127. številka. (▼ Trstu, ▼ četrtek zjutraj dne 22 oktobra 1896.) Tečaj XXI. „EDINOST" Uhaja po trikrat na teden t ieatifa is-danjib ob torkih, ćatrtklh In sobOtAh. Zjutraiije izdanje ii-haja ob 6. uri sjutraj, večerno pa ob 7. uri večer. — Obojno izdanje »tane : ca Jeden mesec . f. 1.—, izven Avstrije f. 3.50 ca tri mecao. . „ 3.— , , .4.50 ca pol leta , . „ 6.— . , , ___ «a vee leto . . „ 12.— ... 18.— Naračnino je plačevati naprej ea aireftbe brez pritožen« naročnine ie sprava a« •žira. Posamične Številke ce dobivajo v pro-dajalnioah tobaka v Irutn po S nvi. EDINOST izven Trsta po 4 nvć. 81 Oglati ae račune po tarifa v petita; sa naaiove a debelimi ftrkami •e plačuje proator, kolikor občega navadnih vratie. Poslana. osmrtnice in javne zahvale, do« maći oglasi itd. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj ae poiiljajo nrednistvu alica Gaserna št. 18. Vaako pianio nora biti frankovnno, ker nefrankovana ae ne aprejamajo. Rokopisi »o ne vračajo. Naročnino, reklamaoije in oglnse spre-jotaa upr uvniitvo ulica Moline pit-col o hSt. 8. II. aadst. Naročnino in oglase je plačevati loco Trat. Odprt« rokla^a oije to proate poutrinn. ,V itflMiN J4 mm" VA BILO na javni narodni shod, ki ga sklicuje politično društvo „Edinost" v prostorih Mankoćeve hlie na Prošeku (Devinsčina). v nedeljo dne 25. oktobra 1896. ob 3. uri popoludne Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Prečitanje zapisnika zadnjega shoda na Prošeku. 3. Utemeljevanje resolucije radi osnutja okrajnega glavarstva za tržaško okolico. 4. Eventnvelni predlogi. Tržaški in okolicanski Slovencil Sedaj Vam je prilika, da pokažete svoje zanimanje za jnvne stvari Vaše občine, in po tem takem tudi za svoj lastni blagor. Vsakemu bode prilika, da pove, kar mu je na srcu. Politično društvo »Edinost" bode sklicevalo zaporedoma shode po okolici, a okoličanom je dolžnost, da se v velikem številu udeleže teh shodov in da posežejo tudi v razpravo, kajti le tako izvedo bodoči poslanci, česa teli in zahteva ljudstvo. Odbor političnega druttva „Edinost*. 0 spremembi domovinskega zakona. (Oovoril ▼ državnem zboru poslanec P o v 6 e.) Visoka zbornica! Ni mi lahko podati za predlagani zakon kakih novih dokazov, kajti toliko poročilo odseka, kolikor dosedanji govorniki za predlog so uporabili vse dobro, kar le more priporočati vsprejem predloge; vendar mi pa bodi dovoljeno, ker se še nobeden zastopnik južnih dežel* ni oglasil o tem važnem zakonu, da omenim nekq razmer iz južnih dežel, da tako popolnoma opravičimo svoje stališče. Dozdaj so vsi zastopniki kmečkih občin, ki so se oglasili, govorili za predlogo, izvzemši zastopnika Št. Hipolitskih kmečkih občin; bodi mi torej dovoljeno, da spregovorim nekaj besed njemu nasproti. Gospod poslanec je povdarjal v svojem govoru, da se pri tem zakonu govori tako malo o domovinskem Čutu, o ljubezni do domovine, kar je pač nek^j vzvišenega in plemenitega. Uverjen naj bode, da bi bil jaz prvi in bi se srečnega štel, ako bi beseda ,ljubezen do domovine* še vedno v pravem pomenu in polnem smislu živela v srcih prebivalstva; toda čaBi so se spremenili, kar si dovolim dokazati y naslednjem. Pri nas doma je bilo razmerje med delavci PODUSTEK. Prjjatelj Lovro. Črtica po TeBnici. — Spisal August Šenoa. Prevel C—5. Lahkim korakom se je odmikal mladenič od dvora. Kraj šume je sćl na štor. Solnce je zašlo, •eda se je vračala, zmračilo se je, a Lovro je sedel sklonjene glave na Štoru. r^trič je dahnil z gore. Lovro je zadrhte), ustal. „Z Bogom" je šepnil še jedenkrat in zginil je za gozdičem. Drugega dne se je povrnil Lovro v Ljubljano, a Malvina je odišla v Trst. Od tedaj ni bilo več misli v Lovrini glavi. 