/Primorski
Št. 24 (15.126) leto LI.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za-
sužnjeni Evropi._____________________
TRST - Ul. Montecchl 6-Tel. 040/7796600__
GOBCA - Drevored24moggo 1 -Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 '_
POŠTNINA PUČANA V GOTOVIM SPH). IN ABB.POST.GR. 1/50%
7500 LIR
SREDA, 25. JANUARJA 1995
Poziv, v upanju m poioma ušesa
Bojan Brezigar
Predlog za organizacijo zimskih olimpijskih iger tta slovensko-italijansko-avstrijski tromeji je klavrno propadel; skupni predlog treh držav sploh ni bil vkljuCen v ožji izbor štirih kandidatov, ki se potegujejo za dokončno imenovanje. Kako bi sploh lahko bilo drugače! Avstrija je formalno podpirala dve svoji kandidaturi, koroško in štajersko. Italija In Slovenija, ki sta skupno kandidaturo predstavljah kot vrtnico v gumbnici' sodelovanja in prijateljstva, Pa sta med seboj sprti bolj kot kdajkoli prej. Olimpijska kandidatura torej ni uživala nobene prave pod-I Pore, razen seveda nominalne. In nemalo je govo-tic, ki pripisujejo ta propad tudi slabim sloven-sko-italijanskim odnosom; ti odnosi sedaj ne potrjujejo teorije o dobrem sosedstvu.
Tega se očitno zavedajo fodi najvišji politiki. Nova italijanska zunanja ministrica Susanna Agnelli je v Ponedeljek iznesla voljo Po izboljšanju odnosov, včeraj pa je to voljo potrdil tudi kandidat za slovenskega zunanjega ministra Zoran Thaler. Nekaj se očitno premika in diplomaciji obeh držav se zavedata, da ni mogoCe vleči v nedogled vprašanja, ah je prej bilaterala ah multila-teraia, kot bi šlo za večno nerešeno vprašanje o tem, tii je bila prej kokoš, ah jajce. Ker bo treba obe vprašanji rešiti, se je treba Pac z njima spoprijeti tako, da bo rešitev zadovoljila obe strani. To je, ysaj po omenjenih dveh izjavah sodec, mogoCe.
Ce bosta Slovenija in italija premostih sedanje težave, bo vse mnogo lažje. Konec koncev bo Cez Štiri leta možna nova kandidatura za zimske olimpijske igre, nekatera vpra-Sanja pa bo treba rešiti kratkoročno. Med temi je vprašanje financiranja kulturnih ustanov slovenske manjšine v Italiji, ki so sestavni del kulturnega bogastva vsega slovenskega Uaroda. To vprašanje je manjšina vCeraj predstavila v Ljubljani in orisala ujegovo dramatičnost. Državi ga bosta morala rušiti tako, da bo rešitev ne sarno zadovoljiva, ampak tudi trajna. Ker pa pot do takih rešitev ne more biti kratka, bo treba poiskati tudi trenutne rešitve, ki bi preprečile najhujše, to je Prenehanje dejavnosh slovenskih kulturnih usta-uov. Slo je torej za klic v sili v upanju, da bo pri slovenskih oblasteh naletel ua pozorna ušesa.
LJUBLJANA / POBUDA SKUPNEGA PREDSTAVNIŠTVA SLOVENCEV V ITALIJI
V državnem zboru srečanje o naših kulturnih ustanovah
Udeležil se ga je tudi kandidat za zunanjega ministra Zoran Thaler
LJUBLJANA - Predstavniki osrednjih zamejskih kulturnih organizacij iz Italije so vCeraj v državnem zbom na tiskovni konferenci opozorili slovensko javnost na nevarnost, da bodo morah v kratkem Času zapreh štiri življensko pomembne zamejske ustanove: Narodno in študijsko knjižnico, dvojezično slovensko šolo v Benečiji, Glasbeno matico in Slovenski raziskovalni inštitut. Srečanja sta se udeležila tudi predstavnika SKGZ in SSO, tudi v zastopstvu ostalih komponent skupnega predstavništva Slovencev v Italiji.
Prizadeti šolniki, glasbeniki in raziskovalci povečini niso redno dobivah plač že lani, poslovanje vseh teh ustanov pa bo resno ogroženo s 1. februarjem. Za slovensko manjšino je to izredna nevarnost; tako bi bilo zapiranje šole v Benečiji za Slovence Videmske pokrajine podoben udarec, kot bi bilo za Gorenjce zapiranje vseh osnovnih šol, zapiranje slovenskega raziskovalnega inštituta kot zapiranje inštituta Jožef Stefan, zapiranje Narodne in študijske knjižnice pa kot zapiranje NUK, je bilo rečeno na včerajšnjem srečanju.
Srečanje je priredila predsednica delovne skupine za vprašanja manjšin pri državnem zboru, poslanka Jadranka Sturm Kocjan, začetnega dela pa se je udeležil tudi dosedanji predsednik zunanjepohticnega odbora in kandidat za zunanjega ministra Zoran Thaler, ki je dejal, da upa v izboljšanje italijansko-slovenskih pohticnih odnosov.
B.S.	Na 13. strani
lednarodnega olimpijskega odbora, ki so v končni izbor za prireditelja iger uvrstili ameriški Salt Lake Qty, švedski Ostersund, kanadski Quebec in švicarski Sion. Poleg Trbiža so izpadli še avstrijski Gerdec,
ruski SoCi, slovaški Poprad Tatry in španska Jaca. Organizatorja ZOI za leto 2002 bodo izbrali junija v Budimpešti, predlagatelji tr-biških iger pa so že napovedah, da bodo kandidirali za igre leta 2006.
Na 28. strani
Rezultati sporazuma med Srbi in Muslimani
ZAGREB, SARAJEVO (AFP, Reuter) - »Ponedeljkov sporazum med bosanskimi Srbi in Muslimani o končanju vseh spopadov v državi že daje prve rezultate,« je včeraj zadovoljno ugotovil eden od tiskovnih predstavnikov Unproforja Gary Coward. O občutnem zmanjšanju spopadov so poročali celo iz bihaškega žepa, kjer je bilo včeraj menda slišati le še občasno streljanje iz pehotnega orožja.
V hrvaški prestolnici sta se predsedika Tuđman in IzetbegoviC pogovarjala o odstranjevanju ovir pri uresničevanju sporazuma o skupni državi, ki je bil sklenjen februarja lani. To nalogo naj bi poslej opravljala posebna mešana komisija. Danes bo v Sarajevu poveljevanje modrim Čeladam v BiH prevzel novi poveljnik, britanski general Rupert Smith.
Na 17. strani
Danes v Primorskem dnevniku
Trst: vrtec v Ul. Conti bodo premestili
Slovenski občinski otroški vrtec v Ul. Conti bodo premestili. Kam, to se morajo še domenih.
Stran 4
Na sindikalnem poprišču kar vre
Problemu škedenjske železarne in namembe bivše žaveljske rafinerije uresničitvi plinskega terminala se je pridružila še kriza v tekstilni tovarni Sitip.
Stran 4
Morottijeva na komemoraciji treh novinarjev
Predsednica RAI Letizia Morath bo sodelovala na prireditvah v spomin na Saša Oto, Marca Luchetto in Daria D’Angela, ki so pred letom padli v Mostarju.
Stran 5
Samo Pahor spet pred sodniki
Na tržaškem sodišču se je vCeraj nadaljeval proces proti prof. Samu Pahorju v zvezi z incidenti med
manifestacijo društva Edinost leta 1992:
’	Stran 5
KD Jezero bo dobilo nov sedež
Že v prihodnjih dneh bodo v Doberdobu zaCeh obnavljah sedež KD Jezero. Dela naj bi zaključili do jeseni
Stran 9
RIM / KARTEL SVOBOŠČIN SE BO VZDRŽAL
Danes glasovanje o zaupnici
RIM - Silvio Berlusconi je dolgo Časa okleval. Sinoči pa se je odločil. Kartel svoboščin se bo vzdržal. Tako je poudaril bivši premier in s svojim posegom zadovoljil »jastrebe« bivše večine, medtem ko je razočaral »golobice«, katerim je, kot je povedal Marco Pannella, obljubil, da ne bo dokončno zaprl duri možnosh zaupnice.
Diskusija v poslanski zbornici se je razgrela
zveCer z nastopom liderjev pohticnih strank. Napetost je dosegla višek, ko je po Berlusconiju dobil besedo vodja Lige Umberto Bossi. Tedaj je večina poslancev Kartela svoboščin polemično zapustila dvorano.
Zbornica bo danes glasovala o zaupnici vladi. Vse kaže, da bo Lamberto Dini s podporo centra in reformi-shcne levice prodrl.
Na 3. strani
Previdnost, a tudi optimizem
TRST - Slovenci v Italiji previdno, a tudi s kančkom optimizma spremljajo rojstvo nove vlade Lamberta Dinija. V izjavah senatorja Darka Bratine, Slovenske kulturno gospodarske zveze ter stranke Slovenske skupnosti prihajajo do izraza pričakovanja, da se bo nova vlada lotila vsaj reševanja izredno hudih finančnih težav manjšinskih kulturnih ustanov.
Senator Bratina tudi napoveduje čimprejšnjo vložitev skupnega zakonskega predloga za zaščito manjšine v upanju, da bo naletel na Cimširšo podporo vseh strank oziroma parlamentarnih skupin.
SKGZ in Slovenska skupnost pozdravljata imenovanje tržaškega univerzitetnega profesorja Maria Prestamburga za podtajnika na ministrstvu za kmetijska vprašanja.
Na3.strani
Ministrica Klinar in sekretar SlušekvMu
TRST - Včeraj sta bila v gosteh Združenja aktivistov narodnoosvobodilnega gibanja na Tržaškem in Zveze vojaških vojnih invalidov v NOB slovenska ministrica za delo, družino, socialne zadeve, borce in vojaške invalide Rina Klinar ter sekretar v ministrstvu za borce in vojne invalide Janko Stušek. Sešla sta se tudi s predsednikom Slovenske kulturno-gospodarske zveze Klavdijem Palčičem.
Na 10. strani
NOVICE
Ali bodo Berlusconiju in njegovim somišljenikom sodili zaradi žalitve predsednika republike?
RIM - Državno tožilstvo v Rimu je poslalo pravosodnemu ministrstvu prošnjo, naj dovoli sodni pregon proti bivšemu ministrskemu predsedniku Silviu Berlusconiju, bivšima ministroma Cesareju Previtiju in Giulianu Ferrari ter poslancem Vittoriu Sgarbiju, Gianfrancu Finiju in Pie-tm Di Mucciu zaradi obtožb, da so žalili čast in dostojanstvo državnega poglavarja Oscarja Lui-gija Scalfara. V resnici gre za več prošenj, ki jih je tožilstvo vložilo po različnem postopku. Prošnjo za pregon zoper Berlusconija, Previtija in Ferraro so vložili preko tako imenovanega razsodišča sodnikov, ki bo moralo, če bodo prošnji ugodili, preveriti položaj trojice; prošnjo za pregon zoper poslance pa je poslal ministrst-vu neposredno pomočnik tožilca Ormanni, ki se bo za primer, da bodo pregon dovolili, moral obrniti še na poslansko zbornico, da bi zvedel, ali so obtoženi izgovorili žaljive besede v osebnem imenu ali kot parlamentarci; če bo zbornica osvojila zadnjo tezo, se bo postopek proti trojici takoj ustavil. Vso zadevo je sprožil, kakor je znano, senator Stranke demokratične levice Stefano Passigli z lansko decembrsko prijavo, kateri je sledila letos še podobna prijava nekaterih zasebnikov. Pomožni tožilec Ormanni je zatem s pomočjo političnega oddelka policije zbral zajetno obtožilno dokumentacijo, ki vsebuje časopisne članke in magnetofonske posnetke izjav, ki so jih dali obtoženi.
Zaradi žalitve Scalfara se bo znašel pred sodniki tudi evroparlamentarec Finijevega Nacionalnega zavezništva Gastone Parigi, ki je znan tudi Slovencem v Furlaniji-Julijski krajini in ki je povedal, da je Scalfaro, ko je bil še javni tožilec v Novari, zahteval smrtno kazen za nekega predstavnika tako imenovane salbjske republike.
ji
■
e i=

