Uredništvo
inupravništvo:
Kolodvorsko ulioe štov. 16.
Z urodnikom ao moro govoriti vuak dan od 11. do 12. ure.
Rokopisi se ne vračajo.
Inserati:
Čoststopna potit-vrsta 4 kr., pri ▼ečkratnom ponavljanji daje se popust.
ljubljanski Lisi
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ot> S. uri zvečer.
Velja
za IJnblJans
v upravnižtvu: za colo leto 6 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gld 60 kr., na meso« 50 kr., pošiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več.
Po poiti volj«
za celo leto 10gl., za pol leta 5 gld., sa četrt leta 2 gld. 60 kr. in za jeden mesec 86 kr.
Štev. 252.
V Ljubljani v sredo, 31. decembra 1884.
Tečaj I.
Na Silvestrov večer.
Silvestrov večer je. Zunaj je grdo in neprijetno, da te veselje mine, sprehajati se po sneženi sodrgi, katera uže celi teden pokriva ulice ljubljanske. Obnebje je zakrito z gostimi, dolgočasnimi zimskimi oblaki, in celo gibčna dvorljivost Shakespearjevega Polonija ne bi iz njih sive jednoličnosti mogla izvajati raznih podob, ne kamele niti podlasice. Ostanimo tedaj doma, v uredniški sobici v Kolodv.
—	pardon! v Blatnih ulicah — pač se je bridko izpolnilo »Slovanovo" prorokovanje! — ter sedeč pri gorki peči premišljujmo, kar nam je v svojem teku prineslo ravno minulo pomenljivo leto!
Začetkom leta 1884 „Ljubljanskega Lista" še ni bilo. Za to so si pa časnikarska glasila uaše skrajno-narodne stranke na vse pretege prizadevala, dokazati njegovo absolutno potrebo. »Slovenski Narod" napadal je neprestano v člankih nad črto vlado in njene prijatelje ter je zlasti vihtel svoj izskrhani meč nad onim drznežem, kateri se je usojal, v javni mestni seji nasprotovati famoznemu predlogu o obligatorni upeljavi slovenščine na ljubljanski realki. Prekosil je najstarejši dnevnik JuifiJZOV. niulftbiidnL- aoradnik in , t&kmtui
„ Slovan “V in kako tudi ne! Saj je bil v svojem političnem »Tingl-Tanglu* engažiral najveljav-nejše avtoritete za neprostovoljno komiko! Ko so Brenovi Galci v tihi, temni noči posadko prehvapili na rimskem Kapitolu, ni bilo takega gaganja med paznimi gosmi, posvečenimi boginji Junoni, nego je nastalo med našo radikalno kuretino vsled izredne hrabrosti, s katero je mestni odbornik Ivan Hribar, pravi Capitolinus naših intransigentov, odbijal sovražne napade na narodno zavednost 1 Le škoda, da se je uže pri tej priliki jasno pokazal ves drzni humbug, s kojim nekateri krogi sleparijo ubogi narod. Toliko vpitja je bilo o tej zadevi, kakor da bi blagor domovine odvisen bil od tega, če se italijanskemu ali nemško-štajerskemu paglavcu nekoliko slovenskih besedic v glavo ubije, vse radikalno pravništvo bilo je na nogah, od študenta v dunajski »Sloveniji" gori do novopečenega
ljubljanskega odvetnika, z vso bistroumnostjo se je dokazovala smrtna krivda one dvojice, katera je nasprotovala dotičnemu neutemeljenemu predlogu, in potem, ko je bil globoko vznemirjen ves narod, ko so najbolj flegmatični filistri glave vkup stikali ter se hudovali nad velikim izdajstvom, potem je bil hipoma konec vse komedije, sklenena prošnja do deželnega šolskega svčta se nikdar ni izročila na pristojnem mestu, vsa zadeva zaspala je v prašnem mestnem arhivu ter je zanimiva le vsled tega, ker jasno dokazuje, s kakimi sredstvi neka stranka vara in bega nevedno množico! Tako se je godilo nad črto; v listku pa, pod črto, kradel je nek tržašk »učenjak", kakor da bi se svojega rokodelstva bil učil pri ranjkem Zenariju, ter se je potem še šopiril s svojo »literarno tatvino". Stoprav potem, ko mu je uže palica pela po hrbtu, ponižal se je v toliko, da je po starem običaji zasačenih dolgoprstežev začel rotiti se in zatrjevati, da ni on nikdar ne imel nobenega posla s spisom o »Časnikarstvu". Taki so, in s takimi neprijetnimi?; prizori pričelo se je leto 1884!
Zaslepljena, strastna narav nekaterih političnih »ranocelnikov za strgane škarpe" in
-^kolutov prisilila je vlado;
Listek.
Blatno jezero.
(Ogerska ndrodna pripovedka, prevčl Ant. Sušnik.)
(Konec.)
Bila je viharua, mrzla noč. Snežilo je na vse pretege in veter je tulil grozno po ravnini. Priroda zimska pomagala jima je k begu, kajti do jutra se ne bodo v snegu več poznale konjske stopinje, ker je bo zametel sneg.
S težkim srcem pričakovala je deklica trenotka svojega rešenja.
