Iskra
in Evropa ’92
Po bliskovo gre čas, je zapisal nekje Župančič in res, loto 1992. bo vsak čas tu, čeprav pišemo zdaj leto 1989. in kako naj se Iskra pripravi na evropsko leto 92? Predvsem tako, da mora oblikovali, oz. spremeniti lastno popotniško politiko do Evrope f 2 kot del internacionalizaci-lo Iskre, ko mora postati razmerje med izvozom in prodalo na domačem trgu 50:50, no glede na dinamiko in institucionalne odnose med Jugoslavijo in EGS.
Evropa 1992 se mora operativno odražati v srednjeročnem načrtu Iskre za leta 1990—1995, hkrati pa mora Piti Evropa 92 tudi integralni kriterij prenove Iskre.
Ofenzivna preusmeritev izvoza v razvite dežele in zlasti na tržišče EGS je pogoj razvojne in konkurenčne usposobitve Iskre.
Tore/, resnična prenova Iskre, izhodišča za njeno pre-m0^0 !n realne rezerve pa so v maksimiranju sedanje baze kupcev, oženju nesmotrne mverzifikacije (kritične mase), tržni odprtosti in avto-"O/nnem podjetništvu, sprostitvi ustvarjalnosti, optimira-iJP poslovnega partofolija 'Skre, koncentraciji resursov, ki ni v škodo tržni naravnano-sii Posameznih podjetij, razmejitvi korporacijske in po-u/etniške strategije in s tem nevtralizaciji antagonizmov med vrhom poslovodnega si-stema in podjetji, uveljavitvi ealnih sinergij kot analitičnem orodju poslovodstva in jVeljavitvi tržne, namesto tehnološke naravnanosti.
Evropa 1992 je torej tudi hkraten izziv za kvalitativno n celovito prenovo poslov-IrrifS 5lstema Iskre, ki je na ^'ličnem razpotju na poti v moderno evropska korpora-'jo ali pa v nekontrolirano di«I?,2ac//° na številna po-tnJn'Sicef pa je odgovor na ° dilemo več kot jasen. To-Pf/pravljen biti, to je vse, u_av' nekje Shakespearov »m/et in žeto moramo biti Pripravljeni na Evropo 92!
D.Ž.
Glasilo sestavljene organizacije združene*«.- ■•'a'lSI	389 — številka 23
r
Rotomatika
'N
Jest sn škafar. Nej se wi! de sn Slavvenc se wi ži zatu, kao muoje imi ni blu nkal zapisane. Riečma de sn Janez. Paglidat sn was paršu is tistih trapastih cajtau, ka je usaka daržina imila sojga Janeza, Južeta 'n pa Franclna. Na priimke pa niša doust parajta!. Benga šundra ni blu nkir, sam kusi, snice ’n pa cajzlci. Staže sa bie le zacah-nane, čes usak bant se je blu triba pretakni Tako je bilo nekoč. Dandanes pa je na Črni vrh nad Idrijo sila lahko priti. Pa ne samo zato, ker se bomo tod zbrali na dnevu Iskre, tudi zato, da utrdimo stara prijateljstva in

pridobimo nova znanstva in nenazadnje da se pobliže spoznamo z bogato in dolgoletno tradicijo prirediteljev in gostiteljev letošnje Iskriade.
Udeležencem se prireditelji predstavljajo s pestro dramsko-recitacijsko upodobitvijo treh različnih obdobij idrijske zgodovine. Začenši s škafarjem, ki smo ga izpod peresa Janeza Kavčiča in v prevodu Rafka Terpina predstavili že v uvodu tokratne pisarije, prek rudarjenja do novih časov, ki imajo vsi enotno jedro: iskanje človeka vrednih življenjskih potencialov in intimne človeške sreče. Ori-
ginalno scensko-plesno glasbo k scenariju je prispeval idrijski skladatelj Aldo Kumar, nedavni nagrajenec Sterijinega pozorja. Celostno likovno-arhitektonsko podobo prireditve pa je zasnoval Rudi Skočir, prav tako pred kratkim dobitnik ene izmed petih enakovrednih nagrad na prvem bienalu slovenske grafike na Otočcu. Z izraznim plesom se predstavlja plesna skupina pod vodstvom koreografinje Jasne Knez. Ob osrednjem delu pa ne gre zanemariti koncertnega ter zabavno-rekreativ-nega programa. Na svoj račun bodo prišli prav vsi, starejši lah-
NAPIŠI ČITLJIVO IME IN PRIIMEK:
NASLOV BIVALIŠČA:

Pohitimo v dan -v pravljice; med ptice; vlipinzlatisij; na gugalnice.
Pohitimo na vrtiljake; na valove; na ladje.
Pohitimo v dan, da nam sonce ne zaide.
KUPONČEK PRESENEČENJ*
IZPOLNJEN KUPONČEK PRINESI S SEBOJ ! MORDA SE PRAV TEBI NASMIHA SREČA!
Dobimo se l.julija 1989 na Črnem vrhu nad Idrijo ob lluri
kih in poskočnih nog, ki jih čakajo pestre nagrade prirediteljev. Kako se bo mogoče do njih dokopati, naj ostane do našega snidenja skrivnost. Skrivnost pa ni, da bo raznovrstnega dogajanja obilno, ne le na prireditvenem prostoru. Ne, tudi drugod, na vsej planoti pa celo do Javornika, kamor se bo mogoče odpraviti na planinski pohod. Mladež pa se bo seveda držala bolj na očeh svojih staršev in oblikovalk otroškega programa. Pa nikar ne pozabite s seboj prinesti kupončke, ki vam obetajo... Kaj? Bomo videli čez
deset dni.
Program bodo oblikovali: scenarij: Janez Kavčič, Milan Koželj
prevod v idrijščino: Rafko Ter-pin
glasba: Aldo Kumar scena: Rudi Skočir koreogafija: Jasna Knez režija: Jože Medle otroški program: Majda Lužnik, Maja in Brane Solce, Mateja Koležnik, Lučka Bolko idejna zasnova — Ivica Svetlik ples in zabava: Pihalni orkester idrijskih rudarjev, pihalna godba Žiri, Pohorje Ekspres, Snežna kraljica, ansambel Continental, Tamburaški orkester KUD Karol Pahor ter folklorna skupina in skupina za moderni ples družabne in športne igre: Črt Kanoni
V


J
Seja predsedstva KS ZSMS SOZD Iskra
Kakšen dejavnik
naj bo mladinska organizacija?
Razmišljanja o drugačni vlogi Iskrine mladinske organizacije • Odprtih še mnogo dilem • Nujno definirati vsebino in izdelati program mladinske organizacije • Ustanovili delovno skupino, ki bo pripravila predloge
Petkova seja Iskrinega mladinskega vodstva je bila to pot namenjena predvsem razmišljanjem o jutrišnji vlogi mladinske organizacije. V okviru bodoče, drugačne Iskre, kot vitalne družbe, ki bo funkcionirala drugače kot do sedaj, bo morala tudi njena mladina, ob množici interesov, jasno definirati vsebino in to tako na ravni sestavljenega kot posameznega podjetja. Člani predsedstva so odpirali raznovrstna vprašanja in se ponekod samokritično spraševali o dosedanjih zavornih mehanizmih delovanja mladinske organizacije, ki so se nanašali, tako na samo formo. oz. način organiziranja, kot tudi na akcije in cilje oz. vsebino dosedanjega dela. Postavljali so tudi vprašanja, kje je interes mladinske organizacije v bodoče: ali v podjetjih ali pa v politični stranki kot generacijsko odprti politični organizaciji, kar pa tudi v širšem okolju ni še povsem razčiščeno. Poti je prav gotovo veliko. Tako so tudi mladi nakazali na eno izmed možnih oblik, alternativ prihodnjega delovanja, t j. da se mladi delavci interesno vzpostavljajo skozi prenovljen drugačen sindikat, kar so že nakazali v letošnjih poreških smernicah. Pri tem so opozarjali na postavljanje »ciljev na daljši rok«, predvsem pa
na dolgotrajen proces, v katerem si bo potrebno, v tem so si bili vsi enotni, izboriti drugačno pozicijo, ki je posledično povezana S spremenjeno in jasno definirano vsebino in kot je dejal eden izmed mladincev: »Pri tem ne smemo zanemariti same neodvisnosti mladinske organizacije v podjetju, ki kot taka v tem procesu za nas pomeni veliko prednost in nas sili, da naredimo prvi korak...«
V množici različnih mnenj so prisotni nakazali tudi na problem odločanja, legitimitete, na dosedanje velikokrat voluntaristične postopke in nenazadnje tudi na problem financiranja mladinske organizacije.
Torej dilem je ogromno. Nedvomno jih mladinsko vodstvo na sami petkovi seji ni moglo v celoti razrešiti, še manj pa doreči. Zato so tudi predlagali šestčlansko delovno skupino (v sestavi: Zlato Turkovič, Matjaž Vuga, Bojan Rakovec, Silvo Povše, Mojca Zgonc in Novica Petrovič), ki bo do začetka julija zbrala mnenja in stališča iz posameznih delovnih organizacij in do jeseni oblikovala predlog, ki ga bodo na predsedstvu in pozneje na Koordinacijskem svetu obravnavali.
Ob koncu seje so člani predsedstva govorili tudi o tradicionalnih mladinskih Igrah brez meja, ki naj bi jih letošnjo jesen organizirali mladinci iz Elektromotorjev.
VŽ
L_________Iskra Kibernetika_______________I
Referendum o ustanovitvi podjetja
Na seji delavskega sveta Iskre Kibernetike je bil 13. junija potrjen predlog statuta družbenega podjetja in razpisan referendum. Sprejeto je bilo tudi stališče do iniciativ TOZD Števci za izločitev.
DS delovne organizacije je obravnaval predlog statuta podjetja, ki je bil v skoraj dvomesečni javni obravnavi. Na predlog statuta je bilo podanih več kot 200 pripomb, zato je bil deležen velikih sprememb, saj je bilo spremenjenih in dopolnjenih več kot polovico členov. V obravnavo se je vključil tudi kranjski družbeni pravobranilec samoupravljanja. Po statutu naj bi novo Podjetje imelo pet programov organiziranih v tovarne (Števci, Mehanizmi, Vega, Stikala, Inženiring), tovarno skupne materialne proizvodnje (z dejavnostjo vzdrževanja, orodjarne in proizvodnje delov) ter skupne strokovne službe, ki bodo združevale tudi raziskovalno-razvojne dejavnosti in družbeno prehrano.
Statut predvideva določene samoupravne pravice tudi po tovarnah, predvsem tiste, s katerimi se uresničujejo pravice delavcev ter stroškovno evidenco, ki bo omogočala čiste račune in iz tega naslova tudi določene pravice do višjih osebnih dohodkov delavcev pri posameznem programu.
Povečana je odgovornost poslovodnih in drugih vodilnih delavcev, ki se bo posebej ocenjevala ob vsakoletnem obračunu Poslovanja. Od družbenopolitičnih organizacij je določena sa-
mo sindikalna organizacija. Smatramo, da statut z uvedbo podjetništva pridobi pogoje za poslovno učinkovitost, kar se bo pozitivno odražalo v boljšem položaju podjetja in s tem tudi delavcev.
Delavski svet je bil seznanjen tudi z iniciativo vodstva sindikalne organizacije Števcev, da se TOZD Števci izloči iz Kibernetike in v bodoče posluje kot samostojno podjetje.
Iniciativa sindikata Števcev je bila podprta tudi na delavskem svetu in na zboru delavcev v TOZD Števci, verjetno tudi zato, ker predlagatelji niso upoštevali opozoril, da postopek in predlagani sklepi niso pravilni in daje bil delavski svet Števcev opozorjen na to, da izločitev zaradi tesne tehnološke in druge povezanosti ni možna. DS delovne organizacije je ocenil kot nesprejemljiv tudi predlog vodstva sindikata Števcev, da naj delavci ne glasujejo na referendumu, čeprav na predlog statuta ni bilo pripomb.
DS pa ni sprejel predloga vodstva DO, naj se sproži ustrezen postopek proti izločitvi TOZD Instrumenti, ker bi izločitev povzročila škodo delovni organizaciji oziroma ostalim TOZD, ker Instrumenti ne prevzemajo svoje obveznosti, ki sojo imeli doslej do Delovne skupnosti. Predlog vodstva DO Kibernetika pa še lahko obravnavajo v drugih temeljnih organizacijah in v Delovni skupnosti.
Iskra in Evropa ’92
Usposobiti se bomo morali za učinkovitejše gospodarjenje
Na zadnjem sestanku kolegija glavnih direktorjev Iskrinih DO je vodja delovne skupine projekta Iskra in Evropa 1992 Franc Vreček podrobneje obrazložil izhodišča za oceno vplivov Evrope 1992 na tržno politiko in strategijo Iskre. V uvodu je dejal, da en sam človek ne pomeni nič, vsi skupaj pa lahko veliko storimo v povsem spremenjenih razmerah, ki bodo nastopile leta 1992 v Evropi, oz. konkretneje v gospodarski skupnosti Evrope. Poudaril je, da na prihodnost tudi pri nas gledamo dokaj različno, saj najdemo posameznike, ki trdijo, da se leta 1992 ne bo nič spremenilo, ker pač vsak gleda na prihodnost s svojimi očmi. Kljub temu pa, po njegovem mnenju, lahko delovna skupina opravi pomembno delo, kajti leto 1992 je tako rekoč že tik pred nami.
Tudi v svetu, po njegovih besedah, gledajo na evropsko leto 1992 zelo različno, tako se z zornega kota Američanov naj ne bi nič zgodilo, kajti Amerika nikoli ni bila preveč izvozno usmerjena. Nasprotno pa so ostali prepričani, da se bo v Evropi 1992. mnogokaj spremenilo, vendar pa trenutno ni nikogar, ki bi lahko natančneje povedal, kaj vse se bo s tem letom spremenilo v gospodarskem in političnem smislu na evropskih tleh.
Ko je Franc Vreček potem začel podrobneje razlagati izhodišča, do katerih je prišla njegova delovna skupina, je dejal, da se zadeve gle-de tega že precej jasnijo in da bo treba razširiti krog delovne skupine do tiste mere, da bo lahko vsaka profitna enota v Iskri posebej ocenila, v kakšnih pogojih bo poslovala v spremenjenih evropskih razmerah čez slaba tri leta.
Jugoslavija z Evropsko gospodarsko skupnostjo sodeluje v okviru sklenjene posebne pogodbe, ki jo je treba vsakih pet let obnoviti in da pogodba predstavlja v nekem smislu določen odnos EGS do Jugoslavije, ki prinaša nekatere prednosti, vendar je vprašanje, če jih bomo lahko po letu 1992. v tem smislu tudi obdržali še vnaprej.
Potem, ko je nazorno pokazal na razpredelnici, ki jo tudi mi objavljamo, trenutno razmerje med gospodarskimi velesilami v svetu, je nedvomno ugotovil, da je EGS po bruto dohodku in zunanji trgovini zagotovo velesila prvega reda na svetu. Zato je razumljivo, da moramo biti usmerjeni predvsem na ta trg, o čemer priča tudi izvoz Iskre, ki v EGS narašča. Pri tem je kritiziral naš izvozni plan za letošnje leto, češ da je nerealen, o čemer najbolje govore podatki o izvozu v obdobju januar-maj 1989, ki beležijo nadaljnjo rast Iskrinega izvoza v EGS. Žal pa pri tem lahko ugotavljamo, da tako kot neagresivnost plana in pomanjkanje ustrezne ponudbe za tržišče EGS kažeta znake tehnološkega zaostajanja Iskre, kar je verjetno dovolj močno opozorilno znamenje, na kar nas opominjata tudi dejstvi, da je polovica
Iskrinega izvoza in dve tretjini njenega uvoza povezanega z Evropsko gospodarsko skupnostjo, o čemer priča tudi pričujoča tabela.
Analiza našega izvoza v EGS kaže, da predstavljajo 50% celotnega izvoza na tržišče EGS naslednje blagovne skupine: kom-presorski motorji, sesalne enote, števci električne energije, starterji alternatorji, elektronski elementi, grafoskopi, brivniki in električna ročna orodja. Naše ostale izdelčne blagovne skupine pa kažejo veliko razpršenost, nenačrtno in nesiste-
matično obdelavo trgov, nezmožnost trženja sistemov in kompleksnejših finalnih izdelkov v EGS, nizke cenovne razrede in podobno. V tem smislu so prpmajhne kritične mase, neoptimiranje produktno regionalnih portofoliov, premajhni so posamezni tržni deleži in preveč izdelkov izvažamo v preveč držav. To kaže, da Iskra razvojno, programsko in konkurenčno zaostaja, ker je žal izvoz Iskre v EGS omejen predvsem na elektromehanske izdelke in elektronske elemente.