8amo jedno mesto v njegovem telesu je bilo živo, besno: samo srce mu je bilo živo, a vse ostalo je bilo mrtvo. Ali srce ga je bolelo; iztrgal bi je bil iz prsij. Po cele dni je mogel Lovro korakati po svoji sobi sem in tja, bled, brez zavesti. Glas or-gelj zdel se mu nevihta, besneča na razburkanem morju, sveta pesem je bila vzdihovanje umirajočih in imajočimi stanovi do nekaterih desetletij prav srečno in tesno. Naši hlapci in posli so se čutili jedne z družino, v kateri so služili, in ni malo slučajev — jaz vam jih lahko navedem iz svoje domače hiše — da so hlapci in dekle po 20, 80, d&, celo 40 in več let služili v isti hiši; z ljubeznijo so se držali hiše in bili so kakor udje družine, vedno bo imeli čuječe oko za korist kmeta in njegove domačije, pa tudi nikdar jih ni mučila skrb in bojazen, kako se bodo morali preživljati na stara leta, kajti vedeli so, da mirno prežive starost svojo v hiši kmetovi, tako rekoč kakor udje druži ue. Od tedaj pa so se predrugačile razmere. Nastala so industrijska središča — in jaz sem zadnji, kateri bi rekel, industrija nty se ne razvija, kajti dobro je za krtg, Iger je nastala — in ta so storila, da dandanes naših ljudij ne veže ona ljubezen do domovja in do hiše in zemlje, ampak da pri najmanjši besedi gospodarjevi takoj odidejo, ker dobć drugod boljšo plačo. In ako bi se ozrl) našel bi le malo služabnikov, ki se zamorejo izkazati, da služijo deset let. Tudi sosedne kronovine mi bodo pričale, da rade jemljejo v službo ravno Kranjca, ker se odlikuje po svoji udanosti do hiše. Temu ni več tako in odtod si razlagamo njegovemu ušesu, a besede njegove molitve niso bile drugega, nego zrno, padajoče na pusti, neplodni kamen. In koliko krati je zavidal mramorne svetce na njih me9tu v cerkvi. »Zakaj nisem jaz na vašem mestu? V vas je mozeg in srce, v vai je vse od hladnega mramor- kamena". Le redko-kedaj je spal Lovro. A ko je zaspal za trenotek, mučile so ga sanje. Zdelo se mu je, da je ptica s podrezanirni peroti, zaprta v tičniku. A zunaj v zelenem logu je sedel na veji slavček, zlagaje mile pismi. In hotel je poleteti iz tičnika, poleteti k svojemu slavčku v zelenem logu. Trikrat je razprostrl krila, trikrat je trenil glavo ob tičnik in iz glave se mu je ulila kri. Strašne sanje! Lovro je hiral od dne do dne. „Malvina bi bila moja, da me ne veže črna halja". Ta misel mu je osvojila vso dušo. Predstojnik ni hotel zasledovati rane mladega gojenca; ni bil dober pastir. Zunauji obredi so mu veljali več, nego potrtost srca, nego čista duša. Za vsako malenkost je znal uščipniti. Lovru je bilo, da obupa. „Ne zabadajte svojih ostrih nohtov v moje spremenjeno razmerje. Vidimo tudi v statistiki, katera nam podaje dokazov za to. čim več in-dustiij je nastalo in čim več industrijo pospešujočih železnic se je zgradilo, tem različneiše je postalo razmerje med tistimi, ki imajo domovinsko pravico, in med nepristojnimi; tu vidimo, da ima n. pr. poleg Nižje Avstrije z največjim številom tujcev Trst med 1000 prebivalci 456 takih, ki im^jo domovinsko pravico, med tem ko je v Dalmaciji, koder je promet še majhen in malo železnic in je to kraljestvo navidezno skoraj ločeno od srca monarhije, med 1000 prebivalci 936 prebivalcev z domovinsko pravico. Kazmere so se torej zasukale in z spremenjenimi razmerami moramo tudi računati. Nekemu govorniku je v skrbi za domovinski čut ušla beseda: Pač ima kako drugo domačijo. Priznavam to, pa po obstoječih zakonih najde do-tičnik prav drugo domačijo, če ga pošljejo v domovino starega očeta, kjer ne najde znanega obraza in morda cel6 ne zna tudi tam navadnega jezika. Pri nas, posebno v Primorju, zahajajo Slovenci tropoma v Trst, se v kratkem nauče italijanskega jezika in Če jih potem kedaj pošljejo nazaj v domovino, govore le italijansko. To je res druga domačija v pravem pomena besede. Predgovornik iz kmečkih skupin Nižje Avstrije mi pripozna, da, če v kaki vasi pohaja revež, katerega kmetje poznajo kakor prejšnjega zvestega hlapca, ga vabijo k večerji, mu dajo prenočišča in tudi zajutrka in ga potem odpuste z malim darilom. In takim čutom, mislim jaz, morali bi prizanašati. Vidimo, da vedno bolj rastejo industrijska središča. Jedeu gospodov govornikov je rekel, da to nam kmetovalcem škodi. Vse, kar je pri nas krepkega in trdnega, odhaja v T r s t v morsko pristanišče. Le, kar je slabega, ostaja doma. (Pritrjevanje.) Prav težko je dobiti krepkih, trdnih ljudg za kmetijska dela. (Pritrjevanje.) Letos smo morali to malo, kar smo zamogli pridelati, tako rekoč krasti s polja. V to je trebalo naglo dobiti delavcev in v to je trebalo denarja. V severnih deželah zopet zahajajo ljudje v glavno mesto Dunaj. srce", vsliknil je nekega dne, „Bog mi je priča, da znorim". Mladenič je obolel. Lovro je bil poznan med duhovščino kakor jako umen mladenič, osobito ga je imel rad neki stari kanonik, čestitljiva, pobožna glava. Doznavši o Lovrini bolezni, došel je v semenišče. Bolezen se je obrnila na bolje, a mladenič je bil še slab. Kanonik je sćl kraj njegove postelje. ,Sinko-! rekel je dobri starček, .povedali so mi, da si bolan. Zato sem došel. Kako ti je? Povej mi, kaj te boli ? Govorili so mi ljudje, da si že več časa bled, žalosten. Povej mi brez obzira, kakor da bi govoiil svojemu očetu, svojemu spovedniku-. „Hvala vam, prečastni oče*, odvrnil je bolnik slabim glasom, „hvala na vaši očetovski skrbi. Vse naj bi vam povedal ? Bog! Ali morem-liM ? .Povej, sinko" t ,Dobro. Hočem. Ali prosim vas, ne srdite se na-me. Nesrečen sem, srce mi je bolno". „Kako srce* ? (Pride Še). Saj smo slišali jed nega gospoda poslanca tega mesta, ki je govoril za predlogo. Pripoznavam, da je zavezan, zastopati koristi tega mesta. Pa dovolite mi, da govorim o Trstu, kakor o onem mestu, kamor hodijo naše najboljše delavske moči. Ako pregledamo uradne statistične izkaze, vidimo, da odpada v Trstu na 100 oseb z do-movinsko pravico 89 takih, ki je nimajo. Še bolj čudna je neka druga številka v statističnem izkazu. Prosim, le poglejte v utemeljevanju vladne predloge. Tam najdete, da v Trstu skoraj nikogar niso vsprejeli, in iz svoje skušnje vem povedati, da so premožni ljudje prosili za vsprejem ; prošnjo ■o jim pa odbili zato, ker so bili slovanske narodnosti. Mala dežela Kranjska plača na leto 70.000 do 90.000 gld. tržaški bolnišnici za bolne Kranjce, ki so bili tam v oskrbi. To so številke, katere moramo navajati, pa jaz vam tudi financijelno dokažem popolnoma, da smo opravičeni biti za predlog. Zastopniki velikih mest pravijo, da jih čakajo velikanska bremena. Mi kmetovalci, mi zastopniki kmečkih občin, moramo reči, kakor je dobro povedal g. dr. Pacak, da smo 33 let nosili velikanska bremena. (Pritrjevanje.) Bojujejo se, ker se plaše velikanskih bremen. Mi pa dokažemo, da smo tri desetletja morali nositi včasih res velikanska bremena. (Prav res!) Le majhen dokaz, gospodje, vam podam zato iz minolega leta, ko sem kakor ud deželnega odbora imel priliko, natančneje spoznavati te razmere. ______ (Pride še.) Politiike vesti. V TRSTU, dne 31. oktobra 1896. Naša sodba. Kdor nas pozna, priznati mora, da nam je navada, da ob vsakem vprašanju brez ozira in brez strahu označamo svoje stališče. Tako-isto delamo tudi z ozirom na naš domači prepir. Vsakdo ve, kako sodimo o „narodni stranki*, kako o »konservativni* stranki in kako o posamičnih poslancih z obeh stranij. Nikdar nismo skrivali, da se v mnogih