Naročnina mesečno mmmmm MHBHHI^^^ ^m ček. račun: Ljub* 25 za ^^^^^^^^ ^^^ ^P ^^ ^^ I ja na stvo 40 — ne- ^^^^ ^^ M/M ~ ^KM ^^^ ^B ^^M ^^^^ M ^^^K W 10.349 za deljska izikija ce- flgjflf ŠBM ^Ml ^^M M V ^^M ^^^^^^ ^^m ^^m ^^B ^^m m l^^f ^^^^^^ ^^m inozemstvo 120 Din _ ^^HIB flV MK ^^m ^^M M M Uredništvo je v -IlfP^ MBsiMSf' ^S^L ^^ Uprava: Kopitar- Kopitarjevi ul.b/lll ^^^^^ ^^^^^^^ ^^^^ ^^^^^^^^^^ ^ jeva6, telefon 2992 2050!°— nočna'^2996.^2994"in'2050 Z TieČeljSkO pMOQO »BUSlrirOni Slovenec« EflSff'ta tVa^aS II. kongres krščanske delavske internacionale v Ut schtu Ni dvoma, da imamo kongresov dovolj in preveč, tudi mednarodnih. Tudi se ne da tajiti, da se mnogo dragocenih energij brezplodno potrati na raznih kongresih in konferencah. Je tudi jasno, da je bolje eno stvar storiti kakor pa o stoterih razgovarjati in debatirati. V arhivih se le kopičijo vedno nove resolucije. Toda če se snidejo zastopniki raznih narodov, ki se po svojem mišljenju in zlasti verskem prepričanju čutijo eno in skuono prijateljsko razpravljajo in presojajo stvari, ki so njim vsem sku-ne in vsem enako blizu, pa ima to vendarle svoj poseben pomen. Katoliška delavska internacionala je še tako mlada in nikakor ne še utrjena. Bilo je šele pred tremi leti, ko je sedanji državni tajnik kardinal Pacelli otvoril prvi kongres v Kolnu z besedami: i Cerkev se dobro zaveda težkih nalog, pred katere jo postavlja materialistični državni red s svojimi socialnimi kvarami... Cerkev kot čuvarica socialne pravičnosti in ljubezni bo zahtevala obzir na osebni karakter vsakega človeškega dela, brez ozira na to, da objektivno vrednotenje človeških dejanj more imeti različno vrednost. Letošnji II. kongres se je vršil v Utrechtu j ob udeležbi poljskih, belgijskih, holandskih, nemških, luksemburških in švicarskih delegatov. Špa- 1 nija, Avstrija, Čehoslovaška in Jugoslavija pa so poslale poročila. Organizacija, ki danes sode- . lujejo v internacionali, so v domačih deželah nosi- j teljice krščansko-socialnega gibanja. Tudi velika vprašanja so zanimala utrechtski kongres: 1. Enciklika Quadragcsima anno. 2. Svetovna gospodarska kriza. 3. Mednarodno gibanje brezbožnikov. Kar tiče socialno enciklrko Pija XI., se kongres zahvaljuje sv. očetu za njegovo globokoumno analizo gospodarskih in socialnih razmer našega časa, potem pa za jasno smer, v katero naj se krščanski delavski pokret giblje in pot, po kateri naj hodi. V internacionali združene katoliške delavske organizacije so naziranja, da niti neomejeno svobodna konkurenca, ne nasilen gospodarski monopol, ki stopa na njeno mesto, ne moreta biti regulativen princip gospodarskega življenja. Gospodarske 6ile mora strogo uravnavati in voditi socialna pravičnost ter ljubezen. Kongres odklanja vse individualistične in kolektivistične sisteme. Katoliški delavci se zavzemajo za družabno ureditev po stanovih. — S to odločitvijo jc narejen ▼elik korak naprej. Kajti ureditev družbe po stanovih in poklicih ne dopušča nikakih razredno-bojnih organizacijskih oblik. Seveda pa isto, kar velja za delavce, velja tudi za vse druge. In če 6e krščansko delavstvo odreka razrednemu boju, se mora tudi krščansko podjetništvo, ako priznava res krščanstvo za svoj moralni in etični temelj. Prav to poudarja tudi Pijeva socialna enciklika, po kateri za krščanski socialni pokret ne prideta več v poštev ne liberalizem ne socializem. Imamo svol lasten socialni pokret, ki se razvija pod zastavo socialnega katoličanstva. Posebno živahen interes so delegati kazali za drugo propagandno točko kongresa: Svetovna gospodarska kriza, njeni vzroki in kako jo premagati. Stališče kongresa je najbolje razvidno iz resolucije, ki jo dobesedno navedemo: »Mednarodni kongres zahteva, da narodi z ozirom na najraznovrstnejšo medsebojno gospodarsko zavisnost osnujejo meddržavne zveze in naprave, v katerih bodo odločevali in se spopolnje-vali v medsebojnem sporazumu. Kongres poziva katoliško delavstvo vsega sveta, da z vsemi razpoložljivimi sredstvi krepko podpira in pospešuje politiko mednarodnega sporazumevanja. Dalje se kongres odločno zavzema za izpopolnitev in zgraditev meddržavnega razsodišča, za razorožitev v »mislu mirovne enciklike Benedikta XV., za olajšanje mednarodne trgovine in izmene dobrin, potem za končno ureditev vprašanja vojne krivde, cploh za krepko gospodarsko in linančno sodelovanje na osnovi solidarnosti, za enakopravnost in enakoveljavnost vseh narodov in smotreno nadaljevanje mednarodne socialne politike. Proti silni brezposelnosti je treba nastopiti s skupno organizirano pomočjo.« Glede brezboštva in njega pobijanja od strani katoliškega delavstva je treba vztrajati na tem, da gre tu za zadevo in nalogo vsega katolicizma. Katoliško delavstvo hoče kot njega člen iz kulturnega bistva katolicizma postaviti nasproti gibanju brezbožnikov aktivnost resničnega katoliškega življenja. Samo obramba ni vredna živega katolicizma. To je vera aktivnega, upodabljajočega življenja. Iz tega izhaja stališče v podrobnem: socialna reforma, reforma miš!|enia, obnovitev in utrditev harmonije v duši modernega industrijskega delavca. Enostranska volja pomoči je zanemarila razvoj razuma in čuvstcv. Potrebna je absolutna negacija napram vsem komunističnim in socialističnim zvezam, ki propagirajo brez-boštvo. Nauke sociologije in nacionalne ekonomiie je treba bolj ko doslej porabiti. Bolj vidljiva mora postati navzočnost Cerkve, ki temelji v onestra-nosti, tudi na tem svetu. Pri pripovedovanju božje besede in božjih zapovedi naj bi Cerkev bolj upoštevala miselnost in doživljanje delavca. Katoliško delavstvo želi ustvariti s pravim meščanstvom skupno katoliško fronto, vplivati na iavno živl o-nje ter delali za ohranitev kulturnih dobrin. Kolektivnemu organiziranemu razrednemu človeku brezbožnikov postavlja katoliško delavstvo nasproti svoje stanovsko gibanje. Katoliško delavstvo ho. če organično urejeno družbo. Kongres je posvetil posebno pozornost vprašanju resnične zaščite družine, ki bi je prav v časih Volivni zakon razglašen v Volitve bodo javne - Število poslanskih mandatov bo nad 305 Dravska banovina jih dobi petindvajset Belgrad, 11. sept. AA. Jutrišnje ?Službene No-vine« bodo objavile zakon o volitvah narodnih poslancev v narodno skupščino. Novi volilni zakon odreja, naj se narodna skupščina sestane k rednemu zasedanju vsako leto 20. oktobra. Volitve se vrše za štiriletno dobo. Če se skupščina razpusti pred potekom tega štiriletnega roka, mora ukaz o njenem razpustu imeti naredbo o novih volitvah v roku treh mesecev, a skupščina sama se mora sklicati v štirih mesecih. Volitve so na en dan, in sicer na nedeljo po vsej državi z občini, direktnim javnim glasovanjem. Število mandatov narodnih poslancev je tri za upravno področje Belgrada, Zemuna in Pančeva, za posamezne banovine pa sorazmerno napram številu prebivalstva, in sicer za dravsko banovino 25, savsko 58, primorsko 20, drinsko 37, vrbasko 22, zetsko 20, donavsko 51, moravsko 32, vardarsko 37. To število mandatov se porazdeli v posameznih banovinah na upravne okraje, poleg tega' pa še na one sedeže banovin z nad 50.000 prebivalci. Na sedeže od 50 do 100 tisoč prebivalcev odpade en mandat, na sedeže z nad 100 tisoč prebivalci pa dva mandata. Vrhu tega se prišteje skupnemu številu poslancev še toliko poslancev, kolikor je nosilcev državnih list, ki so prejele nad 50 tisoč glasov v vsej državi. Kandidatna lista jc ena za vso državo. Nanjo se vežejo okrajni kandidati oziroma kandidati v mestih, ki volijo poslance. Kandidaturo nosilca državne liste predlaga po CO upravičenih volivcev iz vsakega okraja iz vse države, ki so uvedeni v volilne imenike. Na tega nosilca je treba vezati okrajne kandidate. Takih okrajnih kandidatov jc lahko v istem okraju več. Ti okrajni kandidati potrjujejo svojo kandidaturo pri okrajnem sodišču, ako jih predlaga najmanj 200 upravičenih volileev tega okraja. Obenem morajo predložiti potrdilo, da je nosilec državne kandidatne liste, s katerim sc vežejo, pristal na to združitev. Uprava področja mesta Belgrada in ona ba-novinska središča z nad 100 tisoč, a pod 200 tisoč prebivalci, to je Zagreb, ne kandidirajo samo po enega kandidata, kakor ostala banovinska središča, marveč vežejo celo listo z nosilcem državne liste. Državna kandidatna lista mora imeti najmanj po enega sreskega kandidata za vsako banovinsko središče, ki voli po enega oziroma po dva poslanca. Za Belgrad mora imeti tri poslance. Najdalje 25 dni pred volitvami je treba državno kandidatno listo izročiti kasacijskemu sodišču v Belgradu v potrditev. Najvišja instanca volitev je državni odbor in glavni volilni odbor. V glavnem volilnem odboru so tudi zastopniki državnih list. Glasovanje se vrši na voliščih, ki so praviloma v vsaki občini. V večjih krajih je lahko več volišč. Manjše občine se lahko združijo v eno volišče, to pa kadar nimajo nad 800 volileev. Število glasov za posamezne državne liste se določi tako, da se na podlagi volilnih izidov ugotovi skupno število vseh glasov, jddanih za vse kandidate vseh upravnih srezov in mest, ki smejo voliti poslance, in sicer za one kandidate, ki so se zvezali z nosilcem skupne državne liste. Nosilec državne kandidatne liste, ki na ta način dobi večino, je izvoljen za narodnega poslanca. Podobno so izvoljeni za poslance tudi nosilci državnih kandidatnih list, ki na podoben način dobe nad 50.000 glasov. Kandidati z liste za upravno področje Belgrada, ki je bila zvezana z državno listo z največjim številom glasov, so izvoljeni za narodne poslance. Nato se dodelita državni kandidatni listi z največjim številom glasov v vsej državi dve tretjini skupnega števila narodnih poslancev, in to od števila, ki pripada vsem banovinam. Ti dve tretjini mandatov se porazdelita na posamezne banovine v razmerju s številom, ki jim gre, in sicer odpade na dravsko banovino 16 mandatov, na savsko 39, na vrbasko 14, na primorsko 13, na drinsko 25, na zetsko 13, na dunavsko 35, na moravsko 21, na vardarsko 24. Ti banovinski mandati se nato porazdele na posamezne sreze z največjim številom glasov, ki so bili oddani za vse kandidate v tem srezu oziroma v banovinskem sedežu, in to v primeru, da so se vezali z najmočnejšo kandidatno listo, ki je prejela dve tretjini mandatov. Nato bo glavni volilni odbor proglasil za iz- voljene narodne poslance one sreske kandidate iz teh najmočnejših srezov, ki so med vsemi ostalimi kandidati tega sreza zvezani s to listo in ki so prejeli relativno večino. Banovinski sedeži, ki volijo poslance, 60 enaki ostalim upravnim srezom. Ako volijo dva poslanca, odpadeta ta dva mandata na število mandatov, ki preostane od števila mandatov, ki jih je prejela najmočnejša državna kandidatna lista. Število mandatov, ki preostane od onih, ki jih je dobila najmočnejša državna kandidatna lista, če je dobila absolutno večino glasov, se deli med vse državne kandidatne liste, računajoč semkaj tudi to listo. Razpored tega števila mandatov se izvrši na ta način, da se to število mandatov porazdeli na banovine sorazmerno s skupnim številom mandatov, ki pride na posamezno banovino. Tako dobi dravska banovina 9, savska 19, vrbaska 8, primorska 7, drinska 12, zetska 7, dunavska 16, mo-ravska U, vardarska 13. 1 a razdelitev se bo izvršila proporčno in ir-računala po znanem d'IIontovem sistemu. Če jc najmočnejša državna lista dobila samo relativno večino, ne pride v poštev pri tej razdelitvi, nego se ta ostanek razdeli med ostale državne kandidatne liste. Nihče ne more kandidirati v več srezih, nego samo v enem, in vsak kandidat, sreski odnosno mestni ima svojega namestnika. Volilni rezultat ugotovi in razglasi glavni volilni odbor za vso državo. Odbor zaseda v Bel-i gradu in predsednik mu je predsednik državnega sveta. Njegovi člani so predsedniki kasacijskih sodišč, oziroma njihovih oddelkov, podpredsedniki pa podpredsednik državnega sveta in po 2 predstavnika vsake državne kandidatne liste. Izvoljeni i poslanec more izgubiti mandat, če izgubi volilno ! pravico, če za časa trajanja mandata stopi v državno službo ali dela za državo podjetniške ali lifcrantske posle ali če preneha biti član one skupine, kateri pripada nosilec državne kandidatne liste, za katero je kandidatura poslanca bila vezana. Volilni zakon predvideva razen tega stroge kazenske sankcije in postopek za vse volilne prestopke. Prem sod na Poljskem Varšava, 11. septembra. Po vsej Poljski so bili nabiti lepaki o proglasitvi prekega soda, Vladni ukaz je s tem stopil v veljavo. Te izjemne odredbe veljajo le za večje občine. Zanimivo ie, da se ni vpeljal nagli sodni postopek samo za politične zločine, kakor so upori, sabotaža, vele-izdaja in špijonaža, temveč tudi za navadne kazenske zločine, to je umor in organiziranje roparskih tolp. V smislu novega zakona se smrtne obsodbe, ki jih izreče preki sod, izvršijo v teku 24 ur. Podobno določbo vsebuje italijanski zakon o fašističnem izjemnem sodstvu. Uvedba prekega soda je silno osupnila javnost in gotovo ne bo po-voljno vplivala na inozemstvo. Saj tudi »Kurjer Poznanski« ugotavlja, da bo uvedba naglega soda za inozemstvo izpričevalo, da so razmere v Poljski nezdrave. Kakor znano, je dal neposredni povod za la odločen ukrep Pilsudskega umor poslanca Tadeusza Holovvka, predsednika narodnega bloka. Poljska javnost je prepričana, da je Holovvko padel kot žrtev tajne organizacije ukrajinskih teroristov. J Poleg lega so se v vzhodni Galiciji organizirale ; tolpe tolovajev, ki so ogrožale mir v deželi. Vpra-i šanje je, ali so razmere v Galiciji in Voliniji opra-| vičile uvedbo prekega soda nad vso državo. Ker l je na to težko odgovoriti pozitivno, prihaja poli-ska javnost do prepričanja, da je položaj maršala , Pilsudskega vse prej kakor zavidljiv. Češkoslovaški župani za občinsko Za revne sloje ie treba zgraditi stanovanja poceni v volivnem boju 20 strank Praga, 11. septembra. V stari mestni hiši se je vršilo zborovanje županov vseh večjih mestnih občin v Češkoslovaški. Poleg praškega župana dr. I!axe so prisostvovali sestanku občinski načelniki iz Brna, Bratislave, Plzna. Hradca, Kralovega, dolinica, Kešic, Znajma in Mlade Bolcslave. Sestanek je bil sklican v zvezi z bližnjimi občinskimi volitvami. Glavni predmet razprave je bilo vprašanje samouprave občin. V posebni resoluciji so se župani najvažnejših češkoslovaških občin izrekli za vrnitev popolne samouprave občinam, in sicer tudi v gospodarskem pogledu; odpraviti sc morajo vse omejitve in razveljaviti zakon iz I. 1027., ki omejuje občinskim odborem pravico določevanja občinskih davkov. V re.soIne.jii se naiialje poziva dr-vava, naj pride brezposelnim na pomoč z razpisom javnih del. Država naj nadalje podeli občinam posebne kredite zn zgra .bo stanovanj za ubožnejše sloje, ki danes ne. zmorejo visokih najemnin. Končno naj bi država dovolila konverzijo dolgov, tn sc pravi, naj bi znižala obresti za dovoljena posojila. Pri volitvah bo nastopilo kar 20 strank in skupin. Med temi so: češka ljudska stranka, lllin-kova stranka, socijalislična, republikanska, češka obrtna, nemška obrtna, židovska in tudi stranka tridesetletnih, ki hoče postaviti na čelo občin samo stiske delavskih mas ne smeli prezreti. Zdravo družinsko življenje je še danes vir moči za vsakega delavca in za vsakega človeka. Vprašanje mednarodnega sodelovanja zvez katoliških delavskih mladinskih društev bo treba bolj odločno pretresati. mlade ljudi. To cepljenje nn tako majhne slranči-ce kaže, kako je razrvano politično življenje v mladi republiki. V sedanjem praškem odboru je zastopanih 14 strank, med temi so najmočnejši Be-neševi narodni socialisti, ki razpolagajo s 23 mandati; za njimi stoje komunisti in narodni demokrati, ki imajo po 17 mandatov, ter socialisti s 12. Češki in nemški socialisti nastopijo pri volitvah skupno. Na Slovaškem se povečini sestavljajo kompromisne skupne liste, tako da ne bo tu volivni boj posebno oster. Splošno mnenje, da ne bodo volitve prinesle velikih sprememb v številčnem razmerju med strankami. Slroj izpodriva človeka Berlin, 11. sept. Na shodu rudarjev v Bochu-mu je poslanec Rusemann povedal, da se je v teku zadnjih 10 let znižalo število nemških rudarjev za 700.000. L. 1021. jih je bilo 1,200.000, danes jih jc samo še 500.000. V ruskem basenu je od 240.000 rudarjev 85.000 brez posla. Ta kriza je povzročena po dejstvu, da je stroj skoro popolnoma uničil ročno delo. V letu 1930. je produkcija s stroji znašala S3% celokupne rudniške produkcije. Seja min'strshe%a sveta Belgrad, lt. septembra. A A. Danes od 11.30 do 13.10 je bila pod predsedstvom predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zndev generala Petra Zivkoviča seja ministrskega sveta. Na seji so razpravljali o tekočih zadevah. Zagrebška vremenska napoved: Spremenljivo in oblačno. Poslabšanje vremena. Zakonita cena kruha Belgrad, U. sept. AA. Na podlagi pooblastil iz čl. 10. zakona o prodaji pšenice v državi z dne 4. septembra t. 1. in v smislu čl. 10 a zakona o izpopolnitvi zakona o prodaji pšenice v državi z clne 11. septembra t. 1. je minister za trgovino in industrijo predpisal tole uredbo o cenah kruhu v državi. Čl. 1. Kruhu se določijo v državi tole ccno: Beli kruh 4 Din kg, polhcli kruli 3.51) Din kg. črni kruh 2.50 Din kg. Te cene veljaj« do nadaljnje naredbe. Cene luksuznemu pecivu so svobodne. Čl. 2. Ta uredba stopi v veljavo, kadar se razglasi v »Službenih Novinah«. Stroga kazen za nevi{aSce krušnih cen Belgrad, 11. septembra. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra za trgovino in industrijo in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o izpopolnitvi zakona o prodaji pšenice v državi. Čl. 1. Za čl. 10. pride novi člen lOa, ki se glasi: Kdor prodaja kruh in moko po višji ceni, kakor to določa uredba ministra za trgovino in industrijo, predpisana na podlagi čl. 10 zakona o prodaji pšenice v državi, bo kaznovan prvič z denar, kaznijo do 15.000 Din in zaporom do 15 dni, drugič pa z denarno kaznijo do 15.000 Din in zaporom do 30 dni. Če stori tudi še po drugi na ta način izrečeni kazni isto krivdo, bo kaznovan razen s to kaznijo še s zaprtjem in naposled s prepovedjo izvrševanja obrti. Vse te kazni izreka splošna upravna oblast prve stopnje odnosno policijska oblast. Zoper sklepe teh oblasti se lahko v roku 3 dni vloži pritožba na drugostopno upravno oblast, katere sklep je končnoveljaven. Čl. 2. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, kadar se razglasi v »Službenih novinah«. Nemiri v Italiji Rim. 11. sept. ž. Objavljeno je službcHO poročilo, da je moral župan v Monle Neru zaradi nesporazumov odstopiti. Prebivalci tega mesta so priredili burne demonstracije in vdrli v občinsko poslopje. Policija je takoj intervenirala, vendar pa de-nionslrantje niso hoteli odnehati. Prišlo je do ostrih spopadov z orožjem. Pri tej priliki je bil ubit kmet Antonio Lenzi, nekaj oseb pa je bilo težko ranjenih. Alfons v Inomostu Dunaj, 11. sept. AA. Bivši španski kralj Alfonz je odpotoval v Inomost, Komisije za pregled in j razredbo izvoznega sadja , I.Jubljunu. 11. sept. AA. Na podslavl 81. 25. Pravilniku o kontroli presnega sadja, namenjenega /.a i/.vez, f. dne 3. U 1931, Službeni lisi St. 2W»'47 ex 1931 (Službene novine z . 1931 (Službene novine štev. 180/XL) in pu izkazani potrebi ter predlogu zain-'i resiraniii trgovskih in zadružnih organizacij od-ledlni, da sa postavijo: I. Kcmi-iju za pregled in razredbo sadja po oznaivnih pravilnikih a) r Ljubljani: Komisiji predseduje g. Hume'. Martin .višji sadjarski nadzornik v pok., član ,n namestnik predsednika je g. Trampuž Franc, kmetijski evotnlk kr. banske uprave, in član g. Ka fol l' ran jo. strokovni tajnik Kmetijske družbe, iu •i. Bs-tvlnjal> Alfonz, ravnatelj Gospodarske zveze, vsi v Ljubljani; b) ■•■ Celju: Komisiji predseduje g. Dolinar .Tanko, okrajni kmetijski referent v Celju, član in namestnik je g- Levstik Miloš, nadučitelj v |>ok. na Miklavževem hribu št. 22. občma Celje okolica, in | ■lan g. Goričan Franc, posestnik v Višnji vaj>i. po- j šla Vojnik: c) Mariboru: Komisiji predseduje g. inž. Ferlic Pavel, okrajni kmetijski referent za Maribor i br.. čliui in namestnik g. Hudi Franc, ravnatelj Sadjarske zadruge \ Mariboru, člana g.Frangeš Fr.. veleposestnik v Hcčah in g. lllaževlč Josip, ekonom v pok. v Studencih pri Mariboru: ž) v P/uju: Komisiji predseduje g. Zupane Josip, okrajni kmetijski referent v Ptuju, član in namestnik g. Pevec Rudolf', predsednik društva sadnih trgovcev v Ormožu, in član g. Sagadin Ludvik, tajnik cestnega odbora v Ptuju; d) v Ljutomeru: Komisiji predseduje g. Zui-daršič Jakob, okrajni kmetijski referent v Ljutomeru. član in namestnik g. Itajh Jakob, član bau-skega sveta in veleposestnik v Ljutomeru, in član g. Pučnik Anton, ekououi v Nunski grabi št. 30, občina Presika; e) v Nurtki Soboti: Komisiji predseduje g. inž. Skubic Josip, okrajni kmetijski referent v Murski Soboti, član in namestnik g. inž. Sadar Vinko, ravnatelj kmetijske šole v Rakicanu, član g. Kampl Avgust, vetetrgovec v Nuskovi, pošta Rogaševci, in f) v Novem mestu: Komisiji predseduje gosp. Malasek Franc, okrajni kmetijski referent v Novem mestu, član in namestnik g. Filipič. Franc, pomočnik okraj, kmetijskega referenta v Novem mestu, člana g. Brulc Franc, župan v Hrusici. občina Sto-piče, in g. Flego Anton, strokovni učitelj na Grmu pri Novem mestu. II. Komisarji: Briand hrani Zvezo narodov Zvezi narodov manjka zadostna moralična podlaga, hi bi vzbudila pri narodih zaupanje v io institucijo t. Za okraj Ljubljana okolica: g. inž. Muck Oton. okrajni kmetijski referent v Ljubljani. 2. Za okraj Logatec: g. Pečovnik Konrad, okrajni kmetijski referent v Logatcu. 3. Za okraj Kranj: g. Sustič Josip, okrajni kmetijski referent v Kranju. 4. Za okraj Radovljica: g. inž. Ratej Ivan, okrajni kmetijski referent v Radovljici. .">. Za okraj Kamnik: 2. Hladni* Jakob, okrajni kmetijski referent v Kamniku. 6. Za nakladalne postaje na železniški progi Kresnice—Zagorje: g. Godec Anton, jiosestnik n« Mali cori štev. .">, občina Kresnice. 7. Za okraj Laško: g. Zupan Ivan, okrajni kmetijski referent v Laškem. H. Za okraj Krško in nakladalno postajo Sevnica: g. Ambrož Gabrijel, okrajni kmetijski referent v Krškem. ] !>. Zn nakladalno postajo Petrovče. Žalec. fit. Peter: g. Dolinar Janko, okrajni kmetijski reterent v Celju. I 10. Za nakladalne postaje ob železniški juogi j Polzela—Šoštanj: g. Plesec Franc, posestnik v | Smartneui ob Paki. 11. Za nakladalne postaje ob železniški progi j Pes je—Velenje—Paka: g. Stopar Vinko, nadučitelj ■ v Velenju. 12. Za nakladalne postaje ob železniški progi Gornji Dolif—Slovenjgrndec; g. VVemig Franc, okr. kmetijski referent v Slovenjgrudcu. 13. Za okraj Dravograd: g. Zdolšek Alfonz, okrajni kmetijski referent v Prevaljah. 14. Za nakladalne postaje ob železniški progi St. Juri j—Grobeljno iu Ponikva: g. Vardjan Fran, strokovni učitelj na kmetijski šoli v šl. Jurju o. j. ž. lo. Za nakladalne postaje ob železniški progi Št. Vid—Mestinje: g. inž. Oblak Ivan, okrajni kmetijski referent v Šmarju pri Jelšah. 16. Za nakladalne postaje ob železniški progi Poljčane—Zreče: g. Nemec Ivan, okrajni kmetijski relerent v Konjicah. 17. Za nakladalne postaje ob železniški progi Kostrivnica—Rogaška Slatina—Rogatec: g. Novak Ivan, ekonom banovinskega zdravilišča v Rouaški Slatini. 18. Za nakladalne postaje Slov. Bistrica in | Pragersko: g. Gornjak Vinko, ekonom v Slovenski Bistrici. 19. Za nakladalne postaje ob železniški progi i Račje—Hoče: g. Kuret Vladimir, okrajni kmetijski , referent v Mariboru. 20. Za nakladalne postaje Pesnica—9t. Ilj: g. : inž. Forlie Pavle, okrajni kmetijski referent v Ma- i riboru. 21. Za nakladalne postaje ob železniški progi | Limbuš—Fala: g. Šunienjak Janko, vodja trsnice ! v Prekali, pošta Limbuš. 22. Za nakladalne, postaje od Sv. Lovrenca dn j Trbonj: g. Mravljak Ivan, ekonom In sadjar v Vu- i hredu. 23. Za nakladalne posluje od Cirkovc. do Ptuja: i g. Zupane Josip, okrajni kmetijski referent v Ptuju. 24. Za nakladalne postaje od Moškanjcev do Ormoža: g. Šega Anton, ravnatelj kmetijske šole v pokoju v Ptuju. 25. Za nakladalno postajo Središče: g. Kosi Anton, šolski ravnatelj v pok. v Središču. 26. Za nakladalne postaje KriŽevcI pri Ljuto- ! meru—Gornja Radgona: g. Glaser Joško, upravnik banovinske trsnice in drevesnice pri Kapeli št. 4, ! pošta Slatina-Radenci. 27. Za nakladalne postaje ob železniški progi j Veržej—Dokleževje: g. Rajh Jakob, član banskega j sveta in veleposestnik v Ljutomeru. 28. Za nakladalno postajo v Beltincih: g. inž. Sadar Vinko, ravnatelj kmetijske šole v Rakičanu pri Murski Soboti. 29. Za nakladalne postaje ob železniški progi Puconci—Hodoš: g. inž. Skubic Josip, okrajni kmetijski referent v Murski Soboti. 30. Za okruj Dolnja Lendava: g. Lipovec Janko, okrajni kmetijski referent $ Ddnji Lendavi. 31. Za okraj Brežice: g. Mohorič Vladimir, okrajni kmetijski referent v Brežicah. V krajih, za katere ni postavljen komisar, izvrši pregled in razredbo sadja komisar iz najbližjega kraja ob izvoznikovih stroških, če bi tega ne bilo, pa okrajni kmetijski referent. Ženeva. 11. sept. tg. Na današnji plenarni seji Zveze narodov Jo Imel francoski zunanji minister Briand svoj dolgo pričakovani govor, v katerem so je, kakor vsako leto, izjavil za obstanek Zveze narodov. Še bolj jo vesel, da mu zdravje dopušča udeležiti sc letošnjega zasedanja, ker se je ravno letos sestala Zveza narodov pod zelo vznemirljivimi pogoji. Veliko se je govorilo o propadanju Zv«ze narodov, o razočaranju uekate.rib uarodov, ker bi mednarodna organizacija ni izpolnila pričakovanj. Vse to pa se čujo samo v govoricah, ne pa v direktnih napadih. Moralni značaj Zvezo narodov je vendar še prevelik. Mnogi ljudje, katerim je Zveza narodov preprečila njihove načrte, skušajo po ovinkih delati Zvezi narodov težkoče. Države in narodi, ki so sedaj bolni, sc seveda lahko udajajo takemu šepetanju. Dasi je treba priznavati krizo, bi bilo nepravično, valiti krivdo na Zvezo narodov. Nasprotno, če sc položaj prav premisli, bi se morale ravno za delovanje Zveze narodov pokazati novo uiožnosti in upanje. Po sklenjenem miru sc je povsod pokazala velika potreba po delu in produkciji. To pa se je izvršilo na egoistični podlagi, brez discipline in brez ozira na druge. Sedanji težki položaj je samo posledica tc individualne neurejeno egoistične delovne metode. Velike zaloge, ki so se nakopičile v raznih državah, so sedaj nc morejo razpečati. Celo tekoči produkciji je prodaja otcžkočeua. Zveza narodov pa. ko je sedaj začel nndvladovnti individualistični iu egoistični duh v produkciji posameznih dežel, ne more sama po sebi popraviti to škodo potom duha skupnosti in sodelovanja. Ravno pomanjkanje duha skupnosti jc oviralo Zvem narodov, da ni mogla do sedaj delovati koristno. Nasprotniki Zveze narodov so to priliko izkoristili z veseljem in upali, da se bo (n inedua rodim institucija porušila. Že ob ustanovitvi Zveze narodov so bili taki de-fetisti. kljub tem pa so oni, ki so verovali v Zvezo nurodov, delali naprej in danes je trebu reči, du je Zveza narodov od svojega početka vendar že napravila dolgo pot. Zveza narodov jo čvrsto vsidrana v zavesti narodov, preevrsto, da bi jo mogli omajali. Navzlic tomu pa jc treba popolnoma izčrpati posebno vso možnosti organizacije Zveze narodov, da se izključi vojna. Letna poročila o delovanju Zveze narodov no dovoljujejo, da bi so ji trajno očitalo zanemarjanje njenih nalog. Problem evropske unije jc na dnevnem redu, ustanovila sc je evropska Studijska komisija, njeni iuicijativi je pripisati vse obiske državnikov v Parizu, Rimu, Londonu in Berlinu, ker je Zveza narodov dala tozadevno pobudo. Briand je svaril pred tem, da bi se narodi partikularizirali, ker je trobil brezpogojno ohraniti Zvozi uarodov univerzalni značaj. Gotc-o bi bil hud udarec iu popolnoma napačna akcija, če bi se uaSli posamezniki, ki bi hoteli na lastno pest delati. Kakor loru Robert Cecil, jc izjavil tudi Briaud, da jc rešitev gospodarsko krize mogoča le tedaj, če bo dana moralična podlaga. Če so se narodi med seboj pobijali, jc takoj prišla reakcija na gospodarskem polju. Zato jc bil ua jauuarskem zasedanju tudi izdan manifest na uarode, v katerem so najrazličnejši državniki zagotavljali, da ni misliti ua vojno. Tu manifest jc takoj poživil gospodarstvo. Samo v atmosferi, ki jo je ustvarila Zveza narodov, je mogoče stremljenje po zbližanju uied Nemčijo in Francijo. Briand sani je spadal med i prvoboriteljc za to zbližanje. Nalo jo Briand podpiral stališče lord« Roberla Cecila proti napadom nu Anglijo, češ, da ima Anglija interes ua tem, da sc države na evropskem kontinentu razdvajajo, posebno šc. Francija iu Nemčija. Res je nasprotno, du Anglija želi, da bi oba naroda sodelovala. Seveda je treba v želji spravili la dva naroda, računati tudi z velikimi tejkočaini. Briand sani je pri tem dostikrat dobil bude udarce, katere Čuti še danes, kadar je med c;hema narodo-m« nevihta. Čuti pa so vendar srečnega, da hodu jutri zastopniki Francijo prišli v Berlin in nadaljevali delo za <-odelovanje /, upanj oni, da nc bo prišlo do sodelovanja v besedah, temveč do praktični I realnosti in konkretne rešitve problemov. Kar --c tiče evropskega sodelovanja, sc je posrečilo po.su-bno evropski komisiji doseči uspehe. Ta komisija mora ostati v Zvezi narodov in biti njen otrok. Nato je Briand govoril o razorožitveni konferenci. Absolutno nobenega govora ue more biti o lem, da bi jo hotela Francija odgoditi, nasprotno Francija bi se takim poskusom zavlačevanja upiral«. ker gre za svečano obljubo, ki se mora držati. Idoja razorožitve je zelo napredovala. Narodi noče] o nobenega tekmovanja v oboroževanju ver, temveč ljubijo razorožitev. Pri tem jc omenil, kaj jc. Francija že vse storila v teku časa za razorožitev . Seveda bi bila dola razorožitvone konference izredno olajšana, če bi bila odstranjena ludi zadnja možnost vojne. Kcllogov paki jc dobro pripravil pota za to, ne sme biti pa nobenih primerov več, v katerih bi se vojna priznala kot gotovo sredstvo z« obrambo. Zapreti sr mora še zadnja odprtina, ukozi katero bi se mogla utiholapili rajna. — Briand je ves čas govoril prosto in brez beležk. Italija se zastonj trudi Anglija se od Francije ne oddalji - Italija bi rada igrala prvo vlogo, pa je ne more Ženeva, 11. septembra, g. Senzacijonalni govor angleškega predstavnika lorda Cecila je malo-dane povsem razčistil politično ozračje. Robert Cecil je sicer Italijanom ohljubil, dn bo Grandijev predlog o razorožitvi uvaževal z največjo simpatijo med razpravo v tretjem odboru, ako ho Grandi stavil konkretne predloge, toda Istočasno se jc angleški lord postavil proti bojnemu kričanju in silnim demonstracijam v raznih državah (reci v Italiji) ter proti reviziji mirovnih pogodb, ki bi danes povzročila samo nezaupanje mesto zaupanja. Ko sc prične razoroževanje, mora zginiti najprej vojaško letalstvo — morda so Cecilu pri tom uhajale misli na zadnje letalske parade v Italiji —-in če bi se mogel doseči sporazum ined Francijo, bi s tem izginilo 75 odstotkov vzrokov vseh političnih nemirov. Končno jc lord Cecil navedel Francijo in Nemčijo kot vzor, ki kaže, kako naj b| tudi drugi državniki delali za pomiritev sveta. Ost Ce-rilovegu govora jc v bistvu naperjena proti fašizmu in njegovemu večnemu rožljanju z orožjem. V glavnem -o je lord Cecil po-tavil na francosko Artig'io« vrniti v Brest, ker so nastopili močni tokovi, ki v tem času trajajo najmanj 11 dni. Razume sc, da so potapljači zelo nervozni, ker so pričakovali, da bodo že tc dni mogli dvignili ogromni zaklad iz polopl'cue ladje. Spominjajo se, kako jc Arliglio pred dvema letoma iskal mali zaboj, v kalerem so bili dijamauti ogromne vrednosti. Ta zaboj sc jc nahajal na parniku »Eliza-bethville , ki je priSel iz Južne Afrike in, se v španskih vodah potopil. Takrat so razstreljcvall parnik celili šest mesecev in jc Artiglio končno s svojimi jeklenimi čeljustmi zagrabil vso kapita-novo kabino, v kateri so sc dijamanti morali nahajati, ter jo dvignil na svoj krov. Toda zabojčka z diamauti ni bilo! Bogve, kam ga jc. kapitan skril, ko se jc ladja začela potapljati? Toda na > Lgvptu sc zlate palice nahajajo gotovo točno na tistem mestu, ki je zaznamovano na vkrcevalni polici. Zaklad je bil poslan leta 1921 od Angleške banke indski vladi. Zlatu jc bilo zavarovano pri naivcijl angleški zavarovalni družbi Lloyd. L1oyd je po potopitvi ladje ogromno zavarovalnino Angleški ban. ki točno plačal in tako postal teoretični lastnik zaklada, ki sc nahaja scd.ij na dnu morja. Nato je Italijanska družba za reševanje podmorskih predmetov Lloydu predlagala, da bo ona na svoie stroške in na svoj riziko dvignila zaklad izgovorila si jc pa gotov del vsega zlata. Potapljači so zvezani z reSilno ladjo