Podntna matann v ptoeinl mmm Ceno Din 1— Mcumshl dum 5 Ust. 1C6 U HuMinnt, 9. ma|a 1936 Uto 1« Viktor Emanuel cesar Badoglio - podkralj Abesinije Pariz, 0. maja. o. l'u pričakujejo z velikim zanimanjem sklepe z današnjo seje fašistovskega velikega sveta. Verjetno je. da bo glavni sklep tc se je ta, da sc italijanski kralj okliče za abesinskega cesarja, za podkralja Abesinije pa bo imenovan maršal Badoglio, ki je osvojitev Abesinije njegova osebna zasluga. Zdi sc, da sc Angleži temu ne bodo protiviii, ker bi bil sleherni odpor spričo dejstva, da imajo Italijani Abcsinijo v svojih rokah, nesmisel. V zvezi s tem sc pričakuje iudi postopna ukinitev sankcij, ki jo bodo Angleži izvedli previdno zaradi tega, da ue razburijo levičarskega dela javnega mnenja v Angliji. Badogliev proglas Addis Abelm, 9. maja. o. Z ozirom na divjanje roparskih tolp, ki so po odhodu neguša in po njegovem naročilu pustošile Adilis Abebo, katerih delo se po nekod še zdaj vrši, je maršal Badoglio uslanovali posebno vojno sodišče za ugotovitev krivcev, ki so bili pri tem plenjenju udeleženi. Vrh tega je izdal razglas v treh jezikih, v katerem pravi, da prinaš v imenu mogočnega italijanskega kralja mir, red in disciplino. Vsakdo, kdor se bo pregrešil proti miru, varnosti, proti italijanski vojski ali proti javnemu redu, proti zasebni lastnini ali proti življenju kogarkoli, bo postavljen pred vojno sodišče. Vsi ti pregreški se bodo kaznovali po italijanskem zakonu in bodo krivci morali povrniti tudi škodo. Poziv naroča vsemu prebivalstvu, naj javi vse tisle, ki so zadnje dni plenili, ropali in požigali. Turškega vojaškega atašeja so našli včeraj težko ranjenega v poslopju turškega poslaništva, katerega so ranili abesinski vojaki. Zadnji poveljnik se udal Addis Abcba. it. maja. Ras Sejum, poveljnik najvažnejše skupine abesinske vojske, se je včeraj predal poveljstvu Italijanskega tretjega armadnega zbora z vsemi vojaki, kir jih je še ostalo pri njem. Zavzetje Džidžige in Hararja Džidziga, 9. maja. Ko so italijanske čete zavzele DzidZigo, so našle tam, kakaor tudi v llar- rarju iste razmere, kakršno so bile v Addis Abehi. Divjala je revolucija, naperjena proti inozcmccm, oddelki razdivjane vojske so plenili, ropali in požigali. Italijanske čete so pričakali predstavniki inozemskih kolonij, vsi mohamedanski duhovniki in francoski katoliški misijonarji, (irške, arabsko in indijske trgovine so bile povečini vse oropane. Medtem, ko so Italijani čistili mesto, so druge čete naglo zasedle važne prelaze in križišča v bližini mesta, ki obvladajo cesto proti Harrarju. Proti liarrarju je prodirala italijanska libijska divizija, ki je po zdnjili vesteh mesto tudi zasedla. . Addis Aheba, 9. maja. A A. (Stefani.) l’o dvodnevni prekinitvi je začel vlak Addis Abeba-Dzi-buti danes spet vozili. 01) železniški progi cez Abesinijo je še zmerom nevarnost pred napadi razbojniških tolp. Toda v nekaj dneh bo ta proga zavarovana z bataljoni eritrejskih Askarov, ki bodo razvrščeni ob vsej progi. Padec Hararja Addis Abeba, 9. maja. o. Včeraj popoldne so italijanske motorizirane čete prodrle do Harrarja. Mesto se je nahajalo v naravnost vročičnem stanju, ker so izbruhnili težki nemiri. Prebivalstvo je pobesnelo, tako da je morala abesinska mestna uprava prositi angleškega konzula, naj pomaga vzdrževati red do prihoda italijanskih čet. Angleški konzulat je namreč imel svoje vojake oborožene s strojnicami. Tem sc je posrečilo zadržati razgrajače toliko, da ni prišlo do evropskih žrtev. Rim, 9. maja. Po uradnih podatkih meri vsa italijanska posest vštevši polotok Italijo, otoke Libijo in osvojeno abesinsko ozemlje 3,852.000 m. Prebivalstvo na tej velikanski površini šteje 57 milijonov 800.000 ljudi. To se pravi, da spada Italija zdaj med največje velesile v Evropi. Bajka o ubogem cesarju: preproge, 25 kubičnih metrov zlata Neguš in njegovo zlato v Jeruzalemu Jeruzalem, 9. maja. o. Abesinski cesar je prišel iz flajfe s posebnim vlakom v Jeruzalem ob Ki. 7. njim je prišlo tudi vse njegovo spremstvo. Na jeruzalemski postaji ga je sprejel angleški visoki' komisar, vojaški in civilni odličniki mesta. Neguš je, očitno po angleški želji, odklonit vsak razgovor š časnikarji, rekoč, da je od potovanja utrujen. Z negušenv se jo pripeljalo v Jeruzalem tudi vse njegovo bajno bogastvo. Kolodvorski delavci v Jeruzalemu sO celi dve uri po prihodu vlaka izlagali iz vagonov zaboje z zlatom, dragocenostmi in preproge, ki jili je cesar že pred svojim begom spravil na varno. Zaboje z zlatom so zložili drugega na drugega in so zavzeli površino Ki kvadratnih netrov in višino odraslega moža, to je po približni cenitvi okrog 25 ma zlata. Jasno je, da je to bogastvo vzbudilo v Jeruzalemu silno pozornost. Haifa, 9. maja. Neguš se ji- izkrcal včeraj ob 1J.32. Izdani so obsežni policijski ukrepi in je bilo celo uglednim osebam prepovedano priti v cesarjevo bližino. Izkrcavanje se je vršilo v navzočnosti zastopnikov palestinske vlade. Tu se je nahajata Iudi četa krajevne policije, ki je s fanfaro na čelu izkazala čast abesinskemu cesarju. Neguša, cesarico, rasa Kaso in ostalo spremstvo, oblečeno v narodno nošo. je pozdravil haitski župan. Nato se je neguš odpravil s spremstvom na postajo, kjer ga je že čakal poseben vlak, da ga odpelje v Jeruzalem. l’o neguševem odhodu s parnika so celi dve uri izkrcavali njegovo prtljago. Neguš je vzel s seboj vonoštetih zabojih velikanske količine zlata. Te zaboje so izkrcali na nabrežju in jih stražijo močni policijski oddelki. Abesinski konzul v Jeruzalemu je dobil iz Londona brzojavko, s prošnjo, naj ^ prosi neguša, naj ima kratek nagovor na Američane po radiu. V ta namen so ueguSu ponudili veliko nagrado. Ne ve se pa, ali bo ponudbo sprejel ali ne. Besedilo angleških vprašanj glede nemških mirovnih predlogov Za mir, za enakopravnost, za razorožitev Berlin, O. maja. Besedilo vprašanj, ki jih je britanska vlada poslala nemški vladi, in ki so jih danes objavili, se glasi: Angleška vlada je proučila spomenico o ponovni zasedbi demilitiriziranega pasu in predloge nemške vlade za mir. Angleška vlada izjavlja, da je bilo proučevanje spomenice in predlogov potrebno, ker gre za dosega pravega miru, ki naj se usivan na enakopravnosti in neodvisnosti vsake države in na tem, da bo vsaka država izpolnjevala prevzele obvez- llOS*Zato pooblašča angleška vlada svojega poslanika v Berlinu, naj stopi v osebne stiKC z nemškim kanclerjem Hitlerjem glede olvonlve pogajanj. Točke, ki jih je treba proučiti pred začetkom *K>*’ /. Ali more Nemčija sedaj skleniti »prave po- ^ 2. Kakšno je stališče nemške vlade do določb versajske jiogodbe, ki še niso odpovedane. Angleški vladi ni do tega, da bi o tem vprašanju razpravljala, jasno pa je, da ji ni mogoči! soglašati s stališčem Nemčije o tej točki. 3. Četrto poglavje spomenice od 31. marca upravičuje te dvome. Vse kaže, da dela razliko med nemško državo in nemškim narodom. Gre za to, ali smatra Nemčija, da je dosegla stopnjo, da lahko prizna sedanje teritorijalno stanje in politični ustroj v Evropi, in da se bo na njem ravnala, razen če bi prišlo kasneje po pogajanjih in sfJorazumih do kakšnih izprememb. 4. Angleška vlada želi pojasnilo o predlogu nemške vlade glede sklenitve letalskega pakta. Po mnenju angleške vlade je treba letalski pakt združiti z omejitvijo letalskega oboroževanja. 5. Angleška vlada pozdravlja zlasti predlagani pakt o nenapadanjih med Francijo, Nemčijo in Belgijo in morebiti tudi med Nizozemsko. Angleška vlada jemlje na znanje tudi predlog točke IV odst. 22 o nenapadalnih paktih med Nemčijo in državami na jugovzhodni in vzhodni nemški meji. Ali je Nemčija voljna podpreti tc pakte še s posebnimi pogodbami o medsebojni pomoči? Angleška vlada upa^ da bo Nemčija sklenila te napadalne pakte pot članica Društva narodov in v okviru Društva narodov. 