Ko je govoril o strateških vidikih
Franc Vreček
trženja, je poudaril, da trenutno nisb ugodne razmere za rast proizvodnje in nadaljnji razvoj, saj v Jugoslaviji doživljamo družbeno ekonomsko krizo, visoko inflacijo in prevladovanje voluntarističnega ekonomskega modela. Hkrati doživljamo upadanje naložbene dejavnosti, manjša se kupna moč prebivalstva, družbene dajatve so visoke, prav tako stroški režije in favoriziranje izvoza v dežele v razvoju in SEV. Če pogledamo položaj dežel v razvoju, vidimo, da jih tare plačilna nesposobnost, pri čemer
GOSPODARSKE SKUPNOSTI V EVROPI
EGS:	GRČUA, PORTUGALSKA, ŠPANIJA, IRSKA, V.BRITANIJA, DANSKA, ZRN, FRANCIJA,
ITALIJA, BELGIJA, NIZOZEMSKA, LUKSEMBURG EFTA: ISLAND, NORVEŠKA, FINSKA, AVSTRIJA, ŠVICA, ŠVEDSKA SEV:	ZSSR, ČSSR, POLJSKA, ROMUNIJA, BOLGARIJA, DDR, MADŽARSKA
OSTALE:	TURČUA, MALTA, CIPER
KANDIDATI EGS:	MAROKO, MADŽARSKA, TURČUA, NEKATERE DRŽAVE EFTA
Jugoslavija ne more kreditirati teh dežel, ob tem pa nastajajo tudi zelo visoki stroški trženja, politične prednosti pa niso vedno gospodarske prednosti pa tudi prodajni pogoji se slabšajo. Čeprav je ugodnejša struktura izvoza pa pri temni tehnološkega izziva. V trgovanju s SEV pa imamo v Jugoslaviji klirinški su-ficit, ki ga vzpodbuja zapeljiva struktura in dohodek, zlasti ustvarjen s klirinškim tečajem dolarja. Vendar pa se te ugodnosti postopno slabšajo, kajti konkurenca je večja, perestrojka prinaša tudi nove vidike, SEV se odpira v svet in tudi zahod sprošča izvoz svoje visoke tehnologije, ki je bil doslej pod kontrolo in embargom. Za razviti zahod in EGS pa je značilna globalizacija tržišča, ekonomske in gospodarske integracije ob prikritem protekcionizmu. Vendar pa je prisoten eksplozivni razvoj tehnologije, zlasti informacijske in ogromna vlaganja v razvoj in znanost. Ovire na to tržišče pa predstavljajo nekompatibilnost družbeno ekonom-
skih sistemov v naši državi z državami razvitega zahoda, kamor sodijo carine, davki, cena kapitala in podobno.
In kakšne bodo posledice novega okolja, ki bo nastalo 1992. leta?
Tuje na prvem mestu velika odvisnost Iskre od trga EGS, hkrati pa upadanje razvojne in konkurenčne sposobnosti jugoslovanskega gospodarstva, vključno z Iskro. Ukrepi zoper to naj bi bili večja vlaganja v razvoj in tehnologijo ter ofenzivna preusmeritev trženja v dežele razvitega zahoda, predvsem na trg EGS. Če teh ukrepov ne bomo izvajali, nam nadaljevanje razvojne in konkurenčne neusposobljenosti posledično pomeni tudi izgubljanje pozicij na vseh treh trgih, to je dežel v razvoju, SEV in tudi na domačem tržišču.
Ko je Franc Vreček spregovoril o ozadju Evrope 92, je poudaril, da so izhodišča za novo Evropo posledica ugotovitev in sicer upada-
nja konkurenčne sposobnosti Evrope glede na Združene države Amerike, Japonsko in Korejo. Dalje so k integraciji v EGS pripomogli tudi ogromni stroški, ki jih terjata razvoj znanosti in tehnologije, razcvet avtonomnega podjetništva in storitev, kjer se država na nek način odmika od posegov v gospodarstvo in kjer so podjetja pomembnejša od države, saj imamo danes že ti. globalna podjetja. Nadaljnji vzroki za Evropo 92 so tudi v fragmentarnosti in ato-miziranosti EGS tržišč, različnosti zahtev glede norm in standardov, kar povzroča majhne serije, dalje birokratske blokade, zamudni postopki, počasna dinamika gospodarske rasti in nezaposlenost. Da bi odpravila vse te težave in zapreke, je Evropa 92 pripravila ukrepe, ki naj bi omenjene slabosti in konkurenčno sposobnost tržišča EGS usposobili za učinkovitejše gospodarjenje. Zato so se odločili za industrijsko standardizacijo, kar omogoča večje serije, dalje za enotno tržišče kontinentalnih raz-
sežnosti, za vzpodbujanje podjetniškega duha, zlasti pri ustanavljanju srednje velikih podjetij, za prestrukturiranje gospodarstva, pri čemer je zlasti zanimiva ukinitev tistih gospodarskih panog, ki so bile doslej v breme države. Pri tem naj bi zgradili mogočno infrastrukturo, v katero je zajeta predvsem telein-formatika in informacijska tehnologija. Nadalje je predviden prost pretok blaga, kapitala in ljudi, spodbujanje tujih finančnih naložb v Evropi, pri čemer pa je čutiti tudi prikrite protekcionistične ovire za uvoz blaga zunaj EGS. In kaj si Evropa pri tem obeta kot učinek vseh ukrepov, izhajajočih iz sedanjih izhodišč? Predvsem to, da bi z vsemi temi ukrepi prihranili približno 300 milijard dolarjev letno, imeli bi nizko inflacijo, prišlo bi do konkurenčne in razvojne usposobitve, za kakih 5% bi bila povečana dodatna rast GNP, že v letih 1989 do 1992 bi odprli 5 milijonov novih delovnih mest, dinamizirali gospodarstvo, pri tem pa naj bi cene padle povprečno za 5%.
Iz vsega tega lahko potegnemo zaključke, da bo Evropa 92 terjala, tako od Jugoslavije, kot Iskre marsikaj, celo zelo veliko radikalnih sprememb, saj trenutno naša država izpolnjuje le geografske pogoje za vstop v to Evropo, ne pa tudi gospodarskih in političnih pogojev. Za Iskro pa velja, da se v tem smislu prepočasi preusmerja in spreminja, saj gre tu za adaptacijo lastne podjetniške politike, ne glede na dinamiko institucionalnih in makro povezav Jugoslavije z EGS, saj Iskra kar 60% svojih zunanje-trgovin-skih tokov povezuje z EGS. Zato je potrebna prenova poslovnega sistema in Iskra mora takoj pripraviti svoj projekt 1992 kot integralni del internacionalizacije Iskre, saj mora doseči v času svoje prenove od leta 1990 do 1995 iz dosedanjih 35% kar 50% svojega celotnega prihodka in izvoza na to tržišče.
Vse povedano torej terja, da Iskra takoj začne s še sodobnejšim in poglobljenejšim pristopom in preusmeritvijo k Evropi 92, pri čemer mora delovna skupina razširiti svoje delo na zelo širok krog prizadetih, kjer mora sodelovati številna struktura iz Iskre in zato naj bi tudi v Iskrinih delovnih organizacijah formirali podobne delovne skupine, ki bodo skupaj s člani sedanje delovne skupine izdelali projekte prenove Iskre za plansko obdobje 1990—95. Projekt bi bilo treba izdelati do konca tega leta, oz. do zunanje-trgovinske konference Iskre, ker je to edina prava smer. Selekcija programov in trgov bo namreč Iskro v tem smislu še bolj popeljala in približala Evropi 1992.
GOSPODARSKE VELESILE
ZDA	SZ	JPN		,	— ES	1 KIT
PREBIVALSTVO (mio) 243.8	248.0	122.0	323.6	1064.0
BDP (mrd $)	4436.1	2375.0	1607.7	3782.0	2932
PER CAPI TA ($)	18200	8.360	13.180 DEL. SILA (mio)	121.6	154.8	60J	11.690 143.0	270 512.8
IZVOZ (mrd $)	250.4	107.7	2312 UVOZ (mrd $)	424.1	96.0	150.8	953.5 955.1	44.9 402
+/-	-173.7	+11.7	+80.4 ARMADA (% BDP)	6.5	15-25	1.6	-1.6 32	+4.7 4-5
		
UGOTOVITVE:
U EGS JE PO BDP IN ZT VELESILA 1. REDA.
2-	ZT MENJAVA EGS PRESEGA ZT VSEH OSTALIH SKUPAJ.
3-	EGS IMA URAVNOTEŽENO ZT MENJAVO NA OSNOVI KRITERIJEV GOSPODARJENJA.
Vin GV, marec 1989
5. stran
Iskra Commerce
Spremenjeni tržni pogoji zahtevajo sodobnejše trženje
Tržno področje Jugoslavija v Iskri Commerce je te dni organiziralo se- posebna anketa, v njej pa so minar Sodobno trženje v notranji trgovini. Udeležili so se ga direktorji Is- ^ ^zobraž^vani^ln^sezna-krinih predstavništev iz Jugoslavije. V kratkem bodo podobna seminarja, njanja z najsodobnejšimi vpra-le v nekoliko skrajšani obliki, pripravili tudi za vodilne komercialiste in po- šanji ekonomske znanosti, slovodje v Iskrini trgovski mreži.	Lado Drobež
Spremenjeni tržni pogoji vsekakor terjajo dopolnilna znanja o sodobnem trženju in prav to sta bila vzrok in spodbuda, da so se v Tržnem področju Jugoslavija v Iskri Commerce odločili za seminar o sodobnem trženju v notranji trgovini. Pač nekako po zgledu dopolnilnega izobraževanja v zunanji trgovini.
Seminarja v Škofji Loki so se poleg direktorjev domala vseh Iskrinih predstavništev v Jugoslaviji udeležili tudi delavci iz vodstva tržnega področja. Organizacijo ter tehnično in strokovno izvedbo so zaupali področju za izobraževanje v Kadrovski službi IC-ja, povezali pa so se tudi z Izobraževalnim centrom Ekonomske fakultete v Ljubljani, ki je sodeloval tako pri pripravi seminarja kot tudi animiranju predavateljev.
Seminar je bil razdeljen na nekako štiri teme, oz. dele. Prvi dan so dali poudarek predvsem ekonomiki notranje trgovine. Predstavili so vse elemente notranjega poslovanja v komercialnem smislu, v smislu organiziranja trgovske mreže, prodajnih kanalov, metod dela, kalkulacije cen, osnovnih pokazateljev uspešnosti poslovanja, itd. Ob zaključku prvega dne so se udeleženci seminarja preizkusili tudi v tako imenovani poslovni igri, ko je treba upoštevati različne spremenljivke ter se obnašati kot dober gospodar, samostojen podjetnik.
Tema drugega dne so bile osnove gospodarskega pogodbenega prava, še pred tem pa je glavni direktor Iskre Commerce Janez Vipotnik nakazal obrise strategije poslovnega sistema Iskra Commerce v prihodnje.
Izbrane teme iz gospodarskega pogodbenega prava
sta udeležencem predstavila doktorja Bojan Zabel in Marko Ilešič.
Tretji dan seminarja, dopoldanski del, je bil namenjen konceptom in strategiji upravljanja marketinga, o čemer sta predavala magistra Snoj in Gabrijan, popoldanski del pa je bil rezerviran za predstavitev kompleksnega pogleda na financiranje podjetja. O tej temi je govoril dr. Janez Bukovec. O aktualnih problemih zakona o finančnem poslovanju je imel predavanje gost iz Avtomatike direktor za eko-nomsko-finačne zadeve mag. Anton Mohorič.
S to temo so nadaljevali tudi zadnji dan seminarja, udeleženci pa so se ob zaključku seznanili z informacijskim sistemom prodaje na jugoslovanskem tržišču. Prav v ta namen so se iz Škofje Loke povezali z računskim centrom v PPC-ju ter direktorje Iskrinih filial na ta način seznanili z vsemi projekti Tržnega področja Jugoslavije ter z načrti v prihodnje.
Seminarje med udeleženci naletel na izredno ugoden odmev, kar je pokazala tudi
Več pogodb s poljskimi partnerji
Iskra Commerce je te dni skupaj s tovarnami Elementov, Orodjarno in Videomatiko podpisala več pogodb o poslovnem sodelovanju v prihodnjem letu s poljskim združenjem elektronske industrije Unitro in Polkolorjem. Vrednost Iskrine menjave s poljskimi partnerji bo znašala v letu 1990 v eno smer dobrih 10 milijonov dolarjev.
Iskra je minule dni podpisala več okvirnih pogodb o kooperacijskem sodelovanju v prihodnjem letu s poljsko elektronsko industrijo, ki je združena v Unitri. Gre za vrednost 5,5 milijona dolarjev, hkrati pa je Videomatika podpisala še specifikacijo o izvozu in uzvozu v letu 1990 v višini 1,6 milijona dolarjev. Kooperacijske pogodbe s poljskimi partnerji imajo tele Iskrine tovarne elementov: Polprevodniki Trbovlje, Hipot in Upori iz Šentjerneja, KEKU Žužemberk ih Elektroliti iz Mokronoga, vse boli priznan partner postaja na Poljskem Orodjarna, Videomatika pa sodeluje s Polkolorjem s programom barvnih ekranov, ki jih uvaža, izvaža pa TV šasije.
Kot že rečeno, gre za okvirne ogodbe, ki jih bosta obe strani e po tradiciji specificirali na sej-
mu Sodobna elektronika. V Iskri Commerce napovedujejo, da se bo vrednost teh pogodb glede na letošnjo uspešno menjavo povečala še nekako za petino. Š poljsko avtomobilsko industrijo Pol-mot bo pogodbo za prihodnje leto podpisala Avtoelektrika jeseni, in sicer v vrednosti približno 2 milijona dolarjev.
Okvirne pogodbe z Unitro so podpisali s strani Iskre Commerce glavni direktor Janez Vipotnik, Orodjarne Tone Rauh, Elementov Zoran Polič in Videomatike Franc Anžič. Slovesnosti ob podpisu so se z Iskrine strani udeležili še direktor Iskrinega predstavništva v Varšavi Anton Modic, svetovalec direktorja IC Dominik Pflaum in vodja sektorja za trženje s Poljsko v Iskri Commerce Bojan Novak.
Lado Drobež
Drug pogled
Podjetništvo — sentimentalna fikcija iz 70. let
Nikakršnega dvoma ni, da nekateri »terapevti« jugoslovanske družbenoekonomske krize ponujajo mistično besedo podjetništvo. Podjetništvo, koncept, ki ga pri nas pravzaprav še nihče ni celoviteje pojasnil »za domačo uporabo«, je modna muha iz poznih 70. let, razvpita poslovna filozofija, ki temelji na izvirnem talentu, posebnem daru, drzni pripravljenosti tveganja, inovativnosti, individualnosti — in še bi lahko naštevali!
Mamilo, ki s klasično zamudo dekade ali še več prihaja tudi k nam, pa še zdaleč nima magične uporabne moči, razen če v svoji poslovni provincialnosti in že tragični izvzetosti iz evropskega poslovnega in kulturnega prostora ne nameravamo te sintagme uporabiti za mobilizacijsko formulo bega iz letargije in marginalizacije naše družbe.
Namen takšne radikalne relativizacije podjetništva, besede, ki pri nas zagotovo (še) ni proskribi-rana niti se jo držijo negativizmi krize, ni polemika zaradi polemike same, ampak želja po vsaj količkaj analitičnejšem orisu, kaj pravzaprav podjetništvo (in s tem podjetniki!) je. Delirij in evforija podjetništva sta v njegovi »domovini«, v ZDA, že zdavnaj mimo ali pa je podjetništvo vsaj izpostavljeno nenehnem preverjanju, kjer ne manjka ne kontroverznosti ne antagonizmov. Vsekakor smiselno ostaja sam pojem »neomade-ževan« in pomeni sveže, izvirne, kreativne poslovne poteze; v prvi vrsti gre za ustanovitelje novih, manjših podjetij, mlade strokovnjake — ubežnike iz rigidnih korporacijskih struktur, sposobne udejanjanja lastnih idej. Toda ali vse te atribute lahko izključno pripišemo zgolj tej peščici posameznikov? Ali tudi drugje v družbi ne zasledimo številne uspešne posameznike, tudi v velikih podjetjih in organizacijah, ki pa jih ne kaže (I?) oklicati za podjetnike v širšem pomenu te besede?
Ta »mesijanski izum« 90. let v ZDA, podjetništvo z vznemirljivim pridihom glamurja in poslovnega talenta, ki ga ni mogoče podedovati niti se ga priučiti, je, kaže, precej bolj kot pa to kdo želi priznati, zgodovinski fenomen povsem določenega obdobja (ameriške) zgodovine, povsem določene generacije, ki ji ni bilo več za udobno stalnost in pehanje po (pre)počasni družbeni lestvici ter je na dobri tradiciji ameriških sanj, terjala nova bolj smela »pravila« igre. Pravzaprav nič pravil! Takšne trende najbolje ponazarja fenomen z ameriške zahodne obale, iz bližine San Frančiška in univerze Stanford. Seveda ste uganili, gre za eksplozijo in sinonim podjetništva, za Silicijevo dolino, ki je v svet prinesla sloves HI-TEC tehnologij, inovativnosti, Sposobnosti in znanja mladih, rizičnega kapitala, povezav in povsem specifičnega okolja univerz, laboratorijev, industrije. Toda tega modela v vsej svoji razsežnosti in implikacijah
pozneje ni uspelo »replicirati« drugod po ZDA (mogoče le tehnološki park v Severni Karolini in še nekaj manjših) pa tudi ne v svetu!
V vsem poznejšem obdobju so ideje podjetništva vse bolj skušali posnemati, institucionalizirati, vaditi, učiti — celo do ponekod absurdnih mej, česar se je oprijel vzdevek »kronično podjetništvo«.
Sijaj in neuspehi
Nekatere pojavne oblike iz evolucije podjetništva so na žalost dobile zelo neprijetna obeležja — brezskrupulozno pehanje za denarjem, brutalne oblike konkurence. Toda te vsekakor ne zaslužijo resnejše analize, še manj pozornosti, saj vsako, še tako ambiciozno dogajanje spremljajo ekstremni pojavi, ki z idejo samo nimajo veliko skupnega.
Večjo težavo pravzaprav predstavlja mističnost, ki seje oprijela podjetništva, romantična imaginacija in pripisovanje podjetnikom nekega posebnega heroiz-ma, ki »pelje« naravnost med milijonarje. Posameznikom se pripisujejo že nadnaravne zmožnosti, čemur so v precejšnji meri pripomogli tudi mediji. Idolatrija je akcelerirala — kdo bi še verjel, da je recimo CHRVSLER rešila ekipa strokovnjakov in ne le legendarni Lee lacoca sam? Mnogi so kar tekmovali v poglabljanju razlik med managerji (poslovodji) in podjetniki in iz celotnega poslovnega družbenega in kulturnega okolja se je izkristaliziral, tipološko sicer dokaj fluiden lik posameznika — podjetnika, ki s svojo karizmatično osebnostjo in neizčrpno samomotivacijo (beri profit) uspeva v umetnosti in znanosti, imenovani podjetništvo. Ne gre sicer za poklicnega kvartopirca, katerega orožje so dobre karte — orožje je tu gotovo INOVACIJA, pravilo igre pa intuicija in ne napisana pravila ali urejene forme!
Toda čas takšne ekonomske ureditve je v svetu mimo! Razvoj globalne ekonomije in zlasti informacijske tehnologije terja danes najmanj dvoje. V prvem pri-
meru globalne ekonomije je neizogibno treba razvijati skupinsko podjetništvo, saj individualno izgublja pomen v primerjavi s sinergičnimi učinki potrebnega timskega dela. V primeru informacijske tehnologije pa ta odpravlja bistvene razlike med managerji in individualnimi podjetniki, saj je upravljanje in vodenje zelo poenostavljeno, managerju pa to omogoča več časa za inovativno, torej ne rutinsko administrativno delo. Resda tudi v bodoče ne bo mogoče ideje načrtovati vnaprej pa vendar bo snovanje idej vsaj, načelno »dostopno« širšemu krogu ljudi, saj se bodo znebili veliko rutinskih opravil. Na drugi strani terjajo določene industrije in posamezni segmenti gospodarstva visoke kritične mase resursov, kijih posameznik ne premore. Podjetništvo torej zagotovo izgublja individualni značaj, ki je bil njegova zaščitna znamka, ampak se postopno transformira iz »kulta osebnosti« v specifično organizacijsko kulturo, način dela in razmišljanja, življenja. Podjetništvo so spet vse bolj sami ljudje, znanje, kompetentnost, dober management. Ta »merila« pa so od nekdaj enaka za vse — za majhne in velike organizacije, podjetja, sisteme — tako pa se je sintagma majhno je boljše pričela uporabljati precej ožje, za tiste segmente in panoge, kjer je to zares smotrno — storitve, drobno gospodarstvo, oz. v verižni ali vertikalni povezanosti (poddobavitelji) z velikimi sistemi. Samo načelo podjetništva se uveljavlja v velikih organizacijah s pomočjo specifične injekcije adrenalina, vbrizgane v pogosto res arteriosklerozno strukturo — z indoktrinacijo svojevrstne organizacijske kulture, z decentralizacijo vodenja, oblikovanjem manjših profitnih centrov, projektnimi prijemi, ipd.
Uporabna vrednost doma
Uvoz podjetništva ali neke' poslovne kulture iz povsem dru-
gačnega okolja in razmer, je tvegana reč. Že primerjave med posameznimi »teorijami« mana-gementa — recimo ameriškimi in japonskimi, opozarjajo, da navkljub vsem trendom globalizacije enotne formule in obrazci niso možni, če ne upoštevajo povsem specifičnih razmer v okoljih, kjer jih skušajo uveljaviti. Ali se individualnosti podjetniškega tipa lahko uveljavijo pri nas? Vsekakor, vendar ne vsevprek — ne glede, da bi s podjetništvom kot religijo novega, prilagodljivega ne smeli odlašati v celotni družbi. Kako — odgovoriti bi morali (zlasti) sociologi, saj zgolj materialna stimulacija ni rešitev in ima svoje poznane meje.
Podjetniška revolucija pri nas je le vrnitev k nekaterim povsem nedvoumnim kategorijam: trgu, konkurenci, delu, znanju, kompetentnosti, predvsem pa uveljavitvi sodobnega managementa (poslovodenja), ki je najbolj deficitarna disciplina pri nas, oz. je ni! Mana-ger ni nasprotni pol podjetnika, to je le neuki birokrat! Poslovodenje je »tehnologija«, ki nam jo največ primanjkuje in razlike med razvitimi in nami so (manj kot se misli) v tehnologiji v ožjem pomenu besede, precej bolj pa v znanju, zlasti poslovodenja. Oče sodobnega managementa P. Druckertrdi, da je podjetništvo predvsem disciplina, vrlina, ki se je je mogoče tudi »priučiti«, vaditi, eksperimentirati, da ima svoje metode, orodja, da pa terja ugodno podnebje, klimo brez katere ni mogoča umetna gojitev podjetništva.
Da bi torej podjetnik ne potreboval znanja, sistematičnosti, artikulirane poslovne strategije, le zato ker so ideje kot njegovo najmočnejše orožje pač nepredvidljive, je naivno poenostavljanje. Enako velja za mnenje, da se podjetništvo lahko zlahka kultivira tudi v našem neprijaznem »podnebju«; slednje terja odpravo vsaj nekaterih bazičnih blokad, predvsem ideoloških, saj brez tega ne bo mogoče sprostiti ustvarjalnosti širokega kroga ljudi.
Predvsem pa gre podjetništvo ri nas šteti kot uveljavljanje nanj iz managementa, zato bi olj zaleglo izobraževanje vsaj ekaj sto mladih v managerskih olah v Evropi ter precej bolj po-pešen razvoj te discipline na iaših visokošolskih ustanovah, ot pa še toliko romantičnega na-dušenja v medijih, ki pozornost iremalo kritično in ozko usmerja-3 v nekatere lirične, a zagotovo ireživete vidike te dinamične po-
B. G.
Razgovor z Brunom Štiglicem
Vlaganje v znanje ni strošek,
temveč d aljnovidna naložba
Uveljavljanje enotne strategije na področju RR in inovativne dejavnosti v tako razvejanem in heterogenem sistemu, kot je Iskra danes,predstavlja zahtevno nalogo in njeno uresničevanje zadeva ob skoraj nepremaglive ovire. Ali bo nova organiziranost uspešno vključevala skupne osnove za nadaljnje delo? Kako bodo opredelili strateške programe in usmeritve, ki bodo vsekakor ključnega pomena za celotno slovensko gospodarstvo?
Novi izdelki, s katerimi bi radi utrjevali svojo prisotnost v Evropi tudi po letu 1992 morajo prinesti dobiček, kar pa je možno le ob velikem deležu vgrajenega znanja, pravi dr. Bruno Štiglic, v.d. član PO SOZD za raziskovalno dejavnost, kvaliteto in ekologijo, ki je do nedavnega vodil Iskrin tehnološki center v Santa Clari, ZDA. Z njim smo se pogovarjali o njegovi dosedanji poklicni poti, ki je dolga več kot 35 let. Poleg dela v Iskri poučuje kot redni profesor za področje računalniških sistemov in računalniško vodenih sistemov na Tehnični fakulteti v Mariboru. »Leta 1954 sem se kot študent zaposlil v Inštitutu za elektrozveze, kjer sem se ukvarjal z merilno elektroniko, pozneje je iz njega izšel laboratorij in sedanja Iskrina tovarna v Horjulu. Pozneje sem si moral zaradi stanovanjskega vprašanja iskati službo drugje. Leta 1961 sem se redno zaposlil na takratnem združenju visokošolskih zavodov v Mariboru, kjer sem bil redno zaposlen v zadnjih 18 letih kot profesor za področje elektronike. V letu 1964 sva z ženo, ki je bila tudi zaposlena na mariborski univerzi, ustanovila laboratorij, ki se je z dolgoročno pogodbo povezal z Zavodom za avtomatizacijo. Tam smo razvijali naprave merilne elektronike s polprevodniki. Uporabljali smo tranzistorje na poljski efekt in prva analogna integrirana vezja, skratka, bili smo tehnološko na špici dogajanj v elektroniki. V primerjavi s tovarnami po svetu smo imeli razvite izdelke, ki so vzbujali vsesplošno pozornost, vendar pa jih že takrat nismo znali vpeljati v redno proizvodnjo. Vsekakor smo bili v stalnem stiku z Iskro, delali pa smo tudi veliko projektnih nalog za drugo industrijo. Elektronika pa ni bila v našem okolju nikjer tako razvita kot v Iskri, čeprav smo se trudili razvijati elektroniko tudi v nekaterih drugih tovarnah. Leta 1978 sva se z ženo odločila in se s polnim delovnim časom in odgovornostjo vrnila v Iskro. Zaposlil sem se v Avtomatiki, kjer smo
hoteli združiti v obliki inštituta vse obstoječe razvojne kapacitete, da bi bolj organizirano, enotno z ustrezno kritično maso razvijali področje avtomatike, ki je bila takrat v Iskri obravnavana za eno izmed prioritetnih področij. V inštitutu sem močno organizacijsko vplival na to, da je bilo delo strokovno usklajeno, tudi s stališča vhodni)! in izhodnih podatkov za naloge. Težave so nastopile zunaj inštituta, ker okolje ni zmoglo slediti našim dosežkom, oz. nuditi ustreznih strokovnih podatkov. Pozneje sem prevzel naloge v vodstvu DO, kjer sem se še naprej trudil vzpostaviti ustrezen odnos do RR okolja. Skušal sem vplivati na zunanje dejavnike, da bi se inštitut povezal v celovit inovacijski proces. Napisal sem dovolj podroben poslovnik za razvoj in uvajanje novih izdelkov. Hkrati smo pripravljali akcije za dolgoročno planiranje, za izbiro strateških ušmeritev in angažirali smo veliko razvojnih in tržnih sodelavcev, zbranega pa je bilo tudi precej materiala. Postopno pa se je začela krepiti tendenca zapiranja temeljnih organizacij v lastne okvire, ki so hotele razvijati vsaka zase, zato sem izgubljal elan in voljo za prepričevanje o nujnosti združenih RR aktivnosti za vse TOZD.
— In potem ste odšli v Ameriko?
Že prej sem imel namen, da ob izteku mandata (konec leta 1985) grem v inozemstvo, da se spet lotim strokovnega dela, saj se je začelo moje strokovno znanje počasi izgubljati. V vodstvu Iskre se je porodila zamisel, da bi prevzel tisto, o čemer se je že nekaj časa razmišljalo, da je treba ustvariti tehnološko točko v Ameriki. Zame osebno bi to pomenilo tesno povezavo s stroke in nadaljevanje skupnega dela z Iskro. Videl pa sem tudi velike možnosti za prenos tehnologije in izboljšanja možnosti na tem področju.
— Nam lahko podrobneje pojasnite odločitev Iskre, da ustanovi svoj tehnološki center v Santa Clari?
Santa Clara je bila namenjena temu, da se v tamkajšnjem visoko razvitem okolju v prvi fazi vzpostavi razvojno delo naše ekipe. To pa bi pomenilo možnosti za pridobitev opreme, sorazmerno poceni znanja od konzul-tantov in to tudi za tiste delne »problemčke«, ki so nas doma zaradi pomanjkanja infrastrukture stali precej več časa in denarja.
Druga faza je bila namenjena organiziranju dolgoročnejšega sodelovanja naših strokovnjakov v univerzitetnih laboratorijih, oz. na skupnih projektih z ameriškimi firmami. Bil sem namreč prepričan, daje moč najti firme, ki imajo ta interes, kar se je tudi izkazalo za pravilno. Pri nas v Iskri pa se nekako nismo mogli odločiti za predlagane vrste dela, z obrazložitvami, da je treba skrbeti predvsem za trenutno situacijo in reševati kratkoročne probleme. Možnosti uresničevanja že načrtovanih projektov so se tako vedno bolj zmanjševale, v tem času sem si tam ustvaril številna poznanstva z ljudmi, ki so bili pripravljeni strokovno sodelovati.
Zaradi omenjene neodzivnosti sem menil, da pod takimi pogoji ne morem več bistveno prispevati k napredovanju centra, zato sem predlagal, da se predčasno vrnem nazaj in da to mesto prevzame nekdo drug, ki bo doseženo stanje lahko vzdrževal in se potem spet čez kakšno leto aktivno vključil v okolje. Naj omenim še posebno pomembne stike z inštitucijami, kot je inštitut EPRI: to je razvojni inštitut, ki pomeni vrhnjo zgradbo, prek katerega se izvajajo razvojne naloge za vse tiste članice inštituta na ameriških univerzah in v ameriški industriji, ki delajo na področju elektroenergetike in nuklearne tehnike. Sam inštitut ima na leto okoli 400 milijonov dolarjev proračuna, prek njega pa se programira po programskih svetih nadaljnjih 6 do 7 milijard dolarjev letno.
- Ali naj to pomeni, da smo zaradi naših notranjih neusklajenosti
Bruno Štiglic
in slabosti v Iskri zamudili redko možnost sodelovanja pri ameriških razvojnih projektih.
V inštitutu so bili že predstavljeni nekateri predprojekti, pri nas pa se nismo mogli odločiti, da bi tja poslali dva sodelavca za pol do tričetrt leta. S tem bi si pridobili vse bonitete kot pridruženi člani tega inštituta. Naj omenim, da se je iz evropskih firm tedaj včlanilo le združeno podjetje BB — ASEA. Druge firme tega niso uspele storiti.
— Iskrino predstavništvo Santa Clara je s sklepom zadnjega delavskega sveta SOZD dokončno zaprlo svoja vrata. Kakšne posledice bo to imelo za Iskrino razvojno dejavnost?
Ko sem sprožil pobudo ža moj predčasni odhod, smo se dogovarjali o možnih kandidatih, ki bi bili pripravljeni prevzeti in nadaljevati začeto delo v Ameriki.
Morda bi s prihodom nove ekipe pridobili na času, ko bi tamkajšnje partnerje prepričali, da za nadaljnjo rast odnosov potrebujemo vsaj leto kot uvajalno dobo nove ekipe. Pozneje bi možnosti za sodelovanje s tamkajšnjimi strokovnimi inštitucijami spet začele naraščati. Naše delovne organizacije pa so se izjasnile, da zaenkrat nimajo nobenih projektov in tudi ne nadaljnjega intere-
sa. Zato so sprejeli sklep, da se Santa Clara zapre.
— Strategijo RR dejavnosti bo v sestavljenem podjetju očitno potrebno drugače zastaviti in organizirati delo, da bi dosegli potrebno učinkovitost?
Strategija razvoja Iskre ima prvenstveni cilj, da se dolgoročno usposobimo za to, da bomo zaslužili več denarja. Gre pa predvsem za kvalitetne izboljšave, kar drugače povedano pomeni, da je potrebno izboljšati kvaliteto našega izvoza, od njega nam mora ostati večji delež kot doslej. Strategija razvoja sloni na novih izdelkih, ki bodo vsebovali ugodnejšo strukturo cene. V primerjavi z našimi konkurenčnimi firmami imamo v Iskri preveliko število raznih proizvodnih programov, znotraj njih pa preveč izdelkov, ki niso konkurenčni po funkcionalnosti in po ceni. Naši stroški za te izdelke so v povprečju mnogo večji kot pri konkurenci. Proizvajamo sicer nekatere izdelke, ki se lahko enakovredno kosajo s konkurenčnimi, vendar pa, če pogledamo bilance naših delovnih organizacij, potem ugotovimo, da so naši materialni stroški tri do petkrat večji. Ko ugotavljamo, da imamo razvite zelo dobre izdelke, le-ti pa niso konkurenčni, ker nam naši predpisi ne dovolijo kupiti dovolj poceni materiala, drugače pa se lahko primerjamo s konkurenco, še vedno obstaja možnost, da proizvodnjo takega jzdelka opravimo v tujini. Iskra ima že dolga leta svoje proizvodne obrate v tujini, vprašanje je le, če j ih vedno dobro izkoriščamo in če je bila vedno strategija proizvodnje pravilna.
— Obstaja vrsta načinov, kako
doseči to konkurenčnost. V primerjavi s tujimi firmami ugotavljamo, da bo potrebno krepiti povezavo z marketingom, kadrovsko politiko, informatiko, standardizacijo, kakovostjo... Čemu od tega bi dali naj večji poudarek?
Ničemur ne bi dal posebnega poudarka, vse skupaj namreč predstavlja inovacijsko verigo. Vsi vemo, da je ta veriga toliko močna, kolikor je močan njen najšibkejši člen. Včasih smo dajali poudarek razvoju, ki je bil zelo močan in ga ostali deli niso dohitevali. Se pravi, da naših dosežkov ni sprejemal trg ali pa da jih nismo znali prenesti v proizvodnjo. Očitki, da se je razvoj loteval stvari po svoje, ne da bi se oziral na trg, niso v celoti upravičeni. Dobro organizirane firme v tujini imajo tudi razvojno dejavnost dobro organizirano, se pravi, da se točno ve, od kod bo prišel denar, kaj so vhodni in izhodni podatki in kaj se kot rezultat pričakuje. V Iskri nimamo dovolj razvitega tehnološkega reda. Tehnološki red pa pomeni, da razvojnik že takoj na začetku dobi na mizo ne le standardizirane in tipizirane materiale, temveč tudi zahteve, kaj in kako mora razvijati in kako se bo to v proizvodnji realiziralo. Pri nas pa skuša vsakdo nekaj narediti in se postaviti z dobrimi rezultati, vendar pa brez uveljavljenega tehnološkega reda razvijamo obstoječemu okolju neprilagojene izdelke. Razvojnik mora dobiti tudi pogoje glede opreme, oz. strojev, na čemer se bo izdelek proizvajal. Ni dopustno, kot se to še vedno dogaja, da si razvojnik vse te pogoje sam izmišlja, ker mu jih pač nobeden ni dal.
Veliko težo bi dal tudi akciji integralne kakovosti, oz. celovitega zagotavljanja kakovosti (CEOKA). Pod ročje je prav tako pomembno kot inovativnost, saj se uveljavljanje začne pri vodstvenih strukturah in konča pri vsakem delavcu. V Iskri ne moremo biti inovativni pa če imamo še tako dober razvoj, če niso inovativni v proizvodnji in če se v trženju ne zavedajo, kaj je njihova dolžnost. Predvsem pa morajo vodilne plasti z direktorjem na čelu poskrbeti za to, da se podjetje inovativno obnaša. Ves smoter inovativnosti pa je v doseganju večjega učinka, oz. dobička.
I. S.
(Dalje prihodjič)
VABILO
Vabimo vas na 5. sejo delavskega sveta SOZD Iskra, ki bo v četrtek, dne 22. junija 1989 ob 9., v prostorih Iskre PPG, Ljubljana, Trg revolucije 3, velika sejna soba v pritličju z naslednjim predlogom dnevnega reda:
1.	Informacija o izvršitvi in izvajanju sklepov 4. seje DS SOZD Iskra z dne 5. 4.1989
Poročevalec: Jasto Marcon
2.	Informacija o tekočih aktualnih dogajanjih v SOZD Iskra
Poročevalec: Fran Šifkovič
3.	1. Informacija o poslovanju SOZD Iskra v času od 1.1.
do 31. 3.1989
2.	Sklep o pripravi Letnega programa SOZD Iskra za leto 1990 za uresničevanje ciljev in obveznosti iz srednjeročnega plana SOZD Iskra za obdobje 1986-1990
3.	Sklep o pripravi srednjeročnega plana SOZD Iskra za obdobje 1991—1995
Poročevalec: Vito Osojnik
4.	Predlog za odpis terjatev DO Elektroakustika Poročevalec: Vito Osojnik
5.	Predlogi PS ZT skupnosti:
1.	Poročilo o poslovanju Iskrine ino mreže v letu 1988
2.	Plan poslovanja Iskrine ino mreže za leto 1989
3.	Predlog za ustanovitev Iskrinega podjetja v Celovcu Poročevalec: Janez Vipotnik
6.	1. Predlog podelitve nagrad Iskre v letu 1989
2. Predlog podelitve inovacijskih nagrad Iskre v letu 1989
Poročevalec: Lea Kolar, Karel Kardoš
7.	1. Predlog za dopolnitev Pravilnika o notranji arbitraži
SOZD Iskra
2.	Pričetek arbitražnega postopka za plačilo planskih obveznosti SOZD za leto 1986,1987 in 1988
3.	Imenovanje predsedstva notranje arbitraže SOZD Iskra
Poročevalec: Jože Godec, Janez Šilc
8.	Informacija o statusnih spremembah v OZD Iskre s predlogom ureditve statusa podjetij v SOZD Iskra do organiziranja sestavljenega podjetja Poročevalec: Jože Godec
9.	Predlog stališč in usmeritev za nadalnje delo na področju kadrovske dejavnosti SOZD Iskra Poročevalec: Jože Godec
10. Predlog za imenovanje člana PO SOZD Iskra za raziskovalno dejavnost, kakovost in ekologijo Poročevalec: Alojz Kleindienst 11 ■ Vprašanja delegatov
Prosimo, da se seje zanesljivo udeležite, ev. opravičeno odsotnost pa sporočite na tel. štev. (061) 212-536.
Predsednica DS SOZD Lea Kolar
Sposobnost industrije, da se kar najhitreje prilagaja zahtevam trga, torej, da je konkurenčna v vseh pogledih, je v veliki meri odvisna od tega, kako hitro zna narediti ustrezna orodja. Orodjarstvo v Sloveniji in podobno tudi v Iskri razpolaga s precejšnjimi zmogljivostmi in dokaj razvejano ponudbo. Zaradi vrste slabosti pa se še vedno ne more enakovredno kosati s konkurenco v razvitem svetu. Tamkajšnje orodjarne so strogo specializirane in tehnološko urejene za izdelavo določenih vrst orodij, čutiti pa je vedno močnejši prodor računalnika na vseh področjih. O aktualnosti problematike in potrebi po takojšnjem reševanju nekaterih perečih zadev že nekaj časa pogovorijo na različnih ravneh v Iskri.
V glavnem pa je slišati zahteve po širše organizirani in družbeno usmerjeni akciji orodjarjev, ki bi temeljila na strokovnem in poslovnem dogovarjanju v smislu izboljševanja ekonomskih učinkov in upoštevanja pravil, ki veljajo v razvitem svetu. Iskanje optimalne preskrbe z orodji se vsekakor mora začeti z vrsto predhodnih analiz, ki naj bi zajele potrebe zainteresiranih podjetij, razpoložljive kapacitete, uporabo normalij (tipiziranih in standardiziranih delov), obstoječe znanje in tržne možnosti.
Enega izmed pomembnih vidikov konkurenčnosti v orodjarstvu predstavlja področje standardizacije in tipizacije orodij, kar je osnova za proizvodnjo normalij. Glavni smoter standardizacije je v poce-
0 namenu, vsebinski zasnovi in ciljih te obsežne naloge smo se pogovarjali z direktorjem orodjarne Milanom Bavcem in vodjo tehnološke službe Miranom Plešcem:
Prvi standardi že v 50. letih
V naši orodjarni smo se med prvimi v Jugoslaviji začeli ukvarjati sto problematiko in so že v petdesetih letih imeli izdelane standarde, ki so bili za tiste čase med najbolj naprednimi v Evropi, žal pa smo področje zanemarjali in standardov nismo razvijali naprej v skladu z inovativnostjo v
Poglavitni cilj — zmanjšanje izbora in s tem vrednosti zalog
Vsako orodje je sestavljeno iz velikega števila strojnih
elementov, zato je tudi zelo MVIII	v.,,
drago in njegova cena bistve- napravo. Niso pa dosegli še no vpliva na ceno izdelka. Z končnega cilja —izdelave de-
nje, vpenjanje, centriranje, temperiranje, izmetavanje in transport. Kottaki so na razpolago vsem zainteresiranim v Iskri.
S tem si ustvarjajo solidno osnovo, s katero naj bi v nadaljevanju dela oblikovali banko podatkov, oz. prenos katalogov na diskete, kar bo podpora pri konstruiranju in pri tehnologiji. V bodoče torej konstruktor orodij ne bo več brskal po katalogih, temveč bo določene standardizirane dele direktno prenašal na ekran, kjer bo naknadno le še vrisoval detajle, ki so specifični za konkretno orodje ali
uporabo tipiziranih in standardiziranih sestavnih delov je mogoče precej hitreje in predvsem ceneje (tudi do 20%) izdelati orodje in tako doseči tako zaželeno prednost na trgu. V Kibernetiki so oblikovali ekipo strokovnjakov, sestavljeno iz konstruktorjev, tehnologov pa tudi uporabni-
lov na zalogo.
Kako do proizvajalcev kvalitetnih standardiziranih elementov?
Proizvodnja kvalitetnih nor-
Id oiai IUCU	v	UGIC IIUVC id n
nitvi orodij in v možnosti raču- ka) in pred desetimi leti smo nalniške integracije (GAD se odločili, da vzpostavimo GAM) in s tem uvedbe raču- svojo lastno tipizacijo, pri ce-nalniško podprtega načrtova- mer pa smo seveda upošte-nja, kar bo osnova za prehod vali tuje kataloge in standarde, v veliko bolj produktivne tehnologije osvajanja novih proizvodov.
S problematiko standardizacije orodij so se v Iskri doslej najbolj sistematično spoprijeli v Kibernetiki, saj so strokovnjaki njihove TO Orodjarna nosilci obsežne naloge, ki jo iz skupnih sredstev financira SOZD. Naloga poteka v več fazah, do sedaj so
opravili štiri, dala pa je vrsto predvidenih standardov. Na zadnjem Iskrinem projektnem svetu Skupne tehnološke osnove pa so opozorili na to, da kljub prizadevanju nosilcev, naloga še ni dala praktičnih rezultatov. Poglavitni smisel teh razvojnih prizadevanj naj bi bil usmerjen predvsem v uporabnost rezultatov, torej da se v Iskri, Sloveniji in Jugoslaviji dogovorimo o izdelovalcih standardnih strojnih delov, o delitvi dela in specializaciji, torej predvsem o tem, kaj bomo delali doma in kaj bomo uvažali.
v sKiauu z nluvciuvi iuoiju v kov njihovih orodij in se tako riuiz.vuuiijar\vcmivuiiiinv-i svetu, po drugi strani pa smo lotili vzpostavitve standardov	malij je zelo zahtevno opravi-
nenačrtno širili izbor pri stroj-	za 10 različnih področij, s či-	lo in pogojuje tudi znotraj pod-
...... ........... " mer so zmanjšali izbor različnih velikosti elementov. Do sedaj so zaključili četrto fazo, katere rezultat so izdelavni standardi elementov orodij za brizganje termo in duropla-stov. To so elementi za vode-
nih delih. Pojavljati so se začele nove tehnologije (plasti-
ročja znatno specializacijo, predvsem pa stalno razvojno delo in ustrezen tržni pristop. V svetu se s tovrstno proizvodnjo ukvarjajo specializirane firme v okviru multinacionalk, ki nudijo zelo velike
V orodjarni Kibernetike so opremljeni s sodobnimi, računalniško krmiljenimi stroji
Milan Bavec
izbore teh normalij pa tudi paleto pripadajoče opreme. Za razvoj namenjajo ogromna sredstva, odlikuje pa jih tudi velika inovativnost.
Še pred leti je večina v Iskri nabavljala pri teh velikih proizvajalcih, vendar je občutljivost uvozno-izvoznih razmerij bistvena ovira za redno, pravočasno in nemoteno oskrbo naših orodjarn. V zadnjem času so se v Sloveniji sicer pojavili nekateri proizvajalci specializiranih delov, vendar nihče povsem ne obvladuje tega področja.
V Kibernetiki so po osvojitvi vrste standardov že začeli z izdelavo določenih skupin tipiziranih delov, ki jih imajo tudi na zalogi, z nekaterimi se oskrbujejo pri zasebnih dobaviteljih, vendar pa se otepajo s težavami zaradi zalog in distribucije. K sodelovanju bi zato želeli pritegniti nekatera trgovska podjetja. V nenehnih stikih so tudi z Zveznim zavodom za standardizacijo, saj so dali pobudo za osvojitev domačih, JUS standardov, ki bi pomenili konkretno vzpodbudo domačim proizvajalcem.
Kako se skupaj lotiti urejanja razmer, ki nam bodo omogočile boljšo konkurenčnost?
Zaenkrat bi največjo pozornost morali posvetiti ureditvi razmer znotraj Iskre. V glavnem tipizacije materialov ln strojnih delov veljajo v okvi-
Miran Plešec
ru posamezne panoge. V Iskri se srečujemo s podobnimi tehnologijami predelave plastike in pločevine in s serijskimi proizvodi, zato moramo čimprej začeti tudi s skupnimi aktivnostmi. Z obsežnim fon-don znanja, ki nastaja na področju standardizacije, bomo lahko ustvarili pogoje za dogovarjanje, povezave in delitev dela v Iskri. Uporaba Iskrinih standardov bi brez dvoma pripomogla k znatnim prihrankom, tako materiala, kot časa. V marsikateri orodjarni bi s tem omogočili postopno prevladovanje novih načinov dela, modernega računalniško podprtega konstruiranja in dela z računalniško krmiljenimi stroji.
V Evropi postajajo GAD GAM in CIM sistemi že vsakdanja praksa, pri nas pa se še srečujemo z velikimi težavami konkurenčnosti pri osvajanju produktov.
Le z večjo integracijo pa tudi specializacijo po vzoru najbolj uspešnih proizvajalcev v Evropi bp mogoče slediti skokovitemu razvoju, ki smo mu danes priča na tem področju. Splet problemov in zagat Iskrinega pa tudi slovenskega orodjarstva bo potrebno prevladati z osvajanjem boljše organiziranosti, inovativnosti, specializacije, izobraževanja in novih tehnologij. Napore naj bi usmerili v nadaljnje sodelovanje in medsebojno spoznavanje, predvsem pa v obveščanje o potrebah, problemih in že obstoječih dosežkih pri osvajanju novih znanj.
1. S.
1969-36-05	10:38 ISKRA«IBERNETIKA KRANJ YU	26970 P.03
izdelek.
Posebna orodja, vpeta na obdelovalne stroje (stiskalnice, stroje za brizganje plastike ali litin, itd.) so namenjena za proizvodnjo izdelkov iz pločevine, plastike, litin in drugih gradiv. Praviloma so dvodelna, v medsebojno vodeni polovici ogrodja so vpeti oblikovni in drugi funkcijski elementi orodja, prilagojeni posebnim oblikam posameznega obdelovanca.
Na priloženi sliki je prikazano orodje za brizganje plastike. Pri tem lahko razločimo tipizirane, predhodno izgotovljene dele, ki pri konkretnem orodju ne potrebujejo dodelav in tipizirane predobdelane dele (šrafirano zasenčeno), v katere izdelamo konkretne konture bodočeoa izdelka (črno).
Razvidno je, da je v primeru uporabe tipiziranih normalij možno fizično večino orodja izdelati vnaprej ali ga nabaviti pri specialnih proizvajalcih. Ob prireditvi orodja konkretnemu obdelovancu se orodjarji posvetijo le izdelavi ustreznih oblikovnih delov. Pri konstrukciji orodja je običajna uporaba računalniške podpore (GAD), kjer so podatki in risbe tipiziranih ogrodij in delov shranjeni v datoteki in jih konstrukter po potrebi kliče na ekran računalnika.
Opisani način dela je bistveno hitrejši in konkurenčnejši od vsakokratnega vnovičnega risanja in izdelovanja kompletnega orodja.
1_________Iskra Orodja_____________
Dogovor o potrebah za 1990. leto
Izteklo se je že skoraj leto dni, odkar smo v glasilu Iskra predstavili poslovno-izvozno usmeritev, rezultate in planska predvidevanja takrat še TOZD Orodja, ki so se ob zaključku leta zaokroževala na 85% proizvodne realizacije, namenjene v izvoz.
V tem obdobju se je omenjena temeljna organizacija z referendumom izločila iz matične delovne organizacije Avtomatika in konstituirala kot delovna organizacija Iskra Orodja, oz. s polnim nazivom Industrija orodij, naprav in specialnih strojev.
Njihova prizadevanja za plasma kvalitetnih orodij, namenjenih predvsem industriji električne in elektronske opreme, se vse bolj usmerjajo na zahtevna evropska tržišča, čeprav trenutno največji izvozni delež še vedno odpade na države SEV, vključno s Poljsko, kjer so prisotni že od 1984, oz. 1985. leta. Tako je bila v sredini meseca maja, na sedežu Unitre-združenje elektroindustrije, podpisana letna kooperacijska pogodba za 1990. leto. Od celotne vrednosti je delež delovne organizacije Orodja ocenjen na 1 mio dolarjev, kar predstavlja nižjo vrednost od tekočega izvoza. Razlog je predvsem v vseskozi prisotnih težavah pri iskanju ustrezne kontradobave, oz. zapiranju posla in delno v prilagajanju zahtevnosti izdelave orodij, ki se v zadnjih dveh letih odraža v povečanem obsegu povpraševanja po rezilnih in kombiniranih orodjih iz karbidnih trdin. Seveda pa to še ne pomeni, da si delovna organizacija s to pogodbo zapira izvozne možnosti, saj sta se partnerja dogovorila, da v času do sejma Elektronike v Ljubljani poiščeta dodatna naročila.
Če pogodbo še nekoliko razdelamo, potem bodo po dogovorjenem planu izdelave in prevzema orodij:
— ZRK iz Varšave dobavili orodja v vrednosti lanskoletnega izvoza — 200.000 $, pri čemer je potrebno dodati,
da se predvideva še nova naročila za zahtevna orodja za brizganje ohišij iz plastike za radiorekorderje
—	v Lamini iz Plaseczma se potrebe povečujejo, vendar je predhodna ciljna naloga obeh partnerjev poiskati možnosti za zapiranje posla, ker sicer realizacija izvoza orodij ni možna
—	pri pregledu izvajanja tekočih nabav ugotavljamo, da z izjemo dela pogodbenih obveznosti v Eltro iz Byd-goszcz, kjer se je pokazalo, da je zahtevnost izdelave orodij bistveno višja kot so predvidevali ob sklenitvi posla, vse obveznosti tečejo v roku. Vendar pa je bila tudi za pogodbo z Elektro, na omenjenem srečanju s strani delovne organizacije Orodja podana garancija, da bo pogodba do konca letošnjega leta izpolnjena.
Po vsej verjetnosti bo kaj več o izvozu na Poljsko znanega po že tradicionalnem sejmu v Poznanju, ki poteka prav v tem času.
