Posamezna številka 10 vinarjev. Mv. SI. If Liomian v soboto, 2L aprila IM?. Leio XIV. == Velja po pošti: s li uelo leto oapre) K 26' — sa i o meseo ...... : -20 sa Naničljo oeloletno . „ T9-— zs ostalo Inozemstvo „ 35' — V LJubljani aa dom: Za oelo letu oapre) . S 24'— za eo meseo „ ,. K 2'— I oprav* ptelemam meseCno,, t-80 b Sobotna izdaja: s Zs oe o leto.....K 7*— za Nemčllo oelole :io „ 9' — la ostalo Inoiemstvo. „ 12 — 1 InserntI: ; Enostolpna petltvrsta (72 mm široka in 3 mm vi oka ali n|e prostor) za enkrat . . . . po 30 v za dva- in večkrat . „ 2 > „ pri večjih naročilih primeren popnst po dogovora. - Poslano:---1 Enostolpna petltvrsta pa 60 v Izhaja vsak dan Izvzemši nedelje in praznike ob5.uripop. Bedna letna priloga vozni red. W Uredništvo |e v Kopitarjevi nllol štev 6/HL Bokoplsl se oe vračajo, nelrmklrana plsm> se ne «=• sprejemajo. - Uredniškega teleiona štov 74. = Političen list za slovenski narod. Dpvavnlštvo lo v Kopitarjevi nllol št. 6. - Račun poštne hranilnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bo8n.-hsro. št. 7563. - Opravniškega teleiona št. 188. Čisto obzorje. Padla je ona težka mora, ki je. dolgo tiščala avstrijsko javnost. Vse je svobodnejše zadihalo v tem čistem jasnem obzorju nove poti v avstrijskem javnem življenju, poti svobodnega ustavnega razvoja. In čudovito je to, da je danes malodane cela Avstrija brez razlike strank in narodnosti edina v tem, da je moralo tako priti in da je bilo že skrajni čas, da je prišlo tako. Tako tudi nemška javnost z malimi izjemami. Tudi nemško krščansko-social-no časopisje se je streznilo in zdi se, da bodo prišli tu zopet možje iz Luegerjevih časov, ki so le nehote sledili nemškonacio-nalnemu toku dunajskih krščanskih social-cev, zopet do večje besede. Pripravlja se čisto nova doba, nov čas v avstrijski javnosti. Sploh je bilo neumljivo, kako je bilo mogoče, da je manjšina trezno večino tako dolgo in težko terorizirala. Danes stoji pred nami kot v zakopih tako tudi v notranji politiki močna, moderna, demokratična Avstrija narodov. Ta konsolidirana Avstrija ima nujno pravico do življenja, hoče in mora resnično živeti. Clam-Martinic je zadel na pravo struno v duši avstrijskih narodov. Odmev je močan. In tisti v nemškonacionalnem krogu, ki so še pred dnevi upali, da bodo sedanjega ministrskega predsednika strmoglavili in so že imenovali imena novih mož, stojž sedaj sami malodane pred razsulom. Sicer se bodo zopet zbrali in skušali realizirati svoje stare zahteve. Pričakovati imamo veliko bojev, trezni, resnično avstrijski elementi bodo morali uporabiti veliko samozatajevanja, toda pot je precl nami. Sedanja Clam-Martiniceva vlada si je s tem dejstvom pridobila poleg zaupanja krone trenutno popolno zaupanje ogromne večine avstrijskih narodov. Prvo razburjenje se je že poleglo. Uvedena so zopet redna parlamentarna posvetovanja. Z zaupanjem zremo v novo bodočnost. Ključ do položaja, rešitev vprašanja, ali bo sedanji avstrijski parlament imel v sebi polno življenjsko moč, leži pa danes trenutno pri Poljakih. C. ie kr. dbšso K v leio u Krosu. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Korakoma se je moral c. in kr. pež-polk v avgustu 1914 umikati pred premočjo in silo ruskih armad, ki so vdrle preko meje. Izborni pešpolk je bit v naslednjih mesecih v raznih bojih: v obeh bitkah pri Lvovu, Premyslu, Tarnopolu in Krakovu, na zasneženem prelazu L)ukle in v temnih gozdovih Tanevske nižine so se bojevali in zmagonosno je plapolala njih zastava v daljnili pokrajinah Kuske-Polj-ske, Litve, Volinjskem močvirju, ob Styru in Ikvi je blestel v soinčnih žarkih zlati napis: »Kot pri Aspernu vse čase!« t * . - f . u. , , , , . 4. . V gromenju osme soške bitke je stopal polk kot rezerva soške armade v neki mesečni noči čez skalno pobočje Trnovskega gozda v Vipavsko dolino in deveti naval Italijanov ga je našel že na kraški planoti scvernovzhod-no Sela, v žarišču bitke. Neprestano je divjal tedaj ogenj italijanskih metalcev min in topov preko planote. Dim in prah se je zmešal s strupeno vsebino razpokajočih se plinovih granat, ki so udušile vse življenje in hotele na ta način predreti črto Avstrijcev, ki je branila pot do Trsta. Kraško skalovje se je treslo in drobilo pod udarci granat, ki so z divjim tuljenjem prevpile krike r- cncev. Dne 31. oktobra 1916 c treh popoldne je naskočila laška pc .ota. Zdelo se je, da bo z lahkoto zavzela naše postojanke. Toda komaj 100 metrov so se nam približala najdrznejša sovražna krdela, ko jc udarilo mccl nje iz tisoč cevi. Strojnicc in mali tooovi iz iarkov so bliuvali smrt v sovražne vrste in v svitu svetlobnih raket je pošiljalo naše topništvo cilja gotove in pogubne granate in šrapnele v napadalce. Še hitreje nego so prodirali so bežali Italijani v lastne jarke. Vrata v Trst so bila premočno zaprta. Znova je pričelo italijansko topništvo, njegov ogenj je gromel celo noč in otežko-čevalo do skrajnosti sanitetno in prehranjevalno službo. Požrtvovalnost in pogum, domovinsko liubezen in čut do dolžnosti hrabrih 1 niso mogle udušiti tu- di italijanske 28 cm granate. Resen, toda z zaupanjem je čakal polk jutranjo zoro na Vseh svetih dan. Komaj je veter razpršil meglo, se je zgostilo divjanje italijanskih ognjenih žrel v bobneči ogenj. Kraj strelnih jarkov, ki smo jih ponoči le za silo popravili, je zopet izginil očem; lc ognjene žarke razpokajočih se granat smo videli zdajpazdaj v gostem dimu in prahu. In ob enajstih dopoldne je prodirala italijanska brigada > Catanzaro« v šestih napadalnih črtah proti polku. V gostem dimu je bilo mogoče spoznati Italijane komaj na par korakov. Kdor ni bil v naših jarkih mrtev ali ranjen, je zgrabil zopet bajonet, ročno granato in tudi bodalo, kajti razstre-ljene ovire niso mogle zadržati sovražnika, da ne bi vdrl v naše jarke. Razvila se je borba moža z možem. Lovski oddelek polka pod vodstvom hrabrega poročnika Karla Klempfnerja se je vrgel napadajočim Lahom v bok in je vzdržala do skrajnosti. Šele po smrti hrabrega nadporočnika je zabeležil sovražnik tu mal uspeh. Šesta, sedma in deseta stotnija s svojima poveljnikoma Neubertom in Svitalo, kljub strašnim izgubam se niso umaknile niti za ped. Dalje na levi je branil četovodja Wibli s peščico mož 12. stotnije strelni jarek, ne da bi ga prepustil sovražniku. Z enim vodom je zavzel na levem krilu enoletni prostovoljec Karel Janovski ne lc izgubljeni kos jarka nazaj, ampak hrabra četa je zajela poleg tega še sovražnega majorja, tri druge častnike in 200 mož. Tako se je bojeval polk ves čas b-abro in s preziranjem smrti, dokler ni pešpolk izvršil protinapad. Kdor se ocl Lahov ni pustil ujeti, je moral bežati in ko so se nad bojiščem zasvetile prve zvezde, je bil ta odsek bojne črte kljub težkim izgubam popolnoma v posesti Pot do Tr- sta jc bila Italijanom zopet zaprta in na te mmestu se niso približali vroče zaželje-nemu cilju niti za ped. Na tem dejstvu ni spremenil nič tudi ogenj laških topov, ki so zopet grmeli celo noč. Za fronto se je zbral polk. Marsikdo, ki je videl v jutru tega krvavega duc Vseh svetih še vzhajati solnce, je manjkal. Z razstreljenimi prsi, še v smrti junak, je ležal mrtev v jarku, padel za cesarja in za dom, In naj si je ležala njegova domovina daleč, daleč proč tam mccl rekami Zbrucz in Seret v daljni Galiciji, je vendar umrl za domovino, kajti Avstrija je domovina vsem svojim narodom. Že davno je zadnji solnčni žarek poljubil daljne vrhove Triglava; od juga jc tiho šumelo morje, ko so trudni vojaki pešpolka s puško na rami smeli misliti na pokoj. Severni Slovani so branili jugoslovanska tla proti silni premoči Italijanov in jih napojili z lastno krvjo. In če boš nekoč, slovenski Kraševcc, v mirnih dneh stopal preko teh kraških skal, ki so tvoj dom, ali če bodete vi vsi Slovenci obiskali nekoč te kraje strašnih boiev, spomnite se tudi hrabrih junakov .pešpolka, ki so darovali svoje življenje za svobodo te zemlje, zvesti besedam Vašega pesnika. Položite tudi šopek priprostih kraških cvetk na njih grobove. Zaslužili so jih, Zadnji ostanki Ku lurneya Hojo v Mili otislranjeni. Po francosko-nemški vojski I. 1870 du 1871 je rajni Bismark proti katoličanom iz političnih razlogov, kakor pravi bivši nemški kancler Biilow, izzval boj, ki je znan pod imenom kulturen boj. Nastopal je z vso pruskim junkerjem lastno brutalnostjo proti katoličanom, a svojo pomotno politiko je čez leti izpregledal in odpravil naj-nasilnejše postave proti katoličanom še sam. Vendar vseh omejitev n.so v Nemčiji odpravili: protestanška nestrpnost nasproti katoličanom je bila pred vojsko še vse premočna. A svetovna vojska je podrla v Nemčiji predsodke proti katoličanom, »Norddeutsche Allgemeine Zeitung« piše: V seji 9. t. m. je zvezni svet pritrd 1 sklepu državnega zbora iz 1. 