CENA 1200 din- Leto XLI - št. 99 Kranj, torek, 27. decembra 1988 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Bolnik, ki živi od umetnega diha 10 STRAN nja 1 /O ljubljanska banka Gore Temeljna banka Gorenjske Kranj forrr)uh P^ranfa Hočemo plače za človeka vredno življenje - Iz nekaterih gorenjskih podjetij so pretekli teden prihajali namigi, da se utegne delavsko nezadovoljstvo zaradi nizkih plač spremeniti v štrajke. V Bombažni predilnici in tkalnici Tržič in v Iskri Kibernetiki Kranj, tozd Števci, se je to tudi zgodilo. Delavci BPT Tržič so 30 ur vztrajali v dvorani občinske skupščine, da so dosegli polovično uresničitev svojih zahtev, v Števcih pa je včeraj ob 14. uri, ko to pišemo, dogovarjanje med stavkajočimi, ki so napovedali pohod pred kranjsko občino, in vodstvoma podjetja in tozda še trajalo. Na sliki: delavke v Števcih v ponedeljek dopoldne. Več o štrajkih na zadnji strani. J. K., slika F. Perdan Voda iz čistilne naprave greje stanovanja Skofja Loka, 26. decembra - Kolikor nam je znano, so Škofjeločani prvi v Jugoslaviji izkoristili očiščeno toplo vodo, ki so jo iz čistilne naprave na Suši doslej spuščali v Soro; ujeli so jo in po ceveh (vseh skupaj je kar pet kilometrov) speljali v črpališče in naprej do novih stanovanjskih hiš v naselju Pod Plevno. Sistem je projektiral magister Anton Lebar prek ljubljanskega Novuma, pobudnik pa je bil Matevž Dagarin iz stanovanjske zadruge Sora. Naložba, pri kateri je sodeloval ob- električne energije, torej deset tisoca- činski sklad stavbnih zemljišč s štirimi desetinami denarja za komunalno opremo, je stala 250 milijonov dinarjev, vsakega graditelja posebej pa še ^Uko, kolikor je moral odšteti za toplotno črpalko, radiatorje in razvod po "•si. Ta naložba je nekaj dražja od klasičnega centralnega ogrevanja (na °kroglo za tretjino), saj je LTH-jeva črpalka dražja od kotla pa tudi radiatorji !fnajo po več reber, ker ima voda, ki se Pretaka po njih, samo 55 stopinj Celzija. Čim toplejša je odpadna očiščena voda, ki pride iz čistilne naprave, tem manj energije se porabi za dogrevanje. Y petek popoldne, ob slovesni otvoritvi črpališča sredi naselja Pod Plevno, je •mela voda trinajst stopinj (minimum je devet). Črpališče obratuje en mesec. V tem Času je porabilo za 860.000 dinarjev kov skupnih stroškov na vsako hišo. K njim je treba dodati še porabljeno energijo, ki se bo obračunavala po števcu in vodomeru vsakemu porabniku posebej. Končna bilanca bo še vedno pozitivna. Iz enega vloženega kilovata se dobi prek toplotne črpalke 3,75 kilovata energije. Stanovalci se bodo na črpališče pri-klapljali postopno. Od doslej vseljenih 30 stanovanjskih hiš je že priključenih petnajst. Ko bo naselje zgrajeno, bo v njem 96 hiš, vrtec in trgovina. Ko je loški "župan" Jože Albreht odpiral črpališče, je poudaril zlasti ekološki pomen ogrevanja s toplotnimi črpalkami. Naselje Pod Plevno leži v brezvetrni kotlini. Individualna kurišča na premog bi ljudi še bolj dušila kot jih v Podlubni-ku, ki velja pozimi za najbolj onesnaženega. H. Jelovčan Iskrina konferenca trženja Propadanje, ne zapiranje trgov Brdo, 22. decembra - Iskrina letna konferenca je letos nekoliko kasnila, kar so pojasnili z usklajevanjem koncepta organiziranosti, največje pa bodo spremembe prav na področju trženja, ki mu je bila posvečena letošnja konferenca. V Iskri v tem trenutku trdo delamo na nekaterih življenjsko pomembnih segmentih, ki bi se jih morali lotiti tudi brez gospodarske reforme, je na časnikarski konferenci dejal Franc Šifkovič, predsednik kolektivnega poslovodnega odbora sozda Iskra, ter kot najpomembnejši področji omehil spremembo poslovodne organiziranosti in oster rez v proizvodne programe in izdelke, ki so jih razmere doslej še omogočale, v prihodnje pa jih ne bodo več. Kot vse kaže, se torej v Iskri razblinjajo nekatere iluzije, kakršna je tudi mikroelektronika, saj odjem iz njihove tovarne še zdaleč ni takšen, kot so napovedovali pri njeni postavitvi. Računali so na velik odjem drugih Iskrinih tovarn, zdaj vzamejo komaj 26 odstotkov njene proizvodnje, drugega slovenskega odjema pa tako rekoč ni. Razblinjajo se tudi iluzije o močnem razvojnem centru v ameriški Santa Clari, saj je bil doslej pre- la malu (Št: najbolj olj*. z njim pomagati kranjska Kiberneti-ka) in s tem seveda predrag, da bi si ga še lahko privoščili, zato tam ne bodo več imeli svojih prostorov. Iskra se s 300 milijoni dolarjev izvoza, ki predstavljajo več kot 30 odstotkov njenega celotnega prihodka, uvršča med najuspešnejše jugoslovanske izvoznike, vse težje pa je trženje doma, kar je letos prispevalo k upadu fizičnega obsega proizvodnje. Glavni direktor Iskre Commerce Janez Vipotnik je dejal, da so se doma letos srečevali s propadanjem, poudaril je s propadanjem ne zapiranjem trgov. V prihodnje bodo iskali drugačne oblike prodaje, podobne trgovanju z deželami v razvoju. Vsak teden pa bomo verjetno morali spreminjati, cene, je dejal in s tem v bistvu povedal, kakšno inflacijo pričakuje prihodnje leto. V takšnih razmerah je trženje seveda zelo zahtevno, saj se podjetje zelo hitro lahko znajde v izgubi ali pa ima polna skladišča. Zaušnica zavezniku Tokrat smo jo arogantno primazali italijanski radikalni stranki, ki se je pred leti preoblikovala v evropsko transnacionalno radikalno stranko, ki je že zdavnaj opustila načelo klasičnega radikalizma, da je pot do oblasti nasilno rušenje obstoječih oblasti. Italijanski radikali in večina radikalov v drugih evropskih državah je v svoj politični program zapisala prizadevanja za povezovanje in združevanje Evrope, ustvarjanje pogojev za humano in složno življenje, znosno družbeno organizacijo v evropskih državah ter doseganje teh ciljev po nenasilni, Ghandijevi politični doktrini. Evropski radikali so tudi najvnetejši zagovorniki enakopravnega vključevanja Jugoslavije v evropske gospodarske in družbene tokove in tega jim ni pod čast glasno povedati tudi v evropskem parlamentu. Mi smo tej stranki brez posebnega premisleka prepovedali organizacijo kongresa med 4. in 8. januarjem prihodnje leto v Zagrebu. Vodja radikalov Marco Panella je v Jugoslaviji dobesedno hodil od Poncija do Pilata, pojasnjeval bistvo svoje stranke in prosjačil, da bi kongres v Zagrebu lahko bil. Brez uspeha. Najprej zvezni ceka, nato pa zvezni izvršni svet so rekli ne, ker so po jugoslovanski ustavi kongresi tujih in domačih političnih grupacij pač prepovedani. Za radikalnega v Zagrebu smo dejali, da bi vznemiril in destabilizirat Jugoslavijo. Naravnost smešen, neprepričljiv argument! Udeleženci zagrebškega kongresa, večinoma evropski razumniki, zanesljivo ne bi kričali po Zagrebu in razbijali izložbe. Tudi h kakršene-mukolu uporu ne bi pozivali. V to smo prepričani, zato se nam zdi prepoved neumna. Lahko pa bi nam veliko pomagali pri našem spogledovanju in vključevanju v Evropo. Ali sploh vemo, kaj pravzaprav radikali sedanjega časa so. Tudi s to potezo smo dokazali, da se v svoji zaprtosti, samozagledanosti, aroganci, pravo-vernosti sveta bojimo. Svet in Evropa pa se nas očitno vedno bolj branita. Nič drugega kot to so na primer zadnji poskusi diskreditacije naših predstavnikov na tujem, resna razmišljanja v evropskih državah, da bi za nas ponovno uvedli vstopne vizume. Je naša usoda res izključno odvisna od ljudi, ki so komaj začeli dojemati, kaj se v Evropi in svetu dogaja, namesto da bi se po novih pravilih igre že ravnali. Tudi zato, ker smo v preteklosti tako preprosto obračunavali z radikalno, napredno in drugače mislečimi ljudmi, smo danes tam, kjer smo. To pa nima nič skupnega s tistim, kar želimo biti. Vljudno, obžalujoče opravičilo Janeza Stanovnika Marcu Panelli, da zoper sklep državnega vodstva o prepovedi kongresa radikalcev v Jugoslaviji ne moremo nič, madeža ne more oprati. Prav tako tudi ne pobuda na zadnji seji slovenske skupščine, da bi bil kongres v Sloveniji. Glas o naši potezi gre po Evropi, Mikuliču pišejo protestna pisma ugledni poslanci evropskega parlamenta, 200 evropskih intelektualcev protestira pri Unescu. Pa, kaj je to nam mar. Trdni kot kamen na svoji izvirni poti v socializem, načelni do škratih meja, pa smo le ostali. Poiskali smo nov ,a sovražnika, ki nam streže po življenju, saj se socializem marsikdaj obdržuje samo še z iskanjem sovražnikov. Posledice, te pa niso naša stvar. J. Košnjek Novi apartmaji pri Alpini Kranjska gora, 26. decembra - V nekaj mesecih so pri Alpini zgradili nove apartmaje in takoj po otvoritvi so se prvi gostje vanje že vselili. Pri Alpini v Kranjski gori, ki sodi v TOZD Hoteli Kompas Kranjska gora, so se sredi letošnjega leta odločili, da ob Alpini zgradijo šest sodobnih apartmajev, kajti gostje se vedno raje odločajo za apartmajsko ponudbo. Po projektu Boštjana Kolenca so se dela lotili pri gradbenem podjetju Gradiš na Jesenicah in v roku solidno zgradili apartmajski objekt, v katerem je 21 ležišč. Zraven tega so zgradili še savno in podvodno masažo, pripravljajo pa še gradnjo solarija in športno-re-kreacijskega prostora v Alpini. Vsa naložba je veljala milijardo dinarjev, ves denar pa so zagotovili sami v okviru temeljne organizacije Kompas Hoteli Kranjska gora. Obenem ko so gradili apartmaje, so v Kompa-sovem hotelu zgradili novi biljardni salon in obnovili plavalni bazen. V Kompasu v Kranjski gori so nasploh sklenili letošnjo poletno sezono z zelo ugodnimi poslovnimi rezultati in zabeležili 80 odstotno zasedenost svojih hotelskih zmogljivosti. Pričakujejo tudi dobro zimsko sezono. Zanimivo je, da so se v nove apartmaje, ki so jih odprli minuli petek, v soboto prvi gostje že vselili. D Sedej Novi apartmaji - Pri hotelu Alpina v Kranjski gori so v roku zgradili šest novih apartmajev z 21 ležišči. - Foto: F. Perdan Priznanja najboljšim krajevnim skupnostim Med šestimi tudi Kokra Ljubljana, 23. decembra - Predsednik RK SZDL Slovenije Jože Smole je v petek opoldne v Ljubljani podelil v okviru akcije Leto krajevnih skupnosti za obdobje od 1986 do 1990 priznanja najboljšim krajevnim skupnostim iz Slovenije. Za leto 1986 je zvezna konferenca SZDL Jugoslavije ta priznanja v Sloveniji podelila šestim krajevnim skupnostim in med njimi tudi krajevni skupno- sti Kokra iz kranjske občine. V obrazložitvi priznanja je bilo zapisano, da je bila krajevna skupnost Kokra 1986. leta med najaktivnejšimi krajevnimi skupnostmi v kranjski občini. V njej se je v zadnjem obdobju razžive-la krajevna samouprava, v sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami pa je ta krajevna skupnost uspela pripraviti realne programe in jih z delom in Po poltretjem letu obnovitvenih del Vrtnica gimnazijskemu kolektivu Kranj, 26. decembra - Stavba kranjske gimnazije, stara 91 let, je po dveh letih in pol obnove postala prava lepotica. Odbor za lepši videz Kranja je gimnazijski kolektiv v četrtek na slavnosti ob uspeli obnovi obdaril z vrtnico. Tudi kolektiv je ob tej priložnosti podelil več priznanj za obnovo najbolj zaslužnim posameznikom in organizacijam. Sicer pa je, kot je dejal ravnatelj Valentin Pivk, končane šele tri četrtine obnove, čaka še jugozahodni trakt, v katerem sta obe telovadnici, čakajo nekateri deli notranjosti, urediti bo treba še izolacijo, razsvetljavo, okolico stavbe. Med obnovo so sem in tja padali očitki, da se vse skupaj predolgo vleče. Morda res, vendar je opravičilo tehtno. Delo v stavbi, v kateri naj bi bili učitelji in več kot tisoč učencev čim manj moteni, ni preprosto, še posebej ne, ker je gimnazija kulturni spomenik prve vrste, to pa pri obnovi pomeni precejšnje "sitnosti". Razen tega tudi z denarjem za obnovo ni šlo prav gladko (vsi računi še niso plačani). Le šest odstotkov je bilo t.i. sistemskega denarja, vse drugo so zbrali v kranjski občini, zlasti po delovnih organizacijah, nekaj tudi zunaj nje. Lani in predlani so za obnovo dali 740 milijonov dinarjev, letos prek milijardo. Pomembna pridobitev je preurejeno podstrešje s prek 900 kvadratnimi metri površine. Na njem so gimnazijci pridobili osem učilnic in nekatere pomožne prostore, predprostor pa je priročen tudi za galerijo. Prva sta v njem gostovala kranjska slikarja Henrik Marchel in Vinko Tušek. H. Jelovčan prispevki krajanov ter z družbeno pomočjo tudi uresničila. Obnavljali so namreč ceste, vodovode, mostove in javno razsvetljavo. Poleg Kokre so priznanja dobile še krajevna skupnost Gradišče iz občine Ljubljana Center, Zadobiova-Sneber je iz občine Ljubljana Moste-Polje, Škofije iz občine Koper, krajevna skupnost Lenart in Čatež iz občine Trebnje. Enako priznanje je dobila tudi osnovna šola Franc Per-Vido Krašnja iz občine Domžale, med posamezniki pa Janko Velikonja iz občine Bežigrad, Franc Ilajšek iz občine Trbovlje in Janez Šušteršič iz občine Sevnica. A. Ž. @@S^KUf©I!^GLAS 2. STRAN Torek. 27. decembra 1! Na novo podeljenih 24 Titovih štipendij Titovi štipendisti niso več najboljši študenti Kranj, 26. decembra - Med gorenjske študente je šlo žj začetkom tega študijskega leta na novo 24 Titovih štipendij, od tega enajst za redne študente in trinajst za mlade delavce. V Skupnosti za zaposlovanje ugotavljajo, da se je precej spremenila "barva" štipendistov in pokvaril uspeh izrednih študentov. Z "barvo" štipendistov mislimo na študijska področja. Medtem ko so vsa leta nazaj prevladovala tehnična in naravoslovna, letošnja slika kaže na pofast deleža družboslovnih. Razlog je najbrž ta, da so študenti tehničnih in naravoslovnih področjih razprodani že s kadrovskimi štipendijami. Za izredne študente, Titove štipendiste, ni več pogoj učni uspeh. S povprečne ocene osem, ki še velja za redne študente (med njimi so nekateri prave "zvezde", s povprečno oceno tudi 9,5), je kriterij najprej padel na sedem, ob naslednjem koraku je povsem splahnel. Razlog za popuščanje je bilo majhno število kandidatov za Titove štipendije med izrednimi študenti, ki so se najbolj bali prav tega kriterija. Prva hitra analiza je pokazala, da odtlej Titovi štipendisti - mladi delavci hitreje študirajo; prej so se temeljiteje pripravljali na vsak izpit iz strahu, da ne bi ujeli zahtevanega povprečja. Seveda pa je stvar strokovne ocene, kaj je bolje. Pri letošnji beri Titovih štipendistov se je prav zato pokazalo, da v povprečju to niso več sami najboljši študenti, kot so bili včasih, zlasti v kranjski občini, kjer je bila vselej precejšnja gneča za Titove štipendije. Zato je na republiški sklad naslovljen predlog, naj se kriterij uspeha za izredne študente znova prouči. H. Jelovčan Seje vseh treh zborov občine Jesenice Danes, v torek, 27. decembra, se bodo zbrali delegati vseh treh zborov skupščine občine Jesenice in razpravljali o poročilu o gospodarskih rezultatih v devetih mesecih letošnjega leta in o oceni gospodarjenja do konca leta s programom ukrepov. Med drugim naj bi razpravljali tudi o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega plana občine in o dogovoru o usklajevanju davčne politike do leta 1990. Na dnevnem redu imajo tudi osnutek programa dela zborov v prihodnjem letu, odlok o razglasitvi naravnih spomenikov v Triglavskem narodnem parku, sporazum o financiranju planinskih postojank in predlog sklepa o plačevanju prispevka za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe v občini Jesenice za leto 1989. Deset let stanovanjske zadruge Sora Šibka točka so parcele Škof ja Loka, 26. decembra - Ustanovno listino je pred desetimi leti podpisalo 87 zadružnikov, danes pa jih je že več kot 2300. V njej niso le zaradi oprostitve prometnega davka pri nakupu gradbenega materiala, kar je sicer zelo pomembno, ampak tudi zaradi lažjega pridobivanja parcel in gradbene dokumentacije, strokovnega nadzora, zavarovanja hiš med gradnjo, svetovanja in drugih ugodnosti. Čeprav večina članov zadruge gradi oziroma obnavlja hiše na svoji zemlji, pa se je v minulem desetletju pokazala tudi vsa prednost družbeno usmerjene stanovanjske gradnje. Prva v organizaciji zadruge je bila v Stari I^oki, kjer je zraslo 28 hiš, v soseski Dašni-ca II/l v Železnikih jih je 45, v gradnji je soseska Pod Plevno v Škofji Loki s 96 hišami, tudi nekatere obnove podstrešij na Mestnem trgu so bile (in še bodo) v "režiji" stanovanjske zadruge. Zanimiv je podatek, da ima letos zadruga v gradnji več kot 1100 hiš. Zal prevladuje individualna gradnja. Žal zato, ker je pridobitev parcel za večjo družbeno usmerjeno gradnjo v Škofji Loki šibka točka. Postopki so (nekaj tudi po zaslugi zakonov) zapleteni in dolgotrajni. Trenutno čaka v stanovanjski zadrugi Sora na parcele več kot 250 kandidatov. Le dva do tri odstotke je takih, ki živijo in delajo zunaj škofjeloške občine. Že od leta 1986 v občini ni bilo zemljišča za družbeno usmerjeno gradnjo. Najbliže začetku gradnje je soseska Dašnica II/2, kjer je zadruga že pridobila zemljišče za 35 hiš. Prihodnje leto bodo zgradili komunalno opremo in regulirali Dašnico. V postopku sprejetja je še zazidalni načrt za Dobensko Ameriko v Poljanah, kjer bo 35 hiš, medtem ko dokumentacija za Plastuhovo grapo v Zireh še ni skupaj. V petek so delavci in člani stanovanjske zadruge Sora praznovali desetletni jubilej. Ob tej priložnosti so se posebej zahvalili občinskemu izvršnemu svetu, ki je 1980. leta s finančno injekcijo iz sklada skupnih rezerv preprečil likvidacijo zadruge in si tudi drugače prizadeva, da bi bili prostorski in drugi dokumenti, potrebni za gradnjo, kar najhitreje sprejeti. Priznanja so prejeli tudi nekateri posamezniki in organizacije. H. Jelovčan Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana__ Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar igorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Skofja Lok«), Cveto Zaplotnik (kmetij stvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom m družino), Stojan Saje (družbene organizacije in društva, SLO in DS, ekologija), Danica Zavrl-Zlebir (socialna politika), Dušan Humer (šport), Vilma Stanovnik (Tr/ič, turizem), Vine Beftter (mladina, kultura), Franc Perdan in Gorazd Sinik (fotografija), Igor Pokom (oblikovanje), Nada Prevc in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) m Marjeta Vozlič (lektoriranje). Naročnina za 2. polletje 34.000 din_ Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči ra-ču n pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. i je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Slovenski borci: uredništvo tel. 21860 Pasivnost nas ne bo izvlekla iz krize Ljubljana, 22. decembra - Republiški odbor zveze združenj borcev NOV Slovenije je kritično ocenil današnji trenutek, nemoč in pasivnost partije, opozoril na drobljenje naših nacionalnih sil z večstrankarskim sistemom ter pozval vse k boljšemu gospodarjenju, k družbi, kjer vsi mislijo in vsi delajo, kajti le delo, pametno gospodarjenje in enotnost v vodstvu nas bodo popeljali iz krize. Ne moremo se bojevati politično, ampak ekonomsko, so poudarili borci. Po uvodnem govoru predsednika predsedstva CK ZKS Milana Kučana, v katerem je plastično orisal današnje stanje v naši družbi, krizo na vseh ravneh, nevarnost razcepa z mladimi generacijami, nezaupanje ljudi v oblast, v funkcionarje, položaj, v katerem bo silno težko izpeljati gospodarsko reformo, posebej še, ko že deset let ni nobenih otipljivih rezultatov, ko nas slabe nacionalne razprtije, ko grozi vse večja nezaposlenost, po drugi strani pa bi se radi približali razviti Evropi, vstopili v EGS, se je med borci razvila silno živahna in kritična razprava. Zakaj smo dopustili, da je do takšnega stanja v Jugoslaviji sploh prišlo? Krizno stanje nastaja pri nas zato in tam, kjer se odmikamo od vrednot, kjer se ne odzivamo na spremembe, so poudarili borci. Danes v partiji ugotavljamo, da je premalo pobud. Zakaj? Pobude so v partiji vedno bile, ko je bila ta aktivna, vedno je na nova vprašanja dajala tudi nove, jasne odgovore. Danes pa tu zija praznina, v katero uletava opozicija. Današnja zveza komunistov se vse preveč ukvarja sama s seboj in ne zna najti odgovorov na poglavitna vprašanja, ki stoje pred našo družbo, tako težka, tako usodna, da bi zahtevala vso pozornost. Naša partija je premalo vztrajna, prepozno, defenzivno pristopa k reševanju vprašanj, si dela iluzije o svoji moči. Prav partija bi morala biti prva, ki bi posegla v gospodarsko reformo, ne pa pasivno spremljala dogajanja in mirno sprejemala napovedi o 300-odstotni inflaciji v prihodnjem letu, se s tem kar sprijaznila. V političnem sistemu hočemo radikalne spremembe, vendar tu bi se marsikaj lahko naučili prav od meščanske demokracije in tudi od njene opozicije, ki ne