Stev. 199
TRST, v sredo 19 julija 1911
Tefcaj XXXVI
IZHAJA VSAK DAN
tudi ob nedeljah In praznikih ob 5., tb ponedeljkih ob 9. zjutraj.
Posamične Ster. se prodajajo po 3 nv6. (6stot.)y mnogih tobakarnan v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Stev. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtaice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo in toŽljivo v Trstu.
CPINOST
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
,7 edinosti je moč!"
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 24. K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K ; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Varoontaa na nedeljsko izdanje „EDINOSTI" stane: za
eelo leto Kron 5'20, za pol leta Kron 3-60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 20 (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Ed'nost*. vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
Giorgio Galatti štev. 20. PoStno-hranilnRnl račun Stev. 841-652. TELFFON 5t. 11-57
BRZOJflUNE VESTI.
Slovesna otvoritev drž. zbora po cesarju.
DUNAJ 18. Danes je cesar otvoril državni zbor s prestolnim govorom, katerega je prečital zbranim poslancem in članom gosposke zbornice.
V prestolnem govoru se povdarja, da je bivša zbornica, ki je bila prva zbornica izvoljena na podlagi splošne in enake volilne pravice, izvršila priznanja uredna dela, vendar so ostale mnoge važne naloge nerešene.
Pri novih volitvah je ljudstvo izreklo voljo, da pričakuje na vseh poljih zakonodaje plodonosno delo.
Potem povdarja prestolni govor, da treba posvetiti povečano pažnjo razvoju vojne sile in omenja brambeni zakon, katerega treba čimprej rešiti. Pri tem, da se bo treba ozirati na želje prebivalstva po skrajšanju časa vojne službe.
Nujna je tudi reforma vojnega kazenskega procesa, ter drugih prodlog v interesu pripadnikov vojske in njih družin. Zelo važna je rešitev bančnega vprašanja. Povdarja se potrebo novih davkov, ki so neobhodno potrebni.
Glede socijalnega zavarovanja bo vlada stavila nove predloge o rešitvi problema. Zakonodaja se bo morala baviti tudi z opravičenimi zahtevami državnih nameščencev glede zboljšanja njihovega položaja, istotako bo vlada morala posvetiti svojo pažnjo, da se ojstreje določi dolžnosti in pravice državnih uradnikov in slug.
Vlada bo storila vse, da bo obrti, trgovini in industriji zagotovljeno uspešno tekmovanje.
Posvečala bo posebno paznost vprašanju izseljevanja in gledala, da se isto primerno uredi.
Predloga o italijanski pravni fakulteti bo vlada čimpreje predložila državnemu zboru.
Na polju pravosodstva bo treba temeljitih reform obširne preosnove materijelnega kazenskega prava, delne premembe kazenskega prava, ureditev varstva mladine, delne reforme meščanskega prava in razbremenitev sodišč.
Povdarja se dalje potreba novih železnic, podpiranja paroplovstva, vodnih cest itd. Potrebna je reforma poslovnika in narodnega sporazuma na Češkem. Konečno je izražena nada, da zbog zvez, ki so vedno enako prisrčne in zbog prijateljstva napram vsem ostalim velesilam, ostane tudi nadalje ohranjen mir.
Piedsedništvo nove zbornice.
DUNAJ 18. „Zeit" meni, da bo pred-sedništvo nove zbornice sestavljeno nastopno: predsednik dr. Sylvester, podpredsedniki: Poljak dr. German, Malorus dr. Romanczuk, Italijan dr. Conci, socijalist Pernerstorfer. Jugoslovani predložjjo kakor svo;ega kandidata Pogačnika, Čehi posl. Duricha, kršč. socijalci dr. Baechle.
DUNAJ 18. Na današnji seji načelnikov klubov je nemška Narodna zveza predlagala posl. dr. Sylvestra kakor kandidata za predsedniško mesto z ozirom na parlamenta-rično navado, da je voliti predsednika iz najmočneje stranke. Večina strank je simpatično vsprejela kandidaturo dr. Sylvestra. Čehi, Slovenci in Malorusi so se iz narodnih
PODLISTEK.
Jug.
Historičen roman. Spisal Prokop Chocholonšek Poslovenil H. V
Prvi del Kosovo polje.
V Prizrenu, slavni prestolnici srbskih carjev, je sklical car Lazar veliko posvetovanje. Tvrdko knez Bosne, Jurij Strašimi-rovič Balža, gospodar Albanije, Kastriota, vladar Skodre in širne okoljce, so se osebno odzvali povabilu Lazarja ; Šišman Bolgarski je doposlal odposlance k važnemu posvetovanju v Prizren. Car Lazar sam pa je zbral okoli sebe glasovite vojvode in svoja zeta, Miloša Obiliča in Vuka Brankoviča z mnogoštevilnim njiju spremstvom.
Ha 1 Musulmani so z ognjenim mečem prošli Azijo, že pada celo Carigrad v njih roke, in razpad preti tisočletni državi grških carjev; že so prisilili Bolgarsko k
plačevanju davka, in tolpe bisurmanske plenijo doljno Albanijo. Po mestih in vaseh, kjer se preje ni čulo druzega glasu nego onega zvonov, ki so vabili Kristovo čredo v pravoslavna svetišča, in petja kristijanov, slavečih Boga, njegove svetnike in svetnice, je zvenel rezek, predirljiv glas muezima, in pravoslavno ljudstvo, videče tako ponižanje svoje vere, se je žalostilo in prosilo Boga vsmiljenja. Kajti needinost in lakomnost njegovih knezov, ki jim je bil kos zemlje, ugrabljen sosedu z bisurmansko pomočjo, ljubši, nego slava Krista, slava domovine, ni dopuščala ljudstvu drugega, nego prositi Boga pomoči in vsmijjenja. Bližje in bližje se vali nevarnost, podkopava prestol srbskih carjev, in kakor hitro bo ta podrt, potem gorje krščanskim narodom, ki jih doseže surova moč Turkov!
„Malenkostna sovraštva so nas često razdvajala, mi sami, prepirajoč se med seboj, smo klestili pot svojemu glavnemu sovražniku, krvavemu morilcu Kristove vere. Pozabimo že enkrat svoje sovraštvo — vseobčo nevarnost odbije samo vseobči odpor : zjedinimo se vendar enkrat v pogubo bisurmanstva v imenu svete, pravoslavne vere, v imenu naroda in domovine1"
Tako se je glasila Lazarjeva poslanica
razlogov izrekli proti dosedanjemu principu in so se izjavili, naj bi se volilo na predsedniško mesto enkrat Nemca, drugikrat ne-Nemca, kakor je to navada pri delegacijah.
Z ozirom na podpredsedniška mesta so se načelniki zedinilf, da se obdrži v predsedstvu dosedanje zastopstvo.
Posl. Malfatti in Conci sta se izjavila za kandidaturo dr. Sylvestra.
ČeSki klub.
DUNAJ 18. Danes so tudi Masarykova skupina, skupina Stransky-jeva ter poslanca Prašek in Zahradnik vstopili oziroma bili vsprejeti v skupni Češki klub.
Cesar v Išlu.
IŠL 18. Cesar je ob 7 23 zvečer dospel semkaj z Dunaja.
Nov papežev „motu proprio".
RIM 18. Govori se, da izda papež nov motu proprio, s katerim se odpravijo vse do sedaj veljavne ceremonije in formalnosti, tičoče se imenovanja novih kardinalov. — Odslej bo za imenovanje zadostoval samo papežev breve.
Argentinsko meso.
DUNAJ 18. Nasproti poročilu, da je poljedelski minister prepovedal nadaljno uvažanje argentinskega mesa, čeprav so nove pošiljatve že na potu, je treba najprej ugotoviti, da z ozirom na veljavne zakonite določbe nikakor ne gre tu za trenotno omejitev, marveč da je za vsak tak uvoz potrebno posebno dovoljenje. Avstro-Ame-rikani, ki se bavi s temi uvozi, je bilo že pred tedni priobčeno, da se za sedaj ne dovoli nadaljni uvoz argentinskega mesa. Tudi se je tvrdko svarilo, da ne bo smela pred novim dovoljenjem uvoziti tako meso. Kar se tiče nove dovolitve, se tozadevno avstrijska vlada pogaja z ogrsko vlado in od vspeha teh pogajanj je odvisno nadaljno dovoljenje omenjenega uvoza.
Toča in nevihta.
LjUBLJANA 18. Danes opoludne je bila tukaj velika nevihta. Naliv je bil silen, dež je bil pomešan s točo. Močno je tudi treskalo.
GRADEC 18. Ob 3*15 popoludne je pričela padati nad mestom silna toča, debela kakor kurja jajca. Toča je napravila na drevju in po vrtih veliko škodo. Razbila je tudi mnogo šip in steklenih streh, med temi tudi stekleno streho poštnega poslopja. Toča je klestila dvajset minut, nakar se je vsula ploha. Ker so bile vsled toče poškodovane telefonične žice nad poštnim poslopjem je bil nekoliko časa oviran v mestu telefonični lokalni promet.
Vojna med Rusijo in Kitajsko neizogibna?
PETROGRAD 18. Bivši predsednik dume Gučkov, povrnivši se s svojega potovanja po Skrajnem vstoku, kamor se je bil podal proučevat gospodarske in politične razmere , priobči sedaj v moskovskih listih vspeh svojih opazovanj. Gučkov je izjavil, da je vojna med Rusijo in Kitajsko neizogibna.
Kolera.
NEW-YORK 18. Neki deček, dospel s parnikom „Malta", je umrl. To je šesti smrtni slučej kolere. Oblastnije so sk'enile staviti pod nadzorstvo potnike in moštvo parnikov „Malta" in „Perugia".
Iz Jemena.
