Ameriška Domovina
/IMERI6/I1I-HOIMF
|!I)bSBfeSBt,!BtlSOtiBSi!BbSOb!OfeSOfelltofcsa AVSlHja M UlUiS
na Stalinovo pismo,
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
CLEVELAND 3, O., FRIDAY MORNING, APRIL 4, 1947
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
LETO XLIX—VOL XL05
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE | $	VSEM SKUPAJ ŽELI
|	UREDNIŠTVO IN UPRAVA
AMERIŠKE DOMOVINE
To so vzrokij zakaj v Jugoslaviji ni moka
Nekdo poroga iz naše stare domovine sledeče:
Mesa te dolgo nimamo, Pa saj ni čudna, ker zajci so vsi pobegnili, race so v latopisju, teleta so po pisarnah,
v , Moskva- - Avstrijska dele- svinje so pri koritih, in B «aciia Postavlja vse karte na govedo je pa na vladi!
Stalinovo pismo, v katerem je	______0 ,
ta obljubil Avstriji’vso podporo1 za njeno neodvisnost in meje. flAVAIMf G) till llhifl Pismo je datirano 12. maja 1945.,JIWTenet J* HI «011 Pisal ga je Stalin avstrijskemu V ayinl nAT/mHi kanclerju dr. Karl Rennerju. Pi- , '	"“a*"
stno je označeno kot “tajno in* ^eraJ zjutraj ob 1:20 sta tr-
$ ki garantira meje
B'	;---
Jugoslavija pošlje močno delegaicijo v Moskvo zaradi Koroške
Vse se pripravlja na telefonsko stavko po praznikih
Stavka je napovedana za pondeljek 6. aprila ob 6 zjuraj
Samo še par dni in vsa dežela bo paralizirana, že bo unija telefonskih uslužbencev zažela s stavko. Stavka je napovedana za pondeljek J, aprila ob 6, 'zjutraj.
j V Clevelandu je Ohijska federacija telefonskih uslužbencev že določila voditelje
Senatni odsek je odobril ( Trumanov program za pomoč Graji in Turčiji 1
Washington. — Senatni odsek za tujezemske zadeve je sogla-
Razne drobne novice is Cleveland« in te okolice
oiiiu je u^iittLeno koi lajno m .	J	vi x določila voditelip za
jgaws r«srsassi
r«ta i. w.«.!le ukani zaprril Sit
Notranji tajnik Krug

dne 15 1 voznika Slovenca, Enega je vo-
—	^*1	£ t™*[,v^	v ,,uiibi
B brobit Avstriie ie tndi moi na let’ stanuJ°č n* ®1 E. 200. St. ur na dan-
jo je v mojih močeh. Oprortite.'^!^' ?^°" S*--WiUowick, O. |*«*»	««• Mtm (IS
da se je to moje pismo zakasne-' . Popek ie poyedal P°licii‘’ da "® teden za v3e telefonske lo. — Stalin.”	I	Je vozil vzhodno po Lake Shore uslužbence m druge ugodnosti.
, . i Bvd., ko je nasproti vozeč avto, Telefonske družbe pravijo, da
r- "T? TT' 78K° S°' »umiti i	ZJe w ki *a J'e vozil Stefančič, zadrsal »o v vsaki državi drugačne raz-
— Poročali smo že, da je ljud-; baje navajale učenke, da so tr- iumetl «> Stalinovo pismo kot .	, .	. naravnn9t mere da .. tr.f „
ska oblast v Titovim pometala gale Titove slike in ščitile so ta- Poznanje za meje Avstrije kot. n]-eK ob t , idži d	,	8 ki
iz vseh šol redovnice, ker so ta ke učenke, ki so bile vržene 1 » J» imela leta 1938.	|	* 8ta Ip^oTe.	*
DROBNE VISU IZ SLOVENIJE
(Doile preko Trata)
OBSOJENE USMILJENKE,| vost “ljudske” oblasti. “Tako so
iz vseh šol redovnice, ker so ta menda kontunizmu najbolj nevarne. Tako so zavzeli tudi znano ljubljanako šolo Uchtenturn, kjer so poučevale sestre sv. Vin-
jih je imela leta 1938.	| poboma razbite.
•	«	P“ 3*eoahyi:< Stefani« je bil ubit na licu
iea, da dobi od	Pomanjkanje hrane so
19 E. 151 St! M----:----i—
ke učenke, ki so bile vržene iz šole radi izdajalskega udejstvovanja. Sploh so nagajale “ljudski” oblasti: Treba je pač pre------------------—---------------ro lz avw l nj
cej partizanske vere, da se vse roško. V jugoslovanski delegaci- ^nn Orenick iz
I ji, ki pride
T“rčlJ1 *4(K)’000’000> da se bo prvič nastopil novi moški ubranita komumzms. Predlog zbor, katerega vodi yeičak Iyan
pr.de prihodnji teden pred celot- Račid. Zbor bo pe, anglejke> |ft>
no1ji?™co' .	. • . I Unslte in slovenske pesmi, člani
Pock,ben odsek poslanske zbora aIani društva NajsVi
zbornice vod. še vedno javno za- Imena fare 9y vida Faranj ^ shšanje glede tega. Toda dozna- do gotoyo veseli zbor8 fa va se z izjav članov odseka; da 80 hvaležni g Račidu> kj fle ob bo tudi ta odsek te program odo- svojj veljki zaposienosti žrtvuje bnl m poslal v zbornico.	fc za to narodno styar>
Iz bolnišnice—
Mrs. Theresa Kodelja iz 802 E. 156. St. se zahvaljuje vsem za obiske v bolnišnici, za kartice in lepe cvetlice. Vsem skupaj vošči prav vesele velikonočne praznike.
Druga obletnica—
V torek 8. aprila ob 7:80 bo darovana maša v cerkvi Marije Vnebovzete za pokojnega Johna Hrovat v spomin 2. obletnice Washington. — Notranji taj-,njegove smrti, nik J. A. Krug, ki v imenu via- Pobiranje asnmenia— de obratuje premogovnike, je Tajnik dr. Dvor Baraga št. ukazal zapreti za nedoločen čas 1317 Kat. Borštnarjev nazna-618 premogovnikov, ker niso do- nja, da ne bo pobiral asesmento volj varni za obratovanje. j na velikonočno nedeljo, ampak Krug naznanja, da bo vlada v nedeljo 13. aprila, dovolite obratovati v pondeljek Kegljanje SMZ—
2013 drugih premogovnikov, če . slovenska moška zveza bo bodo do tedaj spoznani dovolj imete kegljaško tekmo v Aedeljo varni. tistih 518 premogovni- 20. aprila ob 2 popoldne v Pozel-
Niso dovolj varni za obratovanje; Lewis pravi, zakaj šele sedaj i
- vreči še iz te hiše Lich-tenturnovega zavoda. In to so junaško Izvršili junaški partizani pri sodni obravnavi 11. febr. 1947. Skpro dve leti je minilo, odkar so zapadqi zavezniki partizanom omogočili, da so se polastili Ljubljane, pa so se na "zločine” teh usmiljenk spomnili šele sedaj. Ti “zločini” so po opisu v “Slov. Por.” tekile: Sestre so med vojsko med otroci š>-rjle belogardistično propagando.
rejec Terezija na dve leti in pol, Sušnik Ana na 1 leto, Vrbnjak Cecilija na dve leti in pol in Rozman Marija na 1 leto. Dve ste bili oproščeni: Trtnik Ana in Trden Neža.
Glavno pa je seveda to-le: Obsodba se glasi tudi na zaplembo vsega imetja Lichtenturnovega zavoda. Tako je sedaj s temi usmiljenkami odstranjena nova velika nevarnost za Titovino. V
Otroke’ so vodile k spokornim^ Ameriko pa -bodo pisali partiza-procesijam. Učenke so silile, naj-n* partizanska pisma o verski molijo, da ne bi prišli partizani. 3Vobodi T Jugoslaviji pod komu-v Ljubljano. Tudi potem, ko so nističnim režimom in SANSov jih partizani vrgli iz šole, so še Mirko Kuhelj bo verjel v ta pi-vedno “zlorabljale” potrpežlji- ™a kot v sveto pismo.
I0VI GROBOVI
Joseph Baraga
V Lorainu, O. je umrl 22. marca Joseph Baraga, star 64 . let, stanujoč na 1978 E. 33. St, Bil je član društva sv. Alojzija št. 6 ABZ. Doma je bil iz Pudoba, fara Stari trg pri Ložu, odkoder je prišel v Ameriko pred 40 leti. Bil je zaposlen v National Tube Co. Zapušča ženo Mary, tri sinove, eno hčer, brata Lojzeta, 6 vnukov, v Evropi pa sestro Marijo.
Pogreb je bil 25. marca iz cerkve sv. Cirila in Metoda na Kalvarijo.
Marg Erjavec
Na 28. marža je umrla v Lorainu, O., Mary Erjavec, stara 67 let, stanujoča na 1226 W. 20. St, Bil je članica društva Bled 17 SNPJ, podruž. 40 SŽZ in Oltarnega društva. Do-
Bob Burcul
Včeraj zjutraj je umrl Bob Burcul, ki je stanoval pri družini Jurjevich na 1945 Columbus Rd. Bil je star 67 let. V Evropi zapušča ženo in 2 otroka. Rojen je bil v Zadru, Dalmacija. Pogreb ima v oskrbi Grdinov pogrebni zavod.
Andrew Brotiž t Umrl je Andrew Brožič, sta-n lijoč na 3348 Berea Rd. Zapušča hčeri Mrs. Elsie Bero-vich in Mrs. Louise Jusup ter vnuke.' Pogreb bo v pondeljek zjutraj ob 9 iz Golubovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla na 40. cesti. Doma je bil iz sela Sculac na Hrvaškem in član št. 99 HBZ.
Pogreb Nete Modle Pogreb za pok. Nežo Modic bo jutri dopoldne ob 10:30 iz
ma je bila iz vasi Vranoviči, p. Grdinovega pogrebnega zavo-Gradac na Dolenjskem. Njeno da v cerkev sv. Vida in na Kal-
dekliško ime je bilo Muc. Njen prvi mož je bil Anton Mihelič, ki je umrl pred 12 leti. Po-/ zneje se je poročili z Antonom Erjavcem. Poleg moža Antona zapušča hčer Mrs. Peter Sterk, Šest vnukov in tri pravnuke v Lofihta. Pokopana je bila 1. aprili iz cerkve sv. Cirila in Metoda na Kalvariji.
varijo.
Unija je izročila noto o nameravani stavki
Chicago— Unija CIO je izročila podjetju Harvester Co. noto, da bo šla v 90 dneh na stavko. Podjetje zaposluje v 10 tovarnah 30,000 delavcev.
Jože Vilfan. Očividno je Av-V re8nem sUnju Poškodbfje1 je tako pomanjkanje hrane v'ZjaV‘: Kardela ^rug sed‘u’ ”i priglasil, naj pokliče Matt strija v skrbeh radi močne jugo- dobu y prsa jn po teleBU gplob j Porurju. Domačini vprizarjajo* b‘ m0Zal storltl	,davn° prej’ F• Intiharja IV 0678, ali pa gla-
slovanske delegacije, zato se ho-| Pokojni John j“ bi, sin *^1 demonstracije radi nezadostne P	»"ITT' tajn‘k8 VmCent Lauterja-
če zdaj sklicevati na Stalinovo ne narodne dr„*jne pranka in'hrane.	v Centrahji 111 premogar- g
Pismo-	| Ivane Stefančič iz 281 E. 200.1 Glavna krivda leži na nemških fri-fti.”” Bog to nebo odp^j banice društva Srca Marije
Dočim so trije zapadni zavez- gt. Euclid, a Poleg staršev za-J kmetih, ki niso oddali dovolj ži-niki trdno na strani Avstrije, pa ' pl,^a tri brate in štiri sfestre: veža in P» na nemški razdelitveni Rusija še pokazala, da bi p.od- Frank. Stanley in Louis, Silvia “f upravi, ki ni bila kos svoji pirala Titove zahteve in je samo Milavec, Mary Mršnik, Jennie nalogi. Ako bi angleški in ame-predlagala, naj se določi posebna Lube in Štefanija Petri; dalje! r'ški uradniki razdeljevali živež, komisija, ki bi preštudirala meje strjce ;n t«te: Frančiška Pote- bi do te krize ne prišlo. Toda na
in napravila priporočila.
Bivši poslanik vidi v Evropi nevarne čase
pan v starem kraju, Mary Ko-j I- januarja so vse to prevzeli vač in Antonija Sedmak v Tho- Nemci sami. mas, W. Va., Jožefa Krševan v. Od začetka leta, pravijo ame-Clevelandu, Paulina žefrin v riške oblasti, so nemški kmetje Geauga County in Rozalija Cotič »(Mali samo polovico žita, dve v starem kraju ter mnogo dru-1 tretjini mesa in tri četrtine maš-gih sorodnikov in številno prijaJ čobe od kvote, ki bi jo morali od-'	1 dati.
Washington. _ Arhtur Bliss Lane, bivši ameriški poslanik na teljev.
Poljskem, ki je izstopil iz diplo-1 Rajni John je bil veteran dru-j -o-
s:.rr,r^\i: ,rr: ^ * f8?1."
pram časnikarjem, da je Poljska čel iz vojne ni bil več trdnega SCJ0 VSG p0drUZIUC6 UU čisto navaden privesek Rusije. | zdravja. Rojen je bil pred 3o| Washington. — Philip Mur-Po njegovem mnenju, je rekel,' leti v Orehill, Pa., kjer se je dru- ray, predsednik CIO je sklical
naj bi Zed. države ustavile vsa-' činu nahajate te čas.
1/icuocuiiia	ju oAiiuu J *	1 • L' J 1 v 1*
za 13. aprila v Washington vse LJajemalci bodo plačah
ko finančno pomoč Poljski, do-j Pogreb se bo vršil v ponde-] svoje podružnice širom Ameri-kler bodo tam vladale teke raz- ljek)v cerkev sv. Križa na Lake ke. Namen tega sestanka je, da
mere in teka vlada.	g^re Blvd. in 200. St. ob 9 in1 se organizira delavstvo pri CIO! dvignilo od 50 na 70 centov poj
Izjavil je tudi, da ni nobene-1 sjcer iz Svetkovega pogrebnega' v boj proti predlogom, ki so n*-| vsem otočju. Unija brivcev je, javnost, dokler so se vršite po-
sti, kei; ni zaprl teh premogovni-,; ;n oltarnega društva fare sv. kov prej, predno je umrlo dolr vida naj pridejo danes popoldne pod zemljo 111 premogarjev.” ub3v Grdinov pogrebni zavod, Lewis je ponovno zahteval/ da p0molijo ob krsti pokojne se-naj se tajnika Kruga odstrani> stre Neže Modic-iz urada in je zahteval, naj kon- Zadušnica— greš sprejme resolucijo, v kate- y nedeij0 0b 7;30 bo darova-ri bo zahteval od predsednika, m v cerkvi 8V. Pavla na Chafdon Trumana, naj odstrani Kruga Rd maja za pokojnega Joseph iz urada.	Marzlikarja.
Dalje je Lewis priporočal, naj	0
kongres |)ooblasti zakladniški urad vlade, da dene tistih f750,-' .IftklartlB dajo lahkfl
LrCTrlvišjo medo, ne da bi
gala ukaza sodnije, v poseben ZViSillc CGI10 sklad, iz katerega se bo dajala j Pittsburgh, Pa. — Ekonomist podpora vdovam m otrokom po- Robert Nathan jg izdelal za uni. nesrečenih premogarjev.	j0 qq poročilo, v katerem do-
kazuje, da morajo dobiti jeklarski delavci 21 centov več na uro in da jeklarnam radi tega ni treba zvišati cen jeklu.
To poročilo ni bilo dano v
za pokojnino
Havana____Striženje las se je
ga dvoma o tem, da zasleduje zaVoda ob 8:15.