bo nikoli nič naredila na škodo države. In zakaj mržnja med narodi? Te niso ustvarili ljudje, ta je prišla od voditeljev. Je treba, da se danes Slovenci v Beogradu povezujejo v društvo prijateljev Srbov? Zdru- žili so se, ker so se čutili ogrožene. Upravičeno se borci sprašujejo, ali ima naša Zveza komunistov sploh oblast, če se v tej oblasti dogaja prav nasprotno, kar bi ta Zveza komunistov rada. Obeta se razcvet strank, ki smo si ga sicer želeli, vendar ta, ki se ponuja zdaj, je grajen na negaciji vsega tistega, kar smo mi gradili, so poudarili borci. Ne smemo diskvalificirati ljudi, ki delajo v tej smeri, vendar moramo opozarjati na naše negativne izkušnje, paziti, da se ne vrnemo na staro, kar nas je že pokopalo: v pluralizmu se drobijo nacionalne sile, slabijo narodove razvojne sposobnosti, zato borci pozivajo na koalicijo vseh naprednih sil, ki smo jih ustvarili že v času borbe in v desetletjih do danes. Predvsem pa se ne smemo oddaljevati od ljudi, nobena ljudska borba ni bila uspešna, če ni bila povezana z ljudmi. Če ljudje v borcih ne čutijo opore, izgubijo svojo moralno moč. To je poziv iz časa borbe današnjemu trenutku. Vedno s<) nam bili potrebni dobri poveljni' ki, v miru in vojni. Ni dobro, dt jih obožujemo, moramo jim za« pati, jim slediti, če tega ne zasltf žijo, jih je treba zamenjati. Osnovna pridobitev naše rf volucije in borbe je mesto in poj ložaj delovnega človeka v soci* lizmu. Mladi naj se uče razliko* vati dobre ideje od slabih, spo štovati ljudi, ki so žrtvovali ži vljenja za ta novi svet, da se bo do, ko bodo na križpotju, znal obrniti v pravo smer. Marsikaj smo naredili napak, so priznal borci, toda, kar je dobrega, je daleč nad slabim. V povoj nil> razmerah je bilo ustvarjenega več, kot kdajkoli. Mladi so nO" strpni, žele si hitrega napredka v tem jih povsem razumejo, tod* naj se tudi zavedajo, da je kriti' zirati obstoječe veliko lažje, kot ustvarjanje novega. Delo, dobro delo vseh je edin' rešitev, edini izhod iz krize. N* štrajki, ne mitingi, ne besedice nje po sestankih, temveč delo Za izhod iz gospodarske kriz«' ki je kriva vsemu, kar se dane5 dogaja, je potrebno le delo. N'| moremo se politično biti, ampak ekonomsko, so poudarili borci D. Dolenc Združevanje strokovnih služb sisov in upravnih organov Za oblast nad denarjem gre Škofja Loka, 26. decembra - Problem družbene režije obstaja in treba se ga je lotiti nadzorovano; s tega vidika predlog za bolj racionalno organiziranost strokovnih služb SIS, upravnih organov in Zavoda za družbeni razvoj v škofjeloški občini, ki ga je izdelala skupščinska komisija, velja podpreti in dodelati, so dejali člani občinskega komiteja ZKS, ob tem pa navrgli tudi nekatere pomisleke. . Iz predloga ni mogoče razbrati finančnega učinka reorganizacije, ki ga - dokler bujen admini-strativno-samoupravni sistem s še bolj bujno predpisomanijo še velja - lahko prinese predvsem zmanjšanje števila zaposlenih v strokovnih službah. Ker zavestno zmanjšanje ni predvideno, ampak je prepuščeno upokojitvam in "normalni" fluktuaciji, se utegne zgoditi, da bodo odšli tudi najsposobnejši strokovni delavci. Sisovska strokovna služba stane škofjeloško gospodarstvo približno deset milijonov dinar- jev na leto. Če bi "ukinili" vseh 23,5 zaposlenih, ne bi veliko prihranili, dejstvo pa je, da je treba delo opraviti, najsi bo pod staro ali novo firmo. V republiki se gredo ukinjanja strokovnih služb posebnih izobraževalnih skupnosti menda takole: strokovni delavci bodo postali svetovalci v republiški izobraževalni skupnosti, tajnice pa bodo šle z njimi kot tehnično-administrati-vna pomoč... Sploh pa se je v sli po zmanjšanju neproduktivne režije neumno in nepošteno zaletavati samo v strokovne službe sisov, saj niso same krive, da so, niti ne edine, ki jedo za mizo vse bolj siromašnega gospodarstva. Skupščinska komisija je, potem ko komisija izvršnega sveta dve leti nazaj ni opravila ničesar, oblikovala predlog združitve brez predhodnih strokovnih ocen, kje zdaj organiziranost šepa, na katerih področjih se delo različnih služb podvaja, vendar pa z vnaprejšnjim naročilom, naj zaposlenih ne podi na cesto. Izvršni svet se kot pobudnik združitve ni javno izpostavil, ni povedal, da ga prevelika samostojnost sisov moti pri delu. Kajti za to očitno predvsem gre. Za delitev oblasti v občini. Oba, tako izvršni svet kot strokovna služba sis, sta roki države, oblast. Glede na to, da ima več oblasti tisti, ki ima denar, ni težko razumeti, zakaj izvršn1 svet želi svoje in sisovske stre kovne službe pod eno, svojo streho. Sisi namreč obračajo ne-kaj krat več denarja, kot ga zbe re občinski proračun, odločajo c novih cestah, telefoniji, krojij' delo šolnikom, zdravnikom. 12 vršni svet niti o cenah komunal nih storitev ne odloča več. Res pa je, da bi z eno dobre strokovno ekipo lahko bolje gc spodarili z denarjem, predvsefl1 pa bolj usklajeno, enakomerno kot doslej delili družbeni proiZ' vod za delovanje vseh "javnih služb" oziroma razvoj vseh p& dročij. V tem je bistvena prec1 nost nameravane združitve oj> prehodu h kasnejši ukinitvi Si" sov, za katere nas bo držav* slejkoprej gotovo prikrajšala. H. Jelovčaf V Škofji Loki bodo slovesno odprli vozliščno avtomatsko telefonsko centralo Zdaj bo lahko na vrsti Poljanska dolina Kranj, 21. decembra - Ob škofjeloškem občinskem prazniku, 5. januarja, ob 11. uri bodo na Trati slovesno odprli vozliščno avtomatsko telefonsko centralo, ki so jo vključili že oktobra, zdaj pa v okoliških naseljih priključujejo nove telefonske naročnike. Naložba je veljala 10 milijard dinarjev, polovico so zbrali v Škofji Loki, polovico je pri- Bled razkopan po dolgem in po čez - Dobri poznavalci dogajanj na Bledu ne pomnijo, da bi se v kraju toliko gradilo in obnavljalo, kot se zdaj, manj kot leto dni pred svetovnim veslaškim prvenstvom. Marko Potočnik, tajnik domačega turističnega društva, mora že kar dobro premisliti, da našteje vsa gradbišča. Največja so v središču Bleda, kjer gradijo trgovsko-turistični center in parkirišča, urejajo stari del hotela Lovec, olepšujejo zunanjost in predvsem vhod hotela Toplice, obnavljajo Ljubljansko in Zupančičevo cesto, razširjajo festivalno dvorano in gradijo parkirišče za 260 avtomobilov. Stanovanjska skupnost in Živila gradita na Mlinem poslovno-stanovanjsko stavbo, sarajevski Unis prenavlja vilo Lastovko v počitniški dom, zelo živahno je tudi v Zaki, kjer bodo obnovili restavracijo in uredili nova parkirišča, z delom pa nadaljujejo tudi v modni hiši Pristava, če k temu dodamo še nadzidavo in razširitev blejske osnovne šole in gradnjo stanovanjskega bloka na Flegariji, dobimo popolno sliko blejskega gradbišča, ki jo bosta kmalu obogatili še obnova Riklijevega objekta in depandanse hotela Svobode. Bled bo manj kot v enem letu dobil 59 novih gostinskih, turističnih, trgovskih in drugih poslovnih lokalov (18 v Pristavi, 40 v turistično-trgov-skem centru, en v LIP-u), drugo vprašanje pa je, kako bodo gradnjo prenašali gostje, ki bodo kmalu zapolnili blejske hotele. - C. Zaplotnik spevala PTT Kranj. Nova centrala ni velika pridobitev le za škofje* loško mesto, temveč za vso občino, saj bo omogočila izgradnjo tele' tonskega omrežja tudi v Poljanski dolini, kjer nameravajo položit' nov medkrajevni kabel, saj šele potem telefoni občasno ne bodo gluhi, veliko ljudi pa bo seveda lahko dobilo tako zaželeni telefon. Izgradnja in razširitev telefonskega omrežja v Škofji Loki gr« h koncu, kmalu bodo zazvonili telefoni pri novih naročnikih, o čemef smo več pisali v zadnji številki Gorenjskega glasa, tokrat pa zapiši; mo še, kaj so nam na nedavni časnikarski konferenci pri PTT Krat)) Eovedali o nadaljnji izgradnji omrežja, predvsem v Poljanski dolinj-[ova vozliščna avtomatska telefonska centrala tipa Metaconta Ml" CN, za katero so na Trati zgradili tudi novo poslopje, povezali so jo5 končnimi centralami, tudi s staro centralo v Škofji Loki, ki je dobil? vlogo rajonske postaje za staro mestno jedro, je namreč predpogoj za razširitev telefonskega omrežja v obeh dolinah, saj ima zmoglj1' vost 3.000 naročniških priključkov in 768 prenosnikov. Na kratko re čeno, razširila in izboljšala bo telefonski promet v vsej občini Poglejmo najprej v Selško dolino, kjer je manj problemov, saj so z 200 novimi naročniki, ki bodo vključeni do konca leta, Železniki "rešeni", povsem zasedeno centralo na Bukovici nameravajo prihodnje leto razširiti in tako bosta ostali le Sorica in Davča, ki sta zaradi razpršene poseljenosti seveda poseben problem. Postaviti nameravajo starejši centrali, ki bosta drugod postali odveč, že prihodnje leto pa do tja potegniti medkrajevne povezave. V Davči prostor za postavitev centrale ne bo problem, v Sorici pa to vprašanje še ni rešeno. Marjan Volk V Poljanski dolini pa bodo potrebne veliko večje naložbe, po dolini bodo namreč morali potegniti nov meo krajevni koaksialni kabel. Kakor je povedal predsednik občinskeg* odbora za izgradnjo telefonskega omrežja Franc Žagar, imajo kabe' do Gorenje vasi že kupljen, potekajo pa razgovori za nakup kabla oO Gorenje vasi do Žirov. Vodja tehnične službe pri PTT Kranj Marja*1 Volk pa je povedal, da bodo kasneje na tubah v kablu uredili digital' ni prenosni sistem, kar bo telefonski promet v Poljanski dolini do'' goročno rešilo. Ko bo kabel položen, bodo lahko v Žireh pO' gnali novo telefonsko centralo, ki jo bodo pO' stavili v novo blagovnico. Na Sovodnju b° ostalo po starem. V Gorenji vasi bodo postavi' li novo centralo s 1.500 priključki, ki je bil* sprva predvidena za Poljane, tja pa preseli'1 gorenjevaško. V Javorjah je centrala prav ta' ko polna, s predelavo krajevnega omrežja p* se jih bo nekaj lahko priključilo na centralo v Poljanah in tako naredilo prostor novim na' ročnikom. M. Volčja* Franc Žagar Torek, 27. decembra 1988 Referendumi o reorganizacijah se že vrste 3. stran '•^rjjmmESGLAS Beg v svobodo Kranj, 22. decembra - V ozdih, ki naj bi se po Novem letu prelevili v podjetja, te dni (v pričakovanju zakona o podjetjih) potekajo številni referendumi, na katerih se delavci odločajo o samoupravni reorganizaciji, predvsem o izločanju posameznih tozdov ali pa o ukinjanju Vseh tozdov. Vseh podatkov nimamo, saj marsikje hite potihem. Čemu se tozdi tako na hitro odločajo za beg v svobodo? Pretežno gre za tozde, ki si samostojnosti že dolgo žele, zdaj pa se boje, da imajo zanjo zadnjo priložnost. Namen nove zakonodaje je večja centralizacija, kar seveda prinaša ukinjanje tozdov. Po novem naj bi podjetja s statutom določila svojo samoupravno organiziranost, dokler še ni sprejet, je seveda beg v svobodo lažji, predvsem pa lažji v smislu bremena, ki si ga bodo po novi zakonodaji verjetno morali naložiti ubežniki. Mešano podjetje Sitel Bo jeseniška ostala le Železarna Zelo živahno je te dni v jeseniški občini, kjer imajo dosti tozdov delovne organizacije od drugod, nekateri pa beže tudi iz "domačih" ozdov. Tako se še pred Novim letom Nameravajo od hotelsko turistične organizacije Gorenjka posloviti kranjskogorski ži-čničarji in kreniti po samostojni poti, česar se veseli hotelirji v Kranjski gori. Iz trgovske organizacije Golica je že odšel eden od Gozdov, namerava pa menda še eden. Veliko tozdov pa imajo v jeseniški občini °zdi od drugod, razvrstimo jih lahko v dve skupini in sicer v tiste, ki so bili dokaj samostojni in druge, ki niso bili. Pri slednjih bo preobrazba lahka, saj njihova samostojnost že zdaj ni bila takšna, kakršno je zahteval zakon o združenem delu. V to skupino spadajo denimo Kompasov, Lekov in Petro-'ov hotel in že ti primeri povedo, da se v njihovo slovo od tozdov tudi občinski možje ne bodo kaj prida vtikali. Verjetno pa se bodo lr» se že v samostojnost tistih iz prve skupine, ker se boje, da bo dohodkovnih skled, iz katerih so doslej zajemali, ostalo malo. Že 2daj jih slišimo, kako govore: nam bo ostala 'e Železarna? Njihov strah je seveda upravičen, saj je novi zakon o podjetjih v naspro-fju s teritorialno organiziranostjo. Povečujejo pa ga dosedanje ukinitve tozdov, kar so že napravila Gorenjska oblačila iz Kranja s tozdom na Jesenicah, podobno naj bi še Pred koncem leta napravil kranjski Gradbinec, kaj bo z Gradisovim tozdom še ni znano, prav tako ne kaj bo z Merkurjevim. Sicer pa, kakor smo že zapisali, marsikje hite Potihem, da bi prehiteli novi zakon o podjetjih. straši tudi po Tržiču V podobnem položaju je tržiška občina, kjer jim bosta preostala le Peko in BPT (ki Se koplje v izgubi), če bo deset tozdov, ki lrnajo sedež delovnih organizacij drugod, izgubilo samostojnost in se pretvorilo v delovne enote. V Tržiču odkrito govore, da si bo-a° prizadevali oziroma podpirali beg teh tozdov v samostojnost. Se ta mesec to namerava narediti tozd, ki je v sestavi ljubljanske Metalke, pred sedemnajstimi leti pa je bil že samostojen. Kako bo ravnala Lepenka, ki je v sestavi Kartonažne tovarne Ljubljana, še ni jasno, tudi za nekatere druge ne, obstaja pa negotovost in strah, kaj bo prinesla nova zakonodaja. Peko pa ima tozd izven občine in sicer Budućnost v Ludbregu (trboveljski tozd so oktobra že ukinili), bo prišlo do izločitve ali ne, še ni jasno, verjetno pa bodo v Budućnosti želje po samostojnosti močne, saj so bili nekdaj samostojni, njihov delovni proces pa je zaključena celota, drugače povedano, narediti znajo cel čevelj. Živahno je tudi v Škofji Loki Letošnja reorganizacijska živahnost je v Škofji Loki zdaj še pospešena, predvsem v smislu izločanja tozdov. Po samostojni poti namerava kreniti tozd ljubljanske Termike, iz ABC Loka se namerava izločiti Peks, v LTH-ju pa se za samostojnost odločala livarna in orodjarna, ki si to želita že nekaj časa. Zanimivo je, da so se v LTH-ju že poprej odločili za zmanjšanje števila tozdov, nova organiziranost pa naj bi zaživela z novim letom, zdaj pa se dodatno odločajo za izločitev livarne in orodjarne. Problem tiči tudi v tem, da se je v skupnih službah nabralo veliko delavcev, izločitev bo prisila za njihovo zmanjšanje, pri tem pa je tisti, ki se odloča zdaj vsekakor na boljšem, saj lahko "pobere svoje". Prav preobsežna uprava botruje tudi izločitvi škofjeloškega tozda Termike, saj se je v Ljubljani v skupnih službah nabralo 210 delavcev, škofjeloški tozd je glede na sporazum dolžan plačevati 23 odstotkov stroškov skupnih služb, dejansko pa jih plačuje 53 odstotkov, saj le trije tozdi v Termiki poslujejo pozitivno. Do izločitev tozdov bo verjetno prišlo tudi v Alpetouru, kjer je pred kratkim propadla zamisel o združitvi tozdov. Sozd Alpetour je tako ali tako že dolgo na trhlih nogah, saj se kar naprej ukvarjajo z reorganizacijami. Lani so denimo združili in razdružili delovne oranizacije v okviru gostinstva. V Kranju pa naj bi po Novem letu reorganizacijo doživela Iskra Telematika, stvar je dokaj skrivnostna, zdaj govore o mešanem podjetju Sitel, katerega solastnik bo nemški Siemens. Proizvodni programi, ki v Sitelu ne bodo našli mesta, naj bi bili združeni v drugem podjetju, oba skupaj pa naj bi predstavljala združeno podjetje Telekom. Kakšne spremembe bodo doživele druge Iskrine tovarne na Gorenjskem je prav tako še malo znano, še najbolj želja Kiberne-tikinega tozda Instrumenti Otoče po samostojnosti. Kakšen status bo v kranjski Savi imela Semperitova tovarna, še ni povsem jasno, saj še ni povsem razvidno, kaj bodo prinesli novi zakoni. V Kranju pa so aktualna tudi ugibanja, kaj bo s KŽK-jem, iz katerega še pred koncem leta namerava pobegniti Agromehani-ka. Če bodo podobne težnje prisotne tudi v drugih tozdih, se utegne razleteti, smiselnost tega pa je seveda vprašljiva. Iz ekstrema v ekstrem Pod ta organizacijski vrvež lahko napišemo oceno, da množične izločitve pravzaprav ne smejo biti sporne, saj vemo, kako na hitro in brez prave poslovne odločitve so bili mnogi zmetani skupaj. Z oživitvijo podjetništva beg v samostojnost načeloma ne more biti sporen. Upajmo torej, da se dežurni razpravljalci ne bodo spotikali ob takšne odločitve in jih skušali določati še naprej, kakor so jih doslej. Bolj kot reorganizacijski vrvež, ki ga bo in ga že sproža nova zakonodaja oziroma gospodarska reforma, je vprašljiva njena druga, dosti bolj prikrita značilnost. Če je zakon o združenem delu sprožil atomizacijo gospodarskega sistema, pa zakon o podjetjih daje poudarek centralizaciji poslovnega in samoupravnega odločanja. Zastavlja se torej vprašanje, kaj ne gremo iz ekstrema v ekstrem, filozofski odgovor, da je to pač potrebno, če želimo nekoč doseči ravnotežje, je seveda slaba tolažba. Sicer pa je razprave o tem, v kolikšni meri je gospodarski sistem centraliziran, moč pričakovati šele po Novem letu, ko naj bi bil vsaj zakon o podjetjih in menda še nekaj spremljajočih sprejet. Vse podrobnosti namreč še niso docela jasne, saj tik pred sprejetjem usklajujejo kopico pripomb. Na takšno popravljanje pa smo pri nas že navajeni in mnogi že pikro pravijo, da bi bilo bolje, če zakonov sploh ne bi popravljali, toliko slabih izkušenj imajo že s popravki. M. Volčjak Za Optimo II nižje obresti Korak v prvi ugodnostni razred Kranj, 20. decembra - Zvezni izvršni svet je letos avgusta projekt jugoslovanskih gumarjev YU GUMA, v katerem sodeluje tudi kranjska Sava, odobril in menil, da ga je treba uvrstiti med naložbe, ki In*ajo prvi ugodnostni razred pri višini obrestnih mer. Zato je Temeljna banka Gorenjske za svoj del posojila za savski program Op-hrna II znižala obrestne mere. Sozd Sava Kranj, ki združuje Savo Kranj, Vulkan iz Niša in ftumo iz Beograda, je med 24 Podpisniki samoupravnega spo- razuma o zagotavljanju in združevanju sredstev za realizacijo skupnega programa razvoja kapacitet za proizvodnjo gumar- Objekti na ploščadi pred predorom Na plavškem travniku gradijo Jesenice, 26. decembra - Na skupščini karavanške poslovne skupnosti so članice brez pripomb sprejele program dela. Do zdaj so bili najbolj delavni špediterji. Ob predoru bodo potrebovali le malo de-avcev z visoko in višjo izobrazbo. Ko so na skupščini karavanške poslovne skupnosti razpravljali ^ dosedanjem delu, so med drugim ugotovili, da so do zdaj na mej-£ern platoju na Hrušici, kjer bo avstrijska in jugoslovanska mejna kontrola, opravili že 90 odstotkov zemeljskih del. Kompas namerava /*a ploščadi graditi gostinski objekt z menjalnico in brezcarinsko Pr°dajalno, špediterji pa svojo stavbo. Spomladi bodo začeli z izgradnjo kanalizacije in kolektorjev, ni-^° Pa še zaključili s finančno konstrukcijo zahtevnega projekta za £*t omrežje. Deset špediterskih organizacij je že postavilo stavbo na ^avškem travniku in bodo tam začeli z delom januarja, Intereuropa P* je zgradila carinsko sKladišče in parkirišče za 60 tovornjakov. J~benem izdelujejo projektno dokumentacijo carinske izpostave in Nadzora na plavškem travniku, lahko pa bi se začel graditi tudi iz- topno - vstopni servisni plato Podmežakla, ker je že izdelan lokacij ki načrt avtoceste od Hrušice do Vrbe. Na ploščadi pred predorom bo zaposlenih 650 ljudi, od tega bodo 2,raznimi prerazporeditvami, štipendisti in dodatnim usposabljanjem »pokrili« 294 delovnih mest ali 45 odstotkov z zunanjimi viri, *°t so razpisi, štipendije. Ob predoru bodo potrebovali malo delavcev brez izobrazbe in še manj delavcev z višjo ali visoko izobrazbo, v^ajveč bo zaposlenih s srednjo izobrazbo: tehniki, vzdrževalci, prodajalci. Na skupščini sploh niso imeli nobenih pripomb na program °Pravljenega in bodočega dela, bile pa so pripombe na rebalans plana karavanške poslovne skupnosti, ki zaposluje tri delavce in tri honorarno zaposlene. Nekateri so menili, da vse članice niso tako »mo-^ne«, da bi lahko poravnale 600 tisoč dinarjev članarine, druge (Ko-j^nar) pa so podvomile v upravičenost dodatnega prispevka za delo karavanške poslovne skupnosti. Vsaka članica namreč za karavan-sko skupnost prispeva tudi 1 odstotek od investicijske vrednosti izgradnje komunalne infrastrukture v skupnih objektih. D. Sedej skih surovin, reprodukcijskih materialov in razvoja predelovanja kavčuka v Jugoslaviji. Sporazum je bil sklenjen januarja leta 1986. Na osnovi tega sporazuma je nastal projekt YU GUMA I, ki naj bi bil uresničen letos in prihodnje leto. Zvezna vlada ga je uvrstila v prvi prednostni razred. Nanj je najbolj vezan savski tozd Sava Semperit s programi Optima II, III in IV. Optima II se že uresničuje, vreden je blizu 60 milijard dinarjev, bančni konzorcij pa je projektu že letos maja odobril 20 milijard 888 milijonov 942 tisoč dinarjev posojila. Delež matične Temeljne banke Gorenjske v posojilu konzorcija je 11 milijard 97 