CARIGRAD 18. List „Zia" potrjuje na podlagi vesti, došlih porti, da so Arabci pri
Lotaji razdejali vodovode in brzojavne žice.
—	Včerajšnji ministerski svet se je bavil s položajem v Asirju, nakar so bila odposlana vrhnemu poveljniku v Jemenu nova navodila.
Maroko.
PARIZ 18. Na današnjem ministerskem svetu v palači EIysee je minister za unanje stvari de Selves poročal o unanjem položaju. Glede incidenta v EI Ksaru bo Francoska zahtevala od Španske vlade pojasnil. Francoski poslanik v Madridu se danes zvečer vrne na svoje mesto.
Dunaj 18. Cesar je v palači nadvoj-vodinje Marije Terezije obiskal princesinjo Žito Bourbon-Parmsko, zaročnico nadvojvode Karola Frana Josipa, ter jej osebno čestital na zaroki. Cesar je ostal v palači skoraj pol ure.
Beligrad 18. Kralj Peter se je podal v letovišče v srbsko kopelj Koviljatico.
Tenerifa 18. Topničarka „Eber" je dospela semkaj iz Las Palmas. Križar „Berlin" je še vedno tukaj vsidran.
Gradec 18. Na današnji dopolnilni de-želnozborski volitvi iz kurije veleposestnikov le bil s 44 glasovi izvoljen grof Woraczyzki, posestnik grašbine Finkenegg pri Wildonu.
New-York 18. Kakor poročajo iz Manile, sta na otoku Lucon napravila visoka pliima in tajfun veliko škodo. S tobačnimi pokrajinami je prekinjen vsak promet.
Berolin 18. Avstroogrski admiral grof Montecuccoli je dospel semkaj. Na poziv carja Viljema se udeleži vaj nemške eskadre.
Po otvoritveni seji.
Trst, 18. julija.
Prva seja novega parlamenta je minola mirno, ako izvzamemo bedasto postopanje vsenemškega kričača Wolfa, ki ni imel drugega posla, nego da je demonstriral proti
—	rdečim nageljčkom, ki so se nahajali med drugimi cvetlicami na predsedniški mizi.
Tako mirne otvoritvene seje naš parlament že dolgo časa ni imel.
Tudi češki radikaici, ki so to priliko vsakikrat uporabili za hrupne medklice, so ta pot ostali mirni. FresI, Klofač, Lisy in drugi, okrašeni z belimi in rdečimi nageljčki se niso ganili na svojih klopeh. Zdi se, da se je v teh „principielnih" opozicionalcih v zadnjem času izvršila evolucija na škodo njihovega radikalizma. Oprijeti se hočejo menda tudi oni Kramareve pozitivne politike, ki so jo svoječasno tako neusmiljeno pobijali. No, če uvažujemo, da so biii izvoljeni s pomočjo mladočeških glasov, je njihovo postopanje jasno in umljivo. Socialni demo-kratje so tudi to pot, kakor običajno, zapustili dvorano pred onim delom predsednikovega nagovora, v katerem sledijo živio-klici na cesarja. Prvi so zapustili dvorano Čehi, Poljaki in Rusini in le neradi so jim sledili nemški socialisti. Pravijo, da je bila to prva demonstracija proti češkim sodru-gom po dogodkih poslednjih mesecev . . .
Velike važnosti je dejstvo, da je vladala grobna tišina, ko je vstopil v dvorano ministerski predsednik baron Gautsch z drugimi ministri. Pozdravil ga ni nihče, pa tudi ne nasprotoval, kar je v avstrijski zbornici precej redek dogodljaj. To dokazuje, da razmerje posameznih strank napram Gautschu ni še jasno. Vse je še in pendenti! Vladne delavne večine še vedno ni. A dejstvo, da ni bil baron Gautsch od nobene strani sov-
sosednjim knezom, njegovim podložnikom, in ubogali so, osebno so prišli, samo Šišman Bolgarski, katerega so musulmani strogo opazovali, je tajno poslal svoje odposlance k posvetovanju v Prizren.
V patriarhalnem svetišču vrši patriarh Efraim slav/zostno službo božjo ob navzočnosti knezov, vojvod in njih spremstev. Na desni strani oltarja sede knezi, nad njimi se vspenja narodna srbska zastava, dragocen paladij, posvečen starodavnim proroštvom: „ Nihče ne bo dolgo vladal nad slavno Srbijo, če nima te zastave v svoji posesti I" Angelji so jo prinesli iz nebes, ko je bil car Dušan kronan za carja. Zato je spravljena v posebnem oddelku glavnega oltarja med drugimi svetimi relikvijami, in kažejo jo narodu samo ob najimenitnejših prilikah. Samo prvi izmed vojvod je spoznan vrednim, da nosi to sveto zastavo. To pot pa je bilo težko voliti med dvema tekmecema, ki sta se poganjala za to prvenstvo.
Miloš Obilič in Vuk Brankovič, oba carjeva zeta, oba glasovita tako v boju kakor tudi na posvetovanju; in vendar je bil Obilič deležen večje naklonjenosti pri ljudstvu in pri carju. Brankoviča so občudovali, toda ljubili ga niso. Obiliča so občudovali in ljubili, in radi tega je bil obče priznan
ražno vsprejet, pomenja, da položaj za vlado vendarle ni neugoden in da ta nima načelnih nasprotnikov. Baron Gautsch čaka, da se prej stranke konstituirajo v klube in še le potem hoče stopiti na dan s konkretnimi predlogi. Nas Jugoslovane zanima pred vsem, kaj bo z jugoslovanskim klubom ? V prejšnji zbornici smo bili razdeljeni na dva dela, v sedanji pa bomo menda kar na tri, ali celo štiri: S. L. S. zase, večina Dalma-tincev za-se, primorski poslanci za-se, a dr. Ravnihar je ostal za sedaj še sam. Kakor so nam včeraj telofonsko poročali z Dunaja, so pričeli naši primorski poslanci z akcijo za skupen klub, ki naj bi napram vladi in strankam postopal enotno in naj bi imel v domačih stvareh popolno avtonomijo. Žal, da so zopet Dalmatinci oni, ki so odrekli svoj vstop v tak klub. Pogajanja se nadaljujejo ; zato hočemo za sedaj čakati na uspeh. Mi smo že svoječasno pisali na kaki podlagi bi bil možen tak klub. Šušteršič hoče pozitivno krščansko (recte klerikalno) in zavolj lepšega še trialistično.
Drugi nasprotujejo temu stališču, zato bi bilo najboljše, ako bi prišlo do kompromisa v smislu, da se iz okvirja skupnega kluba popolnoma izloči versko vprašanje, v katerem naj bi svobodno odločeval vsak posamezni poslanec. Napravil naj bi se v prvi vrsti skupni narodni, gospodarski in šolski program in zlasti naj bi skupno postopali v taktičnih vprašanjih. Vemo in uvi-devamo da težko pojde, ker so se strankarske razmere med Jugoslovani prej poostrile nego pa ublažile. Vendar bodo imeli naši poslanci (dr. Rybaf, dr. Gregorin, dr. Laginja, Mandič in Spinčič) vsaj mirno vest, da so storili svojo slovansko dolžnost, brez ozira na to, ali njihova akcija vspe, ali ne. Ti poslanci, izvoljeni na izključno narodnem programu, so prvi poklicani, da posredujejo ; za to bomo mi z napetostjo pričakovali izida tozadevnih pogajanj, ki naj bi dovela do popolnega uspeha! To je naša iskrena želja. _
Ustanovitev Hru.-slovenskesa kluba.
(Naše telsf. poročilo.)
Dunaj, 18. julija.
Ker so dalmatinski neklerikalni poslanci izjavili da z ozirom na domače strankarske razmere za sedaj ne morejo vstopiti v skupen klub, kakor so ga predlagali primorski poslanci, a ker se poslednjim vidi z druge strani potrebno, da se skupen klub ustanovi takoj, so se dr. Laginja, Spinčič, dr. Rybar, Mandič in dr. Gregorin združili v svoj poseben narodni klub v svrho zastopanja svojega posebnega stališča. Klub si je izvolil načelnikom profesorja Spinčiča. Novoustanovljeni klub je v svrho enotne parlamentarne taktike takoj stopil v zvezo s „Hrvatsko-slovensko Zajednico", v kateri je združenih 20 poslancev S. L. S. in 4 dalmatinski pravaši, in se je konstituiral ŠirŠi klub pod imenom „Hrvatsko-slovenski klub". — Takoj po ustanovitvi se je ta širši klub sestal v sejo, ,na kateri je bil izvoljen za načelnika dr. Šusteršič, za namestnike Du-libić, Korošec in Spinčič, za zapisnikarje dr. Gregorin, Janković in Sesardič. Klub šteje vsega skupaj 29 članov in bo delal na to, da se pritegnejo polagoma v skupni klub tudi oni dalmatinski poslanci, ki za sedaj nočejo pristopiti, ter da bodo tako končno vsi Jugoslovani združeni v enem klubu. Sestavljena so pravila, ki bodo dajala pod-
vrednim, da nosi narodni paladij na današnji slavnosti.
Molče se mu je umaknil Brankovič, toda njegovo zdaj rudeče, zdaj bledo lice je pričalo, kako težko je prenašal svoje do-mišljevano ponižanje; kajti v svoji časti-hlepnosti se je smatral za najboljšega in prvega po carju. Toda niti z besedico ni izdal svojih notranjih čutstev; na videz mirno je stal za carjem, skrbno opazujoč svete obrede. Drugod pa so begale njegove misli, ustnice je imel stisnjene, pesti tesno zaprte, temen vzdih se je včasih izvil iz njegovih prsi, in kadarkoli se je nehote ozrl na Obiliča ali Lazarja pred seboj, je vsplam-telo njegovo oko v takem sovraštvu, da se je skoro sam prestrašil in ga hitro obrnil v tla. Vse se je dogajalo tako hitro, da nihče izmed navzočih, ki so pazili samo na svete obrede, ni ničesar opazil. Samo dve osebi sta bili v občinstvu, katerima ni ušla niti najmanjša njegova kretnja. Na levi strani oltarja je sedela carica Milica s svojimi hčerkami, z Maro, ženo Vuka Brankoviča, Vukasovo, ženo Miloša Obiliča, in z Milevo, krasno Milevo, ki jo opevajo srbske pesmi, prorokujoč njenemu bodočemu ženinu, naj bo že kdorkoli, rajska razkošja v njenem objemu.	(Pride še.