stvareh ne štrikamo s poslancem Povšetom, še manj pa dr om Šusteršičem, ker sodimo — in to je naše uverjenje —, da je tema dvema gospodoma naš domači prepir nekaka — kako bi rekli ? — nekaka — potreba! Isto-tako nismo in ne moremo biti baš somišljeniki g. Višnikarja. Med nami in njim je cel kup razlike v nazorih. Ali kraj vsega tega svojega nesoglašanja z mnogimi slovenskimi poslanci nam pa vendar velja načelo: pravični moramo biti do vselit Naj bode Peter ali Pavel, gotov je naše pohvale, kadar je rekel ali storil kaj pametnega. Mi radi objavljamo parlamentarne govore tega in onega poslanca, ako so bili koristni za našo narodno stvar, ker nikakor ne moremo pritrditi navadi ali razvadi — ukoreninjeni tu in tam —, da se že načelno potrjujejo govori in čini tega ali onega poslanca le za to, ker je dotičnik v nasprotni domaČi stranki. V tem zmislu priobčujemo govor posl. Povšeta 0 domovinskem zakonu in v tem zmislu hočemo govoriti danes o najnovejem činu dra. Šusteriiča, povsem trezno in sine ira et studio. Poslanec dr. Šusteršič je govoril te dni v prilog našim kreditnim zavodom. Mi smo bili zadovoljni že zato, ker se je opiral na dejstvo, da je pojav nenaklonjenosti do naših zavodov doael iz Trsta. Stvarno se strinjamo torej. Zato nas za danes zanima bolj narodno-po-litiška stran njegovega govora. Posl. dr. Susteršič je pričel svoj govor slovenski in sicer nastopnimi besedami: „Visoka zbornica! Ko se danes v tej zbornici vprvič oglašam za besedo kakor poslanec s 1 o-venskega ljudstva, smatram za svojo dolžnost, pričeti svoj govor v slovenskem jeziku. Naj se tudi slovensk a beseda čuje na tem mestu, kjer se tolikokrati razpravlja o usodi slovenskega naroda, naj se s tem dejanski svedoči ravnopravnost slovenskega jezika v vsej naši državi. — Povod mojemu govoru je dala usoda dveh slovenskih posojilnic, katerih poglavitni namen je ta, da braniti slovensko narodnost pred uplivom tujega kapitala. Z narodnega stališča priporočam nujnost svojega predloga. Če nadaljujem svoj govor v nemškem jeziku, 1 tem ne pripoznavam nemščini nikake prednosti pred slovenščino, poslužujem se je le, da razumejo moj govor vsi členi visoke zbornice*. Dejstvo samo na sebi, da je dr. Šustersič zapričel svoj govor v slovenskem jeziku, treba brez oviukov pozdraviti velikim veseljem. Žal, da se nam kali to veselje, kakor hitro obrnemo pogled svoj od tega dejstva samega. Se svojim govorom je dr. Susteršič uveljavil krasno načelo. Ali kaj so načela, ako pa hodimo po potih, po katerih ne moremo uveljavljati istih načel. Kaj pomaga najbolj nabrušena sekira, ako je brez potrebnega — topo-rišča ? ! Gospod poslanec se je postavil — saj se toli rado govori o slovenskem „radikalizmu" — na najradikalniše narodno stališče. A isti Susteršič je vstopil ravnokar v iati Hohenwartov klub, ki znači poosebljeno negacijo vsake na-rodne odločnosti! Isti dr. Susteršič noče ali ne sme niti čuti o zložnem postopanju z nekaterimi drugi mi slovenskimi poslanci, in vendar bi bilo tako zložno postopanje prvi in neizogibui pogoj za praktično uveljavljanje tistega odločno-narodnega stališča, na katero se je akademično postavil isti dr. Susteršič se svojim prvim govorom. To je disharmonija. V tem pogledu imajo prav oni, ki trdć, da mora rečeni poslanec izvesti tudi logiške posledice iz tega načela, ako hoče, da bodemo njega prvi nastop smntrali resnim. Prva posledica pa bi morala biti: izstop iz tfohenvartovega kluba in slovesna izjava, dase ne bode družil z nikomur — bodi konservativec ali liberalec — ki ne bode brezpogojno priznaval popolne in do skrajnih posledic izvedene ira v n o-pravnosti našega naroda. Ravno mi smo že mnogo pritiskali na g. doktorja v