Katollšk cerkven list«
Tečaj XIV.	V Ljubljani 2<>. kimovca 1S61.	t Asi
JPrariene zelje katoliških S f oren car.
(Z Dolenskiga.)
Veliko, pravično in zaslužno je sedanje poganjanje za obveljavo našiga rnaterniga fdovenskiga jezika za dum, cerkev in šolo. za družinsko, občinsko in očitno življenje. Pa še potrebniši pravičniši iu zaslužniši je. poganjati se za ohranjenje, vterjenje in oživljenje svete katoliške vere med nami. Xar bolje pa bo, ako bo obodvoje, vera iu narodnost, v pravi primeri združeno med sabo, združeno kot duša iu telo; potem bo eno druzimu služilo v pomoč in povzdigo. in narodnost v mejah svete, nezmotljive vere. ne bo v nevarnosti, se zvreči v sovraštvo do druzih narodov, kar je nečloveško in nekeršausko. Po pravi razmeri pa na vero poseben ozir imeti, je naše dni toliko bolj potrebno, ako pogledamo in prevdarimo, kako slaba je zastran vere zlasti med omikanci svetnih stanov, kteri se le z nemškimi nekatoliškimi in uejeverskimi časniki pasejo, in se s to nat bolj razširjeno kugo čisto ob vero pripravijo. Po takim, ko vse počenjanje zoper sveto vero tako dolge berzde ima, se nam ni čuditi, de so tudi v našim deržavnim zboru veči del možje, ki so s tem brezbožnim, nejeverskim doham navdani. Kaj nam je odtod upati, nam lepo iu po pravici pove ..Danica" v 16. listu: ,.Od taciga zbora, ki toliko sovraštvo zoper sv. Cerkev, njene naprave, rede i. t. d. razodeva . nič dobriga ne pričakujemo — za Slovane nič — za sv. Cerkev še manj." Le Eden je. ki nam more pomagati, ki svoje svete Cerkve in tudi nas katoliških Sloveucov ne bo zapustil.
Kaj večina nemških časnikov naše dni iše in zahteva, kam naš deržavni zbor nemških poslancov kaže. kam ne le Ba Laškim, ampak tudi v mnozih druzih deželah naše dni vse meri: to nam po nekim spisu prav v živo popisuje čversto katoliška „Gegenvvart" v 122. listu t. I. z naslednjimi besedami: „Xašc dni se svet baha z uapredkam v obertnii; in nikoli je ni bilo veči revšine. Ponaša se z napredkam vljudnosti, in nikoli je ni bilo med kristjani veči razujzdanosti. Hvali se z novimi deržavnimi naredbami: in poglavarji iu narodi si niso več svesti svojiga posestva in življenja. Visoko se nosi s sedanjim vekam, ga do Boga povzdiguje; pa je več let že enak ognjeni gori, ki je nastavljena, vsak trenutek vse požreti. l7sti se, in punt napravlja; ponaša se, in ropa mesta in dežele; hvali se. in preliva potoke domačinske kervi; povzdiguje se, in v sužnost deva pol sveta; košati se in trepeče, košati se in strada; košati se, iu si ne ve pomagati; košati se, in konec jemlje. V resnici, noroglavo košatenje! Bahaje in ukaje se ima v breeno prekucniti. To se namerja ! Pa odkod izhaja vse to? Svet Boga od sebe odriva, in brez Boga hoče živeti. Vero in pravo bogočastje od sebe paha, in brez vere in bogočastja hoče živeti. Večnost za basen razglasuje. in Ic za ta čas hoče živeti. Vest je zamoril, in brez vesti hoče živeti. Se to, kar je pametniga v človeku, je počut-
nosti podvergei. Keršanska izreja se zapuša iu zatira, in od brezvestnosti se pričakuje ves blagor. Otroke rnaterni roki svete Cerkve odteguje, in jih najemnikam izročuje. Tako se otroci razvajajo iu spridena mladina odraša; tako se zakoni skrunijo. in družinsko življenje razpada: tako se zverže omika v prekanjeno divjačuost: tako mogoče postane, de se ravno in javno, vradno in vladno laže. obrekuje, goljfuje. ropa. mori, se knezi iu narodi zatirajo, se Cerkvi in ve-ti okrutna sila dela. in de sc tako ravnanje še clo /a napredek omike in vljudnosti, svobode in sreče občuduje, in s častjo ni slavo obklada. Imeti -e hoče omikano n e j e v e r s t v o. Na to vse meri." —
Prav imate, dragi- naše ..Novice!" dc se za obveljavo slovenskiga jezika v šoli in vradu vojskujete in poganjate. Ne samo glede na časni prid in splošno omiko našiga ljudstva, ampak tudi v oziru vere ter prave keršanske omike Slovencov je hvale vredno enako poganjanje po zmernim potu. Lepo in po pravici pravi ..Danica": ..Ko se bode slovenšini zastran njene besede pravica pri-golovila. Lo tudi dežela zastran katoliške vere bolje zavar-vana. Dokler Slovenec v resnici Slovenec ostane, se sveti katoliški veri ne bo lahko iznejeveril." Ako bo slovenšina v nižjih in višjih šolah med nami. kakor gre. prav obveljala, se bodo le domačini bolj za učenike postavljali, od kterih sc je za ohranjenje in povzdigo katoliškiga duha sploh boljšiga nadjati. kot od ptujcov. Kolikor se spomnimo še nazaj na svoje nekdanje učenike v šolah, srno učenike svojiga slovenskiga rodti sploh za boljši katoličane spoznali, kot pa učenike ztned Nerncov nam poslane z uekterimi razločki. Ako je pa učenik nekatoliškiga duha. kakošniga duha se morejo potem učenci navzeti ? Od kod izvira, de je med omikanimi svetnimi stanovi, kar moštvo po nemških šolah izučeno zadeva, tako malo vere najti9 Kako je to. de se v deržavnim zboru na Dunaji ravno nemški poslanci katoliški Cerkvi nar bolj sovražne, nar bolj brezbožne razodevajo ? Ni mar to sad sedanje nemške omike ? *) Kdo more tajiti? Torej, naši časniki, le poganjajte se čversto in stanovitno za obveljavo slovenske narodnosti, ter za pravo o m i k o v duhu slovenskim!
Prava omika pa sc najde Ic v keršaustvu; zunej keršanstva je ni bilo, je ni. iu je ne bo prave oinike. De sc le v keršanstvu na podlagi uarodniga jezika prava omika vstanoviti, speljati in vterditi more. je ž<Jfc iskren domoljub, čast. gosp, dopisovavec ..iz Krašnje,4' s svojimi prelepimi spisi prav živo in prepričljivo v ..Danici" dokazal. ..Le en Gospod je. le ena vera" piše sv. Pavel. Le eno jc torej pravo keršanstvo. le ena prava vera, le ena resnica, (torej tudi le ena prava olika; — vse drugo laž in zmota. Le en Kristus je. in le eno Cerkev je tiri postavil, ktera
•) Vzrok je zanesljivo ta. ker Nemci imajo tile veliko opraviti z oliko uma (po proteslanškim kopitu), scrre (nravo) pa preveč /.anemarjajo; um pa vselej v nar veči zblode zapazi, ako »c na podlagi sv. vere ne zobrazujejo.	\ red.
jc vse njegove verne in djan-ke ( zaderžanske) nauke vse čase učila, vse nespremenjene ohranila in jih bo pod Njegovim ji obljubljenim varstvam ohranila do konca sveta. In tako se je vse čase le katoliška Cerkev skazala. Vse drugoverstva ho od stebra resnice, od prave Cerkve Jezusove odcepljene, odločene, zmotene stranke, ki se s tem le slepe in zapeljujejo, ko pravijo, de verujejo, kakor mi. v Jezusa Kristusa. Kdor vsih členov svete vere. vsih naukov Jezusovih ne sprejme in ue veruje, ne veruje v Jezusa Kristusa. Kdor edine od Jezusa postavljene Cerkve ue posluša, ne veruje v Jezusa Kristusa. Kdor se derži verske stranke, od prave Cerkve Jezusove odločene, ne veruje v Jezusa Kristusa; ker Kristus ni razdeljen: On je včeraj i u dans, to je. vselej ravno tisti." piše sv. Pavel. Ker je pa le katoliška vera prava vera. .,brez. vere pa ni mogoče Bogu d o pas t i." ze iz tega vsak mora spreviditi iti spoznati. de z u u e j katoliške Cerkve ni z v c I i ča u j a.