po jekleni žici, ki ima premer dveh centimetrov. Zrak torej ne prihaja k njim po votli cevi, kakor mnogi menijo, ampak ga imajo s seboj v svoji opremi, in sicer v obliki dveh krogel, napolnjenih s kisikom, ki zadostuje za 7 ur in katerega potapljač sam regulira. Vendar st zelo redko zgodi, da bi pota Ijač delal več kakor dve do tri ure. Svet nori HriiM-tj, 11. sepl. AA. Tu v bila vstrahioslna plesna tekma. Udeležilo se jp ie t5 parov. Zmngal jc italijanski plesni par Sarlori. I rtel ur jn !K«> ur, L. i ali protestirajo proli lej barbarski prireditvi. Kako hoče regulirati ljubljanski Vodnikov trg MOČ močne mišice, mirni živci, ravnotežje v organizmu razvijajo v človeku ono samozavest in delavno silo, ki ga usposabljata za izredno delo današnjega načina življenja. Izrabljene moči se moraio nadomestiti pri telesnih in duševnih naperili. Če nadrgnete svoje ude pred počitkom s par kapljicami pristnega DIANA FRANCOSKEGA ŽGANJ K si zagotovite krasno osvežujoče spanje, zbudili se bodete zjutraj odpočiti in in lahko in brez utrujenosti delali. Mnogi vlivajo v umivalno in kopalno vodo par žlic >D!ANA< francoskega žgan a in opažajo enak dobrodejen občutet. — Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in boljših trgovinah. CENA: mala steklenica Din 10-—, srednja steklenica Din 26'—, velika steklenica Din 52'—. | | Pazile na ime »111ANA< in varujte se pred ničvrednimi pona-redbami. | 48 letni obstanek >1)IANE< daje dovoljno jamstvo. | Razstavljeno na liubljauskem velesejmu PAVILJON B 580—581. I I I Oglejte si izložbo. Trgovci zahtevajte cnsros cenik. Ljubljana, 11. sept. Arhitekt Plečnik, ki je s svojo ljubeznijo do Ljubljane in s svojo dalekovidno preračunljivostjo ter vsesplošno priznanim strokovnim znanjem odprl Ljubljani že toliko novih lepot in ji pripomogel do arhitektonsko dovršenih zgradb in regulacij, je izdelal regulacijski načrt Vodnikovega trga, ki po svoji zamisli predstavlja brez dvoma posrečeno in arhitektonsko dovršeno rešitev. Načrt vključuje tudi že zgradbo novega velikega magistralnega poslopja, za katero namerava kupiti ljubljanska občina Mahrovo hišo, o čemer smo že jioročali. Glede kupne cene smo bili informirani od pristojnega mesta, da je to določila komisija strokovnjakov. (Po naših informacijah pa je bilo več različnih cenitev.) Na podlagi Plečnikovega načrta lahko smatramo, da bi bil nakup Mahrove hiše že glede na bodočnost moderne Ljubljane priporočljiv, ker bi predstavljala regulacija Vodnikovega trga z reguliranim Marijinim trgom in okolico najlepši in najzanimivejši del Ljubljane. Kakor vidimo iz načrti, namerava mojster Plečnik odpreti desni breg Ljubljanice od Frančiškanskega tromostovja do Zmajevega mosta, ki je sedaj ves zadelan z neokusnimi in neprimernimi lopami in kolibami sadnega trga in mesarskih tržnic. Po njegovem načrtu naj bi od tam, kjer se pričenjajo sedanje lope, šel drevored s cesto skoro do Zmajevega mosta. Sedanji sadni trg z vsemi lopami in tržnicami za Škofijo bi po- polnoma oU|iadel, jiac pa naj bi se |>osiavita za Škofijo večja enotna tržna lopa, ki bi tudi v arhitektonskem pogledu le še dvignila vrednost okolice. Med to tržno lopo in semeniščem bi za to nastal Erecej obsežen trg, ki bi šele prav povzdignil ar-itektoniko šenklavške cerkve smeri od Ljubljanice. Na trgu bi stal nekako v sredi lep vodnjak. Do tu bi bilo ob obrežju široko cestišče z drevjem. Nekako v isti višini, kakor je semenišče pa bi se začela dvojna vrsta mesarskih lop, ki bi torej stale nekako prav tam kjer stoje sedaj, samo s to razliko, da bi bde vse pod eno streho v arhitektonsko zaključeni tržnici. Za tržnico bi šel drevored po bregu naprej. Dvojna tržnica bi tekla začenši ob Zmajevem mostu vedno bolj skupaj in se strnila ob že omenjenem trgu med semeniščem in novo tržno lopo v eno. Trakt tržnice ob nabrežju pa se ne bo končal ob Zmajevem mostu, ampak bo segel v nekoliko večji širini po novem mostu, ki bi obsegal približno širino dveh Zmajevih mostov čez Ljubljanico. : Most oz. strop nad Ljubljanico bi se začenjal ob Zmajevem mostu in segal navzgor proti Frančiškanskemu mostovju. Temu traktu, ki bi bil zvezan z ostalo dolgo tržnico, pa bi stal nasproti enako velik samostojen trakt na novem mostu tik ob Zmajevem mostu. Vodnikov trg pa bi se zazidal z mo-numentalnim magistratom, ki bi stal med semeni-i ščem in Kopitarjevo ulico. Pred magistratom naj j bi stali zojiet dve lopi nekako v črti od Jugoslovan-I ske knjigarne proti Kopitarjevi ulici. Seveda je razumljivo, da je med knjigarno in semeniščem ter bodočim magistratom in lopami projektirana široka cesta, ki naj bi vezala cesto Pred Škofijo s tržnicami in nabrežjem. Med Kopitarjevo ulico in novim magistratom naj bi stali zopet dve vzporedni lopi v isti smeri kakor Kopitarjeva ulica in bi tvorili pravzaprav podaljšek obeh tržnih lop na novem projektiranem mostu. Zato bi nastal med lopama ob Zmajevem mostu in tik ob Kopitarjevi ulici majhen trg, na katerem bi stal obelisk. Krekov trg pred Mestnim domom pa naj bi dobil še tri tržne lope vsporedne s cesto oz. pročeljem Mestnega doma. Ta načrt je brez dvoma odlična rešitev tako perečega vprašanja, kako urediti na Krekovem trgu koncentrirani sadni in zelenjadni trg, kako odstraniti na nabrežju neokusne in arhitektonsko neugodno vplivajoče mesarske stojnice, hkrati pa še odpira povsem nove poglede na arhitektonsko odlično šenklavško cerkev. Rešitev, ki je dana z zazi. davo struge nad Ljubljanico ob Zmajevem mostu odpira obsežen prostor, magistralno poslopje pa bo na ta način postavljeno v center vsega tržnega življenja in bo stalo tako na najbolj obiskani točki mesta, kar bo ugodno za večino ljubljanskega meščanstva zlasti pri reševanju vseh uradnih poslov z magistratom. Tako se glasi Plečnikov načrt. Dostavljamo k tem informacijam še to, da ideja magistrata na Vodnikovem trgu ni nova, ampak je bila porojena že za časa Zveze delovnega ljudstva. Tedaj že so se delali načrti a tedanji Zvezi niso dali časa, da bi to zadevo izvedli v eni ali drugi smeri. tr v e »i ••• Nas t v Franciji Metz, avgusta. Naši izseljenci iz Lorene so v nedeljo, 16. av-| gusta slovesno proslavili desetletnico vladanja Nj. : Vel. kralja Aleksandra 1. Proslava je bila združena I z velikim sprejemom pri kraljevskem konzulu v Metzu gospodu Božoviču, ki je povabil po pozdravnih govorih vso veliko družbo S4 delegatov na iz-i redno domačo in prijetno čajanko, ki bo ostala vsem gostom v prijetnem spominu. Za prijetno domačnost je posebno fioskrbela na eni strani ljubezniva gospa konzulova, na drugi na znani pevski zbor našega društva v Aumetzu, ki se je udeležil slavnosti jiolnoštevilno pod vodstvom svojega predsednika Pišlarja in pevovodje Biščaka. Z gospodom kozulom na čelu so se udeležili potem vsi ti delegati velikega kongresa bivših francoskih bojevnikov, kjer so bili izredno ljubeznivo ! pozdravljeni. Posebno je presenetila Francoze nji; hova narodna Marseljeza. ki jo je zapel aumeški zbor v našem jeziku in za katero so se revanžirali z jugoslovansko himno, ki jo je takoj nato odigrala njihova godba. Z zadovoljstvom moramo poročati, da se naša rudarska društva bolj in boli uveljavljajo in vedno pogosteje nastopajo tudi pred izbrano fran-i cosko javnostjo in tako naipraktičneie delajo za i IrancosKO-jugoslovansko zbližanje, prijateljstvo in I bratstvo. med fanti Morilec v Gačnihu? Štefan Falei, ki je kakor smo že poročali osumljen še nepojasnjenega zločina v Gnčniku. Varnostno oblasti ga zasledujejo. Prebivalstvo, elasti okoliško, se opozarja, da v slučaju ugotovitve kakšne sličnosti pri morebitnem srečanju, slučaj takoj prijavi oblasti. Je 164 cm visok, precej močne rasli, ima črno brado in lepe zobe. Na sebi ima navadno svetlosivo suknjo, temnejše dolge hlače in svetlorjav klobuk. Videli so ga v usod nih dneh ob meji, pa se mu je posrečilo pobegniti Požar pri Novem mesti Novo meslo, 10. septembra V četrtek popoldne okrog 15 je izbruhni' ogenj pri posestniku Koslrevcu Ivanu v Vel. Buč ni vasi pri Novem mestu. Ogenj, ki je nastal, ka-kov vse kaže, od dimnika, ker so več kurili ko so lušili sadje, je mahoma objel slamnato streho stanovanjske hiše, ki je pol zidana, pol pa lesena Streha je deloma zgorela, dočim je spodnji del hiše ostal nepoškodovan. Vnščani, ki so ogenj opazili, so takoj prihiteli na j>omoč. Takoj za njimi pa se je že pojavilo na kraju nesreče gasilno društvo iz Kamene s svojo novo motorko. Društvo je ogenj udušilo in preprečilo, da se ni razširil še na druga okoli stoječa poslopja, ki so krita vsa s slamo, kar bi bilo lahko imelo težke posledice za vso vas. Sosedje in gasilci so znesli Iz goreče hiše tudi vse pohištvo, tnko da je razen strehe vse drugo ohranjeno. Seveda trpi pri sedanji težki gospodarski krizi posestnik kljub temu občutno škodo, zlasti še ker je razmeroma zelo malo zavarovan. Nn lice mesta je dospelo tudi novomeško gasilno društvo, ki pa ni sploh stopilo v akcijo, ker je bilo medtem že vse končano. Pri tej priliki je dobro omeniti, da se je tako io parkrat zgodilo. Utopljenec v Muri M. Sobota, 10. septembra. Pred dnevi so ljudje pri Ižakovcih z obrežja opazili v Muri plavajoč predmet, ki je vzbudil njihovo pozornost. Dozdevalo se jim je, da nese voda utopljenca. Ko je priplaval predmet bližje k obrežju, so videli, da je res utopljenec. Takoj so se pripravili, da bi ga potegnili ven. Po daljšem prizadevanju se jim je to tudi posrečilo. Utopljenec je tujec. Star je okrog 30 let. Oblečen je bil v delavsko obleko. V žepih niso našli ničesar razen čevljarskega kladivca. V vodi je bil Ic neka i dni. O kakem zločinu ne more biti bo- Sentiljski ropar v rokah pravice? Nove palače pred pošto Ljubljana, 10. sepl. Brez dvoma bo tam pred jiošto zrastel nov del Ljubljane, ki bo poslal sridišče mesta. Že nebotičnik s svojimi 12 nadstropji bo stal kakor mogočen kralj med množico ostalih hiš. Zdaj zidajo šele 9 nadstro|>je, pa je s le višine že sijajen jkv-gled na vso Ljubljano. Zraven nebotičnika je v primeri ž njim skromna paliča Pokojninskega zavoda, ki je dozidana do vrlin; zdaj pravkar do-vršujejo njen zunanji del. Zgornja jiolovica palače je že omelana, tudi notranja dela hitro napredujejo. Na oglu Beethovnove in Gajeve ulice se dviga iz lal tretja palača Pokojninskega zavoda, pri kateri zdaj izdelujejo drugo nadstropje. S to palačo bo ta blok, jiač najlepši in trenotno nnjpro-metnejšl v nn-stu. popolnoma uizirfnn Malega >Figovra< skoro zakriva novi tramvaj. dejstvo, da se zlasti na severni strani bloka razširjajo hiše in hišice, ki bodo v primeri z nebotičnikom prave koče. Od nebotičnika nnprej j»o Dunajski cesti stoji še 150 m Se pristen košček "tare predpotresne Ljubljane, obče znana Figov-čeva gostilna, ki je iz množice avtomobilov, avtobusov in tramvajev sploh ni videti. Radovedni smo, koliko Časa bo vztrajala na tej nnjpromelnej-ši točki Ljubljane v svoji obliki, zlasti, če pomislimo, da je-najlepše na njej spominska plošča Andreju Smoletu, najboljše v njej pa njeno pivo in postrežba. Res, FigovČeva hišica ne spada v to družbo velikih palač. Toda škoda jo bo, kadar izgine, kakor je Skoda toliko drugih hišic, ki jih j:e požrlo moderno mesto. Šmarje, <1. septembra. Naša vas je znana za precej miren kraj v vseh ozirih in se zaradi navadnih dnevnih dogodkov ne razburja. Ce pa je kaka senzacija, so navadno njeni povzročitelji iz drugih krajev oz. vn«i. domačini pa nastopajo kot gledajoča oz. jmslušn-joča publika. Tako je bilo tudi včeraj nn praznik Marijinega rojstva. Ta dan je v Šmarju vsnkoletno »legnanje«, katerega se udeleži veliko ljudi, zlasti iz bližnje okolice Ljubljane (iz dobrunjske občine ; in D. M. v Polju). Posebno fantje radi pridejo. i Tndi včeraj je prišlo nekaj fantov iz gori navede-' nih krajev in so hodili od gostilne do gostilno. V gostilni »jiri Smoletu* so j>a bili popoldne fantje i iz vasi Sela pri Grosuplju. Eden Izmed njih je revno prišel s kolesom iz Brezij. pn se je nekoliko ustavil pri lej gostilni in Sel notri, kolo pn pustil | zunaj. Kmalu nn to je kolo vzel neki drug fant in : se začel z njim vozili, pri lem pa je pokvaril za-: vore. Ko to nekdo lastniku pove, pride ta iz gostilne ven, da ho obračunal s tistim, ki mu je pokvaril kolo. Zunaj — lin cesti — pil so bili fantje iz okolice 11. M. v Polju, ki so znani kot precej vročekrvni. Nekdo izmed njih pograbi kamen in udari onega iz Sel, ki je prišel ven, po licu, dn je znčel precej krvaveti. Drugi fantje iz Sel, ki so bili še j notri, so prišli ven, dn pomagnjo oz. branijo svojega sovaščana in tnko je nastal sploSni pretep nn sredi resic. Pri tem so se uporabljale razne stvari. Neki drugi fant iz Sel je dobil lažjo poSkndho. Tudi dva iztned nasprotne strani sla odšla nekoliko poškodovana z bojišča; zlasti tistega, ki je prvi udaril onega iz Sej, so precej obdelali in ga naučili, kaj se pravi začeti pretep. Smarei so pa gledali ta dramatični prizor, ki je seveda vzbujal tem večje zanimanje, ker se je vršil Se pri belem dnevu — okrog Seslih popoldne. Vpndar so se duhovi kmalu pomirili: Selci so šli svojo pot, oni pa so se podali proti Škofljici, ker se v Šmarju niso upali na postajo. — Pri vsem lem se seveda ne sme pozabili, da so bili skoraj vsi prav temeljito >nasekani<: lorej je za pijačo še vedno dovolj denarja, dočim vlada jievsod velika kriza. Upajmo, da se kaj takega kmalu ne ponovi! Od »Figovcac doli stoji nebotičnik. Na Aleksandrovi cesti sta palači »Viktorija« in »Dunav< jKijiolnoma dozidani ter se zdaj v obe poslopji že vseljujejo stranke. Spodaj bodo zelo lepi trgovski lokali, ki jih tudi zdaj urejajo. Prav tako pripravljajo trgovske lokale v pasaži, ki bo skozi »Viktorijo* in palačo Pokojninskega zavoda vodila iz Aleksandrove v Gajevo ulico. Po svojih lepih izložbah, ki se nam obetajo, bo ta pasaža res nekaj svojevrstnega v Ljubljani. Blok palač, ki se dviga sedaj ob Dunajski in Aleksandrovi cesti pa sloji v Ljubljani izredno osamljen. Kljub temu, da so zazidani ogromni milijoni v In blok, vendar Ljubljana tudi ne bo pridobila toliko, kar pa bi lahko. Krivo je temu vora, ker na truplu niso našli nobenega znaka nasilja. Mura je to poletje zahtevala mnogo žrtev. Pri Ižakovcih so jih že šest izvlekli. Bili so vsi tujci in se tudi pozneje ni doznalo, odkod so bili. Maribor, 11. septembra. Roparja, ki je spravil v velik strah vse prebivalstvo iz Št. IIja in okolice, ko je oropal in poškodoval pri železniškem prelazu posestnika Franca Stamferja, so Sentiljski orožniki menda že izsledili v osebi nekega Ivana F. iz Kreenice pri St. Ilju. Baje je imej pri tem poslu pomočnika, ki pa še ni znan. F. vsako krivdo trdovratno in odločno taji. Napadeni Franc Štamfer pa ga je pri konfrontaciji takoj spoznal ter odločno izjavlja, da ga je Ivan F. napadel, na tla potolkel, ga poškodoval in oropal. Precej obteiilna okolnost Jc v tem, ker so v Revnemu delavcu pogorela hišica Litija, 11. sept. V sredo dopoldne okoli 10 se je naenkrat pojavil ogenj na slamnati strehi majhne hišice predil-niškega delavca Antona K o k a I j a iz Male Ko-Rtrevnice. Ogenj je v trenotku objel vso hišo in jo upepelil. Hiša je bila krita s slamo, kar je ognju še olajšalo uničujoče delo. Sicer so takoj prihiteli na kraj nesreče domačini, ki pa niso mogli več ustaviti ognja, tako da je hišo pogorela do tal. Ivokalj je bil zavarovan le za Din 5000.—, škoda pa ie cenjena na Din 20.000.