PRIMORSKI DNEVNIK Ntnli !£JS3r,'SS? - Cena 30 lir Leto XVI. - Št. 110 (4573) TRST, sobota 7. maja 1960 Danes zaključni govor Hruščeva ga seji vrhovnega sovjeta ZSSR Gromiko je poudaril, da mirovna pogodba z Vzhodno Nemčijo ne pomeni grožnjo ali ultimat - Poudaril je, da bodo meje Vzhodne Nemčije branile vse države varšavskega pakta - Ameriško letalo so sestrelili z raketo - Tasov komentar o ameriški verziji incidenta z letalom jj^OSKVA, 6. — Vrhovni sovjet SZ je nadaljeval v SV°je delo. Obe zbornici sta se sestali na skupni Veliki kremeljski dvorani ob navzočnosti vseh %ter Prezidija CK KP. Danes je govoril zunanji mile Oromiko, ki je v glavnem ponovil, kar je bil N izjavil Hruščev. Popoldne je predsednik dr-komisije za delo in mezde Volkov prebral pobita ti0 ,4ruSi točki dnevnega reda. Jutri bo imel Ni-j ftruščev zaključni govor. Nnk^iko Je Rjavil, da -Vjhoj krovne pogodbe z J Nemčijo ni nobe-n^a in Hiti ne uiti’ taj«,; zvezi s konferenco . je izjavil, da so- ni opustila u- ^ vlada ... _----------------- 5fWim bo ta konferenca tPstitv nadaljnje po- ti se izmotali, ktal, u: sm° omenili primere in a S0 Preletela našo me-tteiialj eriških pilotov, ki so toi,v.na naša letala. Ali Pri da so se tud' v da bi sovjetsko po-2 Politi?. Nemčije označevali }h, .o110 groženj in ultima-Jl, C0viotska zveza, je do-da .aa dolžnost truditi « l°VnB .an' ostanke druge Niti npi,Voine- Ni odveč opo-fc^hodu^S* razgrete glave ii? dprv, , da so meje nem* JJro ?^°^ratične republike J?b|>o jX*rovane. Ce bo po-i* Siv,L. ,bodo branile vse v« - zveze in vseh l.GtotnivrSavskega Pakta,)-I§*vSka 16 dal^e iziavil> da titvj konferenca o razo- ^ koraLnapravila nitl e‘ to in na Poti sporazu-i*Uka dodal, da bo So-kbiivo Yeza še dalje potr-StatUin lskala sredstva za t"1 ttica0 razorožitvi, pred-Jut- Y?likimi državami. £J*as»ci vnj' seji so številni lih rbovnega sovjeta v ld u‘Peh °rih v°šoili Hrušče-|"h, p na konferenci naj-LffedSprf01 .dne Pa je govo-C ta « ,lk državnega od-L dfcr 'n mezde Aleksa i ° °v, ki je izjavil, 1 sp .sedaj šestnajst mi-dap ih delavcev de- , n SPHmiV, nli rnrtl h k.1" a, . sedmih ali šestih i? 4elQ konec leta « ta-•ipbpv urnikom 43 mi- C.i| dal; -c?v več. Govor-deiie ,zjavil, da se skr-ju* VzBn^bega urnika izvr-£l^*t*ii_??*dno z zvišanjem da * Proizvodnje. Dobi« °v rt.i n' Plod dodatnih V> ">«ha ‘avcev. Pač pa raz-Se jb'zacije v tovarnah. * l * Dr« V letu i^59 proiz-id?psa v primerjavi ** i^bel t ’ ko ie delovni »IiJm , osem ur, zvišala bo9 Pa dst°.tka, proizvodnja ■j, °tkov zvišala za 23 e, ^Poročila, da so a-» 91 vz„ °, o katerem je •tl,2 tek„iraj Hruščev, sestre. nk0. Pomočnik mini-lk , arubo in vrhovni bkViai 0X3etskih kopenskih N1* Seji Brečko je na da-t»» "rti~:_.v,;hovnega sovjeta lW0viet«5 lziavil, da «krši-*>- *e.ga zračnega pro- •iTjbacii en* Poizkus, dobiti ^ o st 0 s?vjetski obram-t^ših „kPni* pripravljeno- N«'!i«tsk^oroževalnih si,»-' ul' so -Vo-iakl. Je dodal S ,** "astno odgovorili k Je, a«V:|etske vlade. Do-Hfjio, a« napadalci za- * h " r«i !mamo zadostno "» fc‘»- Dodal je, da i k«;t»*li« v osebno ukaz letala i, ečk° je dalje iz-lievP.?veeala napetost«, K fcbe 3?, Grečko. Omenil • t>Mo^erip i,®tske zveze za-S ?.'"Ptii^v3k‘,«a napada in t6 «tt11 hairik8 Se sedaj «teht’ IV.9"«. A,a na sociahstič- j «Mi Ke ne bojir.-l k trd,? an-ia- Sovjetske “t? kakor granit«, i 'hi?1 d« l .obtožil zahodne V'6 na,bo{pJO iti na kon. OjViSjih" S politiko pravi v »vo- ske stranke, ki jo bo vodil poslanec Toncic. Avstrijski zunanji minister Kreisky je zanikal trditve, da na sestanku, ki ga je imel 4. maja z italijanskim poslanikom Guidottijem, določil rok osmih tednov za zaključek pogajanj z italijansko vlado glede podelitve regionalne avtonomije Južni Tirolski. Reforma univerz v FLRJ BEOGRAD, 6. — Na osnovi tez, ki jih je nedavno sprejel zvezni izvršni svet o reformi visokošolskega študija, pripravlja posebna komisija spremem. bo in izpopolnitve zaikona o uni-vervah. Teze zveznega izvršne- ga sveta predvidevajo tri stop. nje pouka na univerzah in visokih šolah. Prva stopnja — dvoletni šolski pouk — bi orno. gočil šolanje strokovnjakov-praktikov; druga stopnja, bi odgovarjala sedanji fakultetni izobrazbi, medtem ko bi tretja stopnja post-diplomatski študij na raznih tečajih omogočila visoko strokovno in znanstveno izobrazbo. Predvideva se nadalje demokratizacijo vpisa na univerze. Po predlogu bo za znanstveni doktorat potrebna izobrazba tretje stopnje in dok. torska dizertacdja. Za tiste, ki so objavili pomembna znanstvena dela, se predvideva možnost pridobitve doktorata tudi brez tretje znanstvene stopnje. M. Marinko v Milanu MILAN, 6. — Kot gost milanskega župana Virgilia Fer-rarija je prispel sinoči v Milan predsednik ljudske skupščine Slovenije Miha Marinko. Na železniški postaji so ga pozdra. vili ugledni zastopniki milanske občine, predsednik italjan-sko - jugoslovanske trgovinske Zbornice prof. Renato Teani, jugoslovanski veleposlanik v Rimu, Miihajlo Javorški, generalni konzul v Milanu Vjeko-slav Cvrlje in druge ugledne osebnosti Milana. Predsednik ljudske skupščine Slovenije je danes dopoldne v spremstvu Mdhajla Javorškega obisikal prefekta Milana Angela Vica-rija in predsednika občine Ferrarija. Nato je milanski župan priredil večerjo na čast Miha Marinka, na kateri so poleg poslanika Javornika in generalnega konzula Cvrlja, bile tudi druge ugledne osebnosti Milana. Miha Marinko bo poleg Milana obiskal Lago Maggiore in tovarno pisalnih strojev »Olivetti« v Ivrei. Molotov poslanik v Atenah? ATENE, 7. — V Atenah se širijo govorice, da namerava sovjetska vlada v kratkem zahtevati od grške vlade privolitev za imenovanje Molotova za sovjetskega poslanika v Atenah. Do sedaj pa v pooblaščenih krogih tega ne potrjujejo. Zasedanje poslanske zbornice so odložili na prihodnji torek Vlada sicer dopušča politično satiro Vianello pa je vendarle pred sodiščem 0 ravnanju policije proti stavkajočim delavkam v predilnici v Spoletu - Fanfani, Segni in popevka «Eri piccola» - V komisiji za industrijo, kjer je vlada v manjšini, je zmagal kandidat KD, ker sta PLI in PDI podprla vlado (Od našega dopisnika) RIM, 6. — Danes je poslanska zbornica nadaljevala z zasedanjem. Na dnevnem redu so bila razna vprašanja poslancev. Tako sta poslanca Anderlini in Rivera postavila vprašanje v zvezi s sedanjim stanjem znanstvenega raziskovanja v Italiji. Minister prosvete Medici je odgovoril, da pri tem ne gre le za finančno vprašanje, tudi če vprašanje sredstev ni ravno najmanjše. Gre predvsem za vprašanje, ki zadeva uni- verze, kjer bo treba zamenjati zastarele naprave, hkrati pa vskladiti namene in dejavnosti, da bi tako na čimbolj uspešen način uporabili razpoložljiva sredstva. V ta namen je minister prosvete ustanovil Glavni inšpektorat za znanstveno raziskovanje v okviru ministrstva prosvete, ki bo imel nalogo, da v tem okviru proučuje to vprašanje in u-krepa ustrezno. Ta inšpektorat bo moral tmitiiiiiiitiitiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiuniniiiiiifiiiMiiiitiiiiHii IIIIIIIIIIIIHtIHIHIIIIIIIIIllllHHIIIIIIlUinillllllllllllllllllllllllllllllllllimilllllllllllllll Predsednik malajske novo akcijo proti vladi Južne Afrike Hammarskjoeld se bo sestal z južnoafriškim zunanjim ministrom 12. maja v Londonu LONDON, 6. — Malajski ministrski predsednik Rahman je sijoči sporočil, da je zapustil dvorano, kjer so bili razgovori vseh ministrskih predsednikov Common-wealtha z južnoafriškim zunanjim ministrom v zvezi s politiko rasne diskriminacije. ..Razgovori, je izjavil Rah- prejudiciratl njene skiePe. prodrlo globoko v notranjost sovjetskega zračnega prostora. Glasilo obrambnega ministrstva «Krasnaja zvezda« in moskovska «Pravda» objavljata podrobnosti o sestrelitvi leta-la; «Sonce je pravkar vzšlo, piše «Krasnaja zvezda«, ko je na področju «M» protiletalske obrambe zapiskal alarm. Ko je radio dobil prve informacije o letenju neznanega letala, ki je prišlo v sovjetski zračni prostor čez južno mejo, je postalo vedno bolj očitno, sproti, ko so potekale minute, da ie letalo na sovjetskem nebu n da so njegovi nameni sovražni.. Ameriško letalo je letelo zelo visoko in s hitrostjo približno 900 kilometrov na uro. Spopad ni trajal dolgo in tisti, ki so se ga udeležili, so lahko ugotovili, da je bilo letalo uničeno. Prebivalstvo bližnjih vasi je sodelovalo pri iskanju razbitin«. Izreden kongres SVP BOČEN, 6. — Jutri bo v Boemu izreden kongres južnotirol-ske ljudske stranke (Sudtiroler Volkspartei). Na kongresu bodo razpravljali o položaju juz. nih Tirolcev in o odnosih med italijansko in avstrijsko vlado v zvezi s tem vprašanjem. Na kongresu bo navzoča tudi urad- pomeni to poizkus izpodkopana delegacija avstrijske ljud- ti konferenco v Londonu in ................................... Ameriška vlada zaprosila v Moskvi podrobnosti o sestreljenem letalu Nobenih sprememb v načrtih Eisenhowerja glede konference najvišjih Komentarji ameriškega in francoskega tiska man, so se nenadoma končali v sredo, najprej s tem, da sem zapustil dvorano in zatem, da sem odklonil vse nadaljnje razgovore z Lou-wom». Rahman, ki je govoril na tiskovni konferenci, je dodal, da je nemogoče diskutirati ali pa kaj skleniti s predstavnikom države, ki je odločno sklenila, da v njeni politiki ne bo nobene spremembe. »Vendar pa, je dodal, sem odločen iti do kraja v tej zadevi, tudi če bo potrebno priti do grenkega zaključka. Ob povratku v Malajo bom opozoril vse afriške in azijske države na to zadevo in jih bom pozval, naj določijo, kakšno akcijo je treba začeti proti Južni Afriki.« Rahman je tudi izjavil, da bo od konference Common-wealtha zahteval, naj zavzame svoje stališče glede rasne diskriminacije v Južni Afriki. Obsodil je tiskovno konferenco južnoafriškega zunanjega ministra, medtem ko razgovori še trajajo. Poudaril je, da Danes sta se z južnoafriškim zunanjim ministrom sestala H. Mac Millan’ in pakistanski predsednik Ajub Kan. Danes ni bilo konference ministrskih predsednikov zaradi poroke princese Margaret. Vsi ministrski predsedniki so bili navzoči pri svečanosti v West-minstrski opatiji. Glavni tajnik OZN Hammarskjoeld pa je sporočil, da bo 12. maja prišel v London, kjer se bo razgovarjal z južnoafriškim zunanjim ministrom. Dodal je, da bo ostal v Londonu »ves čas. ko bo potrebno«. Rekel je tudi, da seznam udeležencev razgovorov v zvezi z resolucijo Varnostnega sveta, ki poziva Južno Afriko, naj opusti svojo politiko diskriminacije, ni bil še pripravljen. Pripomnil je, da je mogoče, da se bo razgovarjal tudi z drugimi voditelji Commonwealtha, zlasti pa z ministrskimi predsedniki Gane, Indije in Malaje, če bodo ti ostali v Londonu še po zaključku konference Com-monwealtha. Na vprašanje, ali se bo razgovarjal tudi z nebelimi južnoafriškimi voditelji, ki so WASHINGTON, 6. — Ameri-1 proizvodov, so slišali, ko je ški državni departma je po I redsednik izjavil, ko je posvojena poslaniku v Moskvi iz* kazal razstavljeni motorni ročil danes sovjetskemu zunanjemu ministrstvu noto, s katero zahteva podrobne podatke v zvezi s sestrelitvijo ameriškega letala. Državni departma je v zvezi s tem objavil izjavo, v kateri pravi: »Zahtevali smo, naj nam sporočijo vse podatke o sovjetski preiskavi zlasti glede usode pilota. Pričakujemo še vedno odgovor-. V noti, ki so jo poslali sovjetskemu zunanjemu ministrstvu, se zatrjuje, kakor je bilo že sporočeno včeraj, da je letalo vršilo meteorološko službo, ni bilo oboroženo ler je pripadalo oporišču v Adani v Turčiji. Vodil ga je ameriški civilni pilot Francois Gary Ho-ward. Predstavnik državnega de-partmaja pa je na tiskovni konferenci zanikal, da je ameriško letalo namenoma prekršilo sovjetski letalski prostor, in da je »smešno trditi, da hočemo varati svet s to zadevo«. Pripomnil je, da ne izha ja da bi manjkala druga ameriška letala, in prav tako niso dobili nobenega sporočila iz Turčije, Irana in Pakistana, da bi tam pogrešali kako letalo. WASHINGTON, 6. — Predsednik Eisenhower je danes uporabljal izraz »če bom šel«, ko je govoril o svojem nameravanem potovanju v sovjetsko zvezo. Časnikarji, ki so bili v njegovem spremstvu in ki so skupno s predsednikom sindikatov AFL-CIO Meanyjem obiskali razstavo industrijskih k^ čoln: »Ob tem čolnu mi prihaj ja na misel, da če bom šel v Rusijo, bom vzel s seboj kot darilo za Hruščeva novo vrsto čolna brez vijaka, ki se premika po načelu reakcije na vodo in zrak«. Malo prej pa je predstavnik Bele hiše Hagerty izjavil, da ni nobenih sprememb v načrtih Eisenhowerja, kar se tiče konference najvišjih. Na vprašanje, kaj misli o sestreljenem letalu, je Hager-ty izjavil, da za sedaj ne more predvidevati Eisenhowerje-ve reakcije na ta incident in na govor Hruščeva. Potrdil pa je, da je državni departma poslal sovjetski vladi noto z zahtevo, naj da dodatne informacija o letalu. Pripomnil pa je, da ne gre za protestno noto. Zatem je Izjavil, da niso dobili iz Moskve nobene note v zvezi z incidentom in Eisenho-wer ni poslal Hruščevu nobenega pisma. Ameriški tisk piše danes obširno o sestreljenem ameriškem letalu in o govoru Hruščeva. »New York Herald Tribune« označuje govor Hruščeva za »najbolj ostrega od konca vojne do danes« ter doda ja, da so »žalitve« Hruščeva • tako očitne in zdi se, da se je možnost izboljšanja mednarodnega položaja v tem trenutku tako oddaljila, da se konferenca najvišjih zdi samo nekoristna formalnost«. • Daily News» pa trdi, da inl da zahteva absoluten dokaz, da je sestreljeno letalo bilo vojaško letalo in da je kršilo sovjetsko ozemlje; 2. torpedirati