Po takim živim prepričani mi katoliški Slovenci čez vse drugo hočemo skerbeti. de ta nar d rajši. neprecenljivi dar B o ž j i. sveto katoliško vero. z B o ž i o pomočjo vseskozi zvesto ohranimo. To nam je zdaj v skerbi toliko bolj, ko vidimo, dc nam vlada svete vere ne bo branila, dc jo bomo mogli le sami varvati: ko vidimo, dc deržavno svetovavstvo Avstrije za katoliško deržavo. kar bi ii bilo le v naj vikši ča-f in srečo, še spoznati noče; ko vidimo, de je množini brezbožnih časnikov vse dovoljeno, zoper katoliško Cerkev pisati, ter njene svetiiistva iu naprave iu njeno duhovšino černiti. skruuiti iu obrekovati prav po peklensko. S to resnično voljo in s i»mi pravičnimi željami se obernemo zdai do vas vsih. ki za nase časnike pišete, in dn vas. ki jih vreclujete, z našimi ..Novicami" vred. ter vas serčno in živo prosimo: Pišite nam v duhu katoliškim! To zahtevamo tudi od vas vsih. kteri nauierjate. kak nov. politisk ali nepo-litišk. vraden ali nevradcit časnik spraviti za na> Slovence na dan. Prav je, Ic potegujte se za obveljavo naše narodnosti in za njene pravice po postavnim potu; pied vsim pa ne pozabite nam pisati le v duhu katoliškim. Pišete nam katoliškim Slovencaiu: torej vas po okolišiuah sedanjiga vlasa toliko priserčniši prosimo: pišite uaiu v duhu ka-' o I i š k i m .' Katoličan po pravim verskim prepričanji nc :nore biti vnemam (indiflercut > do svoje vere. Ne pravimo, de uaj bodo enaki listi cerkveni listi, ker taciga imamo, ampak Ic to pravimo, dc naj bodo pisani v duhu katoliškim, de naj se nc hoje pokazati katoliškiga značaja. Saj tudi ..Volksfreund,** ..Gegenvv ari." ..Vaterland" — — uiso cerkveni ali duhoviti listi, so pa vender katoliški listi, ker so v duhu katoliškim in sploh za katoličane pisani: ravno katoliškim svetnim stanovani so še bolj kot duhovnim potrebni. Nc išeuio, dc bi nam enaki listi dajali zaderžauske nauke, verske razlage; kratka opomba, kak pristavek. kaka besed b kaki dogodbi ali novici je dosti v doka/.. d c c a s u i k derži s k a t o \ š k o Cerkvijo, s katoliškim n a u k a m. s katoliškim cerkvenim poglavarjem. s postavami in pravicami katoliške Cerkve; dosti je. de sc le misel katoliška, zuačaj katoliški r a z o d e u e —
Vi častiti vrcdovavci iu pisavci nas i h časnikov! ako bole za našo omiko v narodnim našim jeziku. pa le v katoliškim duhu prav skerbeli. bote pri tem iiueli še to veliko tolažbo, dc bole pred Gospodam nebes iu zemlje, kteri bo tudi vas k sodbi poklical, veliko lagljeji obstali, ter gotovši usmiljenje najdli. kteriga vsi želimo in potrebujemo. Vsi bomo stali v kratkim pred Njim. ki je tako tehtne besede izustil, rekoč: ..Kdor bo mene pred ljudmi spoznal, njega bom tudi jez spoznal pred s v o j im O č e t a m, ki je v nebesih." — ..Kdor ui z menoj, je zoper mene; i u kdor z menoj n e pobira, raztresa."1
Pogovor tire h protestantov od MjU-trovih naukov.
Pole? neiuškiga. — Špisuje Marešič.
Sedmi pogovor.
Od obhajila v eni podobi; od svete maše; od moljenja svetiga Rešnjiga Telesa.
Vilko. Si nabral kaj od zadaje večerje v Lutrov ih knjigah? Lej bratec, mi verujemo in katoličani, de zadnja večerja je zakrament. pa papeževi ne dajo priprostim vernim keliha piti. in tako jim odvzamejo sveto kri Jezusa Kristusa.
Bogoljub. Katoličani ti tega ne bodo nikoli poterdili, de verni lic prejemajo drage kervi Jezusove.
V. Naj poterdijo ali ne. resnica je vender. de le njih duhovni kelih pijejo.
B. Dobro; pa učijo, de je Jezus pričujoč v obeh podobah s kervjo in z mešam, de tedaj ui treba obeh podob prejeti, ko človek v eni podobi celiga Jezusa prejme, kakor takrat, če ga v obeli podobah prejme. Zato verujejo katoličani, de ima cerkev pravico in dopušenje, eno ali obe podobi deliti. Lej. to jc nauk katoliških.
V. Ni pa Lutrov nauk.
B. Ni »icei nauk današnjih luteranov. in zakaj ne? Ker so se popolnama ud Lutroviga uka ločili. De prav uiueš, beri v pervini zvezku, stran 219, a. kaj naš poprav-Ijavec 152d v odgovoru na pisemce oliciala (vradnika) v Stolpen-u govori:
V. ,.Všeč mi je. de zapovč iu uči. de naj je človek zadovoljili z eno podobo, iu naj terdno veruje, dc Kristus ni razkosljan. temuč celi in popolnama v vsaki podobi. To tudi jest verujem, iu vsaciga prosim, de naj tem pisemcu v lej reči veruje, iu ludi v moji pridigi ni drugač."
B. Si slikal zdaj ?
V. Kje pa je imenovana njegova pridiga ?
B. Le poiši stran 211, a. Icj tu gori le. Kdaj de jo je govoril? Leta 1520; tii prični
V. ..Nisim nc rekel ne svetoval. iu ludi moja misel ni , de naj eden. ali de uaj več škofov začne iz svoje lastne oblasti obe podobi deliti, le ce bi bilo to po sploh ali občinskim zboru (concilium-u) vpeljano."
B. Jc lo luteransko ali katoliško?
V. Ni treba več dolgo popraševati ali odgovarjati.
B. No, uatoči mi tam kaj žganiga : bom ti napil, de bom katolik!
V. Centu pa duhovni papeževi prejemajo na altarji obč podobi. ni jini kali ena zadosti?
B. Ena jim je ludi zadosti, če se lc obhajajo, in ne bero maše; če pa mašo bero. sc poslužijo obeh podob, ko pravijo iu verujejo, de to opravilo na altarji je pred-pomenil že dar, kteriga je Melkisedek v kruhu iu vinu opravil. in kteri je bil predobra/, večuiga duhovstv a Ki i-stusoviga po redu Melkisedckovim. Katoličani verujejo, de se po tem večnim duhovstvu Kristus vsaki dau v svoji cerkvi daruje pod podobo kruha in vina po rokah duhovnov, zato imajo pri maševanji vedno kruli in vino, kakor je tudi Jezus kruli in vino v roke vzel, ko je zadnjo večerjo postavil. De se tega še bolj prepričaš, beri v pervini zvezku str. 05. b. kar je Luter pri razlaganji 109. psalma učil.
V. Res je. tu je pisauo nekaj od Melkisedeka. ..Melkisedek je bil kralj in duhoven, in daruje vino in kruh, tudi za svetiga Abrahama iu za njegovo družino. V kteri podobi se oznauuje. de ni noben svetnik tako pobožen, če se Kristus za njega ne daruje, bi bil pogubljen, kajti on sam je duhoven za vse ljudi.Dobro, to tudi jest verujem; iu to se je že zdavnej zgodilo, de se je Jezus na križu daroval.
B. Le beri dalje stran 90. a.
V. ,,Zdaj, kaj pa je, de je Melkisedek kruli in vino daroval za Abrahama? To pomeni duhovstvo Kristusovo v zdanjim času do sodnjiga dne, de daruje skrivni zakrament altarni njegoviga svetiga telesa iu drage kervi v keršanstvu." Je kali ta dar maša?
B. Luter naj ti odgovori; od tega je on govoril leta 1520 in učil, de je sveta maša edina vuanja naprava, s ktero se v keršanstvu Bogii mora služiti. Beri v pervim zvezku, ki ga pred seboj imaš, v pridigi je. str. 330.
V. Moram brati celo pridigo ?
B. Ne, stari, toliko ti nočem nakladati; l<j. tu začni.
V. ..De si Kristus pripravi prijetno, ljubeznjivo ljudstvo, ktero bi bilo koristno z ljubeznijo med seboj sklenjeno, je preklical vso Mozesovo postavo, in de bi ne dal priložnosti se ločiti in deliti, ni več ko le eno šego ali postavo postavil vsimu svojimu ljudstvu, to je. sveto mašo. Zakaj če tudi je kerst vnanji način, se godi le enkrat, in ni vadba celiga življenja, kot je sveta maša. De bi zanaprej ne bilo nobeniga druziga vnanjiga načina. Bogu služiti, kakor sveta maša. in kjer se ta opravlja, tam je prava božja služba."
B. Oberni in beri stran 322, a, naprej ali dalje.
V. Kje hočem pričeti ?
B. Tukaj, skorej gori na verhu.
V. ..Zdaj vidimo, koliko delov dc jc v tem testamentu ali v maši. Pervi je sporočitelj (testator). ki oporoko (testament) naredi, Kristus; drugi so nasledniki, kterim je oporoka odkazana, to smo mi kristjani; tretji je testament sam na sebi," to so besede Kristusove: To je moje telo. ktero bo za vas dano, — to je moja kri, ktera bo za vas prelita, novi, večni testament, i. t. d. Četerti pečat ali znamnje kruh in vino, v teh (podobah) njegovo pravo telo, in njegova prava kri: kajti vse mora živeti, kar je v tem testamentu; zato ga ni postavil v mertvi pis in pečat, ampak v žive besede in zinamnje. ktero se vsak dan ponavljajo. — In to pomeni duhoven, ko hostijo vzdigne, de ne nagovori tolika Boga. kakor nas, kakor bi hotel nam reci: Lejte tu. to je pečat in znamnje testamenta, v kterim nam je Kristus odkazal odpušanje grehov in večno življenje. V to kaže petje v koru : Hvaljen bodi. kteri pride k nam v imenu božjim!" lle, he !