milijonov 942 tisoč dinarjev in to posojilo je bilo odobreno po 15 odstotni obrestni meri, ker je bila prvotno naložba uvrščena v drugi prednostni razred (izvozna naložba). Ker je bila dana YU GUMI na zvezni ravni večja veljava zaradi ocenitve, da gre za skupni razvojni program jugoslovanskega pomena, je bil spremenjen tudi prednostni razred obrestnih mer iz drugega v prvega. Na osnovi decembra veljavne metodologije se morajo zaradi tega obrestne mere znižati za 3 odstotke, to je s 15 na 12. Kreditni odbor Temeljne banke Gorenjske je to na seji pretekli teden tudi storil in sicer za svoj delež 11.097.942.000 dinarjev, drugim članicam konzorcija za Optimo II pa je predlagal, naj enako ravnajo tudi za preostalih 9.791.000.000 dinarjev. Ovir za tak sklep ne bi smelo biti, saj je tudi znotraj združene Ljubljanske banke že sklenjeno, da za naložbe, vključene v skupne izvozne programe, veljajo najugodnejše obrestne mere. J. Košnjek Trgovina prav tako zaostaja Kranj, decembra — Gorenjsko gospodarstvo vse bolj zaostaja za slovenskim, to pa velja tudi za trgovino. V devetih mesecih letošnjega leta je slovenska trgovina za 204 odstotke povečala čisti dohodek v primerjavi z enakim lanskim razdobjem, gorenjska trgovina pa za 301 odstotek. Čisti osebni dohodek na delavca je v slovenski trgovini znašal 595 tisoč dinarjev in je bil za 138 odstotkov višji kot lani v tem času, v gorenjski trgovini pa je znašal 502 tisoč dinarjev in je bil za 133 odstotke večji. V primerjavi z gorenjskim gospodarstvom pa je bila gorenjska trgovina uspešnejša, saj je čisti dohodek v gorenjskem gospodarstvu porasel za 180 odstotkov, čisti osedbni dohodek na zaposlenega pa za 130 odstotkov. Najbolje obrodila ječmen in oves Tako kot drugod so imeli tudi na kranjskih njivah poleti težave z sušo, ki je zmanjšala pridelek. Med žitaricami se je to najbolj poznalo pri pšenici, povprečni pridelek v družbenem sektorju je dosegel le 3,8 ton na hektar. Pridelek pšenice je bil 23 odstotkov manjši kot so načrtovali, v gorenjski kmetijski zadrugi pa celo 35 odstotkov manjši in tako so odkupili le 311 ton tržnih viškov pšenice, kar je 35 odstotkov manj, kot so načrtovali. Zelo dobro pa sta vremenu kljubovala ječmen in oves, pridelek ječmena je bil 31 od-sotkov večji, kot so načrtovali, pridelek ovsa pa kar polovico večji. Na zasebnih in družbenih njivah v kranjski občini so pridelali 540 ton ječmena, hektarski pridelek pa je znašal kar 4460 kilogramov na hektar, ter 137 ton ovsa, ki so ga v družbenem sektorju posejali na 33 hektarjih. Gozdovi umirajo stoje Propadanje gozdov ni pojav, ki bil bil od včeraj (na vprašanje, kdaj je začel gozd propadati, bi morali poseči daleč v zgodovino), nove so predvsem razsežnosti propadanja, izrazitost bolezenskih znakov, hitro širjenje poškodb na vse drevesne vrste in rastišča, drastične posledice, nenehna presenečenja in nezakonitosti... Rezultati raziskave, ki jo je pred tremi leti izvedel, lani pa ponovil Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana (v sodelovanju s slovenskimi gozdarji), so naravnost zastrašujoči: slaba polovica dreves boleha, skoraj četrtina jih kaže nedvoumne poškodbe, vsako dvajseto propada. V katastrofalnem stanju so predvsem iglavci (jelke je povsem zdrave ie še šest odstotkov, smreke nekaj več kot petina), medtem ko so listavci precej na boljšem. V propadanju je domala enajst milijonov kubičnih metrov drevja. Kranjsko gozdnogospodarsko območje je po stopnji ogroženosti z 32 odstotki nedvoumno poškodovanih dreves na tretjem mestu v Sloveniji, blejsko s 23 odstotki na ravni republiškega povprečja... Prav razsežnost propadanja in izrazitost bolezenskih znakov sta največ pripomogla k temu, da se predstava o gozdovih kot tovarni z domala neomejenimi možnostmi in kot "organizmu", ki mu nič ne more do živega, počasi izgublja. Naši gozdovi so resno bolni in zato še toliko bolj občutljivi na povečano onesnaženje. Čeprav si gozdarski strokovnjaki za zdaj še niso povsem enotni o tem, kaj vse vpliva na propadanje gozdov (kaj je vzrok in kaj posledica), pa je nedvomno, da je zelo pomemben razlog onesnaženje ozračja. Zmotna je ugotovitev, da je za propadanje kriv samo "uvoz" (daljinski transport) umazanega zraka. Resnica je, žal, takšna, da moramo glavni del bremena naprtiti na svoja pleča, na našo "umazano" industrijo in energetiko. Raziskovalci gozdarskega inštituta imajo za to tudi trdne dokaze (gozdovi slovenjegraškega gozdnogospodarskega območja so med najbolj poškodovanimi v Sloveniji, analiza vzorcev smrekovih iglic s tega območja pa je pokazala, da vsebujejo tudi največ žvepla). Ker propadanje gozdov ni več strokovni, gozdarski problem, temveč širši, družbeni, je kajpak razumljiva zahteva gozdarjev in vseh ekološko osveščenih ljudi, da je treba končati z umazanimi tehnologijami in proizvodnjo za vsako ceno in da naj tisti, ki onesnažuje okolje, plača tudi "zdravljenje". Že močno poškodovane in ogrožene gozdove je še mogoče rešiti, vendar le z drugačnim odnosom do okolja, z namestitvijo čistilnih naprav in čistejših tehnologij, z likvidacijo (nepoboljšljivih) onesnaževalcev, z manjšimi obremenitvami gozda (divjad, paša, škodljivci, bolezni...), z bolj strokovnim gospodarjenjem in z manj skomercializiranim odnosom do gozda ("lov na kubike")... Nesporno pa je/da uspeha pri reševanju gozdov ne bo in da bodo gozdarji lahko le še pogrebci in grobarji, če se bomo spet skrili za motiv "ne moremo, ni denarja". Denar mora biti! C. Zaplotnik IZ 60SP0DARSKE6A SVETA Najprej delo, šele zdaj boljše življenje Japonska se je iz povojnih ruševin in fevdalizma dvignila v tretjo najmočnejšo industrijsko razvito deželo sveta, danes je tretji svetovni izvoznik z več kot 230 milij ^ami izvoza letno (vodi ZR Nemčija s 260 milijardami, na drugern mestu so ZDA). V uvozu pa je za ZDA, ZR Nemčijo in Francijo na četrtem mestu, njen uvoz pa je dosti manjši od izvoza, saj znaša 150 milijard dinarjev in razvite države Japonsko zaradi tega često kritizirajo. Japonski gospodarski vzpon temelji tudi na izredni pripadnosti delavcem podjetjem, čeprav so plače japonskih delavcem manjše kot v ZDA, ZR Nemčiji in drugih razvitih državah, dopuste imajo zelo kratke, pogosto jih niti ne izkoristijo, še donedavna pa so delali ob sobotah. Šele v zadnjih letih so začeli govoriti o kvaliteti življenja, o udobnejših razmerah za bivanje, o dopustih, o potovanjih v tujino itd. Z vse večjimi plačami jim je že in jim bo to tudi omogočeno, saj povprečna plača na Japonskem znaša že blizu 1.000 dolarjev, družbeni proizvod na prebivalca pa znaša že 15.500 dolarjev. Skratka, Japonci so ubrali drugačno pot od naše, na prvo mesto so postavili delo, šele nato boljše življenje, pri nas smo ravnali ravno obratno, kam nas je to pripeljalo, tako ali tako že vsi vemo. V DELOVNI HALJI Trgovinca "na vrh štenge" Konkurenca mora biti Kranj, 19. decembra - V ponedeljek zvečer je Stražišče dobilo novo prodajalno, prvo zasebno komisijsko prodajalno, ki bo imela poudarek tudi na prodaji galanterije in kozmetike. Opogumila se je mlada Andreja Stenovec, Trilarjeva s Kalvarije. Če greste peš v Stražišče, po "štengcah", kot od nekdaj pravimo visokemu stopnišču nad Gaštejskim klancem, ne morete zgrešiti male, lične prodajalne, ki se je naenkrat pojavila v zasebni hiši Trilarjevih. Nikoli ni bila tu trgovina, tudi gostilna ne, so pa trgovci pri hiši. Oče Janez je dolgoletni trgovski potnik, hči Andreja prodajalka v ONA-ON. Mora imeti očetovo žilico, da se je s tako vnemo in voljo odločila za lasten lokal, kjer bo naprodaj vse, kar bodo ljudje potrebovali. V bistvu bo to komisijska prodajalna. Časi so taki, da ne bo šlo kar v staro šaro metati stvari. Če bo šla še za manjše denarje od hiše, naj gre, nekaj se bo pa le iztržilo zanjo. Pa naj bo to športna obutev, rabljen gospodinjski strojček, smuči, obleka, vozički, kolesa, otroška oprema in podobno. Vsak, ki mu doma kaj dela napotje, naj se oglasi, Andreja bo vse skušala spraviti v denar. Kljub začetku se ji kar hitro polnijo police in bati se je le, da bo prostor prehitro poln, da skoraj ne bo videti lepih izbranih ženskih ogrlic, visoko kvalitetne kozmetike Rimmel in Javico, preparatov za telesno nego priznane firme Mueller iz Domžal, bižuterije, dela slikarjev in podobno. "Predvsem bi rada, da bi bili ljudje lepo, prijazno postreženi. Saj danes ljudje, če ne gredo čez mejo, sploh ne vedo, kaj je kulturna postrežba v trgovini. Mislim, da mi bo to uspevalo. Za komisijsko prodajalno smo se odločili prav zato, ker danes ljudje že vse težje žive in mu pride morda prav dinar, ki ga bo iztržil skozi take vrste trgovino, pa zato, ker rada prodajam, ker rada delam z ljudmi. Upam le, da mi jo bodo ljudje do vrha napolnili in da bo tudi vsak pri meni našel tisto, kar išče: dobro in poceni." „ t, , D. Dolenc Novopečena zasebna trgovka Andreja Stenovec je prodajalka po poklicu in po srcu. - Foto: D. Dolenc @©g^S&5J©J!3IGLAS 4. STRAN Priznanja od prazniku JLA - V počastitev praznika Jugoslovanske ljudske armade in 20. obletnice teritorialne obrambe so bile minuli teden na Gorenjskem različne prireditve, na katerih so med drugim podelili tudi pohvale, priznanja in odlikovanja. Na slovesnosti, ki je bila v sredo v kasarni Jožeta Gregorčiča v Škofji loki in je kasarna dobila tudi slovenski napis, so podelili odlikovanja aktivnim in rezervnim vojaškim starešinam. Odlikovani so bili Svetozar Djordjevič, Vladimir Bostič, Janez Bedina (na sliki), Franc Benedik, Janez Bizjak, Zvone Bizjak, Peter Kranjc, Peter Trojar in Darko Vojvoda. Odlikovanja je podelil komandant divizije Svetozar Ilić. - V prazničnih dneh JLA pa je bila v petek v stavbi Republiškega centra za obrambno usposabljanje v Poljčah v radovljiški občini tudi izredna in razširjena seja Odbora Skupnosti borcev NOV Gorenjskega odreda. Tudi na tej seji so podelili letošnja priznanja Gorenjskega odreda. Dobili so jih Martin Košir, Bojan Ur lep, Janez Mohor-Potok, Stane Žagar in krajevna organizacija ZB Žiri. - A. Z. - Foto: G. Sinik Bohinja ne damo Izjave, ki je bila pred nedavnim sicer dobesedno izrečena, večkrat pa v prenesenem pomenu prav tako poudarjena, ne gre sicer jemati dobesedno. Vendar pa se vseeno velja nad njo zamisliti, saj so v Bohinju zadnje čase vse bolj nezadovoljni zaradi pripravljanja ureditvenih načrtov, ki se nanašajo na Bohinj in v dobršnem delu v zvezi z njim na Triglavski narodni park. V Bohinju so namreč trdno odločeni, da ne bodo nikomur dovolili, da bi jim »odvzel« ali pa krnil sedanjo oziroma obstoječo gospodarsko dejavnost; pa naj bo to turizem in vse, kar sodi z njim skupaj, ali pa industrija, tista, kolikor so je sami, v skrbi, da ne bi »pokvarili« narave in okolja »spustili« noter. Vedno smo se trudili, borili za naravo, vendar so nam jo marsikje in marsikdaj drugi - tujki - pokvarili. Če se je republika že opredelila, da mora biti v Bohinju glavna panoga turizem, potem najbrž velja pritrditi, da kdo drug, če ne prav Bohinjci, imajo dovolj izkušenj, kako se ga lotevati. Zdaj pa jih v Bohinju upravičeno skrbi, da jim bodo od zunaj »študirali« prostor in iz prostorov v velikih središčih določali, kaj lahko imajo in česa ne. Ne bi smeli pozabiti, ali pa moramo spomniti, da je bil v Bohinju že leta 1903 turizem tako razvit, da mu sedanji seže komaj do kolen. Takrat so bili v Bohinju že vsi (glavni) hoteli, ki so še danes, pa vendar je bila voda takrat čista. Zdaj, pravijo, bi nam tisti (od zunaj), ki so Bohinj tudi resnično onesnažili, radi naprtili krivdo za sedanje stanje. Vsem takšnim naj bo jasno, da so Bohinjci sami vedno skrbeli za naravo in tudi v prihodnje, kot pravijo, se ne mislijo iz Bohinja izseliti. A. Žalar Silvestrovanja Gorenja vas, Kranj - Pisali smo že, da TVD Partizan Gorenja vas v dvorani v Gorenji vasi pripravlja silvestrovanje, kjer bo igral ansambel Sora, vstopnice pa so že v prodaji v Kokri v Gorenji vasi. Veselo pa bodo novo leto pričakali tudi v dveh planinskih postojankah Planinskega društva Kranj. Tako bo tudi Dom na Kališču, če bo le vreme zdržalo, odprt med novoletnimi prazniki in tudi kasneje, dokler bo zaradi vremena mogoče, ob sobotah in nedeljah. Planinsko silvestrovanje pa bo tudi na Krvavcu. Veselo pričakovanje novega leta bo na Krvavcu veljalo 30 tisoč dinarjev. Pa tudi glasbe ne bo manjkalo. A. Ž. Srečanja v Čirčah Ivan Petrič nam tokrat piše, da se v Domu krajevne skupnosti v Čirčah v kranjski občini v dneh pred novim letom kar vrstijo različna srečanja. Eno takšnih je bilo tudi prejšnjo soboto, ko so se zbrali nad 70 let stari krajani na novoletnem srečanju. Ob tej priložnosti sta jih predsednik sveta krajevne skupnosti Kajdiž in predsednik skupščine KS Erce seznanila z delom v letošnjem letu in načrtih za leto 1989. Vse, ki so prišli, so lepo pogostili, zaigral pa jim je Aleksander Prime na citre. Tiste, ki se srečanja zaradi bolezni niso mogli udeležiti, bodo še letos obiskali na domu. Posvet turističnih delavcev S posveta, ki ga je pred kratkim v Kranju pripravila Gorenjska turistična zveza, pa Janez Kuhar sporoča, da so kritično ocenili dosedanje delo društev, težave, pa tudi predloge za izboljšanje društvene dejavnosti; še posebej kar zadeva pridobivanje novih turističnih sob, razvoj turizma na kmetih, ponudbo spominkov in podobno. Razpravljali so tudi o turistični taksi in delu turističnega podmladka na osnovnih šolah. Bogat program aktivnosti Konec novembra so v Turističnem društvu Cerklje razpravljali o prireditvah in delu v prihodnjem letu. Sklenili so, da bodo na občnem zboru društva podelili priznanja za najlepše urejene vrtove v letu 1988. Februarja bodo priredili veleslalom na Krvavcu za turistična društva, marca pa bo za najmlajše prireditev Zlata snežinka. Junija prihodnje leto nameravajo organizirati cerkljanski obrtni sejem in proslavo ob 750-letnici Cerkelj. Takrat pa bodo or-ganizirtali tudi koncert iz naših krajev. Osrednja prireditev prihodnje leto pa bo vsekakor 20. razstava lovstva in 23. razstava cvetja v začetku julija. Konec oktobra pa spet načrtujejo prireditev Najtežji pridelki, piše Janez Kuhar. Torek, 27. decembra 1988 Samoprispevek še traja, telefoni pa bodo že zazvonili ureja ANDREJ ŽALAR Dobri dve leti prej Sebenje, 26. decembra - Prav gotovo pred dobrima dvema letoma in pol, ko so se v krajevni skupnosti Sebenje na referendumu prebivalci odločali o samoprispevku za izgradnjo telefonskega omrežja, ni nihče niti za trenutek upal pomisliti, če se že bodo odločili za samoprispevek, da bodo telefoni zazvonili dobri dve leti kot se bo iztekel samoprispevek. Ne le pomisleke, celo nekaj precej glasnih očitkov je bilo takrat slišati, da se v krajevni skupnosti podajajo v nevarno avanturo. Vsi, tudi najodgovornejši v občini in v Podjetju za PTT promet Kranj so se sicer strinjali, da je krajevna skupnost Sebenje s še štirimi krajevnimi skupnostmi na tem območju, ki predstavlja več kot polovico tržiške občine, s telefoni daleč najslabše pokrito področje ne le v občini in na Gorenjskem, ampak celo v Sloveniji. Dodatni razlog, da je njihova akcija na zelo šibkih in majavih nogah, pa je bil prav referendumski samoprispevek. Pa vendar se je prav danes (ponedeljek), dobri dve leti pred iztekom plačevanja samoprispevka oziroma referendumskega programa Telefon v vsako hišo v krajevni skupnosti, začelo vključevanje telefonskih naročnikov, ki bo po napovedih in zagotovilih Podjetja za PTT promet Kranj oziroma tozda Telekomunikacije končano do konca prihodnjega meseca. Če je bila tako rekoč še do včeraj tržiška občina s 14 telefoni na 100 prebivalcev daleč na zadnjem mestu v povprečju na Gorenjskem in v Sloveniji, bo zdaj z 20 na 100 prebivalcev, pred vsemi na Gorenjskem in v Sloveniji in se poravnala z zahodnoevropskim mestnim (ne podeželskim) povprečjem. To pa ni majhen skok in upam si trditi, da so ga začeli prav v Sebe-njah. Sebenjska odločitev na refernedumu je izredno razgibala najširše območje v občini. Vsi, od upravnih organov, organizacij, projektantov, izvajalcev, predvsem pa PTT podjetja, so sebenjski referendum sprejeli kot izziv, ki ga je treba uresničiti. Najprej je bil zgrajen prostor za centralo v Križah, potem so se v akcijo vključile še štiri krajevne skupnsti s tega območja, kjer so telefoni v veliki večini tudi že zavonili. Poleg velike zavzetosti izvršnega sveta tržiške občine, sklada stavbnih zemljišč, Stanovanjske zadruge Kranj in vseh finančnih ter drugih služb ter izvajalca pa je nazadnje pritisnilo najbolj odločilno piko prav Podjetje ^a PTT promet Kranj, ki se je odločilo, da bodo naročniki (prek 300 jih je v krajevni skupnosti) vključevanje telefonov poravnali prihodnje leto z rednim plačevanjem referendumskega samoprispevka! Ko je prejšnji ponedeljek gradbeni odbor za izvedbo telefonske akcije na zboru krajanov v Sebenjah dajal poročilo, se je zbralo toliko ljudi (tudi najstarejši ne pomnijo), da so morali kljub mrazu zvečer sneti s tečajev vhodna vrata in jih je bilo zunaj celo več kot v prostoru krajevne skupnosti.»Z velikim zadovoljstvom, zahvalo vsem, Franci Teran predvsem pa Podjetju za PTT promet Kranj oziroma tozdu Telekomunikacije, ugotavljam, da je akcija tudi na našem območju končana,« je rekel takrat predsednik gradbenega odbora Franci Teran. »Referendumski program je uresničen in zato menim, da je zato tudi moje delo končano.« Čeprav je po vseh poročilih nazadnje tudi nadzorni odbor ugotovil, da je celotna akcija potekala v vseh potankostih pravilno in ni razlogov za kakršnekoli pomisleke, so ljudje s težavo sprejeli odstop predsednika Francija Terana. Z razrešnico se niso strinjali, njegov odstop pa so razumeli, čeprav je bil domala za vse boleč. Zasluga, da bodo v kratkem povsod v krajevni skupnosti imeli telefone, je pač predvsem in zgolj prav na vodstvu oziroma vodji gradbenega odbora ob seveda veliki podpori občinske skupnosti in vseh izvajalcev. Gradbenemu odboru, ki bo imel do izteka samoprispevka na področju telefonije še zgolj formalno vlogo, pa so krajani zaupali že drugo.»Zdaj nas čaka nič manj zahtevna akcija za ureditev javne razsvetljave. Projekti so gotovi in z akcijo bomo skušali čimprej začeti. Sicer pa dela do konca tega srednjeročnega obdobja ne bo zmanjkalo, čeprav smo, moram poudariti, ob telefonski akciji uredili tudi igrišče v krajevni skupnosti,« je povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Jože Tomažič Telefonsko omrežje v krajevni skupnosti Sebenje je zgrajeno... Jože Tomažič, ki bo do izteka referenduma vodil gradbeni odbor s svetovanjem Francija Terana. Predsednica občinske konference Socialistične zveze Marica Praprotnik je ob zaključku akcije v Sebenjah poudarila, da vsi v krajevni skupnosti, predvsem pa tisti posamezniki, na katerih je v glavnem slonela izvedba, zaslužijo pohvalo. Predsednik občinske skupščine Tržič Ivan Kapel pa je ocenil, da je prav »sebenjski referendumski pritisk« pripomogel, da so na širšem območju v občini zbrisali veliko nepokrito telefonsko liso. Največji uspeh pa je prav gotovo, da bodo telefoni v nekaj dneh zazvonili pri vseh, tudi pri tistih, ki se zanj ob sedanjih stroških oziroma enkratnih prispevkih kljub želji in potrebi ne bi mogli odločiti. A. Žalar Trma je zmagala Janez Korošec Dinar so 20 krat obogatili Koprivnik-Gorjuše, decembra - Če je na eni strani med razlogi, da se je v zadnjih dveh letih v krajevni skupnosti Koprivnik-Gorjuše v radovljiški občini marsikaj spremenilo in veliko naredilo, novo vodstvo, potem je je po drugi strani prav tako res, da se tudi širša skupnost ni več obnašala do tega hribovskega dela tako mačehovsko kot včasih. Predvsem pa je zmagala v krajevni skupnosti tista prava bohinjska trma. Trmasto dosledni domačnosti pa smo bili pred nedavnim priča tudi na srečanju na Ko-privniku, ki ga je ob koncu leta za vse, ki so letos in lani krajanom in vodstvu pomagali, pripravilo vodstvo krajevne skupnosti in organizacij. Tudi za to akcijo, če jo tako imenujemo, so domačini prostovoljno pripravili najrazličnejše domače (bohinjske) dobrote. » Pred dvema letoma, ko so prišli na Ko-privnik Tonejc, Jere in Tolar, smo se še z džipom morali voziti. Zdaj imamo lepo urejene ceste. Vse še niso dokončane, vendar jih bomo v prihodnjem letu najbrž skoraj v celoti uredili. Od družbe smo dobili 800 milijonov dinarjev, sami pa smo prispevali še 20 krat toliko. Tako imamo danes celo dvorišča in poti do glavnih potov v asfaltu,« je povedal in se hkrati zahvalil za pomoč predsednik skupščine Janez Korošec. »Letos, ko je bila precejšnja suša, se je tudi prvič zgodilo, da v krajevni skupnosti nismo trpeli pomanjkanja pitne vode. Na vodovodni preskrbi je bilo že veliko narejenega. Prihodnje leto nas čaka še nekaj dela, ki pa se ga ob družbeni pomoči ne bojimo. Tudi gasilski dom bomo dokončali in še dve avtobusni postajališči moramo zgraditi. Problem, ki bi ga radi rešili, pa je telefon...,« ugotavlja predsednik sveta Franc Stare. Tajnik sveta krajevne skupnosti je Bernarda Urh: »Veliko so ljudje prispevali in naredili s prostovoljnim delom. V zadnjih dveh letih pa je tudi sicer pri nas postalo nekako bolj živahno. Imeli smo kuharske, šiviljske in plesne tečaje, tečaj za uporabljanje gospodinjskih strojev in še vrsto različnih in zanimivih predavanj. Najpomembneje pa je, da zadnje čase tudi mladi ne razmišljajo več toliko o »poti« v dolino.