konferenco najvišjih in jo potopiti, ne da bi o njej ostala najmanjša sled, razen če se Hruščev takoj ne opraviči zaradi žalitev proti Eisenhower-ju in Nixonu in zaradi groženj proti ameriškim zaveznikom«. V Franciji pa trdijo, da je imel Hruščev govor »hladne vojne«. Pripominjajo, da je slabo znamenje, »če je Hruščev opustil na splošno pomirljiv ton, ki ga je uporabljal že skoraj eno leto«. Nekateri pa modrujejo, da je Hruščev uporabljal oster ton, »da bi odvrnil pozornost od obsežnih sprememb na visokih položajih partije in vla. de«. Kar se tiče notranjih sprememb in ukrepov za ukinitev davkov na prejemke delavcev in uradnikov in denarne reforme, pa so v Franciji mnenja. da je Hruščev pripeljal Sovjetsko zvezo v fazo »stalne revolucije«. »Le Monde« piše med drugim: »V vodilnih organizmih Sz ni več političnih nesoglasij. Toda stalna reforma, za katero Hruščev daje pobudo, povzroča neprestano premeščanje osebja. Regionalni organizmi partije se periodično presnavljajo, ker njihovi voditelji niso sposobni storiti vse, kar centralna oblast od njih pričakuje. Visoko vojaško poveljstvo je bilo zamenjano v trenutku, ko vlada zmanjšuje število vojaštva in cident lahko nudi predsedniku i osredotočuje napore na raket-Eisenhovvarju priložnost; »l.ln« izstrelke«. zbežali v London, je odgovoril, da je sedaj še prezgodaj govoriti o tem. «»----- Inonu očita ZDA vmešavanje v turške zadeve ANKARA, 6. — Voditelj ljudske republikanske stranke Ismet Inonu je na tiskovni konferenci danes popoldne med drugim izjavil: »Turško ljudstvo noče nič vedeti o sedanjem zatiralnem režimu. Reakcija ljudstva je prekoračila vsa naša predvidevanja«. »Republika ima temeljito načelo: obdržati vojsko izven politike. Vendar skuša vlada sedaj uporabiti vojsko proti o-poziciji. Kat se mene tiče, nimam nobenega stika z vojaki, niti s svojimi starimi vojnimi tovariši«. Znano je, da je Ismet Inonu. ki je bil Atatur-kov načelnik glavnega štaba, zelo slaven turški vojak. Inonu je odločno zavrnil sleherno zamisel tujega vmešavanja v turške notranje zadeve, dodal pa je, in je verjetno mislil na ZDA: »Vendar ni bilo korektno s strani nekega zaveznika, da spodbuja v prijateljski državi zatiralni režim«. Poudaril je: »Mi smo zavezniki zahodnih demokracij in nameravamo ostati njihovi zvesti zavezniki*. Zatem je Inonu zavrnil sleherno zamisel uporabljanja sile za rešitev turške krize in je dejal, da njegova stranka nima nič opraviti s spontano reakcijo, ki traja v Turčiji že en teden. Izrekel je mnenje, da je glavni vzrok te reakcije vedno večje zatiranje ljudstva. »Proti temu zatiranju se zakonito upiramo, je nadaljeval Inonu, in nimamo namena opustiti borbe«. Poudaril je, da bodo samo svobodne volitve omogočile izhod iz slepe ulice, v kateri je sedaj Turčija. V Carigradu je danes mirno. Prve izdaje današnjih listov so zaplenili na ukaz vojaškega poveljnika. Cez nekaj ur so izšle druge izdaje; toda v teh ni bilo več poročila notranjega ministrstva, ki je uradno obrazloževalo včerajšnje demonstracije v Ankari in ki je poudarjalo, da je množica vzklikala predsedniku republike, predsedniku skupščine in predsedniku vlade. Prav tako ni v novi izdaji slike, ki prikazuje turške voditelje v Ankari, ki jih množica pozdravlja. Prepovedali so tudi objavo ukaza o predčasni upokojitvi vrhovnega poveljnika kopenskih sil generala Gursela. Kredit ZDA za lokomotive BEOGRAD, 8. — Sklad za gospodarski raarvoj ZDA je odobril Jugoslaviji posojilo v znesku 14,8 milijonov dolarjev za nalkup Dlesel-lokomotiv za jugoslovanske železnice. Isti sklad je nedavno odobril Jugoslaviji posojilo 5 milijoinov dolarjev, ki je bilo uporabljeno za nakup nekaj lokomotiv. Te lokomotive bodo uporahlje-ne na glavnih progah v Jugoslaviji. Hitlerjevski sodniki BERLIN, 6. — Vzhodnoberlinska agencija ADN sporoča, da je vzhodnonemška vlada poslala noto vladam ZDA, Velike Britanije, Francije in SZ ter drugim .vladana držav proti. hitlerjevske koalicije, s katerimi jih opozarja na dejstvo, da v Zahodni Nemčiji vrša sedaj funkoije nad tisoč sodnikov in državnih pravdnikov, ki so jih vršali tudi pri vojnih sodiščih hitlerjevskega režima. Prepis teh not so poslali tudi tajniku OZN HammarskjoeL du s prošnjo, naj o tem obvesti vse države članie OZN. Poroka princese Margaret LONDON, 7. — Danes zjutraj se je v Londonu poročila princesa Margaret s fotografom Anthonyjem Armstrongom Jonesom. Po poroki je odpotovala z ladjo «Britan-nia«. Od danes bo letni dohodek princese Margaret zvišan od 6.000 šterlingov, ki je bil določen leta 1952, na 15.000 šterlingov. Kakor vsi člani kraljeve družine, razen kraljice, bo morala na ta znesek plačevati dohodninski davek. «»------- MOSKVA, 6. — Tass javlja, da bo Hruščev obiskal Gano. Dan obiska bo določen pozneje. hkrati skrbeti za povezavo z ostalimi ministrstvi in zainteresiranimi ustanovami, predvsem z Državnim svetom za raziskovanje, da bi se tako ognili razmetavanju sredstev in nekoordiniranim pobudam. Medici je dodal, da je izdal navodila, da se za vsako posamezno univerzo evidentirajo potrebe, tehnično kvalificirano osebje, prostori, finančna sredstva in naprave, da bi dobili točno sliko o sedanjem stanju, ki je sicer poznano v splošnih črtah. Poslanec Anderlini je odgovor ministra sicer vzel na znanje, dejal pa je, da ne more z njim biti zadovoljen, hkrati pa je dodal, da bodo socialistični poslanci dali pobudo za obsežnejšo diskusijo o tem vprašanju, ker gre za osrednje vprašanje gospodarskega in socialnega razvoja dežele. Poslanec Palazzolo (PLI) je postavil vprašanje v zvezi z gradnjo hidrocentrale v Termini Imerese na Siciliji. Državni podtajnik za industrijo Micheli je pripomnil, da je za gradbeno dovoljenje v tej zadevi pristojna deželna uprava, in da je dovoljenje za gradnjo omenjene centrale ki spada v skupino S.G.S.E., dal pristojni deželni odbornik Si-viliano, proti temu pa je vložila ugovor Sicilska ustanova za elektriko. Ta ugovor je upravno sodišče sprejelo, proti temu sklepu pa je S.G.S.E. vložila priziv na kasacijsko sodišče. Micheli je poudaril, da se država v to ne more vmešavati, ker zadeva spada v izključno pristojnost deželne uprave. Palazzolo s tem pojasnilom ni bil zadovoljen in je dejal, da bo to vprašanje spremenil v interpelacijo. V zvezi z okoliščino, da so z nagradne razstave v Pe-rugi umaknili sliko »Križanje« slikarja Giuseppa Zigai-ne, je poslancu De Gradi odgovoril državni podtajnik za notranje zadeve Scalfaro, da ta zadeva spada sedaj v pristojnost sodnih oblasti, ki se do danes še niso izrekle o tem. Dejal je tudi, da ne utreza dejstvom, da naj bi umaknitev te slike zahtevala cerkvena oblast z javnim proglasom, in da so le na cerkvena vrata nalepili opozorilo, v katerem so vernikom prepovedali ogled razstave, kar — po mnenju Scalfara — predstavlja nesporno pravico cerkvene oblasti. Scalfaro je odgovoril tudi na vprašanje, ki je zadevalo revijski ansambel Mondaini -Vianello - Bramieri, od katerega je policija zahtevala, da •iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiMisiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiitiiuiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiimiHiiiiiiiiii Napovedani trije govori de Gaulla po konferenci najvišjih v Parizu Govoril bo o mednarodnem položaju, o Alžiriji in o državnih ustanovah ■ Nehru pride na razgovore v Pariz ■ Pripravljalni sestanki zahodnih držav PARIZ, 6. — General de Gaulle ne bo imel samo enega govora, temveč tri. To je danes sporočil predstavnik vlade po seji ministrsikega sveta. Vendar pa de Gaulle ne bo govoril v času pred konferenco najvišjih. Minister za Informacije Ter-renoire je pojasnil, da bo predsednik obravnaval v prvem go. voru mednarodne zadeve, v drugem bo govoril o notranjih zadevah in o Alžiriji, v tretjem pa o delovanju državnih ustanov. Verjetno namerava de Gaulle poudarjati vlogo Francije na mednarodni pozornim, odkar je prišel on na oblast. Govoril bo tudi o francoski skupnosti in o o ustavni vlogi pred. sednlka republike, o kateri so včeraj razpravljali v skupščini. Toda z največjim zanimanjem se pričakuje njegov govor v zvezi z Alžirijo, ker bo verjetno sledil kmalu po pokrajinskih volitvah v Alžiriji. Vedno bolj jasno postaja, da so vsa druga francoska vprašanja podrejena alžirskemu vprašanju. Brez rešitve tega vprašanja se bo francoska notranja politika nedvomno ved. no bolj zaostrovala. Tudi s tem v zvezi se z velikim zanimanjem gleda na razgovor, ki ga bo de Gaulle imel v nedeljo z Nehrujem. Nehru, ki je sedaj v Londonu na konferenci Common-wealtha, bo imel več razgovorov z de Gaullom. V uradnih krogih spravljajo te razgovore predvsem v zvezo s konferenco najvišjih. Toda znano je, da je Nehru odločen zagovornik neodvisnosti narodov Azije in Afrike in V zadnjem času se njegove besede zelo upoštevajo. Nedvomno bo Nehru med razgovorom sprožil tudi alžirsko vprašanje in bo jasno povedal de Gaullu svoje mnenje o tem. Trije voditelji zahodnih držav (Eisenhovver, de Gaulle in Mac Millan) se bodo sestali 15. maja v Parizu v zvezi s konferenco med Vzhodom in Zahodom, ki se bo začela drugi dan. To je danes potrdil predstavnik francoskega zunanjega ministrstva, ki je dodal, da se bo dela razgovorov udeležiti prav gotovo tuidi kancler Adenauer. V soboto 14. maja se bodo sestali zunanji ministri treh držav in Zahodne Nemčije. Nekaj dni prej. verjetno v četrtek, se bodo sestali predstav, niki petih zahodnih držav na ženvski razorožitveni konferenci in prav tako predstavniki Velike Britanije, ZDA, Francije in Zahodne Nemčije v zvezi e nemškim vprašanjem. Pritožba Tunizije pred Varnostnim svetom ? NEW VORK, 7. — Tunizijski predstavnik v OZN Mon-gi Slim je po dveurnem sestanku afriško-azijske skupine izjavil, da se je položaj na meji med Tunizijo in Alžirijo tako poslabšal, da ni izključeno, da bo Tunizija zahtevala sklicanje Varnostnega sveta OZN, slanec Guidi uporabljal zelo estre izraze na račun policije, med temi tudi izraz ((paraziti«, je Scalfaro pripomnil da so sicer možna različna stališča, ko gre za delavce in delodajalce, (in da je poslanska zbornica tukaj tudi za to), obsodil pa je, da se protti organom javne varnosti uporabljajo žaljivi izrazi, ker gre za ljudi, ki vršijo svojo dolžnost in morajo skrbeti za javni red, ne da bi se za to komu prodajali, ali pa da bi jih kdo za to kupoval. Pri tem marsikdo izgubi tudi življenje, je zaključil Scalfaro in dejal, da zanje ne zahteva pohvale, ampak vsaj spoštovanje. S tem je bilo zasedanje preloženo na prihodnji torek ob 17., ko bo vlada odgovarjala na nadaljnja vprašanja poslancev. Pod predsedstvom predsednika poslanske zbornice Leo-neja so se danes sestali predstavniki poslanskih skupin, da bi se dogovorili o delu v zvezi z diskusijo o proračunih posameznih ministrstev. Poleg Leoneja in glavnega tajnika zbornice Piermacija, so se sestanka udeležili Gui (KD), Caprara (KPI), Ferri (PSI), Giuseppe Gonella (MSI), Ario-sto (PSDI), Romano (PDI), De Caro (PLI). Vlado je zastopal minister za odnose s parlamentom, senator Angelini. Dogovorili so se, da bo tudi letos enak postopek kot lani: najširša diskusija proračunov se bo vršila v komisijah, in temu delu bodo dali največjo publiciteto. V zbornici pa bodo razpravljali o argumentih splošnega značaja, predvsem pa o stvaren, ki so izrazito političnega značaja. Minister Angelini je poudaril potrebo po čimprejšnji odobritvi desetletnega načrta o ureditvi šolstva, pri čemer ga je podprl tudi Gui. Caprara (KPI) in Ferri (PSI) sta dejala, da se ne moreta obvezati glede odobritve tega načrta v določenem roku, ker bo treba uvesti v načrt nekatere popravke, in tako bo moral načrt znova pred senat. Na sestanku so hkrati poudarili po-trebo, da se čimprej diskutira tudi o predlogu za znižanje cene sladkorja, o deželnem volilnem zakonu, o ukrepih za pravično ravnanje z nameščenci avtomobilskih prog in za bolniško zavarovanje trgovcev in krošnjarjev, o reformi socialnega zavarovanja pomorščakov, o zelenem načr-'u za razvoj poljedelstva ter o ukrepih v zvezi s krajevnimi financami. V parlamentarni komisiji za industrijo so namesto Ros-sellija, ki je postal državni podtajnik, izvolili za predsednika komisije Danila De Coccija (KD) Prejel je 24 glasov, medtem ko je kandidat opozicije socialdemokrat Ariosto prejel 20 glasov. Ena glasovnica je bilo prazna. Iz predsedstva ministrskega sveta javljajo, da se bo ministrski svet sestal jutri zjutraj ob 9.45 v Viminalu. Po sklepu predstavnikov senatnih skupin, bo senat zasedal prihodnji torek 10. maja ob 17. uri. Na dnevnem redu je proslava garibaldinske ((Ekspedicije tisočih«. Uradni govor bo imel Merzagora. Nato bo senat začel s proučevanjem treh zakonskih osnutkov, ki zadevajo popravo po-grešnih razsodb. Komisija za državni proračun je pristala na to, da se rimski občini da posojilo v znesku 6.083.500.000, ki ji bo služil predvsem za okrepitev prevozne službe v zvezi s potrebami bližnje olimpiade. Pri današnjih volitvah v parlamentarni komisiji za industrijo, kjer je bila vlada v manjšini, je vendarle prevladal vladni kandidat Danilo De Cocci, ker opozicija ni nastopila enotno. Iz tega bi se dalo sklepati, da bo tudi v drugih komisijah, ko bo šlo za diskusijo in odobritev poročila, verietno prevladalo vladno stališče, če bodo predstavniki PLI in PDI tudi v teh komisijah podprli vlado. A. P. uimiiiiiiitiitiimititiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirtiniiiitHiHtiimiiiiiiuiiitiiiiiiiitinnnuiMiituM Uspeh «Devetega kroga» na festivalu v Cannesu odstrani iz programa