B. Beri dalje, bolj doli, — tu le, boš le vidil. kako se mora maša visoko častiti.
V. — ..Kakor bi se kdo obnašal, ko bi mu kdo deset jezer forintov daroval, toliko in še bolj se moramo proti maši obnašati, ki ni nič druziga, kakor riar čistejši, večni dobri testament, Kristus nam jo je daroval." — Spoznati moram, de mi svete maše tako visoko ne častimo, kakor jo je Luter častil. —
B. Moraš zmirej bolj in bolj spoznati, de smo v mnogih členih Lutrov nauk zapustili. Ce hočemo pravo božjo službo imeti, moramo tudi sveto mašo imeti, nas dragi Luter nam jo dosti jasno priporoča. Sploh, vse mi kaže, de pri katoličanih samih je resnica; tje se moreva verniti, starce, kjer so naši očaki bili.
(Oalje nasled.)
Brincovo zaprašanfe in jezniiar-ske dote.
Novo spričevanje, kakošne misli v prid katoliške Cerkve gospodarijo v deržavnim svetu, se razodeva v vprašanji (interpelacii) poslanca Brinca do ministerstva zastran jezuiških gimnazij. Komur se je le kterikrat sanjalo od jezuitarskih šol, lahko ve, koliko nauka v raznih šolskih tvarinah skoz več let imajo, in kako ojstrim spraševanjem v svojim redu so podveržeui prihodnji šolski učeniki; tudi lahko ve. de so imeli jezuiti vse čase in imajo še zmiraj
nar izverstuiši učence, ki jim nikjer ui britko. spraševanju se podvreči, iu de so jezuitarski učenci v primeri z drugimi nar boljši se skazovali. Komur so te reči le tnalo malo znane, bo »poznal, kako neslana je Brincova interpelacija; iu če se k temu privzame, de to do tako preiz-verstniga reda silno sovražno in nevošljivo djanje ima 52 podpisov zmed deržavnikov, se lahko vnovič spozna. kolino katoliški Cerkvi in njenim nar boljšim napravam sovražniga življa je v deržavnim zboru. Je pa izpeljava tistiga baranja taka-le: Postava zapoveduje, de naj gimnazialni učeniki spraševanju se podveržejo; sliši sc pa. de učeniki jezuitarskih gimnazij ti postavi niso podveržeui ; vprašamo tedaj 1. Ce ima res jezuitarski red zastran gimnazij kak'9 prednosti, in ktere? 2. Če meni ministerstvo še dalje to terpeli, ali kaj misli temu nasproti storiti? — Odgovoriti bi se utegnilo na take po tuhnjene zvijače lahko in prosto: Vi dohtar Briiiz s svojimi tovarši ste ali tako nevedin, de od jezuitarskih gimnazij čisto nič ne veste, ali pa tako hudovoljniga serca. de njih izverstne šole hočete obrekovati: ne v pervim ne v drugim primerljeji niste vredin . de tukaj sedite.
Namesto tacih interpelacij brez glave in možgan. s kterimi se brezvestno dragi čas trati, naj bi se raji iuter-peliralo za potrebne reci, na pr.: Kako de jetnišnicc z več sto jetniki še lastniga duhovniga pastirja nimajo? Kako. de se ne preskerbe t osebne naprave, de bi se dcrhals vo postopacev ;>role'j.ia| ne množilo? Kako bi se v prihodnje voiiuc napravile, de hi ne prišlo v deržavni zboi toliko sovražnikov katoliške Cerkve in narodovnih pravi« i. t. d. i. t. d.
Druga reč. ki kaze, kakošen duh na Dunaji piha in udriha, jc prošnja, ki jo neki meni več vseučilišnih profesorjev do ministerstva napraviti, de naj se vseučilišna cerkev zopet vzame oo. jezuitam. ki jim je bila leta 1S56 zro-cena. Med drugimi dolženji. iz kterih magareovo uho in lesičji rep gleda, jc neki tudi pritožba zoper bratovšine. ki jih jezuiti priporočajo, mistični (?) nagovori in pobožnosti. kakoršuc reči so mende mnogim ucenikam tako malo dišale, dc iz stanovitne zamerze zoper jezuiški red celo več v cerkev ne hodijo; namesto tega pa »le nar veči del pričujočih so stare žene. Iu še več take s lama rije. — Dunajsk list pa. ki to rcc dobro ve, pravi k temu. dc jc cerkev, od kar jc v rokah jezuitov, nc le od ženskih, ampak v prav nenavadni obilnosti tudi od moških prcuapoliiovaiia. ki jc pa poprej (dokler jc niso jezuiti imeli), skorej čisto prazna bivala, in jc pac tudi tisto ..nc majhno število ucilištva." ki se je zdaj ogiba, komej kdej znotraj svojih zidov vidila. Tako kaže, de se je vse zedinilo in zoper katoliško Cerkev vzdignilo, kar koli ima Dunaj piškaviga. truhliga. okuže-niga iu okužljiviga. in kar je z deržavnim zboram cnaciga v to nesrečno mesto pritegnilo. To veliko gnjezdo Ijudstvam srečo leže. pa bo kače in modrase izleglo, če mu bo dano. Kokoši te lege so namreč freimaurcrji; undan jc neki list pravil, de Dunaj ze 4 njih gnjezdiša (lože) ima. Bo pa še le tožil stari Krajnec.
O ti nesrečno dunajsko mesto.
lle si postalo tako nezvesto!
Za rimskiga kralja >e spoznaš.
Z nemškim cesarjem sc štimaš:
Zdaj pa Jakoliinarje imaš .'
M*rote#tanska tolerancija ali verska znastfivosl.
Zmed nar manjših deržavic, v ktere jc Nemčija razcepljena, je Mcklenburg-Strelie; šteje namreč samo do 99.C00 ljudi, veči del luteranskiga verstva. Judov je nekaj, katoličanov prav malo. Ker je meklenburški svet zadnji na severni strani Nemčije, in ker se ravno nje severna stran proti baltiškimu morju s svojo kulturo nar bolj napihuje in iše taisto (po Gusav-Adoifovi družbi) na naše južne
strani raztegnili, bi sc mogla po pravici toleiancija tamkaj nahajati. Kako pa de je s to reejo, razkazuje spet naslednja prigodba. Ue bi meklenburg - streliški katoličani svojiga dušuiga pastirja imeli, ondotna vlada ne dopusti. Samo to je pripušeno. dc se vsak mesec po tO dni misijonar iz brandeiiburškiga mesta \V i 11 s t oc k-a (na Pruskim i v glavnim mestu X o v o - S t r el i c-u mudi. in Božjo službo opravlja. Zunaj tega in prevideuja bolnikov je vsako diugo duhovsko opravilo ojstro prepovedano. Bil je poprejšnji misijonar i/. \Vittstocka enkrat kcrstil otroka katoliških staršev, iu zavoljo tega mu je velikovojvodska vlada v Stre-licu prisodila kazen 50 tolarjev. Kavno tako se je zdaj godilo. Misijonar Bernard Jaeniš je bil 4. kimovca 1M»1 od vervarskiga mojstra tiunthcr-ja iz Streiica pro-šen. de naj njegoviga novorojenca kersti: 7. dan kimovca je bil za'o s\. opravilo namenjen. Tode ravno ta dan je misijonarju od vlade došla prepoved žugajoča 50 tolarjev kazni, ako bi kcrstil; in dc bi se zanesljivo zoper prepoved ne delalo, je bilo tudi vervarskimu mojstiu ravno tako žuga nje poslano. d e bo plačal "jU tolarjev, ako bo njegoviga otroka katoli-ki duhoven keistil. Tako ic mogel ubogi oče svojima otroka luteiaiiskimu pastorju pu-titi kei-stiti. Xovi dokaz tedaj, česa se je naOjati od sevemo-neiiiskc kulture.' — Ali neki tudi judovske lantiie na kui-taroslavnim Meklenburškiui luteran-ki pa.-toiii obrezujejo? Kdo se tukai ne -pomni poprejšnjih < a-ov . k » so kristjani na 1 ii > »v i i ii ti.ogli -voie lantiie -ul.aiu v daven da ati. de -o biii v silovite j a ni ca rje ndiejenii — Smerlingovo postavo od v apiiia t. I.. ki aVstrijaiisAim protesiaMam toli-kanj na loke git iti dobie Tiiolce tolikanj /ali. so nekteri /igov^ijali s |t». ilenam nemške zavezi.e u»\te. Avstrija s tolikimi milijoni katoluaiiov sc torej ravna po tem eienu piole-laiitatn v piid: mekleiiburg-strel.ska deizavica. ktere oli-ega t : -tiiiask.li milj) do-li posestev grajšakov ne odmeii. -iiir [a bi cz opoveranja po iuteranskim lana!:z.ou kaiol.-ko Mm mučiti Ui. Kecbbauer :/ (*ia<:ca je v deržavni m zboru na Dima u ministra vi.aiij.l. zadev z.avprasal. zavoljo kurhe-ke '.stavi , zavoljo kteie. pi^v icci. Av-tiii ni* mai I i' ne inoic. Ona ima do-ti svojih la-U.il: nomuij. \li »t bo neki v •ict/.avn;;' zb<nu tiu litina i tudi i..»k iiia--ii-al ti. iitii\i'.t.i'iii-ke toleiatičijt '
Od i a iti -e u It budila l.aii. zakaj oitbo. za v tiske »« i e (ai.i na-vete naiedii. k> n;-o ni< l uii-i od ia*'ijinar-i I 7'.i'2 — I 7!»; (>•*! i«- -v v <-i i p: i ta-. a*o bojo veljav o imeli '	\
y>« Sto misli i m in dopisi.