Rusija razširjevalno politiko,! Bil je član društva sv Cirila kar bo lahko privedlo do zelo h, Metoda št. 191 KSKJ Clan-
menjeni na škodo delavskim uni- obvestite vse odjemalce, da bodo gajanja med unijo in jeklama-
jam.
morali plačati na davkih za po- mi, da so podaljšali pogodbo do
Murray je pisal na vse podru-' kojnino brivcem. Pri striženju
kritičnega položaja v mednarod- 8tvo naj pride jutri večer ob 8. žnice CIO, da protidelavski las boste dva cente za pokojnino, nih odnošajih.	I k molitvi v Svetkov pogrebni za- predlogi, ki so zdaj v kongresu,' od britja 1 cent in 5 centov za
Položaj v Evropi je zelo neva- vod> /pondeljek naj se pa po ren, in če sovjetska vlada ne bo možnosti udeleži pogreba, uvidela svoje nevarne igre, bo- aturšem in ostalim sorodni-mo še doživeli resne dogodke, je kom izrekamo naše iskreno soža
rekel poslanik.
Poljedelstvo v Ameriki se izboljšuje
lje ned izgubo dobrega sina.
Zadnji ameriški vojak zapusti Islandijo
Washington — Na 8 aprila
so najbolj sovražni delavskemu vso postrežbo, ki znaša nad $1.
gibanju v Ameriki in treba bo	----—o-------’
največjega napora, da se jih po- SifljJBisii bgnanci so n razi v kongresu.______________
se odpeljejo iz Islandije zadnji a8*ntie 80 prijeli 25 iet starega Johna Lehigh, ki je pred štirimi
Washington. — Na ameriških
20oTo! ^traktorjtev. Tn« jihl ameriški vojteki. Samo SO0 ^ je enajstkrat toliko. Pred 25 le- bll° zdaj tem k 05tal° 11 voj-ti je bilo na farmah 100 konj na| nih čaaov' vsak traktor, danes so 3 na eJ ^	° .	, .
traktor. To in druge izboljšave' 3,000,000 Jih je V »j de-pomagajo k večjim pridelkom z' Šefi, ki se nacejajo manjšim trudom. Letoe,'na pri-j New York. —> Narodni zdrav-mer, bo Amerika pridelala fe stveni urad poroto, da je v Arne-enkrat toliko Leniče kot leta riki 8,000,000 takih ljudi, ki pi-lete 1934. K temu pomaga: več jejo čez potrebo, to je notoričnih in boljših strojev, .več umetnih1 pijancev. Od teh pride na vaa- in rudarsko čepico, gnojil in boljša semena.	kih 7 po 1 ženska.
VOJAŠKI BEGUNEC SE JE SKRIVAL ŠTIRI LETA V ZAPUŠČENEM RUDNIKU V OHIO
Uhrichville, O. — Federalni “Ali me bodo ustrelili, ko me bodo poslali nazaj v armado?"
V maju 1943 zo ga prijeli, ker Se ni registriral za vojaščino.
leti pobegnil od vojakov v Camp Shelby, Miss. Štiri lete je živel v nekem zapuščenem rudniku, odkoder je šel vsako noč dve milji daleč do svoje stare matere, kjer je dobil živež. Prijeli so ga v hiši njegove stare matere.
Na sebi je imel 6 jopičev, štiri pare hlač, kavčukaste čevlje Ko so |a
prijeli je ves v strahu vprašal: Ohio.
Toda dovolili so mu, ‘da je stopil sam v armado, da se je izognil ječi. Dva meseca pozneje je pa pobegnil od vojakov in se
30. aprila.
Nathanovo poročilo trdi, da so dobivali jeklarski delavci pred enim letom povprečno $1.29 na uro, zdaj morajo dobiti pa najmanj $1.51, ako hočejo prav toliko kupiti za svoj denar, kot lansko leto. Jeklarne delajo toliko dobička,, da lahko iz njega zvišajo mezde, ne da bi bilo treba podražiti jeklo. Tako so napravile za tretje četrtletje pro-šiega leta 322% več/dobička, kot povprečno v letih 1936 - 1939
Trojčki rojeni potom operacije
Los Angeles. — Zdravniška veda pozna malo tekih slučajev, je vsa štiri leta skrival v nekem' kot je bil tukaj. Mrs. Lojarda zapuščenem rudniku. Izgledai je Jiminez, stara 32 let, je namreč kot kak divji mož. Ko so ga pri- rodila trojčke, katere so morali jeli, je imel pri sebi nabit samo-j vzeti zdravnki iz telesa potom kres, toda ni streljal. Oddali so cezarejske operacije. Dve sta ga vojaški policiji v Fort Hayes,' deklici, eden fantek. Vse zdra-
Ameriška Domovina
,im 4• j [ 7. mc »J.i . i 'gr
(JAMES DEBEVEC. Editor)
•117 St. Cklr Ave.	HKndenon 0628	Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays. Sundays and Holidays______

1 '947 'H 5
AMU
1 >** 1 *
6	7	8	9	io	ii	ii
i)	14	15	16	17	18	19	'
10	«	u	ij	14	ij	16	j-
(LL-llaMa
NAROČNINA:
Za Ameriko na leto »7.00; za Cleveland tn Kanado po polti za eno leto <8-00.
Za Ameriko ool leta »4.00; za Cleveland ln Kanado po posti pol leta »4.50.
Za Ameriko tetrt leta »3.50; za Cleveland ln Kanado po poStl 6etrt leta »3.76.
Za Clveelaind ln okolico po razna&aldh: celo leto »7.00. pol leta »4.00. tetrt leta »3.50. Posamezna Številka etana 5 centov.
SUBSCRIPTION RATES:
United States »7.00 per year; Cleveland and Cknada by mall »8.00 per year.
U. 8. K00 tor 6 months. Cleveland and Canada by mall MAO lor 8 months.
U 8. »2.50 lor 3 months Cleveland and Canada by mall »2.75 lor 3 months.
Cleveland and suburbs by Carrier »7.00 per year. MOO lor 6 months, »2.50 lor 3 months. Single copies 5 cents each_____________
Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Post Olllce at Cleveland. Ohio, under the Act ol March 3rd 1879._____________________________
»83
No. 67 Fri„ April 4, 1947
Velika noč
“Dopolnjeno je,’ je spregovoril Kristus, predno je umrl na križu. Dopolnjeno je bilo trpljenje in dopolnjeno je bilo odrešenje. Dopolnjena je bila tudi hudobija njegovih sovražnikov. Njih naklepi, proti Njegovemu življenju so uspeli, njih maščevanje je bilo nasičeno. Pet dni poprej so ga množice proslavljale in Njegove nasprotnike je spreletava, strah radi Njegovega velikega vpliva na ljudstvo. Sedaj visi pribit na sramotnem križu, sedaj je po njihovem konec Njegove moči.
Ali je res konec tej moči? V templju se je ob Njegovi smrti pretrgalb zagrinjalo, znamenje stare zaveze. Da, starega manjvrednega je konec. Toda /ta drugi strani vstaja ob tej smrti novo življenje. Zemlja se strese kot začudena nad tem, kar se začenja. Glej, že stopa prenovljen pred križ rimski stotnik in izpoveduje svojo vero: Resnično, ta je Sm
^ Tudi veselje Njegovih sovražnikov je kratko. Z Njegovo smrtjo se, začne nova skrb, da bi stal. Res se kmalu približa Velikonočna nedelja, dan Vstajenja. Načrti sovražnikov so strti. Besedo stotnika o Sinu božjem ponavlja vedno več častilcev Križanega; krščanske vrste, se množe.
Kolikokrat se je v zgodovini krščanstva ponavljal Veliki petek, pa se je vselej ponovila tudi Velika nedelja. Mnogokrat je že izgledalo, da bodo sovražniki dosegli svoj namen, kot je izgledalo, da so ga dosegli Judje na Veliki petek.
Da, hudobija .je na višku. Veliki duhovniki partizanstva so prepričani, da so zmagali in da polagajo krščanstvo na Slovenskem za zmeraj v grob. To je Veliki petek Slovencev. Naše ljudstvo pije grenak kelih trpljenja. Ali bo kmalu izpraznjen do dna? Ali bo kmalu trpljenje dopolnjeno?
In kdaj pride Velika nedelja Vstajenja? Gotovo prid?. Še po vsakem preganjanju je prišla. Kolikokrat so sovražniki mislili, da je krščanstvo mrtvo, pa je spet vstalo. In kolikokrat je bil naš narod zasužnjen! Od Obrov, od Turkov, od Nemcev, od Hitlerja, od Mussolinija. .Vsi nasilniki so izginili, narod pa je ostal. Tudi zadnji okupator komunizem bo doživel isto usodo vseh tiranov.
Toda, kdaj bo to? Ali pride po sedanjem Velikem petku kmalu Vstajenje? Ne vemo, toda upravičeno upamo. Prvo upanje nam daje strah partizanov, judovski starešine so zastražili in zapečatili grob Kristusov v strahu, da bi vstal. Titovski'starešine so tudi vsi preplašeni. Zastražili so meje Jugoslavije, da ne bi prodrl vanjo kak žarek resnice od zunaj, in doma so takorekoč zapečatili vsakomur usta, da ne bi govoril ali pisal, kar misli o partizanstvu. Če bi bili partizani tako gotovi svoje zmage, zakaj bi zatirali vsak glas svobode? Zakaj se je boje? Drugo upanje je pa prav trpljenje dobrih. Ali mislite, da trpeče redovnice in drugi ne darujejo Bogu svojega trpljenja kot veliko prošnjo za svoj slovenski narod, iz katerega scš zrastli? Kristjani računamo z Bogom, ki sicer ne plačuje vsako soboto, toda plača temeljito, Jcadar plača. Tretje upanje je naša Amerika. Ta je začela oster boj s tistim komunizmom, ki je zasužnjil tudi slovenski narod v starem kraju. V tem boju ne bo odnehala. Ko bo str{ komunizem drugod, se odvali tudi kamen od groba slovenske svobode, ki so jo slovenski partizani po-
V zadnjem mojem dopisu pa se je vrinila mala pomota. Zato naj velja danes to pojasnilo, namreč, da jaz nimam v Milwaukee nobenega brata, pač pa tri otroke, ki so vsi že poročeni in sicer na West Allis, Wis. Sedaj se nahajam pri mojih treh bratih, ki imajo vsi svoje domove tukaj.
K sklepu pa želim uredništvu tega lista ter vsem mojim znancem in prijateljem v Milwaukee, West Milwaukee, West Allis, in ravno tako tudi tukaj v Fontani, kjer je več Slovencev naseljenih, prav vesele velikonočne praznike in mnogo božjega blagoslova.
' John Vidergar.
zadovoljen, ker sem dosedaj i-mel jako blizu za kupit potrebščine, katere se vedno rabi pri gpspodarstvu. Pa vso srečo, Joseph, ti želim tudi v novih prostorih. V zalogi ima Magic Chef peči, kakor tudi vse razne potrebščine za. dom ter tudi furneze različne velikosti.
Vsi ti opisani trgovci imajo velikonočni izdaji Ameriške Domovine svoje oglase. Le preberite jih.
Sedaj pa moram še nekaj bolj žalostnega povedati. Mr. John Lupšina, ki ima svojo trgovino z jestvinami na 10201 Prince Ave., se že nad eno leto drži postelje. Kako, nam je že hudo, če smo samo malo pre-
Kako napredujemo v
Newburghu
* ’ ,
Cleveland, 0. — Ker je tako visoko naneslo snega pred hišo, da niti ven ne morem, zato pa bom malo napisal, kako je pri nas v Newburghu.
Naš trgovec Mr. John Hu-kopall in jo sedaj s takim strahom stražijo. O, da Vstajenje dak, ki vzorno vodi svojo trgo-našega naroda pride. Upamo, da ni daleč.	° *""u"° 5K8ft p' 81 st_ s'
Takrat bo partizan bežal kot so bežali judovski stražarji od božjega groba. Od partizanov bo ostal le žalosten spomin. Ljudstvo bo nanje gledalo, kot gledamo na podivjane vojake, ki so bičali in križali Kristusa in bežali ob njegovem vstajenju. Slikar bo mogel na novih križevih potih naslikati 'namesto rimskega vojaka partizana s titovko. Oba
bosta še poznim rodovom pomenila isto, namreč hudobijo |vsi poznamo Urbančičevo ma-
Družinsko življenje v živalstvu
Znano je, da vlada v naravi nepretrgana tekma za obstoj; vendar se često živa bitja Ute, • a tudi različnih vrst družijo, da bi v tej tekmi ne omagale.
To vpija za rastline, n. pr. lišaje, nekatere glive, ki se vežejo raznimi zelenimi rastlinami, • ki jim prepletajo korenine, a ( tudi za živali. Tako prijatelj- s sko družno življenje med živalmi raznih vrst imenujemo sožitje ali simbiozo.
Znan primer je morski rak samotprec, ki si poišče za bivališče prazno lupino kakega polža, se v njej naseli, a na
hlajeni, da moramo za par dni streho doma si posadi eno ali več morskih vetrnic. Te so /
V
vino s živili na 3580 E. 81 St. si je kupil hišo in trgovino na 3636 E. 78 St. Daši je John slovaške narodnosti, pa je med našimi rojaki zelo priljubljen. Njegova soproga pa je iz znane Urbančičeve družine; saj
in peklensko sovraštvo do vsega dobrega, nad katerima pa mo, ki se vedno smehlja, dasi
končno zmagata pravica in poštenje.
4Wt444tWW444ti4mtWHWt4W4H4ll»IWIttHj
ostati v postelji. Vsega se naveličamo, Mr. Lupšina pa že nad eno leto prenaša težo bolezni. Res hudo 1 preiskušnjo vam je Bog poslal. Trpite volj no. Tepi nas na zemlji, a v večnosti nam prizanesi. Tako so rekli svetniki, ko so prejemali krono mučeništva. Tudi Vaša bolezen Vam spleta venec mučeništva.
Mr. Joseph Lekan iz 81. ceste tudi še čaka v bolnišnici sv. Aleša, da bi se mu kosti zarast-le, ki mu jih je polomilo v tovarni. Tudi on gotovo veliko trpi ločen od svojih domačih. Tudi njemu ne morem drugega reči, kot da naj voljno trpi,
jo že teža let pritiska, pa kljub i za boleznijo pride zdravje, za
BESEDA IZ NARODA

Katoliški časopis nam je potreben
Fontana, Calif. — že v zadnjem mojem dopisu sem bil o-
il, da sem bil več let naroč-
zmage nad 1
vom iri sei norčev
dovski starešine iz Gospoda na križu. Pa je vselej moral sovražnik osramočen in premagan znova jJfjmti z obupanim cesarjem Julijanom Odpadnikom:	Galilejec, It s
21. marca je poslal papež Pij XII. krščanstvu pismo o sv. Benediktu. Ko je ta svetnik začel s svojimi samostani je bil svet po strašnem preseljevanju narodov nravno in kulturno na tleh. Stara kultura je bila večinoma uničena in cvetoče krščanske občine zbrisane s sveta. Zagospodovali so novi na pol divji narodi. Pa so šli benediktinski menihi s svojimi nauki in s svojim zgledom med ta ljudstva in jih uvajali v duha krščanstva. Gospodov nauk je polagoma pre-kvašal nove ljudske množice in ob potrpežljivem vodstvu Cerkve je vstajala nova krščanska kultura. Kot iz malega gorčičnega zrna se je v teku stoletij razvilo mogočno drevo krščanske civilizacije. To, pravi papež, se ponavlja v zgodovini krščanstva. Naj bo še tako nudo, krščanstvo nikoli ne obupa. Vedno sliši glas svojega začetnika: “Jaz sem svet premagal.” Za Velikim petkom pride vselej Velika nedelja.