—. — Ogenj je najbrže stanovanju Ivana F. našli palico, ki je last Stamferja in ki jo je ropar svoji žrtvi z denarjem vred odnesel. Značilno za Faleža je, da so ga bili izpustili iz tukajšnje kaznilnice čele meseca januarja t. 1., potem ko je bil radi izvršenega ropa odsedel osemletno ječo. Tedaj je bil Falež navalil na sestro pokojne Julijane Heričeve, ki jo je po domnevali oblastev on usmrtil v GaČniku, pololkel na tla ler jo izropal. Na posledicah zadobljenih poškodb je kmalu nato podlegla. Falež je doma iz Spodnje Poljskave in so ga ljudje videli nekaj dni pred groznim zločinom v Gnčniku v tamošnji okolici. izbruhnil vsled tega, ker dimnik ni bil omelan in so iskre preskočile na suho slamnato streho. Ker je Kokalj oče 5 otrok in sloji sedaj lik pred zimo lakorekoč na cesti, so obljubili domačini, da mu bodo pomagali za novo hišo z vožnjami raznega materijala in brezplačnim lesom, kar je gotovo vsega priznanja vredno. FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zeiss-lkon Rodenstock. Voigtiander. j \Velta, Certo itd. ima vedno v zalogi Jugoslovan j ska knjigarna v Ljubljani. — Zahtevajte ceniki — Oiai pravite ? To-le pravim: Kadar se tloveku najslabše ludi, takrat najrajši nori! Stari rimski proletarci, ki so živeli i: rok v usta, kadar je seveda kaj bilo za usta. so redno vpili: Pitnem et circenses! — Krnlia in zabave nnm dajte! Pa so dobili pergišie moke in kopico zabare v cirkusu. Pa je bilo, dokler je bilo. Dandanes, se mi zdi, so ljudje ravno taki. Za kruhom vpijejo — po pravici. Pa na zabave silijo — norci! Veselica za veselico — vse so dobro obiskane. Ples zn plesom — povsod je dovolj sodelujočih. Ožja ljubljanska okolica je v letu oziru prav posebni> jasen vzgled. Toliko je bede, toliko pomanjkanja. toliko brezposelnih n. pr. v Vevčah in lam ■ikroij. l'a nikjer ni več veselic ko lam. Čn ne na-•ede plesa društva, ki imajo sicer drugalo kulturne namene v svojem programu, ga pa naredi gostilničar, ki pa nima nobenega drugega kulturnega programa knkor vino. pivo in godbo, da ložje iivi v teh težkih časih s pomočjo vedno žejnih plesalcev. Le naštejmo nekoliko. Vsako sobo/o zvečer hodim iz Ljubljane skozi Mosle v Vevče. Že 7 tednov zaporedoma berem na obvestilih in nadceslnih plakatih sanui vabila nu slavnosti in veselice, ki niso drugega ko ples in pijača in dirindaj. Circenses — tabu vat "ne 19. avgusta sem bral vabilo na veselico .^»»v't;>. >«.*«;>.''.ve- tV iC*" C : — ples! F/ni 'ili. avgusta je bila veselica r restavraciji v Vevčah, Zopet drugo nedeljo veselica nekega pevskega društva r Mostah in gasilnega društva v Zgornjem Kaši ju. Dne lo. in 16. avgusta sla imela veselico v* v Mostah in godba v ! olju. Zadnjo nedeljo je zopet imelo veselico gasilno društvo v Zgornjem Kaši ju. Prihodnjo nedeljo pu bo zopet veselica kolesarskega društva Zarja v Vevčah. — In vse to vkljub hvalevredni naredbi gospoda okrajnega načelnika za ljubljansko okolico. Ali res ni nobenega sredstva, to povoden j ie kur blaznega viseljačenju omejiti? Ali ljudje res niso več dovzetni za drugo ko za ples? Stari poganski protelarec in lačneS je poteg zabave zahteval vsaj še kos kruha zastonj. Današnji lačnež — kulturni in civilizirani in omikani in izobraženi — pa ie tako nor. du stra(la in strada zato. da drugim delu zabavo in dobiček. Pa si — norec — še do-mišljuje, da je kdo njemu storil s tem kako uslugo. Žalostno jc. če lačne vrane tile pasejo na lak bedast način! Obi3(ite boks prireditev v soboto in nedeljo ob 20.30 v veliki dvorani hotel« U->low Bloke Osebne vesli. — Dobili smo novega kaplana Andreja Kušljana. ki je bil prestavljen k nam iz Semiču. Dosedanji kaplan, gospod France Učakar. je odšel za župnika v Kolovrat. — Tudi na tukajSuji narodni Soli je nekaj izprememb. Učiteljica gospodična Francka IJdovičeva je odšla na svoje novo službeno mesto v Kropo, na njeno mesto je pa prišla iz Drage ::dč. Anica 1'izzulin. Vodovod. Zadnji požar pri Fari. Ui jc skorai uničil tri posestnike, ji- nekoliko zbudil ljudi. Vasi Kavne, Ruuursko. Benete, liitenovo. Veliki vrb in druge sii liotcle napraviti vodovod. Tli strokovnem ogledu se je pa pokazalo, da so tozadevni studenci prešibki zn vse vasi. O nadaljnjem delu bomo so poročali. Fantovski krotek pod okriljem Prosvetnega društvu se bo ustauovil na pobudo kaplanu gospoda Kušljana. Tujski promet se bo mogoče le razvil. Za Bloke velja le zima. Bloko so znane po smučarjih. V Cerknici se je ustanovilo Tujsko-prometno društvo,*in so v njegovem odboru tudi zastopniki našo občine. Seveda bi bilo treba Se marsikaj urediti, predvsem zvezo z Hnkekom, oziroma z Velikimi Laščami. Avtobus je predrag. Tudi cene zu prenočišča in hrano so bile lansko zimo preveč neenotne. Vse to se bo letos uredilo s pomočjo občine. Snega bo menda dosti, vsaj stari ljudje pravijo, da bo huda rima. Saj že zdaj včasih prav neprijetno zomrazi burja. Smučurji se že veselijo. Večerna šola se bo v kratkem olvorila na tukajšnji šoli. Namenjena bo fantom in mlajšim gospodarjem. Poleg gospodarskega knjigovodstva in kmetijstva bodo tudi predavanja iz kmetske zgodovine, sociologije, razlagali se bodo agrarni zakoni, uprava občine in drugo. Predavali bodo poleg učiteljev Sc g. kaplan Kušljnn, g. župan S. Lenarčič, poslovodja mlekarne g. O. Bolim in drugi. Davica hudo razsaja med Šolsko mladino. Že od pomladi se ponavlja slučaj /.a slučajem. Tudi nekaj smrtnih žrtev je že bilo. Gotovo ni pravilno, da se bratje in sestre obolelih nemoteno izprehajaj|> no vaseh in tako raznašajo bacile na vse strani. Treba bi bilo ostrejših odredb in temeljitega zdravniškega pregleda vseb otrok. Ljubljana Regulacija Ljubljanice Ljubljana, 11. sept. Obrežni zidovi ob Ljubljanici so zdaj končani ter zvezani vsepovsod ob strugi skozi mesto od št. peterskega mostu do zapornic ob izlivu Gra-daščice. Od Cojzovega mostu proti zapornicam izravnavajo zdaj še bregove na obeh straneh. Veliko dela so že opravili. Ko bo vse to končano, bo la del mesta, ki je bil dolga leta vprav zanemarjen, prikupnejši in tudi na pogled lepši. Oba bregova bo seveda treba zasejati s travo, potrebna pa bo tudi ureditev uovih drevoredov na oboh straneh. Saj to svrho jo poleg bigijenskih razlogov tudi intela regulacija Ljubljanice, — da Ljubljana pridobi tudi na lepoti. Da je Čevljarski most že popolnoma razdrt, smo že pred dnevi poročali. Zdaj so odstranili tudi že leseni oder, ki so ga rabili pri podiranju. Na obeh straneh Ljubljanice kopljejo zdaj jame za temeljne oporne, zidove uovega železobetonskega mostu. Delavci sloje časih do kolen v vodi in blatu, ko nakladajo blato v veliko pločevinaste posode, katere polein dviga velik žerjav na breg ter jih tam stresa. Nn delu sta tudi dvo motorni črpalki, ki črpata vodo delavcem izpod nog in iz globine. To delo gre seveda počasi od rok, ker voda vedno znova pritiska skozi blato in skozi ozko zagatno steno, ki še ni dovolj utrjena. V strugi je pripravljen tudi žo težak železen bat, pritrjen ua leseno ogrodje, ki bo zabijal v mehka tla močno pilote. Pri tromostovju se bodo zdaj nadaljevala manjša dela, ki ne bodo toliko vidna, zato tudi napredovanja ne bo toliko opaziti, kakor doslej. Zdaj je zbetoniran tudi levi most, lo pred Prešernom bo treba izdelati Se opornike ter ploščo, ki bo vezala hodnik z novim mostom. Ob starem Frančiškanskem mostu so že pričeli odstranjevati staro železno ograjo ob desnem hodniku. Kakor znano, bodo vsi trije mostovi dobili novo, enotno ogrnjo. Delavci odstranjujejo v t« namen tudi velike robnike s starega mostu. Ob strani mostu so dalje pripravljene betonske stopnjice, ki jih bodo v kratkem začeli polagati ob straneh uovih mostov. Ali smemo za mestno občino brezplačno delati K našemu včerajšnjemu poročilu glede novoustanovljenega prostovlj. gasil, društva Ljubljana-scverni del, objavljamo še sledeče informacije: Društvo ima danes 72 delujočih članov in je imelo do sedaj skupno 16 vaj, eno skupno s požarno četo 16. art. polka. Ustanovnih članov ima društvo nad 30, med njimi na prvem mestu ljub- Nastopi med drugim bivši svet. mojster črnec Jimy Lyggeft Ijansko mestno hranilnico. Ostali ustanovni člani so podjetniki in posestniki, torej mc6tni davkoplačevalci. Poleg teh ima društvo nad 150 podpornih članov, ki so tudi večinoma vsi posestniki in davkoplačevalci. Vsa podjetja in večina po-selnikov severnega dela mesta so društvo podprla z denarnimi podporami in tako potrdila potrebo obstoja društva. Podporo so naklonile društvu tudi vse zavarovalnice in se s tem tudi te izjavile «. društvo. 16. artilerijski polk, ki ima v tem okraiu jelo veliko objektov, pa je z dovoljenjem divizij-ske oblasti stavil društvu na razpolago \so pol-kovno gasilsko orodje. Vsi interesirani lastniki zgradb tega dela mesta so torej uvideli potrebo ustanovitve in obstoja društva, samo mestno načelstvo ne more dovolili, da b: društvo brezplačno smelo delovali v prid posestnikom. v prvi vrsti pa v prid občini, ki je odgovorna za požarno varnost svojih občanov. Do danes šc nismo čuli, da bi sc dogod i stičen slučaj v kaki drugi občini. Gornje društvo je us'anovlicno na podlagi enotnih pravil, izdanih po JGZ. Kr. banska uprava jc potrdila pravila društva re v mesecu marcu 1linec. Ob 8 zvečer velefilm • Legijonar St. 13-9-13 . 0 Družba sv. Vincencija Paoelskega ima v nedeljo 13. sept. zjutraj ob sedmih sv. mašo v zahvalo za srečen izid prve njene počitniške akcije. Poleg Vlncencljevih bratov, članic, Elizabotine družbo in dobrotnikov so k temu zahvalnemu opravilu vljudno vabljeni tudi starlši otrok, ki ;;o po družbi-nem posredovanju bili deležni te počitniško akcije. © Moko iu sladkor kupujejo. Te dni. pred razglasitvijo povišanja cen moki, je ljubljansko prebivalstvo zelo pridno kupovalo moko. hojoč se da bo zvišanje cen večje, kakor pa je bilo iu so si ljudjo zato preskrbeli večje zaloge. No, kdor je kupil iOO ali Se več kil moke, temu se je nakup že nekoliko splačal. Ljudje pa se boje, da se bo povišala tudi cena sladkorju in zalo hite z nakupom iega važnega živila. Špecerijske trgovine, ki so zadnje čase tožile o gospodarski krizi — čeprav se konzunt v Ljubljani ni prav nič zmanjšal — so zadnjo dni nenadoma oživele. V treb dneh so prodale okoli 250.000 kg sladkorja. Kupčija pa bi šla šo mnogo bolj, če bi mogle tudi najširšo množice kupovati na zalogo. Ali v mestu jo največ takih, ki žive iz rok do ust iu so brez ozira izročeni temu, kar prinese jutrišnji dan. 0 Luckinanovu hiše se jc ponižala do srede prvega nadstropja. Pri razdiranju to hišo lahko opazujemo kako velikanske množine stavbnega materijala požro samo ena sama srednje velika stavba. Pri graditvi stavb tega sicer no opazimo, to pa zato nc, ker tam vedno sproti d«rr»jžujo potrebno opeko, stavbni les i. dr. Pri Lucknianovi hiši pa odlagajo vos materijal ua trgu pred dramo, ki jo ves zadelan z velikanskimi kupi opeke, tramov in kupi zdrobljene malte. Odloženi materijal sega po svoji višini vsej dolžini trga uekako do srede prvega nadstropja in ko gre človek mimo kar za-strmi in so vprašuje, odkod se je vso to vzelo. 0 Opozarjamo na razpis gledališkega abonmaja za Narodno gledališče v Ljubljani. Priglasi so sprejemajo v veži dramskega gledališča dnevno od 10 do 12 in od 15 do 17. Lanske aboiienlc opozarjamo, du so jim lanski sedeži rezervirani do vštovši pondeljka dne 11. t. ni. Od torka 13. t. in. dalje se nikomur ničesar no rezervira. Zadnji dan trener svetovnega mojstra MAKSA SCMMELUNGA priglasov za abonma jo petek 18. t. ni. Pogoji so isti. knkor v lanski sezoni, ter so nbonoinn-znesok lahko plača v osmih zaporednih mesečnih obrokih, prvi pri vpisu. Abonenfl bodo dobili tokom sezono 38 predstav. — K podpisu abonmaja najvljudneje vabimo. •0 Prosvetno društvo »Tabor«'. Pozivamo vse člane, članice in prijatelje, da so udeleže maSe zu-dušnice za bazoviške žrtve jutri v nedeljo ob 10.30 v novi SiSenski cerkvi. 0 Venturinijeva sv. maša. ki jo bo pel mešani zbor Prosvetnega društva ' Tabor ' iz Ljubljane v nedeljo dne 13. t. in. oh 10.30 v novi Šišenski cerkvi, je posvečena bazoviškim mučenlkom. Klub jugoslovanskih primorskih akademikov vabi vso svoje člane, prijatelje iu rojake, da so polnoštevilno udeležijo maše zadušnice za bazoviške žrtve, ki se bn brala v nedeljo dne 13. t. m. ob 10.3O v novi šišenski cerkvi. niso špeharji. temveč taki. kakor nnši domaČi, ki so res cenejši, kakor pa špeharji iz Sremn in Kanala. ki so res po 12 Din. To popravljamo, ker tudi tržnemu nadzorstvu in mestni klavnici nočemo delati krivice. O Nagrobne spomenike » najmodernejših oblikah Vam nudi najceneje kamnoseško kiparsko podjetje Franjo Kunovar. pokopališče Sveti Križ, Ljubljana. — Telefon št 27-87 Jutri izletniški vlak s polovično vožnjo v Maribor k tekmi SK ILIRIJA : SK MARIBOR. Kulturni obzornik Mariborska opera in opereta v letu 1931 1932 ffz razgovora z upravnikom dr. Brenčičcml Iz razgovora z upravnikom mariborskega Narodnega gledališča dr. R. Brenčičem, smo z ozirom na letošnje predstave povzeli sledeče vodilne misli: »Kaj imate, gospod upravnik, na letošnjem opernem oziroma operetnem repertoarju?* -Opera? Čajie bo boljše, da pričnemo z opereto. V programu letošnjega izvajanja so sledeče uprizoritve: Lehar: Zemlja sonca; Audran: Mascotle. k^ jo bomo dali v Kreftovi režiji; Salomon; Viktorija in njen huzar; Kalman; Ciganski« primaš; če pojde po sreči uprizorimo tudi »Ti-tarja«; torej vidite v programu neko izbrano pestrost in pa stvari, ki so doslej na vseb odrih doživele najlepši uspeh. Prav posebno zanimanje naše publike pa bo prav gotovo zbudila uprizoritev izvirne slovenske novitete, ki jc delo tržaških avtorjev Širok-Sancin: Casanova. Prepričan sem, da pojde ta stvar z največjim uspehom in ob primernem odzivu občinstva preko odra. Preje ste omenili opero, Tudt letos bomo napravili potreben poizkus; «aj veste, da smo vsako leto nekaj nudili. Seveda upam pri tem, da bodo dani potrebni finančni pogoji, kar je odvisno od — opere. Z an-gažmanom lirskega tenorja g. Sancina, ki je nastopal lansko sezono z lepim uspehom v Ljubljani, bi bilo rešeno tenorsko vprašanje pri operi. V načrtu imamo v glavnem Verdijevo Travialo, Offen-bachovc Hoffmannove pripovedke In Mignon od Ambrois Thomasa. Vse tri so doživele ua našem odru odličen uspeh. Ne morem pa zalrdno povedati. ali bomo uprizorili prvo, drugo ali tretjo; morda samo dvoje, morda vse tri.« iln gostovanja pri glasbenih predstavah?« Bi nas precej olajševala, da nimamo v Mariboru Zamejičeve in Ncraliča. Vse bomo storili, da bomo opravili z domačimi močmi, ki niso tako drage in ki so žele pri vseh naših dosedanjih opernih uprizoritvah priznane uspehe Kaj je z razmerjem med dramo in opereto oziroma opero? To vprašanje bi zanimalo predvsem tiste, ki zagovarjajo strogo umetnostno poslanstvo našega teatra.v Prav gotovo drži, da igrajo glasbene uprizoritve od časa sem, ko sc jc radi zmanjšane subvencije morala stalna opera ukiniti, nekako podrejeno vlogo. Pred dvema oziroma tremi leti je na primer igrala celo absolutno podrejeno vlogo. Menil sem. da bo mogoče privaditi publiko samo drami: toda z nekim tihim plebiscitom se ic r,a5a gledališka publika izrekla očividno za glasbene uprizoritve. Lahko mi verjamete, da s samo dramo ne bi moglo gledališče niti repertoarno in niti finančno uspevati." »Po mestu krožijo govoricc o nekem drugem stalnem teatru v Mariboru.« Vem; pa ne verjamem, da bo kaj iz tega, Za drugi stalni teater ni dana možnost niti po gledališki uredbi, ker ne šteje Maribor 100.000 prebivalcev. Siccr pa ni po mojem mnenju za to nobene stvarne potrebe. Dva zvočna filma imamo, ki prinašata malodane izključno nemške proizvode. Na drugi strani pa se tudi nemška gostovanja v našem gledališču niso obnesla, če izvzamemo slučaj gostovanja Hansi Niesejeve. In še takrat jc napolnila gledališče malodane samo naša stalna gledališka publika.« •Tudi se govori, da nameravate letošnjo sezono preje zaključiti.« -Dolgoletne izkušnje so me res privedle do sklepa, da bomo letošnjo sezono zaklučili s prvim aprilom, ker co ostali meseci do rednega znkliučka v mestu samem visoko pasivni. Zato bomo bržčas izpopolnili čas do 1, julija z gostovanji Sicer imajo iste izkušnje ludi druga gledališča, ki 6e tudi bavijo z resnim načrtom skrajšanja sezone.« Maksimir Rozman: Strojepisje za trgovske in njun sorodne sole, kakor tudi za samouke. Strokovne kritike ocenjujejo delo sledeče: Od prevrata že pričakujemo učne knjige za strojepisje. Mnogo je dobrih strojepiscev, dobrih mekanikov in tudi učiteljev, ali dobre učne knjige smo pogrešali vedno. Učiteljska tiskarna je založila v naslovu imenovano delo, ki je baš to. kar pogrešajo trgovske in njim sorodne šole. Knjiga je delo, ki priča, da je avtor s posebno ljubeznijo proučil strojepisni pouk, du ie praktik in kar je glavno, da jc pedagog. Prepotrebni zgodovinski uvod, njemu sledeči teoretski del, med tisk uvrščene risbe, praktični del z barvno tabelo ter lep jezik so bistveni deli knjige. Okusna oprema, kliseji in zunanja oblika, pa daio knjigi poseben sijaj. Knjiga je strokovnjaško delo in bo gotovo uvedena v vse trgovske in njim sorodne šole kol obvezna učna knjiga za strojepisni predmet. Učiteljem bo z njo olajšan učni posel, učencem pa bo najboljši učni pripomoček. Prav posebno pa jc treba poudariti, da se je poslužil avtor najboljše metode, da opozarja na tako važen takt v pisanju vaj, držo telesa ter da jc sestavljena knjiga tako. da jo lahko uporabljajo samouki. Knjiga ni na hitro roko napisanih nekaj tiskovnih pol. temveč jc sad vzdržnega vztrajnega dela in resnega poglabljanja v učni predmet. Elasticiteta prslov. Število uporabljivih črk slovenskega teksta, psihološki moment učenca, so bile smernice avtor-ja-pedagoga, zato je to prvovrstno delo kar naj-topleje priporočati. Prav prenričan se;n, da bo našla nova učna kniipa povsodi odziv iu hvaležnost naročnikov. — Prof. F. S. 0 Mestno kopališče na Ljubijunici se zapre v soboto due 12. septembra 1931. 