Poštnina plačana v gotovina
Sped. in abbon. postale - II Gruppo
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	. . . L 1.500
34170 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	I.etna naročnina . .	. . . L 3.000
PODUREDNIŠTVO :	Letna inozemstvo . .	... L 4.000
34135 Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun :	štev. 24/12410
L
wk
Leto XXII. - Štev. 10 (1090)
Gorica - četrtek, 5. marca 1970 - Trst
Posamezna številka L 70
ftltiMaranite!Mm rolM«i Politični in ideološki premiki na Koroškem
Naš narod obhaja v teh letih stoletnico velikih ljudskih taborov, ki so bili vsepovsod po Slovenskem in morda v naj-večjem številu prav tu na Primorskem: v Šempasu, v Biljani, v Kalcu na Pivki, v Logu pri Tolminu, v Sežani, v Kubedu. Te široke manifestacije so razgibale tedanje ljudske množice, povezale inteligenco oziroma gospodo s kmetom, zbudile politično zavest in dale zagona prosvetnemu delu po čitalnicah. To delo se pozneje ni več ustavilo. Za dvajset let ga je sicer zatrl pri nas na Primorskem fašizem, toda vstalo je znova. Po drugi svetovni vojni od leta 1945 dalje se je začelo obnavljati tako politično kot kulturno delo in je sedaj na Goriškem razmeroma dobro razvejano.
Ne mislim tu na politično delo, temveč na kulturno, saj imamo po vseh večjih vaseh kako prosvetno društvo ali vsaj pevski zbor. Naj omenim v zvezi s tem nekatere značilnosti sedanjega povojnega časa, v katerih se razvija naše kulturno delovanje.
KULTURA ZAHTEVA SVOBODO ZDRUŽEVANJA
Predvsem naj poudarim dejstvo politične in idejne raznolikosti med nami. Ta raznolikost izhaja iz človeške narave same in iz družbene ureditve, ki v njej živimo in ki je zanjo značilen ravno idejni pluralizem, kot temu tudi pravijo. Takšna idejna in s tem tudi politična raznolikost je značilna za demokracije zapadnega tipa in pravzaprav njih vsebina. Če odvzamemo ta pluralizem idej, potem demokracije ni več, potem dobimo totalitarizem enega ali drugega naziva.
Idejni pluralizem dobi svoj izraz na političnem in kulturnem polju. Zato če imamo idejno različne politične In kulturne organizacije, ni to slabost ali pomanjkanje narodne edinosti, kot nekateri trdijo, temveč je to logična posledica sedanje družbene ureditve v Italiji, kjer živimo kot narodna manjšina. Vemo, da bi nekateri to radi odpravili in pod geslom narodne edinosti združili vse kulturne in politične organizacije pod isti Imenovalec. Toda prav tako vemo, kaj se za takim stremljenjem skriva: ne gre jim za narodno edinost, temveč za idejno in politično diktaturo in s tem za kulturno diktaturo, kot so jo že vpeljali v Sloveniji.
Toda kaj pomeni takšna monolitna in dirigirana kultura, zopet lahko vidimo v matični domovini, kjer Ijudskoprosvetne-ga dela praktično ni več. Od nekdanjega tako razgibanega prosvetnega delovanja med slovenskim ljudstvom ni ostalo skoraj ničesar. To, kar imajo, je ostalo pravzaprav po zaslugi nekaterih idealistov, ki jih tudi tam ne manjka. Da se kultura razvija, je potrebna svoboda in potrebno je tudi nekaj tekmovanja med organizacijami. Idejni pluralizem prosvetnih organizacij med nami, po mojem mnenju, ni za nas minus, ampak plus, ni nam v škodo, temveč v korist. Zato bomo še naprej odklanjali idejo o enotnih kultumo-prosvetnih organizacijah.
Toda idejno pluralistična družba predpostavlja demokratično zrelost, ki je v tem, da znamo biti strpni z ljudmi, ki drugače mislijo kot ml, in da znamo z njimi sodelovati, ko gre za kake skupne cilje. Idejna raznolikost ne sme torej postati sovraštvo in se ne sme sprevreči v totalitarizem češ: Kdor ni z mano, je proti meni in je zato moj sovražnik. Kdor ni s tabo, zato ni še tvoj sovražnik, je samo človek, ki drugače misli kot ti. To pa ni greh, saj je pravica vsakega človeka, da misli s svojo glavo.
Vemo, da v naši slovenski preteklosti ni bilo vedno tako. Najbrž je to izhajalo tudi iz tega, ker nismo bili nikoli svobodni, ker smo zmeraj bili pod grofi in pod gospodo, socialno in gospodarsko odvisni, Pa smo se navadili, da je treba misliti tako kot gospodarji mislijo. Nismo torej znali biti strpni ne politično ne Idejno ne kulturno. Ponekod Je ostalo še nekaj te idejne nestrpnosti in totalitarističnih te-
ženj. Toda prav je, da posebno mi katoliški kulturniki pokažemo tudi do takšnih ljudi svojo demokratično zrelost in krščansko strpnost. Počasi bodo že tudi oni spremenili svojo miselnost in strupenost. Bodimo torej tudi nosilci strpnosti in svobode!
NI RESNIČNEGA DIALOGA BREZ NEKIH POGOJEV
Iz spoznanja, da je vsak človek svoboden v svojem mišljenju in da je potrebna strpnost med ljudmi, je zrastlo novo spoznanje in sicer to, da smo vendarle vsi ljudje, ki imamo kljub vsemu toliko skupnega, veliko več kot tistega, kar nas loči. Nastala je tako potreba po dialogu in po sodelovanju. Danes je to zelo aktualna tema in se o tem veliko govori in piše, vendar ne zmeraj v pravem smislu.
Dialog in sodelovanje sta lahko mišljena tako, da eden govori in drugi posluša kot pri lekciji v šoli in pri pridigi v cerkvi, ali da ima le eden glavno besedo, drugi pa smejo le plaho kaj povedati; da le eden poje melodijo, drugi pa jo smejo samo spremljati. To ni dialog, ni sodelovanje. Vemo, da so tak dialog vpeljeli komunisti s katoličani in drugimi sopotniki v OF med vojno in da bi tak dialog nekateri radi videli tudi sedaj med nami. Takega dialoga In takega sodelovanja ne sprejemamo, ker ni vreden svobodnega človeka.
Je pa še druga vrsta dialoga, ki je res dialog ali razgovor. To je takrat, kadar si sedita nasproti dva sobesednika, ki Imata drug drugega za enako vredna in ko sl sedita nasproti zato, da bi se skupno z isto govorico domenila o kaki skupni akciji, za katero bi združila svoje moči. Tak dialog je pravi dialog in za tak dialog smo s komer koli. Trije pogoji so torej potrebni za uspešen dialog: da se imata sobesednika za enakovredna partnerja; da gre za svobodno izbran določen cilj ali akcijo; da ni skritega namena, sobesednika izigrati. To se pravi, da je dialog iskreno mišljen in se sodelovanje pošteno izvaja.
Med nami v zamejstvu je tak dialog in tako sodelovanje gotovo potrebno In koristno na raznih poljih, tudi na kulturnem. Zavedamo se, da je v skupni povezanosti sil večje upanje na uspeh.
Zato se goriška Zveza slovenske katoliške prosvete iskrenemu dialogu z idejno drugače orientiranimi organizacijami in posamezniki ni nikoli odtegovala ln upam, da se tudi v bodoče ne bo. Vendar smo v preteklem letu naleteli na določene težave prav zato, ker drugi sobesednik ni želel imeti proti sebi enakovrednega partnerja. Hoteli so vpeljati nekak monopol nad kulturnim življenjem v Italiji in zlasti še nad stiki z matično Slovenijo. Tega nismo sprejeli in ne smemo sprejeti nikoli. Zadnji čas se zdi, da se je pri naših slovenskih sobesednikih nekaj zopet premaknilo in da se bo dialog pletel dalje. Vendar to ne za visi od nas, temveč od njih, ki se morajo otresti misli o kakem monopolu nad slovensko manjšino in o kakem prvenstvu nad ostalimi Slovenci.
(r+r)
Hrvati bodo dobili prvega svetnika
21. junija bo razglašen za svetnika hr-vatski mučenec blaženi Nikola Tavelic. Talko se bo Hrvatom uresničila dolgotrajna želja, da bi dobili svojega prvega svetnika. Nikola Tavelič je bil doma iz Šibenika v Dalmaciji, umrl pa je mučeniške smrti v Jeruzalemu. V prostorih apostolske delegacije na Oljski gori je blaženemu Taveliču posvečena lepa kapela.
Jubilej dominikanskega reda
Dominikancu se pripravljajo, da bodo praznovali osamstoletnioo rojstva in 750-letnico smrti svojega ustanovitelja sv. Dominika.
(Od našega dopisnika)
Poročali smo že, da so bile v nedeljo, 22. februarja 1970 na Koroškem deželnozborske volitve. Medtem ko je Narodni svet koroških Slovencev vložil leta 1965 slovensko listo ter je bilo oddanih za »Koroško volilno skupnost« 4.272 glasov, so se tokrat Slovenci odpovedali samostojnemu nastopu. Izid volitev je potrdil vse naše dosedanje komentarje in analize o idejni in politični situaciji med koroškimi Slovenci.
KOMUNIZMU PRIJAZNE TEŽNJE
En dan pred deželnozborskimi volitvami na Koroškem so zapisale »Salzburger Nachrichten«, v zveznih deželah Avstrije najbolj razširjeno politično glasilo: »Med slovenskimi študenti so vidne komunizmu prijazne težnje. V proglasu, ki ga je podpisalo 25 višje-šolcev slovenske gimnazije v Celovcu, pozivajo študentje koroške Slovence, naj volijo pri volitvah komuniste, nobenega glasu pa naj ne oddajo za Socialistično stranko in ne za Avstrijsko ljudsko stranko. Tudi 38 slovenskih viso-košolcev na Dunaju obsoja v javni izjavi voditelje manjšine, ki so priporočali za volitve glas za socialiste ali za Avstrijsko ljudsko stranko.«
Tako daleč vest iz nemškega časopisa ! Da so bile že dolgo časa sem vidne predvsem na Dunaju med visokošolci komunistične težnje, tega marsikdo na Koroškem ni hotel verjeti. Ta tendenca se je pokazala sedaj ob izidu deželno-zborskih volitev na Južnem Koroškem. Katoliško usmerjeni Narodni svet je sicer izdal navodilo, naj volijo koroški Slovenci Avstrijsko ljudsko stranko, vendar so izidi volitev pokazali na dvojezičnem ozemlju čisto drugačno sliko. Koroški deželni glavar, ki je hkrati predsednik Socialistične stranke, je izjavil po volitvah na avstrijski televiziji, da slovenski volivci niso sledili navodilu Narodnega sveta, ter so oddali vsaj polovico svojih glasov socialistični stranki. Prav tako je mogel tudi komunistični zastopnik pred televizijo poudariti predvsem prirastek za komunistično stranko med slovenskimi volilci. Le ostali del pripadnikov Narodnega sveta je volil torej Avstrijsko ljudsko stranko, saj je ta v najbolj slovenskem velikovskem okraju imela le 930 glasov prirastka. Za slovensko listo je bilo oddanih leta 1965 v tem okraju 1.837 glasov.