tem pogledu, a nismo mogli iztisniti iz njega niti jednega samega zloga. Res, da nimamo posebnega mandata od njegovih volilcev, ali javno glasilo naroda slovenskega smo vendar----in poslanec, ki nekakim suvrenim ponosom prezira javna glasila, mora imeti — tehtnih vzrokov za to. Dokler torej ne dobimo od dra. Šusteršiča jasnega dokaza, da hoče odločna načela tudi ^izvajati odločnimi dejanji, do tedaj ostanemo skeptiki in neverni Tomaži, kakoršni smo bili tudi — pred slovenskim govorom dra. ŠuBteršiča v poslanski zbornici. Taka je naša sodba. Državni zbor. Pododsek proračunskega odseka je pritrdil, da se različne postavke uvrste v proračun za investicije, (kakor je želela vlada. Sklenilo pa se je na predlog nafielnika Russa, da se postavke, potrebne za gradnjo državnih železnic, in za nabavo kapitala za gradojo lokalnih železnic prenesejo v investicijski proračun. Parlamentarizen v Bosni in Hercegovini. Govori se, da vlada v Sarajevem nameruje nasvetovati cesarju, da bi se v Bosni in Hercegovini uvel parlamentarizem. Med drugim naj bi se zasnoval deželni zbor za obe pokrajini na podlagi omejenega volilnega prava. Deželnozborske volitve na Moravskem. Združeni češki stranki sti Že priobčili listo kandidatov. Stranke so se sporazumele do sedaj za 37 kandidatur, gledč 6 še ni prišlo do sporazum-ljenja. Od proglašenih 37 kaudidatov je 14 odločnih pristašev ljudske stranke, 15 narodne stranke; ostali še niso pokazali svoje politiške barve. Volilno gibanje na Ogerskem. O že objavljenih izgredih poročajo: V nedeljo je grof Zichy v Kečkemetu razvijal svoj program. Korteši Košutovcev so napadali vozove prihajajočih pristašev ljudske stranke ter insultirali poslednje. Prišlo je do hudih spopadov. Posredovali so orožniki, ki so odveli mnogo oseb v zapor, ali — čuden slučaj — le pristašev ljudske stranke. Po zborovanju so Košutovci zopet napali pristaše ljudske stranke. Razvil se je formalen boj, v katerem je zopet posredovalo orožništvo. Redarji in orožniki so udarjali s sabljami po izgrednikih. Tudi v mnogih Blovaških krajih gornje Ogerske je orožništvo „posredovalo" proti pristašem ljudske stranke. Iz Banjske Bistrice javljajo: Korteši liberalne stranke so izzvali tu velik poboj. Došlo je do strašnih prizorov. Pobita so vsa okna. Vojska je razgnala pristaše ljudske stranke. V Breznobarji so orožniki streljali na množico; 1 človek je bil ubit, 11 težko ranjenih. Prebivalstvo, ogorčeno po taki brezobzirnosti, je podrlo hišo župana, strgalo napis matičnega urada ter je vsem Židom v uu-stu pobila okna Tu pričakujejo še hujših prizorov. In tudi iz družili volilnih okrajev prihajajo poročila o — prelivanju krvi. Tako je pričel gosp. Banfty svoje delo za sestavo prihodnje večine. Naj le gleda, da v/.bu-jeue strasti ne porušijo slednjič — njega samega! Ruski car pri nemškem cesarja. Car, veliki knez Sergij in veliki vojvoda Heski so dospeli ob 12. uri 40 min. v AViesbaden. Na postaji jih je vsprejel cesar Viljelm, opravljen v uniformi ruskega polkovnika. Car je bil v pruski uniformi. Ljudstvo je pozdravljalo vladarja. Ob se je car vrnil v Darmstadt. Ceaar Viljelm ga je spremil do kolodvora. Korespondenčni zavod javlja nadalje o tem obisku iz Berolina: .Norddeutsche Allg. Ztg.", govori o sestanku carja s cesarjem Viljelmom v \Viesbadnu, piše: Obisk je bil povsem intimen in vladarja sta se mogla pozdraviti svobodno, brez nikakoršnega oficijelnoga ceremonjela, kar se razumi samo ob sebi med dvema vladarjema, ki sta zvezaua vezjo tradicijoualnega prijateljstva. — Prihodnje poletje vrne nemška cesarska dvojica ruski carski dvojici oficijelni obisk. O „ruskem tednu", odnosno po odgovoru imperatoija vseh Ruskih na zdravico, izrečeno mit predsednikom francozke republike, prinesel je g. V. V. Komar o v v svojem „Svietu" te-le u važenja dostojne besede : • Mi stojimo sedaj na početni točki svetovne politike. Narodi, zvezani državnim življenjem, — to so dovršeni, močni organizmi, ki ne znajo zastoja, ki se razvijajo in širijo po meri življenja. Države živijo samo tedaj, kedar gredo naprej, zastoj je začetek razrušenja in njega je treba vedno se bati, njemu je treba vedno in vedno proti delati. Soveznika ne ostaneta na mestu, temveč pojdeta naprej. Resničnim provzvestnikom rusko - francozke zveze je bil genialni Napoleon I. On je predlagal zvezo Aleksandru I. in je trdil, da združeni Rusija in Francija bile bi taka močni, da bi si lahko podelile vso zemljo med seboj. Le-ta oblika ostala je resnična tudi dan danes. Rusija in Francija sti močni po zvezi, same ne dvignete orožja, a tudi nikomur ne dovolita, da bi je zagrabil. Mir je popolnoma zavarovan, a nedvomno je pa tudi, da da se razrešijo vsa svetovna vprašanja po volji Rusije in Francije. Praktična stran zveze izrazi se izlasti s tem, a brez praktične straui ni življenja. Popolnoma je umljivo, zakaj da se je porodom in rastenjem rusko-francozke zveze skoraj ohladila stranka revanša, zahtevajoča vojne z Nemčijo. Z franko-rusko zvezo vojne z Nemčijo, po vsej verojetnosti, nikdar ne bo, ako le nemike intrige in nemška stranka ne podtočijo zveze tajnimi potmi. Pri franko-ruski zvezi vojna z Nemčijo grozila bi le ti poslednji nebitjem. Dokler bo živa franko-ruska zveza, ostane Nemčija tudi v mirnem času ne velika sila in brez vsake vojne je rusko vlijanje (upiivanje) od Labe na vstok tako naravno, kakor je upiivanje Francije po isti Labi z druge strani. — Praktično razrešenje ruskih vprašanj v vstočni Evropi in na Bostoru, francoskih pa na zapadu Evrope in na sredozemnem morji, pride samo seboj jedinodušjem soveznikov. Te ideje so dokaj veče, naravnejše in prikladnejše silam in močem soveznikov, nego-li mala ideja maščevanja za vojno od 1870 — 1871. leta. Historija iu naravni hod stvarij more še trše maščevati, nego bi mogla to storiti stranka revanša". O poroki italijanskega kraljeviča. Kljub« slabemu vremenu odločilo se je vendar, da visoka zaročenca odpotujeta s Ćrnegore v Italijo, da ne bi se moral vBled odloženja promenit: ves program, določen za prestop princese Jeleue h katoliški Cerkvi in za poroko. Včeraj (20.) ob uri pop. odplula je jahta „Savoia* z visoko gospodo iz Bara (Antivari). V slovo so ji zagromeli topovi utrdbe Voluice. Čim je jahta priplula iz pristanišča, pozdravila jo je c. in kr. avstrijska vojna eskadra streljanjem. Avstrijske vojne ladjje so krenole zatem za ,SavojoM in ji bodo sledile do Baijja. Iz Bari javljajo, da je došlo tjakaj 400 Črnogorcev. Vsprejeli so jih slavnostuo. Vse mesto Bari je sijajno odičeno. Različne vesti« . Umrl je te dni v svojem rojstnem kraju, v j Starem trgu na otoku Hvarn, pisatelj in profesor Širne L j u b i d. Ljubic je bil v pokoju, a vendar je neumorno deloval na književnem iu znanstvenem polju do zadnjega dihljeja svojega. Bilo mu je 74 let. Lahka mu zemlja hrvatska! Na adreso — klike Neizrečeno morajo srbeti prsti izvestno kliko med duhovniki tržaškimi, tako,da lim menda jedenkrat, na teden izhajajoči „Aniico" ne zadošča več z» izbruhe srda zoper nas, ampak so sedaj upregli v jarm gonbe proti slovenstvu tudi ilustrovani list „La Ricreazione". Sicer nam ta list tudi dosedaj ni kazal naklonjenosti — da ne govorimo o ljubezni —, no, pa puščal nas je vsaj pri miru. In to je tudi nekaj v sedanji dobi in v mestu tržaškem, kjer je siromašni Slovenec kakor proganjeria divjačina, na katero strelja, kdor — hoče. Sedaj pa je začela še „La Ricreazione". Bodi jej. A mi se boderao branili in v tej obrambi nas ne bode nimalo motilo dejstvo, da so gospođa tako — svobodni, da svoje nekrščansko, ker iz srda in fanatizma izvirajoče postopanje skrivajo pod plašč verskih koristi. „La Ricreazione" je menda sama slutila, da Rjo napad ni baš po duhu one sv. vere, ki nas uči, da ne smemo obrekovati; zato je skrila ta napad med drobni tisek »listnice ureduištva". No, dober prijatelj uuhovskega stanu nas je vendar opozoril na to streljanje izza varnega plota in mi smo že tu, na licu mesta, se svojim odgovorom. Gosp6da bodo menda zadovoljni z našo — uljud-nostjo in poslužno8tjo. Da-li jim bode ugajala tudi kompozicija naše pesmi, na tem seveda moramo dvomiti. .La Recreazione" piše v listnici uredništva: .Gosp. A. B. tukaj. Da, znano nam je o oni branjevki, ki je predlagala v nekem ultra slovenskem listu tega mesta, da bi se poslovanili tudi obredi sv. maše. Zapomnite ai, 'da tudi glasek te branjevke (pettegola) ne pojde do nebes, če je res, da glas osla ne doseza tja gori. Vrzite na ogenj z italijanskimi liberalnimi listi vred tudi .Edinost", .Našo Slogo«, „Pensiero Slavo« in .Sočo", ki tudi pripadajo liberalnemu plemenu. Ali »i želite slovenskega katoliškega lista ? Naročite se na „Primorski list" v Goriciw. Kdor trdi brez stvarne podstave, ta 1 a ž e 1 In kdor laže, ta — krade. In „Ricreazione- krade se svojimi klevetami dobro ime dveh poštenih javnih glasil. To izjavljamo v imenu „Edinosti" in .Naše Sloge"; .Soča" in .Pensiero Slavo" pa naj se branita sama, kakor se jima najbolje zdi. Poživljamo te, duša klevetniška, da nam navedeš dejstev v dokaz, da sti loper vero „Edinost" in „Nafta Sloga" — ona .Naša Sloga", katero po velikem delu pišejo duhovniki — pošteneji nego je tržaška klika t Z dejstvi na dan, heraus mit der Fuohtel. Golo obrekovanje pa ni pristojno katoliškemu duhovniku. In tudi gospodje okolu .Ricreazione" foi se morali izogibati takemu nečaitnemn poslu. Pa čemu bi se neki segrevali, ko vemo, da ti gospodje sami vedo, da ni tako kakor podtikajo, da torej vedoma — ne govore resnice. Oni nas ne morejo, a ne zato, ker smo morda zoper vero, ampak zgolj zato, ker smo Slovani, a oni ne marajo Slovanov! Glede vprašanja slovanskega bogoslužja se ne bodemo spuščali v stvarna razpravljanja. V prvo zato ne, ker ni možno prepričati onega, ki se že a priori noče dati prepričati; v drugo pa zato I ne, ker nam je jeden Strossmayer tolika avtoriteta, da bi zagrešili blasfemijo, ako bi ga hoteli le primerjati z izvestno kliko tržaško. Nam je avtoriteta tudi v cerkvenih stvareh oni Strossmayer, čigar zasluge za cerkev in dinastijo so tolike, da jih ne more paralizirati niti vsa zla volja — klike tržaške, one klike, ki udarja navpično doli na velike namene svetega očeta Leva XIII za bližanje in pomirjeuje med dvema cerkvama. Gospodje nam očitajo liberalizem v danes navadnem, slabem pomenu. Taki liberalci nismo. Mi nismo liberalci v zmislu, kakor nam podtikate vi, pač pa smo liberalci v toliko, da govorimo resnico Petru in Pavlu, dočim ste vi — farizeji. Vi napadate in obsojate vse, kar je slovenskega in naj je to slabo ali p& — dobro. Ko pa vam bi bila dolžnost, da bi žigosali italijanske nevernike, tedaj jih poučujete povsem mirno, gladite jih nežno, ; ali pa se delate gluhe iu slepe, da le ne vidite j njihove zlobe. Taka je vaša dvojna mera! Eklatanten dokaz smo dobili ravno sedaj, o priliki Dantejeve slavuosti v Tridentu. Ta slavnost je bila taka, da so jo najstrožje obsodili (kakor irredentistlško) z najmerodavnišega mesta, z Dunaja doli, in da jo je obsodila tudi naša „Triesterica", o kateri ne bi hoteli trditi, da jej je navada