« Če kje, potem za Koprivnik-Gorjuše prav gotovo velja, da so v zadnjih petinštiridesetih letih veliko dali za razvoj širše in ožje skupnosti zato, da je šel razvoj hitreje naprej, kot pa v njihovem kraju. Zato je prav, da zdaj tu- Bernanja urn di ta družba tem ljudem vrne in pomaga. A. Žalar Skupinska antena prihodnje leto Kranj - V odboru za izgradnjo kabelsko distribucijskega sistema v Kranju se pospešeno pripravljajo na izgradnjo glavne sprejemne postaje na Šmarjetni gori. Projekti za adaptacijo objekta bodo gotovi do sredine januarja. Zaradi priprav na kranjski oziroma gorenjski radio pa odbor ocenjuje, da bi morali tudi naprave na Šmarjetni načrtovati usklajeno. Zanimanje za kabelsko distribucijski sistem oziroma za kabelsko in satelitsko televizijo pa je zadnje čase precejšnje tudi v krajevnih skupnostih v kranjski občini. Na izgradnjo sistemov so se začeli pripravljati, ali so se jih že lotili, v krajevnih skupnostih Voklo, Voglje, Visoko, Planina, Šenčur, Stražišče, Struže-vo, Zlato polje in Primskovo. Za izgradnjo sistema pa se zanimajo tudi v krajevni skupnosti Podblica, kjer zdaj na primer v Nemiljah ne vidijo niti prvega televizijskega ljubljanskega programa. Strokovnjaki pa ugotavljajo, da bo v tej krajevni skupnosti izgradnja sistema zelo zahtevna in draga. Kar pa zadeva celoten občinski kabelsko-distribucijski program, naj bi bila prihodnje leto na Šmarjetni gori že zgrajena glavna sprejemna postaja. A ^ Franc Stare Denar za krajevne skupnosti Jesenice, 26. decembra - V prihodnjem letu naj bi za krajevne skupnosti jeseniške občine namenili 13 tisoč dinarjev na zaposlenega. Ob koncu leta bodo delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti jeseniške občine razpravljali še o predlogu razdelitve dodatno zbranih sredstev za krajevne skupnosti. Odbor za delitev združenih sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevnih skupnostih je ugotovil, da je bilo do decembra skupaj zbranih 50 milijonov dinarjev, od tega so 7 milijonov razdelili po kriteriju zaposlenosti in 31 milijonov po programih krajevnih skupnosti. Zdaj naj bi delegati odločili, da se skupno nerazdeljenih 12 milijonov dinarjev razdeli krajevnim skupnostim po. številu zaposlenih. Predlog je v skladu s kriteriji, ki določajo, da se tretjina denarja deli po številu zaposlenih in dve tretjini po programih krajevnih skupnostih. Tako naj bi se ravnali tudi prihodnje leto, ko bo v skladu s samoupravnim sporazumom znašal znesek na zaposlenega 13.400 dinarjev. Krajevne skupnosti bodo morale posredovati poročila o porabi sredstev v letošnjem letu in predlog programa za prihodnje leto do konca februarja 1989. ry g. Gasilski veterani Kdo so pravzaprav gasilski veterani? To vprašanje si tudi gasilci večkrat zastavljajo. Naj pojasnim, da so to člani-ga-silci, ki so več kot 40 let včlanjeni v društvo. Takšnim članom gasilska društva lahko podelijo plakete in diplome ter značko veterana, če so pred tem prejeli vsaj dve gasilski odlikovanji Gasilske zveze Slovenije... Ivan Petrič Za drsanje 60 milijonov Kranj - Kaže, da bodo pripravljanje in vzdrževanje ledu na drsališču v Kranju v letošnji sezoni (tudi po novem letu) vendarle rešili. Saj, tako nekateri ocenjujejo, posebna težava to vendarle ne bi smela biti. Letos so vzdrževalci oziroma upravljavci drsališča (Poslovno prireditveni center Gorenjski sejem) dobili 60 milijonov dinarjev. Ta znesek pa seveda vseh stroškov ne bo pokril, saj, kot smo pisali, so novembra samo za elektriko morali odšteti blizu 20 milijonov dinarjev. Za kolikor toliko nemoteno obratovanje drsališča do konca sezone pa bi zdaj potrebovali še okrog 60 milijonov dinarjev. Čeprav ta trenutek še ni povsem jasno, kje in kako bodo dobili denar, so se upravljavci že odločili, da po novem letu drsališča ne bodo zaprli. Seveda pa se ne bi smelo zgoditi, da bi nazadnje stroške moral v dobršni meri pokriti le kolektiv Gorenjskega sejma. Nenazadnje je kranjska občina po podatkih, ki so bili pred kratkim objavljeni, v Sloveniji na četrtem mestu po doseženem narodnem dohodku na prebivalca. ^ g Torek, 27. decembra 1988 KULTURA 5. STRAN «ffl)tflaMJJglKIGLAS Prenova stavb še ni prenova mestnega jedra, žal ZLAHTNOST POD OMETOM STOLETIJ Kranj - Čeprav prenove stavb v starem mestnem jedru Kranja ne spremlja naglica, ki je bila značilna za nekatere obnove v drugih mestih, pa se vendarle v zadnjem času za Kranjčane, vajene, da se dolgo ni nikamor nič premaknilo, spremembe videza kar vrstijo. Pa ne gre le za videz - kaj bi lepo pročelje stavbe z vredno arhitekturo, če pa je notranjost tik pred sesutjem. Grad Kieselstein, Jenkova hiša v Tomšičevi, stari Delavski dom ob vznožju Mohorjevega klanca, več stavb na Titovem trgu, Pečnikova hiša v Prešernovi ulici, Gimnazija so več kot prve lastovke, ki obetajo v naslednjih letih morda tudi bolj celovito obnovo centra, ne le posameznih stavb. Na srečo pri tej1 prenovi nekaterih dotrajanih stavb, ki se jih zdaj v Kranju lotevajo z denarjem stanovanjske skupnosti, če gre za poslovne prostore pa tudi s prispevkom delovnih organizacij in ne nazadnje tudi s sredstvi zasebnikov, ne gre le za lepšanje videza. To bi bilo prelahko, pa tudi preveč kratkovidno. Čeprav oko z veseljem počiva na belih ali sicer svetlo obarvanih pročeljih, kar naj bi bila avtentična barva fasad starega mesta, in se še žalosti na velikih sivih in turobnih pročeljih neobnovljenih stavb, pa nikakor ne gre za estetski videz, le za reševanje kulturne dediščine izpod propadajočega ometa. Mesto se mora obnavljati temeljito, z oživljenimi dejavnostmi ali z zagotavljanjem boljših pogojev za že tradicionalne, z boljšimi stanovanji - zunaj i videz je pri tem na drugem mestu. S tem se strinja vsaj v glavnem tudi Olga Zupan, direktorica Zavoda za varstvo kulturne in naravne dediščine za Gorenjsko. Ali je to, kar se zdaj obnavlja v Kranju tudi izpolnjevanje pred časom sprejetega odloka o razglasitvi starega dela mesta za kulturni spomenik? Lahko bi sicer rekli nekaj takega, vendar pa gre le za prenovo posameznih stavb, velike razlike med podjetjem* ki ima dober razvoj in drugim« ki ga nima. Torej opravičilo več za to, da so ekipe razvojni' kov v podjetjih razredčene na peščico strokovnjakov.« H. Jelovčan Torek, 27. decembra 1988 Bravo, Janka! »Pozdravljam vse in vsakogar posebej« Ob raznoraznih otvoritvah se po našem ustaljenem protokolu najprej pozdravijo uglednejši gostje: uglednejši kajpak po funkciji in položaju, ki ga imajo bodisi v firmah bodisi v politiki ali državni upravi. Tistim, ki imajo to dolžnost, da vse imenitne goste pozdravijo, se pred mikrofoni vedno tresejo hlače: bodo koga pozabili, prezrli in jih potem pošteno slišali? Na nedavni otvoritvi Kompasovih apartmajev v Kranjski gori pa smo bili vsi, ki nismo ugledni, prijetno presenečeni. Ne vem, kako je bilo pri uglednem srcu tistim, ki so vedno pozdravljeni, a mi, ki nismo nič in ob otvoritvah le statisti, hvalimo nagovor nekdanje novinarke radia Jesenice, zdaj strokovne sodelavke za informiranje pri Kompasu, Janke Peterca. Takole je rekla: »Ker cenimo vse in vsakogar posebej, vas posebej (poimensko) ne pozdravljamo...« Kulturno, ni kaj! In posnemanja vredno... Kaj je pisal Gorenje leta 1900 Naši župani Iz Cerkelj se nam poroča, da se je dne 14. t.m. vršila volitev novega župana. Mislilo se je, da bo prevzel županstvo zopet bivši župan g. Kepic, toda on je odločno izjavil, da pod temi razmerami ne more več zasesti županskega stola. Vsled tega izvoljen je bil sedanji županov namestnik g.Zamen. Razmere tukajšnje občine znane so malokomu, ker miroljubni občani niso hoteli neprijetnosti spravljati na dan. Toda vsaka sila do vremena. Neprijetnosti in težkoče, katere so zadrževale prejšnjega g. župana v njihovem poslovanju, so bile že neznosne. Vsem tem neprijetnostim na čelu je bil in je še gospod 1, kateri ne miruje s svojimi zdražbami. Koliko neprijetnosti in sovraštva je napravil med občani. Toda prenašali smo mirno in od sedaj naprej ne bomo več molčali in mu prizanašali, a odslej hočemo vse v javnost spraviti. Kako srečni smo bili za časa županovanja gospoda pokojnega g. Vavkena... kakor hitro pa je on preminil, oglasil se je takoj ta gospod in ustanovil svojo stranko. Mislimo, da bo novi župan dober in pozabil na sovraštvo. Miloš Likar /O ljubljanska banka GORENJC FORMU UPOKOJENCI! Izognite se nevšečnim vrstam, ki jih je v prednovoletnim vzdušju že tako povsod dovolj. Zaradi novoletnih praznikov bo Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja nakazala pokojnino na vaš tekoči račun oz. hranilno knjižico že: DANES, 27.12. 1988 Temeljna banka Gorenjske Kranj 11. stran (mmmćmMGLAs Že nekaj let ob novoletnih dneh postavijo v Kranju »štante«, na katerih je sprehajalcem na voljo pestra ponudba ženskih jop, jaken, plastičnih torbic in tako dalje, v stilu vsakršne krame. Nekaj je častnih izjem, seveda, zaželeno pa bi vendarle bilo, da bi se kvaliteta malce dvignila. Saj nimamo nič proti, če nas takoj pozdravi medica, a pričakovali bi, da bomo kasneje našli tudi kaj za radost otrok. Vsaj kakšne pomaranče, ki gnijejo po skladiščih in jih trgovci za nič na svetu nočejo dati po znižani ceni...- Foto: F. Perdan NARODNOZABAVNE VIZE Ansambel Nika Zajca uspešen na Lojtrci Ansambel Nika Zajca je lani na Lojtrci zmagal s skladbo Jožetu, ta uspeh je potrdil tudi letos avgusta s skladbo Pojdi z mano v gore in videli jih bomo v zaključni oddaji, ki bo v živo decembra. Kraj še ni izbran, televizijski posnetek pa bomo videli kot že nekaj let doslej v silvestrskem programu. Ansambel Nika Zajca sestavljajo: pevka Majda Korošec, kitarist Franc Pestotnik, bas kitarist Miro Medved in harmonikar Niko Zaje. Na klaviaturah igra občasno tudi Tomaž Smole, na posnetkih pa prepeva tudi RTV voditelj Boris Kopitar, ki pa na veselico ne hodi. Takrat zapoje vodja ansambla Niko Zaje sam. Televizijsko oddajo so že posneli in smo jo že videli. Čez poletje so igrali na številnih veselicah, pripravljajo nove posnetke za novo kaseto, jesensko - zimsko sezono pa bodo izkoristili za igranje na ohcetih in na podobnih priložnostih. D. Papler Osemnajst uspešnih projektov Zlata kaseta se je imenovalo 14. delovno srečanje ob zvočni in video predstavitvi novih izdaj Založbe kaset in plošč RTV Ljubljana. Ob tej priložnosti so podelili priznanja osemnajstim najbolj uspešnim prodajnim programom v preteklem letu in sicer pet zlatih plošč, dve zlati kaseti, štiri zlate CD plošče, štiri srebrne plošče in štiri srebrne kasete. Zlato ploščo so prejeli: ansambel Henček za ploščo Lepa mora bit, skupina Agropop za ploščo Za domovino naprej, skupina Don Juan za ploščo Ona sanja Pariz, Marijan Smode za ploščo Zapoj še pesem zame in Stari muzikant ter Sabrina. Zlate kasete so prejeli: Branko Jovanovič za projekt Naj, naj, naj 3, Jaka Šraufciger in Dudek. Zlate CD plošče so dobili štirje projekti: Simfonični orkester RTV Ljubljana, Anton Nanut, Dubravka Tomšič in Štefan Mi-lenković. Srebrne plošče so bile podeljene Big benu za Adijo Špela. Moulin Rouge za Johny je moj, Čudežnim poljem in Asimu Mujčiču za ploščo Ona mora da se vrati. Srebrne kasete pa so dobili: Magnet za kaseto Bodi srečna Julija, Veter za Belo snežinko in kranjska Obvezna smer za kaseto Na veselici. D. Papler Dahnili so da: V Škofji Loki: Ivanka Komaricki in Peter Jesenovec iz Škofje Loke; Helena Kr-melj in Marjan Engelman iz Sv. Duha; Marta Jerman in Bojan Svoljšak iz Škofje Loke; Martina Markelj in Aleš Hajnrihar iz Selc. Čestitamo! PRIJAZEN NASMEH SLOVENIJA, PRIJAZNA DEŽELA NA SONČNI STRANI ALP; NEVEDNO DUŠAN GOBEC Na tretjem proizvodnem tekmovanju turističnih in gostinskih delavcev v Beogradu so gostinske ekipe Kompasa pobrale vsa prva mesta in osvojile zlate in srebrne medalje. Zato, ker so bili do zdaj vedno tako uspešni, nekateri v šali pravijo, da so letos poslali na zvezno tekmovanje samo dve ekipi zato, da bi vsaj tretje mesto osvojila kakšna ekipa »izven« Kompasa... Med dobitniki zlatega odličja je bil tudi vodja kuhinje Kompasovih hotelov v Kranjski gori Dušan Gobec, ki je gostinsko šolo končal pred dvajsetimi leti, od leta 1974 pa vodi kuhinjo v Kompasovih hotelih. »Na zveznem tekmovanju smo morali pripraviti razne menuje, tako turistične, naravne in druge. Dobro nam je šlo od rok, tako da smo z lahkoto osvojili najvišje nagrade. Kuharji vedno pravimo, da je kuhinja srce hotela, kuharji pa marsikje še vedno premalo cenjeni. Pri nas v Kompasu na srečo ni tako, saj se vodilni zavedajo, kaj pomeni gostu dobra hrana,« pravi simpatični Dušan Gobec, ki ga zaradi znanja in bogatih izkušenj njegovi sodelavci izredno cenijo. »V današnjih razmerah, ko kupna moč domačih gostov pada, se pač odločajo za bolj skromne in cenejše jedi. Vendar pa imamo v Kranjski gori v zadnjem času izredno veliko sosednjih avstrijskih in italijanskih gostov. Včasih gredo priznane Kompasove plošče iz kuhinje kar po tekočem traku. Sam mislim, da so Italijani gostje, ki najbolj »znajo jesti« in se preudarno odločajo za vse vrste jedi, medtem ko Avstrijci naročajo le eno, a zato obilno mesno jed. Na splošno pa se tudi v hotelskih kuhinjah vedno bolj odločamo za recepte starih mam: jedi dobivajo boljši okus, z obilo začimbami in nič več ni pustih in enoličnih jedi na krožnikih gostov...« D. S. Minus 10 stopinj... Vseslovenska preventivna prometna akcija, da bi zmanjšali grozeče število prometnih nesreč na naših cestah oziroma število mrtvih, ki jih je letno za domala vse Jezersko, je vsekakor hvalevredna, nujna, koristna. Akcijo so poimenovali Akcija Minus 10 odstotkov, za kolikor naj bi se število mrtvih zmanjšalo. Ne bi razglabljali o tem, kdo je resnični krivec za toliko nesreč na naših nemogočih cestnih kolovozih, pomislek pa vzbuja samo poimenovanje akcije: Minus 10 odstotkov! Zato, ker gre izključno in le za človeška življenja, za mrtve na naših cestah, bi bilo nedvomno veliko lepše, bolj človeško, ko bi akcijo imenovali drugače. Ljudje vendarle niso odstotki! Zato se kar zgroziš, ko dobiš vabilo na sejo, na kateri naj bi v drugi točki dnevnega reda razpravljali o... Akciji minus 10 odsto-tkovIKakšna birokratska brezbrižnost! Vsak suhoparni apel, recimo, Zmanjšajmo število nesreč, mrtvih itd... bi bil sprejemljivejši kot teh Minus 10 odstotkov, ob katerih te - ko se zaveš, da gre vendarle za ljudi - kar zazebe na.minus 10 stopinj... Ukiniti socialni kruh Delegatom vseh treh zborov skupščine občine Jesenice je med drugim sporočeno naslednje: »....osnovne šole, bolnice, vrtci in obrati družbene prehrane so bili s kruhom iz moke tipa 850 oskrbljeni, medtem ko prodaja tega kruha v trgovinah povzroča samo socialni nemir.« , Res je! Ljudje se malodane tepejo za cenejši, ljudski kruh imenovan, kar je poleg socialnega nemira še prava sramota. Le s to razliko, da ta sramota ni narodova, ampak je vsakdanja bitka za socialni kruh naglavni greh naših oblasti. Če dobro premislimo; je narodov ali socialni kruh cinizem brez primere... Male gorenjske vasi DfUlOVka (2) Piše: D. Dolenc Najstarejše najdbe v Špiku Kranj in njegova okolica imata bogata arheološka najdišča. Zavetni robovi rečnih dolin in Prisojni hribi ob vznožju gora so bili že od pradavnine primernejša mesta za selišča. Vse kaže, da le bil to tudi Špik v Drulovki. Tik nad sotesko Zarice je arheo-|og J. Korošec 1. 1956 izkopaval in raziskoval mlajše kamenodobno naselje. Ugotovil je, da je obstajalo v prehodnem eneolit-skem času okoli 1800 let pred ftašim štetjem. Znani so številni Predmeti vsakdanje naselbinske uporabe: prostoročno izdelano Slineno posodje, ki liči na različne oblike loncev, skledic in tipične glinaste zajemalke. Zunanje Površine so mnogokrat barvane ah okrašene z vrezi. Našli so tudi kremenove puščične osti in kamnita kladiva, kar kaže na ^ačir. lova in obrambe. In z malo domišljije si tu zamislimo vasico 2 ilovnatimi hišicami, ki jih veže Protje, ljudi v živalskih kožah, J^i na skalah z lokom v roki čakajo živali, ko prihajajo pod ve-čer pit k vodi... . Najstarejša najdba v Drulovki Je žarni grob z bronasto tulasto sekiro, ki je bila najdena na me-stu, kjer je nekoč stala stara ^latičova bajta, na desni strani železnice. Po obliki, uporabi in gradivu so bili nosilci tega orodja neimenovani prišleki iz mlajše kulture žarnih grobišč, kot piše arheolog Andrej Valič. Okoli drulovške cerkve pa so bili z arheološko sondo ugotovljeni sta-roselski skeletni grobovi v skupinah. Pokopani so bili v smeri sončnega vzhoda in z grobnimi pridatki nesklenjenih bronastih obsenčnih obročkov. Oljenka z zanimivim znakom Zanimiva najdba je tudi mala oljenka, ki jo je prav tako pri Zlatičevi stari bajti, prav tam, kjer je danes nadvoz nad železniško progo, našel Franc Hvasti, Mahačev. Medtem ko sekiro hrani arheološki muzej v Ljubljani, ima oljenko v hrambi Gorenjski muzej v Kranju. Ocenjujejo, da sodi v 1. ali 2. stoletje po Kristusu, posebnost pa je oznaka na njej: sidro, oblikovano v križ, in ribi, ki sta upodobljeni ob straneh križa. Čisto po naključju pa je Francu Hvastiju prišla v roke vizitka nemške psihologinje iz Bonna, ki ima na svoji vizitki prav takšen znak. Domnevajo, da je oljenka prišla v Drulovko od smledniškega gradu, ki naj bi imel v Drulovki svojo pristavo. To bi bil lahko pravi izziv za vnete zgodovinar- Franc Hvasti, Mahačov iz Drulovki- je dal drulovško oljenko naslikati slikarju naive Ažma-nu. Morda bo prav nenavadni znak na njej povedal, od kod je prišla. - Foto: D. Dolenc je: kaj pomeni ta znak, od kod izvira? Naj omenimo še, da so arheološke najdbe našli tudi sedaj, ko so kopali za novo naselje v Drulovki. Raziskovali so ljubljanski arheologi. Marja Boršnikova in Špik Stari Špik je očaral vsakogar, ki je kdaj zašel sem na njegovo skalovje. Enkraten je od tod pogled na Savo, na travnike ob vodi, na Kranj, na planine v ozad- Povsem podoben znak kot na drulovški oljenki je Franc Hvasti odkril na vizitki nemške psihologinje iz Bonna: sidro v obliki križa in ribi ob straneh. ju. Danes na nekdanjih travnikih stoji čistilna naprava za mesto Kranj, Sava je ujeta v zavarovano strugo, Špik sam pa pozi-davajo. Stare romantike, takšne, kot jo je že pred vojno odkrila dr. Marja Boršnik, ko je hodila na obisk k stricu Gustavu Šifrerju, župniku na Bregu ob Savi, danes ni več. Marja pa se je v Špik in njegove skale zaljubila tako, da si je tu postavila leseno hišico, prvo počitniško hišico na tem koncu. Tu je naša znana zgodovinarka književnosti, esejistka in raziskovalka Aškerčevih in Tavčarjevih del ustvarjala. Vsak prost dan je izkoristila, si nadela nahrbtnik in jo mahnila v svoj Špik. Umrla je leta 1982. Za eno noč so njeno žaro prinesli tudi v Špik, da se je še zadnjič poslovila od tega ljubega kraja, pove Mahačev Fran-celj. Pri ljudeh v Drulovki je bila silno priljubljena, posebej zaradi svoje poštenosti. Kadar je komu plačevala za kakšno delo, uslugo, je vedno hotela imeti točne račune. Če ji je zmanjkal dinar, je namesto njega priložila znamko. Njen najbližji sosed je danes v Špiku znani slovenski publicist Taras Kermauner. Sitarji tudi v Drulovki Pa se posvetimo še malo Dru-lovčanom. Prvič sejft od Maha-čove Francke izvecrđla, da so tudi v Drulovki tkali sija. Pred vojno so jih delali pri Janezu, pri Johani in pri Zevniku, ona pa jim jih je ob sobotah popoldne nosila v Stražišče k Čednku, kjer je bila žimarija. Po 25 do 30 sit so vsak teden stkali pri treh hišah. Bila so lepa, večbarvna sita. Dva krojača sta bila včasih v Drulovki, Aleš Snedic, ki je šival za Jazbeca v Kranju, in Mahačev ata, ki je šival konfekcijo za vLjubijano. Po dva pomočnika je imel, vsak teden je narejeno z vlakom "lifral" v Ljubljano. V Žabnico se je hodilo na vlak, kar je bilo le malo bliže kot