Iz Ljllltljitiic. Ii iinai.li c I io it i.i v Kranji i 1: - v t ...viui. I.i: '.. v Tei/.teu 7"-; | \ K;doi.ci |0o|: na .l» -ei eab '1»: »>. v Kiatiis^i ^o: i 300; 7 \ i*oi u. »1. - \ oobiii-ki lli-:iiii li«',: II. v Ivamni*u
....... IT v t !Ki.:< '»:•-: I >aiiai !n;:i pii I -zu ">13;
1 • \ Blokah ".;-.»
i/ L.jiliiljiliic. I/ mnoziga upa;,;. /a-iat. .-.oveiisine v o ■ <ai.-oial. no ijicndc vendi i ntkol..n n.»ii.i t tiosp. \ n t «» i I • - a i i cokoni ul kci-a:;-ki utit\. k. !••> velial zu i«»!.i .i. za pcivi laiin-ki odred, i; ze ga t«. >'al visok-»as1 -■»••li «'v ii v pregled Iteiz p -itm si t dal v na i-. ..k • i i.'.i učcih i | »-.»mezt.e pole pieee na-pioti «:•>:».Vui.. , ... nt tu: a p.-ati it. -c i/. iokopi-a učiti. Kavno :i bukvi i utegnile -luziti. -ui toiino ««-a. de bi -l d i lige i/ieiali-. tud. za 1 odi cd zaietuih -•»»; -ej se lai.ko ii-j .: 'kia-ue. n.at ]c preob«irniga za mladiuo te^a leda. kavu -iu/.i tud. ..Ktatki katekizem" za več odredov Zgodbe .t. evan-eliie za ta odred v slovcn-ini žc imamo. t'u.ln» ie pa. de se gospodje lic lotijo bolj goreče izdelave -'d-kib slovenskih bukev, ker ie znano, de -e s tem i/.govorani -loven-in. pravite kraliio, ter nemški Miha • e -e da te t»a /agui eno iu pril ubljcno staro kopito udriha.
Nižji gimnazijo v Kranji ali perve 4 latinske šole so sviili cesar 4. t. m. privolili iu začela se bo, kakor se sliši, v sredi vinotoko (oktobra). Potetn takem ne bo treba slovenske mladosti zavolj pomanjkanja prostora iz šole odrivati. Dostikrati ko so starši zavolj sinov že dolge pota imeli, jim zavolj stanovanja iu živeža vravnali, bukve nakupili. iu so se otroci že več tednov za pervo šolo pripravljali. — so jim bile pa vrata f šolo zaperte. ker se je skazaio. de se niso bili popolnama Xemci, če so tudi po-tcrjetio spričevanje skazali. de so zveršili 4. začetni odred, za kterim perva latinska šola nastopi. Ako se kje ugovarja, de nc bo kam z Inladostjo. ako jih preveč študira, jc treba pomisliti samo to. de že več let vse slovenske škoftjstva premalo uiladeučev iz S. šole dobivajo za svoje semeniša, akoravno si ni iti velik, ali sem ter tje nar veči del duhov-ski slan voli. Zraven tega. de naj bi sc več ne zavalil sloven-ki mladosti kamen pred vrata latinskih šol. je pa sc veliko bolj želeti, de naj bi se za pomočke poskerbelo, po kterih bi se mladost bolj tečno in izdatno v lepim življenji izobrazovala. Sleherna zdrava pamet mora zapopasti, de je človek raz poti. kteri čezdalje boljši ne prihaja. Kako žalostno te pa do-tikrat slisati. dc mladenči toliko manj žive vere imajo, kolikor dalje v šolah pridejo! Zel vene, drevo se skljuii. telo hira. ako n tna tecniga ziveza: enako sc duh elove-ki zamen iti tako /anikarn piihaja. de ^retda duša posiednjic ze skoz kozo svojo stra-no podobo kaze. ako elovek piavo pot zapu-ti. ter po veri nc živi. naj je sicer se toliko učen in olikan. Kolikor bolj se nejeveia. mese-nosi. lieimaurarstvo od zgorej doli ko-ati in pase; toliko boli si motajo katoliške sole temu modrasu ustavljati. Sveta te naloga uccnikov . in težek bo odgovor ti-tim učenikam, klen s svojim naukam in življenjeni mladosti niso ..in acdifi-catiotiem" ampak ..in dc.-tructionem " Ako .-i ima mladeiieč v sol: pogubljenje nakopati. I>i mu bilo bolje, »le bi je nikoli ne vidil. Iti ako se bodo taki nauki nadalje razširjali, kakor i.h nerazsvetljcni dunaj-ki mestni -v.-t za -o'e kuie. hi starši bolje sioiili. de bi sinove doma obdtrzali.
I/ LjllUljfiiic. I.juba ..Zgodnja Danica." ki svojim bravcam p- go-tama pripoveduicš. kai no slo' cii-i\i deželi lepiga it. dobriga delajo v east Bo/.|o. olepscvaje in obnavljali cerkve itd.. I.os tudi meni dovoliia. de popišem enako novino .- Koio-f.i^a in sicei iz slovenskiga kraja.
Zavoljo velike vročine in nepriietniga dima, ki se z i>ubijatiskiga maha. ko goii. tez celo okolico lazprostira, sim leta- nekoliko bezal med gore. kici hladne sapice iu incrzlc vode človeka krepi aio: -e! hiii l il na Ivuo-ko v toplice ki-it vode. Belah imenovane Zdelo se mi je lam, dc s i in v dobiim zavetii pioti vročini, in • -!al sim ondi tiek in tcuiic.
Kii dat: potovani v blizmo dolino, ki -e io slovenskim Koriic. po neui-kini pa Tiogcrtbai imeinne. Ta dolina sj-ada po,i tuio Kbriali. po -loven-kim S:ruga Kmeiie iz doline iinaji dobi c tri uie pota do icikvc Kti ic |a dolina od vsih -tiai.i riolana z velikimi in gro/.ovi;m» siermimi goiami, tako de -e potok le med lesnim skalov lih doli vali. it: ni iiuu cc-tc za voze naredi!i.	iz ^otc iti je v v cč
I,rajih picccj nevarna tudi |Milen > -ak i«>ui more misliti. Kako »e st' Ic v iiudsm \ .i ou-i.n ii. po /.mi; n, n- se tu ; a tam \ id.io tahlt. ki naztiaiitiieio. de ie kak popotnik v hie/.tio padel in smcit	jo-tbiif te taka t.evar-no-t oh ta-iii. ko -t (iazi vd.iaio Težk" ie /ategavolio puhivavcam utic doline ob nedeliab .i. pra/.iiikih v it-tkcv hoditi k Bozti službi posebno p> /in... in n < uda, ako so po dclj časa prisiljeni doma o-iaiati
Sredi uoline jc kmeti-ko posestvo Pust,ivniga Ta kmet nekdaj ni imel vec posestva kot drugi, po neki pravdi pa je na enkrat obogatel. Zda sc u-mili iimz svojih sosedov, in oziraje se na velike težave prchivavcov . v daljno lamo cerkev hoditi, blagodu-no -klene na .-voje stroške v sredi doline cerkev in h:-o za duhovna zidati, in tudi /alugo
naredili, dc sc bo iz obresti duhovniku hrana zagotovila. Ko siin prišel v dolino pogledat, koliko se je že delalo v ti reči. sim vidil. de cerkev je že popolnama dokončana, kar zadeva zidovje. streho in stolp, notranjih delov pa še ni, in hiša za duhovna je tudi že začeta, in temeljni zidovi že poldrugi seženj iz semljc segajo.
Žal mi je bilo. de nisim doma najdel tega verliga možaka. ki tako dobro obrača svoje premoženje. Zares zasluži. de se občno hvali taki dobrotnik, toliko bolj, ker se to blagodušno delo ne godi v kakim velikim ljudnatim mestu, ampak v samotni neznani dolini. Pač lep zgled daje ta verli krnet dobiim kristjanam, kako naj bi saj delama v ča-t Božjo iu v piid bližnjih svoje premoženje porabili, kadar jil. je sreča kje pričakala iu so bogastvo dosegli. J.
S podnožja Stoloviga. Kad se oziram proti pečini Babjimu zobu tje. misli so še dalje tam. mislim pa na dneva dva. ki sta Bohinjcam. osebno Bistričanam v čast in vedni spomin.
Pervi je 11. vel. serp.. dan Bistiičanam v čast. Ozna-iiuie ga godba po delapustu sabotniiu. ki se pomiče i/. Bistrice skoz vso bohinjsko dolino ua Bistrico in zopet nazaj; oznaniije ga jutranje zvouiio. in ko prenehajo zvonovi, se godba bistriških fantov začne, fin bistriški, c. g. I.ovro Mcucingai . ie daroval ta dan pervi dar sv. maše Večnimu. Stregla mu je častita bližnja duhovšina. pa množica bogo-slovcov. izmed ktcriii eni zvezani s tesnimi vezmi prijateljstva /. ii]'ni. Pridigal grajski v. c. g. fajmoštei S. Pehai ec. so j. ginljivo besedo življenje sv. I.orenca vezali z zivlje-Dicm. kakor I*i moglo hiti. duhovniga sedanjih časov. Po s\ daritvi se vsedc svalovšina po navadi k mizam. Pri noviga ma-nika mizi biti. si šteje Bohinjec v naj veči čast: miien te. pa vesel in /.govoren: prcpii se pri taki priloz-iiti-ii ne vname, on čuti visokost mašuikoviga stanu. ve. da to je veselje pomenljivo, da ni ticbuli Bog. Po lilani-lah -e vstavi pred taiov/.cm mu/.ika instrumentalna bistriška: petnajstletni in veci fantje piskajo ročno po sekiricah, če-lavno sicei nc umejo druziga. kot s težkim kladvam mečili zelezo llvala gre o tej reci g. bistriškimi! šolniku K. Kiistofu. Muzika. čeravno it iiila pred faiovžcm. bi v vsakim kia;i m. hasniia. m je bila pa vsa nedol/.na: iii bila še ter»;a noč. ze so počivali mladi godci s .-vali vred vsak na svojim stanisi. Puicdeljik. 12. dne u. iii., se napo:i nekoliko diu/.be iia jezu o hnhinjski. Ob kiaji pri siedi jc/.tia sloji cukvic-a. j o>vetena >v. Puhu. tu -e je namenil darovati no-\on«asi»i* s\,.| iii uri nt-končni <lai veselim petji se zibajo ladije pioti svetimu kraju. .Med zadnjimi pride t.d picsvtle daiitve i/ ceikve na- zagovornik na Dunaji. slavni dr. I.ovio Toman. ki je sk 'iai pii v-i sv. liniji klečal, ii. molil, meni.n. s\ Duha \ pomot piosil, in za svoje zdravje. ..Nisim mogel vtciai pii va-i mu-i biti. sini pa danes." ic rekel iio\omu-niku. Po/.diavi ga nekdo i/, diu/.le: ..Dokler sc hote poganjali ....z Bogam za narod."- kakoi ste rekli, smo na va-i strani." Piitcidi. in ineuiiii. da jt možev značaj iitomuiljiv kot hiib in hia-t. da ho zvest vojak sv. veit. l.icpeU iiu.ak narodu. — Pelje na- telnit po je/.ciu i:a-za Z Bogam Bohinjci! z Bogam i.ov onia-iiik! -v Duh {a nai le la/.-vetlujc po morji življenja.
Diur: dan Bistritanain v blagi -pomin |t kimoveu. Prišli so -ai i»to-vetei koj po sestih Milostivi na- kntz .-kol Junci na Bistrico. Stieljali niso. glu-iven grom je stit-al nebo. svetila »e pa nebeška lut : z ni/.avc gla- pozdravilni it bil le vbrani glas zvonov. Prihodnji dan pa -o delili Milo.-tijivi /akiainciil -v birme. Imeli -u peto -v. ma.-u in so pridigali po -v. ina-i. Velita-ino jc donel N.ili gla- po b i s 11 i - k i cerkvi Bckli so da nc vedo diuziga hiatani svo-jiu oznanovati. razun ..Kiisiusa križaniga." Opomnili so človeških praznih upov . izgled k temu jim je bilo letaš-njc leto. inerzlo ko bi bilo imelo toplo biti. obetavno pozneje. da jc up ze rane poprejšnjih let celil, pa suho zopet, da ho v niaisiktciini kraji lakota protila Toraj v-e ze-
meljsko za nič štejte; išite le, kar jc gori. vam rečem, saj mi morebiti ue bo dano več tega sv. kraja do vas spregovoriti. Po pridigi je birma. Kot pri novi maši. so se tudi tu skazali Bohinjci mirne; lepo so se vstavljali v verste. ko so pa birinani zapoverstjo sc k gg. izhrisovavcam pomikali, sc je vstavila že druga versta. t e je bil kdo pred na versti, se mu je umaknil drugi, še klobuk, ali kaj druziga mu je postrežljivo poprijel. Neotesanosti, ki se vitli drugod, ni bilo. Pri mizi so v. č. g. fajmošter Janez Ko-vačič se zahvalili Milostivimu v imenu Bohinjcov. ktere so zraven sv. birme še počastili, da so jim sv. maš.i peli iu pridigali, da bodo gotovo v uezbrisljivim spominu o-tali vsiui v Bohinji. ue le biriiiancam.
Zahvalijo se zopet Milostivi gospodu, ki jih imenuje, kdor jih pozna, duhovniga očeta po volji Božji, in pravijo: mislim, lara je po takim fajmoštru osrečena. Popoldne -o Mil. škof bili pričujoči pri petih litauijah. Zvečer sc oglasi pod okuaui godba bistriških fantov.
Nepreiichama Mil. škof gledajo z očesam veselim mlade godce, kterih sit še eni v letih otročjih, iu njih vodja, omenjeniga učitelja: čudijo sc večkrat, da od velike noči so se naučili toliko, pa prepovedo tudi šolniku v prijaznosti svoji, naj se ue trudi zanaprej ver do polnoči ž njimi. '.». kimovca ob sedmih zjutraj so brali sv. maso; danes pojejo bistriški pevci iu pevke, kincliški. pa po sekiricah izuecni. slovenske, kakor mi peli včeraj pri slovesni sv. ma-i -uino latinske. Niso se mogli Milost že včeraj precuditi olika-ii i m u iu nichkiinu glasu: danes pa pokličejo pevke pred sc: potem pa še posebej govorijo s -oluikam neutrudnim. V-a-k i in u radodarni knez darilo v spomin izroce. Oh o-mih sc peljejo spremljani po g domačim očetu k divii.nu le/ciu bohinjskimi!. lahki ccluic nese kneza škofa do kra;a. ..k ri bistra vanjga piihobni Savica."
Veseli so ves čas bili Viksi pastir v Bohinji. M .-lin., da .liii je veselil domači lepi led. gospod fajmo-iiova znana prijaznost, ki ui napeta, mirnost pu pobožni duh Bohinjcov. vas prijazna iu tedna; >. daljave pa so gl-.!ak nanje ponosne gore bohinjske iu mirne, le hladen veit <»••; tod in gorsko zvoiicnje čtd je l il -cm tei tje miru na-pio-ten gla- z bohiuj-kih planil:.
Dane- krog treh popoldne gredo Milostljivi -kol * t i slavoloku -toji -ol-ka mladina / vejicami. Kak.u jt -Ij-volok v -ahoto kazal besede: ..('c-cn. ki piide v i:i.en«i Gospodovim." govori dane- -i «ven-k't -l<tv«»: .. 11 \ a 11 ♦" i: i-«"1 Jezus Kristu-." Malokttm "ko je bilo -uint ob -lovt-u ..Kako milo pojo zvonovi." piuvi eden; ..sedemkrat -.m /t do/.ivcl tako slovit, ga ue boni vet." j iavi -tarcek o palici; ..uioj naj lepši dan je dana-ni." pravi -«'lni*. Z "t</:.it. senatu gledajo Bohinjci za Njih Milostjo. Bog naj ho n; Njih potih, mislijo drugi. iu če on lioce. nai pr.dejo / ;t' v povelji Njegovim otroke na-c pntcrjev.it v letih. . • -• življctija l)Oi začenja. Naša vera je terdna. k-»t -kal«' na-c cisto je serce. kot jezero, nad kterim -i -«. /ii.ai Z li gam! naslednik aposteljnov. kot >j -c imenoval	. v..' hesetle nam v sercu. Ne vemo druziga. undiii pa i n • hvalczi.o za na-ig.i -kofa. da li jih llog ^ihiau i v ven upanji in ljubezni: -kof naj |a inolij > /a na- Bohii. i t