Kot so grozili barbarski narodi ob zatonu starega velja, da do konca uničijo krščanstvo, tako grozi danes podivjanost množic, ki jih je/frevzel fanatizem komunizma in z njim združenega sovraštva do vsake vere. Pod udarci brezbožnega komunizma stara domovina našega naroda začudena ječi kot Kristus na Veliki petek: “Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?” Vsa poročila so si edina v tem, kako strahotno je komunistično partizanstvo zadelo Slovenijo. Vsakega desetega prebivalca- naših vasi je pobila sovražna partizanska roka; žene in otroci jokajo za onimi, ki so izginili; drugi spet ječe po ječah in na prisilnem delu. Vsak trepeta, kdaj pridejo biriči tajne policije in ga odženo nezna-nokarn. Nihče ne ve, če'bo še jutri gospodar tega, kar si je s trudom pridelal. Strah in trepet vladata v deželi. Pa že vstaja na obzorju nov jezdec iz Skrivnostnega razodetja sv. Janeza — lakota. Sto trideset let je preteklo od strahote take lakote, lahkomiselni in nesposobni režim komunističnega diktatorja je to nesrečo spet priklical. Pri vsem tem pa vladni tisk, strankarska komunistična propaganda, ves režimski aparat, brezbožna šola, sejejo seme razbrzdanosti in sovraštva proti krščanstvu. Včasih z nasiljem, včasih zvijačo razbijajo krščansko življenje in krščanska izročila.
Pred nami leži pismo iz Ljubljane, ki pripoveduje: “Silno trpe sestre usmiljenke sv. Vincencija. Večina je že pognana iz šol in bolnišnic. Tudi osrednja hiša Marijin dom v Ljubljani je že podržavljena, vendar so tam še stare sestre. Petdeset in več let so služile človeštvu in Bogu, sedaj so brez vseh sredstev. Starke žive od tega, kar prineso dobri ljudje. V hiši je v letošnji zimi kot v ledenici. Nikjer ne kurijo, ker nimajo s čim. Sestre se tresejo od mraza; trpljenje jim je začrtalo nove globoke brazde v izstradane obraze.
Res velika čast in slavno junaštvo titovcev, da so zmagali nad temi ženskami, katerih celo življenje je bilo posvečeno dobrim delom. Kdo še ne bi spomnil na Gospodovo besedo, ki jo je govoril svojim sovražnikom: “Mnogo dobrih del sem vam pokazal od svojega Očeta; zavoljo katerega teh del me hočete kamnati.” Tako bi mogle te sestre vprašati svoje sovražnike. Kristusa so kljub dobrim delom pribili na kr ž in ga zraven še zasmehovali. Tako se god .tem sestram. podobno se godi drugim, ki ne morejo bitibrezbožnim režimom.
*1»
Iz pisem je tudi razvidno, da mislijo tam prej ali slej uničiti katoliško vero, če pa se jim bo to posrečilo ali ne, to pa še ni gotovo. Saj se še dobro spominjam iz otroških let, ko so nam pripovedovali o antekristu in zgleda,
temu še vedno rada pomaga, kjer more. In Mrs. Hudak pa je ravno tako prijazna, kakor njena mama. Zato jo ljudje tudi spoštujejo. V svojem novem lastnem prostoru si bosta Lrgovino še znatno izboljšala. Njiju geslo je: dobro blago in zmerne cene. Najbolj sta vesela, če vidita, da so gospodinje in odjemalci zadovoljni.
še danes malo dolg čas po njem. A sedaj pa, ko dobivam Ameriško Domovino in čitam v njej razne dopise in poročila iz A-merike kakor tudi iz stare domovine', pa se mi ta list čimdalje bolj dopade. Posebno pa mi Ameriška Domovina ugaja, ker se tako neustrašno bori za našo sveto vero, kar je sedaj naj večjega pomena za nas katoličane v teh kritičnih časih.
Posebno žalostna pisma in poročila prihajajo iz stare domovine, pa naj bo od ene ali pa druge strani. Tudi jaz sem prejel že precej veliko število pisem od svojih sorodnikov in znancev, v katerih se mi zahvaljujejo za poslane pakete ali darove v gotovini. Iz teh pisem in poročil se mi vidi, da naši slovenski katoličani tam nimajo dosti svobode in tudi ji ne morejo dosti pomagati, pa čeprav bi imeli denar na razpolago. Pravijo, da so povsod le partizani in komunisti prvi na vrsti, kadar je kaj za dobiti. Zdi se mi, da je precej resnice v teh pismih.
ljudje zabili pamet in ob- bro srečo
Mrs. John Hudak.
Na 7616 Osage Ave
Tako vem, da je bilo dozdaj in ljem pa želim prav vesele veli-
v bodoče im hi) le boljše, Djgjtt" ‘	------- “gp**’
držali svojo vero, se nasprotnikom ne bo nikdar posrečila njihova nakana in uničenje sv. vere. Vsaka država ima svoje postave, katerih se mora ljudstvo držati, če ne so pa zakoni in ra. zne kazni, kijkjudi prisilijo k temu. sPrav tako pa moramo živeti tudi po naši veri, ker je to še večjega pomena za naše večno življenje, če bi danes ljudje malo bolj vpoštevali Jiožje zapovedi in po njih živeli, bi bilo ve. liko manj gorja na svetu. Mnogi govorijo o njih, a živijo pa
časnim trpljenjem pa večno veselje.
Dokler smo zdravi, smo tudi bogati. Tudi “Newburške novice” pogrešamo že par tednov. Tudi temu je kriva nesreča in bolezen. Upamo pa, da bomo kaj Kmalu zopet čitali te priljubljene novice.
Vsem bolnim in vsem zdravim, prijateljem in neprijate-

namreč po lovkah oborožene z ožigalkami, drobnimi napravami, ki ob dotiku ožgo (podobno kot koprive) in ga varujejo pred sovražniki, on pa jim dovoli, da jedo od njegove mize in jih prenaša iz kraja v kraj.
Tudi ptice in sesalci se družijo v večje ali manjše skupine, ki jih vodi navadno samec družine, črede; tako vidimo pri kokoših, jerebicah, fazanih, kopitarjih, opicah, čredam, tako namreč imenujemo združbe sesalcev, se pridružijo tudi mladi samci, ki pa priznajo (seveda ne umsko, marveč zgolj nagonsko) nadoblast starejšega samca vodnika, dokler je močnejši. Med sesalci je nagon, ki veže poedince v družba', najmočnejši pri opicah; tepe družijo, ja si lažje najdejo hrano, se varujejo sovražnikov in rešijo z begom.
Združevanje radi pridobivanja hrane, radi valjenja, potovanja, je znano zlasti med nekaterimi pticami. Take združbe štejejo včasih več sto ali celo tisoč poednih.
kupila trgovino od Iggie Voz-nicki dva mlada in podjetna Slovenca. To sta Charles Novak in Rudy Zupančič. Charley je sin znane Mrs. Mary Novak iz 3436 E. 73 St., in brat Frank Novaka, ki je zaposlen že več let v Thompson Prod. Co., kjer ima zelo važno in odgovorno pozicijo. Poročen je s Christino Zupančič iz 7606 Union Ave. Rudy pa nosi še fantovsko zastavo. Oba sta ja-
one nesrečne:
pa sta va šiba božja in ki povzročajo
ne tako kot te zapovedi veleva-	..	.	.	....
jo. Molitev se čim dalje bolj o- k° P™ZI* 'P postrežljiva, ki
n l/nanrn nimin /vH inmn Iaa v, ucinh
pušča. Res je, da nam je Bog dal prosto voljo za življenje na tem svetu, a zapovedal pa nam je, da tudi za večno življenje poskrbimo.
Nekaterim; ljudem je narava vse in zato pa tudi živijo kot živina. Pri vsem tem pa ne pomislijo, da je človek le mali drobec proti vsemogočnemu Bogu. Človek se mnogokrat postavlja in kaže kot bi bil močnejši od Bogj in zato premnogi tudi živijo kot živina na paši.
skušata svoje odjemalce v vseh ozirih zadovoljiti. Vsem gospodinjam v okolici Osage A-ve., ju prav toplo priporočam, da kupujte svoje- potrebščine pri njima. Pa tudi oddaljeni ju lahko pokličete po telefonu in vam pripeljeta robo na dom. Prepričan sem, da boste zadovoljni z njiju postrežbo.
Naš trgovec s železnino tudi seli svojo trgovino iz 3565 E. 81 St., na 7608 Aetna Rd. S to selitvijo pa jaz nisem nič kaj
toliko gorja med ljudmi. On, ki je učil le ljubezen, je bil preganjan, je za nas trpel in Umrl na križu in vse samo zato, da bi odrešil človeški rod. Nap On omehča zakrknjena srca preganjalcev vere, Cerkve, križa in duhovnikov. V znamenju križa bo zmaga, ne v zasramovanju vere, križa in vsega, kar je nam,, katoličanom svetega. Naj bi po tolikem trpljenju velikonočnega petka bil že sko-ro dan vstajenja za vse zatirane in preganjane naše hrate v Sloveniji in po vsem svetu. — Vsem prav lep pozdrav in želim veselo Alelujo.
Jacob Resnik.
IZBIRČNOST
Izbirčnik je potožil sosedu, da mesa prež hrena ne more več uživati.
“Pri meni je pa ravno nasprotno,” je odgovoril sosed. “Jaz pa hrena brez mesa ne morem jesti.”
nost, jih samec-čuvar opolzo-ri; priibobrih jev naselbini znana delitev dela; vrabci in ščin-kavci se potepajo v jatah iščoč hrane; glas enega, ki vabi, pri-' vabi vso jato; prav tako pa glas enega, ki opozori na sovražnika, splaši vso jato. Kavke in vrane se pode v velikih, jatah po pašnikih in gredo v ■ jatah spat. -Slaniki se drste v mogočnih družbah, kobilice potujejo v velikanskih jatah in ptice se selijo v velikih skupinah na jug.
Višek družnega življenja pa najdemo pri državotvornih živalih, čebelah, osah, čmrljih, mravljah, termitih. V teh državah je izvedena že delitev dela, ena matica leže jajčeca, ostale delavke pa skrbe za zarod in hranp. Vse gre z veliko požrtvovalnostjo za skupnost na delo.
—-—o--------
VREMENSKI PREGOVOR —Kanec vinotoka dež, rodovitno lelto. — Ce sp drevje pozno obleti — huda zima sledi.
(e vflU*ME»Tt
AL' PA NE
“Dobro ste jo izpeljali,” me je pohvalil naš glavni blagajnik Mr. Grdina. “Akrabolt, kar je res, je pa res, izvijete jo pa, da bi vam človek skoro verjel.”
“Kar se tiče mene,” je vzel besedo v roke gospod Fronc, ki je bil doslej nepristranski opa-zovrlčc, “vse do pičice verjamem. Kar bi rad vedel, je le to, kako je fajfa prišla tje v njivo."	,
O, ti hudnik, ti, ta me je pa potipal, da nikdar tega. Bilo je jasno kot beli dan, da me hoče spraviti v precep, kot smo včasih lovili gade po našem Krasu. Naglo sem premisil, pa sem že ime! odgovor pri roki.
“O, tisto, bi radi vedeli? Vam
lahko postrežem z zgodovinskim dokazom. Veste, prav tam, kjer je pes izkopal fajfo na njivi, je bila pred več tisoč leti struga. Tam gori za našo vasjo ji tedaj tekla voda doli proti Logatcu in dalje v Ljubljanico. Potem je bil pa hud potres, doli pod vasjo se je razklala zemlja vse do( Cerkniškega jezera in voda si je izbrala, drugo pot. Torej t£m nad našo vasjo je prav tam stala žaga in kakor sem sišal, je žagarju padla fajfa v vodo in je ostala tam zakopana vse dotlej, da jo je izkopal Kranjčga Franceta lovski pes. Živa istina, vam rečem.”
Sam sebi sem se čudil, da sem jo tako dobro izpeljal in pogledal sem družbo, z zmagoslavnim pogledom, da bi videl, če ji moja grozna učenost kaj imponira.
“Da je bilo tisto pred več tisoč leti, praviš?” je prinesel na plan gospod Tone svoj firbec.
“Tako sem rekel, kar je tudi
nekje zapisano, pa se ravno v tem trenutku ne morem spomniti, kje,” sem razkladal.
“Pa da je bila na fajfi jerebica namalana?” je silil absolutno brez vsake potrebe vame gokpod Tone. Začelo se mi je dozdevati, da nekaj ne bo prav, vendar splošen umik še nisem •hotel napovedati.
“Aha, namalana tako lepo, da bi jo morda še ti ne napravil boljše, pa ki vem, da fmaš roko za to.”	»
• “Ne bo šlo,” napravi gospod fone črto pod svojim računom. “Pred več tisoč leti niso imeli lončenih fajf, še manj pa, da bi nanje slikali jerebice.”
O, ti'streha orehova, na to pa nisftn pomislil. Jakec, sem si rekel, zdaj pa le možgane v roke, če hočeš rešiti svojo čast in da si ohraniš vero med cenjenim poslušalstvom. Najbolje se bom izmazal tako, kot me je naučil prijatelj Jim, kadar igra napač-
no karto pri marjašu: skregati kel čez postavo, pa ni' šel dalje.
se *je treba. Zato sem postal močno hud in rekel:
“Orajt, orajt, pa niso imeli fajf takrat in jerebic niso mala-li nanje. In tudi Kranjč pes je ni izkopal. Kar pozabite, da sem vam kaj povedal, pa bo. še prosili me boste, da bi vam kaj povedal, pa vam ne bom, da veste. Saj boste morda navsezadnje še rekli, da pri nas na Me-nišiji nismo imeli jerebic in prepelic in pa. .. ”
“No, no, saj ni nihče rekel, da ti ne verjamemo, to so samo besede,” se dobrodušno smehlja gospod Tone.
“I, seveda, vse vam verjamemo,” je gostolela Stautova gospa “Pa kako lepo znate pripovedovati. škoda, da niste šli za gospoda.”
“Šur,” je izbleknil Jakšič, kar bi se lahko razumelo tako, ali pa .tako. Vprašaje sem ga
pogledal, če bo morda katero rc-
“No, zdaj nam pa še tisto povejte, kakor ste obljubili, kako ste dresirali svojega psa,” je sladko silila vame hišna gospa.
“Kaj bmo govoril, ko mi pa ne gre vera pri teh ljudeh,” sem se nekoliko kujal, da bi bolj silili vame.
“Jaka, ti kar govori, saj takih malo slišimo tukajle naokrog,” pristavi tudi gospod Tone. Hvaležno sem ga pogledal in mu odpisal vso zamero, ki me je malo prej nekoliko potegnil vnic.
“I, ker vsi silite vame, pa bom,” sem obljubil. Mr. Grdina je hotel zopet popraviti, da dva še ne pomenita vsi, vendar se je z veliko mujo premagal. Menda si je mislil; vsaka stvar en čas trpi in tudi teh lovskih litanij bo enkrat konec. Okidoki, bom pa še tisto povedal, da boste slišali, kake je treba psa vzgajati, da je res za kakšno rabo pri hiši.”


.9
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM ŽELI
JOS. ŽELE
SINOVI
DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE
(Dožle preko Trota)
(Ntdnjeim)« ■ i atrnin ški preprosti narod je vse to zve-V STIČNI, V RAZLASčE-j dej ;n je ugled obsojenega cer-NEM SAMOSTANU cisterci-j kvenega poglavarja le še zra-_ janskih menihov so napravili se-j gtel_ odtod pomirjevalni Baka-jg daj zavod za 130 otrok, ki hodijoj rjčev govor. p v novo gimnazijo v Stični. “Lj. HUJSKA!
I
r
POGREBNI ZAVOD
6502 St. Clair Ave.
ENdicott 0583
COLLINWOODSKI URAD:
458 East 152nd St.
IVanhoe 3118
Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo
P
8
P
KAY SHOE C0.
6418 St. Clair Ave.
FINO OBUVALO ZA VSO DRUŽINO
Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem
8
|
13
g
&
(3
i
Voščilo za praznike (
Dragi prijatelji in znancij Moja želja je, da me kaj obiščete, kakor ste me obiskovali nal
MALI OGLASI
DELO DOBIJO
Licence naprodaj
D-l in D-2 licence, čisti do-UU6 E. 61. St. Spodaj je moj] hodki $3,900. Zaradi bolezni naslov, da me boste vedeli kje prodam za $5,500, vključno
pr." se 5. feb. pritožuje, da so prostori slabi in ne zadostujejo za zavod, čemu so potem menihe pregnali in razlastili?
