Glas zaveznikov Leto II * St. 446 Informacijski dnevnik A. L S. Cena 5 lir TRST, sobota 30. novembra 1946 UKEDNIBTVO« V* a PeUJco • . Telefon it 83854 ta »4443 OGLASI: Cen« za' milimeter viune (strina ena kolona): trgovakl L. 27, mrtvaški L 56 (osmrtnice I* 100), objave L 20, finančni in pravni oglasi L. 43. V vaehinl lista (tekstni oglasi) L 43. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema izključno: S.P.I.. SocietA per la PubbUeitA in Itali«, Trst. ul. Silvio Pellico St 4, tel. B4044. Cena poaameane Številke L 5; zaostale L 10. Rokopisov ne vračamo. Jugoslavija in Grčija enako vojno odškodnino RAZPRAVA BEGUNCIH Lake Success, 30. novembra Socialnemu, človečanskemu tn kulturnemu odboru ZN, ki razprav. IJa o oenutku ustave mednarodne organizacije aa begunce (IRO), ao Predložili 36 Jugoslovanskih, poljskih, aovjetakih ln ukrajinskih popravkov glede ponovne naselitve ln Vrnitve beguncev. V sredo je odbor vazrnil dva sovjetska predloga; sovjetski zastopnik je zahteval, naj IRO odtegne Pomoč vojaškim edinlcam, k' »izvajajo propagando* proti vrnitvi v domovino. V triurni razpravi j« zatrjeval, da v begunskih taboriščih, posebno pa v tistih, katere vzdržuje uprava za pomoč in obnovitev Združenih narodov, ne izvajajo de. 'Sokratsklh načel. Gospa Rooseveltova je ugovarja-k. da taborišča poelujejo z. begun. •Šimi odbori, katere izvolijo begunci i* laatnlh vrst, da jih zastopajo. Zavrnjeni sovjetski predlog, je kotel doseči, da bi ustanova IRO odtegnila pomoč osebam, ki se iz Sovražnih razlogov ne želijo poslu-ilti pomoči vlad držav, kamor so begunci pristojni, ip ki se no!!ejo Vrniti v domovino ter sodelovati s svojim narodom pri obnovi države. Drugi sovjetski predlog je hotel Preprečiti pomoč »tistim osebam, ki s® pripadala vojaškim edinlcam, ki *° pomagala Hitlerjevi Nemčiji*; Predlog so zavrnili, ker so Združene države ugovarjale, da je to načelo vsebovano že v ustavi ustano-ve IRO. Poročnik Frank Besvvtok (Združeno kraljestvo) je po seji lzjavii, da so v osnutek ustave sprejeli načelo, da begunci proti volji niso Prisiljeni vrniti se v domovino. ‘Osebe, katerih politično prepričanje ni v skladu s politiko nekaterih vlad, se ne želijo vrniti v domo-v!no», je izjavil poročnik Resvvlck. FRANCOSKI KOMUNISTI VABIJO SOCIALISTE IN RADIKALE francoski komunisti so pozvali •»olftZisie in radikale, na) se brusijo v stranko, ki bi 'jo ime-n°vali stranko delavcev. Skupina, ba(eri bi načelovali komunisti, bi tafco v položaju, da bi mogla nad*or0vati novo vlado, ki bi jo mora]i sestaviti v sredo, ko bo Orodna zbornica izvolila novega ministrskega predsednika. Bo vi n ponovno o vprašanju umika sovjetskih Col z Balkana Sporazumi namestnikov: 1. Meja med Italijo in Trstom 2. Tržaško državljanstvo 3. Umik zavezniških čet LONDON, 30. novembra — Na včerajšnjem zasedah ju m zunanji ministri niso mogli sporazumeti o italijanski in bolgarski vojni odškodnini, sklenili so pa, da se bodo o tem skušali sporazumeti drevi. Dopisnik «BBC» Barman pravi, da so v glavnem razpravljali o tem, ali naj dobi Grčija enako vsoto vojne odškodnine kot Jugoslavija — kar je Bevinovo stališče — ali pa naj dobi Jugoslavija dvakrat toliko kot Grčija_ kar je Molotovljcvo stališče. BRiTAN Jh 50% ZA ANGLOAMERIŠKO PODROČJE Waahington, 30. novembra britanska vlada se Je Izrazila prl-Prav'i«n0 načeloma prevzeti 50% ročkev gospodarskega financl-I^n-*a Poenotenega anglo-amerl. ®kega Podrt>jja Nemčije, odložila pa le sklenitev uradnega sporazuma. Bevin Je odločne zagovarjal načelo enakosti, ki ga j* priporočila p*, riška mirovna konferenca. Po vrati predlogov in prottprediogov, j« sovjetski zunanji minister to načelo »prejel, iajavii pa je, da ni pravično. Nobenega sklepa niso dosegli o višini vojne odškodnine, ki naj jo plačata Italija in Bolgarija. Val ministri ao ostali pri »vojih prvotnih stališčih. Dopisnik pravi, da je Bevin načel vprašanje umika sovjetskih čet z Balkana, ki ga je sprožil že v začetku tega meseca. Britanski zunanji minister je vprašal, ali sovjetske zasedbene sile v Avstriji ne bi mogle uporabljati drugih poti za zvezo z Avstrijo kot jih uporabljajo zdaj. Molotov je odgovoril, da ne; o vprašanju niso več razpravljali. »Reuterjev diplomatski dopisnik poroča iz New Torka o včerajšnjem sestanku namestnikov zunanjih mlnistroVj ki so dosegli sporazum o državljanstvu na svobodnem tržaškem področju. Razpravljali so tudi o gospodarskih določbah, ki so jim jih v ponovni pretres izročili zunanji ministri ter o vprašanju podonavske plovbe. To vprašanje še ni rešeno. Pričakujejo, da bo osrednja točka tega razpravljanja Molotovljeva formula c načelu svobodne trgovine po Donavi v okviru »splošnih trgovskih običajev*. Nekateri opazovalo; menijo, da pueda ta formula široko možnoat za različno ravnanja a raznimi državami. Poročajo, da so namestniki zunanjih ministrov včeraj dosegli sporazum o meji med Italijo in svobodnim tržaškim ozemljem ter izdelali formulo o tržaškem državljanstvu. Mislijo tudi, da so vojaški večča-ki dosegli sporazum o roku za umik zavezniških čet iz Trsta. Zavezniške čete naj bi se u-maknile iz Trsta v 45 dneh od dno, ko bo guverner sporočil Varnostnemu svetu, da morejo krajevne varnostne sile vdrže-vati notranji red brez pomoči tujih čet. Predvčsrajšnjim so se na saji zu. nanjlh miniatrov skoraj sporazumeli o vprašanju proste plovb« po Britanija zahteva svobodne poljske volitve Aretacija dveh voditeljev socialistične stranke LONDON, 30. novembra — Včeraj so objavili britansko "°to, ki so jo 22.novembra poslali poljski vladi. V njej opozar-JaJ° poljsko vlado na volivni zakon, ki ga je odobril poljski Orodni svet, poleg tega pa tudi na stališče, ki ga je Izrazila brionska nota z dne 19- avgusta, v kateri so opomnili poljsko vla-. ha obvezo, da izvede »svobodne volitve*. °ta z dne 22. novembra zaklju- »Način, kako bodo izpolnjeni 1 ln drugi pogoji, ki so potrebni ** Poteh svobodnih volitev, bo ■■•elzogibno vplival na stališče brl-anske vlade v pogledu reprezenU-1 v nega značaja volivnih izidov ln 6 ede vsake vlade, ki bi jo sestaja podlagi teh volitev,* 4. .jBka tokovna agencija poroča, sta poljska socialistična stranski m Bka poljskih delavcev penili sporazum 0 tni akla »Domovina*. Oalaja dolžijo, da Je urejeval omenjeni Ust, ki se je zavzemal za to, da poljska domovinska vojska, kj Je delovala med nemško okupacijo, nadaljuj« s svojim podzemskim delovanjem tudi zdaj. Poljske oblasti so demantirale, da bd zaprli tu£l bivša voditelja Kazimirja Puzaka in Adama Obar-*kega ter 25 drugih članov poljske •ociaUatldn, «t»nk*. Donavi. Osnovne točke doseženega sporazuma ao sledeče: 1), vse štiri velesile sprejmejo naoalo proste plovbe po Donavi; 2) ostane edino se vprašanje, ali naj to načelo posebej omsnljo v mirovnih pogodbah a Romunijo, Bolgarijo in Madžarsko; 3) vse štiri velesile aoglišajo, da skličpjo mednarodno konferenco, k; bo določila upravo za izvedbo načela proste plovbe po Donavi, čeprav konferenoa ne bo imela zvezo z konferenco o mirovnih pogodbah. Tako so na predvčerajšnji seji Velika Britanija, Francija ln Združene držav« doseglo sovjetski pristanek na njihov predlog, naj bo Donava dostopna vsem državam brez razlike, Sovjetska zveza pa J j dosegla njihov pristanek na evoj načrt, kj bo dal obrežnim državam prevladujočo vlogo pri upravi plovbe. »Ansa* poroda, da je gospodarska komisija Sveta zunanjih ministrov včeraj razpravljala o dodatku 9, kt obsega obveze Italije ln Jugoelavlje o dobavi vode in električnega toka svobodnemu tržaškemu ozemlju. Ob tej priliki so zaslišali tudi Italijansko delegacijo, v kateri so bili CaasardI, Ortona in Relli, Delegacija je ponovila predlog, ki so ga stavil; že v Parizu: popravo meje, da kraji, ki imajo vire električne sile, ne bi bili oddeljen; o krajev, ki jo trošijo. Trstu naj bi dodeiii' dve centrali, odkoder bi dobival električno silo brez vsakih sedanjih in bodočjh omejitev. Delegacija j« predložil« tudi novo formulo za trgovinski promet ter za obalno plovbo med svobodno Ur-iivo, Italijo in Jugoslavijo. f?*ja je potekla v prisrčnem ozračju kat«, rega so predvsem pokazali Jugoslovani. Da pospeši delo odborov ln konča nalogo do Bogiča, je skupščina Združenih narodov sklenila, da bo. do delali sedem d.nl na teden ter ponoči čez določeno mejo. V nedeljo se bo sestal politični odbor in dva pododbora za zaupno upravo; drugi odbori bodo prič * z nočnimi zasedanji nocoj. Ukrep, ki je podoben ukrepu pariške mirovne konference v njenem zaključnem obdobju, Je sledil sklepu tajništva, da morajo odbori končati delo do prihodnjega petka. Plenarna zasedanja skupščine, ki bodo morala sprejeti končne sklepe e v«h vprašan j.h, o katerih so razpravljali odbori, »e bodo »sto pričela naslednjo nedeljo, 8. decembra in se bodo končala 13. decembra. Mnogi delegati ao že rezervirali mesta za vrnitev v domovino za 14. decembsr. Stalit m m megovi naiozp Josip Stalin v družbi Stirl/i izmed osmih najoZjih ministrov in sodelavcev. Od leve na desno v prvi vrsti Molotov, Stalin, Voroiilov, v drugi vrsti pa Malenkov in Beria, bivH notranji minister ki je ob zadnji vladni spremembi po poročilih nekaterih tujih listov prevzel vaino mesto »efa atomskih raziskovanj v Sovjetski zvezi. NENNI 0 RAZGOVORIH MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO Rim, 30. novembra Na četrtkovi seji italijanske vlade je zunanji minister Nennl izjavil, da jugoslovcniko-italijanski razgovori v New Yorku doslej niso rodili Se nikakega stvarnega uspeha; upa, da bodo uspeha lahko dosegli s neposrednimi stiki, Po debati, v katero je posegel tudi De Gaspcri, je Nenni obljubil, da se bo posvetoval z vlado, č« se bo ponudila možnost, da začno s pogajanji. WAFDISTI BODO PROTESTIRALI PRI ZN London. 30, novembra Egiptovska stranka tVafdistov bo pri Združenih narodih protsatirala proti osnutku nove anglo-egiptov-ske pogodbe, ker »o »pogodbo izdelali pod pritiskom Velike Britanije*. Wafdist; mislijo poleg tega v znak protesta proglasiti splošno stavko. Tronotno pozivajo k pasivnemu odporu proll sedanji in. vsaki vladi, k: bi bila pr.pravljena podpisat; pogodbo z Voliko Britanijo. Populisti zahtevalo koalicijsko vlado v Grčiji Izredna ministrska seja ATENE, 30. novembra — Grški populistični poslanci so včeraj izdali javen poziv, v katerem pozivajo k sestavitvi koalicijske vlade in grozijo, da bodo glasovali proti rojalistični Tsaldarisovi vladi. Zvedeli so, da bodo poziv predložili kralju, da bi dokazali, da »sedanja vlada nima podpore parlamentarne večine.* Dobro obveščeni krogi pravijo, da j« na čelu upornega protivladnega gibanja Georgea Stratoe, »tari pristaš populistične stranke in bivši minister v vladi Panaghlja Tsal-darlsa, strica sedanjega ministrskega predsednika. Gibanja naj bi podpiral tud; Spiroa Markesinls, ki so ga imeli za kraljevega zastopnika v Grčiji, ko Je bil ta v prostovoljnem izgnanstvu v Londonu. Ministrski predsednik Je za pozno sinoči sklical izredno sejo vlade ki naj bi priučila sedanji politični položaj. Vladne čete so v čStrtek porazile upornike v bližini vasi Mandela ln Mavro, približno 16 km severovzhodno od Janiče v zahodni Ma-cedooiji, Poročila pravijo, da so s« uporniki umaknili proti goraln Paikos. Grška poročevalna agencija poroča, da je padlo 12 policistov jn 1 častnik, 12 vojakov rJdr.e voj3ke je bilo ranjenih, 5 pa Jih pogrešajo. Domnevajo, da so Imeli upornik' 70 mrtvih In ranjenih. Pravijo, da so uporniki v vaseh, ki so Jih imeli nekaj časa zasedene, delali zverstva, j Republikanski ln komunistični krog' P® P« drugi strani ohtcžu-.ejo desničarske edinice, ln sicer zaredi surovega ravnanja v nekem dru- TUDI JUGOSLAVIJA BO IZVEDLA PETLETKO Industrializacija države Beograd, 30. novembra MarSal Tito je izjavil, da bo tudi Jugoslavija izvedla petletko, ki bo vso deželo spremenila iz poljedelske v industrijsko državo. MarSal Tito pravi, da bodo po vsej Jugoslaviji zgradili težko industrijo, proizvod.njo električne sile pa bodo kar potrojili. Vse to je marlal Tito povedal odposlancem žrtev fašizma in svojcem padlih borcev ter dodal: «No’a zemlja je begata, vendar začenjamo Sele danes pobirati sadove teh bogastev. Prej so bile tovarne v tujih rokah in tujci eo jih neusmiljeno izkoriščali. Nalo rudo so kupovali po smeSnih cenah, nato pa jo Izvažali in predelovali ter nam znovd drago prodajali izdelke. Od zdaj pa bomo take izdelke ustvarjali sami. Z denarjem Pd, ki ga bomo dobivali pri izvozu, bomo kupovali dragocene stroje. Skratka, naSe gospodarstvo bomo postavili na noge. Načelno soglasje vseh, loda Združene države se ne bodo nikoli vec enostransko razorožile Tri vprašanja Velike Britanije in odgovor Sovjetske zveze NEW YORK, 30. novembra. — Po četrtkovem predlogu sovjetskega zunanjega ministra Molotova, ki je političnemu odboru ZN predložil prepoved vojskovanja z uporabo atomske sile ter zahtevat ustroj svetovnega nadzorstva ter ustanotitev dveh nadzorstvenih komisij, ki naj zajamčita izvedbo razorožitvenih sklepov Varnostnega sveta Z druženih narodov, se je na včerajšnjem zasedanju razvila obširnejša razprava, v kateri je med drugim govoril tudi ameriški predstavnik senator Conna)ly, ki je Molotovu stavil tri vprašanja, v začetku zasedanja sta toplo pozdravila Molotovljeve razorožitve n e predloge zastopnika Danske ln Norveške, za njima pa je govoril avatralski delegat Norman Makin, ki je stavil vprašanje glede nadzorstvenih komisij, ki ju je predlagal Molotov. Dejal je, da bi sl bil rad na jasnem, alt to pomeni, da bo vse sklepe komisije moral pregledati ln odobriti Varnoatni svet. Ce j« tako, Je treba priznati, da bo zaradi glasovalnega postopka v VS ves ustroj odvisen od volje ene izmed stalnih članic Varnostnega sveta, kateri ne bo treba upoštevati volje večine, Makin je nadalje omenil, da je sovjetski način rešitve vprašanja atomske sile za mnoge člane komisije za atomsko silo preozek. Izrife »nadzorstvo* lahko namreč različno pojmujemo. Dvomljivo je, če imajo velesile — članice VS v listini ZN zadostno osnovo za nadzorstvo nad oborožitvijo ali atomsko silo. Naslednji govornik Je btl ameriški zastopnik Connallg, ki je podal naslednje glavne točke politike Združenih držav glede razorožitve. Združene države želijo, da bi glavna skupSčina izvedla takolinjo ln učinkovito akcijo v pogledu spbSnega znižanja oborožitve. Velik pomen pripisujejo potrebi, da V komisiji za atomsko silo čim hitreje dosežejo sporazum o posebnem nadzorstvu in uporabi ntom-ke sile. Poleg tega polagajo veliko važnost na odstranitev oitclth orožij za množično uničevanje. Združene države pa se ne bodo nikoli več enostransko razorožile. Razorožitev mora biti Vsestranska in se mora razvijati postopno. U-stroj razorožitve in nadzorstva mora poleg tega obsegati Vprašanje Števila in urjenja voj/iSklh ie-zerv. Milijone izurjenih rezervistov je mogoče vsak trenotek vpoklicati; predstavljajo skoraj vojsko v aktivni službi. Connallg je nato dejal, da se ne bi smeli omejiti samo na to, da bi atomsko bombo postavili izven zakona, V$ak načrt za znižanje oborožitve mora biti v tesni zvezi s sklenitvijo vojaSkih sporazumov, ki jih predvideva čl, 43 listine ZN. da nočemo izpeljati razorožitev, moramo razpolagati z učinkovitim ustrojem jamstev, ki ga je treba izvesti z nadzorstvom. in drugimi sredstvi, da preprečimo kršitve ln izmikanja. Britanski zastopnik alg Shaw- cross je stavil sovjetski delegaciji tiri skrbno otol!kov. poslanici generalnemu guvernerju pokrajine pojasnil, da so čete poslali v Aserbejdžan za vzdrževanje miru ob priliki prihodnjih volitev. Dodal je, da so se za ta ukrep odločili, odkar je teheranska vlada odgovorna za potek Votivne kampanje v omenjeni pokrajini. Ministrski predsednik je poleg tegu omenil, da perzijski parlament ne bo priznal zastopnikov Aserbejdiana, če bi še pokrajina uptrala svobodnim volitvam. ZAPISKI MINISTRI IN TRST Sporazum o statutu svobodnega mesta Trsta, ki ga J« dosegel Svet zunanjih ministrov, j« vzbudil v svetu precejšen odmev, in sicer predvsem zaradi okolno-ti. ker eo tik pred njim prišli raagovori zunanjih ministrov n* mrtvo točko in so se te spraševali, ali ima razgovore sploh smisel nadaljevati O tem delu zunanjih ministrov tn o sporazumu o tržaškem statutu prinašamo nekatera komentarje: Diplomatski dopisnik agencije «Reuter» v New Yorku pravi takole: »Grožnja o zastoju dela Sveta zunanjih ministrov se zdi odpravljena ln sicer vsaj n zdaj; precej verjetnosti je, da bodo že »klenjena besedila vseh petih mirovnih pogodb za bivše Hitlerjeve satelitske države dokončali prej, preden bodo ministri zapustili New York. »V newyor'.kih krogih go mnenja enako porazdeljena rred tistimi, ki Imajo napredek do končiAga sporazuma o Tretu in mirovni pogodbi z Italijo za uspeh zahodnih velesil in med tistimi, ki trdijo da predstavljajo Molotovljeve koncesije zmago sovjetske politike. »Urediti pa je treba še podrobnosti o tržaški svobodni luki. reparacije in kompenzacije v mirovni pogodbi z Italijo ter podonavsko vprašanja, kar predstavlja nekaj težavnih problemov. «K.ir se tiče tržaškega statuta, je očiv:dno dejstvo, da ga bodo lahko izvajali le v meri. ki jo bo odobril Varnostni svet Združenih narodov. «(*e dobro premislimo, se zdi, da je zdaj vsaka važna točka v tržaškem statutu - imenovanje guverner, ja, vrhovna odločitev o guvernerjevi oblasti za izredne primere, odločitev o umiku zavezniških čet ter ureditev vsakega morebitnega nasprotja med guvernerjem in vlado - odvirna od Varnostnega sveta. »Dejctvo, da »petero velikim* ni uspelo, da bi se sporazumeli o normah, ki imajo namen omejiti uporabo pravice veta v Varnostnem svetu, Je zapustilo pri nekaterih or uovalclh v New Torku bojazen, da j« celotno ureditev tržaškega vprašanja v praksi nemogoče uresničiti, če bi se katera koli izmad velesil odločila, da uporabi pravieo veta, ko bi bila potrebna hitra odločitev za m.mo rešitev nasprotij, ld hi se pojavila na svobodnem področju. »Trdijo, da bi to lahko zelo oteš-kočllo izbiro guvernerja, v kolikor zaradi teh razlogov mogoči kandidati za ta položaj mesta ne bi hoteli sprejeti. »Zdi se. da je pametno, če predvidevamo, da bo upanje, da bi petero mirovnah pogodb podpisali v New Yorku, razočarano. Ce pa bodo nasprotno ministri dosegli spo. razum o vseh točkah, bodo nalogo uradne sestave besedila mirovnih pogodb verjetno prepustili namestnikom. »Ce bodo sklenil!, da bodo razpravljanja o Nemčiji v začetku pri. hodnjega leta v Evropi, lahko domnevamo, da bodo mirovne pogodbe lshko podpisali tem. V tem primeru — glede m čas, ki Je potreben za ratifikacijo pogodb ln m imenovanje guvernerja ter začasne vlade v Trstu — Trst ne bo mogel priti pod novi mednarodni režim pred prihodnjo pomladjo. »Manchester Guardian* pile o tržaškem vprašanju: »Sporazum Sveta zunanjih ministrov o Trstu je velik korak na-.»rej. Obe strani sta popustili r važnih stvareh. Molotov je umaknil ugovore proti načrtu »ahodnih velesil, ki ee opira tudi na večinsko odobritev pariške konference. Po tem načrtu naj bi imel guverner avtokratska polnomočja. V zameno za to pa je Molotov dosegel datum » Umik zasedbenih čet, ki sicer nj že vnaprej določen, kakor bi Molotov želel »Ostajata še dve kočljivi vprašanji Prvo vprašanje je izbira guvernerja, od katerega obzirnosti in odločnosti bo marsikaj odvisno. Iskanje tega rčdkega ptiča, ki bo sposoben aa to delo ln ki ga bosta obe Strani pripravljeni priznati, utegne biti dolgo in sitno. Drugo vprašanj« pa je, v koli ko’bodo Italijani in Jugoslovani ta sporazum hoteli sprejeti. Jugoslovani želijo, da bi britanske in ameriške ete člmprej odšle (kar si selo šekmo tudi mi manj pa so pripravljeni znižati svoje mnogo številnejše »ile na 5000. Italijani so se vedno bali umika zavezniških čet; možno Je, da vidijo v novem sporazumu preprosto sredstvo za končno Izročitev Trsta Jugoslaviji Poročajo, da j« žs mnogo Italijanov preneslo svoje poelovne zadeve la Trsta v Italija Se vznemirljivejše so govorice da skušata tako Italija kakor Jugoala-vlj« tekmovati s tržaškim pristaniščem, in sicer pripravlja Italija r ta namen Benetke, Jugoslavija pa Reko. To je naAn. s katerim hi mogla Rim in Beograd la jeae Ser »mere obrez;tepe*ti trdo dela ki so ga opravili v Parizu ln New Torku. 1 ŽENSKI KOTIČEK 1 h -ffči&Hje. 4Ceddexj&V£. Helena Adams Keller je svetel vzgled junaštva in požrtvovalno-ti. Za njeno vztrajno delo ji je hvalež. niti na tisoče telesno pohabljenih ljudi v Ameriki fn po vsem svetu. V kratkem■ bo prtila v Evropo zbirat podatke o potrebah slepcev na tej oelini. Helena Keller iteje 66 let in je kljub temu, da je gluha in slepa, sodelovala in le sodeluje v javnem življenju. Označili so jo kot seno izmed dvanajstih velikih ameriških voditeljic v zadnjem stoletju*. Znana je zaradi močne volje, polrtvo-valnosti in uspehov, ki jih je dosegla kljub bolezni. Občudovanja vredno je njeno delovanje za izboljšanje poloiaja slepcev. Rojena je bila kot zdrav otrok v Tuscumbiji v državi Alabama leta 1180. Ko je Itela dve leti, je oslepela, oglušela in izgubila govor zaradi posledic teike bolezni. Ko je štela sedem let, jo je pričela Ana Sullivan vzgajati po nasvetih izumitelja telefona Aleksandra Grahama Bella, Ana, ki je takrat itela 20 let, je bila delno ozdravljena, »lepote in je diplomirala na Pevkin-sovem zavodu za slepce v Bostonu. Ano in Heleno so vezale močne pri-' jateljzke vezi, ki jih je pretrgala šele 1836 leta Anina smrt. Z veliko potrpeiljivostjo je Ana naučila mlado Heleno jezika gluhonemih, čttati po slvtemu Braille in pisati na poseben stroj. Z desetimi leti se je naučila govoriti in pozneje so jo poslali na zavod za gluhe v Nevi York. V zavodu je o-stala dve leti in študirala tudi aritmetiko, zemljepis, francoščino ter nemščino. Želela se je tvpisati na vseučilišče v Radcli/u, kjer je 1004 leta diplomirala z odliko. Vsa ta leta ji je stala zvesto ob strani Ana Sullivan, ki je obiskovala iste tečaje m ji s pomočjo ročne abecede razlegala predavanja, razprave In knjige, kt so Heleno zanimale. Po diplomi sta si kupili hišico s posertvom v okolici Bostona. Helena je preučevala položaj slepcev in kako bi jim bilo mogoče pomagati v nesreči. % Z vztrajnostjo je tako izpopolnila molnost govora, da je sklenila javno nastopiti. Leta 1903 je imela govor v Washingtonu in »United Ptess* ji je poveril pozdravni govor za predsednika Wilsona. Pisateljsko se je udejstvovala le v šoli, kjer je spisala svoj livlje-njepis »Zgodovina mojega življenja* — katerega je v odlomkih priobčtt ameriški lenski list »La-dies’ Home Journal». Od tedaj je aktivno sodelovala pri raznih ameriških retitjerhtit' je do leta 1940 dokončala' priilHH.no tucat knjig, ki so dosegla .zalo visoko naklado. Prvemu govoru so sledili drugi v Zdrulenih dr lavah, Kanadi in po Evropi. Tudi v Hoolywood so jo povabili, da bi snemali /Hm, kateremu bi bila osnova Helenina življenjska zgodba. Vedno je pridno pisala, i-mela predavanja m se borila za izboljšanje poloiaja slepcev. Postavila je temelje iivljenjskemu zavarovanju, ki je nosilo njeno ime. Hotela je zbrati dva milijona dolarjev za *Zayod ameriških slepcev* in je ie v prvem letu nabrala polovico vsote. Ena izmed vodilnih ameriških revij je 1932 podelila nagrado 5.000 dolarjev v korist omenjene ustanove. Odbor «Helen Keller* je deloval v prid vseh slepcev in mutcev v Ameriki in njegov glavni namen je usposobiti slepce in mutce zd delo s pomočjo posebnega vzgojnega sistema. Neposredni prispevek Helene Kellerjeve je bil denar, ki ga je zbrala t pomočjo predavanj in spisov ter njeno vztrajno prizadevanje za izboljšanje zakonov v korist pohabljencev. Po smrti Ane, ki je bil najhujši udarec za Heleno, je s svojo tajnico odpotovala na Škotsko, kjer je upala najti novih moči, da bi začela mirno iivljenje. Od tod »ta odpotovali za tri mesece na Japonsko, v Korejo in Mandžurijo na povabilo japonske vlade in tamkajšnjih organizacij za slepce. Helena KeUerjeva je prejela nešteta priznanja in zahvale za plemenito delo. Jugoslovanski kralj Aleksander ji je leta 1931 podelil red sv. Save. Vseučilišče v Filadelfiji ji je istega leta podelilo častni doktorat v filozofiji in univerza v Glasgcnvu na Škotskem doktorat prava. Leta 1936 je skupaj z Ano Sullrvanovo prejela «Rooseveltovo odlikovanje» in 1938 odlikovanje «Golden Kep* zdruienja za narodno vzgojo. Mednarodna zveza žen-skih društev ji je 1941 izročila odlikovanje za delo v prid nesrečnikov. Udejstvovanje Helene Kellerjeve se pa ni omejevalo samo na delo v korist slepcev in mutcev; imela je tudi številna propagandna predavanja za liberalne politične organizacije. Je prepričana pacifistka, de-mokratinja in feministka. Vojna je zanjo «oblika slepote, katero je dosti težje zdraviti kot navadno pomanjkanje vida*. Leta 1940 je o-značila Hitlerja kot epolnorega mola, ki bo uničil samega' sebe in svoje sodelavcev. Med drugo svetovno vojno je večino svojega časa posvetila vojnim slepcem in je sodelovala kot svetovalka za narodne in tn.ednarodne odnošaje med posameznimi organizacijami za slepce. Opravila je o-gromno delo v nihovo pomoč in ponovno usposobljenje za delo. Helena Keller je vedno ulivala prijateljstvo znamenitih mol in lena po vtem svetu. Opisujejo jo kot ljubko in vljudno leno, ki je obdar. jena z izrednimi umskimi sposobnostmi, zelo razvitim humorjem in izredno iivljenjsko silo. Zelo rada čita m njeno najljubie čtivo je «Sveto pismo* ter poezija in filozofi ja. Ima veliko zaupanje v vero in nekega dne je rekla: «Ce bodo ljudje zaupali v Boga, bodo slepci bolj gotovo našli pot skozi temo kot tisti, ki vidijo, pa jim manjka vera.» Helena Keller ljubi iivljenje in je vedno dobre volje. «Le redkokdaj mislim na svoje fizične pomanjkljivosti — pravi — in zaradi njih nisem nikdar žalostna. Včasi se me loteva otožnost, ki pa pride nenadoma kakor vetrič, ki upogiba cvetlice, veter se pomiri in cvetlice so zopet vesele in srečne.* Navajamo seznam knjig v vrstnem redu kot so izšle: «Zgodovina mojega življenja*, «Optimizem — je kot vedel*, »Svet, v katerem živim*, «Povest o kamenitem zidu*. «Onstran teme*, «Moja vero*, »V toku livljenja — nadaljevanje zgodovine mojega življenja*, «Mir v mraku*, «Helena Keller na Škotskem», «Dnevnik Helene Kellerjeve*, «Verujmo* POSLEDICE VOJNE Zdravstveni položaj v Evropi Iz nekega poročila zdravstvenega oddelka mednarodnega odbora Rdečega krila o zdravstvenem stanju v Evropi posnemamo: telesna zaostalost je najbolj vidna v Franciji pri otrocih med 14. in 15. letom; deklice so za 11 cm premajhne, dečki za 7. Telesna tela je pri štirinajstletnih otrocih zaostala za 5 kg, pri 17 letnih za 4,3 kg, medtem ko so 12 in 15 letni otroci izgubili na teli povprečno 3,5 kg. Otroška umrljivost: v Grčiji je umrlo v letu 1939 na vsakih 1000 otrok 85; V letu 1941 je število narastlo na 141, v naslednjem letu na 232. V letu 1943 je umrljivost spet padla na 63. kar je pripisati pomoči raznih organizacij za pomoč, med drugim tudi mednarodnemu Rdečemu križu. V Romuniji je otroška umrlji- GOSPODARSTVO Sovjetsko ministrstvo .Industrije je pri češkem narodnem podjetju v Kladnu naročilo za 200 milijonov Kč kablov rasnih vrst. Sovjetska zveza bo Češkoslovaški dobavila 560 vagonov za izvedbo naročila potrebnih surovin. vost v letu 1945 zraitla za 60 odstotkov; v nekaterih predelih je prišlo celo do 48 smrtnih primerov na 100 rojenih, zaradi česar je Romunija delela, kjer je umrljivost otrok največja. Ravno tako strašno kot v 14. stoletju razsajajo v Romuniji spolne bolezni. Okoli milijon je bolnih na sifilisu, t. j. 10% vseh odrdslih. Zdravstveno stanje Nemcev, ki so jih preselili iz vzhodnoevropskih drlav je katastrofalno. Otroci so morali dolgo časa liveti brez mleka in mlečnih proizvodov, tako da so otroci do dveh let skoraj popolnoma izumrli (100% umrljivost). Devet britanskih ribičev je bilo ubitih zaradi eksplozije mine na krovu ribiške ladje «Charmouth*. Ribiči so mino ujeli v mrele in jo potegnili na. krov. Eksplozija je lad- ladje. O NEZDROBLJIVEM STEKLU Znanstveniku Edoaurdu Bene-dictusu je nekod iz rok zdrknila na tla. steklenica. Ni se razbila, ampak je samo napokala. Zaradi te posebnosti je Benedictus zabel iskati vzrok in ugotovil, da je bila steklenica nekoč prej napolnjena s kolodijem. 1 Iz plina, ki je izpareval iz vsebine steklenice, se je napravila tenka obloga na, notranji steni steklenice. Poskusil je napravitl stekleno nezdrobljivo ploščo na ta način, da je med dve plošči dal tenko plast nitroceluloze. S tem je dal svetu nezdrobljivo steklo. PRVA ANILINSKA BARVA ja preklala na dvoje. Pet prežive- ________ l____ ____ ______ _____, ____ lih ribičev so rešile druge ribiškŠ odstranili barve: barva se je izka- Ce se ne bi 18 letnemu Henrgju Pcrkinu v letu 1856 ponesrečil poskus za sintetično pridobivanje ki-nina, ne bi nikdar začel preiskovati črnih kristalov, ki so ostali na dnu retorte. Ko je te kristale raztopil v vreli vodi, je dobil vijoličasto raztopino, ki je blago, katero je pomočil vanjo, takoj pobarvala. Niti pranje, niti sončni Žarki, niso Častna obveza goriških srednješolskih profesorjev Nagovor načelnika prosvetnega oddelka ZVU stotnika Simonija Včeraj dopoldne so se v šolskem poslopju v ulici Randaccio zbrali vsi profesorji učiteljišča, klasične gimnazije, nižje srednje šole in nižje strokovne šole v Gorici, kjer so v prisotnosti guvernerja goriške občine podpolkovnika Kigerja, načelnika prosvetnega oddelka Zavezniške vojaške uprave v Trstu stotnika Simonija, stotnika gculliona ter šolskih nadzornikov podpisali častno obvezo, da se bodo pri poučevanju ravnali po navodilih ZVU. To obvezo predvideva uredba o nameščanju srednješolskih profesorjev in vsega ostalega srednješolskega osebja. Navzoče je v imenu ZVU pozdra- vil podpolkovnik Kiger, ki je dejal, vendar je želeti, da bi bilo to leto da Zavezniška vojaška uprava po- ce fe dve stavki, ki tla bdi prejšnji mesec, ter dejal, da upa, da sta bili to zadnji stavki in da se to ne bo več ponovilo. Gorate predele severnega Peruja je prizadel potres, ki je porušil več vasi in pretrgal prometne zveze. Pri potresu je bilo ubitih nad 80 oseb. zala za stalno is odporno. Perlcin je tako odkril prvo anilinske barvo na svetu. Pridelek krompirja je bil v letošnjem letu na Češkoslovaškem izredno velik in ga cenijo na 930.000 vagonov. Od te količine bodo 40.000 vagonov izvozjli, 414.000 vagonov porabili za rejo prašičev, 157.000 vagonov za sajenje in 94.000 vagonov za proizvodnjo špirita ln škroba. Danska je na Češkoslovaškem naročila 25,000 koles, ki jih je Češkoslovaška ie začela dobavljati, in sicer po 1000 na teden. 6000 koles pa je Češkoslovaška dobavila Turčiji v zameno za turški tobak. Bliskovit rop so izvedli z brzostrelkami in ročnimi bombami oboroženi roparji v podružnici italijanske trgovske banke v Milanu, v ulici Solari. Znesek ukradenih vrednosti ni znan, menijo pa, da je visok. Znani pisatelj Arnold Zvoeig, avtor romana «Primer narednika Grische* in drugih romanov o vojni leta 19U-1918 se namerava vrniti v Nemčijo, Trenotno livi v Palestini in baje pripravlja novo delo. Praktični Včast se zgodi, da nimate pri rokah sode bikarbone, ko bi jo najbolj potrebovali. Ce jo potrebujete zato, da pospešite kuhanje trde hrane, jo lahko nadomestite z neolupljenimi mandlji. Zadostujeta dva ali trije. Avstralski ministrski predsednik Je sporočil, da bo Avstralija še nadalje raclonlrala maslo, čaj, sladkor, meso ln oblačila. Izjavil je, da je to deloma posledica suše ter deloma zaradi pomanjkanja maščob v Veliki Britaniji. Avstr jska narodna banka je spe- •očila prvi menjalni tečaj avstrijskega šilinga po priključitvi. Tečaj znaša deset šilingov za en ameriški dolar, kot 30 to določile zavez, niške oblasti po osvoboditvi Avstrije. Na dunajski črni borzi je tre-notna cena dolarja 40 šilingov. Velika Britanija in Sovjetska zve. za Bta dosegli prijateljsko poravnavo v mnogih točkah, ki so ovirale nova trgovinska pogajanja. Med obema državama so trenotno v teku razgovori o najbolj splošnih vprašanjih. Britanski trgovinski m nister Crlpps upa, da bodo dosegli znatno trgovinsko izmenjavo s Sovjetsko zvezo. Popoldanski kostumi i* mehke yrne volnene tkanine imajo večinoma majhne Šal ovratnike ali pa, kot je videti na sliki, nekoliko zaokrožen moški kroj. Jopiči so tesno prilegajoči se zlasti v pasu in poudarjajo boke 5 naborki, lepi ali naHvi. Krilo je ozko, brez gub, z nekaj centimetrov dolgim razporkom, da vas ne ovira pri hoji. Orni popoldanski plaSči so po kroju podobni 1eostumom. Prav tar ko so prilegajoči se v pasu, le da jih lahko zapenjamo nd doe vrsti gumbov. Lahko imamo Sal ovratnik ali mo-Ski kroj, ki je večkrat tudi M Zameta ali kratkega krzna. Boke poudarjajo Žepi ali krzneni našivi. MODA V Stuttgartu so ameriške zased bene oblasti aretirale bivšega majorja 38 oddelkov Kabusa kot voditelja tajne organizacije, ki je na področju Stuttgarta izvedla štiri teroristične atentate. V zvezi s ICabusom so aretirali večje število oseb, ki so po večini priznale sodelovanje pri zaroti. Sovjetski strokovnjak Nikolaj Gušev je iznašel način za proizvodnjo barvanega jekla, ki je v vsej debelini enakomerne barve. Do zdaj so izdelali jeklo v roza in zlati barvi. Ugotovili so, da je to jeklo moči variti in da ne pjavi. • • • Pravni odbor glavne skupščine ZN je soglasno odobril novi znak organizacije, ki predstavlja zemeljsko oblo, gledano s severnega tečaja, oblo pa objemata prekrižani oljhovi vejici^ V blilini Basla so odkrili staro-nemško pokopališče, ki šteje H grobov. Gre za člane ene same družine, katere poglavarja so pokopali s vsemi njegovimi trofejami in njegovim konjem. Ostanki, oroZje in ornamenti bodo sluzili za vaina odkritja archeološkega, zgodovinske* ga in verskega značaja. Stirimotomo letalo «Constellation» je rabilo za polet iz Venezuele v Rim 22 ur in 1)5 minut. To je bil Ze drugi poskusni polet za redno letalsko zvezo med Italija in Venezuelo. zorno sledi vzgoji mladine na zasedenem področju in želi, da mladino vzgajajo v pravem duhu. Po podpisu obveze ln izročitvi imenovanj nameščenim profesor-jem, je zbranim profesorjem spregovoril stotnik Simoni, ki je dejal, da prosvetni oddelek ZVU ne glede na odločitve o bodočnosti tega ozemlja stori vse, kar je v njegovi moči za razvoj slovenskih šoL Stotnik Sinoni je nato prešel na delovanje šol ln dejal, naj bi bilo novo šolsko Uto res novo In uspešno v vsakem pogledu. Posebno važna je priprava profesorjev, ki se morajo zavedati svojih nalog pri vzgajanju mladine. Izrekel je pohvalo, dl je soistvo v Gorici v prejšnjem letu boljše delovalo kot v Trstu, Seja pokrajinskega sveta V Sovjetsko zvezo se je vrnil pravnuk pisatelja Leva Tolstoja Niklta Tolstoj, ki je bil kot emigrant vzgojen v Beogradu. Med vojno se je Nilcita pridružil četam maršala Tita in je bil trikrat odli-konan za hrabrost. Včeraj je bila seja pokrajinskega sveta, na kateri so razpravljali o potrebah umobolnice in o predlogu za ukinitev prepovedi uporabe električnega toka vsaj za jutrišnjo nedeljo. Po prečitanju In odobritvi zapis-uika zadnje seje je inž. Gandusio prebral nekaj pisem, med njimi pismo brezposelnih učiteljev in pismo neke tržaške družbe. Odločitev gledč bodočih pogrebnih pristojbin so preložili, medtem ko so povišanje pokopoliških pristojbin (približno desetkratno) odobrili. Prav tako so odobrili občinsko oskrbovanje pbgrebov v Tržiču, vendar samo za leto dni. Svetnik Bracei je poročal nato o pr.memostl ustanovitve denarnega sklada, ki bi moral služiti za kritje stroškov pokrajinske direkcije ip njenega osebja. Odločitev so odobrili. Dr. Pesante je vztrajal na izpraznitvi šolskega poslopja v ulici Ruggero Manna. V razpravljanju, kt Je1 nastalo’- prt tem, je odv. Puecher sporočil, da je Zavezniška vojaška uprava' priznala slovensko zavetišč«, v Barkovljah in pooblastila tržaško občino za razdeljevanje kosila temu zavetišču. Dr. Pa-lutan je dokazoval nujno potrebo pokrajinske umobolnice po raznih tekstilnih izdelkih. Predlog je bil v svetu ugodno sprejet. Pri slučajnostih je odv. Bracci stavil predlog, s katerim prosi predsednika področja, naj posreduje pri Zavezniški vojaški upravi, da bi jutrišnjo nedeljo, ko bo nogometna tekma med Italijo in Avstrijo, prekinili električni tok zjutraj namesto popoldne, da bi tako omogočili tržaškim športnikom slediti nogomet, nemu srečanju po radiu.- Predlog pa je povzročil ugovor gdč. Monti-jeve, ki ne bi želela, da tli to preprečilo vernikom prisostvovati ju. tranjim verskim obredom. Izredno porotno sodišče 12 let zapora za sotleiovanle Izredno porotno sodišče pod procTsedstvom dr. Nachicba je včeraj obsodilo pobeglega Anasbasia Schettin«, obtoženega koloboracio-nizma, na 12 let zapora- Javni tožilec je zahteval 15 let. Današnja razprava je bila zelo čudna, ker je potekala brez obtoženca, ki je pobegnil In brez vsake priče. Razpravo go vodili na podlag; nekega poročila tržiških karabinjerjev iz januarja 1944 leta. O-menjeno poročilo pravi, da je Ana-staslo Schettin, rojen v Neaplju 17. julija 1919 leta, bivši partizan, Spominska svečanost V BORI ANI Nato je govoril o predmetih in poudaril, da sta glavna predmeta pouka slovenščina in italijanščina. Dijaki slovenščino že dobro obvladajo, na vsak način pa je zaradi njihovih koristi potrebno, da znajo tudi italijanščino, ker živijo v deželi z mešanim prebivalstvom. Znanje obeh jezikov bo njihova prednost Nadaljnja glavna preameta, je dejal stotnik Simoni, sta zgodovina in literatura. V nekaterih krajih so starši zahtevali, naj otrok ne učijo stare zgodovine, ampak samo zgodovino zadnjih štirih let. Nočem iti nazaj, je dejal stotnik Simoni, in segati v ozadje teh zahtev, ker me razumete kaj hočem povedati, vendar pravim, da se je treba vsega učiti. Nato je prešel na uporabo u-.l, laboratorijev in podobnega na italijanskih šolah, ker slovenske šole za zdaj teh priprav še nimajo, pač pa s« bodo stvari sčasoma uredile. Med obema šolama bi moralo pi-iti do sodelovanja, ne samo pri upora-b učil in laboratorijev, temveč tudi med dljaštvom samim. Danes tega n*, ker ni volje na nobeni strani. Toda v predelih z mešanim prebivalstvom je sodelovanje potrebno la brez njega ne more biti uspeha. Zavezniška vojaška uprava je to poskušala na vse načine, toda ovirale so jo osebe brez vsakih pomislekov, ki jim ni mar bodočnost mladine, temveč le izvedba svojih namenov. Ob zaključku svojega govora je stotnik Simoni pozval navzoče profesorje, da se morajo zavedati, da V ponedeljek 25. t. m. so v Borja-ni na dan Sv. Katarine, ki je vaška zaščitnioa, odkrili in blagoslovili kapelico (znamenje) odnosno spominsko ploščo enajstim Zrtvain nacizma iz Stanovišč, ki so jih 19. II. 1945 umorili. Imenu Irtev so: Anton Baloh, Anton Spshonja, J nit Čebokli, Alojz Baloh, Ivan K racina, Jolej in Pcpi Filipič (oče in sin), Anton Kracina, Ivan in Mirko Subotič (oče in sin) ter Alojz Čebokli Nesrečne mole so Nemci postrelili kot represalijo, ker so med Bori jano in Homcem nastavili mino, k' r.i povzročila hujših posV-dlc, Kljub temu pa so Nemci polovili « Stanoviščah 11 moZ in jih nato postrel'li ter zmetali pod borjansH most, ki so ga Ze prej porušili pari tizani. Spominski svečanosti je prisostvo* valo veliko število prebivalstva it Stanovišč, Borjane in ostalih bližnjih krajev. Teroristično dejanje na šolo v Kožanl V noči od srede na četrtek okraj 3. ur« so neznani brezvestneži položili na okno šolskega razreda 1 Kožanl v Brdih eksplozivni naboji eksplozija j« poškodovala zid razbila nrkhj oken. Včeraj popoldne si je razdejan1 šolski razred ogledal načelnik prosvetnega oddelka Zaveznišk« vojaške uprave stotnik Simoni sprhnstvu stotnika Sculllona. tem obiskom je pokazal zanimanj« ln skrb Zavezniške vojaške uprav« za slovensko šolstvo na področja «A». Starši otrok, ki obiskujejo šolo, so nad dejanjem zelo ogorčeni, posebno S2 zaradi tega, ker morajo zdaj otroci zaradi porušžnega okn* prezebati v mrzlem razredu. V Veliki Britaniji so izdelali prvo vodno letalo na reakcijski pogon. Največja prednost letala, k se bo imenovalo «SR Stroke A. 1* je ta, da ne bo potrebovalo letalonosilk, pristajaliič in naprav na zemlji, ki so potrebne za navadna letala. Letalo ima dve turbini v trupu, o-prcmljeno pa je v sprednjem delu s štirimi 20 mm tovovi. prišel januarja 1944. leta v «Cinema ■ Azzurro,) v Tržiču in dejal, da je | ^_ml?dlno ‘reba ugajati _nePj-l-a.gent nemiške policije. Surovo Je ravnal s pripadniki «UNPA» (protiletalske zaščite) in simpatizerji partizanskega, gibanja, ki so bili njegovi bivši tovariši. !. --- - - - Javni tožilec odvetnik Okretič je trdil, da je iz sporočila jasno razvidno obtoženčevo sodelovanje s sovražnikom:', in čeprav ni natančno znano zlo, ki ga Je napravil, je gotovo, dia je izdal stvar ©vojih tovarišev. Sodišče je izreklo obsodbo po govoru uradnega branilca odvetnika Verrija, ki je predvideval možnest, da Schettin ni oseba, o kateri govori poročilo karabinerjev. I stransko in da si bo mladina potim sama izbrala pot, ki ji bo najbolj ugajala. Po končanem govoru je stotnik ShnOni-navzočlm profesorjem predstavil britanskega, stotnika Scullio-rip, ki bo v kratkem prevzel mesto načelnika prosvetnega oddelka ZVU za goriško pokrajino. Eno izmed navečjih redijskih postaj v San Paolu v Brazilu je skoraj popolnoma uničil velik polar. Poročajo, da je ogenj uničil tudi važne listine, večino opreme, velike količine blaga in 30 metrov visoki stolp. Žrtev ni bilo; škoda znaša nad 130 tisoč funtov šterlingov. POSEBNA VSTOPNINA ZA KINO «ROSSETTI» Komisija za določanje cen poroča, da je Zavezniška vojaška uprava odobrila naslednjo tarifo, ki velja samo za kino <