6. Angleška vlada vpraša, kaj pomenijo besede »države na jugovzhodni in severovzhodni meji Nemčije«? Ali so to samo sosednje države ali pa misli Nemčija z njimi tudi Sovjetsko Rusijo, letonsko in Estonsko? Ali je pripravljena tudi z njimi skleniti podobne pogodbe. Angleška vlada i)ozdravlja zlasti to, da je Nemčija pripravljena pristopiti k mednarodni pogodbi, ki bi izključevala možnost poseganja v notranja vprašanja drugih držav. 7. Nemčija predlaga v točki 22 in 19 svoje spomenice ustanovitev mednarodnega sodišča, ki bi skrbelo za točno izpolnjevanje bodočih pogodb. Angleška vlada vpraša, kakšno bi bilo razmerje tega mednarodnega sodišča do Sveta Društva narodov in stalnega mednarodnega sodišč* S. Angleška vlada nalaga svojemu jioslaniku v Berlinu, naj pove gosp. Hitlerju, da je treba rešiti še nekatera druga vprašanja, preden bo mogoče raz|iravljati o povratku Nemčije v Društvo narodov. Nemčija naj pojasni tudi te-le besede: ,Da Nemčija loči stalut Društva narodov od njegovih versajskih osnov.« Ta vprašanja je Ircba urediti, še preden bi se pričela splošna pogajanja. ZN, sankcije in priključitev Abesinije Ženeva, tj. maja. V krogih DN prevladuje danes vtis, da ne pride do vprašanja ukinitve sankcij vse do odgoditve zasedanja Sveta DN, ki se začne v ponedeljek. Glede sankcij jiripominjao, da to vprašanje ne spada v pristojnost Sveta DN, temveč da je zadeva koordinacijskega odbora za sankcije, v katerem je zbranih 52 članov Društva narodov, ki so sodelovali pri sankcijah; njihova stvar je, da izpreniene sistem sankcij, če se jim zdi potrebno. Isti krogi ne prikrivajo, da bo italijanski proglas o priključitvi Abesinije, ki je že naj>ovedan za jutri, povzročil ogorčenje velikega števila držav članic. To bi moglo dati povoda za (poostritev sankcij. Italijanski krogi v Ženevi smatrajo priključitev že za gotovo stvar. Dodajajo pa, da je rimska vlada sklenila, da ue bo jutri objavila tega proglasa, ker hoče preprečiti mednarodne mantvre, ki bi nameravali zmanjšati jx>Vnen italijanske zmage. Hitler upa na Avstrijo Dunaj, 9. maja. Neki nacionalno socialistični krogi trde, da poznajo zaupna navodila, ki krožijo med odličnimi člani nemške nacionalno socialistične stranke, po kateri nima vodja in kancler rajha, Hitler, kakor je sam pred kratkim izjavil, nobenih sovražnih namer proti Avstriji, 'ta navodila pravijo, da je Hitler prepričan, da dela zanj v Avstriji čas' in da bo prišel dan, ko bodo z ostanki versajske mirovne pogodbe urejena tudi vsa druga odprta vprašanja. Najzanimivejša točka teh navodil — iz njih so v ostalem vidi, da nemški krogi ne poznajo dovolj dejanskih političnih razmer v Avstriji — je nami-gavanje na nemške nade, da avstrijska vlada no bo mogla zaradi zunanjih težkoč okrepiti Svoj notranji položaj. Rim, 9. maja.. Dve lovski letali z -goriškega letališča sta med vajo zadeli druga v drugo. Pilot enega letala podporočnik Vignoli se je ubil, j)od-poročnik Lombardi, ki je vodil drugo letalo, pa se je rešil s padalom. Iz našega gledališča *Y * 'M V;;v ■*!5 ■■ir " ' ' r'1' ' ■ ' -+ ■' ■ T - ; a ' m*- Prizor iz najbolj uspele in najtnočuejše letošnje umetniški drame »Prva tegija«, ki je zaradi svoje katoliške e sile prepričevala ves svet. Foto tir. Ivani Bonač. Pisec ,Propada zapada' umrl Monakoro, 8. maja. AA. Danes jc v 56. letu življenja umrl slavni nemški modroslovec Oswald Spengler. Revolucija v Hararju London, 9. maja. Zunanje ministrstvo je prejelo poročilo svojega poslanika v Addis Abebi sira ltartona, ki poroča, da so v Hararju izbruhnili strašni nemiri. «Tevcre» objavlja poročilo svojega vojnega poročevalca na somalijskem bojišču, ki javlja, da so motorizirani oddelki generala Graziauija davi za-vzeli Harar. Banka oropana NcM.vork. 9. maja. AA. Stefani poroča: V La-coniji so roparji pri belem dnevu napadli podružnico nc\vyorške banke National bank. Ravnatelj podružnice, ki se je uprl roparjem, je bil ubit. Med tem časom pa je nastalo streljanje in razbojniki so pobegnili, ne da bi oropali banko. Atentat na socialiste Stockholm, 9. maja. Nocoj je v prostorih socialističnega lisla Nyie Tyd« v Goteborgu eksplodirala bomba. Povzročila je ogenj, ki pa so ga kmalu pogasili. Škoda ni velika. Današnja številka lisla jc izšla. Dosedanja jireiskava šc ni dognala krivcev. Delitev sveta... Tokio, 9. maja. Tiskovni vodja zunanjega ministrstva je izjavil v komentarju o zadnjem govoru zunanjega ministra Ante, da je treba jio mnenju japonske zunanje politike razdeliti svet na tri velika področja: 1. na vplivno področje velikih evropskih držav; 2. na ameriško področje s prvenstvenim vplivom Zedinjenih držav in 3. na azijsko področje pod vplivom Japonske. Nova Zveza narodov Praga, 9. maja. List »Bohemia« je izvedel iz Kodanja, da nameravajo skandinavske države zaradi težkoč, na katere je zadnje čase naletelo Društvo narodov, ustanoviti nevtralno zvezo. Metaxas poroča Atene, 9. maja. m. Predsednik grške vlade g. Metaxas je bil včeraj sprejet v avdienci pri kralju Juriju. Avdienca je trajala nad eno uro ter je predsednik vlade kralju poročal o rezultatih zasedanja Balkanskega sporazuma v Belgradu, dalje o razgovorih, ki jih jc imel s predsednikom jugoslovanske vlade dr. Milanom Stojadinovičem ter o doseženem sporazumu med državami Balkanskega sporazuma. Vesti iz Belgrada Bclgrad, 9. maja. m. Jutri dopoldne se vrši v veliki dvorani tukajšnje Delavske zbornice anketa o uredbi glede minimalnih delavskih mezd. Na anketo so povabljeni predstavniki vseh tukajšnjih delavskih in nameščenskih organizacij. 1000 dinarski bankovci se ponovno zamenjujejo Belgrad, 8. maja. Naknadna zamenjava bankovcev po 1000 in 10 Din na državnih blagajnah. Sporoča se vsem zainteresiranim, da bodo po-čenši z 20. t. m. glavna državna blagajna in vse davčne uprave zamenjavale bankovce, ki jim je rok za zamenjavo v narodni banki potekel 4. maja. To so bankovci po 1000 Din »z dotiskano rozeto« izdaje 30. novembra 1920, dalje 10 dinarski bankovci »rdečkaste« izdaje z dne 26. maja 1926 in 10-dinarski rdečkasti bankovci z dne 1. decembra 1929. Pravica do zamenjave teh bankovcev ne zastari. Za zamenjavo je potrebno, da lastnik bankovcev sestavi seznam bankovcev po vrsti, seriji in številki, da pa seznam podpiše s svojim polnim imenom in priimkom in napiše svoj točni naslov. Zamenjava teh bankovcev ni podvržena taksi. Krofta odpotoval Belgrad, 9. maja. m. Sinoči je ob 10.05 odpotoval iz Belgrada češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta, ki se je udeležil konference Male zveze v Belgradu. Na železniški postaji so se poslovili od njega predsednik vlade dr. Milan Stojadi-novič, romunski zunanji minister Titulescu ter češkoslovaški in romunski poslanik na našem dvoru. Romunski zunanji minister ostane danes še v Bel-gradu, nakar bo zvečer odpotoval verjetno naravnost v Ženevo. Vilder ca. Banjanin Belgrad, 9. maja. m. Pred tukajšnjim okrožnim sodiščem bi se morala vršiti včeraj razprava o tožbi bivšega prvaka Samostojne demokratske stranke Večeslava Vildarja proti znanemu senatorju Jovanu Banjaninu. Razprava pa se ni mogla vršiti, ker ni bilo izkazano vabilo. Sodnik je pojasnil, da je bilo vabilo na razpravo poslano senatorju Banjaninu v senat, da pa niti ni bila vrnjena povratnica z Banjeninovim podpisom, niti ni senat o tem kaj poročal. Ker torej vabilo ni izkazano, se razprava preloži, obenem pa bo poslan senatu poziv, da sporoči, kaj je z dostavitvijo vabila. Preložitvi razprave jc ugovarjal zastopnik to-žitelja belgrajski odvetnik dr. Diermanovič, ki je navajal, da ne ve, zakaj je bilo poslano vabilo v senat, ko je vendar znano, da živi Banjanin v Belgrad-u in stanuje v hotelu Bristol. Sodnik jc razpravo preložil na nedoločen čas. London, 8. maja. AA. Italijanski poslanik Grandi je odpotoval v Rim, da se udeleži seje velikega taoističnega sveta. Med brezposelnimi in brezdomci 2ivljenje piše bridke »godbe. Ljubljana, dno 8. maja. Dan za dnem zbirajo na istem kraju nekje na periferiji mesta. Nekaterim so dolga leta pomanjkanja in trpljenja Izsušila lica, da eo podobni mumijam. Drugi so v »najlepžih« moških letih, a