1913 glede na odpravo postave o redovniški drržbi Jezusa s 4. aprila 1879. Razveljavljen je s tem tudi zadnji ostanek postave proti jezuitom, ki je bila deloira že 1. 1904 odpravljena. Nemški katoličan', katerih zvestobo domovini in junaštvu in požrtvovalnosti niso verniki nobenega drugega veroizpovedanja prekosili, so grenko čutili postavo proti jezuitom. Opozarjali so lahko, da je vel ko nemških jezuitov s svojo krvjo služilo domovini; da so pridigovali na bojni črti, stregli bolnikom in ranjencem in se bojeval.. Narodne skrbi, vsled katerih je svoj čas postava nastala, so izkušnje svetovne vojske razblinile. Mm me. Čehi in položaj, »Narodni politika« piše o položaju po včerajšnji avdijenci: Za nas Čehe se položaj ni izpremenil. Brezdvomno bo prišlo do novih sporazumnih posvetovanj, ko pridemo do parlamenta. Dobro je, da se že danes sprijaznimo z mislijo, da morajo imeti češke stranke pri razpravah v kabinetu o notranje-po!it:čni sanaciji strokov-njaške in splošno zaupanje vživajoče zastopnike svojega stališča, da bo vladalo polno ravnotežje nasproti nemškim naci-jonalnim ministrom dr. Baernreitherju in dr. Urbanu. Poljski klub no soglaša z odstopom dr. Bobrzynskega. »Narodni Listy« poročajo: Nek vodilni poljski politik nas je obvestil, da v poljskem klubu ne soglašrjo z razlogi, vsled katerih je proglasil dr. Bobrzynski svoj odstop. Ra?!op'i so samo formelni, ne pa stvarni. Poljski klub ni nikdar zahteval odcepitve Galicije, istotako ni hotel, da bi se uresničile zahteve nemških radikalcev, da b' bili poljski in ukrajinski gališki poslanci odstranjeni in vrženi iz avstrijske zbornice, Ustavni odsek bo razpravljal o nem?kem državnem jeziku in odcepitvi Galicija. »Prager Tagblatt« poroča: V poduče-n:h krogih se zatrjuje, da ima vlada nrmen predložiti vprašanje odcepitve Galicije in nemškega državnega jezika neposredno po otvoritvi državne zbornicc posebnemu ustavnemu odseku, ki bo sestavljen iz poslanske in gosposke zbornice. Dr. Urban pri cesarju. Dunaj, 20. aprila. (K. u.) Cesar je sprejel danes med drugimi v posebni avdijenci domobranskega ministra barona pl, Geor-gija in trgovskega ministra dr. Urbana. lil no m:r? Sestanek ministrov sporazuma v St. Je-annu de Maurienne. Pariz, 20. aprila, (K. u.) >Agence Havas« poroča: Ribot in L!oyd George sta odpotovala včeraj v St, Jean de Maurienne, kjer sta se pogajala o gotovih vprašanjih in se posvetovala z italijanskim min. ! predsednikom Bosellijem in. italijanskim zunanjim ministrom Sonninor " 3 zjutraj sta se zopet vrnila v Par:;:, XXX Kaj so kuhali angleški, francoski in italijanski ministrski predsedniki in italijanski zunanji minister v inalem savojskem mestu St. Jean de Maurienne, sc ne ve. Če sta ukorila Ribot in Lloyd George Italijane, ker niso nič podpirali angleškofranco-ske ofenzive, kar jc zelo mogoče, se bo kmalo izvedelo. — Iz Genfa sc poroča, da je ta sestanek vse presenetil. Mednarodni socialistični posvet v Stock-holmu bo otvorjen dne 15, majnika. Haag, 20. aprila. (Kor. ur.) Nizozemska delegacija izvršilnega odbora mednarodne socialistične pisarne je sklenila predlagati, da bodo qtvorili mednarodni posvet v Stockholmu dne 15. majnika. O miru z Rusijo pišejo »Biževije Vjedomosti« (poročilo »Agenture«): V Nemčiji in v Avstriji se nahajajo ljudje, ki so dovolj naivni ali zaslepljeni, da mislijo, da bo Rusija, ki se je komaj osvobodila, izdala svoje zaveznike. Tisti, ki delajo za poseben mir, so ali osamljeni ali pa zaprti. Ruski narod se bo vojskoval, dokler ne bodo zavarovane koristi vseh narodov nasproti novim vojaškim napadom. V Rusiji ni več podlih činov, sposobnih Protopopovov in Stiirmerjev, Popolnoma sami bomo nadaljevali z zavezniki do skrajnosti boj proti nemškemu militarizmu, dokler ne bo popolnoma zrušen. Po uspehu, ki so ga dosegli Francozi in Angleži, se ne more več dvomiti, kako da bo ta boj izpadel. Morgari odpotoval v Petrograd. Lugano, 21. aprila. (Kor. ur.) »Avanti« poroča: Socialistični poslanec Morgari, ki že več časa deluje v inozemstvu za mir, je odpotoval v Petrograd. Vojne stranke zahtevajo, naj odpotuje minister Bissolatti po zgledu francoskega ministra Thomasa v Petrograd, da bo nastopal proti miroljubnim stremljenjem. Ruski ministrski predsednik napoveduje mir. Stockholm, 20. aprila. Ruski ministrski predsednik je izjavil časnikarjem: Določno izjavljam, da naj se mir koncem leta gotovo pričakuje. Notranji preobrati v Ru» siji kakor tudi nastop ruskih in inozemskih socialistov konca vojske najbrže ne bodo pospečili, marveč bo popolna onemoglost prinesla Evropi mir. Rusija ne nasprotuje miru, a kakršen je zdaj položaj, ne more pričeti akcije za mir. Tudi nr. Francoskem se nastopa za mir. Geni, 20. aprila. »Petit Journal« poroča: Ribotovo ministrstvo bo izdalo inozemske potne liste francoskim socialistom, ki nameravajo odpotovati na sestanek mednarodne socialne demokracije Znano je, da Briandova vlada v la namen ni hotela izdati popotnih listov. Pariz, 20. aprila, (Kor. ur.) »Populaire du Centre« izvaja: Veseli nas, ker se ko-nečno govori o miru in mirovnih pogojih. List odločno nastopa proti »Humanite«, kjer se je pisalo, da ni dovolj, če Nemčije premagajo vojaško, marveč da jo morajo premagati tudi gospodarsko. Posamezni listi, med njimi »Bonnet Rouge«, naglašajo, da nemški narod ni čreda ovac, kar so tako radi Francozi verovali. Mirovni pogoji Bolgarije. Bsru, 20. aprila. (K. u.) »Eerner Tagblatt« objavlja razgovor z novim bolgarskim poslan. Pasarovom: Kar tiče vojnih ciljev Bolgarije, je poslanik izjavil: Mi zahtevamo Macedonijo, ki je bolgarska dežela, Dobrudžo, ker je bolgarska dežela, srbsko moravsko dolino, ker jc bolgarska dežela. Začasna ruska vlada je v svo^i pro-klamaciji izjavila, da hoče napraviti trajen mir na podlagi pravice samoodločevanja narodov. S temi načeli jc bolgarska vlada zadovoljna. Prebivalci Macedonije, Do-brudže in dosedanje srbske moravske doline naj s svobodnim glasovanjem sami odločijo, če hočejo pripadati Bolgariji ali ne. Leski me nad Celovcem. Celovški »Mir« poroča: V torek, 17. aprila je priletel do Celovca italijanski letalec. Celovški »Karntner Tagblatt« pa piše o tem: Predvčerajšnjim sc ie tu pokazala »italijanska lastavica«; toda nc z zidarskim predpasnikom, omelačo in kotlom za polento, kakor v mirnih čas^h, marveč kot drzen ptič visoko v zraku - ijoč, da bi z daljnogledom in fotogi apara- tom izvohunil stvari, kalci .mu sc sedu tam dnlj res ni treba \ Tn mu jih ni treba vedeti, je bilo kmalu par sokolov za njim, ki so vohuna, kateri je zastonj skušal niti preko Karavank in ni bilo zanj nobenega izhoda več, prisilili, da jc razvil belo zastavo in sc pri Sv. Mariji na Žili spustil na tla, kjer so ga ujeli. Tu v Celovcu so opazili sovražnega letalca v torek ob četrt na 12. uro dopoldne. Predpisani streli za alarm so sicer izostali, pač pa so se svareče oglasile sirene v Knocho-vi tovarni in rogovi v nekaterih vojaških poslopjih. Ljudi, ki so presenečeni stali po ulicah, so stražniki hitro potisnili po vežah. O razburjenju ali strahu nikjer nobene sledi; tako plašni Celovčani pač niso — ampak radovedni. Glasom govoric je bilo več takih tujih ptic, katerih ena je baje pri Trbižu »ponesrečila«. ~~ Proli llalpom in Rusom. avstrijsko uradno poročilo. Dunaj, 20. aprila. Uradno: Na vseh treh bojiščih nobenih večjih Namestnik načelnika generalnega štab? pl. Hofer, fml. nemško uradno poročilo. Berlin, 20. aprila. Veliki glavni stan: Ruski topniški ogenj se je držal tudi včeraj v več odsekih na znatni višini. O delovanju pehote se ne poroča. Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff. Italijansko uradno poročilo. 