Stran II
» EDINOST c Št. 199.
lago za odločno taktiko in skupno nastopanje. Oba kluba — narodni primorski klub in Susteršičeva hrvatsko-slovenska zajednica — bosta v stvareh, ki zadevljejo posamične stvari volilnih okrajev dotičnih poslancev, popolnoma avtonomna.
Zastopnik Ljubljane dr. Ravnikar ostane za sedaj izven vsakega kluba. Skušalo se bo pa najti formulo, ki omogoči tudi njemu vstop v ravnokar ustanovljeni skupni klub.
★ * *
Nada, izražena v današnjem članku, da pride že sedaj do skupnega, vse jugoslovanske poslance obsegajočega kluba, se torej vzlic hvalevrednemu prizadevanju naših primorskih poslancev za sedaj ni uresničila. Jugoslovani bodo torej razdeljeni tako-Ie: „Hrv. slov. Zajednica" 24 poslancev, „Narodni primorski klub" 5 poslancev, klub neklerikalnih dalmatinskih poslancev 7 posl. in dr. Ravnikar Izven klubov. Skupaj 37. V skupni formaciji pod imenom „Hrvatsko-slovenski klub" pa bo združenih 29 poslancev. _
Slovenci v Italiji.
(Odgovor rimskemu „Giornale d' Italia" in milanskemu „Secolu").
„Rieški Novi List" priobčuje v svoji številki od minule nedelje ta-le članek:
„V severno-iztočnem delu Italije, proti Gorici, živi 50.000 Slovencev, ki govore slovenski in se čutijo Slovence, a nimajo absolutno nikakih narodnih pravic. Oni nimajo, niti ne smejo imeti niti začetne Šol-izobrazbe v slovenskem jeziku, v obče ničesar, kar bi dokazovalo njihovo narodno afirmacijo.
Minule zime so se Slovenci v Klodiču (pokrajina Videm) dogovarjali, da bi ustanovili svojo posojilnico. Mlad duhovnik imenom Josip Skur je predložil in drugi so vsprejeli predlog, da se bo uradovanje in poslovanje te posojilnice vršilo tudi v slovenskem jeziku. In res je začasni odbor razposlal slovenske pozive za vstop v zadrugo. To in nič druzega. Ta okrožnica za ustvarjenje posojilnice je izzvala v okolnih italijanskih listih grozno gonjo. Počeli so kričati kakor da bi Šlo za propast sveta. Posebno se je odlikoval v tem videmski list „Patria dei Friuli", ki je trdil, da v Italiji ni dovoljeno pisati drugače nego italijanski (!) (!) ter je uprav kričal o veleizdaji.
Ta reakcijonarna gonja je napotila nekega odličnega Slovenca iz onih krajev, da je odgovoril in jo energično pobil. Svoj članek je doposlal nam in mi smo mu otvorili predale, priobčivši ga (iz Klodiča) v št. 61. našega lista od 12. marca t. 1. Članek je bil pisan mirno, dostojno in logično. Odgovarjal je na besne napade onega časopisja ter je dokazal, da so oni Slovenci, ki ljubijo in goje svoj materini jezik, ti da imajo pravico, da se ga poslužujejo v Italiji, kjer so nastanjeni še od rimske dobe, ko se italijanski jezik niti ni bil še začel, ter je po vsem tem njihov jezik stare j i, nego italijanskiI Odgovor je bil prežet z zavestjo človeka in Slovenca, ki želi, da je, bode in ostane tak)
Na prošnjo dopisnika smo poslali tja deset izvodov one številke, da jih razdele med ugledne Slovence. Malo dni pozneje smo prejeli dopisnico z zahvalo, da smo članek uvrstili in druzega nismo več ne Čuli, ne dobili iz onih krajev. Mesec dni potem — tam okoli polovice aprila — je v velikem rimskem listu „Giornale d' Italia" izšel dolg članek o tem — strašnem dogodku, ki se je dogodil na severu Italije, ko so si iz krogov italijanskih državljanov upali poslati članek reškemu „Novemu Ustu", to še celo v panslavističnem smislu, poživljajoč Slovence, naj ostanejo Slovenci in naj se ne odrečejo svojih slovenskih bitnosti. Ta članek se je prikazovalo kakor pojavo, ki po-menja veliko nevarnost za Italijo, nevarnost, o kateri treba razmišljati in se dobro pripraviti...
Prečitali smo ta alarm in se — nasmejali... Italija, se svojimi 34 milijoni Italijanov, bi bila pač na zelo slabih nogah, ako bi bili za njo res tolika nevarnost onih 50.000 Slovencev, ki so v slovenskem jeziku prejeli okrožnico za posojilnico in ki bi želeli imeti za svoje otroke pouk v slovenskem jeziku ! Sicer pa ves ta krik najbolje dokazuje, koliko pravice bi morali imeti od strani Hrvatov dalmatinski Italijani, ki niti niso Italijani, ampak raznarodjeni naši ljudje,
Ali ni ostalo pri tem. V številki od 13. julija ima znani milanski „II Secolo" pod naslovom: „Nella Slavia italiana" kakor dopis iz Čedada tri kolone dolg članek, a to dokazuje, da je dosegel svoj efekt med ta-mošnjimi Slovenci, ter da še danes govore o njem v onih krogih kakor o dogodku prvega reda, ako ga kakor takega signalizirajo listi take važnosti in resnosti, kakor-šen je „Secolo", videč v njem bojno trobento na „panslavistično propagando".
Degradirali bi se, ako bi se spuščali v polemiko z onimi izvajanji „Secola", ki ves radosten konštatira, da se nekateri slovenski kraji, v katerih so sami Stovenci, ne omenjajo več z označanji, ki bi ovajala njihov slovenski značaj, ampak z drugačnimi; ki nadalje peva veliko himno v slavo napredka, s katerim v onih krajih koraka po-italijančevanje, torej raznarodovanje Slovencev, osobito med mlajšo generacijo, ki za-
haja in more zahajati samo v italijanske j šole. Take nasladne konstatacije so jedno stavno nedostojne lista, ki pravi, da zastopa demokratična načela in pravice ljudstva, med katerim je prva in najelementarneja pravica do ljubavi in rabe svojega materinega jezika, pa naj je že katerikoli 1 Mi samo konstatiramo te reakcijonarne pojave v najdemokratičnejih italijanskih listih, ko gre le za „Slovence, in konstatiramo smeš-nost, kateri se izpostavljajo, ako vidijo v 50000 Slovencev tako nevarnost; in konstatiramo obenem tudi metodo, ki se je ne sramujejo, da bi tej neznatni četici naših bratov izbrisali vse ono, kar jih veže z nami. Ali naše brate, Slovence v Trstu in na Goriškem, v Kranjski in Koroški, ki jim je več prilike, da so se svojimi brati na skrajni meji Italije v pogostejih in bližjih stikih, nego-li smo mi, opozarjamo na te pojave, v kolikor jih niso že oni sami zabeležili. Tu pri nas se iz naših ljudi napravljajo renegati, a iz teh se vzgajajo bodoči tlačitelji našega naroda. Dovolj je, ako omenjamo Dalmacijo, Reko, Istro. Temu nasproti pa imamo v italiji 50.000 Slovencev, ki so — v kolikor je znano — že trinajst stoletij tam in ki so tudi stareji in etnično čisteji od italijanskega naroda, ki je kasneje postal po mešanju latinskih, etruskih, gotskih, longo-bardskih, keltskih, grških in celo tudi mor-mandskih in sarocenskih plemen — in katerega jezik je veliko mlaji od jezika onih naših bratov v Videmski provinciji. Ti imajo pravico zahtevati od Slovenstva in Slovan-stva, da jih podpirata v prizadevanju, da se ohranijo naši krvi, našemu imenu, naši veliki slovanski rodbini, a dolžnost nas vseh je, da se jim odzovemo v tem kakor kdo bolje more. Živeli italijanski Slovenci!
HRVATSKA.
Madjarska stranka konstituirana. — Kooperacija opozicijonalnih strank. — + Avgust Harambašić. — Nov list.
Zagreb 17. VII.
— B. — Če mu že ni nič druzega, to jedno je vspelo banu Tomašiću: ustanovi! je novo madjaronsko stranko, katero je ponosno krstil: stranko narodnega napredka. Stvaritelji nove stranke so hiteli: vse je šlo kakor po loju. V par dneh so imeli program, so krstili stranko in izvolili prezidij: predsednik^ bivši ban Pejačevič, podpredsednik prošt Švinderman, tajnik profesor Šišič. Na osnutju stranke je bilo navzočih 25 „mož" — od teh 12 „poslancev" in 13 „virilistov". Hrvatski narod je torej srečno dobil novo stranko, četudi stranko — brez pristašev! Stranko, ki so jo osnovali generali, ki pa so — hvala Bogu! — brez vojske. Sodimo, da je novo ustvarjeni stranki usojeno kratko življenje. To je Tomašićeva armada z generali brez vojske, s katero pojde v kratkem času v volilni boj. Ali že ustvaritev te stranke nam kaže, da se bodo prihodnje volitve na Hrvatskem vršile v senci — bajonetov, na-silstva in korupcije. — Ne v moči Tomaši-čeve stranke — ampak v korupciji je nevarnost za prihodnje volitve.
Glede kooperacije opozicijonalnih strank ima sedaj glavno besedo hrvatsko-srbska koalicija. V seji eksekutivnega odbora je bilo sklenjeno sklicati za dan 24. t. m. plenarno sejo hrvatsko-srbske koalicije, a za 25. sestanek zaupnikov koalicije. Plenum koalicije se izjavi glede kooperacije in določi bazo za kooperacijo opozicijonalnih strank. — V slučaju, da koalicija ne bi pristala na predlog pravašev, da se sedanji hrvatski delegaciji v skupnem parlamentu vskrati zaupanje in da se ne voli nove delegacije, potem po vsej priliki ne pride do kooperacije, ker brez izpolnitve teh dveh pogojev pra vaške stranke ne privole v kooperacijo s koalicijo.
Včeraj je v — norišnici v Stenjevcu za vedno zatisnil svoje oči bard stranke prava — dr. Avgust Harambašić. „Bard stranke prava" so ga imenovali zato, ker so glavne zahteve pravašev našle odziva v — njegovih pesmih. Bil je pesnik, žurnalist, humorist, politik in odvetnik. O njem se more trditi z gotovostjo, da je največ pro-duciral med vsemi hrvatskimi literati, dal je v svet nad tisoč tiskanih pol raznih del. Kakor pesnik je užival veliko popularnost.
Njegove „Slobodarke" so doživele več izdaj, česar ni doživel dozdaj noben hrvatski pesnik. Kakor politik je bil pravaš, ali v zadnjih letih se je umaknil iz političnega življenja in je nastopil službo — tajnika pri hrvatski vladi. Umrl je v dobi 50 let. O njem se more reči, da^ ga je rodilo pra-vaštvo — steklištvo. Čast njegovemu spominu 1
Gospod Mirko Dečak, bivši urednik „Novosti", je začel izdajati nezavisen političen tednik pod naslovom „Nedeljne Novosti".	_
Novi državni zbor.
Kakor se zdi, Gautschu ni ležeče na tem, da bi naložil državnemu zboru v tem zasedanju veliko dela. Bržkone si misli, da ne bi bilo dobro, ako bi delazmožnost novega parlamenta postavljal na preveliko izkušnjo. V tem zasedanju bržkone ne pride do druzega, nego do konstituiranja in do razprave o bančni predlogi.
Včeraj popoludne se je vršila prva seja načelnikov klubov. — Na tej seji so sklenili kandidirati za mesto predsednika poslanske zbornice posl. dr.a Sjrlvestra, ki bo gotovo tudi izvoljen. Jugoslovani in Čehi od-dado bele listke.
Demonstracija proti kroni.
Ko je v otvoritveni seji prišlo do manifestacije za cesarja, so se odstranili socialni demokratje, češki radikalci in Vsenemci. To postopanje čeških radikalcev so ostale Češke stranke najostreje obsodile.
Klub dunajskih svobodomiselnih poslancev.
Šestorica dunajskih svobodomiselnih poslancev, ki ne pripadajo nemško - narodni zvezi, namreč posl. Kuranda, Zenker, Neuman, Friedmann, Hock in dr. Of ner so se združili v lasten klub. Načelnik tega kluba je dr. Ofner.
Dnevne vesti.
Dr. Kari Eppinger, član gospodske zbornice in deželni poslanec, ki je v nedeljo nagloma umrl na kolodvoru v Solnogradu, je bil eden najboljših v nemškem taboru. Bil je voditelj Nemcev na Češkem in je tudi v splošni nemški politiki igral važno vlogo. Bil je propagator češko-nemškega sporazuma in se je pridno udeleževal tozadevnih pogajanj, ki so se vršila lansko leto. Vzlic svojemu trdnemu, nemškemu nacionalizmu je bil pok. Eppinger vendarle koncilianten in strogo stvaren mož. Zato je njegova smrt zadela tudi v čeških krogih na odkritosrčno sožalje.
Za predsednika italijanskega kluba
je bil izvoljen poslanec Malfatti. Na prvi seji je bilo sklenjeno, da klub uravna svo}e stališče po tem, kako bo Gautscheva vlada voljna izpolniti italijanske narodne in gospodarske zahteve. ______
Domače vesti.
Nov tajni svetnik. Cesar je imenoval tajnim svetnikom predsednika višega deželnega sodišča v Trstu, Avgusta J a k o p i g.
Imenovanje na tuk. finančnem ravnateljstvu. Finančni minister je imenoval finančnega komisarja in predstojnika presi-dialnega biroa na tuk. finančnem ravnateljstvu, gospoda dr. O s k a r j a H e 1 d a, ad personam finančnim tajnikom VIII. činovnega razreda. Čestitamo!
Nespravljivi tudi ob gospodarskih vprašanjih! Minulo soboto se je vršilo v tržaški trgovski zbornici posvetovanje o nameravani prireditvi razstave oziroma sejma primorskih vin, ki bi seflimela vršiti leta 1912 v Trstu. Posvetovanju je predsedoval predsednik trgovske obrtne zbornice Dtmetrio, a vdeležili so se posvetovanja zastopniki goriškega in istrskega deželnega odbora, zastopstvo tržaške Agrarie in istrske vinarske zveze.
Sklenili so osnovati akcijski odbor, ki bo sestavljen iz zastopnikov tržaške občine, trgovske obrtne zbornice, „Agrarie", zveze za promet tujcev, zavoda za povspeševanje male obrti ter zastopnikov istrskega in goriškega deželnega odbora. — Na že omenjenem posvetovanju ni bil noben Slovenec, ker gospodje niso smatrali za potrebno, da bi povabili tudi Slovane na sodelovanje, vzlic dejstvu, da ogromna večina vinogradnikov v primorskih deželah je slovanske narodnosti ! / A ne le to! Niso povabili niti naše kmetijske družbe za okolico, da-si je ta družba v oficijelnem imeniku kmetijskih korporacij in tudi članica centralnega kmetijskega sveta.
Torej narodno sovražtvo tudi na gospodarskem polju in ob vprašanjih, ki so v tesni zvezi z blagostanjem vse dežele brez razlike narodnosti! In to je naravnost zločin na interesih tudi delavnega italijanskega ljudstva. Kajti, kakor se je tako zanašanje narodnega sovraštva tudi na taka polja se vsikdar maščevalo, tako smo uverjeni, da signori tudi s tem svojim podjetjem brez sodelovanja slovanskega prebivalstva dosežejo — fiasko.
Kamoristične nesramnosti. V „Pic-colu" od minole nedelje čitamo pod darovi za „Lego Nazionale* tudi sledeče: „Per chiu-dere un incidente con uno schiavone e Vilfango Cor. 2'—". (Da konča prepir z enim ščavonom in Vilfangom 2 kroni.) — Signori so res že zelo nizko padli, ker pobirajo celo za resne stvari tako slabe dovtipc iz Kutinovega smetišča. Čuditi se temu ni, ker „gliha pač vkup štriha".
Neznosne razmere na postaji Trst c. kr. državne železnice. Iz Gorice se nam piše: V včerajšnji „Edinosti" ste omenili nastop železniškega uradnika Ferrari j a na postaji Trst c. kr. drž. žel. nasproti slovensko govorečemu delavcu in pravite, da so to neznosne razmere.
Res je to, ali te neznosne razmere bodo dosegle svoj vrhunec, šele takrat, ko pride namesto sedanjega res vitežkega načelnika znani g. W i e s e r iz Gorice. G. Ferrari je le nekak pijonir za bodoče neznosne razmere, saj je bil predno je prišel v Trst, nekaj let v šoli g. Wieserja v Gorici.
G. W i e s e r je politični lisjak. Svojčas je bil osovražen od velikega dela prebivalcev Gorice, a sedaj je ljubljenec vseh prejšnjih svojih sovražnikov; kajti on zna oviti okoli prsta celo na čelu naroda stoječe kratkovidne in sladki besedi dostopne Slo-
vence ali Italijane, in naj si bodo ti posvet-njaki ali kleriki. In ta politična zvitost mu da pogum, da brezobzirno pritiska na uboge trpine delavce Slovence: za odpust Slovenca je kmalu najden vzrok, namesto njega pa dobi Nemec kos kruha. Omeniti moram še, da se zna g. Wieser tudi na zgoraj prilizovati, in da je bilo to velikega pomena za njegovo velikansko karijero, katere nikakor ni pripisovati njegovi „brihtnosti".
Torej Tržačani pozor! VVieser „ante portas". Ali bi ne bilo bolje, da bi ga železniška uprava poslala med blažene Nemce, ki bodo gotovo tudi kmalu siti njegove domišljavosti.	X.
Občni zbor naše koristne, potrebne in dobro vspevajoče tržaške podružnice „Glasbene Matice" bo torej, kakor že javljeno, danes zvečer ob 8. in pol uri v „Slov. Čitalnici (Narodni dom) z običajnim dnevnim redom. Potrebno bi bilo, da se mnogo članov in prijateljev tega našega glasbenega društva udeleži tega občnega zbora, da čujejo poročila odborova in da se prepričajo, kako lepo napreduje to društvo. Z mnogoštevilno udeležbo bodo tudi izkazali društvu svoje simpatije in mu podajo moralne opore. Zato vabimo na mnogoštevilen obisk.
Aviatika v Trstu. — Razun velikega aviatičnega tedna koncem tega meseca na žaveljskem aerodromu bomo imeli že v nedeljo prvo aviatično senzacijo v Trstu. Zanimivo bo to tem bolj, v kolikor bo ravno Tržačan, g. Ivan Widmer, ki bo s svojim letalnim strojem prvi letal nad tržaško luko. Ta domači aviatik, ki je dovršil svoje aviatične študije v Pordenonu, namerava — ob ugodnem vremenu — letati prihodnjo nedeljo v Gradežu in po nekolikih tamošnjih poskusih mahniti jo preko morja v Trst. Proga Gradež—Trst je dolga 30 km, za katero bi aviatik porabil 18—20 minut. Samo ob sebi je umevno, da se g. Widmer loti tega nemalo nevarnega poskusa le za slučaj, če bo vreme krasno in ne bo nikakega vetra. Spusti se na zemljo na novem pomolu v svetoandrejskem pristanišču. — Tržaški pristaniški kapitanat prevzame varnostno in rešilno službo in razpošlje na morje več ladij, ki bodo stale pod poveljstvom kapitana Frausina.
Javna zahvala. — Odbor ruskega kružka zahvaljuje se najsrčneje gg. učiteljem oziroma g.ci učiteljici, ki so poučevali v raznih kurzih in sicer: g. Jedlovvskemu za poučevanje hrvaščine, gosp. Lipi za poučevanje češčine, gosp. prof. Marnu za poučevanje slovenskega in g.ci Subo-t i ć za poučevanje ruskega jezika.
Ze lepe uspehe izrekamo jim tem potom najtoplejo zahvalo.
V nadi, da bodo še nadalje gg. učitelji in gg. učenci pod okriljem ruskega kružka z vnemo gojili učenje slovanskih jezikov, bilježimo se:
Za odbor ruskega kružka: Marica Bartol	Dr. Egon Stare
tajnica	predsednik
Poletno gledališče Minerva! Danes prične gostovanje operetne družbe Lom-bardo. Repertoir prinaša nekoliko novitet razun repriz „Valčkovega čara", „Orhidee", „Vesele vdove" i. t. d. Danes bo „Valčkov čar".
Tržaška mala kronika.
Nasilni pobalini. Redar je včeraj zjutraj na Ponterosu uradno nekaj vprašal branjevca, ki ima tam svojo klop. Dva pobalina ki sta stala za hrbtom redarja, sta se mej tem zabavala s tem. da sta brila norca iz redarjeve govorice. Redar je bil nekoliko časa potrpežljiv, a končno ga je min>Ia tudi ta čednost in je pobalina aretiral. Ista pa sta se postavila v bran. — Konečno sta pa vendar primarširala v ul. Tigor. Pobalina sta bila 18-letni Romul Tamaro iz Pirana in Josip Krešič, star 34 let iz Trsta. Ta poslednji je bil pozneje izpuščen na svobodo.
Tatinska drobnarija. Predsinočnjcm je bil aretiran 45-letni Angelo Minguzzi, ker je na škodo Excelsior Palače Hotela vkradel sedem šip. — 36-letni Ivan Sturm je pa bil aretiran, ker je kovaču Ivanu Obersnel vkradel del ograje v vrednosti 40 K.
Drug slučaj kolere v mestu. Pred-včeraj zjutraj je zdravnik dr. Zadro obvestil mestni higijenični urad, da se nahaja v ul. Crosada št. 10, III. n., fantek, ki je zbolel na gastro-enteriti, a ob enem kaže sumljive simptome.
Higijenični urad je takoj odredil, da se prenese bolnika v bolnico pri Sv. M. Magdaleni. Med tem pa je že oče bolnika odpeljal fantka s kočijo v bolnišnico. Tu so na ukaz pridržali kočijo in jo dezinfecirali.
Uvedena je bila takoj bakterijologična preiskava bolnikovih dejektov, v istih so našli zaokrožene vibrijone enake bacilom kolere. V svrho natančne konstatacije se je uvedlo druge preiskave, katerih natančen rezultat še ni znan. ali vse kaže na to, da gre res za azijatsko kolero.
Vsakakor je mestni fizikat dal iz previdnosti takoj izolirati vse osebe, ki so bile v dotiki z bolnikom, 9-letnim Viktorjem Ma-riani, t. j. očeta, brata, sestro in nekaj sostanovalcev. Smeti v onem stanovanju so bile sežgane in je bila izvršena natančna dezinfekcija. Ker se je izvedelo, da se je deček v nedeljo zvečer nahajal v neki gostilni v ul. Malcanton, so tudi to iz previdnosti zaprli.
»EDINOST« At 199.
Stran UL
Poznejše oficijelno poročilo sanitetnega oddelka namestništva potrjuje, da je bakte-rijologična preiskava včeraj popoludne dognala, da gre za azijatsko kolero. Deček je zbolel dne 17. t. m. V komunikeju je rečeno, da je upati, da z ozirom na profilaktične odredbe, izvedene takoj z največjo eneržijo, ostane izoliran tudi ta slučaj kolere, ki je bil brezdvomno importiran od zunaj.
Pozneje smo doznali, da so včeraj odposlali v Magdalensko bolnišnico 32 stanovalcev hiše, v kateri je obolel deček, razun teh še šest drugih oseb, ki so prišle ž njim v dotiko, skupno so torej internirali 38 oseb. Med temi je nekoliko regnikolov.
Nadalje je zdravstvena oblastnija konstatirala, da je deček jedel razne reči, tako, da je grizel odpadke kumar, da je pil limonado itd.
Aretiran je bil včeraj Sicilijanec 29-letni zidar Rosario Insera, doma iz Kata-nije, stanujoč v ulici sv. justa štev. 24, ker se je ponovno pregrešil na 12-letni deklici Mariji Caddoni.
Nezgoda na delu. Andrej Križman, delavec zaposlen v tržiški ladijedelnici, je včeraj popoludne med delom padel z viso-čine 3 metrov in si pri tem zlomil tri rebra. Sinoči so ga s parnikom prepeljali v tukajšnjo bolnišnico.
Poskus samomora. Ana Fonda, stara 28 let iz Kjarbole št. 103 si je skušala sinoči ob 7.30 vzeti življenje s tem, da je izpila večo dozo karbolne kisline. Pozvana zdravniška postaja jo je dala odpeljati v bolnišnico. Njeno stanje je opasno. Vzrok domači prepiri.
Alb. Perini, star 18 let, stanujoč v ul. Cavana 6, privatni uradnik je sinoči tudi pil karbolno kislino pomešano z denaturiranim špiritom. Tudi Perrinija je spravila zdravniška postaja v mestno bolnišnico.
Trevesova pomoč. Predsinočnjem je 27-letni Rudolf Schuller, stanujoč v ulici Belvedere hipno znorel. Tre ves je nesrečneža odpeljal v opazovalnico mestne bolnišnice.
Nagla smrt. Včeraj ob 1.50 popoludne je kočijaž Jernej Dougan, star 83 let, stanujoč v ul ci Gelsi številka 5, nagloma umrl. Zadela ga je bila kap. Truplo so pustili
doma.
Koledar in vreme. Danes: Vincenc Pavi. sp. Jutri: Elija prerok.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -+- 28° Cels. — Vreme včeraj : lepo.
— Vremenska napoved za Primorsko : Semtertja oblačno. Tendenca za nevihte. Temperatura malo spremenjena. Lokalni vetrovi.
Društvene vesti.
Pevsko društvo „Adrija" v Barkov-Ijah. Običajna pevska vaja za ženski zbor, ki je navadno v četrtkih, se jutri ne bo vršila radi odsotnosti gosp. pevovodje.
Bratskim društvom! Kakor že javljeno na tem mestu, priredi Št. jakobška Čitalnica dne 13. avgusta 10-Ietnico in razvitje društvene zastave. Čitalnica je za to slavnost razposlala br. društvom vabila za sodelovanje. Ker je možno, da je bilo vsled velikega dela kako društvo pomotoma pozabljeno, prosimo naj nam to oprosti, ter naj se smatra vsako tem potom najuljudneje vabljeno.
Ker je Čitalnica vedno rada priskočila na pomoč br. društvam v mestu in okolici se nadejamo,, da se sedaj tudi one odzovejo vabilu. Čas zglasitve je najdalje do 30. t. m. — Prosimo pa prej kot mogoče da nam bo možno pravočasno sestaviti vspored.
Župni odbor poživlja bratska društva, da se polnoŠtevilno udeleže zleta goriške sokolske župe, v nedeljo dne 23. julija t. 1. v Ajdovščini.
Odhod iz Trsta ob 8*54 dop. z državnega kolodvora do Prva-čine, od tam s posebnim vlakom goriške župe. Cena voznim listkom navadna. Povratek iz Prvačine ob 8 uri 30 min. zvečer. Na zdar!
Pevsko društvo „Ilirija" pri sv. Jakobu priredi v nedeijo, dne 20. avgusta 1.1. izlet v Rodik pri Divači. Odhod ob 2. uri popoludne s postaje pri Sv. Ani. Podrobnosti se naznanijo pravočasno.
Odbor uljudno vabi vse stare in nove p. n. pevce, da redno zahajajo k pevskim vajam, ki se vrše vsako sredo in petek od 8. do 10. ure zvečer v društvenih prostorih, ul. Montecchi 15.
Podružnica CM družbe pri sv. Jakobu naznanja, da priredi v nedeljo, dne 6. avgusta t. I. št. jakobški semenj. Dosedaj se je oglasilo troje pevskih društev, ki postavijo tudi svoje šotore, kjer se bodo prodajale v korist podružnice raznovrstne stvari. Ob jednem prosimo vsa društva in vsakega posameznika, da kaj daruje v to svrho. — Podrobnosti iz semnja bomo prihodnjič poročali.
„Sokol" na Prošeku priredi svoj prvi nastop dne 27. avgusta t. I. in ne 2. septembra, kakor je bilo pomotoma objavljeno. Toliko na znanje drugim bratskim društvom.