Proces Di Rosa-Michittu so odložili do 7. februarja
VEDEM - Sodnik Enzo Turel je odložil na 7. februar predhodno obravnavo zoper Donatello Di Rosa in njenega moža Alda Michittuja, ki sta bila prijavljena zaradi obrekovanja generala Franca Monticoneja in polkovnika Raffaeleja lubi-nija oziroma zaradi trditev, da sta slednja upravljala skrivne zaloge orožja na Cedajskem in bila vpletena v prodajo orožja Sloveniji in Hrvaški.
V Toskani zaplenili več dragocenih ikon
PRATO - Tukajšnji finančni stražniki so zaplenili 121 italijanskih in tujih umetnin, ki so jih zlikovci vtihotapili v Italijo iz raznih vzhodnoevropskih držav. Večinoma gre za avtentične in sila dragocene umetnine, med njimi tudi za štirinajst ikon. Možje postave so pod obtožbo tihotapstva aretirah nekega občana iz Pistoie, čigar priimka niso posredovali, hkrati pa prijavili sodstvu tri poljske državljane. Med akcijo so tudi zaplenili dve puški in dve neprijavljeni boda-li tajskega izvora.
BREZPOSELNOST / PODATKI 1STATA
V industriji še pada zaposlitvena raven
Minister za delo Treu obljublja ukrepe proti brezposelnosti in je zmeren optimist
RIM - Tudi oktobra lani se je število delovnih mest v Italiji skrčilo. Tako izhaja iz podatkov državnega statističnega zavoda Istat. Podatki zadevajo podjetja z več kot 500 zaposlenimi.
V oktobru se je število delovnih mesto zmanjšalo za 0,5% v primerjavi s septembrom, v primerjavi z okotobrom leta 1993 pa je število delovnih mest padlo za 4,6%. V industriji je brezposelnost prizadela v večji meri uradnike in srednje kadre, medtem ko je nekoliko manj prizadela delavce. Odstotek manjšanja delovnih mest za delavce in pripravnike naj bi se zmanšal s 6,7% (okotober 1993) na 4,9%, medtem ko naj bi se odstotni padec delovnih mest za uradnike in srednje kadre v industriji dvignil od 3, 1% na 4,1%. Ob padcu
delovnih mest pa se je znatno skrčilo število ur dopolnilne blagajne (43% manj kot v letu 1993), v prvih 10 meh lanskega leta pa se je število delanih ur dvignilo za 2,8%.
Po podatkih Istata se je število delovnih mest zmanjšalo tudi v terciarni dejavnosti. Oktobra lani je bilo 0,5% manj zaposlenih kot leto prej, letni padec pa naj bi se sukal okoli 3,2%.
Novi minister za delo Tiziano Treu je ocenil, da podatki Istata niso zelo zaskrbljujoči, saj gre po njegovem mnenju še za posledice prejšnjih let. Po njegovem mnenju je mogoče kljub vsemu gledati z zmernim optimizmom na letošnje leto, še zlasti če bo ta optimizem podprt s konkretnimi ukrepi.
Treu je dejal, da je vprašanje zaposlitve med prioritetami Dinijeve vla-
de. Nekaj ukrepov, ki so sad dogovora med vlado in sindikati pred poldrugim letom (sporazum o ceni dela), je bilo že uresničenih, druge bo morala sprejeti sedanja vlada. Pravilen recept pa je po oceni minsistra za delo mešanica prožnosti na trgu dela, primerno izbranega strokovnega usposabljanja in ukrepov, ki spodbujajo k zaposlovanju.
Treu je ocenil kot pomemben izziv nemški »zelo kratki delovni teden«, čeprav je menil, da takih modelov ne kaže uvažati. Služiti moraj predvsem kot spodbuda k iskanju originalnih rešitev. Poskusi skrčenega delovnega umika v Italiji so po njegovem mnenju možni, vendar samo v tistih sektorji, ki so sposobni sami finansirati te prijeme.
Za vožnjo po mestnem središču je najbolj prikladen moped
MILAN - Ce se vam mudi, uporabite moped. Priporočilo velja sicer za Milan, a je verjetno uporabno tudi za vsa druga večja in manjša mesta, kjer je promet v središču postal že prava muka.
V Milanu so »znanstveno« preizkusili, katero je najhitrejše prevozno sredstvo na določeni progi, rezultati pa so bili takšni: na prvem mestu moped s časom 10 minut, na drugem kolo (13 minut), na tretjem avtomobil
(21 minut), na zadnjem pa tramvaj (30 minut).
Zanimivo tekmovanje je kot vsako leto organizirala naravovarstvena organizacija Le-gambiente, proga pa je šla od Trga Odporništva do železniške postaje, točneje do tira 21, kjer je že nekaj časa ustavljen »zeleni vlak« te organizacije.
Sicer so na končno lestvico, ki je nekoliko presenetila organizatorje, vplivale razne okoliščine, ki pa v kaotičnem milanskem pro-
metu (pa tudi drugod) niso izjema. Tramvaj je na primer zamudil celih deset minut zaradi nepravilno parkiranega avtomobila, zadovoljivemu času avtomobilista pa je botrovala tokrat res nepričakovana okoliščina, da je našel parkirno mesto v neposredni bližini postaje. Organizatorje je tudi presenetilo dejstvo, da je mopeda prehitel kolo, to pa zato, ker je bil kolesar v težavah zaradi pokvarjenega cestišča.
SPLAV IN BIOTEHNOLOGIJE
D’Alema vabi k upoštevanju katoliških vrednot
Ženske DSL in homoseksualci: davek za dogovarjanje z LS
RIM - »Mislim, da je treba spremeniti zakon 194 (ureja vprašanje prekinitve nosečnosti), vendar ne zato, da bi spet prepovedali prekinitev nosečnosti, ampak zato, da bi podprli materinstvo, ne da bi ženski odvzeli pravico do samoodločbe.« Tako je med drugim poudaril tajnik DSL Massimo D’Alema v intervjuju za tednik Fami-glia Cristiana. Intervju je bil tudi odgovor na odprto pismo predsednika Gibanja za življenje Carla Casinija, ki ga je katoliški tednik objavil v svoji prejšnji številki.
Casini je v pismu ugotavljal, da katolike in DSL ločuje globoko brezno prav ob vprašanju pravice do rojstva in v odnosu do družine in se je vpraševal, kako bi lahko zgradili most med nasprotnima bregoma. D’Alema, ki je poudaril, da govori v osebnem imenu in ne kot tajnik Hrasta, je dejal, da »edini način boja proti splavu ni njegova prepoved, ampak konkretna politika v podporo materinstvu, družini in ženski, obenem pa zavzemanje za moralno rast družbe. Dodal je, da bodo pri razpravljanju o teh vprašanjih »verniki naredili to, kar jim bosta narekovala vera in vest. Kdor ne verjame, bo moral upoštevati te vrednote in tiste etične korenine, brez katerih se Italija ne bo rešila«.
V tem okviru je tajnik DSL dejal, da je treba homoseksualcem zajamčiti vse pravice, toda po njegovem mnenju »homoseksualnih parov ni mo-
Tajnik DSL Massimo D'Ale-ma (telefoto AP)
goče priznati kot družine« in tudi ne soglaša s tem, da bi jim omogočili posinovljenje otrok.
D’Alema je poudaril, da zavrača možnost eksperimentiranja na zarodkih, ki so »projekt človeka«, v bioinženirst-vu je zavrnil možnost poseganja na gene, zavrnil je možnost evtanazije, prav tako pa nasprotoval »prekomerni terapevtski vztrajnosti«.
»Če D’Alemo zanimajo ti problemi, zakaj se o njih ne pogovori prej z ženskami, še zlasti s tistimi, ko so članice njegove stranke,« je tajniku očitala Franca Chiaromonte. Združenje homoseksualcev Arcigay-Arcilesbica pa je D’Alemo napdlo, da so njegove izjave »davek, ki ga plačuje za zavezništvo z Ljudsko stranko in njenim tajnikom Roc-com Buttiglionejem«.
NEAPELJ / OSUMLJENA STA SODELOVANJA S KAMORO
Še dva sodnika v zapom
Aretirana sodnika: na levi Antonio Esti, desno Ciro Demma (telefoto AP)
HSKESANEC / ZAPISNIK ZASLISANJAh
»Mafijski bos je pošiljal Berlusconiju kokain«
SALERNO - Na ukaz tožilstva v Salernu, ki raziskuje odnose med ka-moro in sodstvom v Neaplju, so agenti pokrajinskega protimafijskega rav-nateljstva aretirali sodnika Čira Demmo in Antonia Estija, poleg njih pa še sodnijska izvedenca Aurelia Ghia in Luigija Macchiarellija ter odvetnika Antonia Buonanna. Vsi so obtoženi sodelovanja s kamoro, sodnika pa tudi, da sta v drugi polovici osemdesetih let »popravila« procese proti kamoristom družine Car-mineja Alfierija, ko sta bila v službi pri neaplej-skem sodišču.
Obtožba proti sodnikom in izvedencem sodišča (njihove ekspertize so pogojevale potek procesov) temelji na pričevanju kamorističnega skesanca Pasqualeja Ga-lassa. Pred Demmo in Estijem sta bila na osnovi izjav istega skesanca že aretirana šef državnega
tožilstva v Mefliju Ar-mando Cono Lancuba in sodnik neapeljskega prizivnega sodišča Alfonso Lamberti.
Demma je bil trenutno v službi v Anconi kot svetnik prizivnega sodišča, medtem ko je bil Esti v službi na sodišču v Bologni. Pred dobrim mesecem je sodnik Esti sodil
policistu Robertu Saviju (obtožen je, da je vodil tolpo belega fiata uno) zaradi nasilja, ker je proti njegovi volji ostrigel narkomana Femanda Bot-tiglierija. Sedaj so vsi trije protagonisti tistega procesa v zaporu. Savi zaradi zločinov tolpe belega Fiata, Bottiglieri, ker so ga policisti zasačili, ko je
skušal ukrasti avtomobil, sodnik Esti pa z obtožbo sodelovanja s kamoro.
Demma in Esti naj bi po pričevanju skesanca Galassa skupno z že aretiranim sodnikom Lamber-tijem proti plačilu »popravila« marsikateri proces, ki je zadeval pripadnike kamorističnega Hana Carmineja Alfierija.
PALERMO - »Nekega dne sem govoril z mafijsHm bosom Igna-ziom Pullarajem, in povedal mi je, da je pošiljal Silviu Berlusconiju po dva kilograma kokaina. Vsak mesec. In vsako leto je ta Silvio Berlusconi pošiljal za praznike 50 milijonov lir mafijski družini Santa Maria di Gesti.«
To ni »običajna« izmišljotina novinarjev, kot bi očital Emilio Fe-de, pač pa izvleček iz zapisnika zasliševanja 29-letnega mafijskega skesanca Vincenza Scarantina. Skesanec, ki je priznal, da je 19. julija 1992 sodeloval pri atentatu na sodnika Borsellina in njegovo spremstvo, je 24. junija lani povedal javnemu tožilcu Gio-vanniju Tinebri in njegovemu namestniku Udi Boccassini, kar mu je razkril Pullara.
Po teh izjavah naj bi Berlusconi - še predno je postal lastnik TV postaje Canale 5 - poznal številne mafijske voditelje, med drugimi tudi Luciana Lig-gia. Scarantino ni vedel, ali Berlusconi še vedno pošilja denar mafiji, ker je pač zadnje mesece preživel v zaporu. Sodnikoma je povedal, da mu je Pullara razkril vso zadevo, ker ga je zalagal s puškami in pištolami. Mafijec naj bi se tudi pohvalil, češ, da naj bi Berlusconiju svetoval nakup Canale 5.
Berlusconi je novico takole komentiral: »Da, res je; poslali so mi še 10 topov, 4 tanke in -izmenično - tudi podmornico.« Glasnik For-ze Italia Tajani pa je bil presenečen, ker prihajajo take neresnične vesti na dan v politično zelo delikatnem trenutku.
Moida odložitev obravnave na račun Andreottija
PALERMO - Odvetniki bodo verjetno zahtevali odložitev preliminarne sodne obravnave, na kateri naj bi odločali o sodnem postopku proti dosmrtnemu senatorju Giuliu Andreottiju zaradi sodelovanja z mafijo. Sveženj dokaznega gradiva se je namreč tudi včeraj povečal za novih 2000 strani, za katere njegovi odvetniki dvomijo, da jih bodo lahko preučili do petka, 27. t.m., ko naj bi bila v Palermu preliminarna obravnava. Za isti dan pa je bila tudi napovedana stavka odvetnikov, kar bi utegnil biti še dodatni razlog za odložitev obravnave.
_______ITALIJA / RAZPRAVA O ZAUPNICI NOVI VLADI_
Kartel svoboščin potrjuje, da se bo množično vzdižal
Za vlado bosta glasovala center in reformistična levica
Premiera Dinija je nekajkrat zmotil telefon (Ap)
RIM - Ko je predsednica Irene Pivetti dala besedo voditelju Severne lige Umbertu Bossiju, je Silvio Berlusconi, ki je pravkar konCal svoj govor, vstal in skupno s svojimi poslanci zapustil dvorano. To je hotela biti »klofuta« nekdanjemu zavezniku, ki je imel v Berlusconijevih oCeh »veliko krivdo«, da je Umaknil podporo njegovi vladi in ga prisilil k odstopu.
S svojim odhodom je Silvio Berlusconi, kljub temu, da se proglaša za strpnega demokrata, samo podčrtal to, Čemur je posvetil polovico svoje razprave. Glavna tarCa napadov je bil prav Um-berto Bossi, ki ga Berlusconi vztrajno proglaša za izdajalca. Skupno z Bossijem je Berlusconi Uperil svoje bodice še proti dvema nasprotnikoma. Eden je bil vodja Demokratične stranke levice Massimo D’Alema, kateremu je bivši premier očital, da noče volitev, ker se boji ocene volilcev, drugi je bil predsednik republike Oscar Luigi Scalfaru, ki naj ne bi bil omogočil bivši večini, da v parlamentu preveri svojo strnjenost, predvsem pa naj ne bi bil spoštoval obljube, da bodo junija nove politične volitve. Diniju je Berlusconi obljubil, da se bo vzdržal
in to stališče prikazal kot »delni dobrohotni Da« vladi. Opozoril pa ga je tudi, da vzdržanje velja, samo, Ce bodo volitve junija. Berlusconijev napad na predsednika republike je dodatno razvil vodja Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini, ki je Scalfaru očital, da ni spoštoval obveze,
da bo upošteval izid volitev 27. marca.
S svojim stališčem je Berlusconi zadovoljil jastrebe Kartela svoboščin in vznejevoljil golobice. »Obljubil mi je, da bo dopustil možnost zaupnice vsaj do Dinijeve replike,« je potožil Mar-co Pannella in obžaloval, da je Berlusconi prelo-
mil obljubo.
Razprava o zaupnici se je razgrela proti večeru, ko so prišli na vrsto lider ji političnih strank. Napetost pa je odločno narasla, ko je takoj po Silviu Berlusconiju prevzel besedo Umberto Bossi. Redki poslanci Kartela, ki niso zapustili dvorane, so večkrat prekinili voditelja »Lumbardov« med njegovo razpravo, ki je bila »j’accuse« proti Silviu Berlusconiju in njegovim zaveznikom, ki jih Bossi dolži, da so poskusili prevrat.
Polemičen z Berlusconijem je bil tudi tajnik DSL Massimo D’Alema, ki je pozval premiera Lamberta Dinija, naj uresniči nakazani program in naj ne dovoli, da bi ga desnica ustrahovala. D’Alema je nekajkrat citiral govor, s katerim je pred dvema mesecema Berlusconi zavrnil možnost terminske vlade. »Res je, minila sta dva meseca, toda ustava v tem Času še ni bila spremenjena,« je dejal D’Alema in bivšemu premiera očital, da se je stalno proglašal za podjetnika in zavračal etiketo politika, vendar z isto nadutostjo »kot zdravnik, ki kriči, da ni kirurg, obenem pa se pripravlja na operacijo. Rezultati so na dlani,« je bil polemičen D’Alema, ki je tudi polemično zavrnil Bertinot-
tijeve očitke. Italijanska levica je veliko grešila, je dejal D’Alema, vendar dveh napak ni nikoli naredila: ni se izneverila demokraciji in je vselej pokazala čut odgovornosti do države. Zaupnica Dinijevi vladi je odraz tega odnosa.
Vodja SKP Fausto Ber-tinotti je napovedal negativni glas svoje stranke, saj je premiera očital, da je sestavil »liberistiCno ekipo«, ki bo udarila po delavcih in manj premožnih slojih. Tajnik Ljudske stranke Rocco Buttiglione pa je podprl Dinijevo vlado. Po njegovi oceni se nihče ne boji volitev, vendar volitve ne morejo biti samo »beleženje simpatij ali antipatij volilcev, ampak morajo omogočiti volilcu, da oceni delo političnih sil, potem ko so te imele nekaj Časa možnost, da v pogojih enakopravnosti izrazijo svoja stališča«. Buttiglione je tudi odločno branil predsednika republike in njegov sklep, da ne razpusti parlamenta.
Po anketi Datamedia velika večina Italijanov (77, 4% anketiranih) meni, da je treba dati zaupnico Dinijevi vladi, ker to koristi državi. 46, 3% je dodalo, da bi morala vlada voditi državo do junijskih volitev, poldragi odstotek več (47, 7%) pa je volitvam junija nasprotoval.
KARTEL SVOBOŠČIN
Razdvojena desnica se še ni dokončno odločila
RIM -Koordinator Berlusconijeve stranke Forza Italia Cesare Previti ni imel dvomov. Po njegovem mnenju se bodo vse stranke Kartela svoboščin vzdržale pri glasovanju o zaupni-, ci novi italijanski vladi. »Kartel bo dokazal, da je strnjena in soglasna koalicija,« je povedal novinarjem Previti.
Toda razprava v poslanski zbornici, predvsem pa izjave številnih poslancev kažejo, da ne Kartel ne nobena od sil, ki so se povezale, niso monolitni. Mnenja so deljena in ni še jasno, kako bodo poslanci dovčerajšnje večine glasovali danes.
Poslanci Forza Italia, ki so se sestali v noči od ponedeljka na torek, so se razdvojili. Na eni strani so Berlusconi in njegovi sodelavci zagovarjali vzdržanje, na dragi pa so se »golobice« zavzele zato, da bi podprli novega premiera Lamberta Dinija. Predsednik kulturne komisije Vittorio Sgar-bi, ki je ob posegih kolegov kmalu postal nestrpen, si je krajšal čas s tem, da je zbiral podpise za zaupnico Diniju. Po njegovih besedah, naj bi njegov predlog podpisala več kot polovica prisotnih. »Tudi Berlusconiju sem povedal, naj ne naseda raz-
nim prizadetim«, je dejal pozneje Sgarbi. »Prizadeti« so mu takoj vrnili milo za drago, češ da je samo osleparil poslance, ker je vsakega naplahtal, da so »podpisali že vsi ostali«.
Ce je Sgarbi podporo Dinijevi vladi vzel bolj za šalo, si za zaupnico vneto prizadeva vodja reformistov Marco Pannella, ki je stalno v stiku z golobicami Forza Italia.
Kako se bo torej opredelila Foprza Italia? Po dolgi razpravi so poslanci sklenili, da dokončno odločitev prepustijo Silviu Berlusconiju.
Težave s poslanci ima tudi vodja Nacionalnega zavezništtva Gianfranco Fini. Proti vzdržanju in za zaupnico Dinijevi vladi se je včeraj izrekla tudi Ales-sandra Mussolini. Po njenem mnenju bi Kartel imel na ta način več maneverskega prostora, predvsem pa bi »Demokratični stranki levice preprečil, da postavi klobuk na vladni stol«.
V škripcih pa je tudi Krščanski demokratski center, ki je bil najbolj vnet z zagovarjanju nezaupnice. »Bolje, če zgrešimo skupaj, kot da bi osamljeni izbrali pravilno,« je včeraj nekam kislo utemeljeval vzdržanje koordinator Pierferdinando Casini.
KAKO SLOVENCI V ITALIJI SPREMLJAJO ROJSTVO VLADE LAMBERTA DINIJA
Predvidnost, a tudi nekaj optimizma
RIM, TRST - Slovenci v Italiji seveda zelo pozorno spremljajo rojstvo Dinijeve vlade in parlamentarno razpravo o zaupnici. Od Berlusconijevega kabineta, ki je bil stalno pod vplivom neofašistične stranke, so dobivali le klofute, od novega ministrskega predsednika pa pričakujejo vsaj nekoliko več pozornosti, posebno kar zadeva reševanje izredno hude finančne stiske, s katero se v tem času soočajo slovenske kulturne ustanove.
Bratina: Dozorel je čas za zaščitni predlog
Slovenski senator Darko Bratina je prepričan, da bo Dinijeva vlada dobra vlada, čeprav bo delovala v zelo težkih političnih in gospodarskih razmerah. »Vlado sestavljajo resni ljudje, ki gotovo niso levičarji, ampak pripadajo zmernim in konservativnim krogom. Sodil jo bom seveda po dejanjih; besede, čeprav zelo splošne, ki ji je ministrski predsednik namenil zaščiti jezikovnih manjšin, me navdajajo z zmernim optimizmom, da bo Dini prisluhnil tudi zahtevam ter potrebam slovenske manjšine, ki jo je Berlusconi popolnoma zanemarjal«.
Bratina bo s tem v zvezi v prihodnjih dneh vložil v senatu skupni zakonski osnutek za zaščito Slovencev ter si bo prizadeval, da bo predlog naletel na čimširšo podporo političnih strank in parlamentarnih skupin. V tem trenutku pa ima med vsemi vprašanji prednost finančna podpora slovenskim kul-
turnim ustanovam.
Slovenski parlamentarec tudi pričakuje zasuk v pogovorih med Italijo in Slovenijo. S tem v zvezi se je srečal s predsednikom senatne zunanjepolitične komisije Giangiaco-mom Migonejem, ki se je pravkar mudil v Ljubljani, odkoder je odnesel dobre in spodbudne vtise. Migone bo o ljubljanskih pogovorih v prihodnjih dneh poročal zunanjemu ministru Susanni Agnelli.
SGKZ: Najprej pomoč manjšinskim ustanovam
»Dejstvo, da je predsednik vlade Dini ob predstavitvi programa v parlamentu govoril tudi o obvezi, da se je treba lotiti odprtih vprašanj manjšin, gre vsekakor oceniti kot pozitivno znamenje,« podčrtuje v svojem stališču Slovenska kulturno gospodarska zveza. Obenem SKGZ izraža zadovoljstvo, da je bil za podtajnika v ministrstvu za kmetijstvo imenovan tudi ugledni tržaški strokovnjak prof. Mario Prestamburgo, ki je do manjšine mnogokrat izkazal naklonjenost in razumevanje, še posebej glede vprašanj kmetijstva in odnosa do teritorija na Tržaškem.
SKGZ izraža mnenje, da bo treba tudi to vlado ocenjevati po dejanjih in ne le po izjavah, ki jih je bilo v preteklosti že veliko. Vendar Slovenci v Italiji upravičeno pričakujemo izboljšanje v odnosu do manjšinskega vprašanja, ki je za časa prejšnje vlade zdrknilo na eno izmed najnižjih ravni v povojnem času. Nekaj mesecev Berlusconijevega vladnega zavezništva z neofašisti je namreč povzročilo ne le splošen upad demokratičnega in civiliziranega političnega soočanja, ampak tudi serijo odkritih
in prikritih pritiskov na manjšino in njene institucije. Kritične ocene o tem, da je sedanja vlada zgolj »začasnega in tehničnega značaja«, so zato po mnenju SKGZ plod političnih Spekulacij desnice, ob nespornem dejstvu, da je takoimenovani »pol svoboščin« v nekaj mesecih pripeljal državo na rob finančnega bankrota, mednarodne osamitve in nevarnosti za sam demokratični ustroj.
SKGZ izraža željo, da bi Dinijeva vlada, če bo dobila zaupnico v parlamentu, prispevala k umiritvi razgretega političnega ozračja v državi, v katerem je bilo doslej nemogoče uspešno obravnavati vsakršno resno vprašanje. Vsekakor obstajata sedaj možnost in nujnost, da vlada nemudoma sprejme ukrepe glede javnih prispevkov za ogrožene slovenske ustanove, ob jasnem upoštevanju dejstva, da gre le za začasni ukrep, ob katerem mora v parlamentu naprej tudi zaščitni zakon, brez katerega bi bila vsaka rešitev za manjšino le parcialnega značaja.
SKGZ v zvezi s tem podčrtuje potrebo po takojšnji vložitvi skupnega zaščitnega zakonskega predloga v italijanski parlament, pri čemer je samo po sebi umevno, da je potrebna intenzivna aktivnost skupnega zastopstva manjšine, ki ga trenutno lahko po že sprejetem stališču predstavljajo le podpisniki enotnega zaščitnega osnutka.
Slovenska kulturno gospodarska zveza nadalje izraža željo, da se ob skoraj istočasnem nastopu novih zunanjih ministrov tako Italije kot Slovenije odpre novo poglavje v razgovorih med sosednjima državama, negativne izkušnje iz komaj preteklega obdobja pa naj prispevajo k vzpostavitvi višje ravni medsebojnega dialoga, kajti bilateralnih spornih vprašanj se očitno ne da reševati z izsiljevanjem ali pritiski močnejšega nad šibkejšim.
SSk: Končno morda spodbudno znamenje
Stranka Slovenske skupnosti z zadovoljstvom jemlje na znanje, da je nova italijanska vlada pripravljena obravnavati "vsa odprta vprašanja v zvezi s posebnimi avtonomijami in z jezikovnimi manjšinami”, kot je povedal njen predsednik Lamberto Dini ob predstavitvi v parlamentu.
V primeru slovenske narodnostne skupnosti je odprtih vprašanj kar veliko. Nanje je SSk opozorila Dinija v spomenici, ki mu jo je poslala 16. januarja. Gre za vprašanja, ki že dolgo, predolgo čakajo na odgovor in ki bi jih nikakor ne smeli zanemarjati v nedogled, saj slovenski manjšini onemogočajo normalen obstoj in razvoj. Namig predsednika v programskem govora lahko previdno ocenimo kot spodbudno znamenje. Z novo vlado si obetamo konstruktiven in ploden dialog. Tudi v zunanji politiki si v odnosih do Slovenije želimo novega pristopa. Zal ga nova zunanja ministrica Agnellijeva na tiskovni konferenci v Bruslju še ni nakazala.
Pristavimo naj, da je SSk toplo čestitala novemu podtajniku za kmetijstvo prof. Mariu Prestamburgu, edinemu predstavniku iz Furlanije-Julijske krajine v novi vladi, ki dobro obvlada tudi problematiko našega teritorija in kmetijstva.
SSk je v svojem tiskovnem poročilu tudi ogorčeno ugotovila, da je tržaški poslanec Gualberto Nicolini med včerajšnjo razpravo o zaupnici pozval novo vlado, naj Slovencem ne da ničesar, češ da imajo že vsega na pretek. Gre za dobro znana stališča, ki jih tudi nove strankarske preobleke ne morejo prekriti.
4
Sreda, 25. januarja 1995
TRST
ŠOLSTVO / ODLOČITEV OBČINE
KOMISARJI O USODI ŠKEDENJSKE ŽELEZARNE
Vrtec v Ul. Centi bodo preselili drugam. Kam?
Odgovor šele čez kak mesec - Vpisovanja v teku
Lucchini naj bi se oglasil jutri
Kdo bo prodrl, pa se še zmeraj ne ve
Občinskemu slovenskemu vrtcu v Ul. Conti 1 so meseci šteti. Ob koncu letošnjega šolskega leta bo morala slovenska sekcija, skupno s tremi italijanskimi sekcijami, zapustiti sedanje prostore, ker bo morala tržaška občina predati poslopje, v katerem vrtec deluje, zakonitemu lastniku, zavodu ITIS.
Zadeva ni nova. Zavod ITIS je že pred nekaj leti zahteval, naj mu občina »vrne« prostore, do letos pa so še vsakič zahtevo preloži ji. Sedaj kaže, da ji bo treba ustreči.
Slovenski vrtec v Ul. Conti obiskuje letos 7 otrok. Vzgajata jih vzgojiteljici Tamara in Darja. Vrtec deluje v levem traktu prvega nadstropja, med drugimi italijanskimi sekcijami, ima pa prostorno in lepo urejeno lastno učilnico in jedilnico, »ker sta tudi malica in kosilo vzgojna momenta, in morajo zato biti otroci v slovenskem okolju,« je pojasnila vzgojiteljica Darja. Slovenski otroci tako delijo z italijanskimi vrstniki telovadnico in sanitarne prostore.
Takoj ob vhodu v vrtec je na zidu obešena slika-kolaž, ki so ga s porumenelimi, suhimi listi in kostanjevimi jezicami sestavili otroci svetoivanskega otroškega vrtca. Malčkom iz Ul. Conti so jo predali v spomin na obisk. Takih in podobnih obiskov je bilo že precej, saj je vrtec povezan z drugimi vrtci, je povedala vzgojiteljica. Ob sliki je obešena velika barvna pola s fotografijami otrok in njihovimi razpoznavnimi znaki. Manuel ina za znak srce, Jessica hruško, Lidija pisanega
metuljčka, Silvia smejoči se sonček, Erik piščančka, Vasil češnjo, Viktor pa podbradnik. Vsi otroci so iz narodnostno mešanih zakonov, ko pa sta včeraj zjutraj prvi dve deklici prispeli v učilnico, sta pozdravili vzgojiteljico lepo po slovensko.
Prisilna preselitev vrtca je zastavila veliko vprašanje: kje bo dobil vrtec svoje nove prostore?
Starši otrok in Sindikat slovenske šole so že pred meseci pisali na Občino, da bi poiskali čim bolj primerno rešitev. Sprva je bilo namreč napovedano, da bo moral vrtec zapustiti prostore v Ul. Conti do konca letošnjega marca. Decembra jim je občinski odbornik za šolstvo Da-miani odgovoril, da je zavod ITIS pristal na podaljšanje delovanja vrtcev v sedanjem poslopju vse do konca šolskega leta, pripisal pa je, da Občina išče možne rešitve, in sicer za vselitev slovenskega
vrtca v poslopje, ki bi bilo čim bliže sedanji lokaciji, da bi tako povzročili staršem čim manj težav.
Doslej so se izluščile tri možne rešitve.
1.	Preselitev vrtca v poslopje osnovne šole Karla Široka v Ul. Donadoni. Šentjakobska didaktična ravnateljica Čukova je že obvestila šolskega skrbnika in odgovorno za o-troške vrtce pri tržaški občini Murkicevo o tej možnosti. To bi bila verjetno najbolj logična rešitev. Zakonsko zaščiteni vrtec bi ostal v mestnem središču, omogočil bi tudi lažji prehod otrok iz vrtca v to šolo (doslej se je večina otrok s tega vrtca vpisovala v šoli pri Sv. Ivanu ali pri Sv. Jakobu). Omogočil bi tudi ohranitev dveh delovnih mest.
2.	Preselitev v prostore otroškega vrtca v Dijaškem domu. Občinski tehniki so že pregledali prostore in izdali povoljno mnenje. V tem vrtcu bi še vedno de-
lovala ena sekcija (devetnajstim otrokom bi se pridružilo sedem otrok, skupno bi jih bilo 26, torej pod mejo 28 otrok, preko katere je treba po zakonu ločevati sekcije). O tej varianti je razpravljal tudi Šolski odbor in ocenil, da bi bilo treba preveriti, ali je pravno mogoče »prenesti« mednarodno zaščito z vrtca v Ul. Conti na doslej nezaščiteni vrtec v Dijaškem domu.
3.	Preselitev v poslopje, v katerega bodo preselili tudi italijanske sekcije iz Ul. Conti. Ta možnost je za slovenski vrtec najslabša, saj bi ostal v izključno italijanskem okolju.
Prihodnost slovenskega vrtca v Ul. Conti je razpeta med temi tremi možnostmi. Sele čez kak mesec bo jasno, katera bo prevladala. V pričakovanju dokončne odločitve se v vrtcu nadaljujejo vpisovanja v prvi letnik. Doslej so se vpisali že trije novinčki.
(M.K.)
Gotovega ni sicer še prav nič, zanimivo pa je, da se stvari premikajo kljub zasuku na vsedržavni politični ravni, saj je znano, da je v primeru vladne krize doslej še vsako žgoče vprašanje obtičalo na slepem tiru. V mislih imamo problem Skedenj ske železarne, katere rešitev je vsak dan bližja, čeprav je prišlo do zamenjave vseh ministrov.
Jutri bi moral zasedati v Rimu nadzorni odbor ministrstva za industrijo, ki ga je za Vitom Gnuttijem iz vrst Severne lige prevzel »tehnik« Alberto Cio, prav tako jutri pa bo morda bivši predsednik zveze indu-strijcev (Confindustria) Luigi Lucchini v imenu istoimenske jeklarske grupe uradno predložil ponudbo za odkup tovarne in ustrezni razvojni načrt. Res je sicer, da je Lucchini to že večkrat obljubil in potem obljube ni izpolnil, res pa je tudi, da bi bil zdaj že skrajni čas za raz-čiščenje vprašanja, kdo bo železarno povlekel iz stiske: on ali družba Bolmat podjetnikov Bruna Bolfa in Vittoria Malacalze.
Izredni komisarji skedenj skega obrata Franco Asquini, Giampaolo de Ferra in Pino Fanchiotti so potrdili, da hoče Lucchini železarno zase, seveda pa je treba zdaj pohiteti, da ne bi vsa zadeva spet nasedla na birokratske čeri. Za to se zavzema tudi deželna vlada, ki je po zatrdilu predsednice Alessandre Guerra storila že vse, kar se je dalo.
Deželna uprava in plinski terminal
Deželna vlada bo menda že danes obravnavala problem o namestitvi podzemnega plinskega skladišča na območju bivše naftne čistilnice Aquila v Zavijah. Tako vsaj so napovedali odborniki Pietro Arduini (načrtovanje), Cristiano Degano (prevozi) in Gianfranco Moretton (industrija), potem ko so se ugodno iztekli sestanki s tržaškim županom Riccardom Illyjem, miljskim odbornikom Otellom Tibaldijem in dolinskim županom Marinom Pečenikom, torej z glasniki treh občin, po katerih ozemlju bodo deloma z železniškimi vagoni in deloma s tovornjaki odvažali iz žaveljskega terminala utekočinjeni butan in propan.
Skladišče bi morali uresničiti skupaj družbi MonteShell in Seastock, ustrezni birokratski postopek pa naj bi se po izrecni zahtevi sindikatov CGIL, CISL in UIL zaključil najpozneje do konca marca. V projekt bodo vključili tako ali drugače skoraj vse delavce bivše rafinerije.
Ali je tovarna Sitip res v stiski?
Deželni odbornik za industrijo Gianfranco Moretton bi se moral danes sestati s predstavniki sindikatov CGIL, CISL in UIL v zvezi s stanjem v tekstilni tovarni Sitip pri Orehu. Tovarniško vodstvo se je odločilo, da vpiše za krajši čas v izredno dopolnilno blagajno kar 56 uslužbencev (pretežno žensk), čeprav nima opraviti z nobenim tržnim problemom, saj prevladuje na italijanskem in na tujih tekstilnih tržiščih ugodna konjunktura. Sindikalisti menijo, da tiči za to odločitvijo kakšna špekulacija, sicer pa
zahtevajo razčiščenje problema, zakaj je prišlo v zadnjih nekaj letih do večkratne zamenjave ljudi v tovarniški direkciji. Podjetje Sitip spada v skupino FinSitip, vendar na Tržaškem lastniki nimajo težav, kakršne imajo v drugih sorodnih obratih, zatrjujejo sindikati in zahtevajo od vodstva preklic sklepa o dopolnilni blagajni; ker pa tega očitno sami ne morejo doseči, so se obrnili na deželno upravo oziroma na odbornika Morettona. Se nekaj: kaže, da je v tovarni Sitip preveč nesreč pri delu.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. TV A 19%
Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Prednaročnina za Itahjo 300.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRBEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
GLEDALIŠČA / VODENI OBISK V STAVBI
Verdi bo nared čez poldrugo leto
Gez dobro leto in pol (meseca septembra prihodnjega leta) bo občinsko gledališče Giuseppe Verdi ponovno odprlo vrata. Notranjost zgradbe je trenutno eno samo gradbišče; večji del preureditvenih del so gradbena podjetja že opravila, do prihodnjega septembra pa jih bodo po predvidevanjih tudi dokončala. Ze sedaj pa je jasno, da bo popolnoma obnovljena notranjost strukture zadovoljila pričakovanja umetniškega osebja in okrog 300 uslužbencev gledališke ustanove, ki bodo tako imeli na razpolago sodobno urejene prostore, ki bodo služili najrazličnejšim potrebam. Na svoj račun pa bodo prišli tudi in predvsem ljubitelji gledališke umetnosti, saj bo občinsko gledališče po daljšem zaprtju lahko ponovno o-pravljalo svojo pomembno vlogo.
Obisk prostorov gledališča Verdi, kjer so obnovitvena dela v polnem teku
Obnovitev gledališča	včeraj skupno s tehniki	skoraj v celoti spre-
bo stala nekaj manj kot	in predstavniki gradbe-	menjena in obnovljena.
35 milijard lir. Do od-	nih podjetij vodila obisk	Načrtovalci so veliko
prt j a torej manjka še do-	po notranjosti zgradbe,	skrb namenili funkcio-
bro leto in pol. Občinski	Vsakdo se je že na prvi	nalnosti in udobnosti,
odbornik za kulturo Ro-	pogled med “spreho-	tako umetniškega osebja,
berto Damiani in odbor-	dom“ po raznih prosto-	kot uslužbencev (vseh je
niča za javna dela Vivia-	rih lahko prepričal, da je	okrog 300) in obiskoval-
na Degrisogono sta zato	bila notranjost zgradbe	cev. Stavba je bila zgraje-
na okrog leta 1700 in služila kot plesno gledališče, njena namembnost pa se je tekom let spremenila; kulture željno prebivalstvo je potrebovalo primerne prostore, kjer naj bi se odvijale razne gledališke dejavnosti. Verdi je tako začel izpolnjevati svojo pomembno vlogo v teh prostorih.
Sklep o preureditvi gledališča je občinski svet sprejel 25. marca leta 1991. Obnovitvena dela bodo stala skoraj 35 milijard lir. Ni treba posebej poudarjati, da je bila tako visoka investicija potrebna; mesto bo kmalu imelo na razpolago sodobno in funkcionalno gledališko strukturo, ki jo vsi pričakujejo. Odprtje preurejenih prostorov bo prav gotovo velik dogodek ne samo za ljubitelje gledaliških predstav, temveč tudi za mesto in širše zaledje.
OB 1.OBLETNICI MOSTARSKE TRAGEDIJE
Na sobotni prireditvi tudi predsednica RAI
Na Proseku razstava, v Borštu spominska slavnost
Trst se bo konec tedna dostojno spomnil novinarjev radiotelevizijske ustanove RAI Sase Ota, Marca Luchette in Daria D’Angela, ki jih je Pred enim letom v Mostarju ubila smrtonosna granata. Na deželnem sedežu RAI bo v soboto dopoldne uradna spominska svečanost, na kateri bo med drugim sodelovala tudi predsednica Letizia Moratti, fundacija Luchetta-Ota-D’Angelo-Hrovatin bo isti dan predstavila Center za sprejem otrok vseh vojn, kulturni prireditvi pa bosta na sporedu na Proseku in v Borštu, kjer je pokojni Ota živel in se dolgo let kulturno udejstvoval.
V soboto ob 10.uri bodo v spomin na tri umrle novinarje darovali maso v tržaški cerkvi Rožnoven-ske matere božje, takoj zatem (ob 11.30) bodo predstavili javnosti center za sprejem vojnih sirot, ki ga dokončujejo v Ul.Valussi. Ta struktura bo med drugim delno razbremenila otroško bolnišnico Burlo Garofolo. Osrednje sobotne
slovesnosti se bodo zaključile (približno ob 12.30) na tržaškem sedežu RAI v Ul.Fabio Severa, kjer bodo odprlo dvorano za kulturne pobude ter jo imenovali po Oti, Luchetti in D’Angelu. V dvorani bodo tudi odkrili spominsko ploščo posvečeno trem kolegom. Prisotnost na pobudi sta napovedala predsednica RAI Letizia Moratti in glavni direktor radiotelevizijske ustanove Manicucci.
Obletnico tragične smrti Saše Ote se bodo v soboto spomnili tudi v Borštu na skupni prireditvi domačega društva Slovenec in fotografskega krožka »Foto Trst«. Pokojni novinar je bil dolgo let aktiven tako v borStanskem društvu (bil je tudi njegov predsednik) kot v slovenskem fotografskem krožku. Na prireditvi, ki bo v domači srenj-ski hiši z začetkom ob 19.30, bodo otvorili razstavo fotografij SaSe Ote, nato bodo predvajali poslednji televizijski posnetek ekipe RAI iz Mostarja. Borštansko pobudo bo obo-
gatil nastop Tržaškega okteta.
Dan prej (v petek, 2 7. januar j a ob 18.uri) bodo v prostorih Kulturnega doma na Proseku odprli fotografsko in dokumentarno razstavo z naslovom »Mostar v Trstu«. Ogledali si bomo lahko videokasete v spomin na padle novinarje ter izdelke iz razstave »Mostar včeraj in danes: kako otroci vidijo vojno«. Razstava bo odprta v soboto in v nedeljo. Na njej bodo zbirali sredstva za humanitarne akcije v korist prizadetemu prebivalstvu nekdanje Jugoslavije. Izbrali so Prosek, od koder je bil doma nesrečni D'Angelo.
Deželna sekcija Italijanske zveze športnih novinarjev (USSI) je medtem razpisala štipendijo v spomin na Marca Luchetto za mladince, ki bodo dosegli dobre rezultate na športnem in šolskem področju. Kandidate bodo predlagala posamezna šolska skrbništva in predstavništva olimpijskega odbora CONI, ki delujejo v vseh štirih pokrajinah Furlanije-Julijske krajine.
Niccolini ni zatajil samega sebe!
V včerajšnjo razpravo o zaupnici Dinijevi vladi je smatral za potrebno poseči tudi tržaški poslanec Gual-berto Niccolini, izvoljen na listi Severne lige, ki je zdaj s pristopom k »federalistični liberaldemokrat-ski« skupini skočil na Berlusconijev voz. V njegovem posegu je predstavnika Trsta v rimskem parlamentu zanimalo le eno: da bi nova vlada ne zavzela bolj popustljivega stališča v pogajanjih s Slovenijo. Svojo zahtevo v tem smislu je podkrepil s trditvami o »etnični čistki«, ki so jo pred 50 leti izvajale »titovske tolpe«, pa tudi o »široki zaščiti«, ki da jo uživa slovenska manjšina v Italiji. Poslanska zbornica je njegove zahteve sprejela z indiferenco; z edino izjemo druge tržaške preostavnice v parlamentu, Mameči Vasco-nove (Forza Itaha), ki mu je vneto prikimavala in ploskala.
Ah si Trst res zasluži tovrstne predstavnike?
NOVICE
Euroest Cultura vabi na jezikovne tečaje
Pri kulturnem združenju Euroest Cultura v Ul. Ere-mo št. 10 se je začelo vpisovanje za udeležbo na prvem brezplačnem tečaju češkega in madžarskega jezika, istočasno pa se lahko interesenti prijavijo k razgovorom v ruščini (najmanj 3. stopnja) ter češčini in madžarščini. Tečaje, katerih se lahko udeleži le omejeno število slušateljev, vodijo Cehi, Rusi in Madžari oziroma kvalificirani tolmači, začeli se bodo 13. februarja in končali konec maja z izpitom, trajali pa bodo po 4 ure na teden za češčino in madžarščino ter 2 uri za ruščino. Podrobnejše informacije daje tajništvo združenja vsak dan od ponedeljka do vključno petka med 17. in 20. uro (tel. 946713).
Od jutri v Revoltelli ciklus ameriških filmov
V	muzeju Revoltella bodo jutri pričeli predvajati ameriške »underground« filme. Ciklus filmov v angleškem jeziku, ki ga Muzej prireja v sodelovanju s Cappello Undergrorund, se bo nadaljeval pet četrtkov zapored. Filme bodo predvajali ob 18. in ob 21.uri. Občinstvo si bo lahko ogledalo filme Andya VVarhola, Johna Cassavetesa ter še nekaterih drugih zanimivih »alternativnih« filmskih umetnikov.
V	soboto predstavitev dveh študij o Bošketu
V	avditoriju muzeja Revoltella (Ul. Diaz št. 27) bodo v soboto, 28. januarja, ob 17.30 predstavih dve študiji, ki zadevata območji Bošketa in Ferdinan-dea oziroma Lovca. Gre za botanično-naturalishč-no Studijo zadruge Oikos in zgodovinsko-filolosko Studijo Lineamusea, ki ju je naročil tržaški občinski oddelek za javno zelenje. Predstavitve se bosta udeležila odbornik inž. Giovanni Cervesi in načelnik omenjenega oddelka dr. Vladimir Vremec.
PROCES PAHOR
Obravnava
zaključena
Pahorju sodijo zaradi incidenta pred cerkvijo sv. Antona I. 7 992
V sodni palači je bilo včeraj spet slišati slovensko besedo, tudi sama obravnava je trajala dobre tričetrt ure, kar je že redkost na procesih, v katere je vpleten prof. Samo Pahor, ki jih zadnje čase označujejo nenehne odložitve. Tokrat je znova tekla beseda o incidentu, do katerega je prišlo 1. novembra 1992 pred cerkvijo sv. Antona, kjer je bila manifestacija društva Edinost (Pahorja dolžijo žalitve, upiranja in povzročitve telesnih podškodb javnemu funkcionarju). Prva obravnava je bila že 9. novembra istega leta, nakar je Pahorjeva obramba poslala v Rim tri prošnje za premestitev procesa v drugo mesto z utemeljitvijo, da v Trstu vlada Slovencem nenaklonjeno vzdušje. Kasacijsko sodišče je dve prošnji zavrnilo, na tretjo še ni odgovora. Medtem so morali ves proces obnoviti, ker se je spremenil sodni zbor, zato so znova zaslišali vse priče. Včeraj (predsednik Trampuš, javni tožilec Frezza, zapi-sničarka Stella Hrvatin, tolmač Miran Košuta) so poslušali Se zadnje priče, prihodnja obravnava bo 28. marca. Ce se dotlej iz Rima ne bodo oglasili, se Proces ne bo mogel zaključiti, saj razsodbe do sklepa kasacijskega sodišča ne morejo izreči (če bodo prošnjo Po premestitvi zavrnili, pa je možna predstavitev nove, ki mora
sloneti na novih dokazih).
Kot prva je pričala Jagoda Kjuder, ki je potrdila in dopolnila svoje prejšnje izjave, potrdila sta jih tudi Lucijan Malalan in Ennio Borri, medtem ko se Paolo Parovel ni predstavil.
K besedi se je zatem priglasil Pahorjev zagovornik, odv. Maniacco iz Gorice. Zahteval je, da dokazno gradivo dopolnijo z vsemi fotografijami, ki jih je tistega dne posnelo osebje kvesture (sedaj je v dokumentaciji le del teh fotografij) in da torej priskrbijo celotni film z negativi. Poleg tega naj bi priložili še dve pismi vojaške komande o manifestaciji, ki je bila tistega dne na Trgu Unita. Društvo Edinost je namreč sprva vložilo prošnjo za manifestacijo na Trgu Unita, vendar so mu jo zavrnili, čeprav se z vojaško slovesnostjo še zdaleč ni krila. Poleg tega je zahteval, da priložijo prošnjo MSI, ki je istega dne prav tako hotel prirediti demonstracijo na osrednjem tržaškem trgu, vendar jo je predstavil za društvom Edinost. Javni tožilec se je zahtevam uprl, vendar je sodnik Trampuž odločil, da je filmski trak z negativi treba priložiti. S tem se je zaključila preiskovalna obravnava, na vrsti so sedaj govor javnega tožilca, obrambe, morebitne replike javnega tožilca, le razsodbe ne morejo izreči.
SINDIKAT / PROTI ZNI2ANJU DELOVNIH MEST n
Za pravico do študija
Uslužbenci deželne ustanove ERDISU včeraj manifestirali
Uslužbenci Deželne ustanove za pravico do Studija (ERDISU) so včeraj manifestirali, da bi opozorih javnost na težek položaj, ki ga preživlja ustanova in o razlogih, zaradi katerih so se odločih za tako obliko boja.
Deželna uprava je namreč znižala za 25 odstotkov nakazilo za uslužbence omenjene ustanove, ki se
je tako v štirih letih znižalo od 20 na 15 nato pa odpuščeni. Po njihovem bo uk-mihjard lir in to kljub temu, da so se urh- rep prav gotovo zmanjšal učinkovitost verzitetni davki znatno povišah. Ukrep ustanove. Uslužbenci ustanove zato žabo prizadel 80 od 130 uslužbencev: naj- vračajo napad deželne uprave na pravico prej bodo vpisani v seznam mobilnosti, do študija in na delovna mesta.
UILCER: tudi delavci elektrogospodarstva
V stanovsko organizacijo UILCER, ki je v sklopu sindikata UIL doslej združevala delavce petroke-mijske industrije, so zdaj vključili tudi uslužbence s področja elektrogospodarstva. Tržaški tajnik UILCER Oliviera Fuligno je potezo označil kot prilagoditev evropskemu standardu, sicer pa kot neizbežen ukrep za ovrednotenje energetskega sektorja, ki igra čedalje pomembnejšo vlogo tudi na pokrajinski in seveda deželni ravni. Po njegovem se bo moral poslej tudi sindikat vztrajno boriti za naglo uveljavljanje tako imenovane čiste eneigije na teritoriju in za pospeševanje njene samoproizvodnje, kar ne bi po Fulignovem zatrdilu samo omogočilo dodatnega zaposlovanja, temveč tudi privarčevanje izdatnih finančnih sredstev na področju javnih prevozov ter centraliziranega ogrevanja stanovanjskih in javnih prostorov.
Združenje obrtnikov ima novo številko
Združenje obrtnikov (Associazione degli artigiani di Trieste) in Assartigiani Servizi, katerih sedež je v Ul. Cicerone št. 9, imata od včeraj novo telefonsko številko: 3735111.
NEDAVNO SKLENILI DOGOVOR
PRIJAVILI SO JIH SODIŠČU
Poročila po treh zasebnih radijskih postajah istočasno
Izdajali so se kar za policaje
Ljudi so vabili, naj se naročijo na neko revijo - Dolga preiskava
Radijski dnevnik »GR Oggi- Gazzettino Giuliano« lahko že nekaj dni poslušamo na različnih valovnih dolžinah: oddajajo ga namreč tako po radijski postaji Radioattivita, ki ga tudi pripravlja, kot po Radio Quattro Netvrork (ki je znana zaradi svojega posluha za krajevni šport) in po dvojezični postaji Radio Opčine
Radioattivita je s svojim dnevnikom »GR Oggi- Ga-zettino Giuliano« pričela 15. oktobra 1992. Slo je za prvi radijski dnevnik neke zasebne postaje, kateri se je kasneje pridružil Radio Opčine s svojim dnevnikom v slovenskem jeziku. Radio Opčine je sedaj s prenašanjem »Gr Oggi« še dopolnila in popestrila svoj program, kar je seveda pomemben korak pri zapolnitvi praznine v informativni panorami mesta.
Dnevnik »GR Oggi« je bil in je nedvomno kalite-ten, saj pri Radioattivita pravijo, da tudi število poslušalcev stalno raste, na kar so upravičeno ponosni. Da bi še bolj povišali audience in omogočili večjo razširjenost, so sklenili zanimiv dogovor z Radiom Opčine in Radio Quattro Netvrork. Sad tega dogovora je omenjeno neposredno prenašanje poročil po vseh treh postajah.
Uresničenje dogovora je seveda terjalo precejšen napor, tako s strani redakcije Radioattivita kot s strani tehničnega osebja. Uporabili so revolucionarni sistem, ki sloni na »soslednih multifrekvencah« in omogoča postaji v Ul. Caboto 19, da se z zapleno te-le-kontrolo poveze s frekvencami drugih dveh postaj.
Radioattivita oddaja na frekvencah 97,5 in 98 MHz, poročila (ob 7.15, 12.15 in 18.15) pa lahko torej poslušamo tudi po 97, 1 in 98, 3 MHz (Radio Quattro Netvrork) in 90, 6 ter 100, 5 MHz (Radio Opčine).
Osebje komisariata Rocol-Melara je s preiskavo pričelo že junija lani, sedaj je naposled prijavilo sodnim oblastem nekaj oseb, ki so se izdajale nič manj kot za policijske sindikaliste ali predstavnike sil javnega reda nasploh. Očitno so si predstavljale, da tako ne bodo zbudile nobenega suma, kar jim je resnici na ljubo nekaj časa tudi uspevalo. Dejansko so bili sodelavci podjetja »Selezione e Comunica-zione« iz Pavie. Telefonsko so se obračali do raznih ljudi, o katerih so menili, da imajo precej pod palcem, in jih vabili, naj podpišejo naročnino na revijo »Noi polizia fra la gente«. Najnižja vsota za naročnino je znašala 100 tisoč lir, zbrani denar pa naj bi bil namenjen boju proti mafiji ali žrtvam mafije. Pri prepričevanju morebitnih omahljivcev pa so ponujali Se druge »ugod-
nosti«, kot na primer pomoč pri raznih upravnih aktih, kot izdaja potnih listov in podobno.
Med preiskavo je prišlo na dan, da so samo junija in julija lani stopili v stik s 30 Tržačani in da je vsaj polovica poravnala naročnino na omenjeno revijo, ki seveda ni nobeno uradno glasilo policije.
Zviti tat spet na delu
Domiselni tat je spet opravil dober posel. Dokaj verjetno gre za osebo, ki je že prejšnji teden na podoben način »potegnila« dve žrtvi in o čemer smo že poročali: trik je namreč vedno isti. Tokrat mu je nasedla 86-letna Clara Rocco iz Ul. Coroneo 21. Policijo je na pomoč poklical njen sin Sergio Colini, vendar. se je za prebrisancem izgubila vsakršna sled, tako da agentom ni preostalo drugega, kot da naredijo zapisnik.
Roccova se je po nakupih vrnila domov in ko je bila pri vhodnih vratih, jo je neznanec opozoril, da je v eni od trgovin plačala s ponarejenim denarjem (očitno ji je sledil po mestu). Preveriti je torej moral, če ima Se kaj takega denarja doma. Nič hudega sluteč ga je ženska popeljala v stanovanje in mu izročila denar, ki ga je imela v škatli skupaj z zlatnino. Medtem ko je po telefonu poklicala sina in ga seznanila s tem, kar se ji je pripetilo, jo je neznanec pobrisal z denarjem (okrog milijon lir v gotovini) ter verižicami in prstani. Moški je bil močne postave, star okrog 50 let, nosil je suknjič plave barve, govoril je v krajevnem narečju. Na mizi je pustil očala, ki jih je kasneje pregledalo osebje znanstvenega oddelka, vendar ni ugotovilo nič oprijemljivega.
NŠK / KLJUB KRIZI
PREDAVANJE
Predstavitev pisem
Henrika ilime
Govorila bosta Branko Marušič in Jože Pirjevec
Narodna in študijska knjižnica z zaskrbljenostjo zre v bodočnost. Zadnje tedne se preko sredstev množičnega obveščanja vrstijo klici v sili, ki jih pošiljajo osrednje profesionalne kulturne ustanove Slovencev v Italiji: Šolski center v Spetru, Glasbena matica in Glasbena šola Emil Komel, Slovenski raziskovalni inštitut, Salno slovensko gledališče in Narodna in študijska knjižnica. Vse to poteka v soglasju z obema krovnima organizacijama (Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno gospodarska zveza) ter s podporo celotne slovenske narodne skupnosti v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Gre za nevzdržno finančno stanje, ki ogroža celo sam obstoj ustanove, če v doglednem Času ne pride do ustreznih rešitev. V prvi vrsti se mora urediti finansiranje iz skladov državnega proračuna pri predsedstvu vlade. Trenutno pa ni niti zakona, po katerem bi se lahko finančna sredstva Črpala, saj je z 31. decembrom zapadel zakon, ki je to predvideval.
Hudi krizi navkljub skuša Narodna in študijska knjižnica ohraniti vsaj nekatere značilne poteze svojega delovanja. Mednje spada predstavitev knjig. Odločili smo se za predstavitev knjige Pisma Henrika Tume. Stroške smo znižali na minimum, saj bo predstavitev v Čitalnici NSK v Trstu, oba predavatelja -zgodovinarja Branko Marušič in Jože Pirjevec - bosta nastopila brez honorarja.
Knjigo Henrika Tuma -Pisma (Osebnosti in dogodki 1893-1935) sta izda-
la Zgodovinski inštitut Milka Kosa pri Znanstveno raziskovalnem centru SAZU v Ljubljani ter Založba Devin iz Trsta. Celotno gradivo je zbral in uredil zgodovinar Branko Marušič s sodelovanjem kolegov Eve Holz, Borisa GombaCa, Staneta Grande in Petre Svoljšak. Knjiga je zajetna, saj šteje 628 strani ter je tiskana v velikem formatu.
Spremno besedo je prispeval zgodovinar Jože Pirjevec, ki je med drugim tole zapisal: »Branje Tumovih pisem, je prilika za razumevanje slovenske, avstrijske in evropske dražbe na začetku stoletja pa tudi za razmislek o poteh in stranpoteh, ki smo jih prehodili od časa, ko so nastala. Gre za izjemen dokument včerajšnjega, ali bolje, predvčerajšnjega sve-
ta, ki se vključuje v zakladnico naše nacionalne dediščine kot dragoceno pričevanje o prelomnem in burnem zgodovinskem trenutku, ko sta bila Gorica in Trst še krepko vpeta v politično, kulturno in socialno tkivo slovenskega naroda. Tudi v tem smislu so Tumova prisma dragocena, saj nam pričajo, kako zelo se je naš bivanjski prostor zožil zaradi novih meja, ki jih je prinesel propad habsburške monarhije, in nam vsiljujejo vprašanje, ali si ga v zagonu nove državnosti sami še dodatno ne zožujemo.«
Predstavitev knjige bo v petek, 27. januarja 1995 ob
19.	mi v čitalnici Narodne in študijske knjižnice v Trstu v Ulici sv. Frančiška
20.
Milan Pahor
H STRIPI IN VIDEO / DANES ODPRTJE h
V	Rižarni razstava Maus pričevanje o taboriščih
V	Rižarni bodo danes ob 17.30 odprli razstavo del Arta Spiegelmana z naslovom Maus - My father bleeds Mstory (Maus - Moj oče krvavi zgodovino). Na ogled bodo stripi, risbe, skice o pripravi in izdelavi stripov, v katerih je Art Spiegel-man ponazoril zgodbo o življenju v koncentracijskem taborišču, ki mu je jo bil pripovedoval njegov oCe Vladek.
Obiskovalci si bodo lahko najprej ogledali uvod v prvi zvezek s še neizdelanimi skicami, ki so nato služile umetniku za pripravo posameznih platnic, večji del pa bo namenjen drugemu poglavju drugega zvezka s pomenljivim naslovom Auschvvitz, Cas hiti. Gledalcem bodo na razpolago tudi številni videoposnetki, med katerimi je zbran tudi triurni intervju Arta Spiegelmana z očetom in umetnikov poseg o realizaciji zahtevnega projekta.
Razstava bo odprta javnosti od jutri do 26. februarja, in sicer od 9. do 13. ure, ob Četrtkih, petkih in sobotah pa od 9. do 18. ure.
Drago Legiša v DSI: »Vrnimo se k politiki«
Predavatelj je govoril tudi o politični dejavnosti v zamejstvu
»Vrnimo se k politiki«: tako se je glasil naslov predavanja, ki ga je v ponedeljek, 23. t.m. v Društvu slovenskih izobražencev imel znani zamejski Časnikar in politični delavec dr. Drago Legiša. Kot je na začetku povedal predsednik DSI Sergij Pahor, je za to predavanje Legiša dobil nagib, ko je prebiral knjigo spominov Borisa Raceta »Razlogi za vztrajanje«.
Predavatelj je svoje razmišljanje razčlenil na dva dela: v prvem delu je politiko obravnaval bolj na splošno, v drugem pa se je dotaknil političnega delovanja v zamejski stvarnosti.
V splošnem delu se je dr. Legiša ustavil zlasti pri trenutni politični situaciji v Italiji. Država je komaj dobila vlado strokovnjakov, t. i. »vlado premirja«, ki naj omogoči, da se ostrina političnega boja omili. Pri tem je navedel mnenja ameriških izvedencev za italijanske zadeve Luthvaka, Patmuna in Birnbauma ter Italijanov Adomata in Biagija. Značilno je, da v Italiji ljudje nimajo zaupanja v politični sistem. Je torej politika odpovedala, se je vprašal dr. Legiša? Ni tako, si je sam odgovoril, odpovedali pa so politiki, odpovedal je človek. Ne smemo mešati politike s politikanstvom, ki je sprevržena politika čeprav zahteva politika večkrat kompromise, pa to ne pomeni, da mora za to človek prodati svojo vest in temeljne vredote, v katere verjame. Oblast ni najvišja vrednota. Pri tem je obširno citiral tudi znanega slovenskega teologa dr. Antona Stresa, ki je pred časom v intervjuju za dnevnik Slovenec dejal, da je javno in politično delovanje sestavni del človekove moralne odgovornosti za skupno blaginjo (po Stresu naj bi v Sloveniji te odgovornosti primanjkovalo, kakor tudi politične kulture).
Resnične demokracije, je še dejal dr. Legiša, si ni mogoče predstavljati brez političnih strank, saj so le-te v politični demokraciji nenadomestljivo sredstvo, preko katerega pride do izraza
suverenost ljudstva. Degeneracija tega sistema pa lahko privede do strahotnih posledic za demokracijo: o tem - je dejal dr. Legiša - je pisal Piero Calamandrei v reviji »II ponte« že leta 1947, kjer je obravnaval nevarnost nastanka novih oblik korupcije prav zaradi dejstva, da so politične stranke važne za demokratični sistem.
O teh problemih govori tudi Cerkev. Predavatelj se je ustavil pri tem, da bo konec novembra letos v Palermu vsedržavno italijansko cerkveno srečanje, kjer bo poudarjena potreba po novem političnem angažiranju in po novi politični zvezi. Kristjani bi morali izoblikovati ustrezne programe in se zavzeti za enotne izbire.
V nadaljevanju se je predavatelj dotaknil zamejske stvarnosti. Pri tem je ugotovil, da pri nas ni še jasnih pojmov, da v zamejstvu nismo v sozvočju s stvarnostjo, s pravnim stanjem in redom. Slovenci v Italiji nimamo politične organizacije, katere moč, vpliv in
ugled bi ustrezal dejanski številčnosti manjšine. To je po mnenju predavatelja paradoks. Slovenci nadalje nimamo predstavnikov v tistih forumih, kjer se odloCa o gospodarskem, družbenem in kulturnem razvoju in tudi o našem obstoju (napr. v deželnem in pokrajinskih svetih itd.) Delno in predvsem naj bi za to bili tudi sami krivi. Dr. Legiša se je pri tem na dolgo ustavil pri polemiki, ki jo je pred 28 leti imel s takratnim predsednikom Slovenske kultur-no-gospodarske zveze Borisom Racetom glede političnega delovanja Slovencev in kateri je Race posvetil dvajset strani v svoji knjigi spominov. Predavatelj je pri tem ponovil trditve, ki jih je takrat napisal v Novem listu: poudaril je razliko, ki teče med politično organizacijo na eni strani, ter med kulturno-gospodarsko na drugi, pomembnost obstoja slovenske politične organizacije kot jamstvo za okrepitev pogajalne moči manjšine preko ovrednotenja tistih množic, ki so daleC od politike, ter se je zavzel za jasen slovenski politični program in perspektive.
Svoje razmišljanje je dr. Legiša zaključil s citiranjem trditev nekaterih pomembnih zgodovinskih osebnosti in strokovnjakov, od Bismarcka, ki je dejal, da pomeni politika izbiro najmanj škodljivega izhoda iz določene situacije, pa do politologa Ernesta Gallija della Loggia, po katerem mora za politikom, ki hoče doseči kaj več od sedeža v parlamentu, stati ideja, in do antičnega zgodovinarja Tukidida, ki je dejal, da kdor se ne zanima za javne zadeve, je slabič oz. celo nepotreben.
Med razpravo, ki je predavanju sledila, je prišlo do izraza zlasti vprašanje oblikovanja skupnega predstavništva oz. Narodnega sveta Slovencev v Italiji, o katerem sta spregovorila zlasti bivši deželni svetovalec Slovenske skupnosti dr. Drago Stoka in deželni tajnik iste stranke Martin Brecelj.
Ivan Žerjal
BOLOGNA / ŠTEFANIJA IN JOŽE BENČIČ PRAZNUJETA
OPČINE / V MARIJANIŠČU
65 let skupnega življenja
Večno zvestobo sta si obljubila 25. januarja 1930 v Lokavcu pri Ajdovščini, kjer se je Štefanija rodila in odraščala v družbi sestre in treh bratov. Jože je bil še otrok, ko je za časa prve svetovne vojne šel iz rodnih Hrpelj za hlapca v Ostro-vico. Doma ni bilo dovolj kruha za vse, saj so njegovemu očetu povile tri žene (dvakrat je ovdovel) kar štirinajst otrok.
Usoda je namenila, da sta se Štefanija in Jože spoznala v Trstu v privatni bolnici in domu za ostarele Žide, kjer sta bila zaposlena ona kot kuharica in on kot vrtnar.
Hčerka Joži se jima je rodila v Lokavcu, sin Niko pa v železniški čuvajnici pri Prešnici pod Slavnikom. Tam je Štefanija sprejela službo čuvaja prehoda čez progo, Jože pa je bil progovni delavec. Leta 1938 je uspešno izdelal natečaj
in bil sprejet v stalno službo pri Državnih železnicah. Železniška uprava ga je nemudoma premestila v notranjost Italije, ker Slovenec za časa fašizma ni smel delati v državni službi na Primorskem.
Prvo službeno mesto je nastopil v zakotnem kraju Pracchia v pokrajini Pistoia. V letih 1944-45 je v tamkajšnjih Apeninih potekala gotska linija. Tod so se zavezniške in nemške vojaške sile dolgo in srdito spopadale. In ravno med pokanjem granat in hudem pomanjkanju je prr-vekal na svet še sin Franco.
Po končani vojni se je Jože želel vrniti z družino čim prej v naše kraje. Dolgo je zaman iskal stanovanje na Tržaškem in tudi onstran meje. V domovini mu je železniška uprava ponudila kot začasni dom živinski vagon. Preveč je njegova
družina pretrpela, da bi sprejel tako ponudbo. Zato je odložil vrnitev na boljše čase.
Medtem je bil premeščen v Molino del Pallone in končno v Bologno. Tu so se otroci izšolali, zaposlili, ustvarili družine in tako pognali korenine. Odtlej je vsako upanje na vrnitev
splahnelo. Po upokojitvi živita Štefanija in Jože skupno s hčerko Joži v lepem domu, kjer je še vedno v družinskem krogu živa slovenska beseda in prisotna slovenska knjiga.
Slavljencema od srca čestitamo in voščimo še veliko skupnega srečnega življenja.
Bliža se »Dan odprtih vrat«
Obnovitvena dela so znatno napredovala - Praznovanje bo v nedeljo
Dobro leto je minilo, ko je imelo Marijanišče lansko leto, ob priložnosti praznovanja mladinskega vzgojitelja Janeza Boška, Dan odprtih vrat. Dela so se komaj dobro začela. Leto dni je naokoli. Kljub težavam, tako finančnim kot gradbenim, so določena dela že končana. Marijanišče bo z letošnjim Dnem odprtih vrat na nedeljo, 29. januarja dejansko odprlo vrata za omenjeno delovanje. Dokončan je več ali manj le prvi del obnovitvenih del. Sem spada dvorana Finžgarjev dom, prvo in drugo nadstropje s prenovljenimi sobami za seminarje in študente. Prav v teh dneh pa so končno stekla dela na drugem delu obnove Marijanišča. S tretjim delom obnove naj bi se zaključila celotna prenova in takrat bo tudi uradna otvoritev.
Kljub obnovitvenim delom, delovanje ni
nikoli zamrlo. Nemogoči pogoji niso zaustavili pevskega delovanja zborov Vesele Pomladi pod vodstvom g. Franca Pohajača, raznih tečajev in srečanj. Z odprtjem prenovljenega dela bodo pogoji delovanja za versko, kulturno in rekreativno dejavnost boljši, kar velja tudi za društvo Finžgarjev dom, ki ima svoj sedež v prostorih Marijanišča. Sele dokončna ureditev pa bo nudila prave pogoje za delovanje.
Dan odprtih vrat se bo začel s kulturnim programom in blagoslovom ob 17. uri. Nastopili bodo zbori Vesele Pomladi, ansambel Taims v prvotni zasedbi in otroški zbor Zvonček. Spomin na pretekle dni bo obudil pogovor z nekaterimi, ki so živeli ali prihajali v Marijanišče.
Ob zakuski se bo srečanje nadaljevalo v prijetnem pogovoru in
ogledu obnovljenih prostorov.
Vabljeni vsi prijatelji mladinskega dela in Marijanišča, še posebej pa vsi dobrotniki, ki podpirajo to ustanovo.
Koncert Jovana Iliča
V petek bo nastopil v Trstu eden najbolj znanih beograjskih izvajalcev blues glasbe Jovan Ilič. Kot virtuoz orglic je že večkrat nastopil z najbolj znanimi ameriškimi izvajalci kot so Johnny Mars, Buddy Guy, John Hammond Jr. in Dave Kelly. Med drugim je izumil poseben tip orglic, o katerih so se z navdušenjem izrekli številni veliki mojstri. V Trstu bo gost Glasbene šole 55, nastopil pa bo na koncertu seminarju v petek, 27. januarja, ob 18. uri v gledališču v UL Carli skupaj s kitaristom bluesa Francom »Torom« Trisciuzzijem.
V ODDAJI MLADI VAL
0 28. Kraškem pustu po Radiu Trst A
V okviru oddaje Mladi Val bo danes govor o 28. Kraškem pustu. Gost oddaje, ki bo na sporedu okrog 16. ure, bo Igor Malalan, tajnik glavnega odbora Kraškega pusta. Pust je kronološko sicer še precej oddaljen, priprave na tradicionalni openski pustni sprevod pa so že v polnem teku. Pri tem pa prihaja do nekaterih problemov. Zgleda, da bo letos udeležba na sprevodu nekoliko nižja od običajne, saj bodo zmanjkali vozovi vasi, ki so v prejšnjih letih dosegali prav dobre uspehe. Kaj je temu vzrok, kakšni so problemi, s katerimi se morajo spopadati elani pripravljalnega odbora in vsi tisti, ki se pripravljajo na pomemben dogodek - o vse tem bo danes govor v oddaji, pri kateri bodo lahko sodelovali tudi poslušalci, seveda peko telefona in številke 362875 tržaškega telefonskega omrežja.
Prihodnost po koncu balkanske vojne
Danes ob 18.30 bo v avditoriju muzeja Revol-telle v Ul. Diaz 27 javna razprava o bodočnosti in o sožitju med narodi po koncu vojne na Balkanu. Prireditev bo ob predstavitvi nove revije »Futuri-bili«, italijanske izdaje angleške »Futures« oz. francoske »Futuribles«.
Med drugimi bo predaval tudi novinar Demetrij Volčič, ki bo posvetil pozornost bodočnosti na Balkanu. »Po baUcanskh vojnah: kaj se lahko zgodi, ko mali imajo velike sanje?« je naslov nove številke italijanske revije, ki je v celoti posvečena tej tematiki z namenom, da se »ugotovijo, opišejo in predvidijo možne bodočnosti, zato da se zgradi bodočnost, ko bodo ljudje srečni«.
Predstavitev raziskave o gospodarskem blagostanju
Jutri ob 11.30, bodo v rdeCi dvorani Trgovinske zbornice predstavili študijo-raziskavo “Pokazatelji pokrajinskega gospodarskega blagostanja: primer Trsta", ki jo je TZ naročila prof. Silviu Orvia-tiju. Srečanja, ki mu bo predsedoval posl. Tombe-si, se bodo udeležili predstavniki družbenega in gospodarskega sektorja, ki bodo skupno ocenili položaj v naši pokrajini.
VCERAJ-DANES
Danes, SREDA, januarja 1994
SAVEL
Sonce vzide ob 7.35 in zatone ob 17.00 - Dolžina dneva 9.25 - Luna vzide °b 1.51 in zatone ob 11.49.
Jutri, ČETRTEK,
26. januarja 1995 TIMOTEJ
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 7,2 stopinje, zračni tlak 1008,6 mb narašča, veter 15 km zahodnik, vlaga 98-odstotna, nebo pooblaCe-no, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Giulia Cigui, Matteo Giormani, Luca Benes, Francesca Tedeschi, Andrea Maura Tome, Jessica Gladich.
UMRLI SO: 86-letna Giovanna Lussa, 78-letna Soha Jakac, 92-letna Cate-rina Montagan, 37-letna Alessandra de Ferra, 90-letni Giovanni Carboni, 86-letna Maria Taccheo, 86-letni Enrico Valenti, 74-letni Marino Purini, 70-letni Vittorio Braico, 92-letni Stanislao Kodrič.
M LEKARNE
Od ponedeljka, 23., do nedelje, 29. januarja 1995
Normalen umik lekarn
ZBORNICA ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO, OBRTNIŠTVO in KMETIJSTVO - TRST
POSEBNA USTANOVA »TRIESTE BENZINA AGEVOLATA«
DANES, 25. JANUARJA NE BO RAZDEUEVANJA BONOV
NA HIPODROMU
*	Obveščamo vse upravičence, da bodo danes, 25. januarja 1995, ves dan, zaprta okenca za razdeljevanje bencinskih bonov za leto 1995, na hipodromu MON-TEBELLO, zaradi istočasnosti konjskih dirk ‘Corsa Tris«
*	Ravno tako danes, bodo odprte - kot običajno - v tržaški občini sledeče občinske izpostave z ojačenim osebjem, od 15.30 do 20.00: Sv. Vid - Staro mesto, Rojan ' Greta - Barkovlje, Stara mitnica. Sv. Ivan.
*	Ostanejo nespremenjeni urniki in sedeži za privatnike iz okoliških občin Devin -Nabrežina, Dolina, Repentabor, Zgonik, Milje ter za podjetja, ustanove in institucije Pri posebni ustanovi »Trieste benzina Agevolata« Ul. Valdirivo 2/b.
KD V. VODNIK - Dolina
prireja predavanje na temo
»SVET VISOKIH ANDOV«
v besedi in z diapozitivi LOJZETA ABRAMA nocoj, ob 20.30, v društveni dvorani.
Vabljeni.
od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte od
13.00	do 16.00
Ul. Tor S. Piero 2 (tel. 421040), Ul. Revoltella 41 (tel. 947797), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253).
ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Trg Goldoni 8, Zavije - Ul. Flavia 89.
ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Trg Goldoni 8 (tel. 634144).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TE-LEVTTA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do
8.	ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Once Were VVarriors«, i Rena Ovven.
EKCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 "Sirene”, r. John Duingan, i. Hugh Grant.
EKCELSIOR AZZUR-RA - 16.30, 18.20, 20.10,
22.00	"Back Beat - Tutti hanno bisogno d’amore”, r. Jain Softley. AMBASCIATORI -
17.00,	18.40, 20.25, 22.15 »The Mask«, r. Jim Car-rey.
NAZIONALE 1- 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Star-gate«, i. Kurt Russel.
NAZIONALE 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Oc-chi nelle tenebre«. NAZIONALE 3 -16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »In-tervista col vampira«, i. Tom Cruise, Domiziana Giordano.
NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Tre vedove e un delitto«, i. Mia Farrow.
MIGNON - 16.00 -
22.00	»Perversa come tu mi vuoi«, pom. prepovedano mladini pod 18. letom.
CAPITOL -	16.00,
17.30,	19.00, 20.30, 22.10 »II Re Leone«, risanka, prod. VValt Disney. ALCIONE - 18.00,
20.00,	22.00 »11 mostro«, r-i. Roberto Benigni, i. Ni-
coletta Braschi.
LUMIERE - AIACE: Danes ob 16.00 in 19.50 »I sette Samurai«, ob 18.20 in 22.50 »Rasho-mon«. Jutri ob 17.00, 18.45, 20.15, 22.00 »Ni-ghtmare before Christ-mas«, risan film.
\M PRIREDITVE
KD V. VODNIK prireja večer o SVETU VISOKIH ANDOV v besedi in diapozitivi LOJZETA ABRAMA. danes, ob 20.30 v društvenih prostorih v Dolini.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi v Četrtek, 26. januarja, ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano, Ul. sv. Frančiška 20 na alpinistično predavanje ANAPURNA 4. Podvige koprske himalajske odprave bo s sliko in besedo prikazal Ivo Buda
TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi v Četrtek, 26. januarja, ob 17.30 na predstavitev pesniške zbirke Jurija Paljka NEMIR. O knjigi in avtorju bo spregovorila prof.a Nada Per-tot.
NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA - Trst vabi na predstavitev publikacije HENRIK TUMA - PISMA. Osebnosti in dogodki (1893-1935) Trst, Čitalnica NSK, Ul. sv. Frančiška 20, v petek, 27. t. m. , ob 19. uri. O delu bosta spregovorila urednik dr. Branko Marušič in prof. Jože Pirjevec.
SKD TABOR - OPČINE
sporoča, da koncert »Mix orkestra«, ODPADE.
SKD BARKOVLJE prireja Dan slovenske kulture OB BESEDI IN GLASBI v nedeljo, 29. januarja ob 16. uri na sedežu pomorskega kluba Sirena na barkolanskem nasipu. Vabljeni!
GODBA NA PIHALA IZ RICMANJ vabi v nedeljo, 29. trn., ob 17. uri v gledališče F. Prešeren v Boljunec na PRVO JAVNO PRODUKCIJO GOJENCEV glasbene Sole Godbe. Nastopajo najmlajši gojenci iz razredov trobil, pihal in tolkal ter šolski pihalni orkester. Gost večera: mlade flavtistke Glasbene matice M. Kogoj iz Trsta.
GODBENO DRUŠTVO V. PARMA - Trebče pri-
Danes praznuje 18. rojstni dan naša draga
Metka
Da bi njeno življenje bilo posuto s samim cvetjem ji želijo iz srca mama Gianna, tata Vladi, sestra Erika in nona.
reja v nedeljo, 29.t.m., ob 17. uri koncert v kinodvorani v Bazovici. Vabljeni.
PD SLOVENEC in Fo-tokrožek 80 vabita v soboto, 28.t.m., ob 19.30, v srenjsko hišo v Boršt na spominski večer Saše Ota. Otvoritev razstave fotografij, predvajanje filma in nastop Tržaškega okteta. Razstava bo odprta tudi v nedeljo, 29.t.m., od 10. do 18. ure.
KD KRAŠKI DOM vabi v soboto, 28.t.m., ob
20.30,	v kulturni dom na Colu, na ogled lepljenke ”Jn še smua lete” režija D. Gorup, v izvedbi KD Rou-te-Kolonkovec.
S_____________IZLETI
SK BRDEMA organizira v nedeljo, 29. t. m. avtobusni izlet v Sappado ob priliki trofeje dežel. Vpisovanje in informacije na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah po telefonu na št. 212859 in 226271.
SK DEVIN organizira v nedeljo, 29.t.m. smučarski avtobus v Podklošter (Arnoldstain). Avtobus odpotuje iz Bazovice in sprejema smučarje do Sti-vana. Za informacije in vpisovanje B. Skerk tel. 200236.
H ŠOLSKE VESTI
UČITELJICE OSNOV-NE SOLE P. Voranc v Dolini vljudno vabijo starše bodočih prvošolčkov na informativni sestanek, ki bo v četrtek, 26. t. m., ob 15. uri v prvem razredu osnovne šole.
SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE - Tajništvo Trst obvešča kandidate, ki so se prijavili k učiteljskemu natečaju na podlagi izpitov in uradnih listin, da bo pisna naloga
22.2.1995.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - Tajništvo Trst vabi učitelje, ki so se prijavili k natečaju za vstop v stalež na pripravljalni tečaj. Prvo srečanje bo v petek,
3.2.1995,	ob 16.30 v razstavni dvorani Hranilnice in posojilnice na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. Predavala bosta uC. Rosana Tul in uC. Stanko Salvi na temo: “Nove oblike ocenjevanja". Prijave in vpisovanje pol ure pred pričetkom predavanja. Cena tečaja je 30.000 lir za elane SSS in 40.000 lir za nečlane.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - Tajništvo Trst obvešCa učno osebje otroških vrtcev, osnovnih šol nižjih in višjih srednjih šol, da je čas od 30. t. m. do 28. febraarja 1995 za predstavitev prošenj za vključitev v lestvice za opravljanje su-plenc v šolskih letih 1995/96,96/97/,97/98. Vse informacije nudi tajništvo Sindikata slovenske šole, Ul. Carducci 8, tel. št. 370301 ob urah poslovanja.
q OBVESTILA
STRANKA KOMUNISTIČNA PRENOVE -
krožek Kras vabi na praznik včlanjevanja, ki bo v ponedeljek, 30. t.m., ob 20. uri v Ljudskem domu v Križu in v sredo, 1. februarja, ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah.
TEČAJ o zdravilnih ze-
PUBLIEST
Tel. (040) 7796611 - Fax 768697
oglasi - obvestila: 8.30-12.30
osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30
13.30 -17.00 (razen sobote)
OBVESTILO
BRALCEM
DAROVE in PRISPEVKE za objavo v Časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
V izrednih primerih sprejema prispevke tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje), s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka.
liscih. V Četrtek, 26. t. m., ob 15. uri osem predavanj v Centru za mentalno zdravljenje pri Domju, Ul. Morpurgo 9, tel. št. 281274 oz . 281402. Predava Christel Garassich.
GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi elane in prijatelje na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v petek, 27. t. m., ob 20.30 v SošCevi hiši na Proseku.
SD POLET vabi elane in prijatelje na OBČNI ZBOR, ki bo v ponedeljek, 30. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
UPRAVA OBČINE DOLINA vabi prebivalce Boljunca, Kregelj in Doline, ki bi se radi priključili na metansko omrežje, naj dvignejo obrazce pri občinski telefonski centrali ob delavnikih od 8. do 13. ure. Zainteresirani morajo vrniti občini izpolnjeni obrazec do 31. januarja 1995.
SD SOKOL in SKD IGO GRUDEN sklicujeta redni občni zbor, ki bo v župnijski dvorani v Nabrežini v petek, 3. februarja, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju. Vabljeni!
MALI OGLASI
23 LETNI FANT išCe dekle za tečaj plesne šole. Zainteresirana naj telefonira na 227014 od 19. do 20. ure.
ZADRUGA išCe žensko osebje z italijanskim državljanstvom za CišCenje uradov in stopnic. Telefon 228556.
GOSPA NEMŠKEGA materinega jezika nudi lekcije za vse stopnje znanja po zmernih cenah. Telefon 772155.
MLADA gospa usposobljena kuharica išCe poldnevno zaposlitev v gostinstvu ali pri družini. Tel. St. 816675 od 12. do 15. ure.
IŠČEMO prostor za urade od 50 do 100 kv. m v najem v pritličju ali prvem nadstropju na Opčinah. Tel. ob uri kosila na št. 226354.
ISCEM zazidljivo zemljišče na Krasu za dve enostanovanjski hiši. Tel. na št. 370947 - urnik urada.
TRŽAŠKO INDUSTRIJSKO PODJETJE
išče 20/30-letnega marljivega fanta, vojaščine prostega, z znajem italijanščine, slovenščine in po možnosti hrvaščine za uvajanje v tehnično/trgovski sektor. Prošnjo v italijanščini nasloviti na: Postni predal št. 3631 -Trst.
TRGOVINA z avto deli v Gorici išče izkušenega prodajalca/ko z obvladanjem slovenščine in hrvaščine. Tel. št. (0481) 536991 ali 0481/536995.
PARCELO za 2-stano-vanjsko hišo, priključeno na vse napeljave, v dolinski občini nudimo v zameno za stanovanje v isti občini ali na tržaškem Krasu. Pismene ponudbe poslati na PUBLIEST srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro "Parcela”.
PRODAM lepe mladice nemškega ovčarja, Sama-torca št. 29, tel. št. 229105.
V	GORICI prodamo Čistilnico odlično opremljeno. Oljašave pri plačilu. Poklicati ob urah obedov na tel. St. (0481) 522767.
V	KRIŽU prodajamo
dvonadstropno hišo (240 kv.m) z dvoriščem (90 kv.m), s pogledom na morje.	RIVIERA
040/224426.
BOŽJE POLJE: naprodaj je vila z lepim 1.000 kv.m. velikim zemljiščem in bazenom; stanovanjska klet, velika garaža in pritikline (140 kv.m); privz-
dignjeno pritličje: stanovanje s kuhinjo, salonom, tremi sobami, dvema kopalnicama in verando. RIVIERA 040/224426.
PRODAM fiat uno fire, rdeCe barve, v dobrem stanju, letnik ’88 po ugodni ceni. Tel. št. (040) 229353 v večernih urah.
V	DEVINU dajemo v najem 4-sobno stanovanje v pritličju, na glavni cesti, primerno z poslovne prostore kot npr. urade, možnost polovičnega najema. Tel. na št. 229191 ali 208592.
OSMICO je odprl Radovan Semec v Prečniku.
BERTO PREGARC je odprl osmico v Ricmanjh št. 118.
V	RUPI odpre osmico Salomon TomsiC. Odprta je vsak dan od 9. do 23. ure. Tod belo in črno vino.
PRISPEVKI
V	spomin na Milana Kante darujeta Ivan in Dragica Kresevic 20.000 lir za spomenik v Sama-torci.
V	spomin na Davida Battigelli darujeta Jožica in Dragica 30.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
Ob 10. obletnici smrti Oliviera Candotti darujejo žena Ljuba, sin Fa-bio z družino, Angelo in Valerija 50.000 lir za sindikat upokojencev v Križu.
V	spomin na Meri Rojc in Maria Tome darujeta Sonja in Stana 50.000 lir za Sklad Stadion 1. maj.
Ob plaćanju članarine so za Društvo slovenskih upokojencev darovali: Anica Sancin 45.000 lir, Pini KocijanCiC 15.000 lir, Mara Kalin 15.000 lir, N.N. 25.000 lir, Fausta Premru 5.000 lir, Mira Suman 15.000 lir, Vera Vidmar 10.000 lir, S.M.
5.000	lir.
V	počastitev spomina na prof. Stanka Kodriča daruje Minka Pahor
50.000	lir za Sklad za dvojezičnost.
Mila Sosič daruje
50.000	lir za popravilo strehe Prosvetnega doma na Opčinah.
V	spomin na Aurelio Husu in na Nello Sosič daruje Vera Vremec
50.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah.
Namesto cvetja na grob Davida Battigellija darujejo starSi dijakov 2.a razreda nižje srednje šole F: Levstik s Ptroseka
100.000	lir za odbojkarsko sekcijo SD Prosek-Kontovel.
V	spomin na Nevo Godnič darujeta Karlo Fajt 50.000 lir in Vilko Fajt 50.000 lir za SKD I. Gruden.
25. 1. 1993	25. 1. 1995
Danes minevata dve leti, odkar je umrl
Joško Lukeš
dolgoletni igralec SSG v Trstu
Z žalostjo v srcu se ga spominjajo vsi njegovi: žena Neva, hčerka Nevica z družino in ostalo sorodstvo.
Ob izgubi drage mame Erneste Komar vd. žuljan izreka globoko sožalje sinu Rinotu in svojcem
SKD Slavec
	VOZNI RED VLAKOV				
		Železniška postaja v TRSTU			
		Proga TRST-BENETKE			
		ODHODI			PRIHODI
URA	/RSTA	SMER	URA	/RSTA	SMER
4.12	(R)	Tržič (4.35), Mestre (6.20), Benetke (6.32).	0.47	(IR)	Benetke (22.40), Mestre (22.51), Tržič (0.23)
5.36	(D)	Tržič (5.59), Mestre (7.36), Beneike (7.47).	2.32	(D)	Benetke (0.14), Mestre (0.25), Tržič (2.08).
6.10	(IC)	TERGESTE - Tržič (6.34), Portogruaro (7.19), Mestre	6.34	(R)	Portogruaro (5.05), Tržič (6.08). Op.: ukinjen ob praznikih.
6.16	(R)	(8.02), Padova (8.36), Vicenza (8.57), Verona (9.31), Milano (10.55), Torino (12.55). Tržič (6.42), Portogruaro (7.41). Op.: ukinjen ob praznikih.	7.10 7.45	(D) (D)	Portogruaro (5.56), Tržič (6.47). Portogruaro (6.30), Tržič (7.17), Sesljan (7.24), Nabrežina (7.30). Op.: ukinjen ob praznikih.
6.48	(IC)	MIRAMARE - Tržič (7.12), Mestre (8.40), Padova (9.14), Bologna (10.35), Firenze (11.44), Rim Termini (13.45).	8.01	(E)	Rim Termini (22.15), Hrence (1.38), Bologna (3.55), Mestre (5.50), Tržič (7.37).
7.12	(E)	VENEZIA EKPRESS - Tržič (7.35), Mestre (9.07), Benetke	8.55	(E)	SIMPLON EXPRESS - Ženeva (22.52), Milan (3.42), Vero-
					na (5.16), Padova (6.16), Mestre (6.40), Tržič (8.32).
7.35	(D)*	Tržič (7.58), Gorica (8.19), Videm (8.48), Pordenone (9.28), Treviso (10.19), Benetke (11.06). Op.: ukinjen ob praznikih iz Trsta do Vidma.	9.10	(E)*	Turin (22.50), Milan (0.40), Verona (3.31), Benetke (5.08), Treviso (6.15), Pordenon (7.05), Videm (7.46), Gorica (8.25), Tržič (8.46).
8.12	(IR)	Tržič (8.35), Mestre (10.07), Benetke (10.18).	9.31	(R)	Portogmaro (8.00), Tržič (9.03).
9.25	(R)	Tržič (9.53), Portogruaro (10.54). Op.: samo ob praznikih.	9.53	(D)*	Benetke (6.34), Treviso (7.06), Pordenon (8.01), Videm
10.12	(IR)	Tržič (10.35), Mestre (12.02), Benetke (12.18).			(8.40), Gorica (9.09), Tržič (9.30).
12.12	(IR)	Tržič (12.35), Mestre (14.07), Benetke (14.18).	10.07	(E)	Lecce (18.14), Bologna (4.37), Benetke (7.10), Mestre
13.12	(IR)	Tržič (13.35), Mestre (15.07), Benetke (15.18).			(8.12), Tržič (9.43).
13.47	(R)	Tržič (14.15), Portogruaro (15.17). Op.: ukinjen ob praznikih.	10.47	(IR)	Benetke (8.40), Mestre (8.51), Portogruaro (9.35), Tržič
14.12	(IR)	Tržič (14.35), Mestre (16.07), Benetke (16.18).			(10.23).
14.20	(IR)*	Tržič (14.43), Gorica (15.05), Videm (15.30), Pordenone (16.01), Treviso (16.39), Mestre (16.57), Benetke (17.08).	11.03	(R)*	Benetke (7.08), Treviso (7.42), Pordenone (8,54), Videm (9.34), Gorica (10.14), Tržič (10.36). Op.: ukinjen ob praznikih.
		Op.: ukinjen ob praznikih od Trsta do Vidma.			
15.12	(IR)	Tržič (13.35), Mestre (17.07), Benetke (17.18).	11.47	(E)	Benetke (9.40), Mestre (9.51),, Tržič (11.23)
16.10	(IC)	SVEVO - Tržič (16.34), Portogruaro (17.19), Mestre (18.02), Padova (18.36), Milano (20.55), Genova (22.55).	14.09	(IC)	SVEVO - Sestri Levante (6.15), Genova (7.13), Milan (8.50), Verona (10.27), Benetke (11.54), Mestre (12.21), Tržič (13.45). Benetke (11.10), Pordenone (12.24), Videm (13.05), Gorica
17.12	(E)	Tržič (17.35), Mestre (19.07), Benetke (19,18).	14.35	(D)*	
17.18	(R)	Tržič (17.45), Portogruaro (18.45), Mestre (19.48), Benetke			(13.48), Tržič (14.12). Op.: ukinjen ob praznikih.
		(19.59). Op.: se ne ustavi v Grijanu in Križu.	14.47	(IR)	Benetke (12.40), Mestre (12.51), Tržič (14.23).
18.12	(E)	Tržič (18.35), Portogruaro (19.23), Mestre (20.07), Benetke (20.18), Bologna (23.10), Lecce (9.34).	15.05	(R)	Portogmaro (13.45), Tržič (14.41). Op.: ukinjen ob praznikih.
19.12	(IR)	Tržič (19.35), Mestre (21.07), Benetke (21.18).	'15.47	(IR)	Benetke (13.40), Mestre (13.51), Portogruaro (14.35), Tržič (15.22). Benetke (14.17), Mestre (14.28), Portogruaro (15.15), Tržič
19.45	(R)	Tržič (20.14), Portorguaro (21.16). Op.: ukinjen na predpraznični dan.	16.27	(D)	
2028	(E)	SIMPLON EXPRESS - Tržič (20.52), Mestre (22.15), Pado-	17.47	(IR)	(16.03).
		va (23.04), Verona (0.02), Milan (1.34), Domodossola			Benetke (15.40), Mestre (15.51), Portogmaro (16.35), Tržič
		(3.05), Ženeva (6.49).			(17.23).
21.12	(IR)	Tržič (21.35), Mestre (23.07), Benetke (23.18).	18.57	(D)	Benetke (16.40), Mestre (16.51), Portogmaro (17.35), Tržič
21.18	(E)*	Tržič (21.41), Gorica (22.02), Videm (22.30), Benetke (0.21),	20.10		(18.23).
		Padova (1.10), Verona (2.14), Milan (4.05), Turin (6.37).		(R)	Benetke (17.34), Mestre (17.46), Portogmaro (18.45), Tržič
22.10	(E)	Tržič (22.33), Portogruaro (23.21), Mestre (0.04), Bologna	20.47	(IR)	(19.43).
		(3.00), Firenze (4.35), Rim Termini (8.25).			Benetke (18.40), Mestre (18.51), Tržič (20.23)
			20.54	(IR)*	Benetke (17.58), Treviso (18.28), Pordenon (19.07), Videm (19.38), Gorica (20.10), Tržič (20.31). Op.: ukinjen ob praznikih iz Vidma v Trst.
			21.45	(IC)	TERGESTE - Turin (15.08), Milano (17.05), Padova (19.22), Mestre (19.40),Tržič (21.21).
			22.47	(R)	Benetke (20.28), Mestre (20.39), Portogmaro (21.35), Tržič (22.23)). Op.: se ne ustavi v Sesljanu, Nabrežini, Grijanu in
					Miramam.
			23.12	(IC)	MIRAMARE - Rim Termini (16.15), Hrence (18.17), Bologna (19.27), Padova (20.46), Mestre (21.04), Tržič (22.48).
			23.27	(E)	VENEZIA EXPRESS - Benetke (21.22), Mestre (21.34), Tržič (23.04).
* Proga Trst-Videm-Benetke					
		Proga TRST-VIDEM			
		ODHODI			PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA	SMER
5.25	(R)	Tržič (5.48), Gorica (6.09), Videm (6.43). Op.: ukinjen ob	6.50	(R)	Videm (5.28), Gorica (5.59), Tržič (6.22). Op.: ukinjen ob
		praznikih.			praznikih.
6.29	(D)	Tržič (6.52), Gorica (7.18), Videm (7.43). Op.: ukinjen ob	7.28	(R)	Videm (6.10), Gorica (6.33), Tržič (7.00). Op.: ukinjen ob
		praznikih.			praznikih.
6.54	(R)	Tržič (7.20), Gorica (7.45), Videm (8.10). Op.: se ne ustavi v	7.54	(R)	Videm (6.25), Gorica (7.01), Tržič (7.25). Op.: samo ob
		Miramaru, Grijanu, Križu.			praznikih)
7.52	(D)	Tržič (8.15), Gorica (8.36), Videm (9.01). Op.: vozi samo ob	7.54	(D)	Sacile (5.46), Pordenone (6.00), Videm (6.41), Gorica
		praznikih.			(7.11), Tržič (7.31). Op.: ukinjen ob praznikih.
8.42	(R)	Tržič (9.09), Gorica (9.34), Videm (10.10). Op.: ukinjen ob	8.41	(R)	Videm (7.08), Gorica (7.46), Tržič (8.11). Op.: ukinjen ob
		praznikih.			praznikih.
9.35	(R)	Tržič (10.00), Gorica (10.25), Videm (11.01). Op.: vozi samo	8.47	(D)	Videm (7.43), Palmanova (7.59), Cervignano (8.11), Tržič
		ob praznikih; ne ustavi v Miramaru, Grijanu, Križu, Nabreži-			(8.24). Op.: ukinjen ob praznikih.
		ni.	12.30	(R)	Videm (11.02), Gorica (11.38), Tržič (12.02). Op.: samo ob
10.46	(R)	Nabrežina (11.00), Sesljan (11.04), Tržič (11.13), Gorica (11.37), Videm (12.09). Op.: ne ustavi v Miramaru, Grijanu Križu. Tržič (12.47), Gorica (13.08), Videm (13.36), Pordenone (14.18). Tržič (13.47), Gorica (14.12), Videm (14.48). Op.: ukinjen ob praznikih. Tržič (15.08), Gorica (15.31), Videm (16.06). Op.: ne ustavi	13.56	(R)	praznikih. Videm (12.37), Gorica (13.08), Tržič (13.29).
12.24 13.20 14.40	(D) (R) (R)		14.57 15.39 15.39	(R) (D) (R)	Videm (13.30), Gorica (14.06), Tržič (14.30). Op.: ukinjen ob praznikih. Videm (14.30), Gorica (14.55), Tržič (15.16). Op.: ukinjen ob praznikih. Videm (14.10), Gorica (14.46), Tržič (15.11). Op.: samo ob praznikih.
16.16	(D)	v Grijanu in Križu. Tržič (16.39), Gorica (17.00), Videm (17.25).	16.43	(D)	Pordenon (14.50), Videm (15.30), Gorica (15.59), Tržič (16.20). Op.: ukinjen ob praznikih.
17.04	(R)	Tržič (17.27), Gorica (17.48), Videm (18.23). Op.: ukinjen ob	18.00	(R)	Videm (16.32), Gorica (17.08), Tržič (17.32). Op.: samo ob
		praznikih.			praznikih.
17.28	(R)	Tržič (17.52), Gorica (18.17), Videm (18.55). Op.: ne ustavi v Grijanu, Križu, Nabrežini, Sesljanu.	18.21	(R)	Videm (17.01), Gorica (17.32), Tržič (17.54). Op.: ukinjen ob praznikih.
17.45	(D)	Tržič (18.08), Palmanova (18.32), Videm (18.49). Op.: ukinjen ob praznikih. Sesljan (18.21), Tržič (18.30), Gorica (18.52), Videm	19.07	(R)	Videm (17.40), Gorica (18,16), Tržič (18.40).
18.05	(D)		19.29	(D)	Videm (18.18), Gorica (18.44), Tržič (19.05). Op.: ukinjen ob praznikih.
18.30 19.25 20.00	(R) (D) (R)	(19.10). Op.: ukinjen ob praznikih. Tržič (18.57), Gorica (19.20), Videm (19.54). Op.: ne ustavi v Grijanu, Križu. Tržič (19.48), Gorica (20.09), Videm (20.34). Tržič (20.25), Gorica (20.48), Videm (21.15). Op.: ukinjen ob praznikih.	19.58 20.39 21.28	(D) (R) (R)	Camia (18.01), Videm (18.30), Gorica (19.14), Tržič (19.35). Videm (19.13), Gorica (19.48), Tržič (20.11). Op.: ukinjen ob praznikih. Videm (20.00), Gorica (20.36), Tržič (21.00). Op.: samo ob praznikih.
			21.56	(D)	Videm (20.47), Gorica (21.12), Tržič (21.33).
		Proga TRST-OPCINE			
		ODHODI			PRIHODI
URA	VRSTO	SMER	URA	VRSTO	SMER
9.16	(E)	SIMPLON EXPRESS - Opčine (9.45), Sežana (10.14), Lju-	6.28	(E)	VENEZIA EXPRESS - Budimpešta (17.30), Zagreb (0.20),
		bljana (12.15), Zagreb (14.50).			Ljubljana (3.20), Sežana (5.31), Opčine (5.40).
12.04	(E)	DRAVA - Opčine (12.38), Ljubljana (15.00), Čakovec	10.57	(IC)	KRAS - Zagreb (5.40), Ljubljana (8.10), Sežana (10.05),
		(18.05), Budimpešta (22.58).			Opčine (10.14).
17.58	(IC)	KRAS - Opčine (18.25), Sežana (18.49), Ljubljana (20.43),	16.50	(E)	DRAVA - Budimpešta (6.00), Čakovec (10.44), Ljubljana
		Zagreb (22.55).			(13.55), Opčine (15.55).
23.43	(E)	VENEZIA EXPRESS - Opčine (0.11), Sežana (0.40), Lju-	19.49	(E)	SIMPLON EXPRESS - Zagreb (14.10), Ljubljana (16.45),
		bljana (2.40), Zagreb (5.00), Budimpešta (12.30).			Sežana (18.45), Opčine (18.54).
IC-	ntercity	E - ekspresni vlak	IR - Meddeželni vlak		D - Brzovlak		R Deželni viak
8
Sreda, 25. januarja 1995
GORICA
GORICA / PODELILI PETNAJST PRIZNANJ
Priznanja CONI za zasluge in dosežke na področju športa
Občinstvo na ponedeljkovi slovesnosti ob podelitvi priiznanj-foto Studio Reportage
Na ponedeljkovi slovesnosti v mali dvorani goriškega telovadnega združenja (UGG) so posameznim športnikom, športnim organizatorjem, društvom in šolam izročili priznanja olimpijskega odbora za dosežke v posameznih panogah in na organizacijskem področju v zadnjih letih. Srebrno zvezdo za zasluge na področju športa sta prejela Bruno Gubana in Luciano Palla, srebrno kolajno za zasluge jadralki Barbara Bonini in Paola Antonaz. Bronasto kolajno, prav tako za zasluge na področju atletike Rocco Ceselin (tekač) , Martino Bolletti, Gianfranco Crivellari, Fabio Bemes, Giambattista Cian (vsi za odlične dosežke na področju jadranja).
Med športniki - študenti sta bila nagrajena smučarka Anna Priamo in tekač, Daniele Franco, za dosežke na mladinskih igrah pa je priznanje prejela nižja srednja šola Locchi (izkazala se je v košarki) ter Daniele Franco za drugo mesto na tekmovanju v teku na 80 metrov z ovirami. Posebno priznanje Olimpijskega komiteta sta prejela Stefano Zoff (boksar) in Davide Benetello (karate). Slednji je lanski svetovni prvak v kategoriji Kumite.
\M PRIREDITVE
V DIJAŠKEM DOMU SIMON GREGORČIČ v
Gorici bo jutri, v četrtek, 26. t.m., ob 20.30 predavanje psihoterapevta dr. Gustava Mari-conde o Reichovi psihoterapiji.
VZPI in KD OTON ZUPANČIČ vabita na koncert narodnih in partizanskih pesmi, ki bo v petek, 27. januarja, ob 20.30 v domu Andreja Budala v Stan-drežu. Nastopajo pevski zbori Oton Zupančič, Podgora in P. Salvador iz Ronk. Koncert sodi v sklop prireditev ob 50-letnici osvoboditve.
MLADINSKI KROŽEK F.B. SEDEJ vabi na ogled diapozitivov o potovanju po Peruju in Ekvadorju, ki jih bo predvajal Rajko Pe-tejan, v petek, 27. januarja, ob 20.30 v Sedejevem domu v Ste-verjanu.
KD SOVODNJE vabi na tradicionalno 12. revijo domačih zborov Sovodenjska poje, ki bo v nedeljo, 29. januarja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO obvešča, da bo pustovanje 25. februarja v znanem gostišču Al Fogolar v kraju Galliano pri Čedadu. Poskrbeli bodo za glasbo in prijetno zabavo v družbi s kabaretnim duom Boris Kobal in Sergij Verč. Prijave bodo sprejemali na sedežu društva od 1. februarja.
13 RAZSTAVE
V	KULTURNEM DOMU V GORICI je do 27. januarja odprta razstava slik Helmuta Jeraka. Ogled vsak delavnik od
9.	do 12. ure in med prireditvami v domu.
V	KAVARNI “Al GIARDINI” v Ul. Petrar-ca v Gorici je na ogled razstava črnobelih fotografij člana krožka CIFI Erosa Culiata pod naslovom Maske v Benetkah.
V	KROŽKU MITTE-LART na Trgu sv. Antona 13 razstavlja fotograf Roberto Marega. Ogled: torek, petek, sobota, nedelja 17.30-19.30 (sobota in nedelja tudi 10.30-
12.30.
V	GALERIJI KATOLIŠKE KNJIGARNE na
Travniku je postavljena razstava fotografa Paula D. Redferna. Ogled do
10.	februarja po urniku odprtja knjigarne.
V	GALERIJI LUIS SPAZZAPAN v Gradišču je odprta antološka razstava del Avgusta Černigoja. Ogled je možen samo še nekaj dni. Galerija je odprta vsak dan razen ponedeljka od 10. do 12.30 in od 15. do 18. ure.
E KONCERTI
Jutri ob 20.30, v občinskem gledališču v Tržiču, koncert ob 45-letnici delovanja tržiške-ga filharmoničnega orkestra. Prireditev sodi v sklop nastopov tržiških kulturnih in glasbenih skupin.
GLEDALIŠČE
KULTURNI DOM -
20.30	P. Handke: ”Cas ko nismo vedeli ničesar drug o drugem”. Abonmajska predstava za red A. Jutri, ob 20.30, ponovitev predstave za red B.
KINO
GORICA
VITTORIA 16.30-18.20-20.10-22.00»The mask«. Igra Jim Carrey. Ozvočenje Dolby stereo.
CORSO 17.30-19.45-22.00»Intervista col vam-piro«. Tom Cruise. Prepovedan mladini pod 14. letom.
TR2IC
COMUNALE Ni predstave.
□ LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
OBČINSKA 2 pri Sv.
Ani, Ul. Garzarolli 154, tel. 522032.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
OBČINSKA 1, Ul. Te-renziana 26, tel. 482787. DEŽURNA LEKARNA
V	SOVODNJAH
DR. M. ROJEC, Ul. L Maja, 76, tel. 882578.
POGREBI
Ob 10.30, Giovauni Sulligoni, iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 12. uri, Car-mela Godino vdova An-gotti, iz bolnišnice sv. Justa v cerkev pri Sv. Ani in na glavno pokopališče.
DOBERDOB / ZADNJI 2UR
GRADIŠČE / V GALERIJI SODOBNE UMETNOSTI
NOVICE
KD Jezero bo do jeseni v novih prostorih
Začenja se tečaj oblikovanja grafik
Pobudnik je pokrajinska uprava - Prvo srečanje že 4. oziroma 5. aprila
Pri kulturnem društvu Jezero se pripravljajo na Pomemben dogodek. V kratkem, že v prihodnjem tednu, bodo začeli obavljati stavbo, kjer je zdaj manjša dvorana in nekaj drugih prostorov. V Pogovoru s predsednikom društva Viljemom Gergoletom, smo izvedeli nekaj osnovnih podatkov 0 zahtevni nalogi, na katero se pravzaprav pripravljajo že lep čas. Kulturna in prosvetna dejavnost v Doberdobu ima bogato tradicijo: društvo je nastalo leta 1906, leta 1921 je v kraju deloval Ljudski oder. Po osvoboditvi je najprej prosvetno, nato kulturno društvo Jezero zaživelo in postalo središče kulturne in pevske dejavnosti v vasi. Dvorano so si zgradili leta 1954 dobesedno iz ruševin, kasneje je bila dvakrat popravljena, zadnjič pred skoraj dvajsetimi leti. Predsednik društva je povedal, da bodo po preureditvenih delih, pridobili zelo lepe in funkcionalne prostore. V pritličju bo srednje velika dvorana, namenjena predvsem kulturnim prireditvam in raznim družabnostim, v prvem nadstropju pa bodo uredili pevsko sobo, sedež SZ Mladost in urade KD Jezero. Na podstrešju bo še manjši prostor za nrhiv. Za zahteven korak so se odločili Sele potem, ko je Dežela odobrila finančni prispevek, ki pa ne zadošča za pokritje vseh stroškov, zato bodo v prihodnjih mesecih seveda veliko naporov vlagali prav v pridobivanje manjkajočih sredstev. V obnovljene prostore naj
bi se predvidoma vselili že v jeseni. Prav v predvidevanju novih možnosti, ki se bodo uresničile z novimi prostori, pri društvu že načrtujejo razširitev dejavnosti. Posebej naj bi razvijali vi-deo-kinematografijo.
Načrt je izdelal geometer Jordan Vižintin, dela pa bo izvajalo podjetje Devetak s Poljan. Dejavnost društva se bo tudi v času gradnje odvijala, seveda z dodatnimi težavami. Uresničevanje nove in zahtevne pobude bodo člani in prijatelji KD Jezero obeležili z velikim žu-rom, v soboto, 28. t.m. v stari prostorih. To bo tudi nekakšno slovo od dvorane, ki je bila skoraj štiri desetletja središče pomembnega kulturnega udejstvovanja.JJ.M.)
V galeriji sodobne umetnosti Luis Spazzapan v Gradišču se zaključuje razstava grafičnih del Avgusta Černigoja. Odprta bo samo Se do konca tedna. 2e v prihodnjih dneh pa bodo v galeirji začeli uresničevati novo pobudo pokrajinske uprave: začel se bo namreč tečaj grafike, ki ga bodo vodili priznani umetniki, za tehnično stran pa bo skrbel Corrado Albicocco, lastnik znane delavnice v Vidmu.
Pobudo, ki bo nedvomno spodbudila zanimanje za kulturno ustanovo v Gradišču, so predstavili včeraj na Pokrajini, v prisotnosti Predsednice pokrajinske uprave Marcoli-nijeve, odbornika za kulturo Calligarisa ter sodelavcev pokrajinskega muzeja.
Prvi tečaj se bo začel že 4. februarja in se bo
zaključil 29. aprila, drugi tečaj se bo začel 5. februarja in zaključil 30. aprila. V vsakega bodo sprejeli po dvanajst tečajnikov. Obiskovanje tečajev je brezplačno, pač pa bodo morali "bodoči mojstri” sami nabaviti papir, barve in druge materiale v vrednosti okrog sto tisoč Ih.
Prijave že sprejemajo in sicer na sedežu galerije Spazzapan v Gradišču tel. 0481/960816. Galerija je ob delavnikih odprta (razen ob ponedeljkih), med 10.30 in 12.30 ter med 15.00 in 18.00 uro. Dodatne informacije nudijo tudi v uradu pokrajinskega muzeja na gradu tel. 0481/533926 vsak delavnik od 9. do 14. ure. V Vidmu dobijo interesenti informacije pri združenju Evropski trienale jedkani-
ce/Triennale Europea bici-sione, ki ima sedež pri Galeriji sodobne umetnosti v Vidmu, Trg Paolo Diacono 22.
Združenje je že pred dvema letoma sodelovalo pri postavitvi zanimive razstave o sodobni italijanski grafiki in predstavilo deset umetnikov, zdaj pa sodeluje pri zgoraj omenjeni pobudi. Glede poteka tečajev naj povemo, da se bodo slušatelji seznanili s celotnim tehničnim postopkom, od priprave plošč do tiskanja, spoznali bodo nekaj znanih in mednarodno uveljavljenih umetnikov (Zigaina, Dugo, Valentini, Zec), prisluhnili predavanjem o sodobni grafiki v Furlaniji Julijski krajini, v Italiji in tudi v širšem prostoru.
POSLOPJE VIDNO RAZPADA - NAČRTOV NI ŠE MANJ UKREPOV
Villa Frommer dve leti po požaru
Župan Valenti opozarja, da je Sklad Coronini popolnoma brez denarja
Pravijo, da je čas najboljši zdravnik. To sicer drži, vendar ne zmeraj in povsod. Te dni sta minili dve leti, odkar je silovit požar v zelo mrzlem in vetrovnem zimskem popoldnevu prizadel Villo Frommer in pregnal s toplih domov kakih trideset oseb. Sirsa skupnost je že na pol pozabila na nesrečo in posledice, dogodka pa niso in najbrž ga nikoli ne bodo, preboleli stanovalci. In prav ti so nas pred kratkim opozorili na zaskrbljujoče stanje glede usode Ville Frommer ki na žalost razpada. Lastnik nepremičnine je, kakor znano, Coroninijev sklad, predsednik sklada pa je goriski
župan. Dr. Gaetanu Valen-tiju smo zastavili dve kratki a pomensko polni vprašanji: kaj namerava Sklad ukreniti in zakaj se v dveh letih ni nič premaknilo.Računali smo na izmikajoč odgovor, vendar smo se ušteli. Župan Valenti je v nekaj besedah povedal bistvo zadeve: sklad nima denarja. Zapletlo se je namreč pri prodaji nepremičnin v Benetkah in Firencah. Za palačo v Benetkah so vložili prošnjo za gradbeni odpust, ker pa je objekt pod spomeniškim varstvom Zal še zmeraj čakajo na soglasje iz Rima. (Na sliki: villa Frommer po dveh letih od požara).

■
■
m
■
■
I

Planinski večer o smučarskem tečaju pred četrt stoletja
Pred četrt stoletja je Planinsko društvo priredilo zimovanje in smučarski tečaj na Lažni. Snega je bilo takrat toliko, (leto kasneje pa nič) da so morah udeleženci pripeSačiti čez zamete z Lažne do Lokvi. V arhivu Planinskega društva so pred kratkim našli dva kratkometražna filma, ki imata zdaj že precejšnjo dokumentarno vrednost. Drevi, ob 20.30, jihbo Zdenko Vogrič prikazal v prostorih knjižnice Damir Feigel, v Križni ulici (via della Croce). K ogledu in kasnejšemu klepetu društvo vabi "tečajnike”, spremljevalce, kuharje in nasploh vse, ki so takrat bili soudeleženi za pripravo zimovanja. Po petindvajsetih letih bo najbrg zelo prijetno srečanje. K ogledu filma društvo vabi tudi vse člane in prijatelje in današnje mlade smučarje.
Dodatno o proslavi 3(Hetnice dramske skupine v Štand režu
Zapis o osrednji proslavi 30-letnice dramske skupine PD Standrež je bil nekoliko pomanjkljiv. Tako je izostala navedba, da je jubilante in občinstvo v imenu Zveze Slovenske katoliške prosvete pozdravila Marilka Koršič; ni bil omenjen pozdrav društva FBJ Sedej iz Steverjana, ter predstavnice rajonskega sveta. Prizadetim se oproščamo.
Oddaja o Irski
V četrtek, 26. t.m., se bo na radiu Trst A ob 8.10 pričel ciklus oddaj Irska, lepa in tragična, ki ga je pripravila goriska novinarka Dorica Makuc. Urednica ciklusa je gospa Nadja Rojac. K poslušanju so še posebej vabljeni udeleženci lanskoletnega izleta Katohskega glasa na Irsko.
Skupščina konzorcija CISARFO
Na sedežu v ulici Aquileia 9 v Gradišču bo jutri ob 18. uri zasedala glavna skupščina medoobčinskega konzorcija CISARFO. Na dnevnem redu je razprava in odobritev proračuna za leto 1995 ter določitev odškodnin upraviteljem. Skupščina bo razpravljala tudi o triletnem programskem načrtu.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE v koprodukciji s STALNIM GLEDALIŠČEM FURLANIJE-JULIJSKE KRAJINE
Peter Handke
CAS, KO NISMO VEDELI NIČESAR DRUG O DRUGEM
Režija Giorgio Pressburger PREDPREMIERI:
DANES, ob 20.30 ABONMA RED A
JUTRI,	26. januarja, ob 20.30 ABONMA RED B
V KULTURNEM DOMU V GORICI
Danes vozi avtobus po običajnem voznem redu
DEJAVNOST USPEŠNA
SOVODNJE / POBUDA FORUMA
OBČINA / ZNESEK ENAK LANSKEMU
Obračun GMG pa tudi težave
Brez primernega in dostopnega sedeža bodo prenehali delovati
Društvo Gruppo Mar-ciatori Gorizia (GMG) je te hni objavilo obračun dejavnosti v lanskem letu, istočasno pa opozorilo na Hiožnost, da bodo že letos korali dejavnost, zlasti z 0rganizacijskega vidika, ®Veiti na minimum. Vse J6 pač odvisno od Občine, oziroma od tolmačenja zakonske norme, ki do-f°ča, da morajo javne ustanove določiti najem-^ino za premoženje, ki je v njihovi lasti, ob upoštevanju tržnih pogojev. Društvo GMG ima sedež v Prostorih ( Drevored 20.
5), ki so last občine. V stavbi imajo sedež tudi druga društva, ki se nahajajo v podobnih, oziroma enakih pogojih.Tako ah drugače, dejavnost v fptu 1994 je bila uspešna. Dlani društva, ki goji
predvsem tek, so se udeležili 112 manifestacij v raznih krajih države in tudi v tujini. 77 manifestacij je bilo netekmovalnega značaja, 35 pa tekmovalnega. Vseh udeležencev je bilo 731.
Med posamezniki se je najbolje uveljavil Severine Portelli, ki je osvojil, v svoji	kategoriji
(amaterji/elani) naslov deželnega prvaka v teku na pet tisoč metrov in vrsto drugih naslovov. Člani GMG so se udeležili teka v Celovcu, na otoku Elbi itd, izkazali pa so se tudi kot dobri organizatorji štirih množičnih prireditev. Prav toliko prireditev bodo organizirali tudi letos: 10. pohod Bismarcia, 17. mali maraton, pohod s krvodajalci, 19. pohod Stra-gorizia.
Za široko zavezništvo
Demokratski forum za območje sovodenjske občine je te dni opredelil stališča v zvezi z bližnjimi upravnimi volitvami ter razpravljal tudi o nekaterih	drugih
vprašanjih. Forum si bo tudi v prihodnje prizadeval za sestavo široke levo usmerjene koalicije, v kateri bo prostor tudi za predstavnike novih strank in gibanj. Izhajajoč iz dosedanjih izkušenj, ki so bile v glavnem pozitivne, pa bo treba pri utrjevanju dosedanjih in sklepanju novih zavezništev, upoštevati miselne premike, ki so se dogodili in se Se dogajajo tudi med našimi ljudmi. Na srečanju predstavnikov Foruma so posebej izpostavili vlogo tega gibanja, ki Zeli na krajevni, pok-
rajinski in deželni ravni biti zametek in pobudnik širšega laičnega in levičarsko usmerjenega gibanja. V občinskem merilu si bodo predstavniki Foruma prizadevali za sestavo kar se da široke koalicije, ki naj bi presegla dosedanje partnerje Občinske enotnosti. Pri Forumu so namreč prepričani, d a je treba posebej pozorno prisluhniti dogajanjem med ljudmi in načinu, kako razmišljajo mlade in mlajše generacije.Demokratski forum je sprejel pobudo za vrsto srečanj na občinski ravni, bodisi s partnerji dosedanje koalicije, bodisi s predstavniki drugih strank prisotnih v občinskem svetu. V naslednjih tednih pa načrtuje niz drugih pobud.
Do konca meseca rok za plačilo občinskih taks za trgovske dovolilnice
Županstvo obvešča, da konec meseca poteče rok za plačilo občinskih taks in pristojbin za trgovske dovolilnice. Te dni so zavezancem dostavili postne položnice z navedbo zneska, ki ga je treba vplačati. Takse so enake lanskim in sicer: 327.000 lir za trgovine s prodajno površi-
no do 200 kv. metrov, 651.000 lir za trgovine s prodajno površino od 200 do 1.500 kv. metrov, Trgovine ki imajo preko 1.500 kv. metrov prodajne površine, bodo morale plačati milijon in tristotisoč lir. Mesnice bodo morale plačati posebno takso v znesku 113.500 lir.
Trgovine, ki uporabljajo javni (občinski) prostor bodo morale plačati dodatnih 85.500 lir. Plačilo je obvezno tudi za trgovce, ki so v postopku spreminjanja deželne avtorizacije. Rok za plačilo poteče, kakor smo uvodoma zapisali, 31. t.m. Mogoče je seveda plačati tudi po tem roku, vendar pa so zamudnike predvidene sankcije.
Trgovci ki še niso prejeli položnice naj se oglasijo (lahko tudi po telefonu 383241) v pristojnem uradu za gospodarske dejavnosti na občini, kjer jim bodo posredovali vsa pojasnila in jim tudi dali novo položnico v primeru, da prve Se niso prejeli.
Pokrajinski urad Generalnega ravnateljstva za motorizacijo opozarja na zakonske predpise o obvezni reviziji motornih vozil. V teku leta 1995 je treba opraviti revizijo avtomobilov, ki so bili prvič registrirani v letu 1984. Rok za revizijo je določen na osnovi registrske tablice. Za avtomobile z registrsko tablico katere zadnje številke so 1, 2, 3 je treba poskrbeti za revizijo do 31. marca 1995, za avtomobile z registrsko tablico, katere zadnja Številka je 4, 5 ali 6, do 30. junija, za avtomobile z reg. tablico z zadnjo Številko 7, 8, 9 do 30. septembra, za avtomobile z registrsko tablico, ki ima kot zadnjo Številko 0 pa do 31. oktobra.
r MINISTRICA RINA KLINAR IN SEKRETAR JANKO STUŠEK V TRSTU n
Slovenija se zaveda dolžnosti do manjšine
Obisk pri bivših borcih in na sedežu SKGZ
TRST - Na povabilo Združenja aktivistov narodnoosvobodilnega gibanja na Tržaškem in Zveze vojaških vojnih invalidov NOB in po posredovanju generalnega konzula Republike Slovenije Jožeta Sušmelja, sta se včeraj mudila na obisku v Trstu ministrica za delo, družino in socialne zadeve - borce in vojaške invalide vlade Slovenije Rina Klinar in sekretar v ministrstvu za borce in vojaške invalide Janko Stušek. Na sedežu Združenja je gosta najprej v njegovem imenu pozdravil Jože Koren in se jima zahvalil za prijazen odziv na vabilo. Predstavil jima je znaCaj obeh organizacij in njuno delo, ki je prvenstveno usmerjeno v skrb za socialno varstvo elanov in reševanje številnih problemov, s katerimi se soočajo bivši borci aktivisti in posebej se vojaški invalidi, ki jih je na naši strani kar precejšnje število. Podrobneje o vseh vprašanjih, ki
spadajo neposredno v delovno področje ministrstva in posebej še sekretariata za borce in vojne veterane, je spregovorila voditeljica pisarne in Članica odbora Združenja Nevenka PeCar, zlasti še v zvezi z novim zakonom o vojaških invalidninah, ki je v fazi sprejemanja v slovenskem parlamentu in ki neposredno zadeva tudi določeno število invalidov v zamejstvu. Ministrica Klinarjeva in sekretar Stušek sta pokazala veliko zanimanje za nakazana vprašanja in zavzetost za njih pozitivno rešitev. Ob tem je ministrica še posebej poudarila, da se vlada Republike Slovenije zaveda svojih ustavnih obveznosti do slovenske manjšine v Italiji in še dodatno do tiste populacije, ki se je največ žrtvovala v osvobodilnem boju in namerava tudi v najveCji meri upoštevati specifične probleme vojaških invalidov in drugih udeležencev NOB v zamejstvu. Za razreše-
vanje vseh odprtih vprašanj pa sta gosta izrazila pripravljenost za nadaljnja srečanja.
Po razgovorih na sedežu Združenja aktivistov in Zveze vojnih invalidov NOB sta se ministrica Klinarjeva in sekretar Stušek podala še na sedež Slovenske kulturno gospodarske zveze (Foto KROMA), kjer ju je sprejel predsednik Klavdij PalCiC s sodelavci. Predsednik Palčic je gosta izčrpno seznanil s sedanjim izredno težkim položajem Slovencev v Italiji, ki so posebno v zadnjem Času s prihodom skrajne desnice na oblast v državi in z zaostritvijo odnosov med Slovenijo in Italijo izpostavljeni najhujšim pritiskom na njihove gospodarske in kulturne inštitucije, katerih obstoj je zaradi črtanja finančne postavke za njih vzdrževanje iz državnega propraCuna direktno ogrožen. Izrazil je tudi zaprepašCenost nad kriminaliziranjem gospodarskih organizacij manjšine v Italiji v osrednjih slovenskih medijih, kar je že doslej povzročilo veliko škodo. Predsednik Palčic je predstavil tudi SKGZ, njen pluralistični znaCaj in njena prizadevanja v štiridesetih letih obstoja v izključno korist slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Ko je opisoval kritično stanje slovenskih vodilnih kulturnih ustanov je še posebej izpostavil tudi ekonomske težave v Beneški Sloveniji. Na koncu je Palčič izrazil nekaj upanja, da se bodo lahko s padcem Berlusconijeve desničarske vlade stvari v odnosu do Slovencev v Italiji vendarle izboljšale in da bo Sloveniji omogočen začetek vstopa v Evropsko zvezo.
Ministrica Klinarjeva je pozorno poslušala PalCiCeva izvajanja in potrdila zavzetost vlade Slovenije za vsestransko pomoč manjšini ob zaskrbljenosti za njen sedanji težek položaj. Nakazala je tudi nekaj konkretnih možnosti, zlasti na področju gospodarskega sodelovanja in pobud.
POMEMBNA POBUDA DEŽELNE UPRAVE
Posebno »okence« v službi občanov
Služba deluje le v Pordenonu, Tolmeču, in Vidmu - Kmalu tudi v Trstu in v Gorici
Na Deželi so predstavili »Državljanovo okence« (f.KROMA)
TRST - Predsednica deželnega odbora Ales-sandra Guerra je na včerajšnji novinarski konferenci predstavila zanimivo pobudo, s katero bo lahko državljan boljše informiran o poslovanju deželne uprave. Državljanovo okence, tako je ime novi službi, bo na razpolago vsem občanom za katerekoli informacije in predvsem nasvete o zapletenem deželnem upravnem kolesju, a tudi o raznovrstnih prošnjah in vlogah, ki so jih občani (ali organizacije in združenja) naslovili na deželne urade. »Okenca« bo neposredno upravljala deželna družba za informatiko Insiel.
Trenutno poslujejo že tri »okenca« in sicer v Vidmu, Pordenonu in Tolmeču, v kratkem bodo odprli »poslovalnico« tudi v Trstu (sedeža še niso izbrali) ter v Gorici, kjer bo Dežela nudila informacije v uradih v Ul. Roma. Guerrova je povedala, da so »okenca« najprej odprli v perifernih sedežih deželne uprave, ker imajo Tržačani že itak na voljo sedeže in urade skoraj vseh deželnih odborniš-tev. Sedež v Tolmeču pa potrjuje pozornost, ki jo
Dežela namenja razvoju goratih in obrobnim krajem Kami j e in severne Furlanije.
Srečanja z novinarji so se, poleg predsednice Dežele, udeležili tudi odbornik za osebje Gian-luigi D’Orlandi ter predstavniki družbe Insiel, ki bo, kot reCeno, direktno upravljala vsa »okenca«. Guerrova je predstavitev te pobude ocenila kot zgodovinski dogodek, ki bo še bolj približal upravo državljanom ter
njihovim problemom-Servis bo posloval z najsodobnejšo tehniko, tako da bodo občani nekatere informacije dobili v realnem Času, to se pravi v nekaj minutah.
S pobudo, ki so jo predstavili včeraj, je začela deželna vlada dosledno izvajati nekatere zakone o tako imenovani glasnosti oziroma o prozornosti poslovanja posameznih odbomištev in predvsem uradov, ki imajo največ vsakodnevnih stikov z ljudmi. V okviru deželne uprave že vrsto let deluje državljanov pravobranilec, ki ima urade v vseh štirih pokrajinah Furla-nije-Julijske krajine. Gre za zelo pomembno javno inštitucijo, na katero pa sama Dežela večkrat pozablja oziroma ji ne priznava vloge, ki jo v resnici ima.
Oddaja o primorskih Slovencih
TRST - Danes popoldne ob 15.30 bo italijanska radijska postaja Raia oddajala prvo poglavje iz niza, namenjenega primorskim Slovencem in njihovemu odnosu z italijansko vedno, ki ga je pripravila Lilla Cepak. Današnji oddaji, katere gost bo sen. Darko Bratina, bo sledilo še sedem, ki bodo na sporedu ob sredah popoldne. Gostje naslednjih oddaj bodo med drugimi Barbara Gruden, Miran Košuta, Pavel Fonda in Marta Ivašič.
PISMI UREDNIŠTVU
Se o profesorjih in novinarjih
Draga Marta,
moje pisanje o srečanju profesorjev, ki ga ni bilo, te je očitno zbodlo, pa čeprav bi te, vsaj po mojem mnenju, ne smelo; saj si bila, tako si mi povedala, edina profesorica, ki se je opravičila. Pa vendar...
Tvoje pismo zveni kot prikrito opravičevanje profesorjev, ali - bolje rečeno - profesorskega stanu. Kako? Tako, da skuša pokazati na pomanjkljivosti Časnikarjev. A jaz o Časnikarjih sploh nisem pisal! Skupno zlo -polovična uteha ni rek, ki bi me navduševal. Ker opiranje na drugega pomeni prevečkrat le izogibanje lastne odgovornosti. Zato je predlog, da bi kdaj profesorji in novinarji zamenjali vloge, res samo šaljiv: dijaki bi se mnogo ne naučili, bralci bi mnogo ne brali...
Pišeš, da smo obojni namenjeni podobnemu. Dodal bi, da obojni izhajamo iz istega: slovenske šole v Italiji. Naše delo je sorodno, intelektualno. Pri sorodnikih pa se kaj rado dogodi, da med njimi ne teče prav dobra kri, kvečjemu slaba. ,2e Kajn in Abel sta to preizku-
sila.
Časnikarji, podobno kot profesorji, nismo vsevedi. A mislim, da je uporaba pisma uredništva za obveščanje Časnikarjev o bogatem delovanju na šoli vsekakor malce preveč uradna. Ravnatelj Rudež se je pretekli teden zadovoljil s telefonskim klicem, naslednjega dne pa je lahko v dnevniku že prebral Članek o začetku dodatnega podpornega pouka na višjih srednjih šolah.
Lep pozdrav nekdanji sošolki, sedanji dragoceni občasni sodelavki in sogovornici
Marjan Kemperle
Ob robu seje o racionalizaciji slovenske šolske mreže
Iz kronike (Primorski Dnevnik 20. januarja 1995) zvemo, da je prof. Lojk, ki poučuje na državnem poklicnem zavodu za industrijo in obrt J. Stefan v Trstu, kot že lani, »ponovno zagovarjal tezo, da bi morali šoli
združiti, ker bi morala veljati za slovenske šole enaka merila kot za italijanske.«
Ni vredno, da bi prof. Lojku dokazoval, kako zgrešeno, nezakonito in morda celo podlo je stališče, ki ga zagovarja.
Temu gospodu, samo naslednje v premislek:
Tedaj je eden izmed dvanajstih, ki se je imenoval Juda Iškarjot, šel k velikim duhovnikom in rekel: »Kaj mi hočete dati in jaz vam ga izdam?« Ti pa so mu dolodli trideset srebrnikov; in odslej je iskal prilike, da bi ga izdal. (...) Ko je izdaja-vec Juda zdaj videl, da so ga obsodili, se je skesal, prinesel velikim duhovnikom in starešinam trideset srebrnikov in rekel: »Grešil sem, ker sem izdal nedolžno kri.« Ti so mu rekli: »Kaj nam mar, ti glej!« In vrgel je srebrnike v tempelj in se oddaljil; in šel ter se obesil. (Evangelij po Mateju).
Za kesanje ni nikdar prepozno. Celo hudoodelec, ki je bil križan na desni strani Kristusa, se je. Čeprav tik pred smrtjo, skesal in rešil.
Pino PeCenko
PATRONAT INAC SVETUJE
Kdaj ženi pritiče minimalna pokojnina
Vpr.: »Tako moj mož kot jaz sva upokojena in prejemava pokojnino INPS. Moj mož je delal 40 let in ima sorazmerno dobro pokojnino, moja pokojnina, ki sem jo dobila lani, pa je minimalna. Povedali so mi, da mi lahko znižajo pokojnino, če ugotovijo, da ima mož visok dohodek. Ta stvar mi ni jasna; zakaj bi morali upoštevati možev dohodek na moji pokojnini? Koliko lahko prejema mož, da ne znižajo moje pokojnine? S.C.«
Bivšim zavarovancem skrbstveni zavod INPS ne prizna v vsakem primeru minimalno pokojnino (trenutno znaža 626.450 lir na mesec), temveC upošteva tudi druge dohodke, od višine katerih je odvisna dodelitev socialnega dopolni-
la. Ge gre za samsko osebo, pripada socialno dopolnilo v celoti do prej omenjene vsote pod pogojem, da upokojenec nima vec kot 8.143.850 lir dohodkov iz drugega naslova; ob višjih dohodkih do 16.287.700 lir letno pa INPS prizna morebitno delno integracijo. Ge so ostali dohodki višji od 16.287.700 lir, INPS izplača le dejanski pokojninski znesek, ki je dozorel na osnovi plačanih prispevkov, brez vsakršnegadopolnila.
Ko pa gre za zakonca, je merodajno, kdaj je upravičenec izpolnil pogoje za upokojitev oziroma kdaj se je upokojil. Do konca leta 1993 se zakoncev dohodek sploh ni jemal v poštev. Od 1. januarja 1994 dalje so za nove upokojence postali merodajni zakon-
čevi dohodki, ki niso smeli presegati 5-krat-ne vrednosti minimalne pokojnine (trenutno ta meja znaša 40.719.250 lir), da je bil na pokojnini priznan tudi dopolnilni delež. Z letošnjim letom, se pravi za zavarovance, ki bodo pridobili pravico do pokojnine v letu 1995, pa so poostrili kriterij in minimalna pokojnina pripada v celoti, Ce skupni dohodek zakoncev ni višji od 24.431.550 lir (3-kratna vrednost »minimalne«),
V konkretnem primeru je pravica do pokojnine naše bralke dozorela v letu 1994 in zato ji letos INPS mora izplačati minimalni znesek 626.450 lir na mesec le v primeru, Ce skupni dohodki niso višji od 40.719.250 lir. (B)

GIBANJA / PO PREDVIDEVANJIH RAZISKOVALCEV ZAVODA BNL
Letošnja gospodarska rast bo odvisna od inflacije
Možnosti za zbližanje med realnim in finančnim gospodarstvom
Industrija rahlo upočasnila tek
RIM - Po letu, za katerega je bilo značilno izrazito oddaljevanje relane-ga gospodarstva od finančnega in v katerem sta bili lira in borza ujetnici političnih motenj, bi lahko letošnje leto le prineslo pravo priložnost za odpravo tega nevarnega razkoraka. Upanje izhaja iz dokumenta o predvide-yanjih za leto 1995, ki ga je izdelala študijska služba zavoda Banca Nazio-nale del Lavoro (BNL) in v katerem sicer ne manjka pogojnikov.
Plačilo davka »na senco« TOSAP95do 31. januarja
TRST - Trgovci in drugi gospodarski operaterji, Id so konec leta komaj plačali občinski davek TOSAP 1994 na sončne zavese obratov, morajo do konca januarja plačati isti znesek še za sončno leto 1995. Člani Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz tržaške občine, ki so plačali lanski TOSAP prek tajništva Združenja, bodo enako lahko storili tudi za letošnjega. Občina Trst je namreč že dostavila obrazce za poštno plačilo, ki so na razpolago na sedežu SDGZ v Trstu (Ul. Cicerone 8).
Kot znano, obdavčuje TOSAP zasedbo javne površine (pločnika, ulice) s sončno zaveso in se nanaša na površino, ki jo pokriva zavesa, ko je povsem razgrnjena. Osnovne tarife tega zloglasnega »davka na senco« so v Trstu ostale nespremenjene in se nanašajo na štiri občinska območja, od mestnega središča do predmestja in zadnjih kraških obronkov. Davčni znesek na kv. meter se sorazmerno zniža: obrati, ki sodijo v L kategorijo, plačajo po 20.400 Inna kv.m; H. kategorija 16.500 lir; Dl. kategorija 12.900 lir; IV. kategorija 10.200 lir.
Kdor iz kakršnegakoli razloga ni plačal TOSAP 1994 ah je začel novo dejavnost in bi rad uredil svoj status za tekoče leto, naj se čimprej zglasi v uradih SDGZ. Zavezanci iz drugih občin pa naj se obrnejo na pristojne urade svojih občin. Podrobne informacije poleg SDGZ nudijo tudi davčni uradi občin (Trst: Largo Granatieri 2).
Razkorak med relano in finančno ekonomijo se utegne zmanjšati, vendar to še ne pomeni, da se bo finančno gospodarstvo približalo realnemu in torej napredovalo. Kaj lahko se namreč primeri nasprotno, torej da bo relano gospodarstvo znižalo stopnjo svoje rasti.
Zakaj? Prihodnost in trdnost gospodarskega zagona - opozarjajo razsiko-valci BNL - sta odvisni od sposobnosti zatiranja inflacije. »Obstaja tveganje, da do usklajanja med re-lanim in finančnim gospodarstvom ne pride v pozitivni smeri,« piše v dokumentu, »in to se lahko zgodi v primeru, ko bi izgubili nadzor nad inflacijskim gibanjem in s tem tudi možnost zaviranja obrestnih mer. To pa bi bilo usodno za gospodarsko rast in bi seveda privedlo tudi do poslabšanja javnih financ.«
V primeru stroge kontrole nad inflacijo in v stabilnih političnih razmerah pa bi bil scenarij seveda popolnoma nasproten. Obstajal bi namreč manevrski prostor za upravljanje obrestnih mer in tečaja lire znotraj meja, ki bi bile kompatibilne z nadaljnjim utrjevanjem gospodarskega zagona. Ce k temu dodamo še možnost ponovnega naraščanja notranjega povpraševanja in vztrajanja ugodnih izvoznih gibanj, bi lahko domači bruto
proizvod konec letošnjega leta dosegel 2, /-odstotni realni porast.
Glede še vedno nizke rasti notranjega povpraševanja, ki je nižja kot je bila v enakih pokriznih obdobjih, dokument BNL ugotavlja, da je to posledica negotovosti o prihodnosti javnih računov: če bo letošnji razpoložljiv dohodek zrasel za vsaj 2 odstotka, bi se lahko za prav toliko povečala tudi poraba italijanskih družin. Izboljšanje notranjega povpraševanja in močan razmah izvoza bi morala pospešiti tudi izdatke za investicije, ki naj bi se konec leta povišali za 5 odstotkov.
Najbolj pozitivni podatki vsekakor prihajajo s področja industrijske proizvodnje, ki naj bi letos rasla s stopnjo med 3, 5 in 4 odstotki, medtem ko je zaposlenost še vedno črna pika tudi pri predvidevanjih za letošnje leto. Do konca leta naj bi se povečala le za skromne tri desetinke odstotka, in to tako na področju odvisnega kot samostojnega dela. Inflacija, ki je pravi pravcati razsodnik usode novega gospodarskega zagona, naj bi se letos gibala med 4 in 4,5 odstotka, medtem ko naj bi se izvoz po lanskem napredku za 9 odstotkov letos povzpel še za nadaljnjih 8 odstotkov.
RIM - Po rezultatih najnovejše konjunkturne raziskave združenja ita-lijkanskih industrijcev-Confindustrie prvi tedni letošnjega leta kažejo, da se je povprečni dnevni indeks industrijske proizvodnje glede na lanski december znižal za 1,2 odstotka in se vrnil na reven iz lanskega oktobra. Toda kljub temu ostaja proizvodnja na precej visoki ravni, kar dokazujejo tudi ocene in-tervjuvanih podjetnikov, po katerih naj bi bila januarska proizvodnja za kar 12,7 odstotka višja kot v istem mesecu lani. K temu rezultatu sicer prispeva en delovnik več kot lani, vendar je tudi primerjava na osnovi enakega števila delovnih
dni ugodna: v tem primeru naj bi se proizvodnja povečala za 8,7 odstotka.
Konjunkturno poročilo Confindustrije izpostavlja tudi nadaljevanje ugodnega gibanja obsega prodaje industrijskih proizvodov, ki je narasel za 11,4 odstotka. Predvidevanja pravijo, da se bo notranje povpraševanje tendenčno povečalo za 9, 7 odstotka, tuji trgi, ki že sedaj absorbirajo 46 odstotkov proizvodnje v raziskavo vključenih podjetij, pa kažejo na 13,4-odstoten porast povpraševanja. Nekoliko manj rožnat pa naj bi bil po predvidevanjih dotok novih naročil (seveda za podjetja, ki delajo po naročilu), ki naj bi narasla za 7,6 odstotka.
Glavni podatki iz konjunkturne raziskave indu-			
sirijskega združenja Confindustrie:			
PODROČJA	nov. 94	dec. 94	jan. 95
proizvodna predvidevanja	6,7	2,0	12,7
povprečna dnevna proizvodnja	6,7	10,0	8,7
prodaja	11,5	9,8	11,4
notranja	10,0	5,2	9,7
na tuje	13,2	15,2	13,4
nova naročila	12,6	10,7	7,6
BANKE / PO IZJALOVITVI ZDRUŽITVE VSEH VIDEMSKIH BANK n
V Furlaniji vse manj samostojnih bank
Tudi samostojnost videmske ljudske banke je po vsem sodeč le še vprašanje časa
VIDEM - Sredi lanskega leta je v Furlaniji kot bomba počila vest, da so se upravitelji dveh videmskih bank, hranilnice Grup in videmske ljudske banke - Banca Popolare di Udine, dogovorili za združitev. Kmalu nato so tudi delničarji obeh bank na izrednih zborih združitev podprli, nekaj mesecev kasneje pa je Banca Italije sklenila, da poroke ne bo. Zakaj, ni bilo pojasnjeno.
Ljudska banka BPU je eden bonbončkov v furlanski financi. Ima 33 podružnic in če jih primerjamo s podružnicami hranilnice Grup, ugotovimo, da gre v več primerih za konkurenčne dvojnike. Grup si je hotela ljudsko banko prisvojiti, da bi tako odpravila konkurenco. Za BPU se namreč zanimata tudi ljudska banka Friul Adria iz Pordenona, ki se želi še bolj razširiti na Videmskem, in Banca Antoniana iz Padove, ki ima iste želje. Pred leti se je sicer govorilo o združitvi BPU z ljudsko banko iz Čedada, vendar je šel načrt v zadnjem trenutku po vodi.
Tudi Banca Popolare Udinese
je - kot številne druge banke v naših krajih - imela lani inšpekcijo fukcionarjev centralne banke, rezultat kontrole pa je najbrž botoval rimski odločitvi, da se BPU ne sme združiti s hranilnico Grup.
Videmska ljudska banka ostaja tako za marsikoga zanimiva. Predsednik njenega upravnega odbora, Roberto Tonazzo sicer trdi, da so se lotili obsežne reorganizacije v banki in da so vsaj za tri leta sposobni popolne samostojnosti, in to kljub dejstvu, da Banca Italije pritiska tudi nanje - tako kot na druge manjše banke - da bi se združili s katerim od večjih zavodov. Lanski obračun je bil boljši od pričakovanega, pravi Tonazzi, pa čeprav še nima dokončnih številk. Lani so med drugim občutno zmanjšali število rizičnih računov, kar je tudi znak, da se je gospodarski položaj podjetnikov izboljšal. V banki so prepričani, da se bodo rizični računi letos še zmanjšali.
Do kdaj bo BPU lahko poslovala samostojno, za sedaj ni znano. Vsi poskusi prejšnjih let, da
bi se furlanske banke združile v eno samo, so se izjalovili. Banco del Friuli so pred leti prevzeli bančniki De Benedettijevega zavoda Credito Romagnolo (prav v teh dneh je ta banka iz Bologne predmet naskoka dveh pomembnih italijanskih bank). Poskus združitve med ljudskimi bankami je šel po vodi: edinole Friul Adria iz Pordenona je prevzela nekaj bank, dve pa je kupila Banca Antoniana iz Padove. Grup je prišla v sistem hranilnice iz Verone, ki je pokupila četrtino njenih delnic. V Furlanijo - Julijsko krajino gleda tudi Banca Popolare iz Vicenze, med razlogi za to zanimanje pa je tudi dejstvo, da je že navzoča v Sloveniji, pa čeprav po avstrijskem ovinku (vodi namreč skupino italijanskih ljudskih bank, ki so s pomočjo Volksbanken z Dunaja prišle v slovensko Ljudsko banko).
V Furlaniji ostaja le še nekaj samostojnih bank, marsikdo pa je prepričan, da je odprava njihove trenutne samostojnosti samo vprašanje časa.
Marko VValtritsch
LIRA
SRE ČET	PET	PON TOR
Teleg lene 15999 1585^ 1583,0
10999	1050,3 10569	1(F7j6 1048,0
Finančni trgi čakajo zaupnico za Dinija
MILAN - V pričakovanju zaupnice Dini j e vi vladi so valutni trgi včeraj preživeli dan premirja, milanska borza pa ima za seboj dokaj nasprotujoči si in negotov sestanek. Po mnenju opazovalcev je borzni trg že »prebavil« navdušenje nad novo vlado in ga sedaj skrbi trdnost podpore, ki naj bi jo prejela v parlamentu. Po spodbudnem začetku so kazalci sredi dne popustili in na koncu pristali pri naslednjih vrednostih: Mib -0, 93%, Mibtel -0, 29, Mib-30 pa -0, 48%. Tečaj lire ni doživel zaznavnejših sprememb v razmerju do glavnih svetovnih bankovcev.
NOVICE
Predstavili spomladansko »Vabilo na kosilo«
VIDEM - »Vabilo na kosilo v Nediške doline«, privlačna manifestacija, ki se ponavlja že četrtič, se pripravlja na svoj spomladanski del. V obdobju med 18. februarjem in 31. marcem bo svoje tipične jedilnike ponujalo 16 tamkajšnjih restavracij, ti pa se bodo seveda razlikovali gredo na kraj, v katerem se gostišče nahaja. Spomladansko »Vabilo« so te dni predstavih v gostilni »Al Vescovo« v Podbo-nescu ob udeležbi župana G.R. Specogne, predsednika Gorske skupnosti Nediških dolin G. Chia-budinija, predstavnika videmske Trgovinske zbornice F. Zuianija in zastopnika Tržaške kreditne banke, ki je med sponsorji te pobude, Fabia Boni-nija. Bonini je seveda zastopal tudi Slovensko deželno gospodarsko združenje, ki je prek svojih članov eden izmed pobudnikov manifestacije. Prireditelji so medtem opravih obračun zimske izdaje »Vabila«, ki je doživela občuten uspeh v javnosti, kar je prispevalo tudi k povečanju števila gostincev, ki so se odzvali na spomladanski del manifestacije. Zadovoljni pa so seveda tudi prireditelji, ki poudarjajo, da tovrstne pobude občutno prispevajo ne samo k širjenju poznavanja domače gastronomije, ampak tudi Nadiških dolin nasploh.
Nov razpis za prodajo podjetja Savio iz Pordenona
RIM - Natečaj za prodajo pordenonskega podjetja za proizvodnjo tekstilnih strojev Savio Macchine Tessili, ki sodi v grupo Eni, je bil prvič razpisan aprila lani, vendar ni obrodil sadov, ker potencialni kupci niso ponudih ustreznih ponudb. Včeraj je bil v nekaterih dnevnikih objavljen nov prodajni razpis, po katerem morajo interesenti poslati ponudbe do 6. februaja poslovni banki »M&A«, ki pomaga grupi Eni v tej operaciji. V razpisu je še rečeno, da lahko ponudbe dostavijo samo posamezni subjekti in da se morajo nanašati na celotno glavnico družbe Savio.
SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK

IZ ^.UJBLIANg V pRANKFURl j^ONDON J^JUNCHEN piANBIJL jy|0SKV0 j^OPENHAGEN pARIZ gIM gKOP.IE gPLIT JIRANO JJUNAJ ^URICH
Rezervacije in informacije:
ADRIA AIRWAYS, Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512 ADRIA AIRWAYS, Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 ADRIA AIRWAYS, Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55 Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312

Sreda, 25. januarja 1995
SLOVENSKA KRONIKA
IL. BISTRICA / ZDRAVSTVENI DOM
SOLKAN / OBVOZNICA
JESENICE / TEHNOLOŠKI PRESEŽKI
Nov laboratorij brez vseh aparatur
Nobena služba nima ustreznih pogojev za delo
Upajo, da bodo z gradnjo kmalu začeli
Če ne, bodo Solkanci zaprli Soško dolino
Na spiskih tudi visoko izobraženi
SKEI poskuša najti ugodno rešitev za vsakega delavca
Bistriški zdravstveni dom je bil zgrajen pred tremi desetletji. V tem času so ob neznatnih vlaganjih njegovi prostori postali že precej tesni in dotrajani, najbolj pereC problem pa je v zadnjih letih predstavljal laboratorij. Za obnovo celotnega doma je bilo narejenih že veC idejnih projektov, vendar za njihovo uresničitev ni bilo denarja. Prejšnji mesec pa so končno le začeli z obnovo laboratorija.
S preselitvijo zobozdravstvene ambulante pred letom in pol v prostore nekdanje vojaške ambulante se je v ZD ponudila možnost za meditev novih laboratorijskih prostorov. Sedanjemu so zaradi neustreznih pogojev dela inšpekcijske službe že nekajkrat pretile z zaprtjem. Kot je povedala direktorica ZD dr. Ivica Smajla, star laboratorij ni bil neprimeren le za zaposlene, temveč tudi za paciente, ki so morali kozarce z urinom prenašati skozi nabito polno čakalnico.
Obnova prostorov, v katerih bo nov laboratorij, se je začela konec lanskega leta. Z gradbenimi deli je podjetje Final iz Nove Gorice že končalo, zdaj pa nadaljuje z obrtniškimi. Ureditev laboratorija naj bi zaključili prihodnji mesec, vendar pa s tem, kot je povedala dr. Smajlova, še ne bo konec vseh težav. Za nakup vseh potrebnih laboratorijskih aparatur bi namreč potrebovali še približno 11 milijonov tolarjev, kar je skoraj toliko denarja, kot so ga doslej stežka dobili za obnovo in ureditev prostorov. Ministrstvo za zdravstvo je za naložbo prispevalo 3 milijone, občinski proračun pa 7 milijo-
nov tolarjev. Ker v bistriškem laboratoriju nimajo aparature za biokemične analize te preiskave zanje zdaj opravljajo v postojnskem ZD. »Omenjene storitve nas stanejo blizu 300 tisoč tolarjev na mesec, zato bi opremo nujno potrebovali,« pravi dr. Smajlova in hkrati dodaja, da je aparat zelo drag, saj stane od 60 do 100 tisoč nemških mark.
V bistriškem ZD pa se srečujejo Se z eno težavo. Zaradi prostorske stiske so namreč morali že pred časom iz hiše preseliti terapevtsko službo in medicino dela na druge lokacije. Za najemnine vseh treh »dislociranih« služb in zdravstvene postaje v Knežaku mora ZD na leto odšteti kar 4 milijone tolarjev. »Največji nesmisel pa je, da moramo ta denar plačevati iz sredstev, ki jih dobimo od ZZZS za opravljanje osnovne dejavnosti,« pojasnjuje dr. Smajlova. Oddelka fizioterapije in medicine dela bi radi spravili nazaj v matično hišo, pogoj za to pa je razširitev in seveda celotna obnova prostorov obstoječe stavbe, saj zdaj niti ena služba v ZD nima ustreznih pogojev za delo. V ta namen je bilo pripravljenih že več idejnih načrtov, ki so zaradi pomanjkanja denarja vselej ostali le na papirju. Čeprav je ustanovitelj ZD občina, ki mora zagotoviti pogoje za normalno delo, pa bo, po besedah direktorice, morda treba razmišljati tudi o občinskem samoprispevku. V Podgradu bodo namreč že v kratkem začeli graditi novo zdravstveno postajo, za katero je zagotovljenih le tretjina vseh potrebnih sredstev za dokončanje.
Mateja Godejša
Po podatkih družbe za državne ceste je trenutno v Sloveniji okoli 70 krajev, ki čakajo na nujno potrebne obvoze prometnic. Vsaj dvajset je takih, ki kličejo po ureditvi prometa mimo gosto naseljenega kraja. Med njimi so zagotovo tudi trije goriški gordijski vozli: Sempetrska in solkanska obvoznica ter obvoznica v Kojskem. Gradnja prve bo stekla v kratkem.
O tem, kako potekajo priprave, so seznanili novinarje na včerajšnji tiskovni konferenci, ki so se je udeležili tudi predstavniki mestne občine Nova Gorica z županom Črtomirjem Špacapanom na čelu. Povedali so, da so se Solkanci poenotili in sprejeli eno od štirih v idejnem načrtu predlaganih različic. Obvoznica naj bi potekala po severni strani naselja, večinoma vkopana v hrib pod Katarino, Sčednami in Ca-hljem. Vprašanje je le, kdaj se bodo lotili gradnje.
Kajpada je treba pred tem dobiti vso ustrezno dokumentacijo, pripraviti načrte
in predvsem - zbrati potrebni denar. Solkancem so predstavniki mestne občine obljubili vso potrebno pomoč pri pridobitvi potrebne dokumentacije. To naj bi dobili že letošnjo jesen, tako da bi se lahko že prihodnje leto potegovali za potrebna sredstva pri družbi za državne ceste oziroma v slovenskem parlamentu. Zaradi terena, po katerem bo tekla trasa, in gradbenega posega pričakujejo, da bo solkanska obvoznica še enkrat dražja kot Sempetrska. Da ljudje ob glavni cesti skozi Solkan, ki je mestoma zelo ozka, že leta negodujejo, pove dovolj po-
datek, ki nam ga je sporočil na tiskovni konferenci predstavnik UNZ Nova Gorica: vsak dan se skozi Solkan pelje okoli štiri tisoč in več motornih vozil, od osebnih avtomobilov do težkih tovornjakov s prikolicami in vlačilcev ter avtobusov. Hrup le v poznih nočnih urah pade pod 50 decibelov, sicer pa dosega 80 in več decibelov. Na približno kilometer dolgi cesti skozi Solkan se je v lanskem letu zgodilo 107 prometnih nesreč. Odboru, ki »pritiska« na mestno občino in druge odločujoče dejavnike, je KS Solkan naložila tudi nalogo, da pripravi ustrezne zapore ceste proti Soški dolini, če se zlepa ne bo dalo ničesar urediti. Prav te pa policija odsvetuje, saj bi se zadeve le poslabšale, rešile pa bi verjetno bolj malo...
Vojko Cuder
Med tremi železarskimi družbami je v najboljšem položaju podjetje Acroni, ki je tudi pod precejšnjo zaščito države. Podjetjema Seico in Fiprom gre veliko slabSe, saj bosta morali obe podjetji do konca letošnjega leta zmanjšati število zaposlenih.
V Seicu so že sestavili program presežnih delavcev, na katerem je trenutno 38 imen in za katere so že napisane odločbe. Delavci, ki bodo postali tehnološki višek, se bodo samozapo-slili, upokojili, ali odšli na zavod za zaposlovanje. Med presežnimi delavci je precej izobraženega kadra -inženirjev, tehnikov in kvalificiranih delavcev. Predvidevajo, da jih bo od trenutno 209 zaposlenih ostalo le še 170. O vseh 38 presežnih delavcih mora
odločati še skupščina podjetja Seico, tako da delavci odločbe o presežni delovni sili lahko pričakujejo že februarja. Tudi v podjetju Fiprom je položaj podoben. Skupščina tega podjetja je že potrdila tehnološke viške za 90 delavcev, ki so že prejeli odločbe. Trenutno jih je v podjetju zaposlenih 583, ob koncu leta pa naj bi jih bilo 442, kar pomeni, da jih bodo v podjetju še odpuščali. Med tehnološkim viškom je tudi 28 invalidov, od katerih jih bo nekaj zaposlil zasebnik, nekaj se jih bo upokojilo, nekaj pa jih bo šlo tudi na zavod. Da bi bilo odpuščanje čim manj boleče, se zelo trudi sindikat SKEI, ki skuša za vsakega delavca najti čim bolj ugodno rešitev.
Mateja Faletič
MARIBOR / POSVET
Znanstveno srečanje o uporabi statističnih metod v laboratorijih
Včeraj se je v organizaciji Fakultete za kemijo v Mariboru in Republiškega instituta za kemijo začelo v Mariboru tridnevno znanstveno srečanje o uporabi statističnih metod v laboratorijih.
Ta vrsta znanstvenega delovanja je vključena v skupno evropsko mrežo programa Tempus, ki spodbuja predvsem tiste znanstvene programe, ki dajejo uporabna znanja za prakso. Namen takšnih srečanj je tudi širitev znanja iz prejšnjih šol ter prenos na druge univerze in zlasti v industrijo. Posebej za mlado, razvijajočo se Slovenijo so uporabna znanja s
posameznih fakultet in inštitutov življenjskega pomena za njen nadaljnji razvoj.
Ta pomemben strokovni posvet je pozdravil rektor Univerze v Maribom dr. Ludvik Toplak, ki je poudaril, da je posvet še toliko bolj pomemben, ker je v Mariboru in dokazuje da se dosedanje delo, uprto v svet znanosti z ustanovitvijo nove fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, ne bo prekinilo. Na posvetu sta s svojimi referati, uporabnimi v industriji, poleg slovenskih strokovnjakov na tem področju sodelovala tudi priznana profesorja iz Dunaja in Leobna.
Martina Pavšič
Dan odprih vrat v predstavništvu Rogaške
LJUBLJANA - Predsta-vništvo Zdravilišča Rogaška v ljubljanskem VVorld Trade Centru bo v četrtek, 26. januarja pripravilo dan odprtih vrat. Od desete do osemnajste ure bodo obiskovalcem na voljo predstavniki zdravilišča in zdravstveni strokovnjaki, ki bodo odgovarjali na vprašanja in svetovali. Poleg predstavitve zdravstvenih programov in Beauty centra bodo pripravili tudi predavanja na temo preventive managerskih bolezni in estetske kirurgije, ter degustacijo zdravilne mineralne vode Donat Mg. Na dan odprtih vrat bodo obiskovalci, ki se bodo odločili za katerikoli program v zdravilišču, deležni pet odstotnega popusta. (A 2.)
HRASTNIK / BRODARSKO DRUŠTVO
Brodarji bodo ob SOtetnici dokončali društveni dom
Hrastniški brodarji bodo letos praznovali 50. letnico. Jubilej bodo počastili delovno, saj je njihova dolgoletna želja povezana z dokončanjem društvenega doma.
Do 27. junija, ko bodo v krajevni skupnosti Steklarna proslavili svoj praznik, bi radi člani hrastni-škega brodarskega društva imeli urejen društveni dom. Dom so začeli graditi pred več kot desetimi leti z denarjem 4. občinskega samoprispevka, vendar dokončali ga niso. Za dokončanje doma, ki je pod streho, potrebujejo 7 milijonov tolarjev. Polovi-
co denarja bo iz občinskega proračuna namenila občina, zagotavlja hrastniški župan Leopold Grošelj, drugo polovico denarja pa nameravajo Hrastničani pridobiti na republiškem ministrstvu za šolstvo in šport.
Brodarji so v vseh petih' desetletjih imeli vrsto uspehov, poskrbeli so tudi za mlade kajakaše in kanuiste, pohvaliti pa velja tudi njihove dosežene uspehe. Marljivi brodarji si društveni dom zares zaslužijo. Vsa ta dela so obnavljali leseno barako ob reki Savi in si sproti urejali prostore za opremo in čolne. (Z. K.)
MARIBOR / PROBANKA
Namesto s čeki plačujejo s karticami
Mlada slovenska banka je v poslovanju z občani uvedla že štiri kreditne kartice
PORTOROŽ / KONGRESNA DEJAVNOST
Portoroški avditorij širi svoje storitve
Bo kongresni center na Bernardinu konkurenca?
Avditorij, osrednje prizorišče kongresov in večjih kultur-nihdogodkov na slovenski obali, je bil zgrajen leta 1972. V zadnjih dvajsetih letih je Avditorij sicer ves čas vlagal v vzdrževanje objekta ter obnavljanje in posodabljanje tehnične opreme, večjih posegov pa ni bilo.
Borovo odslej v prenovljenih prostorih
BREZICE - Podjetje Borovo trade iz Celja je ob svoji tretji obletnici poslovanja odprlo v Brežicah prenovljeno prodajalno. Prenovitvena dela je opravilo zasebno podjetje Trgis iz Kranja, s posegom pa so na račun manjšega skladišča pridobili 30 m2 več prodajnih površin, na katerih razen tradicionalne obutve Borovo, katero ta hrvaška tovarna po okupaciji samega Borova sedaj proizvaja v hercegovski Lističi, kupcem nudijo tudi kakovostno obutev lastne blagovne znamke Priora, športno obutev Adidas ter različne konfekcijske predvsem športne izdelke ter igrače. Prodajalke so lani prodale 24 tisoč parov čevljev, v skupni vrednosti 84 milijonov tolarjev. S tem se uvrščajo v sam vrh med prodajalnami Borova v Sloveniji. (E. S.)
V Probanki so se odločili, da svojim komitentom ponudijo možnost odprtja tekočega računa. Poslovanje preko tekočega računa pa poteka brez čekov. Namesto s čeki namreč plačujejo imetniki tekočega računa s plastično kartico.
Na ta način je mogoče poravnati račun že na pet tisoč prodajnih mestih v Sloveniji, povsod, kjer je na vratih trgovine ali lokala nalepka Probanke ali Nove ljubljanske banke. Pri Probanki namreč ugotavljajo, da »plastični denar« izpodriva klasične bankovce in poslovanje s čeki. Čekov tekočih računov tako sploh ne načrtujejo uvesti v svoje poslovanje, saj so stroški takšnega poslovanje vse višji. Plačevanje s plačilno kartico je podobno plačevanju s če-
ki. Razlikuje se samo tehnika plačila, saj imetnik namesto čeka podpiše slip kot pri kreditnih karticah. Razen plačilne kartice je Probanka v svoje poslovanje uvedla tudi kartico za bankomat, kartico Magno in kot tretja banka v Sloveniji tudi svetovno uveljavljeno kartico Eurocard.
V Probanki pridno polnijo s certifikati tudi svoje sklade: Zlata moneta, Zlati dukat in Zlati medaljon. Zato so se odločili odpreti še četrti sklad Zlata moneta 2. Za zdaj so skupno zbrali za 9 milijard tolarjev certifikatov; računajo, da jim bo uspelo zbrati 12 milijard tolarjev. Probanka za razliko od večine slovenskih bank ni iskala solastnikov, ampak je sama stoodstotni lastnik skladov.
Janko Štruc
V začetku tega meseca pa so se lotili širitve svojih zmogljivosti, saj brez tega, zlasti v svoji glavni dejavnosti, kongresnem turizmu, ne bi bili več konkurenčni. V prvi fazi naložbe bodo povečali sprejemno dvorano z zasteklitvijo nadstreška pred glavnim vhodom. Zato bodo preselili okrepčevalnico k letnemu delu Avditorija, tako da bo dostopna z notranje strani in tudi z letnega prizorišča. Na sedanjem prostoru okrepčevalnice pa bodo uredili novo dvorano s 120 sedeži, ki jo kongresna dejavnost nujno potrebuje. Tudi povečanje sprejemne dvorane v pritličju je nujno, saj je
sedaj tu prostora le za kakih 150 ljudi in je bila ob večjih prireditvah prehuda gneča.
V drugi fazi razširitve nameravajo pokriti letno prizorišče, ki bo uporabno tudi za večje kongrese. Hkrati letno prizorišče ne bo več odvisno od vremena. Tako bo podaljšana sezona za takšne prireditve, rešen pa bo tudi problem hrupa, ki je motil tako udeležence prireditev kot okoliške prebivalce. Znotraj hiše pa bodo uredili še hlajenje dvoran, kar je za sodoben kongresni center nujno, in izboljšali ogrevanje sprejemne dvorane.
Od leta 1993 je Avditorij registriran kot javni neprofi-
tni zavod v lasti občine Piran. Občina je že v lanskem proračunu rezervirala sredstva za naložbo, ki je zdaj v teku. Ob tem pa se v Avditoriju sprašujejo, kaj pomeni naložba v kongresne kapacitete, ki jo sedaj pričenjajo v Grand hotelu Bernardin. Tam naj bi med drugim uredili dvorano s petsto sedeži, kakršno Avditorij že ima. Zmogljivosti Avditorija do zdaj niso bile polno izkoriščene in še en podoben kongresni center na istem prostom bo vplival na obseg njihovega poslovanja. Zato menijo, da bi odločitev za naložbo na Bernardinu, ki bo izpeljana z državnim denarjem, morah podkrepiti z ustreznim elaboratom, ki bi dokazal, da za potrebe kongresnega turizma v Portorožu zmogljivosti Avditorija ne zadoščajo.
Boris Vuk
Maske
na ogled vHodnikovem mlinu
ILIRSKA BISTRICA -V galeriji Hodnikov mlin so te dni odprli prvo razstavo v letošnjem letu. Razstava nosi naslov Naše maske, njena avtorica pa je mlada Izo-lanka Vladoša Lutar Markovič. Razstavljene maske, ki so nastale aprila lani, so izdelane iz časopisnega papirja, kleja, tempere in akrila. Vladoša je s svojimi maskami, ki predstavljajo like s praznimi očmi, votlimi glavami in drobovjem brez hrbtenice, srca in možganov, hotela prikazati ljudi, ki poznajo le glagol imeti, glagol biti pa jim je nepomemben. To so ljudje, ki so sebi naredili ogromuo koristi, večkrat tudi na račun drugega. Njene maske so svobodnih oblik in predstavljajo nekakšen gledališki prizor. Razstava bo odprta do 11. februarja. (M. G.)
	Prenova vladne
	