nekatere parodistične prizore, ki so se nanašali na Fanfanija in Segnija, ker niso bili vključeni v program, ki ga je odobrilo ministrstvo za turizem. Pri tem je šlo za parodijo Fanfanija z znano popevko «Eri piccola«, ki je v odobrenem programu ni bilo. Zaradi tega so avtorje revije prijavili sodišču, ker so zakrivili kaznivo dejanje na podlagi čl. 668 kazenskega zakonika in čl. 73 Enotnega teksta zakonov o javni varnosti. Ob zaključku je Scalfaro dodal povsem neprepričljivo, da tu ne gre za omejevanje svobode izražanja, kritike in satire, ki je prav tako oblika kritike. Po mnenju Scalfara tudi satira predstavlja dokaz svobode in inteligence, s čimer se svoboda utrjuje, ne pa slabi. Vse to je lepo in prav, toda očitno je, da se ta svoboda satire ne sme u-veljavljati proti demokristjan-skim prvakom, sicer.... Na koncu je se poslanec Guidi (KPI) postavil vprašanje v zvezi z zadržanjem policije ob priliki protestne stavke proti odpustom v predilnici bombaža v Spoletu, pri čemer so nastopili s sol-žilnimi bombami in poškodovali nekatere delavke. Scalfaro je odgovoril, da je sodna oblast odredila preiskavo z namenom, da bi ugotovila, kakšen učinek morejo imeti prižgane solzilne bombe na človeški organizem. Spričo dejstva, da je po- Ponesrečeno letalo švicarske odprave na Himalajo KATMANDU, 7. — Nocoj so javili, da pogrešajo švicarsko letalo, s katerim je opremljena švicarska odprava, ki misli zavzeti vrh gore Haulagiri v Himalajskem gorovju. V letalu so bile tri osebe in namenjeno je bilo v oporišče 5000 metrov visoko ob pobočju omenjene gore. Po nalogu nepalske vlade bodo jutri začeli letalo iskati. Letalo ~je odletelo iz Pokhre včeraj in je bilo namenjeno v omenjeno taborišče. Ce bo sprejeta želja članov švicarske odprave, ki skuša doseči 8000 metrov visoko goro Haulagiri v pogorju Himalaje. bodo ob pobočju te gore postavili poštni urad, ki bo edini na svetu v taki višini. Omenjena odprava je namreč zaprosila, naj bi postavili poštni urad v višini 6000 metrov na pobočjih omenjene gore za odpravljanje korespondence članov odprave. Baje je bila prošnja že sprejeta in sta en nepalski in en indijski poštni funkcionar že ponudila, da bosta delala v tem uradu. Mongi Slim je izjavil, da je položaj tako napet, kakor je bil tik pred francoskim napadom na vas Sakjet decembra 1958 TOKIO, 7. — V Jokosuki blizu Tokia je nastala eksplozija v smodnišnici, pri čemer je bilo ubitih ali pa ranjenih okoli 40 ljudi. Po prvih vesteh se zdi, da je bilo poškodovanih okoli 2000 stanovanj. Najbolj sta gledalcem ugajali Žegarčeva in Dornik CANNES, 6. — Skoro vsi današnji francoski listi zelo pozitivno ocenjujejo jugoslovanski film «Peveti krog« reiiserja Franca Štiglica, s katerim se je sinoči začel letošnji filmski festival v Cannesu. Francoski filmski kritiki so enotni v oceni, da je film zelo presenetljiva filmska ostvaritev. Francoski filmski kritik sAurores poudarja, da je »Deveti k rog* zelo dobro delo, ki o-svaja simpatije občinstva. Kritik sHumanites piše, da film «Deveti krog» dela čast jugoslovanski kinematografiji, ki iz leta v leto odkriva filmske stvaritve vse večje kvalitete. Časopisi posebno poudarjajo uspešno vlogo zagrebške igralke Dušice Ze-garac, ki je skupno z Borisom Dornikom dobila največ ovacij občinstva. Kritiki dajejo istočasno najlepio oceno režiserju Francu Štiglicu. Danes popoldne so v festivalu prikazali norveški film sJakten« (Lov). Francija pa je prikazala kratko-metrai ni film z naslovom »Otroci prepihov». Zvečer so prikazali tudi japonski kratkometražni film aKagis. PRIMORSKI DNEVNIK 7. maja 19 Vreme včeraj: Najvišja temperatura 17, najreižja 11,4, ob 19. uri 15,4 stopinje. Zračni tlak 1016,6 raste, veter vzhodnik severovzhodnik 24 km na uro, vlaga 52-od-stotna, nebo oblačno, morje razgibano, temp. morja 11,5 stop. Tržaš dnevnik Danes, SOBOTA, 7. “»J* STANKO Sonce vzide ob 4.44 in z^onIe.?J 19.19. Dolžina dneva 14.35. vzide ob 14.55 in zatone ob i*'-Jutri, NEDELJA, I. “»J* MIHA Razprava o zaključnem obračunu Delavskih zadrug za leto 1959 Vodstvo Delavskih zadrug, ki je dejansko v rokah imenovanih o-seb, skuša prikriti vse pomanjkljivosti pretekle komisarske uprave V nedeljo bo občni zbor članov Delavskih zadrug, na katerem bo upravni odbor predložil v razpravo in v Občni zbor članov Delavskih zadrug Jutri 8. maja ob 9. uri bo v kinu »Grattacie-Ion, v Ulici Battisti štev. 10, občni zbor članov Delavskih zadrug. Na dnevnem redu je pregled zaključnih računov za leto 1959. Člani naj se v čim večjem številu udeležijo tega prvega zborovanja, ki se vrši po tolikih letih komisarske u-prave, katera je upravljala zadrugo brez sodelovanja članov in celo proti njihovi volji. S seboj naj prinesejo člansko knjižico. Predstavniki enotne liste za obnovo zadrug so že vložili formalne ugovore in protestirali proti nedemokratičnemu ravnanju večine v upravnem zadružnem odboru, ki hoče preprečiti, da bi člani nadzorovali obračun. Zato je važno, da se člani, ki so glasovali za enotno listo obnove, v čim večjem številu udeležijo občnega zbora in tako izrazijo svojo kritiko in protest v korist te velike in pomembne delavske ustanove, ki je bila ustanovljena leta 1903 s tolikimi žrtvami nekaterih poštenih in navdušenih zadružniti prvoborcev. odobritev zaključni obračun za leto 1959. Znano je, da v sedanjem upravnem odboru praktično odločajo od zgoraj imenovani upravitelji in da so na ta način izigrali demokratična načela ter da članstvo še vedno nima odločujoče besede pri upravi To skušajo ti u-pravitelji izkoriščati, zaradi česar so tudi sestavili tak o-bračun, ki naj bi prikril vse pomanjkljivosti pretekle uprave, v kateri so bili isti predstavniki kot so tudi sedaj. Zato skušajo prikazati poslovanje v ugodnejši luči, kot je v resnici. Proti takemu ravnanju so se uprli člani u-pravnega odbora, ki so bili demokratično izvoljeni na listi «Za obnovo in razvoj Delavskih zadrug«, ki zahtevajo, da je obračun jasen in da postanejo Delavske zadruge ponovno »steklena hiša», tako da bodo ne samo uslužbenci temveč vsi zadrugarji točno vedeli, kakšen je stvarni položaj. Zato je na njih odločno zahtevo prišlo tudi do sklicanja oibčnega zbora članstva in zato je tudi prav, da se člani, ki so glasovali za omenjeno listo, in ki so nedvomno v večini, tega občnega zbora tudi udeleže. «»------- Sestanek načelnikov skupin obe. sveta Danes se bodo sestali načelniki skupin zastopanih v tržaškem občinskem svetu. Na dnevnem redu je obnovitev upravnih svetov splošne bolnišnice, ECA in gledališča Verdi ter dopolnitev upravne komisije Acegata. Razpravljali bodo o okvirnem sporazumu med skupinami, ki naj bi ga sprejeli še pred razpravo v občinskem svetu. V tej zvezi je v preteklem tednu i- el župan številne razgovore s predstavniki raznih skupin. O vprašanju pa so tudi razpravljala politična tajništva KD, PSDI in PRI. «»------ Zasebna dražba javnih del Pri ravnateljstvu za javna dela vladnega generalnega komisariata so bile 3. maja tri zasebne dražbe za dodelitev naslednjih javnih del: 1. Učvrstitev in ureditev protiletalskega zaklonišča v predoru med Ul. Teatro Romano in predorom Sandrinel-li v Trstu za 78 milijonov lir je prevzelo gradbeno podjetje Rossignoli Fernando iz Trsta. 2. Ureditev občinskih cest v občini Zgonik za 5.980.000 lir je prevzelo podjetje CE-SIA iz Trsta. 3. Ureditev cest in kanalizacije za 2.690.000 lir v novem središču pri Aquiliniji, II. del, v dolinski občini je prevzelo gradbeno podjetje Renzo Ragogna iz Trsta. «»---------- Repentaborsko županstvo obvešča, da je do 6. junija na vpogled regulacijski načrt za repentaborsko občino, ki sta ga že odobrila občinski svet in pokrajinski upravni odbor. Velik porast prometa skozi Javna skladišča Po nekaterih neuradnih podatkih je dosegel v aprilu promet Javnih skladišč okoli 215 tisoč ton in je bil torej znatno višji, kot aprila lanskega leta, ko je dosegel le 119.782 ton. V pristanišče so po morju pripeljali okoli 140.000 ton blaga (lani 66.312 ton) in odpeljali 75.000 ton (lani 53.470). Ti podatki se ne nanašajo na celotni pristaniški promet, ker ne upoštevajo dovozov za ILVA, prometa s surovim mineralnim oljem in izdelki čistilnic ter prometa lesnega pristanišča. Celotni promet, ki bo upošteval podatke tako Javnih skladišč kot zgoraj navedenih kategorij, bo verjetno presegel 400 tisoč ton in predstav, lja torej rekordni promet. IV. razstava domačih vin jutri v Dolini Razstavljalo bo 18 kmetov - Ples pod mlajem Ob priliki tradicionalne ša-gre, dolinska občina priredi v Dolini skupno s pokrajinsko upravo in Kmetijskim naidzor-nišivom v dneh 8„ 9. in 10. maja IV. razstavo domačih vin, na katero so vabljeni vsi prijatelji pristne domače kapljice. Razstave se bo udeležilo 18 kmetovalcev. Najboljšim razstavljenim pridelkom bodo podeljene poseone nagrade, ki so jih v ta namen določili pokrajinska uprava, občina in drugi. Šagra v Dolini je zelo zanimiva. Mlaj, 'ki ga bodo postavili fantje in dekleta na Trgu Padlih za svobodo, je izredno iiiii.iiuiiiitiitliiliiHiliiiiiiHiiiiniuniiniHHiimnHttiiiiifiiiiiiiiiHiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiniHiiiiiiif.innMiHiuiiiiiiuniiiniiiMiiiiiHiiiiiitMtiitiiiiiiil Položaj v ladjedelnici Sv. Marka Obe veliki splaviš6i prazni po splavitvi 46.970-tonske ladje Kako je z gradnjo dveh velikih prekomorskih ladij, ki so ju že lani obljubili? V nedeljo dopoldne bodo v ladjedelnici CRDA v Trstu splavili 46.970-tonsko turbinsko cisterno »Amelia Grimaldi« in bo na svečanosti prisostvoval podtajnik za trgovinsko mornarico Francesco Turnaturi. Zlasti delavci ladjedelnice in tudi vsa javnost pričakuje, da bo podtajnik za trgovinsko mornarico ob tej svečani priložnosti pojasnil stališče ministrstva do italijanskega lad-jedelniškega vprašanja ter zlasti do ladjedelnic CRDA in to v zvezi z naročilom dveh velikih potniških ladij, ki je bilo zagotovljeno že pred letom dni in ki do sedaj še vedno ni bilo podpisano. V tej zvezi namreč delavci ladjedelnice upravičeno ugotavljajo, da bosta od nedelje dalje obe veliki splavišči ladjedelnice Sv. Marka prvič po vojni ostali prazni in tudi nič ne kaže, da bi lahko v kratkem postavili gredelj kakšne nove ladje. Ladjedelnica sicer teoretično DOLINSKI FANTJE IN DEKLETA vabijo Df IT* C na tradicionalni J. XV XV KJ POD MLAJEM ki bo Jutri 8, maja od I*. do 19. in od 20. do 24. ure; v ponedeljek 9. maja od 20. do 24. ure Igrali bodo ZADOVOLJNI KRANJCI Oba dni bo odprta RAZSTAVA NAJBOLJŠIH DOMAČIH VIN Avtobusna zveza z mestom do 24. ure muiiiiiiiHiuiiuiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii Vrsta prometnih nesreč t mestu in okolici Z lambreto je trčil v žensko, ko je stopila s pločnika Z glavo v desno stran vojaškega avtomobila Včeraj so v našem mestu zabeležili vrsto prometnih nesreč. Okoli 12.10 so v bolnišnico pripeljali 57-letno Cateri-no Di Stefano vd. Madoina iz Ul. Polite št. 5, ki je hodila po Ul. dei Moreri v smeri proti Ul. delle Rose. Di Stefanova je nenadoma stopila s pločnika, takrat pa je po cesti privozil 16-letni Giorgio Conazza iz Ul. Gelsomini št. 1 in s svojo lambreto trčil v žensko. Oba sta seveda padla na tla, toda medtem ko je Conazza ostal nepoškodovan, je Di Stefanova dobila rano na glavi in na desni nogi. Z avtom RK so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so ji nudili prvo pomoč in s prognozo okrevanja v sedmih ali osmih dneh poslali domov. Ob 13.46 so z avtom RK pri- PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL.MONTECCHI MI. TELEFON 93-808 IN 94-6S8 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II. —■ Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA K. 20 - Tel. it. 87-838 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mn v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. NAROČNINA Mesečna 480 lir. — Vnaprej: četrtletna 1300 lir. polietna 2500 lir, celoletna 4900 Mr — Nedeljska številka mesečno 100 lir letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst U-5374 — Za FLRJ ADIT, DZS, Ljubljana, Stri-tarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 400-70/3-375 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT Trst »Bergman«, 25 metrov plastičnih cevi, 6,5 metrov posebne žice ter še nekaj drugega materiala. Karabinjerji so oba odpeljali na karabinjersko postajo v Ul. Humano, kjer sta priznala, da sta hotela material odnesti. Seveda so ju prijavili sodišču, material pa so vrnili lastniku. ——«»------- Hude opekline z mlekom Nekaj čez 21. uro so pripeljali v bolnišnico tudi 5-letnega Nevia Grandina. Dečka je spremljala mati, 28-let-na Elena Sain. Zdravniki so ugotovili Neviu, opekline prve in druge stopnje na levi roki. Družina Grandin stanuje v begunskem taborišču v Pa-dričah. Okoli 20. ure je otrok zadel slučajno posodo, ki je bila polna vrelega mleka ter se hudo oparil. peljali v bolnišnico 33 let starega Antonia Schipizza iz Skednja 407, kateremu so nudili prvo pomoč zaradi rane na desni nogi. Schipizza, ki bo okreval v sedmih ali desetih dneh, je v bolnišnici povedal, da se je vozil na motorju, ki ga je šofiral Fabio Castro iz Ul. Dei Porta 4, in sicer v smeri proti Ul. dellTr.du-stria. Na križišču s Trgom Sv. Jakoba in Ul. Frausin pa je Castro trčil v Fiat 1400, ki ga je vozil 56 let stari Vincenzo Rossi iz Reške ceste 20. Ob 13.45 pa so na prvi kirurški oddelek splošne bolnišnice sprejeli s prognozo okrevanja v 15 ali 20 dneh 76 let starega upokojenca Ivana Mahniča z Repentabra 14, ki je imel rane na nosu, na ustnicah in na desni nogi. Ponesrečenec je povedal, da