19, aprila. V Lagarinski dolini je povzročil' nov in učinkovit ogenj iz naših ve-likokaliberskih topov preti postaji v La-gliano velike požare, katere je močan vihar še znatno razširil. Iz doline Vallarsa in Rio Freddo (Posina, Astico) poročajo o majhnih spopadih. V okolici prelaza tavalo (zgornji konec Buta) smo ujeli nekaj sovražnikov. .. Na julijski fronti je bila artilerijska delavnost tudi včeraj še ljuta. V goriškem pasu na Krasu so nasi mah oddelki v varstvu teme zlezli preko žičnih ovir neke naprej potisnjene sovražne postojanke severno Kostanjevice, presenetili posadko in jo ujeli, zaplenili orožje in mu-nicijo ter postojanko zasedli. Eno naših zračnih brodovij je obmetavalo sovražne barake v okolici Čepo-vana, Dornberga, Rihemberga in Komna. Vsa letala so se vrnila na svoja postaja-lišča. Italija izpraznuje Milan? Curih, 21. aprila. »Corriere della sera« objavlja članek »Allarmi ridicoli c sospe-ti«, ki previdno beleži govorice, da je vlada vse odredila, da izprazni Milan v slučaju sovražnega vpada. S posebnimi letaki se opozarjajo Milančani na možnost, da se izprazni Milan. Poziv k izpraznitvi krajev v lombardskem voinem pasu. Curih, 20. aprila. V lombarclskem vojnem pasu so po vaseh in trgih razglasili povelje, da naj"vsak, kdor le more, zapusti svoje bivališče in se tako izogne morebitni prisilni izpraznitvi ter z njo zvezanimi neugodnostmi, kakor so sc pokazale lani. » » » Rusko uradno poročilo. 18. aprila. Rumunska fronta: Dve do tri sovražne stetnije so vzhodno od Kofu, Tiret in Mikače ob Donavi severozapadno od Braile skušale pričeti ofenzivo, pa jih je ogenj iz naših pušk in topov odbil. Brusilov ostane na svojem poveljniškem mestu. Gen', 21. aprila. (K. u.) »Agenlura Radio* preklicuje svoje včerajšnje poročilo in poroča, da je imenovan za poveljnika v Moskvi general Gurzujnov in ne Brusilov, kakor se je poročalo. Brusilov ostane na r.vojem mestu. Sedež izpraznjenih ^Uških okrajnih glavarstev v Lvovu, t.vovski lisli poročajo: Gališki namestnik je odredil, da se premestijo uradi izpraznjenih vzhcdr.ogaliških okrajnih glavarstev, ki so nameščena sedaj večinoma v zapadni Galiciji, začasno v Lvov. Doslej so uradovala okrajna glavarstva Buczacz, Horodenka, Kulomea, Kosov/, Peczenyzyn, Siratyn in Tlumacz v Novem Sandecu; Stanislavov in Zaleščiki v Novem Targu; Nadv/orna in Bohorodczany v Sanoku, Podhajce v Droliobyczu in Brody v Zloc-zowu. O bitkah ob Aisne in v Champagne pišejo dunajski vojaški strokovnjaki 20. t, mes.: Bilka ob Aisne in v Champagni se razvija drugače, kakor je pričakovalo francosko poveljstvo. Na približno 100 km dolgi bojni črti (od Ljubljane do Sv. Jurija ob južni železnici je prt ,a južne železnice dolya 100 km, kakor tu od Trsta do Pla-ninel je nastopilo pi :zno 500.000 mož, torej 5000 mož na kilometer, To število je silno veliko. Zato ie oa tudi sovražnik izgubil veliko ljudi. Izgubilo je tistih 30 francoskih divizij, ki so napadale, nad 30 mož na 100; nekatere divizije so popolnoma razslreljene. Sovražnik je moral, kakor se ceni, isgubiti nad 150.000 mož. General Nivelle igra torej celo krvavo igro z eno karto. Dolgo se je žc pričakovalo in napove-davalo, da bodo Nemci prostovoljno izpraznili tudi ozemlje ob Aisne; to so zdaj izvedli. Nemško vojno vodstvo je zopet v najsilnejši bitki dokazalo, da mojstrsko nadvladuje položaj. Za Francoze pomenja izpraznitev med napadalno bitko občuten strategičen poraz. Angleži pripravljajo pri Arrasu nov naskok. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 20. aprila. Veliki glavni stan: Bojna skupina kraljeviča R u p r e t a. Na bojnem polju pri Arrasu se bojevanje dnevno povečava, pri St. Quentinu koleba v svoji moči. Vojna skupiua nemškega cesarjeviča. Dne 16. marca pričeto umikanje iz že dolgo časa zgrajenega pasu postojanke Si^gfried se je končal včeraj severno od Soissons s tem, da smo popustili obrežje Aisne m°*l Corde in Soupir. Sovražnik sledi obotavljaj?. Dvojna bitka ob Aisni in v Champagni se nadaljuje. Ob Cheminu hrbtu Dames se nadaljuje močan topniški boj. Pri Braye, C?rs.y in z veliko močjo na obeh straneh Craorne se trudijo na novo privedeni francoski polki zastonj in z velikimi izgubami, da dobe višinski greben. Svoj že 16. aprila brez trpsba poskušam napad da obkole zaporo Briraont od severozahoda in ssvera co obnovili Francozi včeraj popoldne. Pred ""širni postojankami ob prekopu Aicnp-riarn? ro se krvsvo zrušili trikratni naskahovnlni valovi na novo zastavljenih francoskih visij. Tudi Ruse so poslali zopet r^riocj v og?nj. Naše tamkaj se boreče divizij3 so Gospodar položaja. V Champagni so '.el silovito borili v gozdnatem o-.eir.lja md cesto Thurey-Na'jroy in od nps t>ror»^ovoljao izpraznjenem Auberive. V i-, ■"•dno vodenem protinapadu smo potisni« :».raf napredujočega sovražnika v njegovo postojanke, da izrabijo »««p«h v boj pognane sveže čete in smo dosegli nameravane postojanke. Drugi frrncoski poizkus prebiti v Champagni, se je s tem izjalovil. Doslej \z zastavilo francosko vodstvo na obeh bojiščih nad 30 divizij. Po končani bitki ob Somme so bile skrbno izvežba-ne za prebijalni napad Sn za nameravane zasledovalne pohode. Na to navezana upanja Francije se niso izpolnila. Armada maršala Alberta Wiirtemberškega. Nobenih važnih dogodkov. Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff. NEMŠKO VEČERNO URADNO POROČILO. Berlin, 20. aprila zvečer. Uradno: Pri Arrasu nič novega. Ob Aisne ie bilo več močnih bojev s topovi. Ob Bri-montu se je izjalovil nov napad Rusov z velikimi izgubami za nje. Popoldne so se razvili novi boji med Fresnesom in dol;no Suioes, Na vzhodu nič posebnega. Francosko uradno poročilo, 18, aprila ob 11. uri ponoči: Med Soissonsom in Auberlne smo krepko nadaljevali svoja podjetja. Severno od Cha-vonne so naše čete vzele vas Osiel in vrgle sovražnika 1 km proti seveiu nazaj. Braye-en-Laonnois smo tudi osvojili, enako kakor vse ozemlje vzhodno do soseščine Courtecona. Pred krepkim pritiskom pehote in morilnim topovskim ognjem se je sovražnik v neredu umaknil in je popustil obilo vojnega materiala. Zaplenili smo 19 topov, med njimi, pet težkih, Južno od Laf-fauxa smo se polastili kraja Nanteuil. Končno smo s krepkim napadom na juž. bregu Aisne vzeli mostišče med Conde in Vailly ter zadnje imenovani kraj. V gozdu Ville-aux-Bois je od nas obkoljeni precejšen sovražni oddelek moral odložiti orožje. Pro-1 £5. uri popoldne so napravili Nemci zelo ljut protinapad z dvema divizijama proti našim postojankam med Jouvincourtom in Aisno. Zapiralni ogenj in ogenj iz strojnih pušk sta zlomila napad in zadala sovražniku, ki se na nobeni točki ni mogel približati našim črtam, krvave izgube. Vzhodno od Courcy je ruska brigada izpopolnila svoj uspeh s tem, da se je polastila neke utrdbe. V Champagni smo zlomili osamljeni odpor in vzeli sovražna opirali-šča. Število neranjenih, od začetka bitke privedenih ujetnikov prekaša 17.000. Doslej smo našteli '75 topov. Nemško poluradno poročilo o bitkah na Francoskem. Berlin, 20. aprila. (Kor. ur.) Wolff poroča: Prve dni, ko se js pričela biti bitka pri Arrasu in ob Aisne, so časopisi sporazuma zmagoslavno napovedovali, da so nemško črto prebili. Zdaj pa pišejo drugače, očividno, ker jim je drugače naročilo irancosko in angleško višje vojno vodstvo. Pišejo: Ofenziva se bliža svojemu smotru. Ni se v prvi vrsti nameravalo, da bi bili nemško črto prebili, marveč šlo je za to, da bi bili zaposlili nemške rezerve. Francoska garda se vojskuje danes, ko se bije že pet dni bitka, še za prvo nemško postojanko, a tudi druga divizija je obtičala popoluoma razstreljena v prvi črti. Njene izgube so tako velike, da je morala ostanke že tretji dan zamenjati 63. divizija, ki spada k rezervni armadi značilnega imena »Armee de pour sulte«. Francoska ofenziva na mrtvi točki. Stockholm, 19. aprila. Vojaški sotrud-nik »Svenska Dagbladet« piše: Nobenega dvoma ni, da so nameravali Francozi s svojim mogočnim napadom v eni sami bitki streti nemške črte. Toda izid je doslej v primeri z nezaslišanimi žrtvami zelo skromen. Nemci so bili dobro pripravljeni. Čeravno niso mogli preprečiti izgube naj-sprednejših črt, so pa vendar že sedaj porinili proti nadaljnemu prodiranju Francozov prav resen zapah. Ozemlje, katero so osvojili Francozi, je čisto neznatno. Neverjetno hitro je prišla francoska ofenziva na svojo prvo mrtvo točko. Bodočnost bo pokazala, kako jo bo mogoče zopet spraviti v tir. Prvi del odločilna ofenzive končan. Amsterdam, 21. aprila. »Daily News« javljajo: Prvi oddelek odločilne ofenzive se je končal. Če se tudi ni vse posrečilo, sile zaveznikov le še niso pri kraju. Vsekakor nc bo več dolgo, ko se bo sklenil mir. Strašne izgube provzročib, da je sovražna ofenziva oslabel". Bazelj, 21. aprila. Švicarski listi poročajo s francoske