©M0VINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 74
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, MARCH 30, 1938
LETO XLI. — VOL. XLL
Hitler ponovno napada versaillsko mirovno pogodbo, o kateri trdi, da je nameravala i i Nemcev napraviti sužnje m ostalo Evropo
Berlin, 29. marca. "Kdo more Nemcem zapovedati, da spoštujejo versaillsko mirovno pogodbo?" je začel včeraj diktator Hitler z govorom, ki ga je imel v Leipzu. Hitlerja je poslušalo 28,000 ljudi.
"Podrli smo umetne meje, katere je postavila versaillska mirovna pogodba, ki je nameravala zasužnjiti Nemce. Pridružili smo se Avstriji in naš tisočletni sen se je uresničil. Avstrijski bratje so danes z nami v eni državi.
"Ali kdo veruje, da je bila Liga narodov ustanovljena, da pomaga malim in slabim narodom? Ali je kdo prepričan, da sploh obstoji kaj takega, čemur pravimo mednarodna zavest?
''Francija in Anglija sta si pridržali pravico samo-odloče-
vanja, ob istem času pa nista dovolili iste pravice 70,000,000 Nemcem. Ker na našo zahtevo ta krivica ni bila poravnana, smo jo poravnali sami."
Hitler potuje te dni po Nem-čij-i in agitira v prid avstrijskega plebiscita, ki se vrši 10. aprila po vsej Avstriji. Pri tem glasovanju naj se bivši Avstrijci izjavijo, da so zadovoljni, ker so se združili z Nemčijo.
Dunaj, 29. marca. Nemški maršal Goering, zastopnik Hitlerja, je posvaril avstrijske Žide, da se pripravijo, da odpotujejo iz Avstrije. "Dunaj mora biti nemško mesto," je dejal Gcering, ne pa odvisno od 300,-000 Židov, ki izkoriščajo Dunaj-čane in ostalo Avstrijo. Naša naloga je rešiti Avstrijo pred židovskimi izkoriščevalci.
-o-
Židovski rabinec svari diktatorja Hitlerja
Cleveland. — Poznani židovski rabinec v Clevelandu Barnett R. Brickner, je imel te dni značilen govor v svoji sinagogi, tekom katerega je izjavil tudi sledeče: "Ako bi mogel govoriti s Hitlerjem, bi ga posvaril, da spremeni svojo taktiko, predno bo prepozno. Svoj pogovor s Hitlerjem bi končal tako-Ie: "Herr Hitler, nikar ne zidajte svoje glave s človeški okostnjaki. Poglejte v zgodovino, ki je najboljša učiteljica, čitajte, kaj s« je zgodilo z Aleksandrom Velikim. Tudi on je mislil, da je poslanec Boga, toda je končal na sramoten način. Ako Aleksandrov vzgled ni dovolj močan, tedaj čitajte zgodovino Julija Cezarja. Tudi on je postal diktator kot Vi, pa je končal pod nožem morilca. Ako boste še nadalje napadali vero, boste spoznali, da je do sedaj še sleherni sramotilec vere žalostno končal. ^ tem pogledu je vaš tovariš Mussolini mnogo bolj pameten. On ne napada vere. Nikdar noben diktator' v vsej svetovni zgodovini ni obstal, ki je začel napadati vero. Danes ste na vrhuncu svoje glorije. Kdo ve, kaj Prinese prihodnji dan?"
---o--
Mladinski orkester
Na vpraševanje onih, ki imajo mladino pripravljeno za orkester, naj pojasnim, da se je akcija zavlekla radi prošnje za Pomoč od ene naših ustanov, ki Sedaj poroča o ugodnem izidu, ^a »e zadeva čimprej reši, va-
starše, ki imajo priglašeno Nadino, da se uči glasbe; da se vdeleži sestanka v četrtek 31. ^arca ob 7:30j zvečer v Slov. ^0t«u na Holmes Ave. — Jos. ^alečkar, 731 E. 160th St.
Gozdna armada
^tod 1. in 20. aprilom bodo prejeli v Clevelandu 450. mla-'h fantov v takozvano gozdno ^mado. Tozadevne prošnje je ^ba poslati na 5617 Euclid ^ve. Fantje imajo v gozdnih tališčih popolno oskrbo, delo in °bivajo $30.00 na mesec.
Novorojenka
k -Družini Mr. in Mrs. Anton ^vec, 1018 E. 70th St. so vile ^■ienice podarile zalo hčerko.
ati in dete sta zdrava v Glen-k bolnišnici. V Iskrene čestit-
Vlada Zed. držav odrekla nadaljno pomoč Mehiki
Washington, 29. marca. Vlada Zedinjenih držav je danes odpovedala vsako nadaljno pomoč sosednji mehikanski republiki. Zedinjene države so dolga leta pomagale Mehiki v vseh njenih zapletenih političnih in finančnih problemih, za kar je sedaj Mehika vrnila črno nehvaležnost. Iz dobro poučenih virov se poroča, da bodo Zedinjene države v bodočnosti izvajale velik pritisk na Mehiko, dokler slednja ni pri volji vrniti zaplenjeno lastnino ameriškim državljanom. Preklic nakupovanja mehikan-skega srebra je šele prvi korak od strani, ameriške vlade napram Mehiki. Mehikanska vlada ni samo zaplenila ameriške lastnine, pač pa je tudi viisoko dvignila colnino na blago, ki se importira v Mehiko, dočim je znižala colnino na japonske, laške in nemške izdelke. Mehika se bo bridko kesala, ker je sovražno nastopila proti Zedinjenim državam.
-o-
Poziv na sejo! Direktorij Slovenskega društvenega doma v Euclidu sklicuje izredno direktorsko sejo, ki se vrši v sredo 30. marca ob 7:30 zvečer. Poživlja se vse direktorje, društvene zastopnike in posameznike, da se seje gotovo udeležijo. Razpravljalo se bo o bodoči prireditvi, ki se vrši 28., 29. in 30. maja v korist novega narodnega doma v Euclidu.—Odbor.
Japonski bojkot
člani in prijatelji Ameriške lige za mir in demokracijo imajo v soboto v Allerton hotelu sestanek, katerega namen je razširiti bojkotiranje japonskega blaga. Načelnik lige je bivši zamorski councilman Septimus Craig. Glavni govornik na sestanku bo Byron Scott, kongres-man iz Calif orni je.
Bingo se širi
Igranje "bingo igre se je zadnje čase zopet razširilo po mestu zlasti v okolici 105. ceste in Euclid Ave. Igra se večinoma v gostilnah. V okvirju treh blokov je baje 60, prostorov, kjer se igra bingo pozno v jutro. Kot naznanja policijski načelnik bodo morale s 1. aprilom prenehati vse bingo igre v Clevelandu.
Nemci nameravajo ubiti Kurt Schuschnigga
Berlin, 29. marca. Diktator Hitler je včeraj izjavil, da je zveza med Avstrijo in Nemčijo največji čudes v nemški zgodovini in da nemški narod še ni bil nikdar tako močan in zedi-njen kot je danes. Tekom svojega govora, katerega je poslušalo 20,000 ljudi je Hitter brutalno obsodil bivšega avstrijskega kanclerja Schuschnigga kot izdajalca nemškega naroda. Kadarkoli je Hitler izgovoril ime Schuschnigg, je množica zakričala: "Ubijtega! Obesite ga!" Hitler je povedal zbrani množici, da je Schuschniggu dal vso priložnost, da se izjavi za Nemčijo, in ker ga ni poslušal, mora tedaj nositi posledice. Iz Dunaja se poroča, da bo zadnji avstrijski kancler Schuschnigg postavljen pred nemško sodnijo v Leipsigu. Obtožen bo umora ali pa veleizdaje, ki obstoji v tem, da je zagovarjal svojo domovino — Avstrijo. Kazen za enak "zločin" je smrt z odsekanjem glave.
-o-
Hitler ne namerava Čehov direktno napasti
London, 29. marca. Malo ljudi v Evropi je prepričanih, da bo Nemčija direktno napadla čehoslovaško. Hitler dobro ve, da bosta v tem slučaju mobilizirali Francija in Rusija, in za enako vojno Nemčija danes še ni pripravljena. Državniki so pa prepričani, da bo Nemčija porabila indirektna pota, da spravi čehoslovaško republiko pod svojo vlado. Hlemčija je zmožna izstradati čehoslovaško. Nadalje Nemčija lahko začne s silno propagando v Čehoslovaški s tem, da hujska Nemce na češkem, ki znajo čehoslovaški povzročiti mnogo gorja. Položaj postane neznosen za češko vlado v Pragi, in v tem slučaju bi Nemčija lahko diktirala svoje pogoje čehoslovaški republiki. Na ta način ne bi imela niti Francija niti Rusija prilike posredovati, ker Čehoslovaška ne bi bila dejansko napadena. -o-
Iz Forest City, Pa.
Mr. Anton Grdina nam pošilja iz slovenske naselbine Forest City, Pa., kamor je šel kazati filmske slike, lepe pozdrave in piše: V veseli družbi v županovi hiši Mr. Martina Muhiča smo sklenili, da se gospod župan naroči na "Ameriško Domovino." Iskrene pozdrave! Podpisi: Matt Kamin, A. Grdina, Frank Podr-žaj, Anton Zigon, Anton Bokal in g. mayor Martin Mu-hič. Prav iskrena hvala!
Samo še dva dni
Dva dni imate še čas, da si preskrbite novo avtno licenco. V petek 1. aprila morate imeti na avtomobilu novo licenco ali pa ne smete z avtomobilom ven, ker boste sicer aretirani. Nove licence za avtomobile dobite lahko v uradu councilmana Mr. Novaka/ na 6737 St. Clair Ave. ali pa v uradu Mrs. Dorrington, 870 E. 152nd St.
Listnica uredništva
Naročnik Poročni list vaše žene in vaš državljanski papir sta zadosten dokaz za državljan stvo vaše žene, ako ste se poročili v letu 1914. žena lahko dobi registracijsko karto v volivnem uradu, ako želi voliti. Prinesti mora s seboj vaš državljanski papir.
NAJNOVEJŠEVESTI
Mexico City, 29. marca. Predsednik Cardenas j.e sklical mehikanski kongres k izrednemu zborovanju radi ostrega protesta, ki ga je poslala Mehiki vlada Zedinjenih držav, ker je mehikanska vlada zaplenila ameriško lastnino. Cardenas bo zahteval od mehikanskega kongresa, da pripravi nemudoma 100,000,000 pezov za odškodnino kot prvo plačilo za zaplenjeno premoženje. Nadalje bo tudi priporočil, da se zniža carino na gotove izdelke Zed. držav. Položaj med Mehiko in Zed. državami je zelo napet.
Hendaye, Francija, 30. marca. Ofenziva, katero je zadnje tedne vodil general Franco napram španski vladni armadi, je včeraj nagloma prenehala. Pri mestu Leridi je Franco zadel na trdovraten odpor lojalistov. V Leridi gori. Nacionalisti so še osem milj od mesta. Barcelona zaenkrat ni v neposrednji nevarnosti, da pade. Okoli Terusla so lojalisti dobili včeraj tri važne hribe v oblast.
Washington, 29. marca. William, Frew Long, znani zagovornik odprte delavnice in sovražnik delavskih unij, je včeraj pričal pred senatnim preiskovalnim odsekom, napram kateremu se je izjavil, da ne izroči nobenih podatkov, ker je vse važne spise do leta 1936 uničil.
Nova WPA dela
Zvezna vlada je zopet zvišala kvoto za WPA dela v Clevelandu. Prvotno je bilo določeno, da dobi 45,000 brezposelnih v Clevelandu delo. To število so pozneje zvišali na 56,000, a včeraj je prišlo iz Washingtona povelje, da se število zviša na 60,000. Tekom enega tedna bodo obveščeni vsi, ki dobijo nova dela. Velika zasluga gre senatorju Bul-kleyu, da se je pri zvezni vladi potegnil za Cleveland. ,
-o---—
Ljudje na relifu
Columbus, Ohio, 29. marca. Državni avditor Ferguson poroča, da je država Ohio plačala v februarju mesecu $215,000 več za relif kot v januarju mesecu. 135,943 družin dobiva podporo od države radi brezposelnosti. V januarju je bilo na relifu le 123,-000 družin. Skupna podpora, ki jc je država Ohio plačala v februarju mesecu za relif, znaša $2,666,000. V Clevelandu in v okolici je 32,000 družin odvisnih od relifa. V državni blagajni je dovolj denarja, da se plačuje relif samo do nekako sredine meseca aprila. Governer Davey bo prisiljen sklicati izredno zasedanje državnega postavodaje, da se dobijo nadaljni viri dohodkov, ki so potrebni za relif.
Španci obeh strank dobivajo obilno pomoč
Paris, 29. marca. Kljub zanikanjem, ki prihajajo od vseh strani, pa prihaja v Španijo v teh kritičnih dnevih, ko se bliža civilna vojna svojemu koncu, pomoč za obe stranki v obilnejši meri kot kdaj prej. Francija podpira barcelonsko vlado, dočim Nemčija in Italija pošiljati podporo generalu Francu. Raz^ lika v tem je le ta, da je francoska podpora privatnega značaja, dočim podpirati Italija in Nemčija uradno. Tudi Rusija pošilja obilne darove komunistom v Barcelono. Orožje iz Rusije se importira preko Francije v Španijo. Zadnjo soboto se je izkrcalo v Cadizu nadaljnih 4,-000 popolnoma opremljenih nemških vojakov, ki so dospeli tja pod varstvom nemških bojnih ladij. Ironično pri tem je, da napada levičarsko časopisje Italijo in Nemčijo radi pomoči, a desničarsko časopisje napada Rusijo in Francijo iz istega vzroka. Rusija je doslej poslala v Španijo 10,000 strojnih pušk, 50,000 vojaških pušk in 200 topov, poleg številnega drugega vojnega materiala.
Mehiki preti inflacija. Vlada proučuje, kako bi odskodovala kompanije, katerim je zaplenila nji lastnino v Nehiki
Mexico City, 29. marca. Finančni krogi prerokujejo, da bo Mehika v kratkem dobila inflacijo, in če vlada ne bo ostro posegla vmes, bo zgubil mehikanski pezo vso svojo vrednost.
že sedaj zahtevajo mehikanski trgovci, da se plačuje za vse blago v gotovini. Trgovci in odjemalci se nahajajo v hudih denarnih zadregah, še pred tedni se je dobilo za en dolar 3.60 pe-zet, dočim je današnja cena že 4:30.
Medtem pa vlada išče sredstva, kako bi dobila 100,000,000 pezet kot delno plačilo za zaple-njenjena petrolejna polja v Mehiki. Kakor hitro pa vlada plača to svoto nastane inflacija me-
hikanskega denarja.
Generalni tajnik unije petro-lejnih delavcev, katerih je 18,-000 v Mehiki, se je izjavil, da bo unija prenehala z zahtevo po zvišanih plačah, dokler ne pride zadeva delavcev zopet v normalni položaj.
Vzrok zaplembe petrolejnih polj v Mehiki je bil, ker ameriške in angleške družbe niso hotele na pritisk vlade zvišati plač delavcem. Sedaj so pa delavci sami odglasovali, da ne bodo zahtevali višjih plač.
Enako se je generalni tajnik petrolejnih delavcev izjavil, da delavci ne bodo zahtevali, da se vpelje nemudoma 40-urni delovnih.
sodnijh Plinska družba ¥ Clevelandu le zgubila mm tožbo m najvišji sodniji
Kitajci v novi ofenzivi napram Japoncem
Hankov, Kitajska, 29. marca. Dva meseca poskuša japonska armada zasesti nad vse važno kitajsko mesto Sučov, toda dose-daj je bil vsak poskus odbit. Kitajci uspešno branijo prehod preko Rumene reke. že en teden vodijo kitajski generali večjo kitajsko ofenzivo v južnem delu province Šantung. Japonci ne morejo nikjer naprej. Kitajci hitijo z ofenzivo, ker vedo, da je Japonska poslala po nove Čete in vojni material na Japonsko. Kitajci se borijo skrajno junaško in je njih sedanja armada popolnoma drugačna od prvih armad, ki so bile poražene od Japoncev. Japonska poročila, ki so zadnje dneve dospela v Peiping, priznavajo poraz in težave, s katerimi se mora boriti japonska armada zlasti v Šantung provinci.
Večerne šole
V Zedinjenih državah pohaja vsak večer do 2,000,0"00 oseb večerne šole. Osebe so v starosti od 17 do 85 let. Učijo se vsakovrstnih predmetov. Težko je kje dežela na svetu, ki bi svojim ljudem nudila toliko prilike za po uk kot ravno Amerika. 40 novih policistov Včeraj je policijski načelnik zopet imenoval 40 nadaljnih po licistov za Cleveland. Med novimi policisti ni nobenega Slovenca.
Obtoženi nradniki
Velika porota v Columbusu, Ohio, je obtožila 15 višjih uradnikov Ohio Fuel Gas Co., češ, da so sleparili odjemalce. Tožba je v zvezi z drugo tožbo, v kateri se toži isto kompanijo za $42,-000,000 odškodnine. Odjemalci naravnega plina v Columbusu in v sosednjih mestih trdijo, da je kompanija "pumpala" zrak v plinske cevi in prodajala zrak kot naravni plin in s tem osle-parila 700,000 odjemalcev za ogromne svote denarja. Zadušnica
V četrtek 31. marca se bo ob 8. uri zjutraj brala sv. maša v cerkvi sv. Vida za pokojnim Joseph Kominom. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni.
Kampanja Rdečega križa
Včeraj je bila v Clevelandu zaključena izredna kampanja Ameriškega rdečega križa, ki je bila zelo uspešna. Skoro 100,000 novih članov se je pridružilo organizaciji.
Dr. Mar. Magd. 162 KSKJ
Tajnica društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ se bo nocoj med 6. in 7. uro nahajala v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida v svrho društvenih zadev.
Washington, 29. marca. Najvišja sodnija je včeraj izjavila, da je postava glede takozvanih holding k o m p a n i j popolnoma ustavna. S to razsodbo je doživela sedanja administracija eno največjih zmag.
Postava določa, da se morajo holding kempanije registrirati pri vladi in obenem določa veliko kazen, ako tega ne store. Holding kompanije so , nekake podružnice utilitetnih kompanij, ki financirajo slednje.
Druge važne razsodbe, ki jih je včeraj podala najvišja sodnija dežele so: mesto New York ima pravico naložiti davek v znesku treh procentov na dobičke, ki jih delajo utilitetne družbe.
Naj višja sodnija je tudi razsodila, da ima mestna zbornica v Clevelandu pravico določevati ceno, za katero naj plinska družba The East Ohio Gas Co. prodaja naravni plin.
Kompanija je trdila, da je cena naravnega plina —- 55 centov za 1,000 kubičnih Čevljev naravnega plina — mnogo prenizka in da bo kompanija radi te cene zgubivala denar. Kompanija je zahtevala 62 centov za 1,000 kubičnih čevljev plina.
Najvišja sodnija je razsodila, da ima mestna zbornica v Clevelandu pravico narekovati ceno kompanij i za prodajo plina. Kompanija bo sedaj prisiljena v doglednem času znižati ceno plinu.
župani in država
V Clevelandu so zborovali te dni župani 16 večjih mest države Ohio, da naredijo moralen pritisk na državno postavodajo glede relifa. župani trdijo, da mora država prispevati vsaj polovico vseh stroškov za relif brezposelnim, dočim se za drugo polovico obvežejo mesta, da jo prispevajo. Governer države Ohio Martin L. Davey namerava v kratkem sklicati izredno zasedanje državne postavodaje, ki naj reši to sporno vprašanje. Najbrž bodo vpeljani novi davki, da: se dobi denar za relif brezposelnim.
Vest iz domovine
Mr. Frank Bubnič, 10510 Prince Ave., je dobil iz domovine žalostno vest, da mu je v vasi Zajeršje, fara Hrušica na Primorskem umrla ljubljena mati Marija Bubnič v starosti 76 let. Pokojna zapušča v domovini štiri sinove in dve hčeri, v Ameriki pa dva sinova, Franka v Clevelandu in Jožeta v Milwaukee. Naj bo ranj-ki ohranjen blag spomin in naj mirno počiva v domači zemlji.
Al Smith pride
Škof Joseph Schrembs je povabil bivšega governerja države New York Al Smitha v Cleveland, da bo imel otvoritveni govor, ko se začne kampanja za katoliške dobrodelne zavode v Clevelandu. Otvoritev kampanje bo 15. maja.
Ali bt> Davey kandidat?
Sedanji governer države Ohio Martin L. Davey se ni še defini-tivna izjavil, če bo ponovni kandidat za governerski urad ali ne. Splošno se pričakuje, da bo. Na demokratskem tiketu kandidira tudi Charles Sawyer. Demokratski voditelji, katerim je za stranko več kot za osebe, želijo, *da bi oba odstopila kot kandidata, Davey in Sawyer in bi se stranka zedinila na enega samega kandidata, ki bi imel priliko biti izvoljen v jeseni. Radi dveh kandidatov bo nastal tako oster boj v stranki, da se zna zgoditi, da zgubi država Ohio demokratskega governer j a in večino v državni zbornici.
Ruski umetnik
Mr. Basil Kalašnikov, znani ruski umetnik, je slikal portrete že mnogih Clevelandčanov, ki so prominentni v javnem življenju. Gospod Kalašnikov je bil rojen v Sibiriji, je živel na Kitajskem, Japonskem in Havajskem otočju, kjer je študiral v Otis umetniškem zavodu. Leta 1918 je dospel v Los Angeles. Njegovi portreti vzbujajo splošno zanimanje, kjerkoli so razstavljeni.
V bolnišnico
Z Grdinovo ambulanco je bil odpeljan v Marine bolnišnico Joseph Tekavčič, 1356 E. 66th St. In v Glenville bolnišnico je bil odpeljan Stanley Kromar, lastnik gostilne na 998 E. 63rd St. Obema želimo skorajšnjega zdravja.
silfeA;
2
trn*.*«
AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 30, 1938
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
3117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio __Published daily except Sundays and Holidays__
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c
BESEDA IZ NARODA
Razgovor z našimi trgovci
Piše A. Grdina
JAMES DE3EVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1378.___
No. 74, Wed., March 80, 1938
115^83
"Wien bleibt Berlin."
Le malo oseb izmed številnih milijonov, ki so poznale Dunaj z vsemi njegovimi vrlinami in dobrotami, bi danes spoznalo starodavni cesarski Dunaj, ki se je preoblekel v nacijsko uniformo in je sploh prenehal biti Dunaj. Prislovi-ca "Wien bleibt Wien" danes ne velja več, ker Dunaja ni več, vsaj kakor so ga nekdaj poznali.
Še pred dobrimi tremi tedni je bilo mesto v avstrijskih zastavah, ki so: rdeče-bele-rdeče. Ljudje so s ponosom nosili znake Fatherland fronte. "S Schuschniggom za Avstrijo" je bilo geslo vseh dunajskih časopisov.
Zginile so danes avstrijske zastave, vsepovsod se je pojavil kljukasti križ nacizma, železna peta Hitlerja je zatrla avstrijsko, dunajsko prirojeno domačnost in prijaznost, Du~ najčani so postali resni ljudje, vpregli so jih v jarem panger-manizma, katerega uči in propagira bivši avstrijski obešalec papirja in avstrijski korporal. Ironija v tem je, da je Avstrijec zadavil Avstrijo.
Kje so danes Dunajčani? To je prvo vprašanje, ki ga zastavi sleherni tujec, ki pride te dni po več letih odsotnosti zopet na Dunaj. Dunajčani so bili poznani kot tolerantni, postrežljivi, domači ljudje, pošteni, dostojni in pametni. Toda vse to je skoro preko noči zginilo.
Dunaj je imel prijatelje po vsem svetu. Večina slovenskih inteligentov v stari domovini je dobila tam svojo končno izobrazbo. Da, dostikrat so se spoprijeli z Germani, toda kmalu je sovraštvo ponehalo in se razvilo v prijateljstvo. Dunaj je bil sicer anahronizem, ki pa ni imel nasprotnikov. Danes je na Dunaju nastala prava revolucija.
Lahni donavski valovi odmevajo sicer še, toda ne privabljajo nikogar. Večkrat so zadušeni po trdih korakih, ki odmevajo po ulicah in ki so povzročeni po Hitlerjevi armadi. Ječe se polnijo, nobene varnosti ni več, nihče ne ve, kdaj pade po njem težka'roka diktatorja in ga pritisne k tlom. Ljudje se pozdravljajo kot bedaki. Včasih so si stiskali roke, danes jih dvigajo ali drugače manipulirajo z njimi. Dunaj-čan ima danes strašnega gospodarja nad seboj. Dunaj je postal dekla Berlina.
Dunaj je sicer pričakoval, da bo nekega dne postal del Nemčije, toda, ne tako hitro. In mislili so Dunajčani, da ko bodo v objemu Berlina in Hitlerja, da bo ostalo vse po starem, le gospodar bo drug. Toda novi gospodar je takoj prve dni pokazal, da hočeti Imeti razmere takšne, kot jih on zahteva, ne pa takšne, kot so po godu Dunajčanom. Nič več ni prislovice "Wien bleibt Wien," kar se je danes spremenilo v "Wien bleibt Berlin."
In Dunai bo zgubil milijone radi tujcev, ki ne bodo več prihajali na Dunaj kot gostje v raznih sezonah. Tisoče Amerikanciv je vsako leto pohajalo Dunaj, prihajali so Angleži, Francozi in zastopniki drugih narodnosti. Vseh teh sedaj ne bo več. Kajti nihče ne želi priti v mesto na počitnice, kjer se ne bo počutil varnega, kjer mora pričakovati vsak čas, da ga potiplje Hitlerjev policist in ga odvede s seboj iz neznanega vzroka.
Nihče ne bo prihajal na Dunaj, ki je zgubil svoje prijazno lice, post režij ivost in domačnost. Ljudje se neradi podajajo v nevarnost in med mrkoglede ljudi. In taki so nemški naciji, ki imajo danes oblast na Dunaju. Dunaj se je preživljal od tujcev, ki so potrošili tam letno do sto milijonov šilingov. Tega ne bo več v bodočnosti. Z odsotnostjo tujcev bo Dunaj postalo beraško mesto. Berlin bo imel prvo besedo, za mnenje Dunajčanov ne bodo vprašali.
Dunajsko časopisje je bilo že prisiljeno prenehati izhajati. Novi časopisi so se pojavili, novi časnikarji. Prve strani novih dunajskih časopisov so polne hvale za Hitlerja, Fuehrerja. Za Dunaj se uredniki ne zmenijo več, kot se ne bo zmenil preostali svet.
Tako mine vsaka slava na svetu. Dunaj z vsemi svojimi napakami je bil vedno priljubljen povsod, ker je imel poleg napak tudi dobrote in vrline. Hitler je to vse v enem tednu odpravil. "Wien bleit Berlin."
Kal pravile!
Hrvatje zahtevajo samostojno državo. To se lepo sliši, ampak v koliko bi bilo pa pametno za bodočnost, lahko vid j o v nekdanji Avstriji. Hrvati bi se morali zdaj toliko bolj močno okleniti Slovencev in Srbov, Jugoslavija pa iskati močnega prijatelja, če hoče ostati na površju.
!(t * *
By the way, še vedno nismo videli naznanila v javnosti, kdo bo šofiral ambulanco, za katero zbirajo slovenski rdeči bratci po Ameriki prispevke.
še Mr. Logar me je spomnil na Jazbecovo prodajalno, ki se nahaja na 821 E. 222d St., vogal Ivan Ave. Nič se nisem obotavljal, ampak takoj šel tje, da ne pozabim. Spomnil sem se, da je Fred Jazbec enkrat že v pismu poslal $3 za kulturni vrt. Zato nisem šel tje z namenom, da bi še kaj badral za vrt, ampak samo zato, da malo opišem tudi tega trgovca, kot druge. Sicer ne pišem in ne opisujem trgovcev radi denarja, ampak samo zato, da se enkrat dobi po-polen pregled vseh naših slovenskih trgovcev in da se podrobneje seznanimo ž njimi.
Ko sem stopil v lepo stanovanje, ki se nahaja vrhu prodajalne, sem na prvi pogled videi dosti znamenj, da se v hiši gotovo nahaja kak lovec. Ko sem topogledno spraševal in namignil, mi je Mrs. Jazbec veselo odgovorila : "Kako ne bi bilo v hiši lovskih trofej, saj se Jazbec pišemo!" Sicer pa tudi vem, da Fred Jazbec ni samo izkušen mesar, ampak tudi dober lovec in še celo šaržo ima pri lovskem klubu, saj je tajnik Euclid Rifle kluba. Torej je gotovo vse te lovske trofeje prinesel sam domov. čestitamo,!
Toda ta večer pa gospodarja ni bilo doma. Nekam je bil odšel, ne da bi doma oddal raport, kam da gre. Mora že biti take vrste človek kot sem jaz. Kaj bi se človek za vsak korak javljal "bossu" kam da gre. Mrs. Jazbec je telefonirala na več krajev, pa Ferdota nismo mogli izslediti, dokler ni končno iz svoje proste volje prišel domov.
Ko sem kmalu nato napravil iz sebe uradno osebo, ki je prišla na zgodovinsko in življen-sko popisovanje družine, mi je Mrs. Jazbec omenila, da stanujejo v hiši tudi njeni starši. Imenitno, se bo še več nabralo te robe in poln koš novic bom odnesel iz te hiše, sem si mislil. Stopila sva samo skozi vrata v njih stanovanju izbila sva pri starših Mrs. Jazbec, ki so me prav ljubeznivo sprejeli.
Tu sem užil res prav prijeten večer. Oče in mati Jurkas, kot se pišejo starši od Mrs. Jazbec, sta zelo kratkočasna, vljudna in prijazna. Z očetom sva se takoj sporazumela, ko so mi povedali, da so izučen in spreten mizar. Mizarje jaz visoko spoštujem, saj izdelujejo prav tisto, kar jaz v svojih prodajalnah prodajam, torej bi rekel, da spadam jaz v i isto organizacijo. Mizarji izdelujejo, jaz pa naprej prodajam ljudem. Oče Jurkas mi je razkazal mnogo lepih del, ki jih je sam izvršil. Tako razne omare, okvirje in drugo. Nekatera dela so sestavljena iz tisočerih malih delov, potem pa zlepljena skupaj tako umetniško in okusno, da mora človek res občudovati. Vse to je pa Mr. Jurkas napravil zvečer, ko je ves dan prebil v tovarni. Torej sem videl, da je mož dosti delal in si ni dal počitka ne podnevi, ne ponoči. Naravnost srečen je človek, ki rad dela. Saj dela sebi in drugim v zabavo in kratek čas. Take, ročno izdelane stvari pa ostanejo še poznim rodovom v spomin. Pri tem se pa prihrani tudi denar, ker ni treba vsake stvari kupovati.
Ko sva bila z očetom gotova z ogledovanjem raznega umetnega pohištva, sva prišla pa na pipe, ali kakor mi pravimo po domače—fajfe. Tukaj sem videl kar celo razstavo malih in velikih pip. Prav vsakega kalibra so. Tudi turška "fajfa" se 'nahaja med njimi. To je taka, ki ima spodaj posodo, napolnjeno z vodo, skozi katero se vleče

To
trt ono
PIŠE EEV. M. JAGER r«mtTiTTiiiiiiTi5riirrn
dim. Ta zbirka pip je res sijajna.
Potem mi je oče Jurkas pokazal še razne zanimive listine. Na eni taki listini je velika številka 13, katero so mu pripeli v New Yorku, ko je dospel tje iz stare domovine. Vse take stvari imajo Jurkasov oče skrbno spravljene. Torej vse drugače kot mnogi izmed nas, ki take stvari zanemarimo. Koliko naših ljudi je, ki niti ne vedo s katerim parnikom so dospeli v Ameriko. Mr. Jurkas celo hrani posušeno hruško, katero je prinesel iz starega kraja.
Ko sem ga spraševal o njegovih otrocih, je takoj poiskal zapisnik, kjer so natančno popisani vsi člani družine in dnevi rojstev.
Ta pionirski par je doma iz spodnje štajerske, od Sv. Petra pod Svetimi gorami. Pri hiši so rekli pri Sokolu. Doma so imeli gostilno. Vsa družina je dospela sem pred 24. leti za očetom, ki je prišel v to deželo že leta 1901 in sicer v Brooklyn, N. Y. Tam je dobil delo kot izučen mizar. Leta 1929 pa se je družina naselila v Clevelandu.
Oče in mati Jurkas sta se poročila v starem kraju leta 1890. Mrs. Jurkas je ime Agnes. Prav tako je ime tudi njeni hčeri, Mrs. Jazbec, ki je potovala pred šestimi leti v staro domovino, da je potem pripeljala sem mater in mlajšo sestro.
Tako, zdaj pa malo pretiplji-mo kosti Ferdo Jazbecu, ki smo končno le dočakali, da je prišel domov in kar je bil tudi glavni namen mojega poseta v tej hiši. V Jazbečevi družini je bilo pet fantov. Vsi so bili vojaki in naključje je naneslo, da je vseh pet služilo pri istem regimentu. Dva izmed njegovih bratov sta padla v svetovni vojni. Ferdo je šel prostovoljno k vojakom, kar ga je potem rešilo, da se je rešil svetovne vojne, ker je bil odšel pred to v Ameriko.
Fred Jazbec je doma prav iz tistega kraja, kot je njegova soproga pziroma njeni starši. Štiri leta se je učil trgovine v Brežicah na štajerskem pri tvrdki Uršič in Lipa j. Torej je Mr. Jazbec tudi eden izmed onih redkih trgovcev, ki je prišel v to deželo že kot izučen trgovec.
V Jazbečevi družini imajo tri otroke, dva sina in eno hčerko. Eden sinov pohaja Miami univerzo v Oxford, O., drugi pa Kent državno univerzo. Tukaj pa pohaja še v šolo 14-letna hčerka Irena, ki je že priznana fina pevka in katere ljubki glas smo že slišali ob raznih nastopih in tudi na radio programih.
Jazbečevi imajo lepo posestvo in trgovski lokal na vogalu 222. ceste in Ivan Ave. v Eucli-du. Spodaj sta dva trgovska lokala; v enem ima Mr. Jazbec sam dobro idočo mesnico. Zgo-rej imajo pa dvoje stanovanj, kot že omenjeno.
Mr. Jazbec je položil predme še tri dolarje, za kulturni vrt, tri mi je bil pa že poprej dal. Torej ne morem drugega reči, kot prav lepa hvala za velikodušni dar in naklonjenost.
Ob koncu naj še omenim, da manjka samo še par let in Jurkasov zakonski par bo obhajal zlati jubilej. Pri dobrem zdravju in veselem razpoloženju, kot to kažeta sedaj, bosta redki jubilej prav lahko dočakala ter slavila 50-letnico svoje poroke v krogu svojih dragih ter številnih prijateljev. Bog vas živi vse skupaj!
-_.q-
—V Predtrgu pri Radovljici je umrla Ivana Vogelnik, p. d. Legdtava mama. Pokoj niči je pred 35 leti umrl njen soprog, ter ji pustil pet nepreskrbljenih ctrok, katere je petem vse dobro in krščansko vzgojila.
Izjave "katoliških pisateljev"
' Naši katoliški nasprotniki so vsi veseli, da je — tako oni pišejo : — slovenski katoliški pisatelj v slovenskem katoliškem mesečniku "Dom in Svetu" — (kar dvakrat katoliško, hm!) — razgalili nizkotno in nekrščan-sko vlogo, ki jo igra duhovščina v španski civilni vojni. — O jej, kako hud poper je to za katoličane!
Kdo bi si mislil, da veljajo izjave katoliških pisateljev toliko pri naših nasprotnikih, ki so tako zagrizeni proti vsemu, kar količkaj diši po katoliškem! Seveda, samo izjave takih "katoliških" pisateljev, ki izjavijo kaj takega, kar je voda na njihov mlin, drugačne izjave pa ne! Takih "katoliških" pisateljev je pa kajpak- bore malo. Zato pa zopet in zopet premlevajo njihove izjave., Ti "katoliški" pisatelji so ljudje, ki so že na potu k njim, h komunizmu. Zato je dokazovanje s takimi "katoliškimi" pisatelji prav toliko vredno, kakor če bi kdo dokazoval, da, ni protestantizem prav nič proti katoliškim naukom, ker ga je vendar začel učiti — katoliški menih Martin Luter! Kdo se ne bi smejal takemu "dokazu"?
V Sloveniji je gotova struja mladih, neizkušenih ljudi, fanta-stov, sanjačev, ki se laskajo na vso moč komunistom, jim delajo poklone, zraven pa še hočejo biti korektni katoličani, nekaki "katoliški komunisti" hočejo biti. S tem mislijo pridobiti komuniste na svojo stran, v resnici pa komunisti iz njihovih vrst pridobivajo. To so ljudje, ki ko-iebajo med katolicizmom in komunizmom, ki hočejo delati nekak kompromis, poravnavo med obema. Vsak naj malo popusti, malo katolicizem, malo komunizem, vsakemu se malo pokloniti, pa se "zgliha." —■ Ej, med katolicizmom in komunizmom ni mogoče nob^ega kompromisa, nobene poravnave! Kakor ne med vero in nevero, kakor ne med lučjo in temo, kakor ne med resnico in zmoto. "Kdor ni z menoj, je proti meni!" je dejal Kristus Gospod.
Taka je zgodba s tistimi "katoliškimi" pisatelji! Zato pri razsodnih ljudeh izjave takih "katoliških" pisateljev, neizkušenih sanjačev, prav nič ne pomenijo. Samo pomilovalen nasmeh.
Gospodje "svobodomiselci" pa naj visoko zavarujejo izjave takih "katoliških pisateljev," da jim jih kdo ne ukrade, kajti za nje so — kakor je videti — neprecenljive vrednosti!
bi se dala ta ideja izpolniti brez vsakih težkoč, še posebno sedaj, ko se je začela domovina malo več brigati za nas. Posebno posveča Rafaelova družba dosti pozornosti, da bi se bolj zbližali. Kakor piše zadnji teden naš veliki borec Anton Grdina, da bodo imeli po vsej naši krasni zemlji predavanja s slikami o ameriških Slovencih. Tako nam pove naš veliki mož, ki se mu nikdar ne smili ne čas ne denar.
In takole sem si jaz zamislil, da bi sedaj, ko nas obišče župan naše dične bele Ljubljane, dr. Adlešič, da bi ž njim prišlo pe-kaj teh mladih, da bi potem doma, ko se vrnejo, šli lahko od vasi do vasi in pravili našim so-rojakom doma, kako živijo njih sinovi daleč v tujini.
Obratno bi šlo pa od tukaj nekaj naših mladcev. Za letos bi bilo morda že prepozno, toda lahko se pripravimo za pozneje. Najbolj izpeljivo se mi zdi v dobi počitnic. Prosil bi še druge, da bi začeli razpravljati o tem. Moja iskrena želja je, da bi se ti moji upi, katere sem tukaj napisal, v resnici kdaj izpolnili.
Vsi, ki me poznate, veste, da je vse moje delo in moje misli le za naš preljubljeni zbor čričke. Za te naše mlade pevce in pevke sem pripravljen vedno žrtvovati čas in čas vedno zahteva tudi še nekaj več. Nedoumljivo se mi zdi, zakaj ne poje pri tem zboru vsa naša šola, saj se vendar učijo tukaj naši malci vse. Še jaz si sam dostikrat katero prilastim, ki bi je drugače nikdar ne slišal. Zato vas še enkrat opominjam, dajte vse svoje otroke vsaj k enemu zboru. Tam se izpopolnijo v dobrem in se učijo lepega vedenja. Ker se pa ravno zdaj pripravljajo za svoj veliki dan, ko bodo počastili naše in svoje mamice, vas prosimo, zlasti očete, da te mlade pevce malo spodbujate, da bodo redno hodili na vaje. Da se pa pogovorimo, kar je glavnega, vas prosim vse prav lepo, da se gotovo udeležite seje, ki se vrši v petek večer na 1. aprila v šoli. Pridite vsi, ki se zanimate za mlade pevce. Na sejo naj pridejo tudi uradnice od zbora in vsi, ki ste v odboru, ker je ta seja zadnja pred koncertom. Pridite!
France iz Doline.
bilo nikdar prej. Ej, Jaka, povej no, kaj je tisto, ki si enkrat na pikniku jedel, ravno zadnji kos si še dobil, ko si rekel: "O, hudnika, zakaj nisem prej prišel!" Prav tako se nam obljublja od Mr. in Mrs. Opara. Pozdravljeni vsi skupaj in ne pozabite priti k nam na belo nedeljo.
Micka.
Pomlad je tu
Megla zginja, vstaja zora zlata dnevu novemu otvarja vrata; vsa narava radost diha le in Savica, hči kraljeva, pribobni in pesem peva od nje doma.
Čas je, da tudi mi vstanemo iz dolgega zimskega spanja, če hočemo še dalje v življenju, da ne bo za nami ostalo razdejanje, da ne bodo naši potomci ostali brez naslova in se spraševali: čigavi smo? Vzemimo za zgled tole, kar je meni prav všeč in tudi urednik je lani priporočal, namreč, obisk nemških otrok v domovino njih staršev in obratno.
Ne bom trdil, da smo mi tega zmožni, ker nas je le peščica proti ogromni masi Nemcev. Dobro, če imajo oni korajžo, da pošljejo sto otrok tje in sto iz Nemčije sem, ali bi ne bili mi zmožni, da jih pošljemo vsaj pet. Ali bi ne bil velik napredek za naš mladi rod, ker bi jim prinesli ti mladi lepe in nikdar pozabne spomine na kraje, kamor nam starejšim še vedno uhajajo sladki spomini.
Po mojem skromnem mnenju
Dopis iz Euclida
Če bi luštna ne bila, bi ne hodil za njo, bi ji fige pokazal, pa sunil z nogo . . . Tako se je pelo lansko leto, ko je bila prišla tista izgubljena punčara k društvu sv. Kristine št. 219 KSKJ. Tako se jim je dopadla vsem, da so kar do desetih zvečer šti-mano hodili za njo, predno so jo pogruntali, katera neki je, čeprav se je dosti o nji pisalo, kakšna da je. No, punca se nam je vsem dopadla. Igrala je sv0" jo vlogo prav dobro, v veselje tisti, ki jo je uganila in pa društveni blagajni.
Društvo malokdaj priredi kakšno zabavo, ker je preveč stroškov in brige s prireditvami. Zato je prav, da se občinstvo odzove in da korajžo po navadi dobremu odboru. Posebno letos so zopet kaj slabi časi. Kmalu bo več ljudi v "cesarski" službi kot v tovarni. Prigodilo se je, da je bilo več deklet odslovlje-nih od dela ravno, ko so dobile novega pomočnika v osebi fest fanta. Kar smilile so se mi re-vice. Mislila sem, da bodo ravno tako žalostne tiste, ki ne bodo prišlo 24. aprila k sv. Kristini k prireditvi. Tam bo namreč en tak fest fant in katera ga bo uganila, bo lep prezent dobila, pa fant tudi, da bosta oba še nas lahko tretala.
Zapišite si v koledar, da za belo nedeljo ne drugam. Tam J bomo tudi pirhe in pomaranče j za stavo sekali. Za v kuhinjo j bo pa nekaj takega, kar še ni j
Slovenska atletika
Naša mlada Slovenca, Jos. Poznik in Jos. Germ, sta se ponovno odlikovala pri vzdigova-nju teže v tekmi, ki se je vršila pred nekaj tedni v Toledo, O. Poznik, ki stanuje na 374 E. 161st St., kjer ima tudi lepo urejene telovadne prostore, poučuje in trenira mlade fante in odrasle v telovadbi in Vzdigovanju teže. Jos. Poznik je mojster v poučevanju telovadbe in vzdigovanju teže, ker sam prakticira to, kar uči. On je dobil častno priznanje in nagrado kot najmočnejši vzdigovalec teže v državi Ohio. Prihodnja vzdigoval-na tekma se bo letos vršila v Slovenskem domu na Holmes Ave. v nedeljo 15. maja 1938 ob eni uri popoldne. Tekme se bodo udeležili vzdigovalci teže iz vse Amerike.
Priporočljivo je zlasti za mlade fante in dekleta, da se udeleže te tekme. Tekme se bo udeležilo več naših slovenskih fantov, ki se bodo z drugimi kosali za prvenstvo.
Jos. Germ, ki se trenira v Po-znikovi telovadnici, .je pa odnesel prvo izmed nagrad v svetovni tekmi, ki se je vršila meseca januarja v Parizu, Francija. Slovenci smo lahko ponosni na ta dva naša Slovenca, ki nas tako častno reprezentirata.
J. Rožanc.
Če verjamete al' pa ne
Lesa (fenc) med nebesi in p®' klem se je bila na spomlad podrla. Spomladansko deževje je namočilo zemljo okrog stebrov (babe), pa se je lesa nagnila-Kakopak, treba jo je popraviti-Ampak katera stran naj lečo p°" pravi, ali naj jo nebeščani, ali pa delavci v žveplenih prostorih-Ker nimajo tam nobenih WPA organizacije, ki bi skrbela za take stvari v splošno korist, je treba stvar prijeti v roke od te ah one vlade, države, občestva, ali srenje.
Sv. Peter, ki mu je sv. Jurij sporočil o podrti lesi, si pride ogledat škodo. Uveri se, da Je treba leso na vsak način popna* viti. Sklene pa, da to ne bodo napravili nebeščani, ampak pre" bivalci onstran fenca. Zato zavpije tje preko lese:
"Hej, vrag, na tebi je zdaj vrsta, da plot popraviš! Zadnjic smo ga pa mi."
"Mi je prav žal,'"odvrne satan, "moji ljudje so zdaj na P0' mlad preveč zaposleni drugje, ne pa da bodo še plotove popravljali."
"O, tako ti misliš! Lepa stvar je to! Ampak povem ti, da tako ne bo šlo. Če nočeš popravit1 plota izlepa, bom vložil pa toZ' bo."
"Ti jo kar vloži," se mu P0^' smehuje vrag, "ampak kje bos dobil pa kakega odvetnika, te vprašam, ko vsa nebesa ne Pre' morejo enega."
DEKLETA IN ŽENČ
Sedaj je čas, da si izbereš in naročite za veliko noč in najnovejše mode "Sterling suknjo ali obleko direktno tovarne, kar naredite lahko ve liko ceneje kot kje drugje. , Samo pokličite me ali P°šlJ'J te vaš naslov, da vas peljem tovarno. Pripravljen sem vsa dan, tudi v nedeljah zjutraj, vam priporočam
BENNO B. LEUSTIG
1034 ADDISON RD.
Tel. ENdicott 3426
AMERIŠKA DOMOVINA, MARC!! SO, 1033
3
KRIŽEM PO JUTROVEM
P« Hullua lavtrnlkv M.. Maty*

Prišel sem do grmovja, kamor je meril Miridit, in še mnogo mnogo prej ko on. Dobrih štirideset konjskih dolžin je bil za menoj.
Obrnil je rjavca in zdirjal nazaj v ravnino.
Pognal sem se za njim, pa ne več s tisto blazno hitrico. Ni bilo treba. Božal sem vran-ca po svetlem, vitkem vratu, nežno in pomirljivo, in mu kazal, da sem zadovoljen z njii Popustil je, pa v nekaj minutah sem bil trdo za Miriditom.
"Stoj! Zapovem ti!" sem mu zaklical.
Okrenil se je. Pištolo je imel pripravljeno. Ustrelil je.
Videl sem, da me ne bo zadel, Zakolobaril sem lasso nad glavo.
Miridit je že prej z bičem priganjal rjavca do skrajnosti. Ko sem se pognal za njim, je vrgel pištolo proč, vzel nož in ga sunil konju v vrat. Pa zaman.
Vrgel sem lasso. V trenutku, ko je visel kakor velik obroč nad beguncem, sem pridržal vranca in ga vrgel nazaj. Sunek — krik — Rih je stal, rjaveč je prazen dirjal dalje, Miridit pa je ležal na tleh, z zanko krog telesa in z rokami, trdo povezanimi. Lasso ga je vrgel iz sedla.
Prav nič s*e mi ni mudilo k njemu. Počasi sem jezdil bliže.
■ Ni se genil, oči je imel zaprte, onesvestil se je. Ostal sem v sedlu in božal vranca v zahvalo za njegov napor. Rih je bil za take nežnosti zelo občutljiv. Zasukal je vrat in segal z jezikom za menoj. In ko mu to ni uspelo, me je skušal vsaj z repom doseči. Pomagal sem mu, se sklonil nazaj in iztegnil roko. Pač desetkrat me je "pobožal" s svojim krasnim, svilenim repom ter rez-getal od veselja.
Tovariši1 so prijezdili bliže. Čudil sem se, s kako lahkoto je dirjalo staro, mršavo kroja-čevo kij use. Zdelo se je, da mu je tako dirjanje kar v zabavo..
In pritlikavi krojaček je tičal v sedlu, da ga je bilo veselje gledati! Oba sta bila hinavca, krojač pa njegova mrha—!
Prvi je prihitel Halef.
"Je mrtev?"
"Ne vem. Poglej!"
Skočil je s sedla in preislcal Miridita.
"Le spat je legel lopov! Tule, ,vzemi njegov čakan!"
Krasno delo je bilo. Topori-šče je bilo ovito v bisernato kožo morskega volka, sekira sama je bila fino, staro delo umetno cizelirano. "Li ma'ak kelimet!" — Besedo imam s teboj! — je bilo vrezano na eni strani, na drugi pa: 'Awa-fi hatrak!" — Zdravstvu j! —. Umetnik, ki je čakan izdelal, je bil nekam bodečega značaja.
Vrnil sem čakan Halefu:
"Deni ga nazaj, kjer si ga vzel! Ni moj!
No, in kaj praviš k mojemu
Rihu?"
Globoko je šel po sapo, z lesketaj očimi se očmi je navdušeno povedal:
"Kaj bi naj rekel, gospod? Povedal si mu skrivnost?"
"Da."
"Sem si mislil! Letel je ko Puščica! Videlo se je od daleč, kot da vobče nima nog. Še preden sem si utegnil misliti, je bil že pri grmovju. In poglej ga! Ali vidiš le kapljico potu Ha njegovi gladki koži?"
"Ne."
"Se peni?"
"Tudi ne."
"Je zasopel? Mu poljejo Pljuča, mu udarjajo boki?"
"Ne."
"Da! Miren in vesel stoji, kot da se je pravkar prebudil!
Krasen, prelep prizor je bil! Niti prerok sam ni jezdil takega konja! Škoda, da je žre-bec in ne kobila! Ta pogrešek je edini, ki bi mu ga lahko očital ! Dal mu bom nocoj velik hleb koruznega kruha, namočenega v rakijo. Taka jed mu je najljubša. Sladkosnedež je!" Obrnil se je h krojaču. "No, Afrit, ti orjak, kako ti je všeč vranec?"
"Ni mu para! Nisem še videl takega konja!"
Gledal je vranca z očmi ve-ščaka.
Takle reven krojaček — pa se je razumel na konje? Ni bil tisto, za kar se je izdajal!
In slabo prikrit pohlep je gledal iz njegovih oči. Vranca se mu je zahotelo —! Kaj bi počel s takim konjem skromen, ponižen krojaček —? Ni bil krojač, ta pritlikavec —!
"Lepo!" je odgovoril Halef zadovoljen z odgovorom. "Kaj pa praviš o lastniku?"
"Vreden je takega konja. Dobro je jezdil."
Tudi na jezdenje se je razumel — ta krojač! Halef se je razjezil. "Kaj —? Dobro da je jezdil? Človek, kaj ti hodi na misel—! Tudi ti dobro jezdiš, pa v primeri z njim si kakor žaba, ki sedi volu na hrbtu! In kdo te je vobče vprašal, kako jezdi — ? Čisto nekaj druga sem mislil. Ali ni izpolnil, kar je povedal?" "Priznam!"
"Priznaš —? Moraš priznati! Ali ni dokazal, da je Miridit v primeri z njim otrok, ki si niti suknjiča ne zna sam zapeti —? Kako sijajno ga je ukanil —! Si slutil, da bo spet zalezoval?" "Ne."
"Vedel sem, da ne slutiš! Tvoji možgani so kakor testo, ki ga je vročina osmodila in ožgala, da ni užitno! Kako je gledal Miridit, ko ga ni našel pri nas, kako se je prestrašil, ko ga je zagledal za seboj —! Kako natančno je pomeril na njega. In puška se ni sprožila! Veš, zakaj ne?" "Ne vem. Morebiti je bil smodnik moker, ali pa je za-palka odpovedala."
"Kaj še! Ker smo neranljivi, razumeš, ti krojač vseh siromašnih krojačev! Neranljivi smo in nobena krogla nam ne more do živega! In če nočemo, se puška vobče ne sproži.
In potem tisti čakan —! Bi ga ti znal tako prestreči?" "Pri svoji ubogi duši da ne!" "Pri svoji ubogi duši vobče nikdar nič ne boš znal! Kajti tvoja duša je kakor dolga, okorna glista, ki se zaman zvija, da bi našla pametno misel!
In potem tisti lov —! Si že kedaj videl, kako se s takim jermenom ujame bežečega jezdeca?"
"Nikdar še ne." "Verjamem da ne! Vobče še marsikaj nisi videl, še tisoč in tisoč reči nisi videl, ki jih mi znamo in razumemo! Kaj more tvoj Zuti mojemu effen-diju —? Naša zvijačnost in naš pogum se bodeta zajedla v tvojega Žutega kakor vijak v les!"
"Moj Zuti —? Ne reci vendar tako!"
"Saj si ga zagovarjal!" "Zagovarjal —? Kaj še!" "Nisi dejal, da je močnejši ko mi, da nas bo uničil—?"
"Le ljubeče sem vas mislil posvariti."
"Povem ti prav tako ljubeče, da bodi v" bodoče rajši tiho! Ne potrebujemo tvojih svaril! Sami sebe dobro poznamo in tudi naše sovražnike. V primeri z nami so kakor bilke, mi pa smo palme, ki kopljejo svoje vršiče v oblakih. Tisti Zuti bo ležal pod našimi nogami
VAŽNO ZA WEST PARK
Tudi v West Parku ne spimo. Podružnica št. 21 SŽZ vabi vsa pridna dekleta, ki so se priglasila za vežbalni krožek, da pridejo gotovo v četrtek 31. marca ob osmih zvečer v Jugoslovanski delavski dom k prvim vajam. Prišla bo takrat k nam agilna voditeljica športriih aktivnosti pri SŽZ, Mrs. Antonija Tanko. Prosim vas, bodite točne in vztrajajte, ako hočete, da bo naš drill team v ponos vam in celi naselbini. Dekleta, bodite pridne, me starejše vam bomo pa pomagale, kar nam bo mogoče. Torej ne pozabite priti v četrtek.
Katera se hoče udeležiti Šub-Ijovega koncerta v sredo 20. aprila, naj si preskrbi vstopnico, katero lahko dobite pri meni. Sedeži so vsi rezervirani. Prosim, upoštevajte ta opomin. Najlepši pozdrav vsem!
Anna Palcic, tajnica.
Za kulturni vrt
BREZ OZIRA
kje stanujete ali delate, vam preskrbi dr. Župnik vso zo-bozdravniško postrežbo, s ka-rJ?ro foostie popolnoma zadovoljni v vseh ozirih. Ure od 9 zjutraj do 8 zvečer. Urad dr. Župnika je na
6131 St. Clair Ave. vhod iz 62. ceste. Tel. EN-5013
(Mar. 30. Apr. 1.)
prav kakor Miridit, ki ga vidiš tule na tleh! In vse, ki mu služijo, bomo zgrabili, kakor zgrabiš ščep tobaka in si ga neseš v nos."
"Ampak, hadži, kaj pa sem ti storil, da si tako hud na mene?"
"Žutega si poviševal nad nas! Ali to ni dovolj? Nikdar še nisi videl pravega slavnega junaka. Tule pa vidiš može in junake, ki je v primeri z njimi Zuti kakor muha. Uja-meš jo pa zmečkaš med prsti!"
(Dalje prihodnjič)
Pravim, pravim, je rekel stric Trebušnik, ko so ga končno z veliko mujo priribali na vrh Triglava, ter si je potem prav zadovoljno obrisal potno čelo vesel, da je končno le prispel na vrh tako zaželjenega Triglava. Koliko je bilo truda, ampak na vrh so pa le prišli. No, tudi jaz bi danes zapisal lahko o nekem vrhu, kamor smo srečno dospeli, ter si obrisali potno čelo z veselim vsklikom: Pa smo le na vrhu, na kljub težki poti, ki ni bila nič lažja kot na Triglav.
Prav odločno so poprijeli še nekateri rojaki in rojakinje, "ko so videli, da se bližamo temu vrhu. Tako sta napravila Mr. in Mrs. John in Frances Lupšina na 10201 Prince Ave., kjer imata dobroidočo grocerijo in mesnico. Ko sem se slučajno mudil tam, je rekla Mrs. Lupšina; kajne, John, da bomo tudi mi dali za kulturni vrt? In med tem je že Mr. Lupšina posegel v žep, pa rekel, da, za kulturni vrt pa ja in položil predme $5.00. Potem ita pa še menila, da je to bolj malo, ampak, da je sedaj tako slabo s trgovino. Lejte no! To ni majhen dar, ampak prav lep Jar, zelo lep in zaslužita vse priznanje in pa podporo za tako velikodušnost. In društvo sv. •Jožefa št. 169 K. S. K. J., ki ni bilo nikdar zadnje, pač pa vedno stalo v prvi vrsti ter zelo podpiralo naš vrt, je tudi zopet prispevalo še $5.00, katere je izročil ' agilni tajnik tega društva, Mr. John Pezdirc. Zato se rojake v Collinwoodu opozarja na to največje društvo pri K. S. K. J.
Le počakaj Jože, se je poredno nasmehnila Mrs. Louise Kastelc, 4571 E. 86th St. ter dejala: ker i pa ti, pa dobiš $2.00 za kulturni vrt, že tolikokrat sem mislila na to, daj za vrt se mora kaj dati, ko tako imenitno napreduje, da je kar veselje. Potem pa pristavila: izvrstno ste jo pa izpeljali, to idejo in to delo zasluži podpore in priznanja. Neka oseba je dala pa $1.00 z naročilom, da se ne da v list. V
tem se je tudi še prodalo 1 spominsko knjigo za $1.00, ki je šel tudi v ta sklad za dovršeni vrt-. Mrs. John Pozelnik, 12625 Kir-ton Ave. na West Parku, je tudi rekla, da se John vedno meni, da se mora kaj dati za vrt in tako je dala kar v Johnovem imenu $1.00 s pripombo, da gotovo še kaj sledi. Mrs. A. Amalija Škoda je tudi točno držala besedo in je za $3.00 sledilo še $2.00. Tako sta Anton in Amalija Škoda, 13208 Wainfleat Ave. West Park, dala skupno $5.00. To se vidi, kako naši ljudje drže besedo in taka beseda dosti več velja kot ducate podpisov v teh današnjih izprijenih časih, ko pri študiranih državnikih niti slovesne pogodbe z vsemi podpisi niso vredne piškavega oreha.
Da bi kdo ne menil, da so na West Parku kar tako, n^j povem, da je tudi Mrs. Anna Inti-har 12536 Bennington Ave., dala tudi $2.00 ter rekla, da se zapiše kar na družino Intihar. Je rekla, veš, moram, da tudi pri nas damo, čeprav je tako slabo, ampak me veseli, ko tako lepo napredujete, bom šla enkrat pogledati in pa na slavnost pridemo.
Veš, da bom smel tudi jast v kulturni vrt, ti dam $5.00, in pri tej priči je že izročil ček za $5.00. To je stari pionir in pa poštena slovenska korenina Mr. Anton Bobek, 643 E. 108th St., ki je dolgo vrsto let vodil potniško pisarno na St. Clair Ave. In sedaj, ko je na stara leta odložil ta posel, bo šel gotovo večkrat v kulturni vrt, za katerega se Mr. Bobek zelo zanima ter ga veseli tak napredek. Vse priznanje dobremu možu. Mrs. Vencell, 1017 E. 62nd St. je tudi rekla, da ne gre kar tako, da bi nič ne dali, pa je dala $1.50, ki naj se zapišejo na ime družine Vencelb
Na, tu imaš $5.00 je dejal oni dan Mr. Louis J. Pire, ter povedal, da napravim rezit na ime Joseph Pozelnik, ki ima bowling alley na St. Clair Ave. in E. 105. St. Pozelnik je toraj dal za vrt $5.00. Oni dan se je prismejal Mr. Frank Štefančič ter prine-
Nemško vojaštvo vkoraka na Dunaj. Slika upadaj kaže izkrcavanje nemškega vojaštva iz aeroplanov, ki so jih v največji naglici dopeljali iz Nemčije v Avstrijo.
Vrvenje po dunajskih ulicah ob prihodu - nemškega vojaštva, kije okupiralo Avstrijo.
i
sel $4.00. Tri je dal Mr. Filip Mcčilnikar, 800 E. 232nd St. a $1.00 pa sam Mr. Štefančič, ki je še dodal to k prejšnjim vsotam. On živi na 231. E. 200. St. Mr. štefančič je zelo dober delavec za naš vrt.
Mrs. Jennie Koželj iz Collin-wooda je pa prodala Spominsko knjigo ter nam izročila $1.50, kar gre tudi v ta sklad.
Jedet no, jaz sem vedno trdil, da sta zelo aktivna v Euelidu Frank in Frances Kosten, ki sta nabrala že zopet $16.00. Kdo od teh dveh je več nabral, pa ne vem točno. Ampak naj bo tako kot je rekel sv. Ambrož: Kar je žena to je mož! Aktivna in pridna sta oba, to vem. Imena darovalcev je pa rekla Fani, bo že orisala in opisala, kako kdo izgleda.
John Trček, 15508 Holmes Ave., ki ima dobro urejeno slaščičarno in Beer parlor, je tudi še primaknil $1.00 in dostavil, da zadnji ni in ne prvi. Torej velja, John!
Ne gre tako, da bi mi nič ne dali, je rekla Mrs. John Zalar, 11920 I .lOngmead Ave. na West Parku, ter dala en dolar in omenila, da ji je mož naročil, če kdo pi-i.de za vrt, to naj da, četudi bolj slaba prede, ampak, da se bo šlo lahko senčit v kulturni vrt, to je pa kar treba pomagati.
Mrs. Ivanka Sodja, 1278 E. 167th St., je tudi dejala; nobenega ni okrog, da bi prišel pobirat za kulturni vrt, bom pa kar sama nesla in tako je dala to pot še $1.00 s pripombo, da bo še kaj posegla v žep. Je rekla, da jo zelo veseli tak napredek. Prav slično je napravila sestra Mrs. Sodje, Mrs. Krajnc, 1061 E. 68th St., ter primaknila'še $1. Tudi ona se je slično Izrazila o lepem napr%dku pri vrtu.
Vsem darovalcem prav iskrena hvala za velikodušno pomoč. Vrt bo skoro zelen in tozadevna obljubljena novica bo pa tudi kmalu naznanjena slovenski javnosti, ki bo pričala, da je naš narod častno dovršil svojo kulturno nalogo, ter plačal vrt, ki je prvi izmed vseh vrtov, ne samo v lepoti, ampak tudi v plačilu. Najlepša hvala vsem, ki ste tako velikodušno pomagali! Pazite torej na tozadevno poročilo v tem listu v kratkem.	\
Jože Grdina.
—Vclk se je ujel v past. Ko je nedavno zapadel nov sneg, je lovski čuvaj Ivan Cankar pri zakupniku vrhniškega lovskega okoliša g. Ivanu Megušarju, industrij cu na Vrhniki, nastavil pasti za kune. V začetku preteklega tedna je drugič pregleda-val, ali se je kaj ujelo. Na veliko začudenje je dobil v pasti ujeto psu podobno žival, ki jo je spočetka tudi imel za podivjanega psa in se je šele pozneje izkazalo, da je bil to pravi volk. Volk je bil še živ, čeprav je bil ujet v pasti že več dni. Da se ne bi žival dalje mučila, jo je ustrelil. Ker j'e pa bila zver precej težka, je ni mogel sam nesti na Vrhniko, zato jo je na mestu dal iz kože in je kožo vzel s seboj. Domov grede je opazil nedaleč od kraja, kjer je bila past, raztrganega psa.
O svoji zgodbi je pripovedoval lovskemu čuvaju Štularju, kateremu se koža nikakor ni mogla videti dovolj pristna za navadnega psa. Ko sta pri skupnem ogledu našla še srno, raztrgano tako, kakor pač srne raz-mesari volk in ne pes, in ko sta natančneje pregledala kosti in glavo odrte zveri, je bilo nedvomno, da se je res ujel volk, in sicer je bila samica, Ker so na volkulje razpisane nagrade, je prejel lovski čuvaj Cankar zanjo 500 dinarjev.
Ob hudih zimah so tod okoli že večkrat opazili volčje sledove, ali tako blizu človeških selišč se volkovi pri nas niso pojavili že dolgo vrsto let. Vrhniški gozdovi so zadnja leta postali zelo redki, zato jih lastniki puščajo v miru, pa ni čudno, da vanje prihajajo volkovi.
Ogromni vojaški manevri ameriške armade
Fort Sam Houston, Texas, 29. marca. Major general Herbert Bi'ess, poveljnik osmega armad-nega zbora, je izjavil, da bo imela ameriška armada avgusta meseca ogromne vojaške manevre ob mehikanski meji. Teh manevrov' se bo udeležilo 80,000 mož. Toliko vojaštva Zedinjenih držav še ni bilo zbranega skupaj od svetovne vojne sem. Manevrov se bo udeležilo 40,000 mož narodnih gard raznih držav, 37,000 mož redne armade in 3,000 rezervnih častnikov. Značilno je, da se bodo manevri vršili ob mehikanski meji.
-o-
Vlada je srečno poravnala 1,113 štrajkov
Washington, 29. marca. Narodni vladni delavski odbor, ka-teroga se mnogokrat napada, češ, da povzroča industrijske štrajke, je od leta 1935 poravnal na miren način 1113 štrajkov. Nobenih nemirov ali zgube življenja in lastnine ni bilo pri teh štrajkih, katere je vlada potom svojih posredovalcev poravnala. Pri omenjenih 1113 štrajkih je bilo prizadetih 317 raznih kom-panij in nad 400,000 delavcev. Pred vladnim odborom je sedaj 3e 620 slučajev raznih štrajkov, katere bodo v nekaj mesecih rešili.
Nemci razvijajo aktivnost v Akaciji in Lorenu
Strassbourg, Francija, 29. maica. Pariška policija je dobila nalogo, da sporoči policiji v mestih province Alzacije in Lo-rena, da pazijo na aktivnost nemških vohunov in agitatorjev. Omenjeni provinci je Francija dobila od Nemčije po zaključku svetovne vojne. Gotovo je, da bo Hitler poiskal prvo priliko, da se provinci zopet priklopiti Nemčiji. Hitlerjeva grožnja, da bo združil vse Nemce, ni prazna obljuba.
11 »itihotapljenih Kitajcev aretiranih
New York, 29. marca. Nasel-niške oblasti so v tem mestu aretiraj 11 Kitajcev, ki so se uti-hotapili v Zedinjene države na angleškem tovornem parniku. Kitajce so dobili skrite med blagom na dnu parnika. čemur se naselniške oblasti čudijo je dejstvo, da so Kitajci ostali pri življenju, ko so zdravstvene oblasti v Bc;,tonu pred trsmi dnevi očistile parnik s strupenimi plini, da se ne bi zanesla kaka bolezen v Ameriko. Strupeni plini Kitajcem očividno niso prav nič škodovali,
--o-
Tornado v Arkansasu je ubil dva otroka
Texarkana, Ark., 29. marca. Dva otroka sta bila ubita sinoči v tornadu, ki je skoro o-pustošil farmarsko pokrajino v tej okolici. Najmanj dvajset oseb je dobilo poškodbe. Iz Arkansasa je tornado dospel v Oklahomo, kjer je bilo trinajst oseb ranjenih.
MALI OGLASI
Stanovanje se odda
pet sob, kopališče, furnez. Na 6526 St. Clair Ave. Pokličite ENdicott 1217.	(76)
Proda se
zidana hiša za dve družini, ima 10 sob, dvojno kopališče, posebna centralna kurjava, dve garaži, velik lot. Hiša se nahaja v bližini EJuclid Beach parka. Zglasite se pri Matt Petrovich, 253 E. 151st St. Tel KEnmore 2641-J.	(74)
Pozor!
Priporočamo se za barvanje i hiš in stanovanj, kot tudi za de-
! koriranje. Z veseljem vam pre-j računamo delo. Vse dolo garantirano.
Peter Starin
1209 E. 176th St. ! Tel. KEnmore 0517-W.
(Mar. 23. 26. 30. Apr. 2.)
fi§m
^a *OeliKp noč
Ni ga bolj primernega darila za PIRHE za vaše drage v starem kraju, kot je darilo v denarju. Ako želite, da bodo vaša denarna naročila točno dostavljena onim, katerim so namenjena, se takoj obrnite na tvrdko:
AUGUST HOLLANDER
6419 St. Clair Ave.	v S. N. Domu
Hollander ima vedno v zalogi jugoslovanske in italijanske znamke
ft LOUIS OBLAK
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo ln vse potrebščine za dom. B612 ST. CLAIR AVE. DC HKnderson 2878	Mr
VLOGE v tej posojilnici
do
Insurance Corporation,, Washington, D. C.
Bprejemamo osebne in društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co. 623S St. Clair Ave. HEnd. 6670
%__AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 30, 1938
"Ah. strašno!" reče Joseph, "to je bil prava zverina. Pa mislim, da ga bodo že kazno-
vali za vse to, čeprav je bogat. (Dalje prihodnjič)
*
V Log Angelesu so zažgali cel kup izrabljenih avtomobilov, da bodo tako ceste varne pred njimi,
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena in stane samo:
$ 2.00
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O.
re si nikakor ne morem razlagati."
"Jaz si pa lahko tolmačim; j absolutno sem prepričan, da je Albert kriv. Imam več dovolj dobrih dokazov za to."
"Ah, gospod, ti dokazi! Napram aretiranim osebam je seveda ob vsakem času mnogo dokazov. Taki dokazi pridejo na površje napram vsakemu nedolžnemu človeku! Dokazi!"
"Torej," ga prekine sodnik, "ako ni on najbolj zainteresiran v tem zločinu, kdo je torej? Njegov oče, grof de Com-marin?"
"Ne, ne, pravi morilec je mlad mož."
"Z Bogom! Pridite k meni od časa do časa, Tabaret, kadar vam ne bo rojilo toliko muh po glavi. Jutri začnemo znova. Nocoj sem nekako utrujen." In obrnjen proti sodnij-skemu pisarju reče: "Constant, sporočite mi v slučaju, če bi jetnik Commarin hotel govoriti z menoj."
Sodnik pride do vrat, kjer mu pa Tabaret zastavi pot.
"Gospod," reče starec, "za Boga svetega, prosim vas, da me poslušate. On je nedolžen, prisegam vam! Pomagajte mi, da najdem pravega zločinca. Gospod, pomislite na posledice, ako storite korak v napačno smer!"
Toda sodniku se ni zl j ubilo še dalje poslušati. Hitro pahne Tabareta od vrat in zgine na galeriji.
Stari Tabaret se obrne proti Constantu. Skušal je vsaj njega prepričati. Zaman! Dolgi pisar hiti pobirati svoje listine, in misleč na večerjo, hitro odide iz dvorane.
Pere Tabaret ostane sam na galerijah. Delal se je mrak. Vrvež po sodni j ski palači je odnehal. Vse je bilo tiho kot v grobnici. Stari detektiv se obupno z obema rokama zgrabi za lase.
"Oh!" vzklikne. "Albert je nedolžen, in jaz sem ga izdal! Kot norec sem, prepričeval sodnika, da je Albert edini krivec. Toda sedaj vidim, da je nedolžen in da mora ždeti v samotnem zaporu poln srčnih bolesti. Mnogi so se že ubili, ko so bili po nedolžnem obtoženi. Ubogi fant! Toda zapustil ga nikakor ne bom. Uničil sem ga, pa ga bom tudi rešil. Zločinca moram najti, in drago bo plačal za mojo pomoto — lopov nesramni!"
Trinajsto poglavje
Ko je Noel Gerdy varno pripeljal grofa de Commarina do kočije pri vhodu v justično palačo, je Noel nameraval zapustiti grofa.
Z eno roko se nasloni na vrata kočije, ki je bila napol odprta, se spoštljivo prikloni in reče:
"Kdaj bom imel čast oglasiti se pri vas, gospod?"
"Pojdite kar z menoj," reče stari mož.
Odvetnik, ki še vedno sloni na vratih, mrmra o nekakem opravičilu. Grofu pove, da ima zelo važne opravke in da se mora gotovo vrniti takoj v svoj urad.
"Pridite!" odvrne grof z glasom, kateremu se ni bilo zo-perstavljati.
Noel uboga.
"Našli ste svojega očeta," začne de Commarin z nizkim glasom. "Toda posvariti vas moram, da ste ob istem času zgubili svojo neodvisnost."
Kočija odpelje naprej. Sedaj je šele stari grof opazil,
da se je Noel v svoji skromnosti vsedel nasproti njemu. Ta skromnost je grofu zelo ugajala.
"Vsedite se tu, poleg mene," reče. "Ali niste moj sin?"
Brez ugovora spremeni odvetnik sedež in se vsede poleg starega grofa.
Na potu od justične palače do veličastne rezidence grofa nista izgovorila niti ene same besede.
Ko kočija obstane pred glavnimi vratmi in grof s pomočjo Noela izstopi, je bilo opaziti nenavadno vzruvanost med služabniki hiše.
Res, da jih je bilo samo nekaj navzočih, kajti ostali so bili poklicani na zaslišanje na sodnijo. Toda komaj sta grof in Noel zginila, so se kot začarani prikazali vsi služabniki pri vhodu. Prišli so iz vrtov, iz hlevov, iz kuhinje. Vsak je bil oblečen po svojem delu. Neki mlad sluga se je prikazal v lesenih čevljih, polnih slame in je otepaval tla, kjer so bile dragocene preproge, kot razjarjen pes. Eden izmed služabnikov je spoznal Noela, ker ga je videl pri obisku zadnjič, in to je bilo dovolj, da so sluge začeli klepetati med seboj kot čreda gosi.
Že od jutra naprej so nenavadni dogodki v hiši de Com-marinov povzročili cel upor med služabniki. Tisoče različnih zgodb so pripovedovali, jih zanikali, popravljali, dostavljali. Več kot dvajset plemeni-tašev, ki so bili preponosni, da bi prišli sami, je poslalo, svoje služabnike v hišo de Commarina, da poizvedo od njegovih služabnikov kaj se je prav za prav zgodilo. V resnici nihče ničesar vedel ni, kljub temu je pa znal vsakdo vse povedati.
Kaj vse to pomeni: zločin je bil izvršen, policija je dospela, skrivnostno in tajno; da, niti sama policija ne ve ničesar, toda na cesti se javno go-
vori o vsem mogočem m neverjetnim.
"Ah,." reče ena izmed kuharic, "oni visoki, temni mož z brkami je grofov pravi *sin!"
"Tako je," reče oni sluga, ki je spremljal gospoda de Commarina, "kar se pa tiče onega druzega je ravno toliko njegov sin kot oni hlevar, katerega bodo ravno tako brcnili iz hiše radi njegovih nesnažnih čevljev kot nepravega sina."
Kuharica pa je nadaljevala: "Vidite, bilo je to že pred davnim časom, ko je šla grofica, ki je sedaj mrtva, na sprehod z malim sinčkom, ki je bil tedaj šest mesecev star. Tedaj so otroka cigani ukradli. Uboga mati je silno žalovala, predvsem se je pa bala svojega soproga, ki itak ni bil kaj prijazen z njo. Kaj naj naredi? Hitro je kupila nekega smr-kovca od neke stare ženske, ki je baš šla mimo. Ker grof svojega' otroka nikdar pogledal ni, tudi opazil ni spremembe v hiši."
"Toda kaj je z umorom?"
"To je prav priprosta zadeva. Ko je ženska videla v kako mehki postelji počiva njen sinko, tedaj je začela izsiljevati denar. Zahtevala je več in več, dokler grofu tega ni bilo dovolj, pa je sklenil zadevo hitro končati."
"In oni temni mož — kaj je z njim?"
Kuharica bi gotovo govorila še naprej, da ni prišel med nje Lubin, privatni strežnik Alberta. Vsa družba se obrne proti njemu, ki je takoj spoznal, da je sedaj najbolj važna oseba v skupini, toda svojega stališča ni izkoriščal. Končno pa je vzkliknil: "Kakšen lopov je ta Albert!"
Nalašč je izpustil naslov kot "vikomt" ali "gospod."
"Toda," pristavi še, "jaz sem vedno dvomil o njem. Mož mi ni prav nič ugajal. Le poglejte,
kako nas v naših poklicih vsak dan izkoriščajo. Sodnik ni skrival ničesar pred menoj. 'Lubin,' je dejal, 'zločin je bil služiti takemu lopovu! Znajte, da je Albert poleg stare vdove umoril tudi neko dvanajstletno dekle.' Kot mi je sodnik povedal, je razsekal Albert otroka na drobne kose!"
Alwine D oil fuss, žena umor jenega a v si t r ijsjtega kanclerja, je ob okupaciji Avstrije zbežala s svojimi otroci v Italijo. Do okupacije je dobivala vdova. pokojnino od avstrijske vlade.
Anton Smetona, predsednik Litvinske republike.
nesreči padel z brvi in umrl radi mraza.' Našli so ga pol v vodi in z eno roko krčevito se oprijemaj e brvi, kot kaže di-ka. Na brvi pa je sedet, njegov zvesti psiček, ki je zvesto strašil truplo svojega, gospodarja, dokler niso slednjega potegnili iz vode.
"Da, gospod, da. Ravno to, je vzrok, ker sem čital zapisnik, da vas rotim, da odnehajte ali pa bova oba skupaj kriva nadaljne sodnijske zmote s strašnimi posledicami. Preberite ta zapisnik z vso natančnostjo. Niti enega odgovora ne dobite v njem, da ne bi mladi mož trdil, da je nedolžen. Niti z eno samo besedo nam ni razsvetlil položaja. In ali je še vedno v ječi, še vedno v samotni celici?"
"Da, in tam tudi ostane, ako vam je tako prav ali ne," odvrne sodnik. "Kako neki morete govoriti s takim tonom, potem ko ste sinoči imeli obtoženca že obsojenega, dočim sem se jaz obotavljal."
"Toda, gospod sodnik," kriči stari detektiv, "jaz vam sedaj govorim isto. OTi, nesrečni Tabaret, vse je zgubljeno. Nihče naju ne bo razumel. Oprostite, gospod, ako vam ne iz-kažem pravega spoštovanja. Mogoče se niste prilagodili mojim metodam, ki so pa sicer zelo pri proste. Vsak zločin ima svoj vzrok, svoje gotove okoliščine. Kadar se vse te okoliščine strnejo v eno samo celoto, da se kos za kosom vse skupaj vjema, tedaj dobimo zločina. Nikdar se ne smemo zanašati na eno samo okoliščino ali en sam del zločina. Imeti moramo vse ali pa nič. To je pribito. In v tem slučaju, kako smo prišli do zločinca? Preiskoval sem njegovo početje, dobil sem idejo. Nadaljeval sem z delom, in dobil sem idejo, kdo bi moral izvršiti zločin. Kaj nam je pokazala pamet in logika? Kaj! Zločinec je bil tako lokav, da so njegova dejanja prezrli najboljši detektivi. In vi mislite, da se Albert ne bi mogel spominjati kaj je delal v torek večer? Nemogoče! Jaz sem tako gotov, da moj sistem posluje, kot sem gotov, da je pet in pet deset. Morilec iz Jonchera je moral imeti izgovor. Albert ga ni imel, torej je nedolžen!"
Daburon s pomilovanjem zre na starega detektiva, nekako tako kot na človeka, kateremu se je pričelo mešati. In ko je Tabaret skončal, reče sodnik:
"Moj spoštovani gospod. Tabaret, vi se absolutno motite. Naš obtoženec je preveč zaupal v svoj visoki stan in je mislil, da sploh nihče ne bo mogel vreči na njega sumničenje."
"Ne, gospod — tisočkrat ne ! Moj zločinec — pravi zločinec — katerega moramo šele po- _ iskati, bi se ustrašil pred vsa-1 ko sapo. Poleg tega pa, ali se je Albert kaj branil, zagovarjal? Ne! Osupnjen je bil, seveda, zlasti ker so naključja tako usodepolna, da je spoznan krivim, ne da bi imel kako pot rešitve. Ali se je skušal opravičevati? Ne! Enostavno je odgovoril: 'Strašno je to!' In potem ta molčečnost, kate-
Zmagoslavna pohod Hitlerja po dunajskih idicah, potem ko je na stopnicah dunajskega parlamenta naznanil, da je Avstrija sedaj del Nemčije.
. Ta svojevrstna slika je bila povzeta iz aeroplana in kaže bombardiranje španskih nacionalističnih ladij iz letal. $tevilka 1 zaznamuje ladjo, ki jo je bomba zanetila in številka 2 kaže angleško ladjo, ki se je umaknila bitki, a se je pozneje vrnila, da je pobrala iz morja moštvo potopljene ladje Baleares.