Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Štev, 8
Sreda, 30. januarja 1935
Leto X
Delavske zahteve fe treba uresničiti
Temeljito delo je potrebno, ne samo pomožne akcije!
Velika beda zaradi nezaposlenosti in beda, ki jo trpe preslabo plačani delavci in nameščenci, spada pred forume upravnih korporacij, ko sklepajo o proračunih. Predvsem bi spadalo to vprašanje
v narodno skupščino, banovinske svete in samouprave občin,
ker je le tam mogoče taka vprašanja temeljiteje reševati, zaraditega, ker lahko poiščejo kritje iz imovitej-ših virov in v večjem iznosu.
Pomožne akcije za podpiranje bednih ne morejo ne socialno bistveno pomagati, ne gospodarsko. Tudi z uvajanjem novih davščin za vsesplošno preslabo plačane sloje se ne more konzum prav nič dvigniti, ne more se izboljšati niti gospodarstvo, pač pa se pomnožuje in veča splošna socialna beda. Omiljenje socialne bede morejo služiti proračuni velikih javnih korporacij, ki črpajo vire tam, kjer so, ter pospešujejo na drugi strani gospodarstvo z investicijami in z zaščito pred grozovito eksploatacijo delavstva, ki je danes nihče ne omejuje, razen delavskih organizacij, kolikor morejo.
Treba je novih naziranj, nove politike in delavskega sodelovanja, kjer ga še ni. S »pomožnim« reševanjem socialne bede se razdeljuje še tisti premajhni konzum na nesrečne brezposelne, da pada, v splošnem pa ne pospešuje boljših socialnih razmer.
Neštetokrat smo že poudarili, da je za socialne razmere
odgovorna splošnost, splošno gospodarstvo.
ram in iitihn r.u.i.vm »u* m i>hi
da ti gniti
Boj za senatorje
Časopisni glasovi k volitvam v senat.
»Kmetski list«, glasilo kmetijcev okoli gg. Puclja in ministra Marušiča, kritizira v zadnji številki v članku »Disciplina« postopanje glavnega odbora JNS, ki je preko večinskega sklepa banovinske konference za Dravsko banovino postavil kot ofici-alno listo JNS gg. ministra Marušiča in bivša ministra Kramerja in Puclja. »Kmetski list« piše: »Popolno preziranje volje delegatov in volilcev ne niore roditi discipline, pač pa izziva utis neke popolnoma neupravičene strankarske diktature. Ne verujemo namreč, da bi se hoteli pristaši te stranke kar na lepem odreči vsaki pravici do svobodnega izražanja in tudi uveljavljanja svoje volje in se slepo podvreči taki ali taki »komandi«, ker so že toliko zreli, da nočejo biti »objekt«, ampak »subjekt« politike! Ljudje dandanes niso več tako zabiti, kakor so bili nekdaj, ko je z njimi lahko vsak pometal, kakor je hotel. Danes so ljudje že precej vajeni — pometati sami.
Zagrebški »Obzor« od 27. t. m. poroča, da je kandidat »nevtralne liste« za senatske volitve g. Žebot poslal predsedniku vlade Jevtiču br-zojav, v katerem pozdravlja njega in, vladin program. V tem brzojavnem Pozdravu izjavlja g. 2ebot, da hoče Podpirati sedanjo vlado, ako bo izmoljen za senatorja.
Beograjska anketa
Konkretni predlogi za izboljšanje socialnega položaja delavskega razreda
Na podbudo svobodnih delavskih in nameščenskih organizacij se je vršila 19. in 20. januarja anketa, ki so jo sklicale delavske zbornice potom centralnega tajništva. Na njej so bili zastopniki vseh svobodnih strokovnih organizacij v državi. Ankete so se udeležili tudi zastopniki prizadetih oblasti. Zainteresirani so bili na delu tudi delodajalci ter so prisostvovali anketi zastopniki njih korporacij, zadrug, industrijcev in trgovcev.
Beograjska anketa je utemeljila zahteve, kakor ji je bila naloga. Cela vrsta podatkov, ki so bili zbrani po raznih publikacijah, je nepobitno dokazala navedene teze in opravičila zahteve. Pozabiti pa ne smemo enega. Z delavske strani se je gradivo skrbno pripravilo, toda tudi z nasprotne strani so se navajali argumenti, ki naj bi delavske dokaze temeljito pobili. Hoteli so dokazati, da delavski položaj ni tako katastrofalen, kakor sc poroča z delavske strani: da ni nezaposlenosti, da dnine niso tako nizke, da bi se izplačalo razburjati ali izzivati javno intervencijo; ter da je vsa kampanja pričeta z delavske strani umetno, konstruirano strašilo z namenom, da sc s tem najde pripravno sredstvo za propagando med množico delavcev in nameščencev.
Anketa pa je pokazala, da je ravno nasprotno resnica. Zakaj naši najhujši nasprotniki se niso mogli otresti utiša in niso mogli, da ne bi priznali:
da je anketa vršila svoje delo z največjo objektivnostjo, brez hrupa, z obilnim materialom o dejanskem položaju naših delavcev in nameščencev.
Ni bilo mogoče polemizirati proti utemeljevanjem, da je položaj naših delavcev in nameščencev tako
slab, da res obstoja nevarnost za narodno gospodarsko, kulturno in moralno; ni sc moglo ugovarjati zahtevi po javni intervenciji v svrho reguliranja delavskih dnin, kako tudi ne že sprejeti resoluciji o ureditvi delovnega časa, o varstvu v obratih, o zavarovanju za bolezen in nezgode; enako tudi ni ugovora drugim gospodarskim ukrepom, ki so bili sprejeti.
Položaj naših delavcev je označen s tremi perečimi vprašanji njih živi jenskega bistva. Na prvem mestu je šlo za višino delavske dnine, na drugem za nezaposlenost, na tretjem za davčno obremenjenje delavske dnine in nameščenske plače.
Vsa tri vprašanja tvorijo eno celoto. Obravnavala so se tudi na anketi kot celota, čeprav so bila jasneje pojasnjevana v treh skupinah, da se s tem: bolje dokaže njih povezanost. •
Anketa je najprej dokazala
strahovito nazadovanje dnin
delavcev in nameščencev. Dokazala je, da niso dnine naših delavcev le od včeraj ali samo v letih gospodarske krize nižje, kakor so dnine v sosednjih deželah delavcev istih kvalifikacij ter v gospodarstvu celo istih delodajalcev kakor pri nas, nego da so nižje že od nekdaj, ter da so nizke dnine naših delavcev postale fatalen
sistem, po katerem se podcenjuje vrednost naše narodne delovne sile.
Anketa je ugotovila anomalijo, da so realne mezde nižje v naši bogati agrarni deželi, da naš delavec ne more kupiti niti onih živi jenskih potrebščin, neglede na to, če so se te prepocenile, katere kupuje inozemski delavec, ki jih plačuje dražje.
Anketa je ugotovila dalje, da je nezaposlenost pri nas zato tako fatalna,
ker delavec niti takrat nima
dovolj za svojo prehrano, kadar je redno zaposlen
in ker je že prvi dan, ko postane nezaposlen, vezan na javno pomoč. Anketa je ugotovila, da bi nezaposlenost naših delavcev in nameščencev bila mnogo lažje znosljiva, če bi naši delavci in nameščenci imeli normalne zaslužke, če bi jim zaslužek omogočil normalno prehrano, in kadar bi si lahko nekaj prištedili za sulic čase nezaposlenosti. Želeč, da se nudi pomoč nezaposlenimi, je anketa ponovno povdarila problem višine dnine ter navajala celo vrsto praktičnih ukrepov, ki se naj izvedejo v svrho pobijanja nezaposlenosti in pomoči delavcem in nameščencem.
Končno je anketa razpravljala tudi o problemu preobdavčenja delavske dnine z javnimi bremeni. Povedala je, kako težka je obremenitev mizernih dnin delavcv in plač nameščencev. V celoti ne tvorijo velikega zneska v državnih dohodkih,
vendar pa so najbolj obdavčen objekt v državi.