oči jim že ugašajo kakor leščerbe brez olja. Tretji — in ti so vredni največjega pomilovanja — eo še čisto mladi, komaj na pragu svoje polnoletnosti. Vsem pa je življenjski delež enak: vrženi so na »ato brezdelja, brezdomstva in neprostovoljnega pohajkovanja. Ne vem, če je med njimi Se kdo, na katerega e*nca paragrafa še ni padla... Slaba vest družbe Zbirajo se tam, kakor da nečeta čakajo, čeprav dobro vedo, da nikoli rie bo prišlo. Dnevi in tedni jim brezupno teko in oni ee čedalje bolj pogrezajo v blato. Včasih se njihove vrete kar na lepem zredčijo, nekaj obrazov zmanjka in jih mesec dni ali še več ni na spregled. Ko se vrnejo, so še za spoznanje mrkejši, skorajda spačeni od strašnega sovraštva do ljudi, do družbe, do vsega, kar Jih obdaja. Kaznilnica pač ni in ne more biti obenem tudi bolnišnica za zastrupljene duše, ki »o «e kakor črv zagrizle v svoj gnevl Družba jih je vrgla iz svoje srede, jim ni dala prilike, da bi se dostojno in pošteno pretolkli skozi to eno edino življenje, ki jim je na tem svetu dano. Na lastni koži so občutili vso krivico neurejenih socialnih razmer — in zdaj se vračajo nazaj med ljudi kot 6laba vest. ffSaJ moramo bit barabe I" Težko je prodreti do srca teh ljudi, še težje premostiti njihovo zaupanje v takšni meri, da bi odprli zatvomico svoje molčečnosti na stežaj. Odtujeno te premotrijo od nog do glave in v očeh jim bereš nekaj kakor jedek porog! »Bi rad kaj izvlekel iz nas — ne boš, bratec!« A poročevalec se ne sme kar tako odgnati. Oute Miene zutn b6-sen Spiell sem si mislil in najprej izvlekel dozo: »Fantje, bi kadili?« In se je Sest rok hkratu iztegnilo in šest obrazov za spoznanje zjasnilo. Prižgal sem jim cigarete in vprašal kar tako, mimogrede: >Kako pa kaj drugače? Ste vsi brez službe in brez doma?« »Vsi, vsi!« je v imenu vseh odgovoril okoli 40 let star mož, katerega visoko, inteligentno želo in razumne oči so bile v čudnem nasprotju z njegovo zanemarjeno zunanjostjo: bil je ves razcapan in nemarno poraščen v obraz. Takoj nato me je presunljivo pogledal: >i’a kaj vas to zanima? Od policije niste, to vidim, mecen pa tudi ne — premalo vas je skupaj! Mecenov sploh za takele« — nekaj kakor žgoča ironija in komaj prikrita zagrenjenost je zadrhtelo v njegovem glasu — »barabe, kot smo mi, dandanes ni več na svetu.« »Oho!« seni »e prisiljeno nasmehnil. >Bara-be? Kdo pa pravi, da ste barabe?« »Vsi, prav vsi!« so se oglasili v krogu kakor iiborni deklamatorji. »Saj moramo biti, kaj pa hočemo? U je spet povzel besedo mož z visokim čelom, ki je delal vtis nekakšnega kolovodje cele družbe. »Delo naj nam dajo in toliko zaslužka, da bomo lahko po človeško živeli, pa ne bomo barabe. To se pravi,t je hitro priertavil, kakor da se je nečesa domislil, »takrat naj bi nam dali delo in zaslužek, ko je bil še Ca6! Zdaj je za marsikoga že prepozno.*' »O mecenih ste nekaj govorili?« sem napeljal pogovor na drug tir. »To pomeni, da niste kar tako.« »Saj sem hodil v gimnazijo,« je skromno, a vendar otipljivo ponosno povedal. Obmolkni) jo za hip, se zazrl nekam predse, kakor da meri cesto v preteklost nazaj, potem pa je zamahnil z roko, kakor da odganja nadležne muhe: »Pa kdo Me vi prav za prav?« »To ni vazno!« som v zadregi izustil. »Pa če že mora biti: od časopisa sem.« In sem mu znova hitro pomolil dozo: »Bi še eno?« »Hvala!« je vljudno dejal in si prižgal drugo elgareto. Ko je nekajkrat strastno potegnil dim vase, Je bil led prebit. »Torej od časopisa? In zato ste prišli eem? Hm, ne vem, komu naj bi to koristilo. A nazadnje — jas nimam ničesar proti temu, če napišete kaj o nas. Samo imen — teh pa nikar I Se to bi manjkalo, da bi vso našo sramoto obetali na veliki zvon!« »Brez skrbi!« sem ga pomiril. »Kako se pi-Sete in odkod ste, je vaša stvar. Samo nekaj me zanima: kako ate zašli v vso to revščino?« ir Kakor la dim Je mo|e n življenje Počasi, zamišljeno je puhnil gost oblak dima iz ust in mu sledil s kalnim pogledom, dokler se ni razpršil nekje visoko nad njim. »Glejte, kakor ta dim — takšno je moje življenje! Bilo j« in ga ni več. Sicer pa, če vas moja zgodba zanima, jo poslušajte! Pa ne vpričo vseh.« Obrnil se je proti tovarišem: »Fantje, takoj se vrnem. Grem e tem gospodom malo na sprehod. Ce vas ni sram?« je hitro pristavil in me ostro po-gledal. * , • »Kaj me bo sram!« sem se naenlehnil. »Saj nisem škric z ljubljanske promenade.« Poslovil sem se od drugih in počasi odšel z njim po nabrežju Ljubljanice. »Torej takole je bilo z menoj,« je zafiel in 6e ves pogreznil vase. »Prišel «em na svet kot sedmi član delavske družine. Oče je komaj toliko zaslužil, da smo se dvakrat na dan najedli nezabeljene kaše. Belega kruha skorajda nismo poznali. Trije bratje so.umrli za jetiko, dva sta Sla s trebuhom za kruhom po svetu, mene pa so dali v šolo. Trdili eo, da sem nadarjen fant. Nemara sem bil res, kaj vem! Vsa nadarjenost in pridnost pa me nista mogli obvarovati teh cap... V srednji šoli sem bil vedno med najboljšimi učenci. Pretolkel sem se do sedme, sam ne vem, kako in kdaj, saj skorajda rti bilo dneva, da bi se bil do sitega najedel. Pa je prišlo tisto, kar je zapečatilo mojo usodo: za materjo je kmalu legel v grob tudi oče in ostal sem sam, brez vsega. Tako daleč je prišlo z menoj, da sem nekoč, ko že dva dni nisem imel grižljaja v ustih, okradel svojega sošolca, sina bogatega trgovca. Samo nekaj drobiža za kruh sem mu vzel iz denarnice. Vse je prišlo na dan. Izključili eo me iz šole.< Razvalina življenja fee sem se hotel rešiti s potapljajoče se Udje: milostno so me sprejeli v neko trgovsko pisarno kot praktikanta, ali bolje: als »Mftdchen Kir allee.« Toliko plače so mi dali, da sem bil petnajst dni v mesecu sit, petnajst dni pa lačen. In sem se znova spozabil: nekega dne, ko me Je spet davil glad, sem si v skladiiču, kjer Je bilo vsega dovolj, natlačil žepe s salamo in šunko. Zasačili eo me in obdolžili, da sem stalno kradel. Kaj je temu sledilo, si lahko mislite: policija, sodišče, zapor. V jetnišnief sem povsem dozorel v pote puha in brezdomca. Včasih me še obide sentiment talnoet: spet bi rad postal pošten človek. Pa mi družba ne da. Zaznamovan sem! me zavrnejo povsod. Tako me je življenje vrglo na cesto, jaz pa sem vrgel življenje od sebe in sem, kar sem: le še kužna rana na zdravi koži človeštva, kakor sem zadnjič bral v nekem listu. Takšna, vidite, je moja zgodba. Povedal sem vam več, kot sem hotel.« Končal je in nato nadaljeval s čudno spremenjenim glasom, v katerem sem čutil jedko ostrino sarkazma: »In zdaj hodim okrog kot baraba in se veselim sreče 'drugih, ki jih še niso proglasili za izvržke človeške družbe! Poznam nekoga, ki je poneveril milijon. Se danes se mu vse klanja in nikomur ne pride na misel, da bi ga uvrstil med kreminalne tipe ...« Nemo sem mu stisnil roko. Vedel sem: vsaka beseda bi bila zaman. Pred menoj je stala razvalina človeškega življenja Orožnik obstrelil nasilneža Ljubljana, 9. maja. Včeraj popoldne je prišlo blizu Dola pri Zalogu do spopada med orožniško patrolo in nekim tatom, ki se ni hotel pustiti aretirati, marveč je navalil na orožnike, ki »o ga potem v silobranu obstrelili. Je to neki Ogrin Ivan, rojen leta 1907 v Dolu ter tam tudi stanuje. Bil je osumljen neke tatvine in so orožniki zbirali o tem inaterijal. Ko eo preiskavo dovedli tako daleč, da ao smatrali, da je potrebna aretacija, so hoteli Ogrina aretirati. Včeraj popoldne je korakala po cesti blizu Dola orožniška patrola iz Dola, ki sta jo tvorila orožniški komandir narednik Josip Praprotnik ter orožniški kaplar Plajšek. Okrog 13 sta naletela na imenovanega Ogrina Ivana ter sta mu hotela napovedati aretacijo. Ogrin je takoj opazil, kaj nameravata orožnika, še predno sta prišla orožnika popolnoma do njega, je Ogrin potegnil pripravljen nož ter se z dvignjenim nožem zakadil proti kaplarju Plajšeku. Ko je komandir g. Praprotnik opazil, kaj namerava Ogrin, je naperil proti Ogrinu puško in predno je Ogrin dosegel z nožem Plajška, je s prestreljenima nogama omahnil na tla. Narednik g. Praprotnik je torej preprečil napad na kaplarja Plajšeka s tem, da je streljal na Ogrina. Z enim strelom mu je prestrelil obe nogi v stegnu. Ranjenega Ogrina so takoj prepeljali v bolnišnico, kjer leži sedaj na kirurgičnem oddelku. Njegovo stanje je dokaj resno. Higijenska služba v Sloveniji ogrožena Flnan.šno ministrstvo je zniš&lo dri. higijenskemu zavodu proračun za nad pol milijona dinarjev. Ljubljana, 9. maja, Kot smo zvedeli, so bili tukajšnjemu državnemu higijenskemu zavodu po proračunu izdatkov za proračunsko leto 1936-87 odobreni tako nizki krediti, da je zaradi tega prav resno ogroženo celokupno obratovanje po higijenskih ustanovah v Sloveniji. Že več proračunskih let »o bili materialni krediti stalno zmanjšani,- toda zaradi posebnega pooblastila, da sme zavod uporabljati dosežene dohodke za okrepitev materialnih izdatkov in jih je smel trošiti, se ta znižanja niso občutno opazila, posebno ker so Se skušali uravnovesiti znižani krediti z rigoroznim iztirjevanjem taks. Zavod si je na podlagi teh dohodkov organiziral bigijensko službo v Sloveniji s lem. da je zaradi primanjkujočih osebnih kreditov na podlagi pooblastila finančnega zakona 1938-34 namestil v breme materialnih kreditov zaščitne sestre, laborante, honorarne zdravnike, ki so bili zaradi čim uspešnejšega zdravstvenega delovanja zdravstvenim ustanovam zelo potrebni In brez katerih ne bi bilo mogoče resno vršiti higijenske službe v Sloveniji. — Tudi predlog proračuna za I. 1936-37 je bil ustvarjen na tej bazi in se nisq, predvidela pri mnlerial-nih kreditih nikaka zvišanja, kar bi sr: pa vseka- kor moralo, ako bi zavod vnaprej vedel, da dohodkov v proračunskem letu 1936-37 ne bo smel več trošiti poleg svojih materialnih kreditov po proračunu. V kako težkem položaju je celotna higijenska služba v Sloveniji, je razvidno iz dejstva: Po proračunu za 1. 1935-36 je bilo odobrenih dri. higijenskemu zavodu in podrejenim ustanovam za materialne izdatke 1,485.700 Din. Poleg tega je pa zavod smel trošiti Se svoje dohodke v skupnem znesku 100.000 Din. Potemtakem je imel zavod na razpolago zn materialne izdatke v letu 1935-36 1,835.700 Din. Po tekočem proračunu pa je bilo odobreno dri. higijenskemu zavodu in podrejenim ustanovam za materialne izdatke le 1,314.212 Din, torej kljub odvzemu dohodkov še za 121.488 Din znižanje materialnih kreditov, tako da znaša razlika na-pram prošleniu proračunskemu letu 521.488 Din ali 28% od celotnega proračuna za materialne kredite. Jasno je, da bo zaradi nezadostnih kreditov silno trpela higijenska služba v Sloveniji ter da bo prizadelo predvsem siromašno prebivalstvo na deželi. V mnogih zdravstvenih ustanovah na deželi bo treba obratovanje popolnoma ustaviti, delovanje higijenskega zavoda pa kolikor mogoče omejiti. Da se to v zadnjem trenutku vendarle prepreči, so bili storjeni vsi potrebni koraki. Saj je že dosedaj bilo delovanje higijenskih ustanov v Sloveniji dovolj okrnjeno in vendar je bilo nad pol milijona dinarjev več na razpolago! Obupno dejanje na dosmrtno ječo obsojenega Zažgal je svojo posteljo ter si prerezal žile. — V zadnjem trenutku trenutku rešen. — Nevarnost požara v kaznilnici. Maribor, 8. maja. V mariborski kaznilnici imajo poseben oddelek za najtežje zločince, ki je posebno strogo zastražen. Večje število celic v tem traktu je določenih za take, ki so obsojeni na dosmrtno ječo in žaiibog so ti prostori skoraj vedno zasedeni. V leni oddelku prihaja včasih do razburljivejših prizorov, kakor je bil na primer pred dvema letoma znani upor kaznjencev, pri katerem je izgubil življenje paznik Peterlin, kaznjena Pančur in Lakner pa sta bila zaradi tega obešena. Od tistega časa je bil v oddelku mir; sedaj pa ga je razburil nov dogodek. Na dosmrtno ječo obsojen kaznjenec je poskušal zanetiti v kaznilnici požar, obenem pa končati svoje bedno življenje. Na nepojasnjen način je prišel do vžigalic, s katerimi je zažgal svojo posteljo in slaninjačo. Vrata v celico je zabarikadiral, potem pa si je prerezal žile na rokah. Ko pa je začela slama goreti ter je gost dim napolnil celico, se je nesrečnež svojega dejanja očividno skesal. Vlegel se je tik pod celičnim oknom ter se z mokrimi k‘rpami, ki jih je namakal v vrču za vodo, branil dušečih plinov. Pazniki so kmalu opazili, da se vali iz njegove celice dim. Odklenili so vrata ier s silo vdrli v notranjost. Pod in notranja stran vrat so že goreli. Naglo so pogasili ogenj ter zavezali kaznjencu rane na rokah, nato pa so ga prenesli v bolniški oddelek. Rešili so mu s tem življenje, poslopje pa požarne nevarnosti, ki sicer ni bila velika, ker bi ogenj težko prešel iz celice drugam in zavzel večji obseg. Cela kaznilnica je namreč že tako zidana, da je vsaka nevarnost večjega požara skoraj izključena. Najslavnejši slovenski športni klub v Mariboru brez igrišča Odstopiti ga je moral Sokolu. Maribor, 8. maja. V nedeljo se bo vršila na igrišču 1SSK Maratona nogometna tekma med prvim moštvom kluba in njegovimi veterani, ki so pred leti imeli vodilno ulogo v mariborskem nogometu. Ta tekma bo prav za prav žalostno slovo od njegovega igrišča, kateregi si je zgradil tekom let in na katerem je polagal po zaključku vojne in osvoboditvi Maribora izpod nemškega jarma temelje slovenskemu športu in ogroženi severni meji. ISSK Maribor je vršil veliko delo ne samo na področju slovenskega športa; bilo je važno tudi v splošno narodnem pogledu. Po prevratu so morali Slovenci v Mariboru vse iz temelja graditi. Svoje gospodarske sile so morali organizirati, kutlurno delo, ki je imelo sicer še krepko podlago iz predvojnega časa, je bilo treha razširiti, slovenski prestiž pa je zahteval tudi krepko uveljavljenje na športnem področju. Tu je zastavil svoje sile ISSK Maribor ter je svojo nalogo odlično vršil. Slovenski šport je izvojeval kmalu po svojem pojavu zmago nad nemški mšportom. Kdo se še danes s ponosom ne spominja onih napetih tekmovanj med predstavnikoma slovenskega in nemškega športa, ki so privedla na igrišče v Ljudski vrt tisoče in tisoče. Na eni strani Slovenci, ki so bodrili svoje borce, na drugi Nemci, ki so žrtvovali silne denarje, da bi usposobili svoje športnike za te borbe, ki so najemali drage inozemske trenerje, vodili od drugod igralce v svoje moštvo, samo da bi zmagali nad Slovenci. Fantje ISSK Maribora so se takrat borili za čast slovenskega Maribora in so zmagovali.^ V zahvalo morajo sedaj z igrišča, na katerem so želi toliko uspehov. Prejšnja »nacionalna« občinska uprava je izročila Igrišče LSSK Maribora Sokolu-Matici. Sokol je iinel lepo letno telovadišče tik Mariborovega igrišča v Ljudskem vrtu. Kljub temu se mu je moral ISSK Maribor umakniti. In danes je brez igrišča, kar pomenja propast klubove nogometne sekcije. Nagrade v aferi Thurn - Taxis Včeraj smo it poročali o aferi, ki se z ajo ba- vi ne samo belgrajsko sodišče, temveč vsa- bel-žrajaka javnost, namreč o aferi, ki je nastala ob odloku takratnega pravosodnega ministra, člana samostojne demokratske stranke dr. Eda Lukiniča, z dne 17. novembra 1924, e katerim je bil ukinjen sekvester nad veleposestvi grofa Turn-Taxisa. 2e pred volitvami leta 1925 je bila vsem, ki so si priborili za«lug* ra grofa Turn-Taxisa, razdeljena milijonska provizija. Po stenografskih zapiskih Narodne skupščine, je pri tem poalu imel glavno vlogo zagrebški advokat Danilo Dimovič, ki je bil linanser samostojno-demokratske stranke. V samostojno-demokratski stranki sta bili takrat dve struji. Ena, ki so bili v njej Dimovič, Svetozar Pribičevič in dr. Edo Lukinič, je bila za ukinjenje sekvestra. Temu pa se je protivila druga skupina, v kateri ata bila dr. Hinko Križman« in dr. Prvislav Grisokono, Grieokono je bil pred Lu-kiaičem pravosodni minister, ker pa je bil nasprotnik ukinjenja sekvestra, je moral z vlade. Stenografske beležke Narodne skupščine pravijo, da je dobil Danilo Dimovič za svoje usluge od grofa Turn-Taxiaa 12 milijonov dinarjev. Advokat Tura-Taxisa dr. Čelebonovič je dobil 13 milijonov na- grade. Od te svoje nagrade pa je 3 in pol milijona odstopil Zemalski banki, ki je bila radikalska Vodja samostojno-demokratske stranke Svetozar Pribičevič pa je dobil 3 in pol milijona, ki je z njimi kupil tiskarno za svoj dnevnik »Reč«. V parlamentu je takrat vstala opozicija in napadala pravosodnega ministra dr. Lukiniča ter vložila zahtevo, da se dr. Lukinič izroči sodišču. Večina, v kateri so bili takrat tudi slovenski samostojni demokratje, pa je to zahtevo odklonila. Najbolj vneto so takrat Lukiniča branili Svetozar Pribičevič, .dr. Gregor Žerjav in dr Svetislav Popovič. Plaz zasul delavca Ljubljana, 9. maja. V Zasipu pri Bledu je prišlo včeraj do hude nesreče, ki je zadela 38 letnega delavca Ivaniča Leopolda. Ivanič je delavec in je us.užben pri ljubljanskem gradbenem podjetju '.ng. Dedek. Včeraj je bil zaposlen v Zasipu. Tam tfa je nenadoma zasul precejšen plaz, ki je Ivaniča pokopal pod seboj. Ko so ga potegnili izpod zemlje je imel zlomljeno nogo in je bil tudi sicer poln poškodb Kairo, 9. maja. AA. Reuter poroča: Vsi trije člani regentskega sveta so položili prisego na včerajšnji seji parlamenta. Sedanja vlada bo odstopila in najbrž bo sestavil novo vlado Nahas paša, vodja stranke vafdistov. Addise Abeba, 9. maja. AA. Stefani poroča, da je maršal Badoglio odredil, da je en abesinski tolar vreden šest italijanskih lir. Volitve na univerzi Ljubljana-, 9. maja. Včeraj, 8. maja, se je vršilo ob 3 popoldne nadaljevanje občnega zbora Akad. akcije za izpopolnitev univerze na dvorišču univerzitetnega poslopja. Zanimanje je bilo izredno veliko, zlasti, ker se Že dalj časa niso vršile volitve za vso univerzo. Občni zbor je potekel popolnoma mirno, enako tudi volitve. Pri volitvah je dobila »Slovenska lista« katoliških akademikov 344 glasov, »Neodvisna lista« večinoma marksističnih akademikov 234 glasov, »Lista nacionalnih in neorganiziranih akademikov« 118 glasov. Volitve so se vršile v znamenju kulturnega boja med katoliškimi in marksističnimi akademiki, katerih taktika je šla ves čas za tem, da bi borbo za strokovne interese slovenskih akademikov izrabili v svoje namene. Slovenska akademska mladina je zmagala. Borba za po-popolno slovensko univerzo bo čista. — Novi predsednik Akad. akcije je Verbič Pavel, cand. phil. »Slovenska lista« ima 8 odbornikov, ostali dve skupaj 7. Priznanje grafiku P. Kocjančiču Ljubljana, 9. maja. Za letošnji »Mariborski teden« je bil razpieea natečaj za osnutke reklamnega lepaka. Tega natečaja se je udeležilo veliko število slikarjev ter je bilo v celoti odposlanih 53 osnutkov. Razpisane so bile nagrade: 1000 Din za prvo nagrado, 500 za II. in 250 Din za III. Naknadno pa je bila določena še IV. nagrada. V tej zanimivi konkurenci je žirija priznala I. nagrado v znesku 1000 Din osnutku »Merkur«, ki ga je izdelal g. Peter Kocjančič, slikar-grafik v Jugoslovanski tiskarni. Osnutek je izdelal izredno okusno ter predstavlja »Merkurja«, v ozadju pa je silhueta Maribora G. Kocjančiču je bila podeljena tudi HI. nagrada v znesku 250 Din za osnutek »Sodobni plakat«, dočim sta II. nagrado dobila tehnika Rado Janežič in Franjo Kikelj iz Maribora, za osnutek »Jeka«. Vsi poslani osnutki so razstavljeni v mariborski Kazina dvorani ter vzbujajo splošno pozornost. Drobne iz Kranja Kranj, 8. maja. Razširjenje tekstilne šole. Ban dr. Natlačen je iz banovinskega proračuna za tekoče leto določil za kranjsko tekstilno šolo poleg redne podpore, ki znaša letno 200.000 Din, še izredno, in sicer 100 tisoč dinarjev. Ta podpora je namenjena fondu za zgradbo tekstilne delavnice. Sedaj ima šola delavnica v šolskem poslopju, kar pa zelo moti poučevanje in stanovalce v bližini šole. Kranjski občinski svet je na zadnji seji sklenil državnim nameščencem, ki edini v dravski banovini še plačujejo kuluk, da jim občina istega povrne v višini vplačil, enako kot so to že storile nekatere druge občinske uprave. Ravno tako je bilo na isti seji sklenjeno, da se ugodi prošnji g. Focka, da se odstranijo z njegovega sveta v Dolu pri Kokri kopalne kabine in sicer zaradi tega, ker je voda zaradi njih zelo trgala bregove. Tudi je bilo kopališče že v zelo slabem stanju, zato je zadnji čas, da ga podro. Samo.dobro bi bilo, da bi občina sedaj malo bolj pohitela z deli za novo kopališče, da ne bi ostal Kranj letošnje poletje brez njega. Znano grajščino, sedaj pension »Grintavec« v Preddvoru nad Kranjem, last Wurtzbachov, je na javni dražbi prodala kot upnica kranjska mestna hranilnica zdravniku dr. O. Majeriču za 243.000 dinarjev. Dr. Majerič namerava narediti iz gradu podoben sanatorij, kot ga ima že v Ormožu, kjer zdravi po svoji znani metodi, ki vzbuja mnogo zanimanja. Kamnik Kamnik, 9. maja Muhasto vreme je za Kamnik koristno. V Kamniku že več let škrope ceste zjutraj na vse-zgodaj z navadnimi gasilskimi cevmi, z vodo iz cestnih vodovodov. Letos pa so tudi na to pozabili ter se čez dan vzdigujejo v zrak celi oblaki prahu in ogrožajo pasantom grla; kadar pa je še vetrovno vreme pa sploh m mogoče iti po mestni cesti. Edino v tolažbo nam je še muhasto vreme, ko se naenkrat kljub vročim in sončni pripeki vlije dež ter za nekoliko časa omoči cestni prah. Ker pa smo ravno v prekrasnem mesecu maju, pa želimo, da se v Kamniku vendar le prične s škropljenjem cest. Upoštevati je treba predvsem, da v mesecu maju ze prihajajo v Kamnik tujci in izlet-n k* ?nh oblaki prahu najbrže ne bodo ponovno vabili med nas. Neurje po Slov. goricah Sv. Ana v Slov. gor., 9. maja. V sredo popoldne so se nad Slov. goricami nenadoma zgrnili temni oblaki, vsula se je ploha in za njo loča. Vendar ne na vseh krajih enako. Po nekaterih krajih se je po kratkem presledku ponovno vsula gosta in debela loča, ki je padala več kakor pel minut. Seveda je napravila našim sadjarjem in vinogradnikom veliko škode. Po sadovnjakih je toča oklestila cvetje sadnega drevja, ki cvete vedno jtozneje, po vinogradih pa je uničila večje mladike. Škodo je opaziti tudi na rženih poljih, rž se je polegla, vendar kljub vsemu naši vinogradniki ne trpe toliko škode, kakor so jo lansko leto meseca maja, ko jim je mraz uničil velik del pridelka. Promenadni koncert. Tujsko-prometni svet za mesto Ljubljano priredi jutri v nedeljo, dne 10. maja t. 1. ob pol tl dopoldne promenadni koncert, ki ga bo izvajala godba Nar. žel. glasb, društva »Sloge«. Koncert bo pred Narodnim domom. po vsem telesu. V zelo obupnem stanju sd ga pripeljali v ljubljansko bolnišiteco. Zdravniki so se trudili, da bi ga izlečili kolikor mogoče brez po-sledic. Vendar pa je imel Ivanič zlasti ni ncj£i ta-ke poškodb«, da so mu jo moraii včeraj amputirat;. Anglija na Mase gledalcev, na drugi sliki visoki državni funkcijonarji reporterji prežijo — gol je padel! Ljubljana danes Koledar Danes, sobota, 9. maja: Sv. Gregor. Jutri, nedelja, 10. maja: Antonin. Lekarne. Nočno službo imajo: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20 in mr. Gartus, Moste. Kaf bo danes Restavracija »Novi svet«: ob 8 občni zbor Legije Koroških borcev, Glavni odbor Ljubljana. Predavalnica mineraloškega instituta: ob 18 predavanje dr. Janeza Janžekoviča o temi: »Da- našnje filozofske struje na Francoskem.« Kaj bo (utri , Kongresni trg: ob 15 tombola poštarjev. Rokodelski dom: ob 16 dobrodelna akademija Družbe sv. Vincencija Paveljskega. • Zborovodja Jakov Gotovac eden najodličnejših jugoslovanskih skladateljev in priznani dirigent koncertira v Ljubljani s svojim zborom Mladost Balkan z zagrebške univerze v petek, dne 15. t. m. Na sporedu ima dela sodobnih zagrebških skladateljev z izredno zanimivimi skladbami za moški zbor. Koncert bo v unionski dvorani v petek, dne 15. t. m. ob 20. Predprodaja vstopnic Od ponedeljka dalje v knjigarni Glasbene Matice. Kongres krščansko socialistične delavske mladine. V nedeljo, dne 10. maja, bo v Ljubljani kongres krščansko socialistične delavske mladine, ki ga bo priredila Mladinska zveza JSZ. Program kongresa bo sledeči: Ob 0 skupna sv. maša v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Ob pol 11 nianifesta-cijsko zborovanje delavske mladine v dvorani_ Delavske zbornice. Ob 3 popoldne predstava socialne drame »Boštjan iz predmestja« v dvorani Delavske zbornice. Predstava se bo za udeležence iz Ljubljane in bližnje okolice ponovila ob 8 zvečer, ker ie popoldanska predstava rezervirana le za udeležence z dežele. Vstopnina na predstavo je 4 Din. Kongresa se bo udeležil tudi generalni tajnik krščanske strokovne internacionale P. J. Serrarens, zastopnik' Radničkega strukovnega saveza iz Zagreba in drugi, razen tega pa delavska mladina iz vse Slovenije^ Mladinska zveza je za to priliko izdala tudi lepo brošuro »Kongres kršč. soc. delavske mladine«, kier je obdelala važna delavska in mladinsko vzgojna vprašanja našega ljudstva. Cena posameznemu izvodu je 3 Din. Izdajo živinskih potnih listov in živinoogledne posle za bivšo občino Vič bo od 10. maia t. 1 dalje opravljal samo gosp. Pavlič Ferdinand, gostilničar in posestnik na Tržaški cesta 20. Z istim dnem ie razrešen dolžnosti živinooglednili poslov gosp. Škerli Ivan. kovač z Viča št 66. - Mestno poglavarstvo. Narodnoobrambni sklad »Bran-i-bora«. Narodna banka kraljevine lugoslavite, nodružmea v I jubljani 2000 Din; Jugoslovanska tvornica gume i obupe Bat’a, Borovo, 5C00 Din. Za zbirko pirhov: .Dekliška narodna šola. Apače, 63 Din; Državna narodna šola, Adrijanci. p. Pefrovci, 35 Din; Državna narodna šola. Primskovo pri Kranju. 120 Din; Državna narodna šola. Sv. Duh na Stari gori, p. Sv Jurij ob Ščavnici, 58.50 Din; Državna narodna šola,' Braslovče, 50,75 Din; Državna narodna šola. Martjanci-. 35 Din; Državna narodna šola, Odranci. p. Beltinci. 41.25 Din: Državna dekliška narodna šola. Slovenska Bistrica. 223 Din. — »Bran i-bor« — osrednji odbor, Ljubljana REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Drama. Začetek ob 20. Sobota, 0. maja: Gozd. Red C. Nedelia. 10. maja: Prva legija. Izven. Znižane cene Od 20 Din' navzdol. Ponedeljek, 11. maja: Zaprto. DRAMA. Ostrovskega komedija »Gozd« je imela na pre-mlieri iako velik uspeh. V glavnih vlogah nastopa nedosežna trojica: gospa Nablocka, gg. Cesar in Daneš. Prva repriza »Gozda« bo v soboto dne 0. t. m. zvečer. Predstava je za red C. Vse nedeljske posetnike ljubljanske drame opozarjamo da se ponovi v nedeljo zvečer Laveryeva drama »Prva legija«, ki nam prinaša življenje v jezuitskem kolegiju. Kakor povsod drugod ie imelo tudi pri nas to znamenito delo ameriškega pt-satelja popoln uspeh. ... Dne 20. maja zvečer bo v ljubljanski drami premijera drame »Tiran«. S premijero ]\z z proslava 25letnice umetniškega delovama gralca ju režiserja Milana Skrbinška. Radio Programi Radio L|ubl|ana Sobota, 9. maja: IG. Pložfra »a i>loftčo — ns^jev ▼ nai>ev 12.45 Vremenska napoved, poročila 13.00 Napoved č*»a, obj a/va sporeda, obvestila 18.15 Ploflča za plo-»fto — napev v mi]>ev 14.00 Vrgm«mako poročilo IR.00 Na delopust (icra Radijski orkester) 18.40 Pogovori s DOftlužailo-i 19.00 N»[>oved tafta, vremenska natrmved, poročila, objava sporeda 10.30 Nacionalna ura: Odejfltjvo-varije' naflili žen v Javnem Uvljenjti po humanih dnifi-fcvih (h Zairre.ba, Defiič) 18.S0 Zunundii politični! prHfrlml (e urednik dr. Alojzij Kuhar) 20.20 OMt« takn se Umije dan«« Se pri nas dot«! - Poster vefer » aodolovamjora Slanov radijske dramske družine, radiijsketra orkestra in nlo*fi — Besedilo napisal Ivan Rob 22.00 Naipoved časn, vr«m»n«kfl napoved, porodil«, obdava sporeda 82.15 Postni in 5-lage.rji (poje g. Minko Jelačin, »premija g. pror. M. I/uimvAek). Drugi programi SOBOTA, 9. maja. Belprad 1: 19.50 Narodne l*wmi 30.30 Simfonični koncert 23.00 Narodne melodije — ftrlprnd II: 14.OS Nl,kola.iewičevo predaivamile o Sumadiji — Zagreb: 20.00 Violina 20.90 Orkestralni koncert 21.00 Pester večer 32.18 Plesna glasba — Dunaj: 19.25 Jonesoma opera selni iz Trbovelj. Cesta bo ve-ikega gospodarskega pomena, zlasti za obmejne kmete rudarskih revirjev. Cesta bo vezala državno cesto na Trojane z izhodom Posavja na Žalec in v Savinjsko dolino. V lokalnem, gospodarskem in tujskem prometu bo vezala rudnika Trbovlje z /agorjami, ki ju jc do sedaj vezala le nad vse težavna, za vsak večji promet nesf>osobna cesta. Za cesto se je posebno zavzemal član ban, sveta Križnik, zasluga pa gre tehničnemu oddelku banske uprave, ki je že v lanskem letu imela namen pričeti z gradnjo. Sedanji gospod ban se je hitro odločil, da od pomore brezposelnim in koristi s tem splošnemu gospodarstvu naše banovine. Že zapo-četa dela m program oblastne skupščine hoče gospod .ban točno izvajati v mejah razpoložljivih finančnih sredstev, kar ljudstvo iskreno pozdravlja. Še en dan manj dela. TPD je za mesec maj razglasila II delavnikov. V tem mesecu so rudniki dravske banovine dobili le 60% prejšnje oddaje za državne železnice, od tega je TPD dobila za mai le 1800 ton in zato skrajšala še en delavnik. Rudarji bodo v mesecu maju delali le 10 delavnikov. Za junij se obetajo večja državna naročila, če zopet ne bodo šla po vodi, kakor navadno. Nevaren vlomilec pobegnil iz zaporov Šoštanj, 7. maja. V noči od 4. na 5. maja je bilo vlomljeno v prometno pisarno tukajšnje železniške postaje. Iz dnevne blagajne je vlomilec odnesel 306 Din, dva zavoja voznih kart po 100 komadov in' nekaj manjših premetov, ki so bili v pisarni. Skupna vrednost plena presega 5000 Din. Naslednji dan se je pojavil v neki gostilni v Družmirju neznan fant in zahteval cigarete. Gostilničarju se je neznanec zdel sumljiv in je obvestil šoštaniske orožnike. Dognali so, da gre za 23 letnega Ivana Končnika, doma iz Gavč pri Šmartnem ob Paki. Vlom v pisarno je seveda zanikal, toda zavoji voznih kart, ki so jih našli pri njem, dokazujejo nasprotno. Končnik je tudi priznal, da je bil on tisti, ki je ukradel dragoceno harmoniko gostilničarju Melanšku v Pesjem. Končnik je vlomilec nevarnega tipa. Več orožniških postaj ga že vodi v svojih knjigah. Po aretaciji so ga odvedli v zapore šoštanjskega sodišča. Ko pa so ga v sredo popoldne hoteli zaslišati, ga ni bilo več v celici ... Pobegnil je neznanokam. Celična vrata so bila najbrž narahlo zapahnjena, da jih je odprl in ušel v nezasluženo svobodo. S tekme Avstri i svojemu človeškemu prijatelju. Ker so Za-rci, kakor znano, zelo leni, je bilo možakarju novo prijateljstvo kaj dobro došlo, saj je hodil na lov namesto njega. Zato se je moral iz-:ati levu hvaležnega in ga rešiti iz pasti. Črno sodišče pa tega koristnega prijateljstva hotelo prav nič razumeti in je moža obsodilo 30 šilingov globe, kar bi zneslo v našem tlenju nad 400 dinarjev. Po odločitvi angleškega ministrskega sveta bi se moralo kronanje novega angleškega kralja vršiti že maja meseca letos. Določen je bil za to prvi teden v maju, to pa zaradi... londonskega drevja. Drevje po parkih angleške prestolnice namreč dobi svoje polno zelenje šele v drugi polovici meseca maja. Zelenje bi oviralo množice v višjih nadstropjih hiš ob cestah, koder bi šel sprevod ob kronanju. Kralj Jurij V. je bil kronan šele konec junija. Toda za njegovega kronanja je bila .večina drevja po londonskih parkih še majhna, tako tla ta razlog sploh ni prihajal v poštev. Kakor je videti pa ne bo s kronanjem prvi teden letošnjega maja nič, ker ima mladi kralj važnejše opravke. To zakasnitev najbolj obžalujejo Tisoč in ena zanimivost Časnikarjeva molitev Bombayski list »Catholic Herald of India«, prtrAša teanimivo besedilo molitve, katero priporoča glavni urednik lista vsem svojim sodelavcem. Ker časnikarji do zdaj niso imeli še svoje posebne molitve, je zanimivo, kako prosijo blagoslova za svoje delo indijski katoliški časnikarji: Besedilo molitve se glasi: »Sv. Frančišek Šaleški, ljubljeni zaščitnik našega razburjenega poklica, sprejmi nas v svoje varstvo. Daj nam, svojim služabnikom, malo več kritičnega čuta, našim bralcem pa ga malo vzemi. Stori, da naši naročniki ne bodo zapazili naših napak, razsvetli jih toliko, da bodo spoznali in priznali naše zasluge. Vlij jim v duše spoštovanje do točnosti, da bodo plačevali naročnino v določenem času.« Če ni ta molitev sestavljena docela po cerkvenih vzorcih, je pa nedvomno zelo praktična za sleherni list na svetu in to opravičuje vse, kar je v njej preveč človeškega. Lev in njegov prijatelj V pokrajini Tabora, ki leži sredi angleškega posestva Tanganika, ki se razteza okrog velikega jezera istega imena v Afriki, so levi pogosto napadali črede domačinov. Levi so v tej pokrajini sploh silovita nadloga, ki se je domačini ne znajo obraniti drugače, kakor da levom nastavljajo velike pasti. Pred nedavnim pa so Zamorci obdolžili nekega svojega sobrata, da je brezvestno izpustil iz pasti velikega leva, ki je delal po vsej okolici silno škodo. Moža so seveda privedli pred sodnika. Obtoženec je dejal, da je ta lev pogosto stikal okoli njegove koče in tako sta se spoznala. Žival se je možaka tako navadila, da je prihajala k njemu, tako da sta postala dobra prijatelja. To prijateljstvo je šlo na levovi strani tako daleč, da je od vsega plena, M “ -----' —J~' tudi svojemu morci, kakor to novo " ’f l___ ni na L. narju L, Kronanje Edvarda VIII 1*0 odločitvi se moralo kronanje ti že maja meseca teden v maju, to ja. Drevje reč dobi f meseca i jih r ’ Ob I l_ - L__ teden 1 važnejše londonski hotelirji, restavraterji in trgovci, ki bi ob kronanju pač največ zaslužili. Zračni vlaki v Rusiji Znano je, da si boljševiki nadvse prizadevajo, da bi dvignili svoje letalstvo na tiajvišjo stopnjo na svetu. Zato se jim ne zdi škoda ne stroškov, ne prizadevanj. Star ideal sovjetskih letalskih inženjerjev je, sestaviti tako imonovani zračni vlak, pri katerem bi eno motorno letalo vršilo službo lokomotive. Brezmotorna letala, privezana nanj v vrsti, bi pa tvorila vagone. Po mnogih poizkusih se je zdaj to posrečilo, tako da je en motorni avion preletel s petimi privezanimi brezmotornimi letali progo, dolgo 1200 km. Dvignil se je v zrak v Tuli, pristal pa je v Voronežu in v Moskvi. Držal se je stalno v višini 2000 in 3000 m. Neki drugi ruski zračni vlak pa je potolkel svetovni rekord za te vrste vozila, ker se je dvignil s svojimi vagoni v višini 5800 metrov. Kdo še bojkotira Nemčijo Albrecht Fortmann, eden izmed sodelavcev Hitlerjevega namestnika Ilessa, je izdal knjigo o bojkotu, ki ga Judje vsega sveta izvajajo nad nemškim blagom. Knjiga navaja zelo zanimive ugotovitve. Iz nje je razvidno, da stoji, kar se tiče bojkota nemškega blaga, na prvem mestu Severna Amerika, ki kaže največjo sovražnost do nemškega uvoza. Spričo silne gospodarske vloge, ki jo Judje igrajo v ameriški trgovini, je to čisto razumljivo. Blago, ki prihaja iz Nemčije, ne dobi v Združenih državah kupca, tudi če ga prodajajo po dumpinških cenah. Za Sev. Ameriko sledi Juž. Afrika, Nizozemska, Poljska, Baltiške pokrajine. Torej same države, kjer Judje obvladujejo vso trgovino. Na zadnjem mestu pa se nahaja kljub sovraštvu in kljub politični napetosti in vojni nevarnosti — Francija. 40.000 norcev na svobodi Vsi vemo, da je število roparjev Ameriki velikansko. Toda vsi amerikanski roparji in banditi niso zločinci. Med njimi je veliko norcev. Tako je ugotovil po svoji statistiki obseg za duševno higieno pri amerikanski vladi. Ta statistika sicer ni nič kaj razveseljiva. Sodeč po njej, je danes v Združenih državah nič manj kakor 40.000 takih norcev na svoliodi. Policija jih je zaradi različnih prestopkov in zločinov prijela, strokovnjaki so ugotovili, da se jim meša in da niso odgovorni za svoja dejanja. Na podlagi tega jih je sodišče poslalo v umobolnice, kjer so po krajšem bivanju skoraj vsi ozdraveli. Samo lansko leto se je po statistiki tega odbora vrnilo v svobodo 6000 takih norcev, ki so pri odhodu obljubili, da bodo živeli pošteno življenje. Večina teh siromakov živi v prepričanju, da jih stalno preganjajo. Žrtev takega stalnega |>reganjama je bil po njihovem mnenju tudi Hauptmann.^katerega so usmrtili zaradi ugrabitve Lindberghovega otroka. Zaradi te usmrtitve so bili vsi ti amerikanski osvobojeni norci zelo razburjeni in so se zaobljubili in so se zmenili, da bodo v znak maščevanja ugrabili Lindberghu še drugega otroka. Ropi otrok so sploh njihova posebnost, toda pri tem jim ne gre Harar, ki so ga po hudih naporih zavzeli italijani in kjer je izbruhnila, kot v Addis Abebi, revolucija. za denar, marveč delajo samo iz nekega bolestnega nagnenja. O tem priča dejstvo, da policija ugotovi pogostokrat, da so ugrabili otroke čisto revnih in beraških ljudi. Kljukasti križ v Palestini Nobena skrivnost ni za človeka, ki se malo bavi s proučevanjem podtalnih sil, ki gibljejo svet, koliko izda liitlerjanstvo za svojo propagando v pokrajinah, kjer bi se zdelo, da je taka propaganda docela neumestna. Toda hitlerjanstvo zasleduje pri tem docela stvarne cilje. Vse arabsko gibanje, ki danes ogroža francosko posest v Sev. Afriki in angleško v Palestini, podpirata dve sili: Kominterna in narodni socializem. Hitlerjanstvo smatrajo za ideal, zaradi boja proti Judom, zlasti palestinski Arabci. Jeruzalemski romar danes lahko vidi po vseh voglih in zidovih v Jeruzalemu naslikane kljukaste križe, celo na judovskih hišah in na tempeljskih zidovih. V Palestini živi tudi precej nemških kolonistov Nejudov, ki so gospodarsko sijajno organizirani in predstavljajo nekako aristokracijo med kolonisti. Hitlerjanstvo je med njimi močno razvito in do skrajnosti organizirano, pa naj pripadajo tej ali oni politični smeri. Narodna socialistična vlada jim vzdržuje šole v Jeruzalemu, v Hajfi, v Nazaretu in drugod, gradi krasna šolska poslopja, kakor n. pr. v Saroni pri Tel Avivu itd. Tudi vse učitelje plačuje nemška vlada. Pred nedavnim se je vrnilo iz političnega tečaja v Nemčiji 80 mladih narodnih socialistov iz Palestine. Pri prihodu v Hajfo so naredili manifestacijo ter izjavljali, da so očarani o novi Nemčiji. S seboj so nosili tri hitlerjevske zastave, katere jim je pred odhodom v Palestino izročil Hitler sam. Naloga teh kolonistov je, da urede v Palestini narodno-soc.ialistične celice, čisto po nemškemu vzoru. Italijanska enciklopedija zaplenjena Po vesteh iz uradnih virov je italijanska vlada sklenila, da bo država kupila vse izvode prvega zvezka italijanske Enciklopedije, s katero se je hotel fašizem kulturno proslaviti. Vso naklado prvega zvezka bodo sežgali. Razlog za ta kruti sklep je kaj zanimiv. Po mnenju italijanskih odločujočih krogov je ta enciklopedija preveč prijazna jVbesiniji. Abesinija je v njej prikazana po fašističnem mnenju v preveč simpatični luči, zaradi tega ne sme delo zagledali belega dne. Knjižnica Zveze narodov pa je dobila en izvod novega dela še preden je bilo zaplenjeno. Najbrž je bilo Italijanom to dejstvo neprijetno, ker je bil ta Izvod edini, ki je šel čez mejo. Nekdo je pa po kdo ve čigavih navodilih zaželel od knjižnice Zveze narodov, da mu posodi prav ta edini zvezek novega italijanskega dela. Knjižničar se je seveda zanimal, kako je mogel nepoznani bralec izvedeti, da se v knjižnici Zveze narodov nahaja en sam edini izvod zaplenjene knjige. Po daljšem poizvedovanju je ugotovil, da. je tisti bralec dobil natančna navodila, naj si knjigo izposodi in jo po najkrajši poti pošlje v Rim, da jo tam zadene ista usoda, kakor ostale zvezke. Jasno, da je knjižničar knjigo dejal takoj pod ključ, ključ pa je spravil v političnem tajništvu Zveze narodov. Najstarejši zemljevid Najstarejši zemljevid in potovalni vodnik je tako imenovana Peutingerjeva karla. Narisal jo je v 4. stol. po Kr. Castorius. Obsega ves tedaj znani svet od Španije do Indije, od Škotske do Sahare. To ni običajna zemljepisna karta, marveč je pravi vodnik, ki našteva okrog 3500 različnih krajev, daje podatke o cestah med njimi in kaže razdalje. Kakor v vsakem dobrem vodniku, so tudi tu vse težave na poti samo od daleč omenjene. Tako so reke in gorovja samo mimogrede zaznamovane, ker pomenijo oviro na poti. V začetku je bil ta zemljevid dolg 7 m in širok 34 cm. Tako da so ga po potrebi odvijali in zavijali. Pozneje pa so ga razrezali v priročnejše pole. To karto je prerisal in prepisal v 12. stol. neki nemški menih v Krkonoših. Potem se je izgubila, v 15. stol. pa jo je našel Konrad Oeltes. Ta jo je izročil avgsburškemu juristu Peutingerju. Po njem se tudi imenuje. Danes pa je v lasti avstrijske narodne knjižnice na Dunaju. 65 letnica diamantnega rudnika Največje zemeljsko žrelo na svetu, ki so ga kdaj, odkar pomnijo, izgrebli ljudje, je veliki stari diamantni rudnik v Kimberleyu. Ta rudnik praznuje letos svojo 65 letnico. Njegovo zunanje lice je ne le zanimivo, marveč tudi po svojem obsegu orjaško. V nepregledni ravni rdeče zemlje je izkopa- Žlvljenje in trpljenje v najstrašnejši vojski sveta Zaklela legija V mestu so našli iger in zabav, ki so bile v skladu z njihovim še precej netankovestoim pojmovanjem svobode in kratkočasenje. Tam so lahko pokušali domače žganje rake, proti kateremu je konjak pravo mleko. Neprestano so se tepli in prepirali. Steklenice so letele po zraku, pohištvo je šlo na drobne kose. Največji užitek za legijonarje, ki imajo prosto, je, da se pretepajo s steklenicami. Ali pa napadati patrole, ki nadzorujejo garnizijo. Ta patrola ima pogosto podvojeno ali potrojeno število vojakov, včasih pa, kadar potujejo skozi garnizijo vojaki iz tujske legije, pa celo* početvorjeno število. Tedaj namesto granat lete po zraku drugi izstrelki — steklenice. Legijonarji so v bitki strašni nasprotniki, ker so složni in zaradi tega v pretepih nevarni. To v svojih besedah zmeraj poudarjajo, a se po tem tudi ravnajo. Legijonar se redkokdaj sprehaja sam. Zmeraj so v skupinah po pet ali po šest. Brž, ko kako skupino kdo na- pade, ji prihiti druga na pomoč in to z neko čudno, neverjetno brzino. Vsak nesporazum in začetek prepira se tako izrodi takoj v pravo pravcato bitko. V tem so legijonarji nepoboljšljivi. Ne pomagajo niti najtežje kazni. Kaj je legijo-narjem osem ali deset dni zapora, kadar gre za slogo ali za stare slavne navade. Legijonar skomigne z rameni iri prežirno reče: Je m’en fiche. Požvižgam se na to. Ali pa se posluži še kakega še bolj učinkovitega ali izrazitega glagola. Čeprav je bila uaša kompanija sestavljena šele pred nedavnim in iz tako različnih elementov, je vendar v njej takoj zavladala sloga. Zbližale so nas stare legijonarske šege in navade. Preden smo prišli mi v Bi^erto, je bilo tam vse mirno. Mirno, spokojno mestece, polno čet, ki so se dobro vedle: bili so to topničarji, strelci, zuavi — so bili podvrženi strogemu redu. No, brž ko smo pa prišli mi v mesto, smo razburili in razmajali vso to zaspano garnizijo. Ko je tako preteklo osem dni, smo dobili povelje, naj se drugi dan ukrcamo za v Bejrut. To je Sirija — to je vojna. Takoj so nas zaprli v vojašnico. Bili smo sconsignesc, določeni za odhod in nismo smeli ves dan in vso noč iti nikamor iz vojašnice. To pa samo zaradi tega, da bi vkrcavanje na ladjo izpadlo čim boljše in da bi takor..če bi se le kako dalo, ohranili svoj. ugled. Pripravili so cel program, ker so lio-! teli, da bi bil naš odhod svečan in tako v j skladu z resnim trenutkom, da bi se v nas I vzbudila domoljubna mrzlica. V začetku je šlo vse k^kor po maslu, j Zjutraj je bil pregled in odhod z godbo na čelu. Na poročnikovo povelje so vrste z navdušenjem za valovile. Trobente so odmevale v veselem ponavljanju. Glave vzravnane, hoja umerjena, sploh naš oddelek se je krasno držal. Vsi so ga gledali. Okna so se odpirala, ker je bilo vsem znano, kam odhajamo. Na veličastnem trgu pred obalo smo obstali. Tam se je zbrala velika gruča oficirjev, častna straža in združene godbe strelcev so veselo igrale legijonarsko koračnico. Kazalo je, da bo vkrcavanje poteklo naravnost prekrasno. Toda nihče od navzočih ni računal na neodoljivo nagnenje dvaindevetdesete kom-panije do rdečega vina. Zaradi tega smo bili ves dan in vso noč zaprti. A posebna straža nam je že od ranega jutra branila sleherno zvezo z gostilnami. Budno so nas stražili. K nesreči pa ladja, ki bi nas morala odpeljati, še ni dospela v pristanišče. Sac a terre! Prtljago z ram! se je glasilo povelje. Zložili smo puške v piramide in posedli na nahrbtnike. Ljudje mislijo, da bomo mi mirno in pokorno čakali, da pride parnik, potem pa bomo odkorakali na ladjo v najlepšem redu in ob zvokih vojaške godbe. Kaj še! Zdi se, da je imela dvaindevet- Vodja s krampom. Na obletnico ustanovitve Rima so v Italiji pričeli celo vrsto velikanskih javnih del. na skleda, ki ima v premeru na zgornjem robu 500m. Njene stene padajo postrani navzdol, in sicer 250 m globoko, kjer se združijo v konico. Dno tega ognjeniškega žrela, ki so ga izkopali ljudje v skorjo matere zemlje, je pokrito z vrtinčasto umazano vodo. Leta 1871. so na tem ozemlju našli prve diamante. Glas o toni se je seveda naglo razširil; z vseh strani sveta so pridrveli pustolovci in iskalci, dokler ni nekdo, ki je imel denar, kupil od vlade vso zemljo v okolici. 12.000 delavcev je potem rilo in brskalo po vsej pokrajini. Potem sc je njihovo delo osredotočilo na kraj, kjer leži danes to diamantno žrelo. Tega so izkopali v dolgih letih. 1871. je pa udarila iz zemlje voda in ves rudnik poplavila, pri čemer je našlo smrt na stotine delavcev. Danes je lastnik rudnika Bur De Beers, ki jo posestnik vseh diamantnih polj v okolici Kim-berleya. Zaradi neprestanih izbruhov vode je morala ta družba opustiti izkoriščanje tega diamantnega žrela. To bi bilo seveda zelo hudo, če ne hi istočasno odkrili ob reki Oranje nešteto drugih, prav tako bogatih diamantnih ležišč. »Kaj vam je padlo v glavo, da ste zavarovali tega 95 let starega človeka?« »V statistiki sem bral, da lc malokdo umre v teh letih.« ★ A: »Prijatelj, ali veš kakšno sredstvo zoper nespečnost?« B: »Pravijo, da je dobro do iisoč šieti, in če 5e nič ne pomaga, 5e enkrat in še in še.« A: »Tri sto zelenih, toda moj fant še nc zna šlcii!« ZA BIRMANCI molitvenike, rožne vence, podobice, verižice, svetinjice, mirtine venčke za deklice, mirtine šopke, trakova, ročne torbice ter najraznovrstnejša darila nudi po najnižji ceni Trgovina n. NiCman — Ljubljano Kopitarjeva ulico 2 TRGOVCI DOBE POPUST deseta poseben dar, da zavoha vino. Stali smo sredi velikanskega trga, a nad nami je bdela »suha< patrola. Kljub teinu pa se je, kakor po nekem neznanem čudu med nami pojavilo vino. Kakor da je priklil na dan studenec. Najprvo slab potoček, ki se je pozneje pretvoril v reko ter nazadnje postal veletok. (titare so krožile od ust do ust, usta pa smo si otirali z rokami. Ko je parnik nazadnje odločil, da pristane 111 ko jo že udarila ura svečanega od-loda, ni dvaindevetdeseta kompanija prvega polka tujske iegjje mogla biti tako dostojanstvena ,kakor je zahteval položaj. Godba je zastonj igrala legijonarski marš, častna straža je zastonj pozdravljala z orožjem, zakaj polovica čete se je strahovito opotekala in merila cesto, najmanj dvajset fantov pa se ni moglo niti na noge postaviti. Najhrabrejši in najbolje ohranjeni so se postavili na čelo parade in tako privedli na ladjo tiste, ki niso mogli sami hoditi. Namesto da bi šli po mostiču na ladjo drug za drugim, smo stopali po trije vštric. Dva legijonarja bolj ali manj zravnana, natovorjena s puškami, torbami in z vso opravo nekoga tretjega, sta se vzpenjala po stopnicah in skrivala onega tretjega. Nekateri, ki so bili čisto nevidni, so pustili, da so jih vlekli za noge, kakor mrtva trupla. Nekateri izmed njih so še dajali znamenje življenja, kadar so jih prijele močne roke tovarišev. Podobni smešnim lutkam so čudno mahali z rokami, kakor da pozdravljajo ljudi, ki so se zbrali na obali. ~ f 1 ____________^___________r m M. 1____hm »Slovenski dooa« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/IIL Telefon 2994 in 2996. Upravas Kopitarjeva 6, Telafpn 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljufljani: K. Ceč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiček. J