	©Kipe je Končana
LJUBLJANA - Zamenjavi prvega moža slovenske diplomacije in ministra za ekonomske odnose sta le Se dve V zdaj že dolgi vrsti sprememb vladnega kabineta, s katerimi skuša premier oziroma dvojica LDS - SKD podaljšati "rok trajanja" velike koalicije. Velika trojka je sicer nasedla na prvo krizo že dobra dva meseca po svojem nastanku; drugačna, "leva" koalicija Pa je v državnem zboru prvič odločala že pred prvimi parlamentarnimi počitnicami.
Vendar pa je vlada prvo obletnico proslavila v prvotni sestavi in je šele nekaj dni kasneje (24. januarja lani) v poznih večernih urah premier precej nepričakovano predlagal Prvo ministrsko zamenjavo. 'Odstop" se je takrat zgodil mi-
nistru za okolje Mihi Jazbinšku. Teden dni kasneje je v parlamentu padel Drnovškov novi ministrski kandidat Rožic, saj premier predloga ni pravočasno uskladil niti s koalicijskimi partnerji niti v lastni stranki. PaC pa je nekoliko kasneje brez
večjih težav resor prevzel Pavle Gantar, Človek iz ožjega vodstva LDS, ki je sicer dotlej veljal za enega od strankinih ideologov.
Po padcu prvega novega ministrskega kandidata predsednik vlade takšne napake ni vec ponovil in si je za vse kasnejše kadrovske spremembe zagotovil vsaj približno parlamentarno večino. Kmalu po združitvi sredinskih strank si je Drnovšek privoščil še dve pomembni kadrovski zamenjavi. Jožico Puhar, s katero se je premier tradicionalno slabo razu-
Svet SKD ni najbolj zadovoljen z izkupičkom pogajanj
LJUBLJANA - Svet Slovenskih krščanskih demokratov je včeraj za zaprtimi vrati razpravljal o sklepih in možnostih uresničevanja koalicijske pogodbe v vladi Janeza Drnovška s predlogom odločitev o nadaljnjih odnosih znotraj vladne koalicije. Kot nam je uspelo izvedeti večjna elanov ni zadovoljna z dosežkom pogajalske skupine. Udeleženci sveta so kot glavno kadrovsko zahtevo postavili državnega sekretarja za šolstvo, zadolženega za področje srednješolskega izobraževanja.
Nekateri so menili, da bi morali iztržiti vsaj še mesto državnega sekretarja v ministrstvu za finance ter področje, ki ga v ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj zaseda Davor Valentinčič. Zahtevali so tudi, da se v dodatku jasno opredeli, da mesto direktorja agencije za sanacijo bank, ki ga je zasedal kandidat za ministra za ekonomske odnose in razvoj Janko Deželak, tudi v prihodnje pripada krščanskim demokratom.
Predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle je
ob koncu povedal, da dodatek h koaficijski pogodbi v sedanji obliki ni uravnotežen in tudi ne
opredeljuje temeljnih programskih opredelitev. Krščanski demokrati hočejo zagotovilo, da ne bo prišlo do spremembe zakona o denacionalizaciji, zahtevajo pa tudi sprejem zakona o popravi krivic. Danes bo o dodatku h koaficij-ski pogodbi med najve-Cjima vladnima strankama razpravljal tudi svet Liberalne demokracije Slovenije. Mija Gačnik
Čeprav je predsednik vlade Janez Drnovšek v ponedeljek zatrdil, da se je o svoji odločitvi posvetoval tudi s predsednikom tretje koalicijske stranke - Združene liste socialnih demokratov - v tej stranki niso zadovoljni z razpletom pogajanj. Včeraj zvečer se je zato sestala politična direkcija združene liste, njen glavni tajnik Dušan Kumer pa nam je povedal, da je vprašanje, će bodo njihovi poslanci podprli izvolitev Lojzeta Peterleta na mesto predsednika parlamentarnega odbora za mednarodne odnose. V roku dveh mesecev, kolikor sedanjemu sekretarju za turizem manjka do upokojitve, bo minister za gospodarske dejavnosti Maks Tajnikar po lastni presoji predlagal novega državnega sekre-tarja za turizem. Kumer pravi, da bo ZLSD najverjetneje Se pred izredno sejo državnega zbora postavila zahtevo po podpisu enotne koalicijske pogodbe. (MIG)
mel, je zamenjala Rina Klinar. Presenečenja tu ni bilo - Klinarjeva je bila v obveščenih krogih že nekajkrat omenjana kot najresnejša ministrska kandidatka združene Uste. Precej bolj politično problematična je bila seveda zamenjava na vrhu ministrstva za obrambo. Vendar tudi v tem primem novi kandidat ni bil presenečenje - resor je pripadel LDS in s tem Jelku Kacinu, ki je postal z združitvijo pomemben elan te stranke. Drugi represivni resor - ministrstvo za notranje zadeve, kjer se je zamenjava zgodila nekoliko kasneje, pripada krščanskim demokratom. In tako je Iva Bizjaka iz vodstva SKD zamenjal Andrej Ster iz vodstva SKD. Nekoliko strankarsko manj izrazito obarvana je bila peta vladna zamenjava - na Čelu pravosodnega ministrstva. Mete ZupanCiC ne najdemo med elani vodstva LDS. Res pa je, da ta resor po politični teži (in po proračunskem deležu) ne sodi med tiste na vrhu in so biti zato zanj tudi nekoliko manjši strankarski apetiti.
Med pričakovane spremembe, s katerimi velika koalicija zaokroža drugo obletnico obstoja, sodi tudi tista v ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj. Že od samega začetka so namreč krščanski demokrati zahtevati enega od gospodarskih resorjev in Davorin Kračun je bil zato zelo pogosto na seznamu novih koalicijskih kombinacij. Z doslej politično najbolj tvegano spremembo na čelu zunanjega ministrstva pa je verjetno rekonstrukcija vlade začasno končana. Liberalni demokrati pokrivajo zdaj šest resorjev (zunanjega, finančnega, obrambnega, šolskega, pravosodnega in ministrstvo za okolje), krščanski demokrati štiri (za ekonomske odnose, za kmetijstvo, za promet in zveze ter ministrstvo za nostranja zadeve), štirje pa so ostali tudi združeni
tisti, ki sicer ni bila uspešna s svojo zahtevo po "enakopravi" enotni koalicijski pogodbi. Liberalni demokrati imajo poleg tega še ministra brez listnice, krščanski demokrati pa bodo ob koncu pogajanj zasegli še nekaj mest v resorjih drugih strank (finančnem, morda tudi šolskem).
Na prvi pogled je torej tehtnica nagnjena v prid liberalni demokraciji, znotraj nje pa "mladinski frakciji", ki so jo ob prejšnjih volitvah, posebej pa po odhodu Jaše Zlobca in Franka Jurija v diplomatsko službo, nekateri politično že odpisali. Vendar pa računica ni tako preprosta; podprobnejši pogled na primer pokaže, da vse tri stranke pokrivajo vsaj en proračunsko pomemben resor (SKD promet in zveze, ZLSD ministrstvo za delo). Poleg tega bodo prav zaradi relativno večje teže liberalne demokracije krščanski demokrati in združena tista odslej še lažje občasno prestopali v opozicijo lastni vladi. LDS bo tako sicer užila slast oblasti, vendar pa bo v očeh javnosti odslej zagotovo tudi najveeji, če ne celo edini krivec za vse dejanske in morebitne vladne neuspehe. Doslej ta stranka sicer ni bila pretirano uspešna, ko je branila svoje dobro ime - rezultati lokalnih volitev na primer pričajo, da LDS ni bila prepričljiva pri zavračanju trditev, da imajo nekateri njeni pomembni elani "globoke žepe".
Zato prenovitev vladne ekipe v začetku tretjega leta obstoja velike koalicije ta hip sicer obeta nekaj mesecev političnega zatišja, nikakor pa ne zagotavlja, da bo sedanja vladna ekipa dočakala redne državne volitve. Zelo kmalu bo namreč morala vladna trojka spet pretehtati svoj položaj in morda tudi izbirati med kratkoročnim ugodjem vladanja ali pa uspehom na prihodnjih volitvah.
Tanja Starič
SLOVENCI V ZAMEJSTVU / PREDSTAVNIKI KULTURNIH ORGANIZACIJ OPOZARJAJO
Kulturne ustanove, ki so za manjšino življenskega pomena, so ogrožene
Zaradi kroničnega pomanjkanja denarja so mnoge pred stečajem
LJUBLJANA - Predstavniki osrednjih slovenskih kulturnih organizacij, Slovenske kultumo-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij ter štirih osrednjih kulturnih ustanov so včeraj na seji posebne delovne skupine državnega zbora opozorih na to, da tem ustanovam Brozi propad.
Predsednica delovne skupine poslanka Jadranka Sturm Kocjan je v tej zvezi °b začetku seje ugotovila, da so s tem ogrožene poglavitne slovenske zamejske kulturne organizacije. S posegom italijanske narodne banke v goriško kmetijsko banko pa se je 2e pred tem v nevarnosti znašlo tudi slovensko zamejsko gospodarstvo..
Predstavnike slovenskih zamejcev je pozdravil Predsednik zunanjepobti-cnega odbora in kandidat za zunanjega minisba Zoran Thaler, ki je obisk Predsednika italijanske se-
natne komisije Migoneja ocenil kot priložnost za pričetek konstruktivnega pogovora med Slovenijo in Italijo in kot možnost, da se odvrnejo negativni trendi. Preprečiti je treba, da bi obe manjšini postali talca negativnih odnosov. Slovenska stran dosledno skrbi, da se kaj podobnega ne bo dogajalo italijanski manjšini, in pričakuje, da bo to veljalo tudi za za razmerje itabjanske steani do slovenske manjšine.
V imenu zamejskih organizacij je odgovorni urednik Primorskega dnevnika Bojan Brezigar pouda-
ril, da je že dobro leto slovenska manjšina v Italiji pod stalnimi udarci, ker je v vladno večino prišla neofašistična stranka. Sedaj sicer ne uporablja pendrekov in ricinusovega olja, vendar pa druge, zlasti finančne oblike pritiska. Slovenske zamejske kulturne inštitucije so doslej delovale s pomočjo slovenske in italijanske države in tudi v lanskem italijanskem proračunu so bila navedena ustrezna sredstva, v letošnjem proračunu italijanske države pa niso vec izrecno omenjena. To pa pomeni, da bi lahko bila ta sredstva na voljo v najboljšem primeru Sele v desetih mesecih. Pod izrednim pritiskom in najbolj ogroženi so: Narodna in študijska knjižnica, ki deluje v Trstu in Gorici ki ima se-
daj 100.000 knjig in skupno 12 zaposlenih,
Slovenski raziskovalni institut, ki deluje v Trstu, Gorici, Čedadu in Kanalski dolini ter ima 10 zaposlenih in deset honorar-cev, dvojezična šola v Benečiji, ki jo obiskuje 105 otrok in ki zaposluje 20 šolnikov, ter glasbena matica in druge neodvisne glasbene šole, ki jih obiskuje 700 gojencev, v njih pa dela 33 profesorjev in 35 honorarcev. Večina zaposlenih plač ni prejela že decembra, nekateri pa ne bodo 1. februarja. Vse te ustanove so pred stečajem in likvidacijo.
Včeraj so predstavniki slovenskih zamejskih kulturnih organizacij spregovorili slovenski javnosti ob že v naprej izraženi podpori in soglasju političnega
predstavništva Slovencev v Italiji. Danes pa bo enotno politično in kulturno zastopstvo zamejskih Slovencev sprejel predsednik državnega zbora Jožef Skolc, ki bo v ponedeljek obiskal deželni svet Fur-lanije-Julijske krajine v Trstu.	Bogo Samsa
Zabava je končana, komedija se nadaljuje
Mateja Kozuh-Novak
Lepo. Vladne krize je konec. Aferaš je znova triumfiral. Spodnja polovica njegovih volilcev je uživala v svoji in svojega vodje veličini, saj je dva dni (škoda, da je bila en dan zaprta seja!) uživala, ko je poslušala edini jezik, ki ga razume, žalitve in namigovanja, podtikanja in soCni poulični jezik. Druga polovica njegovih volivcev, 'trpeči razumniki’, so se znova prepričali, kako prav je, da so volili ljubljanskega vojskovodjo, saj vsaka kriza znova pokaže, da se znajo odgovorno do svojega naroda obnašati samo nekdanji oblastniki. Teh pa na oblast ne smejo veC spustiti, saj bi si utegnili zapomniti, kaj vse so poCeli proti njim tisti, ki so se v Časih enoumja krepko prerivali ob polnem koritu in so po preobratu začutili neobvladljivo potrebo svoje žrtje zakamuflirati z namakanjem svojih nekdanjih oblastnikov v gnojnico.
Zadovoljni so nedvomno tudi tisti pri nacionalnem mediju, ki so očitno ljubljenemu vojskovodji spet odplačali del dolga - človeka prav zanima, kakšen je ta dolg, saj si preprosto ne more misliti, da bi v nekdanjem leglu svobodnjakov in svobomislecev ostali le še občudovalci velikega vojskovodje.
Zadovoljni so tudi pobalinčki v parlamentu, saj so spet enkrat lahko uporabili svoje fraCe, spet so lahko spodmaknili kakšen stol in kakšen kupCek smrdečega skrili pod klobuk. To, da je imel smrad njihov vonj, za pobalinčke tako ni pomembno. Da bi lahko resno ogrozili vlado, tako niso računali.
Zadovoljni so 'ta črni’. Kar se da dostojanstveno so asistirali pobalinčkom in aferašem, saj se jim vedno znova obnese, da z nesodelovanjem v koaliciji utrdijo svoj položaj v njej. Kar pomislite, samo zato, da ostanejo v koaliciji, so dobili novega ministra in še nekaj sekretarjev povrhu, pa še mandatarja so prestrašili, da si ni upal postaviti izkušene strokovnjakinje na mesto zunanje ministrice. Mladost je norost, dosti lažje jo bo vznemirjati s svojim mednarodnim mešetarjenjem, saj je Slovenija v božjem kraljestvu tako majhen delček, da se tako ali tako ne bi mogla obdržati samostojna.
Zadovoljni so večni mladci, saj so bili v treh dneh izkazovanja mišic, slabe vzgoje in neumnosti za čuda enotni, samo nekajkrat jim je spodrsnilo. Tako ali tako pa se vedno lahko zanesejo na svoje nekdanje učitelje, da bodo njihove napake sproti popravljali, ne da bi bilo to potrebno posebej plačevati.
Končno je bil zadovoljen tudi mandatar, saj se je znova pokazalo, da lahko ob svojih nezanesljivih 'mladcih' vedno računa vsaj na dve skupini odgovornih ljudi, ki bosta prav gotovo zdržali vse njegove »loopinge« in »preigravanja« in ga zaradi odgovornosti, ki ga Čutita do svojega ljudstva in svojih družin, ne bosta nikoli zapustili, pa Ce ju bo še toliko izpostavljal in izigraval. To so 'rdeči', ki so za zdaj edini, ki so dozoreli za demokracijo, in vrhunske strokovnjakinje, ki se mnogo bolj kot naši moški kolegi zavedamo posledic naivne, nespametne in v zadovoljevanje osebnih koristi obrnjene poliike.
Dejstvo, da slovenska politika s svojim netaktnim obnašanjem pospešeno izgublja sodelovanje že tako majhnega kroga strokovnjakov, kot je g. Mojca Drčar-Murko, ki so edini usposobljeni Slovenijo strokovno predstavljati v svetu, g. Drnovška očitno ne skrbi, njegove sogovornike še manj. Da se je povečalo število tistih, ki ne bodo veC prišli na volišča, ker si takih volov ne bodo več nalagali na pleča, tudi ne. In zlasti je nepomembno, da se je znova nekaj mladih odločilo, da se v tej deželi ne splača ustvarjati družine, saj jo bodo politiki s svojo neumnostjo slej ko prej potisnili v suženjstvo temu ali onemu sosedu.
Odprto pismo premiero
LJUBLJANA - Članice Zenskega foruma Združene liste so z izjavo za javnost opozorile predsednika vlade, da s svojim, po njihovem mnenju »ne dovolj premišljenim početjem, ki smo mu bili v Sloveniji priča ob evidentiranju gospe Mojce Drčar-Murko za zunanjo ministrico, izgublja sodelovanje že tako maloštevilnih strokovnjakinj in strokovnjakov, ki bi bili še pripravljeni zastaviti svoje znanje in izkušnje za napredek slovenske države«. Zelo nam je žal, nadaljujejo članice ženskega foruma ZLSD, da je premier oce-
nil, da je nagrajevanje koalicijskega par-taerja za njegovo nenačelnost in kadrovska izsiljevanja pomembnejše kot nujna potreba po dobri zunanji ministrici, ki bi strokovno okrepila vlado. »Poudarjamo, da Slovenija ne bo imela vec veliko možnosti za popravke, Ce se bo v zunanji politiki odločalo napačno, kot se je že ob asistiranju sedanjega kandidata za zunanjega minisba in po zaslugi kandidata za predsednika parlamentarnega odbora za mednarodne odnose,« so še zapisale predstavnice Zenskega foruma ZLSD.
SOSEDNJE REGIJE
Sreda, 25. januarja 1995
NOVICE
10. OKTOBER 1995 / KOROŠKI SLOVENCI PRED TE2KO ODLOČITVIJO
Haider se znova znašel v bližini skrajnih desničarjev
DUNAJ - Sef svobodnjakov Jorg Haider se je znova znašel v bližini desnega radikalizma. Na Dunaju je vCeraj iz Haiderjeve stranke demonstrativno izstopila občinska odbornica Kariotis, kot razlog pa je navedla, da Haider kot tudi šef dunajskih svobodnjakov Pawkowicz ščitita desnoradikalne pojave znotraj svobodnjakov. Občinska odbornica je pred tem ostro nastopila proti skrajno desničarskem mladinskim funkcionarjem Ermollijem, ki je hotel postati predsednik svobodnjakov v dunajskem okraju Alsergrund. Njegovo izvolitev je sicer preprečila, podlegla pa je drugemu kandidatu.
Boj za hearing o JE Mohovce se nadaljuje
DUNAJ - Ministrica za varstvo okolja Maria Rauch-Kallat je na parlamentarno vprašanje zelenih v državnem zboru odgovorila, da bo z bojem za izvedbo javnega hearinga o varnosti slovaške jedrske elektrarne Mohovce v dunajskem Austria Center nadaljevala. Glede kanclerjevega predloga, naj se število udeležencev hearinga omeji na 200 oseb, pa je dejala, da ne bo odstopila od načela svobodnega dostopa do te prireditev. Zeleni so v zvezi z JE Mohovce zvezni vladi očitali neverodostojnost: na eni strani da je proti dogradnji sporne slovaške nuklearke, na drugi strani pa je pripravljena financirati projekt t. i. energetske avtoceste (tokovod z napetostjo 380 KV) med Mohovci in Dunajem. Kot znano, slovaški investitorji odklanjajo hearing pred neomejenim številom ljudi »ker niso volje stopiti v areno«.
Tesnejše sodelovanje na področju varstva okolja
TRBI2/CELOVEC - Pristojni politiki za varstvo okolja Slovenije, Furlanije-Julijske krajine in Koroške so se na prvem tovrstnem srečanju v Trbižu dogovorih za tesnejše sodelovanje na področju varstva in zaščite okolja v prostoru Alpe-Jadran. Izraz tesnejšega in prekomejno sodelovanja naj bi bili v prihodnosti periodični sestanki predstavnikov treh regij. V okviru teh se bi dogovorih tudi o konkretnih skupnih prizadevanj za zaščito okolja, npr. uresničitev prekomejnih projektov v okviru Interreg-programov, itd. Koroška deželna svetnica Ehsabeth Sidd je svoje sogovornike iz Furlanije-Julijske krajine in tudi Slovenije informirala tudi o tem, da so investitorji zaenkrat odstopih od vključitve gore RoBkofel v načrt nadaljnje izgradnje smučarskega centra Mokrine ob korosko-italijanski meji.
Pomanjkanje deželnih sredstev za gradnjo stanovanj
CELOVEC - V deželnem proračunu manjka okrog 40 milijonov šilingov, da bi lahko izplačevali vse čeke za gradnjo stanovanj oz. stanovanjskih hiš. Odgovorni utemeljujejo pomanjkanje finančnih sredstev s tem, da je v letu 1994 zaprosilo za podporo pri gradnji stanovanjskih objektov nadpovprečno veliko število oseb. Le-h bodo zdaj morah čakati na izplačilo denarja dalj časa kot predvideno. Najprej bo dežela upoštevala prošnjo finančno šibkih družin, sporoča tiskovna služba.
I
'
1

1B
Plebiscitna proslava brez ali le z udeležbo Slovencev?
Slovenski govornik v deželnem v zboru ne pa na osrednji proslavi
Ivan Lukan
Vse kaže, da bo tudi letošnja obletnica po »stari režiji«.
CELOVEC - Pot do prvega skupnega praznovanja obletnice koroškega plebiscita 10. oktobra leta 1920 s strani obeh narodov na Koroškem je še dolga. Uradna Koroška ob letošnji 75. obletnici očitno še ne bo tako daleč, da bi koroškim Slovencem lahko ponudila enakopravno sodelovanje na uradni proslavi na celovškem Novem trgu.
Takšna je ocena predsednika narodnostnega sosveta koroških Slovencev pri Uradu zveznega kanclerja Marjana Sturma po razgovoru z organizatorjem letošnje jubilejne plebiscitne proslave, Sep-pom Pruggerjem.
Le-ta - vsaj zaenkrat -ni bil pripravljen vključiti v program osrednje plebiscitne proslave 10. oktobra letos v Celovcu bistvene predloge, katere so mu bili posredovane s strani sosveta za koroške Slovence in tudi slovenskih političnih in kulturnih organizacij.
Tako sosvet kot tudi slovenske organizacije so izrazih mnenje, da bi morala letošnja proslava upoštevati tudi druge pomembne obletnice leta 1995, še posebej 50. obletnico konca druge svetovne vojne in zmage nad nacizmon ter za koroške Slovence izredno pomembna 40.obletnica podpisa Avstrijske držav-
ne pogodbe, torej mednarodnega dokumenta, ki Slovencem in Hrvatom v Avstriji zagotavlja manjšinske pravice.
Prugger je delegaciji
sosveta, v kateri je bil tudi podpredsednik NSKS Marjan Pipp, sporočil, da bo tudi proslava ob 75. obletnici plebiscita potekala po klasičnem (koro-
NSKS-KKZ / PODELITEV 16. TISCHLERJEVE NAGRADE
Priznanje tokrat izseljencu
letošnji dobitnik Tischlerjeve nagrade Blaž Potočnik iz Toronta s predsednikoma NSKS in KKZ Grilcem in Zerzerjem.
CELOVEC - V okviru slavnostne prireditve v Slomškovem domu sta v ponedeljek zvečer Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev podelila letošnjo Tischlerjevo, poimenovano po ustanovitelju NSKS Jošku Tischlerju. Dobitnik že 16. podeljene nagrade je v Torontu v Kanadi živeči slovenski izseljenec Blaž Potočnik.
Predsednika Matevž Grilc (NSKS) in Janko Zer-zer (KKZ) sta ob navzočno-sti številnih častnih gostov izpostavila delo nagrajenca, ki je leta 1945 pribežal iz Slovenije na Koroško in
se - po treh letih begunske usode v Vetrinju in Spitta-lu ob Dravi - odločil za odhod v Kanado. V milijonskem mestu Torontu je v slovenski šoli več kot 30 let skrbel za ohranitev slovenskega jezika. Nagrada mu je bila podeljena kot priznanje in zahvalo za podporo, ki so je bili v zadnjih desetletih deležni koroški Slovenci in njihove ustanove, za gojenje stikov s koroškimi Slovenci ter za dragoceno kulturno delo med slovenskimi izseljenci v Severni Ameriki.
Podelitev je glasbeno popestril MePZ Jakob Pe-telin-Gallus.	(LL.)
škem) načinu ter da uradna Koroška na tej proslavi ne želi izpostavljati drugih obletnic.
Edina inovacija: koroški Slovenci bi lahko dobili govornika v koroškem deželnem zboru (ne pa na osrednji proslavi v okviru katere bodo govorili zvezni predsednik Klestil, zvezni kancler Vranitzky in deželni glavar Zernatto - op. ured.) slovenska kulturna društva oz. zbori koroških Slovencev pa bi lahko sodelovali pri slavnostnem sprevodu in prepevali tudi v slovenskem jeziku.
Spomenik, ki ga hočejo v okviru proslave postaviti pred poslopjem deželne hiše, da bo imel enojezičen napis, glede plebiscitnih značk pa je bilo poudarjeno, da dvojezičnih ne bo, da pa je dežela pripravljena prevzeti stroške za nekaj tisoč značk z geslom »Srečanje na Koroškem« samo v slovenščini. Žrtev ozke »koroški miselnosti« je postala tudi zamisel, da bi pri sprevodu sodelovali tudi skupine iz sosednje Slovenije in F-Jk.
Stumrkot tudi Pipp sta po pogovoru z glavnim organizatorjem proslave dejala, da bo zdaj zadevo treba »zelo resno in temeljito obravnavati znotraj narodnostne skupnosti«. Sturm je konkretno predlagal sestanek predstavnikov vseh kulturnih društev, posvet pa naj bi organizirale osrednji politični in kulturni organizaciji koroških Slovencev. »Vsekakor bi želel, da odločitev, ali bo zdaj za ali pa proti udeležbi, ne bi vnesla noi razdov v manjšino«, je dejal Sturm.
ISTRA
Regionalislični politiki IDS iščejo zaveznike
Goran Moravcek
REKA - Pohtiki iz Istre, združeni okrog regionalishCnega Istrskega demokratičnega zbora (IDS), so se podali v resno iskanje zaveznikov na Hrvaškem. Po nekaterih, za večino tukajšnje javnosti, spornih potezah in presojah vodje IDS Ivana Jakovčiča, čigar projekt regionalizacije in decentralizacije je »zastrupil« Hrvaško, si zdaj ta prizadeva doseči pohtično soglasje s hrvaškimi pohtiki. Istrski demokratični zbor je stranka, Id jo zaradi njenih prizadevanj po večji avtonomiji Istre ter za večjo decentralizacijo državne (samo) uprave ocenjujejo zelo razhčno. V načelu to marsikdo podpira, vendar obstaja strah, da Jakovčičevi simpatizerji delujejo proti nacionalnim interesom Hrvaške.
Prav zato so Jakovčičevo odločitev, da bo Istro pripeljal v Evropo pred drugimi hrvaškimi regijami, sprejeli precej zadržano, kakor tudi pogoste stike Istre z italijanskimi regijami. Mnogi so tu obremenjeni z zgodovinskim spominom. Tako si je vsaj mogoče razlagah burne reakcije na nedavne volilne izide v Opatiji in okoliških na-
seljih, na katerih so izvolili člane mestnih odborov. Čeprav novoizvoljeni predstavniki ne bodo imeli nobenih pooblastil, saj so le svetniki, ki lahko predlagajo, kako naj bi uredih uhco, so te volitve za člane mestnih odborov vzdignile precej političnega prahu. V Opatiji, Matuljih in okoliških naseljih se je vohtev udeležila komaj polovica volilcev, ker seveda ni volilni uspeh, toda tisti, ki so bili izvoljeni, so bili večinoma iz vrst IDS. Na temelju takšnih vohtev, ki jim marsikdo oporeka legalnost, je Ivan Jakovčič sklepal, da gre za podporo njegovi pohtiki, saj te volitve dokazujejo, da bi večina prebivalcev opatijskega primorja, ki zdaj spada v reško regijo oziroma v pri-morsko-goransko županijo, raje pripadala temu področju, ki zemljepisno pripada Istri in se je pohtično priključila istrski županiji.
Po zamislih Ivana Jakovčiča si čezmejne regije Istre, za katero si prizadeva, ni mogoče zamišljah brez opatijskega primorja ter otokov Cresa in Lošinja. Tako imenovana Velika Istra naj bi segala od zaliva Preluk pri Opahji
do italijanskih Milj. Te Jakovčičeve zamisli kakor tudi prizadevanja za odcepitev opahjskega primorja in kvarnerskih otokov Cresa in Lošinja iz pri-morsko-goranske županije, da bi jih priključil Istri, so izzvala napete odnose med Istro in Reko. Vodja IDS, ki mu hrvaški mediji niso pretirano naklonjeni, si prizadeva pridobih naklonjenost za svoje zamisli v preostalih delih Hrvaške. Na Reki je bU sestanek komisije za sodelovanje reške in istrske regije, toda v nasprotju s pričakovanji nekaterih na sestanku ni prišlo do sporov. Lokalni pohtiki iz obeh regij so soglašah, da je centralizacija največja ovira za razvoj Hrvaške.
Reški župan Slavko Linic, član stranke reformiranih komunistov Ivana Račana, je na čelu »gibanja« svojih kolegov v preostalih delih države, ki so prav tako nasprotniki centralizacije. Tudi sicer je lokalna (samo) uprava boleča hrvaška tema, saj si Franjo Tuđman in njegova Hrvaška demo-krahčna skupnost (HDZ) prizadevata, da bi vse niti držala trdno v svojih rokah. To se jima velikokrat ne posreči,
zato zagovorniki regionalizma in decentralizacije čedalje glasneje govorijo o »konfuznem odnosu uprave in samouprave«. Skratka, pravijo na Reki, ni jasno, kdo pije, ve pa se, s čigavim denarjem. Kritike, ki lehjo na Zagreb zato, ker »molze« Istro in Reko, so vsakdanji pojav, saj se z njimi strinjajo tako Istrani kot Primorci. Toda politične razlike med zagovorniki regionalizacije in decentralizacije državne uprave so zelo velike. Čeprav je župan Reke Slavko Linič komunist, ga nihče v državi ne obtožuje, da je slab Hrvat ali da deluje proh nacionalnim interesom. Za razliko od njega pa Ivana Jakovčiča tovrstni dvomi nenehno spremljajo, saj precejšen del javnosti meni, da je njegov končni namen izločih Istro iz Hrvaške.
Jakovčič zatrjuje, da je treba izvesti decentralizacijo tudi na lokalni ravni, saj obstaja spopad interesov tudi med mesti in občinami. Drugi so prepričani, da so razlog za to nesprejeti zakoni. »Notranja nesoglasja obstajajo tudi v drugih županijah, na primer v osješki in karlovški.
Znotraj županije se spopadata dva sistema - eden, ki je državno-upra-vni, in drugi, ki je samoupraven -meni Branka Renko-Silov, podpredsednica reške mestne vlade.
Zaradi teh nejasnosh - ah so županije enote lokalne uprave ali samouprave - poteka tudi ustavni spor. Zagovorniki decentralizacije so prepričani, da morajo bih županije enote lokalne samouprave, zaradi česar morajo sprejemati tudi posamezne zakonske predpise in urejati življenje v županijah po svojih najboljših močeh. Toda prav zaradi takšnih stališč so suspendirali statut istrske županije. Na Hrvaškem, kjer ima skoraj vsak pojav svoje politične posledice, so zagovornikom regionalizma in decentralizacije »prilepili« številne obtožbe, da delujejo proti nacionalnim interesom. Zato Jakovčič skuša najti zaveznike za svojo politiko na Hrvaškem, pri tem pa mu ne bo lahko. Kajti v državi, k', je še vedno v vojni, je obtožba, da kdo deluje proti nacionalnim interesom - zelo nevarna.
ZBOROVSKO PETJE
	
Primorska poje ima tudi odmev oz. tekmovanje posnetkov z revije
Ob lanskem srebrnem jubileju zborovske revije Primorska poje so se organizatorji odločili, da naj bi imela množična prireditev Se dodatni odmev. Združenje pevskih zborov Primorske in Zveza slovenskih kulturnih društev sta se obrnili na Radio Koper in Radio Trst A, da bi z njuno pomočjo organizirali Se tekmovanje posnetkov z revije. Kot je že običaj, so nastop vsakega sodelujočega posneli, skupinam so dali posnetek in te so se lahko prijavile na tekmovanje. Kot poudarjajo prireditelji, ki so zamisel lahko dokončno izpeljali šele sedaj predvsem zaradi finančnih težav, so se zbori prijavili po lastni želji in presoji, da so nastop na reviji opravili dovolj dobro. 2e pred lanskim poletjem so prireditelji zbrali 87 prijav. Strokovna žirija, ki so jo sestavljali zborovodje z obeh strani Primorske in svetovalec za glasbeno dejavnost pri ZKO SLovenije Mitja Gobec, je zbore razdelila v Štiri skupine, in sicer v mešane, moške in ženske zbore ter v male skupine, posebej so ocenjevali se zbore društev upokojencev.
Po analizah Mitje Gobca so zbori prijavili več umetnih kot ljudskih pesmih, kar kaže na pretehtane odločitve, premalo pa je bilo novitet. Opazit je, da so nekateri zbori zelo kvalitetni, da- je med prijavljenimi slabih zelo malo, v celoti pa je opazil napredek večine zborov v zadnjem desetletju, kar je seveda zelo razveseljivo.
Zvok zborov s posnetkov je po njegovi presoji avtentičen in izenačen, kar je zasluga snemalnih ekip Radia Koper in Radia Trst A.
Uradna, slavnostna razdelitev nagrad prvega tekmovanja v posne-
tkih z revije Primorska poje bo v petek, 10. februarja v koprskem gledališču, kjer bodo nastopili »najboljši med najboljšimi« primorskimi zbori. Malo zatem pa se bo začela že letošnja izvedba zborovske revije.
Najuspešnejši na 1. tekmovanju posnetkov Revije Primorska poje.
Mešani zbori:
1.	mešani zbor »Primorec-Ta-bor«, Trebče-Opčine (zborovodja Matjaž Sček);
2.	mešani zbor »Obala«, Koper (zborovodja VValter Lo Nigro);
3.	mešani zbor »Jacobus Gallus«, Trst (zborovodja Janko Ban).
Moški zbori:
1.	moški zbor »Srečko Kosovel«, Ajdovščina (zborovodja Klavdij Koloini);
2.	moški zbor »Provox«, Nova Gorica (zborovodja Tanja Kuštrin);
3.	moški zbor »Vinko Vodopivec«, Ljubljana (zborovodja Andrej Misson).
Ženski zbori:
1.	Komorni dekliški zbor H. Bistrica (zborovodja Marija Slosar-Lenarčič);
2.	ženski zbor »Ivan Grbec«, Skedenj (zborovodja Boža Hrvatič);
3.	dekliški zbor »Vesna« Križ (zborovodja Bogdan Kralj).
Male skupine:
1.	Oktet »Vrtnica«, Nova Gorica (um. vodja Ivan Mignozzi);
2.	»Višarski kvintet«, Ukve (um. vodja Anna Missoni);
3.	kvintet »Sumus«, Ajdovščina (um. vodja Damijana Božič).
Zbori Društev upokojencev:
1.	ženski zbor Društva upokojencev Nova Gorica (zborovodja Julica Faganel);
2.	ženski zbor Društva upokojencev Idrija (zborovodja Ivan Rijavec);
3.	moški zbor upokojencev iz Brega, Trst (zborovodja Anton Glavina).
Na sliki mešani zbor »Primo-rec-Tabor«, ki je v svoji kategoriji osvojil prvo mesto.
GLEDALIŠČE

Neustavljivi čar hudomušnosti in papirnatih oblek Ennia Marchetta
Ennio Mar-chetto, mimik, imitator, tran-sformist, ali kakor koli že hočemo imenovati njegov gledališki poklic, se je v soboto po lanskem izrednem uspehu vrnil v tržaško gledališče Miela, kjer so ga v nabito polni dvorani poleg gledalcev, ki so se lani do solz nasmejali njegovi predstavi Carta diva, pričakali še novi občudovalci.
Marchettovo predstavo je težko opisati.
Lahko bi si pomagali z naslovom, ki se navezuje na znano arijo iz Bellinije ve Norme Casta diva, na italijanski izraz »diva« za zvezdnico iz spektakla in na italijansko besedo za papir, »carta«, ki ima v tem primeru izredno pomembno vlogo. S pomočjo papirnatih kostumov in glasbo v play-backu namreč Mar-chetto ustvari na odru neskončno galerijo osebnosti in likov iz realnega in domišljijskega sveta, v katerem živimo: sexy Marylin Monroe (na sliki) in Disneyjevo Sneguljčico, provokantno Madonno in romantično Violetto iz Traviate, dolgonoso Barbro Streisand in v črno Kraljico noči iz Mozartove Čarobne piščali.
Kostumi in pričeske iz tršega papirja so čudovito izdelani, Mar-chettova obrazna mimika, gibi rok, plesni koraki so popolni, tako da lik v trenutku zaživi na odru. Vendar je v predstavi še nekaj več, pridih lahkotne ironije, kretnja hudomušnega posmeha, ki predstavo dvigne na drugačno, poetično raven. Pavarotti patetično poje mami
posvečeno pesem, s hitro kretnjo pa se njegov obilni trebuh spremeni v obloženo mizo. Leo-nardova Mona Liza nastopi z okvirom vred in zapoje ter zapleše agresivno rockovsko pesem Venus. Carmen Miranda sname banano z visokega, s sadjem obloženega klobuka in jo poje. Kraljica Elizabete dostojanstveno pride na oder ob zvoku kraljevske himne, iz torbice potegne brke in se spremeni v postavnega Freddyja Mercuryja. Prav točke, ki prikazujejo metamorfozo iz enega lika v drugega so izredno domiselne. Zborček menihov poje grego-rjansko pesem - Marchetto obrne papirnati kostum in prikaže se drobni Prince, ki na vrhu nebotičnika poje My name is Prince. Miloška Venera zaprepaščeno odkrije, da nima rok in nog, zato ritmu sirtaki-ja negibno sledi s premikanjem oči, na koncu pa se spremeni v plesalca v značilni grški moški nosi z nabranim krilcem.
A izrednih likov je Se in Se, na odru se pojavljajo z vrtoglavo naglico, brez nepotrebnega izgubljanja časa, do zaključne točke, v kateri se Ennio Marchetto le s pomočjo ozke pole rdečega krep papirja in ploščatim mikrofonom iz lepenke spremeni v Lizo Minelli, ki poje New York, New York, mikrofon obrne in glej, pred nami stoji veličastni Kip svobode.
Bojana Vatovec
PLOŠČE
Počakati je bilo treba kar cela štiri leta, da smo dobili novo studijsko ploščo benda Pat Metheny Group, Talentirani ameriški kitarist sploh ni miroval v vseh teh letih. Nasprotno. Nastopal je povsod po svetu, sodeloval je, kot je značilno za vse jazz glasbenike, s številnimi kolegi, izdal tudi nekaj plosc. Prav tako ni opustil sodelovanja z Lylom Mayesom in ostalimi zvestimi prijatelji, ki jih je
Pomirjevalna glasba benda Pat Metheny Group
pred mnogimi	leti
vključil v projekt svoje skupine. Enostavno mu	je
zmanjkalo časa, da bi za skupino, s katero zna ustvariti magične atmosfere new age glasbe,
napisal nekaj dobrih skladb.
V resnici smo lani dobili novo ploščo skupine PMG (Pat Metheny Group), a so to bili posnetki z njihove predlanske zelo uspele turneje po Italiji. Sam kitarist pa je bil v zadnjih dveh letih zelo ploden, saj je izdal ploSčo Secret Story, v kateri igrajo Se Charlie Haden, Nana Vasconcelos in Armando Marcal, album I can See Your House From Here v so-
delovanju z Johnom Scofieldom, Stevom Swallowom in Billom Stevvartom (koncert te zasedbe z lanskega festivala Umbria Jazz smo lahko videli na drugi tv mreži prav v ponedeljek) in »raziskovalni« album Zero Tolerance For Silence.
Bolj znanega Methenyja pa dobimo v tej komaj izdani plošči, We Live Here. Album je osmo skupinsko delo zasedbe PMG in prihaja točno Štiri leta po albumu Letter From Home. Poleg klavia-turista Lyle Mayesa, ki je skupaj z Methenyjem napisal vse skladbe, sodelujejo z njim basist Steve Rodby, bobnar Paul VVertico, tolkač Luis Conte, trobentač Mark Ledford in pevec David Blamires. Dobro uigrana zasedba, ki smo jo v Italiji lahko že večkrat poslušali in s katero se bo Metheny v kratkem podal na evropsko turnejo, ki se bo od 25. maja do 6. junija dotaknila tudi Italije.
Metheny je na nedavni pred-
Ales Waltritsch
stavitvi nove plošče v Milanu dejal, da se njegova glasba razlikuje od drugih jazzmanov, ker nanj ne vplivajo socialno stanje ali generacijske razlike, pač pa je pod nenehnim vplivom tehnoloških sprememb. Metheny, ki se je izkazal za izvrstnega in izredno talentiranega kitarista na slavnem bostonskem Berklee colle-geju v prvih letih sedemdeset (na katerem je tudi hitro začel poučevati), se je poleg klasične jazz glasbe kaj kmalu lotil popolnoma samostojne poti. Raziskoval je vsemogoče tehnološke trike in jih uporabil pri igranju kitare. Zmes tehnologije in glasbene tehnike nam daje zvoke, po katerih je Methenyjeva glasba razpoznavna. Dolge suite, melodije, ki se večkrat približujejo zvokom klaviatur, so iz jazza najprej ustvarile fusion glasbo in se nato prelevile v new age. To je glasba, ki ustvarja posebno vzdušje in sprosti misli. Plošča We
Live Here vsebuje devet skladb za več kot uro dobre glasbe. Na prvi posluh se ta novi album zdi soliden, čeprav so nekatere starejše Methenyjeve skladbe boljše. Novost te plošče je tudi v tem, da so prvič uporabili loop bobnov, oz. posnete ritmične podlage, ki se jih trenutno pogosto sliši v pretežno komercialni glasbi. Seveda jih je PMG uporabil na svojstven način. Medtem ko jih v komercialni glasbi uporabljajo kot ritmično podlago in tej dodajajo večkrat le glas pevca, jih Metheny in tovariši izkoriščajo zelo nežno in dinamično in iz njih gradijo improvizacije in melodije Methenyjevih kitar (tako v studiju kot na odru jih rabi kakih petnajst) in Mayesovih klaviatur.
Pomirjevalno glasbo, ki je v zadnjih letih tako uspešna, lahko sedaj poslušamo na tej plošči, konec spomladi pa jo bomo poslušali, upajmo, tudi v kakem kraju blizu nas.
Sreda, 25. januarja 1995
FILM IN VIDEO
NOVO NA VIDEU
Nabriti kanoni 1
National Lampoon’s Loa-ded VVeapon 1, Komedija, distribucija Fun Video, scenarij Don Holley, režija Gene (juintano, 1993,88 minut.
Emilio Estevez, ki se je v preteklosti izkazal v vrsti filmov resnejšega žanra (Elijev ogenj, Stake Out, Repo Man, Outsiders), se je v devetdesetih očitno udomačil v komedijah. Po komediji Man at Work, za katero je napisal tudi scenarij in jo režiral, in Nabritih kanonih 1 je komercialno uspešen v dveh nadaljevanjih komedije The Mighty Ducks, v katerih igra hokejskega trenerja. Tudi njegov soigralec Samuel L. Jackson ni od muh, saj je leta 1991 na festivalu v Cannesu bil nagrajen za najboljšo stransko vlogo v filmu Jungle Fever Spikea Leeja. V Nabritih kanonih, parodiji, ki sledi »tradiciji« filmov, ki so že svojevrsten žanr - fihnov-kolažev, ki za osnovo svojih bolj ah manj komičnih zapletov uporabljajo
rrirTi'iT M.\Y
' .pst*#*
hollywoodske uspešnice (Gola pištola, Napihnjenci)
-	igrata policaja Jacka Kolta (Estevez) in Wesa Lugarja (Jackson). S kopico znanih igralcev v stranskih vlogah (VVhoopi Goldberg, Jon Lo-vitz, Charlie Sheen, Bruce Willis, F. Murray Abraham, Tim Curry) predstavljata zabaven ansambel in se tako kot junaka trilogije Smrtonosno orožje Mel Gibson in Danny Glover spopadata s kriminalom - z izdelovalci in razpečevalci piškotov s heroinom. Junaka spremljamo v parodiranih situacijah, značilnih za kriminalke, prek katerih so se ustvarjalci filma lotili kar vseh elementov tega popularnega žanra. Od prizorov policijskih preiskav stanovanj, v katerih se poticaja pogovarjata o prhljaju in ne o primeru, prizorov na policijski postaji, kjer po opisu iskane osebe uradnik izdeluje kipec iz plastelina, do parodiranja in preobračanja klišejskih dialogov. Tako kot se za ta »kolažni« žanr spodobi, parodirajo najbolj razvpite prizore iz zadnjih uspešnic
-	prizor obiska pri Hanni-balu Lectarju (igra ga F. Murray Abraham, Satieri v Mozartu) iz filma Ko jagenjčki obmolknejo Jonat-hana Demmeja, prizor zasliševanja Sharon Stone v Prvinskem nagonu - pa tudi iz starejših (Umazani Harry). Analogij s Smrtonosnim orožjem pa je vsekakor največ. Skratka film za nedeljsko popoldne, ki bo zabaval predvsem ljubitelje novejših Golih pištol in Napihnjencev. (V. R.)
Philadelphia
Drama, distribucija Aries/ Continental film, scenarij Ron Nyswaner, režiser in koproducent Jonathan Demme, direktor fotografije Tak Fujimoto, 1993, 120 minut. Oskar za glavno moško vlogo (Tom Hanks) in oskar za najboljšo pesem (Bruce Springsteen Streets of Philadelphia), nominacija za oskarja za scenarij. Po Oskarjih v vseh petih najpomembnejših kategorijah (najboljši film, režija, glavna moška in ženska vloga, scenarij) za svoj psihološki triler Ko jagenjčki obmolknejo leta 1992, je Jonathan Demme lani s Philadelphio na podelitvi oskarjev ponovno zadel v Cmo in Tomu Han-ksu prislužil dolgo željeni pozlačeni kipec. V tej drami o aidsu in homofobiji in prvem hollywoodskem filmu na temo aidsa namreč Hanks kot za aidsom oboleti in odpuščeni odvetnik Andrevv Beckett bolj impresionira s svojim izsušenim (za vlogo je shujšal kar nekaj kilogramov) in bledim videzom kot z igro, kijev drugi polovici filma tako ati tako ni veliko pokazal. Je bled, osivel in predvsem večinoma negibno utrujen, razen v »opevanem« prizora njegove agonije ob zvokih arije.
Ob tekmi z Danielom Dayjem Levvisom (V imenu oCeta) in Liamom Nesso-nom (Schindlerjev seznam) oskarja vsekakor ni zaslužil. Tako kot se za hollywoodski film spodobi, je Philadelphia namenjena širokemu občinstvu, ki ga režiser poistoveti s petletnim otrokom, saj Denzel VVashington (igra Hanksove-ga odvetnika Joea Millerja), ki kot nasprotje Hanksu -homoseksualcu in bolniku aidsa - uteleša heteroseksualno večino, ki jo označujeta strah in sovraštvo do homoseksualcev (in s tem tudi stigmatizacija le-teh in s tem tudi aidsa kot bolezni gayjev) večkrat, ko sprašuje o aidsu (Hanksa ali zdravnika, priCe na sodišču) ravno zaprosi za razlago, »kot da bi bil petleten otrok«. Na tej ravni s pouCno-moralisti-Cnim tonom obravnava temo prek zgodbe o boju Andrevva zoper svojo nekdanjo odvetniško firmo, ki ga z izgovorom, da je nesposoben, tik po napredovanju odpusti. Denzel VVashington kot utelešenje homofobicne večine se od sovražnika homoseksualcev kot nenaravnih, smešnih in boječih, tistih »ki ti želijo zlesti v hlače« Cez film, spremeni v Človeka s strpnejšim odnosom do homoseksualcev. Demme je hotel doseči prav to in bolj kot Hanks je nosilec filma VVashington, saj je prav on tisti, s katerim se večina lahko identificira in se »spreminja« skupaj z njim. Na koncu filma je ravno on tisti, ki se Hanksa končno dotakne (v filmu se izogiba njegovemu dotiku), pride na njegovo gay zabavo in na njegovo sedmino celo pripelje svojo majhno punčko. S strahom do homoseksualcev se zmanjša tudi njegov strah do aidsa, »ki ga tako kot vsi želimo Čimbolj potisniti od sebe.« (V. R)
Izraelski film prvič k. g.
V CD od 26. do 31. januarja
LJUBLJANA - V sodelovanju z izraelskim veleposlaništvom na Dunaju je Cankarjev dom pripravil prvi ciklus izraelskih filmov z naslovom Izraelski film danes, v katerem bomo od jutri do 31. januarja lahko videli pet filmov sodobne izraelske filmske produkcije.
Le-ta sicer ni ravno obsežna, saj na leto v povprečju posnamejo od pet do osem filmov, vendar je pozornost pritegnila ravno v devetdestih s pojavom novih mladih avtorjev, ki od svojih starejših kolegov odstopajo po inovativnosti in družbeni kritičnosti. Ravno z izborom filmov iz tega obdobja, ki so ga v Cankarjevem domu naredili med filmi, ki jim jih je ponudilo izraelsko veleposlaništvo na Dunaju, bo Cankarjev dom izraelsko kinematografijo predstavil tudi slovenskemu občinstvu.
Ciklus se bo začel jutri s projekcijo filma Zadnja ljubezenska avantura Laure Adler iz leta 1990 o starajoči se samski igralki, ki se s svojo igralsko skupino bori za ohranitev jidiš kulture. Za glavno vlogo Laure Adler je igralko Rito Žohar izraelska nacionalna žirija nagradila za najboljšo igralko leta, nagradila pa je tudi glasbo. V petek bo na sporedu Crno-beli film Življenje, kot ga kaže Agfa iz leta 1992, ki je požel veliko uspeha že na Berlinalu, kjer je bil vključen v tekmovalni del in bil deležen posebne omembe žirije, kot tudi na Film Art Festu leta 1993, kjer je bil prikazan v okviru Perspektiv. Film je izrazito avtorsko delo scenarista in režiserja Assija Dayana, sina izraelskega obrambnega ministra Moshe Dayana. V tej freski sodobne izraelske družbe spremljamo 12 ur življenja v tipičnem predmestnem baru Tel Aviva, v središču katerega sta lastnici bara Dalia in Leora. Čeprav je Dayan dal poudarek
na scenarij in eksistencialistično filozofijo, filmu ne manjka tudi vizualnih kvalitet.
Dan kasneje bodo predvajali film Zgodbe iz Tel Aviva iz leta 1993 o zgo-dbah treh različnih žensk, ki je vsaka svojska pripoved o odnosu med spoloma. Film odlikujeta razgibana režija in duhovit scenarij.
Po obravnavi tem iz sodobnega življenja v Izraelu bo v ponedeljek na sporedu povsem drugačen film - Imenovani iz leta 1990. Gre za mistično legendo, ki še vedno živi med prebivalstvom severne Galileje o izročilu, ki govori o skrivnostnem vedenju, ki je dostopno le izbrancem. Eden od njih je umetnik Shmayja, ki se ga zave Sele, ko spozna prelepo Osho.
V torek bodo ciklus sodobnega izraelskega filma zaključili s projekcijo filma Čudovita milina (Amazing Grace) iz leta 1992, ki je bil prav tako predstavljen na Berlinalu. Amos Guttman, avtor scenarija in režiser tega filma, ki na nevsiljiv in sproščen način obravnava aktualno problematiko aidsa, je kmalu potem, ko so dokončali film, umrl za posledicami te smrtonosne bolezni. Film je sočutna in iskrena pripoved o dveh mladih moških, antijunakih, med katerima se razvije zapleten in iskren odnos.
Vesna Rojko
NOVO V KINU
Intervju z vampirjem
Mervviev vvith the vampire, grozljivka, scenarij Anne Rice po lastnem istoimenskem romanu, režija Neti Jordan, igrajo Brad Piti, Tom Cruise, Antonio Banderas, Kirsten Dunst, Christian Sla-ter in Stephen Rea, VVamer Bros., distribucija Ljubljanski kinematografi, slovesna premiera jutri ob 21. uri v kinu Komuna v Ljubljani, premiera in hkrati na rednem sporedu prav tako od jutri v Ljubljani se v kinu Siska, v Domžalah, v Kranju v kinu Center, v Mariboru v lanu Partizan in v Celju v kinu Union. Film, ki ne potrebuje priporočil. Zvezdniška igralska zasedba, režiser, ki nas je osvojil že z Igro solz, in nenazadnje tudi ena najuspešnejših žanrskih pisateljic
Anne Rice kot avtorica scenarija, ki ga je napisala po svojem istoimenskem romanu, prvem delu že kultnih Vampirskih kronik. V filmu spremljamo zgodbo Paula (Brad Piti), ki novinarju (Christian Sla-ter) pripoveduje o svojem življenju od trenutka, ko ga konec 18. stoletja vampir Lestat (Tom Cruise) »povampiri«. Spremljamo njuno pot po New Orleansu, Parizu 19. stoletja in končno v dvajseto stoletje. Paul in Lestat na tej krvavi poti »podarita« večno življenje tudi deklici □audiji (Kirsten Dunst), ki postane njuna spremljevalka, kasneje pa se s Paulom ločita in začneta iskati vampirje v Evropi. Srečanje s skupino vampirjev, ki jo vodi karizmatični Armand (Antonio Banderas), je usodno.	(V. RJ
Berlin
brez
Afrike
PARIZ (AFPJ - Med 27. filmi, ki jih bodo med 9. in 20. februarjem predvajali na berlinskem filmskem festivalu, organizatorji napovedujejo tudi Quiz Show Roberta Redforda, Vabo (L’appat) Ber-tranda Tavemiera, Sto in ena noc (Les cents et une nuits) Agnesa Varde, Nagnjenje (Addiction) Abela Ferrare in Kralj reke (El rey del rio) Manuela Guti-erreza Aragona. V filmih, ki jih napovedujejo prireditelji festivala, nastopajo tudi znani igralci, kot na primer Paul Nevvman, Madonna, Bruce VVillis, Mčlanie Griffith, Harvey Keitel, Michel Piccoli, Carmen Maura, Joan Chen...
V Berlinu bodo s filmoma Agnesa Varde in Edgarja Reitza Noc režiserjev (Die Nacht der Regis-seure) zaznamovali stoletnico filma. Seveda bodo namenili pozornost tudi njegovi prihodnosti. Poleg Številnih nemških bodo na festivalu predstavljeni tudi filmi drugih evropskih držav, predvajali pa bodo tudi azijske ter južno- in severnoameriške filme, žal pa ne bo nobenega afiriškega. Nekatere so posneli že znani ustvarjalci, drugi so debitanti: med filmi so eni posneti z ogromno denarja, drugi pa s skromnimi finančnimi sredstvi, pet filmov so posnele ženske.
Iz evropskih držav bodo predvajani naslednji filmi: Obljuba (Das Versprechen) Margarethe von Trotta, posnet v nemško-francosko-švicarski koprodukciji; Translantis Christiana VVagnerja (Nemčija); Hadesa Herberta Achternbuscha (Nemčija); NoC režiserjev (Die Nacht der Regisseure) Edgarja Reitza (nemško-britanska koprodukcija); Vaba (L‘appat) Bertranda Taverniera (Francija); Sto in ena noC (Les cent et une n uit) Agnesa Varde (Francija) z Michelom Piccolijem in Marcelom Mastroi-annijem; Lunin učinek (Colpo di luna) Alberta Simona (Italija/Francija); Kralj reke (El rey del rio) Manuela Gutierreza Aragona (Španija); Naredi križ Cezme v upanju, da umreš (Ti kniver i hjertet) Ma-riusa Holsta (Norveška); Hrup, ki povzroča norost (Un bruit qui rend fou) Alaina Robbe-Grilleta in Dmitrija de Clercqa (Velika Britanija/Francija/Svi-ca); Igra za potnika (Pjesa dija passashira) Vadima Abdraschitova (Rusija); Sh’chur Saamuela Hasfari-ja (Izrael). Azijsko produkcijo bodo zastopali naslednji filmi: Hribovje Taebaek (The Taebaek Mo-untains) Im Kwon Taeka (Koreja); Poletni sneg (-Xiatlan de Xue) Ann Hui (Hong Kong); RdeCica (-Hong fen) Li Shaohanga (Kitajska/Hong Kong); Vračanje h koreninam (Ruckkeh) Leung Ray Pun Heija (Hong Kong); RdeCe-bela vrtnica (Red Rose White) Stanleya K vrana (Hong Kong/Tajvan).
Ameriško kinematografijo bod predstavljali naslednji filmi: Quiz show Roberta Redforda, v katerem igrata glavni vlogi John Turturro in Ralph Fien-nes; Tihi padec (Silent fall) Bracea Beresforda z Richardom Dreyfussom, Lindo Hamilton in Johnom Lithgovvom v glavnih vlogah; Dim (Smoke) Wayna VVanga z Williamom Hutrom in Harveyem Keitlom; Moder v obraz (Blue in face) Wayna VVanga in Paula Austerja z Harveyem Keitlom, Jimom Jarmuschem in Madonno; Nikogaršnji norec (Nobody‘s fool) Roberta Bentona s Paulom Nevvmanom, Bruceom VVillisom in Melanie Griffith; Pred sončnim vzhodom (Before sunrise) Richarda Linklaterja z Etha-nom Hawkom in Julie Delpy; Nagnjenje (The addiction) Abela Ferrare; Ulica Čudežev (El callejon de los milagros) Jorga Fonsa (Mehika), Ko se mraCi (When night is falling) Patricie Rozema (Kanada).
IZŠLO JE / KNJIGA
Anne Rice: Intervju z vampirjem
Prevedla Tatjana Žener, grozljivka, DZS, Ljubljana 1994, 323 strani, mehka vezava, 12 x 19 cm, 1.490 SIT.
Kultna knjižna uspešnica ameriške pisateljice Anne Rice iz leta 1976 Intervju z vampirjem je na naše knjižne police prišla tik pred slovensko premiero istoimenskega filma Neila Jordana. V njej ta uspešna žanrska pisateljica opisuje zgodbo vampirja Louisa, ki o svojem dvestoletnem življenju pripoveduje novinarju. Roman je prvi del njene Vampirske kronike, v kateri je v naslednjih petnajstih letih izdala še tri romane, v katerih se ukvarja s posameznimi vampirskimi junaki. Avtorica je na temelju romana napisala tudi scenarij za film in tako se -kot je povedala prevajalka Tatjana Zener - knjiga in film dopolnjujeta v tem smislu, da vsak na svoj način v skladu s svojim medijem pripovedujeta o istih stvareh. Avtorica je zaradi drugačnega medija in potrebe po linearnosti pripovedi za film zgodbo poenostavila, radikalno je spremenila le konec, sicer pa večjih posegov ni naredila. Intervju z vampirjem je od Jurskega parka Michaela Crichtona že sedma izdaja knjig založbe DZS, po katerih so posneli filme (Firma, Vzhajajoče sonce).	(V. R.)
Smeh spet razprodan
CELJE - Z novim umetniškim vodjem celjskega SLG Primožem Beblerjem so pridobili tudi Dnevi komedije, je včeraj poudaril ravnatelj celjskega gledališča Borut Alujevič in napovedal praznik smeha v Celju, ki ga bodo priredili med 3. in 26. februarjem. Dneve komedije pripravljajo tokrat že četrtič in Čeprav se še vedno upirajo pobudam, da bi jih spremenili v tekmovalni festival komedijantskih predstav slovenskih gledališč, so nekatere festivalske vsebine vendarle sprejeti.
»Tekmovalni festival? Ne, hvala! Morda takrat, ko bo Ministrstvo za kulturo prevzelo od nas vse stroške,« pravi Borut Alujevič. Tudi letos bodo ob koncu dnevov podelili priznanja žlahtni komedijant, žlahtna komedijantka in žlahtna komedija leta. Prvi dve strokovna žirija v sestavi Majda Knap Sembera, Marinka Poštrak in Blaž Lukan, za tretje priznanje pa bo po vsaki predstavi glasovalo občinstvo. To bo celjski Talijin hram vsakič napolnilo do zadnjega kotička, saj so vstopnice, mnoge rezervirane že od lani, že zdavnaj pošle.
Komedij, predvsem domačih, je imel selektor Primož Bebler tokrat na izbiro le malo, ah pa je bila težava v tem, da jih nekatera gledališča veC ne igrajo. Kljub vsemu jim je v Celje na predstave, ki bodo vsak februarski petek in soboto, uspelo povabiti Prešernovo gledališče iz Kranja z J. Mortimerja in B. Cooka Kadar mačke ni doma, SNG Dramo iz Ljubljane s predstavo W. Bauerja Change, Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica z M. Cervantesovim Čudežnim gledališčem, Eksperimentalno gledališče Glej iz Ljubljane z I. Lovriča Afero pouhn kufer, MGL iz Ljubljane z J. Godberja Na smučišču, gledališče Zato s Ptuja z E. lonescujevo Plešasto pevko in Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane z Waechterjevimi - Deklevovi-mi Klovni. Celjani bodo žirijam pokazali Linhartov Ta veseli dan ali Matiček se ženi.
Na svečanem zaključku bo nastopilo še gledališče Gavella iz Zagreba z O. VVilda Važno je imenovati se Ernest. Tokratne dneve komedije bodo spremljala tudi gostovanja in simpozij gledaliških delavcev ter nekaj drugih prireditev.	(B. P.)
Prvih deset filmov v preteklem tednu
(od 16. do 22. januarja)
Specialist je prejšnji teden doživel Se večji upad števila gledalcev kot zadnjic (kar za 57,27 odst.) in je zdrknil na drugo mesto ljubljanske lestvice; njegov končni izkupiček tako ne bo tolikšen, kot bi lahko sklepali po otvoritvenem tednu, še vedno pa bo sorazmerno visok. Skupaj je bilo 29.239 gledalcev (ali 7,4 odst. veC kot zadnjic). Razpon gledanosti med posameznimi filmi je bil precej bolj uravnotežen kot pred dvema tednoma, ko je Specialist povsem obvladoval prizorišče. Imeli samo tri primere: Juniorja z Arnoldom Schvvarzeneggerjem (ki je tudi prevzel vodstvo, Divjo reko z Meryl Streep in Halgata, nov slovenski film, ki je (potem, ko se je zelo dobro izkazal že v Prekmurju) prijetno presenetil tudi v Ljubljani in po razprodani premierni predstavitvi zbral povprečno kar 156 gledalcev na predstavo.
Legenda; Prva številka pomeni število predstav, druga št. gledalcev in tretja bruto izkupiček v preteklem tednu. Številke v oklepajih predstavljajo dosedanji skupni seštevek predstav, gledalcev in izkupička.
1.	Junior / Karantanija film
23 (23)	6.804 (6.804)	3.402.000 (3.402.000)
2.	Specialist/Lj. kinematografi
30 (111)	4.549 (27.181) 2.196.800 (12.949.900)
3.	Divja reka / Karantanija film
23 (23)	4.368 (4.368)	2.184.000 (2.184.000)
4.	Kraljica Margot /Trias Entertainment
11 (19)	2.793 (4.726)	1.337.500 (2.231.000)
5.	Levji kralj / Cenex
14 (198)	1.847 (40.376)	646.450 (18.903.550)
6.	Ljubezen v troje / Continental Fun
13(85)	1.741 (16.418)	' 829.800 (7.891.900)
7.	Kravji Blues / Fun-Mladina film
28 (44)	1.712 (2.746)	998.500 (1.618.900)
8.	Halgato / Lj. kinematografi
9	(9)	1.406 (1.406)	703.000 (703.000)
9.	Neposredna nevarnost / Karantanija film
17 (119)	1.024 (18.797)	489.700 (9.002.100)
10.	Beti očnjak 2 / Cenex
10	(35)	902 (2.805)	445.500 (1.385.600)
V tednu med 2. in 8. januarjem je vrstni red prvih petih na mednarodnem tržišču (V. Britanija, Francija, Nemčija, Italija, Nizozemska, Španija, Avstralija in Japonska) ostal nespremenjen, le da je The Mask s tretjega mesta izrinil Un Indien dans la ville, slednji pa se je umaknil z lestvice. Levji kralj je že dobra dva meseca na prvem mestu, z veliko prednostjo pred drugouvrščenim Intervjujem z vampirjem. Navajamo izkupiček v milijonih USD.
1.	Levji kralj	13,12 (181,65)
2.	Intervju z vampirjem	6, 80 (30,11)
3.	The Mask	5,98 (59,59)
4.	Junior	4,38 (17,85)
5.	S.P.Q.R.	3,26(9,86)
Igor Kemel
LITERATURA / KNJIGE ZA OTROKE IN MLADINO
Po junake na tuje, četudi imamo domače
LJUBLJANA - V zadnjih letih se srečujemo s padcem kupne moči in zmanjšanjem naklade knjig. Izjemi sta otroška in mladinska literatura, v katerih vidijo založbe tržni potencial, kar kaže tudi vse večje število novih naslovov. Čeprav so mlade generacije predvsem vizualno usmerjene, je njihovo zanimanje za literaturo očitno. O tem pričajo naši založniki, med katerimi so za oskrbo slovenskega trga s tovrstno literaturo najbolj zaslužne Mladinska knjiga, DZS, Kres, Mladika in nove založbe, med katerimi izstopa EFTA -Založba najlepših slikanic.
Katera založniška hiša ima pri nas najdaljšo tradicijo pri izdajanju otroške in mladinske literature, ni težko uganiti. To je Mladinska knjiga, ki je bila pred petdesetimi leti ustanovljena z namenom, da bi izdajala tovrstno literaturo. VeC kot polovica njenega programa je še vedno namenjena mlajšim bralcem, saj je lani od skupaj 331 naslovov izšlo 162 knjig za otroke in mladino. V zadnjem desetletju se je začela občutno večati naklada stvarne literature izobraževalnega značaja, kamor sodijo najrazličnejše poljudnoznanstvene knjige, ki seznanjajo otroke z naravo, planetom Zemlja, kuhanjem, slikanjem, človeškim telesom, človeško zgodovino, Čudi sveta... Mladinska knjiga sledi trendom v svetu tudi z audio- in video kasetami, med katerimi so najbolj priljubljene pravljice VValt Disneyja in bratov Grimm. VeCje, uveljavljene založbe imajo široko in pestro ponudbo stvarne literature in koprodukcijskih knjig. Čeprav imamo Slovenci kvalitetne pisce in ilustratorje za otroke, je dokaj razširjeno kupovanje avtorskih pravic za tuje, uveljavljene junake. Manjše, zasebne založbe so programsko bolj specializirane in skušajo zapolniti preostale niše na
knjižnem trgu. Na majhnem slovenskem trgu je opazna predvsem manjša naklada literature za najstnike, v primerjavi z otroško in pomanjkanjem knjig v verzalkah za prvošolčke. Zaradi slabe kupne moči in prenehanja selekcioniranega posredništva staršev je med najstniki bolj razširjeno izposojanje knjig v knjižnicah, ki pa so zaradi pomanjkanja sredstev slabo založene.
Povprečna naklada Mladinske knjige za otroške knjige je od 4.000 - 5.000, za mladinske pa od 2.000 - 3000 izvodov. Druge založbe imajo manjšo naklado, najpogosteje okoli 1.000 do 2.000 knjig.
Po besedah Janeza Mušica, glavnega urednika Mladike, prodajo v prvem letu po izidu knjige vec kot polovico naklade, nato pa prodaja upade, kar pomeni, da se je v povprečju rok prodaje knjig podaljšal na več let. Uspešnosti prodaje knjig ni mogoče ilustrirati s podrobnejšimi podatki, ker v založbah pravijo, da je to poslovna skrivnost. Kriteriji za izbor knjige so kvaliteta, priznani avtorji in ilustratorji, atraktivne izvedbe, zastopanost teme na tržišču, praktičnost in didakti-Cnost. Zaradi produkcijske drugačnosti so stroški za knjige za odrasle in otroke neprimerljivi. Založbe se raje odločajo za ponatise knjig, ker visoka naklada običajno ustvarja zaloge. Tako se je npr. poleti začela med otroci polegati »dinozavroma-nija«, pri Čemer Mladinska knjiga zaradi previdne naklade Atlasa o dinozavrih ni imela večje škode. Založbe torej sledijo spremenljivim zahtevam tržišča, ki kljub veliki heterogenosti priča o določenem skupnem imenovalcu bralskega okusa pri otrocih in mladini.
In katera dela in avtorji so posebej priljubljeni med otroci in mladino? V knjigarni Konzorcij,
kjer imajo poseben otroški oddelek, so opozorili na zbirko o Pikiju Eriča Hilla, ki je priljubljena med majhnimi otroci do prvega razreda. Od domačih avtorjev je najprej potrebno omeniti Svetlano Makarovič, ki se je lani z zbirko MaCja preja uvrstila na »Častno listo« na 24. kongresu Mednarodne zveze za mladinsko književnost IBBY, v katero je vključena tudi Slovenija. Pomembni pisci otroških del, prevedenih tudi v druge tuje jezike, so še Kajetan Kovic, Mate Dolenc, Tone Pavček in Niko Grafenauer. Veliko vlogo pri ustvarjanju otroške literature pa nimajo samo pisci besedil, paC pa tudi dobri ilustratorji, kot so Matjaž Schmidt, Ančka Gošnik Godec, Jelka Godec Schmidt, Marjanca Jemec Božic, Marlenka Stupica, Jelka Reichmann, Alenka Sotler, Gorazd Vahen in drugi.
Med najstniki je zelo popularno izvirno in »odštekano« pisanje angleškega pisatelja norveškega porekla Roalda Dahla, roman Christiane F. Mi, otroci s postaje ZOO in zbirki Domen ter Klasje, ki sta vezani na domače branje, predpisano v šolah. V Času pubertete se začenja kazati spolna razlika; med dekleti je tako priljubljen zlasti roman Berlie Doherty Dragi nihče, Id opisuje problem zgodnje nosečnosti, med fanti pa roman Jerama D. Salingerja Varuh mlade rži in znanstve-no-fantastiCna dela. Pomembni domači mladinski pisatelji so Bogdan Novak, Dim Zupan, Vitan Mal... Se veliko je imen, ki bi jih bilo potrebno omeniti v zveri z otroško in mladinsko literaturo, a je že iz tega razvidno, da je odveč kakršenkoli strah pred pomanjkanjem kreativnega potenciala. To velja tako za domače ustvarjalce literature, kot tudi za njihove bralce.
Andreja Paljevec
Al Gore:
Napoti k ravnovesju
Prevod Roman Simec, izdal Inštitut za ekološke alternative Bohinj, 1994, 376 strani, trda vezava, 22,5 x 16 cm, 4.830 SIT. Ekologija, nova etika in svetovni program za okolje je podnaslov knjige, ki je izšla leta 1992. Napisal jo je politik, nekoč novinar, zdaj podpredsednik ZDA, ki je kot senator iz Tenessija osebno doživel prizorišča neštetih naravnih katastrof, poslušal je razprave za zaprtimi vrati kongresa in v svoji senatorski pisarni sprejemal delegacije obupanih domorodcev. Svoje izkušnje je strnil v knjigo potem, ko se je zaradi nesreCe najmlajsega sina umaknil iz politike. Kjiga je politični dokument s celovitimi pregledom na svetovno krizo okolja. S tega vidika Gore obravnava politiko, zgodovino, znanost, ekonomijo, psihologijo in religijo. Po njegovem mnenju velik del odgovornosti za nastalo krizo nosijo politiki, ki se pogosto ne zmenijo za dolgoročne posledice svojih neustreznih političnih odločitev. Tudi večini ekonomistov ni uspelo izračunati resničnih stroškov nenasitne potrošnje neobnovljivih naravnih virov. Gore je uporabil prispodobo disfunkcioni-rane družine, s katero je ponazoril, da moramo našo civilizacijo najprej pozdraviti - duševno in duhovno - pre-. den bomo lahko pozdravili ogroženo okolje. Na koncu kjige je Gore ponudil svetovni Marshallov naCrt, v katerega je vključil vprašanja, ki niso povezana zgolj z ekologijo Zemlje, temveč tudi z rastjo prebivalstva, tehnologijami in z izobraževanjem.	(B. M)
IZŠLO JE / KNJIGI
Miroslav Prstojević: Sarajevo, ranjeni grad
Fotomonografija, založili DAG GRAFIKA, PP IDEJA, Ljubljana - Sarajevo 1994, 312 strani, trda vezava, 30 x 21 cm, 6.990 SIT.
Knjiga sarajevskega novinarja (med letoma 1982 in 1992 je bil urednik v Oslobođenju), literata in založnika Miroslava PrstojeviCa sledi njegovim prejšnjim izda-
vet krogov, ki jih spremljajo izseki iz Diirerjeve grafike Štirje jezdeci apokalipse. Poudarek knjige pa je predvsem na 400 fotoreporterskih posnetkih, ki najbolje dokumentirajo apokaliptično dogajanje v Sarajevu. Knjiga je izšla v angleščini, nemščini in jeziku Sarajevčanov, njeno izdajo v slovenščini pa so preprečili finančni razlogi.	(V. U.)
Kletka, sinonim Sarajeva.Fotografija Emila Grebenarja
jam, posvečenim pričevanjem iz vojnega Sarajeva. Njegovi prvi knjigi, naslovljeni Zaboravljeno Sarajevo (Pozabljeno Sarajevo), ki je izšla marca 1992, tik pred pričetkom obleganja mesta, je sledil Survival Guide - Sarajevo v angleščini, lani pa je v Ljubljani izšel tudi ponatis Zaboravljenog Sarajeva. Knjiga Sarajevo, zaboravljeni grad (Sarajevo, pozabljeno mesto) vsebuje izpoved in pričevanja iz vojnih dogajanj v letih 1992 in 1993. Besedilo je v sozvočju z Dantejevo predstavo pekla in je razvrščeno v de-

Ekomuzeji in drugo
LJUBLJANA - Včeraj se je v Cankarjevem domu začel peti ciklus predavanj v okvim Muzeo-foruma. V prvem delu je arhitekt Jernej Hudolin iz Restavratorskega centra govoril o računalniškem dokumentacijskem sistemu za arhiviranje podatkov, ki je bil lani uspešno predstavljen tudi v VVashingtonu.
V nadaljevanju je Srečko Rože na temelju zasebnega vojaškega muzeja v Lokvah blizu Lipice predstavil aktualno problematiko zasebnih muzejev, za katere še vedno nimamo urejene zakonodaje. Osrednji gost Muzeoforama je bil francoski strokovnjak za muzeologijo in konservatorstvo dediščine, Jean- Claude Duclos. Rodil se je v Mar-seillesu 1.1947, študij pa je konCal na Fakulteti za agronomijo. Do leta 1981 je bil v Arlesu pomočnik direktorja Regionalnega parka Camargue. Zdaj je pomočnik direktorja muzeja Dauphinois / Varstvo dediščine pokrajine Isere (Grenoble). Je avtor številnih del in Člankov, ki zadevajo etnologijo podeželja (pastoralizem), Alpe in muzeologijo. Ekomuzeji so se začeli pojavljati v začetku 70-ih let in so odgovor na spreminjajoče se potrebe prebivalstva. Njihov pomen je je zlasti v sodelovanju prebivalcev in s tem nastajanju kolektivne zavesti o znanstvenem razvoju, praksi in interdisciplinarnosti. Letos bo predvidoma še šest muze-oforumov, marca pa bo izšla tudi nova številka Muzeoforuma.	(A. P.)
Zbirka ženskih zgodb, izbranih na natečaju Urada RS za žensko politiko in Časnika Republika v knjigi
ZAZNAMOfANE
založbe Mihelač, Ljubljana Na prodaj v vseh večjih knjigarnah.
Cena 2.310,00 SiT.
Sreda, 25. januarja 1995
BLIŽNJI VZHOD / PO ATENTATU V NETANJI
Izrael išče pravo orožje
Varnostne službe se še ne znajo upreti ljudem-bombam
JERUZALEM - Izraelu se vsaj doslej ni posrečilo, da bi našel učinkovit odgovor na samomorilske napade muslimanskih integristov, ki so v zadnjih mesecih povzročili že na desetine smrtnih žrtev.
V Jeruzalemu priznavajo, da se zelo težko dokopljejo do informacij o Gibanju islamskega odpora (Hamas) ter o islamskem džihadu, ki vodita te operacije. Džihad je prevzel odgovornost za krvavi atentat v Netanji, v katerem je v nedeljo umrlo osemnajst vojakov in en civilist. Odgovornost za samomorilski atentat v Tel Avivu, kjer je 22. oktobra 1994 umrlo 22 civilistov, pa je prevzel Hamas. »Samomorilski napadi so nova oblika terorizma, proti kateri se zaenkrat Se ne znamo boriti učinkovito,« je poudaril pred parlamentom zunanji minister Simon Peres. Tudi premier Jicak Rabin je priznal, da se je skrajno težko
»boriti zoper posameznike, ki so se pripravljeni spremeniti v človeške bombe, ter jih prepričati, naj tega ne poCno«.
Po Rabinovem nmenju gre za nov tip terorizma, kakršnega Izrael pred dvema ali tremi leti Se ni poznal.Varnostni službi Shin Beth je v zadnjih tednih že uspelo preprečiti pet atentatov, med njimi tudi ugrabitev neke vojaške osebnosti. Te uspehe gre po mnenju Shin Betha pripisati »zasliševanjem z mišicami«, za katere je ta služba dobila vladno dovoljenje.
V vojaških krogih navajajo, da je umik izraelske vojske z območja Gaze in Jeriha po maju 1994 se povečal Število atentatov v Izraelu, Čeprav jih je nekoliko zmanjšal v obeh avtonomnih področjih. Izraelska vojska nima več dostopa na ta območja, zato ima čedalje vec težav pri rekrutiranju kolaborantov v Cisjordani-ji, kjer se prebivalstvo pripravlja
Arabsko-izraelsko nasilje od podpisa
slajhujši incidenti, do katerih e prišlo po 13. septembru 1993, to je bil podpisan mirovni sporazum:
mirovnega sporazuman 10. oktobra 1993 - Skrajna islamska
organizacija Hamas prevzame odgovornost za brutalen umor dveh izraelskih turistov.
Q 14. januarja 1994 - Akcija izraelske vojske proti oboroženim fundamentalistom in samomorilski napad v Gazi zahtevata pet palestinskih in eno izralesko življenje.
0 25. februarja - Oboroženi izraelski priseljenec vdre v mošejo v Hebronu in pobije na desetine Palestincev, še več pa jih rani. g 6. aprila - Gibanje Hamas prevzame odgovornost za samomorilski napad z avtomobilom-bombo v Afuli, kjer umre sedem Izraelcev.
H 13. aprila - Pripadniki Hamasa razstrelijo avtobus, v katerem izgubi življenje šest ljudi, 28 pa je ranjenih.
g 19. oktobra - Bomba vrže v zrak avtobus v osrčju nakupovalnega središča v Tel Avivu. Odgovornost za samomorilski napad, ki zahteva 22 življenj in 48 težko ranjenih, ponovno prevzame Hamas.
12. novembra - Z razstrelivom obloženi napadalec usmeri svoje kolo proti izraelskemu vojaškemu vozilu, pri čemer poleg njega umrejo še trije vojaki.
18. novembra - Palestinska policija strelja na množico, zbrano pred mošejo. Umre 13 ljudi, ranjenih pa je več kot 150.
H 4. januarja 1995 - Vname se krajši spopad, v katerem izraelski vojaki ubijejo tri palestinske policiste.
nSI 22. januarja - Blizu avtobusne postaje, kjer je zbrana množica izraelskih vojakov, aktivira bombo samomorilski napadalec, domnevno pristaš islamskih skrajnežev. Ubitih je 18,
AP/Carl Fox, Dawn Desilets	ranjenih pa približno 60 ljudi.
na prevzem oblasti. Poleg tega imajo palestinski komandosi veliko lažji dostop do močnih eksplozivov, ugotavljajo vojaški izvedenci. Spričo taksnega položaja je poveljnik generalštaba ge-
neral Amnon Sahak namignil, da vojska ne bo omahovala, Ce bo treba poseči v avtonomna področja, seveda v primem, Ce palestinske oblasti ne bodo sprejele ustreznih ukrepov zoper islami-
ste. »Ni kraja, ki ga vojska ne bi mogla doseči,« je še izjavil general Sahak pri obisku ranjencev atentata iz Netanje, vendar dodal, da čudežnih receptov ni.
Magida El Batsh / APP
NOVICE
Razpustili elitno enoto kanadske vojske
OTTAVVA - Kanadski obrambni minister David Collenette je včeraj razpustil elitno enoto kanadske vojske, ki je med mirovno misijo v Somaliji občutno prekoračila pooblastila - med drugim je za posledicami mučenja umrl neki šestnajstletni Somalijec. Collenette je ob tem izjavil, da škode, ki jo je naredila enota, žal ni mogoče popraviti in da »med pripadniki kanadske elitne enote vladata rasizem in nasilje, kar močno škoduje ugledu Kanade«. Obrambni minister se je za tak korak odločil, ker se počuti odgovornega za vrsto nasilnih dejanj, ki so jih njegovi vojaki zagreših pred dvema letoma v Somaliji. Čeprav se je pred kanadskim vojaškim sodiščem znašla vrsta pripadnikov elitnih enot, je bil na zaporno kazen obsojen le en vojak. Kanadska elitna enota je morala zapustiti tudi mirovne sile Organizacije združenih narodov v Ruandi, potem ko so sta se dva kanadska vojaka krvno pobratila, (dpa)
Tragedijo nad Lockerbijem je menda zagrešil Iran
LONDON - Po najnovejših poročilih ameriške tajne službe naj bi bil za bombni atentat na letalo ameriške letalske družbe Pan Am nad škotskim mestecem Lockerbie odgovoren Iran in ne Libija, kot so domnevali doslej. Kot je včeraj zapisal škotskih časnik Scottisch Daily Record, ki se sklicuje na pred kratkim objavljene ameriške dokumete, je teroriste najel iranski ajatola Mohtašemi in jim za atentat plačal deset milijonov dolarjev v gotovini in zlatu. V atentatu na Pan Arnovo letalo 21. decembra 1988 je bilo ubitih 270 ljudi. Združene države Amerike in Velika Britanija sta za napad obtožili libijske agente, katerih izročitev je Libija vztrajno zavračala in si tako nakopala ukrepe OZN. Zaradi najnovejših ugotovitev so libijske oblasti zahtevale takojšnjo odpravo »nepravičnih« sankcij. Mohtašemi naj bi za boj proti Zahodu teroristični skupini Abu Nidal in drugim skupinam islamskih skrajnežev ponujal milijonske vsote. Z afero Lockerbie pa se je ajatola menda maščeval Združenim državam za sestrehtev nekega iranskega letala nad Perzijskim zalivom junija leta 1988. Na letalo naj bi streljali z ameriške vojne ladje Vincennes.(dpa)
Turška vojska našla pogrešanega ameriškega častnika
ANKARA - Turške varnostne sile so včeraj v neki gozdarski koči našle častnika ameriške vojske Michaela Rolanda Coullarda in njegovega desetletnega sina Matthevva, ki sta pred več kot tednom dni izginila na območju Kartalkaya na severozahodu Turčije. Kartalkaya je eno najbolj znanih turških zimsko športnih središč. Sprva so nekateri viri namigovati na ugrabitev obeh Američanov. Policija je namreč prejela anonimni klic neke doslej neznane islamske organizacije z imenom »Borci za osvoboditev Libanona«, ki je zagrozila, da bodo Američana ubiti, če izraelske oblasti iz zapora ne izpustijo Alija Diranbija, voditelja neke šiitske organizacije. Turske varnostne sile poziva niso jemale resno, (dpa)
MEHIKA
Reforme v deželi Aztekov
Predsednik Zedillo se skuša približati levi opoziciji in Zapatistom
CIUDAD DE MEXICO - Mehiški predsednik Emesto Zedillo se vse bolj približuje opozicijskim političnim strankam in celo gverilcem v zvezni državi Chiapas. To počne z očitnim namenom, da bi ti podprli njegovo predsedstvo, ki ga je gospodarska kriza močno oslabila.
Čeprav je na oblasti komaj šest tednov in ga ogroža devalvacija, novi voditelj podira stare tabuje in hkrati pripravlja politično liberalizacijo, kar je več kot vse tisto, za kar so se zavzemati njegovi predhodniki. Poteza je zelo tvegana, saj bo vsemogočni predsednik izgubil nekaj pooblastil, opozicija pa bo dobila vec mod. Vendar predsednik ne bo imel druge izbire, če se žeti posvetiti nevarni gospodarski krizi, ki se je začela dvajsetega decembra lani z devalvadjo nove državne valute. Od takrat je novi peso izgubil že Stiridest odstotkov prvotne vrednosti.
Neki uradnik je povedal, da mora Mehika poskrbeti za hitro politično reformo, ki naj bi jo sprejele vse stranke. Upati je, da bo osnutek pripravljen že ta teden, tako da bodo politične stranke takoj zasnovale novo volilno zakonodajo. Zedillo je še pred prevzemom oblasti prvega decembra, ko je zamenjal Car-
losa Salinasa de Gortarija, nakazal željo, da bi se javno srečal z voditelji levičarske Demokratske revolucionarne stranke (PRD), cesar Satinas v šestih letih svojega mandata ni nikoli storil. Satinas, o katerem menijo, da je na volitvah leta 1988 s prevaro premagal tekmeca Cardenasa, je PRD dobesedno ignoriral, tesneje pa se je povezal z drugo večjo opozicijsko stranko, desničarsko Stranko nacionalne akcije (PAN). Zedillo je spodbudil sodelovanje s PRD, obenem pa poskuša doseči spravo z Zapatistično fronto v Chiapasu, ki zahteva demokratične reforme in spoštovanje pravic domorodcev.
Itietekli teden se je Zedillo sestal z voditelji PRD in jasno povedal, da v Mehiki ne pride v poštev dvostrankarska vladavina, ki bi si jo deliti PRI in desničarska stranka PAN. Cez nekaj dni je šel še dlje in poslal ministra za notranje zadeve Estebana Moctezumo na sestanek z voditeljem zapatisticnega gibanja poveljnikom Marcosom. Zedillo upa, da se bodo PEL M je na oblasti že od leta 1929, in dve glavni opozicijski stranki pridružiti »sporazumu o nacionalni enotnosti«, ki naj pokoplje domneve o nepoštenih volitvah.
Martin Langtield / Reuter
Poljski novinarji: Vračamo se v obdobje komunizma
VARŠAVA - Poljske medije je zelo razburila odločitev ustavnega sodisca, po kateri bodo morati novinarji na zahtevo tožilstev ali sodnikov pred sodiscem razkriti svoje vire, sicer jim grozi denarna ali zaporna kazen. Uredniki javnih glasil so v skupnem nastopu povedali, da njihovi novinarji odločitve ne bodo upoštevali in bodo Sli tudi v zapor, Ce bo potrebno. Precej urednikov je prepričanih, da se odnos oblasti do novinarske svobode na ta način vrača v obdobje komunizma.
»Spet smo v Ljudski republiki Poljski,« pravi Božena Wawrzewska, urednica dnevnika Rzeczposotita. »NihCe od naših novinarjev ne bo razkril svojih virov. Odločitev ustavnega sodišča bo zelo negativno vplivala na demokracijo v naši državi.« Predstavniki združenja časopisnih založnikov ugotavljajo, da bo delo raziskovalnih novinarjev odslej močno ohromljeno, saj svojim virom ne bodo mogli zagotavljati anonimnosti, poleg tega pa se bo poljski tisk, kar zadeva objektivnost in pogoje za delo, zelo težko primerjal s svojimi vzorniki na zahodu.
Povod za odločitev ustavnega sodišča je bil primer Waclawa Bialjija, urednika lubtinske lokalne izdaje najbolj prodajanega poljskega dnevnika Gazeta Wyborcza, Id pred okrožnim sodiščem ni hotel izdati svojega vira. Časopis je tožil pravnik, ta je bil domnevno oklevetan v nekem
članku, zato je hotel izvedeti za vir obtožb na svoj račun. Urednik, Id mu grozita dva tedna zapora in denarna kazen, se je pri obrambi skliceval na poljski zakon o tisku, po katerem novinarjem, razen v primem informacij o umom, vohunstvu ati izdaji, ni treba razkriti svojih virov. Ustavno sodišče je na koncu dolge pravde razsodilo, da ima kazenski zakonik prednost pred zakonom o tisku, zato bi ga moral urednik upoštevati. Bialy se kljub temu ne da: »Raje grem v zapor, kot da bi razkril svoj vir.«
Pravosodni minister VVlodzimierz Cimo-szevvicz meni, da novinarji ne bi smeti nasprotovati zakonu, saj je včasih novinar edini, ki pozna določene dokaze za potek kazenskega postopka. Minister je tudi dodal, da odločitev ustavnega sodišča niti ni tako pomembna in je ne bi smeti jemati kot sodni precedens. »Odločitev velja le za ta primer in ne bo postala splošno obvezujoča, obenem pa ministrstvo pripravlja predlog novega kazenskega zakonika.«
Novi kazenski zakonik bo še vedno dovoljeval, da se novinarje, odvetnike in zdravnike v izjemnih primerih, kadar so podatki kljucni za kazenski postopek, lahko zasliši o njihovih poklicnih skrivnostih, vendar pa bo zaslišanje dovoljeno samo na podlagi ukaza sodišča, medtem ko tožilstvo ne bo imelo te moči.
Anthony Baker / Reuter
SVET
NEMČIJA
Začenja se obdobje kompromisov in konsenza
BONN - Politično vzdušje v Nemčiji se je po oktobrskih parlamentarnih volitvah občutno spremenilo. Opazovalci v Bonnu so v političnih govorih zaznali pogostejše omenjanje konsenza in sodelovanja. Tako podobo stika tudi prvo, skrbno pripravljeno srečanje vlade, gospodarskih voditeljev in vodij sindikatov, ki ga je za sredo zvečer napovedal zvezni kancler Helmut Kohl. Napovedujejo ga kot »vrh« za delo in zaposlovanje in hkrati kot »krog konsenza«,
Tik pred tem vrhunskun srečanjem, kjer naj bi s skupnimi močmi iskali nove poti iz množične brezposelnosti, je kr-ščanskodemokratski predsednik vlade poudaril, da Nemčija potrebuje novi »socialni konsenz«. Krovna organizacija sindikatov (DGB) se je spektakularno lotila delodajalcev, saj je njen voditelj Dieter Schulte načel vprašanja gibljivega delovnega časa, vrnitev k sobotnemu delu in štiridnevni delovni teden z znižanjem plač. O tem se bodo pogovarjati tudi danes zvečer pri Kohlu, kjer bodo tudi minister za delo Norbert Bitim, minister za izobraževanje Jtirgen Rtittgers in Gtinter Rexrodt, ki opravlja delo ministra za gospodarstvo. Schulte in predsednik združenja delodajalcev Klaus Murmann bosta prav tako sedla za mizo. Z zamislijo o socialnem konsenzu se želi Kohl izogniti, da bi si gospodarstvo in delodajalci zrli iz oči v oči kot nasprotniki in se pričkali o delovnem času in mezdnih odstotkih. Kohlova desnosredinska koalicija poziva k formalni neodvisnosti tarifnih strani: svoje moči morajo združiti, da bi okrepiti konkurečnost dežele.
Zvezno blagajno teži tudi breme skoraj petih milijonov brezposelnih (uradno prijavljenih je 3, 56 milijona). Milijarde mark, ki so se od leta 1990 stekale v pet novih zveznih dežel, so Se poglobile državni dolg in zvišale dajatve posameznikov in podjetij. Kljub temu je v supervolilnem letu 1994 prevladoval agresivni ton - zlasti med koalicijo, ki vlada že od leta 1982, in opozicijo. Tesno Kohlovo zmago na parlamentarnih volitvah so mnogi komentatorji videli kot dokaz, da prihaja čas kompromisov. Po veliki izgubi liberalnih demokratov (FDP) ima vlada krščanske demokracije (CDU/CSU) v parlamentu le deset sedežev večine. V tisku je bilo pogosto zaslediti Spekulacije o padcu vlade. Pred začetkom prvega kroga pogajanj o politiki trga delovne sile je berlinski Tageszeitung zapisal: »V preteklih letih je bilo kaj malo sledi o pogosto omenjani solidarnosti med tistimi, ki imajo delo, in tistimi, ki so brez dela. To se lahko zdaj spremeni.« Socialdemokrati Rudolfa Scharpinga, la na srečanje niso povabljeni, so skeptični, obenem pa so prepričani, da se je ideja o krogu konsenza v resnici porodila v vrstah socialnodemokratske stranke SPD.
Petra Kaminsky / dpa
	' žL A	"	S" : ; k	^	■ J1&. I sSžA.” *Ar lllll; t- S/. '	
Nemški kancler Kohl (Telefoto: AP)		
Prenova britanske laburistične stranke
LONDON - Voditelj britanskih laburistov Tony Blair je Člane svoje stranke opozoril, da bo morala laburistična stranka bistveno spremeniti nekatera določila svojega programa, sicer laburisti ne bodo nikoli prišli na oblast. Po njegovem mnenju bi morali spremeniti tista določila izvornega laburističnega programa, ki stranko obvezujejo, da se zavzema za vsesplošno nacionalizacijo proizvodnih sredstev. Po Blairovem mnenju morajo britanski laburisti postati stranka, s katero se bo v prihodnjem stoletju identificiral srednji razred.
Poznavalci menijo, da bo aprilski kongres britanskih laburistov odločno podrl Blairove poglede. Kljub temu pa kritični glasovi opozarjajo, da se bodo nekateri sindikalni voditelji in strankarski funkcionarji z vsemi silami zoperstaviti Blairovim »novotarijam«. »Nov program je zgodovinska nujnost, saj gre pri tem za nadaljnjo usodo nase stranke. Lahko postanemo levosredinska stranka, ki bo usmerjena v prihodnost. V bistvu smo zdaj navadna interesna skupina, ki izvaja pritisk na konservativno vlado, nismo pa sposobni vzeti vajeti v lastne roke,« je v intervjuju za BBC izjavil Tony Blair.
Javnomnenjske raziskave sicer kažejo, da veC kot trideset odstotkov britanskih volilcev podpira laburiste, toda Blair meni, da vsesplošno razočaranje nad Majorjevo konservativno vlado še ne pomeni, da bodo laburisti zmagali na parlamentarnih volitvah leta 1997. »Res je, da so konservativci povzročiti veliko škode, toda zavedati se moramo, da bodo polnoletni Britanci za nas glasovati le, če bomo postati modema stranka,« opozarja Blair. Meni namreč, da bi se morala stranka odreci Četrti točki svojega programa, ki govori o množični nacionalizaciji. »Se naprej se bomo zavzemati za uveljavitev tako imenovane javne lastnine, toda skoraj nihče v naši stranki ne verjame vec v vsesplošno nacionalizacijo. Prepričan sem, da bi morala spremenjena Četrta točka programa naše stranke vsebovati naš pogled na strukturo sodobne poindu-strijske družbe,« je še dejal voditelj britanskih laburistov.
Alan Wheatley / Reuter
SVET
Sreda, 25. januarja 1995
ČEČENIJA / DUDAJEV GROZI
Napoved
ofenzive
»Ujetnikov ne bomo izpustili saj nismo človekoljubna organizacija«
MOSKVA - Čečenski general Džohar Dudajev je priznal napake pri or-ganziranju obrambe pred napadom ruske vojske, hkrati pa je napovedal začetek nove čečenske ofenzive. Poudaril je, da ruska vojska povsem ne nadzoruje Groznega ter izključil možnost, da bi izpustili ruske ujetnike.
Včeraj zjutraj je moskovska televizija poročala, da so čete notranjega ministrstva »zaprle glavne poti do krajev, v katerih potekajo spopadi in mejne prehode z In-gusetijo«, ki leži na zahodu Čečenije. V ponedeljek zvečer je Dudajev na valovih moskovske radijske postaje Odmevi zanikal uspehe, ki naj bi jih dosegla ruska vojska.
»Grozni lahko primerjamo z večplastno pogačo: ruske čete nobenega dela prestolnice povsem ne nadzorujejo, utrdili so se le v nekaterih delih mesta, vendar jih obkrožajo čečenski borci,« je zatrjeval Dudajev. Spet je poudaril, da bodo Čečeni položili orožje le, če bo podpisan sporazum o ustavitvi spopadov, vendar se morajo iz Čečenije umakniti vsi ruski vojaki, razmere v republiki pa naj bi nadzorovali mednarodni opazovalci.
»Ce pogoji ne bodo izpolnjeni, nimam moči, s katero bi lahko ustavil Čečene,« je dodal v svojem značilnem, izzivalnem tonu. Kljub temu je priznal, da so pred rusko ofenzivo čečenski vojaki pri obrambi zagrešili nekaj napak. »Srce mi krvavi, ker svojega naroda
nisem mogel braniti pred ruskim vandalizmom. Ni mi uspelo, čeprav sem naredil vse, da bi jim bilo prihranjeno gorje,« je priznal med posnetim pogovorom, ki ga je v ponedeljek zvečer predvajala omenjena radijska postaja. »V zadnjih štirih letih sem se uspešno bojeval proti vsem vrstam terorizma, proti samemu hudiču in njegovemu umazanemu brlogu, vendar mi ni uspelo pred zlomom ubraniti meščanov Groznega,« je dodal. Na vprašanje o osvoboditvi ruskih ujetnikov je odgovoril z odločnim glasom: »Nismo človekoljubna organizacija, vprašanje ujetnikov bo rešeno po podpisu mirovnega sporazuma.«
Ker so se razširile govorice, da bodo Čečeni osvobodili zajete Ruse, se je približno sto mater ujetnikov odpravilo v Grozni. Dudajeva besedna ofenziva je rezultat odločitve ruskega vodstva, da na svojo stran pridobi čečensko opozicijo; ta bi lahko zatrla upor v čečenskih vaseh, ki se jim se po zavzetju predsedniške palače že bližajo spopadi. Po čečenskih virih naj bi začasni Svet opozicije vaške poglavarje opozoril, da jih bo napadlo rusko letalstvo, če ne bodo priznali opozicijske uprave. Vas Satoj in bližnja naselja, ki so jih prejšnji teden bombandirala ruska letala, so menda le malo pred preletom ruskih letal res obiskali predstavniki čečenske opozicije.
Paola Messana / AFP
Čečenski uporniki se v hribih pripravljajo na maščevanje (Telefoto: AP)
Čečenska medijska vojna ■ veliko govoric in nobenega dokaza
KASAVJURT (Rusija) - Ko so pred šestimi tedni ruski vojaki vdrli v Čečenijo, se je hkrati začela tudi propagandna vojna. Čečenski predsednik Džohar Dudajev je prejšnji teden novinarje opozoril na »možnost jedrskega« napada, s katerim naj bi Kremelj po neuspešnem pehotnem in zračnem napadu končno zasedel Grozni.
Ruski vojaki, presenečeni nad močnim odporom čečenskih borcev, ki jih je moskovska oblast opisovala kot bandite, večkrat govorijo o posebnih uporniških enotah, ki jih sestavljajo le ženske. Tako imenovane »amazonske maščevalke« naj bi bile nekdanje biatlonke iz baltskih držav, ki na ruske vojake streljajo iz skrivališč v čečenski prestolnici. Nihče jih ni opazil, pa tudi govorice niso potrjene, kajti v vsesplošnem neredu prihaja do dezinformacij v obeh sovražnih taborih.
V Moskvi nekateri mediji čečenskih borcev ne imenujejo z besedama gangsterji ali banditi, ki jih morajo uničiti pogumni ruski vojaki. V dvomih je celo Izvestja, čeprav je res, da je izven Rusije še vedno najbolj vplivna ruska propaganda, ki ima svoje korenine iz časov Sovjetske zveze: ta čečenske upornike opisuje kot ilegalne, oborožene razbojnike. Predstavnik ruskega varuha človekovih pravic Sergej Kovaljov je poročanje uradnih medijev označil kot navadne laži. 20. januarja je moskovski časopis Rosjiskije vesti, ki podpira Borisa Jelcina in je zato deležen tudi državne finanče podpore, na naslovnici objavil sliko predsedniške palače v Groznem, na kateri naj bi že visela ruska zastava. To naj bi bil dokaz, da so ruski vojaki zavzeli simbol čečenskega
upora. Ker je bila slika čmo-bela, ni bilo težko ugotoviti, da je šlo za nespretno montažo: časopis je objavil staro sliko predsedniške palače. Prav ironično je namreč, da so Rusi zavzeli ze skoraj povsem porušeno zgradbo, čeprav so po drugi strani čečenski uporniki razglašali, da so poslopje sami zapustili, ker jim ni več nudilo zavetja.
Ko so zahodni novinarji vendarle prišli v Grozni, ni na palači visela nobena zastava. Tako Rusi kot Čečeni govorijo o grozodejstvih, katerih žrtve so predvsem vojni ujetniki. Tudi o njih ni nobenih dokazov. Čečeni pravijo, da ruski vojaki trupla padlih soborcev skrivajo zato, da bi prikrili število mrtvih v svojih vrstah. Ne Rusi in ne Čečeni nočejo dajati podatkov o padbh v dosedanjih spopadih. Oboji navajajo le velike izgube svojega nasprotnika. Dudajev je v včerajšnjem radijskem intervjuju poudaril, da je Rusija izgubila več kot 12 tisoč vojakov, hkrati pa zagotovil, da so izgube na čečenski strani stokrat manjše. Zahodni opazovalci ocenjujejo, da so dosedanji spopadi zahtevali več tisoč življenj. Govori se tudi o genocidu med Čečeni, za katere je znano, da so se v 19. stoletju spopadah z vojsko carske Rusije, leta 1944 pa je Stalin ukazal v Kazahstan pre-' seliti ves čečenski narod. Čečeni pravijo, da so večino od 400 tisoč prebivalcev Groznega Rusi s tovornjaki odpeljali v bližino ruske vojaške baze Mozdok, v sosednjo Severno Osetijo. Znano pa je, da je večina meščanov zapustila mesto tik pred novoletnim napadom ruskim enot. Nobenega dvoma pa ni, da je vojna v Čečenijo prinesla bedo, uničenje in smrt.
Nicholas Doughty / Reuter
MIROVNI NACRT ZA BOSNO
Skupina za stike bo skušala ta teden zopet prepričati sprte strani v Bosni, naj sprejmejo načrt za ozemeljsko razdelitev nekdanje jugoslovanske republike.
MIROVNI NACRT
RAZDELITEV BOSNE
skupaj:
Srbi_________49%
Hrvati in
Muslimani	51%
'Sarajevo naj bi razdelili v razmerju 2:1 v prid Muslimanov in Hrvatov.
1 ftdfa-fpg® Prijedor
Tt*®. ; 1]31
“S” *is£
El£_
Mostar
v m }
\ %i11,811
A ^ 987
TRENUTNA OZEMELJSKA RAZDELITEV
Legenda
J Srbi
Hrvatje in Muslimani
Sarajevo
Mr: Skupina za stike