T. Z o pi.
Na Poljanah pri kupi. I>. kim. I.cop. Pmig<ii-k — Kako bogo-lu/.ni in hlagotln-ni. kako (oiho/uc^u --n--o bili na-i očaki - nekdanji Slovenci, temeljito d. ka/u • ► mnoge cerkve, ki -o jih nam -tavili. Kjer in kamni -c — ues in ozrtš. po zemlji domati. povsod ugleda- ohii • h i-kv.-i. razstavljenih po vi-inaii in ni/.avah. po giieih ti * ( !.<-lljavah. Naj vclicastnisi pa je pogled na pii-ojnt . kia-no-milc giitc in na visoke gore. kjei v davnih časih -ozilanc lepc prijazne cerkve počivajo, enako belemu lahudu i.a ic-zerskem poversji. .Med v-cini Slovani t<- najpervo Slovencem zasvetila luc keršanske — edinoprave vere. Ba<ii iu z velikim veseljem so 10 sprejeli Prešinil ie blage, initnt
serca njihove neki pobožin duh, ki ga niso premogle zatreti in zamoriti vse kobne (nesrečne) nevihte, ki so hrumele v raznih nemirnih časih čez miroljubne Slovence. Da pa tisti pobožni duh vedno še veselo in živo dije v narodu slovenskem . očitno priča neznano veselje Slovencovo do zalih cerkva in pa veliko spoštovanje, ki ga skazuje visokoča-stitim svojim duhovnom neutrudljivim oznanovavccm edino-zvcličavne vere! Ne presiljujem in ne zinem brez premislika, čc rečem, da Slovenec prave korenike. ne poptujčenec, ki sc je Bogu in narodu izneveril, je za Božjo čast ves vnet in goreč. tako. da bi dal zadnji krajcar od sebe. samo da mu je tempelj Božji zal, poveličavno okinčen. Je pa tudi res — prav res, da ga nič bolj ne diči, kakor sosebno spoštovanje do vsega Božjega in svetega, prava vera in pa neomahljiva ljubezen do svojega jezika. Le samo vera in narodoljubje ga mora vzderžati. Bogu in cesarju zvestega iu tedaj srečnega ohraniti. Ni je reči, ki bi ga bolj vne-mala, kot ravno jezik in prava edinosveta njegova vera — pravi izvirek stanovitne ravnopravnosti, vesvoljne pravice in blažene sreče in zadovoljnosti. Al danes ta dan jih je mnogo, ki glasno skovikajo in svojeglavno terde, da Slovencu vera prededov njegovih ni več tolikanj sveta, in da ljudstvo vedno brezbožniši prihaja. To velja le od tistih, bi jez djal, ki so sc narodu svojemu izneverili: zakaj taki so vsikdar tudi slabi pravoverci. česar sc slednji lahko sam prepriča. Tuji živelj. kterega se niso zadosti navzeli, druge šege in drug jezik. — vse to jih je popačilo, jim prejšnje dobro serce zamorilo. Radi bi bili tujci, pa jim ni inoč, domači pa nečejo ostati, ker so jih morebiti previsoke domišljije o ptujem življu prešinile, ali pa ker so jim domačini in dornačinstvo ,.zu obskur." K.naki ljudje naj bi pomnili naslednjih prav resničnih verst nekega nemškega pesnika:
..Hlcihct im l.ande. umi n.ilirct cucli rcdlicli.
Kiicket zii»ammcn und fiisei cucli fein.
Mactie nur keiner zu t»rcit >icli und t-rli.idlich.
>o i>l das Land niclit fiir alle zu klein,
\\ '»lici nur ecIhM cucli niclit driin-ren und rciben.
>o is»t fiir >len.»clien im l.and" nocli zu Mcibcn."
Bi mi bil dosti krepek glas dan. šel bi na verh naj \i-okejega hriba na Slovenskem, na sivoglavi Triglav, in gu\<iril bi zverh njega te verste \sim onim, ki jili zadev-Ijejo. da bi se vender enkrat predramili iu zavedeli. — Gredotimu po grapasti, za hojo iu vožnjo zelo težavni cesti od Cernomlja verh Tanče gore. se odpre razgled po kain-natem poljanskem svetu, in tje čez prodko kupo po hor-va-kem hribovji, kodar se poslednjo polovico mesca vel. serpana in minule dui tekočega mesca hajduki — utekli vo-jaci — klatijo, in zdaj tii zdaj tu koga oropajo iu celo 1'oljanccm veliko skerbi iu straha prizadevljejo. posebno pa. ker je te dni pri-cl nekdo izmed njihove kardeli ogledat Stari Terg. poljansko farno vas. Ilodil jc po vasi okoli od hiše do hiše, in ponujal sladkor in kavo prav po ceni, rc-koč: da hoče vse ua večer donesti. ko bo mogel varuiše burantati. Najedel in napil se jc pri nekem staro-terškeiu go-tincai ju, potem pa zginil iu nič plačal. Unesel je blezo 5 tor. Preden je k južini prišel, jc mcnde celo obližje ogledal, Cez kaj dni je spet prišel, pa ponoči. Terkal jc ua vrata pri gori omenjenem oštirju iu ponujal kavo, ko je pa >c ljudi čul in čutil gospodarja, ki mu jc odperat šel. jo je popihal. Da se vernem. Med mnogimi cerkvami poljanske fare sc vidi s Tanče gore tudi ne*a druga kipeti v zračne višine na hribcu Pargi. Parga se steguje ob poljanskem polju in mejo med belimi Kranjci, ali prav za prav med krajnei sploh in med Kočevjem. Cerkev ta je čisto zapušeua odzunaj in odznotraj. Spada pod kočevsko ekspozituro ..Doleuji log." Pred mnogo leti, ko se je še služba Božja v nji opravljala, je bila posvečena sv. Duhu: zdaj pa se ne mašuje več v nji že kar so Bošnjaki ropali tod okoli in pa drugod na kranjskem. Nosili so nek, kar so naropali, v to cerkev, klali, kuhali, pekli, jedli, — vse
to so delali v njej, zadnjič so jo pa šc oropali. In odkar se je to zgodilo, jo gloda ostri zob nemilega časa. Zdaj pa so za čast Božjo vsi vneti v. č. gosp. G e r m, župnik omenjene ekspoziture, sprožili, da naj bi se popravila, v kar je ljudstvo njih fare koj in z veliko radostjo privolilo. Ze se pobera denar za popravo in olepšanje revne, zapuščene cerkve. Pričeli jo bojo pa še le k letu popravljati, ker je letos že prepozno. — Tudi poljansko farno cerkev krasijo odznotraj in odzunaj. Verli g. fajmošter Merzel bi jo bili že zdavnej radi ozališali, pa ni bilo moč. — Tudi tukaj je bila to leto tako huda vročina, kakoršne že mnogo mnogo let ne pomnijo. Prehuda suša je popalila vse seno-žeti in livade. Gozdi so bili že minuli mesec močno goli, opaljeni kot mesca vinotoka, polje pa tudi slednji dan bolj žalostno, vsa narava je umirala. Živina je kaj časa hodila derzat po goli, čisto opustošeni, malo da ne že puščavi enaki zemlji; nazadnje pa je niso hteli že več iz hlevov goniti, ker je s pašnikov vselej bolj lačna prišla, kot je šla z doma. Dolgo dolgo ni nikak oblak skalil modrega neba. Včasi sc je na večer pripravljalo za dež, ponoči se je nebo spet razpravilo in zjasnilo, da jc bilo zjutraj spet jasno kot ribje oko. Vse je tugovalo: ljudje, njih živina, in kar je le lezlo in gibalo. Poljanec je sicer vesel. ži-dane volje skor zmir. da poje kodar hodi in kjer je, ali tačas je molčal, le tam pa tam se je kak tužen glas za-čul. krilatih pevcev tičev petje je čisto bilo umolknilo. Le še vrabec se je včasi oglasil na kaki veji ali kje drugej v scnci, pa prav žalostno. Ljudje so se zbrali sleherni dan in so hodili od ene cerkve do druge dežja prosit v procesii, al vse m odri, pravični Stvarnik ni dolgo dolgo uslišal zdi-hajočih, ječečih in milo — premilo prosečih rev; zadnjič pa so vender neprestane goreče molitve in prošnje prederle sinje oblake. Bog je poslal na suho. zelo žejno, silo raz-pokano zemljo precej dežja, in odtistihdob diha zemlja vsaj ponoči življenje, ker dobiva precej obilno rose, kar jej mnogo pomaga, dasiravno poduevi soincc zmiroin še no pripeka. In kar je dobila suhotna zemlja betvico potrebnega dežja, si jc narava veliko opomogla: zelena trava je jela veselo riti in bosti iz zemlje, golo gozdno drevje pa je pričelo v novo poganjati, cvetlice kazati se iz zemeljskega naročja. S pridelki jc nedorečeno slaba; sadja ni nič nikjer tod okoli, sosednji kočevarji ga pa imajo jako obilo in tudi poljščina jim je kaj lepa. Naj bo toliko zadosti za to pot! Z Bogom !
Iz Kitna piše gospod provikar kirchner: „Z nar večini veseljem ti nazuanim, dc jc serafinski red srcdnjc-afrikanski misijon popolnama sprejel, in sv. Oče so ga za redovni misijon poterdili. Zdaj šc veliko definitorstvo tega reda dela cerkveno vredbo (kanoniško konstituiranje i. v. č. O. Reinthaler (iz Gradca) pa tačas na povelje redovniga generala z vsimi potrebnimi pooblastili popotva po redovnih okrajinah avstrijanskih in nemških. de bo sklicoval potrebnih mašuikov in netnašnikov (laikov), kterih ima biti 50, veči del laikov, kar se jih nc bo unkraj Planin dobilo, sc bodo iz laških okrajin domestili. Tako jc upati, dc je mi on zavarvan v prihodnje, in hvaležin sim Bogu . ki mc je — nevredno orodje — milostno ohranil, de sc lepo, blago in katoiiško delo nc le otmč, temveč se za veselo in mno-goupno prihodnost prihrani. Ravnokar mi je prevzvišeni kardinal propagandini prefekt naznanil, de jc terdna volja sv. Očeta, de misijon naj ostane apotoljska na mestni j a (Vikariat) pod vodstvam seralinskiga reda. Do konca vinotoka (oktobra) mora nova odprava odriniti, čc ne, bo prepozno za to leto. Bolj natanko besedno, ako mi bo dano. se s teboj v Ljubljani ali kje drugej sniditi.
Razgled pa kersanskiai sveta.
Družbe, katoliški listi svetvajo. de naj se zoper satauove misijone, zlasti pregrešniga časništva zbirajo ka-
toliške družbe, ker le zbrane moči se zamorejo zbranimu sovražniku vspešno ustavljali. Družba za vedno češenje sv. Rešnjiga Telesa gotovo ui poslednja med takimi družbami.