Za zaključek morda še to; do zaključka letošnjega leta v delovni organizaciji Orodja predvidevajo za cca 3 mio $ izvozne realizacije. Glede na težave, ki nastajajo med partnerji iz skupnosti držav SEV in Jugoslavijo, bodo morali v omenjenem kolektivu čimprej pristopiti k izpolnitvi tehnično-tehnoloških pogojev dela, ki so predpogoj in edini garant za konkurenčni nastop na zahodnem tržišču, predvsem s strani rokovne in cenovne izpolnitve pogodbenih obveznosti, saj kvaliteta izdelkov ni bila nikdar vprašljiva.
I________Iskra Srednja šola________________
Kletni hodnik že pelje do telovadnice...
... gradnja telovadnice pa se še sploh ni začela • Učenci telovadijo v kleti, ob lepem vremenu pa na prostem • Romajoča pisma in zahteve iz institucije na institucijo
Problemi s poukom telesne vzgoje se v Iskrini srednji šoli vlečejo že od njene ustanovitve naprej. Sicer je bilo v prvih letih ob takratni novi šoli dovolj prostora, saj so zgradili nogometno in odbojkarsko igrišče ter postavili, različna telovadna orodja na prostem in pozneje zgradili še rokometno igrišče. Toda sčasoma so te prostore prekrile Iskrine proizvodne hale.
Svojega pokritega prostora za pouk telesne vzgoje v zimskem času pa kranjska srednja šola elektrotehniške in kovinsko-predelovalne usmeritve ni nikoli imela. Telovadili so na hodnikih, v razredih, na snegu v Savskem logu, pozneje pa so gostovali v oddaljenih telovadnicah v Gimnaziji in Partizanu v Stražišču. In tako je še danes. Tudi v novi šoli, ki je brez telovadnice, 1200 učencev telovadi v trim kabinetu, v kleteh, kjer imajo postavljene teniške mize, za ugodne snežne razmere pa so si nabavili kompletno tekaško smučarsko opremo.
Ko so pred leti gradili novo
šolo, so že pripravili hodnik, ki naj bi peljal do nove telovadnice. Izgradnja le-te pa bi se morala začeti že letos, toda priprave nanjo potekajo zelo počasi. Kot vedno se je zataknilo pri finančnih sredstvih, saj je finančna konstrukcija za gradnjo kar precej »zapletena«. Vanjo so vključene kranjska občina, Izobraževalna skupnost za elektrotehniško in kovinsko predelovalno usmeritev, velik delež nosijo tudi Iskrine delovne organizacije, koordinator gradnje pa je kranjski izvršni svet. Po besedah ravnatelja šole Franca Lebarja bi bila nova telovadnica celodnevno polno zasedena, pripravili in uredili so že vse potrebne izvedbene projekte, lokacijo in komunalno infrastrukturo in zahtevali spremembo finančne konstrukcije. Toda kot je dejal Franc Lebar, vse ostaja na prošnjah in pismih, ki romajo sem ter tja. Problematiko so namreč že večkrat obravnavali na učiteljskem zboru, na svetu staršev, postavili delegatsko vprašanje kranjskemu zboru zdru-
ženega dela, govorili s predstavniki občinskega izvršnega sveta, investicijo pa so prijavili tudi v Iskrini sestavljeni organizaciji. Nenazadnje je šolo pregledal tudi republiški Zavod za šolstvo, ki je ugotovil, da razmere za telovadbo ne ustrezajo.
Zadnja informacija, ki smo jo uspeli izvrtati, je, da se je pred kratkim sestal gradbeni odbor, ki je uredil dokumenta-
Kitolovci
Od lani japonske ribiške flote uradno ne love več kitov. Na mednarodni pritisk so podpisali izjavo, da opuščajo kitolovstvo. Kiti so namreč pred iztrebljenjem. Love jih lahko samo še za raziskovalne namene, vendar v omejenih količinah. Letos pa jih bodo Japonci spet nalovili 875 za »znanstvene« namene. Mednarodna komisija za kitolovstvo pa meni, da bodo kiti končali v japonskih restavracijah, kajti na Japonskem so že stoletja priljubljena delikatesa.
(Panorama)
Novo o raku
Še vedno ne umre večina rakavih bolnikov za primarno bulo ali oteklino,
cijo in predlagal, da bi začeli s pripravami na gradnjo telovadnice v jeseni leta 1990.
Torej z »manjšo« zamudo, z napovedanimi denarnimi prispevki, ki so še vedno premajhni za začetek gradnje in z lepimi željami, lahko upajo, da bodo učenci Iskrine srednje šole le prišli do telovadnice.
VŽ
temveč za metastazami, to je zasevki tumorjev. Le-ti ostanejo pri operacijah večinoma neodkriti, čeprav kirurgi izrežejo tumor prav v zdravo tkivo. Z nobeno diagnostično metodo pa do sedaj niso mogli odkriti zasevkov, razen v primerih, ko so že narastli na volumen 1 cm3. Ta stadij pa je že vseboval približno milijardo rakastih celic. Po gensko tehnični metodi so sedaj odkrili način, kako narediti vidne rakaste celice v kostnem mozgu.
Augsburška raziskovalna metoda CK—2 je presenetljivo zanesljiva. Tako so ausgburški onkologi pri skupini žensk, ki so bile po operaciji dojke odpuščene kot zdrave, odkrili s preiskavo kostnega mozga pri vsaki tretji posamezne zasevke. Kako bodo terapevtsko izkoristili to pravočasno odkritje metastaz, za sedaj še ni znano.
(Spiegel)
Zbral, prevedel in priredil Marjan Kralj
Zanimivosti
Iskra Videomatika
Novo mladinsko vodstvo
Konec preteklega meseca so imeli mladinci Vi-deomatike volilno-programsko konferenco, kjer so najprej pregledali poročilo o delu mladinske organizacije v preteklem obdobju, ki ga je na kratko podal predsednik Jože Grlica in med drugim dejal:
»Plan dela, ki smo si ga zastavili s programom, smo zadovoljivo izpolnili. Seveda, če pa bi bila aktivnost in zavzetost mladih večja, bi bil plan dela lahko širši in tudi bolje izpolnjen. Pereč problem, ki ga čutimo tudi v naši mladinski organizaciji je premajhna pripravljenost večine mladincev za kakršnokoli družbeno-politično delo. Toda kljub vsem težavam, ki pestijo našo mladinsko organizacijo
smo se aktivno vključevali in sodelovali pri delu občinske konference in SOZD Iskra.
Mladinci smo se udeležili seminarjev, kjer smo se seznanili s problemi, ki pestijo družbo in gospodarstvo, naš mladinec se je udeležil mladinskega tabora, na športnem področju pa smo sodelovali na občinskih tekmovanjih in igrah SOZD.«
V nadaljevanju so razrešili staro predsedstvo in izvolili člane novega predsedstva in predsednico Romano Stupar, ki je podala kratek okvirni program nadaljnjega dela mladinske organizacije, s tem, da so mladinci v razpravi predlagali, da bo potrebno program dela še dopolniti.
VŽ
Nova dvaindvajsetletna predsednica Romana Stupar, ki je kot RTV mehanik zaposlena v elektro merilnici, nam je ob tej priložnosti povedala nekaj besed: »V zadnjem času smo se v naši delovni organizaciji srečevali z veliko nezainteresiranostjo mladincev za delo v mladinski organizaciji. Zato bomo skušali za sedaj skozi različne akcije, izlete in oglede sejmov aktivirati člane naše organizacije in doseči večjo zainteresiranost.
V novih razmerah pa bomo skušali delovati teamsko, interesno in se uveljavljati prek sindikata v našem podjetju.«
In vest servis
Fotokopiranje v našem Invest servisu
Zapisovanje ali prepisovanje besedil je v starodavnih časih potekalo predvsem v knjižnicah, na dvorih in v samostanih. S kaligrafijo obdarjeni poklicni prepisovalci so se trudili ob tem delu dan in noč ob nagnjenih mizah in z dobro ošiljenimi gosjimi peresi.
V začetku novega veka so Gutenbergovi ročni stavci in tiskarji prevzeli dobršen de! tega posla, sedaj pa jih povsod izriva tehnika s fotokopirnimi sistemi. Za pisarniško poslovanje zadostujejo mali fotokopirni stroji, ki v trenutku preslikajo ne samo besedila, am-
pak tudi risbe, načrte in slike.
Fotokopirnica v stolpnici deluje v okviru tiskarne Invest servisa. Trenutno ne zaposluje nobenega delavca, ker je edina moč Zalka Polutnik tako resno zbolela na hrbtenici, da se pripravlja na invalidsko upokojitev. Da delo poteka nemoteno, so sodelavci tiskarne začasno prevzeli njen posel, saj zato ni potrebna posebna kvalifikacija, marveč le pridnost in dober odnos do naročnikov.
Pogovarjal sem se s Tomažem Šturmom, vodjo tiskarne in planincem, ki je že stopil na najvišji vrh Južne Amerike — Aconcaguo.
»Hudič je v fotokopirnici«, je pričel. »Stroji so dotrajani. Imamo tri Canone in en Rank Xerox. Na mesec narede približno 120 tisoč kopij. Življenjska doba teh strojev je deklarirana z enim milijonom do največ en milijonom in pel kopij. Naši stroji pa še delajo po osmih milijonih kopijah. Stalno so pokvarjeni. Tudi tedaj, ko delajo, ne kopirajo dobro. Serviserji jih kar naprej popravljajo, pri tem pa zanje sploh ni več rezervnih delov. Vemo, da je težko z investicijami, toda treba bo nekaj ukreniti, ker tako dolgo ne bo
več šlo. V tujini delujejo veliko manjše in modernejše naprave — tudi japonske — ki posredujejo že barvne kopije.« V razgovor se je vmešal prisotni serviser s pripombo, da imamo v Jugoslaviji za sedaj samo eno, kolikor je njemu znano.
»Fotokopiramo za celotno stolpnico in nekaj za Marketing ter Kotnikovo ulico, kjer je Iskra Commerce. Sicer so v 1., 2., 5., 7„ 8., 9., 10., 12. in 14. nadstropju tudi manjši Xe-roxi, vendar ustrezajo samo za majhno število kopij. Tudi na Poljanski cesti in Potočnikovi ulici ter v Stegnah imamo po en stroj. Upravljanje z njimi je preprosto, zato se tega posla lahko vsak priuči mimogrede. Delo bi lahko prevzeli tudi za naročnike zunaj Iskre, toda pri tem so zelo pomembne kvalitetne storitve, ni dovolile pridnost,« je zaključil Tomaž Sturm.
Čeprav na splošno ni ustrezen čas za investicije spričo globoke gospodarske krize, vendar bo treba v Invest servisu le razmišljati o nakupu novih modernejših strojev. Z njimi bi se lahko dejavnost fotokopiranja močno povečala in tudi izplačala. Naročil ne bo zmanjkalo.
Marjan Kralj
__________Iskra Elementi______________
Vrednotenje in ugotavljanje izgub zaradi slabe kakovosti izdelkov s pomočjo osebnega računalnika
O stroških kakovosti
Izgube zaradi slabe kakovosti izdelkov predstavljajo v večini primerov, posebno pri serijski proizvodnji, velik delež v celotnem prihodku in dohodku. Če jih želimo zmanjšati, moramo imeti informacije KJE nastajajo, ZAKAJ nastajajo in KOLIKŠNA so izgubljena sredstva.
O izdelavi tovrstnih informacij je Ivan Gerič iz Iskre Elementi izdelal sistem, ki je podprt s programom na osebnem računalniku. Zaprosili smo ga za kratko predstavitev sistema in informacij, ki jih ta sistem in program nudi.
Moj osnovni namen je bil izdelati in nuditi vodilnim in vodstvenim delavcem informacijo o mestih, vzrokih in višinah izgubljenih denarnih sredstev, na podlagi katerih lahko z gotovostjo izdelajo stategijo in izvajajo aktivnosti za zmanjašnje izgub. Prav tako je bilo potrebno ohraniti vse informacije, s katerimi so službe kontrole kakovosti že razpolagale, dodatno je bilo potrebno omogočiti učinkovito analizo nastajanja izgub z vrednostnega in količinskega vidika.
Pri dosedanjih obravnavah stroškov kakovosti slabih izdelkov nismo imeli enotne metodologije, ki bi omogočala pripravo točnih informacij o resnično izgubljenih zneskih denarnih sredstev.
Sistem, ki smo ga izdelali in ga Podprli z računalniškim programom za osebne računalnike, odpravlja to pomanjkljivost. Dobljeni rezultati nam nudijo informacije o vrednostnih in količinskih jzgubah v proizvodnem procesu 'n po njem. Prednost obdelave Podatkov z osebnim računalnikom je ta, da so informacije na voljo takoj po končanem vnašanju Podatkov, kar s programi na velikih računalnikih doslej še ni omogočeno.
Podatke zbiramo samo z enim obrazcem. Delo lahko opravlja en sam izvajalec, ki zbere podatke o količinah pri delavcih ali kontrolorjih v proizvodnji, jih vnese v
računalnik in obdela, ali delo izvajata dva izvajalca, ko en podatke zbira in vnaša v računalnik, drugi jih pa analitično obdeluje.
Menim, da je prva in najpomembnejša informacija višina izgubljenih sredstev zaradi slabe kakovosti, ker boste ukrepe za odpravo izgub pripravljali najprej tam, kjer so izgube najvišje. Podoben pomen ima tudi informacija o izgubljenih količinah izdelkov, ker je pri najmanjšem izple-nu potrebno najprej ukrepati.
Računalniški program je pripravljen tako, da omogoča pregled izgubljenih sredstev po IZDELKIH, PROIZVODNIH PROGRAMIH, DELOVNIH OPERACIJAH, STROJIH, DELAVCIH, NAPAKAH IN VZROKIH.
Za vsakega izmed navedenih pokazateljev je izdelan izpis za vsako vrsto izgube posebej. Obravnavane so naslednje vrste izgub: izmet, popravila, prebiranja, manko in propust kot notranje izgube ter reklamacije in garancije kot zunanje izgube. Propust pomeni izgubo zaradi znižane cene izdelkov, ki jih ne zavržemo in jih zaradi zmanjšanja njihove funk-
cionalnosti ali izgleda prodamo po znižani ceni.
Pri zajemanju podatkov o vseh izdelkih, dobrih in slabih, ki so v določenem obdobju v proizvodnji, dobite tudi izpis, ki vam pokaže delež izgubljenega celotnega prihodka v kontroliranem obdobju in delež izgubljene proizvodnje.
Vrednosti so izpisane po padajočem zaporedju, pri veliko izdelkih lahko izberemo možnost izpisa po ABC metodi samo za skupino A, AB ali vse, kar omogoča ločen pregled največjih izgub.
Celoten izpis je potreben samo službi kontrole kakovosti, ki za potrebe vodenja izdela za vodilne delavce informacijo na eni, največ dveh straneh. Takšna informacija vsebuje izgube po zgoraj navedenih pokazateljih, količinske izgube, prvih pet podatkov pri najpomembnejših pokazateljih, analizo vzrokov nastajanja napak in največjih vrednostnih in količinskih izgub na določenih operacijah na izdelkih ter grafične prikaze, kar omogoča večjo nazornost informacij.
Izgube lahko vrednotimo po planskih ali dejanskih cenah, oboje pa lahko za lastne in prodajne cene. Rezultati o izgubljenih sredstvih so primerljivi s preteklim obdobjem in prikazani kot delež izgube celotnega prihodka v tekočem obdobju. Inflaciji smo se izognili z vgrajenim faktorjem za spremembe cen v ceniku.
Na osnovi informacije, ki dokumentirano pokaže, kje in zakaj izgubljate sredstva, je mogoče brez rizika sprejeti odločitve za aktivnosti, s katerimi odpravite vzroke nastajanja izgub.
Podatke spremljamo po časovnem zaporedju nastajanja izgub, za izpis rezultatov si lahko izberemo določeno obdobje in ga primerjamo s prejšnjim.
Za pripravo informacij za odločanje je osebni računalnik v sedanjem času najustreznejša oprema. To zaradi tega, ker je delo z njim enostavno, njegove zmogljivosti so neomejene, posebno v povezavi v mrežo z velikimi računalniki.
Za delavce, ki operativno pripravljajo informacije o stanju kakovosti in izgubah, organiziramo seminarje, na katerih se naučijo ugotavljati vse stroške za kakovost in izgube zaradi slabe kakovosti izdelkov.
Računalniški program posredujemo zainteresiranim skupaj s priročnikom za delo, po potrebi svetujemo pri vpeljavi sistema.
Izdelali smo tudi sistem za pripravo informacije o stroških za zagotavljanje kakovosti. Ta vključuje preventivne stroške in stroške ocenjevanja. Tudi ti podatki so računalniško obdelani in temeljijo na računovodskih podatkih.
Obe informaciji skupaj: o stroških zagotavljanja kakovosti in izgubah zaradi slabe kakovosti izdelkov v proizvodnji vam dajeta celovito informacijo o stroških kakovosti.
Vse informacije so skladne s standardnimi podatki o kakovosti pri nas in v svetu in omogočajo medsebojno primerljivost med podobnimi in tudi različnimi podjetji.
V-
Iskra Telekom
Mobilni telefon — nova razširit&lelekomunikacijskega prostora
Svetovni razvoj telekomunikacij je usmerjen v povečanje informacijskih možnosti z uvajanjem funkcij ISDN in s stalnim dodajanjem novih storitev, poleg tega pa v razširitev in približevanje omrežja najširšemu krogu uporabnikov. Tu bo v naslednjem desetletju odigral zelo močno vlogo mobilni telefon, namenjen tudi za osebno uporabo.