BIH / IZ POGAJALSKIH SOBAN (ŠE) NIC NOVEGA
Tuđman in Izetbegovič o federaciji
ZN je vendarle uspelo poslati dva opazovalca v Banjaluko
SARAJEVO, ZAGREB (AFP, Reuter) - V bosanski in hrvaški prestolnici so se nadaljevala diplomatska prizadevanja za utrditev premirja in obnovitev mirovnih pogajanj, ki naj bi pomagala končati že tri leta trajajočo vojno. V Zagrebu sta se sestala hrvaški in bosanski predsednik Tuđman in Izetbegovič, predstavniki skupine za stike pa so na Palah nadaljevali s prepričevanjem Srbov, naj vendarle sprejmejo predlok o delitvi BiH, ki so ga lani zavrih. Danes se bodo v Sarajevu spet sešli s predstavniki bosanskega vodstva.
Predsednika Tuđman in Izetbegovič sta se pogovarjala predvsem o utrditvi federacije, sklenjene februarja lani pod ameriškim pokroviteljstvom, od katere je doslej zaživelo le predsedstvo, ter o odpravljanju nesoglasij v odnosih med narodoma, ki se Se vedno ne moreta navaditi na mirno sožitje in sodelovanje.
Predstavniki ZN o bojih poročajo predvsem iz biha-škega žepa, kjer Abdičeva vojska s topništvom silovito obstreljuje okolico Velike Kladuše. Poročajo pa tudi o vse pogostejših kršitvah premirja na Hrvaškem, kjer so samo v ponedeljek našteli več kot 150 oboroženih inci-
dentov na razmejitvenih območjih sprtih strani, ki jih nadzorajo modre čelade. Brez posebnih cermonij je
Rupert Smith (Telefoto: AP)
britanski general Rupert Smith od kolega Michaela Rosea včeraj na zagrebškem letališču Plešo prevzel dolžnosti poveljujočega modrim čeladam v BiH. Smitha danes pričakujejo v bosanski prestolnici.
Srbi so v Banjaluko včeraj spustili dva civilna opazovalca ZN, ki naj bi preverjala obtožbe o srbskem izganjanju prebivalstva muslimanske in hrvaške narodnosti s tega območja. Po znanih podatkih je od predvojnih 460.000 prebivalcev ne-srbske narodnosti, na tem območju ostalo le še 60.000 civilistov. Z vseh območij pod srbskim nadzorom v severni in severovzhodni Bosni pa so Srbi doslej izgnali že 750.000 ljudi. Mednarodna organizacija za migracije, ki je doslej v razne države po svetu poslala na zdravljenje že 1.500 civilistov iz Bosne, ki jim v Sarajevu niso mogli pomagati, bo zaradi pomanjkanja denarja danes in jutri v tujino odpremila zadnjih 27 ranjencev.
O čem pišejo drugje po svetu
O Bližnjem vzhodu
»Po evforiji v Oslu je zdaj za Izrael in PLO nastopil benu tek resnice. Da ne bi vnovič postali sovražniki, se morajo Izraelci in pripadniki PLO zdaj spopasti z noba-njim sovražnikom. V primeru, če za to ne bodo imeli dovolj moči, bosta končna zmagovalca Dzihad in Ha-mas - kar bi razveselilo tako Damask kot Teheran.« Siiddeutsche Zeitung, Miinchen)
»Rabin ima težave na obeh frontah. Na palestinskem 'bojišču’ integristi govorijo o prevari 'avtonomije' in s tem opravičujejo vnovični razmah terorizma. Na izraelskem političnem prizorišču pa premiera Rabinu grozi, da bo na volitvah leta 1996 izgubil svoj položaj. Glede Jaserja Arafata pa se zdi, da voditelj PLO ni bil dorasel zahtevam za sklenitev mira z Izraelom. Na pogajanjih z Izraelci ni dobil jasnih zagotovil o vprašanjih židovskega naseljevanja na zasedenih območjih... Se huje: Arafat je razočaral svoj narod, saj se je bolj ukvarjal z ohranitvijo svojega položaja kot z dejansko uresničitvijo mirovnega načrta.« (Le Figaro, Pariz)
»Kako naj se prebivalci revnih palestinskih enklav uprejo nasilju, če nimajo zagotovljenih niti osnovnih življenjskih pogojev? V takih razmerah lahko pride le do vojne. Obsojanje terorizma - kot to počnejo zahodne džave - je nujno, a nezadostno. Boj proti terorizmu je upravičen, toda očitno je to premalo, dokler izraelske in palestinske oblasti ne bodo sposobne učinkovito ukrepati.« (Ouest-France, Rennes)
»V Izraelu padajo kritike na račun vmešavanja (predsednika) VVeizmanna v vsakodnevne politične zadeve. Opozicija in židovski naseljenci čedalje glasneje zahtevajo prekinitev pogovorov s Palestinci in odločnejše ukrepe proti terorizmu... Pogovori med Izraelom in PLO, ki visijo na svileni nitki, se bodo verjetno nadaljevali. Podobno velja za usodo palestinskih oblasti pod Arafatom in vlado premiera Rabina. Izraelci so imeli že dovolj žrtev terorizma. Tako imenovana 'cena miru’ se jim zdi previsoka.« (Bemer Zeitung, Bern)
»Mira med Izraelci in Palestinci, ki so ga 13. decembra sklenih v VVashingtonu, ni več. Izginil je neznano kam. Najti je mogoče le še nekaj sledi na območju, ki ga različne religije imenujejo sveta dežela. Sedemnajst mesecev je bilo dovolj, da bi se Izraelci in Palestinci kmalu spet vrnili k nasilju. Kaj kmalu se lahko vrnejo k medsebojnemu nerazumevanju, ki je vladalo pred spektakularnim stiskom rok med Rabinom in Arafatom. Ce želijo ohraniti krhki mir, ga morajo negovati, saj ta v nasprotnem primera ne bo trajen.« (La Repubblica, Rim)
O Rusiji
»Na Zahodu je zaznati prikriti strah pred nekimi temačnimi komunističnimi oziroma fašističnimi silami, ki bi lahko ogrozile oblast predsednika Jelcina. Zahod se noče zavesti, da je do preobrata v Rusiji že zdavnaj prišlo. Zgodil se je v trenutku, ko je Jelcin podpisal ukaz za vzpostavitev ustavnega reda z 'vsemi silami’. Zahodne politike je strah, da bi na mesto Borisa Jelcina prišel še hujši politik. Ali neprikrita demonstracija nasilja še ni najhujše, kar si lahko Zahod predstavlja? V sedanjem trenutku ne zadostuje več, da podpira sile, ki so zgolj manj negativne; v Rusiji je treba nujno najti sile, ki sploh niso negativne.« (Udove noviny, Praga)
»Očitno obstajajo v ruskih varnostnih silah ljudje, ki skušajo za vsako ceno ohraniti svoj politični položaj. Posledica tega je, da skušajo doseči nemogoče - vojaško zmago v Čečeniji. Najnovejši napadi obrambnega ministra Pavla Gračova na ruskega strokovnjaka za človekove pravice Sergeja Kovaljeva kažejo, da je postalo duševno stanje obrambnega ministra samostojen faktor v ruski politiki... Zdaj laže do te mere, da si je zaslužil diplomatsko zaušnico svojega nemškega kolega (Volker Riihe). Ko poslušamo Gračova, lahko rečemo le eno: bog obvaruj Rusijo pred branitelji, kot je Pavel Gračov.« (Izvestija, Moskva)
O Kitajski
»Komunistična partija je morda še na oblasti, toda njena dejanja so vodila k propadu meščanskih vrednost in k skrajnemu individualizmu. Za Kitajsko so značilni naslednje težave: propad skupne morale, onesnaženost narave, beg v mesta in hitro starajoče se prebivalstvo. Tovrstne težave bi oslabile celo najstabilnejšo vlado -da ne govorimo o Kitajski, ki jo verjetno čaka hud boj za oblast. Država verjetno ne bo razpadla tako kot Sovjetska zveza, pričakovati pa je napetosti med armado in partijo, centrom in provincami. Kitajska zgodovina pa žal kaže, da so bile spremembe vedno povezane z nasiljem.« (Daily Telegraph, London)
O novi italijanski vladi
»Italija je vnovič pokazala voljo do sprememb: vpeljala je politiko brez politikov. V vladnem kabinetu premiera Dinija - nestrankarskega gospodarskega strokovnjaka - ne sedijo nobeni politiki, temveč univerzitetni profesorji in dragi strokovnjaki. Ideja vlade s samimi strokovnjaki je v današnjih razmerah zelo aktualna. Skoraj nobena stroka namreč nima tako malo ugleda kot politiki; dvomijo v njihovo verodostojnost kot tudi v njihove sposobnosti. Vprašljivo pa je, ali so strokovnjaki res sposobni vladati. Profesorji se morajo najprej naučiti umetnosti politike. Zavedati se je treba dejstva, da pomanjkanje strokovnega znanja le redko vodi k napačnim odločitvam... Resnični problemi se namreč ponavadi pokažejo pri politični uresničitvi načrtov: pretehtati je treba različne interese, lobije, javnost in medije.« (Der Standard, Dunaj)
Sreda, 25. januarja 1995
LJUDJE IN DOGODKI
AUSCHWITZ / SPOMINI RUSKEGA VOJAKA JURIJA SKLJAROVA
»Najbolj me je pretresel pogled na kupe igrač«
Nemci so hoteli pred umikom taborišče uničiti
Sporio
proslavi
VARŠAVA - V zadnjih dneh pred slovestnostmi ob 50. obletnici osvoboditve nacističnega taborišča Auschvvitz-Birkenau je prišlo do nesoglasij med mednarodno židovsko skupnostjo in poljskimi prireditelji, ker imajo različna mnenja glede proslav, ki bosta jutri in v petek potekali v Krakovu in Osvviecimu, nekdanjem Auschvvitzu. Poljski koordinator Andrzej Zakrzevv-ski, sodelavec predsednika Lecha VValense, je v ponedeljek ovrgel obtožbe židovskih organizacij, ki že dva tedna opozarjajo, da poljska vlada skuša »nacionalno« obeležiti obletnico.
Zidovske organizacije, med njimi tudi Svetovni židovsla kongres in Evropski židovski kongres, se zato zavzemajo za posebne »židovske« slovesnosti, ki naj bi potekale jutri v Birkenavu. V ponedeljek je Zakrzevvski izjavil, da vsak lahko moli, kot želi: »Poljaki gledajo Au-schvvitz z drugačnega zornega kota kot Židje, za katere je taborišče simbol holokavsta Hkrati ne gre pozabiti, da je taborišče petdeset let po osvoboditvi tudi nekakšen simbol barbarstva in sramote 20. stoletja, zato bi morala biti mednarodna skupnost enotna, ne pa razdeljena,« je poudaril Zakrzevvski.
Predsednik mednarodnega komiteja za Auscvvitz baron Maurice Goldstein prirediteljem tudi očita, da so »improvizirali« vabila, namenjena nobelovcem. Zakrzevvski je odgovoril, da je bilo »že dogovorjeno, da bo baron sam povabil nobelovce, poljske oblasti pa bodo plačale stroške njihove poti in bivanja«. Baron Goldstein je povedal, da je Zakrzevvski predlagal, da bi bili povabljeni tudi Ja-ser Arafat, pozneje pa je predsednik VValensa predlog zavrnil. Poljski organizatorji so povedah, da je udeležbo na proslavi potrdilo šestnajst predsednikov držav, katerih državljani so bili med vojno zaprti v Auschvvitzu, med njimi tudi nemški predsednik Roman Herz in Češki predsednik Vaclav Havel, pa tudi dva monarha, nizozemski in norveški. Se v ponedeljek ni bilo jasno, kdo bo zastopal Rusijo. Nekdanji sovjetski vojaki so odpove-dali svojo udeležbo zaradi »starosti in slabega zdravstvenega stanja«. Francijo bosta zastopala obrambni minister Francois Lšotard in senator Maurice Schumann. Svojega prihoda še ni potrdil Edgar Bronf-man, Elie VVeisel, eden od sedmih nobelovcev, ki jih pričakujejo organizatorji, pa se bo slovesnosti »verjetno udeležil«, je povedal Zakrzevvski.
Michel Mrozinski/AFP
MOSKVA - Ko se je ruska enota, v kateri je bil tudi Juri Skljarov, približevala Auschvvitzu, so jetniki že zapuščali taborišče smrti. Ta - zdaj upokojeni - nekdanji vojak Rdeče armade se živo spominja onemoglih ljudi, ki so v skupinah nekega mrzlega, oblačnega januarskega dne s težavo hodili po zasneženih poljskih cestah.
»V Nemčiji in na Čehoslovaškem sem srečal veliko preživelih taboriščnikov, vendar ne bom nikdar pozabil ljudi, ki so preživeli Auschvvitz,« je povedal Skljarov. Leta 1945 je bil star 19 let, vendar se je že dve leti prej bojeval v vrstah sovjetske armade. Njegova Četa je prišla na jug Poljske že po osvoboditvi mesteca Osvviecim, ki so ga Nemci preimenovali v Auschvvitz.
»Ljudje, ki so taborišče zapuščali, so bili stari in mladi. Vsi so bih slabotni, vendar so drug drugemu pomagah. Z njihovih obrazov je bilo videti, da so preživeli nekaj strašnega,« je pripovedoval Skljarov. Njegova Četa se je ustavila in jim dala nekaj hrane.
»Med njimi so bili tudi Rusi, Belo-
rusi in Ukrajinci, zato smo se lahko sporazumeh.« Ko so ruski vojaki prišU v taborišče, je že postalo mraCno. »Nenadoma smo zagledah visoke žicnate ograje. Ze prej smo naleteh na bodeCo žico, vendar nikjer taksno, kakršna je bila v Auschvvitzu: bila je visoka, betonski stebri so bik trdno postavljeni.« Ko so prišli v taborišče, so povsod ležah kupi papirja in razbitega stekla. Nemci so hoteli taborišče pred umikom uničiti, toda zavezniške sile so se že približevale, zato jim ni uspelo zakriti sledi njihovega početja. Čeprav je bilo nekaj poslopij porušenih, so nekatera ostala nedotaknjena. »V velikih skladiščih smo naleteh na ogromne, veCmetrske kupe osebnih predmetov, ki so jih Nemci odvzeh ujetnikom. Največ je bilo oblek, Čevljev, porcelana in celo igrač. Čevlji, otroški in za odrasle, so bili ponošeni, videlo pa se je, da jih že dolgo ni nihče imel na nogah. Ljudje, ki so jih nekoč nosih, so bik že davno mrtvi.« Vse je najbolj pretresel pogled na kupe igraC, med katerimi je bilo največ punčk in medvedkov.
»Nismo mogli doumeh, da je možno med vojno najti toliko otroških predmetov. Prav pogled nanje nas je najbolj prizadel, saj smo se zavedali, da je le to ostalo od otrok, ki so bik pripeljani v Auschvvitz.«
Po vojni je bil Skljarov deset let zaposlen kot novinar pri uradnem partijskem dnevniku Pravda. Vedno je bil ponosen na vlogo sovjetske armade pri osvoboditvi sveta izpod nacizma.
»Ko se spominjam Auschvvitza, se zavedam, da so v njem masovno ubija-h antifašiste, upornike in tudi navadne ljudi, Žide, Slovane in Cigane. Ljudje se morajo zavedah, da ne smejo nikdar veC dopustih fašizmu, da bi se spet postavil na noge.« Skljarov z ženo Okvijo živi veliko bolje kot večina ruskih upokojencev. Imata veliko stanovanje, kakršna so dobik le zvesti partijski delavci. O Stalinu ne bo rekel nic slabega; veliko preživelih taboriščnikov in vojakov je poslal v sibirska taborišča le zato, ker je v njih videl sovražnike svojega sistema...
Rlaine Mnnaphan/P enter
50. OBLETNICA OSVOBODITVE NACISTIČNIH TABORIŠČ SMRTI
Auschvvitz, skupina koncentracijskih taborišč na jugu Poljske, je 27. januarja 1945 končno dočakal prihod Rdeče armade, ki je osvobodila preživele zapornike uničevalne ustanove, kjer je nacističnemu nasilju v petih letih sistematičnega ubijanja in suženjskega dela podlegel poldrugi milijon večinoma judovskih žrtev.
Ko so zaporniki prispeli v taborišče, so jih najprej razdelili v skupine. Tiste g	nesrečnike, ki so bili prešibki za
težaško delo, so poslali naravnost v smrtonosne plinske celice, njihova v -g) trupla pa so sežgali.
1.	glavni vhod
2.	plinska celica in krematorij
3.	pisarna poveljnika
4.	romsko taborišče
5.	moško taborišče
6.	madžarsko žensko taborišče
7.	družinsko taborišče
8.	izolirani oddelek
9.	žensko taborišče
10.	baraka št. 30 (»eksperimentalni blok«)
11.	skladišče osebne lastnine taboriščnikov
12.	nedokončani novi oddelki
Izvor in število Judov, ki so jih poslali v Auschvvitz
O Madžarska ® Poljska O Francija O Nizozemska ® Grčija
® Češka in Moravska O Slovaška O Belgija
438.000
300.000
69.000
60.000
55.000
46.000
27.000
25.000
O Nemčija in Avstrija	23,000	Drugi zaporniki
©Jugoslavija	10,000 Poljaki	up to 151,000
© Italija	7,500	Romi	23,000
© Norveška	690	Sovjetski vojni ujetniki	15,000
iz ostalih koncentracijskih	34,000	Ostali	25,000
taborišč in od drugod
Skupno število Judov	1,095,190	Skupno št. zapornikov (1940 - 45)1,300,000
Številke so le približne
Vir: Auschvvitz - taborišče smrti, urednik Visrael Gutman in Michael Berenbaum / Vodič po spominskem parku Auschvvitz / limesov atlas sveta
Peči so bile vedno zakurjene...
VARŠAVA - »Preživeli iz Auschvvitza v sebi nosimo neizbrisno grenkobo,« je izjavila Maria Wolff. Čeprav se nerada spominja časa in dogodkov iz nemškega taborišča smrti, je ob 50-letnici (27. januarja 1945) osvoboditve taborišča vendarle privolila v intervju. Povedala je, da je bila leta 1943 skupaj s sestro zaposlena na glavni varšavski pošti; pomembne podatke sta skrivaj pošiljali poljskim domoljubom, vendar ju je neka sodelavka izdala. Po zaslišanju so njo in sestro poslali na prisilno delo v taborišče Birkenau, ki je bil sestavni del Auschvvitza, taborišča, kjer je umrla večina od milijona in pol internirancev, predvsem Zidov, pa tudi več tisoč Poljakov, ciganov in pripadnikov drugih narodnosti.
»Morali smo se sleči do golega, iti pod mrzlo prho, obrili so nam glave, nas oblekli v črtaste jet-niške uniforme in vtetovirali številke,« je povedala Wolffova. Zavihala si je rokav temne obleke in pokazala zapestje, kjer je še vedno vidna petmestna številka. V taborišču je preživela leto in pol; v tem času je bila priča smrti, ki je kosila med zaporniki.
»Bila sem v Brzezinki (Birkenau), kjer so bdi krematoriji, v katerih so Nemci sežigali Žide. Iz Madžarske, Nizozemske in drugih evropskih držav so vsak dan prihajali vlaki, polni Zidov. S seboj so imeli nekaj stvari, saj so jim Nemci govorili, da bodo živeti v posebnih naseljih.
V Auschvvitzu so morati iz vlakov, pobrali so jim vse. Nemci so jih odpeljati v Brzezinko, naravnost v krematorije... V času, koje prihajalo največ transportov, vseh niso mogli ubiti, zato so jih prisilili kopati jarke, v katerih so zakuriti ogenj in nesrečnike preprosto poriniti vanje. Bilo je strašno, ljudje so kričati. Ko je zmanjkalo jetniških uniform, so nam Nemci dati obleke, ki sojih prinesti Židi.« Iz barak so taboriščniki lahko le nemočno opazovati ljudi, ki so jih gnati v smrt.
»Z menoj je bila v baraki tudi neka ženska, Židinja. Med ljudmi, ki so biti na poti v smrt, je opazila svojo teto. Ni je upala pozdraviti, saj bi jo Nemci nemudoma ustreliti.« VVolffova je bila zaposlena v oddelku, kjer so zaporniki predelovati obleke, ki so jih Nemci vzeti Zidom. Zaradi trdega dela - morala je pobirati krompir na bližnji farmi, kazensko je pomagala tudi pri postavljanju novih barak - je več mesecev preživela v bolnišnici, saj je zbolela za tifusom in pljučnico. V Auschvvitzu bolnikom ni bila usojena plinska celica.
»Peči za sežiganje so bile vedno zakurjene. Občasno smo morati stopiti v vrsto, Nemci pa so izbrati tiste, ki jih je čakala smrt v krematorijih. Rapportfiih-rer je nanje pokazal s palico, ni bilo pomembno, ati so biti mladi, stari ati bolehni. Zaprti so jih v posebne prostore, obdane z visokim zidom. Ko se je stemnilo, so jih stlačiti v tovornjake in jih odpeljati v smrt. Obupno so kričati. Ko sem bila v bolnišnici, mi je strežnica nekega dne rekla: »Jutri bo vizita. Prišel bo glavni zdravnik dr. Mengele.« Navadno smo morali pred njim hoditi goli v krogu, on pa je izbiral. Sestra si je zapisala številke zapornikov, pozneje so pazniki prišli ponje. Moja sestra je zbolela za tifusom, jaz sem imela na prstih izpuščaje. Strežnica mi je dejala, naj se skrijem, ker me bo Mengele zagotovo izbral. Obe s sestro je skrila pod prazno ležišče.« Pozno decembra leta 1944 so zaporniki izvedeti, da se bliža ruska vojska. Novih transportov ni bilo, vendar so Nemci še vedno ubijati stare in onemogle. Sirile so se govorice, češ da naj bi minirati taborišče, vendar naj bi predtem nekateri jetniki peš zapustiti taborišče. Sedemnajstega januarja leta 1945 je bila VVolffova skupaj s sestro in neko prijateljico izbrana za takšen smrtonosen pohod.	,
»Postaviti so nas v vrste in nam ukazati, naj gremo peš proti Nemčiji. Zima je bila huda, zato je veliko starih ljudi omagalo. Nemci so jih postreliti, njihova trupla pa pustili ležati ob cesti.«
Noč so preživeti na neki farmi. Takrat so jetniki spoznali, da morajo pobegniti, če hočejo preživeti. Zjutraj, ko je večina čuvajev še spala, so se izmuzniti, še prej pa z oblek strgati znake Auschvvitza. Kmalu so srečati oboroženega vojaka.
»Prijateljica ga je vprašala, kaj hoče od nas in mu dejala, da gremo k maši. Pustil nas je naprej.« Morale so skozi mesto, v katerem je bilo veliko umikajočih se Nemcev. »Bilo me je strah, obupno strah.«
Ubežniki so zagledati prve sovjetske vojake skoraj sočasno, ko je Rdeča armada osvobodila Auschvvitz.
»Biti so telegrafisti. Dati so nam nekaj hrane in vodko.«
Maria VVolffje bila takrat stara enaindvajset let.
»Težko smo hodile, saj smo se spotikala ob človeška trupla,« se spominja. Se vedno ima v ušesih zvok pasjega laježa.
»Rada imam pse, ne prenesm pa njihovega lajanja.«
Anthony Barker/Reuter
SVET
Sreda, 25. januarja 1995
IRAK / NAPOVEDI
Upi na odpravo ukrepov OZN
Združene države Amerike ne nameravajo popustiti
AMAN - Iraške oblasti upajo, da bo pritisk mednarodne skupnosti pripeljal do sprostitve ukrepov OZN in bo država spet izvažala nafto. Večina diplomatov sicer meni, da so pričakovanja predsednika Huseina prevelika, kajti VVashington na večja popuščanja Iraku ne bo pristal. Veliko mero optimizma so tuji opazovalci opazili predvsem med nedavnim obiskom iraškega podpredsednika Tarika Aziza v Amanu.
Aziz, ki je moral Huseinu se oktobra sporočiti slabo novico o nepopustljivosti staliSC Varnostnega sveta OZN, tokrat upa, da bodo države Članice VS na majskem zasedanju med razpravo o iraških sankcijah sprejele odločitev o delni sprostitvi izvoza ira-
ške nafte. »Aziz je prekipeval od razburjenja,« je dejal neki diplomat, ki meni, da je bil njegov optimizem po obisku nekaterih zahodnih držav sicer povsem upravičen. V New Yorku se je iraški politik sestal z britanskim veleposlanikom pri ZN Davidom Hanneyjem, ki je po Azi-zovem prepričanju nakazal pripravljenost za omilitev prepovedi izvoza iraške nafte. Se bolj pomemben naj bi bil rezultat njegovega obiska v Parizu, saj je Francija pristala, da prvič po iraški invaziji v Kuvajt leta 1990 posije v Bagdad svojega diplomata.
Prav zaradi različnih staliSC stalnih Članic Varnostnega sveta iraški voditelji tokrat upajo na ugoden razplet glasovanja. Diplomati na tujih veleposla-
JORPANIJA / PRIHODNOST
Kralj Husein prosi ZDA za pomoč
AMAN - Jordanija v novo leto po uradni sklenitvi miru z Izraelom ni stopila polna optimizma, kot bi bilo mogoče pričakovati, temveč polna bojazni in dvomov o tem, ali bo nova politika res prinesla deželi kakšno oprijemljivo korist. Jordanski voditelji, ki so pred Časom navdušeno napovedovali gospodarski razcvet, da bi prepričali ljudi o nujnosti mirovnega sporazuma, so že zaceli opozarjati javnost, naj nikar ne pričakuje Čudežev.
Kralj Husein, ki je oktobra lani s svojim podpisom uradno zgladil pol stoletja trajajoči spor z židovsko državo in pri tem obljubljal boljše Čase, je ob koncu leta domačim novinarjem položil na srce, da »se ničesar ne da spremeniti prek noCi«. Kljub temu pa ima Husein očitno velikopotezne nacrte, saj je pred časom poslal ameriškemu predsedniku Clintonu pismo, v katerem je prosil za osupljivih 25 milijard dolarjev pomoči, ki naj bi jih Jordanija dobila v prihodnjih desetih letih. Na odgovor bo gotovo moral Se dolgo Čakati, saj mednarodni diplomatski krogi neuradno priznavajo, da jih je visina zahtevanih sredstev krepko presenetila.
Negotovost, ki je zajela jordansko gospodarstvo, ima negativne posledice tudi za poslovanje aman-skega denarnega trga, saj se odraža v nestabilnem borznem indeksu. Po tnnenju nekega tujega diplomata gojita tako vojačka kot civilna jordanska javnost prevelika pričakovanja, zato bosta prej ali slej razočarani. Prebivalci (med katerimi je vsaj polovica Palestincev, ki že »po naravi« ne zaupajo Izraelu) so lanski zgodovinski sporazum sicer sprejeli z dobršno mero sumnjiča-
vosti, vendar so se odkrito nadejali vsaj nekoliko boljših življenjskih razmer. Zaenkrat pa nic ne kaže, da bi se karkoli spremenilo. Le približno petsto izraelskih turistov, ki si vsak dan prihajajo ogledat znamenito skalnato mesto Petra, priča o »novih časih«. Se celo promet na meji se v glavnem odvija enosmerno, saj potrebne vizume dobi kar desetkrat več Izraelcev kot Jordancev.
Trgovina prav tako še ni zaživela. Jordanski kmetje so sicer prodali zidovskim sosedom nekaj poljščin, a se ta poteza je izzvala negodovanje domače javnosti, ki se je zbala podražitev. Strah pred naraščanjem cen, kar bi bila logična posledica trgovanja z Izraelom, je navzoč pri večini Jordancev. Zidovska država ima namreč neprimerljivo višji življenjski standard in vsaj desekrat tolikšen skupni domači proizvod.
Tudi potek izraelskih mirovnih pogajanj z drugimi arabskimi državami Jordancev ne navdaja s pretiranim navdušenjem. Pogajanja s Sirijo so se znašla v slepi ulici zaradi izraelske vojaške navzočnosti na Golanskem višavju, pa tudi trajni mir na zasedenih palestinskih ozemljih se zdi Čedalje bolj odmaknjen.
Glede na to, da večina napovedanih vlaganj v Jordanijo temelji na pričakovanju, da bo ta puščavska kraljevina igrala pomembno vlogo pri gradnji infrastrukturnega omrežja na Zahodnem bregu, imajo jordanski gospodarstveniki res dovolj razlogov za skrb. Vsaka nova zaostritev med Izraelom in Palestinci namreč dodatno jemlje pogum tujim vlagateljem.
Vlada je gojila največ upov glede mednarodne
TURČIJA / SPOR S KURDI
Tudi izražanje misli je subverzivna dejavnost
ANKARA - Največji turški pisatelj Jaser Kemal se je moral zagovarjati pred varnostnim sodiščem, ker je napisal, da turska država »izvaja kampanjo lazi«, s katero skuša prikriti svoje zločine nad kurdskim prebivalstvom. Prejšnji teden, ko je tožilec istambulskega varnostnega sodišča avtorja slavnega romana Memed, moj sokol obtožil, da je v članku za nemško revijo Der Spiegel »Zalil tursko državo in njene uradne predstavnike ter spodbujal separatizem«, je bilo jasno, da je Kemal prestopil mejo med literarnim ustvarjanjem in političnim oporecnistvom.
Pisatelj meni, da »ga bo sodiSCe po vsej verjetnosti obsodilo na zaporno kazen, ker je v članku, ki ga je 10. januarja objavila revija Der Spiegel, napisal, da turska vlada načrtno in sistematično krši človekove in narodnostne pravice Kurdov, ki živijo na jugovzhodu Turčije«. Očitno je, da bo sojenje pritegnilo pozornost zahodnih sredstev javnega obveščanja, Cesar pa si turške oblasti ne želijo. 2e decembra lani je namreč varnostno sodiSCe osem kurdskih poslancev obsodilo na dolgotrajne zaporne kazni, CeS da so skušali spodkopati pohticno suverenost in ozemeljsko celovitost Republike Turčije.
Kemal je v članku za Der Spiegel med drugim zapisal: »Najhujše zločine je turska oblast zagrešila nad petnajstimi milijoni turskih Kurdov. Sodobna turska država, ki je bila ustanovljena 23. oktobra, se je razvila v tiranski sistem, ki je zagrešil neverjetne zločine. S pomočjo orientalske zvijačnosti in moralistične sprevrženosti skušajo nosilci državne oblasti te zločine prikriti in svetovno javnost prepričati, da je Turčija demokratična država.« Po Kemalovih besedah skušajo turške oblasti državljane prepričati, da bi vzpostavitev kurdske kulturne in ozemeljske avtonomije pomenila razpad enotne turške države. Spopadi med turškimi silami in pripadniki separatistične Kurdske delavske stranke (PKK) so do zdaj terjali že vec kot 14 tisoč življenj. Po njegovem mnenju je to »ena najbolj umazanih vojn v zgodovini človeške civilizacije.« Na koncu spornega članka je Kemal odkrito podprl kurdske zahteve: »Kolikor vem, se le pestiča turskih Kurdov zavzema za ustanovitev .neodvisne kurdske države. Toda, ah ni to njihova legitimna pravica? Mednarodne konvencije vsem narodom priznavajo pravico do samoodločbe!«
Kemal je prepričan, da tako imenovana varnostna sodisca ne bodo ustavila separatistične plime. »Moram pa povedati, da se nisem nikoli zavzemal za razpad nase države! Zdaj pa me obtožujejo, da podpiram kurdski separatizem! Na žalost je kurdsko vprašanje pri nas še vedno tabu. Precejšnje število vrhunskih intelektualcev, znanstvenikov in umetnikov ždi po zaporih, ker so se dotaknih tega občutljivega vprašanja,« je še dejal obtoženi pisatelj. Jaser Kemal je bil rojen leta 1922 v revni družini na jugu Turčije. Po končani osnovni šoti se je ukvarjal z različnimi priložnostnimi opravili, nato pa je postal ugleden novinar. Pesmi je začel pisati že leta 1943, vendar je svetovno znan postal šele leta 1958, ko je izšel njegov roman Memed, moj sokol. To je epska zgodba o revnem mladeniču z gorovja Taurus, ki postane turski narodni junak.
Jonathan Lyons / Reuter
skupnosti, Se posebej pa glede Združenih držav, ki naj bi Aman za sklenitev miru z Jemzalemom bogato nagradile. VVashington je res odpisal Jordaniji pri-bližno sedemsto milijonov dolarjev dolga in vplival na druge upnike, da so njene dolgove reprogramirali pod ugodnimi pogoji, nikogar pa Američani niso prepričali, naj se povsem odreče denarju, ki so si ga sposodili Jordanci. Le Francija je bila pripravljena »pozabiti« svojih pet milijonov dolarjev, kar pa je v primerjavi s 6, 6 milijarde, kolikor znaša skupni jordanski zunanji dolg, zgolj kaplja v morje.
Aman je svoj optimizem na tem področju gojil predvsem na osnovi tujih zgodovinskih izkušenj. Izrael in Egipt sta bila namreč po sklenitvi miru letal 9 79 skupaj deležna vec kot petih milijard ameriške pomoti letno. Toda ZDA se v tem trenutku bolj nagibajo h krčenju obsega sredstev za tovrstne namene, kot pa k izjemni radodarnosti, h kakršni je Clintona v omenjenem pismu pozval kralj Husein. »Kakšnih deset let prepozno se je spomnil,« je ciniCno pripomnil neki diplomat.
Jack Redden / Reuter
Jordankam krojita usodo družina in vera
AMAN - Ko je jordanski mladoletnik pred očmi staršev pretepel in ustrelil svojo invalidno sestro, ker je rodila nezakonskega otroka, družina njegovega dejanja ni obsodila. Uboj 18-letne Džizie je Se en dokaz vec, da o usodi jordanske ženske odloča njena družina. Le mesec po tem krvavem dogodku je 32-letni Ajed zabodel svojo 16-letno sestro Kifajo; posilil jo je mlajši brat in je morala splaviti, ker ji je družina za moža izbrala nekega 50-letnika, od katerega se je pol leta pozneje lotila.
»Očistil sem ime naSe družine,« je ob mrtvi sestri izjavil Ajed. V uradnem poročilu je zapisano, da je njegovo dejanje družina slovesno proslavila. To sta le dva od številnih primerov, v katerih je bilo ubitih 23 žensk, ki so onečastile ime svoje družine. Policija je zabeležila 85 podobnih primerov, ki jih je obravnavala kot »namerni uboj«. Odvetniki menijo, da je bilo podobnih dejanj Se več.
Jordanija, kjer še vedno veljajo zakoni islama, le počasi spreminja svojo zakonodajo. Zenske so še vedno izpostavljene različnim zlorabam, velikokrat so pretepane in prisiljene živeti v zakonih, za katere se dogovorijo njihovi starSi. Čeprav se o uboju iz verskih razlogov stoletja ni smelo govoriti, je o njih javnost zadnje Čase vedarle seznanjena. »Ljudje si upajo o njih javno govoriti, saj gre za kršenje človekovih pravic. Tudi mediji jim posvečajo veC
pozornosti,« pravi odvetnica Asma Khader, Članica jordanskega Zenskega združenja. Uradni viri se nanje večinoma ne odzivajo.
Stroga družbena in družinska načela ne dopuščajo možnosti skupnega življenja dveh, ki nista poročena. Večina konservativnih družin spodbuja spolno razlikovanje že od rane mladosti. Kot vzrok omenjenih dogodkov sociologi omenjajo velike socialne spremembe, urbanizacijo in naraščanje Števila zaposlenih žensk. Odvetniki in državni uradniki pravijo, da je do podobnih zločinov prišlo zaradi prepričanja, da so ženske živele nemoralno; nekatere naj bi izgubile nedolžnost pred poroko, druge pa so le žrtve namigovanj, ali celo anonimnih pisem. »Ljudje se odločajo za taksna dejanja, ker je družba netolerantna predvsem, ko gre za vprašanje odnosov med spoloma,« je izjavil sociolog dr. Sabri Rbeihat. »Storilci taksnih dejanj so konservativni, v njihovi miselnosti prevladujejo religiozna naCela. Ne dopuščajo drugačnosti, napredka.« Naštel je vec umorov iz Časti, za katere je izvedel med službovanjem na sedežu jordanske policije.
Večina umorov se zgodi v gosto naseljenih krajih, kjer se ljudje med seboj dobro poznajo in se vsaka novica hitro siri. »Vsi storilci teh dejanj so prepričani, da bo družina spet na dobrem glasu, Ce bodo oprali njeno ime,« pravi Rbeihat. Nekateri umori
naj bi bili v skladu z islamsko zakonodajo, čeprav večina muslimanskih učenjakov opozarja, da nobena zakonodaja ne opravičuje ubijanja žensk.
»Uboj obsojamo tudi v primeru, Ce je bil storjen zaradi oliranitve Časti neke družine,« je izjavil šejk Ahmed Hlajel, svetovalec kralja Huseina za islamske zadeve. Jordanska sodišča sodijo po zakonih, ki so napisani po islamskem in civilnem pravu. Kljub temu večina zločincev pravi, da okolje njihova dejanja odobrava, zato so večkrat obsojeni na mile kazni, nekateri morajo zaradi umora v zaporu odsedeti le nekaj mesecev. Po nekem zakonu je moški, ki odkrije ženo ali sorodnico ženskega spola pri prešuštvu, deležen milejše kazni, Ce storilca ubije ali rani. Enaka kazen je izrečena tudi moškemu, ki stori zločin »v navalu jeze, katere vzrok je dejanje nekoga tretjega«.
Zensko združenje je nedavno ustanovilo poseben odbor, ki skuša odkriti vzroke nasilnih dejanj do žensk Preučilo bo tudi najbolj žgoče primere in si prizadevalo, da bo njihove storilce dosegla roka pravice. Kljub temu pa ne deluje nobeno organizirano gibanje, ki bi se zavzemalo za prepoved uboja iz Časti. Člani gibanja za zaSCito Človekovih pravic upajo, da bodo tovrstni zločini sčasoma le Se preteklost hi bo družba zakone plemenske ureditve zamenjala z zakoni sodobne družbe.
Rana Sabbagh / Reuter
Iračani se nadejajo skorajšnje odprave sankcij OZN
nistvih v Jordaniji, ki so zadolženi predvsem za spremljanje razmer v Iraku, opozarjajo, da sreča Iračanom Se zdaleč ni naklonjena. »Sadam ni državnik, ki bi mu lahko zaupali,« je nedavno izjavil ameriški državni podsekretar Peter Tarnoff. Britanci, sicer ameriški zavezniki, se zaradi vvashingtonske odločnosti o nadaljevanju prepovedi izvoza iraške nafte počutijo nelagodno.
Zaradi široke ameriške razlage resolucije VS je frak v nezavidljivem položaju. ZDA lahko pri glasovanju z vetom vedno preprečijo sprejetje sprememb
sankcij. Čeprav jih nekatere države ne bi mesniceva-le, ima VVashington močan vpliv na iraške sosede -Turčijo, Sirijo, Jordanijo in Kuvajt. Četudi bi ZN dovolili izvoz iraške nafte, bi bilo iraško gospodarstvo Se daleč od ozdravitve. Predsednik Clinton se zaveda Huseinove nepriljubljenosti, zato nima namena pomagati pri ukinitvi embarga proti Iraku. ZN bodo še naprej nadzorovali iraški uvoz - razen pošiljk zdravil in hrane. Ukinitve nadzora na uvoz opreme za obnovo iraške naftne industrije ne gre pričakovati. Dobiček od izvoza nafte bi
se občutno tudi zmanjšal, saj države žrtve iraške invazije iz leta 1990 zahtevajo odškodnino, o kateri pa Husein noče slišati.
Irak bo moral plaCati tudi stare dolgove, zato se bo maja tudi Rusija zavzela za omilitev ukrepov proti Iraku; Cez nekaj mesecev bodo namreC strokovnjaki ZN za oborožitev zaključili svoje polletno opazovanje v Iraku. Čeprav se nekateri poslovni krogi zavzemajo za navezavo gospodarskih stikov z Irakom se vsi dobro zavedajo, da normalnih stikov ne gre kmalu pričakovati.
Jack Redden / Reuter
Kralj Husein upa, da ga bodo ZDA za prijateljstvo z Jicakom Rabinom bogato nagradile
Sreda, 25. januarja 1995
TV SPORED
SLOVENSKI PROGRAMI
IT SLOVENIJA 1
Video strani
Zimska tekmovanja, pon. 15/26 dela francoska risane serije VVindsorski, pon. 2/4 dela dokumentarne nadaljevanke Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini, pon.
Scepec Sirnega sveta: Začimbe Indije, pon. 7/13 dela angleške dokumentarne serije
Na štirih kolesih, pon. 3/12 dela ameriške dokumerntarne serije
Alpe - Donava - Jadran, pon.
Poročila Video strani
Zena vaškega župnika, pon, 1/4 dela angleške nadaljevanke
Podarim - dobim, ponovitev
Tv dnevnik
Otroški program
Pod klobukom
RPL - Studio Lmvigana
Pari, tv igrica
Risanka
Tv dnevnik 2, vreme, šport Forum
Slovenske novele: Tantadruj, slovenski tv film Glasbeni utrinek: Zlatko Kaučič, tolkala TV dnevnik 3, tema dneva, vreme, šport Žarišče
Sova
Eno leto v Provansi, 2/12 del angleške nanizanke Severna obzorja, 18/33 del ameriške nanizanke Zločin in kazen Video strani
SLOVENIJA 2
12.50 13.00
14.10
15.10
15.40
16.30
17.15
17.50 18.35
19.10
19.15
20.05
21.40
22.40 00.45
Video strani Euronevvs
Odprto prvenstvo Avstralije v tenisu, posnetek iz Melbourna
Zgodbe iz školjke
Most, ponovitev 2/8 dela nizozemsko - belgijske nadaljevanke
Videošpon, pon.
Sova, ponovitev
Z eno nogo v grobu, 7/12 del angleške nanizanke Severna obzorja. 17/33 del angleške nadaljevanke Velike knjige, zadnji del ameriške nadaljevanke Podarim - dobim V vrtincu Športna sreda
Ljubljana: PEP v košarki (M):
Smelt Olimpija - Scavolini, prenos
Odprto prvenstvo Avstralije v tenisu, posnetek iz Melbourna
Omizje: Zakon o kulturi Video strani
A KANALA
07.00
12.00
12.05
12.25 13.15
14.05 14.10 16.20
16.25
16.45
17.05 17.35
18.05
18.45 19.00
Video strani Spot tedna Na velikem platnu
LuC svetlobe, ponovitev 347. dela ameriške nadaljevanke Rodeo, ponovitev kontaktne glasbene oddaje Spot tedna CMT
Spot tedna Na velikem platnu
Male živali, ponovitev oddaje o hišnih ljubljencih Upravljanje, ponovitev 14. dela dok. nan. o managementu Karma, ponovitev oddaje o duhovnosti Divje palme, pon. 2. dela ameriške nanizanke Dogodivščine male koale, risanka Poročila
19.05
Risanka
19.10 20.00 20.30
21.10
LuC svetlobe, 348. del ameriške nadaljevanke Bennv Hill, 21. del angleške humoristične nanizanke Dance Session, oddaja o plesu Poročila
21.15
22.00
22.50
23.20
23.30
23.35
23.55
Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo Album Show, glasbena oddaja
Živeti danes - v Evropi norosti, pon. dokumentarne oddaje Epikurejske zgodbe, ponovitev oddaje o slov. gostilnah Spot tedna Na velikem platnu
CMT
01.00
Video strani
M MTV (62. kanal)
16.00
16.30
17.15
19.00
19.25
MMTV shop, televizijska prodaja
Veleslalo zvezd, ponovitev reportaže s Pohorja
Živa scena, ponovitev
Kuhajmo skupaj, kulinarična oddaja
Risanke
19.30
20.00
20.40
22.00
22.45
23.45
MMTV shop, televizijska prodaja Aktualno, zanimivo, o dogodkih okoli nas Midnight Warrior, film Karte pripovedujejo, vedeževanje iz kart MMTV shop, televizijska prodaja Video strani in ob 01.00 Deutsche Welle
© RAI 1
	Aktualna oddaja Uno-mattina, vmes (7.00, 8.00, 9.00, 9.30) dnevmik
	Nan.: Cuori senza eta, vmes (10.00) dnevmik
	Film: Un napoletano nel Far VVest (kom., ’55), vmes (11.00) dnevnik
	Oddaja koristnih nasvetov Utile Futile
	Vreme in dnevnik
	Nan.: La signora in giallo
	Dnevmik
	Kult. tednik Primissima
	Dok.: Kvarkov svet
	Nan.: Pustolovščine mladega Indiane Jonesa
	Mladinski variete Solleti-co, risanke
	Danes v Parlamentu
	Dnevnik
	Neverjetne zgodbe
	Variete: Luna Park (vodi Milly Carlucci)
	Vreme in dnevmik, 20.30 II fatto (E. Biagi)
	Film: 11 grande cocomero (dram.. It. ’93, i. S. Ca-stellitto, A. Galliena)
	Aktualno: Anni d’ infan-zia Dossier
	Dnevnik
	Velike bitke: Blitzkrieg
	Dnevmik in vreme
	Danes v Parlamentu
	Videosapere: Grčija
	Aktualno: Sottovoce
RAI 2
7.00 7.50
8.40
10.00
11.30
12.00
13.00
13.45
14.15
15.35
Oddaja za najmlajše Quante storie!
Nan.: Doogie Hovvser, 8.15 Lassie Nad.: Beautiful Aktualno: Fra le righe, 11.00 Lo sportello dei cittadini
TG2-33,11.45 dnevnik 2 Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo in vreme
Variete: Quante storie, ragazzi!, risanke Nad.: Paradise Beach, 14.50 Santa Barbara Kronike v živo, vmes (15.45,17.00) dnevnik
Iz Parlamenta Sport in vreme In viaggio con Sereno va-riabile
Nan.: Miami Vice Dnevnik in šport Variete: Ventieventi Film: TV film: II prezzo della vita (dram., It. ’94) Dnevnik , pregled tiska in vreme
Avtorska glasba: Umbria Jazz '94 -Herbie Hancock Band
Nan.: Soko 5113
A, RAI 3
6.45
7.35
11.15 12.00
12.30 12.40
14.00 14.20
14.50
15.15
16.30
18.30
19.00
19.50
20.30
22.30 22.45
23.50 0.30
1.00 1.45
Jutranja oddaja: L'altrare-te, vmes aktualnosti Odd. DSE: Španščina, Sapere, Filozofija, Sola in kultura. Fantastica e ta, Euronevvs, itd.
DSE: Fantastica Mente Dnevmik in gospodarstvo Znanstveni dnevnik Dove sono i Pirenei? Deželne vesti Popoldanski dnevnik TGR Italija Jug Športno popoldne: IP v hokeju na ledu DSE Odprta šola, Parlato semplice, 18.00 dok. Geo Sport, Insieme in vreme Dnevnik, deželne vesti Blob Soup, 20.10 Blob Aktualno: Mi manda Lu-brano
Dnevmik in vreme Aktualno: Speciale 3 Variete: Spazio Ippoliti Dnevmik in vreme Variete: Fuori orario Blob
RETE 4
SB Koper
Hrvaška 1
7.00
8.00
Nan.: Tre cuori in affitto,
7.30	Jeffersonov!
Nad.: Diritto di nascere,
8.30	Pantanal
13.30
14.00 14.15
17.00
20.35
22.35
Variete: Buona giornata, vmmes 9.05 nad. Guada-lupe, 9,40 Manuela,
10.30	Catene d’amore, 11.35 Febbre d’amore,
12.30	Lasciati amare, vmes (11.30) TG 4 Dnevnik
Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri, 15.10 Cuore selvaggio, 16,00 La donna del mistero Aktualno: Perdonami, 18.00 Funari News, vmes (19.00) dnevmik Film: Mia moglie e una strega (kom., It. ’80)
Film: Femmina ribelle (dram., ZDA56, i. J. Rus-sell), vmes (23.45) dnevnik, 0.40 pregled tiska
18 CANALE 5
6.30
9.00 11.45
13.00 13.25 13.40 14.05
15.20
16.00
17.55
18.00
20.00
20.40
22.40 23.15
1.30
Na prvi strani Maurizio Costanzo Shovv Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi guotidiani Nad.: Beautiful Kviz: Complotto in fami-glia (vodi A. Castagna) Agenzia matrimoniale Otroški variete, vmes risanke
TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: OK, il prezzo e giustol, 19.00 La mota della fortuna Dnevnik TG 5, 20.25 Stri-scia la notizia Aktualno: Arniči di sera (vodi Maria De Filippi) Aktualno: Braccio di fer-ro (vodi E. Mentana) Variete: Maurizio Costanzo Shovv, vmes (24.00) dnevmik TG 5 Sgarbi quotidiani
ITALIA 1
Otroški variete I Nanizanke Odprti studio Fatti e misfatti, 12.40 Sport studio Otroški variete Odprti studio Aktualno: Village | Variete: Non e la RAI Variete: Smile | Nan.: Star Trek Variete: Talk Radio Nan.: II mio amico Ricky, 18.10 Ultraman, 18.45 Village, 18.50 Bayside School
Odprti studio, vreme, 19.50 Sport studio Variete: Karaoke Film: II boss e la matrico-la (kom., ZDA '90)
Fatti e misfatti Nan.: Quelli della speciale - Onore al merito Italia 1 šport
# TELE 4
13.30
20.30
21.30
19.30, 22.10, 24.00 Dogodki in odmevi Nadaljevanka Nanizanka
($) MONTECARLO
14.00 14.10 20.35
23.00
18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Šport Film: La rapina piu paz-za del mondo (’74)
Film: Omicidio alle ore 7 (’90, i. R. Crenna)
Variete: Tappeto volante
	Euronevvs - tv novice
	Aktualnosti, tedenska rubrika
	Rhythm & Nevvs, vodi Andrea F.
	V ospredju, avtor Bruno Agrimi
	Slovenski program Bližnja srečanja tv - mladinska oddaja
	Primorska kronika
	Tv dnevmik
	Tečaj angleškega jezika, »Making A Difference«
	Euronevvs
	»Bersaglio«, v studiu Silvano Sau
	Leteči zdravniki, tv nanizanka
	Tv dnevnik
	Košarka - Euro klub: Smelt Olimpija - Scavolini Pesaro
(nnMF Avstrija 1
09.00
09.05
09.30
10.15
10.40
12.10
13.00
13.10 13.35
14.00 14.50
15.00 15.45
16.05
17.00
17.10
18.00
18.05
18.30
19.30 20.00
20.15
21.45
23.15
23.20
00.50
Cas v sliki
Nas hrupni dom, pon. Živalski vrt, pon. Kormoranovo jajce, dokumentaren} film Nočni sprehod, pon. Zunanjepolitično poročilo, pon.
Cas v sliki Mi, pon.
Pravica do ljubezni Ordinacija Bulovvbogen Pogledi od strani Otroški program Smrkci Artefbc
Mini Cas v sliki VVurlitzer Cas v sliki
Naš učitelj dr. Specht Naš hrupni dom Cas v sliki, vreme Sport
Lov na hudičev rubin,
ameriška kom., 1989 Igrajo:	Christopher
Lloyd, Kirn Greist, Christopher Lambert Proud Man, ameriška melodrama, 1987 Cas v sliki
Tekma s smrtjo, pon. Video strani
	Dobro jutro
	Poročila Šolski program:
	Dober dan, učenci
	Senj
	Glasba: Romeo in Julija v glasbenih delih
	Uvod v ikonologijo: Metoda redukcije
	Ameriški pisatelji
	Deklica iz prihodnosti, 3/24 del serije
	Poročila
	Cesarica, 80/211 del nadaljevanke
	Temni prehod, ameriški (Cb) film iz leta 1949 Humphrey Bogart, Vincent Parry, Lauren Bacali, Agnes Moorehead, Tom D'Andrea, Douglas Kennedy in drugi
	Glasba, pon.
	Uvod v ikonologijo, pon.
	Senj
	Nekaj važnega Kako je kaj nastalo Ko vprašam odrasle
	Prvič, 4/6 del nanizanke
	Poročila
	Učimo se o Hrvaški
	Pazi, steklo!
	Hrvaška danes
	Kolo sreče
	Santa Barbara, 919. del ameriške nadaljevanke
	Dnevmik 1, vreme
	Sport
	Iz strankarskega življenje
	Ameriški Cezar, 2/5 del dokumentarne oddaje
	Poslovni klub
	Slika na sliko
	Jazz
	Poročila
	Sanje brez meja
Hrvaška 2
	Tv-koledar
	Zasedanje hrvaškega sabora
	Steze slave, ponovitev 2/4 dela nanizanke
	Košarka NBA: Chicago -Huston
	Risanka
	Dnevnik
	Vreme
	Sport
	Gheers, 2/44 del ameriške humoristične nanizanke
	Steze slave, 3/4 del nanizanke
	Odraščanje komedijanta. švedski film
H	Video strani
Z
Avstrija 2	
	Preizkusni pilot NLP
	Tenis: Australian Open, iz Melbourna
	Lipova ulica Pod enim pogojem
IHS	Ljudje iz St. Benedikta
BSP	Moc strasti
|QS	Poklici
	Zemlja in ljudje
Ulili	Mi
	Vseh devet kijev
	Avstrija danes
	Cas v sliki, vreme
	Kultura
	Vrtiljak življenja, nemški film, 1994
	Pogledi od strani
	Večerni studio
	Življenje po smrti celice, dokumentarni film
	Nočni studio
	Hello Austria, Hello Vi-enna
	THX 1138, ameriški zf film,1969 Rezija: George Lucas
	Video strani
@ Madžarska
	Cez dan,
	Igra, serija, nad. ob 11.20
	Mrtvi pripovedujejo, dokumentarni film
	Mejno mesto, serija
	Opoldanski zvon
	Posel
	Koliko je vreden podeželan, studio Szeged
	Tenis, posnetek s prvenstva Avstralije
	Zgodovina za Solarje
	Dnevnik
	Zavozlano
	Gospodična, serija
	Vklopi, za otroke
	Smernica, verski program
	Posel
	Maček v Žaklju, kviz
	Pravljica
	Muza, novice iz kulture
	Dnevnik, telešport
	Columbo, kriminalka
	Dnevi obleganja Budimpešte
	Antal Szerb
	Kot v kinu
	Dnevnik BBC
TV SLOVENIJA 1	20.20
TANTADRUJ, slovenski tv film	
Po znameniti noveli pisatelja Cirila Kosmača je pokojni režiser France Štiglic nameraval posneti film, ki pa mu ga je bilo dano realizirati le do faze scenarija. Delo je dokončal in posnel njegov sin Tugo, ki je že s tv filmom NASMEH POD PAJČOLANOM (po Pugljevi noveli POKOJNIK) izpričal izostren posluh za prenos besedne umetnine v medij filmske slike. TANTADRUJ v filmski upodobitvi je lirična upesnitev sveta med sanjami in resničnostjo, med zdravorazumskim pragmatizmom in »norostjo«, med »tosvetnimi« žandarji, župniki, sejmarji na eni in »božjimi otroci«, ki jim je »vse naše pametno noro«, na drugi strani.
Prefinjena ironija Kosmačeve literarne izmojstri-tve temeljne človekove določenosti - smrtnosti je v režiserjevi vizualni interpretaciji prerasla v poetično, s pretanjenim humorjem pretkano pripoved o junakovem paradoksalnem hrepenenju po vrnitvi v edini avtentični dom - v naročje smrti. Igrajo: Aljoša Ternovšek (Tantadruj), Dare Valič (Luka), Radko Polič (Rusepatacis), Roman Končar (Malic), Borut Veselko (Peregrin), Judita Zidar (Pepa), Franc Markovčič (stražmojster), Polde Bibič (domači župnik), Matjaž Turk, Marko Okorn, Lojze Rozman, Danilo Benedičič in drugi Režija: Tugo Štiglic
Scenarij: France Štiglic po noveli Cirila Kosmača
TV SLOVENIJA 2
VELIKE KNJIGE, Darvvinov nastanek vrst
18.35
Charles Darvvin je bil rojen naravoslovec in izurjen opazovalec. Postavil je svet pod mikroskop svojega razuma in videl, kar so vsi videli, le da se tega niso zavedali. Prvo izdajo njegove knjige Nastanek vrst so razgrabili še isti dan, ko je izšla. Tisk je takoj uvidel njegov poskus, da bi ovrednotil človekovo evolucijo in kmalu se je pojavil na straneh revij. Iz konservativnih krogov so seveda takoj prišle pričakovane obtožbe, da je knjiga ateistični nesmisel, iz znanstvenih pa pohvale. Nasprotja so dosegla vrh 30. junija 1860 v razpravi pred britanskim združenjem za napredek znanosti.
	
	TV SLOVENIJA 2	19.15
	V VRTINCU, oddaja o filmu
Pred časom smo v naši oddaji napovedali vrnitev vampirsko-pošastnega trenda v kinodvorane po vsem svetu. Seveda tudi Slovenija ni imuna pred to epidemijo in tako v naše kinematografe prihaja Intervju z vampirjem. Neil Jordan, ki je film posnel po kultnem romanu Anne Rice, je zbral samo prvo ligo »mladega« Hollywooda: Toma Cruisa, Brada Pitta in Christiana Slaterja. Če vam izdamo še dva igralca, uvožena iz Evrope - Stephena - Igra solz - Reo in Antonia - Zveži me - Banderasa, se našemu zadetku v polno ne boste mogli upreti.________________________
ITALIA 1	20.45
THE FRESHMAN, ameriški film, 1990	
Režija: Andrew Bergman
Igrajo: Marlon Brando, Matthew Broderick, Bruno Kirby, Penelope Ann Miller, Frank Mhaley
Pomembni mafijski šef spozna podeželskega fanta, ki se je preselil v New York, da bi študiral. Kmalu ga vplete v nezakonito prodajo izumirajočih živali. Po več kot desetih letih je Brando spet sprejel vlogo mafijca, ki mu je odlično uspela.
RAI 1
20.40
IL GRANDE COCOMERO, italijanski film, 1993
Dvanajstletno Pipi pošljejo na oddelek otroške psihiatrije, potem ko je med poukom doživela hud napad epilepsije. Mladi zdravnik pa kmalu ugoto-vi, da je njena bolezen psihološkega izvora.____
A KANAL_______________20.00
BENNV HILL,
angleška humoristična serija
Kaj si zaželi Benny, ko pride s svojo ostarelo ženo k vodnjaku želja? Če ne morete uganiti, si oglejte novo epizodo in za nagrado boste lahko sodelovali v tv kvizu z bogatimi dobitki, stopili z znanja željnim Bennyem v knjižnico in se nato spoprijateljili z izkušeno damo v najlepših letih, ki zagotovo ve, kaj hoče.
TV SLOVENIJA / TV V SVETU
Spremembe na nizozemskem televizijskem trgu
V roku enega leta se bo nizozemski televizijski trg, iz ene zasebne postaje, luksemburškega RTL-a, razširil na Štiri komercialne in tri javne televizijske kanale. Ve-ronica, ena izmed osmih velikih radijskih združenj, ki si delijo tri javne televizijske kanale in pet radijskih postaj, je po dolgotrajnem odlaganju napovedala svoj izstop iz javnega sistema. Naj-vecji javni zavod se bo tako znebil nalog javne institucije in začel oddajati prek komercialne kabelske televizije in dveh radijskih postaj. Pomembno dejstvo pri delovanju postaje Veronica je, da je za družabnika in vlagatelja pridobOa najveCjega neodvisnega televizijskega producenta Endemola, ki ima sklenjene pogodbe z najpri-Ijubnejšimi nizozemskimi televizijskimi zvezdami, in skoraj monopolni položaj v produkciji lahkotnejših zabavnih oddaj, ki priskrbijo visoko gledanost in temu primerne reklamne prihodke. Krovna družba javnih postaj, nizozemska RTV ustanova (NOS), je novemu združenju ponudila zavezništvo, v katerem si ne želi dehti le pravic za prenašanje športnih dogodkov in drugih velikih prireditev, ampak želi Veronici še naprej omogočiti sodelovanje pri sporedu javnih postaj. Nova zasebna televizijska postaja Veronica ocenjuje, da bo že v prvem naskoku osvojila tr-
žni delež med 15 in 20 odstotki. Osnovni kapital v višini dvesto milijonov guldnov bosta polovično prispevala staro radijsko združenje in televizijski producent Endemol. Več polemik zadeva pogodba s producentom Endemolom, ki naj bi po mnenju nekaterih še bolj zabrisala razliko med komercialno in že tako populistično javno televizijo. Poleg tega ima zveza med NOS-om, Veronico in Endemolom tudi prizvok ustvarjanja nizozemskega zavezništva proti tujemu vsiljivcu RTL. Nekateri soudeleženci to tudi odkrito priznavajo. NOS se namerava na ostrejšo konkurenco pripraviti z dodatnimi naložbami in s tesnejšim sodelovanjem s postajami RTL v drugih državah. Novi zakon o množičnih občilih naj bi od septembra naslednjega leta prisilil vse, predvsem javne postaje, k tesnejšemu sodelovanju, hkrati pa jih rešil pritiska zaradi gledanosti in jim za obdobje petih let zagotovil trdno določen oddajni Cas. S temi spremembami naj bi dosegli vec kulturne vsebine javnih oddaj, ki naj bi upravičila obvezno naročnino. Načelnik NOS-a Van D er Louw upravičuje svojo ugodno ponudbo Veronici in Endemolu s strahom pred zvezo velikih postaj, ki bi jo omenjeni družbi lahko sklenili z RTL-om. S tem bi javne postaje v celoti izgubile
prihodke od reklam.
Iz včerajšnje oddaje Žarišče pa smo izvedeli, da se pripravljajo tudi spremembe na slovenski nacionalni televiziji, ki so dolej očitno najbolj prizadele odgovornega urednika Informativnega programa, ki kljub svojemu statusu in novinarskemu stažu tega pred televizijsko kamero ni mogel skriti. Generalni direktor RTVS napoveduje reorganizacijo v smislu centralizacije, s Cimer se voditelj oddaje očitno ni najbolj strinjal, saj je generalnemu direktorju med drugim pripomnil, naj se priporoči vladi. Kaj se v resnici dogaja na slovenski nacionalni televiziji, pa je bilo iz oddaje bolj malo razumljivo, saj si je odgovorni urednik prizadeval speljati vprašanja na mlin svojega uredništva in tako je problematika drugih uredništev potonila, kakor naj bi po njegovem potonila nekatera uredništva po novem statutu, ko je predvideno manj odgovornih uredništev. Za popolno in objektivno informacijo o dogajanju na RTVS, ki nam naj bi jo ta ustanova zagotavljala po zakonu, pa bodo morala tudi druga uredništva oziroma uredniki »poklicati«, kot je dejal odgovorni urednik Informativnega programa, gospoda generalnega direktorja na oddajo, da jim odgovori na vprašanja, kaj bo z njimi oziroma njihovim programom.
MUSIČ TELEVISION
09.00	Video; 12.00 Soul On MTV; 13.00 Greotest Hits; 14.00 Popoldanski Mix; 16.30 Coca Cola Report; 17.30 Dial MTV; 18.00 Musič Non Stop;
20.00	Greotest Hits; 21.00 Most Wanted; 22.30 Beavis & Butthead; 00.00 The End?
SKVONE
11.00	Koncentracija; 12.00 Sally Jessy Raphael;
13.30	E Street; 14.00 St. Elsewhere; 15.00 Shaka Zulu; 16.00 The Oprah Winfrey Show; 16.50 DJ Kat Show; 18,00 Star Trek; 19.00 Svet iger; 19.30 Blockbuster; 20.00 E Street; 20.30 M.A.S.H.; 21.00 Guns Of Honour; 23.00 Star Trek
PROT
05.05 Ponovitve; 10.00 OCejo popiha, ameriška komedija; 11.30 Moško gospodinjstvo; 12.00 Kart; 13.00 Chariiejevi angelčki, serija; 15.00 Colbyjevi; 16.00 Hišica v preriji; 17.00 Risanke;
18.25	Rock' n' rdi očka; 18.55 Roseanne; 19.55 Poročila; 20.15 Brisco Country; 21.10 Renegade - lov brez milosti, serija; 22.55 Preiskovalec, kanadski triler, 1985; 00.30 Poročita
PREMIERE
14.00	Corentinove fantastične pustolovščine; 14.50 Tango Argentino, dokumentarni film;
15.25	Arizona Dream, francoska tragikomedija; 17.55 Kodno ime: Nina, ameriški triler; 19.40 Premiere; 20.15 Lorenzovo olje, ameriška drama, 1992; 23.55 Talons Of Eagle, kanadski film, 1992
SATI
07.30	Ponovitve serij; 12,00 Loving - ljubezenske poti; 12.30 Pod kalifornijskim soncem; 13.30 Fal-con Crest; 14,30 Tarzan; 15.00 Vesoljska ladja Enterprise; 16.00 MacGyver; 17.00 Tvegaj!; 17.30 Regionalna poročita; 18.00 Pojdi na vse; 19.00 Poročita; 19.15 Sport; 19.30 Kolo sreče; 20.15 K6-nig, nemška serija; 21.15 Hunter; 23.00 Black Cobra II, italijanski akcijski film, 1987
EUROSPORT
08.30	Atletika; 09.30 Euroski; 10.30 Eurofun;
11.00	Tenis, prenos prvenstva Australian Open, iz Melbourna; 19.30 Športna poročila; 20.00 Boks; 22.00 Tenis; 23.00 Motorji; 00.00 Jahanje;
01.00	Športna poročita
RTL
09.05 Ponovitve; 12.00 Opoldanski magazin; 14.10 Umor je napisala, ameriška serija; 17.00 Jeopardy; 17.30 Med nami; 18.00 Bogati in stavni; 18.45 Poročita; 19.10 Eksplozivno; 19.40 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Zlorabljanje, ameriška drama; 22.15 Štern TV, magazin; 23.15 Gottsc-halk- Late Night Show; 00.00 Poročila; 00.30 Nočni program
RTL 2
05.45-17.30 Ponovitve; 17.30 Zorro, serija; 18.00 Umik; 18.30 Nasmehnite se, prosim; 19.05 21, Jump Street, 13,del; 20.00 Poročila; 20.15 Ujeta v večnem ledu, ameriško - sovjetski pustolovski film, 1990; 22.05 VVrestllng; 23.00 Tekmeca, ameriški pustolovski film, 1948
SKY MOV) ES
15.20 Mr. Nanny; 17.00 American Flyers; 19.00 Archer; 21.00 Mr. Nanny; 23.00 Pet Cemetar/ Two, ameriški triler 1992
MOVIE CHANNEL
11.25 Voung Mr. Uncoln; 13.05 The Trouble VVith Angels; 15.15 Carmen Jones; 17.00 The Elm -Chanted Forest; 18.55 One Man's Justice; 21.00 Stalking Back; 23.00 Unlavvful Entry
FILMNET +
14.00	Revenge Of The Nerds III: The Next Gene-ration; 16.05 K-TV; 18.00 Road To Ruin, premiera;
20.00	Freejack; 21.50 Pregled programa
SUPER CHANNEL
14.00	Kolo denarja; 17.30 Poročilo Financial Times; 18.00 Danes, novice; 19.00 Poročita; 19.30 Golf; 20.30 Dateline, magazin; 21,30 Inside Editi-on; 22.00 Poročila; 22,30 The Tonight Show;
23.30	Res osebno, talk show
CNN
06.00	- 23.00 World News; 07.30 MoneyUne;
11.30	Worid Report; 12.30 Business Report; 13.30 Business Day; 14.30 Business Moming; 15.00 Lany King Live; 17.30 Business Asia; 20.00 VVorid Business Today; 21.00 International Hour; 23.00 International Hour; 00.45 VVorid Sport
r
'N
Slovenija 1
5.00,	6.00,6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 18.00. 19.00,
21.00,	23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Poslovni kažipot; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Poslovne informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Iz glasbenih šol; 21.05 Zborovska glasba po želji; 21.40 Minute za; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Etnogla-sba sveta; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.00,	6.30, 7.00, 8.30, 9.30,
10.30.	11.30, 12.30, 14.30.
16.30,	17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne novice; 8.50 Prireditve; 10.00 Kje vas čevelj žuli; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 12.10 Avtomobilske minute; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Računalniški val; 17.50 Šport; 19.30 Melodije po pošti; 21.00 Vi izbirate, jaz izberem; 22.20-23.00 Jazz na 2. programu.
Slovenija 3
8.00.	9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00. 14.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo;
13.05	Za knjižne molje;
14.05	Izobraževalni program; 15.00 Mladi na glasb. revijah; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Življenje kot izziv; 17,05 Koncerti;
20.00	Radioteka; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Glas. tradicija 20. stoletja; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30,
19.00	Dnevnik; 6.00 Otvoritev, napovednik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKO obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.15 Na rešetu;
9.00	Informacije, prireditve; 9.45 Na rešetu - odgovori; 11.15 Hladno, toplo, vroče; 12.30 Opold-nevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.00 Tolar ni vse; 17,30 Primorski dnevnik; 18.00 a-o-a glasbena oddaja; 19.30 športni program Modrega vala RK.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.00 Modri val; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Kulturna srečanja; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Zgodovina Istre; 14.50 Single tedna; 15.00 Back to the
\future; 16.00 Modri val;
18.00	M!x magazine; 18.45 Nattivita;20.00 RMI.
R. Glas Ljubljane
5.15.	8.15, 9.15, 10.15,
13.15,	14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.00 Horoskop; 7.35 Vreme; 9.30 Kam danes; 11.00 Anke-ta;12,00 BBC Novice; 12.15 Novinarjev gost;
14.05	Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.25 Nagradna uganka; 18.15 RGL na rajžo gre; 20.00 Pole posi-tion; 22.00 Radosti življenja; 1.00 Satelit.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, Jutri;
5.30	Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema dneva; 10.40 Informacije - zaposlovanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.20 Gost na RK: kranjski župan V. Gros; 19,30 do
24.00	Večerni program -Parnas.
Radio Maribor
6.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
15.00	Poročila; 17.00,
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska;
7.00	Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 9.15 Na postaji zvokov; 11.45 Info-servis; 12.10 Mali oglasi;
13.05	Pod Pekrsko gorco;
15.10	Kmetijski nasveti;
15.30	Dogodki in odmevi;
16.00	Želeli ste, poslušajte; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.40 Pojoči srebrni klobuček; 18.00 Mladi mladim; 19.30 šport in glasba; 21.00 Na obisku;
22.00	Zrcalo dneva; 22.15 Glasba; 23,15 Nočni pr.
Radio Študent
11.00	103. Avtodrom;
14.00	OF (24 ur-info);
15.00	Recenzije 8c Napovedi + Fotopanika; 17.00 Rock Indok; 19.00 TB: Thee Hypnotlcs ; 20.00 Kozmiki, Night Time, Blues, Pantonalnl kabaret; 24.00 Reprize (poned. in torek).
Radio Trst A
7.00,	8.00, 10.00, 13.00
14.00.	17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Obzornik;
9.10	Odprta knjiga: Cvetje v jeseni (I. Tavčar, r. M. Sosič); 10.30 Inter-mezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Primorska poje: ZPZ Stu ledi; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu; 15.00 Pot-puri; 15.30 Mladi val;
17.00	Kulturna kronika; 17.10: Mi in glasba: Trieste Prima 1994; 18.00 Literarne podobe: Literarne kritiške skice in osnutki;
18.30	Made in ltaly; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Oddaja VZPI-ANPI; 21.15 Samo za vas; 22.00 Ostali Trst - L' altra Trieste.
Radio Koroška
18,10-19.00 Društva se predstavljajo; 21.05-22.00 Srednjeevropski obzornik^/
NAPOVEDI PRIREDITEV
Sreda, 25. januarja 1995
GLEDALIŠČA
SLOVENIJA
UUBUANA
CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815
V	nedeljo, 29. januarja, ob 20. uri: B. Slade - OB LETU OSOREJ (SD).
SNG DRAMA, tel.: 061/ 221-511 Danes, 25. januarja, ob 19.30: D. Zajc - GRMACE, za abonma sreda in izven. Predstava bo Se v soboto, 28. januarja, ob isti uri, za izven in konto.
V	Četrtek, 26. januarja, ob 18. uri: D. Jovanovič -UGANKA KORAJŽE, za abonma četrtek in izven.
V	petek, 27. januarja, obl9.30: W. Bauer - CHAN-GE, za izven in konto.
MALA DRAMA, tel.: 061/221-511
V	četrtek, 26. januarja, ob 20. uri: M. Jesih - LJUBITI, za izven in konto.
V	petek, 27. januarja, ob 20. uri: F. Boyer - ALI BOG LAJA? za izven in konto.
V	soboto, 28. januarja, ob 20. uri: A. Nicolaj - PRVA KLASA, za izven in konto.
OPERA, tel.: 061/331-950
V	soboto, 28. januarja, ob 19. uri: G. Verdi - TRA-VLATA, za izven in konto.
V	soboto, 4. februarja, ob 19. uri: P. I. Čajkovski -HRESTAČ, za izven in konto.
MGL, tel.: 061/210-852
Danes, 25. januarja, ob 19.30: J. Godber - NA SMUCISCU, za izven. Razprodano! Predstava bo še v soboto, 28. januarja, ob isti uri, za izven in konto.
V	četrtek, 26. januarja, 19.30: E. Flisar - STRIC IZ AMERIKE, za abonma študentski D.
V	soboto, 28. januarja, ob 19.30: S. Makarovič -SHOVV STRAHOV, za izven in konto.
SMG, tel.: 061/310-610
Danes, 25. januarja, ob 17. uri: D.Z.F. - LEPA VIDA. Predstava bo še v nedeljo, 29. januarja, ob 20. uri.
V	četrtek, 26. januarja, ob 19.30: KLOVNI, premiera.
KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288
V	petek, 27., in v soboto, 28. januarja, ob 20. uri: Zijah Sokolović - CABARES, CABAREI.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE, tel.: 061/312-860
V	četrtek, 26. januarja, ob 17. uri: A. Hieng - ZAKLADI GOSPE BERTE, za abonma red U in izven. Predstava bo še v petek, 27. januarja, ob 19.30, za izven in v soboto, 28. januarja, ob isti uri, za abonma red sobotni in izven.
LGL, tel.: 061/314-789 VELIKI ODER
V	soboto, 28. januarja, ob 11. in 17. uri: S. Maka-
rovič - MEDENA PRAVLJICA, za izven. Predstava bo še v nedeljo, 29. januarja, ob 11. uri, za izven. KULTURNICA, Zidovska steza 1
V	četrtek, 26. januarja, ob 17. uri: N. Simončič -VEUKI KIKIRIKI, za izven.
CEUE
SLG CELJE, tel.: 063/ 25-332
V	petek, 27. januarja, ob 19.30: PLESNI DOGODEK 7+5, za BI ljubiteljski kulturni abonma.
ODERPODODROM
V	soboto, 28. januarja, ob 20.30: S. MroZek - NA ODPRTEM MORJU, za abonma oderpododrom 5.
KRANJ
PGK, tel.: 064/222-681
V	četrtek, 26. januarja, ob 19.30: George Tabori -VVEISMAN IN RDEČE LICE, za abonma petek 2 in izven.
RAGTIME, Sejmišče 2
V	soboto, 28. januarja, ob 10. uri: JAZBEČAR TO-BIJA v izvedbi lutkovnega gledališča Kobanci.
MARIBOR
DRAMA, tel.: 062/ 221-206
V	petek, 27. januarja, ob 19. uri: LA DIVINA COMMEDIA - INFERNO. V soboto, 28. januarja, ob 20. uri: LA DIVINA COMMEDIA - PURGATO-RIO. V nedeljo, 29. januarja, ob 20. uri: LA DIVINA COMMEDIA - PARADISO.
OPERA, tel.: 062/221-206
V	ponedeljek, 30. januarja, ob 18. uri: G. Verdi -TRAVIATA. Razprodano!
MEDVODE
KUD KOMANDANT STANE ODER TREH HEROJEV, Zg. Pirniče 6
V	soboto, 28. januarja, ob 19.30: J. Kranjc - DETEKTIV MEGLA, premiera. Predstava bo še v nedeljo, 29. januarja, ob 16. uri.
NOVA GORICA PDG, tel.: 065/25-326
V	petek, 27. januarja, ob 17. uri: R. Queneau -AVDICIJA, za abonma lipovega lista in izven.
VELENJE
DOM KULTURE VELENJE
V	Četrtek, 26, januarja, ob 19.30: M. Camoletti -PRIDI GOLA NA VEČERJO, za rumeni gledališki abonma in v petek, 27. januarja, ob isti uri, za beli gledališki abonma.
VOJNIK
V	petek, 27. januarja, Kulturni dom ob 19.30: M. A. Bulgakov - ZOJKINO STANOVANJE.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom
V soboto, 28. t. m. (red A in B) Slovenska premiera ob 20.30 Handkejeve igre »Cas, ko nismo vedeli ničesar drug o drugem«. Režija Giorgio Pressburger.
Gledališče Rossetti
V	petek, 27. t. m., ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Societa Teatrale Alfieri z delom Doris Lessing »Maudie e Jane«. Režija Lorenza Zambon. Predstava v abonmaju: predstava 2V (zelena).
Predprodaja vstopnic za predstavi »Maudie in Jane« (predstava 2V) in »I giganti della montagna« (predstava 3) je v teku pri blagajni gledališča 8.30-14.30 in 16.00-19.00 ob delavnikih (tel. 54331) in pri blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063): 8.30-12.30 in 16.00-19.00.
V	gledališču je na ogled razstava »40 stagio-ni in mostra«. Urnik od 16.00-19.00.
Gledališče Cristallo - La Contrada
V soboto, 28. t. m., ob 20.30 bo na sporedu
predstava Denise Chalem »A cinquant’annj lei scopriva...il mare» v izvedbi gledališča La Contrada in Centro Servizi e Spettacoli. Režija Alessandro Marinuzzi.
GORICA
Kulturni dom
Danes, 25. t. m. (red A), in jutri, 26. t. m. (red B), ob 20.30 predpremieri Handkejeve igre »Cas, ko nismo vedeli ničesar drug o drugem«. Režija Giorgio Pressburger.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V sredo, 1. in v Četrtek, 2. februarja., ob 20.30 gostovanje gledališke skupine I Ma-gazzini s Pasolinijevim delom »Porcile«.
VIDEM
Gledališče Contatto
Od 28. t. m. do 13. februarja »Učitelj in Marjetica« Bulgakova v izvedbi Giuseppeja Bevilacque.
KOROŠKA
CELOVEC
Mestno gledališče: danes, 25. t. m., ob 19.30 »Der Vetter aus Dingsda«.
Jutri, 25. t. m., ob 19.30 »Carmen«.
BELJAK
Študijski oder (Kellertheater): danes, 25. trn., ob 20.00 - Rupert Henning »Lift«. Ponovitev jutri, 26. t. m., ob 20. uri.
ŠMARJETA V ROŽU
V	župnjišCu bo jutri, 26. t. m., ob 19.30 predavanje »Mamila in alkohol - zakaj iSCemo drugo?«.
BILČOVS
V	avli ljudske Sole bo v petek, 27. t. m., ob
20. uri prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku.
RAZNE PRIREDITVE
SLOVENIJA
UUBUANA
CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815
V	Četrtek, 26. januarja, ob 20. uri: izraelski film ZADNJA LJUBEZENSKA AVANTURA LAURE ADLER (1990).
V	petek, 27. januarja, ob 20. uri: izraelski film ŽIVLJENJE, KOT GA KAZE AGFA (1994).
V	soboto, 28. januarja, ob 20. uri: izraelski film Zgodbe iz Tel Aviva (1993).
V	ponedeljek, 30. januarja, ob 20. uri: izraelski film Čudovita milina (1992).
VODNIKOVA DOMAČIJA,
Vodnikova 65
V	Četrtek, 26. januarja, ob 19. uri: veCer poezije MOJCE SVOLJSAK - Crno je in belo moje lice. Tekste pesnice Mojce SvoljSak bo interpretirala dramska igralka Simona Pintar.
PORTOROŽ
AVDITORIJ, tel.: 066/ 747-230
V	soboto, 28. januarja, ob 20.30: film KRATKE ZGODBE.
PTUJ
V	petek, 27. januarja, Palacij na gradu Ptuj ob 20. uri: plesni projekt TRI - O, predpremiera. Predstava bo Se v soboto, 28. januarja, ob isti uri. Koreografija: Nataša Tovirac. Plešejo: Lena Knific, Nina Meško, NataSa Tovirac.
SLOVENSKA BISTRICA
DOM KULTURE
V	Četrtek, 2. februarja, ob 18. uri: ponovitev DRUGEGA LJUDSKEGA VEČERA.
VeCer, na katerem bodo prepevali stare slovenske pesmi ljudski pevci iz Slovenske Bistrice, Kovače vasi, Zgornje Ložnice, s Tinja, iz Makol in Poljčan.
Handkejev Čas, ko nismo vedeli ničesar drug o drugem v goriškem Kulturnem domu
V tržaškem premoru med italijansko in slovensko predstavo Handkejeve scenske igre se je ansambel preselil v Gorico, kjer si lahko občinstvo po italijanski ogleda še slovensko verzijo. Slovenska premiera igre, ki je nastala kot koprodukcija Slovenskega stalnega gledališča in Stalnega gledališča FJK za čedajski Mittelfest ’94, bo v soboto, 28. januarja v tržaškem Kulturnem domu.
RAZSTAVE
SLOVENIJA
UUBUANA
CANKARJEV DOM, Prešernova 10
Razstava OPERA PRIMA - 22 MEDNARODNIH UMETNIKOV: SEDAJ IN TEDAJ je na ogled do 30. januarja.
Razstava arhitekta IVANA VURNIKA je na ogled do 31. januarja.
Razstava PREPOVEDANI PLAKATI - SKRIVNI PROSVEnTELJI je na ogled do 30. januarja. Razstava fotografij DEJANA HABICHTA je na ogled do 12. februarja.
MODERNA GALERIJA, Slovenska 35
V	Mah galeriji je do 12. februarja na ogled razstava Švedskega umetnika ULFA ROLLOFA.
V	spodnjih prostorih Modeme galerije je do 29. januarja na ogled retrospektivna razstava FRANA KRAŠOVCA.
V	zgornjih prostorih Modeme galerije je do 28. februarja na ogled retrospektivna razstava MAKSIMA SEDEJA.
MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5
Razstava madžarskih umetnikov Arpada Sza-badosa in Andrasa Mhrkosa je na ogled do 4. februarja.
GALERIJA ARS, Čevljarska 2
Razstava skulptur IRENE BRUNEC je na ogled do 6. februarja.
GALERIJA AVLA NOVE LB,
Trg republike 2
Razstava risb, slik in skulptur VELJKA, KATARINE IN URŠE TOMAN je na ogled do 7. februarja.
GALERIJA ŠKUC, Stari trg 21
Instalacija SAMO je na ogled do 3. februarja. KD ŠPANSKI BORCI, Zaloška 61 Razstava grafik SPELE UDOVIČ je na ogled do 31. januarja.
GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65
Razstava skulptur kiparja VIKTORJA PLESTENJAKA je na ogled do 31. januarja.
BEGUNJE
GALERIJA AVSENIK
Razstava TROFEJE IZ NAMIBIJE je na ogled do 13. februarja.
CEUE
LIKOVNI SALON CELJE,
Trg celjskih loiezov 9
Razstava ODSEV STILNIH OBDOBIJ je na ogled do 28. januarja.
IZOLA
GALERIJA INSULA, Smrekarjeva 20
Razstava slik MAJDE SKRINAR je na ogled do srede meseca februarja.
KRANJ
GALERIJA PREŠERNOVE HIŠE
Razstava slik MARJANA BELCA je na ogled do 31. januarja.
MESTNA HIŠA
V	Stebriščni dvorani je na ogled razstava slik in plastik PETRA ABRAMA.
V	Galeriji Mestne hiše je na ogled razstave del KLAVDIJA TUTTE.
MARIBOR
GALERIJA V ŽIDOVSKEM STOLPU, Židovska ulica
Razstava fotografij ŽIGA KORITNIKA - JA 7.7,Y GA!
RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ,
Trg Borisa Kraigherja 3
Razstava likovne skupine MI je na ogled do 11. februarja.
MURSKA SOBOTA
GALERIJA MURSKA SOBOTA Razstava del nagrajencev društvenih razstav DLUM 1993-1994 je na ogled do 12. februarja.
NOVO MESTO
DOLENJSKI MUZEJ
Razstava del DALIBORJA JELA VICA je na ogled do 8. februarja.
Retrospektivna razstava JAKOBA SAVINSKA je na ogled do 13. februarja.
PIRAN
MESTNA GALERIJA, Tartinijev trg 3
Razstava litografij MARCA CHAGALLA.
PTUJ
V	razstavišču na ptujskem gradu je do 21. februarja na ogled razstava prilagojena za slepe in slabovidne PROSIMO, DOTIKAJTE SE PREDMETOV.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
GLASBA
SLOVENIJA
UUBUANA
CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815
Danes, 25. januarja, ob 19.30: koncert MLADI MLADIM. Nastopajo: ŽIGA CERAR (violina), ALENKA SCEK-LO-RENZ (klavir), VESNA in JASNA JAN (flavta in klavir). Program: Dvorak, Srebotnjak, Brahms, Gaubert, Ravel, Martin (KD).
SLOVENSKA FILHARMONIJA, tel.: 061/226-544
V	soboto, 28. januarja, ob 19.30: koncert ob 85-letnici MARIJANA LIPOVSKA.
V	nedeljo, 29. januarja, ob 11. uri: koncert KOMORNEGA ANSAMBLA SLOVENICUM. Solisti: NORINA RADOVAN, MICHAEL TURNOVSKV, ZORAN MITE V, ČRTOMIR SISKOVIC, MILOŠ MLEJNIK.
V	nedeljo, 5. februarja, ob 19.30: koncert ELENE FILIPOVE (sopran). Program: Verdi, Puccini, Rossini.
KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288
V	Četrtek, 26. januarja, ob 20.30: PIJANO BAR - ČAKAJOČ NA TOMA VVAITSA -JANI KOVAČIČ (kitara, vokal), NINO DEGLERIA (bas) in BLAŽ GRM (bobni, klavir). CEUE
Danes, 25. januarja, koncertna dvorana Glasbene Sole ob 19.30: koncert HINKO HAA-SA (klavir). Program: Beethoven, Chopin.
IDRSKA BISTRICA MKNŽ
Danes, 25. januarja, ob 22. uri: koncert skupine HELIOS CREED.
SEŽANA
KC SREČKA KOSOVELA
V	petek, 27. januarja, ob 20. uri: koncert SLOVENSKE FILHARMONIJE s solistko TANJO STERMAN, za glasbeni abonma in izven.
FJK
TRST
Glasbena matica - Koncertna abonmajska sezona 1994/95
V ponedeljek, 6. februarja., ob 20.30 koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta.
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich
Operna in baletna sezona 1994-95
Danes, 25. t. m., ob 20. uri (red E) Puccinijeva opera »La Boheme«.
Prodaja vstopnic in rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich (urnik: 9-12/16-19 - zaprto ob ponedeljkih).
Gledališče Rossetti
V	ponedeljek, 21. februarja, ob 21. uri enkratni koncert Fiorelle Mannoia. Predstava izven abonmaja. Za abonente popust, izkaznice niso veljavne.
Tržaško koncertno društvo:
V	ponedeljek, 30. t.m., ob 20.30 bosta nastopila E. Gu-glielmo in J. Violante Gu-glielmo.
TRST
Muzej judovske skupnosti »Carlo in Vera VVagner« (Ul. Monte 5): do 17. aprila je na ogled razstava »Sveta dežela v antični topografiji«. Urnik: ob torkih in sredah med 16. in 20. uro, ob Četrtkih in petkih od 10. do 13. ure, ob nedeljah pa dopoldne in popoldne.
Rižama: danes, 25. t. m., ob 17.30 otvoritev razstave ilustracij »Maus - My father bleeds history«.
Galerija Rettori Tribbio: do 3. februarja je na ogled razstava slikarke Elettre Metallino. Galerija Torbandena: na ogled je skupinska razstava »Maestri del novecento«.
Art Light Hall: Se danes, 25. t. m. bo na ogled antološka razstava Nina Perizzija.
Art Gallerv: do 31. t.m. je na ogled razstava »Miniquadro 1995«.
Studio Nadia Bassanese: do 7. februarja je na ogled razstava »Video umetnost iz Nemčije 1990-1992«.
Galerija Le Caveau (Ul. sv. Frančiška 51/A):
na ogled je razstava slikarke Mirne.
Studio PHI: do 31. t. m., je na ogled razstave umetnikov Alpe-Jadran »Le cattedrali-Stolnice«.
OPČINE
Dvorana openske Zadružne kraSke banke:
na ogled je razstava ilustracij Magde Tavčar in risb Darje Čelik.
MILJE
Občinska razstavna dvorana (Trg. Republike 4): jutri, 26. t. m., ob 18.30 otvoritev razstave slikarja Sergia Kostorisa.
GORICA
Kulturni dom: do 27. t. m. je na ogled razstava slikarja Jeraka Helmuta.
KOROŠKA
CELOVEC
Mohorjeva knjigama: na ogled je foto-raz-stave »Planine v sliki«.
Koroška deželna galerija: do 29. t. m. je na ogled razstava del Josefa in Ludvviga Will-roiderja.
BOROVLJE
Galerija Rieser: razstava 50 koroških umetnikov.
BEGUNJE
Galerija Avsenik: Do 13. februarja 1995 bo na ogled razstava »Trofeje iz Nambije«.
Gledališče Miela Tržaški jazzovski krožek
V	torek, 7. marca, ob 20.45 nastop organista »Brother« Jack Mc Duff.
OPČINE
SKD Tabor - Prosvetni dom
Koncert »Mix orkestra« napovedan v nedeljo, 29. t. m., ob 17.30 je prenesen na nedeljo, 5. februarja, ob 17. uri. Vodi Aleksander Vodopivec.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	torek, 31. t. m., ob 20.30 nastop pianista Enrica Pace.
GORICA
Kulturni dom
V	petek, 27. t. m., ob 20.30 koncert Združenja R. Lipi-zer. Nastopil bo pianist Gio-vanni Bellucci, dobitnik mednarodnega natečaja »Praske pomladi« 1993.
MENJALNIŠKI TEČAJI
24. januar 1995
menjalnica	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100 81)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
A banka Ljubljana	80,60	81,40	11,43	11,61	7,55	7,89
A banka Koper	80,20	81,65	11,30	11,61	7,53	7,84
A banka Nova Gorica	80,60	81,55	11,31	11,63	7,58	7,85
Banka Celje d.d., t: 063/431-459	80,70	81,30	11,30	11,65	7,30	7,80
Banka Noricum* d.d., t: 133-40-55	80,50	81,40	11,40	11,60	7,50	7,90
Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511	80,50	81,48	11,18	11,65	7,60	7,74
Bund Ljubljana, t: 18-51-318	-	-	-	-	-	-
Come 2 us* Tel: 061/ 15-92-635. od 3-15, sob od 9-12	80,91	81,35	11,44	11,56	7,65	7,80
Creditanstalt d. d.	80,60	81,50	11,40	11,70	7,60	8,00
Eros Ljubljana*, t: 13-17-197	81,10	81,20	11,45	11,53	7,70	7,80
Hida, od 7-19, sob od 7-14	81,04	81,08	11,49	11,51	7,70	7,75
Ilirika Ljubljana, t: 12-51-095	81,02	81,08	11,49	11,50	7,76	7,78
Kompas Hertz Celje* Tel: 063/ 26515, od 7-19, sob od 7-15	80,85	81,30	11,43	11,53	7,60	7,79
Kompas Hertz Velenje Tel: 063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13	80,90	81,35	11,43	11,53	7,60	7,79
Kompas Hertz Idrija* Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-15	80,90	81,35	11,43	11,53	7,60	7,79
Kompas Hertz Tolmin* Tel: 065/81-707, od 7-15, sob od 7-15	80,90	81,35	11,43	11,53	7,60	7,79
Kompas Hertz Bled* Tel: 064/741519, od 8-12,17-19, sob od 7-16	80,90	81,-35	11,43	11,53	7,60	7,79
Kompas Hertz Nova Gorica* Tel: 065/28-711, od 7-19, sob od 7-19	80,90	81,35	11,43	11,53	7,60	7,79
Kompas Hertz Maribor* Tel: 062/ 225-252, od 7-19, sob od 7-13	80,90	81,35	11,43	11,53	7,60	7,79
Nova kreditna banka Maribor d.d.*	80,00	81,85	11,35	11,63	7,47	7,85
Lemo Šempeter*,}: 065/ 32-250	80,60	81,45	11,32	11,58	7,62	7,74
Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009	80,75	81,30	11,40	11,65	7,60	7,90
Poštna banka Slovenije*	79,50	81,50	10,90	11,51	7,22	7,76
Publikum Ljubljana, t: 312-570	81,00	81,05	11,50	11,52	7,74	7,76
Publikum Piran, t: 066/ 73-269	80,82	81,07	11,46	11,50	7,66	7,77
Publikum Celje, t: 063/ 441-405	80,80	81,30	11,42	11,55	7,40	7,80
Publikum Maribor, t: 062/ 222-675	80,75	81,40	11,45	11,49	7,40	7,80
Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355	80,66	81,85	11,30	11,69	7,35	7,80
Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180	80,95	81,29	11,48	11,53	7,65	7,70
Publikum NM, t: 068/ 322-490	80,70	81,25	11,45	11,57	7,55	7,79
Publikum Žalec, t: 063/ 715-114	80,20	81,30	11,40	11,60	7,20	7,80
Publikum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174	80,80	81,30	11,38	11,53	7,30	7,80
Publikum Kamnik, t: 061/832-914	80,92	81,38	11,45	11,55	7,65	7,93
Publikum Trebnje, t: 068/ 45-670	80,90	81,65	11,42	11,56	7,63	7,80
Publikum Sevnica, t: 0608/ 82-822	80,72	81,40	11,32	11,55	7,62	7,79
Publikum Mozirje, t: 063/ 831-842	80,80	81,48	11,35	11,60	7,50	7,85
SKB d.d.,***	79,99	80,99	10,90	11,65	7,50	7,90
SHP Kranj, t: 064/331-741	80,80	81,10	11,45	11,52	7,70	7,80
SZKB d.d. Ljubljana	80,80	81,19	11,42	11,54	7,62	7,89
UBK Ljubljana, t:061/444-358	80,90	81,75	11,40	11,62	7,60	7,88
Upimo Ljubljana, t: 212-073	81,03	81,07	11,51	11,52	7,72	7,75
Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo: * *
Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:"'
		
Sedet tel. +39/40/6700'	1 - Agencija Stara mitnica:	
tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611		
Agencija Domja: tel. +39/40/831131		
24. JANUAR 1995	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1560,00	1610,00
nemška marka	1035,00	1058,00
francoski frank	298,00	307,00
holandski gulden	920,00	947,00
belgijski frank	50,00	51,50
funt šterling	2488,00	2565,00
irski šterling	2463,00	2538,00
danska krona	261,25	269,50
grška drahma	6,50	6,95
kanadski dolar	1100,00	1135,00
japonski jen	15,60	16,15
švicarski frank	1226,00	1266,00
avstrijski šiling	146,50	151,25
norveška krona	235,50	243,00
švedska krona	210,00	216,00
portugalski escudo	9,90	10,30
španska pezeta	11,80	12,30
avstralski dolar	1200,00	1240,00
madžarski florint	11,00	15,00
slovenski tolar	12,60	13,20
hrvaški dinar-kuna	255,00	272,00
		
24. JANUAR 1995	V LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1560,00	1605,00
nemška marka	1034,00	1054,00
francoski frank	297,00	306,00
holandski gulden	918,00	936,00
belgijski frank	49,90	51,10
funt šterling	2489,00	2559,00
irski šterling	2461,00	2546,00
danska krona	261,00	269,00
grška drahma	6,60	7,10
kanadski dolar	1101,00	1136,00
švicarski frank	1232,00	1259,00
avstrijski šiling	146,30	150,30
slovenski tolar	12,60	13,10
			
17. JANUAR 1995			
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	8,70	9,30
Avstrija	Posojilnica Zelema Kapla	8,70	9,30
Avstrija	Posojilnica Borovlje	8,35	9,30
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	8,70	9,40
Avstrija	Posojilnica Ločilo	8,90	9,40
Italija	Kmečka banka Gorica	12,60	13,10
Italija	tržaška kreditna banka	12,60	13,20
			
24. JANUAR 1995	V DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar		1.5107	-
francoski frank		28.8910	
nizozemski gulden		89.1650	
belgijski frank		4.8497	
španska peseta		1.1456	
danska krona		25.3550	
kanadski dolar		1.0662	
japonski jen		1.5112	
švicarski frank		19.1300	
avstrijski šiling		14.2140	
italijanska lira		0.9539	-
švedska krona		20.336	-
ABANKA D.D. LJUBLJANA
TEČAJI ZA PRODAJO DEVIZ NA DAN 25.1.1995
1.	Redni tečaj za DEM	82.14
2.	Tečaj za terminsko-vahitne pogodbe za DEM 81.11
po pogojih iz ponudbe Abanke z dne 24.1.1995
MENJALNICA HIDA 061/ 1-333-333
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista St. 016 z dne 24. 1. 1995-Tečaji veljajo od 25. 1. 1995 od 00.00 ure dalje
ZA DEVIZE
država
šifra
valuta
enota
nakupni
srednji
prodajni
Avstralija
Avstrija
Belgija
Kanada
Danska
Finska
Francija
Nemčija
Grčija
Irska
Italija
Rep. Hrvaška
Japonska
Nizozemska
Norveška
Portugalska
Švedska
Švica
Velika Britanija
ZDA
Evropska unija
Španija
036
040
056
124
208
246
250
280
300
372
380
385
392
528
578
620
752
756
826
840
955
995
avstr, dolar
šiling
frank
dolar
krona
marka
frank
marka
grd
funt
lira
hrv. kuna
jen
gulden
krona
escudo
krona
frank
funt šterling
dolar
ECU
peseta
1
100
100
1
100
100
100
100
100
1
100
100
100
100
100
100
100
100
1
1
1
100
95,1460
1161,1123
396,1619
87,0956
2071,1975
2634,8443
2360,0461
8168,7933
7,7923
124,2637
7283,7045
1867,7946
78,9922 1661,2058 9731,7285 197,4724 123,4060 154,5617 93,5817
95,4323
1164,6061
397,3540
87,3577
2077,4298
2642,7726
2367,1475
8193,3734
52,6097
195,9036
7,8157
2200,0000
124,6376
7305,6214
1873,4148
79,2299
1666,2044
9761,0115
198,0666
123,7773
155,0268
93,8633
95,7186
1168,0999
398,5461
87,6198
2083,6621
2650,7009
2374,2489
8217,9535
52,7675
196,4913
7,8391
125,0115
7327,5383
1879,0350
79,4676
1671,2030
9790,2945
198,6608
124,1486
155,4919
94,1449
Opomba: Tečaj H RK se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 25. januarja 1995
št. dni	veljavni srednji	cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)		tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)			
zapadlosti	tečaj BS za 1 DEM	(A) tolarski del	(B) devizni	skupdj del	APOEN	(A) tolarski del	(B) devizni del	skupaj
1) BLAG	MAJNIŠKI ZAPIS	, IZPLAČLJIV	12. 5. 1995:	1,500,000	798,649	807,139	1,605,788
107		106.4865%	107.6158% 107.0525%	150,000	79,865	80,714	160,579
L J U B L J A N S 1 A
Uradna tečajnica Ljubljanske borze vrednostnih papirjev, d.d. Ljubljana
št.: 14
Datum: 24. 1. 1995
Vrednost. papir		obr. n. div.	ex kupon Sldal(3)	enotni teCaj	% sprem	datum	povpraS	F*	Max.	Min.	lodosrr	
		m®	HlftM		HfiB							
LEM		796	[4.5.93]	11.000		19.1.		12.300				
m		1.000	(6.6.94)	15.643	,51-	24.1.			15.700	15.500	1.095	
ŠAL		500	(7l29.8.94|	21.000	,49	24.1.	im	21.500	21.000	21.000	4.830	
iSKBR		458	(16.5.94.)	37.186	,58-	24.1.		41.500	37.200	37.150	1.971	
			mcr.T									
RSOt		8,0	4.(31,12.94)	99,7	,23-	24.1.			99,7	99,7	3.107	
RS02		9,5	8.(1.10.94)	106,7	,13-	24.1.			106,8	106,6	9.898	
RS0S		5,0	3.(30.11.94)	92,2		16.1.						
RS11		7,0	4.(15.1.95)	100,4		9.1.		99,0				
RSL1D		8,0	4.(31.12.94)	99,4		20.1.						
RSL2D		9,5	8.(1.10.94)	105,0		23.1.						
SKB1		10,0	4.(1.11.94)	98,5	,13	24.1.			98,5	98,5	4	26
		SBE	irrcre		■ram							
BTBR				12.840		23.1.		13.100				
DAD		10.000	(1.6.94.)	158.159	2,37-	24.1.	150.00(		159.000	157.000	6.959	
FMD			(8)	20.542	3,48-	24.1.		23.500	20.000	20,500	4	93
GPGR				16.300		17.1.						
HMER				16.180		23.1.		18.800				
MKZ		218	(30,3.93.)	9.300	1,33-	24.1.			9,300	9.300	186	
m		4.000	(8)(10.6.94.)	5.400	1,58-	24.1	5.22(		5.400	5.400	2.214	
Tem			(5)	798,2		23.1.						
EEBZEI		m®	BEEB	3B3TE	snu							■
KBTP		4000	(23.5.94)	43.045		23.1.	38.501	45.000				
PfflP				52.009		23.1.						
RGSP			(6]	2.920		23.1.						
UBKP				15.000		23.1.						
WP				41.200		23.1.						
		w.	»IM*	HriEHt								
LEK2		12,0	4.(1.11.94)	99,0		18.1,						
OZG		11,0	4.(1.1.951	87,0		23.1	83,1					
PCE		12,0	6.(1.12.94)	102,9		30.12.						
PL)		12,0	7.(1.1.951	99,0		23.1.						1
PGO		10,0	l.(1.6.94)	98,2		20.1.						
RSGS1		10,0	4.(10.94)	97,4		18.1						
			ISfHlHP	EiRim								
		Kf										
GEAR							600,1	5.900				1
GRDO		119	(8.3.94.)				410,(					
HBRO				3,500		20.1	3,1(K	3.650				
INTR				3.475	,12	24.1	3,45(	3.475	3.475	3.475	348	
RDRO				18.000		23.1						
RGSR				576,7	12,18-	24.1	570,1	800,0	580,0	570,0		
		m		nnnTTt								
HBPO				3.110		23.1	3.1#	3.550				
KRPI												
KBPP				44.916		20.1						
UBKC				5.000		23,1	4,500	8.0#				
[goro		10,0	9.(15.1.95]	96,0	mm	19.1	87,1					
LOK			(1.10.941	82,1		24.1	82,5	94,0	82,1	82,1	2.097	
MLjO			(1.4,94)	90,0	,37-	24.1	89,1	94,0	90,0	90,0		35
OSMO			(1.10.94)				78,5					
OLSO			81.9.94)	85,4	,27	24.1	85,2	86,0	85,9	85,0	963	
ONM			(1.8.94)	84,7	,71	24.1	84,5	94,0	84,7	84,7	176	
0P0			(1.9.94)	81,6		17.1	82,5	100,0				
um			(15,10.941				25,0					
VPIO			(1.10.94)	99,5		6.1	15,0					
		IM	IKiTTiT	mm		imfR	tlZUl		iirmrn	itram	j-Tn ii M m	
BS2				99,2		14.11						
ESI				99,5		3.11						
BS3				98,7		7.10						
BNB2				92,2	,31-	24.1	92,	92,2	92,3	92,1	105.994	
B8M												
B8MA				107,6		12.1						
B8MB												
B8V												
B8VA												
B8VB												
			rmrnr	IfFTTU		rpfliT	■ Vil J		jErm	■mm		
NBl				25.000	2,51	24.1	20,5#	27.5«	25.0«	25.0«	1.125	
NB2				3.794	9,87	24.	3.87	3.93	3,97	3,6#	8.298	
SBI		24.1.95				prejšnji		d T		d%		
	1.356.37					1.364,69		-8,32		1 -0,61		
Vse pravice pridržane .OjMinbe: Obveznice, komercialni zapisi in hlagakiiski zapisi kotirajo v odstotkih (osnova je na^nominadjaLddnice kotirajo v Idai^ obveznice kotirajo Im pripisanih obresti; enobu tečaj je izm^ na podlagi tehtane aritmetične sredine; (0) • izkoriščena davčna olajšava; A ■ aplikacijski tečaj borati posrednik je hkrati kupil in prodal isti papir za različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano bgovanje; * - dosežena lOodstotna dnevna sprememba tečaja; “ - dosežena 3(kxkotna omejitev - trgovanje je zadržana Obveznice z amritetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSLl, SKB1, OZG, PIE, PGO, PL}, RGSl; ex kupon ■ številka kupona in datum zapadkisti (3) • obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlo-stjolete^ (4)-dospele obresti od vključno kupona, Id je zapade! 13.93 dalje niso bile izplačane; (5)-od 12.4.M del-niča koto brez kupona za liB; (6) • od 263.91 delnica kotira brez kupona za L93 in 92; (7Hzplatik) akontacije divi-dendeza 131;obr. m.-obrestna mera(obi-eznice); div.-dHidenta (delnice) vSTF,Ceni navedeno drugače; max.-naj-tečaj dokiCHiega viednostnega papiija; ntia - najtižji tečaj dokjcm^a iiednostnc^a papiija
				
Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 25. januarja 1995 od 00.00 ure dalje				
			ZA DEVIZE	
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne tečaie na tre	šiling frank marka lira funt dolar cvimi. Pri kon iu deviz oz. i	100 100 100 100 1 1 ikretnih i roseben	1171,8022 2381,7740 8244,0000 7,8640 199,2905 124,5421 xislih je možno odsi doaovor.	1173,2236 2384,6631 8254,0000 7,8735 199,5322 124,6932 ropanje glede na
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je	DEM DEM nožno odstc	81,85 81,99 panje.	82,10 82,19
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij
banka	valuta	nakupni	prodajni
Bank Austria	DEM	81,75	82,15
Banka Creditanstalt d. d.	DEM	82,05	82,15
Banka Noricum	DEM	-	-
SZKB	DEM	81,95	82,25
UBK banka	DEM	91,94	82,20
Devizni teeaS za USD, A1S, UT In CHF so določeni na podlagi sretfifh tečajev po trenutno veljavni tečajnici Banke Slovenie. pri drugih valutah pa je razmerje Banke Slovenile povečano odroma zmarfono za MSoctiolne točke. Tečdi vejajo za odkup privov In prodajo deviz do ECU = 30.0CO na dan. Pii večjh pdMh h nakupri se fečcj določi v sporazumu.
• Banke. Id objavljamo tečete, se zavezijemo kipovati in prodajati tujo valuto po objavljenem tečaju h v skladu s tekstom, ki dopolnjuje pogoje nakupa alprodcie.
			
24. JANUAR 1995	v URAH		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1583,050	—
ECU	—	1982,450	—
nemška marka	—	1048,030	—
francoski frank	—	302,740	—
funt Šterling	—	2533,200	—
holandski gulden	—	934,500	—
belgijski frank	—	50,824	—
španska pezeta	—	12,007	—
danska krona	—	265,590	—
irski funt	—	2505,810	— .
grška drahma	—	6,729	—
portugalski escudo	—	10,134	—
kanadski dolar	—	1117,580	—
japonski jen	—	15,926	—
Švicarski frank	—	1247,970	—
avstrijski šiling	—	148,960	—
nonreška krona	—	239,600	—
švedska krona	—	213,120	—
finska marka	—	337,610	—
avstralski dolar	—	1219,740	—
		
21. JANUAR 1995	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	10,4500	10,9500
kanadski dolar	7,3500	7,7500
funt šterling	16,5500	17,3500
švicarski frank	819,0000	851,0000
belgijski frank	33,4000	34,7000
francoski frank	199,5000	207,5000
holandski gulden	614,5000	638,5000
nemška marka	690,0000	716,0000
italijanska lira	0,6510	0,6850
danska krona	174,0000	182,0000
nonreška krona	157,0000	164,0000
švedska krona	139,2000	145,8000
finska marka	222,0000	232,0000
portugalski escudo	6,7300	7,0700
Španska peseta	7,9300	8,3700
japonski jen	10,4500	10,9500
slovenski tolar	-	-
hrvaška kuna	-	-
J Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute.		
Sreda, 25. januarja 1995
ŠPORT
NOVICE
Bubka v Moskvi in Grenoblu
BERLIN (STA/dpa) - Svetovni rekorder v skoku ob palici Sergej Bubka bo konec tedna zaCel letošnjo tekmovalno sezono. Enaintridesetletni Ukrajinec bo 27. januarja nastopil na mitingu v Moskvi in dva dni pozneje v Grenoblu. Bubka, ki ima v dvoranah svetovni rekord na 615 centimetrih, se je na sezono pripravljal na jugu Španije in v Berlinu, kjer biva. Avgusta bo na svetovnem prvenstvu v Gdte-borgu skušal kot edini športnik doslej še petič zapored osvojiti naslov prvaka sveta. Lani na evropskem prvenstvu v Helsinkih ni tekmoval.
Asprilla lahko igra le zaradi pologa varščine
BOGOTA (STA/AP) - Kolumbijski nogometni zvezdnik Faustino Asprilla lahko po odločitvi tožilca Carlosa Alberta Aponta odpotuje iz domovine in nadaljuje z igranjem v italijanski Parmi. Plačati pa mora 2.200 ameriških dolarjev varščine. Asprilla je bil obtožen nedovoljene posesti orožja, ki so ga pohcisti odkrili med novoletnim praznovanjem na njegovem domu v Tuluai, 255 kilometrov od Bogote. Ker je nedovoljena posest orožja eden hujših prekrškov v Kolumbiji, kjer hočejo zajeziti mafijo, je Asprilla pobegnil v Italijo, vendar se je 12. januarja vrnil v Kolumbijo na zaslišanje. Sodnik mu je po plačilu varščine dovolil vrnitev v Italijo. Ilegalna posest orožja se lahko po kolumbijski zakonodaji kaznuje z zaporno kaznijo do štirih let.
NBA: Chicago povozil Houston
Chicago - Po seriji »sramotnih« porazov z najslabšimi moštvi NBA so Bullsi zadali lekcijo prvakom Houston Rockets, ki so dosegli le 81 točk, Olajmvon pa je iz igre metal najslabše doslej in sicer 2:18. V derbiju najboljših je Phoenbc zadel odločilni prosti met s Perryem same 4 desetinke sekunde pred koncem podaljška.
IZIDI - nedelja: Chicago - Houston 100:81 (Armstrong 20, Kukoč 18 točk, 8 skokov, 5 asistenc v 33 minutah; Olajuvvon 15); Phoenix - Orlando 111:110* (Majerle 28, Barkley 25; O’Neal 24); Miami - New York 95:104 (Rice 21; Starks 26, Ewing 25); Portland - Sacramento 103:87 (C.Robinson 27; Richmond 18); Indiana - San Antonio 98:93 (Smits 16; D.Robinson 34, Rodman 25 skokov); New Jer-sey - VVashington 103:109 (Coleman 23; Chapman 35); Minnesota - Charlotte 100:83 (Rider 29; Mour-ning 20); ponedeljek Charlotte - Lakers 102:108 (Ceballos 26, Van Exel 26; L.Johnson 25, Mouming 19); Utah - Dallas 116:111 (K.Malone 28; Jackson 34); Cleveland - Clippers 90:68 (T.Hill 23). (VJ)
Stroga sodnica
VVELINGTON (STA/AP) - Novozelandska nogometna sodnica Linda Black je postala prva ženska, ki je debla pravico namednarodni nogometni tekmi. Blackova je sodila prijateljsko tekmo med Novo Zelandijo in olimpijsko reprezentanco Danske, v kateri so bili boljši domačini, saj so zmagah z 2:1. Po besedah navzočih je sodnica svoje delo opravila zelo dobro. Pokazala je pet rumenih kartonov, poleg tega pa razveljavila gol domačinom, ker je njihov napadalec Mark Elrick pred zadetkom igral z roko.
KAC v koroškem deibiju slavil svojo 52. zmago
CELOVEC - Celovški KAC je po zmagi v koroškem derbiju storil velik korak k osvojitvi naslova avstrijskega prvaka v hokeju na ledu. Celovčani so v nedeljo zvečer pred 5000 navdušenimi gledalci premagati »večnega nasprotnika« VSV 5:3 in tako povečati prednost pred Beljačani na že pet točk. Dvoboj je bil odločen šele v zadnji tretjini, za zmago KAC pa je poskrbel Kanadčan Messier z goloma v 54. in 58. minuti. V statistiki derbijskih zmag Celovčani zdaj vodijo 52:49. Najnevarnejši zasledovalec ostane Feldkirch, ki je tokrat premagal EHC Ehnvald 7:3. V tretji tekmi sedmega kola plav off-tekmovanja je EC Gradec premagal Lustenau 11:2. (I.L). Lestvica: 1. KAC 16 (3 bonus-točke), 2. Feldkirch 14 (1), 3. VSV/Beljak 11 (4), 4. EC Gradec 9 (2), 5. EHC Ehnvald 2 (0), 6. Lustenau 0.
Odbojkarji ŠK Dob uspešni v tekmovanju za avstrijski pokal
CELOVEC - Le dan po zmagi v prvenstvu (3:1 proti celovškim Hypo VBK) so odbojkarji SK Dob biti uspešni tudi v tekmovanju za naslov avstrijskega pokalnega prvaka. Moštvo na čelu z Bojanom Mlakarjem je v četrtem kolu brez težav odpravilo prvoligaša VC Gleisdorf 3:0 (9/12/12) in se tako uvrstilo v osmine finale. Posloviti od nadaljnjega tekmovanja pa se je moral drugi koroški predstavnik - Hypo VBK. Celovčani o izgubiti proti tirolskemu deželnemu ligašu Innsbruck 2:3. (I.L.)
Šahisti SŠZ neodločeno 4:4
CELOVEC - Šahisti Slovenske športne zveze/Ca-rimpex so v prvem kolu play off-tekmovanja 1. razreda remizirali s celovškim moštvom BSG Raiffeisen (4:4). Za točke za SSZ so poskrbeti: Arnold Hat-tenberger, Dunja Lukan, Ivko Ferm (po 1) ter Silvo Kovač in Ivan Lukan. Drugo moštvo SSZ pa je premagalo Gospo Sveto 3, 5:1, 5. (I.L.)
ZOI 2002 / V KONČNEM IZBORU SALT LAKE CITV, OSTERSUND, SION IN OUEBEC
M0K je zavrnil skupno kandidaturo treh držav
Člani iniciativnega odbora »Trbiž 2002« napovedujejo nov poskus
■
LAUSANNE - Ameriški S alt Lake City, švedski Ostersund, kanadski Quebec in švicarski Sion so mesta, ki so se uvrstila v končni izbor za prireditelja zimskih olimpijskih iger leta 2002.
Skupni kandidaturi Italije, Slovenije in Avstrije, ki jo je zastopal Trbiž, torej ni uspelo prebiti se v finalni krog, poleg nje pa včerajšnjega »zrelostnega izpita« v Lausannu pred člani komisije Mednarodnega olimpijskega odbora niso prestali niti avstrijski Gradec, ruski Soči, slovaški Poprad Tatry in španska Jaca.
Predlagatelji trbiških iger brez meja po neugodnem sklepu MOK niso bili pretirano razočarani, saj je bilo že dan pred izborom bolj ati manj jasno, da skupna kandidatura ne bo prodrla
»Težko bi se lahko uvrstiti v finalni krog s štirimi kandidati. Čeprav smo že dolgo razmišljali o skupni večnacionalni kandidaturi smo se projekta resno lotili šele pred enim letom. To obdobje pa je očitno prekratko, posebno še, če upoštevamo, da so nekateri naši tekmeci kandidaturo pripravljali več kot dvajset let«, je povedal predsednik iniciativnega odbora za trbiške igre Cristiano Degano.
Salt Lake City in Ostersund sta bila že od vsega začetka najboljša kandidata, Quebec in Sion pa sta baje imele veliko podporo v sami komisiji MOK, v kateri je bilo več francosko govorečih članov. Iz krogov blizu komisije je bilo vsekakor mogoče izvedeti, da je imela skupna kandidatura treh držav zaradi svoje izvirnosti in prijaznosti do okolja precejšnjo odmevnost in lahko z dvignjeno glavo zapušča Lausanne z mislimi, uprtimi v novo kandidaturo za leto 2006. Pomanjkanje časa je bila glavna šibka točka kandidature, kot je poudaril predsednik italijanskega olimpijskega odbora Mario Pescante pa sta na odločitev komisije MOK gotovo negativno vplivala tudi nejasen politični položaj v Italiji in »praske« med Rimom in Ljubljano. Trbiško kandidaturo je ošibila tudi istočasna avstrijska podpora Gradcu.
Predsednik pripravljalnega odbora za Slo-venjio Lojze Peterle je takoj po sklepu MOK izrazil prepričanje, da se bodo odnosi med Italijo in Slovenijo kmalu izboljšali in da bo slovenska vlada uradno podprla novo skupno kandidaturo za leto 2006. Podpredsednik koroške deželne vlade Michael Aussenvinkler je obljubil dokončno razčiščenje z osrednjimi
avstrijskimi športnimi in političnimi oblastmi s ciljem, da bi Avstrija v celoti podprla zamisel o skupnih igrah brez motečih dodatnih kandidatur. Aussenvinkler meni, da je malo verjetno, da bi spet prišlo do kandidature Gradca ali Innsbrucka, namignil pa je na možnost, da bi v skupen projekt vključili tudi večje kraje na Koroškem kot sta Celovec in Beljak.
Trbiški Zupan Carlo Toniutti je bil zadovoljen zaradi promocije, ki jo je s kandidaturo doživel Trbiž. Tudi on je izrazil prepričanje, da je MOK vendarle sprejel zamisel o možnosti večnacionalnih iger in da bodo možnosti skupne kandidature za leto 2002 še večje.
V Lausannu je bilo tudi rečeno, da so se predsedniki olimpijskih odborov treh držav Pescante, Kocijančič in VVallner pred meseci v Rimu že obvezali, da se bodo na skupnem srečanju julija letos dogovoriti za načrtovanje skupne kandidature za izvedbo 20. zimskih olimpijskig iger.
Organizatorja iger za leto 2002 bo Mednarodni olimpijski odbor določil na svojem kongresu 16. junija letos v Budimpešti, največ možnosti pa pripisujejo ameriškemu Salt Lake Cityju.
■ I ■
AVTOMOBILIZEM / MONTECARLO
Po zelo razburljivi 2. etapi Sainz le obdržal vodstvo
MONTE CARLO - Včerajšnja 2. etapa 63. rallyja Monte Carla je bila izredno razburljiva. Francoski pilot Francois Delecour je vozil na vse ali nič in se je najprej približal vodilnemu, Spancu Carlosu Sainzu na samih 9 sekund ter ga nato po 9 preizkušnjah celo prehitel na skupnem vrstnem redu, čeprav le za 2 sekundi.
Na zadnjih treh preizkušnjah pa si je Sainz spet opomogel in sklenil drugo etapo v vodstvu. Delecour sedaj zaostaja za 26 sekund, medtem ko je Finec Kankurmen tretji, toda njegov zaostanek znaša že minuto in 8 sekund.
Vsi ostati konkurenti krepko zaostajajo in so že, razen če ne bo velikih presenečenj, odrezani od boja za končno zmago.
VRSTNI RED PO 2. ETAPI: 1. Carlos Sainz, Luis Moya (Spa) subaru impreza 3.53; 2. Francois Delecour, Christine Francois (Fra) ford escort cosvvorth po 26 sekundah; 3. Tomi Makkinene, Seppo Harjanne (Fin) mitsubishi lancer po 1:08; 4. Juha Kankkunen (Fin), Nicky Grist (VB) toyota celica gt po 3:33; 5. Didier Au-riol, Bernard Occelli (Fra) toyota celica gt 2.53:54.
ALPSKO SMUČANJE / ADELBODEN
Veleslalom so odpovedali
Sneženje in slaba vidljivost - Danes sklep o Siena Nevadi
ADELBODEN - Veleslalom za svetovni pokal za moške v Adelbodnu, ki bi bil zadnji nastop alpskih smučarjev v svetovnem pokalu pred svetovnim prvenstvom v španski Sierra Nevadi, je bila zaradi sneženja in slabe vidljivosti odpovedan. Zaradi utrjevanja proge je bil start prestavljen z 10. na na 11. uro in nato na 11.30, vendar se vremenske razmere niso izboljšale in tekma je kljub trudu švicarskih organizatorjev padla v vodo, tekmovalci pa so biti s tem sklepom nadvse zadovoljni, kajti jasno je bilo, da razmere na progi ne bi bile za vse enake. Tekme tudi ne bodo izvedli danes, ker švicarska televizija ne more zagotoviti prenosa. Novi prireditelj in termin, v katerem bodo izvedli nadomestno tekmo, še nista določena. Skoraj gotovo pa bo ta veleslalom na sporedu 17. februarja v Furanu na Japonskem, kjer bosta 18. velelsla-
lom, 19. pa slalom za svetovni pokal. »Prav je, da ni bilo tekme. To bi bilo nepotrebno tveganje, saj je bila proga polna pasti«, je dejal Alberto Tomba, ki je v Adelbodnu naskakoval svojo deseto zaporedno zmago.
Večina udeležencev belega cirkusa se je že včeraj popoldne preselilo v Španijo, kjer naj bi se konec tedna začelo svetovno prvenstvo. Končna odločitev bo padla danes, vendar prevladuje mnenje, da prvenstva na Sierra Nevadi ne bodo odpovedati. Vest, da naj bi tekmi v slalomu in veleslalomu izvedli na smukaški progi, je že sprožila plaz kritik. »Bolje bi bilo, če bi bi bilo prvenstvo prihodnje leto, saj baje v Španiji niti ne bomo mogli trenirati. Mogoče pa si bomo progo ogledali z gorskimi kolesi«, hudomušno ugotavlja veteran Marc Gi-rardelti.
■
I
TENIS / ODPRTO PRVENSTVO AVSTRALIJE
Sampras je bil proti Courieru že na robu živčnega zloma
Zmagal je v 5. setu - V polfinalu se bo pomeril z Agassijem
Jim Courier bi skoraj zlomil Samprasa (AP)
MELBOURNE (STA/AP) - Četrta nosilka odprtega prvenstva Avstralije v tenisu v Melbournu z nagradnim skladom 6, 2 milijona dolarjev Francozinja Mary Pierce, ki je v prvem krogu premagala Mariborčanko Tino Križan, se je uvrstila v polfinale turnirja za grand slam. V četrtfinalu je po mi in dveh minutah premagala osmo nosilko Natašo Zverevo s 6:1 in 6:4.
Dvajsetletna Piercova je prvi niz dobila v vsega 20 minutah. Zvereva je na trenutke povsem brezglavo tekala po igrišču in skušala ujeti natančne udarce Francozinje. V drugem nizu se je Belom-sinja pobrala in rezultat je bil pri 4:4 še izenačen, nato pa je Piercova nadaljevala z igro iz prvega in gladko dobila zadnji igri. »Bila sem nekoliko preveč nepazljiva in tekmica je to
takoj izkoristila. Toda nič ne de, to je bilo le dobro opozorilo,« je dejala Piercova. Zvereva pa je povedala, da je bila Francozinja zelo samozavesta in natančna pri udarcih. Zadela je 84 odstotkov prvih servisov. Piercova bo v polfinalu igrala proti drugi nosilki in Wimbledon-ski zmagovalki Španki Conchiti Martinez, ki je v četrtfinalu premagala šesto nosilko Američanko Lindsay Davenport s 6:3, 4:6, 6:3. Devetnajstletna Američanka je imela zlasti veliko težav pri vračanju špankinih servisov. »Njen servis je bil zame prava nočna mora. Ne vem za skrivnost njenega udarca, potrudila pa se bom, da se ta nevednost naslednjič ne bo ponovila,« se je jezila Davenpor-tova.
V moški konkurenci je Američan Pete Sampras
kot že v prejšnjem krogu proti Larssonu tudi proti Comieru nadoknadil dva seta zaostanka, v četrtem setu pa je Big Jim zamudil menda neponovljivo priložnost, da bi izločil številko 1 na svetu, saj je vodil s 4:3 in 40:15, po 40:40 pa je imel še tri zaključne žoge. Po četrtem setu je Sampras začel jokati, menda tudi zaradi neznosnih bolečin v nogi.
Izenačen je bil tudi dvoboj med petim nosilcem Američanom Michaelom Changom in trinajstim postavljenim igralcem Ukrajincem Andrejem Medvedjevim. Zmagal pa je Američan s 7:6 (9:7), 7:5, 6:3. Med-vedjev je staknil poškodbo levega zapestja, ki si ga je zvil med lovom na žogico v osmi točki podaljšane igre prvega niza, ko je grdo padel. »Lahko sem igral, poškodba pa kljub
bolečinam ni bila razlog mojega poraza,« je dejal desničar iz Ukrajine, ki je imel v prvem nizu že zaključno žogico za zmago, pa je ni izkoristil. V drugem nizu je izgubil igro po svojem servisu, s katerem bi lahko prav tako dobil niz. V zadnjem nizu je Medvedjev povsem popustil in izgubljal že .z 0:5. Znižal je na 3:5, pa v deveti igri ponovno izgubil svoj servis in tokrat tudi dvoboj.
Slovenska dvojica Ne-na Vukasovič (Branik Maribor, letnik 1977) in Zena Žlebnik (Branik Maribor, letnik 1978) je izpadla v
drugem krogu v Melbournu. Vukasovičevo in Žlebnikovo sta med deklicami premagali Nizozemka Yvette Basting in Tamari-ne Tanasugam iz Tajske s 6:3 in 6:1.
Rezultati - moški, četrtfinale: Michael Chang (ZDA/5) - Andrej Medvedjev (Ukrajina/13) 7:6 (9:7), 7:5, 6:3; Pete Sampras (ZDA/l) - Jim Courier (ZDA/9) 6:7 (4:7), 6:7, (3:7), 6:3, 6:4, 6:3, ženske: Conchita Martinez (Španija/2) - Lindsay Davenport (ZDA/6) 6:3, 4:6, 6:3, Mary Pierce (Francija/4) -Nataša Zvereva (Belorusija/8) 6:1, 6:4.
______KOŠARKA / DREVI V KOPAČEVEM POKALU_
Tržaški lllycaffe favorit na prvi tekmi $ Španci
Ekipe Caceresa pa ne gre podcenjevati, saj je zmagala celo v Milanu proti Stefanelu - Začetek srečanja ob 20.30
TRST - Ena od skupnih značilnosti dre-viSnjih tekmecev prvega Četrtfinalnega obračuna v tržaški športni dvorani med domačim Illycaf-fejem in špansko ekipo Basket Caceres je ta, da zelo uspešno nastopata v KoraCevem pokalu, medtem ko v prvenstvu igrata s spremenljivo sreCo. Obe ekipi sta namreč pri spodnjem delu lestvice. Medtem ko si je tržaško moštvo z nedeljsko zmago v Reggio Emilii dejansko zagotovilo obstanek v ligi, pa je španska ekipa v zadnjem prvenstvenem kolu izgubila proti Salamanci, ki je eden izmed neposrednih tekmecev v boju za obstanek.
Po nedeljski zmagi v Reggio Emilii je vzdušje v taboru tržaškega moštva vedro in vsi igralci dokaj optimistično gledajo na drevi šn j o tekmo s Spanci, na kateri so, vsaj drevi, nesporni favoriti za zmago. Odsotnost Pol Bodetta bo še kako boleča predvsem v boju pod košema, vseeno pa je tržaško moštvo že v Reggio Emilii igralo dovolj zanesljivo pod košema, tako da bi moralo onemogočiti tudi dolgine španske ekipe, med katerimi je seveda najnevarnejši American Rai-mond Brovm. Ameriški center, ki je igral tudi nekaj tekem v ameriški Profesionalni NBA ligi z ekipo Utah Jazz, je najboljši strelec Caceresa.
Španskega moštva pa gotovo ne gre podcenjevati. 2e dejstvo, da je Caceres v izločilni skupini premagal kar sredi Milana Tanjevidev Stefa-nel, kaže, da je španska
ekipa vsega spoštovanja vredna. Poleg Browna igra pri tem moštvu še drugi American Rod Sel-lers, ki je lani nastopil v grškem prvenstvu. V prvi peterki, v pokalu seveda, ker v prvenstvu je tu še tretji tujec, Rus Bazdarevič, igrajo še David Brabender, sin slavnega košarkarja Real Madrida Wayneja Brabender ja, »playmaker« Jordi Soler, na krilu pa igra Inaky Rodriguez. To je izkušen košarkar, ki bi lahko povzročil nemalo težav zunanjim igralcem tržaške ekipe, saj lahko igra tudi na mestu »beka«.
Caceres bo drevi igral z naslednjo postavo: St. 4 Miguel A. Reyes (1968, 207 cm), 5 Inaki Rodriguez (1967, 195), 6 Rod Seller (1970, 205), 8 Er-rique Fernandez (1967, 192), 10 David Brabender (1970, 182), 11 Angel Almeida (1972, 215), 12 Jose A. Paraiso (1971,
203)	, 13 Jorge San Juan (1973, 191), 14 Jordi Soler (1969, 186), 15 Rai-mond Brovvn (1965,
204)	, trener Manuel Flo-res.
Za Illycaffe bo verjetno po daljšem obdobju spet na igrišču Joe Cala-vita.
Srečanje se bo pričelo ob 20.30, sodnika bosta Leeman Philipe (Švica) in Dorizon Pascal (Francija).
Drevi bosta v tem pokalu igrali še dve italijanski ekipi: Filodoro iz Bologne bo gostoval v Berlinu, kjer se bo spoprijel z Albo, milanski Stefanel pa bo v Atenah igral proti Panioniosu.
Thompsona bo danes čakala težka naloga pod košema
KOŠARKA / EUROCLUB
V Ljubljani mrzlično pričakovanje za tekmo Smelt Olimpija-Scavolini
Buckler jutri doma proti zagrebški Giboni
LJUBLJANA - Smelt Olimpija bo jutri zveCer ob 20. uri, pred zanesljivo nabito tivolsko dvorano, gostila Scavolini, trenutno najboljšo ekipo v Evropi, moštvo, ki je na devetih tekmah letošnjega Eurocluba v skupini A izgubilo le dve tekmi. Scavolini ima torej do sedaj najboljši »score« v obeh polfinalnih skupinah Evropskega klubskega prvenstva, saj v drugi skupini B na primer vodijo moštva (01ympiakos, Buckler, Barcelona, Efes Pilsen), ki imajo po tri poraze in šest zmag. Tudi na zadnji evropski tekmi, prejšnji teden v Pešam, so Italijani dokaj zanesljivo premagati Real iz Madrida (89:76).
»Kakor mi je znano, je Smelt Olimpija prav na prvi tekmi v Pešam prikazala eno najboljših iger v letošnji sezoni, kljub temu, da je poraz doživela šele v zaključku tekme. Scavolini je v zelo dobri formi, Italijani so zelo izkušena ekipa, ki jo vodi zelo dober trener Bianchini. Prvih pet, šest igralcev je v povprečju starih okoli 30 let, redko se predajajo, sploh pa veljajo za moštvo, ki naj bi se zanesljivo uvstilo na letošnji finalni turnir v Zaragozi. Ustaviti bomo morali predvsem strelca Rivo in nepredvidljivega
HOKEJ NA KOTALKAH / C LIGA
Zdravnik in nešportni gostje
Poletovci so tekmo s Fortitudom Bologna izgubili brez boja
Poletovi hokejisti so v 3. kolu prvenstva C lige v hokeju na kotalkah izgubili domaCe srečanje brez boja, ker se zdravnik ni predstavil na igrišCe pravočasno, ali bolje: prišel je z dvema minutama zamude.
Na vseh tekmah državnih lig je prisotnost zdravnika obvezna. Zanj seveda mora poskrbeti domače društvo. V soboto so na tekmi Polet - Ferroviario Bologna zdravnika nestrpno pričakovali pol ure, kar dovoljuje tudi pravilnik te lige.
Medtem je Poletovo vodstvo po hitrem postopku poklicalo še drugega zdravnika, ker se je balo, da je bil glavni zdravnik nujno zaseden. No, po 32 minutah je prišel prvi, nekaj minut pozneje še drugi zdravnik, toda sodnik srečanja se
je na željo nasprotne ekipe (!) strogo držal pravilnika in tako tekme niso odigrali. Bolonjski Ferroviario bo tako zagotovo zmagal brez boja.
Pri tem se seveda postavlja vprašanje, kako to, da niso vseeno igrali srečanja zaradi dveh pičlih minut zamude zdravnika. Kakorkoli že, to ni najboljša reklama za to športno panogo, ki si z veliko težavo utira pot v ostri konkurenci ostalih športov v Italiji.
Se bolj žalostno pa je, da moštvo iz Bologne ni hotelo igrati tekme, Čeprav je sodnik izrazil željo, da se srečanje odigra, seveda Ce bi se s s tem strinjalo tudi bolonjsko moštvo.
Kaj jim taka zmaga lahko pomeni pa očitno vedo povedati samo bolonjski hokejisti.
AMATERSKI NOGOMET / TEDENSKI PREGLED
Kljub doslej najslabšemu izkupičku točk ostaja po ožaj nespremenjen
Massimo Tabai (Juventina): »V gosteh smo boljši zaradi protinapada«
Sest zbranih točk od dvajset razpoložljivih. To je doslej najslabši izkupiček enajsteric slovenskih društev v amaterskih prvenstvih. Položaj nekaterih ekip pa le ni tako slab. Juventi-Da, Sovodnje in Zarja še naprej imajo resne možnosti, da dosežejo napredovanje, na drugi strani pa Primorju, Krasu, Gaji in Primorcu preti nevarnost izpada. Torej le Vesna, Breg, Dolina m Mladost lahko v miru pričakujejo prihodnja
srečanja.
V	promocijski ligi so Standrežci (ocena 8) proti San Luigiju dosegli osmo zmago, peto v gosteh. V prvi amaterski ligi - skupina B so So-vodenjd - ocena 6 - ujeti točko prav v zadnji minuti srečanja z zadetkom Fajta, potem ko so žgrešiti drugo letošnjo enajstmetrovko - vedno s Tomizzo. V skupini C so prvič v letošnjem prvenstvu vse tri nase predstavnice ostale brez točk. Toda Ce je bila naloga Vesne (ocena 5) Proti očitno boljšemu nasprotniku težka, je po-mz Zarje (ocena 4) prvovrstno presenečenje, saj ni zadnjeuvršCeni Donatello letos na domačih tleh še nikoli zmagal. Drugi poraz pred domačim občinstvom pa so doživeti ProseCani (ocena 5/6) , ki so sicer nastopili v moCno okrnjeni postavi, glede na število priložnosti za žadetek pa bi si zaslužiti obe točki.
V	drugi amaterski ligi pa so vse tri ekipe izbojevale neodločen izid. V Trebčah so gledalci
gledati privlačen derbi in delitev točk ob koncu razveseljuje bodisi Primorec (ocena 6+) bodisi Gajo (ocena 6+) . Proti visoko uvrščenemu San Lorenzu so krasovci (ocena 6/7) dosegli Četrti neodločen izid in kar sedmi zaporedni pozitivni rezultat. Zal, tudi v tretji amaterski ligi so vse slovenske ekipe ostale praznih rok. Mladost (ocena 5) je proti povprečnemu nasprotniku prejela dva zadetka v drugem polčasu in tako doživela sedmi prvenstveni poraz. Breg (ocena 5) je z nedeljskim porazom praktično končal letošnje prvenstvo. Dolina (ocena 5) pa je proti prvouvršCenim Campanellam izgubil le zaradi ll-metrovke in s tem dokazal, da si ne zasluži tako nizke uvrstive.
Statistični podatki: zbrane točke 6, odigrana srečanja 10 (en derbi), ena zmaga, štiri remiji, Sest porazov. Doseženi zadetki 7, prejeti zadetki 18. Izključeni trije igralci, tri enajstmetrovke -ena zgrešena.
V prihodnjem kolu bo ponovno na vrsti derbi, tokrat med Vesno in Primorjem.
centra Magnifica, pa tudi ameriška tujca sta izjemno nevarna. Za prvega bosta zadolžena Daneu in Milic, za drugega pa Reed in Djurišič. Spodbudno je, da v formo prihaja tudi Roman Horvat, kar je dokazal v soboto v Kranju, kar bo predvsem pomembno v napadu. Tudi drugače se stanje v ekipi počasi umirja, motiv pred jutrišnjo tekmo je resnično zelo velik, zato igralci resno trenirajo«, je dejal tivolski trener Sergej Ravnikar, ki se s pomočnikom Tomom Mahoričem skrbno pripravlja na zelo pomemben slovensko-itatijanski dvoboj.
Tekma se bo pričela ob 20. uri, v predprodaji pa bodo vstopnice (cena 1500 in 2000 tolarjev) danes od 17. ure dalje.
Spored 10. kola
Skupina A (danes): Smelt Olimpija -Scavolini jutri ob 20. uri v dvorani Tivoli), Panathinaikos - CSKA (21.45); jutri: Spori Lisboa e Benfica - PAOK Bravo (21), Real Madrid - Maccabbi Elite (20.30).
Skupina B (jutri): Buckler Beer - Gibona Elan (20.30), 01ympiakos - 7 UP Joventut (21.45), Limoges Casino - Barcelona Banca Catalana (20.30), TSV Bayer 04 - Efes Pilsen (17.30).
NOVICE
Danes Gaja - Fogliano
Danes bo na Padricah (pričetek ob 14.30) zaostala tekma prvega povratnega kola 2. amaterske lige med Gajo in Foglianom.
Eden izmed stebrov štan-dreške obrambe je brez dvoma kapetan Massimo Tabai (letnik 1959, na stiki).
V	nedeljo ste ponovno slaviti zmago v gosteh.
»V Trstu nam je uspelo vsiliti našo igro. Igrati smo umirjeno, držati smo žogo na tleh in Čakati nasprotnika.«
V	gosteh ste že petkrat zmagali, doma pa ste trikrat izgubiti. Zakaj ta razlika?
»Doma moramo mi voditi igro in to nam povzroča težave, v gosteh pa izvajamo predvsem protinapad. Po zaslugi hitrih napadalcev nam uspe priti večkrat in lažje do zadetka.«
Kaj meniš o Sovodnjah?
»Sovodnje letos nisem videl igrati, ampak so mi povedati, da je zelo dobra ekipa. Seveda oni upajo na napredovanje, tako da bi naslednje leto igrati proti nam, ne smejo pa pozabiti kaj se je lani zgodilo z Zarjo. Sicer pa bi navsezadnje lahko napredovati tudi mi!«
Ati si se že odločil, kdaj boš obesil Čevlje za klin?
»Rad bi odgovoril nikoli, vendar mislim, da bom drugo leto prenehal z aktivnim igranjem in se posvetil treniranju.« (E.B.)
S
■
I

Drevi zaostala tekma Torino - Juventus
TURIN - Drevi ob 20.30 bo zaostalo srečanje nogo-mente A lige med Torinom in Juventusom. Mestni derbi je paC derbi in vsako predvidevanje je zato tvegano, vseeno je favorit na tem srečanju Juventus, ki vodi na lestvici in si žeti, po težkem nedeljskem spodrsljaju v Cagliariju, takojšnje rehabilitacije. Ju-ventusov trener Lippi pa je pred drevišnjim srečanjem dokaj oprezen: »Zelo mi je všeC Sonet-tijevo moštvo, ki ga sestavljajo mladi in ambiciozni igralci. Kdor meni, da smo mi vaforiti, ta se krepko moti. V derbiju ni favoritov.« Trener Torina Sonetti pa je še previdnejši, saj bo njegova ekipa igrala brez enega stebrov moštva, brez organizatorja Scienze. Simpatični igralec Torina Abedi Pele iz Gane pa je prepričan, da bo njegovemu moštvu uspel velik podvig: »Juventus je zelo močna ekipa, toda mi bomo stopiti na igrišče z namenom, da zmagamo.« Sodil bo Amendotia iz Messine.
Nemec Bauer osvojil slalom v Trbižu
TRBIŽ - Nemec Bemhard Bauer je zmagovalec prvega od dveh slalomov za evropski pokal v Trbižu, ki ju v okviru 46 pokala Duca d’Aosta prireja tržaški Sel Cai. Na tekmovanju je sodelovalo okrog 70 smučarjev iz trinajstih držav. Pokal bodo danes dodeliti smučarju z najboljšim Seštevkom Časov z obeh slalomov. Vrstni red: 1. Bernhard Bauer (Nem) 1:41, 95; 2. Fabrizio Tescari' (Ita) 1:43,19; 3. Patrick Staub (Svi) 1:43, 58; 4. Matej Jovan (Slo) 1:43, 63; 5. Pierre Violon (Fra) 1:43, 67.
Rosi spet aprila?
MARSCIANO - Sedemintridesetletni italijanski boksar Gianfranco Rosi žeti svojo kariero končati v rodni Perugii z revanšo proti Američanu Vincentu Pettwayu, ki mu je septembra lani iztrgal naslov svetovnega prvaka v superveltrski kategoriji po verziji IBF. Rosijev menažer Alvaro Chiabolotti je prepričan, da bo lahko do dvoboja prišlo že aprila letos. Rosiju je posebna komisija novinarjev dodelila nagrado Nestore zaradi njegovih zaslug na področju solidarnosti in socialne pomoči.
Beckenbauer: Trapattoni ostaja
MUNCHEN - Predsednik nemškega nogometnega prvoligaša Bayema Franz Beckenbauer je po dnevih polemik in negotovosti izbil sodu dno. Včeraj je kategorično izjavil, da bo Trapattoni do konca sezone vodil munchneško moštvo, najkasneje do 18. februarja pa se mora izreci, ati se po koncu nemše bundestige res namerava vrniti v Italijo.
Panapesca odslovila Colemana
MONTECATTNI - Po skromni nedeljski predstavi v Pistoii je vodstvo Panapesce iz Montecatinija odločilo, da odslovi svojega emariškega košarkarja Bena Colemana, ki je pred leti igral tudi v Trstu. Panapesca je je že tretjič odslovila enega od svojih tujcev (prej je McNealyja zamenjal Kannard Johnson, le-tega pa Tim Burroughs), sedaj pa novih tujcev ne more veC najeti. Vetrjetno bo v ekipo spet vključila ati McNealyja, najverjetneje pa Johnsona.
ŠPORT
Sreda, 25. januarja 1995
________ALPSKO SMUČANJE / TEKME FIS1
Denis Petrovčič (Brdina) drugi v veleslalomu na Piancavallu
Dobro 9. mesto mladinke Katje Culot
Prejšnji konec tedna so končno na Piancavallu tudi baby-cicibani v soboto ter mladinci v nedeljo izpeljali prvo letošnjo tekmo FISI. Zadovoljni moramo biti predvsem z rezultati mlajših, preko katerih se odraža smotrno delo naših smučarskih društev. Za pravi podvig je v soboto poskrbel elan Br-dine Denis Petrovčič.
Cas 49.78 mu je prinesel odlično 2. mesto, takoj za zmagovalcem Eduar-dom Širco (Sci Cai,
49.26). Denisova visoka uvrstitev poznavalcev zamejskega smučanja ni presenetila, saj naš baby smuCar pod budnim očetovim očesom trenira resno že od poletnega Časa na Mooltalerju.
Jaro Furlani (SK Devin sel. ZSSDI) se je s Časom 56.38 uvrstil na 10. mesto. Glede na lanske rezultate smo si od njega pričakovali kaj veC. Denis Polisa se je uvrstil na 15. mesto s časom 64.25, takoj za njim pa je pristal njegov klubski v Brdini tovariš Andrej Marušič s Časom 65.01. Na 19. mesto je pristal elan Devina sel.
ZSSDI Matej Štolfa s časom 81.14.
Med baby ženske, kjer je zmagala Članica SC70 Alessia Segulin, je Mateja Piccini (Brdina) zasedla 6. mesto. Med cici-bankami je zmagala Giu-lia Caproni Sci Cai (45.58). Od naših je bila najboljša Mateja Paulina (Devin sel. ZSSDI). Cas 55.04 ji je prinesel 6. mesto. Na 9. mesto se je uvrstila članica Mladine sel. ZSSDI Martina Bogateč s časom 58.53. Na
Denis Petrovčič
12. mestu je pristala Roberta Puric (Brdina) s Časom 63.14. Tudi od nje smo si Čakali boljšo uvrstitev.
V nedeljo je bil na sporedu slalom na Piancavallu za mladince in Člane. Na dobro 9. mesto se je med ženskami uvrstila Članica Devina sel. ZSSDI Katija Culot. Skoda da je v tej kategoriji že v prvem spustu izpadla kapetanka SK Br-dine Valentina Suber. V moški konkurenci je branil barve Devina David Sossi in zasedel 40. mesto.
Tudi prihodnji konec tedna Caka naše smučarje pester program tekem. V soboto bo v Sappadi veleslalom za mešCane B kategorije, v nedeljo bo na Piancavallu zaostali veleslalom za baby-cicibani. V nedeljo je na programu slalom za mladince v Saurisu.
Najbolj važna tekma za nas pa bo prav gotovo Trofeja Dežel (na pokrajinskem nivoju) v organizaciji SK Brdina in v sodelovanju z ostalimi zamejskimi društvi, ki delujejo v sklopu
smučarske komisije. Tekma spada v koledar FISI, namenjena pa je Članom in starejšim kategorijam. Upati je, da se bodo naši smučarji v najveCjem številu odzvali tej pobudi.
(E.M.)
ŠOLSKI ŠPORT / DIJAŠKO PRVENSTVO
Začetek tekmovanj v moštvenih panogah
Turnir v ženski odbojki se pričenja že danes - Zaradi novih pravil padec vpisov - Jutri veleslalom v Sappadi
Pokrajinska komisija za Mladinske igre in Dijaško prvenstvo je objavila koledarje za letošnja tekmovanja v moštvenih panogah, pred tem pa je bil na Soh Volta sestanek s koordinacijskim odborom pri uradu za telesno vzgojo.
Tokrat si bomo pobliže pogledali, kaj se obeta na tekmovanjih za višješolce. Eno tekmovanje je pravzaprav že za nami in sicer preizkušnja v teku čez dm in s trn, ki je bila decembra lani. Kot znano je glede šolskih tekmovanj prišlo ob koncu lanske sezone do korenitih sprememb. Registrirani tekmovalci, to so tisti, ki se z določeno panogo ukvarjajo tudi aktivno v okviru obstoječih športnih zvez, ne smejo tekmovati na šolski ravni, obveljale pa so tudi starostne omejitve. Tako so tekmovanja zdaj namenjena izključno naraščajnikom - dijakom prvih treh razredov (letniki 1978, 1979 in 1980). Dijaki zadnjih dveh letnikov, to bi bili mladinci in mladinke, lahko sicer tekmujejo, vendar samo
na pokrajinski ravni in pod pogojem, da je šola v prvenstvo vpisala hkrati tudi narašCajniško vrsto. Ko smo že pri registriranih tekmovalcih naj povemo, da je doslej omejitev veljala za sončno leto, po novem pa se ne bodo smeli udeležiti tekmovanj tisti košarkarji, nogometaši in odbojkarji, ki so bili aktivni v sezoni 1993/1994. Vsekakor je zelo važno poudariti, da sme, denimo, do lani aktiven košarkar nastopati na nogometnem turnirju, odbojkar na košarkarskem in tako naprej. To velja seveda tudi za aktivne tekmovalce drugih športnih panog.
V Dijaškem prvenstvu je stanje vpisov sledeče:
Zenska odbojka: deset šol, med temi tudi licej Prešeren. Moška odbojka: deset šol, med temi zavod Stefan. Moška košarka: pet italijanskih šol. Zenska košarka: Sandrinelli, Ga-lilei in Prešeren. Zenski nogomet: štiri italijanske šole. Moški rokomet: štiri šole, med temi tudi zavod Stefan. Ženski rokomet: Galilei in
Slomšek.
Odbojkarice bodo v areno stopile že danes. Ekipe so bile razdeljene v dve skupini. Prešeren igra v B skupini. Ze danes se bo pomeril s šolo Dante, 1. februarja je na vrsti Ober-dan, 3. Da Vinci in 13. Deledda. Tekmovanje v moški odbojki se prične 10. februarja, Stefan pa je v skupini s šolami Dante, Volta, Deledda in Oberdan. Ostala tekmovanje se bodo pričela kasneje.
Jutri bo v Sappadi dijaško prvenstvo v alpskem smučanju. Na sporedu bo veleslalom. Nastopati smejo tudi elani smučarske zveze, pod pogojem, da niso dosegli točk FISI. V Sappadi bo torej nastopilo tudi nekaj dijakov in dijakinj naših višjih srednjih šol.
Tekmovanje v smučarskem teku bo 2. februarja na Piancavallu. Lani smo prav v tej športni panogi dosegli najveCji uspeh z uvrstitvijo naših zastopnikov (Prešeren in Gruden) na državni finale v Pinzolu.
(G.F.)
MLADINSKA KOŠARKA / V OBEH SKUPINAH MLADINSKEGA PRVENSTVA
Lep podvig Kontovelcev Jadran kot običajno
V tržaški skupini so Borovci odpovedali v drugem polčasu Cicibonošipo so si zopravili vsako možnost že v 1. delu
LIBERTAS: Cragnolin
Navodila treneija Luke Furlana so bila dragocena (f.Kroma)
HITRA HOJA / V BOLJUNCU
Kljub slabemu vremenu uspel »1. zimski pokal«
Zmagal je Diego Cafogno (Libertos Udine)
Konec prejšnjega tedna je bilo v Boljuncu 1. meddeželno tekmovanja v hitri hoji, veljavno za »1. zimski pokal«. Tekmovanje, ki ga je v sodelovanju s tržaškim klubom Marathon, dolinsko Občino ter SD Breg organiziral Fabio Ruz-zier, na žalost ni potekalo v idealnih vremenskih razmerah, saj so morali atleti večji del tekmovanja opraviti pod dežjem, ki se je proti koncu spremenil v pravi naliv. Kljub temu, da se na startu ni predstavilo veliko število tekmovalcev (kar je bilo sicer že prej znano) pa bi vsekakor omenili predvsem kakovost le-teh, saj je bilo med skupno 13 nastopajočimi kar 6 državnih reprezentantov tako v mladinski kot v Članski kategoriji. Obenem so bili tu prisotni atleti iz 5 društev iz štirih dežel (F-JK, Veneta, Lombardije ter Sicilije). To je bilo tudi otvoritveno tekmovanje v letošnjem letu v hoji na cesti za celo severno Italijo, kar mu je dalo še dodatni pomen. Na startu 25 km dolge proge so se poleg ostalih predstavili tudi trije Tržačani. Medtem, ko sta Giancotti ter Dorigo odstopila zaradi fizičnih problemov (kar so nato storili še trije tekmovalci, med temi tudi večkratni državni reprezentant Blason, ki je bil do 19. km celo v vodstvu
in pa lanskoletni državni mladinski prvak iz Milana Duccoli) je Diego Cafagna (Li-bertas Udine) v drugi polovici proge pospešil in v svoji prvi tekmi med elani presenetljivo, a prepričljivo zmagal v Času 1.59:27 pred elanom društva Pianura Ber-gamasca Robertom Defendentijem (2.00:42) ter atletom ekipe Astro Milano Mariom Tardiom, ki je bil obenem tudi prvi med juniorji (2.02:27). Skupno je torej končalo tekmovanje osem hi troho d-cev. Njihov nastop je pogojevalo pomanjkanje gledalcev, ki bi jim bili v oporo, saj v našem mestu že najmanj 20 let ni bilo v hitri hoji nobenega tekmovanja na tako kakovostni ravni. Ob tej priložnosti se organizator vsekakor zahvaljuje vsem posameznikom, obrtnikom in ustanovam, ki so pripomogle pri sestavi nagradnega sklada, v največje zadoščenje organizatorju pa je bilo gotovo dejstvo, da so si po nagrajevanju vsi prisotni zaželeh ponovitve te manifestacije (mogoCe bolj proti pomladi) tudi v prihodnji sezoni z upanjem na boljše vreme. Omenimo naj še, da je med ekipami zmagala Pianura Bergmasca pred Coinom iz Mester, Liber-tasom iz Vidma, Astro iz Milana in Liber-tasom Athlon iz Sirakuze.
GORIŠKA SKUPINA
Kontovel - Arte 81:75 (43:38)
KONTOVEL: Spadoni 25 (2:4), Rizzante (0:2), Starc 3, Stoka 22 (4:9), Černe 22 (6:8), Gerli 9 (5:6), lori; trener Furlan.
PM 17:29. SON: 14. 3T: Spadoni 3, Starc 1, Stoka 1.
Na eni izmed svojih najlepših letošnjih tekem je Kontovel, Čeprav je igral z zdesetkano postavo, povsem zasluženo premagal močno ekipo goriškega Arteja.
Tekma je bila zelo izenačena od zaCetka do konca. Kontovelci pa so uspeli zaustaviti višje nasprotnike z agresivno obrambo, pod svojim košem pa je odlično zaigral Dean Černe, ki se je povsem enaikovredno boril z nasprotnikovimi centri. Zelo dobro sta opravila svojo nalogo tudi Spadoni, ki je odlično vodil svojo ekipo, poleg tega je tudi dosegel lep izkupiček točk (25) in Stoka (22). Za to nenadejano zmago pa si prav vsa ekipa zasluži pohvalo, saj se je zelo srCno in odločno borila.
UG Goriziana - Jadran TKB 68:98 (32:45)
JADRAN: Emili 2 (0:4 za 2, - za 3, 2:4 pm), Gob-bo 6 (3:5, 0:1, -), Samec 26 (7:13, 2:7, 6:9), Kafol, Pro 3 (1:5, 0:1, 1:2), Grbec 24 (4:6, 5:8, 1:2), Klabjan 19 (4:11, -, 11:13), Križman 18 (5:12, 2:3, 2:2); trener Vatovec.
PM 23:32. SON: 25. PON: Kafol (39) in Pro (39). 3T: Grbec 5, Samec 2, Križman 2.
Tudi proti Goriziani so jadranovci zmagali brez vsakršne težave. Zanesljivo prednost pa so si priigrali šele proti koncu prvega polčasa, medtem ko so prej igrali dokaj povprečno (slab skok in veliko izgubilje-nih žog). Po drugi strani pa so bili gostitelji izredno motivirani in so želeli poskrbeti za velik podvig proti vodilnemu. Ni pa jim uspelo. Jadranovci so si odločilno prednost priigrali v začetku drugega polčasa, ko so z delno razliko 16:0 povsem nadigrali	domače
košarkarje. V tem delu se je zlasti izkazal Michel Grbec, ki je dal 10 zaporednih točk. Jadranovci so povedli skoraj s 30 točkami razlike in tekme je bilo konec. Od posameznikov bi poleg Grbca omenili še Klabjana, ki je imel 16 skokov ter Samca s 5 blokadami in 15 skoki. (Kaf)
TRŽAŠKA SKUPINA
Bor Radenska - Liber-tas 66:89 (39:35)
BOR: Valenti, Požar 13 (2:2), Jogan 8, UršiC 9 (2:2), Lapel 3 (1:1), Del Monaco, Rustja 25 (5:9), Zuppin 6 (0:1); trener Dazzara.
PM 10:15. SON: 18. 3T: Rustja 4, Požar 3.
5 (2:2), Zamboni, Saralli 13 (1:1), Sgubin 20 (6:12), Giassi 23 (3:6), Franceschini 22 (4:9), Di Giacco 6; trener Tognon.
PM 16:30. 3T: Giassi 2, Cragnolin 1.
Morda je katastrofa neprimerna beseda v analizi košarkarske tekme ali športnega dogodka sploh. Toda (ne) igranje v drugem polčasu Borove peterke proti solidnemu, a povsem premagljivemu Libertasu, je bilo za oCi maloštevilnih gledalcev, res boleče. »Belozeleni«, ki so igrali brez trenerja Sancina in njegovega sina VVernerja, so tekmo pričeli motivirano in tako v obrambi kot v napadu solidi v prvem delu tekme.
Po odmoru so Lapel in ostali stopili na igrišCe s povsem spremenjenim odnosom do tekme in po njem (igrišču namreč) tavali kot izgubljene ovce. Spretni igralci Libertasa so s consko obrambo povsem onemogočili borovce, ki so vsak napad zaključili preveč individualno, prehitro in seveda neuspešno. S tem so nasprotniki s hitrimi protinapadi polnili koš naših in jim zadali neverjeten delni izid: 39:16 v 16 minutah. V zadnjem delu tekme in v slačilnici je med soigralci vladalo slabo vzdušje, saj ekipa neredno in malo trenira, medtem, ko je Krečičev trd režim v prejšnjih letih žel veliko uspehov, res pa je tudi, da so nekateri posamezniki vidno popustili. (Mat)
Inter 1904 - Cicibona Mingot 99:76 (58:28)
INTER 1904: Perini 4, Nesselli 4 (2:6), Burolo 7, Delise 12, Tunin 12, Mo-rossi 12, Ciani 11 (1:1), Messinoglu 21 (1:5), Do-brilovich 16; trener P.Radovani.
PM 4:12. 3T: Delise 2, Burolo 1.
CICIBONA: Giacomini 29 (5:8), Messini 23 (7:10), Colja, Veni 6, Sar-tori 2, KovaC 6, Lipovec 4 (0:1), Korošic 6; trener Jogan.
PM 12:19. SON: 11. 3T: Giacomini 2.
Sodnika: Cucchi in Giust (oba Ts)
S porazno igro v drugem delu prvega polčasa so cicibonaši dovolili In-terju, da si je nabral prednost 30 točk in tako pospravil visoko zmago v žep. V uvodnih minutah so belozeleni dobro igrali ter z običajnim kupom košev obeh starejših igralcev Mama Messinija in Igorja Giacominija ohranili stik z nasprotniki vse do 14. minute. Tedaj pa so Messiniju, ki zaradi delovnih obveznosti malo trenira, pošle moči, padec v storilnosti so imeli tudi Giacomini in ostali soigralci, medtem, ko se je hiter razigral in ob polčasu je razlika znašala kar 30 točk. V drugem delu so cicibonaši zaigrali mnogo bolj zbrano ter z učinkovitejšo obrambo in občasnimi uspešnimi kombinacijami v napadu občutljivo znižali zaostanek, ob koncu pa še preprečili domači peterki, da bi prekoračila stotico. Zaradi borbenosti si tokrat pohvalo zasluži Aleksij Sartori (košarko je začel igrati Sele letos), ki je tudi dosegel spektakularen koš. (VJ)
Varstvo telečjih pravic
Mnogi Britanci so proti izvozu telet - zaradi krutih evropskih metod vzreje za zakol
NOVO
BRITANSKO
GIBANJE
»Včeraj je bil težje ranjen policist, ko je skupina ljudi, ki se borijo proti izvozu živali v Evropo, spremenila taktiko, da bi preprečila vozilom dostop do pristanišča. Približno sto ljudi je v Hovu pri Shorehamu sklenilo verigo Cez glavno cesto in tako blokiralo enega od vhodov v to pristanišče v zahodnem Susexu. Ker se demonstranti niso hoteb umakniti, je policija tovornjak s teleti poslala nazaj.«
»Tovornjak se je moral na poti na letališče Svvansea obrniti, ker so borci za živalske pravice zlezli pod tovornjak in se usedb med kolesa. Neki mož si je priklenil vrat na os tovomjakovih koles, medtem ko so drugi zlezh v kabino in preprečili prevoz 150 telet v Evropo.«
Taksne in podobne novice se že skoraj tri tedne vrstijo v britanskih poročilih, gre pa za proteste proti izvozu živine, ovac in zlasti telet, v Francijo in na Nizozemsko. Poročila o protestih prihajajo iz angleških pristanišč in manjših mest, kot so Shoreham, Brightlingsea, Grim-sby, Plvmouth, Presttvick, Co-ventry in Svvansea.
Proti izvozu živine protestirajo ljubitelji živali, ki poudarjajo, da na dolgih potovanjih v težkih razmerah živina neopravičljivo trpi, zato je takšno ravnanje z njo enostavno nemoralno. S protesti proti izvozu telet pa želijo živali obvarovati tudi pred kruto metodo vzreje za zakol, ki je razširjena v mnogih evropskih državah.
Policija ima toliko dela, da ji grozi bankrot
Med demonstranti, ki večinoma mimo protestirajo, se zbirajo ljudje širokega družbenega spektra, od organiziranih aktivistov in elanov organizacij za varstvo živali do upokojencev in celo staršev z otroki, ki poudarjajo, da Čustveno pretreseni in ogorčeni prvič v življenju javno protestirajo.
Nekatera poročila trdijo, da so med njimi tudi pretepači, res Pa je, da demonstracije nadzorujejo Številni policisti, ki zadnje dni ostreje ravnajo z udeleženci in na vsak naCin poskušajo zagotoviti živinske prevoze. Pri Shorehamu je proteste nadzorovalo tudi po tisoč policistov, kar je stalo 150 tisoč funtov na dan. Policija v Su-sexu je zaradi teh demonstracij Porabila že vec kot dva milijona funtov in zdaj opozarja, da bo bankrotirala, Ce ne dobi finančne pomoči.
Zato je razumljivo, da se zaradi vedno glasnejših protestov mnogi komentatorji spra-
žicna proizvodnja hrane tudi na podeželju prehaja v roke Čedalje manjšega števila ljudi, ti pa uporabljajo načine in postopke, ki se mnogim ljudem zdijo neprijetni in celo odvratni.
»Odvratna metoda«, ki zagotavlja mehko in svetlo teletino
Takšna odvratna metoda naj bi bila tudi vzreja telet za zakol, ki so jo v Britaniji leta 1990 prepovedali, čeprav zagotavlja mehko, svetlo telečje meso, ki ga gurmani najbolj cenijo. Po tej metodi v Franciji, kjer je potrošnja teletine najvecja v Evropski zvezi, »pridobivajo« kar 90 odstotkov telečjega mesa. To pomeni, da en ah dva tedna stara teleta ločijo od krav in jih zaprejo v posebne zatemnjene kletke, kjer so ponavadi ločena med seboj. Živali imajo tako malo prostora, da se ne morejo niti obrniti. V teh kletkah so štiriindvajset ur na dan, dokler v petih do šestih mesecih niso godna za zakol. Hranijo jih le s tekoCo hrano, ki v glavnem temelji na mleku v prahu in namenoma povzroča anemijo, da je telečje meso Čimbolj mehko in svetlo.
Ta masovni način proizvodnje telečjega mesa je torej daleč od naivne slike telička, ki se mimo pase ob kravi na zelenem travniku, krutost pa se skriva zgolj v dejstvu, da ga zaradi človeških mesojedcev Caka prezgodnji zakol. Resnica, ki je mnogi ne poznajo, je očitno drugačna.
Britanci izvozijo na leto okrog 500 tisoč telet, največ v Francijo in na Nizozemsko.To so teleta iz 28 tisoč angleških in valežanskih mlekarskih farm. V veliki večini so to teden ali največ dva tedna stari bikci, ki ne dajejo mleka, in so na domačem trgu, kjer je potrošnja telečjega mesa majhna, odveč.
Vzrejo telet za zakol so v Britaniji leta 1990 prepovedali, Čeprav zagotavlja mehko, svetlo telečje meso, ki ga gurmani najbolj cenijo. Po tej metodi v Franciji, kjer je potrošnja teletine največja v Evropski zvezi, »pridobivajo« kar 90 odstotkov telečjega mesa. To pomeni, da en do dva tedna stara teleta ločijo od krav in jih zaprejo v posebne zatemnjene kletke, kjer so ponavadi ločena med seboj. Živali imajo tako malo prostora, da se ne morejo niti obr-mti. V teh kletkah so Štiriindvajset ur na dan, dokler v petih do šestih mesecih niso godna za zakol. Hranijo jih le s tekočo hrano, ki v glavnem temelji na mleku v prahu in namenoma povzroča anemijo, da je telečje meso čimbolj mehko in svetlo.
I
I
šujejo, kaj se pravzaprav dogaja; zakaj hodijo na ceste ljudje, ki niso nikoli prej protestirali, zdaj pa se tako Čustveno zavzemajo za živali.
Ena od razlag pravi, da se v Britaniji ljudje vedno bolj odtu-jnjejo od podeželja, kar delno pojasnjuje njihov odpor do ra-"icnih kmetijskih metod. Mno-
V Britaniji namreč znaša potrošnja telečjega mesa komaj 0,1 kg na osebo letno, medtem ko v Franciji v povprečju ena oseba poje kar 5,6 kg teletine letno. Zato Francozi na leto pridelajo 260 tisoč ton teletine, kar je vredno 940 milijonov funtov ali 7,8 milijarde francoskih frankov. Za to »proizvodnjo« je
uvoz britanskih telet pomemben, tako kot je na drugi strani izvoz telet pomemben za britanske kmetijce. V zvezi s tem Keith Thomas, predsednik britanske veterinarske zveze za govejo živino, razlaga: »Kontinentalni sistem vzreje telet v ‘kletkah1 je barbarski in osebno bi rad videl, da bi ga prepovedali. Toda treba se je sprijazniti z dejstvom, da bi morali, Ce tega izvoza ne bi bilo, večino telet moškega spola iz naših mlekarskih farm takoj ob rojstvu zaklati. Posledice protestov pa se že kažejo v nižji ceni za teleta, ki na nekaterih lokalnih trgih dosega komaj petnajst funtov za enega. Preden so se protesti zaceli, pa smo teleta prodajali za najmanj sto funtov.«
uvoženim britanskim teletom zagotovili veC prostora za gibanje. V Britaniji so to odločitev sicer pozdravili, mnogi pa dodajajo, da nimajo nobene možnosti preveriti, ali bodo Nizozemci svojo obljubo res držali.
Zato pa francoski kmetje nimajo nobenega posluha za britanske proteste ali - kot pravijo -»angleške Čustvene izpade«. Mnogi kmetje tudi previdno sporočajo, da Angleži z ljubeznijo do živali pretiravajo in so v tem pogledu »malo Cez les«, ker živalske interese postavljajo pred človeške. Pravijo tudi, da človek ne more vedeti, kaj žival dejansko Čuti, in da je prav neu-mno Človeške občutke pripisovati živalim. Za britanske proteste nimajo niti toliko posluha
kojšen zakol odvečnih telet ob rojstvu bolj sprejemljiv kot pa njihov izvoz in potovanje v krutih razmerah. Teleta in tudi ovce namreč prevažajo, s tovornjaki, trajekti ali letali (prevoz živine skozi predor pod Rokavskim prelivom ni dovoljen) na evropski kontinent. Živali potujejo tudi veC kot petdeset ur in prispejo na cilj zelo izčrpane.
Minister VValdergrave pa odgovarja, da Britanija kot Članica Evropske zveze enostransko ne more prepovedati ali omejiti izvoza živine. Predstavniki organizacije, ki se bojuje za to, kar imenuje usmiljenje v svetovnem kmetijstvu, pa pravijo, da bi lahko minister omejil ali prepovedal izvoz z utemelji-
gibala v skupinah in bi jih hranili z močnejšo hrano, ki bi vsebovala veC železa in tudi nekaj sena. Seveda bi bila kakovost take teletine manjša, vzreja pa brez dvoma dražja.
So borci za pravice telet nekdanji socialisti?
Zato je še vprašanje, kaj bodo britanski protesti na koncu dosegli in koliko bodo vrste tistih, ki protestirajo, še naraščale. Res je, da se je podpora skupinam, ki se zavzemajo za pravice živali, v zadnjih letih povečala. Nekateri celo menijo, da so se tem skupinam priključili politično aktivni ljudje, ki išCejo priložnosti za moralne kampanje in ki so svoje potrebe po takšnih kampanjah prej zadovoljevali z
Francozi: »Vi imejte svoje pudinge, nam pa pustite teletino!«
Protesti v Britaniji zdaj »iztirjajo« to utečeno trgovino, toda francoski kmetijci zaenkrat ne kažejo nobenega razumevanja za britanske zahteve.
V Britaniji vzrejajo teleta za zakol v skupinah v prostornih hlevih in tudi hranijo jih z močnejšo hrano. Seveda je zaradi tega kakovost mesa drugačna, meso je bolj rožnate, skoraj sve-tlordeče barve.
Britanci se zavzemajo, da bi po tej metodi vzrejali teleta tudi drugod po Evropi, toda leta 1989 so poskusi Evropske komisije (ki jo je podpiral Evropski parlament), da bi ta način vzreje uvedli v takratni Evropski skupnosti, spodleteli. Evropska komisija je prodrla le s predlogom, da je teletom treba omogočiti vec prostora za gibanje, po možnosti v skupinskih jaslih. Članice Evropske zveze bi morale ta način uvesti do leta 2004, Cez dve leti pa naj bi preverjali, kako uvajanje novih ukrepov napreduje.
Zaradi glasnih britanskih protestov so Nizozemci pred enim tednom obljubili, da bodo
kot Nizozemci. Tako urednik francoskega glasila za kmetijsko politiko Allan Closier Angležem odgovarja: »Nic ni mogoCe spremeniti, ker je trgovina s telečjim mesom v Franciji preveč pomembna. V Angliji ne jeste skoraj nobene teletine, v Franciji pa je teletina pomemben del prehrane. Angleži imate radi svoje pudinge, mi pa teletino.« To naj bi tudi pomenilo: dajte nam mir. Toda miru ne bo.
Demonstranti zahtevajo od britanskega ministra za kmetij-
stvo VVilliama VValdergravea, da prepove izvoz živine. Nekateri celo pravijo, da bi bil ta-
tvijo, da to zahteva javna morala, ali pa zato, ker prevozi ogrožajo življenje in zdravje živali. K temu drugi dodajajo, da se minister ne navdušuje nad prepovedjo ali omejitvijo izvoza predvsem zato, ker bi kmetje lahko zahtevali milijonske odškodnine.
Namesto tega pa minister VValdergrave obljublja, da bo s prepričevanjem posameznih držav Evropske zveze zaCel kampanjo za moralno sprejemljivejše pridobivanje telečjega
mesa. To naj bi bilo po britanskem vzoru v hlevih z dnevno svetlobo, kjer bi se teleta prosto
zavzemanjem za socializem. Ker se je britanska laburistična stranka že toliko spremenila, da za tovrstne programe v njej ni prostora, ti ljudje svojo politično sposobnost lobiranja posvečajo živalskim zadevam. Pri tem pa strokovnjaki opozarjajo, da v Britaniji prihaja do temeljitega premika k moralnemu zavzemanju za stvari, ki neposredno ne zadevajo človeka. Gre za širok proces prestrukturiranja moralnih norm, ki celo presega skrb za živali.
Ted Benton, profesor za sociologijo na univerzi Essex, razlaga, da prihaja do velikega konflikta v družbi, ker ustaljeni interesi vzdržujejo navade in postopke, ki so sami po sebi škodljivi tako ljudem kot živalim in okolju. Mnogi to zdaj zavračajo, moralni premiki pa se odražajo pri ljudeh različnih starosti in pristaših različnih političnih in kulturnih skupin. Ta nova stališča zaenkrat niso politično zastopana in zato je odziv na cestah toliko spontanejši. Kakšen bo družbeni izid vsega tega, pravi profesor Benton, pa Se ni mogoCe napovedati.
Alja Košak
Med demonstranti, ki večinoma mimo protestirajo, se zbirajo ljudje širokega družbenega spektra, od organiziranih aktivistov in članov organizacij za varstvo živali do upokojencev in celo staršev z otroki, ki poudarjajo, da čustveno pretreseni in ogorčeni prvič v življenju javno protestirajo.
Pri Shorehamu je proteste nadzorovalo tudi po tisoč policistov, kar je stalo 150 tisoč funtov na dan. Policija v Susexu je zaradi teh demonstracij pombi-la že več kot dva milijona funtov in zdaj opozarja, da bo bankrotirala, če ne dobi finančne pomoči.
ZANIMIVOSTI, ZA RAZVEDRILO
Sreda, 25. januaija 1995
/	X
Horoskop
zapisal
B. R. K.
m
OVEN 21.3. - 20.4.: Uspeli boste ostati ravnodušni, čeravno vas bo nekdo izzival s svojim brezsramjem. Vaša strategija se bo pokazala kot najboljša; napadalec se bo spremenil v osvajalca.
BIK 21.4. - 20.5.: Lepota neznane osebe vas bo prevzela tako močno, da boste v hipu pozabili na vse drugo. V želji, da bi se ji čimbolj približali, se boste oddaljili celo od samih sebe.
DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Vaše obnašanje bo zelo skrivnostno, zato se ne boste čudili kupu vprašanj, ki vam jih bo postavljala okolica. Odgovora jun ne boste znali dati, čeravno boste hoteli
RAK 22.6. - 22.7.: Pozornost, ki jo boste tokrat posvetili svojim najbližjim, se bo zelo kmalu pokazala kot plodna. Odkrili boste namreč, da vas povezuje mnogo več, kot ste mislili doslej.
LEV 23. 7. - 23.8.: Na ljubljeno osebo se boste navezali tako tesno, da se bo ta počutila omejeno. Ce vam je toliko do nje, popustite prijem vsaj toliko, da bo lahko dihala s svojimi pljuči.
DEVICA 24. 8. - 22.9.: Dojeli boste, da je vaša sramežljivost pogosto pretirana. Pobrskali boste po daljnih spominih in ji našli pravi vzrok. Olajšani se boste nato docela odprli.
TEHTNICA 23.9. • 22.10.: Priznali si boste, da vas privlačita dve osebi hkrati. Z odločitvijo boste odlašali toliko časa, da bosta obe simpatiji izginili iz vašega ljubezenskega horizonta.
ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Spet boste vihravi, vendar vam bo tokrat uspelo ohraniti jasen pogled. Rezultat bo naravnost sanjski, saj se vam bo začela uresničevati vaša naj večja želja.
STRELEC 23.11.-21.12.: Podvomili boste o zvestobi svojega bližnjega, saj boste opazili, da je zelo odprt do drugih. Po iskrenem pogovora pa boste spoznali, da vas ima celo rajši, kot ste mislili.
KOZOROG 22.12. - 20.1.: Ne boste nasedli mikavni možnosti zamenjave službe, kljub zelo obetavni plati. Ostali boste zvesti načelu, da je najpomembneje delati tisto, kar vas zares veseli.
VODNAR 21.1. -19. 2.: V poskusu resnicoljubnosti boste naleteh na negodovanje okolice. Nemoteno boste nadaljevali pri ločevanju zrnja od plev, zato bo setvi sledila prava žetev.
RIBI 20.2. - 20.3.: Zmedel vas bo nepričakovan obisk, saj bo šlo za osebo, do katere vaše srce nikoh ni bilo ravnodušno. Vzdušje bo rahlo napeto, kar pa bo vajino srečanje še polepšalo.
MODA
Angleški karo spet trka na vrata
V modno zimo se je spet pritihotapil angleški karo z značilno rdečo barvno lestvico, v kombinaciji z drugimi Čistimi barvami. Takšna je zlata klasika, ampak ne držimo se samo nje. Raje poskočimo še čez druge barvne lestvice in jih razkažimo v svetlečem satenu.
Za zdaj smo sicer še
varno zaviti v zimska, volnena oblačila, moda pa se že spogleduje s spomladansko mini potegavščino za šoloobvezno deklico ah za damo iz urada.
Karo krilca z gubami se nosijo z visoko segajočimi pletenimi nogavicami in oprijetim pulijem, takim, ki sega samo do popka. Se torba, topla športna jakna,
knjiga, paž pričeska in Čevlji na vezalke - pa smo tam. Umirjene barve, v mi-niju pa nekaj mladostne nagajivosti - to bo pravšnja podoba mladenke.
Dama je sicer lahko v vratolomnem miniju, vendar vsekakor ne sme iti na resno razpravo ali v službo. ZveCer v baru pa takšna ne bo nikogar motila.
Gez dan raje izberimo krilo, ki sega vsaj do sredine beder, vendar le, če so noge dovolj lepe. Oblačila so lahko oprijeta, če so vam taka všeč, podobno je z visokimi petami. Oboje poudarja ženske lastnosti, ki jih je z dobro mero okusa vredno pokazati. Vsem so take žensk bolj všeč, saj niso dolgočasne in puste. Kaj si upate in Česa ne, morate ugotoviti že doma, sicer vam bo sila nerodno, kar seveda nikomur ne bo všeč, niti vam.
Karo je priljubljen tudi v moški modi: v klasični ali bolj športni inacici. Suzana Belak Pungartnik
LABIRINT znanja
Ime in priimek: .
Telefon in naslov:.
Glasbena želja:.
Prijavnico pošljite na naslov:
RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANjA
Kviz »Labirint znanja« je na sporedu vsak torek od 20. do 21.30 na valovih Radia Glas Ljubljane (100.2 in 99.5 MHz), v njem pa lahko sodelujete le s prijavnico, ki jo objavljamo na tej strani.
Izpolnite prijavnico, jo izrežite in nalepite na dopisnico ter pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana. Ce boste izžrebani, se bo v torek zvečer pri vas oglasil telefon in nežni glasek bo rekel: »Halo, tukaj Labirint znanja...«. In potem boste odgovarjali na lahka in težka vprašanja, ki jih zastavljata Alenka Sivka in Tomaž SrSen. Pravilni odgovori pa prinašajo Čeden kupček denarja...
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
191	PLOSKVa MER	POPRAVA, POPRAVILO	OKROGEL KROŽNIK	SABUI PODOBNO OROŽJE	ANT. GRŠKA PESNICA (IZ CRK IRENA)	TONE KUNTNER	ANG. ŠAHOVSKI VELEMOJSTER (JOHNI	IT. JEZERO VZHODNO OD BERGAMA	ZIMZELENO, MACESNU PODOBNO DREVO	PREDZGO- DOVINA BOLEZNI	AVTOR SIMON BIZJAK	PERGAMSKI KRALJ	FR. FILOZOF IN ZGODOVINAR (Hl-PPOLVTE)	IND. MESTECE V DALMACIJI OB ZRMANJI	MARKO ELSNER	SRBSKO MOŠKO IME	ORIENTALSKO BARVILO ZA LASE	HOLANDSKA JADRNICA (IZCRKAKA)	MARJAN KUNEJ	PRVOTNA GRŠKA MUZA PETJA	PRODAJALEC SLADOLEDA	INDIJSKO MESTO V RADZASTANU, ADZMER
PROMETNO POMEMBNEJŠA CESTA											POVPREČNA MASA ATOMOV KAKEGA ELEMENTA											
NEMŠKO INDUSTRIJSKO MESTO V PORURJU											OMARICA ZA POSVEČENE HOSTUE											
SEVERNO- AMERIŠKI INDIJANCI						PEVKA UKRADEN					GOROVJE V SAHARI GL MESTO GEORGIJE				GRŠKI MIT. SODNIK				DAN. BIOKEMIK, NOBELOVEC (HENRIKI SARAJEVO			
						EKVIPAZA									100							
KRAUEVIC IZMAHAB- HARATE				ANORMAL- NOST													ROMAN KONČAR	ZAČETNIK SADIZMA				
				POŽELENJE, SLA														NAC. POVELJNIK (FRIEDRICH)				
IZTOK REMS			RIBIŠKA MREŽA				SPOJINA JODA Z DRUGIM ELEMENTOM	STAR SLOVAN				GR. MUZA INSTRUMENTALNE GLASBE								0T0REI- SINGER		
			sur. PEVEC (TONU					AM. POPEVKAR COOPER												PRIPADNIK VZH. RASE		
SL PESNIK OGEN					RUSKA IGRALKA SAVINA				EVA LONGVKA PERZUA			VOH STAR	PREB. ANT. BEOCUE						SONJA LOKAR			DROG V Kozacu
													ARHITEKT SAARINEN						IDA KRAVANJA OTA)			
HITRO HLAPUIVA TEKOČINA					PRETIRANO UREJEN, VLJUDEN MOŠKI										NEIMENOVANA OSEBA	24 UR	ZIDOVSKI MISLEC AC0STA					
MORSKA RIBA, TUN					SEŠTE- VANJE									OSKAR DANON IVAN NAPOTNIK			AMERIŠKA IGRALKA EVANS					
GRŠKA BOGINJA PREPIRA					DOLG, TANEK KOVINSKI IZDELEK					SPANSKI SKLADATEU (JOAOUIN)							GRŠKI KATOLIK					
ORGANSKO VEČANJE					PRISTA- NIŠČE V JEMENU					FINSKI SMUČARSKI SKAKALEC IJANNEI							MAVEC					
SPREMEMBE NA POLJSKEM
Poljaki spet pijejo že pozabljena vina
Doslej so ne glede no svoj status stregli le z vodko
Kakovostna vina si zdaj, po 50 letih skoraj popolne odso-hiosti na Poljskem, zlagoma utirajo pot med vodkami, ki Se Zmeraj kraljujejo na mizah Poljakov, ne glede na to, kako so premožni. Ljubitelji vin na Poljskem, ki nima svojih vinogradov, so bili od nekdaj prisiljeni vina uvažati. Toda ta plemenita kapljica je skoraj izginila po koncu 2. svetovne vojne, ko so pod nekdanjim režimom obubožale velike aristokratske in meščanske družine.
»Gre za zelo obetavno tr-ZiSCe, ki pa ga je treba Ustvariti na novo«, je izjavil Jan VVitkovvski, izvršni direktor družbe Seneclauze, ki 'ma v na Poljskem skoraj monopolni položaj pri uvozu kakovostnih vin. Katalog vin, ki ga ta družba ponuja Prmožnejsim Poljakom v Želji, da bi jim privzgojila občutek za dobro vino, zaje-uia tudi najkvalitetnejša francoska vina.
Komaj pet let je minilo, ko je bila trgovina s kakovostnimi vini, ne samo francoskimi, pac pa tudi
italijanskimi in kalifornijskimi, »komaj zamisel«, priznava VVitkovvski, zavzet spričo poslanstva, ki si ga je naložil skupaj s svojimi kolegi, da povsem na novo ustvari to tržišče. S katalogom, ki zajema veC kot 200 vinskih vrst, se Seneclauze danes že lahko pohvali, da samo v Varšavi oskrbuje že 90 odstotkov hotelov visoke kategorije ter 70 odstotkov hotelov in restavracij po vsej Poljski.
»Potrebni so številni marketinški in promocijski prijemi,« priznava Tomasz
Kowalski, odgovorni predstavnik francoske družbe France Vins Compagnie (FVC). Tako podjetje Seneclauze organizira vrsto seminarjev za gostinske delavce, kjer se ti seznanijo z »osnovnimi naCeli« o tem, kako in s kakšnim vinom velja postreči pri mizi, medtem ko FVC oskrbuje uvožena vina z vsemi podatki, ob katerih jedeh naj se uživajo ter pri kakšni temperaturi jih je treba postreči.
Seneclauze, ki so ga opogumili začetni uspehi odpiranja tržišča v restavracijah in hotelih visokih kategorij, se je zdaj zaCel ukvarjati tudi z neposredno prodajo na domu oziroma na sedežih posameznih družb. »Tudi tam organiziramo degustacije posameznih vin, skupaj s teCaji o kulturi pitja,« pripoveduje VVitkovvski. Nji-
hovi najboljši odjemalci so elani elitnega kluba Kleti dobrih vin, ki bodo imeli v prihodnje tudi precejšnje popuste pri nakupu posameznih vrst, popuste v nekaterih restavracijah visoke kategorije, pri storitvah taksijev in turističnih agencij.
Seneclauze organizira tudi degustacije ob svečah, ob spremljavi kvartetov klasične glasbe, različne degustacije po domovih, svetuje pa tudi pri izboru vin na uradnih kosilih in večerjah. »Nasploh vabimo direktorje podjetij, naj vodko, s katero po običaju postrežejo na svojih sprejemih, zamenjajo s kakovostnimi vini,« še doda VVitkovvski, ponosen, da tudi tako prispeva »k ustvarjanju nove podobe družbe in poljskega poslovneža«.
Stanislavv VVaszak, AFP
/JM EH ZA SME
Judovs ke šale
Posebej na vzhodu Evrope rabin ni bil predvsem pridigar, marveč tudi razsodnik v ritualnih in pravnih vprašanjih, v katerih je razsojal po talmudskem pravu. K takšnemu rabinu pride ženska, ki bi se rada ločila od moža. Mož da ne dela nic, sluziti mora sama in kar zasluži, ji mož pobere in jo ob tem se klofuta. Rabin se zatopi v svoje bukve in na koncu izjavi:»Ne morem ti pomagati pri ločitvi. Tvoj mož ravna pravilno. Kajti zapisano je, da mora mož svoji ženi prepustiti tisto, kar si zasluži, in to tvoj mož tudi počne: ne zasluzi si drugega, kot klofute, in prav te prepušča potem tebi.«
M	M	M
®	®	®
Mlada ženska pride k rabinu in joče. Skupaj z možem stanuje pri svojem oCetu - in oba jo pretepata.
Rabin se ujezi in poklice k sebi očeta. »Tvoj zet,« pravi strogo, »je po vsem mestu zna grobijan. Ti pa si mož, kot se Sika - kako ti sploh pride na misel, da pretepaš svojo ubogo hci?«
»Rabin,« se opravičuje oCe, »to poCnem samo zato, da bi kaznoval svojega zeta: kadarkoli udari i^mojo hci, udarim jaz njegovo ženo.«_ .
GENIJI V ŠOLSKIH KLOPEH
Franz Schubert (1797-1828)
Franz Schubert bi se v šoli naučil le malo, Ce ne bi bil pod pritiskom oCeta, ki je v dunajski četrti Lichtenthal vodil občinsko Solo. Želel si je, da bi tudi sin postal učitelj. Resda je prepoznal sinovo genialno nadarjenost za glasbo in ga je tudi sam učil igranja na violino. Ponosen je bil na to, da je Franz ob tem odlično igral tudi na klavir in sam komponiral. Nikakor pa mu ni bilo všeč, da je zelo kmalu docela zanemaril Solo. Tako je oče izdal »prepoved komponiranja«, hkrati pa mu je moral sin obljubiti, da bo v učenje vložil veC napora in da bo končal učiteljski seminar. Kljub seminarju in očetovi prepovedi pa je Franz na skrivnem komponiral dalje. Z velikimi težavami je v starosti sedemnajst let dobil patent za »učiteljskega pomočnika« na soli svojega oCeta. Vendar pa ga tudi na tem položaju Sola ni prav nic bolj zanimala in prav vseeno mu je bilo, kaj so počeli otroci med poukom. Po glavi se mu je motala le glasba. Oce je* končno uvidel, da tako ne bo Slo dalje. Sinu je na Soli zagotovil enoleten dopust, ko pa je bilo tega konec, se Schubert ni več vrnil na Solo. Pred seboj je imel le Se deset let življenja, v tem Času pa je opravil obsežno in raznovrstno skladateljsko delo: osem simfoniji (osma je slovita Nedokončana), petnajst godalnih kvartetov, dvaindvajset sonat, sest orkestralnih mas ter veliko drugega.
Se nadaljuje
__ SLOVENSKI IZGNANCI (6)
Pozabljene žrtve?
Na podlagi doslej znanih in preverjenih podatkov in dokumentov so Nemci izgnali okrog 63.000 Slovencev, od tega okrog 18.000 v Srbijo in takratno NDH, okrog 45 tisoč pa v nemška taborišča. K tej številki moramo prišteti še - po nemških virih - okrog 17.000 Slovencev, ki so se s pobegom na Hrvaško, v Ljubljansko pokrajino in izven izseli-tvenega pasu izognili izgnanstvu. Pretežno so bili nastanjeni pri svojih sorodnikih ali znancih, mnogi pa so se umaknili v zidanice ali hrame, vsi skupaj pa tako kot izgnanci živeli v bednih razmerah. Skupno je bilo torej izgnano okrog 80.000 ljudi. Ker pa Se niso preverjeni vsi naknadno najdeni dokumenti, nekaj pa jih Se ni dostopnih, je zelo verjetno, da bo to Število preseženo. Žal pa jih od vseh skupaj sedaj živi še morda 23 do 25.000, torej manj kot tretjina. Iz teh podatkov lahko ugotovimo, da je bil izgnan vsak deseti Slovenec, kar daleč presega odstotek izgnancev iz drugih zasedenih držav in dežel v Evropi.
Toda za temi golimi številkami se skriva resnična tragedija, nema priča trpljenja izgnancev in oholosti in brutalnosti nacistov. Rezki ukaz vojaka s puško:»Spakirajte najnujnejše, v dveh urah gremo« ni pomenil samo izgubo osebne svobode, temveč tudi strah za življenje in negotovo usodo. Pločevinaste tablice okrog vratu so ljudi spremenile v gole številke, ime in družinski priimek je zamenjala številka. Po več deset ljudi vseh starosti je bilo stlačenih v eno sobo, pogosto z ležišči na betonskih tleh. Izginila je zasebnost, intimnost je bila pomendrana in človečnost ponižana. Izgnanci so največkrat morali opravljati najtežja dela, pogosto so jih zmerjali s cigansko tolpo, le redki Nemci so si upali sočustvovati z njimi in jim skuSali pomagati. Skoraj štiriletni lagerski pritisk je moral pustiti trajne posledice na psihi izgnancev, na njihovem zdravju in življenski moCi, mnogi so klonili in umrli, drugim se je življenje kasneje skrajšalo. Izgnanci so trpeli samo zato, ker so bili Slovenci. Komentar za danes in jutri najbrž ni potreben.
Kočevski Nemci.
Zlasti v zadnjem Času se pojavljajo poskusi prikazovanja usode Kočevarjev, ki so bili leta 1941 nasilno izseljeni. Zato je treba to vprašanje vsaj na kratko osvetliti, saj je splo-
šno znano, da so obravnavali smatrali kočevske Nemce za pomembno jedro ponemčevanja na Slovenskem. Najbrž ni treba sirse opisovati velike aktivnosti »Svabsko-nemske kulturne zveze«, zlasti po prihodu nacistov na oblast v Nemčiji. Z ustanavljanjem raznih nacističnih organizacij,-vojaško organizirani v »Volks-deutsche Mannschaft« in prepojeni z nacistično ideologijo, so Kočevski Nemci dočakali zlom stare Jugoslavije. Z okupacijo Slovenije so pričakovali vrnitev v starih rajh, kar sta jim obljubljala Hitler in Himmler, ki pa sta jim tudi zagotavljala, da bodo takoj naseljeni na posestva slovenskih kmetov. Ker pa se je izvedba tega ujemala s pripravami za izvedbo tretjega vala množičnega izgona iz Posavja, sta bila Himmler in gaulaj-ter Uberreiter v zagati, ali naj začasno preselita Kočevske Nemce v nemška taborišča ali pa naj v ta taborišča spravita Slovence, kar se je potem tudi zgodilo. Dokončna odločitev je bila objavljena v brzojavki okrog 10. 10. 1994: »Na povelje državnega vodje SS se bo preselitev Kočevarjev izvedla. Slovenci bodo izseljeni v tretji rajh. Nadaljna navodila bodo sledila.« Glede na to, da je Kočevsko sodilo v Ljubljansko pokrajino, so nacisti imeli v naCrtu zamenjavo, to je, da bi Slovence iz Posavja naselili na Kočevskem, v izpraznjenem Posavju pa naselili Kočevarje. S prej omenjenim poveljem pa se je nacrt spremenil. PaC pa sta se Nemčija in Italija dogovorili, da bo Italija Kočevskim Nemcem, ki bodo preseljeni na Spodnjo Štajersko, plačala odškodnino za tam puščene nepremičnine. Obstajajo dokumenti, da so Kočevarji prejeli od Italije odškodnino v znesku 2, 621.312 mark. Poleg tega so bili Kočevski Nemci po naselitvi v Posavju za tri leta oproščeni plačila davkov in služenja vojaškega roka. V Posavju je bilo naseljenih 13.817 Nemcev, od tega 12.222 Kočevskih Nemcev, drugi pa so bili iz Bukovine, Besarabije in celo iz Tirolske. Najbrž pa slovenski javnosti ni znana zahteva Kočevskih Nemcev z dne 2. maja 1941, naj bi Kočevsko z okraji Črnomelj, Novo mesto in Krško (-sic!) ločili od Kranjske in priključili Štajerski kot »Gau Sudmark-Gotsc-hee«. Zahtevo so Nemci zavrnili, hkrati pa ponovno zagotovili Kočevskim Nemcem, da bodo prišli v staro domovino.
Se nadaljuje
G. K.
Chesterton
Čudni koraki ibi
Tukaj ga je prekinilo in za hip celo vznemirilo dejstvo, da mu je bil odnesen krožnik, vendar je le ujel svojo dragoceno miselno nit. "Rečeno mi je bilo, da bi jed znali pripraviti tudi v Cafe Anglais. Se zdaleč ne, " je rekel in odločno odkimaval kot sodnik, ki bo vsak hip izrekel smrtno kazen. "Se zdaleč ne!"
'Precenjen lokal, " je rekel neki polkovnik Pound, ki je, kot bi bilo mogoče soditi po njegovem izgledu, spregovoril prvič po nekaj mesecih.
"No, ne vem," je rekel vojvoda Che-strski, ki je bil optimist, "za nekatere reti so prav dobri. Ni jih mogoCe prekositi, ko gre za..."
Po sobi je prihitel natakar in se hipoma ustavil. Ustavil se je enako tiho, kot je prej hodil, toda vsi tisti medli in ljubeznivi gospodje so bili tako navajeni popolne brezhibnosti nevidnega mehanizma, la jih je obdajal in jim omogočal živeti, da jih je sunkovito zmotilo, ko je natakar naredil nekaj nepričakovanega. Počutili so se tako, kot bi se počutili vi
in jaz, Ce bi nas neživi svet nehal ubogati - Ce bi nam uSel naslanjač.
Natakar je nekaj sekund stal in strmel, medtem ko se je na vseh obrazih okoti mize poglobil izraz Čudnega sramu, ki je izključno proizvod našega časa, kombinacija sodobne človekoljubnosti in strahotnega sodobnega prepada med dušami bogatih in revnih. Pristen zgodovinski plemič bi v natakarja kaj vrgel, zaCel bi s praznimi steklenicami, konCal pa najverjetneje z denarjem. Pristen demokrat bi ga s tovariško jasno besedo vprašal, kaj za vraga poCne. Toda ti sodobni plutokrati revnega človeka niso mogli prenašati v svoji bližini ne kot sužnja ne kot prijatelja. Dejstvo, da je slo s služinčadjo nekaj narobe, je povzročilo samo topo, vročo zadrego. Brutalni niso hoteti biti, potreba po dobrohotnosti pa jih je zgrozila. Hoteti so samo, da bi, kar je že bilo, minilo. Minilo je. Potem ko je natakar nekaj sekund stal ves tog, kot bi ga zgrabil otrpni krc, se je nenadoma obrnil in kot nor stekel iz sobe. Ko se je
vrnil v sobo, pravzaprav na njen prag, je bil z njim Se en natakar; šepetala sta si in južnjaško živahno mahala z rokami. Potem je prvi natakar odšel in pustil drugega samega; vrnil se je s tretjim natakarjem. Ko se je temu nujnemu posvetu pridružil se Četrti natakar, je gospod Audley začutil, da mora iz taktnosti pretrgati molk. Namesto predsedniškega kladivca je uporabil zelo glasen kašelj in rekel: "Mladi Moocher se v Burmi sijajno obnese. Nobena druga nacija na svetu ne bi mogla ..."
Kot puscica je prihitel k njemu peti natakar in mu zašepetal v uho: "Oprostite! Pomembno je! Bi smel lastnik govoriti z vami? "
Predsednik se je zmedeno obrnil in z osuplim strmenjem zagledal, kako se z okorno naglico bliža gospod Lever. Dobri lastnik je pravzaprav hodil tako kot vedno, toda njegov obraz nikakor ni bil običajen. Ponavadi je bil sveže bakreno rjave barve, zdaj pa je bil bolehno rumen.
"Oprostite mi, gospod Aubrey, " je
rekel zasoplo kot astmatik. "Huda bojazen me tare. Vasi krožniki za ribjo jed so biti pobrani z mize skupaj s priborom! "
"No, menda! " je precej jezno rekel . predsednik.
"Ste ga videti? " je zasoplo vprašal razburjeni hotelir. "Ste videti natakarja, ki jih je pobral? Ga poznate? "
'Da bi poznal natakarja? " je ogorčeno odvrnil gospod Audley. "Nikakor ne!"
Gospod Lever je razprl roke z gibom, ki je izražal agonijo. "Jaz ga nisem poslal," je rekel. 'Ne vem, ne kdaj ne zakaj je prišel. Svojega natakarja sem poslal po krožnike, pa je videl, da jih ni veC."
Gospod Audley je bil Se vidno videti preveč zmeden, da bi lahko veljal za moža, kakršnega potrebuje imperij; nihče drug iz družbe ni mogel izustiti niti besede, razen lipovega moža, polkovnika Pounda, ki ga je očitno zbodlo, da je postal nenaravno živahen. Togo je vstal s stola, vsi drugi so obse-
deti, pred oko si je zataknil monokel in spregovoril s hreščečim, tihim glasom, kot bi bil že napol pozabil govoriti. "Ati hočete reci, " je dejal, "da je nekdo ukradel naš srebrni pribor za ribe?"
Lastnik hotela jeznova Se bolj nemočno razprl roke; v hipu so bili vsi moški za mizo na nogah.
"Ali so vsi vasi natakarji tukaj? " je polkovnik ostro vprašal s svojim nizkim, hreSCeCim glasom.
"Da, vsi so tukaj. Sam sem opazil, " je vzkliknil mladi vojvoda in svoj deski obraz potisnil v sredo arene. "Ko vstopim, jih vedno preštejem; tako Čudni so, ko stojijo ob steni."
'Toda saj si ni mogoče natančno zapomniti, " je obotavljaje se zaCel gospod Audley.
"Natančno se spominjam, saj vam pravim," je razburjeno vzkliknil vojvoda. "Tukaj ni bilo nikoli več kot petnajst natakarjev in tudi nocoj jih ni bilo vec kot petnajst, prisežem; ne več ne manj."
Se nadaljuje
Sreda, 25. januarja 1995
VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE
EVROPA / NESTALNO Z OBČASNIMI PADAVINAMI ALPE-JADRAN / PRETEŽNO OBLAČNO
Vremenska slika:
Nad večjim delom Evrope je obsežno območje nizkega zračnega pritiska. Topla fronta bo dopoldne prešla Slovenijo. Z jugozahodnimi vetrovi priteka k nam spet toplejši in bolj vlažen zrak.
Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod
-1-		—T"		>«r
f'rcS'to		hladna		okluzija
C A
središče središče ciklona anticiklona
OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan
A *
pod 10% pod 5
AA **
10-30% I 5-10 j
4*4 ***
30-50%	10-30
********
|
30-60
50-80%
O
nad 80%
*** *** *** ***
nad 60
VETER 1 NEVIHTE
nad 10 m/s
BIOPROGNOZA
SNEŽNE RAZMERE dne 24.1.
Vremensko občutljivi ljudje bodo imeli manjše vremensko pogo -jene težave, ki se bodo kazale predvsem kot nerazpoloženost, težave s koncentracijo in hitrejša utrujenost.
RAZMERE NA CESTAH
Ceste so večinoma mokre in spolzke. Za mejne prehode Ljubelj, Jezersko, Korensko sedlo in za cesto Godovič - Cmi vrh - Ajdovščina je obvezna zimslča oprema.
cm
Rogla	95
Krvavec	10 na	50
Vogel	15 na	80
Kranjska Gora	10 - 30
Mariborsko Pohorje 20 na 80 Trije kralji	20 na	20
Venka pianina	30
Kanin
Straža na Bledu Zelenica Golte Cerkno
Soriška planina Kobia
cm
110
30
15 do 40 10 na 30 10-15 60 15-50
Na Kaninu zaradi velike nevarnosti plazov in močnega vetra naprave ne obratujejo. Na Zelenici vozi samo sedežnica Ljubelj. Na Mariborskem Pohorju, voglu in Soriški planini proge se urejajo. Nočna smuka je organizirana na Mariborskem Pohorju in na Straži na Bledu. Tekaške proge so urejene na Rogli in v Cerknem. Dostop na Roglo, Mariborsko Pohorje, Zelenico in na smucisce Trije kralji je možen samo z zimsko opremo. Smučarski avtobus vozi na Mariborsko Pohorje, Roglo, v Kranjsko Goro, na Koblo in Vogel.
I2EB22B2B
Danes: ob 4.00 najvisje 34 on, ob 11.46 najnizje -32 cm, ob 18.25 najvisje 6 cm, ob 22.48 najnižje -6 cm.
lutri: ob 5.21 najvisje 36 cm, ob 12.47 najnižje -42 cm, ob 19.30 najvisje 17 cm.
Slovenija:	Sosednje pokrajine:
Zmerno do pretežno oblačno Zmerno do pretežno oblačno bo, dopoldno bo ponekod ra- bo, severno od nas bo obCa-hlo deževalo ali rosilo. ZaCel sno rahlo deževalo. Spet bo bo pihati jugozahodnik. Tem- zaCel pihati jugozahodni ve-perature bodo od 3 do 8°C.	ter.
V Sloveniji:	Obeti:
Na vzhodu države občasno V noti na petek se bodo pada-sončno, drugod bo pretežno vine razširile na vso Slovenijo oblačno. Popoldne padavine in v petek čez dan ponehale, na zahodu Slovenije. Toplo Ohladilo se bo, snežilo bo tubo in pihal bo jugozahodnik. di ponekod po nižinah
TEMPERATURE
ALPE-JADRAN
včeraj ob 7. in ob 13. uri
LJUBLJANA....	4/4
TRST....... 10/8
CELOVEC......	1/3
BRNIK...... 2/4
MARIBOR......	3/5
CEUE....... 0/3
NOVO MESTO...	3/4
NOVA GORICA..	7/8
MUR. SOBOTA..	3/3
PORTOROŽ.....	8/10
POSTOJNA.....	7/6
IURSKA BISTRICA.	8/9
KOČEVJE......	7/-
CRNOMEU......-	7/2
SLOV. GRADEC..	1/3
RATEČE.......	0/3
VOGEL........-	-31-
KREDARICA....	-9/-10
VIDEM...... 6/7
GRADEC.......	2/4
MONOŠTER.....	3/3
ZAGREB.......	4/2
REKA....... 10/9
TEMPERATURE PO EVROPI
včeraj ob 7. in ob 13. uri
HELSINKI.....	0/1
STOCKHOLM....	0/1
MOSKVA.......	-12/-8
BERLIN............ 4/8
VARŠAVA......	2/6
LONDON.......	5/9
AMSTERDAM.......	6/8
BRUSELJ......	5/8
PARIZ............ 4/10
DUNAJ............. 2/4
ZuRICH........... 1/13
ŽENEVA.......	4/10
RIM............. 11/15
MILAN............. 3/4
BEOGRAD......	7/13
BARCELONA....	11/16
ISTAMBUL.....	7/9
MADRID.......	10/12
LIZBONA......	15/17
ATENE............ 8/15
BUCAREST.....	-6/-4
MALTA........... 13/16
PRAGA............ 2/11
PARIŠKA VISOKA MODA
Christian Dior in Louis Scherrer sta obudila klasično eleganco 50.
PARIZ - Gianfranco Ferre je v Parizu predstavil novo kolekcijo visoke mode za modno hišo Christian Dior, v kateri so še zlasti prišli do izraza čudovito krojeni kostimi, s katerimi je Dior v 50. letih zaslovel.
Ferrejevi modeli so večinoma oprijeti; najele-gantnejša oblačila so kostimi oziroma krila z ujemajočimi se suknjami, ki jih krasijo veliki gumbi in lepi izrezi. Kolekcijo označujejo tudi nežne bele obleke, ki po kroju in izrezih močno spominjajo na obleke izpred 40 let. Modele dopolnjujejo klobučki s cvetnimi okrasi, zadaj odprti sandali z bleščicami, široki balonasti rokavi, pa tudi kratki suknjiči. Kroji in detajli so izredno dovršeni, tako da je to ena najbolj elegantnih in zahtevnih Ferrejevih kolekcij. Barve modelov so kričeče in briljantne, za večerne obleke pa je kreator ubora-bil pisan taft s cvetnimi motivi in široka krila, ki močno spominjajo na 50. leta.
Pariška visoka moda torej znova obrača svoj pogled v preteklost in išče stroge in elegantne modele iz dragocenih tkanin. Celo manekenke, ki so jih uporabili pri Diorju, so nevpadljive. Claudie Schiffer, na primer, niso najeli, češ da ni primerna. Isto velja za Brandy, ki je za tovrst-
no kolekcijo preživahna. Nastopila so umirjena dekleta, tradicionalne lepotice, ki bolj ustrezajo klasičnemu stilu.
K tradiciji so se vrnili tudi pri modni hiši Jean-Louis Scherrer s kolekcijo, ki jo je prvič pripravil Bernard Penis; dejal je, da kolekcijo posveča vsem ženskam, »resničnim ah baje-slovnim«, ki žive v njegovem spominu. Nekateri modeli spominjajo na stil Marlene Dietrich, drugi pa na manekenke iz preteklosti, na primer na slavno Twiggy. Posebno lepe so vezene čipkaste ali svilene obleke, ki so neverjetno prosojne in lahke. Perris, ki je za Scherrerjevo modno hišo Ze betji kreator v dveh letih, je doživel velikanski uspeh, ki ga je ganil do solz. Po splošnem mnenju bo šele njemu uspelo znova dvigniti nekdanji sloves modne hiše. Kolekcijo označujejo predvsem obleke z nekoliko vojaškimi kroji in dragocenimi tkaninami. Te modele dopolnjujejo vojaška pokrivala, okrašena z nakitom in dragulji. Ogromen uspeh so doživeli še zlasti Sdierrerjevi večerni modeli z bleščicami, čipkami in nojevimi peresi ter dragocenimi damastni-mi, čipkastimi in svilenimi tkaninami.
Na slikah (Telefoto AP) dva Ferršjeva modela za Dior.