0 Nerodni posnomalec akrobatov. Lep uspeli Strohschnoiderjevih učencev, uašib posavskih akrobatov, očilno ne da nekaterim dečkom spati. 2e zadnjič smo poročali o nekem fantičku, ki se jo pri posnemanju ukrobatov ponesrečil, včeraj pa se jo jiripetil zopet tak slučaj. Na Sv. Petra nasipu se jo na ograji ob Ljubljanici vadil akrobatskih spretnosti 12leini Anton Culkar, sin delavca mestne plinarne, stanujoč ua Sv. Petra nasipu 55. Deček je seveda padel na tla, ob ograji pa se je tako močno poškodoval, da je dobil veliko rano na uogi. Reševalni avto je dečka prepeljal v bolnišnico. Dolga je pot do spretnosti, So daljša pa do akrobatske slave. 0 Cene hrvatskim nrešičem. K naši včerajšnji notici pod tem naslovom smo dobili z nterodajno strani obvestilo, da prešiči, ki so jih kmetje prodajali po 5 do 0 Din v Koprivnici nu Hrvaškem, Celje & V soboto, 12. t. m. ob osmih zvečer soi vrši v garderobnih prostorih Ljudskega doma sestanek Gledališko družine in Krekove mladine. Razdelile se bodo vloge in bo že tudi prva bralna vaja. Pridite sigurno vsi! — Režiser. a Ekspozitura OUZD v Celju bo od 14. t. m. dalje uvedla zimski delovni čas in sicer: Ob ponedeljkih iu petkih se uraduje od pol 8 do pol 14 in od l(j do 18. Ob torkih, sredah in četrtkih se uraduje od po i S do pol 14. Popoldne pa vrSi za nujne slučaje samo eden nameščenec dežurno službo od 10 do 18. Ob sobotah sc uraduje. od pol 8 do 13. Dežurna služba popoldne od 14 do 15. Ob nedeljah in praznikih vrši zu nujne slučaje samo eden nameščenec dežurno službo od 9 do 11. Za sprejemanje strank jo odrejen čas od 8 do 13, ostali čas pa za interno delovanje. & Lastnikom poljedelskih strojev.' Ministrstvo za soe. politiko je z uaredbo od 15. X. 1930 odredilo, du se morajo zavarovali vsi delavci pri poljedelskih strojih na elementarno nli živalsko silo (gepelj) za oni čas, ko jim preti uevaruost pred kotlom itli pogonom. Pri mlatilnici je treba prijaviti strojnika, kurjača iu vlagača poimensko, pri plugih, grabilnih, sejalnih in kosilnih strojih po-strežno osobje samo takrat, kadar le stroje gonijo motorji. Vsi ostali poljedelski delavci, zaposleni ini uilnlilnicali se zavarujejo skupno brez poimenskih prijav samo proti nezgodam z letnim zaslužkom (iOOO Din. Prijaviti je treba vse vrsle poljedelskih strojev (nalaučnejše na razglasni deski mestnega načelstva). — Ker ntora okrožni urad izvršili zavarovanje delavcev zaposlenih pri mlatll-nicah in o.-talih poljedelskih strojih, zato se opozarjajo vsi lastniki, da takoj prijavijo svoje stroje in Slevilo delavnih dni na leto za vsak ttroj posebej za mesto Celje do 15. sept. pri mestnem na-čelslvu celjskem med uradnimi urami v sobi št. a. Kdor ne bo prijavil vseh strojev v predpisanem roku, tega zadenejo vse posledice ZZD. — Meftno načelstvo Celja. 0 Tat^ ina kolesa. Lapornik Anton jc prijavil pri policiji, da mu jo bilo 9. t. m. proti večeru ukradeno izpred gostilne Ktlrbisch na Ljubljanski cesti skoro še novo kolo znamke Standard v vrednosti 1800 Din. Svari so pred nakupom. O Izgube. V sredo, 9. t. m. je neka 13-lotnn deklica izgubila nu poti po Prešernovi ulici do (davnega trga 200 Din med 9—tO uro predpoldnr. Nesreča pa je hotela, da je isti dan njena sestra izgubila tudi v mestu 110 Din. •GT Državna realna gimnazija. V soboto, 12. I. m. so vrši ob osmih otvoritvena služba božja v Predpredaja vstopnic v trafiki Sever in Urion. v kavarri Evrooa In pri i. Oorcu mnoamnmi^hhimm^^^ j Marijini cerkvi in v ponedeljek, 14. t. m. se začne redni pouk. Za službo božjo naj se zbero učenci j ob tričetrt na osem v šoli. Nočno lekarniško službo ima od sobote, 12. t. m. do vključno petka, 18. t. m. lekarna vPri križu- v palači Ljudske posojilniro na Kralja Pe-I Ira cesti. Med. univ. dr. Keržan Bar to! prične ordinirati na Jesenicah pri »PtKLARJU" ob kolodvoru 19. septembra Litija Osebne vesti. Litijski nolar dr. Josip Krevl je le dni jirtvzel notarsko p,s..rno po pokojem notarju ttuuovermku v Ljubljani, litijsko notarsko pisui'iio pa je prevzel g. dr. Arlur Mravlje, notarski kandidat dosiej v Kozjem. O. dr. Josip hrevl si je v loku let pridobil s svojim kulantmm in prijaznim oočevaujem s strankami po vsej litijski okolici splosne simpatije. G. nolar Krevl je bil navdušen plnniuec in duša litijske podružnice. Novi nolar g. dr. Mravljo je pa žc naš stari znauer, ker je pred leti žo služboval na litijski sodniji in mu le želimo pri nas prijetnega bivanja. Naše dijašivo Dijaški koledarček« za šol. leto 1931-32. je izscl. lzuaia lil založila ga ja kot četrti letnik Slovenska irijaska zveza, ilreuil Etbin Boje.) Obsega 206 strani, cena 15 Din za izvod. Ker je posvečen 2a letnici SDZ, ima obliko almanaha. Zunanjo obliko je ohranil skoro isto kot lani. — Kdor si ga pobliže ogleda, ga mora biti vesel in se mu mora zdeti cena smesno nizka. Zlasti če ga primerja z drugimi podobnimi koledarčki in posebno se z onim iz Zagreba. Kdor pa obenem ve, koliko stane slovenski tisk, zlasti šc spričo nase domače majhne naklade, ta mora čestitati založnici in se ogreti zanj. Saj je koledar ves naš, ogledalo stremljenja in dela mlade naše inteligence. Zato ne sme biti nikogar, ki je in hoče biti v stiku s tem gibanjem najmlajše naše generacije, ki bi si ga ne omislil. Vsakomur bo nudil dovolj, da bo poplačan, obenem pa bo s tem podprl tudi uaše skupiioslno delo, ki mu jc koledar posvečen. Dobi sc v vseh papirnicah iu knjigarnah ier večjih trafikah. Naročajte ga na naslov: Slov. dijaška zveza, Miklošičeva cesta % (Akad. dom), Ljubljana. Poizvedovanfm Izgubil se jc ženski klobuček od II. realne gimnazije do Jugoslovanske tiskarne. Najditelj se naproia, da ga odda v lugosl. tiskarni. Dnevna kronika Posledice gospodarske krize Senovo-Rajhenburg, 10. sept Gornje vprašanje si danes zastavlja vsak, pa naj si bo kmet, delavec, trgovec nli obrtnik ker vsak klone pod težo razmer ker vsem tem je da-uašnja kriza pokazala svoje ostro skoraj pošastno lice. ki grozi vse uničiti. Pregovor pravi, da čo delavec in kmet nimata denarja, da ga nobeden nima. To je stara preizkušena resnica. Danes ga nima kmet, ker svojih pridelkov niti za sramotno ceno ne more prodati, nima ga delavec, ker njegov zaslužek znaša komaj za najubornejšo hrano, če imn pa družino, pa uiti samo za hrano ni dovolj. Vsled tega se nahaja v akutni krizi tudi trgovski in obrtniški stan, ker je njegova eksistenca odvisna od prejšnjih dveh! Zato nikakor ui čuduo, če ljudstvo niti davkov več ne zmore ln je povsod križ zaradi zapadlih in neplačanih davkov. V preteklem mesecu se je več dni vršila prodaja, ki je pa potekla brez vsakega uspeha, ker nikjer ni bilo kupcev. Saj bi vsak rad sam plačal davek, namesto da bi se dal rubiti. Največje ogorčenje pa vzbuja to, da so raznim industrijskim proizvodom cene še vedno žvrste, med tem ko se delavske plače znižujejo. Ili IT Vi Ž Javna bremena so ista kakor so bila, razne potrebščine stanejo kakor svoj čas, kmetijski pridelki pa nič nc veljajo. Poslcdica tega je, da sta kmet in delavec popolnoma obubožana kar neposredno pospešuje krizo v obrti in trgovini. Ker ni gotovine, jo'kmet prisiljen iskati svoje potrebščine na kredit pri trgovcu in obrtniku, kar pa poslednje gospodarsko ubija. Naj navedeni en primer: Nekemu obrtniku je pri ueki Ivrdki zapadel račun v plačilo, ker ni pri kmetih mogel izterjati svojih terjatev, da bi račun pravočasno poravnal. Za kritje zapadlega računa si je najel posojilo proti podpisu menice, plačal drage obresti, vse to zato da ni bilo treba kmetov sodnijsko izterjavati, v upanju da mod tem časom bo že dobil denar ko zapade menica v plačilo. Prišel je dan, ko je zapadla menica v plačilo, ali izterjati ni mogel. Hodil je sam okoli kmetov, prosil in prosil nuj mu plačajo že davno zapadle račune. Bilo je vse zastonj, denarja ni. Kmetje ?o odgovarjali, damo žito. damo vino, jabolka, krompir, toda denarja ui, in ga ne moremo dati. Menica se pa le s tem ne more rešiti, za rešitev menice je treba suhe gotovine. Končno se je temu obrtniku posrečilo najti kupca za en vagon krompirja. In zojiet se je napotil okoli kmetov. Menica je bila žc protestirana ua sodišču, krompir pa še v zemlji, katerega bo obrtnik dobil na račun, da ga bo prodal iu menico rešil. Le po posredgovanju vplivnega prijatelja se jo posrečilo menico toliko časa zavleči, seveda ne več ko dvn dni, da so kmetje krompir skopali in ca prepeljali na postajo, krompir ki jc rastel na " koliko njivah. Koliko"* skrbi in potov je imel ta obrtnik, si lahko vsak sam predstavlja. Pa to je lo eu slučaj iu v eni obliki izmed neštetih različnih slučajev. Knj bo pa ta kriza šo prinesla, kdo ve. Zalo se vsak vprašuje, kako dolgo bo še trajala? Prelep med fanti Litija, 11. sept. Na praznik v torek so moravški iu gabrovški fantje popoldne skupaj pili po zidanicah, kjer imajo še dosti lauskega vina v sodih, ter ga morajo do nove trgatve • izpraznitic. Letošnjega vinskega pridelka namreč bo mnogo več iu boljši bo. Po zidanicah so fantje popoldne v polni meri izpolnili tako, da so zvečer, ko so prišli iz goro v dolino, okajeni pričeli po vasi rogoviliti. Končno sc je razvil prelep, pri katerem ie bil najtežjo ranjen krojačcv sin Kotar Alojzij iz Gabrovke. Zidarjev Tone jo dobil s kolom po glavi. — Težko ranjenega Kotarja so rano v jutro pripeljali v Litijo k zdravniku dr. Uk-marju, ki jo poškodovanca prevezal in mu rane izpral. nakar so ga domači odpeljali domov, kjer bode težko okreval. Danes sc jc odpravila v Sveti Križ sodna komisija pod vodstvom sodnika dr. Novaka, da Kolarja zasliši, kor jo prav rosna nevarnost, da podleže poškodbam. Naj se la madež naše slovenske kmečke mladino odpravil Koledar Soboto, 12. septembra: Ime Marija; Macedo-nij, škof; Gvido, spoznavavec; Valerijan, spozna-vavec. Mlaj ob 5.26. Herschel napoveduje deževno in hladno vreme. Osebne vesli — Poroka. Na Pijavi gorici sta se poročila g. Jonke Ivan iz Ljubljane in gdč. Ema Kandare iz Pijave gorice. Novoporočencema obilo sreče! IVoin grobovi -f- Od kapi zadel je 11. t. m. neuadno umrl gosp. Ignacij Sila, davkar v Radovljici. Njegovo truplo prepoljejo v Trebnje, kjer bo pokopano v nedeljo ob 5 popoldne. N. p. v m.! Žalujočima sestrama naše iskreno sožalje! Ostale vesti — K pogrebu t uadučitelja Aleksandra ,le-ločnika v Št. Vidu smo prejeli dodatno poročilo, da se je od pokojnika poslovil v lepem govoru g. ravnatelj Pečjak v imenu obrtnih šentviških mojstrov, obrtnikov in obrtne zadruge, katero jo rajnik vodil mnogo let. -— G. šolski upravitelj s Preske g. Kržišnik pa je jemal slovo v imenu gasilcev. Med govori in petjem domačega pevskega zbora ni ostalo suho nobeno oko. — Voditelji »Kme'ske prosvete«. Zadnjo soboto se jo v dvorani Zveze kulturnih društev v Ljubljani vršil občni zbor Knietske prosvete. V ožji odbor so bili izvoljeni: dr. Jauže Novak, predsednik; podpredsedniki: dr. Joža Bohinjec, dr. Trošt in Ivan Kronovšek; France Geržolj, tajnik; dr. Joža Mihelak, blagajnik; odborniki inž. Dekle- va, dr. Riko Fuks, dr. Marjan Zajec, France Kovic, Evgen Lovšin, dr. Srečko Goljar in Anton Pticelj; revizorji: dr. Viktor Maček. Dolfe Schauer in Ivan Breceljnik. — Topniške vaje na Ižanskem. 16. artilerijski polk bo vršil streljanje z ostrimi topovskimi naboji dno 23.. 24., 25., 26.. 27. in 28. septembra tega leta iz mesta južno od vasi Klanec in Zalog (pri Škofljici) ter Pijave Gorice na cilj k 358, južno od vasi Studenec—Ig, ter izpod vasi Brezje, pri Pijavi Gorici in vasi Vrba pri Turjaku na cilj Sv. Marija (Kure.šček k 833). — Opozarja se prebivalstvo okolnih občin iu vasi, da so brezpogojno pokori ualogH vojaške oblasti, ter da v gori označenih dnevih opusti vsako delo na polju, kakor tudi da ne prijema z rokami ali pa kakorkoli premika neeksplodirane projektile-krogle ter njihove odpadke, ker je to smrtnonevarno, temveč da ob vsaki najdbi takoj obvesti najbližji županjski urad ali pa žandermerijsko postajo. — Komandant arfil. polkovnik: Radovau P. Jovanovič. s. r. — Zgodnji sneg — ni Gorjancih. I/ št. Petra pri Novem mestu: Očividci so pravili Vaš dopisnik ni videl — da je bilo opaziti v sredo zjutraj vrh Gorjancev sneg. Je prav verjetno. Jutro je , bilo prav hladno, prejšnji dan pa dež in burja. — Romarjev na Trški gori na Mali šmaren letos ni bilo toliko ko druga leta. Glavna ovira je bilo slabo vreme, šele dopoldne je zasijalo solnce, ki ie izvabilo številne Novomeščane na izlet na priljubljeno jim Trško goro. Tako je bilo pri litanijah skoro več ljudi kot pri deseti maši. — Trgatev, št. Peter pri Novem mestu: Tako zgodnja, boste rekli? To bo zopet kisel dolenjski cviček. Pa ne bo. Samo portugalko, ki je že popolnoma dozorela, bodo te dni pobrali. Na splošno pa bo letošnje vino, o tem smo trdno prepričani, prav dobro. Prav zadovoljni bodo tako s kvaliteto kot s kvantiteto. Vinske trgovce /c sedaj opozarjamo na našo kapljico. Le oglasite se! Dobre kapljice in po ceni jc dovolj. — Grozdje kradejo, št. Peter pri novem mestu: Kradejo, ne toliko domačini, ko tujci in celo taki, od katerih bi človek najmanj pričakoval. To smo opazili na Mali Šmaren. Povemo samo to, da naši dobri ljudje tega ne bodo dopustili, pa naj bo že Peter ali Pavel. V tem oziru naš dolenjski krnet — vinogradnik ne pozna šale. Res da. ec ga kdo prosi. Če pa koga pri tatvini zaloii, si naj posledice pa sam pripiše. — Vajeniška skušnja zadruge rokodelskih in sorodnih obriov v Kranju se bo vršila v četrtek, 24. t. m. ob osmih zjutraj v prostorih osnovne šole v Kranju. Prijaviti so jo najkasneje do 14. t. m. v zadružni pisarni. — Obča zgortovinn za peti razred srednjih šol. priredil Josip ilurar. sestavljena na podlagi novega učnega načrta, jc od ministrstva aprobirana in se že tiska. Dotiskana bo 15. oktobra t. 1., 1111 kar opozarjamo zlasti dijake V. razreda srednjih šol. da si ne bi po nepotrebnem nabavljali druge učne knjige. VeČina zavodov jo namreč sporočila založnici. Jugoslovanski knjigarni, da bo že z letošnjim šolskim letom uvedla to knjigo zu pouk zgodovine v poleni razredu. — Tovarna Jos. Reieh sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. □ Dr. Marinic Fran, Trubarjeva ulicn 11. zopet redno ordinira. — Noscie matere se morajo skrbno varovati vsakega zaprtja z uporabo naravne Franz-Josef* greniice. Predstojniki vseučili-škili klinik za ženske hvalijo soglasno pristno Franz-Joseft vodo, ker se lahko zau/.iva in se gotovo pojavi v kratkem času odvajajoči učinek brez neprijetnih stranskih pojavov. Franz-Josef< grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Maribor Okrajne cestne zadeve Maribor, 11. septembra. Včeraj se je vršila v posvetovalnici mariborskega okrajnega ccstncga odbora na Koroški cesti seja okr. cestnega odbora, ki jo je vodil načelnik mestni župan dr. Juvan. Na seji se je zlasti obravnaval po finančnem min:strstvu odobreni proračun, v smislu katerega je dovoljena 32"o okrajna doklada na vse direktne davke. Proračun izkazuje 15,501.306 Din dohodkov in izdatkov. Razen tega bi imela prispevati banovina v smislu zakonitega ključa 40% k redn m vzdrževalnim stroškom, t. j. 1.831.072 Din. Radi splošne gospodarske krize in načela varčevanja ne bo mogoče izvesti vseh v proračunu predvidenih do!, ampak se bo moral gradbeni program omejiti na najnujnejša dela. Ce se bo ob zaključku proračunskega leta izkazal denarni presežek, potem sc bodo iz posameznih proračunskih presežkov lahko naložili gradbeni fondi za razna predvidena gradbena dela, ki bi sc izvršila prihodnje leto. Seveda bo cestni odbor pazil na to, da se bodo pri vzdrževanju cest in novih gradnjah upoštevale v enakomerni obliki potrebe vseh okolišev žela obsežnega okraja. Z novimi gradbenim' deli bo pričel okrajni cestni odbor šele po odobritvi zaprošenega posojila v znesku 3,700.000 Din, ki bi se najelo pri banovin-ski hranilnici v Mariboru. Tudi je bilo na včerajšnji seji izvoljeno sta-j rešinstvo okrajnega cestnega odbora, in sicer so sc . izvolili v starešinstvo načelnik dr. Juvan, ter pod-načclniki Žebot, dr. Gorišek, Robič in dr. Pučnik. , Starešinstvo bo imelo vsakih 1-1 dni redne 6ejc, na katerih se bo razpravljalo o izvedbi proračuna. □ Mariborska gledaliika igralca v ljubljanskem radio. Člana tuk. Narodnega gledališča Hlza Borbičcva in Pavel Rasbcrger nastopita jutri v n«de!jo ob 21.15 v ljubljanskem radiu- z izredno zabavnim programom. U Bog daj srečo! Poročili 60 se v posleJiuem času v Mariboru: ing. Ivan Živec in učiteljica Marija Pipan, posestnik in gostilničar Robert Seveder in posestnikov hčerka Hilda Barta, šolski upravitelj Janko Kravarič in učiteljica Slavica Slrojan, knjigovez Janez Zver in uradnica Marjeta Gyorfi, kovač Alojzij Vidovič in šivilja Mariia Božnik, kovinski strugar Aleksander I amut in zasebnica Marta Czerretz, uradnik Jožel Tekauc in šivilja Matilda Lebe:i, miza-ski pomočnik Viktor Schncber-ger in zasebnica Marija Zobec, st^ugarski pomočnik Fduard Ptlko in šivilja Neža Blazina, delavcc drž. žel Janez Korošec in tkalka Fmilija Poropat. □ Skozi ni mogoče zadnje večere lam zgoraj na križišču Gosposke in Slovenske ulice; ljudi kakor listja in trave, ki skrivnostno stikajo skupaj glave. Ugil ajo -— Ilirci ali Mariborci? Jutri ob 16 sc poizkusijo v prvenstveni tekmi na Mariborovem igrišču! □ V obeh manjšinskih razredih na 4. dekliški osnovni šoli je letos vsega skuhaj 52 vpi&ancev, in sicer v 1. razredu 13 učencev in 9 učenk, v 2. razredu pa 12 učencev in 18 učenk. □ No -iio lekarniško službo imata prihodnji leden Savos'ova lekarna pri Magdaleni na Kralja Petra trgu ter Sirakova lekarna pri Angelvarhu na Aleksandrovi cesti. □ Jutri nastopijo. Mariborski lahkoat!cti so od ustanovitve Maratona sem zelo podjetni in marljivi. Jutri bo na Livadi (ob Strossmajerievi ulici) lahkoatlelaki meeting, ki ga priredijo naši vrli Ma- Jože Premrov: Katoliški shod v Niirnbergu (Od 26. do 30. avgusta 1931.) Niirnberg, 30. avgusta. Kasno važnost polagajo katol. voditelji nemškega naroda na eiinklike papeža Pija XI.. to so. je pokazalo včeraj. Na vseli zborovanjih so se obravnavale misli: prerodilev družin (Ca.