Kolesarsko društvo „Balkan" priredi dne 6. avgusta zjutraj drugo jugoslovansko dirko ob že naznanjeni progi. Popoludne ob 4. uri priredi veselico pri sv. Ivanu v Nar. domu, pri kateri se razdelijo nagrade dir-
kačem in prvaku jugoslovanski trak. Izsrečka se tudi novo dvokolo. Naprošena so vsa slovanska kolesarska društva, da se udeleže polnoŠtevilno te Športne slovanske slavnostl. Vsak, ki misli darovati kak dar za dirkače, naj ga izvoli poslati gosp. Kranjcu, kavarna Minerva.	—
Seja kolesarskega društva se bo vršila danes v sredo ob 8. zvečer. Kolesarji naj se udeležijo iste v polnem številu.
Predsednik.
Slov. akad. fer. društvo „Balkan" v Trstu. Tovarišem naznanjam, da odpade za danes napovedana pevska vaja radi občnega zbora „Glasbene Matice". Člane kvarteta pa prosim, da pridejo danes ob 6. in pol. — Prihodnja pevska vaja za zbor se vrši v petek ob navadni uri.	Pevovodja.
Vojaško veteransko društvo za Trst in okolico javlja: Na strelski vežbi, ki se je vi šila dne 16. t. m. z armadno reper-tirko na vojaškem strelišču v Bazovici, oddanih je bilo od 27 strelcev 485 ostrih strelov.
Prihodnja vežba se bo vršila v nedeljo dne 6. avgusta t. I. Dne 24. septembra in 1. oktobra pa se bo vršilo V. cesarsko streljanje za dobitke.
Mar. del. organizacija.
Članice NDO, ki niso še oddale svoje članske knjižice v uradu NDO, so naprošene, da store to še tekom tega tedna, najkasneje do nedelje.	—
Delavci iz mestne plinarne so vabljeni na sestanka, ki ju sklicuje centralni odbor in strokovno tajništvo za danes (sredo). Prvi se bo vršil ob 6'30 zvečer, drugi pa ob 830 zvečer, oba v prostorih NDO pri sv. Jakobu.
Naznanja se vsem čtanom, da posluje pravovarstveni urad samo ob petkih od 7 30 do 8. zvečer in sicer do 1. septembra t. 1. do skončanih sodnih počitnic.
„Konsumna zadruga NDO". Opozarja se še enkrat člane, da se vrši izvanredni občni zbor v svrho spopolnitve odbora v četrtek t. j. 20. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih ulica Lavatoio št. 1, L nadstropje. _
Proces „Banta popolore Gorizlana"
pred goriško poroto.
(Enajsti dan, v ponedeljek.)
Dozdaj so bili zaslišani trije obtoženci, in sicer Colle, Lenassi in dr. Luzzato. Danes sta bila zaslišana še ostala dva, namreč Viljem Conforti in njegova soproga Dina. Jutri pridejo na vrsto še razne priče. Ko se začne obravnava, naznani predsednik, da glede priče Marina, ki je bil nekaj časa ravnatelj B. P., ni bilo mogoče iztakniti njegovega tačasnega bivališča. Državni pravd-nik si pridržuje staviti ob svojem času poseben predlog radi njegove zaslišbe.
Za izločenje enega porotnika.
Tozadevni predlog stavi drž. pravdnik, in sicer hoče izločiti porotnika Leopolda Toroš iz Medane. ToroŠ je namreč pred dnevi v neki družbi pri „Zlatem jelenu" v Gorici izrekel sledeče besede: „Naj bo že za tisoče ali za milijone kron, gotovo je to, da bodo obtoženci oproščeni". Te besede so dale drž. pravdniku povod, da danes predlaga izločitev Toroša iz porotne klopi, ker da ne more več opravljati posla nepristranskega porotnika.
Branitelji obtožencev se upirajo temu predlogu.
Sodni dvor po kratkem posvetovanju odkloni predlog drž. pravdnika z utemeljitvijo, da pač je smatrati obnašanje Toroša kakor nasprotno storjeni prisegi, po kateri se je bil zavezal ne govoriti o procesu z drugimi osebami izvzemši soporotni-kov, toda dejstvo, da se Toroš ni držal dane obljube, da še ne tvori kakega izmed vzrokov zapopadenih v § 406 kazenskega reda za izključenje.
Državni pravdnik si pridržuje ničnostno pritožbo.
• • • • • •
PISARJA
• • «
veščega slovenskega, nemškega in eventuelno nekoliko italijanskega jezika išče c. kr. okrajno glavarstvo v Sežani.
Nastop službe s 1. avgustom; dnevna plača 2 K 50 v.
Pi*mene ponudbe z uzorci pisave v slovenščini in nemščini je vložiti na imenovano c. kr. okrajno glavarstvo do 28. julija 1911.
C. kr. okrajno glavarstvo
V Sežani, dne 17. julija 1911.
V Podbrdu ob državni železnici
— odda se še —
neko] lepih sob z Z posteljama
za letoviščarje.
Cena po dogovoru od 20 do 40 K mesečno. Cene v restavraciji zmerne.
J. STRAVS, restavrater.
dor odpotuje
naj se preskrbi z vsem potrebnim v novi trgovini D. ARNSTEIN „Air Alpinista'' v Via Sebastiano štev. 7. Bogata zaloga zadnjih novosti, kovčekov, torb, torbic, športnih potrebščin itd.
MLUVI ČESKY I	MLUVI ČEŠKI I
Prodaio se::Pozor ^oveuoii
J	j Nov veliki dohod moških, deških in otroških
parni stroj 20 HP, dva stroja za
rezanje mila in ena parila sesalka
po najnižjih cenah
v GORICI: Tovarna mila Holzer,
A

Prodajaln, ur in dragocenosti
G-. BUCHBE
(ex drug Dragotina Vekjeta)
TrSt prodaj?D?\elfjet) COKO StM.36
Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure.
DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE.
Trst, Corso 2. Telef. 1071.
Linoleum Haas
Pristni linoleum......K 2 50 ms
Podolgaste preproge 67 cm. . „ 180 met. Preproge v vseh velikostih z
varnostnimi ogli iz kovine 150/200 K 7 90 200/300 K 15 — itd. Gospodarski predpasniki iz voSčenega
platna............K 2 50
Namizni prti 85/115 cm....... 2 80
„ 65/150 cm.....„1-80
PourSnikI Iz sumila od R 20 dalle,
Podrjuhe.........po 70 stot.
Ovratniki iz kavčuka .... „50 „
Man Sete iz kavčuka......60 „
- Pošilja se tudi na deželo.-136
Bogomil Fino
= = urar in zlatar = =
Trst, ulica Vincenzo Belltni št. 13
nasproti cerkve sv. Antona norega
Nov veliki dohod moških, deških in otroških oblek za poletje. Velikanski izbor blaga za obleke po meri po cenah brez konkurence v dobroznani trgovini
.,ALLA CITTA' D! TRIESTE'1
Trst, ulica Giosue Cardncci a. 40 (prej Torrente)
Obleke za moške iz blaga od K 13—48 Obleke „ „ „ platna „ „ 4—18 Obleke za dečke iz blaga od K 10—28 Obleke „ „ „ platua „ „ 6—12 Velik izbor oblek za otroke od K 2-14—14. Za'oga hlač, srajc, delavskih srajc itd. itd,
ALLA CITTA' Dl TRIESTE I
Trst, ulica Giosne Cardncci šter. 40 (prej Torrente)
UMETNI ZOBJE
Plombiranj« sobov
Izdiranje zobov brez US vsake bolečine
Dr.J.Čerm&k V. Tuscher
: sDbozdraraik : koncesij, zobni Uaaifc
~ TRST
elio* dellft Caierma It. 13, II. n.
Županstvo Temnica na Krasu
| vabi vse nad 10 let t Trstu bivajoče osebe, da se zglasijo v gostilni „Narodne Delavske Organizacije" in oddajo svoj naslov in druge podrobnosti v svrlio dosege domovlustva v Trstu.

Bogat izbor ur
Ti-ake Trtte, kakor tudi uhanov, prstanov z dijamanti in btez dijamau-toT, žeiske »erižiee, zlate in srebrne za moške, v se po konkurenčnih cenah.
Antonio Dobner
— urar In zlatar —
sodni izvedenec
se je prestlil v ul. DELLE POSTE 8 TOg-ai Torrebian-
ca (X01$AKARKA) Spreiema vsakovrstna poprave PO ZMERNIH CENAH fl«- Z JAMSTVOM.
V novi trgovini
ul. Carlo ghega 2 (bivša mirodilnica)
Poskusite FI- Cofi*4in" ki ie naJ- J*e dospela :: partija porcelanaste GOVO KAVO jfOdiIIMl fjnejši ^ . — a »	.
najzdravejši kavni pridatek. Dobiva se	■ tfkfiltffctfltf^
v vseh boljših prodajalnicah. ooool^ *
po priložnostnih cenah.
za malo dni I
— Samo
Pekarne in sladščičarne
Josip Pahor-Trst
Centrala: Tla Madoiiniiia št. 89.
podružnice :
Via 6inseppe Parini 12. in Via S. JKarco 25.
Trikrat na dan svež kruh. — Vino v steklenicah. — Likerji. — Biško-tinov vsake vrste. — Moka iz ::	prvih mlinov.	::
- POSTREŽBA NA DOM. -
Telefon št. 11-90.
POZOR!! 50.000 parov čevljev!
4 pari čevljev za samo 7 K 50 st.
Rsdi plačilue zaostalosti več velikih tvornosti mi \e bilo ponuđeno, naj prodam veliko zulogo Čevljev globoko pod proizvajalno ceno. Zato prodam vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih čevljev, tsnje rujavo ali črno galonirano, s predniki in močno močnimi podplati, zelo elegantna, najnovejša fasona. Velikost po številki. Vsi 4 pari stanejo samo 7 K 50.
Pošiljatev po povzetju
H. SPINGARN, eksport čevljev
Krftkovo il. 240
Sme se zamenjati in se vrne denar.

R. Ga§perini, Trst
Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št. 10
Prevozno podjetje
2051
o. kr. arstrljsklh dri. ielesnlo
Sprejme razcarinjanje MorSnegasiboii blaga iz mitnic, iostafljanje na dom.
POŠILJATVE, POTEGA KOVČEOOV. NAJDOGOVORNEJŠE CENE,
Zastopstvo tvrdke „CEMENT"
Tovarna cementa „PORTLAND" v Spljetu. PRODAJA NA DROBNO.	CENE BREZ KONKURENCE
FM PROD,
yB||m
Stran IV.
»EDINOSTc št. 199.
V Trstu, dne 19. julija 1911
Izjava dr. Luzzatta.
Predno začne zasliševanje Confortija, zaprosi besedo obtoženec Luzzatto, glede nekega poslanega, priobčenega po Orzanu v lokalnih listih. V tem poslanem trdita Or-zan Anton in njegov sin, da ni res, kar je Izpovedal dr. Luzzatto, češ, da sta se posluževala cenenega kredita pri B. P. in da sta privilegovani osebi. Luzzatto zanika, da bi bil rekel to in zanika da bi bil rekel, „da bi morala tudi oba Orzana sedeti na zatožni klopi
Po tej izjavi začne zasliševanje Viljema Conforti.
Conforti zanika vsako krivdo. L. 1906 je v družbi z Bratti-jem ustanovil lesno trgovino v Beljaku. Vsak je prispeval s 15.000 ustanovne glavnice. To tvrdko je že izpo-četka podprl neki bankir v Beljaku s 25.000 kronami; isto je storila videmska banka z 50.000 in „Popolare" z 50.000 K.
B. P. mu je ponudila posredovanjem Colle-ta kredit 150 000 kron ter je obljubila, da mu pojde pozneje na roko Še z drugimi zneski. Conforti je opozoril ravnatelja B. P. Colle-ta, da razpolaga Popolare komaj z 300.000 K ustanovne glavnice, za to, da se izčrpa z njegovim kreditom skoraj ves ustanovni kapital banke. Na to je Colle odvrnil, da B. P. to lahko stori, ker da ima zveze z drugimi denarnimi zavodi. — Na to se je sklenila tozadevna pogodba, glasom katere se je B. P. zavezala s kreditom 150 000 K skozi pet let ter z nadaljnim zneskom, ki bi se pokril z menicami. Razen tega se je B. P. zavezala dajati Confortiju in Brattiju vsakemu po 450 K mesečne plače, ki bi se pozneje še zvišala, ter 4% obresti od ustanovne glavnice obeh družnlkov. B. P. pa si je pridržala odobritev vseh važnejših opravil in ekskluzivnost financiranja podjetja. — Poleg tega je stavila pogoj, da pristopi kot družnik Colle s 15.000 K glavnice. Dobiček bi se na enake dele razdelil. Colle je takrat izrecno povdarjal, da je od B. P. pooblaščen skleniti tako pogodbo.
Glede menic, ki so imele glasom omenjene pogodbe služiti v kritje zneskov, danih podjetju čez onih 150.000 K opaža Conforti, da ni res, da so bile po drugi strani krite z blagom, ki je bilo v podjetju investirano.
Takoj po sklenitvi omenjene pogodbe se Je začelo podjetje razširjevati. Med drugim se je nakupil znani gozd v Trofaju. Nakup tega gozda je naravnost banka sama predlagata po predlogu prof. Žnidarčiča.
Le-ta je po nalogu banke prišel v Beljak in z Bratti-jem sta šla v Gradec. Bratti je bil takrat izračunal, da bo vrgel gozd kakih 100.000 K dobička. Prepis tega računa je bil poslan banki, ki ga je odobrila. Izkoriščanje tega gozda se je imelo raztegniti do leta 1916. Conforti izjavi, da je bila banka zanj prava nesreča, ker mu je naenkrat nepričakovano odpovedala ves kredit.
Meseca oktobra 1908 ga je obvestila banka, da je v pogajanjih z Vidmarjem za prodajo gozda. Sklenila se je pogodba in Vidmar je kupil gozd za svoto 424.000 K.
O bilanci.
Colle je prišel pozneje k njemu in je pregledal vse podjetje in sestavil bilanco. Končno je pobral vse spise rekoč, da mora nekaj popraviti. Teh spisov ni bilo več nazaj. Izvedel pa je, da mu je B. P. zapisavala razne zneske na dolg, katerih ni nikoli prejel. Konečno je prepustil B. P. podjetje z aktivi in pasivi. Pri tem se je banka zavezala mu izplačati njegov ustanovni delež 15.000 K, 25 kron plače na dan do redne izročitve ter izbrisati hipoteko na njegovi hiši v Beljaku. Do kakega obračuna med njim in banko ni prišlo, da si je na to pritiskal. Nadaljeval je vodstvom podjetja. Dne 9. aprila je dobil od banke nalog, da mora podjetje ustaviti. To je povzročilo ogromno škodo -njemu in banki.
Dina Conforti soproga obtoženca izjavi, da je ona pridobila za moža onih 15.000 kron ustanovne glavnice, razen tega je dajala vse zaslužke kot učiteljica v Beljaku svojemu možu za podjetje. Vsled tega smatra popolnoma opravičeno vknjižbo v njen prilog za 30 000 K, ki se je izvršila na nepremičninah soproga.
Predsednik in branitelj Puecher stavita obtožencema še nekatera vprašanja, na katera oba odgovarjata v smislu teh izpovedb.
Drž. pravdnik konštatira, da se izpo-vedbe ne strinjajo z onimi v preiskavi ter navede nekatera protislovja.
Branitelj Puecher ne nasprotuje, da bi se dotične preiskave prečitale. — Vendar sodni dvor odkloni tudi ta predlog drž. pravdnika kot neutemeljenega. Obravnava se prekine ob 1 popoludne.
Vesti iz Goriške.
Iz Ajdovščine. Še nekaj dni nas loči do zleta „Goriške Sokolske župe", ko v istej združeno Sokolstvo pokaže vspehe svojega celoletnega delovanja in truda v telovadnicah. Marljivo se Sokolstvo pripravlja za tekmo, ko se pred forumom sodnikov izkaže, kje je bila v tem letu društvenega delovanja vstrajnost, žilavost in pridnost,
pokaže pa tudi posameznikom pomanjkljivosti, ki jih bo treba v bodoče odpraviti. Nič manj marljivo se pa Sokolstvo pripravlja za popoludanski nastop, ko bodo mase ljudstva sodile, je-li isto od lanskega žup-nega zleta napredovalo ali ne.
Zato pa je tudi dolžnost vseh narodnih Slovencev, da našemu Sokolstvu z mnogoštevilnim obiskom tega župnega zleta izkaže svoje simpatije, ki jih ono zaslužuje v polni meri. Naj manifestira naše ljudstvo s tem obiskom, da ve in zna ceniti ideje, ki jih zastopa Sokolstvo. S tem spozna, da naš mali, krepki slovenski narod vidi v Sokolstvu svoj cilj, svoj spas. Uvidi, da je ono na pravem potu, potu, ki jih mora smotrenim delom dovesti do cilja, ko postane meso in kri izrek. „Kdor Slovan, ta Sokol". Zatorej dne 23. julija vsi v Ajdovščino! Na zdar!
Vesti iz Istre.
Naj bodo čisti računi! Gospod Spa-gnoletto na Škofijah je v zadnjem času hotel nekako kazati, kakor da je naš. Delal se je, kakor da bi hotel popraviti svoje nekda-! nje narodne grehe. Potem je zopet hotel i sedeti med dvema stolcema. Hotel je plavati med dvema strankama, se ne zameriti ne eni, ne drugi, a navsezadnje je našel zavetja tam, kjer ga že nahajajo navadno taki značaji, namreč v naročju — zalege. To je posebno jasno pokazal minule nedelje, ko je dopustil, da je godba, ki je bila v njegovi gostilni, izzivala mimoidoči sprevod vdele-žencev veselice na Elerjih. S tem so definitivno urejeni računi med nami in gospodom Spagnoletto. Nam je to čisto prav, ker res ne potrebujemo v svoji sredi ljudij, ki so vedno v onem taboru, kjer jim bolj kaže; ne vemo pa, če bo to prav tudi gospodu Spagnolettu ! ? Ko bi bil čul, kaj so naši ljudje, ki so sicer vedno obiskovali njegovo gostilno, govorili minule nedelje, bi bil bržkone že v nedeljo prišel do spoznanja, da je delal popolnoma napačne račune. Pa, če v nedeljo ni prišel do tega spoznanja, pride pozneje, ko bo že — prepozno. Škedenjci in Magdalenčani, ki so se sicer vedno ustavljali pri Spagnolettu, so v nedeljo izjavili odločno, da ne prestopijo več praga njegove gostilne. Tako so izjavili tudi Dekan-čani in drugi. Pa bi bilo tudi res neumno, ako bi svoj slovenski denar nosili Bennati-jevim pristašem, ko imamo sedaj na Spod.
Škofijah gostilničarja Ražma, ki se ne boji in ne sramuje nikdar in nikjer kazati, da je popolnoma naš!
Iz Doline, 15. junija. — Dne 13. junija po dovršenih državnozborskih volitvah je nabral naš pok. obč. sluga Ivan Štrajn med volilci 7.22 K za Simčičev sklad, in na ravno njegov predlog še posebej pevci društva „Vodnik" 5.28 K, skupaj torej 12.50 K, kateri denar je naložen pri tukajšnji Hranilnici in posojilnici.