v Kranj. Drulovka ima še danes neko posebnost: zemljo, ki ima več kot 20 gospodarjev. Kot mi pripovedujejo pri Maha^, je imela drulovška cerkev dofl^ na Joštu. Tičar ie ta dolg plačaljfeato pa je dobil v last zemljišče pori Cajnarjem, okrog 2000 metrov, ki Velika freska Janeza Krstniki na drulovški cerkvi nima kakšne posebne vrednosti, zanimi va pa je zato, ker je baje slikar \ njem upodobil pesnika Simona Jenka. - Foto: D. Dolenc pa ga je dal na voljo vsem vašča-nom. Tu naj bi pasli svojo živino bajtarji, ta svet naj bi uporabljali kmetje za zlaganje gruštov, opeke in podobnega, ko se pripravljajo na gradnjo. "Na gmajni" se reče tod še danes, čeprav ni nobenega drevesa več in mu-larija tu nabija žogo. Pravijo, da je le še en tak primer na Gorenjskem, kjer bi bilo na zemljišču zapisano toliko lastnikov, kot na drulovški "gmajni". Prav tu čez pa bo po najnovejših načrtih pt ljala nova cesta skozi vas. ureja DARINKA SEDE| (mmmmmsiLAs 12. stran Torek, 27. decembra 1988 Se bo leto 1988 še kdaj ponovilo Blišč in beda desetih kolajn Kranj, 24. decembra - Predsednik slovenske telesnokulturne skupnosti Andrej Brvarje v petek pretekli teden v Rogaški Slatini, kjer smo imeli slovenski športni novinarji svoj občni zbor in nato še prireditev, na kateri smo razglasili najboljše sloi'enske športnike v letu 1988, dejal približno takole: nam, slovenskim športnikom, se ni treba bati združene Evrope in njenega športa, mi smo vanj že vključeni, mi smo del njega, kar potrjujejo tudi uspehi v letu 1988. Bolj nas skrbi, je nadaljeval, ali bomo gmotno sposobni zdržati to tekmo, ne pa to, da tega ne bi znali, saj smo letos to dokazali. Športniki majhnega naroda, kakršen slovenski nedvomno je, so na letošnjih zimskih in letnih olimpijskih igrah osvojili deset kolajn, kar je za mnoge nedojemljiv dosežek. Z dveh največjih srečanj športne mladine sveta nam je Matjaž Debelak prinesel dve kolajni, po eno pa Mateja Svet, Primož Vlaga, Miran Tepeš, Matjaž Zupan, Janez Debelak, Jure Zdovc in blejska veslača Sadik Mujkič in Bojan Prešeren. Vse te kolajne imajo veliko blišča, nič manjša pa ni beda, v katero se potaplja slovenski šport oziroma telesna kultura. Nož družbene krize reže družbenim dejavnostim vedno tanjšo rezino preživetja, še posebej krut pa je do telesnokulturnega dinarja. Letošnja sredstva, namenjena tej dejavnosti, so razpolovljena, za prihajajoče leto 1989 pa se ne obetajo boljši časi. Predsednik Zveze telesnokulturnih organizacij Slovenije Ivo Zorčič je v Rogaški Slatini slovenskim športnim novinarjem dobesedno potarnal, da bo tako množično in kakovostno raven slovenskega športa težko zdržati, če bo vedno več društev in klubov pičel denar, ki ga dobijo za dejavnost, moralo dajati za uporabo in vzdrževanje objektov, za dejavnost pa prosjačiti in obirati kljuke bolj ali manj športu naklonjenih posameznikov in podjetij. Vse te žlahtne, letos osvojene olimpijske kolajne, so bile večinoma skovane tudi s pomočjo dobre volje ljudi in organizacij, manj pa na račun ne vem kako velike sistemsko urejene in financirane telesne kulture. Večine teh kolajn ne bi bilo brez vseljudske akcije Podarim dobim, brez trdne volje, odpovedovanja in iznajdljivosti peščice tekmovalcev in funkcionarjev, kot je to primer pri blejskih veslačih. Krepko se motimo, če razmišljamo, da bomo na račun telesni kulturi pretirano zaprtih pip rešili veliko družbenih zadreg. S siromašenjem telesne kulture siromasima naše življenje, jemljemo ljudem razvedrilo, pa ne v banalnem smislu kruha in iger, izničujemo voljo, trud in denar preteklih let, ter si meglimo prihodnost. V negotovost pa postavljamo glavne igralce te drame: športnike. Nihče od njih, ki je karkoli velikega prinesel k naši skupni nacionalni (in seveda tudi svoji) slavi, ne zasluži, da, ko preneha biti športnik, postane družbeno breme in siromak. Omogočimo mu, da bo še naprej ustvarjalno trosil svojo energijo in znanje, ni nujno, da ravno v športu, in da ne bo po slovesu od športne arene in uspehov nenasitnega in krutega občinstva spoznal, da je storil v življenju veliko in odločilno napako, ker je bil športnik. j ^0^e^ Uspešen start naših sankačev Jesenice, 20. decembra — Pred novo sezono naši sankači niso imeli nobene možnosti za treninge na snegu. Prav zaradi tega so še toliko bolj razveseljivi rezultati, ki so jih dosegli na prvem mednarodnem tekmovanju. Predstavniki dveh klubov, Iskre iz Železnikov in Jesenic, so se udeležili letošnje prve tekme za srednjeevropski pokal v Feld am See v Avstriji. Točke so osvojili v štirih kategorijah. Pri mlajših pionirjih je Jeseničan Grega Špendov zasedel 3. mesto, Tinka Tolar iz Železnikov je bila pri članicah 5., Mirko Kli-nar z Jesenic je bil 10., v dvosedih pa sta Jeseničana Janko in Marjan Meglic prav tako zasedla 10. mesto. Tudi ostali tekmovalci iz Železnikov in Jesenic so v konkurenci avstrijskih in italijanskih sankačev dosegli dobre uvrstitve. Ob tem velja omeniti, da so v lanski sezoni prvič organizirali tekme za srednjeevropski pokal s sodelovanjem štirih klubov iz ZRN, Avstrije, Italije in Jugoslavije. Letos so predstavniki kluba iz ZRN odpovedali sodelovanje, tako, da bodo le tri tekme. Naslednja bo 8. januarja v Italiji, finale pa bo 26. februarja v Savskih jamah nad Jesenicami. Sodelovanje na tem tekmovanju je za naše sankače še kako pomembno, kjer si nabirajo mednarodne izkušnje. j j^aDjc Smučarski skoki Osem naših na novoletni turneji Planica, 25. decembra — Ker 120 meterska skakalnica v Planici v soboto še ni bila dobro pripravljena na skoke, so se člani pomerili na 90-meterski za pokal Cockte. Ta tekma je bila hkrati tudi pregled naših najboljših skakalcev za odhod na novoletno turnejo. Na letošnji novoletni turneji bo nastopilo osem skakalcev Jugoslavije. Danes v torek so na pot odšli: Matjaž in Janez Debelak in Primož Ulaga iz SSK Elektrotehna Ilirija, Matjaž Zupan, Janez Štirn oba SSK Iskra delta Triglav, Miran Tepeš SSK Dolomiti, Raj ko Lotrič Partizan Žirovnica, Primož Kopač iz SSK Žiri./Kot je pokazala sobotna tekma na srednji skakalnici v Planici,so vsi naši dobro pripravljeni za Intersport turnejo, ki se začne v petek v Oberstdor-fu. Nato bodo nadaljevali v Garmischu, Kiitzbuhlu in Bischshofnu, kjer je zaključek štirih tekem Intersport turneje. Rezultati — 1. M. Debelak 206,6 (88-85), 2. Ulaga (oba Elektrotehna Ilirija) 195,9 (83-83), 3. Tepeš (Dolomiti) 191,3 (82-81), 4. Lotrič (Partizan Žirovnica) 190,6 (81-81, 5.Štirn(ID Triglav) 189,8 (80-83), 6. P. Kopač (Alpina) 180,2 (79-81), 7. Zupan 178,3 (76-82), 8. Dolar (oba ID Triglav) 167,7 (76-74). D Humer Tudi Akademac prekratek za zmago v Kranju Kranj, 26. decembra — Druga zvezna ženska rokometna liga Kranj Duplje : Akademac 22 :18 (10 :8), dvorana na Planini, gledalcev 400, sodnika Nemec (Daruvar), Turković (Bjelovar). Kranj Duplje — Lenič, Orehek 6, Valant, Jurajevič, Bajrovič 2, Kastelic 3, Zontar 7,j^ruc, Mežek, Gradišar 3, Karničar, Sonc. Po boljši igri so rokometašice Duplje dobro odigrale zadnje jesensko kolo. Goste Kikinde so spoznale, da se v Kranju ne da zmagati. Prvenstvo so bo nadeljevalo 7. februarja. KOŠARKA — V prvi B ženski košarkarski ligi je Sava Com-merce gostovala v Splitu pri Lavčeviču. Domačinke so bile boljše in premagale Savčanke. Najboljši par pri Kranjčankah je bil Merlak 21 točk in Horvatova 13. Izid — Lavćević : Sava Commer-ce 100 : 71 (48 : 27). V naslčednjem kolu 7.januarja bodo Savčanke doma gostile Bosno. V ženski republiški ligi so Jeseničanke v gosteh izgubile s Slovanom, Oldaja iz Škofje loke pa je bila doma boljša v igri s Cometom, Kladivar iz Žirov pa je bil boljši v pomurju. To je druga zmaga Kladivar j a. Izidi - Slovan: Jesenice 69:65 (40:28), Odeja :Comet 74 : 54 (18 :19), Pomurje : Kladivar 60 : 62 (29 : 44). HOKEJ — V prvi zvezni ligi je Jesenice doživel poraz v Zagrebu, Kompas Olimpija je bila boljša v Beogradu s partizanom, Vojvodina pa je doma premagala Crveno zvezdo . Izidi — Medveščak Gortan 9 :6 (4 :1, 4 :1, 1:4), Partizan : Olimpija 2 : (0 : 3, 0 :11,2 :4), Vojvodiina : Crvena zvezda 6 : 0 (3 : 0, 1 : 0, 2 : 0). D revi ob 18. uri na Jesenicah gostuje Partizan. D. Humer V Rogaški Slatini v petek razglasili najboljše športnike in ekipe Slovenije Matjaž Debelak, Mateja Svet, smučarska skakalna ekipa in HK Jesenice najboljši Rogaška Slatina, 23. decembra — Slovesno in prisrčno je bilo v petek zvečer v telovadnici osnovne šole v Ratanski vasi. Nova šola in nad petsto ljubiteljev športa so ustvarili pravo praznično razpoloženje. Zahvala gre športnim delavcem šmarske občine, ki so vlogo gostitelja izpeljali z veliko mero okusa in organizacijske sposobnosti. Najboljša športnik in športnica za leto 1988 sta smučarski skakalec Matjaž Debelak in Mateja Svet, športnik desetletja je Bojan Križaj, najboljši zamejski športnik Samo Kokoro-vec, kotalkar iz SD Polet iz Opčin, nosilec bronaste članske kolajne s svetovnega prvenstva, med ekipami individualnih športov je reprezentanca smučarskih skakalcev, v športnih igrah pa člansko moštvo hokejskega kluba Jesenice. Slovenski športni novinarji, letos triinsedemdeset, so v tradicionalni anketi ocenili dosežke slovenskih športnikov za leto 1988. Svečana razglasitev je bila v petek zvečer v telovadnici nove osnovne šole v Ratanski vasi. Polna telovadnica in vsi najboljši predstavniki slovenskega športa so na odru v pogovoru z novinarji še enkrat obudili spomine na izredno plodno leto in dosežke na olimpijskih igrah ter svetovnih prvenstvih. V imenu občine Šmarje pri Jelšah krajevne skupnosti ter družbenopolitičnih dejavnikov je prireditev s pozdravnim govorom odprl Franc Mlakar, direktor Korsa, glavni pokrovitelj slo- Člani Društva športnih novinarjev Slovenije so imeli v hotelu Donat redno skupščino društva. Udeležila sta se jo tudi predsednik TKS Slovenije Andrej Brvar in predsednik ZTKO Slovenije Ivo Zorčič. Uspešno delo je vsem zaželel predsednik OK SZDL Šmarje pri Jelšah Rudi Filej. Po plodni skupščini je predsednika Staneta Trbovca, športnega novinarja Dela, zamenjal na tem položaju športni novinar Večera Maribor Borivoj Ferš, podpredsednika pa sta Stane Trbovc in Branko Vekić (Sportske novosti). Sekretar je ostal Damjan Križnik. Po končani skupščini so si športni novinarji ogledali Steklarno Boris Kidrič. Bili pa so gostje Zdravilišča Rogaška Slatina. Pokrovitelji celotne prireditve so bili še Steklarna Boris Kidrič, Zdravilišče Rogaška Slatina, Kors, Hram, Steklarska šola, Atomske toplice Podčetrtek, Ingrad Rogaška Slatina, Mera, Mizarstvo, Ljubljanska banka. Slavljencem in športnim novinarjem je popoldne priredil sprejem Veljko Kolar, predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah. V imenu organizatorjev je pokroviteljem prireditve in gostom je zaželel dobrodošlico in veliko športnih uspehov v letu 1989. D. H. Najboljši slovenski športniki s priznanji slovenskih športnih novinarjev. Od leve proti desni: Urbane, Jelene, Karo, Daneu, Matjaž Debelak in Mateja Svet. vesnosti. Vrstili so se zanimivi pogovori športnih novinarjev z letošnjimi izbranci, nastopi pevskega zbora Zdravilišče Rogaška Slatina ter godbe na pihala Steklarne Boris Kidrič. Prijeten večer s slovenskimi vrhunskimi športniki in športnicami se je iztekel s skupno večerjo, med katero so si nazdravili k letošnjim športnim dosežkom in si zaželeli srečno novo leto 1989. Letošnji izbor športnika Slovenije je bil težaven, saj so mnogi v olimpijskem letu dosegli izjemne uspehe. Med moškimi je športnik Slovenije, nosilec dveh medalj iz Calgarvja Matjaž Debelak. Matjaž Debelak je v anketi le za štiri točke premagal tovariša iz srebrne reprezentance in nosilca srebrnega odličja s svetovnega prvenstva v poletih in tretjega v skupnem seštevku svetovnega pokala v smučarskih skokih Primoža Ulago. Žal Primoža ni bilo iz neznanih razlogov na podelitev v Rogaško. Lažji izbor je bil pri ženskah. Tu ni bilo bojazni, da ne bi bila slovenska športnica leta Mateja Svet. Še v petek dopoldne je bila na paralelnem slalomu v Bergamu v Italiji. A usedla se je v avto, pritisnila na pedala in se udeležila svečanosti. Med ekipami individualnih športov je bila prva ekipa smučarskih skakalcev. Srebro na zimski olimpiadi so za Jugoslavijo priskakali Matjaž Kegljača Celjanka Marika Nagy Kardinar in svetovni prvak Boris Urbane. Debelak, Matjaž Zupan, Miran Tepeš in Primož Ulaga. V športnih igrah so športni novinarji Slovenije za najboljšo ekipo pro- Matjaž Zupan. glasili triidvajsetega državnega prvaka hokejiste Jesenic. Športnik desetletja je Bojan Križaj, najboljši športnik iz zamejstva pa Samo Kokorovec iz ŠD Polet iz Opčin, ki je nosilec bronaste kolajne za člane s svetovnega prvenstva v kotalkanju. • Športniki Slovenije za leto 1988: 1. Matjaž Debelak 282 glasov, 2. Primož Ulaga 278, 3. Boris Urbane 207, 4. Miran Tepeš 70, 5.Rajmond Debevc 58,...7. Grega Grilc 28, 8. Tomo Česen 8, 13. Grega Benedik 7: • Športnice: 1. Mateja Svet 365, 2. Polona Dornik 205, 3. Marika Nagy Kardinar 160, 4. Stoj-na Vangelovska 91, 5. Jožica Soško 84,...H. Mojca Dežman 23,11. Barbara Mule j 4; •Tiskovna služba: 1. Planica 15, 2. Zlata lisica 14, 3. Bohinj 8, 4. Vitranc 6, 5. Rally Titovo Velenje 1; • Ekipe — individualni športi: 1. YU skakalna reprezentanca 181, 2. YU dvojec brez krmarja 159, 3. Janez Jeglič-Silvo Karo 38, 4. YU dvojec s krmarjem 27, 5. Rijavec-Škoberne 10: • Športne igre: 1. HK Jesenice 102, 2. KK Smelt Olimpija 91, 3. KK Iskra Delta Jezica 88, 4- OK Paloma Branik 46, 5. RK Be-linka Olimpija 35. D. Humer Foto: G. Šinik Judo Triglav tretji Kranj, 23. decembra - Po drugem krogu tekmovanj v slovenskem prvenstvu v judu poteka v glavnem vse po napovedih. Neporažen je samo še Železničar iz Maribora. Tekmovanje je organizirano po turnirskem sistemu, kar pomeni, da so v vsakem krogu štirje turnirji s po tremi udeleženci. V drugem so bili turnirji na Ptuju, v Mariboru, Kranju in Slovenski Bistrici. Na kranjskem turnirju so razen domačega Triglava nastopili še judoisti Slovenj Gradca in Golovca iz Celja. Kranjski Triglav, ki je na prvem turnirju v Murski Soboti dokaj nepričakovano izgubil en dvoboj, tokrat ni dovolil presenečenja, čeprav so se še posebej Slovenjgradčani Triglavu dobro upirali. Izid je bil 8 : 6 za Triglav, medtem ko je bil Golovec poražen z 10 : 4. Kranjski Triglav je kot edini gorenjski predstavnik v republiški judo ligi na tretjem mestu s 6 točkami, kolikor jih ima tudi drugouvrš-čena Drava. Vodi pa Železničar z osmimi točkami, kar pomeni, da je na dveh turnirjih dobil vse dvoboje. Kranjski Triglav tako ostaja še naprej kandidat za vrh in za uvrstitev v višje tekmovanje. Naslednje tretje kolo bo na sporedu 21. januarja. Triglav tekmuje v Ljubljani skupaj z Gorišnico, ki je na šestem mestu s štirimi točkami, in Šiško, ki je zadnja brez točke. J. K. Vabi Kum, zasavski Triglav Kranj, 23. decembra - Planinsko društvo Kranj začenja takoj po Novem letu z novo serijo planinskih izletov. V ponedeljek, 2. januarja, je načrtovan izlet na Kum ali zasavski Triglav, kot tej gori radi pravijo planinci. Odhod iz Kranja bo z vlakom ob 5.44 do Trbovelj, od koder bo skupno od štir do pet ur hoje. Oprema, obutev in obleka naj bodo vremenu primerni. Priporočljive so smučarske palice. Na vrhu bo mogoče dobiti čaj. Planinci se bodo vračali iz Trbovelj z vlakom opoldne ali ob 14. uri. Izlet bo vodil Igor Kloar. Predhodne prijave niso potrebne. J. K. Priznanja najboljšim športnikom Radovljica, 23. decembra - Radovljiška občinska skupščina in telesnokulturna skupnost Radovljica prirejata tudi letos tradicionalno srečanje najboljših športnikov. Letošnje bo danes, 27. decembra, ob 18. uri v Izobraževalnem centru Združenih cestnih podjetij Slovenije. Na svečanosti bodo podelili priznanja najboljšim športnikom v radovljiški občini v letu 1988 in Bloudkove značke telesnokulturnim delavcem. J. K. Rokomet se je udomačil v Škofji Loki - V četrtek zvečer so se seda* nji in nekdanji igralci in člani ter prijatelji rokometa v Škofji Loki zbrali na slovesnosti v škofjeloški vojašnici na proslavitvi 30 letnice rokometa v Škofji Loki, od koder je tudi naša fotografija. Leta 1958 so začeli v Škofji Loki igrati rokomet. Leto 1964 je druga prelomnica, ko se je škofjeloški rokomet pojavil v gorenjski ligi, sezona 1971 - 72 tretja, ko škofjeloški rokometaši pod imenom Šešir zmagajo v gorenjski ligi in se uvrstijo v ljubljansko consko ligo, čez dve leti pa se uvrstijo v republiško rokometno ligo. V njej pod imenom Jelovica v sezoni 1975 - 76 zmagajo, kar je bila prvovrstna senzacija. Potem igrajo Ločani štiri sezone v drugi zvezni rokometni ligi, iz nje izpadejo, vendar so leta 1981 v republiški ligi drugi, kar jih popelje v medrepubliško ligo. Tu igrajo tri sezone, potem pa se je začela pot navzdol. Izpadejo iz slovenske lige in se pod imenom Termopol uvrstijo v drugo slovensko ligo. To so bila leta krize, ki se pozna še danes. Termopol je spet v slovenski ligi (po jesenskem delu je deseti), vendar je njegov cilj ponovna uvrstitev med najboljša slovenska rokometna moštva. Rokomet se je v Škofji Loki udomačil, igrajo ga pd šolah, kar je pomembna osnova za ponovni kakovostni vzpon te igre., J. K., slika F. Perdan Novoletni košarkarski turnir za starejše pionirje Cibona zmagala za koš Kranj, 25. decembra —Košarkarski klub Triglav iz Kranja je v soboto organiziral novoletni košarkarski turnir za starejše pionirje. Za zmagovalce so se potegovale ekipe Cibone iz Zagreba, Smelt Olimpija iz Ljubljane, Zagorje in domači Triglav. Vse štiri ekipe so pokazale dobro košarkarsko znanje. Za naslov najboljšega so se borili Ljubljančani in Zagrebčani. Po obojestranski dobri igri so le za koš razlike zmagali Zagrebčani. V tekmi za tretje mesto pa so bili boljši domačini, ki so premagali Zagorjane. Izidi — p red tekmovanje — Triglav: Smelt Olimpija 59:62 (32 : 38), Zagorje : Cibona 59 : 62 (23 : 38), finale za prvo mesto — Cibona : Smelt Olimpija 69 :68 (37 : 37), za tretje mesto —Triglav : Zagorje 76 : 35 (43 :17). Vrstni red — 1. Cibona, 2. Smelt Olimpija, 3. Triglav, 4. Zagorje. D. H. Torek, 27. decembra 1988 / KRONIKA 13. STRAN (^MSK^SIEnCHLAS Prednovoletna slika: gneča na mejnih prehodih, divjanje (naših zdomoev) po cestah, priložnosti za tihotapljenje, priprave za silvestrsko pokanje... Dejavnost, ki jo je poznal že Krpan, še ne bo izumrla Kranj, 23. decembra - Kdorkoli se je minuli konec tedna vozil po glavni gorenjski prometni "žili", od Rateč proti Kranju ali obratno, je lahko sam opazoval in kritično presojal prometna dogajanja na cesti. Čeprav je nesporno, da božični ali vsaj novoletni prazniki vsem našim zdomcem veliko pomenijo in da si želijo čimprej k domačim, to ni opravičilo za njihovo precej divjo in drzno vožnjo, za prehitevanje celih kolon vozil čez polno črto, za izsiljevanja prednosti, vztrajanje na cesti in za volanom kljub utrujenosti ali pomanjkanju spanca... Prav prehitevanje na spolzki cesti med Podtaborom in Ljubljano pred mostom čez Rupovščico je povzročilo hudo prometno nesrečo, ki jo je zakrivil naš zdomec iz Frankfurta. Želja, da bi bil čimprej v rodnem Beogradu, se mu ni uresničila. Sopotnica, ki je padla iz avtomobila, je umrla, voznik se je ranil in je na zdravljenju v ljubljanskem Kliničnem centru. Seveda pa to ni bila edi- na nesreča, v katero se je v teh dneh zapletel kdo od naših zdomcev. Ko smo se v petek dopoldne mudili na mejnem prehodu Ljubelj, ki je od vseh šestih na območju Uprave za notranje zadeve Kranj najbolj prometen (od januarja do konca novembra je zabeležil že šest milijonov prehodov ali pol milijona več kot lani v vsem letu), smo lahko spoznali, da je delo Zgodbe z meje V tovornjaku 15 televizorjev, 13 videorekorderjev... 