meje: Strašne izgube so prisilile napadalca, da je bila njegova ofenziva oslabljena. Četrtina vseh 40 divizij, ki so napadle, ni več sposobnih za boj. Francozi očitajo Rusom, da so povročili neuspeh ofenzive. Rotterdam, 21. aprila. Vojaški kritik »Morningpost« piše: Angleške in francoske ofenzive ni podpirala ruska armada, vsled česar se, kar zelo obžalujemo, ni posrečilo, da bi bili nemško bojno črto prebili. Francozi poslali v Champagni 600.000 mož v boj. Berlin, 21. aprila. »Lokalanzeigerjev« dopisnik poroča iz Curiha: Francozi so poizkušali v Champagni prebiti nemške črte s 600.000 vojaki. Posvet angleškega in francoskega generalnega štaba. Rotterdam, 21. aprila. -Daily Tele-graph« poroča: V Havre zborujeta angleški in francoski generalni štab. Prekop St. Quentin porušen. Ženeva, 20. aprila. Severno od Ribe-courta je prekop St. Quentin popolnoma porušen. Zatvornice in mostovi so v razvalinah, Veliki severni prekop je manj trpel, je pa pravtako za dolgo časa nepo-raben. Za St. Quentinom — Laon. Bfcriin, 20. aprila. Dopisnik lista »Lokalanzeiger« poroča, da deli sedaj Laon usodo St. Quentina: Francozi in Angleži ga sistematično obstreljujejo. Ob napadu francoskih letalcev na Laon je bilo ubitih 37 francoskih civilistov. Vojaške škode ni bilo. Komende. — Volilna preosnova na Angk-*' * škem. ■Manchester Guardian« poroča, da bo vlada oredložila bodoči teden poslaniški zbornici zakonski načrt o takojšnji uvedbi samouprave na Irskem. Irske stranke se predposvetov niso udeleževale. — »Rot-terdamsehe Courant« javlja iz Londona: »Daily Telegraph poroča uradno, da bodo v treh tednih predložili zbornici volilno preosnovo. ob Črni ln ob Staravinl, katere je topništvo močno podpiralo. Pred italijansko bojno črto smo s topovskim ognjem zadržali sovražni napad. Sovražni topničarji so močno streljali na Bitolj in Crveno steno. Baterijam, ki so obstreljevale Korico, smo krepko odgovarjali. Sovražnika smo podili čez Moscopolis; ujeli smo nekaj Avstrijcev. Sovražen presenetljiv napad smo odbili pri jezerih. Po krepki pripravi s topovi je napadel sovražnik postojanke, ki smo jih bili nedavno vzeli pri Crvcni steni. Posrečilo se mu je, da se je ustalil v nekem prednjem odseku. Boj se nadaljuje. Sovražni topovi so včeraj močno obstreljevali Myandag na desnem bregu reke Var-dar. Proti nevtralnosti Grške. Bern, 21. aprila. (K. u.) »Berner Tag-blatt« poroča: Skupina grških domoljubov je izdala oklic nevtralnim narodom, ki izvaja med drugim: »Govori se, da namerava sporazum naprtiti Gršlci diktatorja. Civilizirani svet pozivajo, naj pomaga stiska-nemu grškemu narodu. »Ziiricher Post« se peča z grožnjami francoskega časopisja Grški. Pričakuje, da bodo koncem aprila s silo poskusili s silo strmoglaviti grško vlado in kralja in proglasiti Vcnizela za diktatorja. Podmorsko vojska. Napad nemškega podmorskega čolna na rngleško križarko pri Aleksandri)!. F^rlin, 20. aprila. (K. u.) Uradno: Naš podmorski čoln je ponoči dne 14. aprila zahodno Atoksandrije napadel malo angleško križarko, ki pripada nabrže vrsti Foxglowo, ki je spadala k stražnun ladjam. Angleško križarko sta zadela dva torpeda in jo močno poškodovala. Ker je bilo temno in ker je nastopil sovražnik ,se ni dognalo, čo se je sovražnik potopil, kar se je najbrž zgodilo. Načelnik admiralnega štaba mornarice^ 298 ladij v enem mesecu potopljenih. Amsterdam, 21. aprila. (K. u ) Tukajšnja zavarovalna agentura poroča, da je bilo od 16. marca do 16. aprila potopljenih 117 angleških, 44 francoskih, 16 italijanskih, 5 belgijskih, 3 ruske, 1 kanadska, 9 ameriških, 1 brazilska, 2 portugalski, 67 norveških, 14 danskih, 4 švedske, 7 nizozemskih, 3 španske in 5 grških ladij. vojsKa z ftmeriifo. Turčija prekinila diplomatične zveze X Združenimi državami. Carigrad, 20. aprila. (Kor. ur.) »Ag. Tel. Milli« poroča: Ker se je razglasilo vojno stanje med Združenimi državami in nemško državo, je otomanska vlada naznanila ameriškemu veleposlaništvu v Carigradu, da je po zgledu zvezne avstrijske države prekinila svoje zveze z Združenimi državami. Američani grade bojne ladje. Haag, 21. aprila. »Daily Telegraph« poroča iz Washingtona: Mornariški urad namerava zgraditi pet velikih bojnih ladij in veliko hitrih torpednih rušilcev. Proti udeležbi ameriških armad na evropskem bojišču. Rotterdam, 21. aprila. »Newyorker Sun« javlja: Skoraj dve tretini vseh članov reprezentantske zbornice sta se izrazili proti oficielni udeležbi ameriške armade v Evropi. m južnem Balkanu. BOLGARSKO URADNO POROČILO. Sofija, 20. aprila. Uradno: Sovražnik je izvajal večkrat protinapade na jarke, ki so mu bili iztrgani ob Cr-veni steni. Na ostali bojni črti se je slabo streljalo s topovi. Z našim ognjem smo razkropili dva angleška oddelka, ki so poizkušala napredovati severnovzhodno Doj-ranskega jezera. Na Serreški planoti praske med patruljami. NEMŠKO r POROČILO. Berlin, 20. aprila. Veliki glavni stan: Na Crveni Steni so odbile nemške in bolgarske čete francoske napade da dobe nazaj dne 17. aprila izrabljene postojanke; vrh ima zopet sovrai.n«k. Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff. Francosko balkansko uradno poročilo. 17, aprila. Popolnoma smo odbili napade sovražnih poizvedovalnih oddelkov iz Kerenskij proti Miljukovu. Stockholm, 21. aprila. Knez Ljvov in drugi ministri so sprejeli včeraj zastopnike francoskih in angleških socialistov. Na pozdrav je odgovarjal Miljukov: »Začasna vlada bo še močnejše uničevala nemški militarizem, kakor ga je prejšnja; saj je naš vzor, da se v bodoče izognemo vsako vojske. Gre nam sedaj za to, da organiziramo svojo organizacijo, katero je omajala revolucija. Ker smo prepričani, da bo sovražnik kmalu premagan, se bomo vojskovali s podvojeno silo. Pravosodni minister Kerenskij s to imperialistično Milju-kovo izjavo ni bil zadovoljen in je ugovarjal. Končal je svoj govor: »S' ?ga osvoje-valncga pohlepa z vojsko ne 'orno nadaljevali. Vaše vlade in delavce poučite o pravih čuvstvih našega ngroda. Pričakujemo od Vas, da boste na druge sloje v vaših deželah ravno tako odločilno vplivali, kakor vplivamo mi na naše meščanske sloje.« Kercnski proti samostojni Ukrajini. Iz Stockholma poročajo: »Večerno Vreme« javlja, da je napravila v petrograj-skih političnih krogih velik vtis izjava Ke-renskega, da stoji na stališču, da Ukrajinci v Rusiji nikdar ne morejo zahtevati takih pravic, kakor Poljaki, ker so Ukrajinci del ruskega naroda in moraio zato med seboj ostati enaki. Nepremostljiva nasprotstva v Rusiji- Kodanj, 21. aprila. Ruski vojaški in delavski svet jc sestavil izjavo, ki pravi, da nasprotstev med njim in začasno vlado ni mogoče premostiti v sledečih točkah: 1. vojni smotri; 2. način vojskovanja; 3. usoda carja in carice; 4. rešitev agrarnega vprašanja; 5. določitev bodočega vladnega načina. Petrograd zopet v vojnem stanju. Hamburg, 20. aprila. »Neue Hamburger Ztg.« poroča iz Stockholma: Na povelje začasne vlade so na torek v Petrogradu zopet razglasili ojačeno stanje. Začasno so odpravili društveno in shodno svobodo. — 70,000 vojakov je na strani začasne vlade v Petrogradu. Začasno vlado položaj skrbi. Lugano, 20. aprila. (Kor. ur.) »Corriere della sera« poroča 18, t. m. iz Petrograda: Vprašanje za in proti vojski, za in proti začasni vladi vsak dan bolj zaplete položaj. Nasproti Plehanovu, ki nastopa v zmislu Italije, Francije in Anglije, nastopa z uspehom Lenin. Vlado skrbi, ker so Leninovi pristaši oboroženi s 40.000 puškami in s 30.000 revolverji, ki so jih vzeli iz ar-zenalov, ko je izbruhnila revolucija. Bern, 21. aprila. (Kor. ur.) »Temps« piše o položaju v Rusiji: Plehanov, ki je v nekem svojem govoru zahteval, naj se vojskujejo, da bo še tekla bela kri, tolmači prava čuvstva ruskega naroda. Anarhistični, marksistični in miroljubni elementi skrajne levice skušajo pridobiti množice. Nemški elementi, ki ribarijo v kalni vodi, Eospešujejo vse demagoške spletke, ki jim oristi tudi brez posebnega miru, pa lahko izgubi ruska armada vso svojo moč. Stiirmer v preiskavi. Baselj, 20. aprila. Dokaze proti Stiir-merju radi veleizdaje so zbrali s pomočjo prejšnjega poslanika v Bukareštu. Sibirski izgnanec toži bivšega caria za odškodnino. Berlin, 21. aprila. Ruski Usti poročajo: Odvetnik Gerovmo, ki je bil leta 1915 izgnan v Sibirijo, zahteva potom sodnije, naj mu izplača bivši car 50.000 rubljev odškodnine. Sežgani akti v ruskem vojnem ministrstvu. Stockholm, 