Odkar ia hiln lota lann v nr.rri;;oizih	— u o■ x 
standardizacijo tovrstnih sistemov v^Evrop? in leJu 1992 združene v evropsko gospodarsko tudi drugod. Velike telekomunikacijske hiše se skupnost.
med seboj povezujejo v konzorcije, kjer skušajo bis,em Je specificiran za delovanje po princi-z združenimi napori kar najhitreje doseči čim- pu TDMA fTime Division Multiplex Access), z boljše rezultate. Tako v Evropi delujejo trije taki možnostjo sledenja po celotnem evropskem konzorciji.	prostoru. Uporablja princip simplex povezave
MS-BS za spodnji frekvenčni pas, BS-MS za Kratalf	z9ornji frekvenčni pas (glej: sl. 2).
r\la mi\	GSM uporablja digitalni prenos govora in
Drealed mobilnih	ozkopasovno shemo TDMA z naslednjimi
“	,.	glavnimi parametri: 8 kanalov na nosilec, modu-
raaiotelefonsklh	lacila GMSK, razmejitev kanalov, definiran na-
c/cftirrv-u# i# Cf	čin kodiranja govora, lovljenje frekvenc v pri-
sisiemov V Evropi	stojnosti mobilnega telefona - MS.
Naihniira74irioniaeictomMiL/iT /icrv ^	Detajli sistema in tehničnih zahtev bodo
so zaLoUni 4 njegovem koncežtu ’	9'P3 preds,avljeni v obiiki seriie priPoročil GSM.
—	v II	I Ijv^y w v i i | r\UI IVC^JIU.
Skupni značilnosti vseh sistemov sta upora-ba ozkofrekvenčnega pasu, ločeno v odajni in sprejemni smeri ter dinamično nastavljanje frekvenčnih kanalov v času konverzacije. Upo-rablja se analogni sistem modulacije. Pomanjkljivost sistemov je predvsem v tem, da prihaja
Č^mis^o^nfrni f^Pkvo^TmVnned	hlmn naj bi deloval na frekvenčnem področ-
ter da se razmerno hitro pride do zasičenja zmogljivosti. Zato se je v večini primerov zelo hitro pokazala potreba po prehodu s frekvenčnega področja 450 MHz na področje 900 MHz.
V skladu s sporazumom o skupnem načrtovanju in izgradnji mobilnega telekomunikacij
Realizacija sistema GSM
Delo skupine GSM zelo močno podpira ES, ki je leta 1987 izdala direktivo za koordinirano uvajanje panevropskega javnega radiotelefon-skega sistema.
PLMN naj bi deloval na frekvenčnem področ-,-900 MHz. Dežele članice morajo do leta 1991 sprostiti vsaj zgornji del omenjenega frekvenčnega pasu, da bi omogočile začetek delovanja sistema, celotni pas pa do leta 2001. Definiran je tudi radio podsistem po metodi multiplicira-nega dostopa.
škeaa sistemTmeriTh^	Upoštevajoč direktivo se je gradnje panev-
sko9^noupo,abo	SlidMTKčfSoSTKe0
na skapin, GSM IGroupSpeciala Mobil.)'za
(Public Land Mobile Nptvvnr^ki vLnn^f3	iulii1988 — PodPis pisma o uvajanju sistema,
aav de^af^ kH^N|v^r?va rpprS!aV ' nalbl	december 1988 - potrditev dokumentov teh-
konferenca oroanizacii Dtt CEPT ,evropska	ničnih zahtev za atestiranje vmesnikov in si-
Konrerenca organizacij ptt).	Sterna, junij 1990 - atestiranje sistema, marec
SS SMIK/steZ™608''' m0b"ni ,'le'°"SU Sis,em: fl™S -
Nov izziv za Iskro: del Evrope ’92 bo tudi mobilna telefonija, ki sodi med najpomembnejša področja razvoja telekomunikacij.
1991 — dobava opreme, junij 1991 — začetek komercialne uporabe sistema). Prvi trije roki so že izpeljani, čeprav z nekoliko zamude. Da bi bila dosežena popolna kompatibilnost sistemov, ki jih razvijajo v okviru različnih evropskih grupacij, oz. konzorcijev, je v okviru skupine GSM določena tudi osnovna struktura sistema (slika 2) z definiranimi vmesniki.
Elementi omrežja GSM-PLMN
Mobilni telefon
Digitalna tehnologija prenosa omogoča integracijo velikih delov radio opreme. Da bi dosegli čimbolj ceneno in učinkovito opremo za mobilni radio telefonski aparat, je bila v skupini GSM dogovarjena tudi osnovna struktura postaje MS z vsemi karakterističnimi sestavnimi deli. Tako imajo vsi konzorciji možnost razvoja lastnih namensko uporabnih integriranih vezij za MS z enakimi osnovnimi karakteristikami.
Za celotni sistem je značilna zelo visoka stopnja standardizacije, kar omogoča trženje in uporabo kjerkoli proizvedene opreme na celotnem področju uporabe sistema GSM-PLMN. To nakazuje možno masovno uporabo te telekomunikacijske storitve in relativno cenenost osnovne opreme.
Mobilni radiotelefonski sistem kratkega dosega
CEPT je že izdal osnutke tehničnih specifikacij za Short Range Radio (SRR), mobilni radiotelefonski sistem kratkega dosega. Njihova evolucija poteka v okviru konzorcija proizvajalcev v Veliki Britaniji. Pričakovati je, da bo ta standard tudi s strani CCIR (mednarodni povezovalni komite za radio telekomunikcije) osvojen kot internacionalni standard.
SRR je profesionalni komunikacijski sistem,
predviden predvsem za poslovne uporabnike, kot so gozdarstvo, gradbeništvo, proizvodni obrati, tovarne, administracija, gasilci, varnostne službe, službe zaščite, letalske službe, hoteli in podobno.
Oglejmo si glavne lastnosti sistema. SRR je dvosmerna digitalna govorna in zasebna podatkovna radio storitev. Omogočena je povezava z 79 kanali na spodnjem in zgornjem frekvenčnem pasu 2 MHz. V evropskih državah je ta frekvenčni pas že opredeljen za ta namen. SRR omogoča komunikacije med fiksno postajo in mobilno postajo ter dvema mobilnima med seboj v kratkem obsegu. Pas 900 MHz omejuje obseg delovanja. Oddajna moč je omenjena na 5 W. Vnovična uporaba frekvenc je lahko zelo pogosta tako, da je možno na zelo majhnem področju namestiti veliko uporabnikov. SSR omogoča domet in uporabo v območju do 10 km. Zasnovan je tako, da je relativno poceni, dopušča visoko gostoto uporabnikov. Omogočena je tudi visoka stopnja tajnosti, ker ima le en sam uporabnik hkrati dostop do izbranega kanala. Poleg tega pa je možno enostavno vgraditi tudi kripto zaščito.
Brezvrvični telefon
V	telekomunikacijsko razvitih državah vidijo nadaljnjo ekspanzijo telekomunikacij v smeri osebnega komunikatorja, temu pa se želijo približati prek sistema brezvrvičnega telefona.
V	CEPT so bili že pripravljeni predpisi, vendar so se izkazali za preveč okorne. Tako je v državah bodoče Evrope ’92 dogovorjeno, da se pripravijo novi predpisi za DECT (Digital Evro-pean Cordless Telephonessistem), ki jih bo oblikoval CEPT z močnim vplivom industrije. Za osnovo tem predpisom naj bi služil CT-2(Cord-less Telephone).
CT-2 je standard za novo generacijo digitalnih brezvrvičnih telefonov. Razvili so ga britanski proizvajalci v sodelovanju z oddelkom za tr-
govino in industrijo. Telefoni CT-2 so namenjeni za uporabo doma ali v službi. Nadomestili bodo sedanje brezvrvične telefone CT-1, ki jih na osnovi osmih radio kanalov uporablja približno četrt milijona naročnikov v Veliki Britaniji: Pri tem so največja ovira interferenčni problemi. Toda v nadaljevanju bodo aparati CT-2 uporabni na javnih mestih kot neke vrste prenosni novčični aparati. Radio relejne enote (teletočke-telepoints) naj bi bile nameščene na javnih me-
stih, kot so nakupovalni centri, železniške postaje, bencinske črpalke ipd. Na teh mestih naj bi bile teletočke z linki povezane v javno telefonsko omrežje. Omejitev CT-2 je v tem, da dohodnih pozivov prek teletočk ne more sprejemati, ker sistem ne poskuša slediti naročnikom. S padajočimi stroški za računalniško moč se bo morda to spremenilo v bodočnosti.
Dejstvo je, da radiotelefonski sistemi prihajajo v telekomunikacijski prostor z veliko hitrostjo. V strokovnih krogih prevladuje mnenje, da je poleg storitev ISDN najpomembnejša radiotele-fonija, saj bistveno razširja dostop v telekomunikacijski prostor.
Sistem EWSD in mobilne radiotelefonske zveze
Sistem digitalnih telefonskih central EWSD je zasnovan tako, da omogoča priključevanje tako analognih kot digitalnih mobilnih radiotelefon-sklh sistemov.
Siemens je za potrebe nemške ptt razvil kompleten sistem analogne mobilne radiotele-fonije C-450, ki je v osnovnih konceptih in izvedbi podoben nordijskemu sistemu NMT. Od slednjega se razlikuje predvsem v kontroliranju radiozveze med mobilnim telefonom in bazno postajo ter načinu signalizacije med MSC (mobilnim komutacijskim centrom) in bazno postajo. MSC je razvit in prilagojen za priključitev na EVVSD in prek tega v običajno telefonsko omrežje. S tem je omogočena priključitev tudi v
Jugoslaviji standardiziranega sistema telefonije.
Siemens je razvil tudi digitalni sistem mobilne radiotelefonije D-900, ki je usklajen s predpisi GSM/CEPT in se v celoti vklaplja v panevropski sistem mobilne telefonije.
EWSD in D-900 torej pomenita celovito rešitev vključevanja mobilnih radiotelefonov v javno telekomunikacijsko omrežje in uporabo vseh njegovih storitev.
Anton Mohar
RADIO VMESNIK
BS ■ MSC VMESNIK
¥
MSC
OMC
		
VLR		
		—
MSC		
		
VLR		
I I I I I I I
Legenda sl. 2:AC — Autentification center — center za avtentičnost; BS — Base Station — bazna postaja; EIR — Eguipment Identification Register — register identifikacijske opreme; HLR — Home Location Register — register domicilnih lokacij; MSC — Mobile Svvitching Center — mobilni komutacijski center; OMC — Operation and Maintenance Center — center vzdrževanja in operativnega poseganja v sistem; VLR — Visiting Location Register — register lokacij obiskovalcev; SP — Signalling Point — točka signalizacije; MS — Mobile Station — mobilna postaja, mobilni telefon.	_____________________________
16. stran
17. stran
Iskra Elektrozveze
»Dobava prve digitalne RR naprave DRS 2/2500 kupcu — PTT Skopje je dogodek, s katerim se razvojno področje Iskre Elektrozveze prav gotovo lahko upravičeno postavlja. Uspeh je toliko večji, ker je celotna 2Mb zveza zgrajena iz lastnega multiplekserja PCM-30 MF in lastne parabolne antene. V Jugoslaviji v tem trenutku ni nobenega drugega razvojnega tima na področju telekomunikacij, ki zna pripeljati tako zahteven projekt do tehnično-tehnološko dorečenih izdelkov, pripravljenih za proizvodnjo,« nam je v uvodu povedal direktor razvojnega področja Iskre Elektrozveze, dr. Boris Štemberger.
O napravah DRS, njihovi uporabi in trzni zanimivosti smo se pogovorili z dip: ing. Bojanom Bicmanom, vodjo naloge DRS, Nikolo Bakaričem, koordinatorjem prodaje sistemov zvez in mžtg. Andrejem Lavričem, vodjo oddelka RR sistemi.
Nam lahko predstavite naprave DRS?
Bojan Bicman: Digitalna radio relejna naprava DRS-2,8/2500 je naprava, namenjena prenosu digitalnih informacij pretoka 2 in 8 Mb/s v frekvenčnem pasu 2,5 do 2,7 GHz.
Poleg prenosa osnovne informacije omogoča naprava prenos službenega kanala v govornem področju od 0,3 do 3,4 KHz.
Za prenos digitalnih informacij uporablja štirifazno PSK modulacijo direktno na nosilcu 2,5 do 2,7 GHz. Za prenos službenega kanala uporablja frekvenčno modulacijo nosilca.
Vsi funkcionalni bloki so vgrajeni v navpično stojalo širine 12 mm, sistem VSEP (7R6, slimrack).
Kako poteka zagon proizvodnje naprav DRS?
Bojan Bicman: Po uspešnem dokončanju prototipnih naprav v lanskem letu smo začeli s proizvodnjo prve serije 24 naprav DRS in sicer 12 naprav za prenos 2 Mb/s in 12 naprav za prenos 8 Mb/s. Delo na prototipni seriji je potekalo brez večjih zastojev in problemov tako, da smo v začetku letošnjega leta to serijo tudi uspešno dokončali, na prvih napravah smo tudi opravili vse potrebne meritve in jih prijavili za atest pri ZJPTT. Prijava je že tudi sprejeta, komisijo za atest pričakujemo konec junija.
Kakšne so možnosti prodaje na domačem tržišču?
Bojan Bicman: Uporabniki naših naprav so predvsem PTT, Elektrogospodarstvo in vsi, ki potrebujejo prenos podatkov po radiorelejnih
AndrejLavrič
zvezah.
O povpraševanju po naših sistemih smo se prepričali na prezentaci-jah sistemov prenosa, ki smo jih imeli v zadnjih 9 mesecih. Na teh prezen-tacijah smo se srečali z najodgovornejšimi predstavniki uporabnikov teh sistemov in na osnovi pogovora z njimi ugotovili, da so potrebe po teh sistemih v Jugoslaviji velike.
Pravkar uresničujete prvo dobavo teh naprav kupcu?
Nikola Bakaric: Da, predali smo prvi sistem (dve napravi DRS-2 skupno z multipleksom) našemu kupcu PTT Skopje, za zvezo med tamkajšnjim letališčem in PTT. S to dobavo smo stopili na tržišče z našimi napravami DRS-2. To je naš prvi prodani sistem in tudi prvi tovrstni sistem iz lastnega razvoja v Jugoslaviji. Upamo, da bo ta prodaja našega prvega sistema odprla nove možnosti prodaje iz te familije naših naprav, kot tudi napravam višjih hirearhičnih stopenj, v celotni Jugoslaviji.
Naslednji prodani sistem DRS-8 bomo dobavili v Bistrico na Kosovu, v začetku 2. polletja.
V celoti smo doslej prodali 10 naših sistemov DRS kar ocenjujemo za uspešen začetek.
Ob razširitvi našega asortimana z napravami večjih zmogljivosti ter z napravami za različna frekvenčna območja pa se bomo lahko aktivno vključili v reševanje vseh zahtev kupcev v naslednjih letih.
Kako je z možnostjo izvoza?
Nikola Bakarič: Ti naši sistemi so lahko zanimivi predvsem za uporabnike lastnih informacijskih sistemov, kot jih imajo razne naftne družbe, elektrogospodarstva, namakalni sistemi itd. Na svetovnem tržišču je seveda huda konkurenca, vendar računamo, da bomo kljub vsemu tudi na teh tržiščih prodrli z našimi sistemi. Izvozna usmeritev je za nas nujna.
Boris Štemberger
Dipl. ing. Bojan Bicman ob napravi DRS 212500
Zakon proizvodnje naprav DRS je uspešno izvršen, kakšni sp sedaj načrti na programu naprav DRS?
Bojan Bicman: Sedaj naročamo material za nadaljnjih 30 naprav, ki jih bomo predvidoma dokončali ob koncu letošnjega leta ali najpozneje v začetku prihodnjega leta. Naša prednost je prav gotovo, da je ves razvoj teh naprav temeljil na lastnem znanju, na lastni mikrovalovni tehnologiji, brez licenc. Dobro smo oskrbljeni z merno opremo. Razvojno so naprave dorečene, sodelavci iz proizvodnje in merne tehnologije so bili že v času razvoja vključeni v osvajanje tehnologije tako, da računamo na nemoten potek proizvodnje.
Delo poteka naprej tudi v razvoju. V letošnjem letu bomo familijo naprav DRS razširili še na prenos 34 Mb/s v istem frekvenčnem pasu (2,5 GHz).
V našem mikrovalovnem laboratoriju dokončujemo tudi že oddajnik in sprejemnik na 8 GHz, kar bo pripeljalo do naprav DRS-2, -8, -34/8000.
Ob usmeritvi v izvoz že moramo upoštevati trende razvoja digitalnih radiorelejnih sistemov v svetu. Kaj nam ti kažejo?
Andrej Lavrič: Področje digitalnih RR sistemov je še vedno v svetu izredno inventivno. Cilj velikih proizvajalcev RR sistemov je povečanje informacijskega pretoka skozi frekvenčno omejen kanal, s čimer bi lahko sledili možnostim, ki jih nudijo optični prenosni sistemi. Tako se v Evropi pospešeno razvijajo sistemi do 2 x 140Mbit/s. Da bi dosegli potrebno spektralno ekonomičnost, povečujejo število prenašanih nivojev in to iz dosedanjih 64 na 256, v ZDA in Japonski pa celo 1024 nivojev. Sistemi postajajo izredno zahtevni v razvojnem in proizvodnem smislu, saj so občutljivi na šum in popačenja, ki jih vnaša radijski kanal. Ekstremne so tudi zahteve za linearnost mikrovalovnih močnostnih ojačevalnikov. Razvoj v tej smeri bi imel smisel, v kolikor bi uspeli prodreti razvito zahodno tržišče. Za ta korak nimamo niti kadrovskih, niti tehnoloških možnosti.
Da bi bile magistralne zveze z visokim informacijskim pretokom ekonomsko rentabilne, je potrebno povečanje naročniških priključkov. Tu gre za govorne, podatkovne in slikovne komunikacije ali kombinacijo vseh teh komunikacij, katere bo
omogočal ISDN. Razvejanje do teh nižjih nivojev (od naročniškega nivoja do povezave poštnih končnih, glavnih in vozeljnih central ali realizacij namenskih omrežij za posebne naročnike) omogočajo RR sistemi nižjih in srednjih prenosnih kapacitet.
Gledano količinsko je teh zvez dosti več kot magistralnih zvez. Zato ima smisel nadaljevati razvoj v smeri usvajanja radiorelejnih sistemov nižjih in srednjih prenosnih kapacitet in to na vseh raspoložljivih frekvenčnih področjih. Pri tem velja omeniti, da se bodo nekatera frekvenčna področja, do sedaj namenjena izključno za analogne sisteme v bodoče postopno sprostila za digitalni radiorelejni prenos. Tehnologija monolitnih mikrovalovnih integriranih vezij bo omo-gočla pocenitev RR sistemov na nekaterih frekvenčnih področjih, nove tehnologije pa bodo omogočile integracijo novih funkcij v same RR naprave, npr. telenadzor, ki je bil do sedaj ločena naprava in je predstavljala več kot 30% cene naprave. To bi omogočilo rentabilnost RR povezave tudi za naročniški pristop.
Da bi bili zmožni v bodoče napraviti prave korake v začetku razvoja novih naprav kot tudi kvalitetno tržiti obstoječe naprave, je nujno potrebno:
— Poznavanje trga in da trg pozna nas. Za to je potrebno TIMSKO delo razvoja, prodaje in inženiringa. Zelo koristno še je pokazalo v zadnjem času sodelovanje med razvojem in trženjem. Sodelovali smo na številnih prodajnih seminarjih po Jugoslaviji, kjer smo kvalitetno predstavili naš program, hkrati pa dobili zanimive informacije, katere bomo uporabili pri razvoju naših bodočih naprav.
— Povezave med proizvajalci znotraj Jugoslavije. Delno se to uresničuje prek fonda za vzpodbujanje tehnološkega razvoja Jugoslavije (Matičev sklad). Tu predstavlja resni problem vezanje vsakega proizvajalca na drugega zunanjega kooperanta. V Jugosiaviji si takšne razdrobljenosti ne bi smeli privoščiti.
— Stik s svetom, to je od šolanja ali specializacije v tujini, udeležb na konferencah in seminarjih do kvalitetnih stikov s tujimi proizvajalci naprav na vseh ravneh. Vse te aktivnosti so v zadnjem času zelo nazadovale, kar ima lahko resne posledice pri razvoju novih naprav.
Boris Čerin
Zlata medalja in priznanje za napravi iz DO Elektrozveze
Na slavnostni otvoritvi Sejma »Civilna zaščita« v Kranju je namestnik direktorja DO Elektrovzeze, Momčilo Stanič, prejel zlato medaljo za kakovost, dodeljeno napravi RS-3C in priznanje za kakovost napravi KTP-120.
Ocenjevanje je izvedla posebna komisija Gorenjskega sejma, dan pred otvoritvijo.
Na sejmu je DO Elektrozveze predstavila še ostale svoje mobilne, fiksne, prenosne, ročne in relejne radijske zveze, za katere je bilo med obiskovalci dokaj veliko zanimanja.
Prikazane so bile tudi no-
vosti, omeniti velja KTP-120 z vgrajenim oddajnikom in sprejemnikom selektivnega poziva ter dekoder indentifikacij-skih številk radijskih postaj in ročno postajo PTR 102 s tonsko opremo, sprejemnikom selektivnega poziva, identifikacijo in subtonom.
Zanimiva je verjetno še primerjava letošnjega Sejma CZ s sejmi v preteklih letih. Po izjavi predstavnikov DO Elektrozveze na sejmu, je letos bistveno večja konkurenca. Prisotni so bili vsi domači proizvajalci radijskih zvez, z vso svojo ponudbo, sejma pa so se udeležili tudi tuji proizva-
jalci. Za DO Elektrozveze, bo sodeč po prikazanih napravah na sejmu, predvsem še tujih proizvajalcev, najpomembnejše, da še posodobi svoje sisteme in popestri svojo ponudbo, saj za sedaj še ne nudi vseh tistih mrež, kot jih na
primer tuji proizvajalci. Vendar pa je v celoti vzeto bil nastop Iskre Elektrozveze na letošnjem Sejmu CZ uspešen, vsem sodelavcem, izdelovalcem nagrajenih naprav pa iskreno čestitamo.
Čerin Boris
Naprave RS-3 B (C)
Radiorelejni napravi Bin C iz družine RS-3 sta mobilni malokanalni, prirejeni za prenos analognih in digitalnih telefonskih kanalov. Pri analognem prenosu se koristi 4 ali 12 ali 24 kanalov, t.j. maksimalno dve standardni primarni grupi do 108 kHz. Pri analognem prenosu se koristijo za kontrolo prenosa predpisani piloti 116 in 68 kHz. Zaradi različnih deviacij pa je mogoče delovanje teh naprav tudi v mešanih mrežah z RRU-800 in FM 200 z 12 ali 24 FDM kanali.
Digitalni prenos je možen z različnimi hitrostmi 256 ali 512 ali 1024 ali 2048 kbit/s. V kolikor so kanalske hitrosti 16 kbit/s je mogoče imeti 120 kanalov za govorni prenos, 8 pa jih je namenjenih za kontrolo tj. signalizacije in nadzor. V primeru kanalske hitrosti 64 kbit/s, t.j. standardni evropski PGM kanal, pa imamo 30 kanalov za govorni prenos in 2 za signalizacije in nadzor.
V družini RS-3 imamo v bistvu 3 različne vrste naprav v variantah B, Cin BC. Glavne razlike so v radiofrekvenčnem področju, kompletiranjem ki iz tega izhaja ter nekaterimi operativnimi razlikami. Varianta B deluje v radio frekvenčnem področju od 610 do 960 Hz s 1400 dupleksnimi radio kanali. Komplet tvorijo antene AT 97 kot dipolno skupino antenski stolp SA9 s priborom, sestavljiv do višine 16 m, antenska kabla KS 57 in KS 58 (15 + 25 m) z navijalko kablov ML 17, radioblok R B (B), sistemski blok SB in pribor naprave.
Varianta C deluje v frekvenčnem področju od 1.700 do 2.300 MHz z 2400 dupleksnimi radiokanali. Komplet tvorijo eno izmed anten AT 96 HO,8 m ali AT 95 H1,8 m, antenski stolp SA 9 s priborom (samo v primeru uporabe AT 96), antenska kabla KS 57 in KS 58(15 + 25 m) z navijalko ML 17 radio blok RB (C), sistemski blok SB in pribor naprave.
KTP-120
Komandni telefonski posrednik KTP-120 je namenjen različnih centrom vodenja v gospodarstvu, vojski, policiji, železnici, gasilstvu, taxi službi in drugim, ki uporabljajo več vrst zvez in jih morajo povezovati.
KTP-120 omogoča sprejem, posredovanje in prespajanje telefonskih in radijskih zvez, ne glede na način prenosa (dvožično, štirižično, brezžično) ali vrsto priključka (induktorski telefon — LB, telefon, napajan iz centralne baterije — CB, priključek za avtomatsko telefonsko centralo — ATC). V sistemih LB in CB se KTP-120 lahko uporablja kot samostojna LB in CB telefonska centrala.
Kapaciteta priključkov je (odvisno od potreb kupca) lahko do 120 različnih priključkov (ATC, CB, LB, radio). Pri manjšem številu priključkov (do 60) je vsa posredniška elektronika vgrajena v sam pult, pri večjem številu priključkov je pa elektronika vgrajena v posebno omaro. Na pultu se nahajajo, v tem slučaju, le elementi za upravljanje in manipulacijo. Moderna tehnologija posredniške elektronike omogoča povezavo pulta do omare z maložilnim kablom.
Število posamičnih vrst priključkov (ATC, CB, LB, radio — skupno do maksimalne kapacitete) se vgradi po zahtevah kupca. Pri obsežnejših sistemih je možno povezati več posrednikov KTP v posredniški center, ki ima, glede na zahteve, različno sestavo in kapaciteto priključkov. V takem primeru ima eden od posrednikov KTP vse funkcije ostalih posrednikov, s še nekaterimi nadzornimi in intervencijskimi možnostmi, kijih zahteva tako prirejeno delovno mesto tako imenovanega glavnega dispečerja ali operaterja (GD).
Milan Jazbar, s priznanjem v roki, ob komandnem posredniku KTP 120
r	——	—			 	-	—
		Jskra Avtoelektrika		
Novogoriški Iskraši tudi letos mn&ično na naš praznik —
Najlepši praznik nas Iskrašev dan Iskre se naglo približuje. Od njega nas loči le še nekaj dni, zato ga mnogi nestrpno pričakujemo, saj je ta dan namenjen za sprostitev, veselje in zabavo, dan, kjer se vzpostavijo nove vezi prijateljstva in dan, kjer se srečajo stari znanci in prijatelji, ki se vidijo le enkrat letno in to prav na našem prazniku. In nenazadnje, skozi uradni del programa izvemo to in ono o sedanjem družbeno-političnem in gospodarskem trenutku, o Iskri gostiteljici, ki je tokrat idrijska Rotomatika pa tudi kulturnemu programu se vedno izplača prisluhniti.
Novogoriški Iskraši smo sploh poznani po tem, da smo nadvse radi prisotni vsako leto na našem skupnem prazniku in to v velikem številu pa naj bo praznik na primer v daljnem Semiču ali pa kar doma v Novi Gorici. Tudi letos bo tako, saj je prijavljenih skoraj tisoč delavk in delavcev, njihovih svojcev in prijateljev Iskre, ki bomo v soboto, 1. julija, obiskali Črni vrh nad Idrijo, oddaljen približno le 40 kilometrov od Nove Gorice.
Med zaposlenimi smo napravili kratko anketo in jih povprašali, kaj jih najbolj vleče na naš praznik.
VENČKO OREL, planer — terminar v tovarni velikih zaganjalnikov.
Prav žal mi je, da me letos ne bo med tisočimi veselimi Iskraši, saj praznujem prav na dan Iskrinega praznika svoj praznik — rojstni dan. Seveda je tako praznovanje vezano na ožji, družinski krog, v mislih pa se bom vseeno poveselil z vami udeleženci. Na vseh prejšnjih praznovanjih sem bil skoraj reden ude-
Venčko Orel
leženec, saj so kot nalašč za doživetje lepih in sproščenih trenutkov, za zabavo, za navezavo novih stikov s sodelavci iz drugih Iskrinih delovnih organizacij itd., zato ta praznik mora ostati, čeprav je organizacija iz leta v leto dražja. Najlepše spomine pa imam na srečanje, ki je bilo pred leti v Semiču. Bili smo priča dogodku, ki je izzval »salve« smeha, vendar je vezan na ožji krog udeležencev, zato je razumljivo, da »štosa« ne smem izdati.
DANI OBIDIČ, delavec na liniji serijske proizvodnje v tovarni velikih zaganjalnikov. Zakaj grem rad na naše skupno praznovanje? Zato, ker je nadvse lepo in prijetno, zato, ker s to udeležbo potrjujemo našo pripadnost in zvestobo veliki družini Iskre in tako na najlepši način pokažemo, kaj smo, kdo smo, kaj hočemo in kaj zmoremo. Zato so taka srečanja potrebna in koristna, torej moramo mi Iskraši to lepo tradicijo obdržati in negovati. Čeprav navidez
Dani Obidič
nepomembno pa pomeni za človeka ogromno, ko po letu dni znova sreča Is-kraša iz Kranja, Novega mesta, Žužemberka, itd. Tudi to je eden izmed glavnih ciljev našega praznika, saj nas bo le prijateljstvo in topla človeška beseda povezovala v skupnost in medsebojno spoštovanje. Doslej sem bil skoraj na vseh dnevih Iskre in če v bodoče ne bo kakšnih morebitnih zapletov, se bomo srečevali še dolgo vrsto let.
ALEKSANDRA KOGLOT, tajnica v področju samoupravnih, pravnih in kadrovskih zadev. Že od vsega začetka mojega dela v Iskri A vtoelektriki, to je od leta 1974, sem vsakoletna udeleženka srečanj nas Iskrašev. Vedno mi je bilo lepo, prijetno in nepozabno, zato ni težko uganiti, da bom tudi letos v idiličnem Črnem vrhu nad Idrijo. Z »žlahto«, ki tudi dela v Avtoelektriki ter s sodelavkami in sodelavci smo se že dogovorili, da se dobimo kot vsako leto, saj smo velika, vesela skupina, to veselje pa delijo pozneje z nami tudi naključni obiskovalci »našega« prostora. In tudi tako se rodijo nove vezi prijateljstva. Če bi ocenjevala vsa dosedanja srečanja, bi postavila na prvo mesto lanskoletno, na Soriški planini. Večkratne nevihte in plohe sploh niso motile našega razpoloženja, sicer ne bi v največjem dežju plesali ob zvokih ansambla Agropop. Kljub temu pa si ne želim ponovitve in upam na lepše vreme.
ANGELA REDŽIČ, pomožna kuharica v delavski restavraciji. Seveda sem
Aleksandra Koglot
se tudi letos prijavila na naš praznik, ki je sodelavk in sodelavcev. Prepričana gotovo eden najlepših. Predvsem je to sem, da bo tudi na Črnem vrhu lepo in priložnost, da se po celoletnem naporu veselo, da se bomo prijetno zabavali ter človek sprosti in poveseli med veselimi	da se bomo vrnili s prijetnimi spomini,
in prijaznimi ljudmi, med množico iz raz-	Le da bi nam bilo še vreme naklonjeno,
nih krajev naše ožje domovine. Šest- LJUDMILA NOSE, delavka na liniji najst let sem v Iskri Avtoelektriki in sko- rotorja v tovarni malih zaganjalnikov, raj prav tolikokrat sem bila udeleženka Na praznovanje grem predvsem zato, na teh prijetnih praznovanjih. Torej že ta da se razvedrim, da se poveselim, da se podatek dovolj zgovorno pove, kako ra- po letu dni srečam s starimi prijatelji, ki da imam ta praznik in njegove udele-	sem jih spoznala na prejšnjih srečanjih,
žence, Iskraše. Letos gre z menoj tudi da spet skupaj nazdravimo, kakšno re-mukinja pa sin s svojo izvoljenko pa kup	čemo, zaplešemo. Torej je vzrokov res
Tako veselo ali pa še bolj je bilo pred štirimi leti na Dnevu Iskre v Novi Gorici
Angela Redžič	Ljudmila Nose
20. stran
dan Iskre
veliko, zato tudi letošnji praznik res že nestrpno pričakujem. Tudi lokacija je posrečeno izbrana. Okrog hotela Bor na Črnem vrhu je res čudovito, zato sem prepričana, da bo tudi letos lepo in nepozabno, kot na vseh dosedanjih praznikih. Od leta 1975, kolikor časa delam v Iskri Avtoelektriki, nisem namreč še nobenega zamudila, z vseh sem prinesla zvrhan koš lepih spominov, še najlepše spomine pa imam na praznik izpred štirih let, ko smo bili organizatorji mi nogovoriški Iskraši, saj smo takrat gostili kar okrog dvajset tisoč udeležencev.
ANITA BLAŽIČ, delavka na liniji elektronike v tovarni generatorjev in elektronike. Naš praznik, dan Iskre je predvsem družabno srečanje, kamor se zgrne množica Iskrašev iz vseh delovnih organizacij, njihovih svojcev in prijateljev. Vzrok vsi poznamo, tu je čas za razvedrilo, sprostitev, veselje in zabavo. Tu je priložnost za spozna vanje in izmenjavo mnenj z Iskraši iz drugih delovnih organizacij, tu izveš, kako uspešni so na primer na drugem koncu Slovenije, ali pa s kakšnimi problemi se otepajo. Doslej sem bila skoraj na vseh teh srečanjih, le v začetku, ko so bili otroci še čisto majhni, se praznovanj nisem udeleževala. Najrajši pa se spominjam dneva Iskre, ki je bil pred mnogimi leti v Celju, kamor smo šli Novogoričani s posebnim vlakom »naloženim« z obilico dobre volje in smeha.
Marko Rakušček
Anita Blažič
Ob 4. juliju — dnevu borca
Tradicionalna razstava cvetja in lovstva
Srečku v slovo
Nedavno tega nas je zapustil mladi mož, poln energije in dobre volje, ki je kaj hitro osvojil srca sodelavcev in poslovnih prijateljev. Njegove dotedanje izkušnje, ki jih je nabiral v Centromerkurju in Zavodu za rehabilitacijo, so skupno z njegovim znanjem, pridobljenim na ekonomski fakulteti, tvorno popestrili in dopolnili tudi nase razmišljanje in delo.