Dunajska družba katoliških rokodeleov je verh druzih obilnih darov undau spet dobila 1000 gold. od nekiga monakovskiga meslnjana za tistih 300 gld. letne podpore, ki jih je dunajski mestni svet temu društvu odrekel, zalo ker je katoliško. — Enako plačilo ho dobila katoliška Cerkev sploh za rope, ki jih mora terpeti sedanjo dobo. Sovražniki jo žele in mislijo zatreti, nasledek bo pa. kakor vselej: sovražniki bodo osramoteni, premagani, po mnogoterih potih poniževani; katoliška vera pa ho kakor naj ča-stitljivša zmagovavka s stoteruim sadam vojsko zapustila. Nekdaj je bila kri spričevavcov seme kristjanov, zdaj pu bodo ropi. obrekovanja, preganjauja in laži po časnikih tako seme; vsak mahljej na nevesto Kristusovo ho zbudil sto serčni h vojšakov za njo.
Te dlli je šumel po Dunaji glas zastran premene miiil-sterstva in njegovih osnov v nekoliki prid federalistiške strani; Bog daj ludi v prid katoliške vere, njenih naprav in korist!
V	Laa ob Taji je neki fant tc dni druziga fanta z nožem zaklal do smerti, eniga pa na obrazu nevarno ranil. Vzrok prepira iu morije je bilo dekle, ki jc imelo tisto gerdo, nesramno znanje zdaj z enim, zdaj z drugim zani-karnežem. To so nasledki tiste nesramne ljubezni, ki jo marsikteri pesniki v svojih nečednih pesmih proslavljajo. Oh ravno tem času se bere, de je več srenj iz tih krajev (_Ober-. Cnterlaa . .. ) poslalo prošnje do deržavuiga zbora, v kteri zagovarjajo tisti neverski sklep duuajskiga mestuiga svetovavstva zastran ločitve šole od Cerkve. Kjer gospodarijo take nekeršauske misli, ni prav nič čuduo, ako se godijo morije iz Ijubomoruosli. Sicer pa zastran tc in druzih prosili) od ondot pripoveduje Volksfrd., de izvirajo od nekterih dunajskih lajnežev, ki so se po uuih krajih klatili in ljudi zapeljevali k podpisani tih prošinj, ki jih veči del še umeii niso.
Zagrebški deželni zbor je v seji 14. t. m. mende sklenil, de jezuiti ne morejo hiti gimuazialni učeniki v troj-ediniin kraljestvu. — Enaki kakoršnitnu koli katoliškiniu redu sovražni sklepi hodo javalnc zboru v slavo, še manj deželi v prid.
Beneški patriarh je menda za smert bolan.
\a Peniskiui bodo neki po sklepu deželniga poglavarstva naslednje gimnazije: 10 čisto čeških, T v obojnim jeziku, ti čisto nemških. Koliko jih bo na Slovenskim čisto slovenskih, ali koliko saj v obojnim jeziku, ki smo mende saj toliko slovenski, kolikor so Pemci češki?
Šolske bukve českiga jezika za Nemce v nemških glavnih šolah je ministerstvo žc pred delj časam ukazalo spisati.
V	lleriiu se jc napravila družba duhovnov, ki sc imenuje ..Dedinstvo sv. Prokopa," in ima namen, ua svitlo dajati ,.učene dela katoliško-bogoslovskiga obsega v češčini." O sklepu duhovnih vaj v Pragi 23. vel. serp. t. I. je bil sostavljcu odbor tega dedinstva, v kterim so korarji, profesorji in dušni pastirji. Začasni vodnik je g. Karol Vinarickv, korar na Višehradu iu vrednik „Casopisa kat. duh." Tisti dau je štela družba 4 vstanov-nike. ki so po 100 gold. vlažili, 7 družuikov po 50 gold.. 41 deležnikov po 10 gold. iu 02 podpisnikov iu nasednjič se je družba kar hitro razširjala. Poslale sc bodo vabila v vse slovanske škofije k pristopu, povsod se bodo vodniki vstanovili iu pisavci naprosili. — Ali bi ne bilo prav, ko bi družba kje tudi v druzih slovanskih narečjih sem ter tje kako delce ua svitlo dala? Tako bi se razširjala slovanska vzajeiuuost, pa nar ložeji bi se drugi druzih narečij pri-učevali; bukev bi se silo veliko več spečalo.
Nemško. Volksfr. pripoveduje iz „Indep. belg.,i( de se bo pruska kraljica, vdova Elizabeta, h katoliški veri nazaj spreobernila. Bog daj, de bi bilo to res! Ona je
hči rajnkiga bavarskiga katoliškiga kralja Maksimilijana i. iu njegove druge žeue kraljice Karoline. ki jc bila luteran-skiga verstva, rojeua leta 1S01, omožena od leta ls23 s pruskim kraljevičem, ki je kot kralj Friderik Vilhelm IV. I. 1860 uuierl, iu sestra nadvojvodnje Sofije iu vojvodtije Ludovike Vilhelmine, ki ste matere njih ces. kr. Veličanstev Franca Jožefa I. in Elizabete. Sedem let jc omenjena Elizabeta na pruskim dvoru še \ katoliški veri ostala, ali vedno nadiegovana od pruske protestanške kraljeve hiše, zlasti od princa Vilhelma, je 6. vel. travna 1830 od katoliške vere k protestanški odpadla. — Ravno tak odpad je storila tudi katoliško rojena grofnja Avgusta Ilarrach, kise je I. 1821 s pruskim kraljem, vdovcam Fridcrikaui Vil-helinam III.. ua levo roko množila iu dobila ime kneznja Liegnitz. Kako jc pruska kraljeva hiša za povzdigo pro-testanštva že od uakdaj skcrbela, pristavimo tudi tole. V Vurtcmbergu je bila vojvodska vladajoča lii.ša od leta 1712 katoliške vere. Ali vladar Friderik Evgcnij je pri pruskim kralju Frideriku II. ( Velikim) vojno službo imel. se tam oženil 1. 1752 z Dorotejo, hčerjo brata Friderika II.. iu ta zmešani zakou , neprenehano nagovarjanje Friderika II , kteri sicer nobene vere ui čislal, iu druzih udov pruske kraljeve hiše je bilo krivo, de je Friderik Evgcnij dovolil, dc so njegovi otroci v luteiaustvu hili zrejeni. Tako jc kraljeva hiša v Vurtcmbergu v knvoverstvo prišla, v kterim je še zdaj.
Ako ravno se Nemčija s svojo kulturo tolikanj napihuje . vender katoličana žalost obide, de pri tolikih vladarjih. med ktere je ona razdeljena, so. razun avstrijau>kc cesarske hiše. zdaj samo kraljeva saksonska iu knežja lichteoštciiiska hiša pri vsili svojih udih katoliške. S-u.
Liberalni listi so tc dni dosti žvečili od neke adrese od družbe (pseudo-) ..liberalnih klerikov" do sv. Očeta v prid italijanske .,unije." Desiravno je ta adrcsa ..sušmarija" brez imeu listih ,,klcrikov." namenjena, prosto ljudstvo slc-parili. je vender dosti imenitna zu pogovor tistim časnikam, kterim napeljuje vodo na njih mlin. Njena nagla razbira po vsi Italii kaze, kdo se ž njo peča.
Zastran laških homatij jc mojster lucifer zopet zalo pismo pisal Napoleonu (Miiucli. Sonntagsbl. št. .'iti). Peklensek pravi stisnjeno nekako to le: ..Moj sin. za tc se zopet dan bliža, ki je zmed tistih, ki so s kervjo zapisani v bukve tvojih del. Lani si mi Lauiori</icra iti njegove zveste s tenko predenim izdajstvam vojskiui mesarici zročil; Kastellidardo iu Aukona itd. hočejo imeti obletuico: jo boš mogel napraviti, moj sin! Ni mi ze do>ti. de pa-pežcvcc s šivankami bodeš, nc bil bi zadovoljiti, ako hi ti tistiga močuiga orlcatiskiga štempiharja v jeco sunil, ki križ nad vsim Francoskim povzdiguje iu černakc zoper mo-gočuo io varstvo oserčuje: zakaj škof ui nikoli zuiagovituisi kot takrat, kadar je v okovih in njegova srenja ua kolenih zanj moli. Imaš prav, de o mali Ij i vee s častnimi tra-čički nase vlečeš itd., pa to mi ui dosti. Ne Francija, Italija je ledina tvoje slave. V zavezi z Viktor-Kinanv« lam in Čaribaldam si Italijo od gorejniga do dolcjuiga konca v kri in žalovanje zagernil ; beli savojski križ ste v špauovii z nezbrisljivo sramoto ogerdili. Iu la oskrunjeni križ nar hujši leži na ranjenim sercu stariga kralja mašuika, ki sc zmiraj v Vatikanu stoluje. Za toliko bi bil z vami zadovoljili. ali jesl sim časti lakomeu. kakor ste vi človeški otročaji, moja častilakoiuuost je vse drugač ncuasiiljiva kakor pa vaša. Že let' iu dan stojilc pred Rimam, moja volja pa je, de komedijo dokončajte! Za vaš prepir, vi ne-vošljivci, kdo bo Riin iuicl, je tucni toliko mar kakor nič, samo de ga Pij IX. nima. Hočem pa pokazati saisaj sc eukral, de siin jest poglavar sveta. Naprej tadaj, moj sin! ko je bil Kavur ua smertnim odru, sim bil pokukal v tvojo dušo, in siui vidil, kako tc jc mraz prehajal, in tudi v globočini tvojiga serca se jc bilo zabliskalo in oblaki smertue sence so šli mein tvojih kalnih oči, ko jc bil Stari časov z močno roko strelo v Turiu spustil. Bil bi ti takrat od-
stopil. pa Orsinilova pošast te je bila prišla strašit o pravim ea-u iu ti je ukazala: ..Naprej!" Se tudi živi Rudio. ki te ima o slabili trenutkih opomniti. kakošno dolžnost imaš do visokiga svetovavstva mojiga rovarstva. Sej te je ravno kar les čez prekop opomnil, de tvoja naloga ni doveršena. dokler Petrov stol stoji. Naprej tedaj ! še enkrat rečem. Zazeluje me vediti. kako bo s sedeža stopil, v pregnanstvo ali v smert šel ta Pij. ki ga bolj sovražim kot kteriga si bodi njegovih prednikov. O sladko mi bo gledati, kako se bodo njegovi zvesti otroci tresli, kadar bodo peklenske vrata s svojim plcmcnam igrale krog Petrove skale.