Na podlagi celokupnega materiala, ki pojasnjuje položaj delavcev in nameščencev, je anketa v obsežnih stvarnih resolucijah rekla: Zgenite se in pomagajte. Dvanajsta ura je. Kdor ima ušesa, da čuje, naj čuje! Zlasti pa je anketa poudarila zahtevo po popolni svobodi za delavske in nameščenske strokovne organizacije, da s tem dobe delavci in nameščenci možnost, da se sami v neposrednem boju bore proti krivicam, ki jih davijo.
Ali za n«m{ke fašiste ne veljajo sklepi Društva narodov proti teroiistom?
Rjavi fašisti umorili
svojega nasprotnika
V kraju Slapy nedaleč od Prage so nemški fašisti iz rajha na zverinski način umorili emigranta inž. Rudolfa Formisa in so potem v avtomobilu pobegnili čez mejo.
Inž. Formis je bil član črne fronte dr. Otto Strasserja, ki se je odcepila od nemških nacijev, ker so izdali socialistični program. Strasserjevi pristaši, med njimi inž. Formis so, da' uidejo maščevanju, morali bežati na Čehoslovaško.
Tu je inž. Formis živel v bednih razmerah, nastanjen v nekem hotelu v Slapy. Za njegovo osebo so se pa začeli zanimati nemški fašistični ovaduhi, ker so zavohali, da je instaliral tajno radio oddajno postajo, ki neprestano moti največjo nemško radio
postajo K6nigswusterhausen z oddaja njem protihitlerjevskih govorov.
Fašistom se je posrečilo, da so navezali s Formisom stike. Pretekli petek pa so ponoči vdrli v njegovo stanovanje v hotelu dva fašista, v spremstvu neke »dame«, in sta Formisa ustrelila, hotelsko sobo pa zažgala. Po strahotnem umorstvu so krivci pobegnili preko meje. Sumijo, da so bili v zvezi s hotelirjem.
Vsa čehoslovaška javnost, pa tudi ostalo inozemstvo je radi tega ogorčeno. Listi vprašujejo, če sklepi Društva narodov o pobijanju terorizma za Nemčijo ne veljajo in zahtevajo sankcije proti nemškemu fašizmu, ki ogroža javno varnost v sosednjih državah.
»Pohod«, glasilo »Narodne odbrane«, se v zadnji številki veseli, da je sodišče potrdilo po klerikalcih vloženo kandidatno listo z nosilcem Žebotom in izraža »prav iskreno in z vso dušo željo, da g. Pucelj ne postane senator.« Nacionalistični »Po-
hod« se namreč boji, da bi v tem slučaju prišel kot poslanec v Narodno skupščino Pucljev namestnik, ki je kočevski Nemec, in javno izraža željo, da ne pride v senat g. Pucelj, marveč da pride v senat mesto Puclja g. Žebot.
Znižanje obiinskih taks in doklad
Minister financ je odredil potom finančnih direkcij, da naj občine pri sestavi proračunov upoštevajo težki gospodarski položaj ter temu primerno določajo razne občinske takse in doklade. Občine naj bi v tem primeru ne le upoštevale splošni gospodarski položaj, marveč zlasti davčno zmožnost prebivalstva, ker je del prebivalstva, posestniki in ljudje z večjimi dohodki razmeroma mnogo manj obremnjen kakor delovni sloji in obrtniški stan.______________
Skupni interesi Nemiije in Poljske
Na severu Poljske in vzhodu Nemčije se nahajajo majhne državice Litva, Letonska in Estlandska. Te državice zapirajo več ali manj obema državama pot do morja in svoboden promet. Zaraditega je verjetno, da bo prva ofenziva Nemčije in Poljske naperjena proti Litavski. Gre predvsem za memeljsko ozemlje, ki je sicer samostojno in pod litavskim pokroviteljstvom. Tako Nemci kakor Litevci zbirajo čete tam okoli. Razumljivo je potem tudi, da imata Nemčija in Poljska — skupne interese, to je željo po razširjenju svoje oblasti na dele sosednje države.
Stara tekstilarna
v Kočevju pogorela
Skoro 400 delavcev in delavk ob kruh in do 10 milijonov
škode
Obisk v Londonu.
Zapad proti vzhodu
Predsednik francoske vlade Flan-din in zunanji ministeer Laval dospe-ta te dni v London, Kaj pomenita obisk v Londonu, mora biti jasno, če ugotovimo, da trdijo angleški politiki, da je mogoče o sigurnosti miru govoriti šele takrat, ko se prizna enakopravnost v oboroževanju Nemčiji, Avstriji in Madžarski. Tedaj bi se Nemčija vrnila v Društvo narodov in bi se sklenila primerna omejitev oboroževanja.
Očividno gre tu za okrepitev velesil, kar zagovarja Italija, na drugi strani pa tudi za omejitev vpliva Francije v Evropi. Francija zahteva vzhodni pakt, ki se mu naj priključita Nemčija in Poljska. S tem bi prestiž Francije sicer obveljal v Evropi, vendar mora Francija ostati v stalnih dobrih oanošajih s svojimi zaveznicami, ker bi sicer utegnila nastati v Evropi politična dislokacija. To bi Angleži kot znani imperialisti lahko izkoristili v slučaju spora s Francijo v prekomorskih vprašanjih, ki ni izključen. Vsekakor pa je politika štirih velesil še vedno aktualna ter pade odločitev o tem vprašanju na londonski konferenci.
Vprašanje razorožitve pa ostane še nerešen problem.
Spor med Francijo in Abesinijo
Abesinci so napadli v francoski Somaliji Francoze in ubili kolonialnega uradnika Bernarda. Napadalci so nomadi, kakršnih rodov je še več v Abesiniji. Ti se ne ozirajo na odredbe vlade. Francija se je pritožila zaradi tega napada. Abesinija se opravičuje, da napadalci pripadajo divjakom, ki samolastno ravnajo in vrše razna plemena tudi med seboj boje. Ob tej priliki poroča časopisje, da država, ki nima oblasti v svojih rokah, nima pravice do obstoja in ne spada v Društvo narodov. Potrebno je, da Italija prevzame nad njo protektorat, oziroma jo zasede. Italija tudi dejansko zbira tam svoje čete, kar bi potrjevalo, da je na rimski konferenci dobila mandat, da — pacifira Abesinijo ob sporazumu s Francijo in Anglijo,
Amerika za nezaposlene
V Zedinjenih državah so za pobijanje nezaposlenosti dovolili kredit 4880 milijonov dolarjev. V našem denarju bi znašalo to nad 215 milijard dinarjev. Zedinjene države računajo, da dobi s tem kreditom 3 in pol milijona nezaposlenih delavcev delo.
Amerikanski kapitalizem se torej dejansko trudi, da bi prikril in omilil posledice svojega izkoriščevalnega gospodarskega sistema.
Ali si že poravnaš naroi-nino? J4ko Se ne, stori takoj svojo dolžnosti
Tone Maček:	135
Stuiai ičutn&ecgee
Po plesu so prišle na vrsto razne družabne igre: skrivali so prstan in ugibali, kdo ga ima v roki. Kdor ni uganil, je inoral plačati kazen ali izvršiti kako delo, na primer poljubiti najstarejšo žensko. Igrali so slepe miši in zidali most, pri čemer so si ,beli’ in ,črni’ merili sile. Največ zabave so imeli fantje z ,rihtarji’. (Ženske se te igre niso marale udeleževati.) Pri tej igri je obsojenec moral položiti glavo v naročje sodnika, ki je sedel na stolu, in to tako, da ni mogel ničesar videti. Tako sklonjen je čakal, da ga je kdo izmed navzočih s plosko roko močno udaril po napeti zadnjici. Ko je sodnik naštel do tri, se je smel obsojenec dvigniti in ugibati, kdo ga je udaril. Če ni imenoval pravega, je moral še enkrat v ,rihto\ tako dolgo, dokler ni zadel pravega. Kogar pa je pogodil, tisti je moral mesto njega v ,rihto\ Marsikdo se je za to
V nedeljo dopoldne okoli 11. ure so Kočevarji opazili, da gori velika Stara tekstilarna, ki se je nahajala v starem štirinadstropnem Auerspergovem poslopju in novejših modernih objektih. Ravnatelj Ott in vratarica sta bila še dopoldne v tovarni, toda nista ničesar čutila o nastajajočem požaru. Ogenj je nastal očividno v predilnici v drugem nadstropju zaradi električnega kratkega stika. Prihitele so sicer požarne brambe. Zbralo se je enajst požarnih bramb. Gašenje pa je bilo težko, skoraj nemogoče, ker je stavba previsoko, nemoderno grajena in je ogenj divjal z vso besnostjo. Lokalizacija ognja je bila silno težavna. Pogorela je popolnoma velika stavba tovarne s predilnico, tkalnico in večji del barvarnice. Strašen je bil občutek navzočih, zlasti delavcev in delavk, ko je plapolal ogromen plamen iznad lesenega ostrešja ter so stroji lomastili po pregorelih stropih iz nad-
Graška »Tagespost« prinaša pod tem naslovom članek, ki opisuje zgodovino priznanja sovjetske Rusije po čehoslovaški vladi. Vsi čehoslovaški oficijelni listi prinašajo zadnje tedne nad vse simpatično pisane članke in poročila o Rusiji, češka industrija se vzdržuje v največji meri z naročili iz Moskve, medsebojni prometni in kulturni stiki so postali zelo živahni, v kratkem začne voziti direktni brzo-vlak iz Prage v Moskvo in pripravlja se direktna letalska zveza med obema državama. Zlasti odkar so se čehoslovaški žurnalisti pred par dnevi vrnili z obiska po Rusiji, ne morejo prehvaliti te nove Amerike, Še pred nekaj meseci bi se zdelo vse to nemogoče; če so čehoslovaški listi omenjali Rusijo, so jo omenjali le rezervirano ali s prezirom. Za tem pa pravi »Tagespost«:
»List se je pa naenkrat obrnil, ko je lansko pomlad pri vprašanju razvrednotenja krone nastal v vladi spor in so češki nacijonalni demokrati izstopili iz vlade. Zdi se kurijozno, da je ta stranka, kot predstavnica češke težke industrije, z zadovoljstvom sprejemala ruska naročila, da pa pod vodstvom svojega voditelja, starega »bolševikenfreserja« Kramara, o priznanju sovjetske vlade ni hotela nič slišati. Pri tem pa je treba pripomniti, da vzrok, zakaj Kramar tako sovraži današnjo rusko vlado, ni tako idealne narave kakor to on dokazuje, temveč da temelji na čisto realni podlagi. Kramar se je namreč svoj čas poročil v Rusiji z bogato rusko plemkinjo. Velika ženina posestva so pa bolše-viki razlastili. To je pravi vzrok, vse drugo, kar Kramar pravi o pansla-
igro že prej pripravil in si zavaroval zadnjo plat s cunjami, ki si jih je oblekel pod hlače. Ce pa so ga ,pogruntali\ jili je moral vpričo ,rihtarja’ sleči. Kdor je moral po desetkrat ali še večkrat v ,rihto’, naslednji dan še sedeti ni mogel. Pa tudi dlani najbolj navdušenih ,ekse-kutorjev’ so bile drugi dan zatekle.
Zaključek zabave je bil neizogibni .povštertanc’ (ples z blazino). Vsi plesavci, moški in ženske, so se prijeli za roke in napravili velik krog, ki se je po taktu godbe plešočih korakov počasi vrtel na levo. Sredi kroga se je plesalec ali plesalka z blazino v rokah vrtela v nasprotni smeri in je izbirala med plesavci, ki so se vrteli krog nje, pred koga bi položila blazino. Ko si je izbrala, je položila blazino na tla pred izvoljenega. Oba sta pokleknila na blazino in se poljubila, in ko je novi plesalec prevzel blazino in položil na zato pripravljen krožnik novec za godca, sta se oba parkrat zasukala sredi kroga v poskočni polki, krog plesavcev pa se je medtem vrtel v živahnejšem tempu v ua-
stropij v pritličje ter tam končavali svoje bitje v neusmiljenih plamenih.
Kočevsko delavstvo je zaradi tega požara jako hudo prizadeto. Ob današnji krizi in slabih mezdnih razmerah postane v enem dnevu par sto rodbin s svojci brez dela, sami in njih svojci brez kruha. To je razmeroma velika socialna katastrofa za razmeroma veliko število delavstva in rodbin v daljnjem pokrajinskem Kočevju.
Podjetje se je sicer borilo s itežko-čami, vendar je bila nada, da se ne ustavi, ker ob današnji tekstilni konjunkturi tega ne bi bilo treba, če je podjetju na razpolago potrebni obratni kapital.
Potrebna je tu vsekakor javna pomoč. Potrebna je intervencija države in banovine tako v prilog pomoči potrebnemu delavstvu, kakor tudi, da se tovarna čimprej obnovi ter zaposli zopet prizadeto delavstvo.
vizmu, o sveti matuški Rusiji, o podjarmljenem narodu, o slovanski vzajemnosti in tako dalje, je le plašč, pod katerim se skrivajo zelo otipljivi interesi, In tako se je dogajalo, da so bila posestva neke žene dolgoletna zapreka urejenim odnošajem med dvema državama in dvema sorodnima narodoma ...«
To pa najbrž ni slučaj samo na Če-hoslovaškem.
V Avstriji so poostrene kazni
za ilegalno kolportažo
Avstrijska vlada se krčevito bori proti poplavi ilegalnih letakov in literature. Sedaj je izdala zakon, s katerim se poostrujejo kazni za tihotapljenje, tiskanje in razširjanje ilegalnih tiskovin. Najmanjša kazen ne sme biti izpod enega leta zapora. Pa tudi te drakonske mere režimu ne bodo dosti pomagale.
Pariz v pričakovanju 6. februarja
Razne patrijotične in nacionalistične organizacije so napovedale, da bodo na obletnico lanskih pouličnih bojev, 6, februarja, zopet šle na ulico izzivati z javnimi shodi in demonstracijami. Na to je ujedinjena »socijalna fronta« odgovorila, da bo istočasno in na istih krajih priredila protimanife-stacije. V izogib novih krvoprelitij bo vlada za ta dan najbrž prepovedala sploh vse javne manifestacije.
sprotno smer. Za tem je prejšnja plesalka brez blazine stopila nazaj v krog in novi plesalec si je z blazino izbiral v krogu nove plesalke in ko si jo je izbral, se je ponovilo isto. To se je ponavljalo poljubno dolgo. Bolj priljubljeni plesalci in plesalke so morali po večkrat v krog, medtem ko so nekateri zaman čakali, da bi kdo položil blazino pred nje. Tu se je moglo dobro opaziti, koliko simpatij uživa posameznik.
Pri poljubovanju na blazini je bilo dosti smeha in vrišča, ker se je strogo pazilo, da ni nihče »švindlal«, ampak, da je res poljubil svojega partnerja na usta. Najbolj vestni so bili pri tem poslu starejši ljudje, medtem ko so se zlasti mlada dekleta sramovala.
Blazina je bila precej umzana in prašna, ko so končali. Kolikor se je nabralo na krožniku, so izročili godcu, ki je zadovoljnega obraza spravil krajcarje in potice v svoj žep. Še celo ena desetica je bila vmes. Vsi so videli, da jo je dal Oblakov, presrečen, da je Ravnikarjeva Minka položila blazino predenj.
Doma in po svetu
Pravijo, da kriminalistika narašča.
Z drugo besedo bi to povedali, da število zločincev narašča. To je si' cer žalosten pojav, toda priznati mu-ramo, da so temu krive družabne razmere, ki so ustvarile neznosne socialne razmere. V amerikanskih poročilih čitamo zgodbe o slavnih »gangsterjih«, ki ustanavljajo svoje organizacije. Zločinstvo je postalo poklic, ko je neobzirni kapitalizem pahnil celo vrsto, stotine, tisoče iz svoje družbe. Ti ljudje so iskali izhoda, eksistenco in našli je niso nikjer razen med zločinci. Isto, kar se dogaja v Ameriki, se dogaja tudi pri nas. Ljudje pahnjeni na cesto, iz družbe počasi propadajo in postanejo to, kar edino morejo, ker hočejo živeti. In čim manj se bo skrbelo za te soljudi, čimbolj se jih bo izkoriščalo in čim-večja bo takozvana »umetna« gospodarska kriza, temveč bo kriminalistika imela opraviti in tem več bo slučajev, ki jih imenujemo prestopek ali zločin. Tudi organizacije teh ljudi se pojavljajo. Vsaj policijska poročila vedno poročajo o večjih družbah in tolpah. Zaradi teh razmer in preteče nevarnosti, da se zlo razširi in ukorenini, je pač nujno potrebno, da se delavske zahteve po skrajšanju delovnega časa, po zvišanju mezd in po poživitvi gospodarstva podpirajo in pospešujejo z vsemi pomočki. Bolezen družbe te vrste se more ozdraviti le z resnimi pomočki, ki revidirajo sistem današnjega gospodarstva.