21. aprila. »Rečj« poroča: Bivši vojni minister Bjeljavev je sežgal v vojnem ministrstvu vse akte, predno so ga aretirali. Novo rusko vojno posojilo. Petrograd, 21. aprila. »Agentura< : Če tudi so pričeli šele danes podpisovati novo vojno posojilo, so včeraj pri Banque inter-nationale podpisali v dveh urah dva in pol milijona rublja. Moskovsko mestno zastopstvo je podpisalo en miljon. nueva in bivši španski ministrski predsednik sta tudi odločno izjavila, naj ostane Španska nevtralna. Sporazum hujska Špance, ker se tu intam potopi kaka španska ladja, ki vozi v zaprtih morjih. Dnevne novice. Naročnina na »Slovenca« je potekla mnogim p. n. naročnikom že koncem meseca marca. Kdor se čuti prizadetega, naj nemudoma odpošlje nadaijni obrok. Prihodnji teden se časopis ustavi. Posebnih opominov ali sporočil žal ne moremo pošiljati, ker smo preobloženi z drugimi posli. — Ogrsko baronstvo je podelil cesar načelniku generalnega štaba generalu pehote Arzu pl. Straussenburg. — Duhovniške spremembe na Štajerskem. Prestavljena sta čč. gg. kapiaia: Josip Jcraj iz Celja III. v Žalec I. in Maks Šlander iz Dramelj na .Ponikvo ob južni železnici, — V začasni pokoj zavoljo bolezni sta stopila čč. gg. Jurij Cvetko, kaplan pri Sv. Vidu pri Grobelnem in Anton Bratkovič, kaplan na Ponikvi. — Podružnica »Slomškove zveze« za novomeški in črnomaljski okraj ima zborovanje dne 3. maja t. 1. na Grmu pri Novem mestu v prostorih deželne kmetijske šole, kjer je za časa vojne nastanjena novomeška ljudska šola. Začetek ob 11, uri 15 m., po dohodu dopoldanskega vlaka iz Ljub-jane. Spored: 1. Predavanje: Mladina, naša največja skrb: gdč. uč. Pavla Štrumbelj. 2. Nazorna slika: Grad: g. šol. vod. Atana-zij Ausser. 3. Slučajnosti, — Člani in članice »SI. zv.« kakor njeni prijatelji se vabijo, da se udeleže zborovanja v obilnem številu. Preskrbite si pravočasno legitimacije! — Odbor. — Poročil se je danes na Dunaju g. Karel Dolenc, stotnik c, kr. strelskega polka št. 11, z gdč. Mimi Heinzl, — Plazovi razdrli deželno cesto Jesenice—Planino. Sv. Križ nad Jesenicami: Letošnja dolgotrajna zima je kakor drugod tudi tukaj napravila dokaj škode. Ne le, da je sneg veliko sadnega in gozdnega drevja polomil, marsikak kozolec in svisli stri, marveč je tudi s svojim pritiskom in plazovi skoro tretjino deželne ceste Jesenice—Planina, od Dolničarjevega znamenja do napajališča (korita) v presledkih tako razrušil, da je ondi vsak promet izključen. Ker se razmočeni in ilovnati svet s strmo lego nad in pod cesto še vedno izmika in proži navzdol v jarek, je na nekaterih krajih jako nevarno in predrzno celo peš hoditi. V prometu za pešhojo je zopet nekdanja stara in zaraščena pot, ki se sedaj popravlja za začasno vožnjo pot, dokler ne bo prava cesta temeljito popravljena, kar bo. k"kor veščaki menijo, trajalo do ieseni. Srbija se bliža Avstriji. Curih, 21. aprila. »Neue Ziircher Ztg.« poroča iz Genfa, da je došel tja srbski minister Protič. Genfski srbski krogi sodijo, da se bo Protič poučil, če je Avstrija voljna, da se približa glede na preobrat v Rusiji Srbiji. Angleški kralj se namerava odpovedati. Kodanj, 20. aprila. List »Soroamts Ti-dende« prinaša ,kakor poroča »Politiken«, naslednjo zanimivo vest: V angleških krogih v Kodanju je razširjena vest, da je angleški kralj Jurij ministrskemu predsedniku Lloydu George ponudil svoj odstop, da tako omogoči tesno zvezo med celokupno angleško svetovno silo in ameriškimi Združenimi državami. To je velika skrivnost, na katero je Lloyd George v svojem zadnjem govoru namigaval, ko je govoril o tem, da se lahko v kratkem času pripetijo prav posebne stvari. Razno poročila. Volilne reforme v praški mestni svet. Praga, 20. aprila. (K. u.) V včerajšnji seji mestnega sveta so predlagali župan dr. Groš in podžupani Krapar in Schroter, naj se prejkomogoče izdela nova predloga volilne reforme za mestni svet. Na podlagi te reforme bi bila volilna pravica zelo razširjena, posebno tudi na ženske in bi se vpeljala splošna, enaka, direktna in tajna volilna pravica. Ta predlog je bil sprejet soglasno. Zadnji odstavek glede splošne, enake, direktne in tajne volilne pravice z večino. Položaj na Španskem. Španski kralj Alfonz je govoril četam, ki so se vrnile iz Maroka: Rekel je: Zdaj se vračate v svoje garnizije, ker smo tako srečni, da smo daleč od vojske proč. Ta kraljev govor je važen, ker sporazum tudi na Španskem z vso silo dela na to, da bi se mu Španska pridružila. Pritisk sporazumu prijaznega časopisja je tako velik, da miroljubnež Gaston Routier ni mogel pričeti izdajati nameravanega glasila mi-roljubnežev »Journal de la paix«, Pred-ednik španskega kongresa Migucl Villa- — Padel je na italijanski fronti poddesetnik Andreas Anton iz Cerkelj na Dolenjskem. Že cd začetka vojske se je bojeval na raznih bojiščih, sedaj pa ga je zadela laška granata. Bil je splošno priljubljen in zaveden Slovenec. Lahka ti zemlja. — Literarna zapuščina Franca Levca. Pokojni deželni šolski nadzornik, dvorni svetnik Franc Leveč je ostavil bogato literarno zapuščino z dragocenimi spisi in sestavki ter zanimivo korespondenco. To gradivo bo uredil in izdal — po želji pokojnikovi dr. Ivan Prijatelj. Slovenci v Nemčiji. Iz Hamburga pišejo: Napačno bi sodil, kdor misli, da Slovenci v Nemčiji spimo. Tudi v tem težkem času se vrlo gibljemo. Naš stari predsednik Burnik je bil vpoklican, na njegovo mesto je bil izvoljen tovariš Pišek. On pa je v rovu »Nemški cesar« ponesrečil. Dne 25. marca 1917 se je na občnem zboru vršila nova volitev društvenega načelstva. Za predsednika je bil izvoljen Andrej Haj-denik, za podpredsednika pa tovariš Ko-dela, ki je bil že dolga leta izredno delaven društven blagajnik. Za tajnika smo izvolili tovariša Škorca, za zastavonoše in zastavne varuhe (častnike) Fr. Orehovec, Jug in Tajnšek; računska pregledovalca sta Škoda in Gostinčar. Za domovino, oziroma kot žrtev svojega poklica sta padla tovariša Planker in Pišek. Ob sklepu občnega zbora smo na željo društvenega voditelja č. g. Jenster zapeli slovensko cesarsko pesem. — Slovenci v Nemčiji vroče molimo k Bogu, da bi nam skoro naklonil toli zaželjeni mir. Upamo, da se bodo vsi naši vrli člani vrnili z zmago ovenčani nazaj k nam. A. H. — Z ročno granato se je poškodoval Radoslav Thaler, dijak L realke, 12 let stari sin trgovca in posestnika Rafaela iz Škofje Loke, ko se je mudil doma na dopustu. Našel jo jc na očetovi pisalni mizi ter imel opravka ž njo, nakar je eksplodirala ter mu poškodovala več prstov na rokah. Moril je v ljubljansko deželno bolnišnico. — Od Sv. Ane pri Tržiču. Umrl je 18, t. m. po dvadnevni bolezni Anton Ka-var, zemljak in cerkveni ključar. Rajni je bil zelo skrben in spreten gospodar, svoj čas je bil tudi župan. Naj počiva v miru! — Ranjen je bil na laškem bojišču četovodja Ignacij Meglič, brat našega župana. Krogla mu je predrla levo lice in prišla skozi desno. Vendar rana ni smrtna. Naj pogumni junak, ki je ves čas v fronti, kmalu okreva. — Iz seznama izgub št, 554. Praporščak 5. dom. pp. Orest Hervatič, prideljen 27. dom. pp., Koper, ujet; nadporočnik Stanislav Širca, brzojavni polk, ujet. — Odlikovana vojna poročevalka. Cesar je pisateljici Alice Schalek v priznanje izbornega in požrtvovalnega delovanja kot vojna poročevalka podelil zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje. Vlak je povozil na progi Litija—Kresnice 84 let staro Marijo Taufer iz Zavrst-nika. Ista je šla po progi, na kar je osebni vlak zagrabil starko ter jo vrgel pod kolesa: bila je takoj mrtva. Obsojeni morilki. Pred nekaj časa smo poročali o strašnem umoru v Osjeku. Trgovca Loužila so namreč našli vsega krvavega — mrtvega v njegovem stanovanju. Pozneje se je dognalo, da sta morilki Marija Mlinarič in Milka Halužan. Te dni. se jc vršila sodna obravnava proti morilkama. Marija Mlinarič je bila obsojena na 15 let težke ječe, Milka Halužan pa na smrt na vislice. Toč?, v Dalmaciji.. S Korčule se poroča, da je padala tamkaj skozi pol ure kakor oreh debela toča, ki je uničila vso zelenjavo in sadje. Umri je v Eggenbergu vojak trena Lovrenc Bohinec, star 24 let. Izkaznice za pivo uvedejo na Bavarskem. Novo gledališče v Pragi za izključno slovanska dramatična dela namerava ustanoviti češki pistelj dr. Dvorak. Gledališče se bo otvorilo z Dvofakovimi »Husiti«, Na gledališču bo delovala Sibila Smolova. Liiijanske novice. lj Glasbcio dramatični večer v deželnem