Iz fienvc gre skorej neprenehama sardinska vojna na spodnje l.asko. Tolike sile vojašine bodo mende saj ..pe-sico tolovajev." kakor kraljeve imenujejo, premagale in raz-gnule ?
V l.ontlon-ii jc bila 15. mal. serp. pred veliko množi« •• visoko plemenitih oseb, katoliškiga in protestanškiga duhovstva posebna igra. Znana ..Fabiola" kardinala \Visc-mau-a. prelepe bukve od marternikov pervih stoletij, jc bila dramatično izdelana in igrana. Prezala tvarina za serčne mlade slovenske pisavcc. kdor ima še kaj cekinov, dobro tlelo stori, ako jih kakin 15 ali 20 nar boljšimu dramatič-nimu izdelku ..Fabiole" za darilo ali premijo odkaže.
Iz Carjigraila se sliši, dc se je del greškiga duhovstva | kteriga ravno, ni rečeno) želi z rimsko Cerkvijo zediniti. s to pogojo, dc svoje jutrovske obrede ohrani. — Zraven tega. de so greki. ločivši se od Rima, zapustili steber resnice in studenec žive vode, bi mogli tudi pomisliti, de so v strahovanjc za svoj odpad turškimu jarmu zapadli, kjer so že toliko groze preterpeli. in le njih povernitev v katidisko Cerkev jc zaupljivo edina pot k nekdanji svobodi in k boljši m dnevam.
Domače ti u hov ne vt\je ,
« v c t o ž i v e t i i n z veli č a n o u iii r e t i.
(Dalje, j
Mia c nos t in lenoba v vojski zoper zunanje in ziiotranjc skušnjave človeku novo in poboljšano življenje težavno tlela. Tacih skušnjav pa je legijon. Vojska je e I •> veš k o življenje na zemlji. To je skušal že terpin .lob in skuša slchcrn. kdor koli sc hoče in želi zveličati. Pripravi se tedaj na vojsko, vojskuj sc serčno in glej. de zmagaš, sej terpelo nc bo dolgo. Gospod sam ti je dal v roko dvojno orožje, ktero ima vse drugo orožje zoper tvoje sovražnike v sebi. ..Cujte in molite!" (Mat. 20.) je to orožje.
Cuj. glej. strezi nase. na svoje nagnjenja in čutila, na svoje roke in noge. oči in ušesa. Cuj ob zoru in mraku, doma in zunaj doma. pri delu iu počitku, pri molitvi in premišljevanji. ko si sam iu kadar si z drugimi. Cuj in gasi. k** sc ogenj v počutkih hoče vnemati; gasi iu kliči (v nar svetejsi imena), ako začenja goreti; beži, ako plemen za teboj sega: beži rajši čez hribe in doline, kakor pa de bi te grešni oginj dosegel. In ko bi bil lev smertniga greha vender \ tvojo dušo zašel, kar Bog ne daj! nikar z njim k počitku ue hodi. temuč če je kako mogoče, pojde še tisti dan v bližnjo cerkev iu sc skesano in odkritoserčno ».povej. V španjolskih samostanih sv. Frančiška so imeli lepo šego. de je ob devetih zvečer šel eden bratov po vsim samostanu, jc na vrata vsake slanice poterkal. ter jc pre-bivavcam glasno zaklical. de naj še očenaš /.molijo za tiste, kteri v .smertnim grehu zvečer k počitku gredo. O kako tehtna, kako v živo ginljiva je ta kratka pridiga! Kako ona s kratkimi besedami v serce piše nevarnost in prederz-nosi nesrečnih, ki jih ni groza s smertnim greham k počitku iti! O de bi se taki počitek ne spremenil v večni nepokoj!
Kadar skušnjava na rasa. ali se kakor nesramna muha brez prenehljeja v tebe zaganja . razserdi se nad toliko prederznostjo in začni moliti. Z mečem sv. Mihela pahni luciferja z vso njegovo derhaljo iz nebes svoje duše. Mi-ka-cl? Kdo je kakor Bog? Si mar ti, napuh, kakor Bog? ti lakomnost! ti denar! ti nečistost! ti požreš-nost! — si ti kakor Bog. ki se mi vsiluješ. in mi hočeš poropati Boga in njegove nezmerne zaklade in lepote. — mi hočeš vzeti njegovo prijaznost. mi hočeš razdreti prebivališč . ki mi ga je za mojo zvestobo v svitlim raju pripravil ? Kaj mi hočeš dati, s čim mi namestiti škodo, ako mi tolikiga Boga in njegove neskončne darila odneseš! Tako premišljevanje te bo oserčilo in boš molil s kronanini pcvcam: ,.0 Bog. glej na mojo pomoč! Gospod, hiti mi pomagat!" (_Psalm 09.). In spet boš ponovil sklep in storil osnovo, po kteri boš pri vsih napadih Bogu zvest ostal. — Sin slovečiga poslopničarja ali zidave a je svoje dni nesel papežu lep načert svojiga očeta za šen-petersko cerkev v Rimu. Papež, vidivši prezalo risanje, silno razvescljcn pelje malička k svoji pisavni mizici, izleče predaleč polno zlatih denarov in mu reče: ..Tu-le zagrabi, deček, — plačilo bo za lepo risanje, ki si mi ga prinesel.*' Fantek, vreden sin s tolikimi dušnimi zmožnostmi obdaro-vaniga umetnika, papeža začuden pogleda in reče: ..Sveti Oče, Vi sezite v miznico. imate veči pest kot jest." Tako delaj tudi ti s svojim Bogam v nebesih, ki ima zlata vse dušne in telesne pomoči zate v nar veči obilnosti: prosi ga. kadar si v sili. Ako tudi v božjo denarnico sam nc se/.eš, de hi si sam izvolil, kar bi naj rajši, postavim, od vsjh skušnjav rešen in prav miren biti: bo pa tvoj Oče nebeški vanjo segel, ki ima veči periše. in dal ti bo veliko več. kakor bi si sani zajel. Dal ti bo moč v skušnjavah in stanovitnost do konca za slabo risanje tvojih svetih namenov, sklepov in dobre volje. — iu ako vero imaš. ti je znano, de za tem nasledva večno plačilo.
Dnhovske zadeve.
V ljubljanski škofii. Fara sv. Kriza pri Tcr-žiču je gosp. Mat. Keršmancu. lokal, v bohinski Beli podeljena, bohiuska Bela je tedaj 23. t. m. razpisana: ;ara Kovor pa ondotnimu namestniku Fr. Vohincu: G logovi ca lok. jc gosp. Jan. Zupančiču, duh. pom. v \Ia-ravčah. podeljena. Naslednji gg. so postavljeni in prestavljeni: Jož. Preša. novoposv.. v Koprivnik ; Jan. Za<i iz koprivnika ua Trato: bor. Mazek, novoposv.. za bene-ficiata na Vače; Boš tj. Cebašek iz Smarije v Som o: A n d r. Stritar s Sovrc v Dob; Janez A n k e r s t iz kranjske gore v Smarijo ; Lor. Crbania. novoposv.. v kranjsko goro; l.ojzc Telijan iz Cermošnic v koeev-ko Reko; l.enart Potočnik iz Reke v Mozel j ; Jan c z k a p u s iz Postonje v Moravče: Janez D o I n i č a r iz komendc v Postonjo : F r. B o š t j a n č i č iz Doba v Komendo.
Dobrotni darovi•
Za a l r i k. mis.: K. k. I gld. — Za g. Olivieri-a: Bratovš. sv. Cršule 2 gld., pobožna duša 40 kr. — F. P za cerkev sv. Cirila in Metoda v Pragi 10 gld., za novo cerkev na Selih lO gld. — Za sveto Detiustvo s Turjaka zročeno prejeli.
Vogovori z gg. dopisom ve i.
Čil. v Terstu : Naročeno. — G. S. Smo prav b vale/,ni za spise: uniga nismo nič nazaj dobili, iu bo javalne kaj. — G. H.: Hvala! Spis drugi pot. — G. L.: Za poslano hvala lepa! omenjena prestava bi bila zdaj že mnogim odveč; za pesmico je bilo takrat prepozno, pozneje je bila nekoliko pozabljena. — je pa prav kakor ste storili.