Geza se še prej nego je trebalo, napoti. Ko dospeje do tanje (pristave), skoči raz konj in priveže oba konja k vrtnemu plotu. Bili ste njegovi najboljši in najhitrejši živalici. Mirno sta stala tu in otrepala ušesi, kot bi bila slutila nevarnost njijinega gospodarja.
ustanoviti slovensko glasilo. Tako je nastal »Ljubljanski List", kateremu je in bode namen, braniti sedanjo vlado, kjerkoli se napada p o krivici, razkladati slovenskemu narodu vladne naredbe, račun mu polagati o vladnih nagibih. Protitežje biti na občutljivi tehtnici javnega mnenja, pobijati kvarni terorizem v narodnem novinarstvu, prebivalstvu kazati sedanjost in njeno razmerje v svitu zdrave realnosti, svariti pred škodljivimi iluzijami — to je bila »Ljubljanskemu Listu" glavna naloga! Nismo se nadejali, da se bode težavna ta naloga izvršiti dala brez hudega, osornega boja. Vender smo se dolgo časa skrbno izogibali vsaki polemiki, gledali in merili smo le v stvar, na stran smo pustili vsako osebnost. Toda kmalu nam je bil boj usiljei, in lotili smo se ga z neustrašenim prepričanjem utrjenega vojaka, kateri znd sam o sebi, da se bo-ruje za pošteno stvar in s poštenim
orožjem. In zavest, da imamo čisto srce in čiste roke, da se potegujemo le za to, kar se nam dozdeva koristno domovini in državi, neupogljiva ta zavest nas je ohrabrila in osr-čila, da smo se le smejali vsem podlim napadom, psovanju in obrekovanju, zamolčanju in intrigovanju, s kojimi so gospodje protivniki obsuli naš list ter počastili njegovega urednika.
Taktika naših protivnikov se je najprej pokazala pri volitvah v mestni zbor, kjer se jim je posrečilo, s pomočjo ljubljanskih so-cijalistov, zlasti po tvorni agitaciji sedaj obsojenega veleizdajca krojača Železnikarja pridobiti mandat, katerega — nikdo branil ni! Z tremi glasovi večine izpodrinili so ne-všečnega jim mestnega odbornika, jedinega šolnika odpravili so iz mestne sobane, tam gospodujejo sedaj z neomejeno oblastjo, kako?
—	o tem sodi naj bodočnost, nam vsaj se dozdeva, da se marsikateri sklep radikalne večine ne ujema ne z mestnimi interesi, niti s koristi dežele kranjske in slovenskega naroda sploh!
Za mestne volitve se »Ljubljanski List" ni veliko zmenil, tembolj se je brigal za dopolnilno volitev deželnega poslanca v notranjskih kmetskih občinah.
Postojinska volitev bila je tem važnejša, ker se je z obeh strani j poudarjalo načelno vprašanje, in ker je radikalna stranka kandidatom proglasila moža, ki je vsaj po imenu njen voditelj, dr. Zarnika, inkarnacija one nepremišljene zanikajoče politike, katera se vzdržuje od golih fraz ter zdražbo išče, razpor seje po deželi le iz tega razloga, ker zastopniki njeni nič pozitivnega ustvarjati ne morejo. Tak element v deželni sobani bi bil razveljavil trudapolne napore pravih domoljubov, efemer-nemu govorniškemu vspehu na ljubo bi žrtvoval soglasje z vlado, solidarnost z drugimi avtonomističnimi strankami ter sčasoma osamil slovensko peščico, narodu našemu v neizmerno škodo. Tu je trebalo, napenjati vse sile, da se prepreči izvolitev Notranjcem usiljenega radikalnega kandidata, in — hvala zavednim, razsodnim volilcem, volilni izid bil je tako sijajen, kakor se ga niti v najsmelejših sanjah predstavljati nismo upali!
Oprezno se priplazi konjski pastir do hiše. Tu tiho potrka na oknice. Takoj mu odprš Jolanka.
»Tu imaš obleko, počakal bom pri plotu, kjer imam privezana konja; podvizaj se, ljubica moja!" šepeče mladenič in jej pomoli culico skozi okno.
»Kmalu pridem, Geza moj!“ pravi deklica in se jame hitro oblačiti v možko obleko. Kar jej zmanjka sape — dozdeva se jej, da je na dvorišči pes zalajal — ne, bila je le sraka ali glas ponočne sove. Roki se treseta ubogemu detetu, misli na tisti trenotek, ko bo šla skozi malo kuhinjo mimo očetove spalnice
—	poluglasen krik uide ujenim ustnim, zdi se jej, kot bi se bile duri odprle, čez nekaj časa, ko postane zopet vse tiho, se jame urno oblačiti.
Nesrečnica bi bila morala slutiti, da oče ne spi, da je čul pasje lajanje bolje od nje ■ in da je vstal in se po prstih ven pritihotapil, ker je mislil, da je morda kakov lopov prišel krast ovce ali govedo.
Zdaj je bila oblečena in srečno vzdihne ko zaklene duri in stopa skozi vrt, po tistem potu, po katerem je šel pred nekaterimi minutami njen ljubi in takoj za njim — nje oče.
Stari Blato v istem hipu stopi iz hleva ko Jolanka mimo vrat smukne. Pogleda za njo — v sneženem svitu spozna Gezovo obleko. Srd in jeza ga^ tako omamita, da se kar peni. Na to pa skoči, kar ga noge nes6, zanjo in mahne s paličino sekirico (fogošem) po glavi z največjo silo sovraženo žrtev. Strašen krik se oglasi tj& v temno noč — Jolanka se zgrudi na tla.
»Slepar! Zdaj boš vsaj dal mir moji hiši!“ vpije starec in zbeži v hišo.
Ko napoči jutro in gred6 gonjači v hlev, najdejo truplo Jolanke.
Z velikim krikom in vikom hlapci in dekle zbudč starega kmeta. Kolneč odprč duri, a kar ostrmi, odreveni — Geza se je v obupnosti zaradi mrtve ljube obesil na durih starčeve spalnice.
In blagodejne posledice notranjske volitve razodevale so se takoj pri deželnozborsketn zasedanji. Istina je, da še noben deželni zbor na Kranjskem, odkar uživamo ustavne pravice, ni zboroval tako mirno, nego letošnji. Ob jed-nem se pa mora priznati, da se še nikoli toliko ni storilo v jedni sesiji. O marljivem delovanji kranjskega deželnega zbora pričuje jasno njegov stenografični zapisnik, in neosnovana predbacivanja nekega gostobesednega mojstra skaze vzbujale so sigurno le malospoštljiv smehljaj našim deželnim poslancem.