Socialisti so mogli s pomočjo slovenske levice močno razširiti svoj politični vpliv v občinah dvojezičnega ozemlja. Povsem nov pojav v slovenskih občinah pa je prirastek komunističnih glasov. Velik prirastek so beležili komunisti na slovenskem ozemlju v Pliberku, kjer so napredovali v primerjavi z zadnjimi deželnozborskimi volitvami od 13 na 84 glasov, v Bistrici nad Pliberkom so napredovali od 14 na 55 glasov, v Globasnici od 6 na 23 glasov, v Škoci-janu pa celo od 23 na 142 glasov. Mogli bi našteti še vrsto občin. Premik na levo je očiten!
NEPRIJETNI ZAKLJUČKI
Tako prihajamo v zvezi z deželnozborskimi volitvami na Koroškem do sledečih zaključkov: Narodni svet se na te volitve ni pri-
pravil. Njegovo vodstvo je ignoriralo željo Slovencev po samostojnem nastopu. Odločitev, naj slovenski volivci podprejo pri dežel-nozborskih volitvah Avstrijsko ljudsko stranko, je Narodni svet pred svojimi volivci premalo utemeljil. Poleg tega vodstvo ni bilo kos položaju v lastnih vrstah ter je prišlo teden pred volitvami do odstopa tajnika Narodnega sveta dr. Janka Zerzerja, ki je zagovarjal pri volitvah absolutno nevtralnost. Tragično za Narodni svet in njegove predstavnike pa je, da slovenski volivci niso sledili ne predsednikovi ne tajnikovi direktivi.
Vzdržali pa se tudi niso glasovanja, kakor je to priporočal del slovenskih visokošolcev na Dunaju, med njimi F. J. Bister, ki je razposlal za volitve posebno okrožnico.
V bodoči koroški deželni vladi bo zastopanih pet socialistov in dva pripadnika Avstrijske ljudske stranke. Za socialiste je bilo pri volitvah oddanih 151.978 glasov (leta 1965: 133.955), za Avstrijsko ljudsko stranko 92.938 glasov (leta 1965: 89.523), za svobodnjaško stranko 34.704 glasovi (leta 1965: 36.494), za komuniste pa 6.571 glasov (leta 1965: 7.502).
Zmaga avstrijskih socialistov
Premik na levo, tako izrazit na Koroškem, se je teden dni kasneje ponovil 'tudi v državnem obsegu. Avstrijska ljudska stranka, ki je zadnja štiri leta sama vladala državo, saj je imela absolutno večino z 85 poslanci, je zgubila kar šest sedežev v parlamentu in pristala na 79. Socialisti pa so kar za sedem mest napredovali: od 74 so se povzpeli na 81. Prvič v povojni zgodovini Avstrije so nadvladali svoje tekmece in postali najmočnejša avstrijska stranka. »Svobodnjaki« so ohranili svoj položaj, tj. pet poslancev.
Ker pa socialisti niso dosegli absolutne večine (potrebnih bi bilo vsaj 83 sedežev), se bodo morali povezati z eno od ostalih dveh strank. Vse kaže, da se bodo odločili za Ljudsko stranko, saj so že med volilnim bojem izjavili, da odklanjajo povezavo z vse preveč desničarsko Stranko svobode. Seveda bodo to pot imeli oni ministrskega predsednika. Ta bo voditelj stranke, Avstrijec židovskega porekla dr. Bruno Kreisky, ki glede pogledov v marsičem sliči nemškemu kanclerju Brandtu.
Tudi Avstrijska ljudska stranka je pred volitvami izjavljala, da daje v primeru potrebe prednost povezavi s socialisti, čeprav so »svobodnjaki« s svoje strani dejali, da bi bili z Ljudsko stranko pripravljeni sestaviti vlado, ne pa s socialisti. Skupaj bi imela taka vlada, »mala koalicija« imenovana, 84 mest v parlamentu, kar bi bilo za vladanje dovolj.
Sedanja vlada dr. Klausa je že odstopila. Tudi Avstrijo čakajo
kakor Italijo težki dnevi iskanja nove vlade. Pri tem bo značilno to, da bo prav Ljudska stranka, čeprav je izšla iz volitev oslabljena, razsodnik položaja. Če se odloči za sodelovanje s socialisti, bo imela Avstrija spet vlado »velike koalicije«. Če bi pa sprejela ponujeno roko »svobodnjakov«, bi prvič prišlo do »male koalicije«. Ponovil bi se primer iz Zahodne Nemčije, kjer je na ta način W. Brandt potisnil v opozicijo krščanske demokrate, čeprav so prejeli relativno največ glasov. Toda politični opazovalci menijo, da v Avstriji ni dosti izgledov za »malo koalicijo«.
Politična situacija v državi je sedaj sledeča: državni predsednik Jonas je socialist, verjetni predsednik vlade Kreisky pravtako, tudi mesto prvega predsednika v državnem zboru pripada sedaj socialistom, poleg tega so povsod tam, kjer so v Avstriji tudi narodnostne manjšine (na Koroškem, Gradiščanskem in na Dunaju) deželni glavarji socialisti.
Koroški socialistični deželni glavar Hans Sima je poudaril v televiziji, da je pri državnozborskih volitvah prebivalstvo dvojezičnega ozemlja volilo v pretežni meri socialistično stranko. Medtem je socialistična stranka na Koroškem izjavila, da je bil izvoljen na njeni listi pri deželnozborskih volitvah 22. februarja tudi pripadnik slovenske narodne manjšine Hanzi Ogris, ki je istočasno podpredsednik levičarsko usmerjene Zveze slovenskih organizacij na Koroškem.
Zaostritev italijanske vladne krize
Italija doživlja eno najhujših povojnih političnih kriz. Stranke leve sredine, ki naj bi dale življenje novi vladi, so glede svojih pogledov na glavna vprašanja kot so razporoka, omejitev večine do komunistov in amnestija za .socialne prekrške tako daleč narazen, da je Rumor, ki je bil od predsednika Saragata poverjen za sestavo nove vlade, obupal nad nadaljnjimi poskusi in Saragatu vrnil zaupani mu mandat.
Saragait je ves pretekli ponedeljek isikal novega politika, ki naj bi nasedla pogajanja spet spravil z mrtve točke. Ker ni mogoča nobena vlada brez Krščanske demokracije, je znova zaupal mandat človeku iz damokrščanskih vrst. Izbira je to pot padla na Alda Mora.
Italijanska -kriza ima odjek tudi na gospodarskem področju. Lanska »vroča jesen« z dolgimi stavkami, z zmanjšano proizvodnjo in z novimi delovnimi pogodbami je ogrozila stabilnost lire. Le pametna, načrtna in odločna gospodarska politika jo lahko še reši pred razvrednote-
njem. Toda za to je potrebna trdna vlada, z jasnimi cilji, z enotnim gledanjem in z izdelanim programom. Dokler tega ne bo, bo lira v nevarnosti, da zgubi na vrednosti. V inozemstvu se to že kaže: v Švici ter v Avstriji vrednotijo menjalnice liro 10 odstotkov pod -uradno zamenjavo. Ameriški dolar je prešel 630 lir in še ne kaže, da bi se ustavil. Zaradi itega bodo trpeli zlasti delovni ljudje, upokojenci in vsi, ki imajo denar naložen v hranilnicah.
Tako demokristjani kot socialisti si nalagajo pred 'prebivalstvom silno itežko odgovornost. Preprosti človek enostavno ne more doumeti, da je zaradi notranjih sporov v teh dveh strankah ohromljena vsa država in da je za te -politike -bolj pomembno trmasto vztrajanje na svojih stališčih kot dobrobit ljudstva. In nočejo ti slepi politikanti razumeti, da se 'bo -to razočarano ljudstvo lahko maščevalo na prvih volitvah prav na svojski način, da se bo v svoji zagrenjenosti množično obrnilo h komunistom.
V luči Kristusovega križa
Prošnja misijonarja Ivana Štante
iV-V
Tri gobavke iz misijonske postaje Isoanala na Madagaskarju, kjer deluje p. Ivan Štanta CM. On je bil tudi tisti, ki nam je to pretresljivo fotografijo poslal
Naš misijonar na Madagaskarju Ivan štanta je misijonskemu odseku Marijine družbe v Gorici poslal tole pismo: Oprostite, če vas nekaj prosim. Meseca junija bomo, kakor morda že veste, odprli naselje za gobavce in tudi bolnišnico za te ljudi v Isoanali. V začetku, to je meseca junija, bom sprejel okrog 40 gobavcev, potem se bo to število počasi povečalo. Ne vem, če bi se dalo s pomočjo Katoliškega glasa narediti nekoliko propagande za rabljene obleke. Meseca maja, junija, julija in do srede avgusta so tukaj mrzli dnevi, če bi mi kaka dobra duša poslala kak paket rabljene obleke za moje gobavce, bi bilo to kot mana. Pošlje se lahko paket do 20 kg.
Moj naslov: Mompera Joan Stanta, Le-proserie, ISOANALA, Madagascar Sud. še enkrat se prav lepo zahvaljujem za
»Novost ob razpravi o letošnjem proračunu je skorajšnji vstop predstavnika Slovenske skupnosti v občinski odbor in nič čudnega, če so se zaradi tega vznemirile desničarske organizacije, kot so Lega Nazionale in MSI,« je dejal v svoji intervenciji svetovalec Slovenske skupnosti dr. Dolhar, ko je bila v tržaškem občinskem svatu splošna debata o letošnjem proračunu. Po tej ugotovitvi je svetovalec Slovenske skupnosti razčlenil postavke letošnjega proračuna in (polemiziral nato s komunisti, ki so očitali Slovenski skupnosti, da nima svojega programa. Na te brezplodne in druge neresnične in nazadnjaške očitke je dr. Dolhar vprašal komuniste, kaj so napravili z glasovi, ki so jim jih zaupali slovenski volivci in da si mora PCI prevzeti odgovornost, ker hrani v hladilniku glasove mnogih slovenskih volivcev, ker je pač v večni opoziciji.
Svetovalec liste Slovenske skupnosti je še dejal: »Iskreno si želim, da bi PCI za vedno ostala v opoziciji, kajti zgled Češkoslovaške nam je za vselej razjasnil pojme o komunističnem tolmačenju demokracije.« Svetovalec je zaključil svoja izvajanja s trditvijo, da je Slovenska sfcup-
G.	Vinko Žakelj je izseljenski duhovnik za Slovence v Belgiji in na Holandskem. Zato tudi dobro pozna 'tamkajšnje verske razmeire. Kako sodi o problemih, ki tarejo holandsko Cerkev in ki polnijo stolpce vari prijaznega, nevtralnega ter sovražnega čaisopisja, je povedal lani 4. oktobra, ko je govoril na kulturnem večeru Slovenske kulturne akcije v Buenos Airesu.
Holandska Carkev velja danes za najbolj smelo v ozračju reformnega gibanja, ki ga je za prenovitev vesoljne Cerkve sprožil drugi vatikanski koncil. Žakelj pravi, da so Holandci odkriti, iskreno demokratični in ničesar ne prikrivajo. Katolištvo je pri njih v neprestanem (porastu. Od dvajset odstotkov pred desetletji zajema danes že 50 odstotkov.
Holandska je tudi misijonsko najbolj prizadevna dežela; doma ima sedem škofij, pa je v misijonih zastopana s 66 škofi holandskega porekla. Holandci gojijo -globoko versko življenje, zato se tudi živo zanimajo za verska vprašanja in življenje po veri. Antiklerikalizma ne poznajo.
Stvarne misli je povedal Vinko Žakelj tudi o toliko osporavanem novem holandskem katekizmu. Po njegovem vsebuje mnogo pozitivnega in sodobnega, ni pa
vse, kar delate za misijone, in lepo pozdravljam.
P. Ivan štanta CM Pismo misijonarja Ivana Štante ne potrebuje nadaljnje razlage. Govori samo. Če kdo žali poslati rabljeno obleko, naj bo ta čista in zašita. Strgana iin umazana ni dar za nikogar, za potrebnega še najmanj. To so delali svoj čas Amerikanci, a to ni lepo. če pa kdo želi darovati rabljeno obleko za gobavce g. Ivana Štante, a ne mara poslati sam, lahko pošlje na naslov: Marijina družba, Riva Biazzut-ta 18, 34170 Gorica. Da se prejeta obleka pošlje naprej, bo poskrbel misijonski odsek gariške Marijine družbe. S to stvarno akcijo za pomoč gobavcem na Madagaskarju se bomo prav lepo vključili v celotno škofijsko akcijo ‘postnega časa za pomoč gladujočim in gobavcem -v Manikro.
n ost na pravi poti, ko vstopa v občinski odbor, zato ker so ji pni srcu predvsem koristi slovenskega ljudstva.
Dolharjev govor so komunisti težko (prebavili, zato so ga (tudi večkrat prekinjali, ker jim pač ni bilo pogodu, da jim je rekel, da so vtaknili slovanske glasove v hladilnik in da so tam v glavnem tudi zmrznili (glej Sv. Jakob, glej tržaška (predmestja, kjer se je zaradi fratelančne politike izgubilo več Slovencev kot ves predvojni čas!). Bode jih pa tudi dejstvo, da je Slovenska skupnost svobodna politična tvorba, da ukrepa po svoji razsoji in ni odvisna injena pot od vsedržavne strankarske zamisli.
Tržaški proračun, ki vsebuje niz konkretnih točk in ima določen program v korist slovenske narodne skupnosti, je bil odobren z glasova Slovenske skupnosti, KD, obojnih socialistov ter republikancev. (Proti pa je 'glasovala desnica, z njo pa »napredna« PCI.
PCI je glasovala tudi proti proračunu devinsikonabrežinske občine, kjer je Slo venska skupnost imela vseh teh pet let svojega župana.
za izvoz. Pomudil se je ob evharističnem gibanju, ob liturgičnih (spremembah pri sv. maši in ob skupni spovedi, ki jo uvajajo.
Žakelj je ob primeru holandske Cerkve prišel do zaključka, da smo katoličani do sedaj vse preveč enostransko poudarjali svoja načela; govorili smo predvsem o pokorščini, premalo pa o svobodi in odgovornosti božjega ljudstva; v osnovi našega življenja je bila dostikrat odsotna ljubezen. Po koncilu pa gre zlasti za življenje s Kristusom in uvajanje evangelija med množice. Holandska Cerkev je trdno odločena, da to izvede med svojim ljudstvom.
Duhovniki naj bi obnavljali obljubo celibata
Kongregacija za duhovnike je poslala vsem škofovskim konferencam daljše navodilo za oblikovanje duhovnikov, predvsem mlajših.
Za veliki četrtek je bila Izdana nova oblika maše, pri kateri škof posveti sveta olja. Pri tej maši naj bi se zbralo čim več duhovnikov, ki naj bi pri maši obnovili obljubo zvestobe svojemu poklicu.
V	božjih načrtih zavzema Kristusov križ osrednje mesto. Kot sredstvo odrešenja je križ simbol krščanstva. Dajo ga v roke novomašniku, ko stopa k oltarju, misijonarju, ko odhaja na misijonsko delo.
čeprav bi Bog padli Adamov rod mogel rešiti na drugačen način, je v svoji neizmerni ljubezni poslal na svet svojega edinorojenega Sina, da ga po križu odreši. Kristusovo daritev na križu in njegovo vstajenje ter poveličanje po koncilu radi označujemo z besedo: velikonočna
skrivnost. Ti zgodovinski dogodki Kri-
%
stusovega odrešenjskega dela so sicer temelj in osnova velikonočne skrivnosti, ne pa še njena polna vsebina.
Pri krstu se novokrščenec vcepi v Kristusa in postane deležen njegove velikonočne skrivnosti. Podobno se dogaja pri vseh drugih zakramentih. Vsaka krščanska popolnost pomeni vraščanje v Kristusovo velikonočno skrivnost. Vsa milost, ki jo naklanja Bog v vsej človeški zgodovini, izvira iz Kristusove velikonočne skrivnosti. Zakaj z eno daritvijo je Kristus za vedno usovršil tiste, ki se posvečujejo (Hbr 10, 14).
S svetim krstom postanemo Kristusovi udje, zato pripadamo Cerkvi — Kristusovemu skrivnostnemu telesu. Tu lahko rečemo, da po nas in v nas Kristus nadaljuje svojo smrt in vstajenje. Ko je Savel preganjal kristjane, mu je Gospod mogel upravičeno očitati: »Savel, Savel, kaj me preganjaš?« (Apd 9, 4). Naša glava Kristus je s trnjem okronana, kako bi mogli potem razvajeni udje pripadati telesu, ki ga oživlja in vodi taka glava? Le ako z njim trpimo, bomo z njim tudi kraljevali (2 Tim 2, 12).
KRIŽPOT DO POPOLNEJŠE LASTNE PODOBE
Danes je malo simpatično govoriti o zatajevanju, premagovanju, odpovedi, mr-tvenju, umiranju, ker nas najprej spominjajo na težke in neprijetne reči. Namesto tega so bolj priporočljivi izrazi, ki naglašajo pozitivno stran: oblikovanje samega sebe, samovzgoja, duhovna rast, rast v Kristusa, spopolnjevanje, zorenje v notranjega poduhovljenega človeka, trud za vedno bolj popolno božjo podobo, posvečenje. Seveda takih visokih ciljev ni moč doseči brez žrtev in premagovanja. Športnih medalj, Nobelovih nagrad in drugih odlikovanj tudi ni brez resnega truda in napora. Kdor hoče uživati razgled s Triglava ali Mont Blanca, mora najprej okusiti napor vzpenjanja. Po izvirnem grehu mora človek vsak napredek plačati s potom in trudom. Od vseh ciljev je gotovo najvišja in najtežje dosegljiva svetniška popolnost, kakršno občudujemo v ljudeh, ki jih je Cerkev postavila na oltar kot naše vzornike in priprošnjike v nebesih.
Pot, ki je svetnike privedla na najvišji vrh, s pomočjo božje milosti, dostopna slehernemu, gotovo ni nedostojna človeka, tudi sodobnega ne. Kljub vsem menjavam in spremembam, ki jih prinašajo časi, človek v bistvu ostaja vedno enak. Po izvirnem grehu je nagnjen k slabemu, svet ga s slabimi idejami in zgledi vleče navzdol, hudobni duh pa ga v vseh časih zapeljuje, ga skuša odvrniti od poti proti nebesom, ki mu jo je začrtal Bog.
Za vse ljudi veljajo večna, nespremenljiva pravila: če pšenično zrno ne pade v zemljo In ne umre, ostane samo; če pa umre, rodi obilo sadu (Jan 12, 24). Zakaj kdor hoče svoje življenje rešiti, ga bo izgubil, kdor pa svoje življenje zaradi mene in evangelija izgubi, ga bo rešil (Mr 8, 35). Apostol Pavel uči, da je treba odložiti starega človeka, ki se kvari po varljivih strasteh, in obleči novega, ki je po Bogu ustvarjen v resnični pravičnosti in svetosti (Prim. Ef 4, 22-24). Samo če s Kristusom umrjemo, bomo z njim tudi živeli; samo če z njim trpimo, bomo z njim tudi kraljevali (2 Tim 2, 11). Pot do vstajenja pelje edinole prek Golgote.
KAKŠNA NAJ BO NAŠA POKORA
Svetost, za katero se moramo truditi, je v resnični ljubezni do Boga In bližnjega. Naša največja slabost ter vir vseh grehov in napak je pretirana ljubezen do samega sebe ali sebičnost. Naš lastni jaz se kaže vedno in povsod; iščemo sami sebe, lastno korist, priznanje, čast, naslado. Ce tega ne dosežemo, se razburjamo, hudujemo, govorimo o brezobzirnosti našega bližnjega, o krivici, sovražnosti in podobno. Smo in hočemo biti središče sveta, vse naj se suče okoli nas, po tem merilu sodimo, kaj Je prav in ndpak, kaj dobro in zlo, kaj važno in nepomembno. In vendar, kako smo v resnici majhni, prašek v vesolju, eden med tremi milijardami, neznatno kolesce. Ni me bilo in me kmalu
ne bo. Svet pa se bo vrtel in šel svojo pot, kakor da me nikoli ni bilo.
Nenehno moramo premagovati svojo sebičnost, da se bomo znali postaviti kolikor toliko v pravi položaj v župniji, škofiji in končno v celotnem katoliškem svetu, da bomo delali in ravnali kot neznaten delček velikega organizma, v katerega smo po božji naravi vključeni.
Področje za premagovanje in post je obširno. Bog ne odklanja nobene pokore, naj bo notranja ali zunanja, duhovna ali telesna, da le izvira iz dobrega namena in jo vodi razumnost. Prerok Izaija je grajal svoje rojake, ki so se postili, pa tudi pestili ter živeli v sporih in prepirih. Kristus je zavračal post farizejev, ker ga je narekovalo ošabno srce in je služil nji-
Predsednik (jugoslovanske zveizne vlade Mitja Ribičič je bil prejšnji teden v Londonu. Namen obiska je bila (Utrditev (industrijske povezave med obema državama.
Ce je uradni obisk potekal po vseh protokolarnih predpisih, pa ni bilo tako na londonskih ulicah. Tam so jugoslovanski izseljenci izvedli zoper Ribičičevo navzočnost vrsto demonstracij z napisi zoper »agente z Vzhoda«, »prikrite staliniste«, »komunistične morilce« in podobno. O teh demonstracijah je prinesel poročilo tudi ljubljanski dnevnik »Delo«, seveda na svoj način. Za pobudnika demonstracij je obtožil dr. Ljuba Sirca, ki je univerzitetni profesor v Angliji. O njem pravi, da je »v najtežjih časih, takoj po vojni, ko simo se z vsemi silami borili za naše nacionalne meje, organiziral meščansko opozicij o ter vohunil v škodo naših življenjsko pomembnih nacionalnih interesov.«
Dr. Ljubo Sire je bil svoj čas res tako politično naiven, da je verjel, da je mogoče tudi v komunističnem režimu organizirati politično opozicijo. Po Titovi zrna-
IITtržaškegaI
Sprejem na jugoslovanskem konzulatu
Ob zaključku letošnjega študijskega seminarja za tukajšnje slovenske šolnike je jugoslovanski generalni konzul v Trstu inž. Marjan Tepina povabil predstavnike javnega in kulturnega življenja ter (slovenske šolnike na sprejem v prostore konzulata. Tako so se sprejema udeležili vidni predstavniki italijanskih in jugoslovanskih oblasti.
Stavkovno gibanje trgovcev
Toliko stavk je, da ne moremo kot tednik sproti poročati o njih. Vendar bomo tokrat omenili stavkovni protest, ki so ga izvedli (tržaški trgovci v sredo, 25. februarja. Trgovine in javni lokali so sicer ostali odprti, vendar so trgovci zatemnili in zaprli izložbe. Na 'Spuščenih rolojih pa so prilepili lepak, v katerem so navedli razloge za tovrstno stavko. Razen na probleme, iki tarejo trgovce v vsedržavnem merilu, opozarjajo in zahtevajo tukajšnji trgovci tudi to, da pristojne oblasti ustavijo izdajanje novih licenc in da ne dovolijo veleblagovnicam, da odpirajo svoje podružnice v našem mestu. Veleblagovnice so seveda poslovale redno.
Dva požara
V	soboto, 28. feb mar j a proti večeru je izbruhnil silovit požar v Silosu pri tržaški železniški postaji. Gasilci so gasili vso noč in jim je uspelo samo omejiti požar, saj je notranjost Silosa popolnoma lesena. Posamezni deli poslopja so popolnoma uničeni. Plamene, visoke skoraj 15 metrov, je bilo videti iz vseli strani mesta.
Istega dne zjutraj pa je izbruhnil požar v Bazovici pri Ciletovih in uničil hlev in delno itudi stanovanje. Ogenj je povzročil nad sedem in pol milijona lir škode.
Odobrena proračuna v Zgoniku in Nabrežini
Na zadnji seji občinskega svčta v Zgoniku so odobrili proračun za leto 1970, ki predvideva skupno nad 57 milijonov lir izdatkov, dohodkov pa je za 29 milijonov manj. Primanjkljaj naj bi krili s prispevkom vladnega -komisariata in s posojilom. Za proračun je glasovalo 8 (svetovalcev, štirje pa so se vzdržali.
Tudi v Nabrežini so pred kratkim z glasovi Slovenske skupnosti, demokristjanov in socialistov izglasovali letošnji proračun.
hovi bahariji.
Modernemu svetu, ki misli samo na materialno uživanje, le povejmo — bolj z zgledom kot z besedo — da k resničnemu veselju vodi samo Kristusova pot križa. Na veliki petek takole slovesno častimo sveti križ: »Tvoj križ slavimo, Gospod: in tvoje sveto vstajenje hvalimo in poveličujemo; zakaj — glej, zaradi križa je prišlo veselje na svet.«
Tudi v postu in pokori moramo biti veseli. Kristus ni odklonil povabila na svatbo. Vse posvetno veselje je treba prepojiti z duhovnostjo: »In vse, kar delate, v besedi ali dejanju, vse storite v imenu Gospoda Jezusa in po njem zahvaljujte Boga Očeta« (Kol 3, 7).
ŠKOF DR. JANEZ JENKO
gi leta 1945 se je iz Švice vrnil v Slovenijo. Komunisti mu zato niso mogli kot komu drugemu očitati (sodelovanje z okupatorjem. Toda ko je dr. Ljubo Sire skušal prav angleško vlado, katero je sedaj Ribičič obiskal, potom angleškega konzula obvestiti o nasilju in nedemokratičnosti jugoslovanske komunistične diktature, je bil aretiran in vržen v zapor. V zaporu je doživel prav mučna zaslišanja s (Strani Mitje Ribičiča, ki je bil tedaj polkovnik zloglasne OZNE in prav nič izbirčen v metodi izsiljevanja priznanj. Dr. Sire je bil obsojen kot angleški vohun na dolgo ječo, kasneje pomiloščen in nato isiljen, da bi z OZNO sodeloval. On pa je izrabil prvo priložnost, da je -pobegnil v tujino in se izmaknil -svojim mučiteljem.
Paradoks je sedaj v tem, da isti Ribičič, ki je dr. Sirca preganjal zaradi zvez z Angleži, hodi okrog njih in išče tehnično ter znanstveno pomoč za svojo državo. To je -sicer čisto v redu, ni pa v redu, če hočejo slovenski komunisti z Ribičičem na čelu še danes dr. Srcu očitati to, kar sami delajo: da je imel stike z Angleži. Ribičič pa je lahko spoznal, da je Anglija resnično demokratična -država, kjer lahko vsakdo izraža svoje mnenje. Za jugoslovanske narode bi bilo zelo koristno, če bi ta način vladanja Ribičič prinesel tudi domov. Potem bi Mdiajlov ne bil več v zaporu, policija ne plenila Pahorjevih knjig in tudi Stane Kavčič v Ljubljani ne bi imel več nagobčnika -glede izgradnje slovenske hitre ceste šentilj-Nova Gorica.
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Umrl je Jaka Špicar
V	Ljubljani so 20. februarja pokopali znanega koroškega rojaka, pisatelja Jaka Špjjcarja, ki se je rodil leta 1884 v Skoči-dolu blizu Beljaka. Doživel je torej visoko starost 85 let.
Jaka Špicar je ustvaril leta 1908 najbolj igrano ljudsko igro »Mi-klovo Zalo«. Ta igra je doživela več -kot sto predstav na odrih in na prostem. Leta 1967 je bil avtor navzoč s svojo soprogo Marico tudi na uprizoritvi »Miklove Zale« v Trstu in v Katoliškem dom-u v Gorici.
Druga pomembna Špica-rjeva igra je »Kralj Matjaž« iz leta 1911. Tudi z njo je hotel v usodnih časih pred prvo svetovno vojno utrjevati narodno zavest -tostran in onstran Karavank, kar mu je v veliki meri uspelo. V celoti je Špicar napisal vsaj 80 dramskih del; igrali so jih blizu petdeset. Krog svojih iger je sklenil leta 1937, ko je napisal -biografsko igro o svojem slavnem rojaku Drabosnjaku. Pred dvema letoma so dijaki Slovenske gimnazije v Celovcu -igrali izvlečke iz te tepke igre o koroškem bukovniku. Tedaj je Jaka Špicar zadnjič nastopil v koroški javnosti; njegov spomin pa bo med vsemi Slovenci -še (dolgo vrsto -rodov živel v »Mi-klovi Zali«, tej visoki pesm-i naše narodne samobitnosti.
Spremembe v Koroški kulturni zvezi
Krščanska kulturna zveza je imela v nedeljo, 22. februarja 1970, svoj redni občni zbor. Na občnem zboru je bilo podano poročilo o delovanju v preteklem poslovnem letu.Na občnem zboru je odložil dr. Briik Prunč — kot je dejal — iz poklicnih razlogov predsedniško mesto, ki ga je sprejel pred enim letom. Za novega predsednika je bil izvoljen 224etni učitelj Jožko Hudi.
lllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIII
KOMUNISTI NE PODPIRAJO SLOVENCEV
Slovenski duhovnik o Cerkvi na Holandskem
llilllllllllllllllllllllllllililllllllllllillllllllllllllllllllllilllllilllillllllllllllllllllllllilllilllllllllllllillilillliilllllllllllllilllllllllllillilllllllllllllilllllillllllllllllllllilllllllllllllllllllllll
Demonstracije v Londonu
Znašli so se v čudni druščini |
Tržaško »Delo« kar ne more požreti dejstva, da je Slovenska skupnost, to je krovna organizacija demokratičnih tržaških Slovencev, v zadnjem času v ospredju krajevnega političnega življenja in da jd je uspelo doseči mesto efektivnega odbornika v tržaškem občinskem odboru in bo zato soodločala v važnih vprašanjih, ki zanimajo slovensko javnost. Zapostavljenost, iki smo je bili deležni Slovenci za časa fašizma, ko nismo imeli dostopa do javnih služb in funkoij, kaj šele na taka odgovorna mesta kot so občanski odbori, je zdaj dokončno za nami.
To seveda ne gre v račun italijanski komunistični partiji, !ki bi rada igrala na karto izrabljanja slovenskih vprašanj in bi ji zato prišlo prav, da bi bili Slovenci še zmeraj potisnjeni iv kot v javnem življenju, da bi nas ne bilo v nobenih komisijah ne odborih, ker bi pač tako 'iz diskriminacij kovala svoj politični kapital. Narodnost je za komuniste bolj postranska stvar. Zanje je važno priti na oblast, potem pa stopi narodnostni problem v ozadje (glej v Sovjetski zvezi, kjer so razni narodi in narodnostne manjšine zatirane, in glej primer, ko se je KPI vzdržala v italijanskem parlamentu, ko je bilo treba glasovali za južnotirolski paket, to je za narodnostne praivioe nemške manjšine na Južjnem Tirolskem!).
Jasno, da se zato »Delo« peni od jeze, ko ugotavlja, da bo imela Slovenska skupnost svojega zastopnika v občinskem odboru, in to s svojimi 5.000 glasovi v 'tržaška občini, medtem ko to ne uspe KPI (za katero rvoli baje kar 30.000 Slovencev). In znano 'je, da bi KPI zelo rada prišla na oblast ali k oblasti, da zganja v Rimu vse mogoče, da bi jo vzeli v poštev za
sestavo bodoče vlade in jo torej neprestano mika to, kar »Delo« očita Slovenski skupnosti, to je, »da skrbi predvsem, kako se 'bodo prerinili na razna mesta v krajevnih upravah in javnih ustanovah. Mika jih predvsem priskledništvo. Pereča vprašanja Slovencev so jim seveda zadnja briga...« (Delo, 13.2.1970).
Škoda le, da je »Delo« v nasprotju s seboj, saj na prvi strani isto številke izraža Slovenski skupnosti kaj laskava priznanja, ko ugotavlja, da »je šibkejša, toda bolj prefrigana Slovenska skupnost prejela podpredsedniško mesto v socialističnem fevdu EPT (turistične ustanove), nato občinskega odbornika za dobrodelnost in mesto v upravi tržaške mestne hranilnice«!
Sicer pa ise nam zdi le nekam čudno, ria se je KPI znašla v kaj čudni druščini, ki nasprotuje vstopu slovenskega svetovalca dr. Dolharja v občinski odbor: do zdaj so se namreč izjavili, da so proti temu misovoi, Lega Nazionale in Partito comunista italiano (KPI). Slovenska skupnost pa ni dosegla samo tega: reševanje slovenskih vprašanj je stopilo v zelo značilno in pozitivno obdobje, to ve vsakdo, ki količkaj bere dnevno časopisje; in to je važno! Glede trditve »Dela«, da so »dvojezični napisi v 'treh vaseh tipičen primer nedoslednosti uprave, ki 'hoče bidi dosledna«, pa bi listu radi svetovali, da si gre v miljsko občino ogledat dvojezične cestne table in nam nato pove, kje in koliko dvojezičnih napisov je staknil v tej občina, kjer KPI vedri in oblači že vso povojno dobo! In še nekaj naj pove: zakaj je osem ali več staršev, ki so .pismeno zaprosili županstvo za otvoritev slovenskega vrtca v Zaivljah, še vedno neuslišanih?!
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiimiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Seja goriškega pokrajinskega sveta
Na zadnji seji pokrajinskega sveta, ki se je vršila dne 28. februarja, je bila na dnevnem redu tudi razprava o proračunu za leto 1970. Vendar do razprave ni prišlo, ker sta bili šele na seji razdeljeni Poročilo pokrajinskega odbora o proračunu in pa tehnično poročilo.
Poleg nekaterih točk upravnega značaja so bila potem na dnevnem redu tudi imenovanja v nekatere ustanove in organe.
V upravni pokrajinski odbor za posred-rie davke (GPA) so bili izvoljeni 'trije stalni člani in trije namestniki, med temi zadnjimi je 'bil izvoljen kot prvi namestnik g. Artur Koshuta (na predlog zastopnika SDZ prof. Krannerja).
V komisijo za šolske zgradbe je svet imenoval sovodenjskaga župana ig. Jožefa češčuta.
Najvažnejše pa so bile volitve v upravni svet goriške bolnišnice. 'Pokrajina je imela pravico izvoliti pet članov, od teh trije z glasovi večine in dva z 'glasovi opozicije. Z glasovi levega centra so bili izvoljeni Piani in Tosca (oba DC) ter Maks Komac (SDZ); za ite 'tri so volili demokristjani, socialisti, socialni demokrati in svetovalec SDZ. Z glasovi opozicije (komunisti in predstavnik PSIUP) sta bila izvoljena svetovalka Sellijava (PCI) in Ballaban (PSIUP). Liberalni svetovalec je valil svojega kandidata, ki pa je, naravno, dobil samo en glas.
Opombe. Svetovalec SDZ prof. Kranner nam je poslal naslednji dopis:
Glede na volitve v upravni svet goriške bolnišnice in glede na zamudo, s katero se je začela pokrajinska seja, je Primor-
ski dnevnik dne 1. marca napačno in netočno poročal. Kdo mu je to neresnično poročilo dal, ne vem. Na sestanku pokrajinskih svetovalcev demokrščanske skupine, ki se je zbrala samo pol ure pred začetkom seje na sedežu KD v ulici Angio-lina in na katero sem bil povabljen tudi jaz, so bili navzoči samo demokrščanski svetovalci, jaz in pokrajinski tajnik KD dr. Cian in nihče drug!
Pribijem še enkrat: poročanje Primorskega dnevnika je 'netočno!
Zakaj tak potvorjen način poročanja? Namen je jasen: Bližajo se upravne volitve. Kranner nam 'je nevaren, zato ga oblatimo in umažimo! Odgovarjam s Cankarjem: ...ta burka je stara že tisoč let! Začela se je proti meni že ob volitvah leta 1952, ko me je na eni strani blatil Radio Ljubljana, na 'drugi strani pa sedanji misovec in takratni monarhist advokat Pedroni! Višek pa je bil dosežen ob volitvah leta 1965. Tedaj me je zlasti blatil slovenski socialist in sedanji pokrajinski odbornik. Ko sem tega odbornika takoj po volitvah vprašal, zakaj me je tako blatil, ko pa me vendar ne pozna, saj jaz do končane vojne 1. 1945 nisem živel na Goriškem in je on tudi mlajši od mene, 'je jasno in mirno odgovoril: Zato ker mi je bilo tako naročeno!
Zanimivo je, da mu je pri tem blatenju pomagal sedaj tudi moj dolgoletni sodelavec v SDZ, ki se je v svoji knjigi skušal kriti z 'jmenom nekega komunističnega intaligenta. K temu dejstvu pa se bom še vrnil.
Prof. Martin Kranner
/S
Občni zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov na Tržaškem
Zveza cerkvenih pevskih zborov na Tržaškem je postala danes središče, osrednja os vsega kulturnega delovanja .tržaških slovenskih katoličanov. Uspehi to pričajo in dokazujejo. Dokaže to tudi zaupanje baze. To je edini organ, 'ki največkrat v 'letu in tudi najbolj pogosto skliče tržaške rojake za skupno in resno stvar. Dejstva so pač dejstva.
V	glavnem ima Zveza dva stebra: to 'Sta dr. Zorko Harej in dr. Humbert Mamolo. Okrog njiju se vrti vse delo in skrb. Lahko pa tudi rečemo, da je v njiju osredotočeno zaupanje duhovnikov, .pevcev in organistov. Tu je Skrivnost uspeha Zveze, tu je jamstvo za bodočnost.
Občni zbor je imel lice vseh občnih zborov. Poročilo predsednika dr. Hareja je bilo tako važno in tehtno, da ga bomo brali v celoti v časopisu. Tajnica Ivanka
V	svetoivanskem Marijinem domu v Trstu bo v nedeljo, 8. marca ob 17. uri nastopila IGRALSKA SKUPINA iz ul.
Risorta z naslednjim sporedom :
— Gospa v minikrilu (skavtinje)
— V šoferski šoli (skavti)
— Srčnost na preizkušnji (M. družba)
Furlanova je potegnila iz torbe polno paketov sej, nastopov, tečajev. Dr. Mamolo pa je odprl listnico Zveze ter nasmejano zagotovil, da ima (ali imamo) še denarja v žepu. In to je razveseljivo.
Debata je bila živahna, priglasili so se razni k besedi, da je tajnico kar .roka bolela in upamo, da je zapisala vse, ker je bilo vse res zanimivo. Večkrat je prišlo na dan ime prof. Vrabca, ki nam je dal že vrsto lepih skladb, posvetnih in cerkvenih. Najbolj uporabna je njegova zadnja enoglasna maša (napisana po vseh pravilih). Pametno hi bilo, da bi jo poznali vsi pevci; radi jo bodo .peli tudi vsi verniki in bo zelo primerna na naših skupnih shodih. (Kdor je še ne pozna, jo lahko posluša po radiu, ko jo poje ro-janski zbor pri nedeljski maši. Duhovniki pa jo razmnožujejo, da jo bodo učili v svojih cerkvah.)
Zveza ima pred seboj veliko nalogo. Nekoč smo gledali v Slovenijo, da bi od tam dobili kaj not. Tam je še v glavnem prof. Matija Tomc, ki pa me zmore vsega. Slovenija je sedaj v tem smislu v torizi (če ni res, naj me kdo popravi in bom vesel), zato moramo sami pripraviti to, kar 'potrebujemo pri službi božji. In tu je glavno delo Zveze, ki si ga> je že naložila.
Dušan Jakomin
Gostovanje ljubljanske Opere v Trstu
Preteklo soboto zvečer in v nedeljo popoldne so mogli Slovenci na Tržaškem in Goriškem .prisostvovati v Kulturnem domu v Trstu izvedbi opere Petra Iljiča Čajkovskega »Pikova dama«, ki jo je uprizorila Opera iz Ljubljane. Zanimanje za obe predstavi je bilo med našim ljudstvom izredno: dokaz je bila obakrat do kiraja zasedena dvorana in še skoro izčrpana stojišča.
Slovenci, čeprav nas ni niti 'dva milijona, operno gledališče, .ki razpolaga z zelo kvalitetnim ansamblom, od orkestra z 'dirigentom do solistov, od zbora do baletnih plesalcev in vsega, kar zahteva operno de-
lo.	Lepa predstava je bila zlasti učinkovita v množičnih prizorih, v baletnih vložkih in nekaterih solo spevih. Zelo so ugajali tudi kostumi in oprema odra.
f Zdravko Pregare
Pred kratkim je umrl bivši upravnik Tržaške knjigarne g. Zdravko Pregare, ki je nedavno praznoval 70-letnico.
Promocija
Drago Legiša, župan devinsko-nabrežin-ske občine, je na tržaški univerzi promoviral za doktorja političnih ved s tezo »Razvoj sociologije v Jugoslaviji«. Čestitajo mu sorodniki, katerim se pridružujejo znanci in prijatelji iz Slovenske skupnosti.
Izjava Sindikata slovenske šole v Trstu
Ker že toliko let šolske oblasti neupravičeno zavlačujejo ureditev službenega položaja slovenskih profesorjev 'in rešitev še mnogih bistvenih vprašanj slovenske šole tar tako kršijo ustavne določbe, določbe londonske spomenice in človeške pravice, je odbor sindikata povabil člane, naj izrazijo svoj protest od odprtju študijskega seminarja za slovenske šolnike 23. februarja.
člani sindikata zbrani na članskem sestanku dne 25. t. m. poudarjamo, da kot italijanski državljani in pripadniki slovenske narodne skupnosti imamo pravico, da za uresničitev svojih upravičenih zahtev uporabljamo vsa zakonita sredstva. Pripravljeni smo sprejeti pomoč vsakogar, odločno pa odklanjamo vsakršne oviralne posege.
V	Marijinem domu v ROJANU bo v nedeljo, 8. marca ob 17. url
GLASBENI VEČER
Nastopijo :
• Harmonikarski ansambel »Miramar« (senior in j unior)
• Mladinski zbor »Slomšek« iz Bazovice
• Ansambel »Slomšek« iz Bazovice. Med odmori srečelov. — Vabljeni!
Maša za Slovence v Milanu
V	nedeljo, 1. marca je msgr. Ignacij Kunstelj, vrhovni dušni pastir slovenskih vernikov v zdomstvu, opravil v cerkvi sv. Ambrozija v Milanu sv. mašo za Slovence, ki bivajo v tem velemestu. Prišlo je nekaj nad trideset rojakov. Mašna berila je prebral arhimandrit vzhodnega obreda, ki skrbi za Romune v Italiji, g. Mirko Klinec. Navzoči so zapeli na začetku maše in na koncu, pa še »Gospod usmili se« in »Jagnje božje«.
Prihodnja sv. maša za Slovence v Milanu bo v isti cerkvi na veliko noč, 29. marca ob petih popoldne. Blagoslov velikonočnega »žegna« pa bo dan prej ob 6. uri popoldne. K sv. maši na veliko noč so toplo vabljeni vsi Slovenci iz Milana in okolice.
Jubilejni občni zbor Kmečke zveze
V	nedeljo je bil v Kulturnem domu jubilejni občni zbor Kmečke zveze ob njeni 204etnici obstoja. Kljub lepemu vremenu, ko ima po navadi kmet dosti dela, se je zbora udeležilo veliko število naših kmetov in vrtnarjev, kar dokazuje, kako močno so naši ljudje navezani na svoje avtonomne organizacije.
Za predsednika občnega zbora je bil izvoljen g. Kriščjak. To posebej omenjamo, kar je bil g. Kriščjak pred 20 leti .prvi predsednik Kmečke zveze. Na dnevnem redu so bila potem poročila predsednika (Alfonz Guštin), tajnika (Lucijan Volk) in nadzornega odbora, ki je dal dosedanjemu odboru razrešnico. Po pozdravih gostov in diskusiji je bila izvoljena kandidatna lista, na kateri so v glavnem vsi prejšnji odborniki.
Dr. Trstenjak v Trstu
Pretekli teden je bil v Slovenskem klubu izreden gost iz Ljubljane, in sicer univ. prof. dr. Anton Trstenjak. Govoril je o psihološkem vplivu svetlobne reklame.
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Spored od 8. do 14. marca 1970
Nedelja: Prvi: 11.00 Sv. maša. 21.00 Revolver na prodaj. — Drugi: 22.00 Lik Gr-sona Wellesa.
Ponedeljek: Prvi: 21.00 Sredi noči, film.
— Drugi: 21.15 Ta večer bomo govorili o...
22.15 Simfonični koncert.
Torek: Prvi: 21.00 Severnoameriško televizijsko gledališče. 22.05 Znotraj Japonske.
— Drugi: 21.15 Roditeljski krog. 22.00 Ljudje v vzponu: Blsa Soarez.
Sreda: Prvi: 21.00 Človek in morje: Pustolovščine Pepita in Kristobaia. — Dirugi:
21.15 Ognjena cesta, film.
Četrtek: Prvi: 21.00 Politična tribuna.
22.00	Za vsako ceno. — Drugi: 21.15 Vse tvegajoča.
Petek: Prvi: 18.45 Glasbeni solisti iz L'Aqiuile. 21.00 TV 7 . 22.00 Dvoboj. — Drugi: 21.15 Kapitan Coignet (2). 22.15 Ko človek zgine.
Sobota: Prvi: 21.00 Jaz, Agata in ti. 22.15 A - Z: Eno dejstvo, kako in zakaj? — Drugi: 21.15 Mi in drugi: Njen delež. Žena v družbi. 23.30 Sedem dni v parlamentu.
SLOVENSKA TELEVIZIJA
Spored od 8. do 14. marca 1970
Nedelja: 9.30 Pod lipo (Ravnica). 10.50 Otroška matineja. 11.30 Obesnstdorf: Smučarski poleti. 14.30 Nove melodije. 16.00 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju v Ljubljani.
Ponedeljek: 17.50 Snežna kraljica. 18.05
H. Škofič: Basen o treh čuvajih. 20.35
I. Samokovlija: Plavolasa Židinja, drama. Torek: 18.30 Po domače z Jožetom Kam-
pičem in pevci. 19.30 Promet in alkohol.
20.35 A. Hitchohock: Ujemite tatu, film. Sreda: 15.00 Nogomet Vojvodina : Uj-
pest Dosza. 20.35 Teh naših petdeset let. 22.05 P. I. Čajkovski: Romeo in Julija, balet.
četrtek: 18.00 Glasbeni Ciciban: Nevihta v otroškem vrtou. 18.30 Zgodbe s popotovanj. 20.35 V. Noff: Preudarne poroke.
21.35 Kulturne diagonale. 22.25 Zgodbe za vas, film.
Petek: 17.45 D. Copperfield. 19.05 Svet na zaslonu: Sodobna francoska družba.
20.35 V območju tišine, film.
Sobota: 17.45 Košarka Crvena Zvezda : Olimpija. 19.20 Sprehod skozi čas: I. svetovna vojna. 20.35 Zlati jelen v Brašovu.
21.50	Destry, film.
Izvedba opere je pokazala, da imamo
lllllllllllIltllllllllMIIHIIIIIlllltllllllltllllllllllllliltllllltllllllllllllllllllllHIIIIIIIHIIIIIIIIllllllilllllllllllllllllllHHIIiniltIMMIIIIIHHlIlllllllillillllltllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIlilllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllltllllllllilllllllllllllllllllllltllllllllllllllllH
sem stopil do votline in Mariji še enkrat predložil svoje želje ter prošnje in še zadnjo: »Sveta Marija, mati 'božja...« Potem pa na vlak in v Bordeaux.
t Msgr. Janez Hladnik
67
V SLUŽBI CERKVE IN NARODA
(SPOMINI)
Se in še je poudarjal, da je res neverjetna predrznost, kako da si upam kaj takega prositi.
Pa mu povem, da sem na potu v Argentino, da sem Slovenec, ki sem lurški Mariji veliko dolžan in da sem prišel poln zaupanja do sem z željo pač, da darujem sveto mašo na mestu, ki ga je ona izbrala za 'prestol svoje milosti. Prosim pač, in upam, da mi Marija ne bo odklonila in vi, prečastiti, mi boste tudi 'dovolili, če je mogoče.
Ničesar več ni rekel. Napisal je listek in trni ga dal. Zvedel sem nato, da bom imel sveto mašo ob osmih v votlini.
Kar kmalu je prišla moja ura. Ko sem bil že oblečen za pristop, se mi ponudi mož — bil je vseučiiliškd profesor — in zaprosi: »Ali vam smem streči pri maši?«
Pa že je bil za njim drugi, visok uradnik, ki me je za isto prosil, jaz pa: »Časit mi bo: prosim oba!«
Tako sem pristopil in opravil sveto daritev zalivale, prošnje in sprave za vse, kar jt- 'bilo in za vse, kar je imelo priti.
Cel dan sem ostal v Lurdu. Sledil sem postajam križevega pota, ki so nameščene visoko gori nad votlino. Nikdar nisem tako doživel Jezusovih rešnih stopinj kot na tistem kraju, stopajoč od .prve do zadnje postaje, do svetega groba.
Ogledal sem seveda tudi zanimivosti kraja in ugotovil, da ima Marija zares izbran okus; čudovita so mesta, kjer so naša slovenska Marijina svetišča, od blejskega otoka do Brezij mimo Višarij, Svete gore, Oljke in žežlja, Zaplaza in Svetih gora pa do tega skrivnostnega kotička, ki je votlina v Lurdu ob reki Gava. Kako ne bi prišla iz dna sirca pesem:
Lepa si, Marija, ni je Tebi par,
Ti za Bogom prva, si najlepša stvar. Še naslednje jutro mi je bilo dano imeti sveto mašo v Lurdu, a to pot v rožno-veniski cerkvi.
Nato je pa moj čas potekel. Se enkrat
PRIČENJA SE POT ČEZ ATLANTIK
Spet je bila moja pot ponoči, tako da nisem mogel videti lepot pirenejskih gora. Z dnem sem bil na končnem mestu.
še sam mogel najti cerkev za sveto mašo in nato sem šel na ladjo, ki je 16. februarja 1936 ob desetih odrinila na daljno pot.
Toliko sem bil razgledan v svetovni politiki, da sem vedel, da se v Španiji odigrava važno poglavje zgodovine. Prav tisti 16. februar so se vršile volitve, ki naj odločijo med levico in desnico. Kupil sem si vodilna časopisa obeh strank, ki sta prinašala načelna govora. Eden je bil od Gil Roblesa, drugi pa od Azana, ki je bil voditelj levice. Razumel sem že .toliko jezik, da sem spoznal, da gre za biti ali ne biti.
Po dveh urah .počasne vožnje po reki Garonne smo zapluli na široko morje. Daleč tam so oznanjale zasnežene gore veličasten nedeljski dan, toda nas je kaj kma-
lu zapletel Biskajski zaliv v precej hud morski ples. Ob štirih smo bili pred Co-rufio v španski Galiciji.
Ladja je ostala izven pristana. Le z malimi ladjicami so se približali tisti, ki so imeli kaj posla na ladji ali so hoteli z njo potovati. Pa vprašam nekoga: »In volitve, kako gredo?«
»Izvrstno, odlično,« mi je odgovoril. Seveda je vedel toliko kot jaz, le da jaz tega nisem vedel, da je on glede politike na ravno nasprotnem koncu.
Naslednje jutro smo pristali v Lizboni.
To mesto slovi kot izredno lepo, zato sem hotel izrabiti šest ur časa, ki so nam ga dali. Čeprav je deževalo, sem .pohitel v mesto in ga prehodil po najbolj važnih točkah kot mi je to nakazal Baedecker, sicer že nekoliko zastarel vodič.
Pozanimal sem se za časopise, toda dobil sem le portugalske. Hotel sem pa le videti rezultate španskih volitev, ki so bili v tistem časopisu v glavnem podani.
Ko sem razbral številke, sem spoznal, da iz teh volitev ne bo nič dobrega. Zm&-gala je levica. Razpoloženje desnice, kakor je bilo razvidno iz Gil Roblesovega go-
vora, je bilo že usmerjano na oster boj, ki ga hočejo dobiti za vsako ceno z volitvami ali tudi proti volitvam. Nasilstva 'levičarjev, ki so že nekaj let imeli oblast v rokah, so napovedovala preganjanje Cerkve in človeških pravic, katere so hoteli desničarji s svojo krvjo braniti.
Še sem bil v mestu in precej daleč, ko je zatulila ladja za odhod. Kar hitro sem se pognal v pristanišče z nekaterimi spominčki v žepu. Bil je zadnji trenutek, kajti že so začeli premikati vzdižni most.
Za menoj je ostal zaliv reke Tajo in za menoj je ostala Evropa. Ladja je krenila na pot čez Atlantik.
Kot »izseljenski komisar« sem imel prostor v drugem razredu. V svoje veliko zadoščenje sem našel v svoji kabini ano samo posteljo postlano. Torej bom sam! In res sem bil sam vso pot. Ko smo se zbrali prvi dan pri mizi, je namesto 80 potnikov, kolikor je bilo celotno število drugega razreda, bilo nas le 25. Bili so večinoma Judje, ki so bežali pred Hitlerjem, kateri je lasti čas vsak dan bolj rast el na moči.
(Se bo nadaljevalo)
V soboto, 7. marca bo v dvorani Katoliškega doma v Gorici
gostovalo Slovensko gledališče iz Nove Gorice z Linhartovo komedijo
TA VESELI DAN ali
Matiček se ženi;
Igralci bodo nastopili dvakrat in sicer popoldne ob 16.39 predvsem za šolsko mladino, zvečer ob 20.30 pa za odrasle.
Izredni občni zbor Sindikata slovenskih šolnikov v Gorici
Dne 17. februarja je Sindikat slovenskih šolnikov v Goirici imel izredni občini zbor, na katerem je bilo sprejetih več važnih sklepov. Eden najvažnejših je bil ta, da se bo sindikat slovenskih goriških šolnikov poenotil s tržaškim ter skupno s tem tvoril deželni sindikat slovenskih šolnikov, čeprav bo tudi v tern poenotenju delovanje obeh sindikatov ostalo popolnoma samostojno.
Druga važna točka, o kateri je bilo govora na tem izrednem občnem zboru, je bila sprememba nekaterih pravil sindikata, ki se nanašajo na članstvo šolnikov. Glede tega so udeleženci občnega zbora sklenili takole: redni člani bodo odslej tisti profesorji in učitelji, ki poučujejo na slovenskih šolah. Ti imajo aktivno in pasivno volilno pravico. Izredni člani pa bodo tisti profesorji in učitelji, ki trenutno ne poučujejo na slovenskih šolah. Ti imajo samo pasivno volilno pravico, če pa bi ti šolniki bili zopet nastavljeni na slovenski šoli, bi seveda spet postali redni člani sindikata.
Poročilo o delovanju sindikata je imel predsednik prof. Milko Rener, ki je prisotnim pradočil razna (prizadevanja go-riškega sindikata:	rešitev	še	nerešenih
problemov slovenskih šolnikov, seminar za slovenske šolnike v Gorici, dejavnost teh šolnikov med slovenskim prebivalstvom, da bi svoje šoloobvezne otroke vpisali v slovensko šolo.
Nato so bile volitve, na katerih je bil izvoljen novi odbor, ki ga sestavljajo naslednji šolniki: prof. Milko Rener, prof. Vita Veselova, učit. Slavko Rebec, prof. Aldo Rupel, prof. Majda Corsi, prof. Lojzka Bratuževa, učit. Mariza Peratova, prof. Albin Sirk, prof. Mirko Primožič, prof. Karel Primožič, prof. Rado Bednarik, učit. Ivo Bolčina, učit. Sergij Korošec.
Nov grob v Gorici
V	četrtek, 26. februarja so na goriškem pokopališču pokopali ugledno goriško gospo Hojak Marijo vdovo Vogrič. Rodila se je pred 77 leti v Cepovanu, se poročila in imela dva sinova, oba učitelja. V času druge svetovne vojne je izgubila moža in tudi sama bila odpeljana v zloglasno taborišče Auschwitz, kjer je preživela več mesecev vse do konca vojne. V Gorici smo jo poznali kot dobro, vemo in narodno zavedno gospo. Vedno se je rada udeleževala vseh naših pobožnosti in prireditev in zelo rada je romala. Zadnjič je bila na romanju v Ohrid. Bila je tudi članica 3. reda. Pogrebne obrede je opravil v slovenščini dr. K. Kumar v cerkvi sv. Jožefa Delavca in tudi na pokopališču so bili obredi v slovenščini. Bog ji daj večni pokoj. Preostalim naše sožalje.
Prva seja novega odbora goriškega Sindikata slovenskih šolnikov
Odbor je na svoji prvi seji obravnaval vprašanje seminarja za slovenske šolnike in v zvezi s tem ugotovil, da so priprave za seminar v teku. Šolske oblasti so namreč zagotovile, da bo do seminarja brez
V	sredo, 25. januarja se je vršil v mali dvorani Katoliškega doma v Gorici osmi občni zbor Zveze slovenske katoliške prosvete (ZSKP). Udeležili so se ga predstavniki včlanjenih društev in pevskih zborov, deželni svetovalec dr. Štoka in tajnik Slovenskega ljudskega gibanja dr. Mljač iz Trsta, sestrska Slovanska prosveta iz Trsta pa je poslala pozdravno pismo.
Predsednik Zveze dr. Kazimir Humar je podal zelo utemeljene misli o kulturni raznolikosti in dialogu med nami, ki jih objavljamo na uvodnem mestu. Tajnik Marijan Terpin je opisal izredno razgibano delavnost Zveze v zadnji poslovni dobi. Zveza je pripravila skupno devet koncertov v Gorici, katerim lahko pridružimo še tistega, ki sta ga imela zbora »Mirko Fiilej« in »Lojze Bratuž« v št. Jakobu na Koroškem 6. julija 1969. Tudi dramatiki je Zveza posvetila svojo pozornost. Oskrbela je oratorij v spomin Friderika Barage, miklavževanje z igrico, pustovanje in proslavo v čast sv. Cirilu. V Katoliškem domu je organizirala pot gledaliških gostovanj, potem vzgojna predavanja in bila nosilec številnih pobud. Najbolj učin-
dvoma prišlo, in to v najkrajšem času. Odbor je bil mnenja, da je treba stopiti v stik s pokrajinskimi tajništvi strank in jih seznaniti s še nerešenimi problemi naših šolnikov. Odbor je nato pregledal imenik tistih šolnikov, ki poučujejo na slovenski šoli, imajo pa svoje otroke na ital. šolah; ponovno je ostro obsodil njihovo ravnanje, ki je hkrati neznačajno in nevzgojno. Izrazil je nadalje nujnost, da postane Državni strokovni zavod za trgovino avtonomen, ker se mu lahko samo na ta način zagotovi uspešen razvoj. Naj-bridkejša ugotovitev odbora je bila ta, da prinaša Uradni list (19.1.1970) o uspo-sobljenostnih izpitih in natečajih za šolnike nemških šol v Poadižju. Ustanovni zakon za omenjene šole nosi datum 13.
11.	1963. Ustanovni zakon za slovenske šole je bdi izdan 19.7.1961, pa se do danes še ni začel izvajati.
Umrla je najstarejša žena v Rupi
Dne 24. februarja je umrla v Rupi najstarejša žena, 89-letna Marija Kokelj, po domače Mrica. Rodila se je v Rupi leta 1881, bila dvakrat poročena in imela tri otroke. Kot dekle je delala v tovarni vžigalic v Gorici in seveda peš prehodila pot tja iin nazaj. Tudi pozneje, kot poročena, je vse od leta 1923 do 1941 vsak dan vozila peš mleko v mesto. Bila je zavedna Slovenka in zelo verna žena. Naj ji bo Bog bogat plačnik. Preostalim, zlasti vnuku g. Duiroiku izrekamo naše sožalje.
Števerjan
Števerjanski župan Stanislav Klanjšček se je pretekli torek udeležil sestanka na goriški provinci, kjer so bili prisotni upravitelji Ustanove za gorska pasivna področja. Ta ustanova ima nalogo, da v imenu deželne uprave uredi in asfaltira cesto na Dolenjem bregu na Jazbinah ter razširi cesto k Aščevim. župan je prisotnim predočil potrebo, da se to delo takoj naredi, ker je že preteklo precej časa, odkar je bil narejen in odobren načrt. U-pravniki so županu zagotovili, da bodo začeli z deli takoj, ko bodo prejeli ustrezni dekret od deželnega .računskega urada. Ista ustanova je izdelala tudi načrt za okrepitev napeljave elektrike na Jazbinah, Valerišču, Klancu in Ščetinam. Načrt je bil na županovo posredovanje odobren .in poslan tržaški direkciji ENED. Župan je prisotnim izrazil svoje nezadovoljstvo, da se tako potrebna javna dela rešujejo na tako počasen način.
V	petek so začeli z deli pri ureditvi dveh parkirišč in zgraditve zidu za razširitev ceste Dvor-trg pred cerkvijo. Dela opravlja neko podjetje iz Vidma za skupno vsoto 10.000.000 lir. Predvideva se, da bodo dela zaključena v tem mesecu.
Za deželno sindikalno organizacijo slovenskih šolnikov
Na članškam sestanku Sindikata slovenske šole iz Trsta so člani pooblastili odbor, da se sestane s -sorodno goriško slovensko sindikalno organizacijo z namenom, da pride med obema sindikatoma do zdru-žiLve v deželno sindikalno organizacijo. Podobno stališče je goriška sindikalna organizacija že zavzela.
kovita je bila razpis natečaja za izvirno slovensko skladbo svetnega značaja, ki se ga je udeležilo sedem avtorjev s 16 pesmimi. Zveza se je spomnila 23. februarja lani tudi pok. Lojzeta Bratuža z lepo uspelo akademijo.
Po poročilih zastopnikov včlanjenih društev in zborov in po izrečeni razrešnici nadzornega odbora so sledile volitve. Ponovno je bil za predsednika izvoljen dr. Kazimir Humar, ostala odborniška mesta so pa bila razdeljena na prvi redni seji novega odbora 2. marca.
Pri slučajnostih je bila izrečena želja, da bi se društva Zveze bolj zanimala za Beneško Slovenijo. Naj bi se mislilo tudi na rojake, ki živijo na robu slovenskega prostora v Krmami, Kaprivi, Ronkah in Tržiču. K besedi se jo oglasil še deželni svetovalec dr. Stoka in priporočil, naj bi predsednika obeh krščansko usmerjenih Zvez iz Gorice in Trsta skupno vzporejala njuno dejavnost. Opozoril je tudi na deželne zakone, ki so bili izdani v korist prosvetnih organizacij. Te zakone je treba poznati in se jih poslužiti.
Pastirček št. 6
Ta številka ima že pomladno in velikonočno obeležje, saj bomo v kratkem doživeli prihod koledarske pomladi, konec meseca pa tudi Kristusovo vstajenje. Jožica Peric je napisala prav ljubko zgodbo »Upor v kraljestvu Pomladi«, Zora Saksida pa je prispevala črtico »K (velikonočnemu) blagoslovu«. Pastirčkova pesem v notah je tudi velikonočna in sicer od skladatelja Matije Tomca. Ker se v tem mesecu praznuje v Sloveniji tudi Materinski dan, »Pastirček« objavlja spis Darine Konc »Naša mamica goduje«.
V	skavtskem zaglavju zasledimo članka »Vozli« (Ivo Jevnikar) in »V kraljestvu gora«. Marko Jevnikar opiše raketo »Apol-lo 11«, s katero so prvi ljudje uspeli pristati na površini Lune. Branko predstavi najbolj uspešnega športnika na olimpijskih igrah v Berlinu leta 1936 ameriškega črnca Jesseja Owensa, ki si je osvojil kar tri olimpijske medalje. Učiteljica Majda hoče bralce seznaniti z Dolenjsko. Veliko je to pot dopisov. Najboljšega najdemo na prvi strani. Skavtinja Previdna Srna poroča o svojem srečanju z nežnim prebivalcem gozdnih jas, s smo.
-jk
SLOV. KAT. AKAD. DRUŠTVO - SKAD GORICA
vabi na predavanje prof. LOJZETA AMBROŽIČA iz Wiirzburga o 'temi
PUBERTETA KATOLICIZMA
ki bo v Mali dvorani Katoliškega doma v četrtek, 12. marca ob 20.30.
Vabimo vse člane na občni zbor Kmečke bolniške blagajne za občino Sovodnje, ki bo 8. marca 1970 v občinski dvorani ob 11.30.
ZA KMETOVALCE
Državni prispevek za oljčno olje
Pridelovalci oljčnega olja, ki želijo prejeti državni prispevek za letošnji pridelek, morajo najkasneje do 15. marca vložiti prijavo o svojih oljčnih nasadih. Zamudniki ne bodo imeli pravice do prispevka. Potrebne tiskovine za prijavo v dvojniku ima pokrajinsko kmetijsko nadzomištvo v Trstu, ul. Ghega 6, vsak dan od 9“ do
12.30	razen ob sobotah.
Š P # B T
uititt	.	'	-	SSiSSiiEaifiii
Druga zmaga Olympije
Preteklo soboto, 28. februarja je goriška 01ympia odigrala drugo tekmo letošnjega prvenstva moške D lige. Premagala je moštvo Triestina iz Trsta z izidom 3 : l (15:1, 15:12, 9:15, 15:11). Tekma ni bila posebno zanimiva, zlasti ker so Tržačani predstavili povsem novo moštvo. V začetku srečanja je bilo opaziti veliko premoč 01ympije, ki je 'povedla .kar s 13 : 0 in zaključila set s 15: 1. Drugi set je bil nekoliko živahnejši; gostje so začeli dobro braniti, tako da niso pustili našim tolkačem, da bi predrli obrambo na mreži. Vendar so ti slednji le znali poiskati »luknje« in so tudi drugi set pozitivno zaključili. V tretjem setu pa so 01ympijci popustili in niso mogli ustaviti gostov pri njihovem napredovanju; morda je bila temu vzrok nervoznost, ki je v določenem trenutku zajela naše igralce, in pa podcenjevanje nasprotnika. Tudi v četrtem setu se niso sprva dobro znašli; stanje je 'bilo precej časa izenačeno in Tržačani so celo povedli z 9 :6. Izglodalo je že, da bodo tudi v tem setu naši izgubili živce; vendar so se zbrali, pokazali nekaj dobrih akcij in set zaključili sebi v korist. Srečanje se je tako končalo pozitivno.
Tokrat naši igralci ne zaslužijo tolikšne pohvale kot pri prvi tekmi; slabi so bili zlasti v obrambi, pa .tudi v napadu se niso preveč izkazali. Pričakujemo, -da bodo trenutno nerazpoložanje popravili in da bodo dobro igrali prihodnjo nedeljo proti Aurori iz Remanzacca. Predvideva se, da bo -tekma zelo zahtevna, zlasti ker ito moštvo letos prvič nastopa v D 'ligi in je našim igralcem še neznano.
—Ič.
OBVESTILA
MLADINSKO SREČANJE. V nedeljo, 15. marca popoldne bo v Štandrežu mladinsko srečanje. Na sporedu je sv. maša v modernem slogu in razgovor v župnijski dvorani; po razgovoru bodo nekateri mladi prikazali zborno deklamacijo o temi: »Naši trpeči bratje«. Vse srečanje bo posvečeno prav temu; torej kakšen je ali kakšen naj bo odnos mladine do ljudi, ki ne živijo v tako ugodnih razmerah kot mi Evropejci. — Srečanje je povezano š postno akcijo, ki jo vsako leto izvrši goriška mladina, da se spomni vseh trpečih bratov.
Razstava o taboriščih. V Kulturnem domu v Trstu, ul. Petronio 3, je bila 2. marca odprta ob 25. obletnici osvoboditve zatiranih narodov razstava o taboriščih, ki jih je nacistični okupator ustanovil med zadnjo svetovno vojno, da bi v kali zatrl vsak poskus upora zoper nečloveške zatiralce. Razstava bo odprta do 31. marca.
Zadnja predstava Finžgarjeve igre »Naša kri«. Zaradi posebnega uspeha tega Finžgarjevega dela pri občinstvu in zaradi številnih 'prošenj, naj bi igro ponovili, se je Slovensko gledališče v Trstu odločilo za še eno, res zadnjo predstavo, ki bo v nedeljo, 8. marca ob 16.30 v Kulturnem domu v Trstu.
DAROVI
Za slovenske misijonarje: N. N. 150.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: A. Koshuta, Gorica, namesto cvetja na grob pok. Vladi-mira Baša 2.000 ‘lir; N. N. 2.000 lir.
Namesto cvetja na grob Anice Dolhar
darujejo oskrbovanke pri Marijinih sestrah v Gorici lir 10.000 in Marijine 'Sestre lir 10.000 za svetoivanski Marijin dom; v ■ista namen Pini Kocjančič 6.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
V sredo, 11. marca ob 20.30
bo v Katoliškem domu v Gorici predvajanje filma o potovanju goriškega nadškofa Cocolina
V	SLONOKOŠČENO OBALO
V	KRAJ MANIKRO
Poleg tega bodo .prikazani nekateri filmi iz gobovskih naselij. Prijatelji misijonov vljudno vabljeni.
ZAHVALA
Dne 24. februarja je mirno v Gos,podu zaspala naša ljubljena mama
Amalija Černič roj. Devetak
Vsem, ki so drago pokojnico spremili na njeni zadnji poti 'in nam nudili moralno podporo, zanjo molili ter darovali cvetje, se 'iskreno zahvaljujemo.
Mož Štefan, hčeri Rozamila, redovnica hi Stanka z družino, si novi Ntnko, Štefan, France, Rudolf z družinami hi ostalo so-sorodstvo
Gorica, Sevce, Varazze, Števerjan,
Zdravščina, Doberdob, 25. jebr. 1970
7K	RADIO
k	T H s T A
Spored od 8. do 14. marca 1970
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15, 1130 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15,
17.15	(samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15
Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob de lavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 11.15 Oddaja za najmlajše: M. Kranjec: »Povest o dobrih ljudeh«. Tretji del. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Staro in novo v zabavni glasbi predstavlja Naša gospa. 13.30 Glasba po željali. 15.30 E. Bassano: »Otroci so kakršni so«. Drama v treh dejanjih.
17.30 Pesmi Nadiške doline. Sodelujejo mešani zbor »Rečanj«, moški zbor »Idar-ja« in solisti ob spremljavi Bintičeve harmonike. 18.45 Bednarik: »Pratika«. 19.15 Sedem dni v isvatu. 19.30 Melodije iz filmov in revij. 20.30 Iz slovenske folklore: Reharjeva: Poklici.
Ponedeljek: 11.40 Radio za srednje šole.
13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade po-slušavce:	čar glasbenih umetnin. 17.35 Jež: Italijanščina po radiu. 17.55 Obletnica meseca: »Giambattista Tiepolo, ob 20O4et-nioi smrti. 18.30 Radio za srednje šole.
18.50	Zbor RAI iz Turina. 19.20 Znane melodije. 21.05 Kulturni odmevi - 'dejstva in ljudje v deželi.
Torek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.00 Bednarik: »Pratika«. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Tržaški mandoiinsiki ansambel. 17.20 Za mlade poslušavce: Plošče za vas. 18.30 Komorni koncert. 19.00 Otroci pojo. 19.10 Postni govori (8) Edo Škulj: »Blagor miroljubnim«. 19.45 Zbor »Tone Tomšič« iz Ljubljane. 20.35 Berg: »Woz-zeck«, opera v treh dejanjih.
Sreda:	11.40 Radio za prvo stopnjo
osnovnih šol. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Sodobne popevke.
17.35	Jež: Italijanščina po radiu. 18.30 Radio za prvo stopnjo osnovnih šol. 19.10 Higiena iin zdravje. 19.20 »Beri, beri rožmarin zeleni«. 20.35 Simfonični koncert. Vodi Aladar Janes. 21.45 Ansambel »Grupa 220«.
četrtek: 11.35 šopek slovenskih pesmi.
12.00 Po društvih in krožkih: SKAD iz Gorice. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Ansambli na Radiu Trst. 17.35 Javniikair: »Slovenščina za Slovence«. 17.55 Kako in zakaj. 19.10 Simonitijeva: »Pisani balončki«, radijski tednik za najimlajše. 20.35 C. Kosmač: »Pomladni dan«. Igrajo člani Slovanskega gledališča v Trstu.
Petek: 11.40 Radio za drugo stopnjo osnovnih šol. 12.10 Pravni položaj žene v Italiji: M. Bellomo (2) »Življenje žene od
12.	do 15. stoletja«. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Glasbeni mojstri. 17.35 Jež: Italijanščina po radiu. 18.30 Radio za drugo stopnjo osnovnih šol. 18.50 Ramovš: Sinfonietta. Izvaja orkester slovenske filharmonije. 19.10 Postni govori (9) J. Lebar: »Blagor preganjanim zaradi Kristusa«. 20.50 Koncert operne glasbe.
Sobota: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
13.30 Glasba po željah. 16.10 Operetne melodije. 16.30 B. Cellinii: »Moje življenje«. Enajsto nadaljevanje. Izvajajo dijaki slovenskih višjih srednjih 'šol v Trstu. 17.20 Cerkev v sodobnem svetu. 17.45 ščepec poezije. 18.00 Moj prosti čas. 18.30 Zbor RTV 'iz Beograda. 18.50 Filmska glasba. 19.10 »Družinski obzornik«. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 Nenavadne in skrivnostne zgodbe: A. Marodič:	»Tipična angleška zgodba«.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 70, osmrtnice L 100, več 8% davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
t
Po 'težki bolezni je v .ponedeljek, 2. marca odšla s lega sveta
ANICA DOLHAR
Na njeni zadnji zemeljski poti smo jo iz Gorice, kjer 'je prebila zadnje tedna svoje bolezni, spremili na pokopališče v Trst, kjer bo počivala v družbi svojih staršev in najbližjih sorodnikov.
Težko prizadeti zaradi njene prezgodnje smrti sporočajo .to žalostno vest sestra, svakinje, nečaki iin drugi .sorodniki.
Gorica - Trst - Trbit - Kranj, 4. marca 1970
Občni zbor Zveze slovenske katoliške prosvete