Drugo poročilo iz stiške okolice pripoveduje, kako so partizani obdelovali razlaščeno samo-
HUJSKANJE PROTI VATIKANU vodijo tudi belgrajski komunistični listi. Tako “Borba” 20. jan. v dolgem članku napada samostane, ki da skrivajo zločince. Zlasti pa napada Vatikan sam, češ da pomaga hrvaškim zločincem, ki se tam skri-
stansko zemljo. Po dveh letih je vajo. z imenom napada tudi
vse zanemarjeno. Partizani so menda mislili, da menihom kar samo raste in da ni treba ne gnoja ne dela, če se hoče kaj pridelati. Sedaj, ko po takem gospodarjenju lakota trka na vrata, so sklenili, da nemarnim partizanom zemljo spet vzamejo in napravijo kolhoz, skupno zadrugo. Menda bo potem kar samo rastlo.
HRVIAŠKI VLADNI PREDSEDNIK BAKARIč je napadel (tako beremo v Lj. Pr. 7. feb.) papeževega nuncija škofa Hur-!ey-ja, ki da vodi "neobičajno politiko” v Jugoslaviji in se vtika v njene notranje zadeve. Nanaša se to na borbo Vatikana ob obsodbi nadškofa Stepinca. Ba-karič se dalje pritožuje, da govore katoličani, da je borba proti vladi “borba proti brezbožni-
jezuita Antona Prešerna (Slovenca) in Dragutina Kambera (Hrvata), prav posebej pa še kardinala Tisseranda, češ da po. magajo beguncem in s tem delajo proti Jugoslaviji.
STARiOKATOLIšKA CERI KEV je po prvi svetovni vojski pobrala duhovnike, ki so se hoteli oženiti. Tako je nastala v stari Jugoslaviji staro-katoliška škofija s škofom Kalodžera na čelu. Ta Kalodžera je bil poprej kanonik v Splitu v Dalmaciji. Prestopil je v to starokatoliško Cerkev in se seveda oženil. Sta-rokatoličani pravijo, da vse verujejo kot drugi katoličani, samo papeža in njegove nezmotljivosti v verskih rečeh ne priznavajo. Komunistični listi sedaj katoliški Cerkvi na kljub proslav-
r- z**, *	* J ***•
da ni proti svobodi vere, ampak' , ,: _ ,	1 ?.
da kaznujejo samo tiste, ki ne'™?"6 Cerkve' D“ Prlbl" spoštujejo zakonov. (Ali je mo.| temu namenu hočejo napra-
viri llo Indvnro noln nAruiIounniro
goče tudi krivičen zakon spoštovati?) PoSebej pa je še hud, da se toliko govori o nekih prikazovanjih Matere božje nekje v Slavoniji. Ne vemo, ali je na stvari kaj, značilno pa je, da to komuniste razburja in nastopa proti temu celo predsednik hrvaške vlade.
Končno pa izraža Bakarič
viti Kalodžera zelo popularnega. Začeli so zelo obširno o njem pisati v zvezi z njegovim sinom, ki je padel kot partizan 16. junija 1944.
Tako se boj proti katoličan-stvu kljub vsem uradnim izjavam v Titovini nadaljuje.
:yr
■ .;,y , Vi.
. upanje, da se bo razmerje medija ““““““
I Cerkvijo in državo vendarle!M M
—Država Kansas ima naj večja znana Težišča naravnega pli-
iskati. Tudi jaz vas bi obiskal, pa ne vem vašega naslova.
Voščim vam vsem skupaj ve. šele velikonočne praznike. Anton Bašca 5907 Bonna Ave. Cleveland, Ohio.
Soba se odda
Odda se soba fantu ali dekletu. Pokličite EX 1901,	(68)
Ali boste imeli vrt?
Mi imamo veliko Izbiro semenja, paketih ali na funte.
SEMENA:
za cvetlice, zelenjavo, travo in zelišča
GNOJILA
Bone Meal, Vigoro, Tol-E-Gro, Sacco-XXX Soil Builder, Sulphate of Amonia, Sheep Manure-Lime, Rose aid in dr. '
5 do 100 funtov
Vrtno orodje
Grablje, lopate, vile, stroje za rezanje trave, škarje za travo in živo mejo ter za obrezavanje drevja.
Vrtne cevi In škrofilce.
Vprašajte za prost vrtni koledar
Smrekar Hardware
6112 ST. CLAIR AVE.
PARK VIEW FLORIST
SLOVENSKA CVETLIČARNA J. J. STARC, lastnik 9320 KINSMAN ED.
Telefon, trgovina MI 2469 1096 NORWOOD ED. na domu EX 5078 Telegrafiramo cvetlice po celem svetu
Mi imamo kupce
za hiše za eno ali dve družini, ali
za trgovino. Za zanesljivo zem-
opremo in $300 za zalogo. Najemnina za 5 let po žmerni ceni. Pokličite Wm. J. Van Aken Org. PR 3777, ali zvečer IV 5956.
(67)
Thomas Flower Shop
SLOVENSKA CVETLIČARNA 14311 ST. CLAIR AVE.
GL 4316 . .. We Deliver Flowers Telegraphed! Albin, Andy and Fred Thomas
Furnezi
Novi fumezi za premog, olje.
gorko vodo all paro. Resetting $15 - čiščenje $5 premenjamo stare na olje Thermostat
Chester Heating Co.
1193 Addison Rd. - EN 0487 Govorimo slovensko (
Soba se odda
Vdova, ki je sama, bi rada oddala sobo bolj priletni ženski; si lahko sama kuha. Zglasite se na 1267 Norwood Rd.
-(67)
Pozor, veterani!
Sedaj je čas, da kupite hišo za eno ali 2 družini blizu cerkve in šole v slovenski naselbini na Holmes Ave. Potrebuje se $1,-300. Vprašajte
George Kasunic
H 8066.
-(67)
<.iiillliillililllllllllli:iliiiliiiliiriiiiiiiiiti£
CERTIFIED TYPEWRITER SERVICE
1127 East 66th St
VEt POMOČNIC ZA (AFETERUC
SE SPREJME
Delo je v čisti, zdravi okolici
Morajo razumeti in govoriti angleško
Samo snažne, čiste in lične mlade ženske od 20 do 39 let starosti naj se priglacijo.
Dobra plačg
Hrana in uniforme zastonj Zglasite se v
The Ohio Bell Telephone Company
soba 901
700 Prospect Ave.
Buffers
plača od ure in /	od kosa
National Plating Corp.
2790 Grand Ave.
GA 5110
(67)
Veselo Alelujo, pa dosti pirhov vam želi ' vaš stari prijatelj in znanec
FRANK JURCA
(Oglarjev France iz Cerknice)
Zdaj je zopet prišla v deželo pomlad in z njo veselo življenje. Gotovo boste kaj takole šli ven na luft, pa vas povabim sem k nam na West Park, kjer je dober zrak, pijače in drugih dobrin pa v izobilju. Le pridite na obisk nam.
4446 West 130th Street
VESELE VELIKONOČNE
PRAZNIKE ŽELI VSEM
ODJEMALCEM IN
PRIJATELJEM
MANDEL'S SHOE STORE
6107 St. Clair Avenue
Poleg Grdina Shoppe
OBUVALO ZA VSO DRUŽINO
|
p
I
p
8
W
8
r
e
p
-8
r
8
P
8
r
p
8
P
a VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
ŽELIVA VSEM PRIJATELJEM
in znancem
t MR. in MRS. JOSEPH W. KOVAtH
mumsti delali napake in da jih hočejo popraviti. Tako govorje-	Hiša naprodaj	I
nje predsednika vlade pomeni, Naprodaj je hiša v dobrem da vabi k nekaki spravi. Zakaj? stanju. Ima 10 sob, 5 fjpodaj, 5
V U L il
Tisovec Realty
1366 Marquette Rd.
. Tel. EN 4936
(Fri.-X)
t	ss&ssi si'z p* - - —s
trdne.	haJa na 65. cesti blizu Superior | gA OOBRO PLUMBINGO
NADŠKOF STEPINAC je Ave. Naslov izveste v uradu te- |	pninClTP
prepeljan iz zaporov v Lepogla- ga Usta.	(68) |	OR JE POKLIČITE
vi v Draškovičev stari grad
Hrvaškem Zagorju, kjer živi sedaj popolnoma izoliran. Potrjena je vest, da je predsednik Bakarič sam šel k škofu in predložil v podpis prošnjo za pomilostitev. Toda nadškof je prošnjo za pomilostitev odklonil. Hrva-
Three Corner Cafe
1144 EAST 71»t ST. Frank Baraga in John Lestik, lastnika
Izvrstno pivo - vino - žganje in okusen prigrizek Se priporočamo
| A. J. Budnick & Co.
PLUMBING & HEATING
i	6631 St. Clair Ave.
S Bus. Tel HEnderson 3289 5	Residence POtomse 0641
iiiiiiiiiiimiiiiiiiiimuiiMiimiiiiiiiiiiiiii^
A
9
91
A
9
a .	r
i ,
i	g
i	• v A
£
p
16
> &
I
s	^
i
I
A
9
A
9
4
9
A
9
MIHCIC CAFE
7114 St. Clair Avenue
ENdicott 9359
13
P
MR., in MRS. FRANK MIHCIC, lastnika
PIVO - VINO ■ ŽGANJE in okusen prigrizek
VSEM GOSTOM IN PRIJATELJEM ŽELIVA VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
13
P
d	v A	,	v
8
Delavci za livarno
Crane men Acetylene cutters Annealer operators Chippers
Stalno delo, plača od
INSURANCE
Fire — Windstorm Automobile
Za zanesljivo postrežbo se priporoča
Daniel Stakich
Agentura
15813 Waterloo Rd.
KE 1934
‘ (Fri.-x)
Gradimo in predelujemo hiše, stanovanja in trgovske prostore
Strehe pokrijemo nanovo ali pa popravimo stare strehe. Zanesljivo in točno delo. Cene smerne. Dam bresplačno proračun.
Se priporočam
FRANK JANŠA
KU tnwr Ato.	IX *08
(Frt-x>
Skok’s Floral & Gift Shoppe
15800 WATERLOO RD.
KOMPLETNA POSTREŽBA S CVET LICAMI IN DARILI ZA VSE PRILIKE
Tel. v trgovini: IV 3200 Doma: KE 0653
ZAKRAJŠEK
FUNERAL HOME CO.
6016 St Clair Ave.
TeL ENdicott 3113
MERRYMAKERS CAFE
4814 SUPERIOR AVE. Vedno veaela družba Prvovrstno žganja*- pivo • vino
ZA PREKLADANJE TOVORA
Nickel Plate tovorno skladišče E. 9th St in Broadway Plača 931/2C na uro čas in pol za nad 8 ur Zglasite se pri Mr. George J. Wulff Nickel Plate R. R. Co.
E. 9th & Broadway
(69)
ŽENSKA ZA ČIŠČENJE
Nočno delo Dobra plača Zglasite se v Employment Office v 7. nadstropju v The May Co.
__________________(67)
MALI OGLASI
Zidana hiša
Severno od St. Clair Ave. 582 E. 101. St. se lahko takoj vselite, 9 sob za 1 družino, zidana, velik lot, dobra zemlja. Cena $7,400. Za gotovino še ceneje. Pokličite lastnika EN 8769.
-(67)
Gazolinska postaja
Naprodaj je gazolinska postaja na dobrem prostoru na St Clair Ave.
Dalje je naprodaj moderna hiša za 2 družini, 10 sob na E. 94. St sevmo od St. Clair Ave. cena $12,500. Za .podrobnosti vprašajte <
Frank Prevec
960 E. 185. St.
KE 5030
FREE DELIVERY
Complete Line
ALE WINE CORDIALS CHAMPAGNE SOFT DRINKS
TOMSE BEVERAGES r GLenville 1620
I
Pr9Yi(6 jC Iskfll
4
9
4
0!
4
@!

9)
4
0!
4
H
4
9
4
0!
4
TOM'S
GARAGE
B
r
Neprestano za menoj se viješ,	,
kamorkoli me popelje cesta,
toda kadar sonca ni se skriješ,
vsako noč zapuščaš me nezvesta.
Ti si kakor tista zvita ptička,
ki žgoli le, kadar sonce sveti;
če pa vidi, da ni več dobička,
se umakne in preneha peti.
Limbarski.
Stari Lužnik je rad in veliko pripovedoval. Saj je tudi mno.
vrhu zavriska, zakaj spodaj V dolini ga pozdravlja prelep kraj, prečudežna zemlja. Mala vas se je kot pišče stisnila h gori in nad njo stoiuje grad in mežika s svetlimi okni v opoldansko sonce.
Fant kar pade v dolino s pesmijo na ustih. Pa očitajoče ga pogledajo ljudje,ki nemi hodijo po vasi. Nikjer glasne besede, nikjer prešernega vriska.
“Mar ima vsaka hiša mlrliča, da so ljudje taki? Nevoščljivi so mi mladosti in Veselja ter vere v pravico, zato me tako gledajo. V grad pojdem, čašo vina mi dajo, pa še zvedel bom zakaj ta žalost.”
Že stoji pred gradom in išče vhoda pri težkih železnih vratih. Takrat pa se nekaj zgodi, kar ga docela osupne. Kod da
go vedel in izkusil. Še mlad sanja, se mu zdi; ne more verse je podal v Ameriko, od tam jeti. — Še pozneje ni mogel
Vesele velikonočne praznike ter srečno Alelujo, vošči in želi
MIKE JALOVEC
6424 Spilker Ave.	ENdicott 3093
IZBORNA DOMAČA GOSTILNA Vino - pivo - in drugo Se priporoča za obisk
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE vsem našim zavednim prijateljem in rojakom, za dosedanji poset in simpatije našega urada, ter bodi vam prisrčna zahvala.
Vljudno se priporočamo tudi v bodočnosti za
vašo solidarnost, da posetite naš urad, za denarna na-
iske. države, tokov tudi ura ’
ne notarske listine' in vs
joče v naš delokrog.
Pri nas boste dobili v vseh ozirih vedno točno in vljudno postrežbo.
STEVE F. PIRNAT
6516 St. Clair Ave.	HEnderson 3500
Cleveland 3, Ohio
B
r
B
B
r
B
■W
B
v Afriko, ter se spet vrnil domov. Že po nekaj letih je moral zapustiti ženo in sinove in se podati v yojsko. V ujetništvu je prebrodil Sibirijo in se šele po končani revoluciji vrnil domov in tudi doma ostal. Vsi so ga spoštovali, ga radi za svet vprašali in ob nedeljskih popoldnevih se je vaška mladina zbirala pod lipo pred njegovo hišo, kjer je pripovedoval.	/
Prišla je druga vojna in njegovi trije sinovi so morali pod orožje. Tfeto nedeljo, ko so odhajali, ni Lužnik ža nas mlade vedel nobene zgodbe, nobene povesti. Tudi pozneje ne več. Molče je sedel pred hišo in strmel tja v daljo cele ure, kot bi nečesa iskal, zvečer pa se je zlovoljen vračal v hišo, kot bi iskanega, zaželjenega ne našel.
Minila je vojska. In takrat je Lužnik spet spregovoril in nam pravil svojo zadnjo zgodbo;
“Mlad fant se je podal v
d»foi ljubezni, pravice po-
Vesele velikonočne praznike vsem prijateljem in znancem želi
FRANK KOCIN
PAPERHANGER - PAPER REMOVING
g-
B
V
B
r
B
r
-B
r
B
r
B
0*
Delo garantirano
91
4
9
4'
0!
4
0!
4
4
91
4
0!
730 East 160th St.
MUlberry 3229
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
VKKI
ŽELI
KMEH
BEAUTY SHOP
4
9
4
0!
4-
%
4
0!
4
9
4
9
4
9
4
a
*
5506 Superior Ave. HEnderson 7202
The Latest Method of Cold Waving
VESELE VELIKONNOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6202 St. CUdr Ave., vogal Norwood Rd.
JOHN SUSNIK,***
verjeti. Le v težkih nočeh, ko so zunaj rjuli viharji in bliski sekali temo ter se je on omotičen in bolan premetaval po postelji, je vzdihnil: “Da, tako je bilo tedaj!”
Tedaj pa je bilo tako. Zgrabili so ga in odvlekli v grad. Še govoriti mu niso pustili. Na vprašanje, kje da je, dobi le kratek • odgovor: “Na visoki sodniji.” Oddahne se; “Tu se md, me more nič zgoditi; še celo pravice bom našel, saj so sodniki tu!” Kmalu ga peljejo pred sodnike. Kaj da išče, ga vprašajo.
“Pravice,” se oveseli v obupu, da jo bo našel.
“Kaj pravi?” neverno vpraša sodnik.
“Pravice in ljubezni. Le košček zemlje ki je še ni močila človeška kri!”
“Še norčeval se bo. Kaznujte ga!”
Zgrabijo ga in vržejo preko železne postelje . . .
Šele v sobi se zave. Krog nje-
__________ga neznanci, sotrpini: star mož;
------------da z ugaslimi očmi gole m mrzle
stene ječe in ne more razumeti; mlad fant, življenja poln, pa so ga mučili, da zlomljen leži na tleh, ker je hotel biti človek, ker
zaupanjem je šel,tsaj je upal, da Jo bo našel za prvim vogalom, na prvem križpotju.
Ni še dolgo hodil v 'jutranjem soncu že se mu zasveti • hote, ^ človeške jcfi nasproti bela hiša. Zelen roz- „„tl __ .. marin iga pozdravlja, rdeče mu
mežikajo nageljni nasproti.
“Zahvaljen Bog, da si mi poslal to znamenje na pot: zeleno vejico in rdeči slap ljubezni. Našel bom kar iščem. Tu je ljubezni zvrhana mera.”
Pa ni še prestopil praga, kar začuje otroški jok. Starejši brat mu je vzel igračo, ga udaril .. . Zgodila se je krivica. Trudno povesi mladi potnik glavo:
“Razobesili so to znamenje upanja in ljubezni, dabi me za vero ogoljufali. Ne bodo me. Širen je svet; dalje pojdem, pa bom našel pravice, našel košček zemlje, ki ga še ni pojila človeška kri?”
In gre dalje v sveži dopoldan. Strma je gora, utrudlji-
mati, ki so ji vzeli otroka dekle, ki so ji ugrabili zaklad vsi mučeni, ponižani in teptani Zjutraj fanta izpuste. “Naj le še naprej išče pravice!” mu reko .. .
...........—............* .................
težko našel, da bo tako dolg kri- pomikajo preko streh, okna se, ke misli. Vesele oči mu begajo žev pot. Mar bi le ppvrnil . . | pogrezajo v temo in kot umira- po zidovih z mahom obraslih.
Pa ne. Preko morij pojdem tja jočega oči iščejo ugasle za zad-j “človeška nehvaležnost. To zi-v puščavo, koaer še ni hodil člo- njo svetlobo. A sončni žarki se dovje pravice so pustili zanema-vek, tam bom našel ta sveti ko- vedno bolj umikajo, še zvonike rjeno. Očistil ga bom.” šček zemlje, ki še ni pil človeške okopljejo v svoji svetlobi, obr-| z vnemo začne trgati mah, pa krvi.”	| nejo petelina in že hite preko kmalu, neha in z blodnimi očmi
Z novo vero v srcu se poda na' zvonika ter pirijo le še gore v, g]e(ja na star napj8 pot. Prebrodi široka morja,1 ozadju.
kljubuje viharjem, gladu in žeji.) potnik se spusti v dolino in1 „ Okorne črke nemo pričajo te-prekorači'silne puščave, dokler dospe do cerkve. In ko bliek ga *ko resnico: celo življenje je e-ne dospe do majhne oaze sredi prešine misel; “Po tujini sem !a kamnosek z lastno krvjo spa-neskončne puščave. Vse tiho, sa- hodil, pa bi tu našel pravice. Tu Ja ka™en h kamnu’ 8 Placlla m motno. V .večerni mir tke veter prj hiši božji.” Ta misel ga tako dobil' v vrhovih palm svojo uspavan- oveseli, da boža kamenje. A u- “M°i B°S>tudi na tel1 zidovb ko.	- I trujenost ga premaga, da se spu- 'eP* kr‘; *°P*a človeška kri. Ni
“Hvala Ti, večni Bog, da si mi By ob zidu na tla in zaspi. Je Pravice!” dal najti, kar sem iskal, videti, i mac]no jutro mu prežene tež-	(Dalje M
po čemer so hrepenele moje oči:I----------------, .	----- -	—	-------
tu je zemlja, kjer še ni krivica zabrisala stopinj Tvoje ljubezni, 9! kjer še ni kri omadeževala sledo- 4 ve Tvojih nog, ko si zemljo u- 9 stvarjal.”	4
Utrujen se vleže pod palmo, majhen grič mu je za vzglavje.
Grozen krohot ga vzbudi sredi noči.
“Se li smejejo hijene ali poje puščavski pesek?” Pa opazi v svitu zvezd bele kosti, ki se mu reže v obraz.
“Ha, tu ši iskal pravice, prav pri meni in še na moj grob si legel. Glej, bogat sem bil, pa me je zvabil brat semkaj, me ubil, si raztrgal oblačila in zbežal odtod .. . Divja zver ga je ubila, komaj sem ji ušel, je poročal 9 znancem in se s hinavskimi sol-'^j zami polastil mojega premože-j 9 nja. In ti si mislil, da si neoma-4 deževano zemljo našel, ki še ni 9 pila človeške krvi! In prav tu, 4 na mojem grobu, ha, ha,"ha ..	9
Zlovešč krohot hijen ga po- 4 polnoma predrami. Truden vsta- 9 ne, omahujoč in težak je njegov 4 korak, ko da se je čez noč posta-. 9 ral, se je upognil njegov hrbet,14 še lasje se v svitu zvezd zde sivi. j “Moj Bog, saj ne bom našel.!
Domov pojdem, da umrem.”
In vrača se brez vere, brezdomec, ki je pravice iskal. Na domačo zemljo, da bi v domači grudi spal. že se nagiba dan, ko se vzpenja v hrib, kjer ga na drugi strani čaka domača vas.
Onemogel dospe na vrh. Stežka lovi sapo ko osemdesetletni star-j ček. Kot da mu je potovanje izpilo kri. V mladem jutru je od* hajal, vere poln, zvečer se vrača razočaran; ni dolgo hodil, pa ko da leži celo življenje med onim jutrom in tem večerom: mlad je šel in še vriskal si na pot, star.
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI
VSEM SLOVENCEM, HRVATOM IN SRBOM
ODVETNIK
„ , _ .	.in sključen se vrača ter sapo lo-
S težkim srcem, a neomajno j
vero se poda po beli cesti.
“Pa jo bom našel,” še verjame in vedno znova ponavlja:
In zdaj stoji na hribu. Pod njim vas, ki je krog cerkve poiskala zavetja. Zadnji žarki jo
Pa jo bom našel, pravico in božajo in zlatijo okna. Pa že se neomadeževano zemljo.”
Za njim hrumi avto, raz nje-: jQ&tSJSsSDS&SDSaS&iSJSilSQ
ga ga pozdravlja pesem. . j gj “Na svatbo se peljejo, pa po-jo: tu je morda ljubezen,” upa. gj Ko pa ga avto prehiti, ujame zvo-'^ ke žalostne: “Vigred se povrne” Q) in že spozna znance iz gradu. jSj Trdo se vzpenja avto v klanec, Q| pesem zamira v joku. Kmalu po- ^ čijo* streli: Draga. Sam ostane Qj na cesti, truden in onemogel. 4
Najboljša voščila vsem čitateljem
Ameriške Domovine
Dr. Župnik
ZOBOZDRAVNIK
. Knausovo poslopje
St. Clair & E. 62 St.
300 Engineers Bldg.
Stanovanje:
MAin 2015
1200 Addison Rd.
HEnderson 1893
B
fcšjSaSŠšSSaseSafflSaSSaSSSaSsSaSjaaLsSasLsDS
4	ff
Vesele velikonočne praznike vam želita in se B Q	toplo priporočata	B
ČEVLJARJA
JOHN HACE.. FR. LONGAR.
.. 6210 Bonna Ave. .6630 St. Clair Ave.
Vesele velikonočne praznike vsem našim odjemalcem , in prijateljem
va pot, a fant hiti, hiti... Na' “Nisem vedel, da jo bom tako ŠJašiJaSDS&SDS&SSstSS&Š
® ~	VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM
4
|
4
9
4
0
^ 3 B
i
V
B
tr
B
tr
B
Č?
B
r
B
tr
4
5
i
9
4
9,
4
9,
I
ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM ŽELE
/Šlodniclt mos.
APPLIANCE & FURNITURE STORE
16013-15 Waterloo Rd.	IV 6072
Pooblaščeni prodajalci
GRAND ZENITH - NORGE IZDELKOV
Na lahka odplačila, ako želite
John Brodnick J
r. Frank J. Brodnick, astnika,

J. KREČIČ
MESNICA in GROCERIJA Se toplo priporočamo '
1056 East 61 st Street
Vesele velikonočne praznike vsem prijateljem in znancem želi
' CENIURV TIRE SERVICE
POLNA ZALOGA FIRESTONE OBROČE - HIŠNE in AVTOMOBILSKE POTREBŠČINE
15300 Waterloo Road
KEnmore 3536
DR. P. B. VIRANT-OPTOMETRIST
PREGLED OCI — PREDPIS OČAL Uradne ure: 9:30 do 12:00 — 1:30 do 5:00 Zvečer: 6:30 tio 8:30
Za sestanek pokličite IVanhoe 6436
15621 Waterloo Road	‘ Cleveland, Ohio
Vesele velikonočne praznike!
v pristan do rešilnih bregov.
Nebo naj ustayi viharje,	VESELO ALELUJO	IS
ji prošnja kipi iz srca,	gj	,	£
zasijejo nove naj zarje ,£j	V	Ewl	nem prijateljem in znancem želita
čolničku tam sredi morja. 3	1	i	... ■	g*
Ljubezen naj srca oklene, 9i hjffimEW MR. Ill HRS. AUGUST F- SVIIEK £? ^“SfSene f |gj^‘	478 Ea.t 152nd Street	f
^ Limbarski.
JasSaSDfesfeseSaseLsfcsbsfesLffiSbSfes
i -- ai- —lari
g__ ... ■ ;.	_■ -.	, , .	__ ___
!^w-«“"'V'	up* .1

praznikom !
Iz urada naše firme in podjetij — Pogrebnega zavoda in trgovine s pohištvom — tem potom voščimo vsem našim starim in novim odjemalcem, prijateljem in znancem vesele in blagoslovljene velikonočne praznike!
NASA POSLIKA IN SODELOVANJE
V vseh ozirih poštenost in zanesljivost v cenah in blagu. Postrežba kar je mogoče točna in iskrena. Zavedamo se, da sodelujemo s svojimi in v tem namenu vodimo tudi naša izvrševanja.
V imenu podjetja, ki obstoja že 44. leto, vsem čestitamo k veselim praznikom.
GLAVNA PRODAJALNA in KEGLJIŠČE
6019 St. Clair Avenue PODRUŽNICA
15303 Waterloo Road	Cleveland, Ohio
PRODAJALNA ODPRTA:
S	V pondeljek, četrtek in soboto od 9 zj. do 9. zvečer.	*
Ji	V torek in petek od 9 zj. do 6 zvečer.	&
^	V sredo samo do opoldne.	v 10
9Š	g
vega preokreta, čeprav
rada videla še takrat,
PRAVICE JE ISKAL
Na velikonočno soboto
(Nadaljevanje a 4. strani)
Ko pijan odtava, ne vedoč, ' Sredi noči se je Majda prekani.	budila iz nemirnega sna. Neka
“Saj ni vredno: iskal sem, a gudna omotica se je je polašča-ne našel. Smrt, pridi!”	|la. Kje je tisti blaženi mir pr-
Do cerkvenih vrat pritava, jih vih mladostnih let, je s hrepe-odpre in vstopi v tihoto cerkve- nenjem pomislila nazaj. Kaj bi nega mraka. Pred oltarjem za- (]aja za eno samo noč iz prej-trepeta večna luč, ko mati, ki za- žnjih dni) ko se jg zjutraj pre. sliši stopinje sinove, ki se vrača jedila tako, kakor je zvečer legla. Sedaj pa. . . Kaj tako
iz tujine.
Z omahujočim korakom, gre proti oltarju, s široko, odprtimi očmi kot človek, ki je nenadoma zagledal nekoga, ki ga je že dolgo v grobu verjel. Pred oltarjem pade na kolena:
“Zahvaljen Bog, da si mi dal najti: izaikaj Ti si resnica, pravica, ljubezen. Ti edini čist!” Vedno niže mu kloni glava, tih smehljaj ,nro blaži obraz: čelo udari ob stopnice pri oltarju. .,
Jutranji zvon mu je bil mrliški zvon.”
Lužnik je utihnil in strmel preko gričev za odhajajočim soncem. Tudi on s široko strmečimi očmi.
Čez kak teden je umrl. Tih smehljaj je blažil obraz trudnega potnika.
Janko.
razbijaj v njenih mladih grudih in kliče ljubljeno ime!
odpustil njegov korak. Saj vendar ni mogel dopustiti, da bi njegov fant živel v pomanjkanju.
Prihodnje poletje je Ivan prišel domov. Nekam čudno ganjen je bil, ko je opazil, da je Majda, ki ji je vedno tako rad nagajal, med njegovo odsotnostjo postala ljubko dekle. In tako je prišlo, kar je hotelo dvoje mladih src: Majda in I-van sta se znašla. >
še je strmela Majda skozi okno v gluho noč in še enkrat
podobo. Ali nisem tudi jaz lepa, je pomislila, ali nisem zaslužila ono malo sreče, saj sem vedno pošteno živela. O Bog, zakaj me tako tepeš, je zaječala in zagrebla obraz v mehko vam bom travo. Mislila je, da ji bo ta strašna bol razgnala prsi.
Ko se je nekoliko umirila, se je oerla na nebo, ki se je.
Vstala je in se opotekla od Je preživela v duhu vso lepoto postelje proti oknu. Rahlo je svoje mlade ljubezni. Srce v
odgrnila zavese in se zagledala v dolino. Na obzorju je medlo svetila luna. Njeni prosojni žarki so mehko božali Majdine zlate lase. Jutri je velika sobota. Lepo vreme se obeta za praznike, se je radovala. Jutri bo nesla k blagoslovu. Da, o-
na bo nesla in ne Micka, njena seče se je ozrla na podobo
mlajša sestrica. Mati je že pripravila vsa jedila, a ona je očistila jerbas ip polikala prt. Jutri, jutri. . . kaj če bi ostala v cerkvi bolj pri vratih, da bi po blagoslovu bila lahko prva zu-
Za praznike vam priporočam pive v zabojih
prsih ji je divje bilo: Ivan, I-van, Ivan. ..
Zjutraj ge je zbudila s težko glavo. Proč, proč vse temne slutnje, morda je pisal, pa se je pismo izgubilo. Toda prišel bo, gotovo bo prišel, so zatrjevala njena čuvstva. Pro-
dušen jok se je slišal iz kam- modre valove in videla svojo rice. '
Mati je pristopila k postelji, pobožala hčerko po kodrasti glavi in jo zaskrbljeno povprašala, zakaj joče..
“Pustite me, mati, lepo vas prosim. Povedala zvečer. K blagoslovu naj pa Micka nese, jaz. ne morem.”
Mati je odšla, dekle pa tudi ni izdržalo med štirimi stenami. Zakaj, zakaj, ji je še razbijalo po sencih.
Oblekla se je in odhitela ven čez polja in travnike brez smeri in cilja. Le naprej, naprej bi hitela v neznano, da bi udu-šila ta strašni ogenj v notranjosti, ki tako strašno žge.
Ob šumeči reki se je ustavila. Sonce je pravkar zahajalo, še so zadnji žarki srebrili vrhove planin. Zazrla se je v
Breziftadežne nad svojo posteljo in vzdihnila: “O Marija, ti ga varuj!”
Popoldne se je za hip vsed-la pred 'hišo. Utrujena je bila zavoljo neprespane noči in vse
naj? Ah, je pomislila, čemu je!dopoldne je morala hiteti, da njej treta tega. Saj vendar je še vse opravila na domačiji.
ve sama, kakor vsi drugi, da se bo to poletje poročila.
Vendar je bila vse zadnje dni čudno nemirna. Kaj neki mora biti, da Ivan še ni nič pisal? Pa bo ja prišel jutri, kakor vsako leto. — Majdo je bolestno pretreslo. Morda ni srečen, ker se je izneveril svoje rajnke matere, da bi postal bogoslovec? Dve leti je bil v semenišču, nato je sledil klicu posvetnega življenja. Izstopil je in se posvetil drugemu študiju. V nekaj tednih bo promoviral za agronoma.
Majda ni bila povod njego-ga. je
ko sta
Lepo toplo je bilo na klopici. Breskvino cvetje je padalo v njeno krilo. Otroci so se igrali po vrtovih, več jih je že imelo pisane pirhe v rokah.
Mimo je prišel hlapec z Ivanove domačije. Mlad je še bil; sloko je stopal po sadovnjaku proti hiši, kjer je bil ugledal Majdo. Rad jo je videl, kljub temu, da se je zavedal, da on, ubogi hlapec,- nikoli ne bo dosegel srca gruntarjeve hčere. Vedel je tudi, da Majda ljubi Ivana, sina njegovega gospodarja, zato jo je tembolj spoštoval.
Imam izvrstno BELO VINO
Special $2.75 galon
To vino je najboljše kvalitete
Vesele praznike!
EMERY
KRIŽMAN
961 Addison Rd.
odil domov na počitnice, je večkrat neopazno izza zaves gedala za njim, toda izdala ni nikdar ne z besedico ne s pogledom svojih čuvstev. Ni ga hotela motiti. ' Želja njegove matere je bila tudi njej sveta. V svoji prečisti ljubezni je želela le njegovo srečo.
Nato pa je nekega dne prišlo pismo od Ivana, da ni ustvarjen za duhovniški poklic, zatorej si želi proč. Oče je rohnel. Žalostna je bila ona veli. ka noč, ko Ivana od nikoder ni bilo. Trmasto se je. sam ubijal s poučevanjem, da je lahko naprej študiral, kajti oče mu je odrekel vsak opomoč. Vendar se je oče pozneje unesel in sinu
METROPOLITAN OPERA
APRIL 7 THRU 12 IN PUBLIC AUDITORIUM
rdečilo na obzorju. Izmila si Tam za vasjo šelesti gozd, ka-je v mrzli reki objokane oči in | kori bi si drevesa pripovedova-zastrmela v globino. Kaj naj j la njeno zgodibo. Tiger, doma-
še počne, na svetu sama? Br«z|či čuvaj je našel sled za njo, njega, ki ga je ljubila s pravo dekliško ljubeznijo. . . Za hip je pomislila, kako hitro J)i preminila v valovih, ki bi jo odnesli daleč proč, kjer bi je nihče ne poznal.
Tedaj pa je zazvonil veliki zvon in vabil ljudstvo k procesiji. Majda se je zdrznila. —
Kaj neki dela tu, kaj počenja?
že drvi, da bi jo privedel domov. Vse stvarstvo priča o jutrišnjem vstajenju, a ona obupuje. Naenkrat jo je postalo sram in domači kraj se ji je zazdel lepši kot kdajkoli. Nežno je pobožala Tigra, ki je u-prl svoje zveste oči vanjo. V daljavi je zagrmel možnar in oznanil velikonočno praznovanje.
------o------
Kupujte Victory bonde!
VOŠČILO
Odrinil je čolnič od kraja, odplul na široko morje, ob bregu pa dekle postaja, za čolnom hiti ji srce.
Pozdrave mu vroče pošilja in kliče v šumenje valov, naj srečno priplava do cilja, v pristan do rešilnih bregov.
Nebo naj ustayi viharje, ji prošnja kipi jz area, zasijejo nove naj zarje čolničku tam sredi morja.
Ljubezen naj srca oklene, izgine sovražnosti hlad, naj cvetje iz zemlje požene za novo in lepšo pomlad.
Limbarski.
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM ^ NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM
V naši sanitarni mlekarni boste vedno dobili sveže mleko, sir, smetano in sirovo maslo
Zahvaljujemo se za dosedanjo naklonjenost in se priporočamo tudi v bodoče
NICK SPELICH
1
10
6210 White A ve.	HEnderaon 2116 f
13.
SasSaSDSafflSaSDSiSiJSaSCfefflSaSDbsolaSOlbSDSbfflfcfflfe:
“Dober dan, Majda,!” jo je vljudno pozdravil.
ti:
tek?”
“Seveda, Miha, samo kmalu bom morala iti k blagoslovu,” je dekle ponižno odvrnila.
“Kaj pa je kaj novega pri vas?” je previdno začela pogovor. Najrajši bi bila kar naravnost vprašala, če je Ivan kaj pisal, toda sramovala se je.
“Novega že, samo nič veselega,” je oklevajoč odgovoril na njeno vprašanje.
“Kaj se je neki zgodilo?” “O nič, samo oče so strašno potrti, ker je Ivan pisal, da ga ne bo domov za praznike-.”
V Majdi je bolestno zaječalo. Torej je njene temne slutnje niso varale!
“Zakaj ga ne bo?” je s tresočim se glasom vprašala.
Mihi je bilo neizrečeno težko povedati dekletu vso bridko resnico, Toda prej ali slej jo bo morala izvedeti.
Apr 7, Eve.: LAK MK: Pons. Jordan. ParreU, Stellman, Votipka, Jobin, Vaghi Singher. Garris. Ballet. Fourrstier____________________
Apr. 8, Eve.: LOHENGRIN: Traubel, Harshaw, Svanholnl, Janssen. Em-eter. Busch.	________________
Apr 8, Eve.: FAUST: Kirsten, Stellman. Turner, Kullman, Pinza. Mer-_________________rill. PeUeUer,_______________________________________
Apr 10. Eve.: LA TRAVI AT A: Steber. Votipka, Altman, Peerte, Warren, Chabay, Cehanoveky, Balter, Alvary. Ballet. Cimara,
Apr 11, Mat.; HANSEL AND GRETEL: Stevens, Conner, Votipka, Harshaw, Stellman, Raymond!, Brownlee. Stlcdry. Followed by VALPURGIS NIGHT BALLET: Hawthorne Mraz, Mtnet, AmmeTman, Michel. Varkas. Caton. Kritz.	q,
Apr 11, Eve.: BORIS GODUNOFF: Thebom, Turner. Lipton. Jordan, Greer, Pinza, Tucker, Baccalonl, Garris, Mascona, Valentino. Ballet. Cooper.________________________________________________
Apr 12. Mat.: MADAMA BUTTERFLY: Albanese, Browning. Tagliavini, Brownlee. De PaoUs, Cehanovsky, Hawkins, Baker.
Sodcro.
Apr 12. Eve.: AIDA: Ilitsch, Thebom, Votipka, Baum, Warren. Vaghi. BaUet. Rudolf.
—(— ---------------------j .	‘	-
PRICES (Tax IncL): $1:20. $6.00, $48» $380, $2.40, $180.
BOX OFFICE UNION BANK OF COMMERCE. OPEN 9 A.M.-5:30 P.M. Main Banking: Lobby—E. 9th and Euclid. Cleveland 14—MAin 8300 —Librettos.	Knabe Piano Used Exclusively
VELIKONOČNE CVETLICE IN ŠOPKI CVETLICE ZA VSE PRILIKE
BOOTH FLOWERS
751 E. 185. St. vog*l Muskoka Ave.
Odprto vsak dan in na velikonočno nedeljo Naroiila po telefonu: tV 6101 Glavna prodajalna: 10200 Carnegie Ave. Tel. RA 5854.
“V mestu je spoznal ognjevito plesalko Marinko. Oče mu je zabičal, da ne sme več prestopiti praga domače hiše, če ne prekine razmerja z njo. A včeraj pa je prišlo pismo, da se ne misli več vrniti domov in da bo za vedno ostal pri njej. Toda, deklič, kaj ti je, kaj si tako prebledela ”
Majda se je oprla ob steno in lovila sapo. Iz lic ji je izginila vsa rdečica, toda molčala je. Pred očmi se ji je meglilo.
‘Majda, Majda!” je klicaš tolaži j ivo Miha, toda ona je že izginila v veži. Miha je nekaj časa okleval, ali bi šel in jo tolažil, ali bi jo pustil samo v njeni bolečini. Vendar se je okrenil in odkorakal proti domu.
Majtfa je odšla v svojo sobico, se vrgla na posteljo in je presunljivo ihtela. Razbičano srce je samo izpraševalo: zakaj, zakaj? ...
“Ali še ne boš šla, Majda?” je mati zaklicala v veži. “Vsa dekleta so že odšla in tvoj jerbas je tudi že pripravljen.” Nobenega odgovora, le pri-
(
GREŠIL SEM
Grešil sem, Večni, in teži me vest, ker Tebi sem se, jaz ničvrednež uprl. Kako, Gospod, da nisem še umrl, ko Tebi sem postal otrok nezvest?
Hudič hudobno se reži mi v pest, ker z Bogom svojim sem vezi razdrl, v slepoti brezno si pekla odprl ter zgrešil varno pot sem božjih cest.
Strahotno brezno se odpira meni in padel skoraj v grozni bom prepad, če hodil bom po poti tej zgrešeni.
A angel varuh, moj nebeški brat, popelje k Bogu me, da sin zgubljeni spet pridobi si duše drag zaklad
ga, ker gre za uganko brez dna. Poglajnu, ko jp plača slaba, de-No, takih iskateljev se ne manj-jla pa toliko, da bi bilo komaj, ka ! Kadar je Veliki petek in da bi človek prislonjen zaspal, kadar ga ni, vrtajo in vrtajo, Dekelska še nikoli ni bity pri-brskajo, tipajo in prisluškujejo. da. prj Poglajnu celo ne. Korist, ki jo donaša taka hoja | Nabijali so že na žegnanje v labirint človeške nature, je Matijčev Fronc, Hajmanov Na-predvsem negativnte vrste: —I Jeretov Poide in Selškov človeku se začne svitati, kako Tonej Zvonik se je domala malo ga je. človek dobiva P«-l ;ba]/ Glasovi 9o padaii skozi da svojo lastno modrost is- ^ jn ge trkljaIi po Senožetih
: n mnornstio nemškega	„ . .	, ■	, n„
in po Obocmci prav t.ia do ba-
gu,m
toveti z modrostjo nemškega pesnika, ki ga je navedel dr. I-van Tavčar malo pred svojo smrtjo: “Denn jeder glaubt ein Ali zu sein, doch jeder ist ein liko, da se Peter ni vedel kam Nichts.”	I zasukati. Koj pod kostanji so
Ecce homo! Kdor bi hotel mi- ge razstavili ljubezenski čev-
štantov je bilo na Taboru to-
(Kovačič E.)
Ecce Homo
Prepad, da nikoli tega, zeva med križi na Golgati. V sredi visi sam Sin božji. Ona dva druga pa sta izmečka človeške družbe. Razbojnika sta.
Prvi obeh hudodelcev imponi-ra. Zakaj kljub norostnemu trpljenju si je ohranil psihološki dar, da kritično motri položaj in jasno loči med belim in črnim. “Midva grešnika prejemava po pravici, primerno temu, kar sva storila, ta pa ni storil nič hudega.” Mož je dosleden, ko ima pogum, da muke, ki jih je prizadeval drugim, zdaj sam prenaša brez jadikovanja.
Drugi razbojnik sega prvemu komaj do brade tak slabič je. Na prvi pogled bi se sicer zdelo drugače. Obsojenec kolne in dela trušč, kakor bi hotel bit bil
kakor brez trpljenja prerano u-mreti. Sicer bi že laiki vedeli za nekatere zavratne bolezni, ki se dolgo pripravljajo brez bolečin. Znani so tudi strupi prijetnega okusa. Ko se za njimi oglašajo bolečine, je po navadi prekasno. Vendar ne kaže u-govarjati, bolečina je res praktično važna za očuvanje življenja — seveda zemeljskega, kakršno je. A zakaj je življenje sploh takšno? Zakaj ni urejeno brez bolečin? Saj bi nam čustvo prav lahko segalo samo do praga bolečine in niti za ped dalje. Kar se pa boja proti življenjskim nevarnostim tiče, mar ne bi mogli biti ljude obdarovani z bistrejšim umom in jačjo voljo? Morda se kdo pri tem ne bo u-branil smehljaja, češ, le počasi, razvoj človeštva gre itak v to smer a danes še nismo tam in abotno bi bilo, še navsezgodaj zahtevati, da bodi poldan. No,
šiiti vse misli, ki se dado misliti o tem, bi lahko dolgo mislil. In kdor bi hotel pisati, napolnil bi lahko vse knjižnice sveta in še bi ne dopisal, če bi ne bilo vesolne vsebine teh dveh besedic, kaj bi ostalo od vse literature? Kje bi bil Shakespeare? — Kaj bi počeli moderni pisatelji? Mar bi razpravljali o radosti in
ljarji, poleg njih trgovčiči iz Kranja z blagom, lectarji so izbrali mesta pri vhodu in ob me-žnarijskem travniku. Zadnji štant, ki ga je postavila Križmanova Meta iz Bistrice, je bil že na potu, ki zavije k Poder-žaju.
Petyove oči se niso mogle
Tako zapeljivo je bilo videti svetlo srebro, ki se je bliščalo v soncu. Pravo srebro, gospoda. Take prilike' ne bo več. Poceni, le bliže, gospod, le bliže!
Kakor da je na vrv navezan se je Peter pomikal k štantu. Da, križec z verižico. Kako si je Minca tega želela. Ni dolgo, ko mu je potožila, da mora svetinjico nositi kar na nitki.
“Koliko bi stal tale križec?” je stegnil roko, trdo od žuljev. “Ni drag, gospod. Ž verižico vred pride na sto dinarjev. Ne smete pozabiti, da je to pravo srebro in poglejte izdelavo.” Petru se je kar nekaj zadrgnilo. Sto dinarjev. Zanj je
bilo to že premoženje. Se zmenil se ni več za trgovčevo zgovornost. Razočaran se je poj mešal med irinožico in se namenil proti štantu Križmanove Mete, ki je vselej imela najlepša lectoVa srca.
Mimogrede se je ustavil pri pomarančarjih, ki so postavili jerbase pod križe.
Ko bi poskusil srečo? Minca tako rada je pomaranče. Kar zaneslo ga je v breg.
“Ej, Peter ,greš sekat?”
Kopačev Tone mu je koj ponudil.
“Poskusim lahko,” se je nekaj časa obotavljal Peter. “Pa vem, da bom izgubil. Na po-grijeto, če mi daš.”
“Tisto pa ne. Na skrito, če greš. Potlej bom moral vsako plačati.”	—
Tonej se ne da.’
Peter pomišlja, potem se odloči.
"Naj bo.”
S tresočo se roko naravna pomaranče v jerbasu.
“Vem, da ne bom zadel.”
Potlej zamahne. Iz pomaranče se pocedi sok. Dinarja ni videti.
“Poglej ga šmenta,!”
“Daš še?” se skorajži Peter.
“Za trikrat,” upa Tonej.
Tri pomaranče so Petrove, tri mora plačati Tone.
“Prekvat kavelj 1” ni Tone nič
(Dalje na 7. strani)
sreči? Dajte nam brati pet ro-J vsega nagledati. Koravde s pi-manov o sami čisti sreči, dovolj sanimi kroglicami, Židane rute, bo, s šestim bi se pričel dolgčas.
Qi
19
r
19 F
19
na križu strašnejši, nego je ------------------ -
na svobodi. Ali njegovo razgra- dobro, a kaj. se to pravi druge-
,	Y-v,	VI___	vi	'__nodotllO
janje je sam obup. Obup človeka, ki spoznava, da nima moči trpeti trohice tistega trpljenja, ki so ga trpele njegove nebrojne žrtve. Kazen na križu je bolestna zadeva in baš bolečina jemlje možu razsodnost.
Bolečina. . . Daši je prepad, ki loči križe na Kalvariji, veli.
ga, kakor priznavati sedanje stanje? Vrnili bi se torej k Pi-latu: Ecce homo! ♦
Ecce homo! Dve drobni, hitro izgovorjeni besedici! Podobno Prešernovemu mrtvecu, ki “molče trobenta,” a nas kliče na premišljevanje. Mnogi se bo-
Kaj bi ostalo za umetnost? Kam bi šli sodniki in kaj bi bilo z zgodovino? Spremenila bi se v nezanimivo mravljišče. Toda pri-lij malo strasti, par kapljic bolečine, nekaj trpljenja, in vse se izprevrže!
Iz treh virov potekal človeško trpljenje. Nekaj zla si prizadevamo sami. S trpljenjem nas tepe tudi narava, ko nam pošlje potrese, poplave, lakoto in bolezni. A tretje trpljenje, tisto, ki nam izvira od ljudi, pozna le rast in bohotnost. Kain je ubil Abela, človek človeka, prat divja zoper brata, človek skruni svojo lastno podobo, ko je pripravljen biti rabelj svojemu lastnemu mesu.
To zlo vam gre kamorkoli, tudi do kraja sveta. Da bi hotelo priznati kako mejo? Da bi se mu zdelo kaj sveto, tega se ne
Euclid Race Dairy & Ice Cream Co.
r
19
503 E. 200th St.
KEnmore 0515
obeski, verižice, klobuki, čevlji pasovi vseh barv, Žida, blaga za krila — kar si je moglo srce zaželeti. Pri lectar jih si dobil piškote, lectova srca z zrcalci in pesmijo, bohkov kruhek in bonbone od melisnih pa do sladkih, ki so napravljali dobro slino.
Peter ni vedel, kaj bi. Brez odpustka pred Minco ne sme priti. Z denarjem je križeva!
Za svileno ruto bo treba precej j gj
kovačev. Ko bi ji kupil veri-1 'A	K
...»......?____________
bsBbsBhiSAjSBfckSaaSDfesAssAsAssAiSS&ssAaaia^sofcjSDliisAssaaiSDfeaAssAsoLsAsAsAa^
9	K
VOŠČIMO VAM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM SKUPAJ
čina. Veliki petek je spominski dan smrti. Smrti, ki je prišla šele, ko je telo prebilo muke, kakršnim ni primere. Ta smrt ni bila višek strahote, pomenila je že olajšanje in odrešenje. Zatorej bo morda zrno resnice v trditvi, da nam je iskati največje globine golgatske tragedije ne v ločitvi duše in telesa, marveč v trpljenju. Verne-je nego kdor koli je pogodil Pilat s svojim “Ecce homo” tragiko Velikega petka.
Trpljenjte! Boječana! Reci
je'vendar, kar jih druži: bole- la je treba, ne premilljevanja!” j* Dnnmin. rjn„n„ aa trphn vnraŠati. ali
Zares se je treba vprašati, ali nam pomore premišljevanje na zeleno vejo. Dajmo si v slavi ugreti še toliko lepih misli, mar bomo po njih živeli? Ker smo rojeni kot ljudje, bomo vedno po človeško tlačili travo v zemljo. Da bi se pa skušali s premišljevanjem dokopati do pravega in dokončnega spoznanja, — kolika naivnost! V stvarstvu je toliko protislovnega, strašnega in veličastnega, da bi mogla kreatura vsako spoznanje, ki bi rezalo v globino, prenašati le te-
Trp#jenk]e I DOj/eutim:	ztuu v givuinv,-h*~
človek, pa si hkratu rekel bol in daj, če bi imela krepkejši dušev-
i.	v:	-	>1_i.	~J	“1/rini. \raa	lčVfllJš
trpljenje, čim se človek rodi, se že sreča s tem krutim dejstvom. flovek ne stopa, ampak prijoka na svet. Njegov protest ni naperjen zoper življenje kot tako, pač pa zoper zlo trpljenja, zoper mučne napore rojstva. — “Le zakaj me ni angel mehko položil mamici v naročje?” — to smo hoteli izraziti, ko smo se jokaje rodili. Ecce homo! Glej, človek, tako je s teboj! Usoda ti je dala priromati na svet, odetemu v občutljivo meso. Zaživel si ne kot električno bitje, ampak zavit v človeško naturo, ki je na stežaj odprta bolečini.
Kaj pa, bolečina je lahko važen pogoj za življenje samo. Če bi nas ne zeblo, bi se zoper mraz ne zavarovali — in kakšen bi bil konec? Bolje malo trpeti
ni ustroj. “Kdor vse do kraja ve, ve smrt!” je tožila starogrška Kassandra, ki jo je jasnovidnost napravila tako nesrečno. Enako so vzdihovali stari Izraelci: “Bog Jehova, ne razodevaj se nam, kajti bilo bi po nas!” Tudi Lessingu je bilo znano: — “Končna resnica je vendar le samo zate, Oče nebeški!”
Toda človek je čudno bitje. Verjetnost, da je nekaj nemogo čega, ga ne straši, ampak ga nasprotno le še bolj miče. Nemogoče je bilo prispeti, na oba tečaja zemlje, a ljudje niso odnehali in nazadnje se je nemogoče izkazalo za mogoče. Poleteti čez ocean, se je zdela blaznost
__a danes? Enako bi moralo
biti mikavno vrtati v človeški problem, mikavno' prav radi te-
nimajo nikogar, ” kateremu bi potožila svojo bol. Pač lahko tarnajo, a kdo jih sliši? Nobena statistika ne pove, koliko je trpinčenih otrok pod božjim soncem. Mar vemo, kaj se godi v trebuhu kateregakoli velemesta? Mar vedo za to oblasti ? Mar slutimo, koliko črvičkov se prav to uro vije v bolečinah, ki nimajo izvora v volji narave? Koliko otrok gladuje, koliko jih ždi po temnih brlogih stanovanjskih kasarn, koliko jih hira, ko ni nikogar, ki bi imel oči za to.
V neki indski pravljici se bere, da je stopil pred sultana Da-bšalima modri vezir Pilpaj, govoreč: "Daj, o kralj, da naložim knjige tvoje knjižnice na hrbet sto kamelam namenjenim na trg. Nobene knjige ne potrebuješ. Glej, o kralj, vse, kar je v njih, ti lahko napišem na en
	
A
9
A
9
A
9
A
9
A
9
A
9
A
9
A
9
A
njih, tl lanKO napišem Hrt ^ sam košček pergamenta. Malo gj
Vsem odjemalcem, vložnikom, delničarjem in
i
prijateljem slovenske
i
The North American Banke
T	*
VOŠČIMO VESELE IN BLAGOSLOVLJENE
\
VELIKONOČNE PRAZNIKE!
/Direkforij Slovenske banke
H ’ J RECITE
Uka
MONCRIEF!
avtomatičnem gretju
----BOSTE NAJBOLJŠE
PREMOG
PLIN
OLJE
Mala farma - kokoši in sadje
Ta 13 akrov farma se nahaja okrog 13 milj vzhodno od EucUda na izboljšani cesti pri deželni cesti 20. Hiia 5 sob z Moderno kuhinjo in kopalnica gorkota na olje. velik hlev v 2 nadstropja valilnica, seadka in shramba za Jajca. Vsa poslopja imajo cementna tla. vodo elektriko. Z orodjem Je tudi John Deer "A" traktor s plugom, kultivatorjem, brano itd- trailer na 2 kolesa, električni valilec, separator za smetana mnoga malega orodja. Ena krava In okrog 600 kokosi, 1 aker malin, 60 sadnih dreves, potok. Lahko takoj prevzamete. Je res dober kun pa *16,800. Imamo tudi druge farme.
RODGER E. SMART
Pokličite JOSEPH J. SVOBODA, Mentor 5269.
besed je treba za vesoljno zgo dovino človeštva: rodili so se, trpeli so, umrli so. . . .’
-----o-----
MAUSER KAREL:
Žegnanje
Na cvetno nedeljo je bilo žegnanje na taboru. Ožbovčev Peter ga je čakal s hrepenenjem, kakor še nobeno leto. — Kajžo je imel prebeljeno, službo je dobil, do sreče je manjkala samo še Jernačeva Minca. Res se mu je zadnje čase nekam ohladila, toda tega je bil sam dosti kriv. Preveč se je gnal za delom in premalo za ljubeznijo. Ljudje nekaj klepečejo, da jo je ujel Žalehar-jev Fonz iz Zadrage, toda Pe ter ne more verovati. Saj ji je že vse tako naslikal, da se je od sladke sreče kar smejala. Toliko časa bo služil, da si prikupita nekaj zemlje, potlej pa zbogom služba! V zemljo se bosta zakopala, na svojem delala in če jima Bog da kaj otrok, bo v kajži kakor na sod nji dan. Nikdar ne bo dolgčas.
Kaj bi se Minca
A
9
A
9
A
9
A
9
A
9
A
9
POSEBNA POSLUGA
Poleg tega, da si v naši b&nki lahko izposodite denar na različne načine, vam banka nudi še posebne ugodne ure za poslugo poleg uradnih bančnih ur. To je, banka je otvorjena tudi vsak petek večer med 6 in 8 uro in vsako soboto popoldne do 2:30.
GLAVNI URAD BANKE
6131 St. Clair Ave
i
i
PODRUŽNICA...........15619 Waterloo Road
e DO U01K- Q[
mučila‘pri I
ŽEGNANJE
(NwWuvaaJe S «. struni)
Hinavka prekleta) Več ji jepovno vznevoljil, toda psiče se streslo ga je in privzdignilo,[vedna, zakaj se je odstranil.
Irt »n uAaiii/in Irolmi« »n r\rtSfn_ ni Haln rtrlamofi Cn Koli in _ z. • i • ,	.... •	__i.i. I im •	•	■	■	* i
zakaj tista senca se je zaleta-
dobre volje. Petru se kar samo SOteje. S pomarančami v žepu
se obrne proti štantu Križmanove Mete.
“Kaj dobrega, Peter?”
“Za 2 dinarja melisnih bonbonov mi boste dali pa eno lec-tovo srce."
“Kar izberi,” besediči Meta in napravlja škrnicelj. Peter izbira. Veliko mora biti! zrcalce mora imeti in pesem. Minca ni koj zadovoljna.
i "Tole bo pravšno,” je všeč [Petru največje.
Ljubezen je bila, ljubezen še bo,
ko mene in tebe na svetu ne
togotiio. Pograbil je svoj te- budil ter pogledal ol loynik ter ga vrgel z vso silo pa on groza, pes je b v živalco,	kaj, pravkar se-je vzp
Pas je povohal obleiko in pri- nji nogi ter se post vzdignil zadnjo nogo. . . denj.
“To je paže od sile!” Jaka ..Zdaj re zare8>.. 8 je planil s postelje, zgrabil je in ,bo treba nekaj ul pseta ter ga treščil skoz vrata. «v u dob duh Bo “Zdaj bo vsaj mir,” si je mi- se 7spomni, ^ , sbl in poskusni zadremati. To: j? bilo treba n8govori da še preden se mu je to posre- ve. slišal jih je kot čilo, se je ropotanje zopet po- svojega odeta priš novilo. Vse tako kakor prej menda iz nekega sam, - in psice se je znašlo zraven 8e sirile od rodu do postelje.	kor ustno jjrojtiio
Čudno, nerazumljivo!” Ja- Pes mu je v odgo. ka skoro ni mogel verjeti. Saj malo zajeiaL Jaka sem ga vrgel vendar daleč na ,tr„5,i. “Tr> io W«i Stopnice in zaprl vrata. Biti Sten v živalski, mora neko drugo psiče, ki je Spomni] ^ je mnoj prejšnjemu podobno. . ” vedk) ki so živele ta Zqpet je vstal in porinil psa preprostim ljudstvorr togotno pred vrata.* Toda ko- stric je kosil nekož , maj je legel, ze se je na prej- telj0j merf3a je bilo
čan se je vzdignil ter se vrnil nazaj proti Taboru. Ljudje so se razšli. Zadnji kramarji so pospravljali. Mete že ni bilo več. Po travi so ležali pomarančni o-lupki in papir.
Lectovo srce je nekdo pobral. Na tleh je bilo samo še strto zrcalce in rdečkast listek s pesmijo:
Ljubezen je bila, ljubezen še
ko mene in tebe na svetu ne
• S peto je Peter raztrgal papirček. Tudi zrcalce je stolkel z nogo.
Potlej se je obrnil proti Po-deržaju. Ko se je na koncu zida še enkrat obrnil, je videl, kako se sonce odbija od razdrobljenega zrcalca.
Kakor da ga je nekdo z bičem udaril čez obraz, se je spustil v graben.
NAJTOPLEJE SE ZAHVALJUJEMO ZA VSO NAKLONJENOST IZKAZANO NAŠEMU PODJETJU
ŽELIMO VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
Peter je vlekel ravno denar iz žepa, ko je stopila k štantu Jer-načeva Minca. Koj za njo žale-harjev Fonz iz Zadrege.
“O, Minca!” se je zveselil Peter. Za Fonza se še zmenil ni, Minca je bila začuda mrzla. Potlej se jV Fonz porinil v ospredje. “Za deset dinarjev melisnih bonbonov.”
Meta jih je precej začela šteti.
“Križec pa kar na vrat deni, Minca, da ga ne izgubiš.”
Peter od žalosti nd ve, kam bi se dal. Zdaj Minca vleče verižico iz torbice.
Tehta jo v roki, da se svetlika .v soncu. Petra nima k mari, kakor nalašč se sklanja proti jFonzovi rami.
“Kako je lep.’r Minčin glas se zdi Petru tuj, prisiljen, do dna srca boli. V gr-(lu mu je beseda, kletev, pa ne more odpreti ust.
Križec ji je kppil, ki ga jaz (nisem mogel, še za židano ruto (nisem imel. Komaj da bi za lec-(tovo srce preštel beliče.
Fonz poriva škrnicelj z bonboni v Minčino torbico.
“Za cel teden jih imam,” se pasmi ha in se obrne. “Zdaj bo na dosti, Fonz.”.	s
šnji način pojavil zraven nje-
taknil, se ji je zasvetila dlaka. p* 'In v istem hipu je kar zamr- "1 golelo lisic okrog njega. Strica p? je obšla groza, odložil je grab- Ji lje in jo ubral proti domu.
Tudi Jaka se je tako odločil. “Sveti križ božji,” je rekel ter jr? se pričel oblačiti. Potiho se % je splazil navzdol po stopnicah gj
jn odprl vrata. Prenočišče si je izbral na bližnjem kozolcu, kjer se je zaril v seno. Prebudil se je, ko je stalo sonce že visoko na nebu. Brž se je obul
NAJMODERNEJŠE UREJEN V VSEH PODROBNOSTIH
Postrežba z invalidnim vozom vedno na razpolago
in otrkal obleko, nato pa v hišo, da se zahvali za postrežbo. Gospodinja ga je začudeno
Pogledoval ft. “Ali •nvsto anali rji	Grešni«'rndn
6016 St. Clair Avenue
'®"Tvrata
je odkazala podstrešno sobico
z željo, naj se mirno odpoči-
Zidarjem denarja ne manjka... Hlapčevska je bol križeva.” Peter čuti, da je beseda namerjena nanj in da je nabruše-na za smrt. Kar pijan omahne od štanta. Metinega pozdrava še ne sliši ne. Pri prvih postajah križevega pota se mu zdi, da se Fonz in Meta na tihem smejita.
šele zdaj čuti, da neserv roki lectovo srce in škrnicelj bonbonov. Tudi pomaranče začuti v Žepu.	i
Kakor da ga je velikanska pest udarila naravnost čez prste spusti lecet na tla. Srce se je prelomilo na dvoje.
Peter gre koj pri križih na pot, čim pa je prišel v smrečje, se je zagnal po tleh in se z pogami zakopal v mah. Kakor yihar je bruhnil vek iz njega. S skrivenčinimi prsti je ruval yesje. Ihta v njem se ni mogla poleči.