Konec 1. 1884 pač ni bil tako vesel, tako ugoden, zlasti ne za kranjske Slovence. Da so dežele avstrijske navzlic vsem gospodar-stvenim in kulturnim razlikam vender le jedna sama, trdno spojena ekonomična celota, o tem smo se uverili na jako žalosten način. Na češkem peša in hira sladkorna obrtnija, a njen nazadek vplival je tudi na razmere našega tržišča ter v svojih posledicah provzročil trgovinsko krizo, katera sedaj tako ljuto razsaja po naši deželi. Poostrila jo je zločinska roka tujega klativiteza, kateremu so domači krogi, žal! mnogo preveč bili zaupali. Skrb, huda bolestna skrb o bodočnosti polastila se je naših gospodarskih krogov, in kar nam prinese prihodnje leto v svojem naročaji, kedo bi danes hotel prevzeti poroštvo za njegove darove!
Zadnji večer v letu, Silvestrov večer, slovesno te obhajajo danes po vsem slovenskem svetu! Povsod je narod zbran v čitalnicah, bralnih in pevskih društvih, in ko ura polunoč odbije, dvigne se jeden izmed veseljakov ter napiva novorojenemu letu. Kozarci zažvenketajo, pesen zadoni, krepko se razlega po dvorani radostni klic: „ V e s e 1 o novo leto!“ I mi se mu pridružujemo ter poudarjaje načela, kojih se je »Ljubljanski List" vestno držal ves čas svojega obstanka, kličemo naročnikom in sotrudnikom, sploh pa vsemu slovenskemu narodu in pravični njegovi stvari iz srčne globine:
Veselo novo leto!
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Vsled poloma pri nekaterih denarnih zavodih avstrijskih sestala se je včeraj kontrolna komisija državnega dolga ter točno skontrovala blagajnice državnega dolga. Ko-nečno se je pokazalo, da so imenovane blagajnice po polnem v redu.
Tržaška trgovinska zbornica obdržavala je predvčerajšnjem sejo, v kateri se je zaključilo, prositi vlado, naj po mogočnosti odstrani karanteno proti tujim provenijencam, ker je sedaj kolera ponehala ter se ni več bati nevarnosti.
Hrvatski sabor imel je včeraj zopet sejo. Glavni predmet dnevnega reda bile so volitve članov regnikolarne deputacije, katera se ima z ogersko regnikolarno deputacijo posvetovati o reviziji hrvatsko-ogerske nagodbe.
Od te dobe se je vse ogibalo kmeta, ni-jeden hlapec, ni dekla ni hotela ostati v njegovi službi. Ni ga bilo srca, ki bi se ga bilo usmililo, sovražili in zaničevali so ga in marsi-kaka kletev se je čula zaradi njega. Zapuščen in osamljen s svojimi psi in svojo čredo živel je odslej na pristavi.
*
*	*
Prišla je zopet pomlad, vse je zelenčlo in cvčlo, povsodi so ljudje radostnih src orali in obdelovali hvaležno zemljo, le Blato je bil še vedno osamljen in zapuščen. Vsako jutro gnal je čredo na pašo in zvečer isto tako domov, to je bil njegov jedini opravek, je-dino delo, polje in vrt pustil je opustošeno, a plevel se je plodonosno razvijal. In tako je minulo leto za letom, dokler ni postala lepa pristava vsa opustošena in mrtva — prava podrtija.
Nekega poletnega vročega dnč sedel je Blato na paši pri svoji čredi, kar se jame bližati huda nevihta. Crui oblaki se nakupi-
Hrvatski sabor volil je v deputacijo sledeče članove: Nikola Krestič, Vukotinovič, grol Pejačevič, baron Živkovič, Miškatovič, pl. Šram, baron Inkey, Milekič, Spevec, Subotič, komes Josipovič in Vaso Gjurgjevič. Prihodnja seja bode v petek dne 2. januvarija.
Tudi v ogerskem državnem zboru predložil bode Tisza v jedni prihodnjih sej, naj se voli regnikolarna deputacija, katera bode zajedno s hrvatsko deputacijo posvetovala se o eventualn premembi nagodbe.
Tuje dežele.
O političnih odnošajih med Nemčijo in Anglijo spregovorila je predvčerajšnjem »Nordd. allg. Ztg.“ važno besedo. Povod dotočnemu članku dal je izrek angleškega lista »DailyNews“, da je Bismarck oseben nasprotnik Gladstonea ter da upotrebi vsako priliko, kako bi mogel podreti angleškega minister-skega predsednika. Glasilo kneza Bismarcka izjavlja, da se Nemčija ne vtika v angleške zadeve, da pa tudi Nemčija v egiptovskem vprašanji ne bode za Anglijo kostanjev iz žerjavice jemala.
V	bolgarskem narodnem sobranji dogajajo se scene, katere se pač prigodč med vaškimi pastirji, kakeršue bi se pa ne smele pripetiti v nobenem parlamentu. Poslanec Ži-vačev napadal je bil ostro vlado in njene pristaše. Precej zakadilo se je nekolikoy poslancev na govorniško tribuno ter so Živačeva začeli, suvati in s pestmi obdelavati.
Španjski jkortes začeli so zopet zborovati. Opozicija bode baje vlado hudo napala zaradi znanih vseučiliščuih izgredov.
Med Francozi in Kitajci nadaljuje se sovražna akcija. Skoro ne mine dan brez veče ali manje praske. Kitajci pošiljajo neprestano vojakov in streliva v Formozo in Tonkin.
General Wolseley prišel je na svojem maršu proti Kartumu te dni v Sheudy. Koncem prihodnjega meseca prispel bode Wolseley naj-brže v Kartum.
Razne vesti.
— (Fran-Josip ovo vojašnico na Dunaj i) hoče kupiti neka družba veloobrtovalcev za 11000000 gld. Družba se jo baje zaradi to zadeve obrnila uže do vojnega ministerstva.
— (Garibaldijev moč prod sodnijo.) Lani jo umrl v Genovi nokov Bal bi, ki jo svojo imetje zapustil svoji postrežnici. Med ostalino bil je tudi krasen meč, katerega je bilo nekdaj podarilo znano laško mesto slavnemu Garibaldiju. Sorodniki poslednjega bi bili radi dobili dragoceno relikvijo nazaj in tožili so postrežnico, da jim mora izročiti meč. Sodnija pa je odločila, da je orožje lastnina postrežnice, kajti umrli ji je v oporoki volil vso svojo last, tedaj tudi Garibaldijev meč, katerega mu je bil poslednji nekoč podaril. — Bogat Anglež sedaj ponuja postrežnici ogromno svoto za meč italijanskega junaka.
— (Potres na južnem Španjskem.) Potres, ki je te dni uničil nad 1000 prebivalcev
čijo in zatemnč obnebje, strašanski vihar razsaja po okolici.
Blato skoči po konci in žene svojo čredo proti domu, da bi ušel še ob pravem času bližajoči se nevihti.
Le z velikim trudom mu je bilo moči prisiliti živali k teku, dež je uže padal v ve-licih kapljah. Neusmiljeno je kmet udrihal po prestrašenih ovcah in kozličih — a še vedno so mu prepočasno bežali. Niti kletev, niti pretepanje ni pomoglo; starec v svoji togoti meče ostro kamenje, malo in veliko, na uboga živinčeta — in dasi rani marsikako, vender mu niso še dosti urno bežala.
Ognjene strele in grozovito grmenje pretresalo je zemljo. Starec se zopet pripogne in hoče pobrati kamen, toda ni ga mogel iz zemlje izruvati, ker je premočno v njej tičal. To ga še huje razljuti.
Poklekne na zemljo in jame kopati z obema rokama, da mu krvavč. Počasi omaje kamen in napenši vse žile, ga z velikim trudom izruje zemlji. Toda v istem hipu iz ljukne
španjsko dežele, je poškodoval tudi tri slavna stavbena dela: katedrali v Granadi, Sevilji in krasni stolp nokdanje mošeje v zadnjem mestu. Lopa, s podobami in relifi okrašena fasada stolne cerkvo v Granadi je posebno razdrta. V cerkvi počivajo truplo Ferdinanda in Izabele Katoliške, Ivane Blazne in Filipa Lepega. Stari mavriški stolp, Giralda po imenu, ima visočine 67 metrov; kolosalna podoba „vere“ stoji na vrhu njegovem. Katedrala mesta Sevilje je največja španjska cerkev. 37 kapel ima veličastni božji hram, ki je nepopisno olepšan z neštevilnimi podobami in dragocenimi tvarinami.
V	tej cerkvi je pokopan Fernando Kolomb, sin slavnoga iznajditelja.
— (Velik požar v tovarni za lokomotive.) Iz Milana poročajo listi: Shramba parnih strojev pri postaji Savona je 26, t. m. pogo-rola. Delavnica jo bila 80 m dolg in 50 m široka ter lesena. Ogenj se jo kmalo razširil čez vse poslopje in še le čez 7 ur so ga gasilci in vojaki zadušili. Sodom, novih lokoraotivov, mnogo vagonov in sila veliko orodja je zgorelo. Škoda je ogromna.
— (Originalen čitatelj časopisov) živi zdaj v Petrogradu. To je nokov prejšnji državni svetnik Or—v, mož, kateri je pred 25 leti zavzimal v upravi važno mesto. Stari mož čita namreč vsak dan liste iz 1. 1820. Kavno pred 25 leti, ko je zapustil službo, kupil si je velik zavitek starih časopisov in od tedaj čita samo to liste, ne da bi se brigal za novosti. Stari sluga originalnega gospoda polaga po gospodarjevem ukazu vsak dan pred njega številke starega časopisa iz 1. 1820 po strogem redu; stari gospod pridno vse liste od začetka do konca čita ter sam sebe hoče uveriti, da se vso to godi tudi dandanes. Se ve da se stari državni svetnik no spusti v noben pogovor, pri katerem bi zvedel o današnjih razmerah. Izza dvajset let je njegova družba jeden sluga, umirovljon vojak, pes in papiga.
— (Župan-defravdant.) Kakor se nam poroča, piše „Ess. Anz.“. jo župan Havorkamp uporabil svoj štirinajstdnevni dopust v to, da jo odpotoval v inozemstvo, svojo obitelj pa je pustil v Koltvvigu. Ob istom času zginili so tudi vrednostni papiri, kajti župan bil jo načelnik mnogim bogatim blagajnicam (hranilnici, zakladu za mostove itd.); razen tega pa je zapustil še znatne dolgove.
— (Parižko življenje.) Čujejo se na stopnicah streli. „Kaj pomoni to?!" vpraša stanovalec vratarjevo ženo. „Ne brigajte se dalje za to! Dama v drugem nadstropji se zabava s svojim sosedom. “
— (Stoletnica.) „Times“ obhajajo dn<5
1.	januvarija 1885 stoletnico svojega izhajanja.
— (Dober svet.) Amerikansk list ima sledečo anonco: »Poročni prstan se jo zgubil; kdor ga najde, naj blagovoljno kmalu pride po žensko, ki spada k prstanu."
— (Slikane obleke.) Najnovejša moda se javlja iz Pariza; tam namreč delajo slikane obleke in slikano blago. Atlas, baržun in tako zvanipa-volnati baržun najbolje služita v to novo vporabo. Blago se nategne in slika so nanj s tankimi oljnatimi barvami; predno se po polnem posuše,
bliskovito privrč peneč vodeni curek, ki preganja in skače za prestrašeno bežečim v dolžili skokih, jednako sikajoči kači.