gledališč se na splošno željo ponovi v petek, 27. t. m. Vstopnice se bodo prodajale jutri v nadeljo od 10. do 12. ure dopoldne in od ponedeljka dalje od pol 5. do 9. ure zvečer pri blagajni v deželnem gledališču. Tržaška slovenska šolska miadina v Ljubljani. Slov. tržaška šol. mladina Ciril Metodovih šol priredi meseca maja izlet v Ljubljano. »Kino Central« v deželnem gledališču je vodstvu tega izleta odstopil svoje prostore, da priredi v deželnem gledališču tržaška slovenska mladina veliko gledališko predstavo. Že danes opozarjamo ljubljansko občinstvo na ta polet tržaške slovenske mladine v slovensko prestolico ter smo prepričani, da bo ljubljansko občinstvo storilo vse, da bo ostal tržaški slovenski mladini dan v Ljubljani nepozabfjiv. lj Poročil se je danes v cerkvi sv. Petra g. Matevž Pcčnik, kantiner z gdčno Pavlo Adamčič. Iskreno častitamo! lj Dobrodelen koncert se vrši danes zvečer ob 8. uri v kavarni »Union« na korist zakladu soške fronte. Svira »soška salonska godba«. Vstop 2 K. Jutri ne bo koncerta. lj Angelovo češčenje zvečer naj se zvoni začenši z nedeljo po starem času. lj Oddaja cenejšega mesa za nove pri-glašence k vojni prehrani. V ponedeljek, dne 23. aprila popoldne bo mestna aprovizacija oddajala za one nove priglašence, ki so dobili male modre izkaznice goveje meso po znižanih cenah in sicer 1 kg a 2 K. Rodbine z 2 ali 3 osebami dobe % kg, rodbine s 4 in 5 osebami % kg, in večje rodbine po 1 kg. Da se prepreči naval in omogoči oddaja brez nepotrebnega čakanja, se določa naslednji red: Na vrsto pridejo od 2—3 ure stranke, ki imajo legitimacije s štev. 6000—6200, od 3—4 ure štev. 6201— 6400, od 4—5 ure štev. 6401—6600. Stranke, ki bi se ne ravnale po tem redu in ki bi se nastavljale ob času, ko niso klicane, ne dobe mesa. Stranke z višjimi številkami pridejo na vrsto pozneje. lj Oddaja semenskega krompirja. Mestna aprovizacija bo v torek, oddajala semenski krompir za Ljubljančane, ki so sc svoj čas priglasili zanj pri žitno-promet-nem zavodu. Natančnejši razpored oddaje se objavi v časopisih v pondeljek. lj Na občnem zboru Delniške stavbin-ske družbe »Union« v Ljubljani, ki sc je vršil dne 19. t. m., se je sklenilo izplačati K 30.— kot dividendo na vsako delnico. V smislu družbinih pravil § 30 jc dividenda plačljiva dne 1. julija 1917, lj Prodaja kislega zelja. Mestna aprovizacija je začela v nekaterih vojnih prodajalnah ( v Gosposki ulici, na Marije Terezije cesti ter v vojni prodajalni pri Štrausu) prodajati kislo zelje in sicer 1 kg a 70 vin. Posamezne stranke ga lahko dobe največ skupaj 2 kg. Pravico do nakupa ima vsakdo, kdor se legitimira s pekovsko nakaznico. lj Čudna pomlad. Zaradi hladnih pomladanskih vetrov, kateri pri nas ob tem času niso običajni, so noči prav mrzle in vedno pada debela sluna. Pri nas je vsled tega vremena predvčerajšnjim popoldne sneg le nekoliko napadal, iz Trsta se nam pa poroča, da je takrat tam tako snežilo, kakor še pozimi malokaterikrat. Sneg pa seveda tam, kakor nikoli, ni obležal. Primorske novice. Za bodočnost Goriško-Gradiščanske. Na deželnem odboru goriškem se je te dni vršila seja komisije za prenovitev dežele po vojni, ki je izdelala obširen program glede stavbenih del; program je odobrilo ministrstvo za javna dela, kakor tudi na-mestništvo v Trstu. Komisija se peča sedaj z vso vnemo z vprašanjem, kako znova oživiti in dvigniti kmetijstvo v deželi. Odlikovanja za civilne zasluge na Primorskem. Vojni križec za civilne zasluge 11. ozir. III. razreda so prejeli: Namestni-štveni konceptni praktikant v Lošinju Val-ter Kanduč; okrajni komisar v Pazinu Er-nest Karlavaris; vodja okrajnega glavarstva v Kopru, okraj, komisar Leon vitez Klodič pl. Sabladolski; kancelist na okrajnem glavarstvu v Poreču Marko Kranjc; namestništveni koncipist v Trstu dr. Kari Lederer; vodja okraj, glavarstva v Pazinu, okraj komisar Fran Lukovič; okrajni komisar v Trstu Egon vitez pl. Lund; ravnatelj pomožnih uradov na namestništvu v Trstu Ludvik Matko; računski re viden t na namestništvu v Trstu Artur Mayer pl. Hal-denleld; kancelist na namestništvu v Trstu Andrej Mivec; okrajni komisar v Tr-siu dr. Jožef Mosettig; namestništveni koncipist v Pulju Anton Mrakovčič; vodja okrajnega glavarstva na Krku, okraj, komisar dr. Emil Mucha; namestništveni koncipist v Voloskem dr. Rud. Muller; računski revident na namestništvu v Trstu Jožef Oiivotto; okrajni komisar v Pulju dr, W?.lter Pfeifcr; kancelist na namestništvu v Trstu Ignacij Rus; okraj, komisar v Pulju Artur baron pl. Seiller; okrajni zdrav nik v Tolminu dr. Alfonz Serjun; kancelist na okrajnem glavarstvu v Sežani Adolf Sv/oboda; rač. svetnik na namestništvu v Trstu Rudolf Uvizio. Smrt med begunci. V nedeljo je pre-minula v bolnišnici v Postojni gospa Štefanija Pecikar, soproga g. Ivana Pecikarja iz Devina, ki službuje sedaj na Rakeku. — Umrl jc v Opatiji znani goriški geometer g. Ivan Gasser, star 75 let. Pokojnik je bil svoj čas občinski svetnik v Gorici, član goriške trgovske m obrtne zbornice, deželnega šolskega sveta in deželni poslanec in odbornik. — V Temešvaru je umrl c. kr. višji mornariški zdravnik v pokoju dr. Artur pl. Suhay. Umrl je v Kočevju sošef tvrdkc Bratje Loser v Trstu g. Peter Loser. Umrl je v taborišču za internirane v Tapiosulyu ia Ogrskem dr. Luigi Cussar (!!), eden voditeljev reških italijanašev in bivše »G.ovine Fiume«. Pokojnik se je iz-tical na raznih političnih manifestacijah in uličnih demonstracijah proti Hrvatom, dasi bi sc njegovo ime moralo pisati za —>■ Kušarja! Odlikovanja za c vie zasluge na Kranj-sim. Nj. Veličanstvo cesar je podelil: Vojni križec za civilne zasluge II. razreda: de-želnovladnemu svetniku v Ljubljani Otonu pl. Detela; voditelju okrajnega glavarstva v Litiji okraj, komisarju Hugonu Hofbauer pl. Hohenivall; okraj, nadzdravniku v Radovljici dr. Ignaciju Jelovšku; dežclnovlad-nemu svetniku Ivanu Kremenšku v Ljubljani; voditelju okraj, glavarstva v Kamniku, deželnovlad. tajniku Franu baronu pl, Lazarini; okraj, glavarju v Radovljici dr. Frideriku Mathias; voditelju okraj, glavarstva v Kočevju, okraj, nadkomisarju Otonu Merk; deželnovladnemu svetniku v Ljubljani dr. Robertu Praxmarer; voditelju okraj, glavarstva v Rudolfovcm, deželnovladnemu svetniku Viljemu baronu pl. Rechbach; okraj, nadzdravniku v Kranju dr. Edvardu Šavnik; voditelju okraj, glavarstva v Krškem, deželnovlad. tajniku Pavlu Svetec in dežel, zdravstvenemu referentu dežel, vlade v Ljubljani dvornemu svetniku dr. Franu Zupane; vojni križec za civalne zasluge III. razreda: pisarniškemu oficialu na deželni vladi v Ljubljani Ivanu Abram; okraj, komisarju v Radovljici Jožefu Fried!; pisarniškemu oficialu na dež. vladi v Ljubljani Juriju Hočevar; okrajnemu tajniku v Ljubljani Ivanu Kocjančič; okraj, komisarju v Litiji Antonu Mencinger; okraj, tajniku v Kočevju Juliju Paida-schu; kancelistu na dež. vladi v Ljubljani Franu Pcterlin; deželnovlad. koncipistu v Krškem dr. Viljemu Pfcifer; deželnovlad. koncipistu v Logatcu Ludviku Pinkavva; kancelistu na okraj, jplavarstvu v Kranju Štefanu Piutu; rač. revidentu na dež. vladi v Ljubljani Hermanu pl. Salomon; kanccli-stu na dež. vladi v Ljubljani Jožefu Schlei-nicr; okraj, tajniku v Kamniku Leopoldu beljak; kancelistu na okraj, glavarstvu v Postojni Franu Slana; okraj, tajniku v Ru-dolfovem Antonu Šproc; okraj, komisarju v Ljubljani Henriku Stcska;^ okraj, komisarju v Črnomlju Rajmundu Svetek; računskemu revidentu na dež. vladi v Ljubljani Avguštinu Zajec; voini kižec za civilne zasluge IV. razreda: uradnemu slugi na dež. vladi v Ljubljani Alojziju. Avanzo; pisarniški pomočnici na dež. vladi v Ljubljani Mariji Hickc; uradnemu slugi na okraj, glavarstvu v Rudolfovem Franu Kos; uradnemu slugi na dež. vladi v Ljubljani Mihaelu Kosmaču; pisarniški oficijantinji na dežel, vladi v Ljubljani Miri Mešek-Bregant; pisarniški pomočnici na okraj, glavarstvu v Krškem Mariji PJefferer; pisarniškemu pomočniku na okraj, glavarstvu v Logatcu Franu Rejc; uradniškemu slugi na dežel, vladi v Ljubljani Franu Resnik; uradnemu slugi na okraj, glavarstvu v Postojni Franu Rogina; pisarniškemu oficijantu na dežel, vladi v Ljubljani Ivanu Šabec; pisarniški oficijantinji na dežel, vladi v Ljubljani Ivani Toplikar; pisarniški pomočnici na dež. vladi Idi Vakselj; uradnemu slugi na dež. vladi v Ljubljani Antonu Vrhovnik; uradnemu slugi na dež. vladi v Ljubljani Leopoldu