K poročilu o darovih in preplačilih šolske veselice dne 9. junija dostavljamo še, da je podaril gosp. župan in poslanec Pangerc 4 K, nadučitelj Jereb iz Ospa 3 K, obč. tajnik Sancin 1 K, skupaj 54 K. Denar je naložen v Hranilnici v Dolini. Srčna hvala.
Iz Doline, 6. julija. — Ob praznovanju godu naših blagovestnikov Cirila in Metoda se je nabralo med zavednimi Dolinčani K 2.16, g. župan in deželni poslanec Pangerc doložil 1 K, skupaj 3.16 K. Obč. tajnik A. P. Sancin je daroval 5 K mesto venca na grob pok. Kristeljna Kraljič.
Svota 8.16 K je odposlana C. M. v Opatijo.
MALI OGLASI IS
4»
MALI OGLASI se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Naj. manja pristojbina znaia 40 stot Plača se takoj Inser. oddelku.
MnHiefinio PlodaJ"a klobuke po K 10—, muuiouilja točk K 3*—, remodernizuje. Ulica Nuova 45, III.	1252
Cnefilnin'11* Kulot. goBtilna „Ai tre amiciu UUoUHIIlrar v Gorici, via Caserma 11, se priporoča z dobro kuhinjo in izvratnim vinom. 1217
Mlekarna
(sladčičarna in pekama) se proda takoj radi odpotovanja (300 kron dobička na mesec). Pojasnila daje Petronio v kavarni Olimpio.	1253
WpX polagateljev parketov dobi takoj delo na »wu Reki. Pismeno se obrniti na sledeči naslov: Janko Primožič št. 282, %illa Majetič.	1255
Slovenski
uradnik išče stanovanje s postrežbo in brano v bližini „Piazza Nuo^a". Ponudbe s ceno na inseratni oddelek Edinosti pod F. G. štev 1256.	1258
Mladenič
star 28 let, ki poseduje trgovino, se želi oženiti z go^podič :o ali vdovo z gotovino 1200 kron. Vera in stan ne odločujeta. Potrebno je znanje slovenskega ali ntm-škega jezika. Diskrecija zajamčena. Ponudbe s sliko v slov. ali nem. jeziku pod „A. B. 50* glavna pošta.	1259
r
IE

TI
■i TEODOR KORN M
i
Trst, ul. Miramar štv. 65
Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. PREJEMAJO SE VSAKOVRSTNA := DELA IX POPRAVE = PO NIZKIH CENAH. *.• :: Delo dobro in zajamčeno. :: Telef. 25-26. □ Poslovodja: Franjo Jenko.
j;
3E-
Pnctro7nirn za dve uri zjutraJ in dve uri rUoLI C£I!IUU popoludne, iščem takoj. Oglasiti se je v ulico Commerciale štev. 5, III. nadstr. vrata št. 37.	1277
Praktikanta
s trgovsko izobrazbo iz dobre rodbine in korrespondenta
(tudi gospodično) veščega slovenskega, lašsega in nemškega jezika v jrovcru in pisavi sprejme tvrdka Fr. PRIMC, Trst, Piazza cbiesa Evangelica štev 1. Ponudbe do 24. t. m.	1239
0 najem se oddajo bicikli
Zaloga dvokoles
in šivalnih strojev rabljenih po zelo nizki ceni in tudi na obroke.
TRST, Via Scorzeria štev. 12
V. Osvaldella
Ob nedeljah In praznikih odprto do 4. pop.

Dr. Fran Korsano
Specijalist za sifilltične in kožne bolezni
ima svoj	2249
AMBULATORIJ
v TRSTU, v ulici San Nicold štev. 9 (nad Jadransko banko).
Sprejema od 12. do 1. In 5.i/i do 6.V» pop

Ki milil dobroidoito t govino mešanim blagom v ■VUJJHII Trstu ali v okolici za približno reno K 2500-3000. Prevzel bi na svoj račun tudi večje kon-sumno društvo v okolici Trata, ali v Jstri. Pismene I ponudbe pod „P. D. Z. štev. 1241u na Inseratni oddelek Edinosti.	1241
IC PO CD	za gostilno. - Via delle Scuole j
ICUC OC JNuove, „Trattoria alla citti di New- ! York- Št. 22, pri sv. Jakobu.	1206
M fotograf Je Anton JerRlč, Trst
, Via delle Poste 10. — GORICA, gosposka ulica 7. I
: Izdelki odlikovani na vseb razstavah. - Le zaupno
k niemu. 315 i-
Plocnuir še v dobrem stanu se proda radi jUlaSUVlr selitve v ul. Stadion štev. 19, I.
Zdravljenje: krvi
Čaj „Tisočeri cvet" (Millefiori)
Čisti kri ter je izvrstno sred»tvo proti onim slučjim, če peče v želodcu, kakor proti slabemu prebavljanju in hemoroidaui. - Jeden omot za zdravljenje stane 1 K ter se dobiva v odliko rani lekarni
PRAXMARER - „Al DUE MORI"
Trst (mestna hiša) — Telefon 377
Poitne poSiljatve se IzvrSujejo takoj in franko, ako se dopoSlje Kron 1 10.
levo.
1248
Služba r?a deželi.
gostilniških delih, plača po dogovoru. Naslov pove laeratni oddelek Edinosti.	1249
^^Manufakturna trgovina^ !
— filialka —
€nrico de franceschi
7mihilo i o neba g°8Pa 8 °Pčin (°d 0be_
£.yuuild. je linka do OpČin) 15. t. m. krasen prstan z brilantom; frdor je ta prstan našel, je nn-I prošen. da ga prinese v župni urad na Opčimh, j kjer dobi primerno negrado.	1251
Prinnrnfo CD mizar M- Majem. ul. Bel-I I l||US UOCs OC vedere vogal Torquato
j Tasso. Izdeluje spalne sobe in vsakovrstno pohištva.
899
Kat. vd. Mulej
Trst Piazza Ponteroaso št. 5 Trgovina je3tvin in kolonijal. Zaloga sveč, mila in čistila v prid družbe bv. Oiria in Metoda. Priporoča se Ivan Bidovec
TJ
Dr. Kari Ernst
!a
unlv. med.
zobozdravnik
Trst, Piazza C. G o Id on i št. 5, II. nadstropje.
«03
I Sprejema od 9—1. in od 3—6. pop. 12-----*
V* Pn
ŠOLA ZA JEZIKE
Polvslotte Acquedotto §t. i6
*& „|„ prvo nadstropje.
Kova metoda za naučenje modernih jezikov.
Izvanredno ugodna prilika!!!
Nemško . 8 lekcij Kron i [ - ... ..... Francosko 8 lekcij Kron 6 \ " i ^ j Angleško . 8 »ekclj Kron 6 l v akl ' teden"
Vpiše se lahko vsak dan od ll.-l. in 7.-9S
Ravnatelj lastnik Prof. Paolo Marquardt.
ul. delle Poste tO, vogal Valdlrlro.
VELIK IZBOR volnenega in bombažnatega blaga, perila, srajc in drjbnarij, kakor tudi izgotovljenega perila za moške in ženske. Cene zmerne.
#
Zobotehniški :: atelje
Josip Konig
koncesionovani zobni tehnik, diplomovan dentist na dentistični akademiji v Parizu.
Trst, ul. Farneto 36, II. n. «
EiEiEiEiEiiiiiiiiiiiEiiiiiHiiii
ANTON BARUCCA
MIZARSKI MOJSTER
Trst, ulica San franccsco 3'^ssisi 2.
Specijalist za popravljanje roulet na oknih.
Na željo se menjajo pasovi in zmetl. Jamči za popolno dele in se ne boji konkurence.
Oglase, poslana, osmrtnice, male oglase, zahvale in v obče kakoršnokoli vrsto oglasov sprejme „Inseratni oddelek" v ul. Giorgio Galatti št. 20 (Narodni dom) polunadstropje, levo. — Urad je odprt od 9. do 12. dop. in od 3. do 7. zvečer.
Kron 6200
AUTOMOBILI FORD 1911
Največja tovarna sveta. Izdelovanje letno 40 000 voz edinega tipa CHASSIS 20 H? šest reznih tlp?v kočij.
Kočija „FORD" je najpopolnejša, najhitrejia In najetonomldnejia , kar jih obstoji. - GENERALNI ZASTOPNIK
ANTON SKERL . TRST
Piazza Goldoai 10-11, Tel. 1734
Velika oentralna garage, ulica del Baohl 16, vogal u!!oa Bosohetto i telefon 2247. STOCK PNEUM GOODRICH (amerikanske).
Automobili na posodo po zmerni oeni.
Var»tro ln vzdrževanje avtomobilov.--Solidna poatrefba.
CENIKE
JEDIL iN PIJAČ
za gostilne, restavra-
119
P
P ■
■ H
M
iS ■
■
N
H
M H
M
P
13 ii lia
HHHEiHHiiiiHiaHHHHilči
H ii H H
M
m
H
P ii
13
H i§ sa ii ii ii H ii ii
i i
cije in hotele v slovenskem, italijanskem in nemškem jeziku je j j založila v raznih oblikah in po zmerni ceni
tiskarna „Edinost" v Trstu
::: ulica Giorgio Galatti 20. :::
-rji
Naznanja se slavnemu občinstvu, da se prodaja
pri Orehu (Noghere) pri glavni cssti
vse potrebne mrtvaške predmete, kakor:
Krste, speče, obleke, palčolanc, cente iz umetnih cuetlk ln psrl
Trgovina je bogato založena. Na tzbero so vsi predmeti te strikđ.
Zastopstvo Mu PosretiM Poflibtla ? Trstu, Gorso št. 47
Uljudno se priporočata Alojzij Jamšek in Franc Bernetič, mizarja.
III
"	rt- i; V-;
Hotel Balkan
70 sob, električna razsvetljava, lift, kopelji, CENE ZMERNE.	K. Blecha.
Hotel Halkaii