je ob 13.30 na Proseški cesti na Opčinah zadel z glavo ob desno stran nekega vojaškega avtomobila, ki je takrat vozil proti Trstu. Šofer mu je priskočil na pomoč, Končno je bila vrsta še na 21 let starem Liviu Ferriju iz Rocola Callaia 398, katerega so sprejeli ob 14.45 na prvi kirurški oddelek s prognozo okrevanja v 15 ali 40 dneh. Zdravniki so mu namreč ugotovili rano na levi roki ter nekaj poškodb na desni nogi. Agenti prometne policije so povedali, da je Ferri iz neznanih vzrokov trčil s svojo lambreto na cesti proti Katinari v motofurgon Guzzi, ki ga je vozil v nasprotni smeri Gio-vanni Trippar od S.M.M. Zg. št. 750. «»------- Delavec preprečil da bi ukradli električni material Predvčerajšnjim popoldne cb 17.30 je na gradbišču podjetja Chermetz in Crismani v drevoredu d’Annunzio nek delavec preprečil tatvino e-lektričnega materiala. Delavec je namreč presenetil nekega električarja in vajenca, ki sta imela precejšnjo količino električnega materiala; ker se mu je zdelo, da ga nameravata odnesti, je poklical karabinjerje iz Istrske ceste. Ti so takoj prišli na mesto, kjer so oba električarja identificirali, ir\ sicer za 33 Danes dopoldne bodo sveča let starega Bruna Parovela no otvorili novi študentski iz Drevoreda XX. Septembra dom v Ul. F. Severo, v kate m 15 let starega Giorgia E. rem bo prostora za 92 akade-iQba sta imela 34 metrov cevi mikov. Dom je zelo moderno razpolaga z obsežnimi naročili, saj so predvidene gradnje naslednjih ladij: 1. potniško tovorna ladja na turbinski pogon s 38.500 tonami za pomorsko družbo »Italia«; 1 motorna ladja za prevoz blaga v razsutem stanju za družbo «Gri-maldi» iz Genove; tri 22.400-tonske motorne ladje za prevoz suhega tovora, ki jih bo ladjedelnica gradila na lasten račun. Predvidevajo, da bodo lahko pričeli graditi prvo izmed treh večjih ladij, ki jih bo ladjedelnica gradila na lasten račun, šele po juniju in bosta do takrat po vsej verjetnosti obe veliki splavišči ostali prazni. Vse to pa pomeni, da se bo notranji položaj v ladjedelnici v maju in juniju nedvomno še zaostril in da bo prišlo sko-ro gotovo do novega vala suz-penzij ter se bo položaj zaposlenih občutno poslabšal. V takih pogojih je toliko bolj nerazumljivo, zakaj še ni prišlo do pričetka gradnje velike potniške ladje, odnosno zakaj vse do sedaj še vedno niso podpisali vsaj pogodbe med CRDA in družbo «Italia» za njeno gradnjo. — «»------ Z vagona je padel Včeraj ČjittrSj ob' 8.3*0 so/ z avtom Rdečega1 križa pripeljali v bolnišnico 55 let starega Ivana Vivodo iz Ul. Con-ti 34, ki s.e je malo prej ponesrečil v starem pristanišču. Vivoda je stopil na železniški vagon, da bi delavcem nekaj naročil, takrat pa je izgubil ravnotežje in padel na tla. Pri tem je dobil več poškodb, tako da so ga morali odpeljati v bolnišnico, kjer so mu rane obvezali, potem, pa so ga s prognozo okrevanja v destih dneh poslali domov. Poskus samomora zaradi odpusta z dela Na tretji zdravniški oddelek splošne bolnišnice so včeraj opoldne sprejeli 20 let starega Bruna Deschmanna iz Ul. Vigneti 14, kateremu so zdravniki ugotovili zastrupitev z nekimi tabletami. Mladeniča je v bolnišnico spremila njegova mati, ki je povedala, da je prišla malo prej domov, kjer je našla sina v postelji V kuhinji pa je mladenič pustil listek, na katerega je napisal, da hoče napraviti samomor, in sicer, zaradi tega, ker ga je njegov delodajalec odpustil iz disciplinskih razlogov, ki pa po njegovem ne držijo. Odpust iz službe si je vzel tako k srcu, da je pojedel kakih dvajset tablet aspirina. V bolnišnici so mu seveda takoj nudili prvo pomoč, vendar se bo moral kljub temu zdraviti kakih deset dni. «»------- Nezgoda na delu V trgovin: Delavskih za- drug v Ul. Giulia se je vče- visak ter obložen s pomarančami, limonami in domačimi kolači. Na plesu pod mlajem bodo igrali «ZADOVOLJNI KRANJCI« iz Ljubljane z bogatim repertoarjem narodnih in modemih motivov. Avtobusna sdužba bo pomno. žena na obeh progah, ki peljejo v Dolino. Seja občinskega odbora Včeraj se je sestal občinski odbor pod predsedstvom najstarejšega odbornika Veniera, ker sta župan in podžupan odsotna. Razpravljali so o raznih sklepih in med drugim o dražbi za ureditev obokov v predoru Sandrinelli, za kar naj bi znašal izidatek 8.5 milijona lir. «»------- 3 milijone lir za študijske nagrado Tudi letos bo Tržaška hranilnica (Cassa di Risparmio) dala na razpolago občini določeno vsoto denarja iz katere bodo črpali študijske nagrade za šolsko leto 19519-60. Letošnji znesek znaša 3 milijone lir, ki jih bodo razdelili med dijake raznih zavodov in srednjih šol ob priliki svetovnega dneva varčnosti, ki bo v oktobru. «»------ Francoski strokovnjaki na obisku v CRDA Skupina šestnajst francoskih pomorsko-tehničnih strokovnjakov je bila na trodnevnem obisku v obratih CRDA v Trstu in v Tržiču. Francoski gostje so si ogledali vse naprave in so včeraj odpotovali iz Trsta. Francoskim tehnikom je predsedoval predsednik instituta za ladijske gradnje in proučevanja iz Pariza. delu ponesrečil 18 let stari Claudio Contardo iz Verdelce Skoljete 204. Ko je čistil nek stroj, je z roko zašel na rezilo, ki mu je odrezalo kos kazalca, Z avtom RK so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na prvi kirurški oddelek s prognozo okrevanja v desetih dneh. Zastrupitev s hrano? Nekaj čez deveto uro zvečer so pripeljali z avtom Rdečega križa v splošno bolnišnico 28-letno bolničarko Marije Zolia-Bole iz begunskega taborišča pri Sv. Soboti Sprejeli so jo v III. zdravniški odsek s prognozo 7 dni. Zenska je bila v vročičnem stanju; zdi se, da se je laže zastrupila, ker je jedla kon-servirano meso. Izjavila pa je, da ji prebava vedno nagaja. IIIIIIIIIIIUlkllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllllllllllltlllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinilllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIHIIIUIIIIIIIII Iz tržaških kinematografov Kartagina v plamenih Približno teden dni so v enem izmed glavnih tržaških kinematografov vrteli film «Kartagina v plamenih». Teden dni ni prav dosti za film, ki «uleče». Pomeni torej, da s tem delom režiser Carmine Gallone ni pridobil množic gledalcev. Pred približno 25 leti si je ta režiser dvakrat skoraj zaporedoma pridobil prvi nagradi na beneškem festivalu. L. 1937 je bil nagrajen njegov *Scipion Afričan». Bilo je to v času, ko je bilo v Italiji močno v ospredju vse, kar je bilo afriškega. In v času, ko se je imperializem takratnega mogotca naslajal ob imperialističnih vojnah starih Rimljanov v Afriki in drugod, je bil *Scipion Afričan» kot naročen. če že ne sploh naročen. Carmine Gallone je kolikor toliko uspel v tehnični plati, kolikor je znal postaviti na platno množice, vendar je ustvaril film, nad katerim so si resnejši gledalci privoščili mnogo ironije. Sedaj se je Carmine Gallone zopet povrnil v Afriko, v Kartagino. Za zgodbo si je izbral neko delo Salgarija. Posrečilo se mu je ustvariti še eno izmed ^masovnih» del: v njem nastopajo množice bojevnikov v bitkah, drugič vidimo bitko na morju in končno nam Gallone predstavi še aorečo Kartagino in v njej nesrečno množico prebivalcev tega ponosnega mesta. To pa je edina in zelo relativna kvaliteta filma. Vmes se plete zgodba silno požrtvovalne ljubezni neke Rimljanke do Kartagin ca, ki ljubi drugo. Svojo vlogo ima tudi izdajstvo. Zgodba pa je medla in banalna Težko je reči, kaj je režiserja tako mikalo povrniti se v «grandioznost» take vrste filmov. In kaj mu je toliko do barbarstva, ki so ga stari imperialisti izvajali nad drugim narodom. Ali je mogoče hotel s tem filmom doseči obsodbo tega barbarstva? Pokazati, da je ljubezen tista vez, ki lahko ljudi druži preko meja in nacionalne razlike? Recimo, da je take plemenite namene imel, toda najbrž bi jih lahko dosegel z manj truda in bolj učinkor-'to. Iz sodnih dvoran 70 stotov olja so plačali s sedmimi ponarejenimi čeki Z lažnimi dokumenti so omogočili izplačevanje podpor za kmetijska melioracijska dela Prea kazenskim sodiščem, i Olje je pripeljal v naše me-ki mu predseduje dr. Rossi, | sto Di Rodijev sin. Na mitnici se je začela razprava proti skupini štirih oseb, katere so obtožili sodelovanja pri poskusu goljufije. Na obtožni klopi sedijo: Antonio Berardi star 35 let doma iz Molfette (v priporu); Vincenzo Jurilli star 52 let tudi iz Molfette (v priporu); Giuseppe Calza star 63 let iz Ul. Ruggero Manna 26 in Leonardo Chieco star 70 let stanujoč v Ul. Degli Artisti 3. Dogodki, ki so pripeljali to četvorico pred sodišče, so se odigrali v mesecu februarju letošnjega leta. Nekega dne je prišel Berardi k trgovcu Di Rodiju, ki ima svoja skladišča olivnega olja v Vieste (Fog-gia). Izdajal se je za pooblaščenega delegata nekega trgovskega podjetja, ki se u-kvarja z vinom in oljem. Domenila sta se, da bo Di Rodi poslal v Trst 70 stotov olivnega olja po odkupni ceni 560 lir za kg. Berardi je dal takoj na račun pol milijona lir. Ko je prišlo olje v Trst, so ga spravili v skladišče Leonarda Chieca v Ul. Degli Artisti 3. Od tega trenutka dalje se je začel razpletati zanimiv poskus, da bi imenovana četvo-rica prelisičila Di Rodija ter prišla do olja, ne da bi izplačali dogovorjeno ceno. Berardi se je pravzaprav začel ukvarjati s to zadevo na pobudo Vincenza Jurillija, ki mu je zagotovil, da se lahko pride v Trstu do mastnega dobička s prodajanjem olivnega olja. Da bi prišel poceni do tega olja, naj bi se Berardi, kot pravi obtožnica, poslužil raj kmalu do opoldnevu na tudi Giuseppa Calze. urejen, kar je razvidno tudi s slike, na kateri je vidna večja dvorana za sestanke in družabno življenje. Vsak študent bo imel svojo sobico. Danes bo samo svečana otvoritev, dom pa bo pričel delovati seje jeseni, ker do sedaj še niso dogradili menz*. sta ga pričakovala Berardi in Calza, ki sta plačala 140.000 lir za razne dajatve. Berardi je hotel čimprej priti do olja, še preden bi prišel odgovor s strani pokrajinskega kemičnega laboratorija, ki je olje analiziralo. Ponudil je celo polovico celotne cene blaga Di Rodijevemu sinu ter mu zatrjeval, da mora izročiti o-!je lokalnim trgovcem do 14. ure 16. februarja. Zdi se, da je Di Redijev sin sumil, da se za vsem tem krije nekaj umazanega. Zato je zavlačeval predajo blaga. Med drugim je celo rekel, da bo šel v Rim, kjer bi še enkrat dal analizirati olje, ker ga ocena tukajšnjega laboratorija ni zadovoljila Ker pa je vsa zadeva postajala vedno bolj nevarna je pozval svojega očeta, da pride v Trst. 18. fe-bruarja je dejansko Natale Di Rodi prispel v naše mesto. Takoj so podpisali sporazum in hočeš nočeš bi morali^ Berardi in tovariši plačati še skoraj tri milijone lir. Ti pa so plačali s sedmimi ponarejenimi čeki, ki so se glasili na nek #Credito commerciale italiano« iz Genove. Natale Di Rodi je izdal pa takoj nato potrdilo, da je prejel odgovarjajočo vsoto za 70 stotov olja, in sicer 3.493.000 lir. Takoj nato je odšel v Banco di Napoli, kjer so mu povedali, da ne obstaja v Genovi noben «Cre-dito commerciale italiano«. Ker so bile odgovorne osebe še vedno v Trstu, ni bilo težko policiji, da jim pride na sled. Obravnava se nadaljuje Sodišče bo moralo zaslišati še nekoliko prič. * * * Danes se bo začela pred kazenskim sodiščem obravnava proti 56 letnemu Faustinu Colombiniju iz Brescie (ki je odsoten) in 61-letnemu inženirju Wilfridu Ambrosiniju iz Verone. Colombini je bil funkcionar deželnega inšpektorata za kmetijstvo s sedežem v Benetkah, inž. Ambrosini pa je izdeloval načrte za melioracijska dela na zemljišču. Tožijo, ju, da sta z lažnimi dokumentacijami navedla državno upravo, da je izplačala težke milijone raznim privatnikom. Skupno je državna u-prava izdala kakih 50 dekretov za izplačilo. Razprava bo trajala verjetno 4 dni in na njej bodo zaslišali kakih 40 prič. » * * PTed sodiščem sta se morala včeraj zagovarjati 73-let-ni upokojenec Giacomo Val-lon iz Ul. Dei Fabbri 10 in Bruna Tuz, stara 53 let iz Ul. Pascoli 16. Bilo je na večer 1. januarja letos, ko se je Vallon zadrževal v gostilni Baldassara A-sara v Ul. Crosada 16. V roki je držal kozarec vina, ko je stopila v lokal Bruna Tuz. 2e dolgo časa sta bila sprta med seboj. Ne da bi črhnil besedice, se je Vallon približal ženski in jo tako silovito udaril s kozarcem po obrazi, da se je ta zdrobil. Zensko so morali odpeljati v bolnišnico, kjer je ozdravela v 10 dneh. Prijavljena sta bila sodnim oblastem. Moški zato ker je poškodoval žensko, a slednja, ker so ugotovili, da je bila pijana. Včeraj pa te razprave ni bilo, ker mu je ženska odpustila. Njo pa so oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. IZLETI Prosvetno društvo »S. Škamperle« priredi za člane in prijatelje društva izlet v Postojnsko jamo in Rakovo dolino prve dni junija t. l. Vsem, ki se mislijo udeležiti izleta priporočamo, da si pravočasno priskrbijo potni list Prijave se sprejemajo v društvenih prostorih v sredah in petkih zvečer in v nedeljah zjutraj. IZLET V TRENTO Odhod ob 5. uri zjutraj od začetka Ul. Fabio Severo. Prosimo točnost. Oni, ki niso dvignili listkov za sedeže naj to store. itiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiifiiiiMitiiitmiiiiiiiiiini OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 6. maja so se v Trstu rodili trije otroci, umrle so tri o-sebe, porok je bilo 6. POROČILI SO SE: prodajalec Renato Vran in prodajalka Adriana Rebula, tehnični uradnik Giuseppe parrello in uradnica Ro-salia Nemez, finančna straža Sat. vatore Cammuso in gospodinja Elisabetta Boroni, mizar Josip Bande! in tkalka Elena Maver, trgovski zastopnik Giuseppe Ar-so In krznarka Lucia Abbon-danza, motorist Eugenio Covaclc in šivilja Rosalia Vidali. UMRLI SO: 73-letni Carlo Cer-don, 93-1 etui Giuseppe Ciprianl, 8Metna Mercede Zebec. NOČNA SLUŽBA LEKARN Barbo - Carniel. Trg Garibaldi 5; Benussi, Ul. Cavana 11' Al. Galeno, Ul. S. Cilino 36 (Sv Ivan); Alla Minerva. Trg sv’ Frančiška 1; Ravasini. Trg Ll-berta. KINOPROSEK-KONTOVEL predvaja danes 2. t. m. ob 19.30 cinemascope barvni film: Daleč od morja Igra GLENN FORD ( GLEDALIŠČA } Slovensko gledališče v Trstu Jutri 8. t. m. ob 15.30 v prosvetni dvorani «A. Sirk« v Križu BALADA 0 POROČNIKU IN MARJUTK1 —o— Jutri 8. t. m. ob 17. uri v dvorani na stadionu «Prvi maj« V. JAVNA PRODUKCIJA BALETNE ŠOLE Koreografija in kostumi ADRIJAN VILES Nastopajo: Luoija Babič, Majda Batič. Nadja Bucik, Miranda Caharija. Mojca Okorn, Marija Pegan, Magda Pertot, Ser. gij Poropat, Sonja Pulger, Ana Stegu, Branka Sulčič, Marjanca Stoika, Metka Štoka, Sonja ŠtrekeJj, Sergij Tavčar, Miria-na Ursini, Viviana Ursini. Prodaja vstopnic danes v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61792 ter eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane. VERDI V torek ob 21. uri bo v gledališču »Verdi« sedmi koncert Tržaškega filharmoničnega orkestra. Dirigiral bo Kiril Kondrašin in sodelovala bo pianistka Lilian Kallir. SPORED: Kabalewsky: «Colas Breugnon« (novost za Trst), Chopin: Koncert št. 2 za klavir in orkester, Chopin: Andante spianato in velika briljantna polka, Rahmaninov: III. simlonija (novost za Trst). Prodaja vstopnic pri gledališki blagajni. TEATRO NUOVO JUTRI ob 21. uri za CUC film «Ansiktet» (Obraz — 1959) režiserja Ingmara Bergmana. Film se bo predvajal v originalu (v švedščini) brez prevedenih dida-skalij. V torek 10. maja ob 21. uri prva predstava Pirandellovih enodejank «L’imbecille». «La patente« in »La giara«. Režira Fulvio Tolusso. Scene Gianfranca Padova nija. Za abonma A. JOOOOOOOOOOOOOOOOOOG ŠOLA GLASBENE MATICE TRST V ponedeljek 9, t. m. ob 20.30 v Avditoriju GLASBENA AKADEMIJA Sodelujejo: komorni godalni in mladinski orkester Glasbene Matice, mladinska pevska zbora Glasbene Matice in p. d. »Igo Gruden« iz Nabrežine ter solisti (klavir, violina, čelo) Vabila so na razpolago v Tržaški knjigarni. Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61-792 50000000000000000000 Slovenska prosvetna jvg? izkušnji*? je po dolgoletnih ‘‘7' Slf uvidela, da nam tržaški® ^ vencem ugajajo skupR?^ THUVbin riflP stopi iz matične domov • • sebno radi še posliasarti® ^jlo in mogočne pevske zhor . ^ smo za danes 7. maja o na stadionu «Prvi O pravili koncert UČITELJSKEGA ZBOR* SLOVENIJE Zbor je namreč sestav1!'”,eV, samih učiteljev in proles ki so nameščeni po ' ..'u je veniji. Zbor, ki šteje ^ demdeset članov, bo P stvom dirigenta . H A N C Af. izvajal spored rJa.it)0d£iaV ljubljenih zborovskih •• v Trt. Vstopnice so v pr^^Lsva 2® knjigarni Ul. sV-J^ertom in dve un pred konce ^t, blagajni na stadionu J O 2 E T A Moderno 16.30- patično« Memo JK D’Alberti, Milena D™ f boys Ivana Florisa. . q3\c< r «Le dritte« F. Fabria-180, parter 300. ,retjeg> ® Fenice 15.30 (<.Izz‘v.chnicolor’ R. ža» M. Rennie, tecrnA Excelsior 16.00 *ZiS,%vs«'' berio Sordi, L. ^auu Amenda. Fiiodrammatico 16.00 A. Panaro,. U„decP‘>T •£ pt»' ■asell** A. Panaro, L. * , v "h«, Grattacielo lS.OO «^ Najbolj znana Supercinema 15.30 “ oUi. ^ ska», Francoise Arn li0, Arcobaleno 16.00 «fi> & cesarica Venera« h S. Focas, technicolo ■ „ j issrsss-s* letnim. ,w„nite Capitol 16.00 «P°^P 5ona W ka» Keneth Moore, Cristallo 16.00 »postelj^ tei> duje«, R. Hudson, u- ^ nicolor. .. na v Garibaldi 16.30 «Poz°r Doris Day. . , -j M Impero 16.30 »Ljubim« ga oceana«. Italia 16.“ Massimo io.vu “ iro» Peter Van tyc . -l{ Muller. 1S00 »Znal01 Vittorio Veneto '^“Tjopo se« Toto, P. de EI1‘P j ne** Ideale 16.00 »CudovUa, št a« Gregory Peca- iz K»p(-Marconi 16.00 »Kapi«1 Je»n Ije« Tyrone Po^e■ , « ters, Cesar Rwn ero-^ jZ ji n. San Marco 16.00 J*Lery, lune« George Montg ,11 <9 dy Stuart, ob 21. sichiere«. Savona 16.00 . Sordi, Franca Valen- Odeon ces» Izreden zgodovm ^ ment. Prepovedan letnim. _ vojna11' Astra 16.30 »Velika voj ia °16.003* «Or i en*a ife^j simo 16.00 «R°m^‘ El«16 G Uin.SKA Glasbene vaijijl ^ z,boz SSJdh pr<2V Sola ski pevski uwi z",.!.!« tri ob 9. uri v šolskjn v ^ Zaradi bližnjega mo k točni udeležbi KČmna predvaja danes 7. t. m. z začetkom ob 18. url DE KI*? greha McuMMvrrr n KOR da. Via. CINtMAIDORAFICA Mladini pod 16. letom vstop zabranjeh Danes v SUPERCINEMA filmu DEC0INA prasko ™ »AKI ; ItVSff fllM AAf IZOFHtT Flt*V>S HAU\KD NMORSKl dnevnik — 3 — 7. maja 1960 V nedeljo in v ponedeljek »Ples pod mlajema. Za vs domačih vin, predvsem pa jggfr slovenske prosvete na Primorskem Matevž Žgajnar učitelj na Krasu htčeval je v Dutovljah in Velikem dolu V , “Pobilo nadučitelju Matovič f9a^narj“» n“j bi kaj ji-j za Primorski dnevnik SOv°ril; «Prav rad povem Primorce, saj sem bil Wu ^ovens>ce kulture na ,Iu»ate bom, da me po- tol ,-JU .*l0,n star 90 *et- Xalu Ij, ^ bil v Vojniku pri Ce- *sm dovršil 4. razred t\ ' * Mariboru, sem zapro-iolj - ‘Prejem na učiteljski W i na!e!3 ‘e šole je bil lrtl,ulmarkovec- Bal se ie Slovencev in je ^ rajši študente SetiKj* !? 90rnje Štajerske — ji}^ ' ”«čji del prosilcev S ^ “tajersfce — Slovence If onil> med njimi mene * "^čine sem ga lepo tcij ’ lgl sem postati uči-&ejjj . w’ se dal omehčati. jiV ‘^indische Lehrer iltj), ,0 genug!» (Sloven- imam že do-1«^^ alo*ten sem sklenil, da fo službo pri davkariji, 1 .mou P“ sem se na t>0zi* * profesorjem Kohli, „.* koprske učitelj Hoji in/eniu ,em Potožil ii w os*hi usodi. Kmalu me i, i^toŽil; o u —«Z menoj pojdi-l)er, mi pa radi spremiti • ta^e mladeniče!* Po--torl erri mu, da mi je oče *4il ’seWlat* ie revna vdova, '•ti. p. . K v Mariboru pri ^tjn» ?T Kožuh, zaveden ■%i,e c’ j* dejal: «Nič ne °°mo že mi na uči-[h! j(.Za Vas poskrbeli.» in STJf. sem obiskoval % ,0 učlteljsko šolo. Prvo l%nar->l1 ^al‘ štipendijo 100 [evj drugo 150 goldi-\ ^ve *et' Pa P° Šot, te9a mi je ravna- •^Nci *>reskrbel kosilo v !e • ^0 končanih študi-X Jdrn j . 24 let star in N t> . .l ‘Upendije službo-!%o "* ' C i«n0 5^anskem okraju. V 3e poznal okrajni grof Schaf-’® hU}[t mi nakazal kot pr- i k.. eno mesto mitnniio ,v M •Htt , "eniec ), a ter ' Kr^710 Piesto Dutovlje *iiiy ' ^ mano je govoril X pQSaš. našega jezika ni IX „0 p,sarni se je spre-Xljru ln dol ter me za- v’Sin)er°^e(io’;a!- De3°l je: i Cy *te energični Ijud-! 'Prei.i ^^0 imam. Ali bi i> vasi Ve-j *l)e n an* že dne leti ni i^Uiit ,a^rat tedensko ho-.Je sdni *z Pliskovice. So- ^ ^ ttPlfi hni+i it, * dali ’ nefc‘ bajti. Takoj % ntvb 3ezidat> novo šol-J- «Et °‘* Jaz ■J}ttn *f*^e,nca. torej velja, sem odgovo- eienca, "if.i -j" • Sen-» ■Hi »* •jj. potrebo, o-ziroms za »pridelovanje* rudninskih snovi in vitaminov. Zal po eno in drugo zanemarjamo s starim in zelo še-F- vi-m izgovorom, da se to ne izplača Res je 'nr.ogo laže v t’govino, kjer je tega danes na pretek. Mestni delovni človek je v to prisiljen, podeželski, izvzemši redke primere, pa ne. Toliko zemlje je. oziroma bi je pri novih domovih vsaj moralo bili. Tudi j* vredno pomisliti, da sta sadje in zeieniata najboljša, če sti z doma.e zemlje. To velja zlasti za zelenjavo. Zelenjava s trga izgubi na svoji svežn: in čis‘oOn čim manj je zelenjava sveža, tem večja je t-guba redilnih snovi. Navadno MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiili«miiwimMii»i«mmimn»niiimMniiH»mmMiminMumHMHHimiiiiiiinMHMHiwiMnuinimiii Obisk v najnevarnejšem «kamnu spotiko ■ Berlinu Z obeh strani Brandenburških vsakodnevna dro vrat vojna Zahodnoberlinski župan Brandt ima že pripravljene živilske nakaznice za primer blokade. Zahodni vojaki obiskujejo tudi Vzhodni Berlin Nemško vprašanje in še posebej zadeva z Berlinom postajata iz dneva v dan nevarnejši kamen spotike med Zahodom in Vzhodom. Dočim je Adenauer že vrsto let znači-čilen po tem, da temelji vso svojo politiko na tem problemu, se mu v zadnjem času pridružuje v tem tudi župan zahodnega Berlina, socialdemokrat Brandt. Kako daleč gre ta človek v tem, bomo skušali prikazati s sledečim primerom. V Zahodni Nemčiji imajo že izdelan idejni načrt nove zgradbe parlamenta bodoče združene Nemčije. Stari sedež nemškega parlamenta, znani Reichstag, bo služil samo za upravne prostore, ostali delovni prostori pa bodo v novem dvanajstnadstropnem nebotičniku, kjer bo tudi dvorana za plenarne seje. Poleg ali bolje okoli tega dvanajst-nadstropnega parlamenta se bo širil velik park z umetnim jezerom in velikim rastlinskim bogastvom, ki naj pomirjevalno vpliva na uljudske zastopnike vsega nemškega naroda*. V Bonnu in v zahodnem Berlinu torej že sedaj mislijo na vse. Izdelane imajo nadalje načrte za skupino nebotičnikov, ki bodo obkrožali nebotičnik — Reichs-tag. Pripravljeno je vse, kot bi Se moralo zgoditi že jutri. Čeprav se zavedajo, da stoji vmes še vrsta ovir, se temeljito pripravljajo... Pri tem pa vendarle »pristajajo* na to, da bo ves njihov načrt mogel priti bliže cilju šele po vrhunskem sestanku, po «Gip-felu», kot temu pravijo. Sobota, 7. maju 1960 Trst A od vsepo- 'n Kavarniški kon- t»„. ,resem in n,ies; is 00 besed o Orke- foiwr™*lotti: 18-30 Slo- ife 1900 *»***' Slovenija 8.05 Za vsakogar nekaj; 8.55 Radijska šola; 9.25 Naši mladi solisti; 10.10 Mavrica zabavnih zvokov; 10.40 Zbor JLA; 11.00 Domače orkestralne skladbe; 11.30 Pionirski tednik; 11.50 Nekaj narodnih; 12.00 Pozdrav z gora; 12.15 Kmetijski nasveti; 12.25 Izpod zelenega Pohorja; 12.45 Vesela godala; 13.30 G. Verdi: Prvo dejanje opere O. thello; 14.05 Kvartet Milana Stamteta; 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 16.00 Skla-,, , w ,, datelj Ubald Vrabec; 16.30 S Glasbeni kalejdoskop; 17.10 U- in Zdravko Kovač; 17.25 Lahka glasba; 17.30 Parada orke-in ko- st rov; 18.00 Prenos RL; 19.00 Poje Flo Sandon’s; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba. Nacionalni program 11.00 Radijska šoia; 11.35 Simfonična glasba: Albinoni, Hindemiith; 12.10 Znane popev- svt? vsakogar nekaj; kulture; 12.55 Baxter; 13.30 Plo-V Xiw <*toaj.i; 14.45 Pet-S ',.15-0o v * Duke EUingto-Sl °° Da °ert °Perne 8>as- X V *ViciI.te',.Boianska ko_ ke; 15.55 Napoved vremena za sk,' 2k4- spev. 19 35 ribiče; 16.00 Oddaja za bolnl- 16 i'<> brtro; 5S !Xbi ,2elJah: 1245 ft>rav;. 13 40 Spomla-N£?j>ke _V vinogradu; orkestrom; A: . »tr... * glasba- n*inx. h'- f\ijn “!..nfih odme- ni koncert p. v. Ernesta An- fi 18.20 Do- Juga; 19.30 Brahms: Štirje due- Di . 1540 Prenos ti; 20.00 Vsakovečerni koncert: irngodiJi .kke melodije; Haydn, Grieg; 21.30 Slmfonlč- .X IVs 2« , in njih odme- “ ' ‘ rsjn'ikJ0 Hl|da Hoelzl, sermeta, na programu skladbe ■ Cvetka Souček Franka Martina. smerjanje v visokošolske poklice; 17.15 Glasbena križanka; 18.15 Od popevke do popevke; 18.45 Okno v svet; 20.00 Spoznavajmo svet in domovino! 21.15 Za prijeten konec tedna. 23.10 v plesnem ritmu. Ital. televizija 12.00 TV-šoia: telesna vzgo. ja, zemljepis in državljanska vzgoja Itd.; 14,45 Nogometna tekma za prvenstvo Anglije; 17.00 TV za mladino: »Popotovanje po Avstraliji, Angliji, Avstriji itd* in «Krotilec pripoveduje*; 18:30 TV dnevnik; 18.50 Kronike iz minule dobe; 19.15 Človek in knjiga; 19.30 Glasbena oddaja; 19.55 Teden v svetu; 20.08 Sedem dni v parlamentu; 20.30 TV dnevnik; 21.00 «11 mu?ichiere»; 22.15 Magični trenutek; 22.45 Športni dogodek. Jug. televizija Beograu: 18.00 »Rojstni dan v študiju* — program za o. trokc; 18.45 TV-pošta; 20.00 TV-dnevnVk; Zagreb: 20.20 Prvomajski nagrajene!; Ljubljana: 20.45 Zabavnoglasbena oddaja; 21.45 TV-fllm »Igra s smrtjo*. Kako gleda na vse to zahodnoberlinski župan Brandt, nam bo povedala sledeča njegova izjava izpred nekaj dni: «Težko verjetno je, da bi moglo priti ponovno do blokade Berlina, kot je prišlo pred leti. Marx — s katerim v marsičem ne soglašam — je nekoč rekel, da se zgodovinski dogodki ponavljajo le kot farsa. Toda za vsak primer smo mi že pripravili rezerve hrane in surovin, toliko, da bi mogli zdržati vsaj leto dni brez nadaljnjega dobavljanja hrane in surovin. Kar se nafte tiče, smo na slabšem. Imamo je le za štiri mesece To pa velja le v primeru sedanje, normalne potrošnje, S skrčeno porabo pa lahko potegnemo tudi do 8 mesecev. Na racioniranje moremo preiti v samih 24 urah. Dovolj dobro smo se pripravili. Nakaznice so že natiskane in pripravljene in v nekaj urah jih moremo razdeliti med ljudi. Ali bo prišlo do razdelitve nakaznic, je pa sedaj težko reči...* Vse je odvisno od — vrhunske konference, od «Gip-fela*. Tega se torej zavedajo tudi v Bonnu, kot tudi v občinski palači zahodnega Berlina... Perspektiva župana Brandta je r.ekako »realistična*. Mož si je že oskrbel nakaznice za racioniranje bencina, nakaz;nice za racioniranje prehrambenega blaga in ceio za surovine za industrijo zahodnega Berlina. In to se dogaja v mestu — v Berlinu, kjer se še na vsakem koraku vidijo ostanki tli bolje posledice zadnje vojne. Zahodni Berlin, kot tudi vzhodni, sta pa malone še v vojni, pod okupacijo, pod četverno okupacijo, kajti tudi v zahodnem Berlinu, pred bronastim kipom borca Rdeče armade še vedno stražijo so- vjetski vojaki, ki so »posebna zanimivost* turistov, ki prihajajo sem, posneti ((spominček svojega skoka* na rob vzhodnega sveta. V spomeniku, ki so ga postavili kmalu po vojni, sti vgrajena dva tanka in dva topa, ki so pred petnajstimi leti sodelovali pri zrušenju nacizma. Tanka in topa sta postavljena na temelje iz kamna, ki so ga vzeli od porušenega sedeža Adolfa Hitlerja, z bombardirane Reichskanzlei Spomenik je, kot vidimo, v zahodnem Berlinu... V vzhodnem Berlinu pa bo turist naletel na grenadirje Njenega veličanstva britanske kraljice. Kakih deset avtomobilov in vojaških avtobusov, ki jih pogosto srečamo na Trgu Marxa in Engelsa v vzhodnem Berlinu nosijo napis «Bri-tish Army». V smeri najožjega jezička zahodnega Berlina, v smeri Vzhodne Nemčije in gozdnatega predela Wannseea pa bo turist naletel na ameriške vojake. So to vojaki v delovni uniformi, ki v popolni vojaški opremi varujejo vojaško vežbališče, ki je bilo v gostem gozdu zgrajeno za ameriško zasedbeno vojsko. Tu, praktično na meji, je velik prostor, ki je ves obdan z žično ograjo in na dveh vogalih na ustreznih stolpih se vrtita dve radarski napravi. Za vsak primer... Francoske vojake smo srečali pred Spandauom. To je grad, v katerem so zaprti zadnji nacistični vojni zločinci, ki jih je zavezniško vojaško sodišče v Nuernbergu obsodilo zaradi njihovih početij v dobi Hitlerja. Trenutno so tu le trije vojni zločinci in pravijo, da so to prav gotovo najdražji kaznjenci na svetu, saj imajo na razpolago cel grad, dela za njih cela armada strežnikov, kuharjev in zdravnikov, stražijo jih pa kar štiri vojske, ki se postopoma izmenjujejo. Francozov, torej francoskih vojakov, pa se v francoskem delu Berlina bolj malo videva. Berlinčani, ki so se v petnajstih letih tuje zasedbe marsičesa naučili, pravijo, da je francoskih vojakov tu malo, ker so ostali morali — v Alžir, na drugo, pravo fronto... Takšne so razmere v Berlinu, ki postaja najnevarnejši kamen spotike med Vzhodom in Zahodom. Toda tu smo omenili le načrte berlinskega župana in se srečali s predstavniki štirih armad. Morali bi omeniti še predstavnike pete armade, ki jih srečujemo v vzhodnem delu Berlina. Je to vojska Vzhodne Nemčije, kajti zahodnonemška vojska ne prihaja v zahodni Berlin. Mimo tujih vojakov, ki označujejo razmere tega spornega mesta, pa srečujemo v velikem Berlinu tudi veliko drugih majhnih značilnosti, ki lahko postanejo zelo pomembne. Najbolj značilni so, na in na oni strani Brandenbur-1 niti županu zahodnega Berli- primer, veliki napisi na tej im ......................................................................... OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) ških vrat. Na zahodni strani kakih 70 metrov pred Bran-denburškimi vrati, je ogromen napis, ki opozarja, da je le 70 metrov še »svobodnega sveta*, kajti za Brandenbur-škimi vrati se začenja — Vzhod Nekaj podobnega imamo tudi na drugi strani, kjef si prav tako lastijo edino zveličavno demokracijo. Sicer pa je skoraj na vsakem koraku napis ali opozorilo, ki odraža posebne pogoje in okoliščine, v katerih se razvija vsakodnevno življenje štirih milijonov Berlinčanov. Nekaj primerov; Nad blagajno gledališča Schiller je majhen napis, ki pravi: »Obiskovalce * vzhodnega področja prosimo, da svoje osebne izkaznice pokažejo, ne da bi jih za to prosili*. S tem bo meščan iz vzhodnega Berlina mogel kupiti vstopnico za v gledališče tudi s svojimi vzhodnimi markami, in sicer po njih nominalni vrednosti, torej ne da bi moral kupiti zahodno marko s štirimi vzhodnimi markami. Prav tako moremo brati v kakem kinematografu napis »Eden proti enemu*. Tudi to velja za nakup vstopnic. Toda ne za vsak film, pač pa le za filme, ki prikazujejo «edino možen in pravičen zahodni način življenja*. Izgubo, ki jo ima lastnik kinematografa pri sprejemanju vzhodnih mark v razmerju 1:1, mu krije občinska blagajna iz posebnega sklada. Toda to .ie velja samo za prebivalce vzhodnega Berlina. Tudi prebivalci zahodnega Berlina imajo v vzhodnem Berlinu določene prednosti pred someščani iz vzhodnega Berlina. V vzhodnem Berlinu je zelo pogost napae »Samo z osebno izkaznico*. To se vam dogaja v restavracijah, v trgovinah in marsikje, ne pa v knjigarnah ne v nekaterih lokalih, kjer si morete *a zares nizko ceno ogledati malo več Vzhoda, pa naj bo to v obliki filma, knjige ali časopisa. Kitajski *asopis n- Pr- dobite tu za samih 15 pfenigov. Tu bo meščan iz zahodnega Berlina prišel ng svoj račun, posebno z zahodno marko. In v teh razmerah, v tej rekli bi drobni vojni, Berlinčani pričakujejo vrhunsko konferenco, all svoj »Gipfel*. Zdi se pa, da niti Adenauerju Nasveti osebe ,k:. se na stroko dobro spozna, vam bodo pomagali, da se boste v svojem delu odlično uveljavili. Naj vas družinske motnje ne spravijo iz ravnotežja. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Prevzemite kakršnokoli delo vam dajo in ga skušajte čim bolje izvesti. S tem si boste utrdili položaj. Nekdo vas bo skušal užaliti, pa ne glejte preveč natanko. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Spor poslovnega značaja zaradi drznosti nekega sode- lavca ali poslovnega tovariša. Z iskrenostjo se bo vse popravilo. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Vsestranski uspeh z večjimi materialnimi zadoščenji, ki jih boste izkoristili za izvedbo bolj drznih načrtov. Neka oseba bi rada prišla z vami v stik, pa je preveč boječa. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Po navadi znate biti podjetni, toda tokrat bi se ta drznost ne HOROSKOP ZA DANES_ obnesla. Spoznali se boste z osebo, ki bo s svojim šarmom in brihtnostjo pritegnila vašo pozornost. DEVICA (od 23 8. do 22. 9.) Opravka boste imeli z nekom, ki ne mara duhovičenja. Edino s konkretnimi računi in načrti boste prodrli. Kar se čustvenih zadev tiče, bodite nekoliko potrpežljivi. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Zanimiva srečanja, ki vas bodo privedla v dobro poslovno okolje. Ne nasedajte podti. kanjem, kajti nekdo bi vas rad spravil v spor z ljubljeno osebo. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Poverili vam bodo nekoliko zapleteno in povrh tega delikatno nalogo. Sprejmite jo, če se čutite dovolj pripravljene. Dan prijetnih ljubezenskih presenečenj, STRESLEEC (od 23. 11. do 20. 12.) Ce boste svojo dejavnost izvrševali v soglasju z načrtom, ki ste ga sprejeli po dogovoru, boste uspeli. Bolj popustljivi bodite dc ljudi, ki ne kažejo razumevanja. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Stara zadevščina bi se znala zaostriti do skrajnosti, morda celo do sodnih posledic. Popustite, ker boste imeli več. jo korist od tega kot od čeprav dobljene Dravde . VODNAR (od 21. 1. do 1». 2.) Eden vaših najlepših načrtov se bo uresničil. Zadovoljni boste z uspehom, kar bo omililo razočaranje v zadevi, ki ne bo šla tako kot ate si želeli. RIBI (od 20. 2. do 20. S.) Odličen dan za vsestransko u. dejstvovanje, celo za drzne špekulacije Vse, kar s« Vam je včeraj zdelo nemogoča, bo-ste danes izvršili. Tudi nad zdravjem se nimate kaj pritoževati. na Brandtu ta konferenca ni preveč povšeči. Čeprav govorita, da sta za združitev obeh Nemčij, ima človek vtis, da izkoristita vsako priložnost, da bi to združitev odložili. Enkrat jima služi to, drugič ono, v zadnjem času predvsem kolektivizacija poljedelstva v Vzhodni Nemčiji in val beguncev z Vzhoda. Pri tem pa nihče ne omenja desettisnčev Nemcev, ki so zapustili in zapuščajo Zahodno Nemčijo in gredo v , Vbodno. »Res j«, da pri tem -ni mzmerjk 1 n .-'gotovo pa je, da gre iz Zahodne Nemčije v Vzhodno vsaj 40 odst. toliko Nemcev, kot jih pride iz Vzhodne v Zahodno pa mora ; otrošnik plačati .to slabo blago za dobro. Iz našega sadja moremo danes dob'*i »elo malo rudninskih cnovi in vitaminov, ker smo • .djirstvo skoro doce.a opustili. Tukaj ne morem r drugega kot priporočati gojenje primernega sadnega drev ja, zlasti koščičasto sadje, ki mu naše talne in podnebne prilike na splošno še najbolje odgovarjajo. Kaj pa z zelenjavo — mislimo z našima vrtovi? Tako-le bomo najbolj pravilno odgovorili: Vrtovi po deželi so in jih ni. Malone stoodstotno ni pravih kmečkih vrtov, ampak so le krpe zemlje za radič, solato in peteršilj. Mnoge hiše še tega nimajo, čeprav imajo okrog sebe zemljišče. Pravilno urejen in umno obdelan vrt za hišno potrebo je na kraški planoti bela vrana. Avtor teh vrst je doslej naletel le na en primer bolje urejenega vrta. Tista gospodinja je rekla dobesedno tole; »Vrt rabim od fruštka do večerje. Koliko bi me stalo, če bi morala kupiti vse to, kar dobim iz vrtat Se marsikaj bi mogli na vrtu pridelati. Za to bomo morali še poskrbeti, ker se dobro izplača.* Pa sem si mislil: «Le od enega človeka slišim, da se vrt dobro izplača Tako bi jih moral slišati 95 odstotkov. Kdaj bo to?» Ko bo naš kmečki človek deležen strokovne izobrazbe. Je sicer res, da ni proizvodnja zelenjave tako lahka in enostavna stvar. Ni pa tako težka, da bi ne bila izvedljiva. Kdor ima vsaj malo prakse v vrtnarstvu, bo nedvomno priznal, da nudi to delo dosti razvedrila, ker nas nekako spoji z naravo — z živimi rastlinskimi bitji, zraslimi izpod naših rok. Vrt nudi tri prednosti; zabavo, zdravje in korist, kar je vse nujno potrebno zlasti delavcu, ki mora delovni čas prebiti v zaprtem prostoru, v slabem zraku in v ropotu. Uspešno zelenjadarstvo zahteva predvsem tri pogoje: primerno lego in zemljo ter vodo. Zelenjava ljubi sončno in toplo lego, osojnih (senčnih) položajev ne prenaša in na njih tudi ni pričakovati uspeha. Glede lai ni tako zahtevna in uspeva na vseh vrstah zemlje, celo na najbolj siromašni, če jo marljivo obdelamo in dobro pognojimo. Se razume, da je najbolje gojiti jo na čim boljši zemlji. Je torej pravilno — kot v zadnjem j času opazimo pri nekaterih novih hišah — če v ta namen nanosimo dobro zemljo. Voda igra na vrtu posebne važno vlogo. V tem oziru smo sicer še v zadregi, a ne tako kot nekoč ko ni še bilo kraškega vodovoda. Po možnosti si napravimo na vrtu ali v njegovi neposredni bližin: cementirano jamo (vaško), kamor napeljemo vodo s ceste ali iz vodovoda. Malo segreta voda je namreč za zalivanje boljša. Poklicni vrtnarji imajo razpr-šilnike, ki zemljo odlično namočijo. Povrtnina zahteva razgnoje-no zemljo, bogato na sprsteni-ni (humusu). Gnoj naj bo dobro uležan. Odlično naravno gnojilo za vrtove je mešanec (kompost). Veter je velik sovražnik vsega rastlinstva, zlasti pa zelenjave. Ne le da zemljo izsuši, ampak tudi osmodi nežne liste. Kolikor se le da, zavarujemo vrt pred njim. Uspeh je odvisen v prvi vrsti od umne vzgoje in nege rastlin Vsak ukrep izgleda malenkosten, a je važen. Ne smemo trpeti onega križem-kražem, ki je značilen za naše kmečke vrtove. Za pravilno in umno izkoriščanje vrtnega prostora se moramo strogo držati reda in natančnosti pri odmeri prostora (gredic) posamezni povrtnini. Tako vrtnine na istem prostoru lahko smotrno menjavamo ali kolobarimo. Se razume, da moramo razen naravnega gnoja uporabljati na vrtu tudi umetna gnojila. Za zatiranje glivičnih bo-lezni in živalskih škodljivcev imamo razne kemične priprav, ke, ki pa se jih naš kmetovalec že precej poslužuje. J. F. Miroslav Čangalovič je gostoval v Atenah Prvak beograjske Opere Miroslav Cangalovič je te dni gostoval v Atenah, kjer je v tamkajšnjem opernem gledališču nastopil v naslovni vlogi opere «Boris Godunov*. Dosegel je velik uspeh in pri vseh predstavah je pri občinstvu žel velikansko odobravanje; Svoj čas se je za Cangaloviča že zanimalo tudi tržaško gledališče »Verdi* in ni izključeno, da ne bomo imeli priložnosti tega velikega pevca slišati tudi v Trstu. Mlada grla Glasbene Matice V ponedeljek, 9. t. m. bo v Avditoriju glasbena akademija šole Glasbene Matice r Trstu. Nastopili bodo komorni godalni in mladinski orkester Glasbene Matice rnla-dinska pevska zbora Glasbene Matice, id ga vidite na sliki, in p.d. elgo Gruden* U Nabrežine ter instrumentalni solisti. Pridite, ne bo vam žal! »Zadovoljni Kranjci" v Dolini ■nintem. 7» bodo Unell <,®lit>*fci lantje tu dekleta »voj tradicionalni nv* J® ** P°*krbeli, ta Jedačo, pijačo m za razstavo pristnih predvsem pa xa muziko ib veseli pari se bodo lahko vrteli ob zvokih ■Zadovoljnih Kranjcev*, ki jih vidite na sliki. PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — 7. maja Mj (aoriško-bene§ki dnevnik Štiri leta krožnega sklada 2,8 milijarde posojil Proti krčenju uslug INAM Sestanek treh sindikalnih voditeljev za nova delovna mesta Monopolističnemu podjetju Snia Viscosa dajejo prednost pred malimi in srednjimi podjetji Krožni slkrlad za gospodarske pobude goriške in tržaške pokrajine je bi! ustanovljen z zakonom 908 od 18. oktobra 1955. Zakon se je pričel izvajati a-prila 1956, v juniiju Istega leta pa so izplačali prvo posojilo. Do konca februarja letos je otdbor krožnega sklada odobril 127 posojil v znesku 10,3 milijarde; 59 posojil za 7,4 miUjar. de so izplačali prosilcem iz tržaške, 68 posojil za 2,8 milijarde pa prosilcem goriške pokrajine. Industrijski sektor goriške pokrajine je vložil 52 prošenj za 1,5 milijarde Ur, ki so jih vložili v že obstoječa industrij, ska podjetja. Največji znesek so porabili za siderurško in metalmehandčno industrijo (808 milijonov), na drugem mestu ■je prehrambena industrija (275 milijonov), na tretjem industrija lesa (213 milijonov) na četrtem hotelski objekti (123 milijonov) itd. Za gradnjo novih industrijskih naprav je 16 prosilcev prejelo 1,3 milijarde. 165 milijonov so porabili za gradnjo dveh novih prehrambenih industrijskih podjetij, 130 milijonov za gradbeno industrijo, 87 milijonov pa za pridobivanje gradbenega materiala. Dasiravno je krožni sklad v veliki meri pripomogel k grad. nji novih podjetij in s tem k ustvarjanju novih delovnih mest, na katerih so se zaposlili števiLni mladi in brezposelni delavci, se vendarle po izjavah govornika na prvomajski proslavi v Gorici Fulvia Bergo-masa delajo krivice majhnim in srednjim industrijskem o-bratom, za katere ni na razpolago posojil, ker so se dala razpoložljiva sredstva v obliki posojila pod privilegiranimi pogoji monopolističnemu podjetju Snia Viscosa. «» ------ Sredstva za šolske gradnje v Beneški Sloveniji Podtajnik zakladnega ministrstva Schiratti je sporočil, da so se te dni sestali člani hranilnice in sklenili, da se videmski pokrajini dodeli naslednja denarna pomoč: Za gradnjo šolskih poslopij so dodelili občini Podbonesec 5 milijonov, občini Gorjani pa 1.150.000. Za razna dela, predvsem pa za popravilo cest, bo občina Čedad prejela 18 milijonov lir. Denarne pomoči so bile deležne tudi druge občine videmske pokrajine. Skupno je zakladno ministrstvo dodelilo okrog 360 milijonov. Trčenje tovornika in osebnega avtomobila i^b 18.15 sta se v bližini de-stilerije CM v Ulici della Bar. ca zaletela tovornik avtoprevoznika Severina Zorzetiga, ki ga je vozil 27-letni Racolin iz Ul. Lunga 5, ter FIAT 1100 s 23-letnim Giorgiom Bozza-tom iz Ul. Oberdan 13 Vozili sta se srečali na ovinku, kjer je cesta precej ozka. Osebni avtomobil se je močno potolkel po vsem sprednjem delu; Bozzata so odpeljali z rešilnim avtomobilom Zelenega križa v bolnišnico, ker je za-dobil rane ozdravljive v dveh dneh. DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Soranzo, Korzo Verdi št. 17, tel. 28-79. v bolniškem zavarovanju Predloge za zboljšanje stanja bodo sindikati poslali v Rim Ker ustanova INAM vedno osrednjemu sedežu INAM v bolj krči svoje bolniške u-sluge, kar je dovedlo do protestov notranjih komisij v naj večjih obratih v naši pokrajini, so se včeraj sestali pokrajinski sindikalni voditelji Delavske zbornice, CISL in UIL ter proučili obstoječe stanje, da bi določili skupne ukrepe, ki naj zboljšajo usluge INAM na področju bolniškega zavarovanja. Voditelji treh sindikalnih organizacij so sklenili, da se bodo znova sestali v sredo 11. maja ob 17.30 v Tržiču s predstavniki sindikalnih orga. ganizacij v pokrajinskem odboru INAM, Na tem sestanku bodo izdelali točno določene zahteve, ki jih bodo poslali Rim in pokrajinskemu v Gorico. Stavka v tržiški ladjedelnici Delavci Združenih jadranskih ladjedelnic v Tržiču so danes stavkali dve url v znak protesta proti ravnateljstvu, ki je odoustilo 100 odvisnih delavcev. Odpust bo stopil v veljavo 23. t. m. Stavka je bila na pobudo lokalnih tajništev sindikalnih organizacij CGIL, CISL, UIL in CISNAL, se pra. vi prav vseh sindikatov od levice do desnice. Na dveh zborovanjih sta spregovorila stav-kujočim tajnik CGIL Bergo. mas in tajnik CISL Marinello. n iiiiiiiiiiiiiiiimiiimmmn n Vedno več mladinske kriminalitete v Tržiču Kradli so avtomate za žvečilni gumi, da so prišli do denarja Prisodili so jim hude zrporne kazni Na včerajšnji razpravi pred goriškim okrožnim sodiščem so se morali zagovarjati trije mladeniči, dva od katerih sta še mladoletna. Obtoženi mladeniči so doma iz Ronk; trenutno Pa so v goriških sodnih zaporih. Obtoženci so 21-ietni Giorgio Carloni iz Ul. d’Annunzio 17, 18-letni Alfre-do Sorgo iz Ul. Bortolazzo 9 in kočno še 17-letni Sergio Bon iz Ul. Matteotti 61 Giorgio Carloni in Alfredo Sorgo sta bila obtožena, da sta se skupno polastila več avtomatov za razdeljevanje žvečilnega gumija. Proti tuji lastnini sta se pregrešila večkrat in avtomate sta odnesla s silo, ker so bili ali vzidani ali pa z verigo pripeti pred raznimi lokali. Na ta način ta odškodovala trgovce Nella Donda, Attilia Borina, Guida Calligarisa, Arga Zonto in Guida Franchija. Vsi trgovci so iz Ronk. Na enak način sta odškodovana tudi lastnika bara «Pellizzon» iz Tržiča. Carloni sam je bil še posebej obtožen, da se je s silo polastil avtomata, ki je bil izpostavljen pred barom «Ita-lia» v Tržiču. Sorgo se je moral zagovarjati zaradi večkratnega ropa, ker je iztrgal iz rok Marie Furlan bankovec od 5000 lir in ker je ukradel z zvijačo grozd banan trgovski Lidiji Maniš iz Ronk. Poleg tega pa je bil Sorgo obtožen skupno z Bonom, da se je polastil 9. avgusta 1959 par hlač, ki jih je Giorgio Beltrame pustil na obrežju Sorgo in Bon sta V Prosvetni dvorani v Gorici, Korzo Verdi št. 13, gostuje jutri 8. maja ob 17. uri učiteljski pevski zbor Slovenije «EMIL ADAMIČ* Zbor, ki je sestavljen iz 70 članov, bo goriškemu občinstvu predstavil nekaj narodnih in umetnih pesmi. Prodaja vstopnic na sedežu ZSPD v Ul. Aacoli čt. 1 ter v kavarni Bratuš. Sedeži 400 in 300 lir; stojišča 200 lir, dijaška stojišča 100 lir. V ponedeljek 9. maja oh 20. uri bo zbor nastopil v gledališču Excelsior v Ronkah. skupno ukradla še približno 8000 lir iz trgovine Giuseppa Trevisana. Da sta lahko izvršila svojo namero, sta s silo vdrla v omenjeno trgovino m sta istočasno izrabila okolnost, da je obtoženi Bon delal v Trevisanovi trgovini. To dejanje stg izvršila 15. februarja 1959; Proti koncu Januarja so pričele, na orožnike v Ronkah in v Tržiču kar deževati o-vadbe, ki so se vse nanašale tatvine avtomatov. Prvo Sklepi pokrajinskega upravnega odbora ovadbo je vložil Guido Calli-garis iz Ronk, in sicer 5. januarja. Orožniki so se seveda pričeli zanimati za zadevo in res so našli že takoj naslednjega dne zjutraj pred železniško postajo odneseni avtomat. O krivcih pa ni bilo ne duha ne sluha. Ker pa so ovadbe prihajale kar naprej, so orožniki postali še poseb-'no pozorni. Ta trud je bil kmalu poplačan. 25, januarja je neki orožnik zapazil mladeniča,' ki je hotel menjati v podružnici Mestne hranilnice novce po 10 lir v bankovce. Stvar Se mu je zdela sumljiva in mladeniča je odpeljal na orožniško postajo. Tu se je izkazalo, da je osumljeni mladenič Alfredo Sorgo. Fant je med zaslišanjem priznal svoje pregrehe in je tudi povedal, da je delal v družbi s Carlonijem. Orožniki so seveda kmalu izsledili tudi njega v neki gostilni. Priznal je, da sta s Sorgom našla v vsakem avtomatu vsote od približno 2.300 pa tudi do 4000 lir. Med soočenjem so prišli na dan v*i grehi in tako je v mreže padel tudi Bon. Sodišče je vse tri mladeniče spoznalo za krive in jih precej strogo obsodilo. Sorgo je bil obsojen na 3 leta, 2 meseca in 20 dni zapora ter na plačilo 26.000 lir denarne kazni; Carloni na 1 leto in 8 mesecev zapora in na 8000 lir denarne kazni. Vsi trije bodo morali plačati tudi sodne stroške. Sodišču je predsedoval dr. Vizzini, sodnika dr. Gelcich in dr. De Liddo, državni pravdnik dr. Mancuso, zapisnikar Omeri. Na seji pokrajinskega upravnega odbora (GPA) od 4. maja so sprejeli naslednje sklepe: Pokrajinska uprava: obnovitev sporazuma z ministrstvom za javno vzgojo o izenačenju razredov pokrajinske gluhonemnice ; zahteva državnega jamstva za najem posojila v znesku 150 milijonov za gradnjo tehnično industrijskega zavoda; nakup priprav za higienski in profilatični laboratorij ; izpopolnitev proračuna z ministrskimi sredstvi za pobijanje tuberkuloze med govejo živino. Občina Gradiška: pooblastilo za vztrajanje v sodni prizivni pravdi v zvezi s sporom okoli lastninske pravice Ljudskega doma; CAFO: odobritev izvršilnega načrta za vodovodno omrežje v občini Doberdob. Občina Doberdob: stroški za pogozdovalno središče. Občine Ronke: stroški za sprejem, ki so ga za božič pripravili otrokom občinskih u-službencev kakor tudi uslužbencem samim; namestitev treh novih javnih luči; vztrajanje v pravdi proti inženirju Augelliju; odobrenje uslužbencem, da lahko opravljajo izredno delo v drugem tromesečju 1960. Občina Tržič: gradnja cestne zveze z deloviščem med Ul Romana in državno cesto številka 14. Občina Steverjan: najem posojila 1 milijon lir ?a nakup opreme šolskega poslopja v Števerjanu; najem posojila 3.6 milijona pri hranilnici za kritje primanjkljaja za leto 1958; zboljšanje plač uslužbencem. Cesta zaprta za promet Goriško županstvo sporoča da bo za okoli 6 dni za promet zaprta Ul. Bassano zaradi polaganja vodovodnih in plinskih cevi. Italijansko nogometno prvenstvo A in B lige Odločilna nedelja za dno lestvice Triestina odpotovala v Messino O Juventusu nima sploh več smisla govoriti. Je trdino na prvem mestu lestvice prvenstva A lige in lahko tuidi rečemo, da ni nobenega dvoma, da bi ga prepustil drugemu. V nedeljo bo moral sicer v Rim, vendar ni izključeno, da bo prišel tudi iz prestolnice s povoljnim rezultatom. Pa čeprav ni izključeno, da ga domačimi prisilijo ik delitvi točk. Bolj zanimiva bo tekma Fio- rentiime, 'ki se je vsidrala na drugo mesto in ga ne bi hotela prepustiti nevarnemu Milanu. Zato Fiorentina nujno rabi točke im ker bo gostovala na njenem igrišču emajsto-riea Spala, ni izključeno, da bo do teh tudi prišla. Ce bo imela z gostom lahko delo pa je sevelda drugo vprašanje, na katero danes ni mogoče odgovoriti. Tudii Milan ne bi smel imeti trdega dela z enajsterico Lazda. Če nočejo izgubiti stika s Fiorentino, bodo morali milanski igralci priti do obeh točk in gledati tudi na gole. Z boljšim količnikom bi namreč lah. ko tudi izpodrinili Fiorentino z drugega na tretje mesto. Genoa bo šla tudi v nedeljo brez upanja na igrišče. Igrala bo sicer doma, a v goste prihaja muhasti Inter, za katerega ni mogoče predvidevati ničesar. Igralci so namreč tako muhasti, da enkrat zaigrajo odlično, drugič pa tako, da jih je tudi same sram. V Alessamdriji bi morala biti borba precej vroča. Domača enajst/urica bo sprejela v goste Palermo in ker gre obema za obstoj v ligi, bosta obe moštvi napeli vse sile. da si zagotovita zmago. V tekmi Atalanta-Lanerossi iz Vdcenze je prognoza na strani prvega moštva, pa čeprav ni mogoče izključiti možnosti, da gostje prisilijo domačine k delitvi točk. Z istim rezultatom bi se morala končati tudi tekma med Barijem in Padovo. Domačini so sicer favoriti, a Padovanoi so znani zaradi presenetljive igre, ki jim je prinesla tudi na tujih igriščih nekaj zadovoljivih uspehov. Neapeljsko moštvo pa se ne bi smelo pustiti presenetiti pred lastnim občin- stvom. Sicer je nevarnost zelo majhna, ker nedeljski nasprotnik — Sampdoria — ni enajsterica, ki bi Lahko ogrožala moštvo kot je Napoli. Vseeno pa pozor pred presenečenjem. Zanimivo pa bo srečanje U-ddnese z Bologno. Videmčani bodo gostovali in ker Bologna hoče po številnih razočaranjih jutri do uspeha, bo srečanje go. tovo napeto in zato tudi privlačno. III lil! milili lil lili Iiimimimiiiii II milimi mir Količina sladkorja in kave razdeljene v marcu V mesecu marcu so razdelili potrošnikom 80.427 kg sladkorja proste cone. Nekaj nad 60 tisoč kg je šlo za prebivalce Gorice in Sovodenj, ostalo pa javnim lokalom in obrtnikom. Kave so razdelili 30.000 kg; 10 tisoč 340 kg prebivalcem iz Gorice in Sovodenj, 14.340 kg za prebivalce ostalih krajev pokrajine, 5235 kg pa javnim lokalom. Nos si je zlomil V civilno bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto so včeraj ob 11. uri prepeljali z avtom Zelenega križa 29-letnega delavca Virgila Pucica iz Št. Lo-vrenza pri Moši. Delavcu je na delu v Ločniku padel kos svinca na obraz. V bolnišnici so zdravniki ugotovili, da ima zlomljeno nosno kost. Pridržali so ga na zdravljenju. B LIGA V tej ligi bo prvoplasdrani Torino brez dvoma prišel do novih točk že zaradi dejstva, da bo prišel v goste Catanza-ro. Sicer so južnjaki nevarni, vendar ne toliko, da bi lahko spravili na kolena moštvo, ki vodii v lestviai in je že na tem, da se plasira v višje prvenstvo. Sploh pa se bo prihodnja nedelja končala verjetno v prid prvih v lestvici. Lecco bo igral doma s Tarantom, ki bi ga ne smel resno ogrožati, Ca-taniia pa bo sprejela v goste Parmo. Več ali manj bi se morale tudi ostale tekme končati z zmago domačinov, kar predvsem velja za Marzotta, ki bo igral z Verono, Modeno, Reg-giano in tudi za beneško moštvo. Najslabše pa bo za Triesbino, ki je morala napraviti kovčke in se odpeljati v daljno Messino. Tržačani so odpotovali ze včeraj zjutraj in pozno popoldne so prispeli v Rim. Trevi-san je pred odhodom izrazil upanje, da bo lahko uporabil za nedeljsko tekmo tudi Magi-strellija. Toda preden ga bo vključil v moštvo, ga bo preizkusil na igrišču in če bo nje. gova forma odgovarjala, bo igral na mestu nerazpoloženega Del Negra. V nasprotnem primeru pa bo napadalna vrsta Triestine sestavljena kot sledi: Mantovani, Puia, Secchi, Tac-cola dn Fortunato. Ce bo Triestino spremljala sreča, bo lahko obdržala razdaljo z direktnimi tekmeci. Ti so sicer na boljšem, ker igrajo doma, kar je včasih bistvenega pomena. Totocalcio št. 36 Alessandria-Palermo 1 X Atalanta-L.R. Vicenza X 1 Bari-Padova Bologna-Udinese Fiorentina-Spal Genoa-Inter Milan-Lazio Napoli-Sampdoria Roma-Juventus Messina-Triestina Venezia-OZO Mantova 1 Pistoiese-Torres X 1 2 Crotone-Marsala 2 X 1 1 1 X 2 1 1 X X 2 1 Modena-Brescia Perugia-Lucchese 1 X NOGOMET KAIRO, 6. — Brazilska nogometna reprezentanca je premagala danes reprezentanco ZAR 3:0. Prvi polčas se je končal z istim rezultatom. BOKS MELBOURNE, 6. — Avstralski boksar Alf 0'Sullivan je premagal po točkah v 12. rundi Italijana Altidora Polidori-ja. Prisotni italijanski izseljenci niso odobravali sodniške odločitve. Mednarodno teniško prvenstvo Italije Najboljši še vedno v borbi Tekmovanje se bo nadaljevalo danes RIM, 6. — Danes zjutraj so v glavnem nadaljevah »jj . I o morlnarnHnacra tortičVatfa nrvpnctva Tt.allie. * Čanja mednarodnega teniškega prvenstva Italije, -- vt. di teme. V tem delu te morali včeraj prekiniti zaradi reme. v ieiu >»»■*-- sjabe» nja je bil Italijan Merlo že na tem, da izpade. P° ^ začetku se je Merlo opomogel in je, čeprav s težko , silil Avstralca Stolleja na kolena Tekmovanje je sedaj že prišlo v kritično fazo. V borbi bodo ostali le najboljši teniški igralci in še ti bodo morali paziti na morebitna presenečenja. Zadnja dopoldanska tekma je bila brez dvoma najlepša od vseh. Na eni strani mreže je bil Američan McKay, katerega igra spominja na »velikega. Franka Sedgmana, na drugi pa mladi Nemec Budin. Sicer je McKay zmagal, toda Nemec je pokazal, da ima še lepo bodočnost pred seboj. Pietrangeli je moral odpra- llllllllllllllllllllllllllllllllllIHlIllllllfllllllllllllllllllll IIII lllllll 111101111MII lllllltlltl lil III Itlllllllll Tretji dan tekmovanja v modernem peteroboju Facchini (Italija) zmagal v streljanju Med posamezniki še vedno vodi Lindeman (Finska) RIM, 6, — V današnjem dnevu II. mednarodnega mitinga v modernem peteroboju je bilo na sporedu tekmovanje v streljanju. Zmagal je Italijan Facchini, medtem ko se je moral Finec Lindeman, ki vodi v lestvici posameznikov, zadovoljiti s tretjim mestom. Kljub temu pa je Finec še bolj utrdil svoj položaj. Današnje tekmovanje se je zaključilo 'kot sledi: 1. Facchini (It. B) 1.020 točk, 2. Katter (Fin.) 960, 3. Lindeman (Fin.) 880, 4. Ottaviani (It B) 880 5. Ericson (Šved.) 880, 6. Battig (Avst.) 880, 7. Lohi (Fin.) 810, 8. Gitezn (Šved.) 860, 9. Giunta (It. A) 840, 10. Severghanrd (Šved.) 820, 13. Focacci (It. A) 740, 14. Putz (It. A) 720, 15. Seula (It. A) 660, 16. Manglaviti (It. B) 620, 17. Burnbaum (Avst.) 620, 18. Cau (It. B) 580, 19. Licht-ner (Avst.) 520, 20. Trost (Avstrija) 500 Skupna lestvica v streljanju: 1. Finska 2.700 točk, 2. Šved-ska 2.560, 3. Italija B 2.520, 4. Italija A 2.300, 5. Avstrija 2.020, 6. Španija 1.500. iliilllillilllllilillliltlillllllllllliillllllillillililiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiililllillillllllillilllllllilllinilll Evropsko prvenstvo v dviganju uteži Kvorinov novi prvak v srednji kategoriji Častno mesto je pripadlo Madžaru Veresu Kino v Gorici CORSO. 17.15: «Bele sence«, A. Quinn, Joko-Tani, oinemasco- pe v barvah. VERDI. 17.00: «Hudičev uče- nec«, L. Olivier. K. Douglas, B. Lancaster. VITTORIA. 17.15: »Pet penny-jev«, D. Kelly, B. Del Ged-des. CENTRALE. 17.15: «Rim, kako si lep«, C. Villa, L. De Luca, v barvah. MODERNO. 17.00: «Sedem zlatih mest«. TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 18,6 stopinje ob 15. uri, najnižja 11,4 stopinje opolnoči. Vlage 54 odstotkov. MILAN, 6. — Danes popoldne se je nadaljevalo evropsko prvenstvo v dviganju uteži za srednjo kategorijo. Na tekmovanje je prišlo 10 od 13 prijavljenih atletov. Zmaga je šla sovjetskemu tekmovalcu Kvorinovu, ki je bil tako po moči kot po stilu daleč najboljši od ostalih tekmecev. Rus je zmagal v vseh treh preizkušnjah v počasnem dvigu s kg 130, v potegu (132,50) in v sunku (157,50). V potegu je Kvorinov hotel tudi izboljšati lastni svetovni rekord, ki ga je dosegel oktobra lani s 134 kg, a se mu poskus ni posrečil. Za njim je bil najboljši Madžar Veres, ki je bil tudi presenečenje v tej kategoriji. Končna lestvica v tej skupina je sledeča: 1. Kvorinov (SZ) 420 kg, 2. Veres (Madž.) 397.508, 3. Bochenek (Polj.) 385, 4. Copa (Hol.) 377.500, 5. Muier (Fr.) 370, V nadaljevanju prvenstva so se pomerili med seboj atleti srednjetežke kategorije s potegom. Ker sta Francoz Pa-terni in Rus Plukfelder dvignila 135 kg, so sodniki pripisali zmago Francozu, ki je tehtal manj kot njegov tekmec. Plukfelder si je zagotovil naslov evropskega prvaka v tej kategoriji. Največje presenečenje je pripravil Poljak Palin-ski, ki je skušal tudi izboljšati svetovni rekord, vendar ni uspel. Niti Rusu ni uspelo izboljšati rekorda, ki ga je z nategom dosegel oktobra lani z znamko 141 kg. Končna lestvica v tej skupini je sledeča: 1. Plukfelder Rudolf (SZ) 442,5 kg, 2. Palinski Ireneusz (Poljska 425. 3. Toth Geza (Madž.) 425, 4. Paterni Marcel (Fr.) 415, 5. Katlajarvi Jouni (Fin- ska 412 5 b. Fehr Norbert (Nem.) 370, CIRIL KOSMAČ. 36. mmmm V zadregi je krilil z mastnimi rokami ter kazal mami ponve in lonce. Mama je vzela košček mesa in dva jabolčna zavitka ter nas hotela odgnati s sabo. Upirali smo se in jo prosili, naj nas pusti v kuhinji «vsaj še pet menut», toda še preden smo se do kraja domenili, je planil v hišo šmonov Izidor. Obstal je na pragu, resno in tako važno premeril deda in mamo, kakor bi ga bili pravkar postavili najmanj za župana. Nato je z možato kretnjo otresel svoj mokri klobuk in slovesno oznanil z globokim glasom; — Na! Zdaj Je šla še ona za njim! ... — Kdo?.. Kam? ... — je začudeno in zelo zaskrbljeno vprašala mama. — Kdo neki!... Vojnačeva Justina... Za kadetom je šla... V vodo se je vrgla!... — Je Izidor premolklo dajal besede od sebe in se pri tem držal, kakor bi nam delil cekine Sveta nebesa! — se je prekrižala mama. — Kje so jo našli? — Saj je še niso našli... — Kako pa potem veste, da je šla v vodo? — je ded zarevsal vanj. - Ali jo je kdo videl? — N-ne... — No' Kaj pa trebezljaš tjavdan, tulec tulasti! — je zagrmel ded in grozeče dvignil svojo mogočno pipo. — Ne, videl je ni nihče ... — se je izvijal Izidor. — Toda že včeraj je izginila. — Z otrokom? — je vprašala mama. — Kakopak, z otrokom... Babe že od davi krožijo okrog bajte, opletajo z rokami in tulijo: Jezus, v vodo je šla. V vodo je šla!... Saj je večkrat rekla, da pojde v vodo! ... — Vojnačeve babe so trapaste... in hudobne! —- je bevsknil ded. — Jo je že kam pobrisala. Saj poznamo te babje muhe! — Kam pa naj bi šla? — je skoraj izzivalno vprašal Izidor in se hkrati ritensko umaknil na prag. — To ni moja skrb! Saj jim nisem varuh! — se je mrko otresel ded in sedel v stopnice. — Nemara pa je šla v Podmelje... — je rekla mama in se pri tej misli glasno oddahnila. Bilo je splošno znano, da so se Vojnačeve ženske v hudih trenutkih umikale k nekim starim, daljnim tetam, ki so same živele na samotni gorski kmetiji nekje nad Stopnikom. — Eh! ... — je Izidor nejeverno zamahnil z roko in nato z nekakšnim zlobnim užitkom vztrajal pri svojem. — Da bi šla brez cunj? Kar tako, brez vsega? V dežju. Ob povodnji? In še ponoči? ... Ne, ne! — Zakaj pa ne? — je ded spet posegel vmes. — Vojnačeve babe so nerazsodne: muha jih piči pa gredo. Ivana jo je najmanj desetkrat mahnila v sami srajci v Podmelje. — To je že res... — je priznal Izidor in si otrl debelo, kalno solzo, ki mu je pripolzela iz prazne očesne dupline — Toda Justina je drugačne sorte, kakor so Ivana, Kata in Tina. Pa sploh: odkar si je kadet s kroglo prevrtal glavo, je venomer ponavljala, da je tudi njej tako usojeno. — U-sojeno?! ... — je zrasel ded in rezko zvišal glas. — Smrkavi pob, ne vtikaj prstov v božjo previdnost! — Zavihal je tenke, brezkrvne ustnice in jedko zategnil: — Ce se ne bi s kadetom valjala pod grmovjem, ji ne bi bilo nič u-so-je-no! — Oce! ... — je vzkliknila mama in se proseče ozrla vanj. — Saj je res! — je zagodrnjal ded sam zase in pljunil. V nedeljo * tJJ stadionu «PrV' je noteniško srec?fv0m llrie* svetnim denju in PD *^ jn P Nastopili bosta „fi. pi. Začetek ob »• Vabljeni! — Z ženskami ima še bog same sitnosti. In vse zaradi neraz- in hrkal kakor vodovodna pipa, kadar pride var^.°njk 'Te9i# sodnosti. Kar jih pusti k sebi, jih pusti skozi vrata usmi- PnnnHno ^ su Doim —j.gifl ». Lestvica posameznikov po tretjem dnevu: 1. Lindeman (Fin.) 2.902 točki, 2. Arioson (Šved.) 2.835, 3. Battig (Avst.) 2.767, 4. Facchini (It. B) 2.745, 5. Giunta (It. A) 2.625, 6. Severgaavdh (Šved.), 7. Scala (It. A), 8. Ottaviani (it. B), 9. Birnbaum (Avst.), io. Mannonen (Fin.), 12. Putz (It. A), 14. Lichtnej (Avst.), 17. Manglaviti (It. B), 18. Focacci (It.), 19. Trost (Avst.), 21. Cau (It.). Ekipna lestvica po tretjem dnevu tekmovanja: 1. Švedska 7.839 točk, 2. Finska 7.600, 3. Avstrija 7.529, 4. Italija B 7.522, 5. Italija A 7.497, 6. Španija 5.544. KOLESARSKE DIRKE Praga - Varšava - Berlin KRAKOV, 6. — Nemec Weiss-leder je zmagal v četrti etapi kolesarske dirke za, diletante Praga - Varšava - Berlin. Zrna. go valeč je prevozil 225 km dolgo progo med Gotvaldovim in Krakovom v 6 urah 42*33”. Ne. mec Hagen, ki je prispel šesti na cilj, je prvi v lestvici, s čimer je izpodrinil svetovnega prvaka, sonarodnjaka Schura. Po Španiji ZARAGOZA, 6. — Zaradi močnega nasprotnega vetra je bila povprečna hitrost kolesar, jev na današnji etapi kolesarske dirke po Španiji zelo majhna, zaradi česar so prišli na cilj v Zaragozo z dvourno zamudo. Današnjo etapo je zmagal Belgijec De Cabooter pred Italijanom Chitijem, Špancem San Emeterdom in glavnino. Španec Manza,neque je se vedno »rumeno-zlata majica« dirke po Španiji. Splošna lestvica je po 8. etapi sledeča: 1. Manzaneque 44.56’53” 2. Campillo z zaost. 8’24” 3. De Mulder 9’24” 4. Gaul 12’08” 5. De Cabooter 12’13” 6. Karmany 12’25” 7. Segu 12’26” 8. Esoola 12’40” 9. Christian 13’16” 10. Bahamontes 13’22’’ 11. Assirelli (It.) 15’11" 12. Baldeano 15’45” itd. di viti nevarnega Tac,c*1A®i|e'teb icvaiucs« j.lin e i'*; se je plasiral za na je li' movanje. . Medte,ro iaraUC #• italijanski teniski is js 1 včeraj precej nei pa bil danes miren. se je Tacchini tresel ker je imel pred seboj nevarnega nasprotni* • Tudi favorit zapr7°vne- Avstralec Fraser je varnosti. S hitro j- ^ — -- T tel spraviti Mehikanca u ^ na kolena, a ta mu ob varjal kot se je spodo% koncu pa se_ je zm“avstralcu.‘ smejala močnemu srečanJ Rezultati danasnjm so sledeči: miik0^' MOŠKI (igrapus^a (fr.) Wilson (VB).-.Grmade 4:6, 6:0, 2:6, 7:5, (Avstralija) . Contr 6:3; Yates Bell-*g°(M;d* ‘ , Kormoczy-Bellan' ireZ.fl ^e- 8:6, 6:8, 6:2; Ra2Lontoi'1' ^e-(Meh .-Avstr.) — f. A^ie* rardi (It.) 6:0..6.1._ hane (Avstralija) j 6;Le»' Aval n (ZDA-Čile) 0’PfJ Ayala (ZDA--gliori-Riedl O l.i 6:2-Langley (Av.) _ 1 RIM, 6. — 'Vf CfmZl" iroslav Drobny, ,v0, o* kaze, Jaroslav Droona. - ,v0, v-angleško državlj fjef1,?, Italiji, kjer bo teP^ppJ-pravljal itahjaJ?*« saJ#« ,„0, grelce.” Za sedaj ?, zoval igralce. N ylog j4jj kaikšna bo zvezi s to vestjo t za jutri uradno P e janske teniske PARIZ, 6. do^V1, sabljaška zveza J ^,stV? v bo svetovno P/^ired^# leta v Italiji. T.a„P0ra*n1ue. ta v ltainji. pranje, v Turinu v okviru P ItaUJ stoletnice zedonJeDJ ljenja. — Grem, — je rekel Izidor in skočil čez prag. — Kam pa? — je mama zakričala za njim. — Po orožnike, — je odvrnil Izidor in se naglo spustil po razmočenem kolniku. Mora je legla na nas. Nič več nismo silili v kuhinjo. Vsi smo se plašno stiskali k mami, kakor bi po vsem ozračju plavalo nekaj grozljivega. Mama nas je potisnila k stopnicam in brez besede smo se dvignili v sobo. Tam smo posedli na posteljo in molčali. Iz daljave so prihajali le še redki, bolj in bolj slabotni odmevi topovskih strelov, ki so komaj še stresali hišo. Slonel sem ob končnici, stegoval vrat in skozi majhno okno gledal na široko, kalno Idrijco, ki se je valila mimo ter vlačila s sabo deske in tramove, sode in oprtnike, svetle konservne škatle in rumene buče. Nič več se mi ni zdela sicer mogočna, a domača, kakršna je bila še pred desetimi minutami. Zdaj je bila temna, potuhnjena in zlovešča, in moj odnos do nje se je spremenil, kakor se spremeni do starega domačega konja, ki te nekoč kar na vsem lepem brcne in poicaže dolge zobe. Strmel sem v visoke valove in čakal, kdaj bodo pripravili mimo mrtvo Justino z mrtvo Bo-ženico v naročju. Tako smo sedeli celo večnost. Ta večnost je bila nemara dolga komaj pol ure, kajti sreča otroške duše je v tem, da hitro sprejema in prav tako hitro pozablja. Mama si je pritisnila v naročje najmlajšega bratca in se zamislila, ostali trije pa smo kmalu odprli vrata ter drug za drugim odcapljali nazaj v kuhinjo. Kuharju se je razlezel široki obraz; spet nas je posadil na klop za ognjiščem in nam dal svežega peciva, ki pa ni bilo več tako okusno kakor prej. Tudi prejšnje domačnosti ni bilo več v kuhinji. Kratkovič se je nehal spakovati, vojaški zdravnik pa je že spustil na mizo svojo okroglo glavo Popoldne so šli mimo hiše stražmojster Don orožnik Martin Urbanja, Šmonov Izidor in tesar ..g s 'rn foeftr in i I,,, 1..,— nnlrnlrA-,— n —0 Ta tesar je zdaj kakor nekakšno samogibno - m ut»v i 0 UU1 i po'*4 bila več suha, kajti od njiju je krepko zaudarjal0 mojstra Testena z velikanskim, okovanim drog0 ^ vrbje ob reki. Orožnika sta se kmalu vrnila 1°n0traj pri nas. Bila sta premočena do kože, a tudi z n* Stražmojster Testen je pokimal dedu in vzdihni. — Tako je, tako, moj Andrejc! . — Jaz nisem tvoj Andrejc! — je prhnil de • y j^ot Testen je preslišal te besede. Prislonil je P11®1* stopnicami in nadaljeval s prejšnjim glasom: im giasom- K9 -ji). — Nič nismo našli. Zdaj sem nagnal Vo^na^eihftr9 ^ Podmelje. Naj babe vsaj pogledajo, če je Justina ^ Ded je skomignil z rameni. rižeh0 ^ Testen si je v zadregi začel brisati svojo zV® eSel°’ rekel Po kratkem premolku pa se je zravnal in raj oholo: tak° 1,9 V — Novico pa si že slišal, kaj?... Lahe srn° (,a JUtr , (C — nuvicu pa si ze siisai, Kaj/... j-,auc —* -ni da je joj! Na stotisoče smo jih zajeli pri Kobari sam videl, kako se bodo ti črni polentarji vlekli v ^ tulili: Mamma mia! Mamma mia!... .,.1, dih59” iau.. ivičiiiiiiičv niiti: iviiiiuiiici iiiut: . . . Ded je po pokljal z ustnicami in izpuhnil ob ^ il čelado na glavo, pokazal in skoraj plašno rekel: nil pa ni nobene. Testen si je poveznil čelado na glavo oivvva c*j piaouu 101101 . — Nekaj toplote mi boš pa še privoščil, j^a3aj kuh®1'^ F — Njega vprašaj! — je ded s pipo PolcaZ).ej h^1,^ ^ Sicer pa sam veš, da nisem več gospodar v dodal strupeno in s temi besedami spomnil st dogodek, ki se je bil primeril ob rekviziclji- žm°Jstr* tl (Nadalje vanie