Weiss; pisar, oficijantu na dež. vladi v Ljubljani Jožefu Zadnikar; uradnemu slugi na dež. vladi v Ljubljani Karlu Zorko in uradnemu slugi istotam Franu Zupančič. So slie vesli. _Pri preizkušnjah usposobljenosti na c. kr. učiteljišču v Ljubljani od 13. do 20. aprila so bili aprobirani: I. za meščanske šole s slov. in nem. učnim jezikom: Ar-selin Marija, def. učiteljica v Ljubljani (1. skup., z odliko); II. Dekleva Dragica in Kokalj Marijana, abiturientki m. d. lice-ja za francoščino, prva za šole s slovenskim, druga za šole s slov. in nem. učnim jezikom; III. Zdolšek Rozalija (S. M. Sera-fina), v. uč. na zas. učiteljišču v Mariboru za pouk v violini na mešč. šolah s slov. in nem. učnim jezikom; IV. za ljudske šole s slov. učnim jezikom: Sever Marija (S. Kazimira), pom. uč. na zas. ljudski šoli šolskih sester v Celju; V. za ljudske šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom: Rant Franč., prov. učitelj, pri Sv. Petru v Ljubljani; Bajuk Josipina, prov. uč. v Sp. Šiški; Dekleva Ivana, supl. v Sori; Gradišnik Hermina, supl. v Celju; Hočevar Kristina, supl. v Novem kotu; Hrovat Rafaela, prov. uč'. na Seluv Jesih Marija, supl. v Trbovljah (Vode); Jurca Albina, supl. v Šmihelu; Jurdana Marija prov. uč. na hrv. šoli v Pazrnu; Knapič Marija, prov. uč. v Rep-nah; Komljanec Alojzija, supl. v Škocija-nu; Koncilja Agneza (s. Imelda), prov. uč. v Mekiniah; Kovač Albina, supl. na Ubelj-skem; Kovač Ana, prov. uč. v Zatičini; Kramarič Ivana, prov. uč. v Dvoru; Kuna-ver Frančiška, prov. uč. v Polhovem gradcu, Lilleg Marjeta, prov. uč. v Kovorju; Lombar Angela, supl. v Zalogu; Mrak Frančiška, supl. v Tržiču; Muck Eliza, prov. uč. na nem. lj. šoli v Vevčah; Pavlič Štefanija, supl. v Šmartnu pri Kamniku; Perko Julija, prov. uč. v Kostelu; Peter-nelj Pavla, prov. uč. v Škof ji Loki (z odliko); Petrič Ida, supl. v Zg. Šiški; Plevel Marija (s. Magdalena), prev. uč. v Mekinjah; pihak Marija, prov. uč. v Slivnici pri Celju; Punčuh Marija, supl. v Vipavi; Ran-čigaj Juli'a (s. Evtfenija). nrov. uč. na lj. šoli šolskih sester v Celju; Rogar Kristina, su-plentinja na Dobravi; Sturm Kristina, supl. v Vrhpol:u; Sušnik Frančiška, prov. uč. v Škcfji Loki; Sušnik Olga, supl. v Sromljah; Šilovir^c Bcvta, prov. uč. v Boštanju; Šu-štarič Tereza, sup!. v Koprivniku; Vodišek Olga, supl. na Viču. — Dve kandidatki za meščanske in dve za ljudske šo^e sta med skušnjo odstopili; tri kandidatinje za ljudske šole so b'le renrebirane. zvezo. W iilllij Nižjeavstr jska Kmetska zveza (Bau-e ribuc:) kaže tudi v vojnam času svojo veliko življenjsko moč. Lani io pridobila 2000 r.tvih članov, letos pa že tudi rad 500. Ka takega menda nima pokazati nobena grspedarska ali politična organizacija v Avstriji. Zveza šteje danes s1 ro 76 000 c'anov. Če se pom.sli, k ii' -:i-nov je v vojaški službi in kolik' ie že padlo, se je tako ogromnemu med vojno trajno narašča114,1; za prrcvit Kmetske zveze si je pridobi! društveni list ~Baue.ntiindler«, ki ga dobivajo vsi člani, Ravnotakc de'avna je društvena pisarna, kjer dobi vsak član uslr.et", ali pisii.eno brezplačen svet. Lani so rcšiii nad 12.000 •»pračanj. Za voiaške stvari iT.vi poseben oddelek, kjer sestavljajo prošnje za dopusta, npiostitve itd. Prodajalna »Kr.tol, tisk. društva« prej H. Ničman v Ljubljani, priporoča -aslcd-nje Šmarnice«, ki so ob enem pop i mo-litvcnik: A. Žgur: Matidobre ;ve-t a«, stanejo 2 K 50 vin.; J. Dolen v e- 11 i c e« posvečene naši ljubi G' pre- svetega Jezusovega Srca. Stanejo 2 K 50 vin. — J. M. Seigerschmied: Marija naša najboljša mati«, prav priročna oblika, stanejo 2 K. Po pošti velja vsaka teh knjig 30 vin. več. Pri ženikih boleznih, posebno v letih menjave, se z uporabo naravne »Franz-Josef«-grenčice naglo prepreči pritsk krvi na možgane, pljuča ali na srce, ob enem pa na gotov in mi! način prepreči zajezitev v organih spodnjega telesa ter lena prebava. Tajni svetnik profesor pl. Winckel v Monakovem, pisatelj učene knjge o ženskih boleznih, potrjuje, da je tudi pri svojih preiskavah našel ugodne učinke »Franz-Josef-.-vode, ki jih hvalijo mnogi zdravniki. Bolečine v miSicah puste mnogi ljudje docela vnemar, ker so mnenja, da bodo iste že same prešle. Bolečine pa se čez nekaj časa zopet povrnejo, in sicer so vedno hujše, čimbolj se jih zanemarja. V mišicah in celicah ostane pač vedno nekaj kali bolečin. Z utiranjem in masiranjem bolečih mest s Fetterjevim bol lr.jšajočim fluidom iz rastlinskih esenc z znamko »Elsa-fluid« se pa kaj takega lahko zabrani. Po utiranju ne izginejo samo bolečine, temveč začne tudi kri hitreje krožiti na dotičnih mestih. Kri proc're v rajoddaljenejše količke celic, uniči povzročevalce bolečin in zabrani tako zopetni nastop bolečin. 12 s*eklenic tega sredstva pošlje lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elza-trg štev. 134 (Hrvatska) za 7 K 32 vin. poštnine prosto. — Istočasno se pa lr.hko naroče tudi Fellerjeve lagodno odvajajoče rebarbarske krogiice z znamko >.Elza-kioglice«, izborno, tek vzbujajoče želodčno zdravilo; 6 škatlic poštnine prosto 5 K 57 vin. — Izborno je nadat.e tudi neko sredstvo zoper kurja očesa, zelo znano pod imenom Fellerjev turistovski obliž z znamko »Elza«. (—ve—j Kleparski pomočniki, vodovodni monterji »n 1000 se takoj sprejmo proti dobremu plačilu po dogovoru. Sprejmo se tudi vajenci. L. M. ECSiER, LJUBLJANA, kleparstvo in instalacija vodovodov. Mesto kot 3W f kot postranski zaslužek išče samec, povsem zanesljiv, kateri je do vstopa v vojaško službo služboval kot farrii organist, sedaj vojaščine popolnoma prost, spieten v poučevanju in proiz-va anju iatin. maš, i. t. d. z dobrim spričevalom. Cemene ponudbe na Anton Zcga Celje, (lačas) fieslvr. Tersched Wilh. Strasse. Proda sa iz proste roke radi smrti 20 min. oddaljena od mesta Ljubi a-!jj\H ne, tik treii tovarn, z 11 stanovanji, i..JU veiiij0 njivo, dvema vrtoma za zelenjavo in sadje. Pri hiši so lilevi m posebna kuhinja za prešičjereio. Zraven je klet, vodovod in vodnjak. Hi-a je v najboljšem stanju iu se dobro obrestuje. Več se izve pri lastniku Lukman, v Scien jarai. Ljubljanska ulica št. 26, p. Moste pri L]ubljani. 994 Prav dobro nagrado za s kuhinjo ali brez nje. Henrik Knrl, Vodmat 145 pri Podobniku. ^tj^sricci samosto jna, izurjena v vseh poslih, išče službe v kako boljšo hišo v mestu ali na deželi. Naslov pove uprava lista pod št. 992 (ako znamka za odgovor). po najvišji dnevni ceni. JOSIP BERGMAN v Ljubljani. Proda se za eno sobo popolna takoj odjemalec za rabljeno, dobro ohranjeno National-blagajno. Ponudbe pod »Gotovo plačilo 885« na upravo lista. Kupim vsako množino is* Šmarnice za leto 1917. ne izidejo. Iz prejšnjih let so v Katoliški bukvami v Ljubljani na razpolago še sledeče Šmarnič-ne knjige: Šmarnice Arskega župnika. Razlaga lavretanskih htanij z življenjepisom bi. župnika Janeza Vianeja, od leta 1912. Cena 3 K, Ta snov je gotovo zelo primerna za Šmarnice; razlaga je jedrnata in snov, ki je za vsak dan določena, ne predolga, zato bodo te Šmarnice poslušalcem zelo ugajale; razlagi sledi za vsak dan zgled iz življenja blaženega župnika Vianeja iz Ar-sa, ki je živel v duhu svetosti v minulem stoletju; ob koncu pobožna vaja in molitev. Marija v predpodobah in podobah. Šmarnice. Zbral Jož. Vole, župnik, od leta 1904. Cena 3 K. Pisatelj nam slika božjo Mater Marijo v starodavnih predpodobah in podobah, vzetih iz sv. pisma. Leoim premišljevanjem je dodan za vsak dan zgled iz življenja Marijinih častilcev. Devica v>rn*. Smernici. Spisal J. Godec, župnik v pokoju. Cena 3 K. Predmet Šmarnicam so nekatere verske resnice, ki jih pisatelj kratko in jedrnato razloži; obenem ovrže razne ugovore proti razloženim verskim resnicam. Šmarnice. Marijine čednosti in dobrote po ponatisu S. J. in Schepersu Radempt, spisa! P. Ladislav O. S. Fr. od leta 1900. Vez. 3 K. Pisatelj nam krasno slika Marijine čednosti in dobrote; za vsak dan nam doda zgled, kako Marija pomaga. Na koncu knjižice kratek molitvenik. Dr. Josip Jerše, Šmarnice. Mati čudovita. Vez. 3 K. He prezrite d JjpMnm p zastopan Išče se izkušen ff knjigovodl(inj.»a Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da je pri meni voB parov na razpolago po nizkih cenah. — Se naj-topleje priporočam Frančiška Furlan, roj. Kobilica, Pot v Rožno dolino štev. 8. tirnje^ vglaMsi; plasoTirln is iroovBC glasbil Ljubljana, Woltova ulica št 12. Zaloga ter izposojevalnica jjla- sovlrjev, planin in harmonijev. Ugodna zamena in desetletno jamstvo. Špe&elnl zavod za vglaševanje ter popravila vseh glasbil. Vglaševalec v »Glasbeni matici« ter v vsah slovenskih zavodih. V lepem trgu v Slovenskih Goricah ]e na prodaj enonadstropna primerna za obrtnika, trgovca ali zasebnika. — Vprašanja na upravništvo tega lista pod št. 954. (Znamka!) Povečane slike do naravne velikosti, kakor tudi oljnate portrete na platno izvršuje umetniško po vsaki fotografiji prvi fotografski in povečevalni zavod v Ljubljani, Kolodvorska ulica 34a. Vsakovrstne priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu v obilo naročitev. Cene primerno nizke, postrežba, kakor je v takem času najbolje mogoča. FR. CERA3, tov. slamnikov v Štobu, pošta in žel. post. Domžale pri Lj. (za 1 dopisnico) Vas stane moj glavni cenik, ki seVam dopoštje — na zahtevo brezplačno. — Prva tovarna ur JAN KONRAD, c. in kr. dvor. založnik Brux št. 1552 (Češko.) Nikol ali jeklono tiro na sidro K >—, 8-—. Vojno-bpominsko nikeln. ali jekleno ure K 11-—, K !!