obrekovati Italijane. In to isto slavnost proslavljate vi do nebes, in niste našli niti jedne besede, s katero bi ožigosali protidinastiške demonstracije, ki so se godile v Tridentu! Ni malo vas ne moti dejstvo, da so to slavnost zlorabili za svoje namene prav isti življi, ki so nedavno hrupeli zoper procesijo Matere Božje, ki so sv. stolici storili krivico, kateri ni para v zgodovini, in ki hotč odvzeti naši cerkvi svobodo in nezavisnost. Kaj brigajo vas take lapalije ?! Vi ste videli v Tridentu proslavljanje velikolaške ideje in to vam zadošča. Taki ste! In ker ste taki, zato hočemo nadaljevati borbo zoper vas z vso eneržijo! V listnici uredništva pravite tudi nekemu somišljeniku ob Soči: „Combatteremo senza paura" — Ne renomirajte, prosimo vas ! Kdo je za vami ? Bilo je pač časov pred par leti, ko so se tudi pri nas in v Istri jeli kaliti pojmi v vašem zmislu.... ali naša slovenska in hrvatska duhovščina je poštena do globine svojih duš, zato ste bili kmalu pri kraju se svojo igro, vi in vaši somišljeniki. Ako že hočete vedeti vso resnieo, vam povemo drage volje, da nam v poslednji čas ravno iz vrst istrske duhovščine prihajajo vspodbujanja in bodrenja za odlodnejo borbo zoper — vas, zoper tržaško kliko l Danes se vas ne bojimo ni malo, ker vemo, kako grozno se vam je skrčil krog somišljenikov vsled nečuvenega in narodu hrvatsko-slovenskemu sovražnega postopanja vašega, ker vemo, da ste — klika in nič drugega I Tudi v Viinjanu! Ubogi msgr. Flapp je padel povsem v nemilost pri tržaških .liberalcih", kajti pregrešil se je toliko, da ni le v Vižinadi, ampak tudi v Višnjanu prepovedal Hrvatom — hrvatski. I tam da je bilo ljudstvo .ogorčeno" radi tega. In ta ogorčeuost je bila tolika, da se je odpovedal cel6 voznik, ki je bil najet, da popelje škofa v Vižinado in da si je moral monsignor izprositi voa od nekega duhovnika. — Ubogi monsignor! Za popravo cerkve av. Antona starega odobrila je mestna delegacija, trošek 1289 gld,, kakor na občino pripadajoči del vsega stroška. Slavno c. kr. poitno ravnateljstvo opozarjano na zadnjo številko lista „Der Eisenbahner". Tam je povedano, da ces. kr. poštni uradnik v Divači, Vekoslav D i c h 11, obsiplje slovenske delavce z .zeljnatimi glavami" in sličnimi sramo-tilkami. Za to vest prepuščamo odgovornost gori navedenemu listu. Opozoriti pa smo morali naqjo slavno c. kr. poštno ravnateljstvo že zato, ker vemo že iz mnogih pritožeb, da je res takih uradnikov, ki žalijo našo narodnost, kjer le morejo. Kar se pa dostaja tega konkretnega diva-škega slučaja, prosimo slavno ravnateljstvo, da bi uvelo preiskavo, da-li je resnična ona vest v „Eisenbahnerju" ali ne. Ako ni resnična, nty jo blagohotno da preklicati, ako pa je resnična, naj primerno strogostjo postopa zoper dotičnega uradnika, kajti to vendar ne gre, da bi državni služabniki na slovenskih tleh žalili slovensko narodnost. Kajti nam se jako dozdeva, sodečim po marsičem, kar smo že morali čuti iz Divače, da one besede — ako so rea v rabi — niso naperjene toliko zoper osebe onih siromakov, ampak zoper njih narodnost. Vsakako pa ne moremo razumeti, zakaj v slovenske kraje ne pošiljajo uradnikov, ki bi umeli živeti — v harmoniji z ljudstvom. Naglica ni nikoli dobra, tako si menda misijo poštni uradi, poslujoči med Materijo in P o ni j a n o m. Tako moramo soditi po slučaju, katerega hočemo navesti tu. Včeraj smo imeli v rokah kupon poštne nakaznice, iz katerega smo posneli nastopna suha dejstva: Matevž Blokar iz Brezovice št. 38. je dal dne 15. septembra 1896. na pošto v Materiji 21 gld. Prejemnik te svote, Janez Babic iz Babičev pri Pomjanu pa nam trdi, da je dobil to svoto na pošti v Pomjanu dne 18. oktobra 1896. P