Zastonj se trudi Blato, da bi ušel penečim in naraščajočim valovom, neprestano se vali voda na vse kraje, kinalu ga dohiti in pogoltne v šumečem vrtinci a zagrne na vse veke starega Blata.
Divji živelj poruši vse zapreke, se širi dalje in poplavi, kamor oko vidi, lepo, plodovito pokrajino.
Vsak večer se čujejo iz globine modrega jezera žalostni glasovi, in kedor delj časa nemirno površje Blatnega jezera opazuje, ugleda tudi bele glave pogoltnene ovčje črede moleti nad valove, a v gosti megli strahovitega starca, ki še vedno, ogrnen v svojo črno „buudo“, pri hudem vremenu mora poditi čredo pred seboj v kazen za svojo brezčutnost.
*
*	*
Tako je nastalo veliko in širno jezero in od kmeta Blato dobilo tudi ime: Blatno jezero.
potresejo se s bronce-prahom, ki so trdno prime blaga. — S takim ravnanjem se dajo napraviti krasna oblačila in ker je posebno zanimivo, za vsako obleko možno je narediti druge slike, ker so delajo s prosto roko. Tudi mizne preproge in drugo jednake tkovine se uže na ta način slikajo.
Domače stvari.
— (Efektna lotorija „Narodnoga doma".) Žrebanje efektno loterije »Narodnega doma“ pričelo so jo danes ob 9. uri dopoludne v mestni dvorani. Nadaljevalo se bode dne 2. in 3. in po potrebi tudi dn<5 4. januvarija, in sicer''vsak dan od 9. do 12. ure dopoludne in od 3. do 6. ure popoludne. Žrebanje je javno.
— (Društva sv. Cirila in Metoda) osnovalni odbor sestoji iz naslednjih gospodov: Svetec, dr. Vošnjak, Murnik, Hribar in Toma Zupan.
— (Vabilo k Silvestrovi veselici,) katero priredi slov. delavsko pevsko društvo „ Slavec “ danes zvečer v prostorih restavracije „H6tel Europa". Program: 1.) A. Nedved: „Bratska11, zbor. 2.) *	*	*: „Zimski dan“, dekla-
muje gospa Dežmanova. 3.) M. Vilhar: „Nepre-strašone krvi11, zbor. 4.) S. Magolič: „Urlavbar“, komičen prizor s petjem, predstavlja gosp. Jeršek. 5.) Hajdrih: »Pesen11, čveterospev. 6.) Zbiljan: „Pevski stroj*, najnovejša znajdba devetnajstega stoletja; predstavljata gg. Čirtep in Flow tor njuno spremstvo. 7.) Srečkovič: »Klepetec", burka v jednem dejanji; predstavljajo gg. člani društva „Slavec". 8.) A. Nedved:	»Luna sijo“, zbor s
tenor - samospevom; solo poje gospod M0rwald 9.) Tombola. 10.) Hennig: „Žabja kantata11, zbor s spremljevanjem glasovirja. 11.) „Pozdrav novemu letu11, govori gosp. predsednik A.Jeločnik, a zdravico peva skupno sl. občinstvo. 12. S.: »Pesen11, zbor. 13.) Ples. Začetek ob 8. uri zvečer. Slavno občinstvo se uljudno prosi, da do 11. ure ne puši. Vstop za člane prost; za neude 30 kr. za osobo. K tej veselici vabi najuljudneje sl. narodna društva, »Sokola11 tor prijatelje delavskega stanu in narodnega napredka: Odbor.
 	a limito druitvo rok o dolski Xi
pomočnikov") priredi na novega lota dan božičnico a svojih prostorih v Knežjem dvoru. Spored je naslednji: 1.) „Božična pesem", zbor. —
2.) Nagovor čest. gosp. predsednika. — 3. »Zvezna", zbor. — 4.) „Novoletna“, deklamacija. — 5.) jadransko morje", zbor. — 6.) »Plato vor der Krippe11, doklamacija. — 7.) »Domovina", zbor. — 8.) „Smrt sv. Metoda", deklamacija. — 9.) „Društvena pesen", zbor. — 10.) »Denar ali pa nos“, veseloigra v dveh dejanjih, spisal A. Kržič. — Potem tombola. — Začetek je ob 1/i 6. uri zvečer.
— (Politična in kulturna zgodovina štajerskih Slovencev.) Spisal in založil Ivan Lapajne, meščanske šole ravnatelj in c. kr. okrajni šolski nadzornik v Krškem (Gurkfeld). Cena vezanemu iztisu 1 gld. 20 kr. V Ljubljani. Natisnil J. Budolf Milic. 1884. — To je naslov novi knjigi, ki je te dni zagledala beli dan. Na 310 straneh zbral je marljivi g. pisatelj dokaj gradiva
o	zgodovini štajerskih Slovencev, ki bodo gotovo z veseljem segli po knjigi, ki se peča z njihovo usodo. A tudi pri nas naj najde obilo kupcov!
—	Pričakujemo natančnejše, strokovnjaške ocene novega dela.
— (Nekaj o naših starinarjih.) »Slo-vencu" se poroča z Krškega v 21. dan t. m.: Zdaj, ko se vodno preiskuje, kjer jo stalo nekdaj rimsko mesto Noviodunum in zdaj stoji vas Drnovo, so se našli tukaj ponarejevalci starin, ki dobe kje kako podobo, ali kako železo, ga z zemljo dobro podrgnejo, ali celo v zemljo zakopljejo, potem pa zopet odkopljejo in ponujajo za rimsko reč. Pridejo nokateri v tem neučeni in se dajo tom priliznjenim prodajalcem prav dobro opehariti. Nekdo si je celo tukaj izmislil, da dela sam vse vrste lepe kamnite podobe s čudnimi rimskimi črkami, ki jih tako dobro narodi, da bi bil z jedno teh podob nedavno skoro muzej v Ljubljani opeharil. Ko so to podobo potem nazaj iz Ljubljane poslali, hitro jo jo menda prodal za muzej v Celje, in neko drugo je menda prodal v Brežice. Slišal sem tudi, da daje lončarjem posode delat in potem jih s prstjo odrgne in za rimsko prodaja, češ, da so iz rimskih grobov izkopano. Pač se človek ču-
diti mora, da se dajo nekateri, kateri se za omikane štejejo, takim lažnjivim zvijačam opehariti; sicer je pa morda dobro, da take ponarejene reči na Štajersko pridejo, ker se od ondot ti ponarejevalci najbolj podpirajo, torej opozorujemo vse, ki bi morebiti tja gledat prišli, da naj pazijo, da jih ne bodo ti ponarejevalci opeharili, ker, predno se od teh ljudi kaj kupi, je treba reč izvedencem pokazati.
— (Grozna smrt.) Iz Celja se poroča:
V noči dne 20. t. m. nastal je vBezovji požar.
V ognji našla jo smrt 501etna posestnica in nje 201etna hči.
— (Dragocen kovčeg.) Iz Trsta se poroča: Blizu poldrugo leto stanoval je pri družini Abraham Levi v tretjem nadstropji hiše št. 2. Via S. Catarina, nekov Avgust L uk o vi č, kateri je bil trgovski kapitan, okolo 45 lot star in iz Perzagna pri Kotoru doma. Mož živel je zol<5 varčno in so prav siromašno oblačil, tako da bi mu bil vsak na prošnjo podelil rad kaj miloščino. Pred blizu 14 dnevi obolel je za kozami, bolezen se je hujšala in prenesti so ga morali pred osmimi dnevi v bolnico in na njegovo vročo željo tudi njegov mali kovčeg. V nedeljo pa je v bolnici umrl Luko-vič. Odprli so kovčeg in v veliko začudenje našli so v njom v gotovini 60000 gld. Posebno pa je to iznenadilo družino, pri kateri je stanoval, kajti ona je vedno mislila o njem, da je ubožec. Brzojavili so v Perzagno ter vprašali po dedičih, a nihče se še ni oglasil. Če se pač bode kdo?
Iz seje mestnega odbora ljubljanskega
V	Ljubljani, dn6 30. decembra.
Danes ob 6. uri zvečer imel je mestni odbor redno sejo. Predsedoval je župan Grasselli; na-vzočnih je bilo 18 mestnih odbornikov.
Župan Grasselli konstatuje sklepčnost zbora, otvori sojo ter imenuje overovateljema zapisnika mest. odb. dr. Dolenca in S. N ol lij a.
I. Podžupan Petričič poroča, da je tudi mestna občina pri eskomptni banki v Ljubljani s procejšnjo svoto, okolo 50000 gld., interesirana;
vonder so bile v prejšnjih Časih svoto znatno večje, saj je pa zavod užival tudi vse zaupanje, in naj-previdnejši možje zaupali so svoje novce temu zavodu. Ko se je raznesla vest o padu A. Tschinkel-novih sinov firme, kateri je eskomptna banka kreditirala 250000 gld. in kateri bi bili torej izgubljeni; a ker se take vesti navadno zelo pretirane raztrosijo, tudi finančni odsek mestnega zastopstva ni mogel mnogo jim verovati, marveč hotel se je sam osvodočiti. V seji finančnega odseka dne 16. t. m. da sta dr. Tavčar in Bajer zahtevala, naj se odpove eskomptni banki mestna uloga, a ostala sta s svojo zahtevo v manjšini. Govornik omenja, da bi bila tedaj odpoved itak uže prepozna, saj je čez pet dnij družba uže vstavila izplačevanja. Nadalje pojasnjuje govornik, da je mestna občina s svojim posojilom hotela rešiti oskomptno družbo, vender pod pogojem, da družba pokaže družbine knjige v pregled. Kavnatelj es-komptne banke, Zenari, pa je odbil to zahtevo, češ, da se mora varovati tajnost knjig. Na to so se podali mestni odborniki k g. Kordinu zaradi pregledanja knjig, in ta se je izjavil, da so hoče posvetovati z upravnim odborom. Na to se je koj zvršila katastrofa, Zenari vsel si je sam življenje in pokazal se jo takoj začetkom primanjkljaj 70000 goldinarjev, kateri pa jo vedno bolj narasel. Finančni odsek se je tedaj podal k eskomptni družbi ter zahtoval, naj se izplača mostna uloga, inače jo bode k izplačitvi prisilil po poti tožbo; družba pa so je izjavila, da bi vsled take tožbo morala napovedati konkurz. Konkurz pa bi imel še hujše nasledke za Ljubljano in tudi za vnanje trgovco, in tako se je opustila tožba.
Mostni odb. dr. Tavčar omonja, da je on uže tedaj, ko se je raznosla vest o padu Tschin-kolnove firmo, v finančnem odsoku odločno zahtoval, naj so oskomptni družbi odpovd mestna uloga, a to so ni zgodilo, in vender jo bil tedaj še pravi čas.
II. Poročila stavbinskega odseka.
a)	M. P a kič poroča o stavbinski črti Viljem Majerjevi hiši na sv. Petra cesti , ter v imeni stavbinskega odseka nasvetujo, naj se Viljomu Ma,-jerju dovoli gradba po črteži, vslod katerega pridobi sv. Petra cesta na širjavi 70 mm., višina
ceste in tlaka na sv. Petri costi in na Marijinem trgu ostane nespremenjena.
Predlogi se vzprejmo.
b) Mestni odb. Murnik poroča o licitaciji šute za leta 1885 do 1887 ter predlaga, naj se sv. Petra cesta in Dunajska cesta posipata s šuto iz jam, ne pa s tolčeno. — Poročilo se vzamo v znanje, in predlog se vzprejme.
c) Mestni odbornik M. Pakič poroča o reguliranji Streliških ulic, katere imajo biti po novem črteži 14 metrov široke, bi se torej moralo od sosednih posestnikov odkupiti nekaj zemljišča, zaradi tega stavi nasvet: naj se stavbinski odsek z dotičnimi posestniki pogaja, napravi naj natančen proračun ter o tem mestnemu zboru poroča.
Predlog se vzprejme.
III.	Poročila šolskega odseka.
a) Mestni odb. dr. Dolenec poroča o nagradi za pouk v veronauku v šoli na barji. — Verskima učiteljema, katera sta poučevala na tej šoli, dovoli se nagrade 50 gld.
b) Mestni odb. dr. Dolenec poroča o prošnji Josipa Matevžeta gled6 mestno šole na barji, naj se dovolijo nekateri poboljški. Poročevalec stavi predlog: Naj se poviša voznina za vso učitelje na
1	gld. 50 kr.; znesek za kurjavo naj se poviša od 10 gld. na 20 gld.; odbije pa naj se prošnja, da bi bil prošnjik mitnine prost, kader vozi učitelje te šole, ker bi to provzročalo zmešnjavo pri mitnici.
Vsi predlogi so vzprojm6.
c) Mest. odb. dr. Dolenec poroča o dobavi dveh pečij v kemičnem oddelku tukajšnje c. kr. velike realke ter stavi predlog, naj se dotična prošnja vsliši pod pogojem, da se popravijo tudi dveri.
Predlogi se vzprejmo.
Mest. odb. Ledenig poroča, da visoko c. kr. finančno ministerstvo ni v popolni meri ugodilo s svojim odlokom na pritožbo mestnega zastopa glede opominarin pri pobiranji davkov ter predlaga, naj se ta zadeva izroči združenemu finančnemu in pravnemu odseku, kateri naj, če se mu zdi umestno, vloži pritožbo na upravno sodišče.
Predlog so vzprejmo.
Konečno se župan Grasselli zahvali mestnim odbornikom za njih v 19 sejah izkazano vspešno delovanje ter jim vošči veselo novo leto. Župan predlaga, naj se meščanu g. Ermacori izreče zahvala za njegov prostovoljen trud in zasluge pri olepšavanji mesta.
Se vzprejme.
Podžupan Petričič izreka županu zahvalo za njegovo izborno vodstvo, voščeč mu v imeni zbora veselo novo leto.
Konec javno seje ob 3/48. uri, potem tajna
seja.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu “
Dunaj, 31. decembra. »Wiener Zeitung" objavlja zakon o podržavljenji Albrechtove železnice in zakon o zopetnem podaljšanji zakona z dnč 25. maja 1880 glede prednostij za krajevne železnice.
Rim, 31. decembra. Vatikanski krogi odločno protestirajo proti trditvi ruskih listov, da papež hoče tisočletnici Metodovi dati političen značaj; zagotavlja se, da bode papež na Dunaji in v Petrogradu naznanil, da bode slavnost imela čisto versk značaj. Papež bode cel6 izdal encikliko, katera bode v tem zmislu vzpodbujala.
Madrid, 31. decembra. Mesto Albuquer-que razdejal je potres; vse uradne osebe so zapale smrti. V Alhami so našli 192 mrličev. Včeraj je bil zopet potres.
Telegrafično borzno poročilo
z dnž 31. decembra.
gtu.
Jednotni drž. dolg v	bankovcih..........................82-05
»	>	»	>	srebru............................83'05
Zlata renta...............................................103	•90-
5°/p avstr, renta.........................................97'	—
Delnice ndrodne banke.................................... 857-	—
Kreditne delnice........................................... 294-20
London 10 lir sterling......................................123-25
20 frankovec................................................ 9-745
Cekini c. kr.......................................... 5‘80
100 drž. mark................................................60-25
Vabilo na naročbo.
Z novim letom 1885 prične se nova naročba na naš list. Prosimo torej naše čast. naročnike, naj naročbo ob pravem času ponove, da se
]jioši^^)^^ta^ne^pr^rga^^a]boiJeseU> učini po poštni nakaznici, na čegar od~ strižek treba prilepili le naslov, ki je na pasku vsacega lista.
Naročnina je, kakor doslej, namreč:
Po pošti:
za celo leto.......................gld.	10-—
„	pol leta.......................... 5-—
„	četrt leta  .......................  2'50
„ en mesec...........................„	—'85
Za Ljubljano:
za celo leto.......................gld.	6-—
„ pol leta....................  •	,i	3-—
„	četrt leta.........................  1’80
za donašanje v hišo vsak mesec 9 kr.
Tivjei.
Dnč 29. decembra.
Pri Maliči: Gutermann in Berner, trgovec, z Dunaja.
— Loy, trgovec, iz Kočevja. — Nowak, knjigovodja, iz Mengiša.
Pri Slonu: Lilles, trgovec, z Dunaja, — Kartin, trgovec, iz Št. Jurija. — Tančič, trgovec, iz Šmartnega. Pri Avstr, carji: Kronabethvogel iz Kamnika. — Marot, posestnik, iz Preserja.
Pri Bavarskem dvorn: Boschor, živinotržec. iz St. Gallena. — Florean, živinotržec, iz Portoguara. — Sartori, živinotržec, iz Montebelluna.
Pri Južnem kolodvoru: Putrich, posestnik, iz Brežic.
— Bohinc, posestnik, iz Boštanja. — Supančič, posestnik, iz Mokronoga.
Št. 20294.
Umrli so:
Dnč 29. decembra. Josip Doplikar, delavec, 71 1., Sv. Petra cesta št. 2, vodenica.
V civilni bolnici:
Dnč 28. decembra. Fran Jelenec, mizarski pomočnik, 24 L, jetika.
Dnč 29. decembra. Matija Belaj, pek, 67 1., jetika. — Matija Hren, gostač, 69 1., opešanje._
Meteorologično poročilo.
a rt P	Čas opazovanja	Stanje barometra v nam	Tompo- ratura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm
$ S	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	734-41 734-77 736-34	+ 0-8 + 1-2 + 0-4	zpd. sl. »	obl. >	11-70 dež sneg
Razglas.
(141)
Zgubila se je
lovska psica
Črne barve z belimi prsi in rnjavimi znamenji
je dobro močne postave in jako kratke dlake ter sliši na ime Diana. — Kdor jo ima ali povč, kje da je, dobi primerno nagrado.	(140)	3	1
Dolenji Logatec, 30. decembra 1884.
Pran Zajc.
Z dopisom dnč 6. decembra 1884, št. 9828, je visoka c. kr. deželna vlada za kranjsko v sporazuin-ljenji s c. kr. finančnim ravnateljstvom mestni občini ljubljanski dovolila dalnje pobiranje tlakovine na vseh mitnicah s tarifo
4 kr. od vsake vprežene in 2 kr. od vsake gnane živine
za prihodnih 5 let, to je od dne 1. januvarija 1885. do konca decembra 1889. leta proti temu, da obstanejo veljavno postavno določena oproščenja od tlakovine.
Mestni magistrat razglaša, da se je po tem ravnati slehernemu, in pristavlja, da se bode tlakovina kakor dosihmal tudi od dnč 1. januvarija 1885. do 31. decembra 1889. leta pri vseh mitnicah pobirala, se vč da z vednim obzirom na postavna oproščenja od tlakovine.
Mestni magistrat ljubljanski
dnč 20. decembra 1884.
Župan: Grasselli s. r.
Najfinejša d36)6-6
Melange - marmelada
(mešana omika), kilo po 40 kr.
Najflnejša esenca za piš ali čaj
(v njej združen čajovi in rumovi izleček),
najcenejše in ugodnejše pripravljanje najfinejšega punša v steklenicah z navodom, kako rabiti, po 1 gld. 20 kr., 65 kr. in 45 kr., najfinejši šamp&njeo in vino v boteljah,
prodaja najceneje
J. R. Paulin, Ljubljana,
Pred škofijo št. 1, Špitalske ulice št. 2.
EEEElEEliž
V založništvu našem je ravnokar izišla na svitlo knjiga:
Zbirka najboljših kratkočasnic ii vseli stanov.
Nabral Anton Brezovnik,
učitelj.
12 pol v 8°. Mehko vezana stane 60 kr., franko po pošti 65 kr.
Ig.v. Kleinmajr & Fel Bamberg
knjigotržnioa v Ljubljani.
Antirrheumon
pripravljan od G. Piccolija, lekarja „pri angelju“ v Ljubljani, Dunajska cesta.
Najboljše sredstvo zoper trganje, protin, otrpnenje čutnic, bolesti v križi in prsih, revmatični glavo- in zobobol.
Steklenica 40 kr.
Naročila z dežele se nemudoma izvršujejo po pošti.	(105)	15—6
PnTTHnTTTTnTTlTITTnrnTTrTHnnTTTTTTTTmTTTrnTfTTTTTTlTTTTrrnTTTTTTTlTfTITnTTnTTTP
Na prsih in pljučah bolehnim!
Gospodu Jul. pl. Trnkoozy-ju, lekarju v Ljubljani na Mestnem trgu.
Zauuln vporabljal sem pri kašlji in pljučnih bolečinah razna sredstva, dokler nijsem poskusil Vašega soka iz kranjskih planinskih zelišč a 56 kr., in z veseljem som opazil zbolj-ševanje. Blagovolite mi poslati še 3 steklenice.
Spoštovanjem Vaš udani Josip Malešič v Sislcu.
!! Priznanje!!
Proti bnlečinam v [lavi in želodca!
Gospodu lekarnarju Trnkoozy-Ju v Ljubljani, Mestni trg štev. 4.
Z veseljem Vam naznanjam, da so mi Vaše kri čistilne kroglice, škatljica po 21 kr., izredno dobro služile. Vročina, katero sem čutila po vsem telesu, potem hudi glavo-b61 in sem ter tje napadajoča mo mrzlica, sami nasledki zaprefja in želodčnega katarja, ponehali so, hvala Bogu, po polnem, ko sem uživala Vase kri čistilne kroglioe, tako da ljudje že pravijo, da sem veliko bolj zdrava videti.
Zahvaljevaje se Vam v novič prav iskreno, Vas prosim, da mi pošljete za 1 gld. 5 kr. še en zavitek teh takč izvrstno delujočih kri čistilnih kroglic.
PoKčtvtivljajo Vas, sem najudanejša
Lucija Šlibar.
Salicilna ustna voda,
aromatična, vpliva oživljajoče, zapreči pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Salicilni zobni prašek,
splošno priljubljen, vpliva zelo oživljajoče in napravi zobe blesteče bele, ii 30 kr.
99* Najnovejše spričalo. *^0®
Vaše blagorodje!
Mnogo let vporabljam Vašo salicilno ustno vodo in salioilni zobni prašek z
izvrstnim vspehom in priporočati ja moram vsakemu najtopleje. Pošljite zopet od vsakega 3 steklenice.	Spoštovanjem
(117) 9—9	Anton Slama, župnik.
Vsa navedena sredstva ima vedno frišna v zalogi in jih razpošilja proti poštnemu povzetju
lekarna pri „Samorogu“
Jul. pl.Trnkoczy-ja
na Mestnem trgu v Ljubljani.
Prekrasno novoletno darilo!
mil1
Ravnokar so v našem založništvu izišle na svitlo:
Zložil m«
Drugi, pomnoženi natis.
Elegantno vezane in z zlatim obrezkom stanejo 2 gold.
Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg
knjigotržnica v Ljubljani.
Odgovorni urednik prof. Fr. Š u k 1 j e.	Tiskata	in	zalagata	Ig.	v.	Kloinmayr	&	Fed.	Bamberg	v	Ljubljam