•—; armadno radij, aro iz niklja ali |okla K 12 —. .Msi vne srebrno Boskopt remont, uro s sidrom K 10.— K20'—. Budilke, stensko in uro na stojalo v veliki izberi po nizkih conah. 3lotno pismeno jamstvo Pošilja po povzetju. Zamena dovoljena ali denar nazaj. -.OJ. j lunn. i:::;::::::::; s;:::: ?s t::::::: t;' is SS«£3o S •« o SSSSSSu *Sa« t A**SS! ■•Ml *"• Ion. Hiadnik, Novoniesto. r;i?Pii5l Marijine pesmi za g®*.; [ilfll !j3. solo, mešan zbor in g;;: orgle, op, 69. 2 K. g?:: Mm niaiiffl pesmi 2nT5ss E v , ■ i , T r mesau zbor in orgle, op. 6o. 1 K. mešan zbor, op. 56. g;:: lil oi yu, i k. »::: Pnii-n Slutim" raešan zbor _______ „MlVfi Mm , in orgle 2 K 40 v, posamezni glas 30 v. Instrumentalni $m SS I ee» **.» C... ..m iisoc« i-^to^r.^n^^nrionct'.'';,,., Kttittfititsts::t:itsjt»tistss:iss?is:ss5isii;gsi stara 14 let, s V. razredom ljudske šole, vešča slovenskega jezika in nekoliko nemškega, želi vstopiti kot učenka v trgovino ali kaj primernega. Ponudbe na upravn. ..Slovenca" pod št. 934. in sive lase in brada za trajno temno pobarva. 1 stcklenica s poštnino vred K 2-7C. ,-i m JJvfllv/nll iC rožnata voda, ki živo po-1 uyut rdeči bleda ilc.j. Učinek jc Cu- i ............dovit. 1 steklenica s poštni-S no vi-cd K 2- a v sul ro g U £ ®ri2KtfJ > " « S N te «»«•«••' o š pocca "g tj f o r-'C v —1 OS> ^ y o « o to „ . ® p .0 ^ > 'S o J? cs jf s •c - c i" 2 o a > -2 ■a. £ o, m o tu .a s > A O BSs p, ^ « S. 03 «8-1=5 53 1 o ^ d , «•71S .V P3 „ |JB S - « 01 a S o yA a O O >S! w O M £ 'T, ci t3 C5 (C ry. 1- N J> 9. -a o o % 5 tc a •S si®*« N 74 « > -- - - č M !S a ^ ef ž M 2 « 2 gfiu o o o . .vittita,vmn» Radioaktivni, alksličnl, solno kislino In jod vsebujoči topli vrelec. ZDRAVLJENJE Z BLATOM. SHLENBURGOVA ULICA ST. 1 v v; I £t' fojb ISiirul^jNlJb i FINANCIRA VOJAŠKE DOBAVE IN APROVIZACIJSKE KUPČIJE. DAJE PREDUJME NA BLAGO. :: ESKOMPTIRA MENICE, FAKTURE IN TERJATVE. POSPEŠUJE TRGOVINO, INDUSTRIJO TER UVOZ IN IZVOZ VLOGE NA. KNJIŽICE OBRESTUJE PO 4%. :: VLOGE NA TEKOČI RAČUN PO DOGOVORU. ——J'4'^H'rT-r-:-11 f) rDostavitev 1 Dostavitev! j ! takol I | ! takoj! \ Brsz pomisleka so Ti stroji zniuuke „Gritznor" in „Afrana" so najooijši sedanjosti, šivajo, vezejo (stikajo), krpajo (mašijo) perilo in noguvice, ter imajo lOletno garan-cijo, krogljičen, brezšumen tek, ter biserni ubod. Vedno v zalogi priproste in luxus opremo, ter stroji najnovejših sistemov. Pouk v ravnanju s strojem kot tudi umetno vezonje, krpanje perila ter šivanje z aparati vsaki čas in povsod brezplačen. 2978 Cim preje kr.piš, ceneje kupiš — dobro le v LfUDIfžlUB, sv. Petra nasip 7, blizu Sramčiš&asiisJsGga mosta, levo ob vodi, 3 hiša pri m s svojimi 185 cm dolgimi orjaškimi Lorelejsklmi lasmi, ki sem jih dobila po li mesečni rabi poraade, ki sem jo iznašla sama To je edino sredstvo proti izpadanju las, za njih rast in negovanje, za ojačitev lasišča, pri moških krepko pospešuje rast brade, in že po kratki dobi daje lasam in brad! unravni blesk in polnos* in jih varuje pred prezgodnjim osivenjem do najvišje starosti. Lončelc po 6, 10 in IS fcron. Po pošti se pošilja vsak dan po vsoin svetu s poštuim povzetjem ali denar naprej iz tvornico kamor je naslavljati vsa naročila Ana Csillag, I9 stefeSijiM, frasna, tr^ta ia isss-leisa EBStiifiia ssehsses hš ete-fissl® ii sMsiia priponka IjEsSsSfaEia, t&aiSa»a ista (S. Ustanovljeno i. 1893. Ustacovljeno 1.1893. M v Ljubljani registrevana zadruga z omejenim jamstvom sprejema in obrestuje hranilne vloge po si Bentni davek plačuje iz svojega, csscš?. Zunanjim vlagateljem so za poši- m Sa tj k ijanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice 12 iC m §f ii S i N £ m m | m m Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7 */2, 15 ali 22 v2 pa tudi izven odsekov proti poljubnim dogovorjenim odplačilom. Dovoljujejo se ranžijska posojila proti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali poroštvu. Prospekti na razpolago Drnštveno lastno premoženje znaša koncem leta 1915 K 519.848-40. Deležnikov je bilo koncem leta 1315 1924 s 15.615 deleži, ki repre-zsntujejo jamstvene glavnice za 6,003.853 kron. Načelstvo: Predsednik: Andrej Ualan, prelat in stol.kanonik v Ljubljani L podpredsednik: II. podpredsednik: Bognmil Remec, e. kr. profesor Karoi Pollak ml., tovarnar v Ljubljani, v LjubljauL 01 a ni: Ivan Dolenc, c. kr. profesor v Ljubljani; Zaje Albin, c. kr. rač. oficijal v Ljubljani; Anton Kralj, tajnik Zadružne zvezo v Ljubljani; tir. Msihar Alojzij, gimn. voro-učitelj v Ljubljani; dr. Jakob iVIohorič, odvetniški kandidat v Ljubljani " dr. Fran Papež, odvetnik v Ljubljani; Ivan Snšnik, stolni kanonik v Ljubljani; Anten Snšnik, o. kr. gimnazijski profosor v Ljubljani; dr. Viljejn SchvvoHzer, odvetnik v Ljubljani; dr. Aleš Ušen:čn;k, profesor bogoslovja v Ljubljani: Fran Verliic, c kr. gimnazijski protesor v Ljubljani; Ignacij Zaploluik, katehet v Ljubljani. Nadzorstvo: Predsednik: Anton Kržlč, c. kr. protesor in kanonik v Ljubljani. — Člani: Anion Čadež, katehet v Ljubljani; li. Gruber, c. kr. lin rač. oficiinl v Liubljuni. Ivan Mlakar, protesor; v Ljubljani; Avguštin Zaje, c. kr. rač. revident in posestnik v LjubljauL m M % i m m I M iyi> t»V*.l M P Sft p j&i fr m M 7M .fi ^ v m, »t Sa«. tiSti mmMmmmmm^mmmmmmmmmmmm£ .553. 3 Wl cm s e— S CC3 'J. (=1 a 'ca, g CCS I r-. -: m ~ >u? i: povsod hvaljeni iu priljubljeni Najboljši in najpopolnejši so le .see £s___5 _p__»a 13 povsod bvalioni in priljubljeni enako Puchova vozna kolesa s prima pneumatiko, enaki kot pred vojno. Spri° »r IGN. VOK SprT° specialna trgovina s štvaln. stroji, kolesi ter zraven spadajočimf deli Ljubljana, Sodna ulfca 7, poleg justlčne palače, i9aHBRanaEaBB9BHsa!iaK& Tehnična pisarna 2780 za izvršitev vsakovrstnih načrtov in proračunov. Oblastveno konc. zasebna posredovalnica za nakup in prodajo zemljišč, gozdov in posestev. VALENTIN ACCETTO zapriseženi sodni izvedenec v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14. Izvršujem na željo tudi privatne cenitve v mestu in na deželi. Prodajalci in kupci naj se obrnejo na gori označeno posredovalnico. Prevzemam tudi stavbinska dela in nadzorovanje. Tajnost zajamčena. IMi Kranjska deželna podružnica n. a. dež. živi]- in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice sprejema zavarovanja na doživetja In smrt, otroški dot, rentna In ljudska, nezgodna In jamstvena zavarovanja Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije. Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj koncem leta 1914....... ......................K 173;490.838-— Stanje garancijskih fondov koncem leta 1914...............K 48,732.022'76 V letu 1914. se je Splačalo zavarovancem na dividendah iz čistega dobička . . K 432.232'66 Kdor namerava skleniti življensko zavarovanje, veljavno za BBjjHO ZSSrjarSSSiaHJE, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. —■ Prospekti zastonj fn poštnine prosto. 1439 S855" Sposobni zastopniki ss spre/mejo pod najugodnejšimi pogoji. Marije Terezie cesia St. 12. f^ Najnovejša, asfoestrm štedSSaa 8u£ prekaša ose uBščzne in (iis-aips Kačae suscfias, ^arž osakaks' až, Eits i,p. toiia ssapcSMisKa s gsefiralejsm, iS do tz jsr s^siio, Rsrfisa i« ensko-raarifiia. »SarSioHo" trata, ss MporaSfSJa mah dan, prlliliZnss dras iefl. giožjap grajal »i pra aStinčaa-iM alžaršeo. j^r €ena Srex vinsfzGv. ^re^raiažiaagi pga^MsS. Si^iaa s^ž^ga' pn-ii J,