THE MAY1 CO’S
BASEMENT
Pomladanski klobuki okrašeni z cvetlicami
Mož je ibil utrujen, brž se je ve, koliko jih je še notri!” ga slekel in legel v mehko po- je skrbelo. Sklonil se je in po-1 steljo. Samo prekrižal se je gledal pod postelj, pretipal je in že se je pričel potapljati v vse kote in ugotovil, da je soba prijetno spanje. Tedaj se mu popolnoma prazna, je (zazdelo, da je nekaj nalah- Prepričan, da bo zdaj rešen j ko zaropotalo. Vedno bliže je te pasje^nadloge, se je zaklenil prihajalo neko caplanje, ki je v sobo. Pogumno je odganjal nenadoma utihnilo ter se zč- nem|irne misli, ki so ga obleta-pet ponovilo. Vmes pa se je vale kot nadležne muhe. Strah razločilo ječanje in praskanje, in pogum sta se borila v nje-kakor bi lezlo nekaj k njemu govi domišljiji. Skoro oba sta na posteljo.	bila enako močna, zmaga se ni'
Jaka, ki se je že odel čez gla- hotela nikamor odločiti, vo, je pogledal plašno izpod Mučno premišljevanje ga je odeje. V svitu polne lune je naposled utrudilo. Oči so se zagledal na tleh ob postelji:mu postopno zapirale in misli
V prijetnih paatednih barvah!
Klobuki za velikonoč so prikupljivi in prijetni—žive in sveže barve kot le mogoče! V raznih stilih, ki kažejo lase . . . lepi in gladki vzorci . tenki pajčolani. V vsth zahtevanih barvah.
Oddelek e klobuki
Zakaj je prebelil kafjžo, zakaj je kakor na blazino polagal vsako Mihčno besedo v srce? Prišle so sanje in odšle, še zbogom jim pi utegnil reči.	I
Neregularne ženske
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN
PRIJATELJEM
EX0831
6724 St. Clair Avenue
Izberite si vašega velikonočnega "tovariša" iz velifc) skupine atraktivnih
V merah 9'/j do 11!
Se prav lepo zahvalimo vsem za dosedanji obisk ter se priporočamo v bodoče
ženske nylon nogavice fine kakovosti v lepi novi barvi. Majhne hibe ne nodo na noben način oslabile trajnost. Imajo lisic vrhnji del in nylon nogavice-
Vedno privlačni-Nudijo vaši opravi dodatno kragqto!
barvah!
Oddelek s potrebščinami
Postregli vam bomo najboljše z dobro pecivo
Oddelek nogavic
Se priporočamo za obilen obisk
poleg 20'i fed. davka
Y
NA TUJE VLAK HITI
Za mano vso le kot spomin ostaja: gozd, gora, hrib in reka, cerkev bela, tam hiša, vas v dolinici, kapela, predor in most in tu pa tam postaja.
Tam izza gore zlato sonce vzhaja.
Lepota jutra me je vsa prevzela, ko mimo je pokrajina hitela, podobna samemu odsvitu raja.
A moja misel je doma ostala,
kot bi tujine se samotne bala,
saj kljub lepoti vse se zdi mi čudno.
Tu ni več gričkov z belimi cerkvami, lepota tuja pa me vendar mami.
Kolesa pesem le pojo neutrudno. . .
(Kovačič E.)
Vesela pomlad je tu
La Salle, II. — ,Da, pomlad je že med nami, pa smo bili kljub temu dobili še nekaj snega, da smo se malo okepali, kot včasih pred mnogimi leti. Robini so že prileteli z juga in veselo drobe svoje pesmice v jutranjih urah. V tem letnem času pa tudi praznujemo velik praznik — vstajenje našega Zveličarja.
Pri sv. Roku v cerkvi bo vse kot.je bilo v pretekih letih. Naš cerkveni pevski zbor bo prepe-vel velikonočne pesmi v čast vstalemu Odrešeniku. Celo Tone s hriba bb med pevci ta dan. Priporočam vsem Slovencem in Slovenkam, da se ta dan gotovo udeležite sv. maše, saj je naš č. g. župnik Štefan Kasovič tako razpredelil sv. maše, da se lahko prav vsak udeleži. Mogoče bo ta velika noč zadnja za marsikaterega izmed nas. Zato pa le pridimo skopaj počastit in pomolit vstalega Zveličarja, ker le On nam kaže pravo pot v vstajenje. Vsem rojakom širom Amerike želim prav veselo Alelujo !
Poročevalec.
“Al v košu nesete smolo, al svojo nesete ženo?”
Ni hotla domla kuhati, zdaj mora s koša kukati.”
Pa pride mož na žabji most in vrže ženo dol čez most.
Ni hotla doma pridna bit, se mora v vodi pokorit.”
Narodna petsem se norčuje iz žensk, ki kade tobak. Takole jim ponagaja:
“Tobak je Bog ustvaril samo za moški stan Še ženske ga kadijo, pa jih nič ni sram.
So pipo skadile, za grm se zvalile in urha klicale.”
Snubitev in ženitev je odela narodno pesem pogosto v šaljivo obleko. Silno radi pojo fantje še danes na vasi dekletom' tole pesem:
“Al me boš kaj rada imela, ko bom nosil suknjo belo, sabljico pripasano, pušikico nabasano ”
“Jaz bi te že rada imela, ko bi te le reva smela.
Pa mi očka branijo, imaš premajhno kajžico.”
Nata narodna jab
“Čuk sedi na veji, tralala, sova na vereji, hopsasa.”
Potem našteva vse mogoče zverine, ki imajo svoje posebne službe ob svatovski gostiji. Tako so bili “Psi godci s tistimi dolgimi gobci, mačke so bile dekle, meso so z miz vlekle.” — Tudi na prelepi ples komarjev z muho ne pozabi naročja pesem, ko poje:
“Končar in m,u'ha plešelta, nebo in zemljo treseta.
Je muha poskočila, komarja je cebnila.”
Ubogemu komarju se je kri pocedila pod kolenom, da je bilo treba poklicati ranocelnika, da je to bvezal teako in nevarno rano. Tudi počasni polž služi narodni pesmi za šegavo izpoditiko. Saj je znano, kako je dejal, ko je sedem let lezel čez plot in naposled z njega telebnil: “Počasi se daleč pri-
de,” je rekel in znova lezel na Matije. Pregovor pravi: “Sv.
plot.
Iz življenja premnogih svetnikov je naša narodna pesem spletla prelepe legende. Seveda so skoro vse resne vsebine. Sv. Tomaž pa dela častno izjemo. Legenda ga opeva, kako zapre smrt v sod m drži zaprto tam sedem let, kako jo u-jame na hruško, kjer zopet sedi sedem let, dokler mu obljubi, da ga ne pride več klicat,
Kaj pa naše ljudsko vreme-noslovje? Ali pozna kaj šale? Nekaj pač, dasi je večinoma resno. Naj navedemo nekaj šaljivih oziroma veselih vremenskih pregovorov; dne 22. januarja praznujemo god sv. Vincencija. Ob njem vinogradniki pojejo:
“Če Vinka sonce peče,
v sode vino teče.”
■Dne 24. februarja je god sv.
Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi.”
Za svečnico, 2. februarja pa velja reklo: “Svečnice dan, zima van, to je laž, reče Blaž,” — ki ima god en dan pozneje. O »v. Juriju 24. aprila trdi pregovor: “O »v. Juriju še slepe mlade vrane, kmetje bodo volje razigrane.”
O sv. Vidu, čigar god praznujemo 15. junija, pravi narod: “Sv. Vid je češenj sit.” Drug pregovor mu pa laska takole: "O sv. Vidi se skozi noč vidi.”
O kresu dne 24. junija, ko se pričnejo dnevi krajšati, pravi ljudstvo: "O kresi se dan obesi.” Sv. Jakob dne 25. julija je narodu zelo ljub svetnik. O njem slovi rečenica: "Jakobova ajda in Ožbaltova (5. avg1.) repa je malokdaj lepa.” Dne 4. oktobra je sv. Uršule spomin.
O njej trdijo: “Kakor je Uršu- 11. novembra dobro znan svet-
la pričela, bo zima vsa izpela.” Sv. Luka (18. okt.) je zelo upoštevan ljudski vremenoslovec, ko pravi: "Sv. Luka repo puka.” Pa tudi:	“Sv. Luka
sneg prikuha.”
Vinogradnikom je sv. Martin
nik. Tedaj je mošt v sodih dozorel v vino. Zato pravijo, da sv. Martin vino krsti. Tega ljubega godovnika poziva ljudski vremenoslovec: "Sv. Martin naj bo suh, da pozimi raste kruh.”
MRTVIM JUNAKOM
Junaki, mir vam, ki ste pokazali nam v boju z zlobo neustrašno pot, da bi v bodočnosti iz blodnih zmot vsi bratje združeni v življenje vstali.
Vi, mrtvi bratje, vi ste poklicali \ v življenje nas, zbudili mladi rod in našo zmago, vaših žrtev plod, mi z vami bomo le izvojevali.
Bili ste, bratje, žrtev strašne zlobe, zdaj vi ste nam poroštvo nove dobe, ki se že svjta iz teme viharja.
O Bogu hvala, da oči odpira zdaj vaša žrtev ih da vaša vera mogočne upe v dušah nam ustvarja.
(Kovačič E.)
“Kaj žica res ni
Zelo veliko je‘ število naših narodnih pesmi, čustvenih in pripovednih, ki veselo, lahno zbadljivo in šaljivo opevajo človeške napake in se norčujejo iz posameznih stanov. Pogosto vpletajo v šegave zaplet-ke živali, da, celo v legendarnem svetu in vremenoslovju spremlja našega človeka šala tudi v vezani besedi. Iz obilice tvarine bomo navedli le nekaj zgledov, našim bralcem v veselje in zabavo.
Kaj rada se ponorčuje narodna pesem iz žene in moža, iz dekleta in fanta. Kako težko je ’dobila ženka ljubega moža. Rada ga ima, a mu nagaja, da ga bo prodala. Takole ga zbada:
“V Celovec ga bom peljala, tam ga bom zamenjala, al ga bom prodala.
Prav po ceni ga res ne dam, težko sem ga dobila.
Rajši ga domov peljam, še bolj ga bom ljubila!”
Mož pa milo toži nad sitno in jeznorito ženo. Zelo znana je tudi:
“Lan sem se oženil, o pustu je bilo.
Pa radi bi plesali, pa godcev ni bilo.
V enem kotu brana, v drugem kolo, v tretjem nfoja žena držala se grdo.
Za kruha sem jo prosil, a mi ga ne da.
Za lase me pograbi, čeri prag me pocefra.
Peč se je podrla, oj hvala Bogu 1 In žena mi je umrla, oj, juhuhu!”
Druga taka pesem kaznuje------------
neubogljivo in nepokorno ženo. lje, pa Mož jo naloži v nahrbtni koš in vrže čez most v potok. Poslušajte, kako pesem opeva to kazen:
»mn -
Čez en mesec ali dva, se boš za mano jokala.”
“Jaz se že ne bom jokala, rajši si bom drutzega zbrala, takega k’ma dost blaga in hišico v štuka dva.”
Raznim stanovskim poklicem ne prizanaša narodna šala. — Norčuje se iz kovačev, čevljarjev, krojačev, mizarjev, dh vsi radi vince pijejo in še v ponedeljek praznujejo. Zato se dekleta kaj nerada z njimi mo-žijo. Razen tega so kovači stor-kljači nerodni in zamazani, — čevljarji smrde po smoli, krojači so'pa bojazljivci, da beže celo pred polži, če stegnejo iz svoje hiše roge. Mizarji so pa bledi suhci in zaprašeni. Misli pa dekle vendarle:
“Po golih kolenih grem rada za njim Na žganih polenih, če treba klečim.”
Tudi lovce je ovekovečila narodna šaliva pesem. Kakšno veselje zavlada v živalskem svetu, ko zve zverina za n j ego-smrt! Prirede mu veličasten pogreb. Spredaj stopa lisi-in poje mesto žalostink vesele poskočnice, zajci neso krsto, iza njo pa stopa gozdna zverjad: volk, ris, medved, nad pogrebci pa krožijo jerebice in neso v kljunih cvetje in zelenje.
Da, tudi živali razumejo ša-Narod je položil v njih je-toliko veselih in poskočnih norčij, da se jim od srca smejemo, če jih slišimo.■ Kako lepo poje črni kos tam v zelenem bukovju. Dva lovca sta prišla, da bi ga ustrelila. Napravljala sta se, kakor bolni s poste-
lo.
zik
“Po cesti krevsa stari mož, na hrbtu nese pleten koš.
Ga srečal je čevljarček mlad koj nekaj bi ga vprašal rad: se:
“Kos je bil teh špasov sit, oj špasov sit.
Pojta lovca se solit, oj se solit!”
In je zletel v grmovje.—Kolikokrat smo že čuli pesem o čukovi in sovini svatbi. Začenja
TELEFONSKA STAVKA NIMA NOBENEGA POMENA
Neprestana pretnja 6 telefonski stavki vzpričo faktov ni upravičena.
DRUŽBA JE ŠE VEDNO PRI VODI ZA ARBITRACIJO PLAČ
• r ]6	j■
^ Kljub tqmy,;<fapieJQl deration of Tel . ers uradno zavrnila arbitracijo glede naših poštenih plač, imamo mi še vedno vgrata odprta, da vzamejo v poštev našo ponudbo. Zahteve glede plač naj se arbitrira v Ohio po Ohijča-nih, ker so Ohijčani prizadete stranke. Plače v Ohio so za ohijske razmere. Mera za telefonsko postrežbo je napravljena po ohijskih postavah in plačana od Ohijčanov. Pogodba družbe radi plač z Ohio Federation of Telephribe Workers, ki je samostojna unija in ohij-ska korporacija, 'bružba 9e je vedno pogajala iti poravnala razlike s to unijo.
TELEFONSKE PLACE SO DOBRE
Telefonske plače se ugodno primirjajo z sedanjimi plačami za podobno delo v naseljih. Telefonske plače so se stopnjevale z onimi v industriji na splošno. To je potrebno z namenom, da privabijo tipe ljudi, ki So potrebni dati najvišjo zmožno postrežbo. Plače, ki bi bile višje kot povprečne v naseljih, bi bile nepoštene za telefonske odjemalce.
Povrhu'dobrih plač uživajo telefonski uslužbenci udobne delovne pogoje - stalno delo — do treh tednov plačanih počitnic - plaČo za odsotnost'vsled
bolezni in liberalne priprave za
.
pokojnino.
T
DRUGE ZAHTEVE KOT PLACE
Zahteve unije vključujejo poleg zahteve za plače, obvezno pripadnost k uniji, čekira-nje, jurisdikcijo nad telefonskim delom, pustitev dela za unijako delo, spremembe v po-
KAJ DOBU« TELEFONSKI USLUŽBENCI V CLEVELANDU ZA 5-DNEVNI DELOVNIK?
(Ne več kot 40 ur)
OPERATORICE
Z več kot 1 letom službe (Nad '/j. osobja) $38.00 do $48.00 na teden
Z manj kot 1 letom službe $29.00 do $38.00 na teden
SUPERVIZ0RKE
Ni upravno delo, ampak je v področju unije
Dve ali več let službe
(Nad 10% vsega osobja) $48.00 do $57.00 na teden
P0STREŽBEN0 OSOBJE
Z več kot 18 mesecev službe
(75% vsega osobja)
$41.00 do $73.00 na teden
Z manj kot 18 meseci službe $31.00 do $41.00 na teden
kojnihi in’mnogo' drugih točk
- zato staVka na takih zahtevah ni upravičena.	a
• / . v i ■■ ■ ■:	M
ZAHTEVE UNIJE PRIZADENEJO DIRKETN0 IZDATKE TELEFONSKE POSTREŽBE
Če bi se dovolilo vse unijske zahteve po plačah, bi to prišlo več kot $2 na mesec na vsak telefon. Družba mora vztrajati na tem, da je poštena napram uslužbencem in odjemalcem, ki plačajo račun.
I
Telefonska stavka z namenom, da izsili sprejem nespametnih zahtev, ne bo koristna za nikogar. Pod vsakim pogojem morajo biti telefonske plače določene na lokalnih dejstvih, ki se jih tičejo ter morajo biti poštene napram vsem -uslužbencem in publiki.
Radi resnosti grozeče stavke družba ponovno urgira Ohio Federation of Telephone Workers, da sprejmejo našo ponudbo za pogajanja o naših poštenih plačah.
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.