Odgovorno vodenje prodajnega sektorja je vsa leta opravljal vestno in uspešno. Zaradi njegove izjemne sposobnosti komuniciranja z ljudmi, je kaj hitro vzpostavil stike, še več pristne človeške vezi z mnogimi poslovnimi sodelavci po Jugoslaviji. Iskra je tudi z njegovim delom in zavzetostjo pridobila mnogo novih prijateljev, ki so po njegovi zaslugi tudi v težkih časih ostali z nami. Vse tegobe našega delovnega vsakdana je znal premostiti z vedrostjo in dobro voljo. S svojo strokovnostjo pa je pomagal izgrajevati tudi ljudi okrog sebe. Stalno je bil na tekočem z dodajanji na tehnični plati svoje stroke ter s tem navduševal tudi svoje sodelavce.
Njegovo delo pa ni segalo le na strokovno področje. Bil je član delavskega sveta ter član in trenutno tudi predsednik Poslovnega odbora delovne organizacije. Kot mladinec je aktivno deloval v ZSM Slovenije. Bil je vzoren član ZK in se tvorno vključeval pri razreševanju družbe-no-politične in samoupravne problematike.
Z njegovim odhodom izgubljamo dobreaa prijatelja m strokovnjaka. Vrzel znatno občutijo že tudi poslovni partnerji, o čemer priča mnogo sožalnih brzojavk, ki smo jih prejeli.
Sodelavci, s katerimi je precejšen del svojega življenja delil dobro in slabo, ga bomo iskreno pogrešali.
Delavci domače
prodaje Iskre Videomatike
Cerklje na Gorenjskem — Turistič-no društvo Cerklje in Lovska sekcija bosta organizirala ob 4. juliju — dnevu borca tradicionalno razstavo cvetja in lovstva.
Letos je na sporedu 20. jubilejna razstava lovstva in 23. razstava cvetja ter ribištva, čebelarstva in obrtništva, na njej pa bo sodelovalo 600 raz-stavljalcev iz vse Slovenije. Razstava bo odprta od 30. junija do 4. julija vsak dan od 8. do 20., otvoritev pa bo v če-
trtek, 29. junija ob 19. Posebna pozornost bo letos veljala lovskemu delu razstave, kjer bo v spodnjih prostorih osnovne šole na ogled kar 1.500 lovskih trofej z revirja. Na letošnji razstavi bodo sodelovala sosednja turistična društva, Hortikulturno društvo Kranj, zasebni cvetličarji kot društveni sektor, gospodinje iz vasi pod Krvavcem s cvetjem in ročnimi deli, sodelovali bodo tudi ribiči, čebelarji ter cerkljanski obrtniki. Prvič bodo na
ogled tudi razne družine metuljev in raznovrstnih kamenin, s katerima se predstavljata Iskraša Jugovič in Stare. Omenimo naj, da bo možno številne lončnice tudi kupiti. Cerklje, ki letos praznujejo 750-letnico praznovanja, se že pospešeno pripravljajo na razstavo. Urejujejo posamezne zelenice, ulice, vrtove, okolico delovnih organizacij in ustanov, kot središče Cerkelj s cvetjem in zelenjem.
Že bežen pogled na prijazne vasi pod Krvavcem pove, da se za urejenostjo, ki se zrcali na vsakem koraku, skriva skromnost in pridnost ljudi, ki tu žive. Prva skrb pa je življenje po urejenem in zdravem okolju in da bi obiskovalci razstave in krajev pod Krvavcem, kjer so živeli pomembni možje, kot Davorin Jenko, Ignacij Borštnik, Franc Barle in drugi, zapuščali z lepimi vtisi in da bi se pod Krvavec in Kamniške Alpe radi vračali.
Janez Kuhar
Tonetu
Šipku
Obnemeli smo, ko smo izvedeli, da te ni več med nami. Iščemo besede, s katerimi bi se radi poslovili od tebe, skromnega in tovariškega delavca, vendar jih ne najdemo. Preveč kruto in nenadno te je pokosila smrt, da bi jo lahko sprejeli kot naravni zaključek življenjskega kroga. Sprašujemo se, kaj bi lahko storili, da do tega ne bi prišlo, da ne bi ugasnilo življenje, ki ti je naštelo komaj 37 let.
Bil si tih in skromen, vendar naš. Iztekalo se je 12. leto, odkar si prišel med nas, v Avtomatiko, Iskri pa si se zavezal že poprej, v Feritih. Tvoja vztrajnost in zanesljivost pri delu in vse tvoje, čeprav malo komu poznane človeške vrline, so te zgradile v dobrega delavca in tovariškega sodelavca. Na tvoji delovni mizi, v Prodajnem področju industrije, so ostali prazni listi. Žal tvoje ideje in tvoje zamisli niso dokončane.
Še vse preveč svež spomin na tvojo prisotnost med nami nam jemlje besede, s katerimi bi se ti radi zahvalili.
Sodelavci TOZD Trženje

Da bo človek na cesti zares človek
Najbolj preproste rešitve so pogosto tudi najboljše. Pripnimo si varnostni pas takoj, ko sedemo v vozilo in to zahtevajmo tudi od naših sopotnikov na vseh sedežih v vozilu, če so vgrajeni varnostni pasovi. V vozilo lahko Vgradimo posebne varnostne sedeže za otroke ali dodatne varnostne pasove za vse, ki se z nami vozijo na zadnjih sedežih. SAMO PREPROST GIB JE POTREBEN, DA SI PRIPNEMO VARNOSTNI PAS IN NAREDIMO NEKAJ ZASE, LE MALO JE POTREBNO ZA VEČJO VARNOST NAŠIH NAJBLIŽJIH.
[Zahvale]
Ob smrti dobre mame
Urške Gregorc
se iskreno zahvaljujemo sodelavkam in sodelavcem iz MKD, TS Terminali in JTS za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti
sin Andrej Gregorc, hčerki Francka Lipar in Karolina Kern Ob smrti dobre mame
Katarine Zaletel
se lepo zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz podjetja TIV za izraze sožalja, cvetje in denarno pomoč
hčerka Mojca Perčič
Ob smrti moje drage mame
Katarine Zaletel
se iskreno zahvaljujem sodelavkam Iskra Commerce, Nabavna dejavnost, Uvozno področje I, Kranj za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti
hčerka Zdenka Zaletel
Ob boleči izgubi moje zlate mame
Cecilije Pečnik
se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem v Delovni skupnosti Iskre Kibernetike — računovodstvo za darovano cvetje in izkazano moralno in denarno pomoč.
hči Fani Benedik
Iskra Antene Vrhnika
nudi
40%
sezonski popust s svetovanjem pri nakupu
SATELITSKI PROGRAM
Nudimo vam komplete za sprejem vseh satelitskih programov. Komplet sestavljajo satelitski sprejemnik z daljinskim upravljanjem, mikrovalnovni konverter, polarotor parabolična antena premera od 90 do 180 cm, kupite pa lahko tudi posamezne komponente.
Maloprodajna cena s prometnim davkom
Maloprodajna cena s prometnim davkom in popustom
Prihranek
din
Komplet za sprejem satelitskega
programa
SAT 0901
SAT 1201
SAT 1401
SAT 1801
porabolična antena 0 90 cm parabolična antena 0 120 cm parabolična antena @ 140 cm
34.034.000
35.343.000
35.997.500
38.615.500 3.796.100 4.319.700 5.236.000
20.420.400
21.205.800
21.598.500
23.169.300
2.277.660
2.591.820
3.141.600
13.613.600
14.137.200
14.399.000
15.169.300
1.518.440
1.727.880
2.094.400
KLASIČNE ANTENE IN ANTENSKA ELEKTRONIKA
Nudimo vam vse vrste TV anten za UHF in VHP področje, UKW radijske antene ter najsodobnejšo sobno anteno z ojačevalnikom ali brez njega. Iz programa antenske elektronike pa lahko izbirate med različnimi ojačevalniki, kretnicami, filtri in ostalim antenskim priborom.
Nekaj primerov iz naše ponudbe:
Maloprodajna cena s prometnim davkom
Maloprodajna cena s prometnim davkom in popustom
Prihranek
din
TV antene — zunanje P 2845 -UHF P 3235 midiUHF VHF TV antene — sobne 2235 G (z ojačevalnikom) RA antene FM 50 UKV stereo
183.260 260.491
654.500
490.875
109.956
156.295
392.700
294.525
73.304
104.196
261.800
196.350
AVTO PROGRAM
Izbirate lahko med 15 modeli navadnih in elektronskih avtoanten za vse načine montaže tudi na vetrobransko steklo, nudimo pa vam tudi avtozvočnike izvedb: »Golf«, »Vugo«, »Kadet« in univerzal
	Maloprodajna	Maloprodajna	
	cena s prometnim	cena s prometnim	Prihranek
	davkom	davkom in popustom -	din
Nekaj primerov iz naše ponudbe: VAA 1403 — strešna pritrditev			
prevodna guma VAA 4406 — univerzalna	314.160	188.496	125.664
pritrditev, prevodna guma z ojačevalcem VAA 5504 — elektronska za	1.034.110	620.466	413.644
			
sprednje steklo avtozvočniki »Golf«, 2 x 40 W,	497.420	298.452	198.968
prednji avtozvočniki »Golf«, 2 x 40 W,	772.310	463.386	308.924
zadnji	929.390	557.634	371.756
Popust 40% velja za vse izdelke iz proizvodnega programa v času od 15.6.— 31.8.1989. Nakup izdelkov je možen v tovarniški trgovini na Vrhniki, Idrijska 42 vsak dan razen sobote od 7. — 13.
Plačilo kupnine v celoti ob prevzemu blaga. INFORMACIJE IN NASVETI: (061) 752-937, 752-079, 213-213, int. 21 -19.
Letovanje v kampu Mir na Dugem otoku
Vse, ki se še zanimajo za letovanje na KORNATIH v našem kampu MIR, obveščamo o PROSTIH kapacitetah, o ladijskem in avtobusnem prevozu, na žalost pa tudi o višjih cenah, ki bodo veljale za vse, ki se bodo prijavili za letovanje po 1. juniju.
Prevoz z ladjo
Ladja ima odhod iz Sukošana ob 10. Prihod v kamp je predviden okrog 12.15. Ob povratku je odhod iz kampa ob 6.30 in prihod v Sukošan ob 8.45.
Cena prevoza z ladjo za odrasle je ! 60.000 din, za otroke do 10 leta starosti velja polovična cena.
Vse dodatne informacije dobite pri RAJKU KOŽARJU, Iskra KIBERNETIKA, Savska loka 4, tel.: (064) 22-221, int: 29-52 (Referat za rekreacijo).
Iskra Avtomatika
OBVESTILO
Upravni odbor stanovanjske zadruge Iskra obvešča vse delavce Iskre, da je bila s sklepom odbora sprejeta 3% provizija pri poslovanju za Is-kraše, za zunanje interesente pa 8%.
Pridružite se nam!
Tel.: 555-720, 556-141 -int. 409.
	ZUNANJI GOSTJE		ZAPOSLENI V KRANJSKI	
NAČIN LETOVANJA	ISKRE		DO ISKRA	
	Otroci	Odrasli	Otroci	Odrasli
V šotorih kampa	1.166.000	1.666.000	816.000	1.166.000
V lastnem šotoru	933.000	1.333.000	653.000	933.000
Avtobusni prevoz
Razen v I. in Vlil. izmeni bo organiziran avtobusni prevoz na relaciji KRANJ—SUKOŠAN-KRANJ. Odhod iz Kranja ob 2.00 izpred hotela Creina s postankom v Ljubljani ob 2.20 pred halo Tivoli.
Prihod v Sukošan okrog 9.
Ob povratku je odhod iz Sukošana predviden ob 10. s prihodom v Kranj okrog 18.
Nova cena za avtobusni prevoz je 200.000 din.
Cene 10-dnevnega letovanja, ki veljajo od 1.6. dalje.
Termini izmen za letovanje z lastnim šotorom	
IZMENA	DATUM IZMENE
I.	5. 7. — 15. 7.
II.	15. 7. - 25. 7.
III.	25. 7. - 4.8.
IV.	4. 8.-14. 8.
Letovanje je še možno v L, II. in IV.	
izmeni.	
Termini izmen za letovanje v šotorih kampa
IZMENA	I. skupina	II. skupina	III. skupina	
I.	19. 6.-29. 6.	20. 6. — 30. 6.	21.6. -	1.7.
II.	29. 6. — 9.7.	30. 6. — 10. 7.	1.7. —	11.7.
III.	9. 7. — 19. 7.	10. 7. — 20. 7.	11.7,—	21.7.
!V.	19. 7.-29. 7.	20. 7. - 30. 7.	21.7,—	31.7.
V.	29. 7. — 8. 8.	■ 30. 7. — 9.8.	31.7,—	10. 8.
VI.	8. 8. — 18. 8.	9. 8. — 19. 8.	10. 8 —	20. 8.
VII.	18. 8.-28. 8.	19. 8. — 29. 8.	20. 8. —	30. 8.
Vlil.	28. 8. — 7.9.	29. 8. — 8. 9.	30. 8. -	9. 9.
Letovanje je še možno v L, II., VI., VII. in v Vlil. izmeni.
Bi šli v Poreč?
V počitniškem domu Iskrinih Elementov v Poreču imamo še nekaj prostih kapacitet v naslednjih terminih:
8. 7.-15. 7.
29. 7. — 5. 8.
26. 8. - 2. 9.
2. 9. - 9. 9.
Cena polne oskrbe v domu je 135.000 din. Več o možnostih letovanja v tem prijetnem domu boste lahko izvedeli v Kadrovski službi Iskra Elementi tel.: 571 -457
Vabljeni!
Iskra Avtomatika
Letovanje v Crikvenici
Če se še niste odločili, kam na dopust, vam predlagamo, da ga preživite v Crikvenici v pensionu MALOČA.
Za polni pension bo potrebno odšteti le 170.000 din na dan na osebo.
Poleg nizke cene pa lahko izkoristite še ugodnost plačila v dveh obrokih.
Dodatne informacije lahko dobite v Službi za družbeni standard tel. 556-141 int. 409, kjer tudi rezervirate željeni termin.
Vodja službe za družbeni standard Anton Kastelic

Planinska sekcija kranjskih DO Iskra
m
m ()i!vifSuj:(
Odprava na Gran Combin (4314 m)
Tokrat nas bo pot vodila nekam daleč v Centralne Alpe, na enega od mogotcev, na Gran Combin. Od kod ime gore? To je ogromna zakladnica snega, ledu in skal in kombinacija vsega tega. Gora leži vhodno od prelaza St. Bernard (pozor — bernardinci!) in zahodno od kralja gora, od Matterhorna.
Seveda pa bo poleg osrednjega cilja napleten še program, ki bo zadovoljil še tako zahtevnega sladokusca. Ture so izredno zahtevne, potrebovali bomo popolno visokogorsko opremo (dereze, cepin, čelado, ledeniška očala...), saj bomo opravljali lažje plezalne vzpone, vsak vodnik pa bo imel na skrbi po dva varovanca.
In še cena: na današnji dan 300 DEM, preračunane v dinarje na dan odhoda. V ceno je vračunana vožnja, vodenje in cestnina, vsak pa bo moral imeti s seboj še nekaj denarja za kampiranje in prenočevanje v kočah. Zaradi nižjih stroškov bomo bivali v glavnem v Italiji, le za kratek čas pa bomo skočili v Švico.
Sestanek vseh udeležencev bo 20. junija ob 18. uri na Planinskem društvu Kranj, kjer se bomo dogovorili 6 podrobnostih.
Prijave zbira Pajk Volga v DO-ERO (tel. 28-22).
Izlet bosta vodila Viki Uhan in Marjan Ručigaj.
SREČNO


Izlet 100 žensk — Iskrašic

Spet je leto, ko se odpravljajo Iskrašice na svoj vsakoletni planinski izlet.
V soboto, 24. junija, gremo v Begunje, od tod pa se povzpnemo na razgledno točko k Sv. Petru. Prešeren pravi: »Ni lepš'ga kraja kot je z okolš’no ta podoba raja.
Izlet je namenjen ženskam vseh starosti (pa tudi neženskam). Hoje ne bo veliko. Obutev je lahko lažja. S seboj vzemite dežnike (da si zagotovite lepo vreme). Dokončen program izleta bomo lahko oblikovali sproti (po želji udeleženk). Na voljo imamo obisk Drage, muzeja v Begunjah in galerijo Avsenik. Če nam bo uspelo^i bomo lahko ogledali še čebelarski muzej v Radovljici (saj imajo Iskrašice in čebelice nekaj skupnega).
Odhod avtobusa je v soboto, 24. junija, ob 7. uri zjutraj izpred hotela Creina. Vodnika bosta Metka Šparovec in Edo Erzetič. Prijavite setov. Volgi Pajk do srede, 21. junija, do 12. ure. Cena izleta je 15.000 din, pri tem je vračunana tudi vstopnina v Avsenikovo galerijo.
Ne čakajte s prijavami do zadnjega dne, ker moramo pravočasno zagotoviti prevoz!
Vabljene!
Iskra
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra — SOZD elektrokovinske industrije — Ljubljana. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik: Miloš Pavlica, odgovorni urednik Dušan Željeznov, tehnični urednik Drago Pečenlk. Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. Naslov: Ljubljana, Gregorčičeva 23, telefon: 223-977. Priprava za tisk: DIC TOZD Grafika, Novo mesto. Tisk: ČTP Pravica — Dnevnik, TOZD Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov.