnazijah
Kraljevska banska uprava objavlja, da se s šolskim letom 1937-38 uvede na ljubljanskih realnih gimnazijah pouk angleščine v III. razredu. Učenci naj se odločijo ali za nemščino ali za angleščino in naj izbiro ob vpisu v III. razred naznanijo. Opozarja |>a se, da se bodo učenci mogli ob prestopu na kak zavod izven Ljubljane v banovini učiti le nemščine in da bodo morali opraviti toslvarni dopolnilni izpit ob prestopu. Kajti angleščine sc bodo mogli učiti učenci v dravski banovini edino le v Ljubljani, sicer pa na nobenem srednješolskem zavodu.
Obenem sporoča kr. banska uprava, da se bodo na 11. državni realni gimnaziji v Ljubljani — Poljanska cesta — sprejemali učenci samo v IV. in Vlil. razred.
Madžarski časnikarji in zdravniki v slovenskih zdraviliščih
Maribor, 3( avgusta.
V	našem tujskem prometu je Madžarska važen faktor, ki je bil dosedaj vse premalo izkoriščen. Zlasti velja to za naša zdravilišča, posebej še za Rogaško Slatino, ki je pred vojno imela pretežno madžarske goster dočim so po vojni izostali. Šele zadnja leta se opaža prizadevanje, da si zopet pridobimo madžarske turiste. V tem pogledu je izvršila letos veliko delo Tujskoprometna zveza v Mariboru, ki je v zvezi z upravami zdravilišč Rogaške Slatine, Dobrne in Rimskih Toplic povabila j madžarske zdravnike in novinarje v goste. V soboto popoldne se je jrripeljalo preko Kotoribe 120 zdravnikov in novinarjev, samih uglednih osebnosti iz Madžarske. Na meji so jih sprejeli v imenu Zdravniškega društva v Mariboru dr. Bedjanič, v imenu Tujskoprometne zveze pa inž. Šlajmer in ravnatelj Loos. Gostje so si ogledali v dveh dneh Dobrno, Rimske Toplice in Rogaško Slatino. V Ro- , gaški Slatini jim je priredila uprava banket, na J
katerem so izrekli zdravice ravnatelj kopališča Gračner, banski svetnik dr. Abramovič, za zdravniško zbornico dr. Ahčin, za Slov. zdrav, društvo dr. Matko, vseuč. protesor dr. Nenadovič iz Bel-grada, zahvalila pa sla se v imenu gostov dr. Ba-lasz in Schick. Danes popoldne so sc gostje pripeljali na štirih avtobusih v Maiibor. Ogledali so si mesto, popoldne pa jim je mestna občina prire-dila na Mariborskem otoku zakusko, ]>ri kateri jih je pozdravil mestni župan dr. Juvan. Zahvalil se mu je dr. Balasz. Po zakuski so se zopet odpeljali v Rogaško Slatino, jutri pa se vrnejo nazaj v domovino. Gostje so polni hvale o lepotah naše pokrajine, osobilo naših zdravilišč. Maribora, posebej pa še Mariborskega otoka. Ne morejo tudi prehvaliti prijaznega sprejema in gostoljublja, ki so ga bili povsod deležni. — Gotovo bo ta obisk znatno pripomogel, da bodo oživele turistične zveze med obema državama in da bodo naša zdravilišča zopet deležna živahnega dotoka gostov iz Madžarske.
Za malenkost - huda kazen
Dva vlomilca obsojena na 4 leta robile
Ljubljana, 1. septembra.
Pred malim kazenskim senatom sta včeraj stala dva elegantna človeka. Prvi je bil nizke postave, oblečen v nekoliko zmečkano, drugače prav lepo obleko. Bil je to Ivan Bohutnik, roj. 24. marca 1902 v Zadvoru, pristojen v občino Dobrenje, po poklicu monterski pomočnik. Ta je bil obtožen kar treh deliktov. Prvič, da je poskušal vlomiti kar pri belem dnevu, ko so bili domači odsotni na polju, pri posestniku Josipu Janežu v Sneberjih, drugič, da je 7. marca letos vlomil v stanovanje Frančiške ; Cudnove v Lukovici ter ji odnesel razno zlatnino in dragocenosti za skupno vrednost 3037 din in tretjič, da je 9. maja v Slapah pri D. M. v Polju z nožem lahko poškodoval Milana Dimnika, ko ga je ranil pod desno ključnico. Še elegantnejši je bil Andrej Rant, rojen 21. oktobra 1893 na Fužinah, ki je obtožen samo poskušenega vloma pri Janeževih skupno z Bohutnikom. Oba je prepodila mala deklica Cilka, ki je bila doma in je slišala ropot na podstrešju.
Pred malim kazenskim senatom, ki so ga tvorili gg. sodniki: K. Javoršek kot predsednik in kot sosodnika Ivan Brelih in Fran Gorečan, sta oba zanikala vsako krivdo in vse tajila. Bohutnik je star zločinski tip, ki je bil zaradi ropa že obsojen na 5 let robije, hkratu je prevejan tihotapec in prodajalec saharina. Strokovnjak je v organizaciji vlomov. Pri Čudnovi v Lukovici je poprej lepo prišel tja in se začel zanimati za vse malenkosti. Mamica Čudnova, misleča, da jo je obiskal kak pošten človek, mu je vse razkazala. Pokazala mu je lep brovvning in celo karabinko. Pri njej je nastopal kot kupec. Ponoči pa je lepo neopaženo
Za kulisami boksarske slave
Ko dnevno beremo v časopisih o velikih boksarskih dvobojih in o ogromnih zaslužkih, ki si jih posamezni svetovni boksarski prvaki zaslužijo s pestjo v teku dvajsetih minut, se moramo naravnost čuditi. Nekateri svetovni prvaki, kot na pr. Denipsev so z enim svojim nastopom zaslužili včasih več kot milijon dolarjev. Vendar bi bilo popolnoma najiačno, če bi pri tem gledali samo številke in slavo, ki jo uživajo boksarji na zunaj. Kratek pogled za kulise nam prav jasno pokaže, da še daleč ni vse zlato, kar se sveti.
O usodah teh boksarskih prvakov bi se dale pisate cele knjige. Naravnost čudovito pa je to, da so skoraj vse usode svetovnih prvakov enake.
V	prvem času je doba vzpona, doba najtršega dela in ogromne energije, ki stremi za tem, da doseže svoj postavljeni cilj. Z vedno večjimi uspehi pa gredo roko v roki tudi druge izpremembe. Šam-pijoni postajajo pri izberi svojih nasprotnikov in v boju zelo previdni in razvajeni. Razumljive je, da to vpliva tudi na njegovo športno delavnost, ki postaja dan za dnem bolj zanikrna. Prvaki se pomalem pomehkužijo in navadijo udobnega življenja, ki ga nočejo več zamenjati s svojim j>rejš-njim treningom.
Nekdanje fantovstvo, borbenost in odpornost naravnega človeka popušča. Nastajajo borbe z me-nažerji, tožbe zaradi obljube zakona, ki je niso držali, vedne ločitve in slične stvari, ki napravljajo življenje boksarjey popolnoma drugačno, kot bi moralo hiti. Mnogokrat se dogaja, da padajo toliko slavljeni in bogati prvaki vedno globlje, tako da je njihova jesen življenja revna in popolnoma zapuščena. Nihče več ne pozna človeka, o katerem so svoj čas pisali časopisi dolge kolone.
Koliko imamo primerov, ki nam ponovno dokazujejo, da samo denar ne napravlja ljudi srečnih. Nekdanji svetovni prvak Carnera je bil kljub svojim ogromnim dohodkom vedno v finančnih stiskah. Nad njim je stalno stala njegova bivša nevesta, ki je zahtevala velikansko odškodnino zato, ker ji jo obljubljal zakon in ker je ni poročil. Slična usoda je zadela Sullivana, ki so ga imenovali najboljšega boksarja vseh časov. Tudi on se je zapletel v drage pravde in spore, zaradi katerih je pojiolnoma obubožal. Nekdanji prvak Corbetl, ki ga je nasledil Dempsey, je trdil, da sploh ne ve, kaj so to pravde. Toda to je trdil samo toliko časa, dokler ni postal svetovni prvak. Od tega trenutka dalje pa je bil prepričan, da na svetu ni ničesar drugega, kot samo sodišče. Klasičen primer za pravilo, da denar res ne napravlja človeka srečnega, je Maks Baer. S svojo zmago nad Schmclingom jo pridobil velikansko premo-
Kako mnogo čitajo Slovenci, bo razodetje novinarske razstave na jesenskem velesejmu, od 1. do
12.	septembra. Po statističnih podatkih je krožilo n pr. leta 1935 v splošnem prometu časopisja na področju poštne direkcije v Ljubljani 22,030.688 izvodov, v veliki savski banovini 27,550.886 izvodov, na področju Belgrada, kje je osredotočen ves kulturni vpliv širokega zaledja, 02.85b.3Q3 izvodov. Daleko manjši je promet časopisja v dunavski banovini. 14,355.187 izvodov, v drinski in zetski banovini skupaj 4,841.302 izvodov, v primorski in vr-baski skupaj 2.251.104 izvodov in v moravsko-vardarski banovini 2,251.194 izvodov. Ako bi te množine izvodov časopisja porazdelili na prebivalce sedežev poštnih direkcij, odkoder kroži naj-večji časopisni promet na deželo, bi prejel Ljubljančan po 365 izvodov, Belgrajčan 225, Novosadčan 180, Zagrebčan 153, Sarajevčan 53, Spličan 37, Skopljanec pa 19 izvodov listov. Razstava bo pokazala, da so Slovenci najmočnejši izvozniki svojih listov rojakom v inozemstvu, glede uvoza tujih listov, kjer v veliki meri odloča tujski promet, je Slovenija spet v isti višini z najmočnejšim tujsko-pronietnim dovozom časopisja v savski banovini.
vlomil v stanovanje in ji odnesel vse dragocenosti, ki jih je takoj »spravil« v denar. Andrej Rant, ki je bil že obsojen zaradi raznih vlomov na zaloški postaji dvakrat po 7 let težke ječe, je prav tako ] zakrknjen zločinski tip. Sedaj je bil obtožen le poskušenega vloma v Sneberjah.
Priča, mamica Čudnova, je prav lepo pripovedovala, kako jo je obiskal mali Bohutnik. Pravil ji je, da kupčuje s saharinom. Prostodušno je pravila sodnikom:
»Vse sem mu pokazala. Tudi revolver in dolgo puško-karabinko. Vse si je ogledoval, posebno zlatnino. Sle so mu oči kot blisk.« Ponoči je Bo hutnik vlomil tako. da je pri stranskem oknu zvil železen križ. Lomastil je po hiši. Mamica Čudnova je bila sama, doma. V svoji sobici je ždela. Sama je drastično povedala sodnikom:
»Vse je bilo razmetano. Če bi šla doli v sobo. bi kar od strahu umrla. Odnesel mi je tudi 41 klobas.« Predsednik: »Ali ste jih šteli?« Priča: »Imela sem jih natanko preštete. Skoda jih je..« Bohutnik je povedal, da je zelo jezen »na vantparje in debe-luharje«.
Bila sta obsojena: Ivan Bohutnik zaradi poskušenega vloma v Sneberjah in zaradi vloma pri Čudnovi na 2 leti in 6 mesecev robije. Rant Andrej pa zaradi poskušenega v loma v Sneberjah na 1 leto in 8 mesecev robije, oba pa v izgubo častnih državljanskih pravic za 5 let. Bohutnik pa je bil oproščen od obtožbe zaradi prestopka lahke telesne poškodbe. Oba nista sprejela sodbe in sta prijavila revizijo. Državni tožilec dr. Fellaher pa priziv zaradi prenizke kazni.
ženje in odprla se mu je pot, ki mu je nudila veliko možnost, da bi postal oboževan filmski igralec. Istočasno pa je moral pred sodiščem odgovarjali trem nevestam, poleg tega se je pa še zajrletel v dolgo pravdo s svojim menažerjem.
Vendar imamo pa tudi tukaj izjeme, ki so znali zaslužiti lep denar, ga dobro naložiti in ga celo ohraniti. Med njimi moramo omeniti Nemca Schmelinga in zlasti Amerikanca Gene Tunneya, ki ima danes lepo premoženje in dober družabni položaj.
Program letošnjih balkanskih iger
Sedme balkanski igre bodo letos v Bukarešti. Našemu zastopstvu je, kakor smo poročali, že zagotovljena denarna podpora in je Zveza tudi že določila atlete, ki bodo zastopalj Jugoslavijo v Bukarešti. Danes prinašamo še točen sjjored balkanskih iger:
Nedelja, 5 septembra: Oh 16 svečana otvoritev, predtoki na 100 m, skok v daljavo, tek na 800 m, met kopja, finale na 100 m in štafeta 4X400 m.
Sreda, 8. septembra: Predleki na 200 m, pred-lek preko zaprek na 400 m, met diska, tek na 1500 m, skok v višino, finalni tek na 200 m, tek na 10.000 m, met kladiva, finale na 400 m jireko zaprek, .balkanska štafeta.
Nedelja, 12. septembra: Maratonski tek, predtoki na 400 m, met krogle, predleki na 110 m preko zaprek, troskok, tek na 5000 m, met diska — helenski stil, finalni tek na 400 m, finalni tek na 110 in preko zaprek, štafeta 4 krat 100 m, prihod maratonskih tekačev, svečani zaključek.
Čehi o zmagi Jugoslavije
Vsi včerajšnji praški listi poročajo o sobotnem in nedeljskem plavalnem dvoboju Češkoslovaške in Jugoslavije. Listi podčrtavajo, da so že davno minili časi, ko so Čehoslovaki taka srečanja gladko odločili v svojo korist. Plavalni šport v Jugoslaviji se je jio njihovem mnenju v zadnjih letih sijajno razvil, čeprav jugoslovanski plavači niso skoraj nikoli tekmovali na mednarodnih tekmah. Zlasti priznavajo veliko premoč v moških disciplinah in omenjajo zlasti Vilfana in Defilipisa, ki sta v štafeti 4 X 200 m in tudi v posameznih disciplinah dosegla rezultate, ki dosegajo evropsko višino. Omalovažujejo pa zmago našega Ziherla, za katerega pravijo, da jo sicer res izreden skakač, da pa je Leikert boljši in da jo Ziherlova zmaga bolj zasluga sodnikov.
Vsled spremenjenega programa potujejo Čehi v Trst, ker so odpadla napovedana gostovanja v Splitu in v Ljubljani.
S prerezanimi žilami v Dravo
Maribor, 31. avgusta.
Na dravskem mostu se je odigral pretresljiv prizor, ki jo vzbudil med pasanti precej razburjenja. Sredi največjega prometa se je pojavila na mostu ženska, ki si je z naglo kretnjo prerezala z nožem na levi roki žilo. Kri je curkoma brizgnila i/. prerezanih žil ter je rdečila tla. S tako krvavečo roko je poskušala ženska preplezati ograjo, da bi se vrgla v globino. Takrat pa so priskočili pasanti, ki so žensko prijeli ter ji preprečili,' da bi se vrgla v Dravo. Izročili so jo stražniku, ki je obvestil reševalno postajo, da so jo spravili naglo v bolnišnico. Bila je to 24 letna Ana Pečnik, ki je hotela izvršili samomor iz ljubosumnosti.
Od tu in tam
Izredno optimistično se izražajo voditelji srbskih zemljoradnikov glede sporazuma s Hrvati. Na
zborovanju v okolici Šibenika je zemljoradniški prvak dr. Čubrilovič izjavil, da je prišel na zborovanje samo zato, ker bi hrvatskim kmetom rad povedal, da je danes skupina srbskih zemljoradnikov začela ponovno živahno delati za sporazum, Po njegovem prepričanju sporazum ni več daleč.
Kopališče Ilidžo, ki je najlepše in najbolj znano kopališče ter zdravilišče v Bosni, bodo prihodnje leto temeljito popravili in olepšali. Finančno ministrstvo je odobrilo kopališki upravi, da si najame posojilo treh milijonov dinarjev v ta namen, Ilidža si hoče tako zagotoviti mesto, ki ga je do sedaj zavzemala med jugoslovanskimi letovišči in kopališči, ki so začela izboljševati kopališčne naprave, zlasti ona v Srbiji.
Močno deževni dnevi vladajo v Belgradu. Pred
‘remi dnevi je bil tam tak naliv, da so morali v mestu samem večkrat nastopiti gasilci in s črpalkami črpati vodo iz kletnih stanovanj. Nevihte se sicer niso ponovile, pač pa dež neprestano in nenehoma pada. Mnogo cest v okolici je raztrganih, preplavljenih je pa tudi nekaj železniških prog.
Skozi okno je med prepirom vrgel svojo ženo zemunski mesar Svetislav Petrovič. Že dalj časa med njim in ženo ni bilo za6topnosti, prepiri in pretepi so bili na dnevnem redu. Predvčerajšnjim sta se spet skregala. Razjarjena žena je Petroviču zagrozila, da mu bo v obraz vrgla raztopino solne kisline. To je pa mesarja še bolj ujezilo, da je ženo zgrabil in jo z vso silo vrgel skozi okno na cesto. Težko poškodovano ženo so reševalci prepeljali v bolnišnico, Petroviča pa 60 policaji odpeljali za zapahe.
Zanimive volitve so imeli v Zemunu. Tamkajšnja katoliška župnija voli svoj patronatski odbor,
[ ki je obenem nekak skrbnik za vzdrževanje cer-j kve. Volitve so potekle v znamenju spora med j Hrvati in jevtičevsko orientirano skupino. Hrvati so poklicali na pomoč Nemce in je njihova lista j zmagala. Drugo skupino pa je vodil znani zemunski j jevtičevec Lav Spišič, Skupina, ki je zmagala, obeta nekaj sprememb v načinu obdavčenja vernikov.
| Dosedanja jevtičevsko barvana uprava je vse dav. j ščine za vzdrževanje cerkve razdelila tako, da so jih plačali le nekateri iz nižjih slojev, gotova družba pa je bila prosta. Nova uprava pa bo dajatve enakomerno porazdelila.
186 nagrad najrazličnejše vrste je razpisala uprava zagrebškega velesejma za svoje obiskovalce. Prv nagrada je lep osebni avtomobil, druga oprava za spalnico, oprava za jedilnico, mnogo preprog in drugega. Kajpak je zato med obiskovalci veliko zanimanje ne samo za velesejemske razstave, temveč še bolj za izid žrebanja. Kaj ne bi kazalo tudi v Ljubljani uvesti r.ekaj sličnega.
Predstavniki svetovnih novinarskih agencij, ki
sejejo in zborujejo na ladji »Dubrovnik«, bodo prišli v petek v Zagreb s posebnim vlakom. V Zagrebu bodo obiskali razne zavode in naprave, nakar bodo krenili v Ljubljano na razstavo slovenskega novinarstva na velesejmu. Po ogledu Ljubljane jo bodo odrinili na Bled,
Hlev je zažgal kmet Jakob Spandič v Remctah pri Zagrebu, da bi se maščeval nad nezvesto ženo. Jakob je prišel zvečer domov in zalotil svojo ženo z nekim njegovim prijateljem. Čim sta grešnika za*-pazila Jakoba, sta pobegnila. Ker fe Jakob mislil. Ja sta obadva pobegnila in se skrila v hlevu, je hitro podtaknil ogenj. Hlev je bil hipoma v plamenih in je tudi do tal zgorel, čeprav so prišli gasilci takoj na kraj požara. Spandič je orožnikom mirno povedal, zakaj je hlev zažgal, samo razočaran je bil, ko so mu povedali, da na pogorišču niso našli nobenih zoglenelih kosti.,,
Spomenik pokojnemu Stjepanu Radiču bodo Hrvatje postavili v Maču pri Zlatarju. Spomenik je izdelal znani kipar Avguštinčič, odkrili pa ga bodo z velikimi slovesnostmi in paradami v nedeljo 5. t m. Čisti dobiček proslave bodo dali v 6klad za pomoč Hrvatom, ki so jih prizadele razne vremenske katastrofe.
60 kg težkega soma je v Muri pri Čakovcu ujel nek ribič. Najprej so graničarji zagledali, kako je na vrhu vode plavala neka velika riba ter obvestili zakupnika lova Ribič je ribo zajel v mrežo, nakar jo ie stehtal. Bil je som izredne teže. Videti je bilo da je bil som omamljen, najbrž od konoplje, ki jo v bližnjih vaseh perejo kar v Muri.
V	splitsko pristanišče je včeraj zaplul luksuzni belgijski parnik »Leopoldville«, ki se nahaja na
krožnem potovanju po Sredozemskem morju, Na parniku je okrog 200 potnikov, glavni namen prihoda pa je propaganda za zbližanje med Jugoslavijo in Belgijo. Na parniku je namreč posebna radijska oddajna postaja, s katero se propaganda vrši. Danes bo ladja odplula iz Splita spet nazaj v Sredozemsko morje.
Lov na strupene kače je v avgustu glavni posel in zaslužek revnih Hercegovcev. Prav v avgustu vlada v Hercegovini najveoja vročina, taka, da poka kamenje, V tem svetu kar mrgoli strupenih kač. Pred šestimi leti je mostarski Higienski zavod začel vabiti lunetc, naj love kače in jih zavodu za denar oddajajo. Kmetje so bili spočetka kajpak skeptični, ko so pa res dobivali denar na roko, so pa postali neodjcnljivi lovci. Nalovljene kače devajo v buče, da jih žive izroče zavodu, od tam pa gredo spet v Zagreb v glavno skladišče pri tvrdki »Jugefa«. Kolikor strupenih kač se nalovi, toliko jih potem pokupi nemška tvrdka Baver (znana tvornica medicinskih preparatov in zdravil, ki spada v koncern I. G. h arbenindustrie). Zaslužek kmetov je sicer skromen, nekaj pa vendarle nese.
Prirao Carnera, znani orjaški italijanski bok-ser in bivši svetovni boksarski prvak, se je v ponedeljek mudil v Sušaku. Ker je Carnera visok preko dva metra, so ga ljudje seveda takoj spoznali in občudovali. Carnera se je med svojimi občudovalci malo muzal in jim pokazal nekaj izrazitih znakov svoje velikanske postave: pokazal jim je svoj čevelj, ki ima številko 56, potem dajal avtograme itd. .,. Povedal pa je, da bo spet odrinil v Ameriko in 6e boril za boksarsko prvenstvo.
S pomočjo svojih dveh ljubimcev jc umorila Uadmiln Mihailovič iz Male Kruševice svojega moža. Sodišče v Jagodini je obsodilo njo in enega od ljubimcev na smrt, drugega pa na dosmrtno robijo. To je obenem prva ženska, ki je bila v tem kraju obsojena na smrt. Preteklo noč pa ie nenadoma ušla iz zapora, spet s pomočjo nekega novega ljubimca, ki bi moral odsedeti tri leta robije zarad kraje. Ubežnika sta med potjo ukradla tud vojaško puško jetniškega čuvaja. Oblastem je prava uganka, kako sta izvršila oba kaznjenca ta beg, kujti vrata relce so ostala zaprta, pa tudi v celici sami ui nobenih znakov, ki bi kazali na poskus bega.
Kitajci najboljši
odjemalci Anglije
Če Anglija ne more ravnodušno gledati, kako Japonci brezobzirno zasedajo Kitajsko, ne izvira njihov strah za Kitajsko nikakor iz njihove priznane človekoljubnosti, ampak z njihovega mnogo bolj priznanega trgovskega čuta. Če izgube Angleži Kitajsko, izgube ne samo najboljši trg, ampak tudi ogromne vsote, naložene v raznih podjetjih na Kitajskem.
Vsega angleškega kapitala na Kitajskem računajo na 350 milijonov šterlingov ali 87 milijard dinarjev, od česar dobe samo na obrestih letno okrog 20 milijonov šterlingov (5 milijard dinarjev). Potem proda Anglija mesečno za milijon šterlingov (čez 200 milijonov dinarjev) razne robe Kitajcem. Za razpečavanje angleškega blaga po Kitajskem imajo kakih 14.000 svojih angleških ljudi, med katerimi dobiš pravcate junake in raziskovalce neznanega ozemlja, ki z neverjetno drznostjo in vztrajnostjo iščejo novih odjemalcev ali zalagajo stare po krajih, kjer dotlej še ni stopil noben belokožec in bi tudi ne dospel ali pa bi se gotovo vsaj nikdar več ne vrnil.
Neki angleški poročevalec pripoveduje o nekaterih takih trgovcih, ki jih je srečal ria svojih potovanjih po Kitajskem. Najimenitnejši je oni, ki je rekel, da trguje že 30 let po Srednji in Severni Kitajski in pozna skoro vsako ped zemlje, po krajih, kjer mrgoli roparjev kot gob po dežju, kjer razsajajo najhujše nalezljive bolezni, pa je bilo najhujše, kar ga je zadelo — zobobol. Vsi krajevni in roparski poglavarji so njegovi prijatelji. Z vsakim se zna pomeniti v njegovem domačem narečju, tako da če bi ga kaki nepridipravi zagrabili, bi nastala prava vojska med poglavarji za njegovo osvoboditev.
Nekoč so roparji ujeli večjo skupino razisko-
Centralna kurjava za obleko
valcev, ta pa je poznal dobro roparskega poglavarja, šel k njemu in pripeljal sam vse raziskovalce na varno.
Zopet drugi kupuje za svojo tvrdko pri Mongolih in tatarskih nomadih konjsko dlako in žimo in je pri njih tako priljubljen, da se jih je nekoč kar več rodov skupaj spravilo nad roparje, ki so jim ga vjeli.
Takih angleških prodajalcev je na Kitajskem na stotine in vsako leto pošiljajo angleške tvrdke nove moči na delo. Dvajsetletni fantje, ki se jim hoče drznih doživljajev, prihajajo v najboljšo šolo
za spoznavanje običajev in jezikov, v oddaljeno kitajsko pokrajino, pozneje pa začno samostojno prodajati in potovati.
Zato ni nič čudnega, če je Kitajska preplavljena z angleškimi proizvodi. Po mestih rabijo angleške svetilke, angleški petrolej, premog, ki ga kopljejo angleške družbe, vozijo angleški avtomobili, angleške cestne in velike pokrajinske železnice; v poljedelstvu imajo angleška umetna gnojila, mongolski nomadi se umivajo z angleškim milom in kade angleške cigarete. Po vseh notranjih kitajskih vodah plove vsaj petina angleških rečnih parnikov pod poveljstvom angleških kapitanov in 148 kitajskih trgovskih ladij je angleškega izvora.
Sedaj naj pa ta ogromen kitajski trg prevzame Japonska, kateri je tudi silno mnogo na tem, da razširi svojo trgovino, pa bo tudi Anglija občutila težje čase, pa se bo tudi njej odstotek bogatašev znižal in celotno stanje približalo stanju ostalih evropskih držav.
Notranjščina vatikanskega paviljona na pariški svetovni razstavi.
Radio
Programi Radio Ljubljana
Sreda, t. septembra: 10 Prenos otvoritve 1 j ubij. velesejma — 12 Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče po željah) — 12.45 Vreme, poročila — 13 Čas, spored, obvestila — 13.15 Španski napevi (plošče) — 14 Vreme, borza — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Šah — 20 Harmonika in citre (plošče) — 20.10 Mladinska ura: Eno in drugo še o glasbilih (g. dr. Anton Dolinar) — 20.30 III. koncert oddelka zbora Glasbene Matice: Narodne iz Kokošar-jeve zbirke v E. Adamičevi priredbi. Vodi ravnatelj Albin Pajovič — 21.15 Podoknice (plošče) — 21.30 Rad. orkester — 22 Čas, vreme, poročila, spored — 22.15 Rad. orkester.
Drugi programi
Sreda, 1. septembra: Belgrad: 20 Arije — 20.30 Humor — 21.30 Narodne pesmi — Zagreb: 20 Ljubljana — Dunaj: 19.25 Simfonični koncert — 20.45 Plošče — 21.45 Violina — 22.20 Plesna glasba — Budimpešta: 19 Ciganska glasba — 20.50 Operni orkester — 22.20 jazz 23.10 Plošče — Trst-Milan: 17.15 Plesna glasba — 21 Igra — Rim-Bari: 21 Pihala — Praga: 19.35 Pester program — 20.50 Orkestralni koncert — Varšava: 21 Chopinov koncert — 22 Salonski jazz orkster — Hamburg: 19 Plesna glasba — 22.10 Narodne pesmi — 20.35 Beethovnova II. simfonija — 21 Schillerjeva tragedija »Don Carlos«
Za trenutek dobre volje
Neki govornik se je v začetku svojega govora takole opravičil: »Gospoda, prav tako se počutim, kakor človek, ki je prišel k zdravniku in ga prosil: »P-p-prosim, g-g-gospod doktor, da b-li-bi me p-p-pregledalik, pa ga je zdravnik vprašal: »Kaj vedno tako jecljate?* >Ne, ne v-v-vedtio! S-s-sauio k-kadar g-g-govorim.«
Jesenski velesejem
Kako se urejajo listi in sklada svinčeni stavek v strani boste videli na razstavi slovenskega novinarstva. V posebnem paviljonu velesejma bo prikazan ves nastanek lista, od rokopisa preko stavnega stroja, vlivanja naslovnih črk do tiskanja lista »Ljubljanskih novic«. Videli boste urednika in meterja pri delu ter lahko presojali, kako ogromno delo je bilo izvršeno v 140 letih, da je površina urejenih svinčenih strani narasla do števila 2,754.980 strani. Še pred 50 leti so uredniki sestavili povprečno 10.000 strani na leto, 1. 1897 že 30.000. Ko so v novem stoletju prišli v naše tiskarne moderni tiskarski stroji in je število či-tateljev zmerom bolj raslo, je tudi uredniški posel zavzel vedno večji obseg. L. 1907 so uredniki sestavili in uredili že 42.000 strani, 1. 1912 pa (32.000. Med vojno se je uredniško polje sicer skrčilo na
42.000	strani, skokoma pa se je dvignilo po vojni in doseglo 1. 1924 že 120.000 strani. Tik pred za-tretjem primorskega tiska je bilo delo slovenskih novinarjev na višku in beležilo 1928 rekordno množino 125.000 urejenih.strani.
Indijska razstava
na velesejmu
Kače velikanke — pitoni. Naj omenimo poleg drugih čudes indijske džungle, ki jo bomo imeli priložnost videti na veliki misijonski razstavi na velesejmu (paviljon »G«), njene strahotne prebivalce, ki se skrivajo med pisanimi lijanami, na deblih orjaških dreves — pitone ali udave (Py-thon molurus L.). Tudi ti so preromali dolgo pot iz Indije v^ Ljubljano, da nam predstavijo svojo čudovito deželo, tako pestro in čarobno. Pitoni so največje kače Prednje Indije in Ceylona, pravi orjaki, do 4 m dolgi. Na zadnjem koncu imajo neznatne ostanke ekstremilet (nog) v obliki kaveljcev, kar je ena izmed posebnosti te vrste kač. Rep služi pitonu za prijem na deblu ali veji, če se zviška vrže na žrtev. Njene žrtve so ptice in sesalci, zlasti mlade gazele, antilope in druga parkljafa divjad. Svoj plen ovije z životom, da se ne more ganiti in ga počasi požre. Vsako ne-preveliko žval more zadušiti že s svojim stiskom, prav tako tudi človeka; tako izredno moč ima v svojih mišicah. V ujetništvu so jo opazovali, da je pojedla celo vrsto nekih ovac, 4, 11 do 17 funtov težke, ki so imele še 3—7 cm dolge rogove. To ni prav nič čudno, ker ima piton zelo raztegljiva usta, ki jih more precej povečati naprej in na strani, prav tako ima podaljšan želodec. Zobe ima obrnjene navznoter in v več vrstah. Njemu sorodni piton (Python bivallatus Schl.) živi na Javi v Zadnji Indiji in Južni Kini ter doseže dolžino 10 m. Hagenbeck je opazoval, da vzdrži 25 mesecev brez hrane. Ujet sploh nerad prime za hrano. Tudi to kačo bomo videli, lepo preparirano, na velesejmu v indijski misijonski razstavi, na kar vse obiskovalce posebej opozarjamo.
Seveda ne za navadno obleko, ampak za potapljaško! Do sedaj je bil mraz zelo resna ovira za potapljače, da niso mogli ostati pod vodo dalje, kot bi drugače lahko in da so bili zaradi mraza mnogo bolj neokretni, kot so že tako. Sedaj je pa neki Francoz iznašel potapljaško obleko iz dveh plasti, med kateri dovajajo po posebni cevi iz površja toplo vodo, ki kroži po obleki in omogoča potapljaču večjo gibčnost in daljše bivanje pod vodo. Če postane prevroče, potapljač lahko sporoči in njegovim željam je ustreženo.
Na barikadah Šanghaja. Francoski vojaki branijo
Lepa zgleda hvaležnosti
Hvaležnost je menda lastnost, v kateri se bolj odlikujejo živali kot ljudje. Vendar imamo tudi nekaj lepili zgledov človeške hvaležnosti.
Leta 1834 je prišel v neko ribiško naselbino v Ameriki protestantovski pastor Wiseman. Ker je imel zelo pičlo plačo, so ga njegovi verniki kljub svojim slabim razmeram velikodušno podpirali. Letos pa, čez več kot sto let, je poslal vnuk onega pastorja, ki je svojim potomcem zabičal, naj se, kadar jim bo sreča v življenju mila, spomnijo svojih dobrotnikov, občini kakih 80.000 din, ki naj se porazdele med njene najrevnejše prebivalce.
Drug tak zgled hvaležnosti je neki Fergusson iz Anglije, ki se je 1. 1876 z nekaterimi potniki rešil iz razbite ladje. Po desetdnevni blodnji po morju se je Fergusson spustil v morje z vzklikom: »Zbogom! Umiram od žeje!« Clough pa ga je potegnil nazaj v čoln in mu dal zadnje kapljice vode iz svoje čutare. Drugi dan jih je našla in naložila neka ladja ter spravila na varno.
Clough je že ostarel ter v precejšnji bedi preživljal zadnje dni svojega življenja v Avstraliji. Nekega dne pa nenadoma dobi 1000 funtov (čez
200.000	din), katere mu je zapustil njegov nekdanji rešenec Fergusson.
Prizor s čudne tekme, kakršne prirejajo na Angleškem. Tekmujejo namreč v tem, kdo ima močnejši glas. Zmage t alec postane klicar, kakršne imajo po nekaterih angleških mestih, da javljajo ljudem pomembnejše novice.
Neki zamorski mornar je bil sprejet v bolnišnico v Zadnji Indiji, pa je kmalu ozdravel. Vendar se mu je bolnišnica tako priljubila, da je zlepa ni hotel zapustiti in se znal tako potvarjati, da mu zdravniki niso mogli do živega.
Nato pa pride nov zdravnik in ko zve za tega čudnega bolnika, gre naravnost k njemu in ga
del mesta, kjer živi veliko število Francozov.
začne meriti. Črnec z zanimanjem opazuje merjenje in vpraša, čemu to.
»Imeti hočem mero za krsto,« je rekel zdravnik, »ker smo spoznali, da ne moreš več ozdraveti in ker smo preveč usmiljeni, da bi te puščali še naprej v takih bolečinah!«
Še istega dne je mornar zapustil bolnišnico.
Mlad advokat je imel svoj prvi govor kot branilec nekega kmeta, ki je tožil železniško upravo, ker mu je vlak povozil 24 prašičev. Da bi povda-ril ogromno škodo in o njej prepričal porotnike, je rekel: »Štiri in dvajset prašičev, gospoda!-Pomislite, štiri in dvajset prašičev! Dvakrat več kot jih sedi na porotniških klopeh!«
Raztresen gospod je stal v tramvaju, se z eno roko držal za jermen, v drugi pa je imel kakega pol ducata zavitkov. »Vam lahko kaj pomagam?,« ga vpraša uslužni sprevodnik.
»Da. Primite za tale jermen, da bom lahko segel v žep po denar za voznino!«
R. L Stevenson:	14
Skrivnost dr. Jekylla
Poole, ki je vso pot hitel korak ali dva pred njim, je nenadno obstal sredi pločnika in kljub rezkemu vremenu snel klobuk ter si otrl čelo z rdečim robcem. Toda teh potnih kapelj ni rodila naglica teka, marveč so bile izraz daveče muke. Njegov obraz je bil upadel in glas je donel raskavo ter zmoljeno, ko je dejal:
»No, gospod, zdaj bi bila tu. Bog daj, da se ni zgodilo nič hudega.«
»Amen, Poole,« je dejal odvetnik.
Služabnik je nato zelo previdno potrkal. Vrata so se odprla, kolikor je dopuščala varovalna verižica in od znotraj je nekdo vprašal: »Ali ste vi, Poole?«
»Prav, čisto prav,« je odvrnil Poole, »odprite vrata!«
Soba ob vratih, v katero sva najprej stopila, je bila močno razsvetljena. Bilo je zelo zakurjeno in okrog kamina so stali tesno stisnjeni, kakor čreda ovac, vsi posli, moški in ženske.
Ko je sobarica zagledala mr. Uttersona, je izbruhnila v histerično tarnanje in kuhar je pridirjal k njemu s krikom:
»Hvala Bogu! To je mr. Utterson,« in zdelo se je, kakor da ga hoče objeti.
»Kaj pa je, kaj pa vendar je! Zakaj ste vsi tu?« je vprašal odvetnik zadirčno. »To se ne spodobi, to ni prav. Gospod tega ne bo odobraval!«
Poole je dejal:
»Vsi se boje.«
Sledila je globoka tišina, nihče ni ugovarjal, le dekle je zdaj glasneje ihtelo.
»Drži gobec!« je zarjovel Poole z besnim glasom, ki je pričal o tem, kako so razdraženi njegovi živci. In res,, ko je dekle tako nenadno ojačilo svojo tožbo, so se vsi obrnili in s tesnobno napetimi obrazi strmeli na notranja vrata.
»Daj mi svečnik!« je nadaljeval hišnik in se obrnil h kuhinjskemu vajencu, »potem bomo namah prišli stvari do dna.«
Potem je prosil mr. Uttersona, naj gre za njim in je odkoračil po poti do vrta za hišo.
»Prosim, gospod,« je rekel, »hodite tako tiho, kolikor morete. Rad bi, da bi slišali, toda, da vas ne bi nihče slišal. In poslušajte me, gospod Ce bi vas morda pozval, da pridite noter, tega nikar ne storite!«
Živci mr. Uttersona so pri tem nepričakovanem koncu dobili tak sunek, da je komaj še ohranil duševno ravnovesje. Toda zbral je ves pogum ter šel za hišnikom v laboratorij skozi zgradbo in skozi predavalnico, polno navlake zabojev ter steklenic do vznožja stopnic.
Tu mu je Poole dejal, naj obstane na eni strani in posluša, sam pa je postavil svečnik na tla, zbral vso svojo odločnost ter s težavo stopil po stopnicah in z malce drhtečo roko potrkal na rdeče prevlečena vrata delovne sobe.
»Gospod, mr. Utterson bi vas rad obiskal.«
Hkrati pa je dal odvetniku z močnimi gibi razumeti, naj le dobro pazi.
Od znotraj je odgovoril jokav glas:
»Povej mu, da ne morem videti nikogar.«
»Hvala, gospod,« je dejal Poole z nekakim zmagoslovnim zvokom v glasu. Potem je vzel svečnik in odpeljal mr. Uttersona čez dvorišče nazaj v veliko kuhinjo, kjer je dogorel ogenj in so se po tleh preganjali ščurki.
»Gospod,« je dejal in pogledal mr. Uttersona v oči, »ali je bil to glas mojega gospoda?«
»Zdi se mi zelo spremenjen,« je odvrnil odvetnik sicer zelo bled, a je kljub temu vratarju vrnil pogled čisto trdno.
»Spremenjen? Da gotovo, to tudi jaz mislim,« je odvrnil hišnik. »Saj sem dvajset let v hiši tega moža, pa da bi se dal preslepiti o njegovem glasu? Ne, gospod. Moj gospod je izginil! Že pred osmimi dnevi so ga ubili, tedaj, ko sva ga slišala, kako je klical božje ime. In kdo tiči namesto njega notri? In zakaj je kar tam notri? To so stvari, ki vpijejo do neba, mr. Utterson.«
»To je čudna zgodba, Poole. To je skoraj neka divja zgodba, moj ljubi mož,« je dejal mr. Utterson in sc vgriznil v prst. »Recimo, da bi bila stvar taka, kakor domnevate vi, recimo. Da so dr. Jekylla — no dobro, da so ga pač umorili. Toda, kaj naj bi dajal morilcu povod, da bi ostal tam? To ne drži, zato ni nobenega pametnega razloga.«
»No dobro, mr. Utterson, vi ste gospod, ki ga je težko zadovoljiti, toda jaz bom kljub temu storil to,« je odvrnil Poole. »Vedeti mo-
rate, da je ves zadnji teden on ali tisto, karkoli že živi v oni sobi, živelo tam. Noč in dan je vpilo po nekakem zdravilu in se moglo nanj spomniti. Včasih je bilo to tako kakor je delal on, kakor je delal pokojni gospod: pisal je svoja povelja na kos papirja in papir zagnal na stopnice. Ves pretekli leden nismo videli drugega kakor to, nič razen takih listkov in zaklenjenih vrat in jedi, ki smo jih postavili tja, da jih je tisto bitje na skrivaj vzelo notri, kadar ni nihče gledal. Lepo, gospod, vsak dan, da tudi dva ali trikrat na isti dan so prihajala povelja in pritožbe in me gonila v besni naglici do vseh lekarnarjev po mestu. Vsakokrat sem prinesel zahtevano stvar. Potem je prišel nov papir, ki mi je veleval, naj jo nesem nazaj, ker baje ni čista in novo povelje za drugo trgovino. To zdravilo, tisto bitje tamle, preklemano nujno potrebuje, gospod, pa naj bo to že karkoli.«
»Ali imate še katerega od teh listkov?« je vprašal mr. Utterson.
Poole je segel v žep in potegnil iz njega zmečkan papir, ki ga je odvetnik tik ob sveči skrbno pregledal. Vsebina se je glasila takole:
»Dr. Jekyll se Messrs. Maw najvdanejše priporoča. Žal vam mora zagotoviti, da je bila vaša zadnja poskušnja nečista in za njegovo trenutno potrebo docela neuporabna. Leta 18.. je dr. Jekyll kupil od vas precejšnjo množino tega. Prosim vas zdaj, da z vso skrbjo iščete in če je še kaj iste kakovosti kje v trgovini, da mu takoj pošljete. Stroški ne pomenijo nič. Za dr, Jekylla je ta stvar tako pomembna, da je ni moči pretiravati.«
»Slovenjki dom« Uhaja raak delavnik oh IS Mesečna naročnina U Din ea inozemstvo 29 Din Uredništvo: Kopitarjeva alies (VTIl Telefon 299« to 2996, Upravni Kopitarjeva k.
Telefon 3S91 Za Jugoslovane ko tiskarno t Ljubljani: K_ Ce& Izdajatelji Ivan Bakoveo. Uredniki Joie Košiče k.