--1 i counu-bii!), vzgoja mladine, karitalivno delo redov, društev iu posameznika, s kratka: prenovitev naroda v luči Kristusovega nauka. Najboljšo moške in ženske moči ap polagalo trdne temelje, za bodočnost nemškega naroda. — Gospcdična .. Gerla Krabbel je skušala rešiti vprašanje: ali je pos'ala žena v zadnjih decenijih drugačna, ali so je njeno bislvo iu naloga spremenila ali ne? Na to vprašanje je odgovorila lako-le: Cisto gotovo je. da sc jo položaj žene zelo spremenil. Kljub temu pa ostaue bislvo: dostojanstvo in materinstvo eno in isto. Poudariti (>a je Ireba. da so mora dekle pripraviti in natančno poučili o svojem vzvišenem poklicu in veliki odgovornosti pred Bogom. Vzgoja otrok ji mora bili vedno pred očmi. Danes, ko je vzgoja otrok zelo težavna, katera se je zelo spremenila zlasti po mestih, ko otrok ne vidi skoraj ničesar drugega kot slabo zglede, nuj bo katoliška mali tista, ki bo svoji doci vcepila že v zgodnji mladosti v srca ljubezen do molitvic o angelu varuhu, Jezuščku, jaslice o Božiču naj bodo središče in veselje otrok. S sv. rožnim vcncem naj zaključijo dan matere v v kregu družine. V družini naj vlada prava ljubezen in pošteno veselje. Direktor Sclinippenkotter je govoril o univer-luniu katolicizma in o razmerju moža do ženo. Katoličan ne sine bili polovičarski, ampak mora biti ves prežel od Kristusovega nauka. Mož naj bu glava družine, iona pa naj mu bo zvesta tova- rišica in pomočnica pri vzgoji olrok. Lepi) je poudaril Kristusove besede: otroci, ljubile se med seboj! P. Marianus Vetter je spregovoril resno besedo oslušalo in jim izražalo z burnim ploskanjem svoje simpatije. Danes je zadnji dan katol. shoda. Po mnogih cerkvah so bile lepe slovesnosti z govori, a najlepše pa je bilo ob 9 dopoldne nn stadionu. Ob navzočnosti 300.000 ljudi je spregovoril bamberški nadškof dr. v. llanck. Navduševal je ljudstvo, naj jionese misli in ideje, ki jih je slišalo in se navduševalo za nje na kat. shodu« na svoje domove. Po vsej obširni zemlji naj zavlada nov duh — Kristusov duh — in vse naj druži bratska in sestrska ljubezen. Bodimo si bratje in sestre, naS vladar uaj bo Kristus, potem bo zavladal po svetu mir in napočil bo boljši čas, ki si ga vsi lako zelo želimo. Na to je daroval papeški nuncij Vasallo di Toregrossa pontifikalno sv. mašo. Iz nad slotisoč glave množice grl je donela pesem med sv. mašo. Stadion je bil ves v zastavah in napolnjen do zadnjega prostorčka. Kdor je imel priliko, videli to številno množico ljudi, temu jc postalo jasno, da je Nemčija še vedno zelo religiozna. Dokler bo polnilo nemško zemljo tako verno ljudstvo, kakor sem ga videl v NOrnbergu. potem se ni bati, da bi v Nemčiji Kristusova ladja izginila v valovih modernega paganslva. Tako veličastnega katoliškega shoda kakor je bil letos v NOrnbergu. Nemčija po svetovni vojni še ni doživela. V socialnem področju je la katol. shod pokazal vernemu ljudstvu nova pota in si postavil trdne temelje za bodočnost na podlagi okrožnic papeža Pija XI., iz markautnili poiez življenja sv. Elizabete, vse to pa prepojeno z ljubeznijo do Cerkve in Kristusovega nauka. Krislusa so si Izvolili za vladarja in kraljn in od njega pričakujejo vsi lepše bodočnosti, ki uaj zavlada med narodi. Finll (Konec.) ratonci. Pomerijo se lahkoallcti vseh mariborskih klubov, ki gojijo lahko atletiko. Borba bo precej zanimiva, ker je izid v nekaterih panogah preccj nejasen, kar jc v zvezi z neuravnovešenostjo mm. borskih lahkoatletskih razmer, Dobre moči imajo vsi klubi; tudi Maraton, najmlajši mariborski spor:-ni klub, razpolaga z dobrimi močmi, dasiravno so v tej,športni panogi še začetniki. Poset meetinga vsem prijateljem športa in zlasti lahke ailetike ter vrlih Maratoncev toplo priporočamo. Napcl.i bo borba prav posebej v skokih, ker razpolagaj 3 posamezni klubi z močmi, ki so dobre na primer v skoku v višino, istočasno pa razpolaga ta ali oni klub z izbornimi skakači \ višino s palico ali daljavo. Kdo bo prvak v skokih? Lepi lovorjevi venci, ki jih prejmejo trije najboljši lahkoatleti, 60 razstavljeni v izložbi Spodnještajerske ljudske posojilnice v Gosposki ulici. Pričetek meetinga ob 8 zjutraj. Koncs sezone nn Mariborskem otoku. Prejeli smo od mestnega načelstva: Mestno kopališče na Mariborskem otoku se radi pozne sezone in neugodnega vremena dne 16. t. m. zapre. Kopališče je odprto zadnji dan 15. t. m. L' Sporočila mariborskega mestnega avtobusnega podjetja. Ker je sezija v glavnem končan::, ukinja mestni avtobusni prome! z današnjim dnem progo Mariborski otok, Radvanje — gostilna llost, in Maribor — Reka. Priporoča se izletnikom na Pohorje uporaba avtobusov na rednih progah Maribor—Celje in Maribor—Ptuj do Hoč. — Da sc omogoči občinstvu čim večja uporaba voženj nu avtobusih vseh mestnih prog št. 1, 2, 3, 4, 5 in o, je vpeljalo vodstvo podjetja za 10. t. m. mescčr.c legitimacije za ceno 100 Din s pravico uoorabc na gornjih progah in brez ozira na število izvrši nih voženj, Legitimacije se glasijo na imetnika, morajo imeti fotografijo in so neprenosljive. I/ daja jih vodstvo podjetja, Plinarniška ulica 9 ob delavnikih od _ 8 do 12. □ Razpis gledališkega abonma la. Uprav i Narodnega gledališča v Mariboru razpisuje za sezono 1931-32 abonma, ki se zaključi že koncem aprila leta 1932, ter obsega 20 predstav (12 dramskih in 8 glasbenih) in znači velik popust napram večernim cenam. Plačuje sc v sedmih zaporednih mesečnih obrokih, vedno v prvih dneh vsakega meseca. Cene za vsak mesečni obrok (ves abonma stane torej 7 takih obrokov) so sledeče: Ložni sedeži po 68, 58, 38, 31, 24 (za uradnike 4l>, U, 32, 29); balkonski sedeži 24, 19, 13 (za uradnike 19, 1-1). Dobe se tudi bloki, ki omogočajo obisk gledališča pri poljubnih 12 dramskih in 8 glasbenih predstavah (izvzete so le one predstave, ki imajo označbo >Izvcn« na plakatih). Cene teh blokov so nekoliko višje kot pri navadnem abonmaju. Priglase sprejema gledališka blagajna, ki je odprta dnevno od 9 do pol 13 ter od 15 do 17 (ob nedeljah in praznikih samo dopoldne), do četrtka 24, t. m. Za lanske abonente ostanejo dosedanji prostori rezervirani do četrtka 17. t. m. Uprava prosi vse, ki se nameravajo abonirati, da to store čim preje. Opozarja se, da je abonma neprenosljiv na drugo osebo ler med sezono neodpovedljiv. □ Padel jc s preše. V mariborsko bolnišnico so pripeljali iz Spod. jakobskega dola lOletnega Jožeta Lcša. fantič je plazil po preši, zlezel na sleme, kjer mu je pa zdrselo in je padel na presno klop. Zadobil je težke poškodbe na spodnjem delu telesa. □ Za gradnjo ceste Reka — Sv. Areh, drugi ' del, je razpisana 1. javna pismena ponudbena licitacija, ki bo dne 28. t. m. ob 11 pri tehničnem oddelku v Ljubljani, soba št. 17. Pojasnila pri okrajnem cestnem odboru v Mariboru. G Peki zvišali cene kruhu. V četrtek zvečer se je vršilo v Mariboru izredno zborovanje pekov, na katerem so sklenili zvišali cene kruhu, in si-ccr: zemlje, ki so dosedaj tehtale 5 do 5 in pol dkg, obdrže isto ccno, zniža pa se teza na 4 in pol do 5 dkg. Beli kruh jc slal do sedaj 1 kg Din -1.50, odslej pa Din 5.20, črni kruli pa od 4 Din na 4.60. Zvišanje cen jc z dana.-njim dnem stopilo v veljavo. Mali, dinarski hlebčki se ne bodo več prodajali. □ Iz sosedo so napadli v Koprivniku pri Framu 22 letnega Franca Maroha neznani napadalci, ki jih v temi ni mogel spoznati. Prizadejali so mu težko poškodbe po vsem telesu ter so ga morali prepeljati v mariborsko splošno bolnišnico. □ Katoliška omladina vprizori jutri ob pol 16 v Konjicah Finžgarjevo Razvalino življenja . Med odmorom igra društvena godba Nalog'. O Molorne dirko se bodo vršile jutri v nedeljo na Tezenskem dirkališču. Motorno dirke bi so imele, kakor znano, vršiti že preteklo nedeljo in na Mali šmaren, pn so se preložile. □ Čigavo? V mesecu avgustu so bili najdeni med drugim sledeči predmeti: t ročna torbica z malim zneskom, 1 srebrna zapestna ura, 1 ženski svileni robec, 1 modri volneni sviter, 1 mala denarnica, 2 vola, 1 moška cigaretna doza, 1 par naočnikov, t mala črna denarnica. 1 rjava listnica z večjim zneskom, 1 zlata verižica. 1 srebrna ženska ura, 1 .srebrna moška ura, 1 ročna torbica z večjim zneskom, 1 ženska zapestna ura, 1 poročni prstan, 1 črna listnica z večjim zneskom in 1 aktovka s lotografičnjm aparatom. Lastniki navedenih predmetov naj sc oglasijo na predstoj-ništvu mestne policije na Slomškovem trgu. Moste pri Ljubljani Proslava kraljeve desetletnice. Jutri ob pol fl. se ho vršila v dvorani selezljnnskega mladinskega doma proslava kraljeve desetletnice, ki jo priredila narodna šola v Mostah in zaloz. tnladinek doni na Kodeljcvom. Sodelujejo: jievsko društvi' Zvezda iz Most, šolski deški in dekliški zbor. godba mladeniškega krožka na Rakovniku, fantovski krožek na Kodeljevem in Svetovidov steg skautov. Slavnostni govor bo imel urednik Fran Erjavec, akad. Trši nar pa bo govoril: >Cv-tnu proslavljamo katoliški fantje kraljevo desetletnico.. — Vsi rodoljubi iu prijatelji ntladJnc iskreno vabljeni. — Vstop prost. Sv. Trojica v SL goricah Trojičani! Lotos proslavljamo dve znameniti jubilejni obletnici: 300 letnico pncrlka bolje poti (16U1 —1931) in 60 letnico, odkar je vas Sv. Trojica v Slov. Goricah poslala trg: '23. septembra 1871 Oba znamenita jubileja bomo proslavili skupaj s slovesno tridnovnico 1«., 19. in 20. septembra Praznično okrasimo jubilejno cerkev, pa ludi juhi lejni trg z mlaji in zastavami! Dev. Mariia v Potju Podružnira Zveze slov. vojakov pri Dev. Mar v Polju sklicuje občni zbor za nedeljo 13. t. m. ob 8. v dvorani občinskega doma. Nn dnevnem redu jo tudi sprememba pravil in v naslovu društva in sicer v skupino bojevnikov. Na občni zbor so vab ljeni vsi člani ter bivši bojevniki iz svetovne vojne. Tukajšnja strokovna organizacija ima v ne deljo po prvi sv. maši v Ljudskem domu protestni shod proti nameri za splošno znižanje delavskih plač. Za pvharistični shod. ki so bo vršil pri nas v nedeljo 27. t. m., vlada že sedaj veliko zanimanje. Obeta biti veličastna manifestacija katoliške misli. Skrivnosti vsemirja ProL Piccard o poleta v stratosfero - Nastajanje novih svetov in kozmično žarenje Spominska plošča žrtvam orjaškega angleškega zrakoplova >R 101« v gozdu Beauvais na Francoskem. Zrakoplov je padel dne 5. okt. 1930 goreč na zemljo in jo izgubilo življenje nad 50 oseb. Belo pleme izumira? Hitro padanje roj stev v Evropi in Ameriki Od začetka sedanjega stoletja je začelo v Evropi in Ameriki število rojstev tako hitro in nevzdržno padati, da se v resnici zdi, da imajo prerokovanja modroslovcev o »propadu Zapada« prav. Dasi umrljivost povsodi polagoma pada in se poprečna dolgost človeškega življenja stalno dviga, bo vendar v prihodnjih desetletjih po vseh deželah Evrope in Amerike nastal položaj, ko rojstva ne bodo več krila števila smrti in se bo začelo neposredno izumiranje belega plemena. Odkodi to svetovno samomorilstvo? V marksističnih krogih se utemeljuje omejevanje rojstev z gospodarsko bedo. Toda resnica je, da se je začelo omejevanje rojstev v meščanskih krogih, in to v časih največjega procvita. Tudi zgodovina priča, da ?o nastopali med narodi enaki pojavi v časih gmotnega obilja. Vsega tudi ni zakrivilo širjenje preprečevalnih izdelkov, ker sta'se Francija in Švica, pa tudi prejšnja Ogrska že dosti preje oklenili »sistema dveh otrok«. Vseka-k( beda in preprečevalna sredstva pospešujejo omejevanje rojstev, a glavni vzrok je iz-pačena kultura: pojemanje vere in strahu božjega pa pohlep po lagodnem življenju, ki je topot zajel tudi ženo. Mnogo moških se sploh ne poroči, ženske si same služijo kruli in so samostojne; za otroka ni več mesta. Ce pojde v tej smeri dalje s sedanjo brzino, bo do leta 2000. postalo vprašanje obstanka belega plemena vprašanje vseh vprašanj. Da ta trditev ni bosa, potrjujejo naslednje številke: V Franciji, ki je prva uvedla sistem dveh otrok, je odpadlo 1. 1900. na vsak zakon po 2 9 otroka, 1. 1929 .1. 2.2. — V Nemčiji se je začelo padanje rojstev znatno kasneje, zato je pa s strahovito naglico napredovalo in je danes število rojstev že razmeroma niže nego v Franciji. L. 1900. je odpadlo v Nemčiji na posamezen zakon po 4.4 otroka, 1929. leta pa samo še 1.9. Ce pojde tako naprej, bo padlo število Nemcev do 1. 1975. od sedanjih 65 milijonov na 50 milijonov duš. — Italija je kljtil vsem protiodredbam fašističnega režima n/ taisti poli, kakor ostale evropske države: letr. 1900. je prišlo na vsak zakon 4.5 otroka, leta 1029. pa samo 3.2 otroka. — Anglija je že zgrdaj sledila Franciji; 1 1900. je odpadlo na vsak zakon povprečno 3.7 otroka, 1929. 1. 2.06. V Združenih državah padajo rojstva rapidno: lela 1900. je prišlo povprečno na vsak zakon še po 4.5 otroka, 1. 1929. pa samo še 2.15. — Markistična Rusija zvesto druguje kapitalističnim državam v omejevanju rojstev: 1. 1900. je odpadlo povrečno na vsak zakon v Rusiji še po 5.4 otroka, 1. 1929. samo še 3.1. In Rusiji se ni bati preobljudenja in sovjetski režim bi moral znati poskrbeti kruha za proletarski zarod! Vse drugačne številke kaže Azija. Po uradnih cenitvah se je rodilo 1. 1925. v Indiji po 33.7 otroka na vsakih 1000 prebivalcev, \ Evropi pa v isiem času stmo 22 otr'i otok Te dni so vkrcali na morju pred I,a Rochelle na poseben jetniški parnik 350 obsojencev, ki jih prepeljejo na Vražji f-trnk. Vsakega kaznjenca »o taki j- čim je stopil na krov, odgnali v relico v spodnjih prostorih, ki je ne bo zapustil prej nego nn Vražjem otoku. Ortiz Kubio, mehikanski državni jiredsednik. Mehika pristopi 1). N. Zemsho priznanje večnim zaslugam Italijanska vlada je odlikovala redovnico Don Bosca s. Modesto Ravassa, ki že 30 let streže gobavcem v južnoameriškem leprozo-riju Contractation. Leta 1906. je bila s. Mo-desta sama obolela za gobami, se morala ločiti iz redovne družine in umakniti v bospic poleg lazareta. Ni pa nehala streči gobavim, l/eta 1916. se je pridružila s. Modesti v ho-spicu bivša njena prednica v lazaretu, s. Te-i reza Rota, ki jc prav tako obolela za gobami. Malo let nato sta dobili mučenici še tretjo to-varišico — s. Dominiko Barbero. Ko so bili le-to opozorili, da se mora ločiti iz redovne družine, je šla v domačo kapelo, zapela za-j hvalno pesem, nato pa odšla v bospic k bolnima sestrama. Dopust za konje Moskovska »Izvestja« poročajo iz Sa-mare. da v tamkajšnjih kolhozih vprežna živina silno propada. Živali tako slabo krmijo in preobremenjujejo z delom, da konji cepajo mrtvi; po glavnem delu na polju je do 15% konj neuporabnih zn nadaljnje delo. Sedaj je zveza kolhozov izdala ostre odredbe za ravnanje z vprežno živino. Kdor z živino ne ravna lepo, se mora takoj odpustiti; izčrpa-nim konjem morajo postopno dati dopust: najmanj teden dni jih morajo pustiti na paši brez vsakega dela. Dopusta postane deležnih 10—15 odstotkov konj. Zračni promet čez Saharo Francoska vlada je oddala dela za napravo letališč in radiotelegrafskih postaj za reden zračni promet čez Saharo. »Ti — to ti ie bil čudovit dekličl Ali si jo videl?