35-letni Janez Urbančič in štiri leta mlajši Tonček Butkovič, oba iz Ljubljane, sta 7. decembra letos v Miinchnu naložila "službeni " tovornjak, last delovne organizacije Integral, v kateri sta tudi zaposlena, z večjo količino tehničnih predmetov - vse kajpak z namenom, da bi jih pretihotapila čez mejo in pri nas prodala po višji ceni. Na ljubeljski mejni prehod sta prispela dva dni kasneje, a ker nista mogla urediti carinskih formalnosti, je Butkovič odpotoval domov, Urbančič pa poskušal naslednji dan prepeljati blago čez mejo. To bi mu tudi uspelo, če ne bi cariniki ugotovili, da se v kesonu tovornjaka, ki je bil zavarovan s carinsko plombo, skriva pravo malo bogastvo - petnajst barvnih televizorjev, trinajst videorekorderjev, osem radiokasetofonov, pet avtomobilskih zvočnikov, dvoje električne orgle in dva tisoč plinskih vžigalnikov, vse skupaj vredno 45 milijonov dinarjev. Podobna usoda je doletela tudi Francija Kunovarja, prav tako iz Ljubljane, ki je poskušal na enak način kot Inte-gralova voznika, v tovornjaku, "za-plombiranem" s plombo zahodnonem-ških carinskih organov, prepeljati prek mejnega prehoda devet videoplavjer-jev, tri videorekorderje, barvni televizor in petarde - vse skupaj vredno 5820 mark. Predmete je nameraval prodati na bolšjem trgu v Ljubljani. Tihotapili naboje za pištole Ko so miličniki na Ljubelju šestega decembra letos prejeli sporočilo z bližnje graničarske karavle, da je nekdo iz osebnega avtomobila koprske registracije odvrgel na parkirišče v bližini karavle vrečo z dvajsetimi pištolskimi naboji in da se je vozilo potem odpeljalo proti državni meji, so v mejnih službah postali še posebej pozorni. Že dobro uro zatem so pri osebnem pregledu voznika in sopotnic ter v avtomobilu našli skupno 850 pištolskih nabojev, proti večeru, ko se je na mejni prehod pripeljal z avtom še njihov sorodnik, pa še 2743 nabojev. Vse strelivo so jim zasegli. Denar zakockal, nato pa obdolžil carinike Zgodba, ki si jo je izmislil 24-letni mladenič iz Bosne, je še posebej zanimiva. Teta, ki živi in dela v Švici, mu je izročila tri tisoč frankov, da bi ji za ta denar nakupil gradbeni material za hišo, ki jo gradi v domačem kraju. Mladenič je ves ta denar zakockal v Banja Luki in ker ni vedel, kako bi svoje ravnanje opravičil pred teto, si je izmislil "svojo zgodbo". Na Jesenicah je prijavil miličnikom, da mu je eden od carinikov pri pregledu vzel ves denar. Ko so mu jih "postrojili", ni nikogar prepoznal, nazadnje pa je priznal, da si je v stiski vse skupaj izmislil. Tudi to pa ga bo nekaj stalo, saj so ga že ovadili tožilstvu zaradi lažne ovadbe. miličnikov in carinikov razmeroma težko. To je delo na prostem, v prahu in med izpušnimi plini, z vonjavami po bencinskih hlapih in olju, delo z ljudmi, številnimi potniki, ki imajo za vsak nezakoniti prenos blaga prek meje "svojo zgodbo", na desetine in stotine izgovorov, delo, ki od zaposlenih zahteva doslednost, načelnost, spoštovanje predpisov, poštenost... Ko je v petek ena od potnic (dobronamerno ali s kakimi drugimi nameni) ponujala cariniku sicer skromno novoletno darilo, ga je le-ta odločno odklonil in tako kot drugim pregledal notranjost avtomobila in vse, kar je bilo naloženo na prikolici. Zdi se, da je bil v tem primeru še celo bolj temeljit. Na mejnem prehodu imajo opravka z dvema vrstama potnikov. V prvo sodijo ljudje, ki vozijo prek meje polne vreče živil -od banan in čokolade do kave, vse kajpak le za lastne potrebe, v drugo pa tisti, ki skušajo zase ali za preprodajanje in dodatni zaslužek prepeljati čez mejo vrednejše predmete (radio, videorekorderje, televizorje, zvočnike...) ali večje količine kave. Med tihotapci je precej brezposelnih ali ljudi s skromnimi zaslužki, zato so tudi njihovi izgovori za nezakonita ravnanja po svoje razumljivi in drug drugemu podobni - od nečesa moramo živeti, še zmeraj pa je bolje tihotapiti kot krasti... Kot kaže, dejavnost, ki jo poznamo že iz časov Martina Krpana, še ne bo tako kmalu izumrla, tudi zato ne, ker je kava na drugi strani meje dvakrat cenejša kot pri nas, ker so za blago visoke uvozne dajatve, ker je v tujini mogoče kupiti marsikaj, kar pri nas ni mogoče... C. Zaplotnik Vasovalcu so jo zagodli Kranjčanu, ki se hodi ženit v Loko, so jo domačini ondan pošteno zagodli. Ko se je v jutranjem mraku vračal od dekleta, so bile vse štiri avtomobilske gume izpraznjene. Namesto da bi dogodek sprejel s humorjem, ga je z ogorčenjem in temu primemo tudi ravnal. Javil je milici, tam pa so obljubili, da bodo krivce poiskali. Kdo ima kaj s Halilo Postavna Halila iz Frankove-ga naselja je vnela nekaj moških src, njenemu možu pa to ni bilo preveč pogodu. Zadnjič sta par obiskala dva od ženinih ča- NA SONČNI STRANI AL? "Kinč nebeški": hrup in plini Bled, 23. decembra - V času, ko so na blejskih cestah prevladovali še vozovi in so bili avtomobili bolj redki, je bilo pravzaprav vseeno, kje je potekal promet - le nekaj metrov proč od hotelskega okna ali sto, dvesto metrov. Danes je, vsaj na Bledu, to zelo pomembno - ne le za počutje gostov, temveč tudi za prodajo prenočitvenih zmogljivosti in za zaslužek. Za hotel Toplice, ki stoji tik ob cesti za Bohinj, je že dolgo znano, da veliko lažje zapolni sobe na jezerski strani in precej težje na tisti, odkoder je pogled samo na cesto in promet. Prekomerni hrup prizadene razen hotela Toplice še Krim, Lovec, delno Kompas, Trst, Jadran, Svobodo... Sicer pa ni problematičen le hrup, ampak tudi koncentracija plina ogljikov monoksid. Strokovnjaki SCT Ljubljana - tozd Projekt, ki so izdelali prometno študijo Bleda, so namreč izračunali, da bi ob sedanji prometni ureditvi prišlo v glavni gneči na cesti že leta 2007 do prekoračitve dovoljene koncentracije ogljikovega monoksida na območju Ljubljanske ceste na odseku od Gregorčičeve do Cankarjeve ulice in da bi bila pri tem prizadeta predvsem prva vrsta hiš in med drugim tudi hotela Krim in Lovec. Ker je sedanja prometna ureditev že resna ovira za nadaljnji razvoj kraja in turizma in je tudi sicer ekološko slaba (vpliv prometa na jezero), so kajpak upravičena razmišljanja o južni in severni obvoznici ter o drugih prometnih rešitvah. Žal se ne zatika le pri denarju, temveč tudi pri postopkih. "Blejska vlada v senci" je namreč kar dosti vplivna! C. Z. stilcv in se vpričo gostitelja hvalila, komu je ženska bolj naklonjena. Soprog dvogovora ni dolgo poslušal, vmešal se je s pestjo, nato pa so v tem duhu nadaljevali dialog do prihoda mož postave. Neznanec mu jih je naložil Igorja je minila volja do plesa v kranjskem Delavskem domu, kajti od tam pomni neprijeten pripetljaj. Neznanec gaje izzval k pretepu, nato pa mu jih je dodobra naložil. Kaj je hotel pretepeni mladec, zatožil je napadalca miličnikom, vendar ga v gneči plešočih niso uspeli izslediti. Skupili sojo žena in otroci Možakar sicer trdi; da se nerad vmešava v dejanja in neha-nja mlajše generacije, ki živi z njim, a zadnjič je moral vskočiti. Njegov zet je namreč pretepal vso družino. Ker tast nasilja ni mogel gledati, je pozval milico, naj nasilneža ukroti. Bonton mu je španska vas Jeseničan Ivica ni ravno nadarjen, kar zadeva ravnanje z ženskami. Oni dan ga je obiskala ženska, da bi zgladila spor glede prodaje deviz, pa jo je z brco in zmerljivkami pospremil iz stanovanja. Že res, da je vstopila brez dovoljenja in tudi ona prav nevzgojeno jezikala, toda z nežnim spolom je treba bolj taktno. Ušel roki zakona V enem od blokov na Jesenicah se je nedavno tega vnel pretep med dvema prerazgretima mladeničema. Ko so na željo stanovalcev, ki jih je motil ne- znanski hrup, prišli miličniki, je bilo že prepozno. Nabrita mladca sta zavohala nevarnost in jo popihala pred roko pravice. Milijarderji Na vprašanje, koliko nas stanejo prometne nesreče v vseh svojih razsežnostih (od zvite avtomobilske pločevine do bolniškega staleža, zdravljenja, invalidnosti, smrti...), ni mogoče dobiti konkretnega odgovora: toliko in toliko. Tudi zato ne, ker je vrednost človeškega življenja tako težko izraziti v številkah in ker pri nas za zdaj še ni resnejše analize o tem, kolikšno je razmerje med sredstvi, ki jih vlagamo v preprečevanje nesreč (v preventivno dejavnost), in škodo, ki nastaja ob nesrečah. Do podatkov, koliko odškodnine izplačajo zavarovalnice za zvito pločevino, je še nekako mogoče priti, vsi ostali podatki pa so bolj ali manj zaviti v meglo, skrivnostni, nepopolni ali domala neuporabni za javnost. Namesto z natančnimi podatki si lahko pomagami le z bolj ali manj subjektivno obarvanimi ocenami (ki se medsebojno precej razlikujejo) ter s posameznimi drobci iz obsežnega mozaika izdatkov - povedano drugače: s konkretnimi računi. In prav ti nam lahko dajo misliti, da se kot reveži obnašamo po milijardersko. V razmislek dajemo le tale podatek: samo zdravljenje voznika, ki si je v hudi prometni nesreči poškodoval glavo in je en teden ležal na intenzivnem oddelku specialistične klinike (pomoč pa je bila nazadnje zaman), je stalo petdeset milijonov dinarjev (pet "starih" milijard). Seveda to ni bil edini izdatek, kije nastal ob nesreči. Zelo zanimiva je tudi izkušnja cerkljanske postaje milice, ki beleži letos izjemno dobre prometno-varnostne rezultate (lani osem mrtvih, letos do 20. decembra le enega, lani 46 hujših prometnih nesreč, letos le 29). In kakšna je ta izkušnja? Čeprav so tudi s kaznovanjem precej pripomogli k izboljšanju prometne varnosti, pa je skupni letni znesek kazni še vedno precej manjši od škode, ki, denimo, nastane ob enem hujšem trčenju vozil na brniški cesti. Z novim letom se bo začela vseslovenska akcija za izboljšanje prometne varnosti, akcija "minus deset", s katero naj bi že prihodnje leto zmanjšali število prometnih nesreč za deset odstotkov. Morda ne bi bilo narobe, če bi v okviru te akcije tudi izračunali, kaj pomeni zmanjšanje za družbeno skupnost in koliko denarja bi privarčevali, če bi zastavljene cilje tudi dosegli. C. Zaplotnik Življenje na veliki nogi Radovljica, 23. decembra - V radovljiški enoti Temeljnega sodišča Kranj so v petek obsodili 24-letnega Junija Učakarja, zasebnega ključavničarja s Ptuja, na dve leti in pol zapora, ker je še med preskusno dobo, med 27. majem in 7. junijem letos, ogoljufal gostilničarje in družbene gostinsko-turistične organizacije v Mariboru, na Bledu, Jesenicah, v Lescah, Žirovnici in Bohinju za skupno 3,9 milijona dinarjev. Sodba še ni pravnomočna. Učakar je novembra lani odprl na Ptuju ključavničarsko obrt, vendar si je očitno to delo predstavljal preveč enostavno in lahkomiselno. Do 7. junija letos, ko je moral zaradi goljufij v pripor, je opravil le eno delo v vrednosti 360 tisoč dinarjev, štirih poslov (treh za mariborski Staninvest in enega za Unitehno Trebnje) pa se sploh ni lotil. Letos maja mu je poskušal prijatelj, ki je tudi obrtnik, zagotoviti delo v jeseniški Železarni. Učakar je v Globtourjevi poslovalnici v Mariboru najel za en teden osebni avtomobil, s katerim so se on, prijatelj in še dva odpeljali na Gorenjsko. Čeprav so jim v Železarni dovolj odločno povedali, da za Učakarja ni posla, se niso pustili odgnati, ampak so "čas upanja" izrabili za življenje na veliki nogi. Učakar je kot za stavo plačeval gostinske in hotelske storitve z naročilnicami, ožigosanimi in podpisanimi s svojim imenom, nekaj pa jih je dal tudi prijateljem, da so plačevali v njegovem imenu. Vse bi se kajpak tudi za Učakarja končalo dobro, če bi na žiro računu imel kaj denarja in če ne bi izdajal naročilnic brez kritja. Ker pa denarja ni bilo, je storil kaznivo dejanje, za katero je zagrožena kazen od enega do deset let zapora. Tričlanski senat radovljiške enote Temeljnega sodišča Kranj ga "je v petek obsodil na dve leti in pol zapora, pri čemer je upošteval, da je bil Učakar letos januarja na ptujskem sodišču že obsojen pogojno in da je novo kaznivo dejanje storil še v času preskusne dobe. Vsem, ki jih je ogoljufal, bo moral povrniti škodo z zakonitimi obrestmi vred, sodišču pa plačati izdatke kazenskega postopka, ki tudi niso majhni. Sopotnica umrla v silovitem trčenju Zaneslo jo je pri prehitevanju Podtabor, 20. decembra - Med vožnjo od Kranja proti Podtabo-ru se je ponesrečila 26-letna voznica osebnega avtomobila Zdenka Pesjak iz Kranja. Ko je pod vrhom bistriškega klanca prehitevala in je preveč sunkovito zavila nazaj na svoj vozni pas, je njen avto zaneslo na nasprotno stran ceste. Ravno tedaj pa je nasproti pripeljal Dušan Vučko, ;tar 24 let, iz Bohinjske Bistrice in z avtom bočno trčil v vozilo Pesjakove. Slednja je bila v nesreči hudo ranjena in so jo odpeljali v jeseniško bolnišnico, Vučko in njegov sopotnik Zlato Jen-strle, star 22 let, iz Bohinjske Bistrice pa sta utrpela lažje rane. Usodno prehitevanje Studeno, 24. decembra - Brezglava hitrost pri prehitevanju je bila usodna za 18-letnega Tomaža Hafnerja iz Škofje Loke, sopotnika v osebnem avtomobilu, ki ga je iz Češnjice proti Škofji Loki zjutraj okoli pol pete vozil njegov vrstnik Janez Trdina, prav tako iz Škofje Loke. Zaradi velike hitrosti mladi voznik, ki je imel šele pet mesecev vozniških izkušenj, ni mogel varno izpeljati prehitevanja. Zapeljal je s ceste na bankino, trčil v odbojno ograjo in drsel ob njej, nato pa je avto dvignilo v zrak, vrglo na rob odbojne ograje in na cesto, koder je potem drselo po strehi. Poleg Trdine in Hafnerja (ta je v nesreči umrl) je bil v vozilu ranjen še 18-letni Jaka Šturm, tudi iz Škofje Loke. Kranj, 22. decembra - Na hitri cesti Naklo - Ljubljana, na odseku pri Rupi, se je pripetila huda prometna nesreča, v kateri je umrla 48-letna Branislava Zon-ta, Beograjčanka na začasnem delu v ZRN. Za volanom forda escorta nemške registracije je bil 25-letni Branislav Zonta, ki je pri Rupi nenadoma zapeljal iz kolone vozil, da bi prehiteval. Ker pa levi pas ni bil prost v za- Prehitro po ledenih kolesnicah Gorice, 25. decembra - Zjutraj se je na lokalni cesti Trstenik -Gorice ponesrečil Alojz Zupan, star 39 let, iz Goric. V nepreglednem desnem ovinku v Goricah voznik ni dovolj zmanjšal hitrosti, zato je avto zaneslo z zalede-nele ceste, da je trčil v betonski steber. Zupana so hudo ranjenega odpeljali v jeseniško bolnišnico. dostni razucuji, je sunkoma zavil nazaj. Pri tem pa ga je zaneslo v levo, ravno ko se je nasproti bližal kombi, ki ga je vozil 37-letni Milan Merše iz Kranja. Slednji je zaviral, toda nesreče ni mogel preprečiti. V silovitem trčenju je osebni avto vrglo v zrak in prek odbojne ograje na travnik. Sopotnica, ki je padla iz avtomobila, je umrla pred prihodom zdravnika. D. Ž. Trčil v tri parkirane avtomobile Gorenja vas - 22-letni Iztok Dolenc iz Srednje vasi pri Poljanah je zaradi utrujenosti menda zadremal za volanom, ko se je peljal iz Poljan proti Gorenji vasi. Z avtom je zapeljal s ceste na travnik, nato pa pred obratom Gidor trčil v tri parkirane avtomobile zapored in na njih napravil za 33 milijonov škode. D. Ž. ureja CVETO ZAPLOTNIK ^5SSSdf©ffin01-AS 14. STRAN PRAZNIČNE ČESTITKE Torek, 27. decembra 1988 LJUBLJANA KARTONAŽNA TOVARNA n.sol.o. TOZD JEPLAST, KAMNA GORICA n.sub.o. želi vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem srečno in uspešno novo leto 1989 Obrtno podjetje Tržič, p.o. Telefon 50-774, 50-765, 50-760 Mizarstvo, zidarstvo, tesarstvo, steklarstvo, slikarstvo, pleskarstvo, črkoslikarstvo, polaganje vseh vrst podov, izdelovanje lesne galanterije Bralcem Gorenjskega glasa in poslovnim prijateljem želimo zdravo in uspešno novo leto 1989 in se še vnaprej priporočamo s svojimi storitvami! ZCP CESTNO PODJETJE KRANJ n.sub.o. Kranj, Jezerska cesta 20, tel.:064/26-861 TELEX 37720 CP KRN YU TOZD VZDRŽEVANJE IN VARSTVO CEST TOZD GRADNJE DSSS DO Upravljamo, vzdržujemo, rekonstruiramo in gradimo ceste. Poleg tega opravljamo tudi druga dela nizkih gradenj ter nudimo gramozne in kamnite materiale. Vsem občanom in poslovnim sodelavcem želimo srečno in uspešno novo leto 1989 Mercator — Kmetijska zadruga Bled p. o. Bled 64 260 Bled, Prešernova 11 Članom zadruge in občanom srečno novo leto 1989 Razen reprodukcijskega materiala za kmetijstvo prodajamo tudi gradbeni material. V naših vrtnarskih obratih in cvetličarni na Bledu nudimo vse vrtnarske in cvetličarske storitve. SE PRIPOROČAMO! KOP KOVINSKO PODJETJE KRANJ KOP KOVINSKO PODJETJE KRANJ Šuceva 27 Delovni kolektiv želi občanom in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1989 DIMNIKARSKO PODJETJE KRANJ Zupančičeva 4, tel. 35-100 želi strankam, poslovnim prijateljem in občanom srečno in uspešno novo leto 1989 Nudimo vam naslednje usluge: — mehansko čiščenje dimnih vodov in prezračevalnih naprav, — kemično in mehansko čiščenje plamene strani kurilnih naprav in termogenov, — meritve dimne emisije — servisiranje vseh vrst in tipov gorilcev na tekoča in plinasta goriva, ventilacij ter klima naprav. GOZDNO GOSPODARSTVO BLED, n. sol. o. Bled, Ljubljanska 19 tel.: dir. 77 - 257 h. c. 77 - 361 - 364 telegram: GG Bled, poštni predal 42 gospodari z gozdovi, proizvaja In prodaja različne vrste okroglega lesa, Izdeluje kvaliteten okrogli les po posebnih naročilih, pripravlja resonančni les, nudi prevozniške usluge za prevoz lesa in popravlja gozdarske stroje in naprave. Delavcem, kmetom in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspešno leto 1989 Kemična tovarna EXOTERM Kranj O j ugoslavija Poslovnim prijateljem in občanom želimo srečno novo leto 1989 um m plamen KROPA Prijateljem in poslovnim partnerjem želimo srečno in uspešno novo leto 1989 Kemična čistilnica in pralnica JESENICE s poslovalnicami: v Kranju, Radovljici, Kranjski gori in na Jesenicah Želi cenjenim strankam, delovnim ljudem in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1989 mira RADOVLJICA Poslovnim prijateljem in občanom želimo veliko sreče in uspehov v letu 1989! Predelava mesa Alojz Konc Podreber 24, Naklo tel.: (064) 48-693 •m Našim odjemalcem in drugim občanom želimo srečno novo leto 1989 in se priporočamo. STANOVANJSKA ZADRUGA KRANJ Mladinska 2 želi svojim članom in sodelavcem srečno in uspešno novo leto 1989 veletrgovina ŠF bled Delovnim ljudem, poslovnim prijateljem, odjemalcem in potrošnikom želimo srečno novo leto 1989 vezenine bled Poslovnim prijateljem in občanom želimo srečno in uspehov polno novo leto 1989 Torek, 27. decembra 1988 PRAZNIČNE ČESTITKE 15. stran mm^smoLAB KOMUNALNO PODJETJE TRŽIČ 64 290 TRŽIČ, PRISTAVA 80- TEL.-./064/57 415 Vsem delovnim ljudem, občanom in poslovnim sodelavcem®^ želimo srečno in uspešno novo leto 1989 ™ KRZNARSTVO CETINSKI« RAK GOJKA Kranj, Cesta Staneta Žagarja 5, • nudimo vse vrste krznarskih storitev po zadnji modi, priporočamo se za nadaljnje zaupanje Želimo zdravja in sreče v novem letu 1989. Obrtna zadruga »PREVOZNIK GORENJSKE« Naklo, Cvetlična 10 Bralcem Gorenjskega glasa in poslovnim prijateljem želimo zdravo, srečno in uspešno novo leto 1989 in se priporočamo s svojimi storitvami Ica5ca Staneta Žagarja 47 Kranj - Primskovo NUDIMO VAM: dnevno sveže sadje in zelenjavo mleko in mlečne izdelke brezalkoholne in alkoholne pijače različne moke, testenine... Odprto vsak delavnik od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure ob nedeljah in med novoletnimi prazniki od 9. do 11. ure. SREČNO NOVO LETO 1989 MERCATOR-KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE n. sol. o., KRANJ, JLA 2 S SVOJIMI TEMELJNIMI ORANIZACIJAMI: TOZD KMETIJSTVO KRANJ TOK RADOVLJICA TOZD MLEKARNA KRANJ TOZD TOVARNA OLJA BRITOF TOZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJ TOZD AGROMEHANIKA KRANJ TOZD MESOIZDELKI ŠKOFJA LOKA TOZD KLAVNICA JESENICE in DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB želi občanom in poslovnim prijateljem srečno in uspeha polno novo leto GOSTILNA LOVEC Gorice, tal.: 46-030 VAM ŽELI Franc Juvan slikopleskarstvo Kranj, Štirnova 21^ Cenjenim strankam se zahvaljujemo za zaupanje in želimo srečno novo leto 1989 KUNSTELJ PURGAR BOGOMILA frizerski salon, r I Krani» Prešernova 4 7ax želi cenjenim strankam srečno novo leto 1989 in se še nadalje priporoča EKSPRES IZDELAVA KUUČEV RADIKOVIČ KRANJ (za trgovino Globus) Izdelujemo vse vrste ključev, popravljamo ključavnice, graviramo napise in številke ter brusimo: nože, drsalke, nože za mesoreznice, nože za mizarske skobelne stroje, vvideo rezkarje, križne žage in vsa ostala krožna rezila. Izdelujemo tudi ključe za novi OPEL in MERCEDES Cenjenim strankam želimo srečno in uspešno novo leto 1989 in se zahvaljujemo za sodelovanje VSEM NAŠIM KUPCEM ŽELIMO SREČNO NOVO LETO, SE ZAHVALJUJEMO ZA ZAUPANJE IN SE PRIPOROČAMO ZA OBISK V LETU 1989 Trgovska delovna organizacija Kranj Obrtno podjetje TEHTNICA Kranj Vsem poslovnim partnerjem in občanom želimo veliko sreče in uspehov v letu T 989 KRANJ ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE Kranj, Koroška c. 53 Projektira in inštalira vsa elektromontažna dela jakega in šibkega toka. Izdeluje el. razdelilce serijsko in po naročilu, opremlja obdelovalne in druge naprave. Prodaja elektrotehnični material na debelo in drobno. Servisira izdelke priznanih firm: ISKRE, Ei, Riz, Elind, Cajevec, Grundig in Sever želi poslovnim prijateljem in občanom srečno in uspeha polno novo leto 1989 domplan Kranj, Cesta JLA 14 TOZD INŽENIRING TOZD STANOVANJSKA DEJAVNOST TOZD URBANIZEM DSSS POSLOVNIM SODELAVCEM, DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ŽELIMO SREČNO NOVO LETO, VELIKO USPEHA IN SODELOVANJA V LETU 1 989 delavci delovne organizacije DOMPLAN Kranj NUDIMO VAM STORITVE S PODROČJA URBANIZMA, UREJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ, INŽENIRINGA IN STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA. @®E®KtJI©IEJIGLAS 16. STRAN / PRAZNIČNE ČESTITKE Torek, 27. decembra 1988 »Tudi jaz kupujem v blagovnici ASTRA KRANJ« Kolektiv blagovnice vam želi zdravo in srečno 1989 AGR0C00P - AIK NOVI SAD z enotami: TOZD NEOPLANTA TOZD AROMA - FUTOG TOZD FARMACOOP želi občanom Gorenjske in poslovnim prijateljem srečno in uspešno novo leto 1989 V skladišču v Kranju, Cesta Staneta Žagarja 51, (tel.: 064/25-268) in 25-267 nudimo: sveže meso, mesne izdelke, mesne konzerve, sveža jajca in perutnino, čips in vse vrste začimb, sveže sadje in zelenjavo. zavarovalna skupnost triglav Gorenjska območna skupnost Kranj Vsem delovnim ljudem, zavarovalcem in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspešno novo leto 1989 uniles (J I ^ lesnina — TAPETNIŠTVO RADOVLJICA GORENJSKA 41 Želimo vam veliko sreče in uspehov v letu 1989 033 Servisno podjetje TsT Kranj ^^^| Tavčarjeva 45, telefon: 21-282 Še naprej se priporoča za sodelovanje z vsemi svojimi dejavnostmi: zidarska, mizarska, vodovodno-inštalaterska, kleparska, krovska, ključavničarska, pleskarska in elek-tričarska. VSEH VRST USLUG, POPRAVIL, ADAPTACIJ IN STORITEV TER POLAGANJE PARKETA IN TAPISONA želi vsem občanom in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1989 IMOS SGP Tržič p. O. Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspešno novo leto 1989 KTL, industrija papirja in embalaže Ljubljana, n.sol.o. TOZD »LEPENKA« TRŽIČ SLAP 8 DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1989 sozd združena gradbena podjetja glposs Ijubljana.o.soLo._ ŠGP GRADBINEC KRANJ nsoLo. Kolektiv splošnega gradbenega podjetja GRADBINEC KRANJ s TOZD v občinah Jesenice, Tržič, Kranj, Kamnik in Ljubljana Šiška želi občanom in poslovnim prijateljem srečno in uspeha polno novo leto GOSTILNA BENEDIK Stražišče MAJA M1HEL1Č 64000 KRANJ, BENEDIKOVA 21 Tel.: 064/28-030 Cenjenim gostom in občanom želimo srečno novo leto 1989 Priporočamo se za obisk, dobro vas bomo postregli. Sprejemamo naročila za zaključene družbe. Zlatarska delavnica Levičnik Živko, Kranj, Maistrov trg 9 (nasproti Delikatese) želi cenjenim strankam srečno novo leto 1989 in se priporoča SLAŠČIČARNA ČEBELICA NA PLANINI KRANJ - čez kokrški most (Planina) Želi cenjenim gostom srečno in uspešno novo leto 1989 in se priporoča! Nudi torte vseh vrst, kremne rezine s smetano, čajno pecivo itd. Torte vseh vrst po naročilu so hitro in kvalitetno izdelane. Poslovnim prijateljem in obiskovalcem naše trgovine želimo srečno in uspehov polno leto 1989 Priporočamo se za obisk v trgovini, ki je odprta vsak delavnik od 8. do 14. ure ob sobotah pa od 9. do 12. ure Torek, 27. decembra 1988 PRAZNIČNE ČESTITKE. OBVESTILA, OGLASI 17. STRAN (MmmJSmOLAB — pohištvo KRANJ - PRIMSKOVO Tel.:Kranj, Primskovo: 24-554 Kranj, Titov trg: 21-485, Jesenice: 81-179 Lesnina — pohištvo Kranj, Primskovo, Salon kuhinjske opreme, Kranj, Titov trg 5 in Salon poni štva Jesenice, Skladiščna 5 se ob novem letu za hvaljuje vsem kupcem za izkazano zaupanje. V letu 1989 pa se priporoča in želi Gorenjcem veliko sreče in uspeha. Zaupajte Lesnim in zadovoljni boste! ran Mercator MERCATORJEVA PRAZNIČNA PRODAJA PREHRAMBENEGA BLAGA PO NIŽJIH CENAH do 31.12.1988 v vseh prodajalnah Mercatorja TOZD Preskrba v Tržiču in Kranju! IZKORISTITE UGODNOST! Cenjenim potrošnikom, delovnim ljudem in poslovnim sodelavcem želimo zdravo, srečno in uspešno novo leto 1989. 4> Modno ČEVLJARSTVO kCfn Kranj, Partizanska 5 V naši trgovini v Kranju, Maistrov trg (nasproti Delikatese), nudimo obutev iz pravega usnja. Priporočamo vam tudi moške »KAVBOJ« škornje ter športno obutev za kolesarjenje (šprintarice). Kvalitetna izdelava - ugodne cene. Trgovina je odprta od 8. do 12. ure in od 14.30 do 18.30, ob sobotah od 8. do 13. ure. Želimo srečno novo leto 1989 AVTONEGA Klasič Franjo Kranj, Šuceva 17 Popravila vozila ZASTAVA in ŠKODA, menjava gum, uravnovešenje, menjava olja, mazanje, spodnja zaščita vozil, z garancijo. Delovni čas od 7. do 15. ure, ob četrtkih od 7. do 18. ure, sobote proste. Cenjenim strankam in občanom Gorenjske želimo srečno novo leto 1989 TOKOS TRŽI Želimo vam zdravo, srečno in uspešno novo leto in obilo zadovoljstva ob uporabi naših izdelkov, ki so vam na voljo tudi v naši trgovini na DETELJICI! PRIMC MARIJA Cesta na Klanec 3, Kranj (v bližini gostilne Blažun) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Se priporoča. Cenjenim strankam in drugim Gorenjcem želi srečno novo leto 1989 bombažna predilnica in tkalnica i tržič i ^ vam priporoča zelo ugoden nakup njenih ' izdelkov v tovarniških trgovinah na Deteljici v Tržiču in v modni hiši Pristava na Bledu. UPRAVNI ORGANI OBČINE ŠKOFJA LOKA SEKRETARIAT ZA OBČO UPRAVO IN PRORAČUN Delovna skupnost uprave za družbene prihodke upravnih organov občine Škofja Loka razpisuje prosta dela in naloge DAVČNEGA INŠPEKTORJA - delavec s posebnimi pooblastili Pogoji: visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske ali upravne smeri in 2 leti delovnih izkušenj Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta. Prijave z dokazili o strokovnosti in kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Upravni organi občine Škofja Loka, sekretariat za občo upravo in proračun, Škofja Loka, Poljanska c. 2. Nepopolnih prijav ne bomo obravnavali. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po objavi. JUGOBANKA EKSPOZITURA TRŽIČ Cesta JLA 2, telefon: 52-1 61, 52-1 62 Poslovni čas: pon - pet 9- - 1 2- in 1 4- - 1 7 sobota 8.-11. I KOGP KRANJ TOZD VODOVOD-KANALIZACIJA TOZD KOMUNALA OBVESTILO O CENAH KOMUNALNIH STORITEV Na podlagi sklepa IS SO Kranj z dne 21. 12. 1988 objavljamo cene komunalnih storitev: 1. PROIZVODNJA IN DISTRIBUCIJA VODE cena za gospodinjstvo 910 din/m1 cena za industrijo 1200 din/m! 2. PREČIŠČEVANJE IN ODVAJANJE ODPLAK cena za gospodinjstvo 760 din/m1 cena za industrijo 990 din/m:l 3. ODVOZ GOSPODINJSKIH ODPADKOV stanovanjska površina 1 x tedenski odvoz odpadkov 75,00 din/m:! 2 x tedenski odvoz odpadkov 150,00 din/m:! poslovna površina 1 x tedenski odvoz odpadkov 101,00 din/m3 2 x tedenski odvoz odpadkov 202,00 din/m! Manipulativni in skladiščni prostori 101,00 din/m' SMETNJAKI razdalja do 10 km razdalja nad 10 km 2590,00 din/kom 3820,00 din/kom Cene veljajo od 1. 1. 1989 dalje, oziroma od prvega naslednjega odčitka vodomera dalje. GOSTILNA BEGIČ MATO Delavska 21, 64000 KRANJ, STRAŽIŠČE Telefon: 23-992 Cenjenim gostom, vsem občanom ter poslovnim prijateljem želimo prijetno praznovanje in uspešno novo leto in se priporočamo za obisk. Cenjene goste obveščamo, da bo lokal od 28.12.1988 do vključno 5.1.1989 zaprt. SOtfCL Uraru ^fc^fc^fc "tt> ^fc 4fc ^fc^fc^fc Želimo, da bi se nam vsem v letu 1989 izpolnile naslednje želje: — naj bo mir in prijateljstvo med ljudmi, — naj bo dovolj dela in kruha za vse in — čim več spoštovanja človekovih pravic. SAVA KRANJ HOTEL Iranslunsl ŠKOFJA LOKA GOSTINSKO SILVESTROVANJE 5. JANUARJA Hotel Transturist organizira v četrtek, 5. januarja silvestrovanje za vse tiste, ki so opravljali svoje delovne dolžnosti 31. decembra in niso dočakali prihoda novega leta med svojci in prijatelji Hotel TRANSTURIST . in skupina OBVEZNA SMER vam ponujata priložnost, da zamujeno nadoknadite na GOSTINSKEM SILVESTROVANJU Pravočasno si rezervirajte prostor na tel.: 621-261 OTEUSESMEJIGLAS "»8. STRAN OBVESTILA, OGLASI Torek, 27. decembra 1988 OSNOVNA SOLA STANE ŽAGAR 64000 KRANJ Komisija za delovna razmerja Osnovne šole Stane Žagar Kranj razpisuje dela in naloge za določen čas: 1 UČITELJ LIKOVNE VZGOJE od marca do 30.6.1989 1 UČITELJ ANGLEŠKEGA JEZIKA od 1.2. do 16.4.1989 Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o osnovni šoli, imeti morajo visoko ali višjo izobrazbo ustrezne smeri. Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Stane Žagar Kranj, Cesta 1. maja 10/a. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem razpisnem roku. ALPETOUR Titov trg 4/b 64220 ŠKOFJA LOKA zaradi tiskarskega škrata je po pomoti izpadla besedica pri oglasu Alpetoura Škofja Loka z dne 23.12.1988. Pravilno se naziv dela glasi: INDIVIDUALNI POSLOVODNI ORGAN ALPETOUR HOTEL CREINA KRANJ Zahvaljujemo se vam za razumevanje. HOTEL KOKRA BRDO PRI KRANJU prireja prvo GALA SILVESTROVANJE poje MIŠ0 KOVAČ in narodni ansambel TONIJA SAVNIKA S PEVCEMA ORGANIZIRAN BOGAT SREČELOV SNEMANJE RTV ZAGREB IN JUGOTON Silvestrska gala večerja 180.000.- Rezervacije na telefon, 064/22-454 ali recepciji hotela KOKRA na Brdu. VABLJENI! AIK SENTA-RZP SKLADIŠČE KRANJ Mirka Vadnova 14 AIK SENTA RZP SKLADIŠČE KRANJ I Š C E DELAVCA S SREDNJO ŠOLO, ZA DELO PO POGODBI. HOTEL CREIIlfl TRGOVSKA IN GOSTINSKA DO ŽIVILA KRANJ n.sol.o. 64000 KRANJ 1. Obratovalni čas prodajaln dne 31. 12. 1988 2. Seznam dežurnih prodajaln dne 3. 1. 1989 1. Dne 31. 12. 1988 je obratovalni čas vseh prodajaln DO ŽIVILA Kranj - TOZD Maloprodaja do 13. ure. 2. V TOREK, dne 3. 1. 1989, bodo v skladu s sporazumom o obratovalnem času dežurne od 8. do 11. ure naslednje prodajalne: SP PLANICA PODLJUBELJ SP PLANINA CENTER SP PREDDVOR SP POD JOŠTOM SP LABORE SP STORŽIČ SP KOČNA SP GRINTOVEC PC GOLNIK SP PRI MOSTU SP ŠENČUR SPČIRČE PC NAKLO SP PODNART PC VODOVODNI STOLP PC ZL. POLJE SP PRI NEBOTIČN. SP KLEMENČEK PODKOREN SP CERKLJE SP OREHEK SPJELKA SPJESENICE SP ŠKRLATICA Prodajalna PC DELIKATESA BO DEŽURNA od 7. do 11. GRECORIC GOST NA SILVESTROVANJU V HOTELU CREINA KRANJ REZERVACIJE NA RECEPCIJI HOTELA TEL.: 064 23-650 Alpetour odprl vrata Tržičanom Turistična agencija tudi v Tržiču Zapuščena stavba nasproti avtobusne postaje ima od prejšnjega četrtka povsem spremenjen videz. Bolj kot izgled pa je za Tržičane pomembno, da bodo v središču mesta dobili turistično agencijo, ki jo do sedaj niso imeli, v stavbi pa je tudi poslovalnica Jugobanke. V delu Alpetourove agencije je našlo prostor tržiško turistično društvo, v poslovalnici Jugobanke pa je prodajna razstava tržiškega Društva mineralov in fosilov in Zlatarne Celje. "Ko smo se odločali, kaj naj ponudimo Tržiču in Tržičanom v prenovljeni stavbi, smo se zavedali, da nam je potrebno obojestransko sodelovanje, ki bo v zadovoljstvo vsem. Mislim, da smo s svojo agencijo, vključitvijo Turističnega društva in sosednjo poslovalnico Jugobanke, ki ima v najemu naše prostore, zbrali skupaj zelo sorodne in hkrati tako različne dejavnosti, ki bodo res pripomogle k sodelovanju med Alpetou-rom in krajani," je ob otvoritvi povedal Matevž Oman, direktor DO Promet Alpetour. Na 262 kvadratnih metrih uporabnih površin so v pritličju uredili dve lepi agenciji, uporabni prostori pa so tudi v prvem nadstropju, zato je nova stavba odprta še za druge dejavnosti, ki bi pomagale hišo narediti še zanimivejšo za Tržičane. "Naša turistična agencija je odprta vsakomur, ki se zanima za počitnice, ki skrbi za organizacijo izletov, ki želi kupiti letalsko vozovnico, rezervirati vlak ali spalnik in nasploh vsakemu, ki želi kakršnokoli turistično informacijo. Z vsakim bomo radi poklepetali, mu svetovali. Zaupanje krajanov si namreč hočemo pridobiti z dobrim delom. Zato ob tej priložnosti vabim vse Tržičane, da ob obisku v središču mesta pridete tudi v našo agencijo in se pogovorite z nami," pravi Franc Dol-har. II AL.MlPXT0W 30OO8A* i m Če pogledamo v načrte dela tržiške Alpetourove poslovalnice vidimo, da bo bodo prodajali in predstavljali avtobusne kapacitete, obveščali stranke o novostih in ugodnih ponudbah, organizirali skupinske izlete, prodajali pakete zdravilišč, posredovali zasebne sobe, prodajali domače letalske vozovnice, prodajali in rezervirali vlake in spalnike, zastopali druge agenture, re- zervirali hotele za individualne goste, posredovali vize in kot pravijo sami, vedno radi svetovali. "V času, ko poslovalnica ni odprta, se bomo s svojo dejavnostjo predstavljali v delovnih organizacijah in v trži-ških šolah. Pripravili smo lastni video programski paket, za šole pa smo razpisali nagradni natečaj "Gremo na izlet z Alpetourčkom". Vsak, ki si želi kakršno koli informacijo, lahko pride k nam ali pa nas pokliče po telefonu 52 370," tudi pravi Franc Dolhar, Alpetourov komercialist, ki je te dni že v Alpetourovi turistični agenciji v Tržiču. Torek, 27. decembra 1988 19. STRAN v tednu pričakovanja novega leta vas vabimo vRESTA VRAC1JO KRONA ŠKOFJA LOKA - NA MESTNEM TRGU vse dni vam bomo nudili pestro izbiro domačih jedi, jedi po naročilu in pizz. posebej pa vas vabimo v sredo, 28. i2.,ob 20. uri na večer domačih pesmi in napevovob zvokih citer informacije penzionkrona tel.: 064 620-995 alpetour Titov trg 4/b 64220 ŠKOFJA LOKA SOZD Alpetour Škofja Loka razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta Alpetour Hoteli Škofja Loka, delovna organizacija za turizem in gostinstvo naslednja dela in naloge: 1. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA ALPETOUR - HOTELI ŠKOFJA LOKA 2. VODJA FINANČNO RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA 3. VODJA SPLOŠNIH IN TEHNIČNIH OPRAVIL 4. VODJA PRODAJE IN REKLAME Poleg pogojev, predpisanih v 487. čl. ZZD in pogojev iz družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1) da ima VII. stopnjo (visoka) ali VI. stopnjo (višja) strokovne izobrazbe ekonomske smeri ali organizacijske smeri, da ima 3 oz. 5 let ustreznih delovnih izkušenj, da ima strokovni izpit za opravljanje zunanjetrgovinskih poslov (ZTR), da ima znanje enega svetovnega jezika. pod 2) da ima VI. stopnjo (višja) ali V. stopnjo (srednja) strokovne izobrazbe ekonomske smeri, da ima 3 oz. 5 let delovnih izkušenj s področja finančno računovodskih poslov. pod 3.) da ima VI. stopnjo (višja) ali V. stopnjo (srednja) strokovne izobrazbe ekonomske, gostinskoturistične ali druge ustrezne smeri, da ima 3 oz. 5 let ustreznih delovnih izkušenj. pod 4) da ima VI. stopnjo (višja) ali V. (srednja) strokovne izobrazbe ekonomske, komercialne, gostinskoturistične ali ustrezne družboslovne smeri, da ima 3 oz. 5 let delovnih izkušenj na področju prodaje in reklame v turizmu oz. gostinstvu. Za opravljanje razpisanih del in nalog bo izbrani kandidat imenovan za 4 leta z možnostjo ponovnega kandidiranja. Pisne ponudbe z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: SOZD Alpetour Škofja Loka, Titov trg 4/b, kadrovski sektor, z oznako »za razpis« in z zaporedno številko del in nalog, za katera se prijavljajo. Delavski svet se bo o izbiri odločil v 60 dneh po končanem zbiranju prijav. O izbiri bomo vse kandidate obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. KRANJ zervacije na recepciji hotela tel.: (064) 23-650 reIna Vas vabi na SILVESTROVANJA 31.12.1988 ob 20. uri V RESTAVRACIJI VINOTEKI DISCOTEKI v restavraciji vas bo zabavala skupina SAH0 TAKO v vinoteki . TRIO ERJAVEC L mm Cesta železarjev 8 64270 JESENICE Po sklepu odbora za delovna razmerja TOZD Družbeni standard objavljamo prosta dela in naloge II. KUHARICA, šifra 9519, D-3,9. kat. 2 osebi Pogoji: dokončana IV. stopnja izobraževanja - smer kuharstvo 1 leto delovnih izkušenj poskusno delo 2 meseca. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na Kadrovski sektor Železarne Jesenice, Cesta železarjev 8, z oznako TOZD DRUŽBENI STANDARD. roi ELKROJ - proizvodnja modne konfekcije Mozirje n.sol.o. Komisija za delovna razmerja DO Elkroj Mozirje n.sol.o. TOZD Konfekcija Mozirje objavlja prosta dela in naloge PRODAJALEC (1 delavec-ka) za nedoločen čas - za IP Tržič Pogoji: poklicna šola trgovske smeri - IV. stopnja zahtevnosti eno leto delovnih izkušenj poskusno delo 4 mesece. Vsi zainteresirani kandidati naj vložijo pisne prijave na naslov Elkroj Mozirje, splošni sektor, v 8 dneh od dneva objave. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. MALI OGLASI posesti «ci.:27 960 APARATI STROJI Prodam KOSILNICO BCS v dobrem stanju. Tel.: dopoldan 631-151 int. 73 _19751 Za popoldansko obrt prodam KOMPLETNO MIZARSKO ORODJE z upe-Ijanimi artikli. Cena 20 mio. Oddam tudi najemniški prostor. Tel : 57-794 _19752 Prodam barvni TV Gorenje Akvamarin. Tel.: 37-251_19759 NAVIJALNI STROJ METEOR z delom prodam. Tel.: 064 67-063_19760 Prodam odlično ohranje BARVNI TV ISKRA 8156 z daljinskim upravljanjem. Tel.: 21-654 Kranj_19762 Prodam nov TELEFONSKI APARAT za 30 SM. Černivec 7, Brezje_19772 Prodam 25-kubično SAMONAKLA-DALKO sip Šempeter. Cena 75 odstotkov nove cene. Tel.: 064/633-121 _19777 Rabljen PRALNI STROJ gorenje prodam Tel: 064/621 807_19778 Prodam TRAKTOR zetor 2511, dobro ohranjen, KOSILNICO bes 127 in OBRAČALNIK za traktor 220. Žirovnica 57 "_ 19784 Izdelujem BABY - FONE (baby sitter). Uporaben tudi kot INTERFON. Tel.: 74-708_19791 Prodam črno-belo TV gorenje. Kapus, Hraše 38, Lesce 19793 Prodam rabljen PRALNI STROJ. Pel-han, Planina 19, Kranj, tel.: 35-711, po 10. uri___19797 YASHICA FX - 103 program z opremo prodam. Tel: 81-441, int. 20-13 19800 Prodam TRAKTOR tv 30 s priključki. Jože Rihtaršič, Golo brdo 28, Medvode_19802 Prodam malo rabljen PRALNI STROJ. Tušek, Rovt 10, Selca 19809 GRADBENI MATERIAL Prodam rabljeno stršno OPEKO, večjo količino, folc cement. T°l.: 064/620-029 19771 PRALNI STROJ CANDY404 2.133.465 din za dinarje brez dajatev 10% ceneje 0/"\l FT BLAGOVniCE ĆLr FužinnR V Stražišču pri Kranju prodam visoko-pritlično enostanovanjsko HIŠO, lahko z opremo, z 800 kvad. m. zemljišča, dobremu plačniku. Naslov v oglasnem oddelku. 19585 GARAŽO v Bistrici pri Tržiču pri ABC prodam. Šifra: 29 M_19746 Kupim GARAŽO na Planini pri kotlarni ali v Vrečkovi ulici. Šifra: JANUAR _19785 Na Jesenicah prodam večjo starejšo HIŠO na lepi lokaciji. Tel.: 39-649 __19786 PROSTOR za slikarski atelje vzamem v najem. Šifra: MIREN 19789 Prodam stanovanjsko HIŠO z 800 kvad. m. zemlje v Pristavi pri Tržiču. Tel.: 51-381 19803 PRIREDITVE KUD Visoko vabi na SILVESTROVANJE, s pričetkom ob 20. uri. Igra an sambel Srečka Vrtnika. Predprodaja vstopnic v trgovini Visoko. 19615 RAZNO PRODAM Zabavnoglasbena skupina išče organi sta in basista. Tel.: 631-784 Prodam otroško POSTELJICO, jogi, odejo, uvoženo KOLO za malčke. Vse odlično ohranjeno. Tel.: 50-744 19507 Prodam krzneno JAKNO - volk in dvojni KASETOFON z radiem in ojačevalcem, znamke Wilmax. Tet: 73-039 ___ 19747 Prodam CRNO BELO TELEČJO KOŽO. Naslov v oglasnem oddelku. 19754 Prodam velika garažna VRATA, ELEK-TROMOTR 4 kW, rezalno MIZO, RE-ZILKO in oddam mlade PSIČKE. Tel.: 22-449_19792 Ugodno prodam 300 litrski BOJLER za centralno kurjavo ter hrastov lamelni PARKET, 80 kvad. m. Tel.: 064/622-614 19814 STAN. OPREMA Prodam več kosov različnega rabljenega pohištva. Tel.: 33-412 ali 36-916 19764 STANOVANJA Trisobno komfortno stanovanje v Bistrici pri Tržiču, prodam. Šifra: GOTOVINA^_19763 2-sobno konfortno STANOVANJE na Jesenicah prodam. Ponudbe na tel.: 82-765__19775 Novo zgrajeno, takoj vseljivo STANOVANJE v Kranju, na lepi lokaciji, prodam. Tel: 053/51-957 19776 VOZILA YUGO 55A, letnik 1987, prodam. Ogled vsak dan od 16.30 dalje. Tel.: 25- 235 Prodam 2 VW, letnik 1975 in 1968, ČE LADO nolan in GUME za jugo. Behek, Gradnikova 4, Kranj_19532 Prodam ŠKODO 120 LS, letnik 1980. Tel: 46-128_19745 Prodam APN 4. Krajnik, Poljanska c. 32, škofja Loka _19748 Prodam VW, letnik 1975, registriran do julija 1989. Moravac, Planina 4, Kranj _19749 Prodam GLAVNO GRED - novo za JU GO 45. Šuštaršič Lado, Gorenja vas -Reteče 75, škofja Loka_19753 LADO RIVO 1300, letnik 1987, bele barve, odlično ohranjeno z dodatno opremo. Tel.: 68-579_19756 R 18 karamboliran po delih prodam. Tel: 50-695 _19757 Prodam CITROEN GS 1,3, letnik 1980, 57.000 km, odličen. Cena 800 SM. Tel.: 26- 683__19765 Prodam osebni avto FIAT 126, letnik 1980. Ogled po 16. uri. Emil Beljan, C. Toneta Tomšiča 96, Jesenice 19768 Prodam rjave JARKICE Stanonik, Log 9, Škofja Loka__19766 Prodam 2 PUJSE, težke 150 kg, za za- kol. Rant, Podbrezje 59_19773 Prodam TELIČKO simentalko, staro 14 dni. Križnar, Okroglo 14__19774 Prodam PRAŠIČA za zakol, težkega 180 kg. Poženik 11, Cerklje 19796 IZGUBLJENO Izgubljena je bila ZLATA VERIŽICA "ž obeskom na C. 1. maja do Mlekarne. Naslov v oglasnem oddelku. 19781 Opazovana oseba, ki je vzela 2 kitajska PSA, naj jih vrne. Peter Bjelič, Koroška 51, Kranj, tel.: 25-111 19782 KUPIM Zlatarna GOLDIE Cankarjeva 70 64240 RADOVLJICA tel. 064/74 577 SREČNO 89 GOLF JL, letnik september 1980, 53.000 km, dobro ohranjen, prodam. Tel: 064/633-305_19769 Prodam Z 750, letnik 1977. Selo 68, Žiri _19770 Prodam savske zimske GUME za Lado, nove in rabljene, tudi platišča. Martin Kadivec, Britof 403 19780 Prodam Z 101, letnik 1976, registrirana do konca leta 1989, za 430 SM. Tel.: 25-933_19783 Prodam GOLF JL, letnik 1980. Tel.: 81-013_19790 Prodam Z 128, letnik 198f|Senično 65, Tržič_19794 GOLF diesel, letnik 1983, prodam. Pez-dirc, Tončka Dežmana 2, Kranj, tel.: 35-160_19795 Prodam osebni avto VW 1300, letnik 1971, dobro ohranjen. Tel.: 80-928 _19798 Prodam JUGO 45 A, letnik 1986. Tel.: 66-314, popoldne 19805 Z 750, letnik 1980, dobro ohranjen, prodam. Tel.: 80-281 19806 Prodam R 8, letnik 1970. Tel.: 80-585 _19808 Poceni prodam Z 101, registrirana za celo leto. Đukelič, T. Vidmarja 2, Kranj, tel.:38-001 19810 ZAPOSLITVE Honorarno zaposlim AVTOKLEPARJAr šifra: POŠTENO DELO_19761 Zaposlim ŠIVILJO. Šiviljstvo Kuhar, tel.:43-090 19807 Kupim 1 kub. m. 5 cm hrastovih PLOHOV, starih 5 let. Ponudbe na naslov: Gričar, Titova 2, Jesenice, tel.: 81 -279 19767 LOKALI Prodam LOKAL 26 kv. m na Trgu Rivoli - Planina. Tel.: 27-561 19750 TV MEHANIKA PORENTA Breg ob Savi 75 VAM ŽELI VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1989! Če se vam bo pokvaril vaš TV aparat, pokličite na tel.: 40-347 Popravljen bo v enem ali dveh dneh. SE PRIPOROČAM! OBVESTILA VODOINSTALACIJE (popravila, novogradnje) vam hitro in kvalitetno opra vim. Tel: 28-427_19562 Popravljam TV sprejemnike, obnavljam oslabele ekrane in popravljam radio aparate. Tel.: 21 -267_19799 Primerno darilo je knjiga NAROČJE SANJ. Dopisnico s svojim naslovom pošljite na ime: Angelca Pogelšek, Ce-gelnica 30, Naklo. Pošljem po povze-tju. Cena 25.000 din._19801 Gasilci iz Vogelj ČESTITAJO vsem vaščanom in ostalim organizacijam vasi Voglje SREČNO NOVO LETO in polno uspehov v letu 1989. 19812 ŽIVALI OSTALO Prodam 15 do 50 kg težke PRAŠIČKE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 19664 Prodam 10 dni starega BIKCA SIMEN-TALCA. Cesta na Klanec 5, Kranj 19755 Prodam jedilni KROMPIR igor. Jenko, Godešič 158, Škofja Loka_19779 Prodam nov italijanski NAHRBTNIK za otroka. Tel: 49-139_19787 Prodam JABOLKA. Zg. Bitnje 30, Žab-nica 19811 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega brata in strica KARLA POTOČNIKA se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, posebej Mlinarjevim za pomoč, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Novaku in dr. Bavdku za dolgoletno zdravljenje, predsedniku KS, profesorju Jeseniku in Petek Edu za poslovilna govora, organizaciji ZZB, g. župniku za opravljen obred in pevcem iz Nakla za lepo petje ob njegovem grobu. Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih, se iskreno zahvaljujemo. VSI NJEGOVI Podbrezje, 17. decembra 1988 ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil dragi mož, c če, stari oče, brat, stric, svak in tast STANE BERTONCELJ st. iz Godešiča 50 Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, krajanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in se v velikem številu poslovili od dragega pokojnika, ki nam ga je kruta bolezen prekmalu odvzela. Posebej se zahvaljujemo dr. Camleku in dr. A. Subicu iz ZD Škofja Loka, dr. Prlji in osebju iz Pulmološkega oddelka 100 iz Golnika, g. župniku iz Reteč, pevcem iz Reteč — Škofje Loke ter sodelavcem iz Gorenjske predilnice. Prisrčna hvala OO ZB in praporščakom ter vsem gasilcem, ki ste ga v velikem številu spremljali na zadnji poti. Hvala tudi govornikom za poslovilne besede in vsem, ki ste mu v življenju storili karkoli dobrega. ŽALUJOČI: Vsi njegovi Godešič, 16. decembra 1988 / mali ogla«! tel. 27960 / NOVICE IN DOGODIO Radovljiški žulji, sitnosti in težave Vsak osmi občan je starejši od 65 let Radovljica, 23. decembra - V radovljiški občini se prebivalstvo stara še precej hitreje kot v Sloveniji. Če je bil lani v naši republiki vsak deseti prebivalec starejši od 65 let, je bil v občini Radovljica vsak osmi, leta 2000 pa naj bi bil po napovedih strokovnjakov za demografska gibanja že vsak šesti. Prav staranje prebivalstva je eden od razlogov, da v občini razmišljajo o tem, da bi za ljudi, starejše od 65 let, (izjemoma pa tudi za mlajše) organizirali gospodinjsko pomoč na domu. To pomoč naj bi nudili predvsem tistim, ki zaradi starosti ali bolezni ne morejo več opravljati gospodinjskih del ali nimajo sorodnikov, da bi jim pomagali. Ker v občini ne vedo, kakšen je (zdravstveni) položaj starostnikov in kakšne so njihove potrebe po organizirani gospodinjski pomoči, bo Center za socialno delo izdelal posebno analizo, sicer pa naj bi se v pomoč poleg strokovnih ustanov vključile še interesne in krajevne skupnosti, družbenopoltične in družbene organizacije. Razlog za organiziranje pomoči na domu pa ni samo staranje prebivalstva, ampak predvsem pomanjkanje prostora v radovljiškem domu za starostnike in strokovno spoznanje, da želijo ljudje čimdlje ostati v svojem (tradicionalnem) bivališču in v krogu družine. Ker v domu sprejemajo predvsem bolne starostnike in ostale, ki potrebujejo nego (takšnih je tričetrt), ostaja zunaj doma vse več starejših, ki sicer še lahko živijo doma, ne morejo pa skrbeti zase in za svoje gospodinjstvo. Katera šola bo na vrsti za blejsko? V radovljiški občini že več let kljub omejitvam pri financiranju družbenih dejavnosti in vlaganjih v negospodarske stavbe uspešno posodabljajo in širijo osnovne šole. Najprej so rešili prostorsko stisko v radovljiški, nato v leski, zdaj jo v blejski, zastavlja pa se vprašanje, katera bo na vrsti potem. Bo to šola v Lipnici, Ljubnem, Begunjah, Gorjah ali kje drugje? Obnove in širitve bi bile potrebne vse, pravi odgovor na vprašanje, katera bo dobila prednost, pa bo dala šele nova, strokovna presoja dolgoročnega načrta gradnje in obnove šol. Analiza, ki jo izdeluje Zavod za urbanizem Bled, bo pokazala dejanske razmere in hkrati tudi potrebe po šolskih prostorih do leta 2000. Če sodimo po delegatskih vprašanjih, potern si boljših možnosti za pouk in več prostora najbolj želijo v Lipnici in v Ljubnem, kjer že sedaj poteka kombinirani pouk v vseh štiMh razredih. C. Zaplotnik Mateja je zadela devetnajstico Škofja Loka, 26. decembra - V prvem žrebanju letošnje akcije Podarim dobim je sreča krenila tudi na Gorenjsko. Renault 19 je zadela 20 letna študentka drugega letnika filozofije in angleščine Mateja GAJGAR z Novega sveta 8 v Škofji Loki. Mama Francka je kupila štiri razglednice za novoletno darilo možu Jožetu, Mateji in sebi. V petek, zadnji hip, jih je Mateja dala na pošto. Gaj-garjevi vsako leto nekaj dajo za smučarijo, čeprav niso prav posebej bogati. Sreča jih še nikoli doslej ni obdarila, tokrat pa jih je pošteno, za vsa leta nazaj. "Sploh še nismo popolnoma pri sebi. Mešata se veselje in skrb. Iz sebe smo, ker smo zadeli, v skrbeh pa zaradi tega, ker ne vemo, ali bomo sploh sposobni plačati davščine za nov avto. Sedaj smo brez avtomobila, oče ima izpit, vendar še ne vemo, kako bomo ravnali, če dajatvam ne bomo kos," sta povedali včeraj Mateja i lajgar in njena mama. "Žrebanja sploh nismo gledali, ko je nastal na stopnišču vik in krik. IVIislili smo, da se je kaj zgodilo in smo debelo gledali, ko so nam čestitali. Danes še nismo pri sebi, pa tudi uradnega obvestila, da smo izžrebani, še nismo dobili. Ko nas bodo povabili, naj gremo po nagrado, bomo šele verjeli, da je res." J. Košnjek, slika: F. Perdan GLASOVA ANKETA 1 Kranjskogorski dedek Mraz si darila sam zasluži Letos dedek Mraz na vseh koncih in krajih tarna, kako težko je z darili, ker nikjer ni dovolj denarja za obdaritev vseh otrok. Kranjskogorski dedek Mraz pa si že drugo leto takole misli: brez nič ni nič in zakaj ne bi v zadovoljstvo otrok pljunili v roke in sami kaj zaslužili? Članice društva prijateljev mladine v kraju so zato že pred novim letom v prostih popoldanskih urah služile za darila tako, da so krasile restavracije in hotelske avle. Pa so pri zasebnikih in v hotelih rade volje plačali in še kaj zraven primaknili: do zdaj Kompas 75 milijonov starih dinarjev, Lek 40, žičnice 50, mejni servis Korensko sedlo 10. Lariv 50 PrisanV Dušica Bratina, tajnica krajevne skupnosti: »Zelo smo zadovoljni, ker se lanskoletna pobuda, da se ob pestrem novoletnem programu obdarujejo prav vsi otroci, tudi otroci gostov po hotelih, uresničuje tudi letos. Res smo prostovoljno krasile hotelske restavracije, vendar brez posluha hotelskih hiš, posameznih obrtnikov, šole, vrtca in številnih drugih ne bi šlo. Šeststo paketov je kar veliko, a je vredno truda, kajti lanskoletno veselje otrok je bilo izredno.« Nada Plavček - Detela iz kranjskogorske šole: »Denar smo zbirale z enim samim namenom: zbrati čimveč in resnično Obdariti vse domače otroke do 15. leta in vse otroke, ki bodo tedaj s starši v hotelih. Letos prihaja dedek Mraz kar trikrat, z bogatim programom in rajanjem za gmajnico. Zame bo vse prizadevanje pozabljeno tisti hip, ko bom videla srečne otroke.« 105, Petrol 20, turistično društvo 100, krajevna skupnost 50 starih milijonov pa obrtniki, trgovine, domovi... Skupaj 640 milijonov: največ bo šlo za 600 paketov po 5.000 dinarjev, za plesno skupino 140 milijonov in dvakrat po 100 milijonov za bonbone in pomaranče. Kranjskogorski dedek Mraz ima seveda imena in priimke najbolj prizadevnih: Dušica Bratina, Nada Plavček - Detela, Janja Dušina, Ivanka Purkat, Jana Tajmer, Marija Vidic, Meta Blenkuš, Franja Krevzel, Irena in Miri Pe-traš ter druge, brez katerih vsi otroci ne bi bili obdarovani in tudi imenitne prireditve sredi vasi ne bi bilo. Franja Krevzel, vzgojiteljica v vrtcu: »V vrtcu smo pomagali dedku Mrazu z dekoracijami, pripravili bomo igrice, vključuje pa se tudi šola s plačilom nekaterih stroškov za program plesne skupine. Dedek Mraz sredi vasi je res enkratno doživetje za vse otroke, tako predšolske kot šolarje, ki bodo imeli te dni tudi prost vstop v diseo.« Anton Robnik, podpredsednik krajevne konference SZDL: »V okviru SZDL moramo posebej pohvaliti društvo DPM in prizadevne članice, ki so tako imenitno uresničile idejo o praznovanju dedka Mraza. Prav tako tudi kranjskogorsko združeno delo, ki je pripravljeno pomagati pri prireditvi, ki ima vsekakor tudi turistični pomen. V tem času so hoteli zasedeni in taka prireditev, ki traja kar tri dni, je nedvomno dobrodošla popestritev turistične ponudbe.« D.Sedej Foto: F. Perdan V petek so začeli stavkati delavci Bombažne predilnice in tkalnice Tržič, istega dne pa so svoje nezadovoljstvo s plačami začeli izražati tudi v tozdu Števci kranjske Iskre Kibernetike, kjer so včeraj začeli s stavko Hočemo plače za človeka vredno življenje Trideseturna stavka s polovičnim uspehom Tržič, :>(). decembra — »Celotna sanacijska ekipa je razočarana, čeprav so bili izbruhi nezadovoljstva delavcev pravzaprav pričakovani. V četrtek bo vsak od tisoččlan-skega kolektiva BPT dobil v gotovini 200 tisočakov. Januarja pa bodo osnove osebnih prejemkov višje za 50 odstotkov na oktobrske osnove. Izid je kompromis med stavkajočimi in ekipo začasnega kolektivnega poslovodnega odbora, zastopniki občine in DPO tržiške občine in sindikata,« komentira dogodke Marija Lončar, ki od začetka junija vodi sanacijsko ekipo. Vseskozi je bila prisotna, od petkovega jutra, ko so začeli de lavci zahtevati, najprej pred upravno stavbo, nato pa zasedli občino, več denarja za opravljeno delo. Zdržala je do sobotnega dopoldneva, ko je bila stavka in zasedba občine ob 11.15 končana. Pojasnjevala je ljudem, da je bila v zapisniku napaka, saj so sedmim najožjim sodelavcem izplačali le razliko do tJB milijona dinarjev z novembrskimi poračuni in ne vsakemu 1,8 milijona dinarjev, kot je bilo zapisano. To je bil zadosten vzvod za začetek sprva neorganizirane stavke, izbruha nezadovoljstva delavcev, ki trdijo, da za vloženo delo niso dovolj plačani. Več kot 40 jih je dobilo manj kot 490 tisoč dinarjev, 232 delavcev manj kot 550 tisočakov z novembrskimi izplačili, ko so za 40 odstotkov dvignili osnove Ljudem je ptekipe-lo, terjali so za vsakega po 500 tisočakov in 50 odstotkov višje osnove z januarjem. Petkovi dopoldanski pogovori vodstva s stavkajočimi so bili neuspešni, zato so po 14. uri prišli na občino tudi delavci popoldanske izmene, vsi argumenti, da ni denarja, niso zalegli, stavka se je nadaljevala. ljudje so postajah nervozni, trma je izrinila razum, slišali smo različne obtožbe, grehe prejšnje vodstvene ekipe in vztrajanje, da se ne umaknejo, dokler ne bodo ugodili vsem zahtevam. V petek zvečer so jim na občino dostavili celo malico. Med delavce je prišel Branko Is'.ra, medobčinski sekretar zveze sindikatov za Gorenjsko in skušal pomagati. Ljudje pa so še naprej »prali umazano perilo«, kot da bi verjeli, da njihove zahteve niso uresničljive čez noč. 22. decembra je namreč SDK blokiral njihov žiro račun, ta dan je zapadlo 1,5 milijarde dinarjev odplačil tujega kredita. Delavci so vzklikali »Očemo pare«, peli pesmi o Titu in vztrajali. Niso verjeli, da pred četrtkom sedanje vodstvo ničesar ne more, terjali so denar, saj mnogi komaj živijo iz rok v usta. Gneča je bila vse večja, delavcem so se pridružili novi delavci namenjeni na nočni »šiht«. Občina je bila popolnoma zasedena. Vse bolj očitno je bilo, da Tržič s to stavko plačuje tudi davek na zgrešeno kadrovsko politiko, ki so jo vztrajno gojili v BPT. Vodstvo občine stavkajočih ni prepričalo, zjutraj sta prišla mednje tudi medobčinski sekretar ZK za Gorenjsko Boris Bavdek in direktor LB Temeljne banke Gorenjske Janez Bedina. Na njegovo oseb- Stane Oman, predsednik sindikalne konference v BPT: »Nekaj neza-dovoljnežev z osebnimi dohodki in napačno informacijo o višini nagrad, ki naj bi jih dobila peščica, je sprožilo množično stavko. Zahteve po dodatnih decembrskih izplačilih in januarskem povečanju plač so delavci z občinskimi in medobčinskimi možmi ter bankirji uredili. Izplačila bodo v četrtek, in sicer linearna, čeprav smo skušali doseči, da bi reševali le najbolj ogrožene primere v tovarni. Delavcev, ki imajo plače pod 450 tisočaki, je v tovarni 42. Stavkovni odbor se ni zavedal, da nam je naredil medvedjo uslugo, saj je tovarna z dodatnimi izplačili še na slabšem kot poprej.« W Števci: zahtevali 50 odstotkov, dobili polovico Kranj, 26. decembra - Okrog 500 stavkajočih delavcev tozda Števci Iskre Kibernetike Kranj je že v petek zahtevalo 50 odstotno povečanje plač in s to zahtevo vztrajalo tudi včeraj. Vodstvo tovarne pa pristaja na 25,5 odstotno povišanje iti zavrača silo pritiska. Če za druge to velja, potem za Kibernetiko ne, poudarja vodstvo tovarne. no odgovornost in odgovornost Marije Loti čar so ponudili zaposlenim vsakemu pO 200 tisoč dinarjev m 50 odstotkov višje oktobr ske osnovi' Zasedba občine je bila ob 11.lo uri končana, utrujeni delavci 80 obljubili, da bodo stavkuajoče ure nadomestili. Vsi, tako pogajalci, kot stavkajoči pa so se razšli s pri- okusom grenkobe, da se bo kolektiv nekoč cvetoče tovarne po novem letu prebudil z izgubo in milijard dinarjev. V primeru da teh »ran« ne bodo zacelili grozi tekstilni tovarni stečuj. Besedilo in slike Mirko Kunšič Začasno vodstvo noče podpore "s figo v žepu" Tržič, ponedeljek, 26.decembru - Ko je po sobotnem zaključku stavke ter kompromisu med stavkajočimi delavci in začasnim kolegijskim poslovodnim organom BIT izgledalo, da je nezadovoljstva v tovarni konec, je v ponedeljek zjutraj v tovarni spet prišlo do pregovarjanj in očitkov delavcem, ki se stavke niso udeležili. Tako je bilo vodstvo prisiljeno sklicati izredni delavski svet, izvršni odbor sindikata, sekretariat, vodje obratov in tiskovno konferenco, na kateri so povedali, da v takšnih razmerah ni mogoče več normalno delati, da so jim delavci s svojim početjem izkazali nezaupanje in da je ZKPO prisiljen odstopiti. Po tem obvestilu so člani delavskega sveta začeli razpravo o vzrokih stavke, o težkem ti nančnem položaju tovarne in o tem, kako delati naprej. Vsi po vrsti so podpirali predsednico Marijo Lončarjevo in vso sanacijsko ekipo ter ugotavljali, da ni nikakršnega vzroka, da le-ta odstopi. Vendar pa je Slavko Teran, predsednik tržiškega IS poudaril, da verbalna pod- pora ekipi še zdaleč ni zadosti, če v tovarni prihaja do neredov, do prekinitev dela in kot posledica temu škode v proizvodnji. Svoje odločitve za odstop so obrazložili tudi člani začasnega vodstvenega organa, ki so povedali, da v takšnih razmerah ni mogoče reševati tovarne, ki je kadrovsko, predvsem pa finančno na robu prepada, ter si mora svoj ugled ponovno pridobiti tako pri tujih kooperantih kot pri upnikih in bankirjih. "Z nečloveškimi napori smo se šest mesecev borili, da zagotovimo nemoteno proizvodnjo, da povečamo zelo skromno realizacijo, da pridobimo nove strokovnjake,... Vendar je v tem kolektivu nekaj ljudi, ki hočejo naš trud spodkopati, zato sodim, da tu nimamo več kaj iskati. Nimamo ne časa in ne energije boriti se med sabo, saj se moramo preveč boriti navzven. Naš odstop bomo posredovali tržiškemu izvršnemu svetu," je ponedeljkov sestanek sklenila Marija Lončarjeva. V.Stanovnik Okrog 15. ure popoldne je bil sestanek s stavkajočimi končan. Stavkovni odbor je svoje prvotne zahteve po 50 odstotnem povečanju plač spremenil in pristal na ponujenih 25,5 odstotka, razen tega pa je terjal za tozd Števci za 4 odstotke višji decembrski faktor stimulacije, zagotovilo, da bodo januarski osebni dohodki najmanj taki kot decembrski in da se tozd organizira kot enovita delovna organizacija. Odgovor vodstva Kibernetike je bil: na 25,5 odstotno povišanje pristajamo in je šlo že v obračun, faktorja stimulacije ni mogoče povečati, enakih ali večjih plač ni možno zagotoviti, 0 enoviti delovni organizaciji pa naj se odloča ves kolektiv, ko bo sprejet nov zakon o podjetjih. Precej delavcev se je razšlo, del pa jih je še vedno vztrajal v tovarni. Do 15. ure, ko to pišem, niso krenili pred občino, kot so napovedovali. Če bi, je obstajala možnost, da se jim pridružijo delavci TeksUlindusa, pa mogoče še kdo. V Števcih je zavrelo že v petek z zahtevo po 50 odstotkov višjih pfačah in Z grožnjo pohoda pred kranjsko občino. Stavkajoči niso bili zadovoljni s predlogom odbora za plačo, da se decembra povišajo osnove za 30 odstotkov, s tem, da bi delavci zaradi višjih prispevnih stopenj dobili le 10 odstotkov več. Včeraj se je stavka nadaljevala, stavkajoči niso pristali na pozive, da se problemi lahko rešijo samo v tovarni in še najmanj na ulici in na občini in na obljubo, da bodo možnosti višjih plač preočene. "Včeraj zjutraj ob sedmih smo povedali, da se bodo čisti OD za december povečali za 25,5 odstotka in da bo plača izplačana v enem delu 13. £$ i januarja prihod- V I nje leto. Stavkajo- jjp * I' " 1 či niso bili zado- I I voljni. Terjali so ** ■ podporo ostalih delov Kibernetike, vendar te podpore ni bilo. Poudarjam pa, da več kot toliko ni možno, da nekateri posamezniki s silo pritiska vlivajo delavcem lažno upanje in da Kiber-netika na take pritiske ne bo pristala, čeprav drugje uspevajo. Smo pa zato, da dobi gospodarstvo tudi pri plačah več besede," je dejal direktor kadrovskega področja Kibernetike Nace Pavlin. Predstavniki stavkajočih so bili drugačnega mnenja. "Vztrajamo n» zahtevah. 17 U'< delovne dob* J0t^kW J) 'mam zaslužili1 J'Tlfc 77 starih milijo- ■P^ V ^* "Iml j:ž nov' ^e razumen1' * da dobro poslujemo, višjih plač p4 ni. Pesem se ponavlja iz leta v leto, mi ostajamo v ozadju, druge nase tovarne, čeprav so v izgubi, pa povišujejo plače. Telematika je za 15 odstotkov dvignila osnove in še izplačala 30 odstotkov poračuna," pravi Ljubi' Vovnik. "Zakaj nam vodstvo sproti ne pO' višuje plač in pristane šele, ko zavre. Ce bi nam if ob prvih opozorilih povišali plač* aza 25 odstotkov, ne bi bilo štrajku, ne bi bilo škod1' zaradi zastoj* proizvodnje. N< pristajamo n* uravnilovko. S tem siromašimo naš razvoji naša prihodnost je nejasna. Ne bomo popustili. Dobro delamo, z OD smo pa na repu-Hočemo stimulacijo za dobro delo. Ce s« elektrika podraži, jo moraš plačati, Če p0 človek zahteva višjo plačo, da bo elektriko lahko plačal, pa ni denarja. Ali ni delavec enako potreben za reprodukcijo kot elektrika," se vprašuje predsednik skupnega stavkovnega odbora Lado Bevk. "Ne vem, če nai* bo občina dala de' nar. Z nje boni0 odšli kot pob«' cucki. Predlagani' da se Bevk pogo' vori s sodelavci' Jaz mislim, da K tako kratek ča* premalo za resi' tev. Ne dajei" ostavke na sindi' kalno funkcijo* vendar naj Bevk vse stvari vodi," je deja' predsednik sindikata Števcev Franc Prc mru. J. Košnjek, slike F. Perdad