Zakaj je pri nas v industriji toliko tujih inženjerjev in uradnikov zaposlenih. Pri nas se je naseljevala industrija s tujim kapitalom in s tujim kapitalom jako radi prihajajo tudi vodilni uradniki, inženjerji itd. Ob dobri konjunkturi so ljudje pač godrnjali proti prihajanju tujcev, niso pa bili ukrenjeni koraki, da se naseljevanje prepreči, kolikor imamo doma nadomestnih sil, ker ni bilo nezaposlenosti. Tako je bilo, V sedanji krizi pa positaja vprašanje aktualno.
Pravo ime morilca kralja Aleksandra, Oblasti so ugotovile, da je morilcu kralja Aleksandra ime Veruso-ko Dimitrov Kerim, ne Kelemen. Rojen je bil 10. novembra 1894 v Kami-nuca v Bolgariji. Leta 1922 je bil obsojen zaradi dveh umorov V Sofiji, pozneje pa je bil pomiloščen.
Požar v tovarni lesnih izdelkov v Duplicah pri Kamniku. V tovarni Remec & Comp. v Duplicah pri Kamniku je nastal požar, ki je uničil del tovarne, v noči na 26. januarja. Škoda znaša nad 100.000 Din.
Značilen spomenik. V Veliki Ka-niži so Madžari postavili pred kratkim spomenik svojemu nacionalnemu junaku in pesniku Petofiju. Na marmornem podstavku stoji pesnik v vojaški opremi, z zastavo v desni roki, levo pa ima iztegnjeno proti jugoslovanski meji in kaže na boj pripravljenemu vojaku poleg sebe, kje ima opraviti svojo dolžnost. Ta spomenik je znak madžarske »miroljubnosti«. Bil bi pa namestu, či bi ga postavili
Z mnogo hrupa in še več izrazi prijateljstva so se končno poslovili. Hrastničanom je igrala harmonika, katere glasovi so se odbijali skozi Boben od strmih skalnatih sten, v globini izpod ceste so pa šumeli in bobneli vzpenjeni valovi potoka. Ravnikarjev Sultan je še dolgo lajal v temno noč za odhajajočimi, ki so veselo prepevali in vriskali po cesti proti Hrastniku. Po serpentinah bele ceste, ki se vije po hribu proti Svetemu Marku, so pa z glasnim tikanjem odgovarjali rudarji, ki so se vračali v Trbovlje.
Težko sta .lancz in France vstajala zjutraj, ko je bilo treba iti na šilit. Bila sta neprespana. Sicer nista bila slabe volje, saj sta se na kožuhauju imenitno zabavala, vendar je dejal Janez;
»Veš kaj, s to lumparijo ni nič. Sem že preveč v letih. Je že skrajni čas, da se oženim. Še pred adventom bom napravil. In ti mi boš šel za tovariša.«
»Ne vem, če bo šlo. Saj veš, da nimam primerne obleke.«
(Dalje prihodnjič.)
Medeni tedni med Prago in Moskvo
Zakaj je dr. Kramar hud na Ruse
Mesec januar,
ki je bil določen za razširjanje delavskega tiska, se nagiba li koncu!
Koliko novih naročnikov
si pridobil »Delavski Politiki« ?
Delavci! Nameščenci!
»Delavska Politika« je namenjena Vam! Ves čas svojega obstoja se je trudila, da bi Vam služila kar najbolje. Zato jo širite povsod med svojimi znanci in prijatelji. Predvsem spada v Vaše domove delavski list, ki si je nadel nalogo, služiti Vašim' interesom.'!
Tega se naj zaveda vsak delavec in nameščenec, predvsem pa vsak posamezen zaupnik in funkcionar delavskega pokreta!
pred senat v Budimpešti, kjer sede zatiralci madžarskega naroda.
Komunistični klub »Jadran« na Dunaju je avstrijska policija izsledila in 92 njegovih članov aretirala. 60 jih je zopet izupustila, ostalih 32 pa pridržala.
V zvezi z umorom Kirova v Leningradu, je svetovno časopisje razširjalo najneverjetnejše stvari. Tako so poročali, da je bil morilec Nikolajev takoj na mestu usmrčen in da je bilo z njim vred v nekaj urah ubitih 140 njegovih pajdašev. S tem v zvezi so poročali tudi o tisočerih aretacijah po vsej državi. Vse to se je izkazalo pozneje kot neresnično in skrajno pretirano. Ubiti Nikolajev se je čez Par tednov zagovarjal pred rednim sodiščem v Moskvi, kjer je bil seveda obsojen na smrt, njegovi pajdaši pa v Sibirijo. Ta umor je bil tudi vzrok za gonjo proti Trockemu, ki živi v emigraciji v Franciji in ki so ga obtožiii idejne sokrivde pri tem umoru, češ, da je v zvezi z opozicijo v Rusiji, ki jo ščuva k uporom. Vedeli so povedati, da je sovjetska vlada zahtevala od Francije, da ji izroči Trockega. Nadalje, da pripravlja sovjetska vlada posebno »belo knjigo«, kjer bo dokazala, da je bil Trocki v zvezi s teroristi v sovjetski Rusiji in da je sovjetska vlada proglasila Trockega za »sovjetskega sovražnika štev, 1.« Vse te tendenčne verzije in izmišljotine je sedaj sovjetska vlada potom Agencije Havas iz Moskve demantirala. V tem demantiju se navaja, da so v Moskvi prepričani, da Trocki sploh ni v položaju, da bi mogel imeti kak, četudi samo neposredni vpliv na politično življenje v Sovjetski Rusiji.
Japonska prodira v Aziji dalje. Japonska se ne čuti odgovorno Društvu narodov in je zaradi tega izstopila iz njega, da ima v Aziji svobodne roke. Sedaj prodira dalje na Kitajskem in meri nje pot v Mongolijo. Vojni konflikt v Aziji je neizogiben v najkrajši dobi. Sovjetski vojni poveljnik general Gončarov v Vladivostoku izjavlja, da je Rusija pripravljena, da odbije 'vsak napad. Zdi se, da ima tudi potrjevanje v Evropi deloma vzrok v azijskih vprašanjih, ker sta tam internirana Anglija in Francija.
Zagorje ob Savi
, Prepir radi meščanske šole. Že neko-hkokrat smo imeli priliko čitati v »Jutru« polemiko med našimi zagorskim »brati« radi ustanovitve meščanske šole v Zagorju. Brez dvoma je meščanska šola v Zagorju potrebna. Kajti zelo velike in težke so žrtve, ki jih morajo starši doprinašati za študij svojih otrok v Ljubljani. Vendar to vprašanje, ki obstoja že izza prevratne dobe, se še ne bi ganilo z mrtve točke, če ne bi oblast zahtevala, da se ali meščanska sola v Zagorju ustanovi, ali pa da mora zagorska občina iz sredstev svojega proračuna vsako leto prispevati Din 20.000 za meščansko šolo v Litiji. V tem tiči sedaj ves problem! Deviza vseh Zagorjancev je: Meščansko šolo v Zagorje! Ali sedaj nastane vprašanje, kako to izvesti? Na zidanje nove šole v sedanjih razmerah niti misliti ni. Tu so pogruntale brihtne glave nied »brati«, da bi bilo najbolj pametno, če
se ukinila že itak ne preveč zasedena !■ in 8. razred osnovne šole v Zagorju in ‘oplicah. Iz sedanjih dveh šolskih okolišev Pa bi se napravil samo eden. Temu nazi-ranju se pa sedaj upira oni del »bratov«,
bi bil s tem mogoče neposredno prizadet. Ne vemo sicer kako se bo ta spor rcšil, ker gospodje smatrajo, da za reševanje takih zadev ne pridemo v »poštev«. Kljub temu pa si kot občani iti davkoplačevalci dovoljujemo odločno povdariti, da 'morajo pri rešitvi tega vprašanja biti predam merodajni učni interesi otrok priza-xe *h staršev in pa zagorskih davkoplačevalcev!
Pomoč rudarskim revirjem!
Ogledalo socialnih prilik v občini Trbovlje
Dne 18. januarja se je vršila na občini v Trbovljah I. seja pomožnega odbora, katero je vodil župan s. Jakob Klenovšek. (Sodelovanje je odklonila Narodna strokovna zveza.)
Župan je otvoril sejo z apelom na vse delodajalce, da naj ne odpuščajo delavstva, ker s tem samo večajo število brezposelnih in poslabšujejo že itak težke socialne razmere v revirjih.
Število občanov, ki so navezani na javno podporo.
V svojem nadaljnjem poročilu je s. Klenovnik omenil, da je v trboveljski občini :
240 onemoglih z družinskimi člani 299 8 siromašnih z družinskimi člani	15
7 družin brez hranitelja z druž. člani 15 40 brezposelnih oženjenih z druž. čl. 168
5 brezposel. vdov in vdovcev z dr. čl. 12
6 brezposelnih ločenih z druž. člani 7 311 brezposelnih samcev
90 brezposelnih samic
18 brezposel. nez. mater z druž. člani 41
vseh skupaj 958
Občina oskrbuje 31 onemoglih v lastni ubožnici, izven občine pa se podpira tudi 18 onemoglih z denarno podporo. V javni kuhinji se prehranjuje dnevno skoro 1200 siromašnih otrok aktivnih rudarjev in sicer sedaj samo z denarno podporo kralj, banske uprave, občine in podjetja Dukič. Stanje brezposelnih je sicer v občini večje, kajti mnogo jih ni prijavljenih.
Z ozirom na zelo slabo socialno stanje v občini, je uprava občine prosila sresko načelstvo z vlogo dne 30. 12. 1934, No. 11.505-34, da preskrbi tukajšnjim onemoglim in zapuščenimi čim več podpor v naravi, za brezposelne pa čim1 več denarnih sredstev za izvrševanje javnih del, za šolarsko kuhinjo pa redne izdatnejše prispevke.
Socialni referent občine trboveljskke, s. Tine Korimšek, je izjavil, da občina Trbovlje nima za izvrševanje javnih de! prav nobenih sredstev. Oženjenim brezposelnim se nudi pomoč, v kolikor so na razpolago sredstva le iz postavke za brezposelne v občinskemi proračunu. Ker so vsled zime in ker ni denarja, skoro vsa dela onemogočena, je bila občinska uprava prisiljena, dne 13. 1. 1935 otvoriti kuhinjo za one brezposelne samce, ki nimajo nobene druge možnosti za preživljanje. Obstoj mladinske kuhinje je trenotno odvisen samo od prispevkov banske uprave, občine in podjetja Dukič.
Oženjeni brezposelni.
Oženjenih brezposelnih v občini je 41 s 171 družinskimi člani. Občina jim nudi pomoč v okviru razpoložljivih sredstev po Din 2.50 in za vsakega družinskega člana še po Din 1.50 na dan.
Koliko sredstev bi potrebovala občina za najnujnejšo preskrbo brezposelnih?
Za preskrbo oženjenih brezposelnih, t. j. za njihovo zaposlitev pri javnih delih, bi potrebovala občina, ako računamo Din 24 na šilit, letno nad Din 300.000.
Za zaposlitev še 200 samcev, z mezdo Din 20 dnevno pa Din 1,250.000 na leto.
Kuhinja za brezposelne.
V kuhinji za brezposelne prejema hrano 127 oseb, in sicer kosilo in večerjo.
Služi pa kuhinja tudi kot ogrevalnica. Nahaja se v prostorih, ki jih je dala na razpolago TPD. — Od prehrane v kuhinji so bili izključeni svoj čas nekateri brezposelni radi prekršajev. Nova občinska uprava je te kazni zbrisala.
Za delavce, zaposlene pri zasilnih delih, je treba postaviti posebne kuhinje, če se vrše dela daleč izven Trbovelj.
Mladinska kuhinja.
Pod tezo socialnih razmer trpi zlasti mladina.
Mladinska, to je šolarska kuhinja je bila otvorjena dne 10. julija 1933 na osnovi odloka kralj, banske uprave z dne 8. VII. 1933, No. 14.972-3, z ozirom na slabe razmere v tukajšnjem rudarskem revirju. Pri sestavi seznama se je odbor omejil na najbolj siromašne rodbine, pa je kljub temu vseboval nad 900 ubogih otrok. Kuhinja se je otvorila z nad 200 otroci, pozneje pa se je številčno stanje vsled slabih razmer tako pomnožilo, da je znašalo v mesecu maju 1934 že okrog 700. Stroški za hrano bi se morali kriti, in sicer po 2 Din na osebo, iz javnih sredstev (država, banovina, občina, Trboveljska premogokopna družba, Rdeči križ in javne zbirke).
Za časa gladovne stavke v revirjih je morala občina sprejeti v šolarsko kuhinjo na hrano 1200 najrevnejših rudarskih otrok. Kljub nekoliko večjemu zaslužku rudarjev v sedanjih zimskih mesecih, se položaj ni bistveno izboljšal. Rudarske družine so preveč zadolžene, da bi mogle oskrbeti otroke. Prehrana enega otroka dnevno stane Din 1.25 (kosilo in 36 dkg kruha).
V šolarski kuhinji ima:
452	družin	po	1	otroka	.	.	.	452	otrok
228	družin	po	2	otroka	.	.	.	456	otrok
60	družin	po	3	otroke	.	.	.	195	otrok
4 druž.	po	4	otroke	...	16	otrok
1 druž.	po	5	otrok	...	5	otrok
750 družin	1124	otrok
Od teh je 645 družin zaposlenih rudarjev, 68 družin upokojencev, 3 družine rentnikov, 2 družini vpokojencev z zaslužkom in 29 družin brezposelnih. Skupno imajo družine oskrbovane dece 2431 otrok pod 18. leti starosti. Po enega otroka ima 22 rodbin, po 2 otroka 235, po 3 otroke 224, po 4 otroke 145, po 5 otrok 79, po 6 otrok 33 in po 7 otrok 8 rodbin; po ena rodbina ima 8, 9, 10 in 11 otrok.
Za bodoče proračunsko leto bo treba preskrbeti kritje za šolarsko kuhinjo v znesku Din 540.000.
Odborova seja je sklenila uvedbo blokov za podpiranje beračev, pooblastila je župana, da izposluje od banske uprave čim več sredstev iz bednostnega fonda, naročila je, da naj se skrbi za zgradbo barake za prenočišče delavcev, ki dobe delo pri gradnji ceste pri Mariji Reki. Nadalje je sklenil odbor apelirati na vsa podjetja, da ne bodo odpuščala delavstva in pa da bodo zaposljevala izključno le domače delovne sile.
V gornjem poročilu se zrcali vsa strahota socialne bede v dolini črnega de-manta.
Pomoč je nujno potrebna.
Maribor
Volitve obratnih zaupnikov
Svobodne strokovne organizacije zmagoslavno prodirajo!
Kljub večkrat protizakonitemu in nečednemu ravnanju nasprotnikov prodirajo naše strokovne organizacije pri volitvah obratnih zaupnikov skoraj na celi črti. Prav posebno se pozna to v tekstilnih tovarnah, kjer se nasprotniki sploh ne bi bili mogli držati, če se ne bi njihovi priganjači posluževali raznih trikov, groženj in drugih nečednih stvari, o katerih bomo poročali ob priliki.
Tako so dobile naše organizacije v tovarni Hutter in drug 15 mandatov, nasprotniki pa 1 mandat, pri mestnem gradbenem uradu in vodovodu je dobila naša lista vse mandate, ravnotako v tekstilni tovarni Tho-ma Karol in v tovarni Ehrlich Avgust. Pri Teksti na Teznu, kjer je ves aparat deloval za nasprotnike in kjer znajo na svojstven način vplivati na volilce in na naše kandidate, je naša lista vendar dobila 2 mandata, nasprotniki pa 3.
V umetnem mlinu Rosenberg Josip so se vršile volitve dne 18. t. m. Kandidati svobodne strokovne organizacije so bili izvoljeni brez proti-liste. Tudi pri mestnem električnem podjetju so bili izvoljeni le zaupniki Splošne delavske strokovne zveze Jugoslavije brez protiliste. V industriji čevljev Roglič Drago in v mestni plinarni je dobila Splošna del. stro-
kovna zveza Jugoslavije po dva mandata in nasprotniki pa po 1 mandat.
Kadar bomo delali bilanco o volitvah obratnih zaupnikov, takrat se pa bo najbolje videlo, kako zelo so se vrezali vsi oni naši dnevni časopisi, ki so že pred tedni pisarili o propadanju marksističnega pokreta v Mariboru.
*
Smrt zavednega sodruga. Dne 29.
januarja smo spremili na zadnji poti našega starega sodruga Alojzija Kosija, Pokojnik je bil zvest član strokovne organizacije in nad 15 let uslužben v tovarni Freund. Kot njegovi sodelavci se zahvaljujemo vsem, ki so spremili pokojnika na zadnji poti, tako tudi lastniku tovarne g. Freundu in g. ravnatelju. Pokojniku bomo ohranili trajen spomin! — Delavstvo tovarne Freund.
Zopet buren potek občnega zbora Železničarske kreditne zadruge v Mariboru. —
Med narodnimi železničarji v Mariboru se vrši že dalje časa srdit boj za Železničarsko kreditno zadrugo, ki se ga z vso vnemo udeležujejo na eni strani; oficijelni voditelji ZJNŽB in pa skupina okrog g. lum-peja, ki je bil, kakor znano, odstavljen s fiihrerskega mesta. Šele pred kratkim se je vršil občni zbor omenjene zadruge, ki je bil tako buren, da je morala intervenirati policija in ga zaključiti, medsebojno skregane nacionalne bratce pa razgnati. Minulo nedeljo se je ponovno vršil občni zbor te zadruge, toda to pot ne več v Narodnem do-
mu, temveč v katoliški Zadružni gospodarski banki, torej na nevtralnih tleh. Tudi to pot je bilo ogromno vika in krika, končno pa se je baje le zopet posrečilo g. Tumpeju, da je obdržal vodstvo te zadruge v svojih rokah. Oficijelni narodni železničarji so radi te zmage Tumpeja silno ogorčeni in napovedujejo nove boje. Navidezno je ta prepir za vodstvo te kreditne zadruge videti povsem nedolžen. Izgleda, da so se pač bratje medsebojno sprli radi tega, ker je ena skupina nacijonalna, druga pa narodna. Toda spor je globljega značaja. Gre za to, kdo bo zavod upravljal, kajti, kjer je denar, tam je moč!
Odpravljen komisarijat. Kakor med nacionalnimi železničarji, tako se je tudi v vrstah Narodne strokovne zveze vršil zadnje čase ljut boj za oblast. Hudomušneži trdijo, da je med tem časom zapustilo to organizacijo domala že vse članstvo, kar da je prisililo voditelje, da so končno ukinili komisarijat, ki ga je postavila centralna uprava v Ljubljani po odstavitvi bivšega predsednika. Na občnem zboru minulo nedeljo so končno izvolili nov odbor, ki mu načeluje gospod Radolič, v kontroli pa se nahajajo med drugim tudi gospodje: dr. Jančič, lekarnar Maver in načelnik socialnopolitičnega urada mestne občine g. Brandt-ner. Bivši voditelji te organizacije g. Bajt, Tumpej in Vojska so iz novega odbora popolnoma izpadli.
Zbirka za pomožno akcijo, je kakor nam poročajo v polnem razmahu. Pričakovati je, da se bodo pozivu mestne občine odzvali zlasti oni krogi mestnega prebivalstva, ki so v stanu kolikor toliko darovati za ta potrebni fond, četudi niso prejeli posebnega tozadevnega poziva, t. A pridobitni krogi in hišni posestniki.
Predavanje »Svobode« v Mariboru. V sredo, dne 30. t. m. nam bo predaval izvrstni predavatelj in zgodovinar g. prof. Baš o pokrajinski in kulturni sliki Maribora pred 100 leti. Predavanje je zelo zanimivo, zato ne pozabite priti!
Ciklus zdravstvenih predavanj. Da seznanimo delavstvo o vzrokih, znakih in posledicah najhujših bolezni, ki kopljejo predvsem delavcem grobove, bomo od 6. februarja 1935. naprej priredili ciklus zdravstvenih predavanj. Obravnavale se bodo predvsem spolne bolezni, tuberkuloza, nalezljive bolezni in rak. Predavanja se bodo vršila kot doslej vsako sredo. Na ta zanimiva predavanja že danes opozarjamo. Agitirajte med delavstvom, da bo udeležba čim boljša.
Mariborski gasilci In reševalci so imeli tudi v minulem letu obilo posla. Gasilci so morali nastopiti 24 krat pri gašenju požarov, 17 krat pa so morali nastopiti radi večjih cestnih nezgod. Prevozov z rešilnim vozom je bilo 1811.
Popisovanje leta 1917 rojenih vojaških obveznikov. Vsi v Mariboru stanujoči mladeniči, roj. letnika 1917, brez ozira na kraj njihovega domovinstva (pristojnosti), se morajo najpozneje do 1. februarja zaradi vpisa v seznam vojaških obveznikov zglasiti v uradnem času v mestnem' vojaškem uradu na Slomškovem trgu 11 in prinesti s seboj krstni in domovinski list. One leta 1917 rojene in v Maribor pristojne mladeniče, ki žive izven Maribora, so dolžni prijaviti za vpis v vojaško evidenco njihovi v Mariboru stanujoči starši ali sorodniki.
Pevski zbor pekovskih pomočnikov priredi v soboto, dne 2. februara veliki družinski večer. Spored obsega petje, komične nastope, ples in veliki srčni srečolov. Svira Triglav-jazz. Prijatelji neprisiljene zabave prisrčno vabljeni. Vstopnina prosta.
Celje
Občni zbor SMRJ, podružnice v
Celju se bo vršil v nedeljo, dne 3. februarja ob 9. uri na Zelenem travniku. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in kontrole. 3. Volitev novega odbora. 4. Poročilo o bolniškem fondu. 5. Slučajnosti. Sodrugi, posetite občni zbor točno in polnoštevilno, Zavedajte se, da se na občnem zboru voli novo vodstvo podružnice in da ste dolžni sodelovati, da dobi podružnica tako vodstvo, ki bo kos svojim težkim nalogam v teh težkih časih.
Volitve obratnih zaupnikov v tovarni Westen so se vršile 6. januarja po skrajšanem volilnem postopku. Ker je naša organizacija lOOodstotna, tudi ni bila vložena nobena druga kandidatna lista in je bilo tako vseh 15 zaupnikov izvoljenih iz naše liste. Te volitve so zopet dokaz, da zna delavstvo pravilno ceniti delo svoje organizacije, zato je tudi popolnoma solidarno z njo in med seboj. Naša moč je v zavednosti in solidarnosti. Te parole se bomo vedno držali in se ne damo nikdar več razdvojiti. Mi korakamo!
Halo, Metka je povišala plače! Tako smo čitali te dni v dnevnem časopisju, kjer je še pristavljeno, da je to storila že drugič in kar je glavno, povsem »prostovoljno«. Mi pa pravimo, da je sramota, kako nizke plače izplačuje ta in slične mehanične tkalnice. Plače pa »prostovoljno« zvi-
šavajo vedno ob priliki zaupniških volitev, ko valovje oragnizacijske misli najbolj udarja ob fabriško zidovje. Kaj ne gospodje pri »Metki«, boljše e dati 5% »prostovoljno« kot pa organiziranemu delavstvu priznati najmanj 50% povišanja. Delavci in delavke pri »Metki« so sami naši državljani, lastnik je pa priseljenec. Mislimo, da bi imeli delavci moralno in sveto pravico, da bi jim tovarna plačala vsaj tiste vsote, ki jih prištedi pri carinski zaščiti. Potem bi pa plače vse drugače izgledale!*
Pevski koncert »Svobode«, ki se bo vršil v nedeljo 10. februarja ob 4. uri popoldne v veliki dv.orani Narodnega dotma, bo revija naših pevcev, ki naj pokaže, če je naša »Svoboda« sposobna do stojno reprezentirati kulturno delo celjskega proletarijata. Letos imamo izlet vselh podružnic »Svobode« v Celje, kd se bio, kolikor bodo razmere dopuščale 'gotovo spremenil v vsedelavski izlet, saj je »Svoboda« kulturna matica vsega delavstva. Celjska podružnica »Svobode« _ se mora na to prireditev intenzivno pripravljati in ta koncert, ki se bo vršil 10. februarja služi za uvod v intenzivno delo. Naj smatrajo člani vseh svobodnih organizacij v Celju in okolici za svojo moralno dolžnost pomagati z najžilavejšo agitacijo, da se bodo namere »Svobode« popolnoma .posrečile.
Smuška tekma SK Olimpa, ki bi se bila morala vršiti preteklo nedeljo, je morala biti vsled slabih snežnih razmer preložena. Vršila se bo v soboto, na praznik, 2. februarja, ob istem času in istotam. Prijatelji kluba, vabljeni!
V guštanjski Jeklarni —
popolna zmaga rdeie iisfe
Z velikim zanimanjem se je delavstvo guštanjske jeklarne pripravljalo na volitve obratnih zaupnikov, ki so se potem vršile dne 27. t. m. Izid volitev je ta-le:
Vseh volilcev je bilo 249, od teh sta bila 2 mladoletna, 19 pa se volitev ni udeležilo.
Oddanih je bilo 223 glasov, od teh 5 neveljavnih; odpade na listo:
Saveza metalskih radmka Jugoslavije 175 glasov, Narodne strokovne zveze (plavi) 17 glasov, Jugoslovanske strok, zveze (beli) 31 glasov.
Količnik je znašal 37 glasov. Ker lista plavih in krščanskih socialcev
nista dosegli količnika, nista dobili nobenega mandata. Izvoljenih je vseh šest zaupnikov z liste svobodne strokovne organizacije SMRJ!
V primeri z lanskim letom je SMRJ napredoval za 45 glasov in od 5 na 6 mandatov.
Zaman so nekateri ljudje uganjali najnesramnejšo demagogijo, misleč, da bo v korist plavim. Delavstvo je sito demagogije in je to tudi s svojim glasovanjem odločno povedalo.
Tako se »podirajo« naše trdnjave!
Guštanjskim kovinarjem čast in priznanje!
Hrastnik
Pred volitvami obratnih zaupnikov v steklarni. Za volitve obratnih zaupnikov smo se marksisti dostojno pripravili, zavedajoč se, da nam ni potrebna prav nikakšna demagogija. Gospodje, ki vedre in oblačijo pri plavih pa vodijo boj na isti način kot lansko leto — z blatenjem. Nadaljnje agitacijsko sredstvo, katerega se poslužujejo, je delavstvu poznano že izza volilnega boja v lanskem letu. Takrat so pripovedovali, da imajo v steklarni 120 članov in da bo vse njihovo, ko pa smo šteli glasove se jim je napuh slabo izplačal, dobili niso niti — količnika. Delavstvo ve kaj mu je storiti. Zakaj bo delavstvo volilo marksistično listo, t. j. listo Splošne delavske zveze Jugoslavije? Zato, ker na tej listi ni takih, ki bi bili kdajkoli kaznovali kakšnega delavca, kaj še-le, da bi jih kaznovali kar na debelo. Ker med našimi kandidati ni nikogar, ki bi trkal na svojo narodno zavednost, zraven pa kršil naše socialne zakone in recimo zahteval 12umi delovnik brez dodatka za nadure. Pač pa imamo na naši listi same take sodruge, ki se brigajo za splošnost, ki so z ostalim marksistično usmerjenim delavstvom odstopili
5 odstotkov priborjene plače zunanjim delavcem, ki so se borili v sklopu Strokovne komisije za odpravo 1 odst. dodatnega uslužbenskega davka, ki so priborili delavstvu podporo za čas brezposelnosti, ki se bore skupno s predstavniki URSSJ za uveljavljenje vsaj minimalnih mezd zakonitim potom, Mi se borimo za zvišanje plač, vsem, tudi zunanjemu delavstvu. Marksisti odločno odklanjamo, da bi se naj plače steklarjev znižale od Din 300—400 dvotedensko zato, da bi dobili zunanji delavci več. Mi hočemo, da se zunanjim delavcem plače zvišajo, steklarjem pa ne znižajo. Kajti, ako bi se plače steklarjev in zunanjih delavcev zenačile navzdol, bi podjetniki kaj kmalu zopet prišli z novimi redukcijami in nam vsem vzeli še to, ker bi po zenače-nju plač ostalo. — Kdor hoče, da bo delavstvo želo in ne podjetniki, bo volil listo Splošne delavske zveze Jugoslavije! Vsi na volišče! Z rdečo glasovnico — za delavske pravice!
Kočevje
Po dolgem mrtvilu se je začelo tudi tukaj delavstvo prebujati. V tekstilni tovarni »Triglav« se je začelo delavstvo organizirati v Splošni del. strok, zvezi. Rudarji so ponovno ustanovili podružnico^ Zvezo rudarjev Jugoslavije in se je že vršil ustanovni občni zbor ob veliki udeležbi tako, da podružnica z več kot polovico tukaj zaposlenega organiziranega delavstva pridno deluje. — Lahko bi mnogo pisali o Kočevju, dokler ni bilo ne organizacije in nismo poznali delavskih pravic. Ali ta spomin nam naj bo samo v vzpodbudo za naše nadaljnje vztrajno delo v organizaciji. Na ponovne prošnje tukajšnjega delavstva smo tudi mi zdaj deležni »zaupniških tečajev«, ki se vrše vsak dan od 6. do 8. uri zvečer v dvorani gostilne Beljan v Kočevju. Kako potrebni in koristni so tečaji za delavstvo, posebno pa za delavske zaupnike, najbolj potrjuje pozornost
ŠPORTNA RUBRIKA
Nogomet pri nas v ožji domovini počiva. Kilibi so se umaknili v telovadnice, medtem ko drugod že zopet igrajo na prostem.
V Zagrebu se vrši pokalno tekmovanje in je pretekla nedelja prinesla rezultate: Concordia : Policijski 3 : 0, Hašk : Zet (Tramvajci) 6 : 1.
V Ljubljani pričakujemo zimski turnir Hermesa.
Drugače je v inozemstvu:
V Avstriji so preteklo nedeljo zaključili jesensko prvenstvo s tekmo Admira : Avstrija 1 : 2. Jesenski prvak je Rapid (19 točk) pred Adtniro (16) ter Vienno, Wien in Wacker (13).
V Italiji je prvenstvo na višku. Vodi Florentina (23) pred Juventus (21), Ambro-siana (19), Roma in Napoli (17).
Tudi mednarodne rezultate zaznamujemo:
Španija : Francija 2 : 0.
Nemčija : Švica 4 : 0.
Posamezne države hite sklepati reprezentančne tekme. Nemčija ima zaključenih že 7, Avstrija 4, Švica 5, Francija 4, Češka 3 take tekme.
Jugoslavija bo šele sklepala o terminu edino doslej dogovorjene tekme s Poljsko.
Zimski šport. Dva meseca smo tarnali, da je premalo snega, sedaj ga je bilo naenkrat preveč. Vsled prevelikega snega so morale biti prekinjene tekme aa državno prvenstvo in vseslovensko prvenstvo na Pokljuki. Po dosedanjih rezultatih vodi Jugoslavija s 726.09 točkami pred Čehi (701.31). Odločili bodo skoki, ki se vrše 3. marca na Bledu.
Odločitve v liokeyu so padle. Svetovni prvak je Kanada, evropski prvak pa Švica. Za njimi so Angleži in Čehi.
Delavskim športnim klubom.
Ker se vrši. prihodnja skupščina JNS-a dne 24. februarja še po starih pravilih, se je že začel lov za poverilnicami. Ne oddajte poverilnice nikomur, marveč počakajte na konferenco delavskih športnih klubov, ki se bo vršila v Ljubljani v nedeljo, dne 10. februarja.
Te	dni	prejmete od delavske	športne
zveze okrožnico, ki se bo bavila z vsemi aktuelnimi vprašanji z ozirom na predsto-ječo skupščino ter boste zaniogli k vsem točkam	na	klubskih sejah	zavzeti	stališče
tako, da se bomo potem na konferenci v Ljubljani zedinili in pripomogli k temu, da bo na letošnji savezni skupščini 106 delav-skh klubov kompaktno nastopalo.
Znižane takse In vstopnine k nogometnim tekmam.
Ne	pri	nas, marveč na	Dunaju,	kjer je
vodstvo I.	lige uspelo pri	občini in vladi,
da je znižala takse kar za polovico. Avstrijci so namreč izjavili, da se bo v slučaju, da ostanejo sedanje takse, igrala tekma za evropski cup med Avstrijo in Italijo kar v Italiji. Avstrijski finančniki so nato uvideli, da je bolje inkasirati polovične takse ter lire, ki jih bodo pustili italijanski kibici na Dunaju, kakor pa ostati brez vsega.
Prva liga je tudi določila nove enotne vstopnine, in sicer za stojišče 1 šiling, za brezposelne 0.60 šilinga, mladinske 0.30 šil.
Prepričanj smo, da bodo imeli od znižani:! taks in ‘cen vstopuic profit tako država kot klubi. Ali ne bi tudi pri nas ta zgled posnemali?
tečajnikov in njih ogromno število. Na tečaju dobiva delavstvo osnovne pojme o delavski zaščiti, delavskih zaupnikih in katerim je tečaj naravnost kažipot za njihovo delovanje. Drugi del tečaja, ki je namenjen praktičnemu delu, pouku o pisanju prošenj vsake vrste vlog na oblastva, zapisnikov itd., bo nudil vsem delavcem1, posebno pa funkcionarjem organizacij, da bodo lahko v polni meri služili interesom organizacije in članstva. Zal se vsled višje sile niso mogli udeleževati tečaja tudi ostal] delavci in delavke iz tekstilnih tovarn. Želijo pa, da se mora vršiti tudi za nje zaupniški tečaj po ravno istem redu in programu, kakor se vrši sedanji. Zaupniški tečaj vodi načelnik II. skupine s. Franc Pliberšek, ki se mu mora priznati, da ima za to delavsko šolo dovolj življenskih izkušenj, dovolj volje in znanja, da zadovolji marsikaterega razvajenega delavskega funkcionarja. Druž-nost! — Tečajnik.
»Prijatelj Prirode" Maribor
Občni zbor Prijatelja prirode se vrši v ponedeljek, dne 4. februarja t. 1. ob pol 20. uri v društvenih prostorih na Ruški c. 7 s sledečim dnevnim redom: 1. Prečitanje zapisnika. 2. Poročila vseh funkcijonarjev. 3. Absolutorij. 4. Bodoče delo. 5. Volitve. 6. Razno. — Vsi člani so prisrčno vabljeni.
Ptuj
Pred polno dvorano je predaval v četrtek prof. s. Teply o zgodovini delavskega gibanja, ki se je začelo pravzaprav šele s postankom kapitalističnega gospodarskega reda. Sodr. predavatelj je zaključil svoja izvajanja s pripombo, da organiziran boj množice ni bil nikdar zaman. Sodr. D. nas je pa seznanil s postankom in pomenom1 svetovnega pomožnega jezika esperanta, ki ga je ustvaril velik genij in človekoljub dr. Za-menhof, uvidevajoč grozne posledice ne-sporazumevanja med narodi, ki so glavna ovira, da ne more delavstvo slediti Mar-xovernu nauku in se združiti. Poročal je o esperantskih kongresih, tudi proletarskih, ki se vršijo vsako leto ter kažejo lepe uspehe. Imamo mnogo esperantske literature in časnikov po vsem svetu. Razne mednarodne institucije kot trg, zbornice, policija, visoke šole že praktično uporabljajo esperanto. — Tudi pri nas v Jugoslaviji gibanje napreduje, čeravno so nekateri mnenja, da je to v škodo narodnemu jeziku, dasiravno je znano, da se baš z znanjem oz. učenjem espe-rantskega jezika spozna. vrednote materinega jezika. Zato apelira, da se jih čim več priglasi za novi tečaj.
Naslednjega predavanja dr. Potrča o tuberkulozi kot socialnem zlu, naj nikdo ne zamudi!
Opozarjamo na članski sestanek, ki ga
sklicuje strokovna organizacija za nedeljo, dne 3. februarja 1935 ob 9. uri dopoldne v lokalu »Svobode«. Dolžnost vseh članov je, da se sestanka sigurno udeleže!
Sirite naš list!
Demokracija pa le ne more biti od muh. V Stokholmu so te dni slavili 500-letnico švedskega parlamentarizma. Na Švedskem je bil 1435 v gradu Arbodu prvič otvorjen parlament, Jasno je, da je pravo demokratično obliko dobil šele po dolgem razvoju, vendar obstoja že 500 let ter bo ostal, če ostanejo Švedi demokratični, to je, vzajemni sodržavljani brez diktatorskih ali hierarhičnih tendenc, ki imajo namen zatirati in izkoriščati brata in sočloveka.
Ali si že dobil norega naročnika za »Delavsko politiko", smatraj to za svojo dolžnosti
Delavski pravni svetovalec
Pravica delavca do plače, ako je vsled nezgode na potu prišel prekasno na
delo (§ 219 o. z.
(SMRJ v Celju.)
Vprašanje: Vodimo se na delo iz okolice s kolesom alti z avtobusom. Sem tor tja se pripeti, da zamudimo del.o vsled' defekta pri kolesu ali avtobusu. Delodajalec nam v takih primerih mezde ne izplača za dotično zamujeno uro. Ali imamo pravico zahtevati to mezdo?
Odgovor: § 219 obrtnga zakotna določa, da obdrži delavec svojo ipravico na plačo, če je po 14-dnevnem službovanju oviran vršiti službo za razmeroma kratek čas zaradi nesrečnega slučaja, ki ga delavec ne zakrivi sam in se pri delodajalcu opraviči. Ak.o s« tedaj odpeljete na delo pravočasno in se nezgoda na potu ne izvrši vsled Vaše krivde, ali Vaše malomarnosti, imate pravico do plače, če zaradi takega defekta zamudite delo. Ako pa bi delodlaijalec opazil, da Vi namenoma povzročate talk« defekte, ali da se jih namenoma ne izogibate, Vam bo službo seveda odpovedal in nimate pravice na prejemanje plače za zamujeni čas.
Denarne kazni delavcev (§ 340 o. z.)
(SMRJ v Celju.)
Vprašanje: Ali sme delodajalec naložiti denarno kazen, če je delavec zamudil delo?
Odgovor:	Naš	obrtni zakon načeloma
dopušča v podjetjih nalaganje denarnih kazni delavcem. Taka kazen mora biti predvidena v poslovnem redui podjetja in ne sme biti nikdar višja, kot ena tretjina povprečnega dnevnega zasluižika. Samo pri težkih ipre-kršajih se laihko naloži kazen v višini dnevnega zaslužka in se mora delavcu takoj priobčiti. Ako tedaj poslovni red v Vašem podjetju me predvideva nobene kazni, Vam je delodajalec ne sme naložiti, če ste delo zamudili iz kak ega opravičljivega vzroka.
Vse denarne kazni se smejo vporabljati samo za izboljšanje delovnih razmer v do tič-nem podjetju, nikakor pa ne v korist delodajalca.
KUPUJTE
V SVOJI ZADRUGI
t)
DELAVSKI DOM“
MARIBOR, FRANKOPANOVA 1
Nabirajte
nove
naročnike
Zahvala
Vsem prijateljem in znancem, ki so se nas spomnili v žalostnih dneh,
ko so nam umrli naš ote
izrekamo svojo najlepšo zahvalo. Rodbini Uratnlk in Cetina
ril in
i
Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru.