•»oSfnlna nlnJ^na v ?oiorfnL
Leto XI., št. 280
Ljubljana, sreda 3. decembra 19JW
Cena 2 Din
Lpravništvo: Ljubi iaDa. Knafljeva ulica 5. — TelefoD št 3122. 3123, 3124 3125 3126 Inseratm oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ul - Tel 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta it 13 — Teleton št 2455 Podružnica Celje; Kocenova ulica
5t 2 - Telefon št 190 Račun- dp pošt ček zavodih: Ljub' Ijana št. 11842 Praha cislo 7R1S0 \.V;en «» 105 241
Naročnina znaša mesečno 25. za inozemstvo 40.— Din
Din.
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5 Telefon št 3122. 3123 3124 3125 in 312o Maribor: Aleksandrova cesta 13 'le»
lefon št 2440 (ponoči 2582j. Celje: Kocenova ul 3 Teleton št 190
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu
riining uzakonil
sanacijski načrt
Dolgotrajna seja Briiningove vlade — Hindenburg odobril uzakonitev sanacijskega programa s pomočjo
zasilnih odredb
Berlin, 2. decembra, d. Dr. Brunlngova vlada je sklenila na seji, ki jo je imela v nedeljo popoldne in ki je trajala nepretrgoma 12 ur, da bo izvedla program za sanacijo nemških državnih financ s pomočjo zasilnih odredb. Po seji vlade, ki se je končala nekaj pred 3. uro zjutraj, se je podal državni kancelar dr Briining s finančnim ministrom Dietrichom v kancelarsko palačo, kjer so se vršila med njima še ožja posvetovanja.
Včeraj popoldne je bil državni kancelar Briining v avdijenci pri državnem predsedniku Hindenburgu, kateremu je podal toč-3io poročilo o poteku seje vlade. Na podlagi tega poročila je predsednik Hindenburg pristal na to. da bo podpisal sanacijski program.
Podpis sanacijskega programa je izvršil predsednik Hindenburg sinoči. Med podpisanimi zakoni manjkajo samo trije, ki pa bodo poznej predloženi državnemu zboru. Sanacijski program obstoji namreč lz 28 zakonskih predlogov od tega imajo trije tak značad, da pomenjajo stvarno spremembo ustave in se je vlada zaradi tega odločila izvesti njihovo vzakonjenje edino s pristankom zbornice. Ti trije zakonski na-
črti se tičejo finančne izenačbe med državo in deželami, dalje zakon o omejitvi nepotrebnih izdatkov v deželah in občinah in tretjič zakon o štednji.
Vlada se je odločila za uzakonitev sana ciiskega programa s pomočjo zasilnih odredb, ker je resno dvomila o tem. da se Ji bo posrečilo zbrati za spregem vseh 28 za konskih načrtov potrebno večino v držav nem zboru Dalje pa je bilo razpoloženje med strankami tudi tako. da je bilo pričakovati tudi v najboljšem slučaju zelo dolgotrajno debato med katero bi gospodarstvo v naprej hiralo.
Z zasilnimi odredbami vzakonjeni sanacijski program bo predložen takoj državnemu zboru, v katerem bodo desničarske stranke in komunisti brez dvoma zahtevali, da se ta sanacijski program ukine. Najbrže se bo Se tekom sobote vršilo glasovanje o tem predlogu. Odločitev o usodi vlade in pa sanacijskega programa bo ležala takrat vsekakor v rokah socialistov, ki bodo najbrže glasovali proti desničarskemu in komunističnemu predlogu ter na ta način omogočili vladi nadaljnji obstoj ln preprečili eventuelni razpust državnega zbora ali celo kake težje posledic«
Sklicanje splošne razorožitvene konference
Dan sklicanja bo že določil sedanju - Konferenca
Berlin, 2. decembra, d. Nemški listi
objavljajo iz ženevskih diplomatskih krogov poročilo, da je bil dosežen med diplomati zbranimi na pripravljalni raz-orožitveni konferenci sporazum o sklicanju velike splošne razorožitvene konference. Konferenca se bo vršila na Dunaju.
Dan sklicanja splošne razorožitvene konference bo najbrže že določen^ na januarskem zasedanju Sveta Društva narodov Baje ie večina delegatov razpoložena za to, da bi se splošna razoro-žitvena konferenca sestala 1. februarja 1932. Konferenca bo delala do sredine poletja, nakar bo nekaj mesecev preložena in se bo jeseni zopet nadaljevala do zaključka obširnega programa. Splošna razorožitvena konferenca bo .ena največjih konference, kar se jih je vršilo doslej v zgodovini. Na njej bo zastopanih 60 držav z delegacijami, ki bodo močne od 50 do 60 oseb. Baš zaradi tega je bilo brez posebnih težkoč sklenjeno. da se splošna razorožitvena konferenca ne bo vršila v Ženevi, kjer bi primanjkovalo prostora za nastanitev članov posameznih delegacij. Na Dunaju bi se vršila konferenca v dunajskem
svet DN na januarskem zase sestane na Dunaju
dvoru, kjer je na razpolago dovolj velikih in obširnih dvoran.
Ženeva, 2. decembra, s. Ženevski pripravljalni razorožitveni odbor je danes brez debate odklonil predlog Nemčije ? naj se prepove vsako napadalno orožje. Načrt o razorožitveni pogodbi vsebuje tudi določbo. s katero se države obvezujejo, da ne bodo v slučaju vojne uporabljale kemičnega orožja. K temu je stavil grof Bernstorff dodatni predlog, naj se prepove tndi drugo napadalno orožje in njegovo izdelovanje. V svoji utemeljitvi je grof Bernstorff opozarjal na to, da odklanja Kelloggov pakt na svečan način vše napadalne vojne. Logična dopolnitev tega pakta, ki leži samo v prepovedi vsakega napadalnega orožja, pa se še ni našla.
Odbor se sploh ni spustil v debato o tem nemškem predlogu ter ga je odklonil z desetimi proti dvema glasovoma Nemčije m Rusije. Trinajst članov se je vzdržalo glasovanja.
Berlin, 2. decembra, s. Nemško - "jacijo-nalna frakcija je poslala pruskemu deželnemu zboru predlog, v katerem poziva prusko vlado, da pozove državno vlado, naj nemudoma sporoči državam, bivšim sovražnicam, da Nemčija zahteva sedaj za sebe popolno svobodo glede oboroževanj, ker so države, bivše sovražnice, odklonile splošno razorožitev.
Cilj italijanske zunanje politike
Z aktivnostjo v zunanji politiki hoče prikriti notranjo
gospodarsko krizo
Berlin, 2. decembra. M. Povodom nedavnega poseta turškega zunanjega ministra v Rimu poroča rimski dopisnik »Berliner Tagebiatta« svojemu listu:
»Italija izkorišča vsako priliko, da pokaže svetu, da sta ne samo Bolgarija in Madžarska, marveč tudi Grčija in Turčija pod njenim vplivom in da tvorijo vse štiri države pod italijanskim vodstvom vzhodni blok proti Jugoslaviji in francoski politiki na Balkanu. Tudi sestanek Litvinova in Grandi.ia v .Milanu ter potovanje Litvinova v Berlin. kjer se je malo poprej mudil tudi grof Bethlen. služijo temu cilju. Italija
je zaradi svojih izdatkov za armado, ki požro 30 odstotkov celokupnih državnih izdatkov, v zelo kritičnem finančnem položaju. To vedo tudi v Franciji, kjer prav tako ni nikaka tajnost, da se da doseči cilj tudi na ta način, če se pusti Italijo, da sp oborožuje tako dolgo, dokler ne bo gospodarsko propadla. Gospodarska kriza bo slej ali prej prisilila Italijo, da omeji svoje oboroževanje. Zaradi tega si Italija baš prizadeva ustvariti v inozemstvu z vestmi o snovanju raznih Franciji nasprotnih zvez vtis, da je gospodarsko močna in popolnoma neodvisna od zapadnih velesil.
"M-"*
Washington, 2. dec. AA. Predsednik Ze-dinjenih držav Hoover je imel sestanek z voditelji demokratske in republikanske stranke. Na sestanku so razpravljali o skupnih ukrepih za olajšanje sedanje gospodarske krize. Sklenili so ustanoviti poseben odbor, ki bo zahteval, naj se potrdi najetje državnega posojila v znesku ene milijarde dolarjev za nove stanovanjske in cestne gradnje, ter za regulacije rek.
VVashington, 2. dec. AA. Včerajšnja otvoritev kongresa je bila v znamenju dobrohotnega razpoloženja med republikanci in demokrati. Javnost se nadeia, da bo to razmerje trajalo vsaj dotlej, dokler ne bodo sprejeti potrebni ukrepi za olajšanje gospodarske depresije in omiljenje brezposelnosti. Poslanci niso bili vznemirjeni zaradi komunističnih izgredov pred Kapitolom, ki so bili včeraj. V spodnji zbornici pa je bil vložen predlog, ki predvideva popolno ukinitev priseljevanja iz Rusije. To je ukrep, ki mu bodo sledili še drugi in ki naj omeji »Rdečo agitacijo«.
NOVE TEŽKOČE V AVSTRIJI
Poostritev spora med Seiplom in Schobrom — Vlade še niso mogli sestaviti - Poraz krščanskih socialcev na otvoritveni seji novega
parlamenta
Duna], 2. decembra. Ko je bil v soboto predarlski deželni glavar dr. Ender ooverjen s sestavo nove vlade, je vladalo splošno prepričanje, da bo vladna kriza v najkrajšem času rešena na bazi sporazuma, doseženega med krščanskimi socialci in Schobrovim blokom. Proti pričakovanju pa so nastopile nove komplikacije, ki jih ie izzvalo desničarsko Seiplovo krilo. To bi bilo. ako bi došlo do realizacije sporazuma, potisnjeno ob stran in oslabljeno tem bolj. ker bi s heimwehrovci. ki v nobeni vladi ne bi bili zastopani, izgubilo svojo najjačjo oporo. Zato so naenkrat iznova nastopili z zahtevo, da morajo heim-wehrovci ostati v vladi.
Schober je to zahtevo odločno odklonil. Razmerje med njim in Seiplom se je zaradi tega tako zaostrilo, da je Schober nastopil sploh proti vsakemu sodelovanju s Seiplom in zlasti ni hotel niti slišati o tem, da bi Seipel ostal zunanji minister.
Dr. Ender je včeraj in danes konferi-ral ves dan z voditelji posameznih skupin. Posebne težave povzroča tudi vprašanje predsednika novo izvoljenega narodnega sveta. Na to mesto reflektirajo tako krščanski socialci kakor socialni demokrati. Schobrova skupina zastopa mnenje, da mora nova vlada že na zunaj pokazati, da hoče v državi red in mir ter da ne želi prelomiti s starim običajem, po katerem pripada mesto predsednika narodnega sveta najmočnejši stranki. Zato tudi na današnji otvoritveni seji parlamenta še ni prišlo do njegovega konstituiranja, čeprav so ga hoteli krščanski socialci izsiliti in s. tem postavili liberalne skupine pred alternativo. da se takoj odločijo ali za nje ali pa za socialiste. To namero so preprečili socialisti sami, ki so s svojimi glasovi pripomogli, da je bil sprejet od-goditveni predlog, stavljen od Schobro-vesa bloka.
Duna], 2. decembra, s. Do kasnega večera pogajanja za razjasnitev peroža-ja niso nič napredovala. Momentano je v razpravi nov predlog, ki je bil od kr-
ščanskih socialcev stavljen Schobrove-mu bloku. Po tem predlogu naj bi dr. Schober postal podkancelar ter prevzel zunanje ministrstvo, obenem pa bi bil tudi vrhovni šef varnostne službe avstrijske republike. Landbund bi dobil notranje ministrstvo, čegar kompeten-ca pa se bi razširila. Nove agende notranjega ministrstva bi se tikale upravne reforme, štednje in gospodarske obnove. Velenemci bi dobili pravosodno ministrstvo za katero prideta v poštev dr. Waber ali dr. Schiirff.
Kakor se doznava, tudi designiranemu zveznemu kancelarju dr. Enderju ni po godu dejstvo, da se pogajanja tako zavlačujejo. Govori se, da ne bo več gledal tega zavlačevanja, temveč da bo odložil svoj mandat ter se vrnil na Pre-darlsko.
Prva seja novega parlamenta
Dunai, 2. dec. s. Danes se je po določbah ustave sestal novoizvoljeni avstrijski parlament k svoji prvi seji. Začetek seje se je zakasnil, ker se je prej vršila konierenca voditeljev strank o sestavi predsedstva novega parlamenta. Ker na konferenci ni bilo mogoče doseči sporazuma, se je zato zakasnila tudi otvoritev seje. Konferenca je končala brez rezultata.
Na natlačeno polnih galerijah je občinstvo z veliko napetostjo pričakovalo otvoritve parlamenta. Več sto oseb, ki so prosile za vstopnice, je moralo oditi, ker ni billo več prostora. Tudi diplomatske lože ter lože zveznih svetnikov (senatorjev) in novinarjev so bile prenapolnjene.
Kot prvi so vstopili v dvorano krščanski socialci, ki so imeli v gumbnicah bele na-geljčke. Skrajna desnica, na kateri so v prejšnjem parlamentu sedeli tudi krščanski socialci je bila rezervirana za poslance Heimatbloka. Takoj za krščanskimi socialci so prikorakali v dvorano člani Schobrove-ga bloka, ki so imeli v gumbnicah plavice. Na čelu skupine je prišel dr. Schober. Socialni demokrati s svojimi novimi ženskimi članicami so imeli v gumbnicah rdeče na-geljčke. Nato so prišli člani Landbunda,
Skopski omladinci pomiloščeni
Nj. Vel. kralj je pomilostil zapeljane dijake, ki so bili L 1927. obsojeni v Skoplju zaradi veleizdaje
Demokrati bodo začasno podpira!! Hooverja
Skupna fronta demokratov in republikancev v borbi za omiljenje gospodarske krize in brezposelnosti
Washington, 2. dec. Včeraj je pred ameriškim kongresom demonstriralo 600 komunistov. Nosili so napise, v katerih so zahtevali izpustitev političnih kaznencev in druge stvari Ko je policija skušala raztrgati napise, je nastala med demonstranti in policisti- ogorčena borba. Končno je policija pričela metati bombe za solzenje. Ranjenih je bilo več oseb. Policija je aretirala 6 demonstrantov,	.
Tardieu ne bo popusti!
Pariz, 2. dec. AA Listi priobčujejo po« ročila o razgovorih, ki so bili včeraj med poslanci v parlamentu in naglašajo. da so govorice o tem, da bo vlada podala ostav« ko, brez osnove.
»Le Mat'n« pravi, da sedanji predsednik francoske vlade Tardieu ne spada med one. ki bi metali puško v koruzo in ki bi
Idezertirali. Listi pa pripisujejo velik pomen inter« ; pelaciiski debati, ki bo v četrtek v senatu i o splošnem političnem položaju. Bitka bo resna.
Beograd, 2. decembra, M. Včeraj na narodni praznik drie 1. decembra, je N]. Vel. kralj podpisal ukaz, s katerim se oproščajo nadaljnjega izdrževanja kazni dijaki, obsojeni 10. decembra 1927 v Skoplju zaradi veleizdaje in zaprti v niški kaznilnici. Amnestirani so: Sterija Bazdovič, Boris Svetijevič, Boris Andrijevič-Miševič, Todor Ričevio, Dimitrije Necevič, Jovan Šopovič in Dimitrij Djuzelovič, ki so bili obsojeni po zakonu o zaščiti države na 5 do 20 let robije.
Amnestija omladincev, obsojenih v tako zvanem skopskem procesu, bo izzvala v vsej jugoslovenski javnosti največje zadovoljstvo. Zadovoljstvo je tem večje, ker so oproščeni nadaljnje kazni omladinci, ki so sicer zagrešili najtežje zločine zoper domovino, toda ne iz lastne pobude, marveč zapeljani po veščih intrigah temnih elementov, ki so z lažnimi idejami spravili mladino v zmoto. Znano je, da so makedon-stvuiušči poskušali na vse načine spraviti našo državo v slabo luč. Ni jim zadostovalo, da so pošiljali zločince pre-
ko meje in uprizarjali atentate in umore. Spravili so se celo nad srednješolsko in visokošolsko omladino, ki je vselej dovzetna za prikupljiva gesla in ideje. Ko so jih imeli v svojih mrežah, so jih cinično ovadili našim oblastem, da bi mogli proces proti tem žrtvam svojih intrig predstaviti v nepoučenem inozemstvu kot nasilje, ki ga vrše jugoslovenske oblasti nad makedonskim živ-ljem. Krivda obtožencev ie bila dokazana in našim oblastem ni preostajalo drugo, kakor da so postopale po določbah zakona.
Sedaj je Nj. Vel. kralj s svojim ukazom velikodušno odpustil tem zapeljanim omladincem nadaljnjo kazen in jim dal možnost, da uvidijo svojo zmoto in postanejo zopet verni sinovi svojega naroda. Osvobojeni omladinci, ki pač niso pričakovali take milosti, so sprejeli kraljevo plemenito gesto z globoko hvaležnostjo in enodušno izjavili, da se ne bodo nikdar vec dali zapeljati, marveč da bodo zvesto služili veliki jugoslovenski domovini in svojemu plemenitemu kralju.
Zopet političen umor sredi Sofije
Ubit je bil vodilni član protogerovcev, ki je veljal za desno roko zunanjega ministra
Sofija, 2. decembra. M. Sredi Sofije ie bil v pretekli noči izvršen nov umor, ki ga imajo na vesti makedonstvujušci; V ulici Rujen je bil ustreljen iz karabin-ke znani voditelj protogerovcev Naum Tomalevski. Tomalevski je bil eden izmed vodilnih članov in ideologov ma-kedonstvujuščih ter desna roka zunanjega ministra. Splošno vlada prepričanje, da je smatrati njegov umor za maščevanje pristašev Vanče Mihajlova zaradi sodbe, ki je bila nedavno izrečena v procesu proti morilcem Pundeva Vanče Mihajlov. ki je bil obtožen kot iniciator tega umora, je bil oproščen. V vrstah njegovih pristašev zaradi tega naglašajo. da so dobili pristaši Vanče Mihajlova zopet proste roke za svojo akcijo ter da se bodo maščevali nad vsemi svojimi nasprotniki. Opozicijski
Štajerci v sivih, Korošci pa v rujavih jopičih. Kot zadnji so vstopili v vojaški vrsti heimwehrovski poslanci, osem po številu, z ministrom grofom Star' embergom in dr. Hueberiem na čelu. Bili so oblečeni v heimwehrovske uniforme z vojnimi in drugimi redovi in s heinnvehrovskimi klobuki. Kakor na komando so zasedli svoja mesta. Kot prvi in edini poslanec je pozdravil grofa Starhemberga in njegovo mater, ki je bila na galeriji posl. dr. Seipel.
Podpredsednik razpuščenega parlamenta, socialni demokrat Eldersch, ki pa ni imel rdečega znaka svoje stranke, je otvoril sejo ter ie najrrej počastil spomin pokojnega podravnatelia parlamentarne pisarne Bru-ner.ia. Njegov govor ie zbornica poslušala stoje. Nato so poslanci prisegli po predpisih ustave. S tem je bil prav za prav dnevni red današnje seje izčrpan, ker se konstituiranje zbornice zaradi nerešenega vprašanja predsednika ni moglo izvršiti. Kljub temu so krščanski socialci zahtevali, naj se vrše volitve, ker so hoteli velenemce in agrarce prisiliti, da se odločijo, pri čemer so seveda računali, da si ne bodo upali glasovati za socialiste. Poslanec Straffner pa je kot predsednik gospodarskega bloka, predlagal, nai se zbornica konstituira šele na prihodnji seji. Pri glasovanju je bil Straffnerjev predlog sprejet z glasovi socialnih demokratov in Schobrovega bloka proti glasovom krščanskih socialcev in Heimatbloka. Predsednik Eldersch je nato naznanil, da ie prihodnja seia sklicana za četrtek ob 13. uri z dnevnim redom: konstituiranje Narodnega sveta.
Ob zaključitvi seje so bili z druge galerije vrženi v dvorano povezani šopi šib, na katerih so bili privezani s črnimi trakovi listki z napisi: »Čvekajte le dalje, ljubi ljudje! Mi fašisti ne čvekamo, temveč delamo in ustvarjamo!« Mladega moškega, ki je metal te svežnje, so aretirali ter izročili komisarijatu parlamentarne policije. Ko je stal v predsobi komisariiata, sio ravnokar prikorakali mimo poslanci Heimatbloka v svojih uniformah. Aretirani ie dvignil svojo desnico k fašističnemu pozdravni, heimve-rovski poslanci so mu odgovorili na isti način. Drugi heimwehrovec, ki je tudi metal šibe v dvorano, je ušel.
listi obširno komentirajo ta umor sredi prestolnice iri pozivajo vlado, naj končno napravi red.
Turški zunanji minister v Sofiji
Sofiji, 2. decembra. AA. Semkaj je prispel iz Rima turški minister za zunanje zadeve Ruždi-bej. Na postaji so ga sprejeli minister za zunanje zadeve Burov in drugi bolgarski dostojanstveniki. Danes bo minister Ruždi-bej obiskal predsednika bolgarske vlade Ljap-čeval.
SovjetSko-kitajska konferenca
Moskva, 2. decembra AA, Prihodnja in tajsko-sovjetska konferenca se bo vršila 4. decembra v Moskvi.
Važna konferenca v Atenah
Beograd, 2. decembra, M. Koncem tega tedna bo zunanji minister dr. Ma-rinkovič v spremstvu načelnika političnega oddelka zunanjega ministrstva dr. Karoviča odpotoval v Atene, kjer se bo vršila 10. t m. važna konferenca med njim in grškim zunanjim ministrom Mihalokopulosom.
Nj. Vel. kralj o sokolski vzgoji
Beograd, 2. decembra AA. Izvršilni odbor Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije ie imel konec minulega tedna svojo sejo. Po seji sta prvi in drugi namestnik starešine gg. GangI in Paunkovič bila sprejeta v avdijenci od Nj. Vel. kralja, v kateri sta Nj. Vel. kralju predala jubilejno delo o slovanskem Sokolstvu. Nato sta kralju razložila položaj Sokolstva in razvoj njegovih organizacij v državi. V svojem odgovoru ie poudaril Nj. Vel. kralj moralni uspeh sokolskega zleta zlasti med tujimi gosti, posebno med Francozi, ki so z zleta odnesli najboljše vtise. Nj. Vel. kralj je izrazil prepričanje, da se nova jugoslovenska generacija najbolje vzgaja v Sokolstvu.
Nova člana VZS
Beograd, 2. dec. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog predsednika ministr* skega svets generala Petra Živkoviča sta postavljena za nova člana vrhovnega za« konodajnega sveta g. Uroš Desn ca, od» vetnik v Splitu in g. Salih*Baljič, odvetnik v Sarajevu.
Zveza železniških uradnikov se preseli iz Ljubljane v Zagreb?
Zagreb, 2. dec. n. Danes se je vršila v Zagrebu skupščina železniških uradnikov prve in druge kategorije iz zagrebške oblastne uprave. Z zborovanja so bile ocb poslane vdanostne brzojavke Nj. Vel. kra» iju, predsedniku ministrskega sveta in mi» nistru za promet. Sprejet je bil sklep, da se izpopolni oblastni odbor udruženja 9 šestimi novimi člani. Nova skupščina so bo vršila 7. t. m. in bo na njej sprejet sklep, da se prenese centralna uprava, \ i kateri so včlanjeni železničarji iz vse kra» j-- Ijevine, iz Ljubliane v Zagreb, kamor bo premeščeno tudi uredništvo »Glasnika že> : lezniških uradnikov kraljevine Jugosla« viie«
Odlikovanje majorja Sondermajerja
Pariz, 2. decembra AA. Havas poroča, da je predsednik jugoslovenske zrakoplov-ne družbe major Sondermajer imenovan za člana mednarodne športne komisije mednarodne letalske federacije.
češka demokracija o današnjem stanju v Jugoslaviji
Velepomemben govor češkoslovaškega voditelja senatorja Vaclava Klofača o režimu 6. januarja
Praga, 1. decembra.
Po vsej Češkoslovaški republiki je bil letos proslavljen jugoslovenski državni praznik na posebno svečan način. Najuglednejši češkoslovaški listi so objavili članke o pomenu tega dne za bratski jugoslovenski narod, narodne organizacije pa so priredile posebne svečanosti. Zlasti lepe proslave so se vršile v kraiih, kjer delujejo Češko-iugo-slovenske lige. V Pragi je Liga priredila krasno uspel večer, na katerem sta govorila bivši poslanik dr. Tresič-Pavi-čič in generalni direktor čeških drž. gledališč Jaroslav Kvapil. Posebnega pomena pa je bila svečanost, ki jo je priredil klub čsl. narodno-socijalistične stranke v veliki dvorani hotela Huse. Obisk je bil izredno velik. Zaslužni voditelj stranke, senator Vaclav Klofač, je imel pri tej priliki govor, v katerem ni le proslavljal pomena uedinjenja in dal izraza bratski ljubezni češkoslovaškega naroda do jugoslovenskega naroda, temveč je povedal tudi nekaj iskrenih besed o današnji politiki Nj. Vel. kralja.
Izvajanje Vaclava Klofača, ki po pravici slovi kot eden prvih pobornikov narodne in demokratične misli v Češkoslovaški, a tudi kot izvrsten poznavalec prilik v Jugoslaviji, so vzbudila v češkoslovaški javnosti veliko pozornost ter bodo mnogo doprinesla k pravilnemu presojevanju naših razmer v češkoslovaškem narodu. Senator Klofač je m. dr. dejal:
»O Jugoslaviji se dosti govori in piše, pri nas in v inozemstvu. Vse te vesti in informacije je treba sprejemati z veliko rezervo.
Mene ni prav nič strah za Jugoslavijo, da, jaz celo v mnogočem zavidam Jugoslovene. Dobivam stalno podrobne informacije z najrazličnejših strani in bil sem pri nas prvi, ki nisem zameril spremembe, katero so napravili ^ s Sokolom. Nasprotno odobraval sem io. Tudi po katerikoli drugi strani nimam strahu, ker vem, da je v Jugoslaviji dosti in dosti razumnih in potrpežljivih ljudi, ki so spoznali, da je današnje stanje bilo neizogibna solucija. Ti ljudie niso izgubili niti vere, niti glave. Jugo-loveni vidijo tako kakor mi Čehi in Slovaki, da je preporod iz suženjstva v svobodo težak proces in da bodo polnega blagoslova svobode deležni prav
za prav šele naši otroci. Ne gre drugače. Moramo se pomiriti s sedanjostjo, četudi ni popolnoma v skladu z ideali, ki nam jih opisujejo teoretiki v svojih knjigah.
Ni me strah za Jugoslavijo in s^ trdno vero ter mirno gledam v bodočnost ker poznam kralja Aleksandra. Njegov značaj in njegovi nazori so mi porok
uspeha in zmage demokracije. Njegove zamisli so kristalno čiste. Poznam njegovo globoko domoljubje, ki se ne razlikuje od idealnega in nesebičnega domoljubja naših največjih mož. Poznam njegovo dobro voljo in njegove demokratične nazore. Kralj Aleksander je moderen človek, demokrat po prepričanju. On je mnogo bolj voditelj naroda nego vladar, na njem ni sence tega, kar si mi, misleč na Habsburžane, običajno predstavljamo pod vladarjem. Kralj Aleksander je od Franca Jožefa ali od Karla Habsburškega ravno tako daleč, kakor jaz. Primerjal bi ga z našim kraljem Jurijem Podjebradskim. ki pa je prišel iz vrst nad narod postavljene aristokracije, dočim so predniki kralja Aleksandra iz kmečkega rodu. Od 1. 1912., ko so za jugoslovenski narod nastali opasni časi, od najusodepol-nejše dobe sem, vidim kralja Aleksandra na čelu naroda. Visoko cenim, da vidi tudi kralj Aleksander, kakor večina jugoslovenskih narodnih politikov v bratskih odnošajih Jugoslavije in Češkoslovaške fundament jugoslovenske politike. Dinastičnih ozirov nima, njemu gre samo za eksistenco in prospeh države in naroda in za njun napredek. To je dokazal tudi z odločnim nastopom 6. januarja. Samo človek, ki ni objektiven, ne more tega razumeti.«
Klofač je nato podrobno razpravljal o stremljenju kralja za notranje pomirje-nje in o mirovnih ciljih jugoslovenske politike. Zaključil je svoj veliki govor z oduševljeno apoteozo bratskega jugoslovenskega naroda in njegovega kralja. Češkoslovaški narod, ki se je dobro ravnal po geslu »Zvestoba za zvestobo«, koraka roko v roki z Jugoslavijo veliki bodočnosti nasproti, ker velja za oba naroda tudi geslo »Ljubezen za ljubezen«.
Klofačevim besedam je sledilo burno odobravanje. Navzoči so priredili Jugoslaviji, njenemu kralju in narodu navdušene ovacije.
Nov atentat pri Gorici
Manifestacija jugosioveuske misli med našimi rojaki v tuiini
Impozantne proslave narodnega praznika v Jugoslovenskih kolonijah
Lep utis v inozemstvu
Beograd, 2. decembra, r. Impozantnim proslavam državnega praznika v vsej dr= žavi (o čemer je obširneje poročal že »Po* nedeljek«), so se po poročilih, ki prihajajo iz inozemstva, priključile tudS vse jugoslo* venske kolonije v inozemstvu. Posebno slovesno je praznovalo praznik uedinjenja naše delavstvo, ki ga je borba za kruh pognala v tujino. Tudi pri tej priliki je ma* nifestiralo svoje globoko jugoslovensko prepričanje in zvestobo do domovine in kralja. Posebno slovesno so praznovali na= ši rudarji v Franciji, Nemčiji in Belgiji. Kljub hudi eksistenčni borbi so pustili de* lo, šli skupno v cerkev, kjer se je vršila od njih naročena m plačana služba božja, po cerkvenem opravilu pa so imeli slav* r.ostno zborovanje s primernimi nagovori. V vseh večjih centrih so prisostvovali tem proslavam tudi naši poslaniki in kon« zuli. Z vseh takih zborovanj so bile posla* ne Nj. Vel. kralju in ministrskemu pred* sedniku pozdravne brzojavke.
Tudj ameriški Jugosloveni niso opustili te prilike, da obnove prisego zvestobe do*
movini in kralju. V vseh večjih kolonijah so se vršile velike svečanosti. Posebno le* po je bilo zborvanje v Chicagu, od koder je bila poslana Nj. Vel. kralju naslednja brzojavka:
Preko šest tisoč Jugoslovenov mesta Chi-cago in okolice, zbranih v Ashland AuJi-toriu v Chicagu, ki proslavljajo 1. december kot dan osvobojenja in uedinjenja Jugoslovenov, pozdravlja Vaše Veličanstvo kot kralja Uedinitelja in idealnega voditelja jugoslovenske misli, katera zajem-lje tudi v širokih masah jugoslovenske emigracije globoke korenine. Mnogo je doprinesel k temu tudi generalni konzul dr. Kolombatovič. Jugoslovenski emigranti so pripravljeni žrtvovati vse za jugoslovensko edinstvo in napredek Jugoslavije.
Inozemski tisk registrira te manifestacije in soglasno ugotavlja, da se je v dibt novega režima v Jugoslaviji tudi med Jugosloveni v tujini dvignila narodna zavest in solidarnost, kar je le nov dokaz notranje nacijonalie konsolidacije države.
Komunistična zarota v Perziji
London, 2. dec. AA. Po poročilu iz Te* herana so perzijska oblastva odkrila liro* ko razpleteno zaroto. Zarotniki so se gi* bali v ruskih krogih Perzije. Vlada je v zvezi s to zaroto prijela okrog 500 boljše* viških agentov. Velik del prijetih agitator* jev je imel ameriške potne liste.
Usoda drzne letalke
Newyork, 2. decembra AA. Letalko Mil-ler so našli zdravo na otoku Andros. Pogumna letalka je morala pristati v džungli. Zašla je hila v hud vihar, nakar je izgubila orientacijo in porabila ves bencin.
Največja novinska agencija
Berlin, 2. decembra M. Kakor poročajo tukajšnji listi, bo v Amsterdamu osnovano veliko novinarsko poročevalsko podjetje, ki bo spajalo vse obstoječe glavne novinske agencije kakor Havas, Reuter, Wolf, Štefani itd. Podjetje bo skrbelo za to, da se bodo vse važnejše politične, finančne in gospodarske vesti razširjale kar najhitreje z uporabo najmodernejših sredstev. Osnovni kapital bo znašal 250.000 holandskih goldinarjev.
Pred gradnjo največjega parnika
London, 2. decembra AA. Južnoželezni-ška družba je sklenila graditi nov suhi dok v Southamptonu, ki bo dovolj velik za gradnjo novega velikega prekooceanskega parnika, ki bo največji na svetu. Novi parnik bo imel 73.000 ton in bo dolg 1800 čevljev. Gradnja te jgromne ladje bo trajala tri in pol leta. Gradili jo bodo v Cly-debanku. Zaposlenih bo 3000 delavcev.
Ljudsko štetje v Italiji
Rim, 2. decembra AA. Uradni list pri-občuje dekret z navodili o ljudskem štetju, ki bo v Italiji in po italijanskih kolonijah 21. aprila 1931.
Protižidovski izgredi v Romuniji
Bukarešta, 2. dec. č. Sinoči so napravili bukareški študentje izlet v Galac, kjer so priredili velikanske izgrede. Okoli 300 glav broječa množica bukareških študentov je razbijala okna in izložbe židovskih rodbin in trgovin po mestu. Policija je morala naj« odločneje nastopiti, da je zatrla izpade.
Krvavo maščevanje kitajskih piratov
Hongkong, 2. decembra AA. Vlačilec, ki je vlekel ribiško flotiljo v pristanišče, je zadel na mino. Ladja je zletela v zrak. Osemglava posadka je utonila. Mino so položili kitajski pirati. Policija sumi, da gre za maščevanje, ker je družba, kateri pripadajo podobni vlačilci, odbila zahtevo piratov po odkupnini.
Tekme za Schneiderjev pokal
London, 2. decembra AA. »Daily Tele-graph« poroča, da se bodo tekme za Schneiderjev pokal vršile vsekakor prihodnje leto. Letalski krogi računajo, da bodo dotlej izravnana nesoglasja med britskim, francoskim in italijanskim aeroklubom.
Razprava o katastrofi »R 101«
London, 2. decembbra AA Jutri bo sodišče, ki preiskuje vzroke katastrofe zrakoplova »R 101«, nadaljevalo razpravo o tem žalostnem dogodku. Razprava je bila odgodena, da se pojasnijo nekateri vzroki te katastrofe.
Aretacija indijskih zarotnikov
Comilla, 2. decembra AA. Policija je prijela 2 mlada Bengalca v bližini šandpurja, kjer je bil ubit policijski podinspektor. Pri obeh so našli revolverje, bombe in naboje. Osumljena sta, da sta s» udeležila umora policijskega podinspektorja.
Pri Murovici so v nedeljo zvečer neznanci napadli družbo finančnih stražnikov in enega ustrelili — Fašistični Usti zopet vale krivdo na
Rim, 2. decembra. A A. Agencija Štefani poroča, da so snoči v bližini Mu-rovice pri Gorici streljali izza grmovja
s puškami na avtomobil, v katerem se ie vozilo šest carinikov. Finančni stražnik Cesare Rastelli je bil pri tem ubit. Oblasti so podvzele stroge ukrepe, da izslede napadalce. Zločinu pripisujejo političen znača].
Pariz, 2. decembra. AA. Havas poroča iz Rima: Italijanski listi izražajo povodom atentata na avtomobil s 6 italijanskimi cariniki pri Gorici svojo ne-voljo i-n zopet trdijo, da gre za terorističen akt. V zvezi z atentatom je bila izvršena aretacija več oseb. Našli in zaplenili so tudi večjo količino orožja in municije v kraju Murovice.
Trst, 2. decembra M. Prva vest o napadu na finančne stražnike je bila lan-sirana tako, da se je v italijanski javnosti ustvarilo prepričanje, kakor da so napadalci Slovenci. Komentarji fašističnega tiska so popolnoma identični s komentarji ob priliki prejšnjih sličnih dogodkov. V akciji je ne samo policija, marveč tudi fašistična milica, policijski psi in pokrajinski tajnik fašistične stranke v Gorici Avenanti zopet osebno vodi preiskavo. Fašistični tisk po starem običaju napoveduje, da bo preiskava odkrila napadalce, ki so brez dvoma člani »slovenske teroristične organizacije«. To je trdil fašistični tisk tudi ob atentatu v Vrhpolju in pri vseh drugih sličnih incidentih, vendar pa krivci doslej v nobenem primera niso bili izsledeni. Izgleda, da je tudi to samo del velike fašistične akcije za Ita-lijanizacijo ' Julijske Krajine. Fašisti lahko na ta način vrše aretacije na debelo in vodijo preiskave, ki se nikdar ne zaključijo, a jim prožijo možnost, da se znebijo vseh njim neugodnih ele-
mentov, napolnijo ječe in deportirajo
vsakogar, ki jim ni po godu.
O najnovejšem napadu pri Murovici
objavlja fašistični tisk obširna poročila. Listi soglasno ugotavljajo, da se je šest finančnih stražnikov zbralo v neki gostilni v Murovici, kjer so se zabavali do večera, nakar so se odpeljali z avtomobilom proti Goriri. Na potu so naleteli na zasedo, odkoder so začeli neznanci streljati in so pri tem ubili fin stražnika Cesara Rastellia. Napadalci so nato pobegnili. »Piccolo« naglasa, da so se finančni stražniki držali juna ško.
•Eden izmed njih je takoj po prvem strelu dal glasno povelje za streljanje, kar je napadalce preplašilo, da so pobegnili, čeprav finančni stražniki niso imeli pri sebi nikakega orožja. Tudi »Piccolo« kategorično trdi, da so napadalci Slovenci, češ da v dolini Soče še vedno razvija svojo akcijo neka »slovenska teroristična banda«.
»Piccolo« ne dvomi, da so atentatorji iz teh krajev, ker so napad dobro pripravili in nato izginili.
Preiskavo vodita šefa goriške policije Modesti in pokrajinski fašistični tajnik Avenanti. Miličniki so na.iprvo zasedli gostilno, v kateri so se mudili finančni stražniki pred napadom. Gostilničarja in mnogo drugih ljudi so aretirali in odvedli v Gorico. »Piccolo« zatrjuje, da je preiskava na dobrem potu in da bodo napadalci kmalu pod ključem. V zvezi s tem hvali šefa goriške policije in poroča, da je po njegovi zaslugi uspelo priti na sled tudi vrhpol.iskim atentatorjem na učitelja Sottosantia. »Piccolo« zatrjuje, da je bil eden izmed teh atentatorjev že aretiran, dva pa da sta pobegnila preko meje.
Volilne sleparije Bethlenove vlade
Burna seja madžarske zbornice - Na pošti je izginilo 100.000 volilnih
legitimacij pristašev oporicije
Budimpešta, 2. dec. s. Danes je prišlo v zbornici do tako razburljivih scen. ka« koršnih zbornica že dolgo ni videla. Vzrok za to so dale občinske volitve v Budim« pešti, ki se vršijo 21. in 22. decembra. Me« ščanska, kakor tudi socialnodemokratska opozicija je dolžila vlado raznih nečednih volilnih manipulacij ter je med drugim trdila, da ni več kot 100.000 opozicionalnih volilcev dobilo volilnih legitimacij, katere je ~~šta ukradla.
Trgovinski minister Bud, ki je odgovo* za poslovanje pošte, je prišel v dvora« no, kar je dalo povod za silen nemiT. Po*
slanci so mu klicali: »Tatovi, roparji, na obtožno klop z njimi!« Ko se je nemir ne« koliko polegel, je hotel govoriti minister Bud, vendar pa je opozicija takoj zopet začela z nemirom. Predsedniku ni preosta« lo drugega, nego da je prekinil sejo. To se je trikrat nomovilo. končno pa je ven« darle mogel minister Bud izjaviti, da ni« kakor ne gre za tatvino volilnih legitima« cij, temveč da je pogreška kvečjemu v tem, da pošta tehnično ni mogla dostaviti več kot 300.000 volilnih legitimacij. __ Ob splošnem protestu je bila seja zaključena.
Angleži in Američani ponujajo zgradbo ladjedelnic
Rim, 2. dec. M. »Giornale d' Italia poroča iz Zagreba, da so razne angleške in ameriške tvrdke ponudile jugoslovenski vladi pod zelo ugodnimi pogoji zgradbo večjih in manjših ladjedelnic na Jadranu. Jugosloven-ska vlada bo te ponudbe proučila In sprejela najugodnejše, ki bodo odgovarjale razvoju jugoslovenske pomorske trgovine, kakor tudi razvoju rečne plovitbe.
Izlet Beograjčanov na Bled
Beograd, 2. dec. r. Društvo »Jugoslovenski turist« v Beogradu organizira za katoliške božične praznike izlet v Ljubljano in na Bled. Izletniki bodo potovali s posebnim brzovlakom ter bodo posetili tudi Kranjsko ; goro, Bohinjsko jezero in Vintgar. V dravski banovini bodo ostali od 23.-26. decembra. Za bivanje na Bledu bo sestavljen poseben zabavni program. Za ta izlet so določene posebno nizke cene. Vožnja iz Beograda na Bled in nazaj bo stala v tretjem razredu 200, v drugem razredu pa 300 Din. Bivanje na Bledu vštevši prevoz s kolodvora in nazaj je preračunano na 200 Din. Zanimanje za izlet ie zelo veliko in se ie že doslej prijavilo nad 200 udeležencev.
Sožalje prezidenta Masaryka ob smrti slikarja Crnčiča
Zagreb, 2. decembra. A A. Po ukazu predsednika češkoslovaške republike g. Masa-ryka je izrazil češkoslovaški generalni konzul v Zagrebu tnž. Pukl predsedniku jugoslovenske akademije znanosti to umetnosti v Zagrebu dr. Gavru Manojloviču sožalje predsednika češkoslovaške republike Ma-saryka o priliki smrti akademskega slikarja Crnčiča.
Iz železniške službe
Beograd, 2. decembra AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog ministra za promet, v soglasju s predsednikom ministrskega sveta je upokojen žarko Stupič, administrativni pomočnik generalnega direktorja državnih železnic.
Konec zanimive pravde v Zagrebu
Zagreb, 2. decembra, n. Danes je bila zaključena pred tukajšnjim kazenskim oddelkom okrožnega sodišča pravda mestnega senatorja dr. Benkoviča, predsednika bivšega Saveza hrvatskih pevskih društev zoper dr. Ivana Pernarja, bivšega narodnega poslanca Dr. Benkovič je namreč tožil dr. Pernarja zaradi žaljenja na likvidacijski skupSčini Saveza pevskih društev. Pernar je bil danes obsojen na mesec dni zapora in 600 Din denarne kazni pogojno, dočim je bil od drugega dela obtožbe oproščen.
Zabranjena kritika italijanskega fašističnega režima na Madžarskem
Dunaj, 2. decembra M. »Arbeiter Zei-tung« poroča iz Budimpešte, da je madžarska vlada zabranila listom vsako kritiko italijanske politike in Mussolinijevega delovanja. Prepovedane so tudi vse knjige in brošure, ki kakorkoli kritizirajo fašistični režim.
Seja upravnega sveta TPD
Ljubljana, 2. decembra, d. Danes se je vršila seja upravnega odbora TPD. Seji je osebno predsedoval novi predsednik g. Andre Luguet. Na seji je bilo sklenjeno, da se v omiljenje položaja v revirjih nakloni en milijon dinarjev, ki se bo razdelil med najbolj prizadete delavce. Razdelitev bo izvršil komite, v katerem bodo pod predsedstvom rudarskega glavarja inž. Stergarja poleg zastopnikov družbe tudi zastopniki delavstva.
Zanimiva avtorska tožba
Zagreb, 2. dec. n. Tukajšnji »Edison Pa* lace Kino« ima neko afero z Aleksandrom Biničkim, ki je napisal za neki Paramoun« tov film nekoliko sketehev. Binički toži, kino, češ da je njegovo besedilo na filmu popačeno, kar da škodi njegovemu dobre« mu imenu. Sodišče je do končne rešitve te pravde odredilo, da se ne sme predvajati predmetni film. Binički zahteva 50.000 Din odškodnine in pa 50.000 Din za žaljeno osebno čast.
Predvajanje jugoslovenskega filma v Parizu
Pariz, 2. decembra M. V vseh vodilnih pariških kinematografih so pričeli včeraj predvajati impozanten film o odkritju spomenika hvaležnosti Franciji v Beogradu. Film je izvrstno uspel ter je bil povsod sprejet z velikim navdušenjem. Vse predstave so se spontano pretvorile v manifestacijo francosko-jugoslovenskega prijateljstva.
Razstava psov v Zagrebu
Zagreb, 2- decembra, n. Na razstavo psov, ki je bila danes v ZagTebu otvorjena, je bilo pripeljanih 215 psov najrazličnejših pasem. žirija, ki je razdeljevala nagrade, je prisodila srebrn pokal Društva prijateljev psov za najboljšo vzgojo »Živki soški«, ki jo je pripeljal na razstavo dr. Cepuder iz Ljubljane. Plakete jugoslovenske kinološke zveze v Ljubljani je prejelo več Zagrebčanov in Datmatincev. Na razstavi je bilo prijavljenih tudi precej znamenitih pasjih eksemplarjev 'z inozemstva.
Krvav obračun v kmetski
1 »v«
nisi
Maribor, 2. decembra
Pred senatom petorice se je vršila danes razprava o krvavi tragediji, ki je bila izvršena 1. avgusta v Grajenšaku pri Ptuju in katere žrtev je postal posestnik Fran Lesjak. Našli so ga namreč v njegovi sobi mrtvega s popolnoma razbito lobanjo. Nesrečni pohlep po prevzemu posestva, ki je razbil že toliko zakonskih zvez in povzročil toliko gorja, pa je tvoril zopet ozadje strašnega dejanja.
Posestnik Karel in Barbara Rojko sta spomladi leta 1929. ob priliki poroke svoje hčerke Marjete s Franom Lesjakom izrodila svoje posestvo v Grajenšaku zetu, pridržala pa sta si dosmrtno gospodarstvo. Od tega dne v Rojkovi hiši ni bilo več mirnega sožitja. Ker je Rojko zaradi nesrečnega razraerj?. z zetom vedno odlagal z vknjižbo lastninske pravice, je postalo razmerje med zakoncema Lesjak od dne do dne slabše. Pretepi in prepiri, grožnje s pobojem so bile na dnevnem redu in Lesjak je začel sovražno nastopati proti staršem svoje žene, ki je ponovno pobegnila od njega. V takih primerih je postal Lesjak še posebno besen in dolžil je starše, da skrivaio ženo.
Tako je bilo tudi usodnega dne, ko je njegova žena zopet enkrat pobegnila z doma. Med Lesjakom, njegovim tastom in taščo je prišlo zvečer do ostrega prepira in prerekanja. Kako se ie potem prav za prav odigrala tragedija, menda ne bo nikoli pojasnjeno. Priče dogodka, ki se je odigral za zaprtimi vrati, sta bila namreč samo zakonca Rojko in pa Lesjak. Lc-sjak je dobi. več udarcev s samokresom ter udarec motiko na zatilnik ter je bil takoj mrtev.
Njegov tast Karel in tašča Barbara sta bila takoj aretirana in je Rojko svoje dajanje tudi priznal s pripombo, da je ravna! v silobranu, češ, da ga je Lesjak napadel s samokresom. Rojkova žena je zanikala vs-.-ko krivdo, zlasti da bi ona zapahnila vra'a pred dogodkom in da je Lesjaka držala, da se ni mogel braniti.
Senatu je predsedoval okrožni sodnik dr. Lenard, državno tožiteljstvo je zastopal dr. Zorjan, obtoženca pa je zagovarjal odvetnik dr. Reisman. Takom dopoldneva in popoldneva je bilo zaslišanih mnogo prič. ki so za Karla Rojka izpovedale razmeroma ugodno
Karel in Barbara Rojko sta tudi na da-najšnji razpravi vztrajala pri svoji prvotni obrambi. Obravnava je trajala do osnih zvečer in je bil Karel Rojko obsojen na deset let robije. njegova žena Barbara pa na štiri leta strogega zapora. Obtožen.a sodbe še nista sprejela, temveč sta si pridržala tridnevni rok za premislek.
Ciganski lov za ubijalcem
Ciganska bitka, ki se je odigrala preteklo soboto zvečer na Kamnem vrhu pri K o-vem mestu, je zahtevala, kakor smo že poročali, dve človeški žrtvi. Hudo ranjeni cigan Miha Brajdič je v novomeški bolnici v soboto ponoči podlegel poškodbam. Druga žrtev, Jože Brajdič, se bori s smrtjo in zdravniki imajo malo upanja, da bi ga ohranili pri življenju. Povzročitelj prepira Jože Brajdič II. je po krvavem zločinu p >-begnil.
Pristaši ubit*ga Brajdiča pa so sklenili, da ga poiščejo in izroče roki pravice. Pcz-no v noč se je odpravilo 6 mož na lov za zločincem. Pravilno so domnevali, da se je zlikovec skril v sosednjem ciganskem taboru, v katerem tabori druga ciganska rodbina Brajdičev. Podali so se proti Kačjemu vrhu, kjer so res opazili sredi ciganske družbe zasledovanega ubijalca. Tino so se splazili do taborišča. Ko so bili oddaljeni le še nekaj korakov, so zasledovalci naglo naskočili zločinca, ga pograbili za roke in noge ter ga hoteli odvesti.
Ostali cigani pa so se zavzeli za tovariša in zopet se je vnela krvava ciganska bitkr, v kateri so igrali noži. sekire in puš^e glavno vlogo. Na bojišču je obležal s prestreljeno nogo drugi Jože Brajdič, katerega so tovariši proti jutru v samokolnici pripeljali v novomeško bolnišnico. Napadalci so se sami javili orožništvu, ki vodi nadaljnjo preiskavo.
Uvoz svinj iz Jugoslavije v Grčijo
Beograd, 2. decembra A A. Kraljevsko poslaništvo v Atenah je obvestilo po zunanjem ministrstvu ministrstvo za kmetijstvo, da je grška vlada dovolila uvoz svinj i/. naše države v klavnice v Solunu, Pireju in Atenah.
Hmeijski trg
žatec, 2. decembra h. Tendenca mirna, živahno nakupovanje na deželi, cene neiz-premenjene 350 do 500 Kč.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved za danes:
Pretežno oblačno, nestalno, zmerno hlaa-no. Situacija včerajšnjega dne: nizek pritisk nad oceanom in nad severnim delom kontinenta. Barometerske depresije n?.'l Severno Evropo in nad srednjim kontinentom. Visoki pritisk je nad Balkanom, na-i Alpami in centralno vzhodno Evropo. Pritisk je v splošnem padel za 0.5 do 4mm. največ na jugu. Temperature so porastle v južnem Primorju in v južnih centralnih krajih za 2 do 8 stopinj. Nebo je bilo v Primorju pretežno polublačno, na severu popolnoma oblačno, na Hrvatskem in Sloveniji pa megleno. Morje je bilo v južnem Primorju valovito, v gornjem mirno.
Dunajska vremenska napoved za sredo: Menjajoče se oblačno, temperatura okoli ničle, vzhodni vetrovi.
Žrebanje v drž. raz. loteriji
Zadnji (milijonski) razred Za event. tiskovne napake ne prevzamemo odgovornosti.
Dne	30. novembra so bili izžrebani naslednji večji dobitki: Din 30.000 št. 4.134.
Din 4.000 št. 3.342, 24,989, 68.809, 79.156. 80.029, 91.166, 97.134, 99.019. Din 2.000 št. 2.749, 4.093, 9.239, 21.048, 23.072, 24.006, 26.420, 34.773,
36.249.	36.550, 36.835, !• ' i, 38.263, 40.427, 40.689, 41.278, 48.277, 48.314,
51.373.	52.383, 53.451, 53.569, 56.168, 56.414, 58.017, 65.817, 67.572, 69 214,
73.171.	74.399, 79.396, 79.542, 81.557, 84.513, 85.857. 87.683, 88.837, 98.900.
Izžrebane dobitke oričnemo izplačevati dne 15. decembra.
TartroSna Hranilnica r. z. z o. z.. Liubliana, Sv, Petra e. 19
Alojz Gnidca f
Ribnici v najširšem smislu je prenehalo predsnoč hiti srce, ki je z neizmerno ljubeznijo objemalo ta lepi kos naše dežele — v mrl nam je Alojz Gnidca.
Rodil se ie dne 13. avgusta 1875 v mlinu idiličnih Podsten pri Ribnici. Ali usoda ga je že otroka pahnila na vrh Slemen, na Ji konec, potem pa spravila pod streho >ve hiše v Ribnici. Tu je dobil v zad-
-	, g•,.. iarju lega imena drugega očeta v', se z vso vnemo brihtnega in ročnega Ribničana oprijel cbodarskega dela.
-	" v* šolskih klopeh mu ni bilo usojeno dol-g-o sedeti, zato pa je napravil življensko
£olo, kakršno more pokazati redek Ribni-čan. Po vojaških letih v Boki Kotorski je 18SG odjadral v Ameriko in čez 3 leta spravi! k sebi iz Ribnice tovarišico, ki stoji danes po 28 letih srečnega zakonskega živ-nja kot vdova ob njegovi krsti. Iz Amerike je prišel dvakrat, drugič L 191-3. in se jc naslednjega leta naselil v Sodražico kot gostilničar in trgovec s suho robo.
To so kratki podatki njegovega 561etne-ga življenja. Ali okoli njih je nakitenih toliko volje in del socijalno in demokratsko čutečega človeka in nacijonalno zavednega Slovenca in Jugoslovena, da bi napolnile lepo knjigo kristalno čistih vzgledov za našega najpreprostejšega človeka. Saj Lojz je bii od prirode izredno nadarjen in je "ob pomoči zveste družice postal pravi selfmademan ameriškega kova.
Povsod prisoten s svojim globokim raz-umom in zlatim srcem, je bil rajnik zdaj ponižen učenec, zdaj obziren učitelj in dobrotnik, zdaj šegav in ribniškega humorja poln, pa tudi neustrašen borec za stvar, ki jo je spoznal za pravično in dobro. Leta 1916. so mu kot zgovornemu proroku bližajoče se Jugoslavije izvestni ljudje celo pletli vrv in kopali grob na Suhem bajer-j-,i. Sicer pa si je njegova osebnost nabi-rala v daljnji Ameriki in v domačem rib-- . ;en k-aju-le številnih prijateljev in r -.pa-tizerjev, ki bodo ob branju te vesti < ,. rikakor da jim je umrl rodni brat. r • f<--.: ;arja bolan za razjedajočim rakom, ib - -m trpljenju splahnel za ■ edne telesne teže, dokler g \ n; ; ::?a smrt.
y-v pvoi -mi grob bodo obstopili nje->v£ iši, sokolski bratje, občin-• svetovalci in številno ribniško ljudstvo v imenu vseh, ki so ga imeli priliko spoz-•'."'i. v trpki enodušni zavesti, da pokopava io Ribničana, ki ga more dati naša rnati le vsakih sto let. Naj mu bo žemljica lahka!
Preračun beograjske mestne občine za leto 1931
Beograd, 30. novembra.
Življenje v Beogradu je v resnici drago in uprava mestne občine pod vodstvom predsednika Milana Nešiea ni mogla estati rinha napram vse se množečim glasovom i.' občinstva, ki so v javnosti vedno resneje in nuineje klicali po odpomočL Bilo je zlasti pritožb proti veliki draginji ravno pri glavnih življenskih potrebščinah, zlasti pa pri kruhu, mesu in dragih najpotrebnejših živilih. Z več strani se' ie poudarjalo, da ravno te potrebščine v največji meri podra-/;:!,■ niot.ia trošarina, dasi ravno se je ta še danes najobeutnejša davščina, ki najtežje obši-iiieniuie ravno neimovite sloje, svoje-časno precej znižala vsled odnosnega kategoričnega ukaza ministrskega predsedništva. Občinska uprava je sedaj storila odločilen ukrep in sklenila odpraviti vso mestno trošarino. pri čemer je izvzela samo alkohol in aikoholne pijače.
Občin ;-ki svet — opštinski sud — je ze izdal proračun mestne občine za leto 1931., kar je men-ki prvič od voine sem, ali pa sploh prvič, da je proračun gotov pred nastopom nov'"_a proračunskega leta. V ;io-\ "n proračunu je trošarina v splošnem odpravljena. oziroma pridržana samo še za al-k >hol in alkoholne pijače. Proračun izkazu-
je 409.824.882 dinarjev rednih in izrednih dohodkov, 406,328.594 dinarjev rednih in izrednih izdatkov in potemtakem 8,496.288 dinarjev prebitka.
Mestna trošarina je bila doslej pravzaprav edina občinska davščina v Beogradu. Mestnih občinskih doklad na neposredne davke v Beogradu niso poznali. Vse ono, kar dobivajo druge občine iz doklad na neposredne davke, je beograjska občina nalagala beograjskemu prebivalstvu v obliki trošarine in zato se je ta davščina pod prejšnjim predsednikom Savčičem morala tako strahovito povišati, če naj bi mestna občina hotela izhajati s svojimi dohodki ob vse večjih potrebah, da je postala naravnost neznosna in je morala poseči vmes vlada. Mestna trošarina, preračunana v obliki doklade, je znašala 88% vseh osnovnih davkov, ki jih plača Beograd, pri čemer pa je njeno pobiranje stalo ogromen denar, ker se je moralo vzdrževati mnogoštevilno tro-šarinsko osobje, trošarinski uradi itd. Po sedanjem novem proračunu se uvede namesto te 88 odstotne davščine samo 66 odstotna in sicer v obliki 52 odstotne mestne občinske doklade na osnovne davke in pa trošarine na alkohol in alkoholne pijače, ki bi, preračunana v obliko doklade. znašala 14%. Obenem pa se odpravi tudi banovin-ska doklada na osnovne d?vke, ki je znašala doslej 20%.
Na ta način se beograjskemu prebivalstvu zmanjša že pri sami trošarini davčno breme za 22 odstotkov, a z odpravo banovinske doklade vred pa za 42 odstotkov.
Beograjska mestna občinska uprava si ie za to 'reformo že izposlovala predhodni pristanek finančnega ministrstva in sedaj je le še treba, da jo odobri plenum mestnega občinskega odbora, oziroma da plenum odobri mestni proračun za leto 1931., ki sloni na tej reformi. Če se to zgodi, o čemer ni dvoma, se od novega leta dalje v Beogradu ne bo več pobirala mestna trošarina, izvzemši seveda alkohol in alkoholne pijače.
Ta velevažna reforma v mestnem občinskem gospodarstvu je, kakor je pač umlji-vo, predmet kar najraznovrstnejšim razpravam v beograjski javnosti. Največ je seveda
tistih, ki jo brezpogojno odobravajo, češ, ker v največji meri razbremenjuje neimovite sloje. Z druge strani pa se zopet čujejo glasovi, ki jej kar najodločneje nasprotujejo. Taki glasovi prihajajo poredvsem iz vrst hišnih posestnikov, ki trdijo, da bodo najhuje prizadeti po njej, a njim pritrjujejo tisti, ki so prepričani, da bodo hišni posestniki to novo breme seveda zvalili na rame najemnikov, ki bodo tako zopet udarjeni, kakor so bili doslej. Resnica je namreč, da okoli odstotkov vseh teh novih občinskih do-kiad pade na hišne posestnike. Toda po mnenju občinske uprave se hišni posestniki ne smejo preveč pritoževati: posestnik! novih hiš itak ne plačujejo davkov in bo torej občinska doklada zanje zelo malenkostna obremenitev, kdor pa ima staro, nerentabilno hišo, naj jo pa podre in zgradi novo. pri čemer ga podpirata država in občina. Pritožujejo se tudi trgovci, ki so morali plačati visoko trošarino na uvoženo blago, češ, da ne bodo mogli vzdržavati konkurence z onimi, ki bodo uvažali po novem letu. Mestna občina pa obeta za ta primer. da bo vplivala na to. da ta konkurenca ne postane predivja, ali dodaja obenem v tozadevni svoji izjavi, da bo gledala na to. da se bo zakon o pobijanju draginje Izvajal kar najstrožje, s čimer je rečeno, da bodo cene v prodaji morale pasti v razmerju pocenitve blaga. Končno se še pripominja. da bodo odslej oproščeni skoraj vseh občinskih davščin tujci, ki le začsno prebi-vaji v prestolici, pa uživajo iste dobrote kakor domačini, ki bodo morali plačevati mestne občinske doklade, dočim je bila doslej trošarina enaka za vse. Na to očitanje se odgovarja, da bo zmanjšanje draginje privabilo več tujcev, ki končno vendar znatno prispevajo k blagostanju domačega prebivalstva.
Splošno rečeno, pa je odprava trošarine vendarle dobrodošla ogromni večini beograjskega prebivalstva, ki se nadeja, da se mu' s to preuredbo znatno olajša življenje, izdatno ublaži draginja.
V Ljubljani imate poleg mestnih doklad tudi še precej visoko trošarino; pa ne da bi tudi mislil na to, da se odpravi?!
Slovesna otvortev šolskega in občinskega doma v D. M. v Polju
Velika množica pred novim poslopjem pri slavnostni govorniki in za
Ljubljana, 2. decembra.
V D. M. v Polju so slavili v okvirju praznika uedinjenja svečan dogodek, ki bo ostal vsem občanom zlasti pa mladini v trajnem in najlepšem spominu. Med po* kanjem topičev v najbolj slavnostnem raz* položenju se je namreč vršila včeraj slo*' vesna blagoslovitev in otvoritev krasnega modernega šolskega poslopja.
Ob 10. ie opravil domači župnik g. Ivan Miiller v farni cerkvi svečano opravilo, ki so mu prisostvovali domačini, vsa šolska mladina, povabljeni gosti in številni Ljub; 1 jančani, ki so se oglasili včeraj v Polju. Takoj po maši so se množice občanov in ostalega občinstva strnile na prostoru pred cerkvijo, kjer je bil tik vhoda šolske* ga poslopja improviziran oder za slavnost* ne govornike. Igrala je domača Prosvetna godba, na kar je otvoril svečanost kot prvi govornik župan g. Ivan Gartroža. Uvodo* ma je toplo pozdravil vse navzoče goste v prvi vrsti: zastopnika bana prosvetnega šefa g. dr. Lončarja, sreskega načelnika dr. Andrejko, zastopnika upravnega sveta Združenih papirnic g. Franca Bonača, ge* neralnega tajnika g. dr. Cirila Pavlina, podpredsednika upravnega sveta paparnic g. dr. Franca Boleta, sreskega šolskega re* ferenta g. Janka Grada, ravnatelja papir* nic g. Jana, zatopnika Sokola g. inž. Reša, dalje zastopnika Mestne hranilnice g. Jo* sipa Turka ter ostalo občinstvo in doma* čine. Nato je med primernim nagovorom
oficijelnem deln svečanosti. Spredaj na odru .stopili ki oblasti in korporaeij
izročil šolskemu upravitelju g. Viktorju Miheliču ključ novega šolskega poslopja.
Prosvetni šef dr. Lončar je nato v izbra* nih besedah čestital županu in občinskemu odboru na tako lepih uspehih in na dozi* davi moderne šole. Mala šolarka Kuharie* va jc nato izročila zastopniku vlade src* skemu načelniku dr. Andrejki krasen šo* pek cvetja izražajoč vdanost šolske mla* dine kralju s prošnjo, da odpošlje šopek prestolonasledniku Petru, ki je dal novi šoli svoje ime. Sledila sta govora šolskega upravitelja g. Viktorja Miheliča ter sreske* ga načelnika g. dr. Andjrejke. .Šolska mladi* na je zapela »Bože pravde«, nakar sta ma* la učenca Boris Trošt ter Zupančeva pred* našala, oba pogumno vsak svojo deklama* cijo. Pod vodstvom učiteljice je nato na* stopila vrsta deklic, ki je ob spremi jeva* nju klavirja prednašala na odru srčkano lutkarsko pantomimo. Sledil je še telovad* ni nastop dečkov, ki ga je vocfiil učitelj go* spod Trošt, nakar je bila nepozabna sve* čanost ob splošnem navdušenju občinstva in gostov zaključena.
takoj za tem se je vršila istotam tudi otvoritev in blagoslovitev novega Občin* skega doma, lepe enonadstropne, izredno prostorne stavbe. V novi občinski hiši, ki stoji na najlepši točki ob glavni cesti, bo nastanjena občinska pisarna. finančna straža in poštni urad. dočim ho v prvem nadstropju posvetovalnica in dvoje stano* vanj.
Danes premiera izvrstne filmske šalo-igre!
glavni vlogi najmlajša
in
najslajša »Ufina« filmska zvezdnica, vesela, temperamentna
Dolly Haas
Njeni partnerji so: OSKAR KARLWEIS KURT GERRON
Karijera
male Dolly
Izven sporeda še: 1. Mick.v Mourse - šala: »žabji koncert.t. 2. Predigra k IT fin i opereti: »3X1 — 2«. 3. Predigra Tau-berjeve krasne operete: »Zemlja 6olnca«. Predstave ob 4., 7. in 9. zvečer.
Telefon 2124.
Elitni kino Matica
Povečanje žirovniške elektrarne
Blejska Dobrava, 2. decembra
V četrtek so bili pri nas inženjerji iz Ljubljane in so se pogajali z našimi posestniki zaradi odkupa sveta ob Savi med Mostami in Javornikom.
Ta svet bodo rabili za ogromen vodni rezervoar. Kakor so nam povedali, nameravajo zazidati sotesko pod Mostami in tako zajeziti Savo. Stena jezu bi bila debela nad 30 m. Zaježena Sava bi tvorila veliko jezero v dolžini več km, to jezero bi segalo gori do javorniškega mostu in bi bilo na nekaterih mestih široko do 500 m, pa tudi globočina bi bila primerna pravemu jezeru Umetno jezero bi bilo globoko do 50 m.
Dobravci, čijih last je 3vet ob Savi, so stavili za svet sorazmerno že sedaj nizke zahteve, bodo pa gotovo še nekoliko odnehali.
če bo načrt izveden, bo to velikega pomena za našo industrijo, obrt in tudi za kmetijstvo. Ljudje bodo imeli poceni moč za domače delo in pa dobro razsvetljavo. Ne bo dolgo, pa bo po vseh gorenjskih vaseh izpeljana elektrika. Najbolj pa bo to seveda koristilo industriji, ki se že sedaj tako lepo razvija na Gorenjskem.
Umetno jezero pa bo nad vse dvignilo tudi pokrajinsko lepoto že itak prekrasnega Stolovega podnožja. Lahko trdimo, da
Tradioijonalni tek uedinjenja se je tudi letos gledalcev. Udeležili s« se teka tudi avstrijski na progi 5 km, spodaj pa s-tart
rršil ob veliki udeležbi tekmovalcev in športniki iz Celovca. Zgoraj start skupine za trikilometersko progo
Tek uedinjenja
Uspel* _ *>■ ooA« kvipanaJstAj
se bodo uresničile sanje fantastov, ki so si želeli za doseg* popolne lepote v te kraj® še veliko, temno gorsko jezero, kjer bi plule bele ladjice. Prešernova domovina bi tako dosegla višek lepote. To bo privabilo ne-broj tujcev in ne bo dolgo, ko bo tudi vse zazidano z lepimi, modernimi vilami in hoteli.
Upamo, da se bo to kmalu izvršilo in da bo doslej prazna gmajna spremenjena v jezero dvigala sloves naše lepe Gorenjske.
Da osvežite kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj čašo naravne »Franz Josefove« grenčice. Od mnogih zdravnikov zapisana »Franz Josefova« voda uravnava delovanje črevesa, krepi želodec, izboljšuje kri, pomiri živce, povzroči, da se človek splošno dobro počuti in da ima jasno glavo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. _
Lep primer marljivosti in napredka
Ljubljana, 2. decembra.
V današnji dobi vsesplošnih kriz in zlasti, ko se govori vedno bolj o svetovni gospodarski krizi, katero čutimo več ali manj vsi, so konkurzi med trgovci in obrtniki na dnevnem redu; da pa se je to ali ono podjetje razširilo z lastnimi silami, brez tujega kapitala, je pa zelo redek primer.
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev je obhajala v nedeljo lep praznik, otvo-rila je novo, najmoderneje urejeno delavnico, ki je s svojimi najmodernejšimi stroji na električen pogon brez transmisij najbrž najmodernejša v vsej državi, gotovo pa v naši banovini.
Kaj pomeni ta napredek za naše mizarje, sprevidima šele tedaj, ko izvemo, da se je imenovana zadruga ustanovila pred 22. leti v zelo skromnih razmerah. To je bilo ob priliki takratnega mizarskega štraj-ka. ki ni uspel. Peščica mizarjev je ostala brez dela in skoraj brez sredstev. A niso obupali. V zaupanju v svoje sile in marljivost so sklenili, da ustanove zadrugo, v kateri bodo sami gospodarji in delavci. Pravila te zadruge je deželno sodišče potrdilo 29. marca 1909. Ta zadruga je štela ob ustanovitvi 10 članov, zdaj jih ima 52, izmed katerih sta še danes Hlebš Franc in Gabršek Lovro vedno v delavnici. Administrativne posle vodita člana Zore in Peter-ca.
Prva delavnica je bila na Glincah pri »Bobenčku« komaj 30 m2 velika. Zadruga je začela delati z 200 kronami. Nekateri zadrugarji so začetka obupali, kajti niso mogli verjeti, da se da tudi le z marljivostjo kaj doseči. Za opremo delavnice jim je posodila denar organizacija.
Uspehi njih truda se niso pokazali takoj po prvem letu. Vendar so se zadrugarji odločili za nakup parcele, na kateri bi si postavili večjo delavnico. Kmalu nato so tudi to uresničili; postavili so si razmeroma veliko delavnico (300 m2) na Glincah ter se lotili dela še z večjo energijo. Postopoma so si nabavljali opremo in stroje. V zadrugo so vstopili najboljši mizarji, katerih kvalifikacija je utrdila renome zadruge. S solidnim delom si je zadruga pridobila zaupanje naročnikov. Kmalu po ustanovitvi je bilo zadrugi poverjeno tedaj največje mizarsko stavbno delo — za Obrtno šolo v Ljubljani, katerega je izvršiia v največjo zadovoljstvo naročnikov. Za tem delom je izvršila številna dela za hotele v Primorju in Dalmaciji pred vojno. Tudi vsa leta po vojni ima zadruga vedno mnogo dela. Izmed večjih stavbnih del po vojni so naslednja: Sokolski dom na Taboru, mestne hiše na Prulah, za Bežigradom, v Dalmatinovi ulici, na Ahacljevi cesti. Rdeča hiša na Poljanski cesti, Zdravilišče na Golniku, Zdravstveni dom v Celju, osnovna šola v Zagorju, palača OUZD v Ljubljani in
Jadranske zavarovalnice itd.
Stroji so bili najprej na bencinski pogon, nakar so pa uvedli zaradi dragega bencina parni pogon. Zadnja leta je tudi med mizarji huda konkurenca, ki je zadrugo silila, da modernizira tvorniški obrat. Zato je letos zgradila poleg starega poslopja veliko moderno tvornico z najmodernejšimi stroji na električni pogon in strojno delavnico za popravila strojev, brušenje žage itd. V prostorni (264 m21 in zračni delavnici so vsi stroji razvrščeni praktično v smislu racionalizacije obrata. Zadruga more danes izvršiti vsako naročilo po konkurenčnih cenah kvalitetno in kvantitetno.
Tako se je zgo'j iz lastnih sil razvilo najmodernejše mizarsko zadružno podjetje, ki zasluži vse priznanje javnosti. Omeniti je še treba, da plačuje zadruga svoje osobje najbolje in jim bo nudila v starosti popolno oskrbo.
■S^mo * tnT¥aj>Jam tfttr* l<vl->ko oi{vJža.rr»o p-o>poda.eako OH sr^coemo:
Novinarski koncert
Tudi letošnfa prireditev Je uspela sijajno in Je zabeležila rekorden poset
Ljubljana, 2. decembra.
Novinarski koncert, ki tvori že nad 10 let zaključek in ob enem višek ljubljansko proslave narodnega in državnega praznika, je letos pokazal še večjo privlačno moč na vse sloje prebivalstva, kakor že vsa prejš« nja leta. Obširna unionska dvorana je ž* Javno premajhna za to svojevrstno priredi« lev, ki ji v Ljubljani ni enake. Že popoldne ko bile oddane vse vstopnice in vsi, ki so prišli kasneje, bilo jih je več sto, so morali žal zopet oditi.
Okusno priprosto dekorirana dvorana je bila kljub temu prenapolnjena. Zvest svo« jim tradicijam, je bil tudi letošnji koncert po svoji demokratičnosti verno zrcalo ljub« i j an skega prebivalstva; združil je v prijet« nem in slavnostnem razpoloženju predstav, nike vseh slojev in stanov, vseh kulturnih ia socialnih nazorov, vse, ki občutijo v svo« jih srcih veliki praznik uedinjenja, in vse ki znajo ceniti pomen časopisja za naše na« rodno življenje v vseh njegovih pojavih. Navzoči so bili najvišji predstavniki oblasti ia korporacij ter zastopniki menda prav vseh stanovskih in kulturnih organizacij: vršilec dolžnosti bana dr. Pirkmajer, div« zijsiki komandant general Veselinovič, rek« t(ff univerze dr. Šerko, ga. dr. Tavčarjeva, predsednik višjega deželnega sodišča dr Rogma, bivši minister dr. Kramer, dr. Ku« lovec m dr. Gosar, župan dr. Puc, višji drž. tožilec dr. Graselb, železniški dire-c tr>r dr. Borko, poštni direktor dr. Gregorič, direktor Narodne banke I. Gregorič, vsi ljubljanski poklicni in honorarni konzuli alp njihovi zastopniki s čsl. konzulom dr. Sev» irikom na čelu, podpredsednik Zbornice za TOI Ogrin, predsednik Zveze industrijcev D. Hribar, predsednika inženjerske in zdravniške zbornice inž. Šuklje in dr. Rus, t>odpredsednik odvetniške zbornice^ dr. 2i» rovnik, prosvetni načelnik dr. Lončar, drž tožilec dr. Ogoreutz, policijski direktor dr. (Justin, direktor konservatorija M. Hubad, predsednik Glasbene Matice dr. Ravnihar, vseučiliški profesorji, gledališki umetniki, odvetniki, trgovci in obrtniki, skratka res nredstavniki vseh slojev. Zunanja slika koncerta je bila zato tudi izredno pestra, a vsi so se počutili domače.
O koncertu samem poroča naš glasbeni referent. Vsi sodelujoči, ki so se tako pri« jazno in požrtvovalno stavili na razpolago novinarjem, da podpro njihov pokojninski »klad, so želi burne aplavze. Državno h m* no, s katero je otvorila koncert vojaška <>odba 40. pešpolka, je poslušala množica stoje in jo sprejela z ovacijami kralju m lugoslaviji. Nastop tega popularnega orke« stra pod vodstvom dr. Čerina, ki je pred par dnevi praznoval 401etnico svojega glas« 'oenega delovanja, so porabili novinarji tu« di v to. da so jubilantu poklonili lovorjev venec s primernim napisom. Pravcate vi« harje aplavza je izzval s svojim nastopom naš Šimenc, ki ga občinstvo kar ni hotelo mstiti z odra. Se bolj kakor v open se je stnoči pokazalo, kako priljubljen je ta naš »dlični umetnik med vsem prebivalstvom.
Po koncertu se je ob sviranju neumorne« ^a orkestra Sokola I. razvila živahna dru« žabna zabava s plesom. Tudi za njo so bili unionski prostori že pretesni, toliko občin« itva je ostalo še po koncertu in napolnilo poleg dvoran tudi vse restavracijske pn>
Proslava 1. decembra
O letošnji proslavi našega največjega narodnega praznika smo iz raznih krajev Dravske banovine prejeli izredno veliko število poročil, ki nam najzgovorneje tol* mačijo, da je vsa Dravska banovina letos posebno zanosno in svečano proslavila 12. obletnico uedinjenja. Objavili jih bomo jutri. V Ljubljani, ki je bila vsa v zasta* v-th, se je vršilo svečano opravilo ob 9. v pravoslavni kapelici, ob 10. pa v evangelj« ski cerkvi in v stolnici sv. Nikolaja, kjer je čitafl mašo g. knezoškof dr. Rožman, pri« aostvovali pa so vsi odlični zastopniki :n predstavniki. Ob 11. se je v palači banske uprave vršila recepcija v izredno širokem obsegu. Najdostojneje je državni praznik v Ljubljani zaključil novinarski koncert, o katerem poročamo na drugem mestu.
Posebno lepe so bile v Ljubljani in po vsej državi sokolske proslave Uedinjenja. Sokolstvo se je povsod ali korporativno ali po deputacijah udeležMo svečanih bož* jih služb, v lastnih prireditvah pa je ob* : lovilo prisego zvestobe narodni in držav* ni misli. V vseh društvih je bilo letos spre« jeto izredno veliko število novih članov, med njimi tudi mnogo takih, kj so preje >ripadali drugim telovadnim organizacijam in ki so sediaj navdušeno se zaobljubili sokol« •^ki ideji. S posebnim zadoščenjem je bele« žiti, da so se sokolskih proslav ponekod udeležili tu<5 narodni duhovniki. V Ljub« ijani sta svečanosti Sokola II. prisostvova« la župnika Vrhovnik in Barle, oba zasiuž*
store. Bifeje so novinarjem požrtvovalno oskrbele tri renomirane ljubljanske tvrdke: Peter Stepič (vino), Motoh (kava in slašči« ce) ter Javornik (jestvine). S svojo naklo« njenostjo novinarjem so mnogo pripomog« le k lepemu materijelnemu uspehu, zado« voljile pa so v polni meri tudi vse posel« nike družabnega večera.
Koncert m družabni večer sta potekla v najlepši harmoniji in bosta gotovo ostala v prijetnem spominu vsem udeležencem.
Glasbeno poročilo
Tradicijonalna prireditev Jugoslovenske* ga novinarskega udruženja na narodni praznik 1. decembra postaja z vsakim le« tom bolj priljubljena, o čemer najlepše pri* čuje rekordni obisk letošnjega koncerta. Novinarji pa tudi poskrbe. da je spored vselej kolikor moči pester in dostopen naj* širši publiki. Tudi ponedeljkov novinarski koncert je združil na odru kar največ kon« certnih faktorjev, poleg tega pa še šolski zbor drž. realke, ki je, kakor naravno, vzbudil splošno zanimanje.
Koncert je po državni himni otvoril or* kester 40. pešpolka »Triglavskega«, ojačcn z nekaterimi člani Orkestralnega društva Glasbene Matice, ki je pod vodstvom višjega kapelnika dr. I. Cerina zasviral su* ito dekliških slovenskih pesmi, katere je dr. Čerin izdal pod naslovom »Iz vrela lju* bavi«. Odlična instrumentacija zbirke oči« tuje veščo roko prireditelja, ki je znal »z« brati iz množice dekliških pesmi pač naj* originalnejše in najpriljubljenejše. Po iz* vajanju suite sta brla poklonjena dr. Čeri* #iu, ki obenem slavi štiridesetletnico glas* benega udejstvovanja, dva venca; prvega je dalo Udruženje novinarjev, drugega pa Orkestralno društvo Glasbene Matice, či» gar predsednik dr. I. Karlin je jubilantu iz« rekel svoje čestitke.
Mladostni zbor dr. realke je pod vod* stvom svojega učitelja g. L. Kramolca z zanosom zapel bojevno francosko »Mad* iona ob zmagi« in Devovo »Barčico«. Njih nastop in izvajanje sta bila burno odobra« vana. »Ljubljanski Zvon« je že to3i reno« miran, da je odveč, našteti njegove vrli« ne. Pod pevovodjem g. Zorkom Prelovcem je zapel Sattnerjevo »Vstal je Gospod« in dir. Kimovčevo »Domovina, bela golobica«, dva mešana zbora s spremljevanjem klavir* ja, katero sta oskrbela kapelnik H. Svetel in kons. Pavel Šivic.
Drugi del sporeda je otvoril, bučno po« zdravljen, priljubljeni naš tenorist g. Marij Šimenc, ki je z vsemi odlikami svojega gla« su zapel arijo iz »Gorenjskega slavčka«, Pavčičevo »Pred durmi«, Vilharjevega »Mornarja« in eno narodno. Oduševljenje, ki ga je izzvalo njegovo petje, se ni hote* lo poleči in pevec se je moral nekajkrat priti zahvaljevat. Radi nenadne obolelosti opernega ravnatelja g. M. Poliča je pre« vzel nastop Matičneg zbora g. L. Žepič, ki je izborno naštudirani točki Adamič, »Za* bučale gore« in Hubadovo priredbo narod* nega potrkanega plesa privedel do odbč« nega uspeha, ki si ga je mešani zbor Glas« bene Matice svest pri vsakem svojem na« stopu. Tako je novinarski koncert spet strnil lepo vrsto naših glavnih koncertnih faktorjev v pester spored ter jih predstavil širšemu občinstvu.	I" s*
NAHOD odpravi JvOS AL-prašek, ki je popolnoma neškodljiv, ker se ne uživa, temveč vdihava (šnofa). Nosal vas obvaruje hripe. Kupite takoj Nosal!
Proizvaja le:
apoteka Mr. BAH0VEC
Ljubljana.
na narodna delavca, ki sta bila prisrčno aklamirana. Na Taboru, v Narodnem domu in zlasti tudi pri novem Sokolu IV so po« tekle proslave kar najsijajnejše. Naraščajni* ki in naraščajnice, ki so se udeležili beo* grajskega sokolskega zleta, so ob tej pri« liki prejeli posebne spominske znake, po* klonjene od staroste prestolonaslednika Petra. — Pri proslavi v matičnem društvu, Ljubljanskem Sokolu, je bil najprisrčnejši prizor, ko je bilo zmagovalni vrsti z beo* grajskega vsesokolskega zleta poklonjeno prehodno darilo kralja Aleksandra, drago* ceni Dušanov meč. Poročilo v »Ponedelj« ku« popravljamo v toliko, da slavnostnega govora ni imel načelnik SKJ br. BajžeJj, temveč društveni starosta br. Bogutnil Kajzelj.
Posebno treba še zabeležiti sokolske pro« slave v južnih krajih. V Beogradu je bil pravi naval na sokolske prireditve in so« kolstvo v Šumadiji je meglo pokazati, da je sokolska ideja po beograjskem zletu na zmagovitem pohodu v vseh krajih doino* vine.
TONE POLJŠAK
Lfublfana. Alefcsandr. c.
Projektiranj« te tavrSKev električnih naprav te tastetadj. Popravil« električnih strojev te aparatov.	184
Izredni občni zbor UŽČ
Ljubljana, 2. december.
Včeraj ob 15. se je vršrl v kolodvorski restavraciji zaradi onsonvanja nove oblast* ne uprave v Ljubljani v smislu novih dru* štvenih pravil izredni občni zbor UŽČ. Po kratkem pozdravnem nagovoru predsedni* ka Černigoja je občni zbor prešel na vo* litve oblastnega upravnega in nadzornega odbora, pri katerih so bili izvoljeni:
V upravni odbor: predsednik viš. urad* nik V. Černigoj, I. podpredsednik šef po* staje F. Zemlja, II. podpredsednik načel* nik v p. E. Vargazon in odborniki: R. Sok* Hč. I. Zuccatto, M. Gruden, M. Vedernjak, I. Božič, A. Baša, M. Bertoncelj, I. Žnidar* šič, A. Vergelj in H. Mešiček. Kot namest« niki odbornikov so bili izvoljeni: I. Jenko, Fr. Sedej. I. Pogačnik, M. Zuriini in A. Weber. V nadzornem odboru so kot od* borniki oziroma namestniki: F. Babšek, D. Lapajne, S. Pirjevec, O. Mislej, F. Lužer in A. Erjavec.
Po določitvi delegatov za centralno glav* no skupščino, ki se bo vršila v nedeljo v Zagrebu, se jc razvila dolga, mestoma ze* lo živahna debata o krivici, ki je bila ne* davno prizadeta organizaciji. Občni zbor je enoglasno in z ogorčenjem zavrnil vse klevete, ki jih gotovi krogi širijo v javno* sti, da bi onemogočili UŽČ kot povsem na* rodno stanovsko organizacijo, kot zlobno izmišljene ter kot plod sebičnih in rovar* skih stremljenj gotovih oseb. Zato bo obč* ni zbor pozval novo društveno vodstvo v Zagrebu, da sestavi o vsem tem izčrpno spomenico, ki naj jo čimprej izroči na od* ločilnih mestih, da se takšno državi in že* lezniški ustanovi kvarno delovanje enkrat za vselej zatre. Predsedniku novega oblast* nega odbora je bila pri tej priliki enoglas* no izrečena zaupnica.
Čez leto dni pojasnjen detomor
Krško, 2. decembra
Kakor je vsem našim čitateljem gotovo še v spominu, se je pred letom dni izvršil skrivnostni detomor in so 24. novembra preteklega leta v jami za orlovskim stadi-jonom našli približno 14 dni staro dete, povsem normalno razvito in povito v pleničko. Vsi znaki so kazali na to, da je bil izvršen detomor in je bilo zadušeno dete ostavljeno na samotnem kraju od brezsrčne matere. Ves napor, da bi se izsledilo brezčutno mater, je takrat ostal navidezno brez uspeha. Toda čuječnost in poizvedovanja naših varnostnih organov so tudi to pot rodila uspeh. Pridružili pa so se še drugi momenti, ki so pomagali pojasniti detomor, izslediti pa tudi brezčutno mater v osebi S. T. iz Zaloke pri Raki, ki je svoj-čas službovala v Krškem
Iz Krškega je imenovana odšla v Ljubljano, kjer je bila nekaj časa uslužbena v neki kleti, odkoder je odšla v ljubljansko porodnišnico, kjer je povila 8. novembra 1929 zdravo dete in čez teden dni zapustila bolnico. Nato se je zadrževala pri neki stari ženski v šiški, ki ji je iz usmiljenja nudila nekaj dni prenočišče. Nekaj dni nato pa je tavala z otrokom po Ljubljani in zašla v bližino orlovskega štadijona, kjer je iz neznanega vzroka dete stisnila k sebi in ga držala toliko časa, da je izdihnilo, j nakar je ostavila samotni kraj in zadušeno dete.
Po tem dejanju se je zopet odpravila za zaslužkom in je bila ponovno zaposlena v prejšnji službi. Od tam jo je odpeljal ugleden posestnik, ki jo je tudi poročil v letošnji pomladi. Ker se je pa v okolici znalo za njeno nosečnost, otroka pa le od nikoder ni bilo, se je to zdelo tudi njenemu možu sumljivo. Toda znala je najti izgovor in vsakogar zavrnila, češ, da je otrok dobro shranjen in oskrbovan v dečjem domu v Ljubljani. Spretno se je znala v3elej izmikati in varati moža in druge. Da bi resnica ne prišla na dan, tudi ni pustila nikogar po otroka, da bo to že sama opravila, šele na odločno moževo zahtevo, da privede otroka domov, se je res podala v Ljubljano, se pojavila v dečjem domu, seveda pod napačnim imenom in zahtevala otroka, ki so ji ga tudi dali. K sreči pa jo je spoznala neka ženska, ki je povedala, kje je njen dom, in so res tamkaj našli zamenjanega otročička. Ker pa se je sama ta čas nahajala pri delih v bližnjem gozdu, kjer jo je nenadoma dohitelo obvestilo, je zaslutila opasnost ter je pobegnila in izginila brez sledu. Mislilo se je že na to, da je pod težo vesti izvršila samomor, ko se je čez nekaj dni zatekla v župnišče na Raki, kjer so jo aretirali. Prepeljana je bila v zapore krškega sodišča.
Kronika nesreč in pobojev
Smrtna nesreča motocHdfcta ~ Samomor prevarane mladenke -- Smrtna žrtev pretepačev — Avtomobilska nesreča pri Kranju
Ljubljana, 2. decembra
Kronika obeh praznikov je žalostna in polna razburljivih dogodkov. Skoro v vseh primerih je dajal pečat alkohol in le nekatere so povzročila nesrečna naključja. Reševalci ljubljanske reševalne postaje so delali neprestano od sobote zvečer pa do ponedeljka zvečer ter vozili žrtve nesrečnih pobojev v bolnišnico.
V nedeljo ponoči se je pripetila v Sp. šiški blizu mitnice strašna motociklistična nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev, dočim -sta bila tudi dva druga poškodovanca prepeljana v bolnico težko poškodovana. Malo po polnoči se je peljal 26-letni sin go-stilničarke Viljem Meze, stanujoč na Krakovskem nasipu, s kolesom proti Ljubljani. Za njim pa sta se takrat pripeljala na motornem kolesu 24-letni mehanik Franc Gre-gorin in 29-letni šofer Janez Mandl baje, iz Št. Vida. Na »Kosovem polju« je skušal Gregorin, ki je vodil motorno kolo, kolesarja prehiteti. Baš v tistem hipu pa je zavil v stran tudi Meze, zaradi česar je Gregorin v zadnjem hipu motorno kolo na vso moč zavrl. Učinek je bil strašen. Mandl je zaradi sunka odletel s sedeža in v velikem loku padel na tla, kjer je udaril z glavo ob trdi tlak. Gregorin je tudi odletel z vozila, a je imel srečo, da je padel v jarek na mehkejšo zemljo, pri čemer si je izbil dva zoba. Meze je tudi odletel s kolesa ter je obležal z zlomljeno desno nogo in se poškodoval po vsem telesu. O nesreči je bila takoj obveščena stražnica, odkoder so telefonirali po reševalni avto. Reševalci so naložili vse tri ponesrečence na avto in jih takoj odpeljal v bolnišnico. Med vožnjo pa je najtežje poškodovani Mandl, ki je imel prebito lobanjo, umrl. Na odredbo komisije so ga odpeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Ostala dva ponesrečenca so oddali v bolnišnico. Gregorin, ki je pri padcu najmanj trpel, je bil takoj zaslišan od policije. Stanje Viljema Mezeta, ki leži v bolnišnici, je zelo kritično.
Na praznik popoldne je skočil na železniškem prelazu v Nunski ulici pod vlak 34-letni brezposelni delavec France Strojan, stanujoč v Rožni dolini na cesti X. št. 23. Skok je opaziia šivilja Marija Hribarjeva, ki je videla, kako je železniški voz Stro-jana odbil, da je nato padel v jarek. Tam je obležal s težkimi poškodbami na glavi in hudimi notranjimi poškodbami. Stražnika Jeseničnik in Dornik sta poškodovancu nudila prvo pomoč, nakar so ga z rešilnim avtom prepeljali v splošno bolnico. V bolnici se je njegovo stanje v noči nekoliko izboljšalo. Strojan je hotel v smrt zaradi zapletenih razmer, ki jih je bil deloma sarn kriv in so ga ovirale zdaj pred poroko, ki bi se imela vršiti istega dne popoldne.
še bolj tragičen primer se je zgodil v ponedeljek popoldne v Rožni dolini. Tamkaj je na cesti XX. pri hiši št. 40 vzela 26-letna Mary Ehrensbergerjeva močan strup, ki je neverjetno naglo učinkoval. O dejanju Ehrensbergerjeve so takoj zvedeli stanovalci v hiši, ki so takoj obvestili reševalno postajo. Ehrensbergerjevo so naložili na reševalni avto in jo nemudoma odpeljali v bolnišnico. Tamkaj so zdravniki Ehrens-bergerjevi takoj nudili vso pomoč, vendar so ostala vsa njihova prizadevanja brezuspešna in je mladenka že čez kake pol ure v zelo velikih mukah izdihnila. Mary Ehrensbergerjeva je bila asistentka pri zobozdravniku dr. Tavčarju v Gledališki ulici. Rojena je bila Dunajčanka. Zakaj je šla v smrt, še ni popolnoma pojasnjeno, zdi se pa, da se je odločila za ta korak iz zapu-ščenosti in zaradi razočaranja, ki ga je doživela v ljubezni do nekega bivšega podpolkovnika. ki ji je obljubil zakon, jo izrabil in nato odslovil.
Tekom praznikov se niso pretepali samo na deželi, marveč tudi v mestu. Hujši pretep je nastal v nedeljo zvečer v Mezetovi gostilni na Krakovskem nasipu. Tamkaj so sedeli trije zidarski delavci in sicer 22-lct-ni Dominik Arčun, 22-letni Felicijan Mozetič ter 28-letni tesar Ivan Bolter, vsi rodom iz Gorice. Cez nekaj časa je stopil v gostilniško sobo neznan velikan, ki jih je izzival. Nastal je prepir in naposled je neznanec potegnil nož ter vse tri zabodel v desno stran boka. Rane k sreči niso nevarne, ker jih je neznanec zabodel le v meso. Ranjence so prepeljali v bolnišnico, a so bili pozneje odpuščeni v domačo oskrbo. Neznanega nasilneža pa zasleduje policija.
*
Drugi večji pretep je bil v nedeljo v re« stavraciji Bellevue. Tamkaj sta se okrog 11. sprla mizarski podjetnik F. ter trgov* ski zastopnik K. Prepir je nastal zaradi lju« bosumnosti in je F. nenadoma pograbil po« litersko steklenico ter udaril nasprotnika 2 vso silo po glavi. K. je takoj padel po tleh in obležal nezavesten. Zadevo ima v rokah policija.
V soboto zvečer je nastala v Zalogu kr» vava bitka. Večja družba fantov se ie v neki gostilni v bližini postaje Zalog pošte« no napila, nakar so se začeli prepirati m
KULTURNI PREGLED
Repertoarji
LJUBLJANSKA DRAMA
Začetek ob 20.
Sreda, 3.: Mladoletje. C. Četrtek. 4.: Serija A-000001. B. Petek, 5.: Zaprto.
LJUBLJANSKA OPEKA Začetek ob 20. !>reda, 3.: Zaprto.
Četrtek, 4.: Trubadur. Gostuje tenorist Adrijan. E. MARIBORSKO GLEDALIŠČE
FTeda, 3.: Zaprto.
('etrtek, 4.: Življenje je lepo. C. Kuponi.
Drugo gostovanje Baklanova v ljubljanski operi
Pričakovanja, ki sem jih izrazil v poročilu o prvem gostovanju znamenitega ruskega pevca v »Tosci«, so se v operi »Boris Godunovc le delno uresničila. Vsekako je g. Baklanov redko velik igralec. Že njegov prvi pojav v drugi sliki kot kronan rar, je publiko zagrabil. Žal, da je ob sklepu slike, ki ž njim najbrž ni bila probira-na, izginil v cerkev nekam nenadoma. Sploh ie bil ta sklep v tem oziru popolnoma ponesrečen. Zrastel pa je Baklanov v sceni 3 svojima otrokoma in Šujskim do znatnem-iih višin, v prvi vrsti kot igralec, ter v sklepni, smrtni sliki Pokazal je ves svoj
veliki igralski talent, ki smo ga občudovali že v »Tosci«.
Ne morem pa trditi, da me je cajel tndi kot pevec. Arijozne episode ne gredo preko običajnih mer; njegov glas kaže sicer spoštljive spomine velikega, blestečega pevca, toda, kar je bilo, se ne more vrniti več. G. Baklanov zagrabi in interpretira kar cele grupe svoje partije melodramatično, ker se takemu načinu podajanja tudi kar najbolj prilegajo, vendar o izrazitem petju ni mogoče več navdušeno govoritL Enako nas je razočaral tudi Zalevski. Tudi o šaljapinu že govore podobno. Resnica je, sicer tragična, a nepobitna, da veliki pevci najdejo pot na manjše odre šele ob zatonu svoje slave. G Baklanov je bil vsekakor deležen neskončnih aplavzov in cvetja.
V	hitro pripravljenem Borisu Godunovu so sodelovali malodane vsi naši solisti ga. Thierry-Kavčnikova, Majdieeva, Španova, Ribičeva, gg. Kovač, Gostič, Grba, Janko, Zupan itd., dalje zbor, balet ter orkester. Opero je vodil navzlic, kakor čujem, zvišali temperaturi, obzirno in rutinirano ravnatelj g. Polič. Gledališče je bilo seveda do zadnjega kota razprodano.	--č.
>V«t«l< d* šentjakobskem «4ra
V	soboto je bila na Šentjakobskem gledališkem odru v Ljubljani premijera, v nedeljo pa prva repriza znane veseloigre Pe-eije Petroviča >Vozel< (v izvirniku >Čvor<).
Igro je zrežiral g. Košak, posamezne vloge pa igrajo dame Pirčeva, Baranova, Gorju-pova in gg. Čuk, Gnidovec in Košak.
Vzlic živahni družabni sezoni je premijera zvabila v dvorano Šentjakobskega odra precej občinstva, ki se je izborno zabavalo in spremljalo to kmečko »komedijo zmešnjav« z burnim smehom. Sodelujoči so založili za nspeh Petrovičevega komada vse svoje lepe sposobnosti in kar ni malo: svojo požrtvovalno ljubezen do odra, ki jih vzpodbuja k še intenzivnejšemu delu in neprestanemu izpopolnjevanju. Zato ima Šentjakobski gledališki oder tako prikupen značaj, zato ima ia si še vedno znova pridobiva svoje hvaležno občinstvo, zato kot majhno, a dobro ljubiteljsko gledališče zavzema v ljubljanskem kulturnem življenju svoje nesporno mesto.
Gdč. Pirčeva in Baranova ter g. Košak, ki so glavni akterji te veseloigre, so bih deležni posebne pozornosti in priznanja občinstva. V veselo razgibani razpoloženosti sta hitro minili dve uri v dolenjsko okolje presajenega hrvaSkega humorja. Sezona se je začela z lepimi obeti — le krepko naprej«	-
Interview s Ivanom Albrechtom. urednikom »Ljubljanskega Zvona«, je objavil češki pisatelj Oldrfeb Zemek v 2. številki brnske literarno-umetniške revije »Stredi-sko<. Razgovor se je v glavnem sukal okoli značaja ln smernic »Ljubljanskega Zvo-na<.
Dre lefki knjigi » Sloveniji. Brnski književnik Oldrieh Zemek, ki se je mudil letos v Sloveniji, napoveduje dve novi knjigi, ki
bosta v celoti oziroma vsaj delno posvečeni Slovencem: pesniško zbirko »Pod Triglavom« in knjigo popotnih kramljanj >Poutnik vypravujec.
0 Franu Levstiku in njegovem pomenu za slovensko kulturo objavlja daljši informativni članek iz peresa B. Borka beograjski mesečnik »2ivot i Rad« (decemberska številka).
Srbski prevod Prešernovega »Mornarja«.
V najnovejšem (261-262) zvezku beograjske >Misli« je izšel prevod Prešernove pesmi »Mornar«. Kakor »Sonetni venec« in »Krst pri Savici«, je tudi to pesem prelil v srbohrvaščino g. T. Gjukič, ki bo — kakor vse kaže — počasi prepesnil vsega Prešerna. Prevod seveda nima polnega zvoka. Lepote in sočnosti izvirnika, vendar se ponekod čita še precej dobro. Jedrnati konec »Mornarja«- pa slove v Gjukičevem prepevu ta-ko-ie:
Po zemlji srečno hodi, moj nad je sad na vodi i za njim jed rim ja.
Antc Trstenjak, ki sedaj razstavlja v Mariboru. bo priredil razstavo svojih lužiško-srbskih motivov v Zagrebu pod okriljem ondotnega Društva prijateljev Lužiških Srbov.
L. M. Škerjaneev godalni kvartet »Sonati-na da camerac, ki je znan pri nas z lanskega koncerta Zikovcev, se izvaja danes na koncertu Hrv. glasbenega zavoda v Zagrebu. Na sporedu koncerta sta poleg tega dela tudi 5e Boccherinijev in drugi Brahm-sov godalni kvartet. Ves spored izvaja »Zagrebški godalni kvartet-«.
tepsti. Ob polic, uri jih je gostilničar n?.» gnal ven, vendar se prepir zunaj m poleg=> Nasprotno, vnel se je še hujši pretep Fant. je so izvlekli nože in navalili na 25*letne«a Franca Zupančiča, delavca v papirnicah v Vevčah, stanujočega v Sp. KaJlju Zupanč i je dobil tri sunke z nožem v hrbet m so ga morali zjutraj prepeljati v bolnico. Orožni« ki iz Vevč so napadalcc še v isti noči areti« rali.
V gostilni Antona Femca v Rek: pr; Litiji je lesni trgovec g. Hafner izplačal delavec. V gostilni je bilo precej domačih fantov in tujih delavcev. Delavec Franc Smrekat je čez čas vzel prazno pollitersko steklenico ter šel z njo pred gostilno, kjer je procM groziti domačemu fantu Henr ku Femcu. da ga bo udaril s steklenico no glavi. Go» stilničar je pozneje Smrekarju vzel stek! -nico. Za grožnjo Smrekarjevo so zvede': nekateri domači fantje in ic posestnikov sin Karel Zidar odšel za Smrckarjem. V temi pa je Smrekar Zidar«- rr-ur.cl z-. z nožem ranil v pljuča tako. da ie Zidai obležal smrtno ranjen. Smrekar je nato zbe« žal, ujel pa ga je posestnikov sin Franc Potisek. Med oberna se je vnel tepež m so nato prihiteli iz gostilne še drugi fantje, kt so Smrekarja obdelali s kolmi. Smrekarlu. ki je bil nezavesten, ie zdravnik dr. Prem« rov nudil prvo pomoč. Z jutranjim vlakom so Smrekarja odpremili v ljubljansko bo'» nišnico, kjer je v nedeljo zvečer umrl. Z » darja so prinesli na njegov dom. ker se g« baje ne splača peljati v bolnico, kajti tud; njegova rana je absolutno smrtna. V zadevi krvavega pokol.ia je uvedena najstrožja preiskava in ie bilo izvršenih že vec areta« cij.
»
Vrhnika, 2. decembra.
Na praznik zjutraj se je odpcijai na izlet z motornim kolesom g. Kokal i i btare Vrhnike s svojo soprogo. Povabil 'u je na sve jo prikolico mladi Petkovšck. ko so se zvečer vračali in zavili pri i Lenartu na Podlipsko cesto, se vozač ni dižai predpisane desne strani in se zaletel s puklopico ni levi strani v tam stoječ voz, niiož^n z vejami in drevesi. Gospa Kopal, ki je sedela v prikolici, je dobila po vsem odtazu mo"-« ne poškodbe, g. Kokal, kateremu se sicer nt nič zgodilo, pa je omedlel od s.ranu vide' pred seboj razmesarjen obraz nezavestne soproge. Kmalu je bil na licu r;ies*a rešil.- i avto, ki je odpeljal gospo v Leonih e. K jo je kriv nesreče? Od vsega za'-etka gotovo voznik motorja, ki je vozil menda prvič •. prikolico in se je podal na ve»» d/.n trajajo« čo vožnjo brez predpisanega izpita. Že samo to je kaznjivo in brezvestno, v ■ aruge:a bo govorila sodnija. Potoženo naj bo^ tudi, da se za cestno=policijski red na Vrhniki nihče ne zmeni. Vse eno je, če se vozi des* no ali levo, če se drvi, da brizga blato na strani in ropota motor z odprt m :zpuhom če je zvečer luč prižgana ali ne. Navaden voz z lučjo je bela vrana in ko.ssr.rji bre".» če v mraku, ko mušice. seveda vse brez luči. To je zadeva žandarmenje. Vsa na* vleka voz. drv in bog si ga vedi se česa m Podlipski cesti ali tu imenovani »gasi« :e pa zadeva cestnega odbora. Cesla ima tv.S vedno prazna, ne pa zabarikadirana z vsem mogočim, kar nima prostora v hišah! Na> pravite red, da bo cesta prosta, ker če b_; šlo tako dalje, ko sedaj, ko seKajo tamošn'i ljudje drva na cesti itd. bo kinaiu prehjd skozi tako prometno cesto nemogoč.
Kranj, 2. decembra.
V	nedeljo proti večeru se ie po mesti: nenadoma razširila vest, da se je nekje na cesti Tržič—Kranj pripetila težka avtomo« bilna nesreča. Razburjenost je nekoliko polegla, ko se je vrnil domači gasilski rešil it avto, ki je takoj odšel na mesto nesreče.
Lepo jesensko jutro je na praznik l edi> njenja izvabilo lovsko družbo gg. Fllebša Rudolfa, trgovca, kamnoseka Jegliča Rudol« fa in 1. Rozmana na lov v revir, ki sc na« haja v okolici Križ v tržiški dolini. Po uspešnem lovu so se imenovani vrač.:!i p o« poldne z avtomobilom, katerega je vodil lastnik g. Jeglič. Med potio so se ustavili v gostilni pri Praprotniku, kjer so tudi ugo« tovili, da sta zadnji dve kolesi slabo napol* r,jeni. Meneč, da bodo kljub temu srečno prišli domov, je zdrčal »Romeo« avto proti Kranju.
V	bližini Dupelj, kjer preseka tržiška proga cesto, sta nenadoma počili desni pnevmatiki, zaradi nastalega defekta je iz* gubil voznik nad volanom oblast. Za progo je treščil avtomobil v signalno znamenje, na to pa preko kupa gramoza zdrknil v ob* cestni jarek in se zaril globoko v zemljo. Zaradi močnega sunka je zadel trgovec g. Hlebš v zaščitno šipo. g. Rozmana pa je vrglo pokoncu, dočim je g. Jegliča pritisnil sunek močno ob volan. Izmed pnnesrefe* nih je bil težje poškodovan g. Jeglič, zado* bil je hude notranje poškodbe. Ponoči ]e bil ponesrečenec prepeljan v Leonišče Laž* je je bil poškodovan g. Hlebš, ki je priletel z obrazom v šipo. Aretji ponesrečenec g. Rozman je ostal najmanj poškodovan, m« njeno ima nosno kost in par manjših prask po obrazu.
Vsakovrstne ure, zlatnina in srebmina_ po izredno nizki ceni pri
L. Vilhar, urar
Ljubljana, Sv. Petra c.
št. 36.	3»7
Izpred novomeškega sodišča
Anton Razgoršek je bil že drugič obsojen zaradi tatvine. V noči na 6. septembra le* tos je v Velikih Malencah vzel Antonu Miillerju listnico z 890 Din gotovine, v no* či na 27. septembra pa je v Novem mestu ukradel mestnemu vodovodnemu inst-3la* terju Ernestu Beletu moško kok>. vredno 1600 Din. Obsojen je bil na eno leto in 10 mesecev ječe ter 5 let izgube častnih pra« vic.
Franc in Ivan Šmit sta letos 2. avgusta v Komolcu metala veliko kamenje v sobo Andreja Kraterja. France Šmit je pri tem tudi ustrelil z lovsko puško skozi okno v sobo, v kateri so bili Andrej Krater, nje* gova žena Neža in hčerka Albina Huter. Zagovarjati sta se morala pred sodiščem zaradi ogrožanja človeške varnosti in sta bila obsojena prvi na 6 mesecev, drugi pa »a štiri mesece strogega zapora.
Teden plašcev in oblek
do sobote bo tvrdka
f. HuGic,
v Stritarjev* uL
izredno znižala cene krasnim dam. skim plaščem, oblekam in suknjam za gosnode. — Damske obleke že od Din 200.— napiej.

Ls
Domače vesti
*	Diplomiral je dne 2o. novembra na vi
soli za svetovno trgovino in promet na Uunaiu l Viktor Budkovič iz Bohinjske
Bistnce. Čestitamo!
*	Na dopust v svoio domovino je prispel
dr Vladimir M i s e 1 i, uradnik informativnega oddelka Društva narodov v Ženevi. Dr Misclj ie edini Slovenec in eden med štirimi Jugosloveni, ki so nastavljeni pn Društvu narodov in njegovih institucijah. V
Jugoslaviji ostane par tednov
f Kazpis pogodbenih pošt. Služba pogodbenega poštarja je razpisana pri naslednjih poštah: Trebelno (in/3), Zdole (IV/1) m Studenci pri Mariboru (pošta 2. reda). Prošnje s prilogami se vlagajo na dravsko direkcijo pošte in telegrafa v Ljubljani do 15 t m Za mesta pogodbenega poštarja lahko prosijo osebe, ki so državljani kraljevine Jugoslavije ter so izpolnile 21. leto starosti, ako so dovršile štiri razrede srednje šole ali vsaj osnovno šolo, ki so sposobne za poštno in telegrafsko službo ter so moralno neoporečne in popolnoma zdra-ve,
*	Predavanje o Jugoslaviji v Pragi. Pod
okriliein »Jadranske Straže, bo jutri, v četrtek 4. t. m., predaval v dvorani pn-rodoslovnega instituta v Pragi o Vzhodni in Južni Srbiii in o Sloveniji direktor givn-naziie na Smichovu g. dr. H. N e n e č e k. Je to že peto predavanje iz cikla »Prirod-ne krasote Jugoslavije«, ki ga bo imel dr. Nemeček, ta dobri naš prijatelj in neumorni propagator prirodnih lepot naše zemlje na Češkoslovaškem. Predavanje bo pojasni evalo 135 koloriranih skioptičnih slik, ki jrh ie dr Nemeček sam napravil, ko se je letos udeležil III. kongresa slovanskihi geografov in etnografov v Jugoslaviji. O. dr. Nemeček ie pri tej priliki posetil tudi Liubliamo in se zglasil tudi v našem uredništvu Pred leti je daroval našemu ministrstvu prosvete nekaj sto diapozitivov za skioptične slike iz naših krajev, ki jih je sam izdelal in koloriral in ki so vredni
okrog 100.000 Din.	_ . , ...
*	Zbor vseh jugoslovenskih akademskih pevskih društev. Na onznik uedinjenja so se v Beogradu prvič sestali mnogostev lm člani vseh akademskih pevskih društev k so značilna odlika naš.h univerz. Najsta. rejši akademski pevski ' dbor je, kakor znano beos*ajsko akademiki pevsko_ dni.
št v o »Obilič«, ki je bilous;.anovij^ozel^
ta 1834. na nekdanji Vsuki skoli. Tokrat so se akademiki pevci prvič zorah k skup. nemu koncertu, ki nima znaca a kake tek. me temveč je le manifestacija sloge na dan drsnega praznika. Zbralo se je 440 pevcev , akademikov. Akademski pevssi zbor iz Ljubljane je zastopalo 64 članov n o d vodstvom tajnika univerze g. dr. Ma. t, ia Šmalca ir, dirigenta skladatelja g. Ma. n a Kogoja. Tudi pevci drugih univerz so bili častno zastopani. Vodstvo zleta je pre. vzelo društvo »Obilič« -n so izletniki pose. tili najprej grob neznanega junaKa na Ava. Ii, potem pa se je na univerzi sestavil skup. ni moški zbor. ki šteje nad 300 članov
Prvo skupno vajo je vodil g. dr. Milojevic skladatelj »Jugoslovena«.
+ Vokalna koncerta v Trbovljah in Brežicah. V nedeljo in ponedeljek priredi učiteljski pevski zbor iz Ljubljane pod vodstvom proi. Kumra dva koncerta, v nedeljo v Trbovljah, v ponedeljek pa v Brežicah. Naše učiteljstvo, ki z zadoščenjem sledi razvoju in uspehom svojega pevskega zbora, bo imelo ta dva dneva priliko, da spozna zborov napredek, ki bo na obeh koncertih podal izbran program jugoslovenske zborovske literature z večjim pregledom slovenske moderne. Koncert bodo prav gotovo posetili vsi Zasavci, ki zanimajo za iugoslovensko zborovsko pesem. V zvezi s koncertoma priredi zbor v Trbovljah in Brežicah matineji za šolsko mladino, da s tem še izpopolni program svojega prosvetnega dela.	, , , .
* Jugoslovensko akademsko udrozenje v Gradcu je imelo 23. novembra svoj red. ni občni zbor, na katerem je bil za študij, sko leto 1930.31 izvoljen naslednji odbor: predsednik cand. med. B.umen Fran, pod. predsednik cand. nnd. Sevšek Maksim,
KINO IDEAL
Novo!	Ob 4., pol 8. in 9.
Clara Bow
v izvratni drami
Rdečelasa
PremieraJ	Prvič v Ljubljani!
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani
dne 2. decembra 1930. Številke ia označbo Kraja pomenijo:
I.	čas opazovanja, 2. stanje barometra. 3 temperaturo. 4. relativno vlago V %, 5. smer tn brzino vetra, 6. oblačnost l—10. 7 vrsta padavin n pacavne v mm. Ljubljana: 7. 769.8, 5.2, 86, mirno, megla, 10, —, — Maribor: 7. 762.4, 4.0, 92, S\V 2, 0, 0, 0. Mostar: ni depeše Zagreb: 7. 769.4, 7.0, 9.4, \V4, 10, —, —. Beograd: 7. 767.2, 6.0, 95, W 2, 10. dež. 3.(1. Sarajevo: 7. 768.8, 8.0. 92, mirno. 10, dež, 1.0. Skoplje: 7. 767.9, 4.0, 95, mirno. 10, dež, 4.0. Kumbor: 7. 764.,1 13.0, 86, NW 2, 6, —. — Split: 7. 766.0,
II.0,	58, NE 8, 8, —, —. Rab: 7. 767.0, 16.0, 75. NNE 12, 4. —, —. Vis: 763.3, 8.0, 92, NE 10, 6, —, —.
Najvišja tempertura danes v Ljubljani 9.6, najnižja 3.9, v Mariboru 3.0, v Zagre. bu —11.0, v Beogradu 4.0, v Sarajevu 1.0, v Skoplju —1.0.
Solnce vzhaja ob 7.20, zahaja ob 16.20, luna vzhaja ob 14.9, zahaja ob 3.16.
tajnik stud. med. Drljevič Milutin, blagaj. nik cand. tehn. Celap Miloš, knjižničarja cand. med. Čeh Milan in Žitnik Joža, re. vizorji Mg. pharm. Elio Fransevič, cand. med. Zajec Valentin, štud. med. Borivoj Pavlov.
*	Stanovanja za železničarje. Iz Beograda poročajo: Prometno ministrstvo je dovršilo načrt, po katerem naj bi se poskrbelo za železničarska stanovanja pri vseh direkcijah državnih železnic ter bi se tudi uredile kolonije v železniških centrih, kjer se vrše zamenjave in premenjave prometnega osobja. Take kolonije so potrebne zlasti v Zagrebu, Sarajevu, v Vinkovcih in Skoplju. železniška stanovanja se bodo uredila v Ljubljani. Zagrebu, Beogradu in Sarajevu. Tozadevni krediti so že odobreni.
*	Reorganizacija našega zračnega prometa. Zračni promet v Jugoslaviji se bo prihodnjo pomlad reorganiziral. Predvideva se tudi nova zračna proga Zagreb—Su-šak—Split—Podgorica. Za promet vzdolž morske obale se bo nabavil avijon s tremi motorji.
*	Uvoz južnega sadja iz Španije. Na Su-
šak je prispel te dni iz Barcelone parobrod »Oceanija«, k. je med drugim pripeljal več vagonov španjolskih pomaranč. To je začetek organiziranja uvoza španskega južnega sadja v Jugoslavijo, ki ga je v imenu družbe »Hispano-Jugoslavija« vrši družbeni direktor rojak Svan Kružič-Turina. Center trgovine s španskim sadjem bosta Zagreb in Beograd.
*	V Cerknici in na Rakeku bo gleda, liška družina »Soča« gostovala v nedeljo in v ponedeljek s Strindbergovim »Ose« tom« V Cerknici bo predstava v nedeijo zvečer in n: Rakeku v ponedeljek popol. dne. Pred obema predstavama kratko pri. ležnostno predavanje.
*	»Zdravje«. Prejeli smo dvojno števil, ki poljudne zdravstvene revije »Zdravje« za meseca oktober in november z nasled. njo zanimivo vsebmo: dr. Ivo Pire: Higi. jenska razstava v Dresdenu; dr. A. Košir: O raku: A. Savli: Kako si zdravnica dr. Marija Montessorijeva zamišlja zdravo telesno vzgojo otrok v šoli; inž. Fr GerI: Kontrola mleka pri nas in drugod; doktor Sch\veisheimer: Potovanje pozimi; Milan Vrtačnik: Iz zapiskov gospoda Potrebe. Razen tega sta še zanimivi »Glasnik higi. jenskih ustanov v Dravski banovini m »Drobiž«. »Zdravje« izhaja enkrat mesec, no in stane celoletno 30 Din. Naroča se pri upravi lista v Ljubljani, Zaloška c. 2.
LEPO
Miklavževo darilce
je lepa aluminijasta kuhinjska garnitur-ca in druge igračke za otroke, katere so v bogati izberi pri tvrdki
STANKO FL^ 'ANČ1Č
LJUBLJANA	Sv. Petra cesta 35
Oglejte si izložbe!	14709
*	Gostovanje Delavskega odra »Svoboda« v Varaždinu. Varaždinsko kulturno društvo »Sloboda« je povabilo ljubljanski Delavski oder, da ob priliki praznovanja 25-letnice obstoja tega društva dne 29. in 30. novembra t. 1. gostuje v Varaždinu. Ljubljanski delavski oder se je odzval temu vabilu in je gostoval pod režijo režiserja Petreta v soboto v varaždinskem mestnem gledališču z dramo Maksima Gorkega »Na dnu«, v nedeljo popoldne pa z Gogoljevo komedijo »Ženitev«. Kakor izvemo, je Delavski oder rešil svojo nalogo nad vse častno in zadovoljivo. Igralci-diletanti, čeravno po veliki večini delavci in delavke, so igrali s tako vnemo, da so želi vsestransko priznanje. Gledališče, ki je približno enako kakor ljubljansko dramsko gledališče, je bilo razprodano do zadnjega kotička. V Ljubljani bo premiera Gorkega drame »Na dnu« v nedeljo 7. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice.
*	Novi grobovi. V Sodražici je preminil v 56. letu starosti z- Alojzij G n i d c a, agi-len sokolski delavec. Pogreb pokojnika bo danes ob 15. — V splošni bolnici v Ljubljani je umrl. star 42 let, g. Maks D r o b n a k, sedlar in tapetnik s Ponikve ob južni železnici. Pokopali ga bodo danes ob 14. na pokopališče pri Sv. Križu. — V starosti 77 let je preminila v Zverinjaku pri Brežicah ga. Ana Savni kova, rojena Goriškova, mati škofjeloškega trgovca g. Antona Savnika. Spoštovano pokojnico so pokopali na mestnem pokopališču v Brežicah. — V Škofljici je umrla Po dolgem trpljenju v starosti 74 iet ugledna ga. Marija Peči i nova. V Hotinji vasi je tragično preminil posestnik in gostilničar g. Karel Prinčič. Pokojnikovo truplo prepeljejo danes v mrtvašnico v Po-brežju ob Mariboru, odkoder bo danes ob 15.15 pogreb na mestno pokopališče v Po-brežju. Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše sožalje!
*	Bivši avstrijski podpolkovnik Viljem Stipetič, eden izmed voditeljev hrvatskih emigrantov »habsburgovcev«, je umrl v nedeljo na Dunaju, zadet od kapi. Stipetič ie vršil med vojno špionažno in »nadzoro-valno« službo nad nezanesljivimi elementi na Hrvatskem in v Srbiji ter je vneto podpiral frankovsko politiko. Ob prevratu je pobegnil, optiral za Avstrijo ter se je naselil na Dunaju, kjer je kmalu pričel v raznih sliržbah razvijati propagandlo proti Jugoslaviji in zbirati »Habsburgu vdane Hrvate«. Seveda ie bila cela njegova akcija bolj operativnega namena. Nekaj časa je bil Stipetič tudi v službi Heiimvehra ter je zlasti v Gradišču (Burgenlandu) vodil razne »akcije«. 1 niim je umrl eden najbolj tipičnih predstavnikov nekdanjega frankovskega mišljenja.
*	Zanimiv lov v lovišču barona Borna. Kakor doznavamo, ie dedni princ Albreht
Najbolj pošteno
Vm postreže z zimskimi o blatih
3. Maček
Ljubljana, Aleksandroma cesta 12?
Bavarski dne 26. novembra v lovišču barona Borna pri Sv. Ani ustrelil kapitalnega kozoroga, ki je tehtal »55 kg. Princ Albreht je kozoroga poslal Nj. Vel. kralju v Beograd na ogled. Kraljevska dvojica si je z zanimanjem ogledala krasno rogovje. Glavo in rogovje je snel beograjski muzejski preparator, divjačino pa je prevzela dvorna kuhinja. Kožo, glavo in rogovje' so poslali princu Albrehtu v Monakovo. kamor ie v soboto odpotoval.
*	Koliko kovanega denarja morajo pošte sprejemati. Pri vseh vlogah in vplačilih so pošte dolžne od ene in iste osebe pri eni in isti priliki prevzeti: bankovce in vse vrste kovanega denarja z vrednostjo nad pet dinarjev v neomejeni količini; kovani denar po 2 Din do največjega zneska 500 Din, kovani denar po 1 Din do 200 Din, kovani denar po 0.50 Din do 100 Din, kovani denar iz niklja in game po 0.25 Din do 20 Din, po 0.10 Din do 10 Din, a po 0.05 Din do največjega zneska 5 Din.
*	Uspeh ruškega orožništva. 27. novembra je bil izvršen v Bistrici pri Limbušu vlom v stanovanje tovarniškega uradnika Hedla. Neznani tatovi so mu odnesli obleke v vrednosti 6000 Din. Orožništvo, ki se je takoj podalo na zasledovanje, je po preteku 40 ur od vloma izsledilo storilca na kolodvoru Brezno-Ribnica. Pri zlikovcu so našli še vso obleko. Orožništvo v Rušah, ki mora biti noč in dan budno, beleži s tem nov lep uspeh. Sploh slove ruški čuvarji reda pod sedanjim vodstvom, da jim ne ostane neodkrit noben tat.
*	Pobijanje draginje v Zagrebu. V soboto se ie v Zagrebu vršila prva seja občinskega odbora za pobijanje draginje. Razpravljali so o vprašanju cene kruha in peciva. Bile so določene naslednje cene: za beli kruh 4 Din kg, za polbeli 3.50 Din, za črni kruh 3.50 Din. Cene peciva ostanejo nespremenjene. '
fTO — zobna oasta nafboliša !
*	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich.
Iz UtiMjane
u— Z nniverze. Novo imenovani kon-traktualni redni univerzitetni profesor za javno pravo in pravno filozofijo g. dr. Evgenij Spektorski, bivši profesor kijevske, pozneje ruske pravne fakultete v Pragi in zadnjih sedem let honorarni profesor na univerzi v Beogradu, prične danes 3. t. m. ob 11. svoja predavanja, na juridični fakulteti v Ljubljani, in sicer v zbornici univerze z uvodno besedo »Moderno stanje nauka o državi«.
u— Španski virtnoz Juan Manen hi dre-r vi ob 20. nastopil pr^ič pred ljubljansko koncertno publiko. Od svojih mladjh nog, ko je začel koncertirati, pa do danes je žel največje umetniške triumfe kjerkoli je nastopal. Za ljubljanski koncert si je izbral prvovrsten program. Opozarjam« na Beethovnovo Breutzerjevo sonato in pa na Paganinijev koncert, ki ga je sam na novo priredil. Vstopnice vseh vrst se dobe v Matični knjigarni po običajnih koncertnih cenah. Prav posebno še opozarjamo, da se koncert ne bo prenašal po radiu.
u— Faustovo pogubljenje je naslov dramatični legendi Hektorja Berlioza za soli, zbor in veliki orkester, katero bo izvajal
KAVARNA »CENTRAL«
SV. PETRA NASIP
toči prvovrstno črno smederevsko vino
»TRIUMF« iz kleti »Venčačka vinogradska zadruga« Arangjelovac.	15978
Kupujte samo
PENKALA BATERIJE
_ker gore najdalje!	300
ZA MIKLAVŽA
največjo izbiro otroških obleke od 1 leta dalje v vseh velikostih iz baržuna, barhenta, pletenih obleke, jopic, svitarjev, majce, hlačke, nogavice, rokavice, čepice, copatke itd. priporoča v veliki izbiri po jako nizkih cenah F. L. GORICAR Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 29. — Oglejte si blago in cene v naših izložbah!	380
Ali potrebujete sredstva za čiščenje? Vzemite na večer 2—3 Artin-dražeje in drugo jutro zarana boste imeli normalno milo iztrebljenje. Dobivajo se v vseh lekarnah. Vsebina škatljice za 8 Din zadostuje za 4—6 krat.____
ZIMSKO PERILO
rokavice, volnene nogavice in drugo priporoča
I. Urbančič, Miklošičeva 20
386
PLAH1NK A-Čal- BAHOUf C
S TO ZNAMKA
mr/bahovec
Dobi se v lekarnah
361
Vzemite samo plombirani zavitek!
HOVO REZILCE
GILLETTE
ima o
Jselt
ane
vogale
L
ftttel
= o
GLEJTE si o priliki vogale NO-^^ VEGA Gillettovega rezilca: vogali so mu odsekani. In vogali NOVEGA Gillettovega brivskega aparata so znatno ojačeni, tako da vzdrže vsak udarec. Kakšne prednosti daje to? Velikanske! Naj se zgodi z aparatom karkoli, nape tost rezilca ostane brezhibna.
Rez NOVEGA Gillettovega rezilca je v isti višini z zobmi aparata. Zato se bolje izbrijete okoli nosu, ust in ušes.
Vaš NOVI Gillettov brivski aparat z NOVIM rezilcem Vas čaka v elegantnem etuiju.
Cena kompletnemu aparatu je samo Dinara 80.—
NOVA Gillettova rezilca se dobe po Dinara 28.50 za zavojček s 5 komadi, in po Dinara 57 za zavojček z 10 komadi.
Kupite si ta aparat še danes. S tem si prihranite čas, se iznebite vsakdanje nevolje in si ohranite dobro voljo. Zakaj aparat je res popoln.
IVa prodaj v vseli fr-govinah te široke.
maoe t ts,
Nova rezilcc Gillette je uporabno tudi -	v originalnem aparatu.
«MO»~ TUJ
Gillette
Zares je preizkušeno dobro sredstvo sa čiščenje želodca, črevesa in krvi.
t; s-(rr-
na svojem koncertu v torek 9. t. m. v unionski dvorani pevski zbor Glasbene Matice, pomnoženi operni orkester ter solisti: ga. Zlata Gjungjenac - Gavella, Josip Go-stič, Robert Primožič in Tone Petrovčič. Koncert, ki bo eden največjih, kar se jih je po prevratu izvajalo pri nas, bo dirigiral operni ravnatelj in zborovodja pevskega zbora Glasbene Matice g. Mirko Polič. Vseh nastopajočih je okrOg 200. Predprodaja vstopnic od srede dalje v Matični knjigarni.
u— Siam — dežela belega slona. Zopet se nam obeta nov prekrasen film, ki ga bo prinesla v premieri ZKD. Velezanimivo in prekrasno filmsko delo »Siam« nas popelje v deželo belega slona in nam odkriva v krasnih slikah vso eksotično lepoto tamkajšnjih krajev. Film bo predvajala ZKD v premieri od četrtka dalje v kinu Ljubljanski dvor. Opozarjamo na ta film že danes naše občinstvo s pripombo, da je film aktualen zlasti sedaj glede na knjigo znanega našega raziskovalca inž. Ferda Lu p še, ki je v teh krajih bival in jih popisal v pravkar izišli knjigi Vodnikove družbe.
u— Srebrna poroka. Na idiličnem lepem posestvu Indofovem na Golovcu so imeli v nedeljo prisrčen domač praznik. G. Fran I n d o f, vodja.monter pri mestni elektrarni in njegova soproga gospa Ana roj. Pavšek, sta slavila v krogu svoje šte. vilne družinice srbrno poroko. Kdo ne pozna našega zavednonarodnega delavca, z vso dušo vnetega Sokola g. Indofa? Pri Sokolu Ljubljana IV so ga izvolili za pod» starosto, dobro se zavedajoč, da je on glavni steber novoustanovljenega društva. Znan je kot izboren strokovnjak v svojem poklicu in kot socijalno čuteč mož, sploh vsestranska dobričina, kakršnih je malo. Gospa Ana je od nekdaj priznana dobra pevka, udejstvovala se je pri raznih pevskih društvih, pa je kljub svoji veliki dru-žini — imela je 15 otrok in 9 jih še živi — delu in skrbi, redno dobro razpoložena ter rada zapoje v veseli družbi ter tako pozabi na vse nadloge trpeče matere=žene. Številnim prijateljem in znancem splošno priljubljenih slavljencev se pridružujemo tudi mi in jima kFčemo: Še mnogo let v zdravju in zadovoljstvu! u— Iz gledališča. Tenorist dr. Adrijan. naš roiak, ki je nastopal z največjimi uspeh; po raznih nemških odrih, predvsem pa v Pragi, gre sedai na daljšo operno turnejo v Ameriko. Pred odhodom pa bo gostoval v ljubljanski operi in sicer v četrtek 4. t. m. v operi »Trubadur«. Opozarjamo na gostovanje slavnega rojaka in znamenitega pevca. Predstava bo za red F. — Drama bo uprizorila drevi za red C Andrejeva dramo »Mladoletje«. Pri redstavi se pojejo ruske pesmi in sodeluje zbor balalajk. — Zk Miklavževi prireditvi, ki bosta v nede-
ljo in ponedeljek ob 15. v drami, vlada med občinstvom in v ljubljanskih trgovskih krogih veliko zanimanje. Zelo lepa in bogata darila sta poslali naknadno tvrdki Samec in Olup. Darila se sprejemaj'0 vsak dan v drami. Upamo, da pri tej prireditvi ne bo manjkala nobena ljubljanska tvrdka, ker gre za obdarovanje najbednejših. Imena darovalcev bodo po prireditvi objavljena. — Gledališka uprava prosi p. n. abo-nente, da poravnajo IV. obrok najkasneje
do 14. t. m.
u— Izprememba vremena. Po celi vrsti lepih dni je včeraj nastopil preok.et v vremenu. Pcpoidne je živo srebro zlezlo na 6 stopinj Celzija, pričelo je deževati iz nizkih megel. Barometer pa se je zvečer še vedno vztrajno držal na 772. Preko Ljubljanskega polja je zavela ostra in hladna burja, ki pa je v mestu skoro ni bilo čutiti. Vse kaže, da je lepa jesen za nami in da bomo naglo šli zimi v objem. Sicer pa je preokret v vremenu bil že potreben, ker je priroda bila že preveč v pomladnem razpoloženju, dočim je zanjo sedaj potreben edino zimski počitek.
u— Velikomestno, povsem moderno je aranžirala svoje izložbe tvrdka Bonač v Šelenburgovi ulici. Kako velik je razloček med izložbenimi okni te firme in onih, ki so opremljene v povsem konvencionalnem duhu! Ne le. da učinkujejo v Bonačevih izložbah razstavljeni predmeti sami, od katerih je vsak delo umetne obrti, združu. joče v sebi profinjeni okus. moderno obliko, praktično uporabo in precizno izdelavo, temveč učinkujejo izložbe tudi po svoji preprosti dekorativnosti. ki baš z malimi sredstvi d/oseže svoj namen. Ni čuda. da se pred izložbami te stare renomirane ljub. ljanske tvrdke ves dan kopičijo občudo. valci in da tu človek res ne ve .kaj bi si preje želel — toliko je lepega v Bonačevih »oknih«.
u— Perutninarski tečaj odseka za peruts ninarstvo Kmetijske družbe. V dvorani De. Iavske zbornice se je včeraj zbralo preko 110 perutninarjev iz naše banovine, večino. ' ma članov Kmetijske družbe. Tečaj, ki se je pričel ob pol 11 je otvoril družbeni tajnik g. Kafol Pozdravi' je vse navzoče, predvsem zastopnika banske uprave g. inž. Murija. nadilje predavatelja kmetijskega referenta Zupanca, zastopnika kmetijske šole inž. Abseca. gg Vlaiaska in Sustiča iz Kranja, ter zastopnike odsekov za perut, nnarstvo iz Središča ob Dravi, Tekarij itd. Tečaj ie trajal z malim presledkom opol. dne do 1/ Primerne govore sta imela v imenu Kmetijske druži,e tudi gg. inž. Muri ter inž. Lah Tečajniki so se zbrali ob 15. na državnem bakter'ološkem zavodu v-Ljubljani, kjer jim ie predaval ravnatelj zavoda g. dr. Kern o boleznih perutnine. Po predavanju se je zahvalil dr. Kernu g. Malasek, v imenu tečajnikov za Kmetijsko družbo pa g. Kafol. Tečajniki se bodo zbra«. Ii zopet 1.0 decembra :n se bo takrat te. čaj nadaljeval.	_ .
u— Predavanje v »Pravniku«. Danes bo predaval na. sestanku društva »Pravnika« univ. prrif. g. dr. Aleksander Bilimovič o temi: »Kari Biicher in njegovo znanstveno
delo (Komemoracija)«. Predavanje bo točno ob 18. na sodišču soba št. 79. K obilni udeležbi vabi odbor.
u_ Zdravstveno predavanje. Drevi ob
30. bo predavala v veliki dvoran: Delavske zbornice o boleznih na maternici ga. dr. Mira Finko va, specijalistka za ženske bolezni in porodništvo. Predavanje je samo za ženske. Prostovoljni prispevki za kurjavo in razsvetljavo.
u— Važnost apna v vrtnarstvu je naslov predavanja, ki ga priredi podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani, danes ob 19.45 na univerzi v dvorani mineraloškega instituta. Predaval bo g. višji sadjarski nadzornik M. H u -m e k. Vstopnine ni.
u— Československa Obec bo priredila v nedeljo ob 4. popoldne v Narodnem domu lutkovno predstavo »Vitez Jurij«. Ob 20. bo ravnotam za odrasle Miklavžev večer z zabavnim sporedom. Darila za obe zabavi se sprejemajo v nedeljo popoldne v dvorani lutkovega gledališča. Gostje dobrodošli!	, , _ . u— Sadjarska in vrtnarska podružnica
za občino Vič priredi jutri 4. t. m. ob 19. v šcli na Viču svoje III. predavanje. Udeležite se polnoštevilno!
u— Zanimivo glasovanje za najlepšega Rožnodolčana se je vršilo v nedeljo v znani Mamo vi restavraciji v Rožni dolini. Med tem, ko so si gostje ogledovali dva lepotna kandidata in glasovali po listkih, se fe zbrala komisija, ki je ugotovila, da je izvoljen z veliko večino 14 : 4 znan in ugleden gospod, ki pa noče biti imenovan. Smeha ni manjkalo. Dobro razpoloženje pa je rodilo misel, da se namesto diplome najlepšemu Rožnodolčanu zbero prostovoljni prispevki za uboge slepce. Nabralo se je vsega skupaj S2.50 Din. Zanje darovalcem iskrena hvala!
u— Za »Hlapčka Jernejčka« so darovali 100 Din: Legat Alojzija, Ljubljana; po 40 Din: neimenovana učiteljica, Ljubljana, in A. D., Maribor; po 20 Din: neimenovana, Beograd; Cenčur Sebastijan, Ljubljana; Zorn A., Požarevac; 10 Din: Mlač Ivo, Pragersko. Skupaj 250 Din. V blagu pa je prejel Jernejček od tvrdke Drago Schwab v Ljubljani lepo oblekco; od Netke Gogo-love, Spodnja Šiška, zavitek igrač, in od f. M., Sv. Miklavž pri Ljutomeru, zavitek pletenin. Nepopisno veselje malega revčka nai bo vsem cenjenim darovalcem v plačilo. — L. P u h a r.
u— Zahvala. Vsem dragim prijateljem in dobrim znancem, ki so se me spomnili ob 601etnici, izrekam po tem potu svojo naj-iskrenejšo zahvalo za ljubeznjivo pozornost, ker se ne morem vsakemu posebej zahvaliti na primeren način. — Franc Pristovšek, upravitelj osnovne šole na Vrtači.
u— Rešitev iz goreče postelje. Včeraj ponoči okrog 2.10 je opazil stražnik Ivan Rutar na obhodu po Tržaški cesti, da uhaja iz pritličnega stanovanja hiše št. 14 dušeč dim. Ker sta baš tedaj prišla po cesti še dva stražnika, ki sta odhajala iz službe, so vsi trije udrli v hišo skozi okno ter našli krojača Gregorja Hitija v goreči postelji spečega. Hitija so hitro spravili pokonci, nakar so pograbili gorečo odejo in pernice ter vse skupaj znesli na cesto in po daljšem naporu ogenj zadušili. Kakor so pozneje dognali, ie prišel Hiti, ki so ga rešili gotove smrti, domov nekoliko dobre volje in se vlegel v posteljo najbrže s prižgano cigareto.
u— Zadeva z umorjencem v Kosezah bo v kratkem pojasnjena. Policija pojas« njuje, da je uinorjenec 27 letni prekupče« valeč s staro obleko Smail Vojnikovič, doma iz Bosanske Dubke. Imenovani je prišel po poslih v Ljubljano 29. septembra in se nastanil v gostilni »Pri Amerikancu« v Florjanski ulici, kjer so stanovali ž njim vred tudi njegovi tovariši. Že istega dne pa je VojnikoMČ izginil in niso vedeli, kaj je ž njim do najdbe njegovega trupla. Pre« iskava, ki jo je uvedla policija, sprva ni dosti dosegla, nenadoma pa se je položaj izboljšal, zlasti ko so dognali mrtvečevo identiteto. Takrat se je tudi izkazalo, da je bil Vojnikovič zadnjič opažen v družbi bivšega uradnika Josipa L. v Zgornji Šiški. Imenovani je bil aretiran, ravno tako nje* gova žena. V zvezi z zločinom je bil are* tiran dalje še neki krošnjar.
u— Okraden šofer. Šofer Zvonko Potočnik je peljal te dni nekega svojega gosta v Kamnik in je na povratku ustavil na dvorišču posestnika Trojanška v Malem Mengšu. Potočnik se je dalje časa pomudil v hiši, nakar se je vsedel zopet na voz in se odpeljal proti mestu. Med vožnjo pa je Potočnik ugotovil, da je okraden. Tat mu je bil odnesel šoferske in druge listine ter odvil in ukradel tudi števec. Potočnik se je odpeljal naravnost na policijo prijavit drzno tatvino.
u—- Ptičji lovci. Policiji je prišlo na uho, da je pri nas še vedno mnogo strastnih ptičjih lovcev, ki ne zamude nobene prilike, da skočijo v gozd, najraje pa v Mestni log, kjer nastavljajo limanice. Love najraje ptice-pevke. Trije taki ptičarji so na praznik sami šli na limanice. Bili so to delavec Ivan O., Jože Z. ter medičar Jože P. Limanice so jim nastavili stražniki, ki so fante prijeli, že vjete ptiče in kletke pa zaplenili
u— JNAD Jadran priredi jutri 4. t. m. ob
20. čajanko v veliki dvorani Kazine. Posebna vabila se ne bodo pošiljala. Vabljeni vsi!
u— Pevski zbor učiteljstva UJU. Prihodnja pevska vaja za mešan zb t bc 6.
ZA MIKLAVŽA
največjo izbiro modernih damskih in otroških predpasnikov iz listra, klota, kretona, sifona in batista, in sicer damski že od 26 Din naprej, otroški od 18 Din naprej nudi F. I. GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra ce. 20 Oglejte si blago in cene v naših izložbah! 380
<Damam za iSczic
trt Mt(clavža
lepe plašče, gospodom pa lepe suknje iz konfekcijske trgovine
Drago Gornp Co.9 Miklošičeva cesta 14
a— Prireditev Podmladka Rdečega križa. Kakor vsako leto, je Podmladek društva Rdečega križa pod agilnim vodstvom gdč. Hermine Bračičeve tudi letos v proslavo prvega decembra združil akcijo v dobrodelne svrlie. Na dan 1. decembra od 9. naprej je imel v unionski dvorani otvor-jen božični bazar, na katerem je prodajal razne ročne izdelke učencev in učenk ter pecivo, podarjeno od raznih strani v korist revni deci. Popoldne pa je.v iste namene priredil lepo uspelo čajanko, združeno s prijetnim pevskim, godbenim, de-klamaciiskim in raialnim programom. Na čajanki smo videli zbran cvet mariborske publike.
a— Krajevni odbor Rdečega križa v Studencih je otvoril včeraj v prostorih dekliške narodne šole v Studencih samaritanski tečaj s predavalnimi urami. Tečaj vodi g. dr. Andrej Korenčan, diskritni in železniški zdravnik iz Maribora, ob torkih in petkih od 19. do 21. ure. Tečaj je brezplačen in slehernemu dostopen, ki je dovršil 16. leto. Ima namen, da izobrazi obiskovalce v temeljnih naukih človeko- in zdravoslovja ter prve pomoči v nezgodah, da morejo v primeru potrebe uspešno prožiti pomoč svojemu nesrečnemu bližnjemu.
a— Učiteljski upokojenci Sz Maribora in okolice se zberejo v četrtek 4. t. m. v gostilni ge. Koštomaj v Mlinski ulici na običajno kramljanje ob 14. uri. Na polnoštevilno snidenje. Sv. Miklavž je blizu!
Vaše plošče m filme
Vam najvestneje
razvije in kopira drogerija KANC Š
LJUBLJANA	MARIBOR *
t m. ob 9. v Glasbeni Mati:n. 7. t m. koncert v Trbovljah, 8. t. m. pa v Brežicah. Udeležba za vse strogio obvezna.
u— Orkestralno društvo Glasbene Matice javlja članom, da bo prihodnja vaja izjemoma v četrtek 4. t. m. ob 20. v Glasbeni Matici
u— SK Jadran priredi svoj Miklavžev večer v petek ob 20. v prostorih restavracije Usenika, Borštnikov trg. Obdaroval bo velike in male. Zato vsi na Miklavžev večer SK Jadrana. — Odbor.
u— Poštarski Miklavžev večer prirede poštarji v petek 5. t m. v hotelu Miklič. Za otroke ob 16. uri, za odrasle ob 19.30 uri s plesom in zabavo. Darila se sprejemajo na dan prireditve od 9. do 12. in od 14. do 15. ure v hotelu Miklič. Vstopnine ni.	1546 u— Nastop Miklavža pri Sokolu I. na Taboru bo v petek 5. decembra ob pol 16. za otroke, ob 20. pa za odrasle s plesom. Darila se bodo sprejemala v petek ves dan na Taboru.
u— Sv. Miklavž (Božiček) dobi največjo izbero modernih snežk, čevljev, luksuznih in športnih, pri tvrdki A. ŽIBERT, Prešernova ulica.
u— Miklavžev večer TKD Atene za člane in prijatelje društva bo v veliki dvorani Kazine v petek 5. decembra ob 17.
u— SO Preporod priredi v areni Narodnega doma v soboto ob pol 20. Miklavžev večer s plesom.	1545
u— Sv. Miklavž prihaja, odroosno je že tu. Gleda skoroda iz vseh trgovskih izložb v mestu, vidiš ga na trgu in zdaj se ie uta-boril na Kongresnem trgu, kjer je razložil svoje dobrote. Na stojnicah v dveh vrstah nizdol tega se ponujajo vsemogoče sladkarije. najrazličnejše igrače, pa tudi prak-tičnejše stvari v obilni meri. Zaenkrat se ie razvila tam naiživahnejša premenada, prodajajo pa se najbolj šibe, ki jih ponujajo najmlajši in najpodjetnejši prodajalci.
Iz Maribora
a— 60 letnica zaslužene narodne delavke.
Danes praznuje znana in zaslužna narod? na delavka, odbornica številnih društev, gospa Marija čepičeva 60 letnico svojega rojstva. Jubilantka je bila zlasti v najtež« jih časih slovenskega življa v Mariboru ena najagilnejših moči na polju narodne obrambe. Posebno vneto je pobirala pri« spevke za Ciril«Metodove šole na skrajni naši severni meji ter za razna slovenska društva in prireditve v Mariboru. Številnim njenim gratulantom se pridružujemo tudi mi in kličemo: Še na mnoga leta!
a— Iz gledališča. Pripravlja se letošnja premijera priljubljene Smetanove epere »Prodana nevesta« v režiji g. Djuke Tr-buhoviča. Kot gosta bosta nastopila bivša odlična člana mariborske opere ga. Vida Kovičeva ter g. Fran Neralič. Dirigira g. Lojze Herzog. — »Al a din«, Raederjeva čarobna pravljica s petjem, plesom in godbo se bo uprizorila v slovenski priredbi kot prva otroška predstava v sezoni v najkrajšem času. Predstavo pripravlja režiser g. Hinko Tomašič, ples je našturirala gdčna. Erna Kovačeva.
TRENCHOATI
površniki, hubertusplašči, usnjeni jopiči, kože, pliši, snežni čevlji, snežni škornji, galoše, kakor tudi razno manufakturno blago na obroke. ORNIK, Maribor, Koroška cesta 9.	17044
godkov iz otroškega življenja dokazoval škodljivost stare morale. Poudarjal je važnost naravnega gledanja in naziranja seksualne vzgoje, ki zavrača vsako prikrivanje dejstev ter posveča vso pažnjo na razvoj otroka. To zares aktualno in svojevrstno predavanje izide v kratkem v tisku, prihodnji petek pa bo prof. dr. žgeč predaval o nevarnostih v pubertetni dobi, če vzgoja ni bila pravilna. Vsekakor je s temi predavanji ciklus »Rodbinaa in otrok« dosegel svoj višek. Sijajen obisk dokazuje, kakšno zanimanje vlada v Mariboru za vzgojna vprašanja. Predavanje se nadaljuje v petek.
a— Namesto venca na grob g. Urbančiča
je daroval tukajšnji rešilni postaji v pri« znanje njenega požrtvovalnega delovanja g. Herman \Viesthaler 200 Dni.
a— V mestnem parku se zadnje čase zopet pojavljajo nepoznani vadnali, ki ne samo da prenašajo klopi z njihovih mest in jih polagajo na poti, ampak jih tudi lomijo in tako delajo škodo mestu, ki mora to plačevati. Na eni strani se kregamo zaradi previsokih občinskih davkov, na drugi strani pa delamo sami škodio.
a— Pasji kontumac ukinjen. Že tri me« sece trajajoči pasji kontumac je bil konč« no vendarle ukinjen, ker se ni pojavil no« ben nov primer pasje stekline v mestu. Sa« mo grizljivi psi morajo še nadalje nositi nagobčnike. V veljavi pa ostane seveda še vedno pasji kataster.
a— Tatvine. V soboto je mariborska po« licija aretirala znanega tatu in vlomilca Franc Graha, ki je šele nedavno prišel iz prisilne delavnice. Dan pozneje pa je pa« del v roke pravice njegov tovariš Edvard Otorepec. Tej dvojici so dokazali doslej že 7 vlomov in tatvin, med temi tudi ono v gostilni Matko na Ruški cesti in ono v Gajškovo gostilno v Mlinski ulici, nadalje vlom v stanovanje trgovca Gulde, vlome v Cilenškovo trgovino itd. Imata pa goto« vo še več zločinov na vesti. Orožništvo v St. Lenartu pa je v nt deljo aretiralo zlo« glasna vlomilca Gustava Punčuha in Ru« dolfa Skaberneta, ki imata na vesti mno« go zločinov in sta bila že po več let v je« čah. Aretiran je nadalje od policije 28 let« ni Alojz Š., ker je v ponedeljek zvečer v neki gostilni izmaknil 200 Din svojemu pivskemu tovarišu. V Ljudski kleti pa si je istega večera 27 letni Franc H. »izposodil« suknjo godbenika K. V suknji je bilo tudi 300 Din gotovine. Oškodovani je tatvino takoj opazil in poklical stražnika.
a— »Ali spolna vzgoja res ni potrebna«
je bil naslov predavanja prof. dr. žgeča v »Ljudski univerzi«. Da ta vzgojni problem obstoja in da preko njega ne moremo, je jasno pokazalo izredno zanimanje občinstva iz vseh slojev. Predavatelj je rešil vprašanje s posebno temeljitostjo in originalnostjo docela v smislu moderne pedagogike. V prikupijivi obliki dialoga med možem in ženo je na podlagi resničnih do-
Iz Celja
e— Opozorilo vojaškim obveznikom. Vsi
mladeniči rojstnih letnikov 1911, 1912 in 1913, bivajoči v Celju, naj se zanesljivo zglasijo ne glede na pristojnost v svrho vpisa v vojno evidenco osebno med uradnimi urami v vojaškem oddelku mestnega načelstva v sobi št. 2. v I. nadstropju. Mladeniči se morajo zglasiti v roku od 6. decembra t. 1. do najpozneje 4. januarja 1931. S seboj morajo prinesti vse potrebne dokumente, ki so razvidni z zadevnega razglasa na razglasni deski v veži magistrata. Nevednost o tem razglasu nikogar ne opravičuje.
Središče vsake zabave...
je glasba. Je oni, ki jo zna ustvarjati. Tudi Vi lahko postanete godbenik potom naših poučnih pisem, ki jih dobavljamo kupcem naših instrumentov brezplačno. Zahtevajte nemudoma brezplačno knjižico »Kako postanem dober godbenik?«
MEINEL & HEROLD, tvornica glasbil in harmonik, prod. podr. Maribor št. 101.
Po izredno nizkih cenah nudim novo dospelo pošiljko originalnih desertnih ŠPANSKIH VEN". Poslužite se neobvezne brezplačne poskušnje. FR. KHAM, Miklošičeva cesta št. 8.	16088
Pazite na zdravje svojega milega deteta!
Čuvajte njegovo občutljivo kožo od vseh dražljajev pa bo vedno zdravo in veselo. Z uporabo pravega lahkega mila za deco PARACELSUS za dnevno kopel boste skrbeli najbolje za zdravje svojega deteta. — Zahtevajte torej vedno izrecno lahko deč-je milo PARACELSUS.
Vaša trgovina hira
nazaduje, rabi poživitve ? Potem naročite sebi in svojim nameščencem našo pravkar izišlo knjižico — »Boljše kupčije?« — Vsak industri-jec, trgovec, obrtnik, zastopnik, potnik, korespondent, prokurist, ravnatelj, splob vsakdo, ki hoče naprej in kvišku, mora imeti to knjigo napredka na svoji mizi. Prva in edina knjiga te vrste pri nas. 100 %na praksa, ki jo lahko vsak takoj v svojem delokrogu s pridom uporablja! Naroča se edino pri nas. Cena s priporočnino vred le Din 30.—. Naročite jo še danes!
Reklamna šola „Labor"
ZAGREB VI.
e— Svetosavska zabava, ki se je vsemu prebivalstvu Celja in celo njegove najširše okolice od leta do leta bolj priljubila, se bo vršila v Celjskem domu 7. februarja 1931. Vsa celjska društva se naprošajo, da na ta večer ne prirejajo svojih družabnih in drugih prireditev.
e— Upokojeno učiteljstvo v Celju in okolici bo imelo redni sestanek 6. t. m. ob 16. v Celjskem domu.
e— £'-rtna kosa. V celjski bolnišnici je umrl	m. 36-letni mali posestnik Šte-
fan •	-> iz Zibike pri Šmarju. V no-
vembiL. umrlo v Celju skupno 28 oseb, od teh 6 v mestu in 22 v bolnišnici.
e— Včerajšnji Andrejev sejem je bil v primeri z lanskim znatno bolj zadovoljiv. Poset kupcev je bil precej večji. Uspeh je bil srednji. Se pač še vedno očitujejo posledice hmeljske krize. Zanimivo je, da policija ves da ni imela opravka z žepnimi tatovi.
Želite li ohraniti zdravje svojih otrok ?
Tedaj jim dajte skodelico Ovomal-tine za zajtrk ali kot lahko ip^ilo.
OVOMMTJgE
je koncentrirana okusna krepi Ina hrana, a otroci jo jemljejo kot kako slaščico.
Dobiva se v vseh lekarnah, dro-gerijah in boljših špecerijskih trgovinah po 56 Din za velike, 32 Din za srednje in 16 Din za male škatle.
e— Mestni kino v Celju bo predvajal drevi ob 20.15 6-dejanski velefilm »Rešitev« z Lily Damito in Ronaldom Colmanom v glavnih vlogah.
e— Nesreča znanega Celjana. V nedeljo zvečer se je vračal s sprehoda z Ostrožne-ga domov v Celje znani bivši celjski ka-varnar g. Ivan Jicha. Na cesti pri Zgornjem Lanovžu mu je privozil nasproti neznan kolesar in ga podrl na tla ter takoj nato izginil v neznani smeri. Povoženec si je pri padcu na trda tla zlomil levo roko. Prepeljan je bil domov v Celje, ker pa je pričela roka v ponedeljek nevarno otekati, je bil z gasilskim avtomobilom prepeljan v bolnišnico.
e— Dva »čevljarska« speeijalista. V nedeljo je policija aretirala čevljarja Antona K. na ovadbo natakarice v gostilni »Na škarpi«, ki je bila dala Kovaču par svojih novih čevljev z nalogom, naj jih da za nekaj dni na kopito. Obenem mu je izročila v popravilo en čevelj posebej. Kovač je 300 Din vredne nove čevlje s tretjim čevljem vred prodal in izkupiček zapil. Izročen je bil sodišču, kamor je tudi romal hlapec Martin K. z Babnega pri Celju, ki je odnesel neki potnici v Žumrovem hotelu v Gosposki ulici iz njene sobe v času, ko je že ležala, par čevljev. Službujoči stražnik pa je K. slučajno aretiral na Glaziji in ga spravil v zapor. K. se izgovarja s popolno pijanostjo.
Iz Kranja
r— Izpopolnitev profesorskega zbora. Na tukajšnjo gimnazijo je na lastno prošnjo premeščen iz Kočevja strokovni učitelj ri« sanja g. Pungartnik Josip.
r— Tudi napredek. Za sladoledarji so se oglasili kostanjarji, a ta teden smo do« bili še drugo novost. Po trgu se premika ličen voziček firme Košenina iz Škofje Lo« ke, ki nudi za nekaj dinarjev toplo hre« novko ali klobaso. Voziček zlasti oblega na večer delavstvo, ki se vrača iz tovarn domov.
r— Učiteljsko društvo za okraj Kranj bo
zborovalo v soboto, 6. t. m. ob pol 9. v šoli na Pungartu v Kranju.
r— Dijaški kuhinji je tukajšnja Glasbe« na Matica darovala namesto venca na grob svojega dolgoletnega predsednika Adolfa Rohrmana 150 Din.
r— Kovačeva Micka je obiskala neko tu« kajšnjo gostilno v osebi Klinca Konrada. Po dobrem okrepčilu z vinom in jedačo jo je hotel mož kar brez slovesa popihati. Pre« den se je izmuznil skozi vrata, ga je opazil gostilničar. Po dolgem prepiru je prišlo do obračuna, ki se je iztekel precej krvavo. Konrad premišljuje greh za zamreženimi okni na rotovžu.
Z Bleda	'
bl— Premestitvi. Finančna podpregledni« ka Hočevar Franc in Snoj Ivan sta preme« ščena od tukajšnje sezonske carinarnice in sicer prvi v Staro Fužino pri Bohinjski Bi« strici, drugi pa v Davče nad Škofjo Loko.
bl— Kanalizacija Bleda, ki jo bodo za« čeli v kratkem graditi, bo stala dva in pol milijona Din. Po načrtu g. inž. Klcjpčarja bo izpeljana kanalizacija iz Grada mimo Jeklerjevega hotela po Aleksandrovem še« tališču in dalje na Mlino in od tam v Sa« vo Bohinjko.
Iz Kamnika
ka— Lutkovno gledališče. Sokol v Kam« niku hoče nuditi deci razvedrila i.n zabave z lutkovnim gledališčem, ki ga bo najbrže ustanoviL Želeti bi bilo, da vsi podpro stremljenje Sokola za dobrobit naših malih.
Iz Škofje Loke
šl— Nogometna tekma. Po daljšem presledku so v nedeljo popoldne zaigrali loški sokolski nogometaši prijateljsko tekmo z vojaškim škofjeloškim klubom. Igra, ki se je vršila ob idealno lepem vremenu na so-kolskem telovadišču. je imela več sto gledalcev. Zmagal je SK Sokol v razmerju 3:7. Sokoli so vztrajnejši. Borbenost igre do konca ni ponehala. Zmaga Sokola je bila zaslužena.
DARMOL
čokoladama odpiranje
Zobni atelje
Ciril Lnžar
v Skofji Loki
SPODNJI TRG ŠTEV. 80—81 se je PRESELIL v zgornje renovi-rane prostore iste hiše ge. šmid po domače pri Prajerci.
16087
šl— Priroda in ljubezen. Sokolski kino je predvajal v nedeljo zvečer dokaj znani kulturno-znanstveni film »Priroda in ljubezen«. Uvodni nagovor je imel br. Vojteh, zatem pa je gledalstvo v nabito polni dvorani sledilo poučnim, novim in zanimivim ugotovitvam raziskovalcev problema med prirodo, ljubeznijo in življenjem. Poučnih filmov si želimo še več!
Z Jesenie
s— Zanimivo francosko predavanje se
je vršilo nedavno v salonu restavracije pri Peklarju in sicer o temi: »Les petits poetes du Parnasse«. Bilo je za jeseniške razmere zelo lepo obiskano. Predaval je lektor Vev iz Ljubljane. Snuje se na Jese« nicah krožek prijateljev Francije, h kate« rem je javilo svoj pristop že lepo število uglednih oseb z Jesenic in okolice, vab« Ijeni pa so tudi vsi rodoljubi iz vsega sreza, da se priglase kot člani in da se tako pokaže, kako znamo ceniti prijatelj« stvo velike zaveznice. Prijave prejemajo gg. dr. Štempihar in Franjo Lovrenčič, ob« mejni komisar.
Iz Novega mesta
n— Novomeški javnosti. Dijaki meščan« ske šole prirede 4. decembra nabiralni dan. Denar, ki ga bodo dobili, hočejo porabiti za oživotvorjenje dijaške kuhinje, ki bo nudila hrano dijakom gimnazije in meščan« ske šole. Meščani, pomagajte revnim dfija« kom in ne zavračajte jih!
Iz Višnje gore
vg— Cesta v Leskovec iz Višnje gore je izredno lepa. Te dni sta napravila po njej izlet dva motociklista in nista mogla prehvaliti užitka, ki sta ga imela. Priporočamo to tudi vsem posestnikom motornih koles, dokler je vreme ugodno in cesta v tako dobrem stanju.
Iz Tržiča
č— Službene vesti. Ga. Barica Kopitarje« va je podiala ostavko na državno službo kot učiteljica na meščanski šoli.
č— Premijera operete »V starih časih« je določena na praznik 8. deccmbra. Mla« dina meščanske šole pripravlja igro »Deset« nik in sirotica«, ki jo je spisal g. Franc Lovšin, šolski upravitelj v p. na Vinici. Uprizorjena bo za božičnico. Vrle tržiške Kolašice pripravljajo tržiškd mladini boga« to obdarovanje za božič. Da pokrijejo ogromne stroške, uprizore komedijo »Babis lom«, ki jo bo postavil na oder režiser go« spod Javornik. L"prizoritev bo najbrže v nedeljo 7. djecembra. Miklavž pride le+os za sokolsko mladino v Sokolnico. oglasil se bo pa tudi »Na skali« za tamošnjo deco.
Iz Litije Zobni atelje v Litiji
EDVARD GLAVIČ
se je preselil iz vile dr. Ukmarja v na novo moderno urejeni zobni atelje v hišo Nežke Loos (poleg mosta, pri gostilni Franko Cerar).	16045
i— Pošteno dekletce. Mala Zlatka -Jalov-čeva, šolarica 2. razreda, je našla robec, ki je imel v vozlju 300 Din. Pošteno dekletce je oddalo denar ženi, ki se je javila kasneje kot lastnica. Mala Zlatka je prejela razen pohvale za svoje poštenje tudi še deset dinarjev, ki jih je bila prav vesela.
Iz Zagorja
7.— Miklavž bo v petek popoldne bogato obdaril čez 200 sokolskih otrok. Večer te namenjen odlraslim.
Iz Trbovelj
t— Knrjj dež. Ko so se vračali v sredo ponoči delavci po poti ob železnici z dela, je pripeljal vlak, iz katerega so začele blizu tunela na osupnjene delavce leteti crknjene kure. Našteli so jih 6. Železniška uprava bo morala za prevoz živih kur predpise p«>-ostriti. Pri prevozu morajo te živali silno trpeti, da poginjajo v takih množinah. j>
Iz Hrastnika
h— Radijskih aparatov je sedaj v naši kotlini nad 50. Te dni ie montiral tudi g. Gtiček velik, moderen aparat v rudniški čakalnici. Kupila ga ie TPD za svoje delavce.
Iz Šoštanja
št— O esperantskem jeziku bo predava! v dvorani Zadružnega doma danes v sredo 3. decembra ob 20. uri profesor Bogomir Skaberne iz Celja. K zanimivem predava« nju so vabljeni vsi, ki bi imeli zanimanje in voljo za priučitev tega važnega medna« rodnega pomožnega jezika. Ustanovil se bo pripravljalni odbor za ustanovitev espe« rantskega kluba. Vabljeni tudi okoličani!
Iz Konjic
nj— Premeščena je na dekliško šolo v Konjice gdč. Gabrijela Ažmanova iz Do!« nje Lendave.
nj— Vihar, ki je divjal pred dnevi v na» šem okolišu, je napravil po gozdovih ogrom« no škodo. Posebno na Pohorju je polomije« nega in izruvanega mnogo drevja.
Iz Braslovč
br— Dela na novi cesti Polzela—Velenje se bližajo koncu in bo že letos cesta izročena prometu. S tem bo občina Sv. Andraž dobila zvezo s kolodvorom, kar je bilo poprej zelo otežkočeno, ker ni bilo nobene prave ceste za izvažanje obilnega lesa.
Iz Laškega
I— Popravljanje ceste. Zadnje dni je pričela tvrdka Slograd popravljanje bano« vinske ceste CeIje«Zidani most od kopali« šča do železniškega mosta na desnem bre« gu Savinje. Letos se bo cesta utrdila z gra« mozom z Verda in zvaljala, drugo leto pa baje šele prevlekla z asfaltom. Kakor se čuje, bo asfaltirana tudi cesta čez okraj« ni most skozi mesto do Časlna.
Od Sv. Jurija ob juž. žel.
sj— Nadaljevalno šolstvo. V I. razred obrtne nadaljevalne šole se je vpisalo le« tos 39 učencev. Drugi letnik pa obiskuje 17 vaemcev. V kmetijski nadaljevalni šoli je 40 fantov, po 20 v prvem in drugem letniku. Pouk se vrši tedensko dvakrat. Kmetski fantje prihajajo redno in točno k pouku. Za gospodinjsko nadaljevalno šo« lo se je prijavilo 36 deklet, a so jih zaradi prepičlega prostora v kuhinji sprejeli le 10.
Iz Ljutomera
lj— žandarmerijski vod našega sreza je dobil novega komandirja, podporočnika Lazaraj Pavkmča, ki se je nastanil % L ju* tomera, '-»
Morge stci Oslo
hikory smuči — norveška smuška oprema — domača smuška oprema — domače smuči — maže vseh vrst — največja
zaloga in izbira — najnižje cene — montaža in popravila. Trgovcem primerne popuste!	Ceniki na razpolago!
Zaloga pri
Goreč
Telef. 30-06
O. 2 O. Z.
V PALAČI LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE — DUNAJSKA CESTA 1
GOSPOSVETSKA CESTA 14
Ob zaključku ženevske carinske konference
Industrijske države k zahtevam agrarnega bloka.
Diuga ženevska carinska konferenca, na katero so se evropske agrarne države pripravljale na ponovnih konferencah v Varšavi. Bukarešti in Beogradu, je bila te dni zaključena, ne da bi prinesla zaželjene rezultate. Kakor poroča včerajšnji »Trgovski list« iz Ženeve, se ie fronta vzhodnoevropskih agrarnih držav na konferenci izkazala kot zelo slaba in nezanesljiva. Pa tudi če bi bila še tako borbena, nima ta fronta nobenega izgleda na uspeh. Ženevska konferenca pomeni za naše agrarce trpko razočaranje, ki pa je moralo priti, m bolje je, da je prišlo sedaj, kakor da bi še naprej živeli v iluzijah v tem pogledu. »Trgovski list; zaključuje članek z željo, da končno vendar usmerimo svojo gospodarsko politiko po programu, ki ga je že jeseni sprejel izvozniški kongres v Beogradu.
Vsekakor vprašanje preferenčnih carin ni prišlo preko načelniii razprav, čeprav se pripravljajo že tozadevna pogajanja med državami, ki pa zaradi odvisnosti sklepov od pristanka prekomorskih držav obetajo le malo uspehov.
Nemški listi poročajo, da je v teku ženevske carinske konference nemški delegat gosp. Posse že stopil v predpogajanja z rumunskim trgovinskim ministrom Ma-noilescom glede ugodnostnega postopanja pri uvozu rumunskega žita, pri čemer Je rumunski trgovinski minister pismeno preciziral zahteve Rumunije, ki zahteva pre-ferenčno postopanje za ječmen in koruzo. Nemški delegat Posse je na podlagi teh zahtev izjavil, da Nemčija pristaja na pogajanja. pod pogojem gotovih protikoncesij. »Berliner Tageblatt< je mnenja, Ja bo Nemčija od Rumunije zahtevala znižanje rurounskih uvoznih carin za gotove tipične nemške industrijske izdelke. Ugodnosti gte-de žita bi dala Nemčija v obliki kontingentov, pri čemer bi ostala nemška carinska avtonomija nedotaknjena, kar je potrebno, te hoče Nemčija dati podunavskim državam prednost nasproti prekomorski konkurenci.
»Frankfurter Zeitungi: poroča, da sta Nemčija in Češkoslovaška pripravnem k pogajanjem s podonavskimi državami, vendar opozarja na velike težkoče uvedbe pre-ferenčnega sistema zaradi prekomorskih izvoznih držav, kajti dvomljivo je, če bodo r.a izvozu žita v Evropo interesirane pre-komorske države pri sedanji žitni krizi 1-ristale na preferenčno postopanje za evropsko žito. Pogajanja med Nemčijo in Ru-inunijo se bodo vršila že v januarju paralelne s pogajanji Avstrije z Madžarsko in Jugoslavijo.
Kot uspeh ženevske konference pa mo-*-amo vsekakor zabeležiti dejstvo, da se je Evropa bolj pričela zanimati za izvozni problem evropskih agrar. držav. »iZurieher Žeitg.i poroča, da so zahteve evropskih agrarnih držav glede olajšav za izvoz polj« skih pridelkov, predvsem žita, postavile zapadne industrijske države v dokaj ne« prijeten položaj. Dočim je pred meseoi za« padnosevropska javnost priznavala tem za« htevam le malo važnosti, je zadnje tedne tudi v industrijskih državah prodrlo spo« znanje, da so velike gospodarske težkoče agrarnih držav v zvezi s padajočo kupno močjo kmetijskega prebivalstva povzroči« le nadaljnje nazadovanje industrijskega iz« voza v vzhodno Evropo m tako še poostri« le že itak težko brezposelnost industrij« skega delavstva. Danes se spričo težav, ki .so jih povzročile zahteve agrarnih držav na drugi carinski konferenoi v Ženevi, tudi ča« sopisje industrijskih držav resneje bavi z vzhodnoevropskim agrarnim problemom.
Celo Amerika je postala pozorna. »Ne\v« vork«Times« so te dni objavile zanimivo poročilo svojega pariškega dopisnika o agrarnem problemu Evrope, v katerem pozdravljajo ponovne izjave predstavnikov agrarnih držav, da prizadevanja agrarnega bloka niso naperjena proti Ameriki in da skušajo agrarne dava ve doseči svoje cilje 7. dogovori in brez boja. Iz izvajanj tega lista je razvidno, da predstavljajo eventu« elne industrijske protikoncesije agrarnih držav nasproti evropskim industrijskim dr« žavam večjo nevarnost kakor zahtevano ugodnost® o postopanje za evropske agrar« ne proizvode. To okolnost je ženevska ca« rinska konferenca že v toliko upoštevala, da je postavila načelo, da morajo preko« morske države, ki imajo pogodibe z evrop« skimi državami na podlagi največjih ugod« nosti, dati svoj pristanek glede uvedbe pre« ferenčnih carin za žito, predvsem pa glede izjemnih protikoncesij agrarnih držav za industrijska uvoz.
Preferenčni sistem in prekomorske države
Od odpora prekomorskih držav je seveda v veliki meri odvisno držanje evropskih industrij. držav.' Njihovo stališče je težavno, ker imajo te države znatne izvozne interes se v prekomorskih državah, ki izvažajo ži« to in se morajo industrijske države zaradi toga izogniti vsaki politiki, ki bi motila razvoj tr g ov in sk o«pol i tičn i h odnošajev s prekomorskimi državami. Evropske indiu« strijske države so torej v nevarnosti, da pridejo med kladivo in naklo: zato so ra« je pripravljene skupno iskati primerni iz« hod. Razumljivo je, da bodo agrarne države, če ne najdejo možnosti "za izvoz agrarnih presežkov, naravnost primorane 7. višjimi carinami omejiti uvoz na najpo« trebnejšo mero in ustvariti nogoje za indu« strijalizacijo tudi glede onih inudstrijskih panog, ki imajo najmanj naravnih pogojev za razvoj. Industrijske države pa imajo v tem pogledu že dovolj slabih izkušenj, za« to bodo skušale tako rešitev na vsak način preprečiti, četudi morajo računati s budim odporom agrarnih interesentov v lastni dr« žavi. Končno pa je tudi v življenskem in« teresu vse Evrope, da se do neznosnosti ne povečajo že itak ogromne obstoječe carin« ske barjere.
Seveda pa interes na izvozu v pre- ' komorske države ni pri vseh evropskih držav enak. Če preiščemo pomen izvoza evropskih industrijskih držav v vzhod« nosevropske agrarne države (v Rum unijo, Jugoslavijo, Poljsko, Madžarsko) na eni strani in pomen izvoza v prekomorske dr« žave, ki izvažajo žito (U. S A., Kanado, Avstralijo m Argentino) na drugi strani, tedaj se nam nudi naslednja slika:
Izvoz Nemčije v države agrarnega bloka je lani za 6 najvažnejših blagovnih skupin (ki predstavljajo 6580 milijonov mark ali 50 odst. vsega izvoza) znašal 370 milijo« nov mark, izvoz v imenovane prekomor« ske države p a626 milijonov mark. Od izvo« za Francije glede 8 najvažnejših blagov« nih skupin (ki predstavljajo 52 odst. vsega izvoza) odpade na izvoz v imenovane pre« komorske države 3126 milijonov frankov, na izvoz v države agrarnega bloka pa le 423 milijonov frankov
Tajništvo sedanje ženevske konference je izračunalo, da je izvoz v imenovane preko« morske države za Nemčijo skoro 2 krat važnejši, za Italijo in Švico 3 in pol krat važnejši, za Francijo 7 in pol krat važnej« ši in za Belgijo celo 21 krat važnejši kakor izvoz v štiri države agrarnega bloka. Na drugi strani pa je izvoz v države agrarne« ga bloka za Češkoslovaško 2.2 krat važnej« ši, za Avstrijo pa celo 9 krat važnejši kakor izvoz v prekomorske države. Iz tega je razvidno, da je poleg Češkoslovaške in Av« stri je Nemčija še najbolj interesirana na tem, da se reši agrarno vprašanje vzhodnih držav. Francija je sicer po izvozni stat:stiki najmanj interesirana, vendar ima baš Fran« cija zaradi skoro neomejenih možnosti kre« ditiranja največ izgledov, da poveča svoj izvoz v države agrarnega bloka. Interesi zapadno«evropskih industrijskih držav na izvozu v prekomorske države so vsekakor zelo veliki in nalagajo politikom industrij« skih držav dolžnost, da jih pri pogaja« njih za ureditev vzhodno«evropskega agrar« nega vprašanja vedno upoštevajo. Lspeh prizadevanj agrarnega bloka je torej v prav znatni meri odvisen od uvidevnosti in do« bre volje prekomorskih držav, zlasti Zedi« njenih "držav. Zato bo potrebno mnogo previdnosti in spretnosti gospodarsko«po« liričnih diplomatov vseh evropskih držav, če hoče Evropa življensko važni agrarni problem zadovoljivo rešiti.
Konferenca bančnih udruženj
V	nedeljo in ponedeljek se je v zvezi s proslavo desetletnice obstoja beograjskega Udruženja bank vršila važna konferenca predstavnikov vseh bančnih udruženj iz naše države. Društvo bančnih zavodov v Ljubljani so pri tem zastopali predsednik generalni ravnatelj dr. Slokar, kakor tudi generalna ravnatelja gg. Avgust Tosti in Ha-nuš Krofta. Na svečam seji, ki se je vršila v nedeljo, je imel trgovinski minister gosp. dr. Jurij Demetrovič daljši govor, v katerem je poudarjal, da morajo predstavniki bank danes v dobi gospodarske depresije bolj kakor kdaj proučevati gospodarsko stanje v državi, da lahko pravočasno podvza-meio potrebne korake, pri čemer morajo pravilno razumevati ulogo bank pri zbiranju denarnih sredstev iz naroda, ki se naj dajo narodnemu gospodarstvu za pospeševanje produktivnega dela, ne da bi se pri tem iskalo dobičkov, ki ne odgovarjajo sedanji gospodarski situaciji. Sodelovanj in predlogi bank pri sestavljanju gospodarskih zakonov, zlasti zakona o bankah, zakona o hranilnicah in zakona o borzah, bo dalo brez dvoma uspehe. Veliko zanimanje je vzbudil govor zunanjega ministra dr. Ma-rinkoviča, ki je kot predsednik beograjske borze čestital udruženju k desetletnici. Izrazil je zaupanje, da bodo predstavniki gospodarstva pomagali kraljevski vladi pri reševanju težkih in aktualnih gospodarskih problemov. Nemir, ki vlada v Evropi, po-ostruje gospodarsko krizo, vendar je treba ugotoviti, da so sile ki delujejo na vzdrževanju miru mnogo jačje od sil, ki bi ga hotele rušiti.
V	ponedeljek se je vršila konferenca predstavnikov profesionalnih organizacij denarnih zavodov, ki jo je vodil predsednik beograjskega udruženja dr. Vlada Marko-vič. Na podlagi referata ravnatelja Prašte-dione Ivana Galica je bila glede likvidacije agrarne reforme sprejeta resolucija, v kateri se poudarja, da je ta likvidacija nujno potrebna, da se napravi konec sedanjemu stanju nesigurnosti in da se mora vsem interesentom dati prilika za strokovno m stvarno razpravljanje o izdelanem zakonskem načrtu o likvidaciji agrarne reforme. O stalnem sodelovanju vseh organizacij denarnih zavodov je referiral generalni ravnatelj dr. Slokar, dočim je bila na podlagi referata podpredsednika beograjskega udruženja dr. Šičareviča sprejeta resolucija, v kateri se naproša trgovinski minister, naj v sporazumu z delegati domačih borz omogoči razpravo glede izdelanega projekta zakona o borzah. Čim prej naj se uveljavi tak zakon, s katerim se mora borzam dati možnost svobodnega razvoja in ohraniti neodvisnost borznih razsodišč. Tajnik Udruženja vojvodinskih bank dr. Paunovič je poročal o davčni obremenitvi denarnih zavodov in o potrebi ukinjenja davčne cenzure, o čemer se je razvila živahna debata. Sprejeta je bila resolucija, v kateri se ugotavlja, da razne državne in samoupravne davščine ter takse preveč obremenjujejo poslovanje, kajti ta bremena znašaiio 60 do 69% čistega dobička. O glavnih načelih novega zakona o zavarovalnih družbah je referiral gosp. Stanarevič in je bila na podlagi njegovega referata sprejeta resolucija, v kateri se zahteva, da dobimo čim prej tak zakon, ki bi zlasti uredil delovanje v naši državi nekoncesi-joniranih družb, ki bi prepovedal izdajanje polic v tuji valuti (v zlatem dinarju), ki bi točno reguliral način plasiranja premijske rezerve, ki bi predpisal enotno publicira-nje bilanc, uredil državno nadzorstvo, rešil pravne odnošaje agentov do strank m družb in ki bi posameznim določbam dal stroge sankcije v obliki zapora in denar-
ne kazni. Na podlagi referata dr. Pauno-viča je bila sprejeta resolucija o potrebi spremembe t 36. zakona o zemljiških knjigah, ki povzroča prevelike stroške za hl-potekarno zavarovanje izdanih posojil (zastavnih listov). Končno je o banovinskin in samoupravnih davkih referiral dr. Fili-pančič iz Sarajeva. Tozadevna resolucija izraža nado, da bo skoro sprejet zakon o samoupravnih financah, da bodo v dovolj-ni meri upoštevani splošni interesi narodnega gospodarstva in da bodo javne dajatve dovedene na vzdržljivo višino.
Težka gospodarska in finančna kriza v Italiji
Že nekaj let se od časa do časa čujejo glasovi o gospodarskih težkočah v Italiji, ki pa jih je italijanski tisk doslej vedno znova skušal demantirati. Evropska javnost dolgo ni našla prave orijentacije in ni vedela, koliko je resnice na različnih nasprotujočih si trditvah. Zato so vzbudili tem večjo pozornost najnovejši finančni ukrepi italijanske vlade glede 12—35odstotnega znižanja plač državnim in avtonomnim 'uradnikom. Po uradni objavi Agencije Štefani je italijanski ministrski svet ugotovil, da znaša v prvih štirih mesecih tek. leta deficit italijanskih državnih financ že 729 milijonov lir ali 2 milijardi 190 milijonov Din. Ta deficit pa se je v poznejših mesecih še povečal. Ker italijanska vlada davčnih bremen noče (ln tudi ne more) zvišati, je bila primorana žaleči se k znižanju plač. To znižanje utemeljuje s splošnim padcem cen in zahteva istočasno tudi odgovarjajoče znižanje vseh mezd in plač v privatnem gospodarstvu, kakor tudi detajlnih cen v trgovinah. Italijanski listi tolažijo državne nameščence s tem, da bodo po izvedbi akcije za splošno znižanje plač in cen realni dohodki državnih nameščencev enaki dosedanjim.
Kakor je podoba, je gospodarska kriza v Italiji dosegla kulminacijsko točko. Izvoz je letos nasproti že itak slabim rezultatom lanskega leta padel za 20%, poslovanje v industriji pa se dalje krči, kar povzroča naraščanje brezposelnosti. Ugledni francoski list »Journee Industrielle« je nedavno objavil uradno statistiko o številu brezposelnih delavcev v Italiji, ki se je v teku oktobra povečalo za 50.866 na 445.496 (lani v oktobru 297.382); imenovani list je istočasno dodal, da je v tej statistiki upoštevan le del brezposelnih delavcev, ki jih je v Italiji dejansko že okrog 2 milijona. Pa tudi nepopolna uradna statistika ugotavlja, da je letos brezposelnost za 50% večja nego lani ob tem času. Imenovani francoski list še poudarja, da bi bila brezposelost v Italiji še znatno večja, ko ne bi bilo zadnje mesece zaposlenih na tisoče delavcev pri številnih javnih delih v pokrajinah, ki so bile porušene po potresih. Glede na silno naraščanje brezposelnosti je italijanska vlada povsem spremenila svojo politiko glede izseljevanja. Dočim so državni varnostni organi še lani lovili ob mejah delavce, ki so se hoteli izseliti, da najdejo zaposlitev v inozemstvu, dobi danes vsak delavec, ki ima možnost zaslužka v inozemstvu potei list.
Nazadovanje trgovskega poslovanja je v zadnjem času povzročilo nov val konkurzov Že lani je bilo mesečno zabeleženih skoro 1000 konkurzov, v septembru t. L pa je število konkurzov doseglo rekord s 1785. Italijanski listi, ki izhajajo v Parizu, ugotavljajo pri tej priliki, da je bilo v vsem letu 1920. polovico manj konkurzov kakor letos samo v oktobru. Pri tem pa je treba še upoštevati, da so v zadnjem času propadle številne stare in velike tvrdke. Le mimogrede naj tu spomnimo ogromni polom Gualinove-ga industrijskega in bančnega koncema, ki je bil tako usodepoln, da je celo spodnesel člotedaj sigurna tla francoskemu finančniku Oustricu in je tako sprožil vrsto bančnih polomov v Franciji, s katerimi se sedaj bavi vsa francoska javnost.
Težko je po krizi prizadeta tudi Julijska Krajina. Promet Trsta stalno nazaduje in s tem tudi tržaško gospodarstvo. Zato se ni čuditi, če je prav te dni najavila svojo insol-venco tržaška Banca della Venezia Giulia z obveznostmi od 70 milijonov lir (210 milijonov Din) in da je propadla tudi banka Credito Polesano v Rovinju v Istri. Sedanje gospodarske razmere so v Italiji zares težke. Naši gospodarski krogi zasledujejo s pozornostjo in skrbjo potek te gospodarske krize, kajti vsako poslabšanje gospodarskega stanja v Italiji mora neugodno vplivati na naše trgovinske odnošaje s to državo, ki so zelo obsežni, saj je Italija med vsemi našimi izvoznimi državami na prvem mestu.
Nas izvoz v oktobru
Generalna direkcija carin je objavila podatke o našem izvozu v oktobru, iz katerih je razvidno, da smo v tem mesecu izvozili 409.270 ton (lani v oktobru 586.130 ton) v vrednosti 662.1 milijona Din nasproti 991.3 milijona Din v oktobru pret. le.ta. Čeprav se je naš izvoz v primeri s septebibrom povečal za preko 100 milijonov Din. vendar imamo v primeri z lanskim izvozom v tein mesecu primanjkljaj od 329.2 milijona Din.
Razvoj našega izvoza v letošnjem letu v primeri z lanskim je bil po vrednosti naslednji (v milijonih Din):
19i29. 1930
I.	četrtletje	1310.2 1696.0 +385.8
II.	četrtletje	1678.9	1666.4	— 12.5 julij	621.3	513.8	—107.4 avgust	1006.2	569.2	—437.0 september	721.1	559.4	—161.8 oktober	991.3	662.1	—329.2
6329.0 5666.9 —6661
Kakor je h gorenjih podatkov razvidno, se letošnja izvozna kampanja znatno slabše razvija kakor lanska. To je pripisati predvsem težkočam pri izvozu kmetijskih pridelkov in nizkim cenam, kakor tudi nazadovanju izvoza lesa. Dočim je bil letos naš izvoz v prvem četrtletju še za 386 milijonov Din večji nego lani in smo celo v drugem četrtletju skoro dosegli lanski izvoz, znaša sedaj samo v štirih mesecih letošnjega drugega polletja (julij-oktobcr) primanjkljaj
našega izvoza nasproti lanskemu letu preko 1 milijardo Din.
Glavni predmeti našega izvoza v oktobru so bili: pšenica (26.2 milijona Din), koruza (19.6), fižol (23.6). sveže sadje (117.7), suhe češplje (19.7), konoplja (6.6), hmelj (6.5), konji (4.5), goveda (31.3), svinje (27.1), drobnica (18.2), perutnina (12.2), sveže meso (19.5), kaškavaljski sir (9.2), jajca (25.9), sirove kože (12.3), gradbeni les (84.0), drva (9.4), hrastovi pragovi (5.6), izdelki od lesa (4.1), ekstrakti za strojenje (5.7), cement (13.1), baker (45.8), rude (29.8).
V primeri z izvozom v lanskem oktobru opažamo znatno nazadovanje izvoza pšcni-ce (od 298 na 26 milij. Din) in koruze (od 25.2 na 19.6). Prav občutno pa se je letos povečal izvoz svežega sadja, in sicer kar od 35.1 na 117.7 milijona Din). Nazadovanje opažamo še pri izvozu jajc, lesa in drv in svinj, dočim se je izvoz goveda in perutnine povečal.
= Razširjenje ljubljanskega kolodvora. — Kakor poročajo iz Beograda, se v pronift-nem ministrstvu trenutno proučuje vprašanje razširjenja in ureditve kolodvorov v Beogradu, Zagrebu. Ljubljani, Skoplju m Nišu, kjer promet leto za letom narašča m sedanje naprave ne odgovarjajo več naraslim potrebam prometa. Po možnosti se bodo v teh mestih zgradili posebni tovorni kolodvori, ki bi služili izključno tovornemu prometu.
= Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 5. t m. ponudbe glede dobave 480 kg žitnikov, 2300 kg železne pločevine in 100 kg žice, do 6. t m. glede dobave 800 kg bakra v drogih, do 9. t m. glede dobave 17.500 komadov vijakov, 2000 komadov zakovic, 5000 komadov podložnic za vijake in 18.500 komadov zatikačev; gradbeni oddelek pa do 12. t. m. ponudbe glede dobave pločevine, cinkovih trakov, žice, jeklenih vrvi, vijakov, kositra, svinca, jeklenih krtač itd, (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih). Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 9. t. m. ponudbe glede dobave 8000 kg cilinderskega olja. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 10. t. m. ponudbe glede dobave 12 parov nepremoc-ljivih čevljev. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani).
BORZE
2. decembra.
Na ljubljanski borzi ie bil danes devizni promet prav velik, zlasti v devizi New-york, pa tudi v devizah Praga in Dunaj. Tečaji deviz so deloma nekoliko popustili, zlasti je nazadoval Newyork od 56.49 na 56.4650.
Na zagrebškem efektnem tržišču ie bila tendenca v Vojni škodi dalje slaba; do zaključkov pa je prišlo za kaso in za december po 424.25. V 8% Blairovem posojilu je bil zabeležen promet po 91.1250 in v 7odstotnem po 81.1250 do 81.25. Med bančnimi papirji ie prišlo do običajnega prometa v Praštedioni po 930, v Jugobanki po 77.50, v Poliodelski po 56, v Zemalj-ski po 129 in v Obrtni po 36. Na tržišču industrijskih delnic pa so bili zaključki v Vevčah po 124, v Gutmannu po 138 do 139, v Slavoniji po 200, v Dravi 235, v Šečerani 298 in v Oceaniji po 225.
Devize in valute.
Ljubljana. Amsterdam 22-765 Berlin 13.47—13.50 (13.485), Bruselj 7.8894, Budimpešta 9.8915, Curih 1095.9, Dunaj 795.22 —798.22 (796.72), London 274.28—275.06 (274.66), Newyork 56.365—56.565 (56.465), Pariz 222.25, Praga 167.39—168.19 (167.79), Trst 295.2205—297.2205 (296.2205).
Zagreb. Amsterdam 22.73-22.79, Dunaj 795.22—798.22, Berlin 13.47—13.50, Bruselj 788 94, Budimpešta 989.15, London 274.26 do 275.06, Milan 295.12—297.12, Newyork ček 56 3650—57.5650. Pariz 221.25-223.25, Praga' 167.39-168.19, Curih 1094.40-1097.40.
Cnrih. Zagreb 9.1280, Pariz 20.28, London 25.06, Newvork 516.20, Bruselj 72.98, Milan 27.0325, Madrid 58.20, Amsterdam 207.7o, Berlin 123 04, Dunaj 72.66, Sofija 3.74, Praga 15.3050, Varšava 57.85, Budimpešta 90.26, Bukarešta 3.06375.
Efekti.
Ljubljana. 8% Blair 91.5 bi., 7% Blair 81.5 bi., Celjska 160 den., Ljublj. kreditna 122 den., Praštediona 930 den.. Kreditni zavod 170—180, Vevče 124 den.. Ruše 2S0—300 Tobačne srečke iz 1. 1888. 50 bi.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma in kasa 424—424.50; za december 423.50 do 424.50, za februar 413—415; investicijsko 85—87, agrarne 51.50—52.50, 8 odst. Blair 91—91.125, 7 odst. Blair 81.125 do 81.25, 7 odst Drž. hip. banka 80.75 do 81, 6 odst. begluške 70—71; bančne vrednote- Praštediona 930—935, Union 190 do 192, Jugo 77.50—77.75, Narodna 8000—8100, Srp ska 188 den., Zemaljska 128.50—129; industrijske vrednote: Našička 1000 den., Gutmann 137—139, SJaveks 50 den., Slavonija 200—205, Drava 232.50—236, šečerana 29 7-2298, Brod vagon 90 den., Vevče 124 do 125, Oceanija 220—230, Trbovlje 373—376.
Blagovna tržišča
LES
-F Ljubljanska borza. (2. t. m.). Tendenca nespremenjena. Zaključeni so bili 3 vagoni, in sicer 2 vag. bukovih drv in 1 vagon desk. Povpraševanje je za trame (16/21, 19/21. 19/24, 21 /26, dolž. 4, 5 in 6 m), za »smezole« (200—300 m', v določenih dimenzijah), za 2—3 vagone smrekovih podmernih desk (20 mm, 4 m, paralelnih, 4 omba.ite), za jelšo, javor, lipo (27—100 mm, od 2 m dolž. navzgor), za bukovino (parjeno, 27, 40, 50, 80 mm, od 2 m navzgor, od 16 cm širine navzgor), za naravno bukovino (60 mm. I.), za bukove letve (55 X 50, 55 X55, 55 X 60, 60 X 60, dolž. mnogokratnik od 50 cm), za 40 komadov tramov" (4 m, 19/24) in 60 komadov (6 m, 19 ,/24) ir za beli javor samo I., brez napak (70, 80, 100 in 130 mm debeline, od 2 m dolž. navzgor, od 30 cm šir. navzgor).
ŽITO
'+' Ljubljanska borza. (2. t. m.). Tendenca za žito čvrsta. Zaključen je bil 1 vagon pšenice. Nudi se (franco slovenska posta-a, do mlevski tarifi, plačljivo 30 dni): pšenica: baška, 80/81 kg po 200—202.5; srbo-branska. 80 kg in gornjebaška. 79/80 kg po 197.5—200; baška. '79 kg po 185—187.5; ba-ranjska. 79/'30 kg po 182—185; ječmen: ozimni, 65/66 kg po 155—157.5; koruza: baška, stara po 147.5—150; baška, nova, umetno sušena po 132.5—135; pri navadni voznini po 137.5—142; baška, času primerno suha, pri navadni voznini po 122.5—125; oves: baranjski po 182.5—185; moka; »Ogc po 340—315.
+ Novosadska blagovna borza. (2. t m.). Tendenca nespremenjena. Promet: 2 vag. pšenice, 38 vag. koruze, 9 vag. moke in 5 vag. otrobov. Pšenica: baška, 79/80 kg težka 137.5 — 142.5; gornjebaška, 79/80 kg 135 do 137.5; banaška, Tisa, šlep 139 — 141;
gornjebanaška, 79/80 132.5 _ 135; sremska,
78 kg 127.5 — 130. Oves: baški, sremski 135 do 140. Ječmen: baški, sremski, 63/64 kg 102.5 — 105. Koruza: baška, stara 90 — 92.5; baška, sremska. nova 72.5 — 80; za december - januar 77.5 — 80; sremska, umetno sušena 82.5 — 85; sremska, umetno sušena, ladja Dunav 90 — 92.5. Moka: baška »Ogc in »0gg< 235 — 245; »21 205 — 215; »5-t 175 —'185; »6« 150 — 155; »7c 106 — 110; >8: 77.5 — 82.5.
4- Somborska blagovna borza. (2. t m.)« Tendenca nespremenjena. Promet 354 vagonov. Pšenica: baška, potiska, šlep, 80 kg 137.50—142.50; okolica Sombor, 7S kg 122.50 do 127.50; gornjebaška, 79/80 kg 132.50 do 137.50; sremska, 78/79 kg 125—130; banaška, Bega, šlep, 79 kg 130—135. Oves: baški, sremski in slavonski 132.50—137.50. Ječmen: baški, 64/65 kg 105—110. Koruza: baška, nova 70—75; za dec.-jan. 75—80; baška umetno sušena 85—90. Moka; baška »Ogc in »Oggi 240—250; »2< 210—220; »5< 180—190: »6« 150—160: »7< 100—110; »S: 75—80. Otrobi: baški 60—65. Fižol: baški, uzančni 240—245; mešani 235—240. + Budimpeštanka terminska borza (2. t m.). Tendenca čvrstejša, promet miren. Pšenica: za marc 15.46—15.47, za maj 15.32 do 15.33: rž: za marc 9.40—9.42; koruza: za maj 12.45—12.50, tranzitna za maj 10.20.
so najlažji pot, po katerem pridejo klice bolezni v naše telo. Deco, ki pohaja šole, obvarujejo prehlada, nahoda in influence najzanesljivejše »ANACOT-PASTILE« dr. Wandera, Dobivajo se v vseh lekarnah.
Cena malega zavitka Din 8.—, velikega zavitka Din 15.—.
Iz službenih objav
Banska uprava razpisuje I. javno pis» meno ofertalno licitacijo za prevzem do» vršitvenih del pri centralni kurjavi v ana» tomskem institutu ljubljanske univerze, in sicer na dan 19. decembra ob 11. v sobi 17 svojega tehničnega oddelka. Odobreni proračun znaša 206.0S0 Din.
Pri okrajnem sodišču na Brdu dne 30. decembra ob 9. zemlj. knj. k. o. Selo vi. št. 70 in k. o. Ihan vi. št. 20; cenilna vred« nost 101.647 Din, najmanjši ponudek 67.765 Din.
V trgovinski register sta se vpisali na novo tvrdki: E. Bežek, izdelovanje in pro* daja specialitetnih testenin v Ljubljani, Dunajska cesta 31, in »Ilirija«, industrija in trgovina z alkoholnimi pijačami in narav« ni mi soki, d. z o. z., višina osnovne glav* niče 30.000 Din.
1—. « " Z«« neprlliK t
smo« to zvecer'
Nekaj CRE,M^0 od um.vania, pa ste po-
rfttME
Nabavna prilika
mu Miklavžain ISožie
Radi zmanjšanja obrata
nudimo v nakup p© LASTNIH CENAH vsakovrstno manufak-turno blago, žensko, moško in deško konfekcijo, modne predmete itd.
Moško obleko dobite že.....od Din 500 — naprej
Moško suknjo dobite že.....od Din 460.— naprej
Ženski plašč dobite že......od Din 400.— naprej
Angleško blago m že......od Din 200 — naprej
Zlasti opozarjamo gg. trgovce na veliko vsakovrstno izbiro in poseben popust pri večjih nabavah.
Drago Sehwab, Ljubljana, Dvorni trg 1.
Iz življenja in sveta
Poplave vsepovsod
Preplavljena ulica v Pontoisu ob reki Oisi na Francoskem, ki je narasla zaradi viharjev zadnjih dni.
Predsednik osrednjega statističnega urada v Rimu, prof. Gini, pripravlja veliko delo o bodočnosti posameznih plemen. Svoja dognanja podpira z bogatimi številčnimi podatki ter je o svojem delu sporočil doslej javnosti le one ugotovitve, ki se tičejo belega plemena. Prof. Gini pravi, da je razmah belcev že dosegel svoj višek in da zanje sedaj nastopa doba upadka. Statistika kaže, da je belo pleme popolnoma pasivno v razmnoževanju. Izjemo tvorijo le Slovani, ki se silno množe in je njih prirodni prirastek še vedno zelo visok. Slovanski narodi imajo neokrnjeno ekspanzivnost in so si do danes ohranili močno življensko silo. Bodočnost je njihova, kar je tem verjetnejše, ker so se medtem skoro domala osvobodili izpod tuje oblasti.
Špekulacija na znanost
Javnosti so gotovo še v spomipu prepiri učenjakov o izkopinah v Glo-zelu, ki so pred par leti pretresali francoski učeni svet. TMali kraj Glozel je postal hipoma slaven; pojavile eo se razprave o glozelski kulturi, vzni-kale so glozelske teorije, ki so jih sta-rinoslovci nasprotne smeri pobijali z vsemi silami svojih učenih peres. Učenjaki so se tepli za prazen nič, samo v Glozelu se je našel mož, ki je imel iz tega prepira dobiček in ni njegova krivda, da so ga prevarile nade. Ta mož je edini gostilničar v Glozelu. pri katerem so se ustavljali, jedli in pili vsi gostje, ki jih je zanimala glozeisra zadeva. Krčmar je seveda postal 7a-grizen privrženec pristnosti glozel-skih izkopin in njega niso mogli prepričati vsi utemeljeni dokazi nasprotnikov. Mož je podjetno razširil svoj obrat in je v par mesecih na mestu svoje skromne krčme postavil lep hotel. Baš ko bi imelo podjetje nositi bogate obresti, pa ti pridejo učenjaki in iz gole zavisti denejo glozelske izko-pine popolnoma v nič. češ da so podtaknjene in da so izdelek današnjih dni. Pristašev pristnosti je bilo čedalje manj v Glozel, pač pa so se pomnožili rušitelji glozelske slave. Krčmar je bil tudi teh vesel, ali sčasoma so tudi ti skoro popolnoma izostali. Danes samo še hotel priča o nekdanji <■ avi in krčmar sedi na pragu ter premišlja dni, ki so bili. Morda tudi na tihem solze briše. Špekulacija na znanost se možu pač ni obnesla, prešibki so bili temelji, na katerih je zidal svoj hotel.
Reka spremenila svoj tok
Mogočna gorska reka Rosaro v srednjih Apeninih, ki je dajala silo veliki električni centrali, je prošli mesec nenadoma spremenila svoj tok. Pri mestu Speziji je izginila pod zemljo in se prikazala precej daleč stran zopet, na beli dan. Električna centrala je ostala brez vodne sile in ljudje, ki jim je tako zvito ušla reka iz oblasti, bodo morali napraviti nove jezove ter prenesti centralo na novi rečni tok. Nagajiva reka je podjetju povzročila lepe stotisočake škode.
Italijan o bodočnosti Slovanov
Sirote brez matere
so ti pujski, ki so jo izgubili ob svojem rojstvu in bi morali žalostno poginiti, da si ni izmislil njih reditelj, farmar John Vincent, originalnega nadomestila za materine »prsi«. Pod nadzorstvom Vincentove hčerke, male Lilijane, sesajo iz te priprave vsak:
dan sladko mleko in vidno rastejo.
Razstava živih kožuhov
V Berlinu so razstavile farme za gojenje živali z dragoceno kožuhovino svoje najlepše eksemplare in žele obilo priznanja. Slika nam prikazuje razsodišče, ko ocenjuje
oddelek za polarne lisice.
Satanovi častilci
V Džebel-Sinjaru, ozki gorski dolini med Irakom in Sirijo, bivajo zadnji ostanki Jezidov, menda kurdskega rodu, ki ma prav posebno verstvo: namesto boga časti satana. Prav za prav so Jezidi jako strpni. Spoštujejo krščanstvo. muslimanstvo in židovsko vero, misli io pa. da ne zahteva Bog nobenega češčenja, ker je po naravi dober. Molijo torej satana, ker ima ta vso oblast in človeku lahko pošlje vsaka nesrečo. Satan vlada na zemlji zdaj in bo vladal še 4000 let do zadnje sodbe. Potem se bo res sicer pričelo bož;e kraljestvo, a na satanovo pFiprošnjo bo pomilostil neskončno blagi bog tudi njegove vernike. »Črna knjiga«, sveto pismo satanovih čestilcel, zatrjuje, da je poslal satan peklensko črno prilečnico ž" Adamu v raj. Rodila je sina in hčer, ki sta se poročila in tako je nastal je-zidovski narod. Jezidi se ne smejo ženiti s tujimi ženami. Tudi sosednji muslimani jih nimajo posebno radi. Smatrajo jih za potomce nekega Sidija Mo-aviia, ki je po vragu obseden hinavsko umoril Husejna, po Mohamedu največjega muslimanskega svetnika. Pred vojno ie štel ta rod 300.000 ljudi, zdaj jih ima' komaj 60.000. Tako poroča dopis-n;k nekega nemškega lista, ki je letos obiskal jezidovsko božjo pot, nad brezdnom zgrajeno mošejo Šejk-Adi, kjer počivajo kosti ustanovitelja jezi-dovskih naukov Adija in pavje pero, ki ga mu je izročil satan kot znak oblasti. Na ta kraj romajo skoro vsako leto Jezidi kakor muslimani v Meko. Njih vodja je veliki svečenik z naslovom »mir«. Izvoljen je od zastopnikov vseh rodov. ima neomejeno oblast, biva v le-
pem gradu, redno dobiva sedmi del vsega žita in živine in v svoj harem najlepša dekleta. Čuva sveti grob, blagoslavlja romarje, vodi verske spore itd. Pomaga mu sedem razredov duhovščine: »piri« pridigarji, »šaki« godbeniki. ki igrajo pri službi v svetišču, »fakirji«, ki bičajo in do krvi mrcvari-jo lastni život, »kavali« grobarji in drugi. Jezidi so skoraj vsi neposmeni. Samo ena ženska pozna črke, ker je bila slučajno v nekem ameriškem zavetišču med vojno kot otrok. Domače pis-menke poznajo samo »piri«, ki morajo pridigovati. Sicer pa smatrajo Jezidi, da je pismenost greh. Satan je črke izumil. da bi bil najmogrejši. Oni. ki ga posnemajo, bi ga lahko samo razjezili.
Chaplin v norišnici
Chnplin vneto pripravlja nov film z dejanjem v norišnici. Na njegovo prošnjo mu je dovolila newyorška klinika za umobolne 15-dnevno bivanje med bolniki. V tem času se je igralec popolnoma udomačil. Pridobil si je zaupanje vseh bolnikov, ker je potrpežljivo poslušal njih neskončne pritožbe, pripovedoval jim vesele zgodbe in sploh redno skrbel za razvedrilo. Za slovo jim je dal na prošnjo predvajati svoj film »Cirkus«. Bil je zelo navdušen nad svojim potovanjem v deželo prismojenih. »Pri moji veri,« je dejal, »marsikateri izmed teh bolnikov so bolj pametni in zdravi nego ljudje, ki jih vsak dan srečam na cesti, ne da bi bili zaprti «
Živo srebro v hrani
Pred nekoliko leti je vzbudil veliko pozornost berlinski kemik dr. Stoc-k s trditvijo, da utegnejo škodovati človeškemu zdravju neznatne količine živega srebra, ki jih telo stalno sprejema iz amalgamskih plomb. To trditev so začetkoma sprejeli s skepso, potem pa so na podlagi natančnih preiskav dognali, da izloča nmogo ljudi majhne količine živega srebra in so ga morali tedaj od nekod v telo sprejeti. Kakor pa je sedaj dokazal dr. Borinski, vodja kemičnega oddelka berlinskega zdravstvenega zavoda, izvira to živo srebro iz naših živil, kajti izločajo ga tudi ljudje, ki niso imeli nikoli v življenju zobnih plomb. Vendar je te prvine v živilih tako malo, da ne more škodovati zdravju. In tudi iz plomb v telo prehajajoče živo srebro se giblje v tako malenkostnih količinah, da utegne imeti kakšen slab učinek v le prav red-> kili primerih.
Smrtnfsmeh
Ameriški listi so spet polni poroči! o nezaslišanih napadih chic-aških bandi-tov. Tako so vdrli štirje zakrinkanci v veliko c-hieaško restavracijo in zapove-dali z naperjenimi samokresi gostom, naj dvignejo roke. V lokalu je sedel znani borzni mešetar in milijon-tr I»us-sel Thompson, ki je smatral napad za šalo in se pričel na ves glas smejati. Nato ga je vodja banditov brez besede ustrelil. Ne da bi se brigali za truplo, so roparji olajšali goste vseh dragocenosti in denarja, oplenili restavrater-jevo blagajno in izginili brez sledu.
Shakespearejev oče
Na Angleškem so našli v zadnjih dneh neke stare listine, iz katerih izvira, da je bil oče najslavnejšega svetovnega dramatika John Shakespeare, trgovec z volno. Med drugim so odkrili pismo starega Shakespeareja, ki kaže, da je ta tožil enega svojih odjemalcev. ker je naročil za okroglo 7000 Din blaga, a ga ni plačal.
Bomba na svatovski pojedini
V kraju Opalinu na Poljskem se je pripetila strašna nesreča. Med neko svatovsko pojedino je potegnil eden izmed gostov iz žepa hipoma ročno granato in jo je hotel zagnati z vzklikom »Živela ženin in nevesta!« skozi okno na dvorišče. Granata pa je zadela ob rob okna in se razpočila v sobi. Neprevidnega gosta je raztrgalo na kose, trije nadaljnji svatje so umrli po prevozu v bolnišnico, deset oseb je bilo lažje ranjenih.
Stalinit, nova zlitina
Skupina inženjerjev je v Bakuju izdelala novo zlitino z jeklom, ki baje po trdoti prekaša vse doslej znane zlitine. Stalinu na čast, čigar ime izvajajo kakor znano iz ruske označbe za »jeklo« (prim. nemški »Stalil«), so ji nadeli ime »stalinit«. Poleg izredne trdote bi bila draga prednost stalinita zelo nizka cena.
Tekma otrok v mečevanju
Varilski mojster Comini s svojimi gojenci. V borbi s fio.etom je dobila prvo darilo devetletna deklica (na sliki v sredi pod zvezdo). Ta šport morda ni najprimernejši za deco in ga goje le berlinski »višji« krogi.
Spomin na posrečen polet preko Oceana
Bodimo kakor Friderik Veliki!
To je geslo dr. Hermana Rycea, profesorja higiene na medicinskem zavodu v Indiani v Zedinjenih državah. Dospel je namreč po večletnem raziskovanju do prepričanja, da izvirajo vse neštevilne človeške bolezni iz pretirane snažnosti. Prevečkrat se umivamo in s tem uničujemo tisto naravno maščobo, ki ima nalogo kakor oklep varovati naše telo pred škodljivimi bakterijami. Ce se zarije katerikoli bolezenski kal v telo, ga ne more nezavarovana koža izločiti in uničiti. Zakaj ne poznajo skoro nobene nalezljive bolezni Eskimi, ki sploh nimajo navade, da bi se umivali? Pomnožijo si naravno maščobo z mastno hrano: ribjim oljem, tuljnovo in medvedjo mastjo in so zato zdravi. Žal da je moderno človeštvo tako razvajeno, da ni zmožno obnoviti zlato eskimovsko dobo. Zato nam pa priporoča prof. Ryce kot vzgled vsaj Friderika Velikega. Tudi ta je zelo dolgo živel in do konca ostal izredno delaven in živahen, ker se je le poredko-ma umival in naravnost sovražil kopanje.
Monte Carlu grozi polom
Igralci v Monte Carlu imajo navadno kakšen načrt, po katerem morajo dobiti. Vendar po teh dobro premišljenih načinih navadno izgube vse svoje imetje do zadnje pare. Pred letom pa se je pojavila v igralnici družba 12 mož, ki so morda res našli pravi način. Igrajo že polnih 11 mesecev po 2 uri dnevno in doslej še niso izgubili niti franka, pač pa vedno odneso iz igralnice manjše vsote. Ker pa se to redno ponavlja dan za dnevom, občuti ravnateljstvo igralnice to izgubo ter je v velikih skrbeh. Dvanajstorica podjetnih mož je proglasila, da bo igrala še dalje na ta način in je pripravljena vztrajati v Monte Carlu par let, ako bo treba. Ravnateljstvu gre najbolj na živce to, da se drugi igralci ravnajo po načinu igre teli srečnih 12 mož in tudi dobivajo. Podjetni igralci so že zavohali nervoznost ravnateljstva in so mu ponudili, da kupijo igralnico. Ako bo ravnateljstvo odklonilo ponudbo, bodo pač nadaljevali svojo pametno in premišljeno igro. Iz-najditelji nameravajo s svojim načinom priigrati najvišji dobitek, ki je v tem primeru igralnica sama, da si tako zasigurajo zlato jamo.
Zakladi brez gospodarja
Llovd Ellis, posestnik v Johannes-b.irgu v Južni Afriki, se je že v šestič vrnil s praznimi rokami s potovanja v odddaljen pragozd. Iskal je zopet zaman Lobenlmlove zaklade. Lobenhula je bil zamorski kralj iz rodu Ma tabele v Rodeziji. Leta 1886. je med vojno z Angleži v pragozdu zakopal vse svoje zaklade: slonovino, diamante in zlato, da bi se jih ne polastili sovražniki. Ko so bili zakladi skriti, je poklical kralj svoje vojšča-ke in ti so mu na povelje poklali vse zamorce, ki so zagrebli zaklade. Kot edina priča je ostal živ poleg kralja samega njegov tajnik, Anglež John Jacobs. Ta pustolovec si je obvaroval življenje samo zato, ker je moral kralju narisati zemljevid s točno označbo nahajališča zaklada. Toda Lobenliula je umrl v pregnanstvu, daleč od domovine. Jacobs pa se je po mnogih pustolovščinah zasidral pod Ellisovo streho in je pred smrtjo gospodarju zaupal svojo skrivnost. Od tedaj išče Ellis Lobenhulove zaklade in jim ne more priti blizu.
Dvojčka z dvema rojstnima krajema
Gospa Vacher iz neke vasi blizu Nan-tesa na Francoskem je rodila sina. Toda porodni krči niso nehali in prestrašena babica je naposled poklicala zdravnika. Ta je ugotovil, da je na poti še drugi otrok, ki pa je potreben kirurgo-ve pomoči Rešilni avto je mater od-pelial v Nantes na kliniko, kjer je pri-jokal na svet drugi sin šele 24 ur pozneje. Tako sta se dvojčka rodila v različnih krajih in različna župana jima bosta spisala rojstni list.
Uprava francoske kovalnice denarja je izdala zlato medaljo v spomin na posrečeni polet letalcev Costesa in Bellonta iz Pariza v New-York.
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce nai oove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492. 3492
0Cdcr hoče
da m mu postja po posti naslov alt GaGo dru$o informacijo tieoeo so tnalih o f lasov nai priloži v m natnUah a	*
sicer no bo prejel odgovora t
CENE MALIM OGLASOM:
Zenttve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda I Din. Najmanjši znesek 10 Din Pristojbina za šifro 5 Din Vse pristojbine ie uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-iujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842.
Habievt maCtfi o$£a&cv
ln druge informacije tičoče se oglasov, se dobijo tudi v podružnicah »JUTRA« v
Tlovem me&tu m ($e&etticaii
in na
Ljubljanska cesta it. 42	pri kolodvoru it. 100
Mate oglase in inserate naročajte v naših podružnicah.
_ I
Učenko in pletilje
ih nogavice sprejmem. — Naslov v oglasnem oddelku »Jatra«. ~	50067-1
Brivski pomočnik
prvovrsten m perlekten >n-duler dobi z novim letom trajno službo. Tine Oblak, brivmica, Škofja Loka.
50081-1
Učenko
it poSton« rodbine, za gornje dele £evlj6v sprejmem takoj. Prednost ima taka. ki se je že učila. Tabor Vinko, Radeče pri Zidanem mosta. 50012-1
Rudar, inženjerja
mlajšega, sposobnega m •vestnega, z eno- do dve-letmo prakso, sprejmemo kot asistenta. Ponudbe na Jugosl. Rudolf Moese a. d., Beograd, pošt. pretinac 409 pn 1 šifro " »Kameni 267«.
50016-1
Mlinar, pomočnika
neomenjenega, vojaščine ,>ro-»tega, treznega. sprejme tvrdka Kari Goldsctmig, umetni mlin, Fram pri Maribora.	50024-1
Kroj. pomočnika
fino veliko delo. v »talno službo sprejme Anton Medvešek. krojaštvo, Trbovlje I.	496651
Služkinjo
za vse, boljše dekle, proti dobri plači i S C e m s 15. decembrom za izven Ljubljane. Poizve se na Rimski ccsti 18/11.	50113-1
Sedlar, pomočnika
veščega Izdelave gamaš in ženskih torbic, sprejmem. Ponudbe z zahtevo plače in losedanje-ga zaposleoja na >gli». oddelek »Jatra« pod »Dober«.	49622-1
Kroj. pomočnico
fa pomočnico za strojno vezenje sprejmem. Naslov v oglasnem oddelka Jatra 49617-1
Vajenca
za gostilničar obrt sprejmem v večjo gostilno v prometnem kraju Slovenije. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 49580-1
Trg. vajenca
► primerno šolsko prediz-obraibo poštenih staršev sprejme v trgovino mešanega blasra Anton C o k, St. IIj pri Velenju.
49374-1
Vajenca
9jtne Josip štirn, klju-č.iv-ičar, Kranj. 49779—1
Trgovski pomočnik
ia galanterijsko in modno trgovino se sprejme. Ponudbe na oglasni oddelek ».Jutra« Maribor pod »Do bra moč 19«. 49719—1
Služkinjo
sprejme mlekarna na Ce-
lovški cesta 42.
49962-1
Prekajevalskega pomočnika
mlajšega sprejme }ac, Pražakova
Tovla-ii-ulica št. 8. 30136-1
Pomožno prodajalko
mlajšo moč. sprejmem u> koj začasno. Naslov ^ove oglasni oddelek »Jutra«.
50135 1
Postrežnico
sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 500SS-1
Mesarski pomočnik
dobro izurjen in vešč tudi v prodaji mesa, dobi takoj službo. Prost mora biti vojaščine. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
50073-1
Služkinjo
ki sna kuhati, sprejme Baiiič, Dravska ulica 7. Prijaviti se je 4. dec.
50103-1
Potnika
sprejme stara, renomirana firma za kuhanje žganja, sadnih sokov, tvornica likerjev itd. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »V s.tro-ki zmožen ln vpeljan«.	5C013-O
Vinskega potnika
solidnega '.n dobro vpelja nega. za Dravsko banovino" Išče veletrgovina ž vinom Le ponudbe i 'zvrst-nimi referencami na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Vinski potnik« 49463-5
Fiksum in provizijo
dobe potniki za prodajo manu fakturnega blaga. — Pismene ponndbe na oglas, oddelek »Jatra« pod šifro »Provizija 435«. 50091-5
Služkinjo
rridno. pošteno in zdravo, lepega vedenja, ki zna nekoliko kuhati ln ima rada otroke. staro 20—S5 let, sprejmem k tričlanski družini. Nastop 13. decem bra ali 1- januarja. Po-endbe ua oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod »Stalna služba«. 49401-1
Učenko
dobro vzgojeno, k! tma veselje in voljo do dela. sprejmem v trgovino me eanega blaga. Ponudbe na oglas, oddelek »Jatra« pod »Št. 99«.	49199 1
Mizar, pomočnika
samostojnega dobrega poli-tirarja sprejme D. Laacoš v Ljubljani, Wolfova 12.
50108-1
Učenko
ta šivanje sprejmem takoj v modni salon. Naslov v oglasnem oddelku »Jatra« 30117-1
Dame - potnice
zmožne razpečavanja neobhodno potrebnega predmeta dnevne pora.be, za Jugoslavijo išče inozemska tvrdka. Dobre _ moči se po preizkusni dobi enega meseca fiksno nastavijo in dobe povrnjene potne stroške. Začetnice se strokovno uvedejo. Dokazan zaslužek dnevno 120 do 200 Din. Predstaviti se je od srede dalje z dokumenti med 9. in 12. ter 2. in 6- uro pri generalnem zastopstvu v Mariboru, Stritarjeva štev. S.
50147-3
Instrukcije
za višješoilca, za matematiko in latinščino, proti zmerni plači sprejmem v večernih urah. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Izvrsten matematik«.
50042-4
Monsieur
diplome le r Utuversltš .le Pari« donnerait le le$ons de trancai« Ecrire »ons »Le?ons le francals« i oglasni oddelek »Jatra«.
492384
Oblastven« Koocesijnnlrao«
šoferska šola
'io/ko Pinenbache'
Ljubljana Sosposvetsku 12 Teorija vožnje. »7750 4
Prva oblast koncesijonirana
šoferska šola
Camernik. Ljubljana
Dunajska cesta štev. 30 -
(Jagoaato) telefon št. 8236 Pouk in praktične vožnje 25!
Gosli poučuje
prvovrstni učitelj. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Pouk«.
50140-4
Fina šivilja
se priporoča na dom za šivanje oblek in plaščev po nizki ceni. Pri Male-ček, Florijan:.ka ulica 30, dvorišče.	50065-3
Mlajša gospodična
izučena v trgovini, išče mesta kot pomoč v gospodinjstvu, ali kakršnakoli drugo zaposlitev Naslov v oglasnem o-d-lelku .Jutra« 50115-2
i*It
Novo trg. opravo
kompletno proda Zadruga mizarjev, Glince. 50063-6
Pohištvo
2 večerni obieki. 4 kožu-ho%-in. garniture. Sotleth-a-parat, otroške čevlje in igrače prodam. Naslov v oglasnem oddelka »Jatra« 50060-6
Gen. zastopstvo »Renault« avtomobilov išče v naj-prometnejšem centru mesta
večje lokale
za stalno avtoizložbo. — Sprejmimo tudi a g f I n e
podzastopnike
in akviziterje v vseb večjih krajih Dravske banovine, pod zelo ugodnim! pogoji. »Sikor«. Ljubljana, Cesta na Rožnik štev. 19.
49528-3
Šivilja
gre šivat na dom. Začasno sprejme tudi vsako primerno delo. Ponudbe pod »Izurjena šivilja« na cgl. oddelek »Jutra«. 50130-3
Moderne plese
poučuje plesni učitelj, ki nride tudi na dom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ples«.
50071-4
Krojači, šivilje, neaivilje dame za samouporabo!
Nov pouk krojenja
na strokovnem krojnem učilišču, Ljubljana, Stari trg 19. se prične 9. decembra. Krojačem in šiviljam lahko razumljiv sistem. — Kroji so preizkušeni, pristajajo brez pomerjanja. Za dame, ki se želijo izobraziti za samouporabo, specialen sistem krojenja in šivanja v lastnem modnem salonu. Kroji po meri. Izdaja modnih listov.
50056-4
G. Th. Rotman:
Sambo In Joko
Vesels levja zgodba
Absolventinja
IV. razreda meščanske šole, želi vstopiti kot učenka v trgo-vino roeš. stroke — najraje v kakem trgu ali mestu. Cenj .ponudbe ta naslov; Natalija Brcar. Ka/mnje. pošta Št. Rupert. Dolenjsko.	50075-2
500 Din dam
tistemu, ki mi preskrbi službo za takoj, ah z januarjem v Ljubljani mesto prodajalke, Magajni-čarke ali v kako pisarno. Ponudbe na oglas, oddelek ■»Jutra« pod »Cimpreje«.
50029-2
Starejša gospodična
izurjena v gospodinjstvu, knhat.ju, šivanju in likanju. išče službo pri boljšem gospodu, pri večji finančni kontroli ali šoli. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra in varčna gospodinja«.
50O44-3
Trgov, pomočnica
vajena tudi gospodinjskih del išče primernega mesta v trgovini z mešanim bla gom/ Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Gospodinjstvo«.	49711—2
Knjigovodja-
bilancist
in korespondent. t dolgo letno prak!« in perfektntm znanjem slovenščine, aem ščine ter Italijanščine, išče primerno službo. Cenjene ponudbe na oglas oddelek »Jatra« pod Šifro »Dolgoletna praksa«. 49673-S
Za Miklavža
naprodaj dobro ohranjen konjiček v Rožni ulici 31.
50017-6
Več železnih postelj
proda Lesar, Tržaška c. št. 24.	50057-6
Svetiljko (luster)
za elektriko, dobro ehra-njen prodam za 350 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	50105-6
Elektro - motor
2 4 K s. 1400 tur. Volt 380/220 z tpuščalnikom in števcem prav malo obrab ljen. naprodaj. Ponudbe aa oglasni oddelek »Jutru« pod »Motor 1930« 19710-10
17/130 Steyr Grand pri*
Supersport avto
najmodernejši »troj ln roserija. Specialno Izdelan voz, oddam resnim reflek tantom promptn« In poceni Dopise na naslov A. (>»s-sner. Tržič.	49584 10
Novo barako
za vsako kupčijo pripravno, prodam na Aleksandrovi cesti 3.	30095-6
Renault
kar. za 7 oseb, v	najboljšem stanja takoj	prodam radi preselitve v	inozemstvo. Naslov pove	oglasni oddelek »Jutra«.	50135 6
Železna peč
sred. velika, damski trun-choat zimski in moški plašč modne barve ugodno naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 50112-6
Svetiljka
viseča, lepa, iz medi. po-rabna za elektriko ali petrolej, poceni naprodaj. — Naslov pri podruž. »Jutra« v Celju-	50152-6
Puhasto perje
cisto, čobano kg po 48 Um. druga vrsta po Din 38 kg. čisto bele £osje kg po 190 Din In čisti puh kg po Din 250- Razpošiljam po pošt nem povzetju. L. Brozovič Zagreb, Ilica 82. kemična čistilnica perja.	262
Kakteje
lična zbirka s stekleno hišico vred, okra« za vta ko sobo, proda gospa Souvanova, Beethovnova ul. 16/11.	49608—6
Tudi vojaška muzika je zbrana in ne manjka se niti najzalših vaških lepotie v belih slavnostnih oblekah in s svežim cvetjem na glavah. Najmlajša drži v rokah šo pek. ki so ga povile za gospoda namestnika. in v>e občinstvo z napetostjo raka, kila.) pride vlak.
Pekovski pomočnik
priznano dober, srednjih let. ki je doslej v najlepšem redu samostojno vodi! pe-karijo, išče službo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prvovrstna pekovsia moč«.
49825-2
Pravnik
i jugoslovanskim lok to tatom in epeeijalno fran cosko diplomo ter rečlet no pravno prakso f Pari zu. išče primerno službo Ponndbe pod »Pravnik« n» oglasni oddelek »Jntra«.
49237 2
Vinski velepodjet-niki, pozor!
V vseh kletars.kih poslih in manipulacijah, kakor v samostojnem vodstvu gostilne izvežbam kletar, s prvovrstnimi spričevali, želi prostovoljno premeniti službo, z vstopom po želji Ponudbe na naslov: Rudolf Schicker, restavr. Baum, Sv. Ilj v Slov. goricah.
50146-2
# Pletilja
pridna in izurjena. ;5če stalno službo. Naslov i>ffve oglasni oddelek »Jutra«.
50110-2
Otroška postelja
iz medi, dobro ohranjena, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
49751—C
Zelezuato vino
lekarnarja dr G. Piceoltj« * Ljubljani, krepi* oslab* le. m*l->krvne. odrasle In otroke.	161
Dve šupi
z opeko kriti, radi preureditve takoj proda Feliks Toman, Resljeva cesta 30.
50070-6
2 fini zlati uri in 3 velike izložbe
a šipami poceni na.prodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	50084-6
rt rt m,««.«.
Zvočnik
sistem »Lenzola«, dobro ohra.njan poceni na.prodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	50080-9
Tricevni radio
nov, in slušalko predam za 750 Din. Naslov v buf fotu nasproti pivovarne »Union« na Celovški cesti 50106-9
Motorno kolo
s prikolico, ali brez nje 500 ccm. električno razsvetljavo. v najboljšem stanju. jako dobro ohranjen, ugodno proda Golebiowski. Gosposvetska cesta 10-1.
49994-10
Avto hladilnike In blatnike
vse vrste izdeluje ln popravlja strokovno in hitro Gustav Puc, splošno kle parstvo, Ljubljana. Tržaška cesta 9.	397-10
Limuzina
šestcilinderska. vozena 20 tisoč km, zelo dobro ohra njena ugodno naprodaj. — Naslov v oglasnem ^dd^lku »Jutra«.	5009S-10
Trgovska hiša
na uajprometnejšem mestu z 2 lokali in pritiklinami proda za zmerno ceno Ivan Šutnandl. Virje. 19727—20
Novozidano hišo
z zemljiščem za 60.0W Din ugodno proda Kmet.ič Mihael. Tczno. Ptujska --esta št. 175.	3014S-30
Srebrne krone
staro zlato iD »rebro ku puje Rafinerija Iragih ko vin i Ljubljani. Ilirska u! 5t. 36. vhod iz Vidovdan ske ceste, pri gostilni Mo žina.	4S732-36
Vsakovrstno zlato
kopa)- oo otjv<gj|b eenab
Čeme — iuvelir
Llobllana. VVolfov« al. S.
88
Rolo
kompleten, 300 X 144 cm, dobro ohranjen poceni naprodaj v hotelu Triglav, Jesenice, Gorenjsko.
50020-6
Puch kolo
skoraj novo p-, nizki ceni naprodaj v Florijanski nI. št 37.	49857-11
Damsko kolo
prodam ali zamenjam r» moško. Rimska cesta 19/1 30107-11
rt tr

Družabnico
s 50.000 Din gotovine iščem za mojo perutninar-sko f&nmo. Farma je velika in krama, v bližini Ljubljane. — Ponudbe ra oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Krasen zaslužek«.
50061-16
Penzijo
13 sob. opremljeno, z dobrimi gosti, blizu kolodvora in luke proda Fa-biani, Trat. Via Valdirivo št. 3.	50063-20
Novo hišo
enonadstropno, na periferiji mesta prodam. Naslov v oglas, oddelku -Ju»ra«.
50078-20
Posestvo
z dobrimi stanovanjskimi prostori, najraje na Gorenjskem kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »150.000«.
50063-20
Hišo v Trbovljah
sredi trga. i lokalom In več sobami oddam v najem. Električna razsvetljava la vodovod Pripravno za vsako obrt. Naslov » oglatem oddelku »Jatra«.
49664 20
Hiša v Kranju
enonadstropna. s 7 parke-tiranimi sobami, kopalnico in velikim vrtoan ugodno naprodaj. Pojasnila laje Gospodarska pisarna dr Cerne. Ljubljana. Miklošičeva eesta 6. 49604-90
Zlu 'mM
Postelja
garantirano čieta naprodaj v Einšpielerjevi u!. 17/1 — Bežigrad.	50033-12
Pohištvo
Pozor na novo znižane cene pohištva: spalnice 2800. omare 550, postelje 250, kuhinjske kredence 5G0 Din. Vsa druga mizarska dela izdeluje po konkurenčnih cenah mizarstvo Sava, Kolodvorska ul. 18. Ogled od 2.-3. 49796-12
vrt
2 moški obleki
po nizki ceni na^irodaj na Poljanski cesti 13/11. levo 50048-13
Zimske suknje
dolge, za gospode, pro-, dam. Maribor, Meljska e. 16/1. Ogled od 11,—12. ure 49704—13
Črn kožuh
JPertJinerklaoenj nov to
novo gazela jopo
ugodno prodam. Naalov * oglasnem oddelko »Jutra«
49527 13
2 zimska plašča
za gospode, poceni proda Mangel Gajšek, Tržaška c. 5t. 10.	50101-13
Moška obleka
črna, dobro ohranjena, zelo ugodno naprodaj. Ogle dati dnevno med 11. in 14. uro v Trdinovi ulici št. 2,'III, vrata XII.
50100-13
Smoking
skoraj nov, za visokega gospoda, ugodno predam Naslov v oglasnem oddelki. »Jutra«.	50132-18
Zimska suknja
in 2 kosa zimskega blaga poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« Istotam oddam tudi sobo z uporabo kuhinje. 501S3-6
Trgovino z gostilno
ali samo trgovino, na prometnem kraju vzamem v najem s 1. jan- 1931. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod "šifro »33«.
50009-17
Gostilno in mesarijo
kupim ali vzamem v ia-jem proti dobri najemnini. Lahko položim tudi kavcijo. Tozadevne ponudbe na oglasni nddelek »Jutra« pod »Gcstilna in mesarija 13<-	50015-17
Gostilno
dobro idoto vzamem » najem ili kupim Cenjene ponudbe pod Šifro »Dobra gostilna« na podruž. Jutra V Vari boru.	49461 17
Gostilno
dobro idočo, trgovino in majhno posestvo, na *elo prometnem kraju bivše štajerske oddam v najem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »V najem«.
50114-17
Gostilno v Mariboru
dobro idočo oddam v najem Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod značkn »Lepi prostori«. 50143-17

Korenja
večjo količino proda Ka-pus v Kamni gorici. Gorenjsko.	50027-33
Namizna jabolka
razne vTSte. paketirana. cd 25 kg dalje razpošilja po povzetju a Din 5.50 franko Velenje, zaboje po 'astni ceni. Anton Cok, trgovec. Št. Ilj pri Veienju.
49695-34
Hrastove prage
2.60 X 16 X 26 ln 2.60 x 15 X 23 k u p i Al. Neu dauer. lesna eksport. druž ba. Gornja Radgona.
49280 15
Bukova drva I"
oele, žagane in 6eka.ne po najnižjih cenah dostavlja na dom Franc Fritz, skladišče na Sv. Petra c. 83.
Zahtevajte cenike!
Naročila in informacije glede cen v gostilni v Tav-čarievi ulici štev. 4. — Telefor. št. 2497. 49996-13
Dijaka
sprejmem v zakurjeno sobo, z Jobro domačo hrano za 500 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
59031-22
Dijakinjo
sprejmem r.a hrano in stalit vanje. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 30102-22
2 motorja
Wanderer in Laurki, pe, zelo nizki ceni proda Po-točar, Dunajska cesta 9, I. dvorišče, desno.
50059-10
Tovorni avto
3—4tonski, nov ali malo rabljen kupim. — Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »I. t!.«
50072-10
Avtobus
dobro ohranjen, s 15 sedeži, naprodaj — tudi na obroke. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju.
50151-10
Prodam 2 motorja
enega znamke »0« 500 ccm tipa 930, drugega znamke »Arlel« 500 tipa 927 brez prikolice, ter motor znamke »D« prodam s prikolico. — Oferte na: Mat. Vtndlš. Varafcdin. Strossrnalerov trg 9.	49749-10
Hišo z gostilno
ter gospodarskimi poslopji. več stanovanjskih prostorov, velika delavnica, na zelo prometnem kraju. 20 min. od žel. postaje, prodam pod ugodnimi pogoji. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 49903-20
Parcele
večje ali manjše, pod Rožnikom ugodno predam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	49895-20
Prostore
oddam za skladišče ali delavnico. Rimska c. 19.
49802—20
Enonadstropno hišo
z lepim vrtom in gospodarskim poslopjem v trgu tik farne cerkve prodam vsled družinskih razmer. V hi?i se nahaja stara dobro idoča pekarija in stara dobroidoča gostilna. Hiša takoj na razpolago. Cena zelo povoljna. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« pod »Dobro obiskana gostilna«. 49730—30
Hišo
r- C sobami in 1500 m' vrta prodam proti plačilu na obroke, pod dobrimi
pogoji. Opekarska cesta 32 50094-20

Dva lokala
popolnoma preurejena, v Dajrtrožjem središču mesta oddam za pisarno, stanovanje, ozir. mimo obrt. — Janko Fimžgar, Mala vas št. 44, pošta Ježica.
50077-1?
Lokal s stanovanjem
prikladen za krojača, brivca, čevljarja, mlekarno ali slično, takoj oddam mirta stranki. Kovačič, Podlim-bantega št. 26. 49988-19
Starejša trgovina
na prometnem kraju Ljub-Ijame pod tovarniško cono naprodaj. — Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj Din 120.000«. 50083-19
Garažo
v hotelu »Union« oddam za december. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
50089-19
Vlnotoč
ali mleka rno-zajtrkovalnieo takoj prodam v Sp. Šiški, .lerteieva 53.	50119-19
Mlekarno
dobro idočo, vsled bolezni takoj prodam. Naslov v ogUraem oddelku »Jutra« 30120-1«
Stanovanje
dvo- ali triobno iščem r.a februar. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro •-•Soliden 4«.	50062-21
Stanovanje
2 sob in kuhinje oddam takoj v Zg. šiški 176 — Kosovo polje. 30018-21
Stanovanje
dvosobno ali enosobno, s pritiklinami pocet.i oddam v Zeleni jami, Prešern-eva ulica 26.	50036-31
Stanovanje
dvo- sli enosobno, s ia-binjo in pritiklinami, v centru mesta ali v bližlU išče za takoj mirna stran ka brez otrok. Cenj. po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stanovanje u december«.
49674-21
Stanovanje
3 sob, kuhinje, kopalnice in pritiklšn takoj oddam. Naslov pove oglas, oddelek »Jatra«.	49650-21
Enosob. stanovanje
s pritiklinami oddam za 300 Din mesečno. Naslov v oglasnem oddelku ».Tutra«.
49983-21
Mesarji, pozor!
Oddam takoj mesarijo v najem na najbolj prometni točki pri farni cerkvi, 3 stanovanjem in potrebnim inventarjem. N'.vlov pove oglasni oddelnk »Jutra«.
50030-17
Stanovanje
2 sob in pritiklin, parket, eiektrika in del vrta. ugod no oddam v novi hiši v Spodnji Šiški. Vprašati prt Društvu hišnih posestnikov v Salendrovl ulici štev. 6.
1990S-2'
Stanovanje
trisobno, dvosobno v novi vili na Vodovodni cesti oddam. Saslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 498-77 - 21
Stanovan'?
2 sob, kuhinje,
in drugih pritiklin	i.i-l:im v
novi vili. Našlo',	v uglas.
oddelku »Jutra«.	49736-21
Stanovanje
sobe	in kuhinje	na Mirju
takoj oddam. —	Pojasnila
daje	»Croat.ia«,	šeienbur
gova	ulica 4.	49888-21
Kletno stanovanje
sobe in kuhinje oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	30122-91
Stanovanje
4 sob, kuhirje in pritiklin, ra novo slikano, sna7.no. primerno tudi za pisnrnn, < redi mesta takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«.	30144-21

Podstrešno sobo
3 predsobo oddam eni osebi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 49750-23
Veliko sobo
opremljeno ali prazno, z vso oskrbo oddam 2 bama. Naslov pove oglas, o (.delek ».Jutra«. 50104-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, elektriko in parketc-m pcceni oddam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 50099-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom poceni odda-m na Opekarski cesti št. 32.	50090-23
Prazno sobo
takoj oddam na Poljansk: cesti št. 57.	50131-2S
Prazno sobo
s posebnim vhodom takoj oddam. Naslov pove ogl. oddelek »Jatra«. 30129-23
Sobo
po dogovoru oddam na Celovški cesti 68. Ogledati vsaki dan od 12. ure naprej.	50124-33
Sobo
z dobro hrano in postrežbo po 650 Din oddam dvema osebama v Ilirski ui. 19 I. detmo.	50134-33
Gospoda ali gdč.
sprejmem na stanovanje in hrano v Škofji ulici št. 13 — parter, desno. 50127-23
2—3 gospode
* centru mesta sprejme boljša obitelj na stanovanje in dobro hra^no. Klavir oa razpolago. Naslov pwe oglasni oddelek »Jutra«.
50116-23
Lepo, veliko sobo
z elektriko in posebnim vhodom oddam dvema nse bama na Tržaški c. 28/11.
501IS-23
Opremljeno sobo
veliko in solnčno, z elektriko ter posebnim vhodom oddam dvema gospodoma ali zakoncema na Mestnem trgu 13/11.	50141-23
Podstrešno sobo
svetlo, t- posebnim vhodom in elektriko, blizu Tabora takoj oddam dvema solidnima gncj.odoina. Vprašati v popoidar.sklh urah v trgovini usnja na Sv. Petra cesti 7.	50074-23
1 ali 2 snažni sobi
scpaiirani. s kopalnico >1-dam 'ia Domobranski cesii št. 17,1.	3003S-23
Sobo
lepo, Sf>parira.no. z elektriko oddam s 13. decembrom v K-tnikovi ulici 17 (cesta v Rožno dolino).
30019-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhcdom oddam gospn-iu. Naslov v ijrlas. oddelku »Jutra«. 50041-23
Gospoda
sprejmem na stanovanje na Krekovem trgu štev. 4.
50040-23
Pošteno gospodično
sprejmem v niestu v lepo sobo za 109 Din. Naslov v oglasnem oddelku >.Tu'ra«
50035-23
Mesečno sobo
s posebnim vhodom oddam solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	50045-23
Sobo s štedilnikom
in vhodom iz •stopnjišča oddam takoj, kakor tudi
sobo
z januarjem 1—2 osebama. Parket ia elektrika. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	30032-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhnd-om, v centru. najraje bliža kolodvora išče soliden, boljši gospod, ki je večinoma odsoten. za takoj ali s 13. decembrom. Ponudbe r.a oglas, oddelek »Jutra- pod »Odsoten«.	50055-33
2 parketirani sobi
solnoni in zračni, v novi vili pod Rožnikom, s se-pariranima vhodoma. eno prazno in eno opremljeno oddam. — Istotam oddam
stanovanje
2 sob. kuhinje in pritiklin. Parket, elektrika ter plin. Naslov v oglasnem oddelku .»Jutra«. "	493SS-23
.roti izpadanju las
ln bolezni lasišča le »tn«« »t.:!!- -i^pešno «r«dstvo — UmSek 38 Din. — »Ine#«, Ljubljana Merooodna aliea
št L	»7334
S. L. 29
Dvignite takoi pismo. Sestanek v torek. 30010-24
»Svobodna 3«
Ker ni odgovora, prosim sestanek v torek cb 2. uri pred pošto.	50011 -24
Gospod
osamljen, dobrosrčen — v stalni službi, želi znanja » gospodično ali vdovo, v svTho duševnega razvedrila ali poznejše ženitve. Dopise pod šifro »Iskrena ljubav 06« na ogl. oddelek Jutra.
49929-34
Aktovko
z zame važnimi akti sem pozalril v soboto, dne 29. novembra dopoldne v III. razredu jutranjega vlaka, ki vozi iz Jesenic proti Ljubljani, katere sprevod-i.ik na telefonski poziv ni -več našel v vozu. Ker je oseba, ki je aktovko vzela na videz znana, jo prosim. da isto »dda v železniškem uradu za najdene predmete, ali pa jo pošlje na oglasni oddelek »Jutra« proti primerni nagradi.
50082-28
Poštenega najditelia
aktovke, ki se je izgub:'a v nedeljo v večernem do-lot-jskem vlaku prosim, d* jo proti nagradi vrne v oglatem oddelku »Jutra« 50080-28
Solidna gospodična
gre takrij kot sostanovalka iredi mesta. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod iTakoj, Ljubljana«.
50034-33
Manzardno sobo
event. dve, s separatnim vhodom, opremljeno ali prazno, v novi vili i-.a Prtilah takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. " 50143-23
Sobico
s posebnim vhodom, lepo opremljeno in parketirano. blizu Stadiona takoj ud-da.m. Naslov pove og!as<n; oddelek »Jutra«. 50064-23
Sobo
e poseb. vhodom it elektriko oddani s 15. decembrom na Taboru, št. 6 —
pritličje.	30076-23
Lepo, solnčno sobo
v centru mesta oddam. — Poizve se na Miklošičevi cesti 7/IIi, levo. 50069-23
Opremljeno sobo
lepo, z elektriko in posebnim vhodom oddam blizu Tabora in kolodvora. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	50066-23
Majhno sobico
čisto, s posebnim vhod->m išče za takoj gospod. Ponudbe na oglasni oddelek ^Jutra« pod značko »25«.
59058-23
Sobe
opremljene ali prazne oddam. NaMov pove oglasni oddelek »Jatra«. 50047-23
Stanovanje
2 sob in pritiklin, v bližani Tabora iščem za takoj ali » 15. decembrom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značk« »Be-I Mirju. Naslov pove ogla schaiden«.	30133-21 oddelek »Jutra«. 50043-23
Lgoo, prazno sobo
za 250 Din m^eč-rc ir
opremljeno sobo
" 1 l a m takoj v vili na
Sobo
s strogo separatnim vho-d.im oddam takoj gospodični. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 30014-23
Prazno sobo
kanvir se lahko postavi štedilnik, za 200 Din oddam v Zeleni jami. Prešernova ulica 36. 50037-23
Sobo
takoj oddam gospodu aH gospodični. Naslov v oddelku »Jutra«. 50051-33
Prazno sobo
s štedilnikom
in posebnim vhodom oddam na Glir.cab c. XIII.9.
50052-23
Podstrešno sobico
v vili ob Tivoliju oddam event. z vso oskrbo eni ali dvema gospodičnama. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	49949-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom v centru takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«.	49793—23
vriiiuiii
Lep, kratek klavir
dunajske firme, naprodaj. Na ogled v skladišču Ran-zinger.	49S77-26
Halo!	Halo!
Vaš pokvarjen in razglašen klavir
popravi in uglasi specija-list Josip Bajde, Go.po-svetska 12.	49746—26
Kovčeg-gramofon
• 13 ploščami ugodno prodam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 50093-26
Mlada gospodična
v Ljubljani, prosi starejšega gospoda nujno za malo posojilo. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutrai pod znač.ko »Hvaležnost 300«.
30079-24
Mlajša gospa
išče nlemenite dušo. ki bi ji s posojil-om par tisoč Din pripomogla k novemu življenja. Dnpise na ogl. nddelek -Jutra« pod šifro »Aut-aut«.	50028-34
Sveženj ključev
je bii izgubljen. Najditelj prosi, da jili proti nagradi odda v oglas, oddelku »Jutra«. 50111-28
Otroška kapica
modra, z napisom »Marine« je bila najdena pred trgovino »Leitgeb« na Jurčičevem trgu. Naslov pove oglasni oddelek »Jura«.
50097 .-8
Razprodaja
Vsled prevzetja velike selitve, se bedo proda;aii razstavljeni najrazličnejši predmeti od 3. do 7. t. :n. pti vzktic.ni eeni brez dražbe. v Kapiteljski ulici 3, ivoruče. '	50121-32
Srnjak
lep. ! leto star, krofak spičak naprodaj po dogovora. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 50032-37
Kanarčke
izborne haresrje - vrvivce. odlikovanega redu. prodaja FI. Subič. Dalmatinova ul. št. io n, desno, po 100 in 2U0 Din; samice t.o 40 D:n 50136-37
Pisalni stroj
»Under^ood«. dobro ohranjen naprodaj. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »št. 19*. 50033-29
Pletilne stroje
27 X S, 70 X 8 in 60 X S malo rabljene takoj prodam. Ponudbe na ogla«ni oddelek »Jutra« pod šifro »Ugodna cena«. 50049-29
Nov pisalni stroj
znamke AEG prodam za 4000 Din. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 30046-29
Čevljar, šival, stroj
kupim proti takojšnjemu plačilu. Cenjene ponudbe aa oglasni oddelek Jatra pod »Čevljarski stroj«.
30026-29
Pisalni stroj
z vidno pisavo, v prav dobrem stanju prodam za 1800 Din Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 49690 29
Izredna prilika!
ING. G. ROMER, stroji ln industrijske naprave, Ljubljana, Kongresni 8. proda popolnoma nove mizarske stroje zaradi delnega ukinjenja skladišča po izredno znižanih cenah: Natlonale tračne žage 800 mm premera Din 8.000 Natlonale ravnalnl stroj strol 400 mm širok Din 7.500. Natlonale rezkal-ni stroj Din 6.500. Natlonale vrtalni stroj Din 5.500 ln Din 7.000 Oewa tračna žaga 800 mm premera Din 11.000. Oe-iva ravnalnl stroj 400 mm širok Din 9.500 Oe-wa skobelni stroj 600 nun širok Din 15.000. Franko skladišče LJubljana, ocarinjeno.
49898-29
Lokomobilo
50—60 K« kapi Rotmsn, Cankarjevo nabrežje T/II-50136-2»
Pozor, dame!
Za vse ondulacije, lačna dela, barvanje in masiranje se priporoča frizer za dame in gospode Engelbert Fra.nchetti, Ljubljana. Dunajska cesta 20 — nasproti kavarne Evropa.
309-30
Brusače kovin
za okove, proti visokem« akord, plačilu za stalno ter
izdelovatelja stane
prvovrstnega samostojnega delavca, proti visoki plači na uro. za precizno delo Eprejme takoj »Iris«, Ma-ribor-Pobrežje. 50149-30
Velika izbira
domačib pletenin po meri. vsakovrstnega Derila na ogled ld v nakup v trgo vini pri	. K. Wid
mayer. Pogačarjev trg
374
Damsko perilo
flanelasto Id volneno. v veliki izbiri dobite pri A. Zorčič. Kongresni trg 3
Cinke. robci nogavice in rokavice razne flacele in svile ia pižame: izgotuvi te takoj po meri. i izbra nim ali pa prinešenim Ma gom Istotam se tudi -ntla in ažuriia po konkurenčnih cenah.	49377-30
Najboljše peči
na žagovino izdeluje ln razpošilja na 8-dnevno poskušnjo. V slučaju, da ne funkcljonirajo. plača vse transportne stroške tvrdka R. Ja-kelj. Slovenjgradec.
48155-30
SCe nujno rabiš sliko
z» legitimacijo. )c lobiS v l(i minutah or J^ško Smucu industr in ometn fotografu T Ljubljani. VVolfova ul 12 TZ42
Gonilna jermena
prima in vse mlinske teb nične potrebščine vedno v zalog? pri tvrdki Cadež & Brear Ljubljana Kolodvor ska olica	62
Medvedšek Fran-čiško, roj. Šalamun
ki je 1. 1926. stanovala v Brezovi §t. 25. p. Blanca. iščem radi izplačila »stan ka dedščine. Javi Daj »e. ozir prosim tudi druge. d3 mi sporoče njeno biva lišče Dr Cerne Ivan, go spodarska pisarna. Ljub liana. Miklošičeva cesta 6 49643-31
Jerica Lovriša
Javite nailov radi Anice.
50139-31
zoc
l o. frJk
o*.	v
%q'VK.OJOAMJ
Miklavža
pripeljejo skavti na dom proti odškodnini 10 Din. — Prijave sprejema Zor. Ljubljana, Dunaj-.ka c. 47 50039-37
diklavževe vlasulje
izposojuje Podkrajšek. fri zer v Ljubljani 49233-37
Telesu 205*
Premog suha drva
POBafnlk FJotMviftcva 3
pr/ tvd. B MCTCH
17UZL7AM. VCBMOt/ TRG S.
udežni Balzam
Po naključju mi je prišel v roko Vaš Kadio Balzam proti kurjim očesom, bradavicam, trdi koži, bulam itd. Ker isti izborno deluje, prosim, pošljite 5 lončkov, ker nikakor ne sme več manjkati v moji hiši tega zdravila. Ivan Kerže, posestnik, Veli Vrh 12, p. Nova vas, Rakek. Zahtevajte povsod samo Radio Balzam.
Po pošti pošilja lonček za 10 Din (predplačilo), na povzetje za 18 Din, dva 28 Din, tri 40 Din.
K. COTIČ, LJUBLJANA VII, Kamniška ulica lOa.	15961
Glavni predstavnik firme
nekega nemškega patenta (množinski predmet), zelo praktično in vsakemu potrebno, IŠČE zastopnika za dravsko banovino.
Reflektanti naj pošljejo svoje ponudbe pod šifro »Br. 266« na Jugoslovensko Rudolf Mosse d. d., Beograd, poštni pre-tinac 409.	16082
ZNATNO ZNIŽANE CENE!
POHIŠTVO
iz medi, železa, vrtno, vložki, žimnice, otomane.
OPREMA
za urade, bolnice, šole.
Specijalne izdelave po naročilu.
ZMAJ d. d., Zagreb,
Barona Jelačica 2 16011 TELEFON 3007 in 4629.
OGLEJTE SI OTOMANE
v različnih vzorcih od 550 Din naprej, patent divane od 1500 Din, salonske garniture od 1800 Din, peresnice od 290 Din, mo-
droce afrik, močno blago, 240 Din. Vsa popravila izdeluje točno in najceneje te
Sajovic.
LJUBLJANA, STARI TRG 6.
KNJIGOVODJO
bilancista, popolnoma samostojnega delavca, za tvorniški komptoir blizu Ljubljane iščemo do 1. jan. 1931. Ponudbe z navedbo dosedanjega zaposlenja, znanja jezikov in plače pod »Bilanca« na oglasni zavod Aloma Company, Ljubljana.
15914
£a sonosi barsKa
325 .	pleskarska in črkoslikar-
ska dela se priporoča
TOHE HfiAUaJ
družba . o. z.. Kolodvorska dica 6.
dobi mesto pri tukajšnji tekstilni industriji za revolver-statve, brdt (Schaft) in -Jaquard stroj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »1930«.	15951
Vsled preselitve trgovine prodašam vse blago ©o znatno znižaisih cenah 16089
A. FUCHS
LJUBLJANA, šelenburgova ulica št. 6
trgovina z urami, zlatnino in srebrnino
Vsakdo
ki si želi imeti vedno dobro in
mežo P2Č
zlasti za praznike, naj naroči zase zaklanega in očiščenega, letos pitanega purana v teži 3—8 kg, ki ga pošiljam franko pa-sovanega s poštnino vred po 22 Din za kilogram. — Razpošilja Exportna ln im-portna trgovina M i i a n I v e z i č, Tuzla, Drinska banovina, na drobno in debelo.
15991
Šport
Druga obletnica delovanja SK Bled
Dve leti je od tega: ko se je na inicija-tivo g. Stanka žirovnika ustanovilo športno društvo SK Bled. Društvo je bilo še brez športnega prostora. Na pomoč je priskočil g. Ivan Kenda, ki je brezplačno odstopil društvu zemljišče v Zaki. Društvo ga je v znak hvaležnosti za ta plemeniti čin izvolilo za častnega člana. — Društvo se je sedaj z vso vnemo lotilo dela in začelo takoj graditi stadion.
30. novembra 1928 se je ustanovila zim-iko-sportna sekcija. v Zaki so zgradili skakalnico, eno največjih v Jugoslaviji. Že takoj prvo zimo so se vršili tekmovalni smuški skoki in je bil doseže & jugosloven-ski rekord 34 m. 20. aprila 1929 se je ustanovila nogometna sekcija, ki je odigrala 26 tekem in dosegla naslov nogometnega prvaka Gorenjske. 5. avgusta 1929 se je osnovala tenis sekcija, ki je priredila že več turnirjev in je tudi član Jugosloven-skega tenis saveza.
Dne 17. decembra 1929 je bila osnovana vodna športna sekcija. Sekcija je postavila s pomočjo Zdraviliškega odseka v Zaki hangar, ki je največji v Jugoslaviji in ima prostora za 36 čolnov. Meseca julija 1930 seje vršila državna prvenstvena in internacionalna veslaška tekma. Sekcija namerava nabaviti dirkalne čolne za svoje člane Včlanjena je tudi v Jugoslovenskem veslaškem savezu.
Januarja meseca se bo vršilo :aa Blejskem jezeru propagandno drsanje in tako bo tudi ta šport oživel. Ko bodo pa enkrat vsa dela na stadionu končana, se namerava ustanoviti tudi Konjsko-sportna sekcija. Društvo ima 91 rednih, 48 ustanovnih in 1 častnega člana. Mladinska organizacija šteje 16 članov.
Ako se bo izvedel načrt gradnje vzpe-njače na Pokljuko z izhodiščem na stadionu v Zaki, bi bilo to največjega pomena posebno za razvoj zimskega športa.
Klubu, ki je vredno vsled svojega delovanja vsestranske podpore, želimo mnogo uspeha.
O gostovanju svetovnih prvakov v table-tenisu v Zagrebu
Jugoslovenskemu table tenis savezu se jo letos že drugič posrečilo pridobiti v Zagreb svetovne prvake v table tenisu Madžare. Gostovali so nedavno v postavi: Barna Sza» bados, Mehlovvich, Borgida, Foldur, Kabos ter gdč. Medivansky. Vsi so člani budimpe« štanskega MTK in so si že skozi več let osvojili svetovno prvenstvo kot moštvo. Barna je letošnji svetovni prvak v singlu in doublu, Szabados je bil svetovni prvak v singlu leta 1929. in letošnji prvak v dou« blu in mix doublu, Mehlowich je bil od leta 1912. pa do leta 1927. svetovni prvak v singlu, gdč. Medjvanskv pa je letošnja sve tovna prvakinja.
Od Jugoslovenov se torej ni pričakoval večji odpor in je bil turnir le propaganda za ta šport. Savez je torej že računal z de* ficitom, vendar pa je vztrajal, da pripomore igračem širom države priliko igrati s svetovnimi prvaki in pa da se oživi interes
Miklavž lit Božiček izbirata darove
fj^fS^9^
Oirosi, naprosite starše, da vas pripombo Miklavžu Ia Božič!«?., ki naf vas osrečita
s temi srčkanlml' mladinskimi kap sami, ki fim na sveta ni enakih. Te knjige izbirata pri podružnicah »Jutra" v Maribora, Celja, Trbovljah, v Novem mesta In Jesenicah. V Ljubljani pa v ekspozituri ©g'ass*ega oddelka „Jatra" v Prešernovi ulici ter v ksijlgarsti Tiskovne zadruge v SeSenhtsrgovI alici.
med sportnojavnost Kljub velikim stro« škom je savez to dosegel in izvršil, za kar mu gre največja zahvala.
V Zagrebu so se zbrali prvaki oz roma zastopniki iz Sombora, Murske Sobote. S1» botice, Čakovca, Ljubljane 111 Zagreba. Iz Ljubljane ->mo sodelovali Griinteld, Tratni« kova in jaz. Število miših igračev je presegalo število gostov, zato je vsak odigral le nekaj partij.
Turnir se je vršil v dvorani ZZ, ki n ka« kor ni prikladna za table tenis turnirje, vodili so ga funkcijonarji J Ti -S
Kljub temu, da so partije za nas porazno končale, smo za toliko napredovali, da pri« demo vsaj preko ničle!.
Zagrebčani so postavili najfcoljš rc?ui» tat le 20:22. Drugi dan sc je turnir nadalje« val. V prvi partiji je nastopil mali Xexnei proti Kabosu in dobil nrvi set za nas. Turnir je postal živahen in to Se bolj, ko je drugim Somborčan Miksimovič -zvojcval še en set. Partije so končale Kabos : Xex* ner 12:21. 21:18, 21:16 in Fdldu : Maksimo. vič 21:17, 17:21. 21:14, Nato so igrali Mad» žari ekshibicijske pjrt ie. Največje zanima-nie je vad.do za partijo Rama : Szabsdos ki je končala 8:2', 21:17, 21:19, 21:17 za Barno. V tej partiji sta p^kaz la višek table tenis tehnike, ki je prcSla mestoma v akrobatsko dovršeno igro. Pričakovala so je zmaga Szabadosa, ki se letos resno pri= pravlja na svetovno D.rven; tvo. V prvem setu je sicer dobil 21:8, vendar pa se je taktično močnejšemu Barni posrečiio cevan-širati se za zadnji poraz.
Nato smo nastopili Ljubljančani, prvi jc igral Griinfeld proti Mehlo\v chu z rezul» tatom 12:21, 14:21, kar je zelo. lep uspeh, j kajti državn prvak Nemetz je igral proti njemu le 9:21, 14:21; zatem je igrala Trat« nikova proti Medjvanskvjevi (zmagovalka nikova prot Medjvanskvjevi z rezultatom 8 : 21 in 4 : 21, ki je boljši od rezultata gdč. Malinarjeve (zmagovalke liubljanske« ga prvenstva), ki je igrala le 3:21, 7:21.
Vsi smo se zelo čudil; Medjvanskyje» vi, ki po svojih trikih in j>o svojem teh« ničnem znanju nadkriljuje mar-ikoga iz vrste njen h partnerjev; Tratnikova ie dobro igrala.
Jaz sem igral kot zadnjo partijo turnirja proti Borg.di z rezultatom 11:21. 16:21
Od Zagrebčanov bi omenil \Vailerja, rrn» tiča in Konca, ki so kot najboljši igrači Zagreba dokazali, da so že kos ^-omborčanom in Sobočanom. tako da bo državno prvenstvo doseglo le višek sezone.
Na moje vprašanje glode razvoja ;n na» predka našega table tenisa mi je Barna od« govoril: Presenetil me je vaš hiter in do« ber napredek od našega pomladnega go« stovanja. Poudarjam, da ste vsi dobri talen-ti, seveda vam manjka še rutina in v glav« nem hladnokrvnosti, kar pa boste p^ več« letnem posečanju turnirjev gotovo dosegli. Ker je zanimanje veliko, imate vse nogoje za najboljši razvoj.	Denes Artur.
Mednarodne veslaške tekme
Evropski šampijonat na Bledu Kakor znano, se bo vršil evropski šam= pijonat veslaških tekem, pri katerem bo sodelovalo 14 držav ter bržčas kot gost tudi Amerika, meseca avgusta v Par;?u Po verzijah vodilnih in najmerodajnejših faktorjev, je popolnoma gotovo, da bo .lu« goslovenski veslaški savez, kakor v 'eto> šnjem tako tudi v letu 1931. meseca juli« ja priredil prvenstvene n druge medna« rodne veslaške tekme na Bledu.
Blejska Zdrav.liška občina si je leto« šnjo pomlad postavila blizu Športnega stadiona v Zaki hangar za čolne, ki je po veličini prostora ter obsežnosti največr v Jugoslaviji, saj lahko spravijo vanj 34 osmercev, ki so lahko dolgi po 23 m. Z ozirom na to okolnost ter da ima Blejsko jezero popolnoma mirno, brezstrujno vo« do, ki je indiferentna za vsakega tekmo« valca, sta Jugoslovenski veslaški savez in prireditveni odbor: evropskega šampijona« ta za 1. 1932. pritegnila Bled kot orvo v poštev prihajajoče mesto, kjer naj bi se vršil šampijonat. Skušnja je pokazala raz« ne motnje in nedostatke. ko se ie vršil evropski šampijonat na reki v Lieueu. zato bi nikakor ne kazalo, da b: se isti vrš ! na Savi v Beogradu, kjer bi znašali otroški nad dva in pol milijona Din ter hi morali graditi v ta namen še nov hangar Za tovrstno prireditev so dani na B'edu ževsi prednji naravni pogoji: mirna, indi« ferentna, brezstrujna voda in tninadstrop« na naravna tribuna za gledalce v grajskem kopališču. Cili vseh tekem bi bil pred Ia« diščem pred Zdraviliškim domom: plaval« ne tekme in skoki b; izpopolnjevali oilmo* re med posameznimi točkami šflmn'i mara Ker stane blejsko občino novozgrajeni hangar z inventarjem skoro četrt milijo«
na Din, ter bi Bled z ozirom na vse dane prednje pogoje glede izvedbe šampijjnala prednjačil Beogradu, naj bi vplivni in od« ločujoči faktorji zastavili vse sile, da se bo vršil evropski šampijonat 1. 1932. na Bledu, s čimer bodo povzdignifi renome blejskega letovišča, dvignili tujski promet ter hkratu delno odškodovdi občino.
Plenarna seja JZSS se vrši nocoj ob 20.30 v damskem salonu kavarne limona.
Iz LNP. Danes v sredo ob 19. seja po« slovnega odbora v Delavski zborn ci. Ob 20. sestanek odbora za spremembo pravil , istotam. — Tajnik I. in II.
Smuški tečaji Zimsko portnega odseka SPD, Maribor se bodo vršili o božičnih praznikih od 24. t. m. do 1. januarja in si« cer za začetnike pri Mariborski koči pod vodstvom naših priznanih smučarjev pio« • nirjev nž. Rungaldiera in poročnika Ogo* reka; za že izvežbane smučarje pri Klop« nem vrhu pod vodstvom Tavčarja iz Ljub« liane in za tekmovalce pri zavetišču na R:b« 1 n:škem sedlu. Preskrbljeno je za dobro m | čim cenejšo oskrbo. Prijave se sprejemajo do 23. t. m. v trgovini g. B.ireša in Ma« icrjkjer se dobe tudi vse nadaljnje infor« macije.
Oiinu&fe* sFtnei
kakor tudi Hickory, ie= jen in akacija, turne, dirkalne m skakalne, .	paiice, vezi 'in vso
■	ostalo opremo razpoši«
i^^T—"Aff	I ja najceneje
IVAN SAVNIK, «,,,,L	Kranj št. 91.
Specijalni smučarski cenik na zahtevo zastonj!	16078
'„ c. ■
...... .
Zimskosportni odsek SPD Mar:bor=Ruše opozarja vse sveje člane tekmovalce, da morajo imeti v smislu saveznega sklepa tek« movalne legitimacije, katere bodo morali predložiti na zahtevo razsodišču. Zato pozivamo vse svoje tekmovalce in člane, ki nameravajo letos nrvič startati, da oddajo svojo fotografijo ali pri Majerju na Glav nem trgu ah pri Burešu v Vetrinjski ulici. Istočasno je treba plačati za izstavitev le« gitimacije pristojbino v znesku 10 Din. Po sklepu saveza se oni tekmovalci, ki se ne bodo mogli pri komisiji izkazati z legiti« macijo, ne bodo pripustili k startu.
SK Ilirija (tabledenis). Danes je zadnji dan prostovoljnih partij; od iuin nan.vj pa bo vodja turnirja določal partije. Vsakdo si mora ogledati članski zapisniK v klubskih prostorih ter poravna denarne zadeve Griinfeldu Leopoldu do četrtka zvečer v četrtek ob 17. pa morajo bit. v klubs.a dvorani gdč. Tratnik Marija in Jelka Dec-man Milka in Marija, ZirovniK Neda Pa« ver, Geržinič Neda. \\'orm lika. da odigra« "jo tumirske partije.
ŽSK Hermes. Danes ob 20. važna seja upravnega odbora nri Štepicv Gg. cdbor« niki naj se iste polnoštevilno ideleže. Pri« hodnje snortno predavanje be v petek or> 20. pri Raci. Ob enem sestanek vseh igral« cev zaradi predvidenih trenmgov. Prid te vsi.
Otvoritev Sokolskega doma v Sovodnju.
Mala obmejna vasica Sovodenj si je že uredila svojo "sokolsko postojanko. Iniela je tudi že svojo prvo prireditev v domu 16. t. m. igrokaz s Mlinar in njesova hči«, ki je vsestransko dobro uspel. Udeležba je bila izredno velika, navzoč je bil tudi starešina Sokola iz Gorenje vasi br. Šorli in načelnik br. dr. Gregorič ter zastopniki pogranične čete, g. kapetan Jovanovič in podporočnik Paleček. Pred igro ie pozdravil vse starosta br. Narolt, o sokolskih ciljih pa je govoril učitelj br. Stefe. Odposlana je bila pozdravna brzojavka Nj. Vel. kralju, predsedniku vlade iti podstarosti SKJ br. Ganglu. Igra je uspela prav povoljno. Potem se je razvila živahna zabava, v radost in veselje vseh, ki so prihiteli v Sovodenj. Le tako naprej k nadaljnjemu delu!
Sv. Jurij ob Stavnici. V našem društvu marljivo vežbajo vsi telovadni oddelki, pričeli smo tudi s pevskimi in tamburaškimi vajami. Nimamo še pravega telovadnega prostora, krajevni šolski odbor je, izvzemši šolskega upravitelja, odrekel uporabo šoie 7:1 sokolske svrhe. Ne vemo, kaj naj to pomeni, vendar pa upamo, da se bo našlo tudi iz tega izhod. Pri nas je mnogo uvidevnih staršev in članstva, ki ve, kaj hoče Sokol in kako je njegovo delo, pa upamo, da bomo premostili tudi te težave. Proslavo 1. decembra priredimo v nedeljo 30. novembra ob 15. s svečano akademijo in sejo društvene uprave ter zaobljubo članstva.
Vsesokolski zlet v Pragi. Zavsesok. zlet v Pragi 1. 1932. se žc sedaj vrše vse mogoče priprave. Zlet se bo pričel 5. junija z na« s t epom šolske dsce, praških žup i. t. d.- 11. in 12. junij sta posvečena sokolski deci, od 18. do 20. junija se bodo vršile srednje« šolske igre, od 26. do 29. junija bodo dne« vi sokolskega naraščaja a od 1. do 7. ju« lija se vrši glavni zlet. Ker se vrši ta zlet v proslavo 100 letnice Tvrševega rojstva, se trudi zletni odbor, da pokaže na tem rzietu vse, karkoli je v zvezi s Sokolstvom. Tako bo IX. vsesokolski zlet v Pragi naj« veličastnciša manifestacija sokolske misli, kakršne do sedaj še ni bilo.

Seja zbora župnih načelnikov se bo vršila na poziv saveznega načelnika v Beogradu 7 decembra ob 9. dopoldne v saveznih prostorih z važnim dnevnim redom, ki obsega poleg poročila načelnika tudi posvetovanja o bodočem delu in prireditvah v 1. 1931 m 1932.
Miklavžev večer Sokola v Zagorju bo v
petek 5. decembra popoldne za deco, zvečer pa za članstvo. Miklavž bo ob tej priliki obdaroval nad 200 dece z raznimi darovi 7a članstvo na bo prireditev zvečer.
Novo Sokolsko društvo se je ustanovilo v Sv. Jakobu v Slovenskih goricah, priglasilo se je takoj nad 80 članov. Ustanovitvi je prisostvoval sreski načelnik g dr. Ipavic ter župni starešina br. dr. Kovačic. Nova uprava- starosta Miha Vauhnii. podstarosta Matija Peklar, načelnik Fr. šnuderl, načelnika Mira Koserjeva. prosvetar Miro Kegl odborniki Ivan Trojner. Albert Matjasič, Anton Roškar, Ivan Hanžekovič, Anica Kotnikova, Radovan Cvetko, namestniki Ivan Ribič, Fr. Šuman. Dominik Peklar, Jožefa čončeva in Ivo Kuplež. Nadzorgi odbor in upravo je župno starešinstvo ^potrdilo. Prioomniti moramo, da se ie tamkajšnje učitelistvo v odličnem številu odzvalo in radostno sodeluje z ostalimi brati in sestrami v procvit društva.
Izvlč&efe iz programov
Sreda, 3 decembra:
LJUBLJANA: Opoldanski program od« pade. — 17.30: Koncert radio«orkestra. —-18.30: Walter Scott: Ivanhoe. (Silvester Škerl. — 19: Ruščina. — 19.30: Poglavje iz sociolografiie. — 20: Prenos koncerta Češke filharmonije iz Prage. — Napoved časa in poročila.
Četrtek, 4, decembra.
LJUBLJANA 12.15: Plošče, — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, piosce, borza. — 17.30: Otroška ura — 18: Plošče, — 18.30: Gimnastičr.e vaje. — 19: Srbohrvaščina. — 19.30: Geologija naše zemlje. — 20: Prenos koncerta »Sloge«. — 21: Koncert pevskega kvarteta v '^e Matice. — 21.50: Koncert radio - orkestra.
—	22.15: Haway - iazz.
BEOGRAD 9: Prenos iz Saborne cerkve.
—	10.30: Plošče. — 12.30: Narodne pesmi. 17: Koncert g. C vejica. — 17.30: Koncert radio - orkestra. — 20.30: Prenos koncerta iz Ljubljane. — 22.30: Poročila. — 22.50: Ciganska godba. — ZAGREB 17: Koncert orkestra balalaik. — 20.30 Prenos koncerta iz Ljubljane. — 22.40: Lahka večerna godba.
PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. — 19.20: Koncert orkestra mandolin. — 19.50: Dramski večer. — 21.30: Pevski koncert.
—	22.30: Veliki koncert na orgle. — BRNO: 16.30: Popoldanski koncert. — 19.15: Prenos programa iz Prage. — 21.30: Orkestralen koncert. — 22.20: Prenos koncerta iz Praga. — VARŠAVA 17.45: Koncert skandinavske glasbe. — 20.15: Prenos orkestralnega koncerta iz filharmonije. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 15.20: Plošče. — 19.35: Operni večer. — 22.40: Godba za ples. — BERLIN 18.05: Zborovski koncert.
—	19.30. Orkestralen koncert. — 2-1.10: Sluhoigra. — Godba za ples. — LANGENBERG 17.15: Odlomki iz operet in zvočnih filmov. — 19.45: Koncert orkestra. — Nočni koncert in ples. — MUEHLACKER 16: Koncert orkestra. — 19.30: Instrumenti orkestra. — 20: Operni večer. — Lahka glasba. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 18.30: Koncert opernega orkestra. — 19.30: Večer humorja. — 20.30: Kjoncert na orgle. — Ciganska godba. —
Zaoe Grer
Po zadnjega moža
Roman
»Oh, Ellen, vojna bo - krvava vojna v stari Tontski kotlini,« je
resnobno nadaljeval Sprague.
Ellen ga je zvedavo pogledala. »Med kom.-'« »Med Isbelovimi in njihovimi sovražniki. Večina ljudi tam doli, vsekako pa vsi govedarji, so na strani starega Gassa. Blaisdell, Gordon Fredericks, Blue - vsi bodo pomagali.«
»Zoper koga se mislijo boriti?« je ostro vprašala Ellen. ^Odkrito govorijo, da ovčarji s silo izzivajo to vojno. So pa tudi govorice, ki niso tako odkrite, in preteto otepati bi se utegnilo Človeku, če bi v temle kraiu kaj zinil o njih.« " »Nič'se ne boite. stric John — jaz vas ne bi nikoli izdala. Zmerom ste bili moj dobri prijatelj.«
»Tako vsaj upam in želim, Ellen.« Pokitnal je s kosmato glavo. »Težko ie molčati, če vas ima človek tako rad kakor jaz... A nekaj bi hotel vedeti. Ali imate v kakem drugem kraju sorodnike, ki bi lahko šli za nekaj časa k njim, dokler ne bo tega ravsa in
kavsa konec?«
»Ne. Vsi moji sorodniki, kar jih poznam, živijo tukai.«
»Prijateljev tudi ne?«
»Stric John. iaz nimam prijateljev.« je žalostno dejala in nagnila glavo.
»Ho, to je škoda. Upa! sem, da bi se mogli spraviti na varno.« Vzdignila je obraz. »Menda ne mislite, da bom pobegnila, če
se moj oče zaplete v boj?« je vprašala.
j »Upam vsaj!«
»Jorthova sem.« je rekla mrko in spet pobesila glavo. Sprague je pokimal; bil je očividno zmeden in potrt — toMkanj mu je šla usoda tega dekleta do živega.
»Ali bi šli z menoj kam drugam?« je vprašal. »Potegnila bi jo tja v Mazatzale in ostala tam, dokler ne bi reč minila.«
»Hvala lepa, stric John. Prijazni ste in dobri, a jaz ostanem pri očetu. Njegove skrbi so moje skrbi.«
»Prav. Lahko bi si bil mislil, da boste tako odgovorili. Nu, dekletce, pa glejte pogumno v bodočnost in si utirajte pot. Te borbe se itak noben mlad človek ne ogne. A pazite, da ne izgubite sami sebe. Mlada ženska ste in to prekleto zala. S tem je rečeno, da boste imeli več sitnosti in težje boje od drugih deklet. Ta dežela ni dobro bivališče za žensko, če je obrekovanje pritisnilo nanjo svoje pečat.«
»Kaj mi je mar. kaj čenčajo spodaj v dolini?« je odvrnila Ellen. »Vem, da me imajo za lahkomiselno deklino. Nikoli nisem ničesar storila zoper to. Narobe, še pomagala 'sem jim. da so laglje govorili.«
»To ni bilo prav, dekletce.« je resnobno rekel Sprague. »Ponos in vroča kri. Človek ne sme nikoli dovoliti, da bi drugi slabo mislili o njem. še manj pa. da bi jih v tem podpiral.«
»Sovražim jih. vse, kar jih je tam doli,« je togotno vzkliknila Ellen. »Tolikanj jih sovražim, da vriskam, če me imajo za slabo... Moja mati je bila iz dobre rodbine, ves Texas ne premore boljše. In jaz sem njena hči. Vem, kdo sem in kaj sem.«
»Divji, trmoglav otrok ste. Ellen,« je strogo odvrnil starec. »Ljudje "govorijo marsikaj zoper vaše dobro ime — zoper vašo čast... Povejte po pravici: ali jim niste dali nekoliko povoda za to?«
Ellen je čutila, kako ji je pobledel obraz, in vsa njena kri je pritisnila k srcu. Njegova beseda jo je presunila kakor hladno rezilo. Če zmisel te besede in strogi, pravični žarek v starčevem pogledu nista umorila njenega ponosa in niene ničemurnosti, sta za to umorila njeno dekliško mlad:>st. Molče je stala in strmela vanj; njene rjave, drhteče roke so se vzdignile k prsim, kakor da bi hotele odbiti drugi, smrtnonosm udarec.
»Ne bodite tako burni, Ellen.« je hripavo rekel starec. »Moje besede so časih nekoliko grobe. Sai veste, da vas imam rad. Ali niste biti nekoliko, nu, vsaj malce nepazljivi?«
»Nepazljiva?« je z grenkim, tihim glasom vprašala Ellen.
»In malomiselni — in — slepi — da ste se časih dali poljubiti kakemu možu. čeprav ste že odrasla ženska?«
»Da — to sem storila,« je šepnila Ellen.
»Nu, in zakaj?«
»Ne vem... Ničesar si nisem mislila pri tem. Naveličana sem bila večnega odganjanja dedcev. In časih — kadar so bili prijazni z menoj — ko sem bila tako sama. se kar nisem mogla braniti, če ie ta ali oni poplesaval okoli mene. Nobenkrat nisem premišljevala o tem ... In potlej — tistih nekaj kratov, ko sem jahala v Grass VaHey — in so me ljudje gledali — oh. takrat sem menda namenoma izzivala take stvari... O da. prav nesramno deklinče sem morala biti.«
»Oh. dete, in tako se je zgodilo, da sem bil včeraj priča zelo nepričakovane dogodbice... Da, včeraj v beznici so vas imenovali s takim* imenom. A med ljudmi je bil eden, ki je zaradi tega vzdignil strašanski hrup. Za las je manjkalo, da ni enega izmed mož ubil — drugega pa je prisilil, da je preklica! svoie besede. Vsa tolpa se ga j'e tako ustrašila, da se niso mogli ganiti z mesta.«_
Vrhnji
v	I • •
cev hi
(galoše) in
snežni
■v	I • •
čevlji
c znamko »TRETOR«« vas Ščitijo pred vlago, mrazom ln umazanostjo. Ta znamka Je uzor Izdelkov. NI boljSega čevlja 3d znamke »TRKTORN«.
m
Izključno zastopstvo originalnih
za dravsko banovino ima samo
Trgovska in gospodarska družba z o. z. LJUBLJANA
9 Cigaletova 4 (pri sodniji). Telefon 33«;?.
Slično izgleda joči modeli so imitacije.
16079
AMERICAN HEATING
glavno zastopstvo Zagreb.
Razglas.
Mestno načelstvo mariborsko razpisuje za leto 1931 sledeča tekoča dela in dobave:
1.	Zidarska in težaška dela,
2.	tesarska dela,
3.	betonska dela,
4.	kleparska dela,
5.	mizarska dela,
6.	dimnikarska dela,
7.	kovaška dela,
8.	pečarska dela,	•
9.	kolarska dela,
10.	ključavničarska dela,
11.	steklarska dela,
12.	slikarska dela,
13.	pleskarska dela,
14.	sedlarska dela in
15.	vzdrževanje stolpne ure.
Obrtniki mesta Maribora, ki želijo prevzeti gori navedena tekoča dela pri mestni občini v letu 1931 se vabijo, da predložijo tozadevne s Din 5.— kolekom opremljene prošnje ob navedbi enotnih cen do 9. decembra 1930, 12. ure v vložišču mestnega načelstva.
Prošnje je oddati v zaprti kuverti z označbo: »Ponudba za tekoča dela 1931.«
Enotne cene je vpisati v izkaz, opremljen z Din 2.— kolekom ter ga priložiti prošnji. Obrazci se dobe pri mestnem gradbenem uradu v Frančiškanski ulici št. 8 II., soba st. 1.
V prošnji se mora navesti, da je ponudnik pri mestnem gradbenem uradu razpoložene pogoje že pregledal ter na iste popolnoma pristaja.
Mestni občinski svet si pridržuje pravico, izvoliti ponudnika ne oziraje se na najnižje cene ali na oddajo dela po določenem turnusu.	16064
Tvrdka Peter Angel o, LJubljana
družba z o. z.
(ZASTOPSTVO KLEIN & STIEFEL, FULDA)
se preseli s 1. decembrom 1930
v Dvorakovo ulico št. 6
t
I. nadstropje poleg Gospodarske zveze.
15947
JLovske puške
floberte, browning pištole, pištole za strašenje psov, lovske in ribiške potrebščine iir>a vedno v zalogi
F. K. Katser, puikar
LJUBLJANA, Kongresni trg št. 9. lil
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni, nepozabni soprog, oče, stric, zet in svak, gospod
Karel Prinčič
posestnik in gostilničar v Hotinji vasi
v ponedeljek, dne 1. decembra ob pol 7. nenandoma preminul.
Truplo blagopokojnika se bo pripeljalo iz Hotinje vasi v mrtvašnico na Pobrežje, od koder se bo vršil pogreb, dne 3. decembra ob 15.15 na mestno pokopališče v Pobrežju.
Sveta maša zadušnica se bo brala v petek, dne 5. decembra ob 6 uri zjutraj v Magdalenski cerkvi.
Hotinja vas, Maribor, Kozana, 2. decembra 1930.
FRANČIŠKA, soproga — KAREL, sin, ter vsi ostali sorodniki.	17059
SUMA
■zbolšanj na novem
MOMTBLANC
"Stossfuellep^u" bode za Vas merodajna.
Želeli bi kupiti nalivno pero. Poizkusite pisati t kaki papirni trgovini popolnoma brezplačno in brezobvezno - strokovno osobje Vam bode pokazalo, da Montblane ni ustvaril samo enega izboljšanja na svojem novem "Stossfueller-ju", temveč da je upeljal na posameznih delih res nekaj senzacionalnega.
S Poizkusite sami:
En pritlsek - on Je napolnjen!l f J nobenih posameznih delov- Konus za polnjenje in stročnica iz enega kosa.	Elegantna harmonična Unija.
Lj^ Automaticna kontrola polnjenja. PoSebne cevke za zrak in črnilo, i^l Se maže in ne kaplja. (C»h Navdušeni bodeteradi njegovih prednosti.
Štedite že sedaj za Vaš božični
MOHTBLAMC
MOiVFBLANC-MEISTERSTUECK 4810
l z garancijo za celo življenje. Din. 304.— 400.— 480.— 640.—

t
Vsem, ki so jo poznali, javljamo, da se je dne 30. novembra v
Škofljici preselila v boljše življenje gospa
•Marija <Peč1in
v 74. letu svoje starosti, po dolgi mučni bolezni, ki jo je junaško prenašala, previdena s popotnico svete vere.
Svoje predrage mamice, babice in prababice ne bomo nikdar pozabili.
V Ljubljani, dne 30. novembra 1930. Rodbine ing. Rudolf Pečlin, dr. Igo Jane, Joži Loos in Saša Knez.
Zahvala
Za vse dokaze iskrenega sožalja ob prerani izgubi našega preljubega soproga, očeta, starega očeta, brata, tasta in strica gospoda
Josip JCni§ica
trgovca in posestnika
izrekamo tem potom vsem najprisrčnejšo zahvalo.
Posebno zahvalo smo dolžni prec. duhovščini, g. zdravniku dr. Fajdigu, požarnim brambam, darovalcem krasnih vencev in cvetja, cenjenim gg. pevcem za v srce se^aioče žalno petje in vsem prijateljem in znancem, ki so prišli od blizu in daleč in ga spremili v tako častnem številu na njegovi zadnji poti.
Stražišče. 2. decembra 1930.	v>
Žalujoči ostali
Konfekcijska trgovina
DRAGO GORUP & Co.
ki je obratovala do seda) t Ljubljani
na Miklošičevi cesti št. 14, II. iiadstr.
NAZNANILO!
♦ ♦
vljudno naznanja, da se je preselila j
v sosedno hišo Delniške tiskarne cfj
(preje tiskarna Kleinmajr & Bamberg) l
na Miklošičevi cesti v I. nadstropfe j
i. ter se svojim ceni. trgovskim prijateljem vdano priporu t a t
Dvokolesa, motorji, šivalni stroji.
otroSkl to lgrafrri vozički, pnevmatika, posamezni deli. — Velika izbira, najnižje cene. — Prodaja na obroke, ceniki franka.	4
TRIBUNA F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4.
<Ž)cl>rq Kvaliteta - pc ceni h1a£t> 1
Prodamo
po reklamnih cenah:
6 komadov rjuh (plaht) za posteljo, zarobljenih, širina 150 cm, dolžina 220 cm, iz dobrega češkega bomba-žastega platna št. 36 Din 400.—, boljša vrsta št. 40 Din 440.—, iz pravega lanenega platna Din 575.— ra
6 kosov!
Ostanke (Reste) izključno češkega tekstilnega blaga in to: 20 m raznega pravega češkega sifona, platna za perilo in posteljnino, širina 80 cm, dolžina posameznih kosov 3 do 8 m, vse za 260.— Din.
20 m raznega pravega češkega cefirja, kanafasa, druka Itd. za perilo in posteljnino, dobre barve, širina cca 75 cm, dolžina posameznih kosov 3 do 8 m, vse za Din 250.—.	Zahtevajte posebne ponudbe.
Prepričajte se o solidnosti našega podjetja.
Prodajamo samo zajamčeno ČEŠKO BLAGO.
Po poštnem povzetju pošilja
češki trgovački muzej: Roubiček i drug Sarajevo.	17751
za motorna vozila angleškega proizvoda
Znamka je v Jugoslaviji že izredno vpeljana. V poštev prihajajo'samo solventne tvrdke. Prednost imajo, ki so se že bavili s tem predmetom in razpolagajo z organizacijo, ki stavlja v izgled uspešno delo. Ponudbe pod »Svetovna marka« na INTERREKLAM D. D. ZAGREB, Marovska 28, 13—73.	15861
KLAVIRJI
Preden kupite KLAVIR, ai oglejte mojo bogato zalogo prvovrstnih KLAVIRJEV. — Prodajam najceneje, na najmanjše obroke, x garancijo — Strokovnjaško popravilo in čisto uglaševanje. — Najcenejša izposojevalnica.	297
Warbinek, Ljubljana,
Gregorčičeva štev. 5. Rimska e. št. Z.
aJŽne asi
»individualno«. Oranžasta
morajo ttSinkovati »Khasana Snperb krema« to «iOri. Ki noben« šminka in vpliva odgovarjajoče posebnosti vsakega obraza, šele, ko je oanešene. pokaže »vaj učinek, ker se na koži spremeni in da lica prirodno barvo polti, ga pomladi, posveti in polepša.
Z ozirom na to »individualno« učinkovanje doseže kakovost »Khaaaua Superb kreme« edino 1« »Khasana Snperb rdeSilot. ki dost^no povdari Vaše ustne in jim da mladostno svežino.
>Khasana Superb krema«, kakor tndi to rde-filo }e odporno napram vremenu, vlagi in — poljubom. Samo x milom ee odstrani barvilo.
»Khasana Snperb rdečilo« v -zlati puščici Din —.—. V eleff. meha nj Sni puščici • pritrjenim po klopeem ia dvojDa vsebino Din —. Nadomestni vložek v ovoju iz lelatina Din —. Khasana Snperb rdečilo u ustne, lonček Dis —
SUPERB
DOBI SE POVSOD!
Dr. M. Albcrsheim, Frankfurt a. M - London
SkladiJče za Jugoslavijo: Jugopharmacija d <L, Zagreb, Oddelek kozmetike.
Ve to ate, to mama, prava — »Labor« je reklama; vedite zdaj tudi Vi! »Labor« — vse Vam naredi: inserate in plakate, kataloge in priloge, pisma ino tekste piše, zraven tudi Vam še riše; stihe Vam reklamne kuje, nasvetuje, pismeno Vas poučuje! Kar je tudi važna stvar: vse to za prav mal denar! Gori v nebesih ljub' Bog tam boguje, tukaj na zemlji: tekmec Vam pogin Vaš snuje!
Vi ne marate naprej? Ojej, ojej, ojej! Konkurent Vas bo pretekel,
Vam se piše: Mane tekel--—
Kvišku! Zgrabite per6,
da ne gre čez Vas kol6!
Konkurent Vaš že nam piše:
»Glas gre pravkar po deželi,
da z reklamo ste začeli.
Kaj ? I knjigo ste izdali
in — »Boljše kupčije?« — jo nazvali?
Hitro mi jo zdaj pošljite,
pa položnice ne pozabite!
Cena Din trideset franko moj dom — to ni
noben denar, ko gre za moj prid in za mojo le stvar! še mi to in to syetujte, svetle zame novce kujte!
Zdravo, »Labor« — v tvoj grem tabor!« To piše nam Vaš konkurent. In Vi še spite? Kje pa je Vaš temperament?
Grom in peklo — salament!
Pišite nam tudi Vi,
da se bolje Vam godi!
Snubi Vas propagandist:
naše bo delo — Vaša korist.
Le prava reklama Vas k cilju popelje,
kdor pa prej pride, prej tudi melje!
To Vam naša blagovest —
gola »Labor« — Zagreb 6!
Prava reklama za Vas:
Reklamna šola „Labor", Zagreb VI.
Iščemo
tudat&fiega nad$ottti&a
(Obersteiger) * večletno prakso pri kamenih rudah, po možnosti z nižjo rudarsko šolo. stanovanje, kurjava in razsvetljava brezplačno — Plača po dogovoru — Ponudbe s prepisi listin na: ^radiansko preduzeče TUNNER I WAGNER, Beograd. Princ Evgeniia 37.	15988
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Vsemogočni poklical k sebi najboljšega soproga, očeta, brata in svaka
MAKSA DROBNAKA
sedlarja in tapetnika na Ponikvi
v ponedeljek ob 8. uri zjutraj, v 42. letu starosti, po kratki in mučni bolezni, previdenega s tolažili sv. vere.
Pogreb nepozabnega bo v sredo dne 3.v decembra 1930 ob 2. uri popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice k Sv. Križu.	16073
Ponikva ob južni železnica, 1. decembra 1930.
KATARINA, žena, in sinček MAKSEK
Umri nam je
Alojzij Gnidca
narodni mučenik in dolgoletni naš podstarosta
ob 121etnici narodnega ujedinjenja/ kar javljamo vsem bratskim društvom.
V Sodražici, dne 1. decembra 1930.,	16073
Sokolsko društvo v Sodražici
Poceni in vendar najboljša Je
Severjeva otomana
z 32 peresi v sedežu ln 4 v zglavju.
Velikost 185 X 73
Najboljši materija!.
Cena 570 do 850. po izbiri preobleke.
Zahtevajte vzorce!	68
SEVER RUDOLF, Marijin trg št 2.
G)QQ©QQ00Q0GQQQ
Največja jugoslovenska tovarna nogavic in pletenin
# v v _
isce
zastopnika
za Ljubljano in okolico, ki je kakor pri veletrgovcih tako tudi pri detailistili dobro uveden. Strokovno znanje je željeno.
Ponudbe pod »Vreden« na oglasni oddelek »Jutra«.	15922
<0icscfce rsts
hrctii fsvi datfrsssh
in aaliežnt £ o c > a t pod pazdubu, na na1I?hteh in mečib bitro odstrarr »C:t-o-kura«. Zlasti oa >brazu m na mefcih ti iib pokriva kot iib nežna svilena nogavica. se močno opažajo nadležni' kocine m so Via mogoče že cesto spravile v za4re?o »Cito« odpravi vsako oezaželjeno rast k'*>cin v par sekundah zajamčeno orez oolečin in nevarnosti. rad:kaine in za vselej. Gospa I. piše: »Čutim se srečno odkar je »Citoc sovražnik kocin in ilač!« nsonobii korenike nezažeije-nib dlačic.« Tndi eospodje jo lahko uporabijo. Brije brez mila. brez noža in brez aparata. Cena 12 Din,
8 steklenice 25 Oin. Dr Nic. Kemenv. Košiee. D., ooštni predal 12 M 9 CSR.	341
Zastava
2 an brez grba, čisto volnene,? garantirane barve, v lepi izdelavi, izdeluje ta razpošiljaš JOSIP VVEVKLEK, Subotica, poštni predal 48/d. Hustrovani cenik brezplačno.	82
IZVANMBNA TRTLIKAI
Železna sluiinska patent postelja zložljiva, s ta-pcciranom madracom, zelo praktična za vsako hišo. hotele, nočne službe win potujuče osobe stane samo Oia 390.—» Razpošiljam po poitne-no m povzetju.
tako ugleda složen
Lesena patcat podel ia.
zložljiva, a tapecirani® madiacom. zelo praktična. atane samo O 280.
Potem imam veliko za« lofo	čisto foha«
Bog perja kg po D —« druga vrst kg po D 38.—. čisto belo gosje kg po O 130.—, ia čisti puh kg po D 250—. Razpo-iiljam po poštnem po« vzetju. Modroci punieai ■ volnom ataneju samo
Dia 7»—* L. BROZOVIČ, ZAGREB Ilica 82.
c
C" 3
» r*
g 5
O. T-
o
t iu t-
to C
ŠOŠ1Š5
S g.3
ST.. * 3 « ? o S,-5-C - r>
O--, <0 a
J» O S) o
I5ll4
o o o
O. 63 S.
■O 2 3"S ¥.3
O S) — WN "a » 3
f I ° rs-
(ji 2. 3
Kurja očesa
Nalbotlle sredstvo proti k»r-lin očesom tClavca« le mast
čitaite kniieo -	Čltafte knjig«
NAPOLEON
BONAPAlfE
O tem velikem možu obstoji že cela knjižnica literature. Najmi-kavnejše razkriva nieeove jbre in slabe lastnosti, njegove javne in zasebne afere in doživljaje Conan Doylov roman Napoleon
Bonaparte.
Broširan velja Din 40.—, vezan Din 52.—. — Pravkar ga je izdala v Levstikovem prevodu
Kniigarna Tiskovne zadruge v Lmblfassi
SELENBURGOVA ULICA ŠTEV. 6.
Jutrovi mali oglasi
f¥t
siguren uspeli
; Dobita v lekarnah, troe«-rtiab ali Mravaotl li tvor-atce la elavnezs skladišča
M. Hrnjak
lekarnar — Sisak
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je umrla naša dobra mati, stara mati in teta, gospa
ANA SAVN
roj. Gorišek
dne 28. novembra, v starosti 77 let. Pogreb drage pokojne se je vršil 30 novembra ob 10. uri iz hiše zalosu na mestno pokopališče v Brežicah. Zverinjak, dne 1. decembra 1930.
ŽALUJOČE RODBINE SAVNIKOVE IN OSTALI SORODNIKI.
Zahvala.
Za številne izkaze sočutja, pismenih in ustmenih so-žalj povodom bridke izgube naše nepozabljene matere, gospe
ANE SAVNIK
se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so nas tolažili v teh težkih dneh. Osobito zalivalo pa izražamo častiti duhovščini za njen trud in požrtvovalnost.	160S5
ŽALUJOČE RODBINE SAVNIKOVE IN OSTALI SORODNIKI.
Cavajte M poaaredb.
261
Dotrpelo je srce predobrega soproga, brata in strica, gospoda
ALOJZIJA GNIDCA
Poslovil se je od nas po dolgi in muke polni bolezni, previden s tolažili svetotajstva, dne 1. decembra ob 21. uri, v 56. letu svojega življenja.
Pogreb nepozabnega bo v sredo dne 3. decembra ob 15. uri iz hiše žalosti na občinsko pokopališče.
Maša zadušnica se bo brala v četrtek ob 7. uri v sodraški župni cerkvi.
V Sodražici, dne 1. decembra 1930.
Žalujoča soproga APOLONIJA roj. ANTLOGA, brata ANTON in FRANCE ter ostali sorodniki.	16077
Urejuje Davorin Ravtjeo. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adod Ribnik*. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskaniarja Franc Jezeršek. Za inseratoi de' Je odzovoren Atoizij Novak. .Vsi v UubJaani.