« Jimy Liggett v Ljubljani Zanimanje za nastop bivšega svetovnega mojstra v Ljubljani je ogromno. Radi tega je naš športni referent posetil mojstra, da izve nekaj podatkov it njegove preteklosti. Črnec Liggett je bil rojen v Philadelfiji in je star 31 let. Je zelo izobražen in ima celo univerzitetno izobrazbo. Govori perlektno poleg materinščine še angleško, francosko in nemško. O njegovi boksarski karijeri ne pripoveduje ravno rad. Možak je skromen. V ringu je prvič nastopil 1. 1918 in sicer v čiji. Samo njegpva je zasluga, da je boksarski šport v Nemčiji na taki višini. Najboljšim mojstrom Nemčije kakor Kurtu Prenzef, Hansu Breiten-stadterju in pa poznejšemu svetovnemu mojstru Schmellingu je bil učitelj. V letu 1926 je prvikrat nastopil v K6lnu proti Schmellingu, takratnemu mu mojstru. V rca diskvali pet srečala \ končala po 10 rundah neodločeno. 'Po tej borbi je pozneje st se zopet srečala v Berlinu, in to pot se je borba končala po 10 rundah neodločeno. Po tej b pa prevzel treninge Schmellinga in ga prif svojem rojstnem mestu Philadelfiji. Zc prihodnje leto si je osvojil v Ne\v Orleansu svetovno moj-sterstvo v vvelter kategoriji (teža od 65— 6S kg). Njegov nasprotnik je bil takrat slavni Edi Palma. Njegova prva borba za naslov svetovnega mojstra je bila določena na 20 rund. Zmagal je šele v devetnajsti in sicer s k. o. Po tej borbi, kjer je pokazal izredno zdržljivost, je zaslovel po vsem svetu, in je ostal prvak 4 leta. Zanimiva je primerjava obiska boksarskih tekem od leta 1019, ko je postal prvič svetovni mojster, pa do danes.. Njegovi borbi je takrat prisostvovalo okoli 8000 gledalcev in njegov zaslužek je znašal pičlo vsotico 5000 dolarjev! V Evropi je bil dvakrat. Vdrugič je prišel letos junija meseca, prvikrat pa 1. 1920 in je bil po večini samo v Nemčiji. Sicer je nastopil v vseh večjih mestih Evrope, vendar je bil največ v Nem- (Vovo mesto Za žrtve na Bazovici in pokojnega Gortana se vrši v kapiteljski cerkvi v nedeljo 13. t. m. sv. maša. Vabljeni 60 vsi člani društva : Soče •, kakor tudi ostalo občinstvo. Kranj VoliTei pozor! V občinski pisarni prično to dni s sestavljanjem volilnih imenikov. Zato se pozivajo vsi oni moški, ki so prišli pred 6 meseci v Kranj, da se v svrho vpisa v volivni imenik zgla-sijo čimprej v dopoldanskih urah v občinski pisarni. Zglasili se morajo vsi oni, ki so dopolnili 21 leto starosti, ki bivajo najmanj 0 mesecev v Kranju in kdor ni bil obsojen ua zajior daljši od 1 ltta. Občinska pisarna bo iz tega vzroka do časa izgotovitve in sestave volilnih imenikov popoldne za stranke zaprta. To pot se pa Kranj ni odrezal. Kot znnuo. sc je med drugimi mesti tudi Kranj udeležil pravkar minule tujsko-prometne razstave. — S kratkimi nesedami povedano, ni Kranj nudil skoro ničesar, kar je imelo za posledico zelo veliko nezanjmanje od strani gledajočega občinstva — saj je bil prostor skoro vedno prazen — vendar pa jc to ueza-nimanje pri tujcih kot Kranjčanih izvenelo v zgra-ianje. Res je, da označena razstava ni bila kul-turno-zgodovinskega značaja, iz tujsko-prometuega ridika pa Kranj nima kaj pokazati, vendar bi kljub temu ob intenzivnem zanimanju merodainih faktorjev razstava lahko boljše izpadla. Pravijo, da jo bil nalašč v to Izvoljeni odsek premalo priden in da se je šele zadnji teden začelo z delom. Pa drugič boljše! Kanalizacijska mreža. V letošnjem poletju je občina še kar nekam marljivo in hvalevredno povečala kanalizacijsko mrežo. Delo se Se nadaljuje. Novi kanal sc napravili ob Kokrški cesti od Marki-čeve vile mimo Adamičeve in Koklnove vile navzdol do Zolarije. Tu se en kanal cepi pravokotno na označenega in gro med Bekskiom in Kernoni. Kanal od Žolarije navzdol mimo Šavnikove pristave je pa še v delu in bo izpeljan pod občinsko tehtnico. Novo pekariio je otvoril v poslopju hotela >Stara pošta« Boliorič Franc, bivši najemnik pri čadežu. S pekarijami smo v Kranju dobro založeni, ker pa je veliko delavstva, je promet kljub temu sorazmerno dober. Podirajo... Kranjski zobozdravnik g. dr. St. De Gleria gradi na svojem vrtu poleg tovarne sSemperiti lepo vilo. Hiša je seveda po regulacijskem načrtu umaknjena z dosedanje cestne črte. 'l ik ob cesti se pa nahaja kovačnica, katero jc do nedavno uporabljal in imel v najemu kovač Gabrič. Za časa zidave so v kovočniei hranili orodje in materija!. Sedaj pa jo je doletela usoda, da jo bodo l»odrli, ker mora stran. Vila bo s tem imela odprt pogled na cesto. Cirkus Fischcr dospel. Iz monotone vsakdanjosti je Kranjčane v četrtek iztirila novica, da jo dospel cirkus FIseher kot že pretekli teden napovedana senzacija. Res so začeli voziti potreben inventar in zverine, sloni so pa lepo detillrali skozi mesto, proti večeru, ko so postavljali cirkus in pa zvečer ob prvi predstavi se je trlo polno ljudi. Treba je reči, da zanimivost obstoja v menažerljl, katero ima cirkus FIseher jirecej dobro zastopano. Predstave se vrše zvečer, ob nedeljah pa tudi po-poldne. Pridobivajte novih naročnikovi nemškemu mojstru. V prvi borbi je bil radi nizkega udarca diskvalificiran. Par mesecev pozneje sta " i v Berlinu, in to pot se j rundah neodločeno. Po tej inge Schmellinga in ga pripravljal za borbo za svetovno mojsterstvo. Naučil ga je amerikanski stil, ki se od evropskega zelo razlikuje. Amerikanski način boksanja temelji predvsem na močnih in energičnih udarcih. Tehniko močnega udarjanja je pa Schmelling brezpogojno rabil, ako se je hotel uspešno boriti za naslov svetovnega mojstra. Zato lahko rečemo, da je le Liggettova zasluga, da je postal Schmelling svetovni mojster, kakor tudi, da je boksanje v Nemčiji tako močno razvito. O svojih nasprotnikih ravno tako ne govori rad. Vendar je povedal, da je dosedaj nastopil 250 krat. Izgubil je samo pet bojev, 7—8 krat je boksal neodločeno, vse ostale borbe je pa odločil v svojo korist. Od teh je »samo« 60krat zmagal z k. o. Njegovi trenerji so bili Sam Langford in Hang Guffin, oba črnca in slavna boksarja. Proti znanim mojstrom, ki imajo svetovni sloves, je dostikrat nastopil in seveda največkrat zmagal. Njegov najnevarnejši nasprotnik je bil Batting Siki. Vendar je borba z njim končala neodločeno, kar je vzbudilo takrat veliko senzacijo. Mojstre, kakor Spalla, Czerveny, von Geher, je pa gladko premagal. Od sedanjih mojstrov, pravi, da je Schmelling najboljši boksar sveta. Je brez konkurence, kajti njegovo glavno rožje je silna vzdržnost. O Demp-sey-u, ki se vrača zopet v ring, pravi, da nima nobenih izgledov, za Carnero je pa rekel, da ni nobena posebnost. Je sicer kolos in silno močan, toda za dobrega boksarja mu manjka predvsem gibčnost. Tudi o Scharkey-u in Striblingu pravi, da so sicer dobri boksarji, toda za Schmellingom veliko zaostajajo. Francoz Charpentier je bil pa od vseh boksarjev najboljši tehničar. Liggett sam je še danes v dobri kondiciji. Toda za borbo za svetovno mojsterstvo ni več, ker mu manjka tista mladostna častihlepnost. Vzdrži pa še danes z lahkoto borbo 20. rund. Na vprašanje, po kaj je prišel v Jugoslavijo, je odgovoril, da ga vodijo tisti nameni kot takrat, ko je prišel v Nemčijo. V tako zdravem narodu je skrit še marsikateri boksar, ki lahko postane mojster. Radi tega priredi tudi v Ljubljani propaganden nastop, da pokaže našemu občinstvu, kaj je pravzaprav boksarski šport. Namerava ostati v naši državi, kjer bo treniral naše mojstre iu poskrbel za naraščaj. Od našega občinstva pa mnogo zavisi, ali bo kedaj izšel iz našega naroda tak mojster, kakor je Schmelling. Celjski šport v nedeljo. Za nogometno prvenstvo v podzvezni ligi se vrši v nedeljo 13. t. m. prva borba med SK Svobodo iz Ljubljane in Atle-tik SK iz Celja na igrišču Atletikov pri Skalni kleti. Tekma se prične ob pol 3 popoldne. Za vodstvo tekme je delegiral LNP g. Ochsa. Milif o nI in milijoni ljudi uporabljajo le nad trideset let po spodaj navedenih navodilih ler o - Plenlol Droždienk o tn blagoslovita njen neprecenljiv čudežni učinek Pri romatizmu trganju iši-asu: boleča mesta vdrgniti. Pri zobobolu: dlesne vdrgniti in ustno duplino izpirati grgrati. Pri glavobolu, uervoznosti, pomanjkanju spanja: čelo in celo telo vdrgni.i, ter v/.eti zvečer jired počitkom mlačno kopel z dodatkom Levje Mentol - Drnž-djenke. Pri utrujenosti: masirati celotno telo. Pri želodčnih boleznih: 10 kapljic na košček sladkorja. Pri izpadanju la» in prhaju: masaža glave. Kot zobna voda itd. Pri potenju podpazduho, nog. rok ali celotnega telesa naj se poleči deli zjutraj in zvečer iz-mivajo. levfu-Mento'-Drožd5enka je prava samo v tu odtisnjeni in plombirani ORIGINALNI STEKLENICI Zahtevajte izrecno Levjo- entol Droždjenko ter odločno zavrnite vsako nadomestilo. Levia-Menlol-Droždjenka se dobi v vsaki drngeriji lekarni iu boljši trgovini po 10 —, 26"— in 52'— Din. Pazite se pred po-naredbami. Centralni biro: LAVLJA MENTOL-DR0ŽDJENKA Zagreb, Marulirev trg 5. — Telefon: 73-52 Izmed Bodobnih književnih izdaj so Hmeljski trg priznano tako po vsebini kakor po opremi na prvem mestu. Vsak zve/.ek stane broširan Din 45 — elegantno vezan Din 60"—. Jugoslovanska knjigarna v LJubljani. Savinjska dolina: V teku zadnjih 14 dni je bilo prav živahno trgovanje z našim letošnjim pridelkom. Začetkoma se je plačevalo po 8 do 10 Din za kilogram, zaradi obilnega povpraševanja in slabo ponudbe pa so se cevne kmalu dvignile na 11 Din za kilogram, potem zonet oslabile na Din 10.50 za kilogram, pa s« zadnji ča^ zaradi izredno živahnega povpraševanja zopet dvignile in učvrstile. Zadnje dni se plačuje za prav dobro bla"0 po Din 11.50 do 12,50, za srednje po 10.50 do 11.50 Din in za slabše blago po 9.50 do 10.50 Din za kilogram. Zaključna tendenca je čvrsta. Večina letošnjega pridelka se zn&mkuje, ker je zanimanje za pristni savinjski hmelj na svetovnem tržišču zelo živahno. Do sedaj je iz prve roke že prodano nad 70% letošnjega pridelka. Vojvodi na: Obiranje hmelja bo skoraj končano. Na tržišču ni zaenkrat nobene spremembe in je prometa zelo malo, ker hmeljarji z gotovostjo računajo, da se bodo cene, vsaj za gladko-zeleno blago, še dvignile. Stanje Narodne banke Iz pravkar objavljenega izkaza Narodne banke za 8. september je v primeri z izkazom dne 31. avgusta razvidno, da se je zlati zaklad banke povečal za 0.3 milj., devizni zaklad pa se je zmanjšal za 36.3 mili. Din na 570.4 milj. Tako znaša sedaj podloga 2.118.4 milj (2.154.4). Devize, ki ne pridejo v podlogo, so se zmanjšale za 49.9 na 200 milj. Med posojili je eskont zmanjšan za S.0, lom-bard pa povečan za 37.2 milj. na izredno višino 271.8 milj. Med pasivi je obtok bankovcev radi potreb ultima za gospodarstvo narastel za 87.6 na 5.071.2 milj. Drž. terjatve so se jiovečale za 14.3 ua 42.7, žiroračuni za 9.5 na 362.3, dočim so drugi računi padli (državna gospodarska podjetja) za 135.7 na 130.1 milj. Obveznosti z rokom so ponovno narasle za 14.4 na 717.6 milj. Skupno ie znašal obtok z obveznostmi vred 5.O06.4 (5.630.4). Kritje se je zmanjšalo od 38.26% na 37.78%, istočasno pa je zlato kritje naraslo od 27.43 na 27.53%. GOSPODARSKA LITERATURA Vzroki našega siromaštva, poti ter sredstva za izhod Iz krize. Pod tem naslovom je izšla broširana knjiga zji.inega kmetijskega publicista dipl. agr. A. J a m n ik a (Ljubljana, Gosposka ulica 15), katere vsebina je zelo zanimiva. V svojih agrarno-jwIitiSnih in narodno-gospodarskili rasmotrivanjih pisatelj analizira bistvo našega kmetskega obrata, stanje in vzroke naše zaostalosti, našega siromašenja, beg z grude, izšeljevaništva itd. Prinaša tudi knjigovodstveno-računske podatke o slabi rentabilnosti (nerentabilnosti) našega kmetijskega gospodarstva. Dalie ob navedbi praktičnih primerov obravnava vprašanje konjunkture, organizacije proizvodnje in vnovčevanja, potem potrebo prilagode-vanja proizvodnje tržnim razmeram in zahtevam (potreba obeleženja, tipiziranja), o reklami v kmetijstvu itd. Pisec zlasti ugotavlja, da naše kmetijstvo boleha vsled dveh kriz. t. j. zaradi splošne svetovne gospodarske krize in zaradi še posebne naše agrarne krize ali prav za prav zaradi konkurenčne nesposobnosti našega kmetijstva, kar ima v posledici občutiti ves narod. Pravi, da ko bo minula svetovna kriza, nam naša agrarna kriza še volno ostane in siromašenja ne bo konec, dokler ne odpravimo tiavaianih nedostatkov in ne krenemo po nasvelovanih r>otih. Navaja tudi, da smo pri nas gospodarsko premalo raziskani, in je težko gotove stvari ugotavljali. Vendar pa se jo on eden prvih lotil študija in razčiščen ja mnogih zamotanih vprašanj, za kar mu moramo bili hvaležni. Vsak kmetovalec pa bi knjigo nioral ponovno čitali. -Cena knjigi s poštnino vrod znaša 40 Diu. Razprodaje. V petek zvečer sc je pri Gremiju trgovcev v Ljubljani vršil sestanek trgovcev z mano fakturo-deta jI istov, ki so razpravljali predvsem o položaju v svoji stroki. Zlasti občutno konkurenco tvorijo sedaj nadrobni nvanufakturni trgovci in številne razprodaje, ki so sicer od oblastev dovoljene, pa vseeno jih je vedno več. Sklenjeno je bilo, da se pod vzame vse potrebno, da se razprodaje ne bi dovoljevale v takem številu kot doslej. Borza Dne 11. septembra. Denar Ljubljano. Amsterdam 2282.82—2289.66, Bruselj 787.25-780.61, Curih 1104.15—1107.45, Dunaj 795.75-798.15, London 273.10—275.92, Nevvvork 5651.87—5008.87. Pariz 221.99—222.65, Praga 167.72 —16822. Trst 296.12—297.02. Zagreb. Amsterdam 2282.82—2289.66, Dunaj 795.75—798.15, London 275.10—275.92, Milan 296.12 —297.ien položaj jasni. Svetovni pridelek bo namreč, kakor vso izgleda, prav znatno manjši, kakor se je pričakovalo, ker bo zelo mnogo hmelja ostalo neobranega. Celo v nasadih, ki so obetali obilen in prvovrsten pridelek, je zadnji čas hmelj porjavel, trajna deževno j vreme tekom obiranja pa povzroča, du celo zelen I hmelj med ali po obiranju porjavi. tiladk >-zele-i nega hmelja, ki se zadnja leta splošno zahteva, I je in bo leto« izredno malo, zato pa se kupuje ! povsod, kjer sc dobi, in plačuje po sicer neopravičenih cenah. Vsaka kalkulacija. ' če koliko in doklej se bedo cene še dvignile, je l/.kljuCena, ker se celo razmeroma dobro Zateško blago prodaja izrodno i>oce.ni in se v Nemčiji kljub silni uporabi domačega hmelja in tako glede množine kakor tudi glede kakovosti pridelka zelo slubi letini cene ne morejo dvigniti. Ti dve zelo važni okolnosti delala položaj jako negotov. Vsekakor pa Izgleda, da je narava sama jiosegla vmes in začela reševali luneljsko krizo. (Slov. hmeljar.) bi., Brod. vag. 35—40 (35), Union 50 den., Vevče 120—122 (120), Isis 40 bi., Ragusea 3(X> bi.. Occa nia 195 bl„ Jadr. plov. 460—180, Trboveljska 210 -212 (213, 211). Belgrad. Narodna banka 5100 den.. invost. pos. 71—72, agrarji 39 den., vojna škoda 325—326 (100 kom.), dec. 333—336 (3oslu- jeta. Budimpešta. Tendenca čvrsta. Promet srednji. Pšenica dec. 10.40, zaklj. 10.38—10.40. marec 11.38 —11.61. zaklj. 11.55—11.56, rž dec. 10.45—10.46, marec 11.46—11.03, zaklj. 11.53-t11.57, koruza maj 12, zaklj. 12.0-1—12.10. Živina Maribor,■iki svinjski, sejem 11. sept. Pripeljanih je bilo 375 svinj. Cene so sledeče: mladi j>rn-Siči 3—6 tednov stari 50—80 Din, 7—i) tednov 9» do 100, 3—t mesece 150—200, 5—7 mesecev 800 do 400, 8—10 mesecev 420—500, 1 leto slari <100 do 900 Din: 1 kg žive teže 8—9. mrtvo 10—12.30 Din. Prodanih je bilo 133 svinj. Hmelj Žalec, 11. sept. tg. Poročilo producentov: Po deželi jc bila zelo živahna kupčija po neizpremenjenih cenah od 120 do 180 Kč. Trgovalo se je posebno za prvovrstni hmelj. Nilrnberg, 11. sept. tg. Done* je bilo pripeljanih na trg 70 bal hmelja, jiovpraševanje je bilo večje ter je bilo prodanih 80 bal, in sicer 1. tetnan-j Ski hmelj po 60 mark, srednji in dobrosrednji hal-lertauski hmelj pa po 45 do 55 mark. Za inozemski hmelj ni ^ilo nobene kupčije. Razpoloženje je bilo neizpremenjeno mirno. Deželni pridelki Na spodnjem ptujskem polju so bile ta teden sledeče cene dež. pridelkom. Beli krompir: Povpraševanje nadalje živahno, kar je imelo za posledico nadaljnji dvig cen. Ob publikaciji zadnjega poročila, ki je bilo pred tednom, se je plačalo 75 Din za 100 kg, katera cena se še danes drži. Blago je težko dobiti, ker nc-kalerniki prorokujejo 100 Din. Pri splošni gospodarski krizi pa je malo verjetnosti, če bo produ-cent lo ceno zamogel doseči, dasiravno bi bilo želeti. — Roza krompir: (Rožnik). Zanimanje se je nenadoma povečalo. Za to vrsto pa se res nudi 100 Din, toda blaga je tako malo, da ne prihaja za vagonske pošiljke v poštev. — Čebula: Cena se ne dviga, ampak skače. Od zadnjega poročila, ko smo javili nakupno ceno 150, je na mah poskočila na 200 Din. Večje partije blaga pa se niti po tej ceni ne dobe. — Zelje, zgodnje: Neizpremenjeno. — Fižol: Lepi upi na dobro ceno, so ravnotako nenadoma splavali, kot se je nepričakovano dobra cena pojavila. Od 400 Din smo padli na 150 do 200. — Jabolka za prešo: Nakupna cena 40 do 50. Blaga dovolj, interesentov ni. — Namizna jabolka: Renete 140—150, osale vrste 100—130 Din. Hcaclio Programi ttadio-Liublianat Sobota, 12. septembra: 12,15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Čas, plošče. — 18.30 Salonski kvintet. — 19.30 Poročilo o šahovskem turnirju ua Bledu — poroča jugoslov. prvak dr. Milan Vidmar v slov., nem. in franc. jeziku. — 20.00 Prenos opere »Rigoletto : iz Belgrada. — 23.00 Poročila. Nedelja, 13. septembra. 9.30 Prenos cerkvene glasbe. — 10.00 Versko predavanje. — 10.30 G. Humek: Izdelovanje sadnega vina. — 11.00 Koncert Radio kvarteta: gg. prof. Jeraj, Bravničar, Fcršnik, Kržen. — 12.00 Ča?, plošče, dnevne vesti. — 15.30 Prof. Pengov: Krmljenje srebrnodlake lisice. — 16.30 Citre solo, g. Mczgolits, — 16.30 Veseloigra Stric v toplicah« (Ljudski oder). — 20.00 Poročilo o šahovikem turnirju mi Bledu, poroča jugoslov. prvak dr. Milan Vidmar v slov., nem. in franc. ieziku. — 20.15 Ccllo solo koncert, I izvaja g. Lcskovic. — 21.15 Zabavni vcčer: izvajata gdč. Elza Barbičeva in g. Pavel Rasbur-ger, člana marib. nar. gledališča. — 22.30 Čas, dnevne vesli, plošče. Drug i programi i Nedelja, 13. septembre. Belgrad: 12,30 Radio orkester. 17.30 Narodne pesmi. 18.C0 Narodna glasba. 19.20 Petje v zboru. 21.00 Violinski koncert. 22.30 Radio orkester. ! — Zagreb: 17.C0 Komorna glasba. 26.30 Radio orkester. 22.10 Lahka glasba. — Budapest: 10.00 Katoliško bogoslužje. 11.15 Operni orkester. 11.00 Radio orkester. 16.45 Koncert vojaške godbe. 17.15 Ciganska glasba. 20.30 Večerni koncert. 22.00 Ciganska glasba. — Milan: 10.50 Religiozna glasba. 12.30 Pestra glasba. 20.45 Prenos iz opere — Oslo: 19.30 Violinski koncert. 20.30 Radio orkester. 22.05 Pesmi. 22.35 Plesna glasba. — Praga: 21.00 301ctnica češkega gledališča. 21.20 Kantata Jan. Seb. Bach-a. 22.15 Lahka glasba. — Rim: 10.15 Religiozna glasba. 17.00 Vokalni in instrumentalni koncert. 21.00 Pester koncert in komedija. — Stuttgart: 10.00 Katoliško bogoslužje. 10.15 Komorna glasba. 11.30 Kantata Jan. Seb. Bach-a. 19.00 Godba na pihala. 20.45 Klasični monologi, i 21.15 »\Valkure«. MALI OGLASI Vaaka drobna »nllco l'SO Din ali nato besedo SO par. Na|man|il oglas > , 9 Din. Oglaal nad devet vrette ae računalo vlh. Za odgovor anamkot Na vpra£an|a brca znamka ne odgovartamol Zajtrkovalnica | Iščem dekle in delikatesna trgovina ' urno, zdravo, zmožno ku-J. Buzzolini, Ljubljana, i hanja in vseh gospodinj-Lingarjeva ulica (za ško-I skih dil za takoj v me- fijo) se priporoča. Službe Kccio Cvikmajster dobro izurjen, kateri je tudi pri vseh drugih strojih izvežban, išče prikladno mesto. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10475. Gospodična želi mesto prodajalke, blagajničarke ali v pisarni. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Vešča nemščine« št. 10623. Pomoč gospodinji zelo priporočljiva, stara 25 let, išče primerno službo. - Poizve se Sv. Petra c. 65 I. nadstr. sto na deželi. Plača 400 Din mesečno, prijazno postopanje in dobra hrana. Ponudbe pod »Pridno dekle« na inseratni oddelek »Slovenca«. Išče se posojilo na I. mesto trgovske hiše v centrumu Ljubljane, po 7% obrestovanja. Ponudbe pod šifro »Posojilo« Išče se privatni kapital 4 do 500 tisoč dinarjev na 6 mesečno odpoved in prvo hipoteko 8% obresti, za dobro vpeljano podjetje, 30 strojev, 50 delavcev. Tudi možnost vstopa kot družabnik. Tajnost zajamčena. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Tvornica 7« št. 10608. Sprejmem vajenca za sedlarstvo. Franc Po žan, Dravlje 66, p. St. Vid. Učenec se sprejme! M. Spreitzer, Ljubljana, veletrgovina, špecerija in kolonijale. Trgovskega vajenca zdravega, krepkega in pridnega, iz poštene hiše, s primerno šolsko izobrazbo (dober računar), sprejme s popolno oskrbo v hiši Ivan A. Grosek, trgovina z mešanim blagom, Trebnje nea Dolenjskem. Služkinjo pametno in pošteno, ki 'oi hotela dve kravi in druga hišna dela opravljati in kuhati za dve osebi, se sprejme. Plačilo po sposobnosti in po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10636. Damsko frizerko prvovrstno moč, sprejme takoj A. Taček, Celje, Gosposka ulica 13. Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 IJugo-avto), Prva oblast, koncesiionirana ProsD^in št 16 zastoni Pišite ponjl Gosli poučuje bivši učitelj konservato-rija. Študentovska ul. 9-1. Gojko Pipenbacher koncesiion. šoferska šola, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 12. • Zahtevajte informacije. Šoferska šola oblastveno koncesijonira-na, 1. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana. Dunajska cesta 31. cVnserati V -Slovencu* imajo največji uspeh: MANUFAKTURA. po izvanrednih cenah in sicer: ..........mtr. od Din n r) v H » » » » rt n 9-5-50 15 — 17 — 5-50 6'75 9 — 15- naprej Ceflr............ Molinos.......... Moli nos za rjuhe, dvojno . . Platno belo za rjuhe dvojno . Sifon............ F.anele za srajce..... Barhent za obleke .... Barhent rožasti za halje . Baržun gladki, rožasti v najnovejših vzorcih „ * « 20"— „ Odele posteljne . . Din 95—, klotaste Din 140'— Blago za moške obleke, češko nitr. od „ 60'— „ Odeje flanel, težke rožaste . . „ „ „ 90'— „ Prepričajte se o ugodni ceni ter prvovrstni kvaiitt ti blaga Po »» Mižim cenah pri JOSIE> SKERL ČevtH iti dežniki! šolski drevored 8 pri Zmajevem mostu Dijaka spreimem na stanovanje. Lahko tudi na hrano — Cerkvena ul. 19. II. Dijaki se sprejmejo na stanovanje in zajtrk. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.622. Stanovanje dve sobi, kuhinja in kabinet, v ljubljanski okolici, se odda proti posojilu 12.000 Din. Naslov v upravi »flovenca« pod št. 10.578. Stanovanje 3 ali 2 sob za 3 odrasle osebe, iščem. Ponudbe na upravo pod »Mirno, solnčno«. Poslovni lokali na Dunajski cesti št. 29/1 se takoj oddajo. Poizve se istotam. s©§cn sittfici« Specljalna delavnica za instalacijo in popravila, ter zaloga magnetov, dinaino, električnih svetilk za bicikle in avtomobile, maznike, smernike, brisače za steklo, trobil, vseh vrst svcčic ter akumulatorjev. Delavnica je opremljena z najmodernejšimi Bosch-stroji in aparati, ter je pod vodstvom v tvornici izvežbanih strokovnjakov. Največja solidnost dela in zmerne cene. »BOSCH-SERVICE« ELEKTROINDUSTRIJA, D. D. Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 13 Pisarne Tri dvosobne pisarne v palači Ljubljanske kreditne banke na razpolago. Dvosobna pisarna se takoj odda v najem, ostale s 1, novembrom t. 1. -Reflektanti dobe pojasnila pri upravi »Slovenca« pod št. 10269. Nova hiša v Rožni dolini, z dvema dvosobnima stanovanjema za takojšnjo vselitev, se zelo ugodno proda. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 10.575. jM III Odšel je z doma 18 letni Mihael Košnjek iz Britofa pri Kranju. -Kdor bi kaj vedel o njem, oziroma če se je kje priglasil za delo, prosim, da mi proti povrnitvi stroškov sporoči to na moj L&slov: Mihael Košnjek, poset,, Britof pri Kranju. Proda se hiša in pletarne v Domžalah. Poizve se pri Kari Prelog, Ljubljana, Gosposka ul. 3. Krasen vinograd z letošnjo trgatvijo, in kletjo, prešo ter vsem inventarjem je naprodaj v Sromljah pri Brežicah. -Natančnejše podatke in ceno pove g. Suša, gostilničar in trgovec v Sromljah. Kupimo Divji kostanj in želod — kupim po najvišji ceni. - V. H. Rohr-mann, Ljubljana. Proda se lepa in pripravna hiša z nekaj zemljišča, pripravna za upokojence, četrt ure od postaje, na zelo lepem in zdravem kraju v Zg. Poljčanah. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pripravno«. Lipov cvet po najvišji ceni kupuje Salus d. d. v Ljubljani, veledrogerija, Aleksandrova cesta 10. Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«, Liubliana • Setenburgova ulica 6. 11. nadstr. Hiša kovačnica in vrt — v najem ali naprodaj. Leopold Pustišek, Zdole pri Krškem. Nova vila s 4 stanovanji z vsemi pritiklinami ie naprodaj. Notri je elektrika, vodovod, kanalizacija, kopalnice in drugo. 5 minut od cestne železnice. Poizve se pri županstvu Moste pri Ljubljani. Bukov les, testoni in rezani les, tudi celo produkcijo, kupi R. SCHENK, SUŠAK. Pohištvo 1 priprosto in najmodernejše Vam nudi tvrdka po izredno nizki ceni HREGAR IN SINOVA St.Vid nad Ljubljann — nasproti kolodvors Ročni sekalni stroj (Ilandhebelstange) — kupim. Franc Požan, Dravlje 66, p St. Vid. Vinske sode večje, rabljene, pa dobro ohranjene in zdrave — kupim. A. Tepež. Dvora-kova 3 III. bal, Klavir organist, Kamnik, Šutna 34. Prodamo kompletno opremo pogrebnega zavoda, po zelo ugodni ceni. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10634. Stopnice 1 železne, lepe (Schnecken-stiege), se ceno prodajo v Ljulljani, Mestni trg 3, v trgovini Breznik. Voziček ročni, dobro ohranjen in razno pohištvo, prodam. Vprašati v Mariboru — Wildenrejnerjeva ul. 17. SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE SOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. nudi PO izkeono ugodnih cenah KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE prej SC. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE Jabolka, grozdje, hruške, 1—2 Din, 3—4 Din, 2—3 Din, najfinejše, slovite, plemenite, štajerske, razpošilja s povzetjem od 15 kg dalje: Postržin, Krško. Rejenko iščeta staro 12—15 let, slovenska zakonca — častnik brez otrok, zdaj v Srbiji. — Ponudbe na: Petrič, Rožna ul. 13, Ljubljana. Grafolog in hirosoi N. Sadlucki — odpotuje! V Ljubljani ostane samo še do 15. septembra. — Sprejema vsak dan od 9—12 in od 2—7. Naslov: Ljubljana, hotel »Slon«, II. nadstr., soba 64. Novost v kozmetiki! V 6 dneh odstranjuje pege, bradavice, sojedce, jetrne madeže (Leber-flecken), kakor tudi dlačice. Specialistinja ga. P a p v salonu Ema, Zagreb, Ilica št. 22. Krušno moko in rženo moka »edno svežo, kupite telo ocodno pri A. VOLK, LJUBLJANA Reslieva cesta 24. Mria očesa Najboljše sredstvo proti urjim očesom CLAVEN je ruasL lobite v lekarnah, dro-erijah ali naravnost ic vornice in glavnega skladišča mi. n:mi\K ehnrnar - SiSAtt Varuite se potvort Citajte in širite »Slovenca«! t Nebeški Oče je danes v petek 11. septembra nenadoma poklical k Sebi najino edino nado in up gospoda Ignacija Sita davkarja v Radovljici ki je tako nepričakovano izdihnil svojo blago dušo, zadet od srčne kapi. Njegovo truplo prepeljemo v Trebnje, kjer bo v nedeljo ob 5 popoldne pogreb na farno pokopališče. Njegovo dušo priporočava v pobožno molitev. ŽALUJOČI SESTRL (b 2 ^ ■s-c ^ a O .5 ■— -- in «>J 3* s* = .S • "S i s.e s«l ego; »jo o " ' •ŽSI s5? iso n " - "o ^ Sg-S* .2 ■ •"'iS .C n »r a-š^ks - f . a i? " '■a s J! ca E C£ Q J a, -j _ S o > Zli** ~ £ . ■ £ I 05 »ŠcS .5 £ i n I ~ _r i I a 1 Q ti <0 Z iN fJ > c-i m (L .. s ** n ■ > ? — oi pj , ^ c h » ii n " IN S N » .E t - * • -o i, ca — a N 1 7 I -č ~ 5 c « O , . c -J . — ■> ei o SJ Q O > N Je _ . '> OJ *> Q B a 5 t. l£5i« '""iS l Josip Lavtižar: Bled in Briksen Zgodovinska povest iz 17. stoletja. >Tudi v briksenški škofiji napredujemo v tem oziru,« je dejal \Velsberg. >Naši deželi je luteranstvo zelo prizaneslo. Ljudstvo je ostalo katoliško, peščica zapeljancev pa je spoznala zmoto in se nas oklenila, tako da je Tirolska popolno očiščena. Pripovedovali pa so mi, da je na Bledu in v okolici še nekaj pripadnikov evangeljske vere.č Hren: »Še so nekateri, ki pa ne prihajajo več v poštev. Morebiti bodo izginili sami od sebe. Lovec Vaše graščine — piše se Dorn — je dal vsi blejski župniji izgled pravega spreobrnjenca. Prišel je skesan k župniku Oreharju in ga prosil, naj ga sprejme v družbo vernikov.« Welsberg: »Sem že govoril z Dornom in mu izrazil svoje priznanje.« Ko sta škofa dovršila ta pogovor, je načel Wels-berg tisto važno stvar, ki je zadevala razmere med briksenško in ljubljansko škofijo, stvar glede cerkve Matere božje na jezeru. /Oprostite, Prevzvišeni,« je rekel Welsberg, »da sprožim, ko imam čast osebno z Vami govoriti, vprašanje, ki že veliko let kot nerešena točka .. »Že vem, že vem,« je prekinil Hren Welsberga. »Se bo li dosegel sporazum med obema škofijama?« Welsberg: »Seveda, kajpada, in caritate chri-stiana.« Hren: »Gotovo, ako bo na obeh straneh dobra volja. Spoštujem Vašo oblast v blejskem okraju. Ce- sar Henrik Sveti je bil zelo naklonjen briksenškim škofom, da jim je zapustil tako velika posestva v najlepšem kraju naše dežele. Gotovo bi pa ne bil videl rad, če bi zaradi tega nastali prepiri.« Welsberg: >Gotovo ne. Saj zaradi posestva samega ni nobenega nesporazuma. Drugačna stvar je zaradi duhovskih pravic. Toda prepričan sem, da bo Vaša Prevzvišenost našla pot, ki nas pripelje k obojestranski zadovoljivi razsodbi.« Hren: »Kakšna bi bila ta pot?« Welsberg: »Ne boste zamerili, Prevzvišeni, ako dodani neko pripombo. Glede posestev, ki jih imamo na Bledu, in glede mnogih uslužbencev, ki imajo kruh na teh posestvih, bi bilo moje skromno mnenje, da pripada otok tudi glede duhovnilt pravic briksenški škofiji.« Hren: »Torej ne ljubljanski? To bi bila trditev, s katero bi se ne mogel nikoli sprijazniti. Zaradi posestva kot takega ne more imeti Vaša škofija nikakih duhovnih pravic (jurisdikcije) do vernikov, ki pripadajo ljubljanski škofiji.« Welsberg: »Zelo bi želel, da bi se sporazumeli na lep način.« Hren: »In kakšen bi bil ta način? To Vas upam žc v drugič vprašati.« Oba cerkvena kneza sta molčala na to vprašanje. Tudi kanonik dr. Eder, ki je bil kot pooblaščenec briksenškega stolnega ka piti ja pri ti obravnavi navzoč in je do sedaj dostavil večkrat kako pametno opazko, ni prišel do besede. Poznalo se je, da Hren ni bil voljan deliti svojega mnenja z Welsbergom. Končno je vendar našel izhod z dostavkom: »Najboljša in najkrajša rešitev spornega vprašanja bi bila ta, da pripade otok ljubljanski škofiji, Za Jugoslovansko tiskarno t Lhiblianit Karel Cefc. v cerkvi naj pa imajo briksenški škofje pravico nositi »pontificalia«, to je pastirsko palico in mitro. Za popravo cerkve in proštijskega poslopja bi pa tudi mi skrbeli.« Welsberg je bil pri ti Hrenovi razlagi zelo izne-naden, pa se je premagal in mirno dostavil: »Odložimo določitev za poznejši čas, ko bomo zadevo boljše premotrili. Vidim, da so naša mnenja precej različna.« Ker je Hren videl, da nič ne doseže, sta se škofa razgovarjala o drugih rečeh. »Izražam svojo zahvalo,« je rekel Hren Wels-bergu, »da ste me blagovolili obiskati v Ljubljani. Prav rad Vam bom vrnil obisk, četudi me nadleguje že dalj časa trganje po udih. Ali ostanete dolgo na Bledu?« Welsberg: »še en teden po Velikem Šmarnu Okolica mi je tako všeč, da se bom težko ločil od nje.« Pri večerji je Hren z zanimanjem poslušal, kar mu je pripovedoval Welsberg o Tirolah in posebej o briksenški škofiji, ki je bila ustanovljena že v sedmem stoletju. Veliko let so stolovali ondotni škofje na gori Saben in se od tu preselili na ravnino v mesto Briksen. Zavetnika škofije sta sv. Ingenuin in Albuin, ki jima je posvečena tudi kapela na blejskem gradu. Hren: »In župna cerkev na Koroški Beli.« Tedaj je Hren vprašal Welsberga: »Kako ste zadovoljni s sedanjim oskrbnikom blejskih posestev, s Krištofom Waidmannom? Slišim, da je zanesljiv človek.« Welsberg: »Do zdaj ni bilo nobene tožbe zoper njega.« Hren: »Na gradu stanuje tudi zvezdoslovec Herman Fink, Vaš bližnji sorodnik.« Izdatateli: Ivan K&koveo. Urednik: Franc Kremžar.