MELLON SLEPIL HAR DIN6A IN C00LID6A âJJj Hoiuays. glasilo slovenske narodne jednote ¡C^EAR XVII. ÍTwSr S^^S-T» »T^VA««7 Chicago. III., torek, 19. fabruarja (Feb. 19), 1924. Ukw$¡¡L ' -- ' —- - : - - t-____ F^ *ssspl«— for iMbf al —«uj r»u »i Mrttn yiwm^ >» —<1— uw, A«t •! 0*t. 1, »iv. laimdl mi Jmo 1«. till MM 1 DERBY JE POHOTO. ■fldiedaik Coolidge j« ostavke p1 sprejel. jfaihington, D. G., 18. febr. — gd iin Den by, mornarični tajnik, k danes podal ostavko. Predaed ¡¡k Coolidge je ostavko aprejel. juhington, D. 0. — Uradni- |i krogi v tukajlnjem mestu ao jriâkovali naznanila, ki je pove-alo, da je podal mornaricifi tajik Denby svojo ostavko, le b wucu zadujega tedna. Formalno fouo tiste ostavke ali reaignaci-i je že v rokah predsednika Coo-idga. Predacdnik je takoj po prejemi formalne Denbyjeve résigna ¡ijf, Ukor to menijo dobro* pou mi ljudje v tem meatu, storil latreboe korake, in naznanila o knbyjevi resignaciji ali ostavki k Bele liiie ao priila včeraj zju »J. Momarični tajnik Denby je v uakem oziru lahko docela zado- jljen a staliScem, ki ga je zavzel itd&ednik Coolidge napram nje iu. Ootovo mu je bilo namig ijeno iz Bele bile, da bi ne bilo losebno lepo, če bi ie nadalje o-itil y kabinetu ter s tem delal relikq preglavic predsedniku Coo idgu. ki hoče biti na vsak način voljen za prihodnjega zvezne-[a predsednika, če ne bo dežja, abko bo rekel, da je popolnoma nedolicu' po svoji veati. Prcdsed-tik je to dokazal a tem, ds ga ni ural žrtvovati morebitni krivi-i. Ali da pa ne bo prcdaednik îwlidge in njegova administra-■ v politični godlji zaatrcu nje-se proatovoljno odpove avoji vorjii službi. moje ime ncomaclelov.iiio, l>o ž trdil. Odhajam i* hvaicŽ-do predsednika Coolidga, ki bil do zadnjega na moji atra; Tako je Denby akončal avoje demo pisanje. Ce bo pa k temu pritrdilo jav-» mnenje, je drugo jako veliko -tfanje. Najbrž bo ljudatvo re- , da ga naj pokliče aodna ob-I predse, kjer naj pove, kako je obnašal, ko je ilo za tiato 'uninsko pogodbo, a katero jc il bivii notranji tajnik Fall pariène oljne rezerve Dohe- 'jo in Sinclairju. Pregled dnevnih ie- gelkev. Iiasilki Momarični tajnik Denby js po dal ostsvko radi oljnega tkan dala. Senat je po vroči debati potrdil Pomerena kot vladnega tolitelja V oljnem Ikandalu. Hud boj radi Robertsa. Republikanska stara garda se mora pogajati s progresivci. Zakladničar Mellon slepil Har dinga in Coolidga. Rudarji dobe pogodbo sa tri leta. Družba ponarejevalcev čekov zasačena. Inossmstvo. Velika stavka pristanlčnih delavcev v Angliji je mords nova sabotaža proti socialistični vladi. Bavarski diktator Kahr podal oatavko. Mir v Porurju ae ni obneael. Rusija zahteva varnoat za avoja obrežja. * Tutova mumija jo v nevarnosti uničenja. , RUDARJI DOBE TRILETNO POGODBO. foova mumija v nevarnosti. iieniti pokrov, ki visi na vrveh, ™ pade na rakav in «drobi tagoceno starino. Prepir se rtii na »odilčih. Lixor, Egipt, 18. febr. — Ho-( arter, odkritelj Tutsnka-aovega groba, je pismeno opo-11 egiptovske oblasti na veliko jrnr",,njr v K»n ' r r rf mijo B prrjemnim ^ * J« k<»t drl umnega j, Aparat / napravo za >bi • lntdspeaker) ae ' Vs»ki Maki a«W iu Operatorji vaah Mirih oantralnih distriktov so pristali na kompromis, da sa pogodba podpiše sa tri lata. Jacksonville, Tla. — Operatorji iz Illinoisa in zapadne Pennaylva-nije so v nedeljo neformalno informirali časnikarske poročevalce, da se pridružijo operatorjem iz Indiane in Ohija in sprejmejo pogodbo za tri leta. . Zastopniki rudarjev ie niso formalno • izjjivili, da sprejmejo triletni termin, toda John L. lie Jaeisl vttMfcm ppgtf» ru, da lestvični odbor najbrž pri stsne na ta kompromis. Ako ss to zgodi, bo pogodba podpisana ie ta teden. . .. lllinriiske' operatorja Rice Miller in H. C. «Percy sta rekla, da bosta zahtevala točko v pogodbi, na podlagi katere bo baronom premoga dovoljeno rabiti nove stroje za kopanje in nakladanje premoga. Taki stroji, ki navadno zmanjiajo itevilo rudarjev, so 2c v rabi neunijskih premogovnikih v Kentuckyju in West Virginiji. Mir v Perurju ee ni obnašal. Nemlki industríale! in franooskl oblastniki nagajajo drugi drv gim, delavci pá trpe. — Konec separatističnega relima v Pala- tinatu. "•ali godbo, pelje Duea^eldorf, Porenje, 18. febr. — Mir v Porurju, katerega ao podpiaali nemiki induatrijaki magnet je in Francozi 16. novembra, je fiaako. Nemci niti Franco-zi niso zadovoljni a pogodbo in obe atranki grešita, da ne podpileta več nobene pogodbe, ko ta poteče prihodnji meaec. Francozi obtožujejo nemikc magnete, da ae nočejo držati pogodbe in akulajo goljufati Francoze, kjer le morejo { nssprotno Nemci dolže Frencoze, da zadnji nočejo dati dovolj Železniikih voz za premog in ovirajo obrat industrij na vse načine. Tretja strsn-ka — delavci — ki nsjbolj trpi. pa mora molčati in trpeti. Na ti-aoče rudarjev in tovarnjlkih delavcev je brez dela. Oni, ki delajo, dobe Itiri in pol zlate marke (|L12) dnevno. . Speyer, Palatinat, 18. | Začasna separstistična vlada v bavarskem Palatinatu je bile včeraj pokopana. Poaebne medzavez-niika komiaija je podeliU upravo Palatinata novemu začaanemu ra-limu. Stara nemlka polirija je zopet a topila v alulbo. ^acionali-ati rsjajo veselj«. separatisti — rezoroleni in osramočeni — ps čakajo na izgon. Redni republikanci so pritegnili višjemu davku na óeamerne do-hodke s upanjem, da bodo s tam pridobili progresivos. DKM0K1AT8KI DAVČHI NAČRT UTIONI BITI PRAV LAHKO SPREJET V POSLANSKI ZBORNIOL Washington, D. 0. — Rcpubli ksuski voditelji v poslanski zbor niči so v nedeljo aklenili pognati predlagani čezmerni davek v davč ni zakonaki oanovi na 37 in pol odatotka, da bi tako zlomili ae stanek v pogajanjih s progresiv ci, ki ao v glaaovsnju o dohodninskem davku kakor jesiček na tehtnici. Danes se lote poalanoi m/prave o tem predmetu. Republikanci so zavrgli Mello-nov nasvet za 25 odstotno davč no postavko glede dodatnih ali čezmernih davkov na čezmerno dohodnino ter s^p^avzeli sa 35-odstotnega, ker so mislili, da bodo s tem sedinili strsnko proti demokratskemu potegovanju 44-odstotni maksimum. 35-odstotni čezmerni davek bi» kakor so dejsli republikanski vo ditelji, pridobil kakih dvajset republikanskih glssov, ali deset manj, kakoK jih je pa treba sa večino. Vstsika skupina s Frearom in Nclaonom ia Wiseonsina na čelu ao poteguje sa 40-odstotni dodatni davek in 50-odstotno znižsnje normalnega dohodninakega davka. Mellonjyporoča samo 25-od-atotno zniijpe tega davka. Voditelji mpublikanake organi- Haw Tork, H. Y. — Na zboro-Vanj« Amerilkc legije v tem me atu ao govorniki poudarjali to, da so visoki uradniki na finančnem depart mentu slepili Hardinga, Coolidga in ameriiko ljudatvo glede vojaškega bonuaa. Varuh tuje laatnine Thomas W. Miller je dejal, da ao bili po mnenju nekega jako visokega finančnega uradnika preračuni vojaiko-ka bonusa le nekaklen pesek v oči. Republikanski poslanec Benjamin L. Fairchild je izjavil, da je tajnik Mellon "slepil" pokojnega predsednika Hardinga in da sedaj slepi predsednike Coolidgs. ; "V letih 1917 in 1918 je ljudatvo govorilo o vojakih kakor o cvetu naie mladine; 1.1919. so jih ljudje imenovsli 'nail junsiki fantje'; L 1920. so jim rekli 'povrnjeni vojski'; L 1921. so jih ozusčsli ss 'dosluiene mole'; 1. 1922. za blagajniike lskomnikc, a 1. 1923. pa sa hesijske muhe. Več ko 100,000 stavkarjev j« blokadiralo pristnnitta in uaUvilo izkledanje iivil. Krima i« velika, ker Anglija ima U u dva tedna šItU t salogi. Nepristranski opa-zovalci ao mnenja^ da ja Ia atavka nova sabotaža proti aocialiatični vladi. Vodja aUvka ni dobil mU n istrske služba, daai jo ja pričakoval Čekovni ponarejevalci zasačeni. , Ohicago, HI. — Koncem ssd-njega tediui so prilli premeteni in navihani atojati Čekovnih po-parejevaleev ne sled. Te lopovsks klika je raspredla svoje sleparske pirele mslone po eetl deleli ter ofrnalUa ia opeharila eelo vrsto dsnarnih sevodov za velikan-ake vsote. Samo čikaike so utrpele več kakor $200,000 izgube. V ta sleparske mshinseije jo zaplc eiih kakih 200 CikaUnov. Ne-teri teh so politično zelo vpliv Hi in mpčni, kakor ss je dalo dognati v nedeljo, nekaj jih je na- sacije so zatrdili.v nedeljo, da a« »d^ik kriminalcev, ki so pod sa-bodo za nobeno druga,vn<. r.nifanje Ičito mogočnih politikavfev. De normalnega dohodninskega davka, kskor ga priporoča finančni tajnik Mellon. Republikanski poslanec _ Begg is ohsjskc države je dejsl, da je trebs gosjskom pridobiti nsjmanj itiri progresivce sa svoje nsms-ne, če hočejo, da bodo zmagali s svojim predlogom v poslanski zbornici. Vse kale, da bodo demokretje prodrli s svojim 4svčnim nsčrtom v poslanski sborniei. Tako ss js izrazil republikanski poslanec ki je načelnik finančnega odseks v poslanski zbornici. Oreen je vztrajno zagovarjal 35-odstotni davek na čezmerne dohodke, in sedaj ga preganja strah pred zelo močno zmago demokratske davčne predloge. Po ujegovem mnenju bi ae bilo dalo najti pot, po kateri bi prilli redni republikanci z vstsškimi progresivci do kompromise, ali eedaj je na kaj takega misliti prepozno. Rnsija zahteva varna obražjae Sovjetski delegat na mornarlčni konferenci v limu je potlačil tajno diplomacijo. Rim, 18. febr. — Delegat Unije sovjetskih republik, Evgen Re-rena, velik mol a kozjo bredo in navadni pomotičak po poklicu, dela sive lese ostslim delegatom na tukajlnji mornarlčni konferen d Lige narodov. Voditelji konference so sklenili, da morajo biti seje tsjne, toda Berens skliče po vaaki eeji čaanikarskc poročevalca In jim pove,, kaj ae je govorilo ns seji. Berens je informirsl druge dele-fabr. — |>fate, da Rtaaija zahteva varnost svojega obrežja ob Ornem in Bal tilkem m^rju in teto bi nejraji' videla, da se oba morje popolno me zapreta bojnim ladjam tujih drfev. Rusije dan«« nima velike bojne mornerice, e dokler velesile, ki imejo velike bojna brodovja, ne pristanejo ne rezoroieeje na morju, ima Rnaija pravico do rav-no toliko prvovrstnih bojnih ladij kolikor jih ime Velika Britanije Chieego in okolice: V sredo neatelno. Temperature v zadnjih 24. ure hi »ejvilje 35. najnižja 25 Holne« izide ob #:42. * •JI. razkritja teh sleparij je prillo, ko ai niso člsni omenjene svojsti več ssupeli. Doslej so priprli iele par tiatih aleparjev. Ali Burnaove detektiv ake egentura pravi, da bo v kratkem pplovila celo vrato tiatih ti-čev. Nekateri so med njimi, ii so, kakor pravijo polioijake oblaati, previsoki, da bi jih mogla doseči policijska roka, Takicn raspeče valeč nič vred nih čekov je bojda, kakor zatrjujejo preiskovalci, brat nekega ko miaarja Čikaikega okraje. O dru geta pravijo, da je dobrožnani žganjaraki tihotapec, ki je popol noma varen pred policijo. Kakih deaet drugih pod aum njo je uradnikov po velikih čika-ikih bankah. Ti ao pomagali če kovnim aleparjetn na podlagi "maatnega dobička." Doalej so prijele policijska oblasti semo le enege biviegs bsnčnega uslužbence. To je Mska Goldman, ki je bil pred nedavnim knjigovodja na denarnem zavodu National Bank of Commerce. Ker je ta benke v zveznem področju, so ge prijeli možje pravoeodnega depertmente aledeč mu pred no-kolilfimi dnevi tja do Philadel-phlje. DELAVCI ZMAGALI T »VIOI Podaljieaje delavnika odklonjeno v referendumu. Bern, 18. febr. — Referendum 6 predlogi, de ae delavnik v tovarnah podaljla ha 64 ur v tednu, j« včeraj Izpadal a aledečlm rezultatom : 433,000 glasov proti podslj-fcanju delavnika, 31 leejs Pomsrana is ohajake driave sa posebnega predsednikovega pravnega zastopnika v zadevi velikanskega vladm gn oljnega Ikandala. Olaaovanje js lspadlo takole t 59 senstorjsv js glasovalo sa potrditev, 13 proti njoj. Akcijo sa nominacijo republl-ksnes Owena J. Robertss ls PhU lsdelphije, ki ga js Imenoval pred« ssdnlk Coolidge nsmssto odvetnika SUaaa Strawna is Chisaga, so senatorji odlollli aa pondsljek, ker je bilo videti, da bi nasprot-aikl radf tMf malo več črna sa raapravljanjs o njegovih pravnih smolnostih. Pričakovati pa je, da bo Robetrs potrjen s istim itsvl-lom glasov, kakor je bil Pom?rtne is ohsjsks drlsvs. Nssprotnikl blviega senstorja Pomerena so se naslsnjsll nsjvsČ na dejstvo, da je ta advokat premalo isvelbsn ln izurjen sa tsk-Ino nalogo, ki ga čsks, As vssma oljni Iksndsl v roke. On Is ni po. prej praktielrsl ns sveznih sodi-IČih, In selo dvomno js, ali poina svesne postave v ssdostni meri, sli ns. y Robertsu naaprotujejo s istega stslilča. Le le to priatavljajo, da je Roberta avojčaa v nekem svo* jem govoru v New Vorku obse. jsl preiskavo, ki jo js senator U Folletts vodil gleda pretirano vl-aoklh cen gazolinu. Tiato praiska« vo js odvetnik oznsčil sa navad* no propagendo, ki je atremila sa nacijonalizaeljo oljna Industrije. Poslsnsks zbornica je sprejela Walabavo resolucijo, ki jo je le poprej odobril aenat in ki naroča notranjemu tajniku, naj prične poe to panje za Iztrganje vladnih oljnih rezerv v Callfornljl Is jok oljsrne Stsndsrd. flenstni odsek, ki preteku je oljni iksndsl, ss snids M« od včsraj teden dni, ker hoča tako imeti dovolj čaaa za posamično preu-čenj« in pragledauja rasnih ispo-v«db, pisem in poročil pe nssv«-tov, ki jih je prejel v zadnjih dneh. (llsvnl preiskovalec oljnega Ikendale sens tor Walsh ja prs» povedal rabili njegovo ima v na-bralki peticiji v sveži s kandidaturo za drmokratako pradsedni* Iko noioinaoijo. H« os tor Wal«h j« nasnsnil, da blls ns vsa strsni rszpoelana pisma do brokersklh tvrdk v We-«hingtonu, Clevelsndu in New Vorku V tiatih pismih js povedano brokerjem, da leti praiakovel-nl od««k v senstu pr<*gl«dstl njih ns rsčumks knjig«. ao Odlikovani MvM vojaki v Italijan-ski shorn ist. Rim, 18. f«br. — Musaoiini je Imanovsl odbor patih mol, ki Ime daleč it i kandidate feUatlfne stranke za poelenae. Odbor je is* brel d«v«t «lesetink bivMh voja* kov. Val faliatičnl kandklatja ao Mil lahko ranjeni In odUhovaal s mnogimi model jeari. 'A miA. V U, . - . f » _ STEV.—NUMBER 42. PROSVETA ■■sasroqsT^gTO^ra^r^ JAVNA GOVORNICA. iftft tmMSJCTg" ®® Ahmt Mm 0 -PROSVETA" lOST-OO Sa. Umtgm AfMM, Cl^ap. IHi—U. "TME EMLICHTENMEIfT» — °r T' - friTfr wi f? — S. L' .V L..1 '.f |"fH" ert5n* nt« en ««t—»nt. ,rUntllTSutaa (mill (kuagsTai* ▼ aMapaJa b. pr. (Jaa. SI-S4) palaf t»U|« (mm m puln« ffirf da Ja • ta« «aavai aaaSa, ia «a na aa atUvf IU». paUUa aaralmlaa, PaaavMa jrava- lepe reci prihajajo na dan. Issa kulis visoke politik«. / V kratkem izide knjiga, ki jo je spisal baron Aladar pL Boroviezeny, tajnik iir zaupnik pokojnega avstrijskega cesarja Karla. Knjiga potrdi to, kar je "Prosveta" povedala v člankih, ko je skuial Karel prilezti najprvo na ogrski prestol, da podjarmi sčasoma zopet narode, ki so nekoč živeli v habsburški domeni. Prav nobena pomota ni bfla, ko je "Prosveta" dejala, da imajo v Franciji klerikalci veliko moč in da so klerikalci, ki žive v deželah, katere so nekoč tvorile Avstro-Ogrsko, navadni habsburški podrepniki, katerih cilj je vpostavitev nekdanje Avstro-Ogreke pod vlado krofla-nega Habsburžana. Boroviezenyjeva knjiga to pripoveduje v detajlih in marsikdo se bo čudil, ko bo čital, kako je francoska diplomacija vlekla narode za nos. Preden je Karel poizkusil svoj prvi puč, se je obrnil na francoskega ministrskega predsednika Brianda, da mu dovoli povratek na Ogrsko, odkoder on zaseže prejšnje dežele. Seveda je bil Habsburžan pri volji postati orodje ali vazal Francije. Klerikalci so bili dobri pomočniki Habsburžanu in Franciji. Na pr. v Jugoslaviji so pričeli slovenski in hrvat-ski klerikalci vprav ob tem času, ko je Karel poizkusi svoj prvi puč, t •agitacijo za popolnoma avtomno Jugoslavijo, kar je toliko pomenilo, da se Slovenija in Hrvatska odtrgata od Jugoslavije, ako Karlu posreči njegov puč. Ko je Karel prišel na Ogrsko, ni šel h kakemu generalu, ampak se je najprvo skril pri sombatelskemu škofu, odkoder je napravil nadaljne korake, da postane zopei ogrski kralj in avstrijski cesar. To se je godilo v letu 192 in Karel je napravil dva poizkusa. Ako so odkrila resnična, tedaj bodo govorila, da je oficijelna Francija igrala čudno vlogo pri tej aferi. Posebna podučna bodo ta-odkritja za Američane in Jugoslovane, pa tudi Cehoslovake. Več ko petdeset tisoč ame-. riških vojakov je padlo, da se uresniči Wilsonovih štirinajst točk, Jugoslovani in čthoslovaki so vstopali kot prostovoljci v armado, da pripomorejo do uresničitve Wil-sonovih štirinajst točk. Komaj je bil mir v Versaillesu podpisan, so pričele spletke, da se vpostavi Avstro-Ogrska monarhija. Pri teh spletkah je pomagal Briand, ministrski predsednik države, ki je najbolj glasno klicala na pomoč proti absolutizrtiu centralnih sil. Ako je to res, tedaj nima slovar besede, ki bi označila tako izdajstvo principov. Sedaj ima Francija prijateljske stike z malo entento, posebno s Cehoelovakljo in Jugoslavijo. Seveda Francija pduvbuje to malo entento, da služi njenim imperialističnim težnjam, ki segajo notri tje do Daljnega vztoka. Pot na daljni vztok pa vodi prek Balkana. Glasovi 2lssov S. N. P. ia čiteteljev Prosvete. J. Kadar bo Boroviezenova knjiga izšla, je dolžnost male entente, da se prepriča in doženc, koliko je resnice na očitkih, ki jih Boroviezeny dela Briandu. In če dožene, da so resnični, tedaj je tudi čas, da se mala ententa osvobodi takega prijateljstva in *e skuša postaviti na last n« noge. To bo dosegla najložje, ako ponudi prijateljsko des- M . nico narodom na Balkanu iu ob Donavi, da se uatanovi| ^^ podonavska in balkanska gospodarska in obrambna konfederacija. Prehod na Daljni vztok italijanskim, fran-coekim in vsem drugim imperijšlistom bo zaprt, balkanski in podonavski narodi si bodo hitro opomogli gospodarsko in rane zadnje vojne bodo kmalu zaceljene. Kajti Balkan Bridge vlile, Pa. — Ko to piiem, mi uhajajo apomini nazaj do fratesa let«, koliko aem od tedaj trpel in aliiaL 6e ae epominjant 8S-letnega etarega očeta, ki ae je grel zimakem čaau ob gorki peči in pripovedoval o tlaki ter o sušno-ati, pa tudi napovedoval o prihod njoati. "Kadar bo čez celi avat lezla le lezna kača, takrat bo hudo," ja »rekel. Brat bo škodoval bratu, prijatelj bo goljufal prijatelja. Prišli bodo čaai, ko ne boš nič imel, če ne boš kradel in goljufal. In ako boš govoril reanlco, boš zaničevan. Danee ae vrši vae to. Vzemimo predvsem črne kutarje, ki živijo od eamih laži in od politike. Prod dnevi sem ališal reči:44Oh, mi ima-mo tako dobrega gospoda t Kaj bi le počeli, če bi goapoda ne bilo tukaj f Zadnjič je bil tu velik ogenj. Prišla je požarna bramba pa ni mogla nió pogaeiti, a ko ao prišli goapod, je kmalu vae skupaj padlo in ogenjšel več naprej." — Lewis je izključil dva diatrikta, li in 28. Mislim, da pre-mogarji dosti čitajo po delavskih čaaopiaih, kdor pa ne zna čitati, lahko sliši govoriti. To je pa lo od aile. Kljub vaemu svojemu početju jo Lewia zopet zmagal na konvenciji, Howat pa propadel. Sploh Howatu še dovoljeno ni bilo govoriti na konvenciji v India napo- Um* Tu pa vidimo, če ne škoduje prijatelj prijatelju. Eden da dober glaa, trije drugi pa slabega in vai štirje ao unijaki 'bratje', kot prijatelji ai morajo vsi služiti svoj vsakdsnji kruh«, Prijazni Kansas je bil nefcoft lepo poaejan a aolato in evetUee ao goJiU po vrtovih, jfremogarska or ganizaoija pa je bila močna, na najboljšem atališču in vzor dru gim organizadjam.Biauu proklet-stva jo padla med premogarsko ljudstvo te dežele. Uničila je solato in cvetko in razbila organi zaoijo. Jaz aem prišel do tega, da rudarska organizacija v Ameriki propada pod Lewiaom. Vsepovsod je organisaeija zamorjena, kjer sc je epravil nanjo nesmožen vodi telj. Samo ▼ IUhtoisu organizaciji še malo živi. Kadar bo še tam zastrupljena, potem bomo imeli pogreb rudarske orgauisseije. Oni, ki bi imeli organizacijo voditi moči in uspevsnju, ji kopljejo grob. Industrijskim delsvccm • prlpo ročam, naj nikar * ne hodijo v Pennaylvunijo za delom, ker ga jo težko dobiti. Samo novinci ga ls hko dobijo, recimo zelenci, Zato ker še nlao izobraženi. Tudi men se je posrečilo dobiti delo v ope ksrni. Nekoč aem videl še malo ži vega mulos, v katerega ae jé zale-tovalo kar Vat paov. Tako ae mi je zdelo, da je z mano v opekarni Kar pet boeov je šlo nad mene katerih vaak ml je dal drugo delo da sem bil primorsn delo puatitl ker pet del hkratu en človek ne amafuje. Tako aem zdaj na lovu za živimi vevorioamL Tri sem že naletel v enem gnezdu, dvo ata m i ušli, tretjo pa lovim. Biti je treba hiter, v čemur pa aem tudi izurjen kajti hitroatl aem navajen še od takrat, ko aem bil vojak pri marl uarjlh na Kraau, ko aem plaval po kraškem morju za ranjkega Franc Jožefa. Tako mora adaj človek plavati a dreveaa na drevo, da ulovil veverloo. Ko to pišem, aem prejel Pro-sveto št. 34, kjer berem, da bodo imeli veselico na Franklinu, Kan saa, pri društvu št. 187, katere do sedaj za nobeue niaem 'mietal'. Pa tudi na 23. februarja bi je ne, aem dobil piamo od Blttncrjeve bando, d« nI adravo zame, Če sc še kdaj tam prikažem. Pa veccno le lim franklinakim cvetkam kot na Hiatam, ki ao ga uvedli daj« delavcem doati prilolnoati za premišljanje o žaloatnih, vedno v slabše se obračajočih razmerah. Do zaključka prihajamo, da ae je treba organizirati in za prihodnje volitve ai izbrati delegate iz naše arede. Profesionalni poli-tičarji današnjih dni ne bodo izvršili avoje naloge v prid rovnim kmetom in delavcem, ker ao aami bogatini zli njih zaetopniki, o katerih pa je jaano, da zaatopajo aami sebe, to se pravi njih Wall Street. škandalozna razkritja prihajajo v avet is višjih urada* Unije. Viaoki uslužbenci miljonarjev zdaj ometajo Črnoaajaate dimnike, .vranica obrekuje atranko, vsaka pošilja v avet nakopičeno neena-go, da prealepi avoje voiiloe„a pri tem jo razgalja druga, da je prva ravnotako umazana. V volilnem letu ae nahajamo. Ali ae zavedamo velikih pravief Pomislimo nekoliko, delavci in kmetje, ki tvorimo ogromno večino. Vae bi lahko obvladali v avo-jo koriat, ali naj torej še dopu »tirno, kaki umazani in korumpi rani atranki, oz. njenim vodite-jem, da nas zaatopajo f Vodi niw malo število alepih in gluhih mogotcev, ki ao dovzetni aamo za i umazana dela, kjer se gre zs njih dobiček. Izvoljeni so z gla sovi kmetov in delavcev, nočejo pa slišati milih prošenj za izbolj-ianje razmer, ki prihajajo ravno od delavcev in kmetov. Tista ne-znfatns aknpiha naa vlada, nam dela zakone, za katere ne mara mo, predpiauje nam davke, ka-koršnih niamo zmožni in nam nlao vleč, a jih moramo plačati Našo mladino učijo nauke, a kakršnimi ni smo zadovoljni, predpiauje jo nam, kaj smemo In kaj ne smemo piti, prepovedujejo nam, kaj erne mo in kaj ne amemo jesti. S tem delajo zaalušek po eni atrani, po drugi atrani pa vzdigujejo ocne Življenjskim potrebščinam. Delavec ne more kupiti toga, do česar ie upravičen; mogotci imajo p Siaanega že mnogo papirja, a mli ini se drže kot klqp svojega mu data. Da jim besedolomstvo &• prinese poeebnih odlikovanj, n razume samo ob sebi. Starini pi so strašno hudi valed tega in koi iirani "Narodni dnevnik" je vsaM dan poln aamo te atvari. Proti rimakemu sporazume j« danes zvečer sklical v Ljubljani združen narodni odbor protesta» zborovanje, ki je bilo zelo dobre, obiskano. Na ahodu je bila upre* jeta naslednja rezolucija: "Zborovale i ogorčeno obaojamo «pon« zum, ki ga je eklenila naša vlada Italijo na laetno pest, brez io. delovanja narodne skupščine, ker ta sporazum nc predstavlja «po-razuma med prizadetima naroda ma in izjavljamo, da sporazum, ne moremo priznati, ako ne f»-rantira nacijohalne, kulturne ^ gospodarske svobode slovenikr mu življu, nshsjsjočcmu se prod svoji volji v mejsh italijanskep kraljeatva." £ Sreča in nezgode vojaka J» četa. Vojak Janče, reete Miian K, oovič, je brezdvomno dosegel irfc tovni rekord v begu i i r»P<>^ JanČe je vojak, ki ne more že mjj let odslužiti svojega roka. najatkrat ja bU prijet od poi»e£ skih oblasti in petnajstlč se mu i« posrečilo zbežati. Skoro neverjeu, no. S svojo komsndo v Kragujevj cu nc živi v baš najboljših odto« šajih. Na avojo neareeo se je P* petnajstem begu vrnil v presoj novmeato Beograd. Komaj H Janče priapcl na beogradiki lodvor, ga jc že zapazil nek detektiv, njegov eter snsnee » J odvedel v ,4kvart". Zadnjic je®« vojak Janče v Beogradu p^ tremi meaeci in je nadzoroval po-nike v žcleznišarski uniformi, str jo karijero je pričel za ¿»»T atrijske okupacije, ko so gs owr ati obaodile na triletno ^«¡J goljufije. Tedaj je P^ ** iz oaijcških zaporov. r ~ zopet v Kragujevae, da bo iss* ieatnajstič «bežal. ^ j Tragična uaoda P^10*^ starca. V Obedišču na K MtJJJ je živel «Metni Mato Cesarja jc zaljubil v eeko mU>io vdaj Parkrat jo je skušal priprt^ tefa, da bi atopiU z nji» t šaje. toda zaman. Te dni paj prišel v njeno atanovanjr. p- -r nil nol in ji zadal tri težke v trebuh in nogo. Po svoj«jjj činu je zbežal v bilnji gosd ustrelil. Od vedes I» katerimi je tudi nekaj alovenakih j ae poskrbi za sploino sboljšanje lrt«v. Da jih tako imenujem, je [njihovega položaja. Resolucija jo vzrok, ker eo v reanici poatali žr-, bila od vaeh strank eoglaeno spre. tov verskega fanatizma ia valic'jeta, tako od vladnih, kakor tudi mnogim izkušnjam v zadnji vojni le nie« spregledali, kaj vae je po-fanjala rimsko katoliška duhov. Ičina. da jc pomogla k rojevanju rev naga ljndatva. Kar je bilo prej - —" r---- * — —------«« 1 prizadetim narodom, ampak bo najboljia garancija sa ke, mir v bodočnosti. Ugaanila bo iskra na Balkanu, katero ly Delavake razmere ao pri naa lakot drugod. Kil in i rudnik je rit ubijali ao kar na debelo. Pro-šot vovanja jo bilo tudi tolik«; kolikor ja bilo mogočo v najhujši ftčiai. poakljonalnem bloku, ki je aedaj fj . J .— na doavmem red«. Naše akromao trudijo evropejski imperijalisti zopet raspihati V evro-í^1 Í^ILC^iN! ^ kriv#- ^Uooje po mnenje o tem jo, da protiradika líuinr "v rvrw" govariti. da ba le ta obratoval v'lenah in po tuj«n blagu je poata-1 len blok le dolgo ne bo imel pot, Ibodoro %amo pa dva dni na teden.ilo «plošoo. In tae to jo posredno I «i v nega oapeha. razun v sluéaju obratoval m. aec dni po Štiri do meri, tatvina v aplošoem, priča ■ pa aUll aje po krivem ia požel je uja po opozieijonalnlh. Tudi minister za Šume lo rode je pristal na to. — Tretji dan pa je bil v skupščini precejšen šum radi cigaret, ki jih da drŽava brssplačno za representee i jo. Zneaek za te eigarete znese do 40,000 Din. me»ečno. kar oi mala reč za um. mesečno, kar ni oosuioa. V mestni bolaišn tako malo državo kot botlei Je bilo zapoalena U- " mi. — Toliko o Narodni aknp- klica Katka Oranja ^ ^ * L Drugo p« je vprašanje o o- ao jo obdolžili, da je tovarišiel rekovke. Po S«" obdolleno daklk« ja ta take loatilo. d. je prišedši A™*. la ateklenieo UaoU. DW komaj rešili am rt L * ^i. FEBRUARJA, Bazne^vestl. ftim socialističhr T¡ÍU*« ODSTOPIL. fcUrtttfr nt saMIs- bralnega odbora v Wat ¡¡¡JTlRs j. io bolaa. S, Loui», Mo. - (Fed. Frees.) L Otto Branstetter ,tsjnik socia-Ltfne it rank« T Združenih drža-1 je rezignirsl na aeji izvrAc-odbora stranke, ki ae je Sukaj. Bortha Hale White „ Miltljevala njegovo delo, do-L**. izvoli nov tajnik. Pred. (jui k odbora Kugeno V. Debs Je , redno bolan, zato ae ni mogel deleži t i »eje. 1.000 KROJAŠKIH DILAVK MISLI ZASTAVKATL flic»go, 111. - Stavka 10,000 jojaikih delavk je ta tedeu ne. wgibn«. ker ni prišlo n» nedelj-ti konferenci, ki ae je vršila med tfopnieami unije mednarodnih Plačilnih delavk in zaatopniki blažilnik to varen, do sporazume. Dan te stavke, ki ae je vdeleže winoma bame ženske, je določil dick, ali ni pa ae objavljen, ker i je bati nasilnosti. Poprejšnja :avke te uuije so se vršile v ana ienju nasilstev., • Oblačilni delavci, 3,000 po ate ilu, so obljubili, (la hočejo sa tavkati iz simpatije. Val so se onudili za stavkovno stražnice. Delavke zahtevajo petdnevni eiavnik, poviiek v plači in sploš-o priznanje svoje unije. Delav ee morajo, biti izboljšane z ozi->m na zdravstvene razmere. Ali elodajalci ne marajo o vsem tem ¿caar slišati. 8o za polieatdnev delavnik, nižje mezde itd. lt£4. PROSVETA BAVARSKI DIKTATOR PODAL OSTAVKO. Kahr in general Loesovv sta odstopila vsled sprava bavarske vksde a centralno vlado. Mouakovo, IS. febr. — Gustav von Kahr, vojaški diktator Ba varake, je danes podal ostavko. Njemu jj« sledil general Losaovv, poveljnik bsvsrake usrodnc gm- la M I Berlin, 18. febr. — Med bavar sko vlado in centralno vlado v Jerlinu jc bil dosežen sporazum, nakar je havaraki diktator Kahr podal oetavko. USOIRJKVA SR JS PORO CHA z MIUOKA&JBM. New York, N. Y. — Margareta anger, znana voditeljica gibanja i kontrolo porodov, je te dni pre netila svoje prijatelje ,ko jim je ikrila svojo tajnost, da ie.že pol rugo leto poročena z 62-letnim iljonarjem J. Sleejem, ki je redaednik Threc-in-One-Oil kom inije. Sangerjeva se je razporo la od svojega prvega soproga, ki ilikar, pred dvema letoma. Slee tudi zanima za kontrolo poro »v in zdaj bo pomagal financirati banjo za legaliziranje razširjala informacij glede porodne ontrole. mtreljeni zvezni srna TOR utegne OKREVATI. Vaahington, D. O. — Zdrav- veno stanje zveznega aenatorja ranka L. Greena, ki je bil zad |i teden zelo nevarno obstrcljen d so zadnji petek zvečer strelja-prohibieni agentje v tem mestu i nekega žganjarskega tihotap , se je malce izboljšalo. Senatorjevo zdravstveno sta je je bilo v soboto zvečer Žc zelo bo po operaciji, ki sc ji je moli podvreči, da so mu vzeli kost i drobce iz možganov. Ali zdrav ¡ki so dejali, da je. vaeeno io u Iti na senatorjevo okrevanje. lESTLETNA SLUŽBENA Da BA ZA AMERSfeKE PRED-BEDNIKE. Waahington, D. 0. — Poslanec ineberger i t Californlje je sts-' v presojo rczolucijo, v kster zahtevano, da bodi omejena vdacdniška »duftbena doba na e » šest letno razdobje. Predaedni "«J voli ljudstvo neposredno, »ominscijske konvencije in vo-n« kolegij naj odpadejo, ''o t'j rfzolueiji bi se naj vrši-prcilKfdniške primarne volitve ve, kakor šest let in ne manj »k'.r tri mesece pred narodnimi »«itvami. Na naslednjem glaao-bi bila i-a izvoljenega kan-a Potrebna le nsradna vcčl- ■Rezolocija je bila izročena toze-^nemu odaeku. Stavke paralislrela Norvsiko. Kristijani ja. (Fed. Press. )-r-Utavkc iz simpatij a stsvkujočimi covinarji in priatanlačnimi delavci se širijo po vsej Norveški. Mnoge industrije počivajo popolnoma. Okrog 50,000 delavcev je že v stavki. Vlada posreduje, ali do zdaj brez uapeha. Huerta ža rogovili v treh drŽavah. Mežico City, 18. febr. — Cilčc-nje rebclnih krajev ae nadaljuje z dobrim uapehom. Huertovo vata-ške tolpe že rogovilijo v državah Comecbe, Tabasco Ju Yucatan na akrajnem jugu Mehike. Vlada je izdala naredbo, na podlagi katere ao voditeljem vstaje odvzete vae državljanzke pra* vice. Pri prihodnjih predaedniakih volitvah ne bodo smqli kandidirati ne voliti. Adolf o de la Huerta jc tudi izgubil pravico do kandidature. Protivladne demonstracije na Japonsksm. Toki jo, 18. feb. — Voč ko 10,000 oseb sc je udeležilo javnega shoda včeraj, na katerem jc bila sprejeta reaoluclja, ki ae glssi, da mors sedanja vlada takoj podati ostavko. Po shodu so demonstrentje korakali po ulicah. Pripravljene so bile j^olicijakc resčrve, tod^ demonstracije so bile mirne in po licija ni imela dela. Nemška valuta. dolarjev. Drobni la debeli denar jc isplačljiv V markah iu uakaani» ee do 5 dolarjev ae lahko izplačajo v reatnlh markah Ae v januarju t. L To državno posojilo dospe a. septembra 1935. Krito je a rednimi državnimi dohodki iu z dokladami ua premoženjaki da vek. H tem posojilom se imajo V glavuem kriti tekoči iadatki drža ve in vzeti možnosti špekulacij z dolarjem. / Kadi pomanjkanja denarja, ki je naatopilo s ustanovitvijo ti* skalnega stroja drž. banke, io bile poaamezne dežele prisiljene, izdajati svoj lastni denar a atalno vrednostjo, ki ae krije s vsem premoženjem in dohodki dotičnih dežel. Ig istega vzroka je bilo izdano tudi za 000 milijonov sletih mark zakladnik nakaznic z obrestnimi listi po 6%, Če bodo vse te silno komplioi-rsne mere, ki smo jih podali lc v uajglavnejiih obrlalh, pomagale nemški valuti, se pač danes s go-tovoatjo ne da trditi Nemška marka jc sadu je dni zopet neko liko vzvslovlls. V decembru se je obtok bsnkovcev ponovno po* množil in je znašal okrog 000 trilijonov papirnatih mark. Ven-dsr se s kompstentne strani sa-trjuje, da ss ni bati aopetne inflacije in da ta pomnoŽitev bankovcev izvira od tega, ker je državna banka v zadnjem čaau nakupila zelo veliko množino deviz. Iakaa državno banke aa prvi teden januarja pa je prvi, ki poroča o sni-žanju števila papirnatih mark, in uioer za 10 trilijonov. Vrhu tega ss snujs v svrho končne rešitve nemškega valutnega vprašanja nova emiaijeka ban ka, katere aredišče naj bi bilo v ¿vid. Nemški fbančni krogi ra> čunajo, da bo Nemčija Že v aprilu t. 1. spravila v promet končne nemška novčsnios zlate paritete. Tako hitro pa akoro gotovo le ae bo šle, vendar ao za enkrat izgledi končne rešitve zamotanega nem škega valutnega vprašanja ugod ni, ker se obeta tudi ravnovesje v državnem proračunu po znatno povišanih davkih in omejitvi dr žavnih izdatkov le na najnujnejše. Volja je dobra, ako ni sila i a l mer močnejša. ni vojaki do maršala voUti. Ta določba velja tudi za fsttatovsk« milico. Ako ki jim Ali naši mladeniči, ki ao odsliOHi evoj vojaški tok v italijanski armadi in tudi drugi, ki bi ss hotel obleči v črno erajco. na limanise, ki Italijani dosegli dvojen uspeli. Prvič bi omenjene nove vojake mitice as čas« volitev lahko mobillairali iu jim s tem onemogočili izvršitev njihove volilne praVice, na drugi Strani bi a tem ssncsll v slovenske vrste razdor in bojssen pred po-turieami. Toda narodna aevest našega primorskega živi j a nam jamči, da bodo njihovo nakane spodletele In ostale jugoalovanske vrste — razeu nekaj Izjem — etrnjene. I Slovenka Narrisa SITIMI. Pofroni If. |«alj» »OO? f 4r*s«t UIL.U. GLAVNI STAN, tSZT-SS SO. LAWNDALZ AVL, CHICAGO, ILLINOIS. Iitrlmlsl odbori UPPRAVNIOOSEKi j^^rarapaia POROTNI OOtZKi ¿ Jok» Tsr4«U, Sss SA Hsadse—fs.. Joka OmM, 4H SprUlfUUTlM. SLIKE IZ NASELBIN. SprU.fUU, OSREDNJE OKROŽJE t S VZHODNO ORSOSJZi ZAPADNO OKROŽJE, Dočlm francoski frank neprestano slabi in mu vse mere ne po morejo na noge, se jc vrednot nemške marke v zsdnjem času kolikor toliko usteffla, seveda na zelo nizki vrednosti. Ta prilična stabilnost i^vzroča mnogo optl-mlzna med nekaterimi nemškimi gospodarskimi krogi. Vendar pa pri današnjem stanju-Še ni upravičen ne optimizen kakor tudi ne pesimizem. Ves položsj je že na tehtnici in le od odgovornih čini-teljev Nsmčijs jc odvisno, ds sc bo valutno vprašanje rszvijslo v prsvo smer. Stanje nemške valute se je zboljšslo z ustanovitvijo Rentne banke, ki je bila uatanovljena 15. oktobra 1923 kot vmesna rešitev za povratek k predvojni zlati vrednosti, ki je končni cilj vseh sedanjih nemških valutnih, mer. — Naloga Rentne banke je t u stvariti denar s stslno vrednostjo ter obenem ozdrsvltl dršsvns fi nsncc s sodelovanjem celega nem škega privatnega gospodarstva Rentna banka predvideva izdanje 2.4 milijarde rentnih mark, od ka tsrih pa je eedaj v prometu šele 1.5 milijarde. Rentne marke ao pokrite s hipotekami na zasebuo premoženje. Na podlagi tega kri tja Izdaja Rentna banka rentna zaztavna pisma, ki se obrestujejo po 5% v zlati vrednosti, medtem ko se hlpotske obrestujejo po 6%. Rentna zastavna pisma so pravo kritje za rentno marko, k velja eno predvojno marko ali en bilijon aedanjih papirnatih mark 500 rentnih mark ao more ob vsakem času zsmsnjsti zs rsntno ss stavno pismo, glsscče se ns 500 msrk v zlstu. Gre pri vsem zs neksko notranje posojilo, nsjeto pri privstnem gospodarstvu s ns-menom, ds se državni banki odvzame/|reme flnsnsirsnja državnega goepodarstva. Prve rentne marke so prišle v promet 15. uovembrs 1923. Isto« časno ao se nehale iiakati papirnate marks državne banki in pri VESTI IZ^RIliORJA. Volilni red in PrimoreL — Vo lit ve v Italiji se bodo vršile 6. s-prila. Vršile se bodo ua podlagi novega volilnega reda, ki Žo vnaprej jamči za zmago fašistovsks stranke. Nas zanima novi volilni red predvsrm radi parlamentar nega zastopstva Jugoslovanov y Italiji. V tem oziru pride v poštev razdelitev države na volilna okrožja. Za naš žlvclj pride v poštev volilno okrožje Julijska Krajina, sestoječs iz furlansko," tržaške in istrske pokrajine ter Zadra. Vsi Jugoslovani so torej v enem edinem volilnem okrožju In to ne bi bilo nspsčno, ko bi volilni red n« določal, da mors vaaka strauka postaviti «vojo kandidatno llatp V dveh volilnih okrožjih. 8 tem pa je zadan Jugoslovanom težak udarec. Ne aamo, da pridejo jugoslovanski glasovi v poštev sa> mo kot manjšinski glasovi — večino bodo itak imeli fašisti — ns-šl voditelji bodo morali gledati, da dobe v kakem drugem volilnem okrožju U00 podpisnikov kandidatne liste. Ns beneške Blovcncc ne moremo rsčun/ttl, preostaja torej asmo kompromis s ksko drugo stranko ali pa s tirolskimi Nemci, ki so v tem oziru znatno na boljšem, ker bodo z lahkoto dobili 300 in tudi več podpisnikov v Julijski Krajini. Zscnkrst js ekorsj gotovo, ds Sodo Jugoalovsni sto* plü v stik z Nemci, ker bi bil vssk drugi korak neprimeren in nsrod-ni stvsri rnords celo škodljiv. Hkoro fotovo je tudi, da bodo šli Nemci na roko, Čeravno niso nji- Rsnton, Pa. — V zimskih čs-slh se rad usedam k moji 4 ljubici' in Prosveto rad berem, ker je to delavski list. Pa Ae nisem opazil dopisa Is naše naselbine, Ksj je neki temu vzrok 1 Blovenoev jo tu doetl, pa ae nihče ne oglasi. Hvaliti se ree nimamo e čem, o poročati kaj v javnost je vendarle dobro, čisto pomalem delamo, po dva dni na teden is včasih tri dni, kakor ss jim psč sljubi. Ce vidijo, da smo spočiti, pa nas pokličejo s parno piščalko Še drugI dan. Pust jo tu. Fantje, na noge, da ne bo prepozno t Kdor jo hoče do biti šs ta pust, naj se prav hitro ipustl za njo, slaztl ker je letos prestopno leto. Upanje gojim, ds bo še mens katera vprašale, Čs jo hočem, ako me ona houe. ltadi gotovosti, če bi ae naše nsdeje mords ne posrečile, pa amo vse eno uatanovlll t« pečlarekl klub, pa naa je Še premalo, da bi dobili številko, ime pa Ae imamo, in si eer salo romantično t Pečlarski rožmarin. Uradnike že Imamo, zapisnikarja pa ne moremo dobiti. Jaz nisem sposobsn ss važno za pisnlkarsko pisavo, ker mislim ko imsm pero v roki, da je trebe z njim udarjati kot s krampom Prav veseli me, ko vidim, da počlar da svoj dopis, a če ae ogla si psčlsrlos, ssm ps šs rajši, da uko vemo tudi pečlarji, kako se godi pa njim. Ko bomo izvolil pri nas sapisniksrjs, bo Ae ka, več poročeno odtod, kako se nsm godi psčlarjepi, sa eed/0 ps pre neham iz rešpekta do častitega uredniškega koša. Pozdravljam vse pečlarje pečlsricc po Ameriki. — Naročnik la pačlar. SsasfSrSai ^fós^Ava^Seeal Ctsvslaad, Oblo. Uražltveni odbor: VRHOVNI ZDRAVNIK» D*. P. J. Kors.SSM St. Osle Av-CtsvsU«AO» POEpSl Kaesapssšsais a gL sSbarallri, ki dsftajs v «lav»« In ZDRAVNIŠKO PREISKANJR 'BED MOŽITVIJO ALI 2ZNITTOO. Motnas, la. — Amendment I *eie zamenjavati papirnate marke «jovski i*.ročni predlogi, ki jo e rentne. Seveda j« rentna mar-Soncem predzadnjega trdns ka ustvsrjena le kot začasno pía- predzadnjega tedna "•»at in po kateri se mo rak.uuki kandidat, lr|' P®roéna dovoljenje, |iod f*1 t<ír"MúAki preiskavi. |V>. «bomiea je to odredbo tgoči prekod k zlati valuti. Kot drugi aačaani denar je bil oatvarjen s posojilom, ki gs j« najela država aeptembra lanskega leta v zmsku 500 milijonov zlatih Phllippi, W. Va. Razmere za delavce so srednje. Nekateri pre mogovniki delajo vaekl dan, dru gl polovično, nekateri pa zopet počivajo. Bar Jay Cosl Oo. obratuje Moorall rov s polno psro kjer jc zspoelenih precej Bloven cev — 12 družin. Dolgo časa n bilo smrtne nesrečo v tem rudni ku (pred sedmimi leti je ubilo Američana) ali due 4. februarja je usoda zadela nesrečnega Fran ka Nagode, ki je šel zdrav in ve sel na delo, kot običajno ob 2tl!i popoldne dne 4. februarja. Med delom sc je vtrgala nad njim plast kamenja in ga potlačila, da mu js poškodovslo drob. Poslal smo gs v bolnišnico v Klkins, W Vs., z upsnjem, ds Še okrcvs, ali zastonj. Naslednjega dne, 5. februarja zjutraj ob 7 ti7 je premi u ul. Pogreb ss je vršil dne 0. febru arjs civilno na Fraternity pok* j»sliAču. Pokojni Frank Nagode Jo bil naprednjega mišljenju in priljubljen med tukajšnjim IjUd stvom. HU je član društva št. 437 H. N. P. J., katero 'jc izkazal) bratako ljubezen do Izgubljenega brata, lstotako je bil pokojnik «•lan U. M. W. of A., katere čla nI so se tUdI udeležili polnoAt« vllno pri pogrebu. Pokojni Frank Nsgods js bil klš BOLNIŠKI ODSSKi ®R Nadaorni odbor t A«t« u Maa ¡nía Mtka Eufsl, NST4S As. UwtsSaU Av« ... m Immsmc. »" " I -1 T j ¡iMwnílw. VSA PISI VSE ZAD aUlvo S. N. P. Jh lufc.t. 7, XlnSli sT CSUH* l^,,ábkafeTlltÍ,l Ttl ►ZVZ SOLNI ARE PODPORE SE NASLQVSi SslaUbs ta|> V«SS k Laos Salí Avs^ CMeata» la. i: DENARNI ^^^^^JfcSttSt ^ySWS SV f^WSSVM dsts Af«^ CM sags, IIL V Prssk II ZADEVE V ZVEZI S BLAGAJNIŠKIMI POSLI ss pešEJaJo ne « SlagaJaUtva S. N. P. J., SSAT-SS k Uwadala Ave^ CMaags, IIL t&tsisr»* lv mixutt r«.^ ^ -—^ i: ^ PovMt «tanga radarja. (Piše Anton Raohar.) hove simpatije sa naš živelj bal |oma 8p<)<,nj#fa Tx>gatca, hiš posebno velike. Vsekakor pa bo-1 M ^ w 8Up Jf bi, M ¡¡^ Tu do imeli Jugoalovani v nmak Wt ^^ ^^ in 2X tot. zbormei le dva zastopnika. k*j^ *aev starega aina. v starem kra na manjšine odpade v Julijski . ^ io ve4 fcVojMV< Krajini komaj 6 mandatov, na ka- J Z___________ ...______, terih bodo partisipir^Je vae atrsn-kc in tudi večinama stranka fašistov Mmik Tod. to ne more spre- im^tt meniti zgodovinskega dej.tv.ds ko tu% J0 ^¡bo i F?'* Iu'ft*w it i Pri obiskovanja mrliča i« pri po- Jnl jeke Krajine sloveruka, ker l ^ W jasno poksssle zadnje »olitvs. r I Članom društva Slovenski pre-mogar. št. 4»7 H. S. P. J. In članom V. m. W. of A. ac l^po za- Komaj se j<-nesla vest, da je bila rarpušAena poslan«k a tl»orniea in razpisane AM veA, sekaj ss t*sj nov« volitve, ao žs pričeli fsfcstl laka rad potepa g dmgiaH dedki ^ "lra\niška pretakava tudi mark. Ena zlata marka velja «e a podvojeno agitacijo za vetop v ta ^mjn Ilire. Ta stvar si-toila z ozirom na da Tako se morajo a^daj trt doUrja la na podlagi t*fa p«- fašlatovako m . se hočejo poročiti, aojila ao prišle v promet nakazi.i- eer ni n«na. t •ra v Miški preuksM. ps.e« po VIO, '«, t». 1. J b 5 doUr-jaašnji poMsj je dobila poiMl [h-Hio m -Ski ali lansko. - Tal jev Delje js bil izdan debel de-j drugačno lice. Italijanski volilni rr,edaja je ju* i^aici.ia. i nar po 10. 25. SO, 100, A00 io lOüO zakon določa, «la na smeje aktiv- Odgovor aa to la f £ dobit pri (Dalje.) Dolgo zmo poslušali njih cvl* ljenjo kakor pes harmoniko, ob enajstih, ko je bilo že vsega preveč pa ata stopila naža na 'pin', pozvala sta društvenega blagajnika ln mu velela t "Plačaj godcem vsoto, kakor zmo ae pogodili, po tem sc pa imajo kar brž izgubiti Is dvorane." Dobili io vsak Aest doUrjev, kot ss js glasila pogodba, a oni ss niso hoteli nsčsetno odstraniti. VmsAalo ac je Aa par slovenskih koreujakov, a v tistem trenutku so žs sačell padstl ko-žarel. 1'ometll smo dvorano, v ka tcrl js bilo ksft dva palea blats ker je tisti dsn deževalo, a z blatom smo stirsll ven tadi nebog ljono godee in pometsti ss ujimi ujih inštrumente. Zmetsll smo jih ven, a tepli jih nismo, kar je bilo pozne jo tudi za nas prav dobro. Zaprli smo vrata za njimi in. nadaljevali z zabavo. Mlad IlAttJlB nam jo prav dobro Igral na bar monlko in mi amo pleaall. Pa ne kaljono veselja nI trajalo dolgo. V dvorano ae je pri oknih priče lo auti kamenje z opeko. Vrata, ki so vodila )M> stopnicah Vklet, amo hitro odprli in spravili v klet naše žene In otroke, fantje pa avoje zaročenke. Devet aa naa ja zbralo, pogovorili smo ae in amuknili nevidno skozi okno, da preaenetimo naše naaprotnike, ki ao sijali sko gi razsvetljena okna in metali ka metijo v dvorano. Nismo jim prizanesli ter Jih prav po slovensko nam la lili. Opali so na tla, drugi pa so jo pobrisali. Po dovršenem delu imo smuknili bltro v dvora no, Izpustili žene in dekleta ven in hitro odšli domovi Komaj kake pol ure je poteklo ko sem polegel s mojo mslo dru-lino, že sem zsčul trksnje, Ns vprašanje, kdo je, mi je pa zal ob iskovslso povedsl, ds je mastni poliesj, ki je vprašal, če ae« jas hišni gospodar. "Da, jaz sem," sem rekel. "Ali vi kaj veste o velikem te-pešu!" "Jaz vsui ne morem povodat! ničesar." sem hitel zatrjevati, "ker smo legli k počitku žs ob osmih. Lsbko noč!" ^ Ali so. Kskor pri ns«, tako so opravili pri vseh slovanskih dni-Ainah. Ker smu svojem upra vlSeuem delu tako preudarno Ali domov, nsm Sicer ni mogel nlkdo kaj ¿al*ga, s nsši nasprotniki so sa ledaj organizirali In pridrveli so še listo noč nazaj. Cdrll so % dvorano in notri ao pričeli piti naAc pivo ter jeaii naš loač. Pa tudi oni ae nUo dolgo radovali. Vstopili so m^stai policaji *n ktr je bilo moškega spola, f+> eo u-kUníli la JIAa pozaprli v klrv nekega farmarje. Drugi vaA*r ae je vršila obrav^j nava pr' atirotnsm sodniku. Vsi j v knjt u já|g j« lucia v rokah poH* rfJa. ao morsli plačati alr^k» ar« arij« ta škodo, ki as je povzro- šili dvoreai. Ml pa As k obravnavi'nismo bili poklicani, kar odbor sa dvorano je bil Usti, ki je po% klical policijo ln zastopaloes. Od tistega časa alsmo bili več 'green. borni1» kot so nss dotlej dosledno naaivali. Bilo je pač potrebno, da so neetrpneAl nekoliko občutili trdo slovsnsko pest. Ko smo dru*,. go leto obhsjall zvojo obletnico z vssslioo, so pa tudi oni As bili deloma naši društveni bratje I a ao ae z nami prav dobro zabavali. Tako emo Ae danes prijatelji med seboj la med nami vlada najlep-Aa sastopnost. Največ ugleda amo Ae dobili, ko smo se ob Čseu volitev pričeli shirati v volilnih prostorih. Tam so uvideli, da tudi slovenski nsrod hodi po pravl poti iu ss isvsde svojih pravic. V naši naselbini je bila soeisllstična stranka ttajmoA« nejšs. Ko so domsčinl to vldsll, so se pričeli ueksterl od nss od-mikati. Belili so se proč, a ne farmarji, pač pa tisti, ki so stsnovs-11 po kompsnijskih "bakssh." VI-dali so, ds si Hlovcnel kupujemo zemtjiAČa od farmarjev in si gradimo nsAs domove, ps so ssčeli toliko pogostejše odhajati. Saj nJim je bilo tudi lahko oditi. Vzel Je vsak rfvoj kovček Ist js šel. PrO. deti niso imeli čees in njih slovo Je bilo v mnogih slučajih kar Čez noč. Naši rojaki ae aelljo druga*, če. Rojak bo prvo prodal svojo liilo, naložil svoje pohlžtvo na žc* lezniškl voz iu sc prav lepo poslovil od svojih sosedov, potem bo šele odšel. S tem eem dosegel oeksko leto 1907, To Ja tudi leto, ko sem bil na obisku v ljubljeni domovini/ po Nemškem, po Ogrskem in po. sne je ns slovenskem fttaj<*rskem.,, Lepo aem bil sprejet pri svojem svsku. Njegove šane, mojs sestr«,'l Že ai bilo več, gosf»odinjiia pa Ja njena hči. Zgovorna sva bila e, svakom pri kozarsu prlstttaga. Naslednjega dne jc rekel, da na gre delat, kar aem prišel Jaz, de a« bo lahko t mano kaj pogovordn po dolgi odaotnoatl. Ilekel sem, mu, da grem na mlrodvor. kjer sto pokopani aostrl la on me jc sprem Ijal proti farni cerkvi. (Dalje prihodnjič.) "f NKW VOS« HA vsa SAU ............. ¿suri'írvsa? French line i«» a«* a—*»»» Sac* s Aneriška zgodovlss 613 pred Krlstsa L'spch prturMva.it). ki jih j« do Vršil dr. U. J Spindco, predsednik miutrja Harrard*ke »'niverrc, je d« se je ameriška zgodovina izpopolnile ze «00 let pred Kri storn V pred kratkem objavljenem naznanilu ao najzgodnejii najdeni zgodovinski zapiaki te de-iele natančno z dne 6. avguste leta 613 pred Kristom in drugi z dne 10. decembra, 5X0 pred Kri-Iitom. Ta dva datuma aU bila *naa-atveno dognana po doslednem primerjanju natega gregorijanakega koledarja a koledarjem, ki ga je imelo v Centralni Ameriki flveče nekdanje majaško pleme Indijancev. Ključ za rešitev napiaov t datumi je dognal s svojim delom dr. Bpinden po odkopanik napisih v razvalinah meata < opana v Za podnem Hondnraau ter mest Tikala ia Palenque. Napiai, ki so jih stolmaiili dokazujejo, da ao bili pred davnimi tisočletji živeli Indijanci nc sa-mo viaeko duievno razviti, tem-vel so biU tudi dosti na višji jtop-njl razvoja v računstvu kakor pa stari Orki sli Rimljani. H pomočjo zasnsmovaoja vseh različnih nebesnih pojavov, ki so M takrat vfiill, in primerjanjem jmzdobij. ja bilo mogo& natančno dognati dati|m, kdaj je bil po na-iem koledarju datum, kot so gs zaznamovali Msjsoei. Po aajnavejiik dogaaojik, pravi dr. 8pinden, da Isbko smatramo dsnes ia nepoznano majaško pleme m takrat najbolj popolno dialevno razvito, ki je imelo svoje asateasatikc, genije, zvesdoelovce Io mislece. Ds so bili v računstvu eelo popolnejši kot smo danes, se iabko sme trs iz tega, da v teku 2000 let sc niso zmotili niti za en dan. Koledar so imeli natančno preracunjcn po aoinčnem gibanju, natančnejše kot ga imaaso dsnes. Imeli so svoje kojige, kf po jih je, Šal, uničila španako katoliška inkvizicije, ki je docels razdejala ostanke vso me nje indijanske kulture in eivilisa-eije leta 1561 v Yueatanu. Belite v ma jaških piamenk tn datumov jc velika pridobitev k •polnitvi zgodovine. Z reševanjem ao ae ukvarjali le mnogi nemški, francoski in špsnski uče-njaki. a končno ae je poerečilo jih razrešiti Američanom. ŽMjmki spMülni Katarini Schratt. Z Dunaja poročajo, da ac je bivša prijateljica Franca Joiefa I., Hebratt, odločila, da začne phmti svoje spomine. Doslej je imela za vse taks prošnje gluh s ušesa. Mogoče jo je priprsvils zdsj do tegs lepa vsotiea 70 tisoč dolsrjev, katero ji je ponudil ss njene spomine neki ameriški založnik. Knjiga bo obecgsls poleg drugega tudi 200 originalnih pisem rajnega ee» aarja. večinoma kratka pisemca, kskor jih je navsdno pisal. $er je bila Schrattova akozi 50 let najintimnejša prijateljica ceearjeva, ae bodo med drugimi nahajala pisma iz reanih zgodovinskih čaaov hababurške dinastije. Pri pisanju spominov bo stal Schrattovi na strani dunajski pisstelj Feliks Docrmann. Hchrsttova je bila lepa, aveia, vesela deklica, katero je spravil v dunajsko gledslišče Henrik Lau-lic. Od tu pa ji je omogočil v dvor ne kroge, kjer je s privoljenjem teljiea cesarjeva. TrtindvajceUct •i se ji je prvič priblilal Frane Jo «ef in ji od tega čaaa ootal zvez: do svoje aasrti. Naetanil jo je v Hšetstngu. prav blizu Heboen brunna in jo tu vmk dan obisk« val slasti ¥ zgodnjih jutranjih u rah. Poleti pa se je morale prese ijevati v lsehl, kjer je stanoval* zopet prav blizu cesarjevega grs du. Cesar, ki je Ml sicer zelo nc zsupljiv in prikrit, je bil v njem navzočnosti zelo dostopen. Tu je v drušbi Palurerja in Schulza igral vsak dsa tudi avojo tarok-pertijo. V hvalo se mora šteti Bchrato-vi to, da ni svojega velikega vpli va, ki ga je imela na cesarja, ni kdar izrabljala v politične ali « aebne namene. Ceaar jo je zaradi javnosti omožil z nekim madisr-»kim grofom, kar ga je seveds sts io mnogo densrja. Prevelikih afot pa stisnjeni mož tudi pri njej ni rszmetsvsL Zsčetkom tegs sto-lotjs se je dvignila proti Sehrat tovi duhovščina, pa ui nič dosegla. Več areče ao imele približno lato-časno avatrijakc nadvojvodinjc, ki so zahtevale, da mora ceaar Sclgrattovo odstraniti. Ta sc je res oddaljila za nekaj časa. Toda oe aarja je to toliko potrlo, da je na toda nič ni pomagalo. Tedaj pa ao ae obrnili na Hehrattovo in rea je pokazal Franc Jožef, ds je eeaar več kakor baron Rotsehild. Zanimivo je, kaj bo vse napisala Mhrattova. Če bo pisala aams, bo knjigs gotovo zgodovinsko politično delo, če ji bodo pa postavati' razni pomočniki, bo ps knjiga sicer pikantna, toda vsebovala bo mnogo nereeniee. zakona tudi pri naa. Tudi v tei ne zaostajajo Japonci m svojimi kulturnimi nositelji. Japonske žene. Zapadna kultura ni prineala ,Japonaki samo znanost in industrijo, marveš je v kratki dobi a-aimilacije temeljito izpremenila tudi zmisel in vrednote življenja. Strogi predsodki o tujem vplivu ko izginili in izginjajo čezdalje bolj. Tudi japonzka žena, ki jc aifeer na zunaj ohranila atare obi čaje, je prošeta z modernim femi nističnim gibanjem in ae bori proti prejšnjemu auženjstvu. V njeni duši se dogsja tiha revolucija. Knjigo o Japonski zastarijo kmalu. Chamberlain in Hearu, ki sta posvetila Japonski toliko lju . PBVPHHH PL bežni in študija, bi bila v nepri stopil njegov osebni zdravnik iu jetnem položaju, če bi primerjala Hchrsttova je zopet prišla na sta ro mesto. Schrattova jc prenehala s svojim sodelovsnjem v gledali Šču prav kmalu samo zato, da se je mogla popolnoma žrtvovati za cesarja, kateremu je ostals zvesta do kosca. Na cesarja je imela velik vpliv če ni bilo že nobenega sredstva več, da bi se popravils kaka krivica, tedaj je bilo treba MN& na Schrattovo. Igralka Helepa 0 nič ikodovslo, ako naa je n«koliko tudi takih,,ki bomo voz malo zavirali — večina vaa je itak za naglo vožnjo, lipam, da bo tudi Zevnik za zavoro." Čeprav — i- — Hu. — Not Kaj, čeprav f je vprašal Kumar oči-vidno ia preecj spravljen —■ Čeprav mogoče ran j nc bo dobro, tla se . sam je pridružil, Nekdo mi je davi pravil, da moštva materijalne razmere še niso dovolj trdne. Namreč, da bi ga lastni doeedanji pristaši is nta-Iševalnoati lahko čea noč podrli. Tembolj, ko ae jc baje v ud njem času — ravno, «la I» i si čim prej Opomogel — spustil ravno n temi ljudmi vrod v aeke zemljiške špekulaeije. Iu tako bi aa baje lahko brez poklonov pognali v nesrečo, v kou-kara in n« vem še ksm. Hp — l)oka* več, kako nam j« pred v aem potrebeu lastni denarni zavod. Kaj si nIUsI Mrharja. tn še se lotita stvari on in Močnik imaino v dveh mesecih lastno banko. Potem pa naj pridejo t je Mumar Živahno rasvijal. ♦ ln ta banka naj «aon« » i< m. da »e loti reševanja bankrroterjev t Kaka pridobitev je putent optob t« vai k f Komu bo pouiageuof Njemu ue, ko bi bil lam najbolj na varnem, kjrr je bil doslej ln bo imel z našim reševanjem najmanj tel ko ure in stroški-, Stranki manj. ker bo mol. le dvaja v resnici njen suirttj. voditelj le po imenu. M' — H tabo ni mogoč, raspravljatlt Ti vidiš vse k* erne! se jr reaj<<«il Mu mar. IVepustl to ljudeia ki vsaj tu i»< nds mslo več razum« jo od tebi Prišla sta bda do M»gla uUao, kjer je slan»-val Zevnik v «Hi, »vrteči it«« dreves. - T» grea idaj tjaf kaj ga dohiš doma? je vprašal Sloga r. * mm» c> m sj«*ga. |»a gospo. — Alta ! »r jr ao«m*jal /logar. P — Kaj se smejal Kaj je ta »io.-so.jfa jeaao tprašel Hm . . . Alt mi dovolj — meoi deteuzo- rju diaboli v stranki nsmreČ — fie^sno odkrito besedo f Zdaj, ko ni še nič, ti namreč še lahko rc> 6ew,- s namenom seveda, da naj ne bo. AH ne misliš žo tudi v ti točko postati etikrat resen f V kaki točki! —» Glede Žensk. Če se misliš nsmreč resno početi t vlogo političnega vodje, se mora tudi v tem pogledu tvoje življenje če resnor izpremeniti. Take vrsU avanture, kskor si jih ugsnjal doslej, M odslej lal)ko tebe in še stranko pokopsle. Čakaj! še vem, kaj"porečeš: kaj da ima to opraviti a tvojim posetora pri gospe Zevnikovlf To, da eš bo«, če m že niši, zaljubil v njo, kakor si se doslej še v vsako lepo poročeno dsmo t Iu glede na tvojo Ekleto arečo pri ženskah in na gnezdo, kakor napoeled naša prestolnica, pride nekega dne ko do škandala. In potem ----^ — O tem razumeš pa še manj, nego o bančnih postih, prijatelj. Nikdar šo nisi imel stotska v Žepu, nikdar še lepe ženske v roksh. Ali misliš ti, da m gosps Zevnikova tsko zapeljuje kakor' katera onih, s kstcrlmi si mc doslej videl imeti posla f — Ženska je! In U sumljivo, da jo po enem prepleaanem večeru staviš toliko nad druge. j — Resi Ne razumeš! je zmajal Huinar z glavo. Ne zaradi nje zaradi njenega moža jc tu stvar drugačna. To jc spet posebna teorija, prijatelj! — 0! To je ps zsnimivol Ksj bi jo smel slišati to Uorijof se je zasmejal Zlogsr. — Zsksj ne! Poslušsj: Prispodobo a ženski kot trdnjavi in zapeljiveu kot oblcgovavcu al morda eelo ti že slišal. No, vidiš! Prlapodobs pa ' velja samo za dekleta. V trikotu ao vloge drnga-če razdeljene: trdnjava je zakonaki mož, oblego-vavee je njegova žena, — le njen zaveznik je za-peljlvec, nič več! — O, o, o! Le dalje! — "Zapeljlvec'' —• med UŠeaci. prosim! — je »ploh veliko bolj pasivna vloga nego se uavadno misli, gkraja c« b»>i>opolnama. On tu samo gleda iti telita, ali ae bo izplačalo ali ne. Zakaj ni vse le na obrazu in poatavi: kak je emeh. kako govorjenje, kak razum, kako arce, vse to je trebs pretehtati. To jc prvi Štsdij. Če je ta dobro uapcl, pride drugi: tehtanje moža jft-U ljubezniv ali o-durvn s ženo, dober ali zloben, apreten aH neroden, zabaven ali dolgočaaen. Ko ei to ugotovil, pride tretje t pomakneš m takorekoč is ozadja, kjer ai bil doelej. In ae postaviš zraven moik. Kakor dvoje zrcal mora atati tvoja ln njegova glava pred ujo, da vidi obe hktatu In da ne more videti en« brez druge. Zdaj sačne boj, napad. Tvoj proti u jej t Proti njemu cclof Nikakor: njen proti nje-mu. Treba je aamo, da »torlš vea čaa ravno na iprotno od tega. kar običava on. Ako je on odo-ren, ai ti do voch mej ljubezniv, kavalirski, ako on dolgočaaen. ti sabavea, on neroden, ti spret. n. r Ako pa je on -kavaUraki in ljubezniv, ai ti dovoljuješ raalMne nesramnosti, aeveda vedno v primerni obliki, ako je on šaljiv ia žlohodrav, se ti aaviješ v togo rranobaoeti, eelo melanholije t oa ročen in poakočen. ti svečan — vedao opirajoč se na ucamotljivo resnico, da ae W pri otrokik. ampak tudi pri IciMksh eelo alabši tuji kruh preko-si šc tako sladki domači vsakdanji kruh Kakor vidiš, je moževa vloga vedno prokleto težka, nehvaležna. tvoja čez vse lahka, ¿ele na koncu te čaka mala. čiste neanstna pozitivna naloga: da (stegneš roke ia da ujameš njeno hrepem-če src» vanjo. Toda prijatelj, «-šege, prav vsega tega je treba m osprb! — Razumem! jc rekel Zlogar z lahkim na- »mikom. I Ki Zevnika imaš v pni vrsti obzlre. (Dalja prikodaJM.) njuna dela z današnjim stanjem. Japonska žena je bila tedaj slad ka in ponižna, polna uamjljenja in pokornoati. Z večnim ^smehlja jem, vedno podložna, ae ni zavedala moške sebičnosti. Smatrala se je za inferiorno bitje in po tej zavesti je uzmerila tudi svoje ne hanje in delovanje. Bila je ponosna in obenem zadovoljna s svojim suženjstvom. Kaibarov zakonik, sestavljen na podlagi stoletnih iskušenj začet kom 17. atoletja, je ostal do pre< trideaetimi leti neizpodbojno pra vilo domačega ognjišča. "Bopro ga — pravi Kaibara — mora ama trati moža za boga, ga častiti in mu služiti. Spoštovati ga mofa kot nebesa sama." Stari narodi ao i-meli navado, da so puatili žensko dete ležati tri dni na golih tleh To naj služi za primer, da je moŠ ki podoben nebesom, ženska pa zemlji." Po teh obljubah'ni težko aodi ti, kakšno atallšče jc imel nežni spol. Izražalo se je v eni besedi poslušnost. Poslušnost napram o četu, zaročeneu, soprogu in bratu. Ljubosumnost je pomenila greh tudi, če bi prišel soprog domov z ljubico. Žena jc morala takoj vsts ti in prepustiti svoje ležišče — po moževi želji. Tako je zahte val Kaibara. Štela je ure spanja in molitve: "Vendar ni treba mo liti preveč, ker bog bo vseeno akrbel zanjo." Toda Kaibarov nauk nima vel učencev, Zapad je prinesel moškemu stroj, ženski pa zaveat nje ne osebnosti. Kaibara je izgubi torišče v meatik in njegovi nauki izginjajo tudi že iz vaai. Ženska noče biti Ih tudi ni več sužnja mo Ža. Doma in v uradu ac bori za enakopravnoat z možem in neda vno je bilo ustanovljeno žensko drultvo, ki propagira, naj nobena ženska nc poroča moškega, ki še vedno priaega na Kaibaro. Toda Japonke gredo še dalje. Navdu šene po ameriških izletnicah in ženskih glaailih zahtevajo v državi, ki je veljala še pred neka, leti za necivilizirano, glaaovalno praviaoB 8 tem je Japonka eelo preko sila svojo evropako tovariŠlco. Škoda ga je ia—ajego-vega kevdra. Hew York. — Zelo žalostne vesti ao prihajale iz Waahingtoiia, da so aitni prohibicijoniški agent-je iztaknili zalogo mokrote, ki jo , e hranil tajnik poljakega poslaništva v avo jem atano vanju dr. V. Sokolovski. Prijeli so ga z vaem njegovim zakladom šnopaa in dobrih vin. Njegovo atanovanje in klet, vae e bilo preobloženo prav kakor tleti plavokrvnih poljskih žlahči-čev. V njegovih ahrambah ao kakor vojaki etale na poUcah v lepi vrati eteklenioa pri etekleniei, vae napolnjene z dobro žganieo. S še petan jem ao razni diplomati po-apešili, da je postala javna tajnost, da Sokolovaki ne hrani do brc kapljice aamo zaae, pač pa tudi rad poatreže. Pa šepetanje je na žalost mnogih šlo predaleč, Sokplovski je moral zspustiti svo je shrambe, šel je, žalujoči ostali pa izražajo ssdsj svojo tugo. Eden njegovih nejboljŠih pri jateljev, odlični kongresnik je javno povedal, da mu je zelo žal za Sokolovskim, ker veselilo ga je, da je sploh imel čast poznati tako dobrodušnega moža (kot je bil Sokolovski s svojim šnopeom.) "Bil je visoko omiksn gentle-man." Človek kaj lahko spozna, kako zvenijo te besede, kakor bi slišal trksnje kozarcev. Pri od hodu je dotični kongresnik vzklik* nll v poslovilnem pismu Sokolov-skemu "Bog te blagoslovi! Dr. Sokolovski se je vrnil na jem laboratoriju nedaleč od 1 Kopenhaji» i S svojimi poskusi je danski! čenjak ponovno dokazal pr noat Darwinove teorije o ■ ku in o prilagoditvi bitij jelni sredini. Novost ptt # bcbmUtu to» da pustavij* prvo mesto pri postanku vrat I peraturo, d oči m ae je na WmM turo doslej malo oziralo ali pal sploh ni oziralo. Temperatura \ v teoriji o postanku vrst neL nega pomena, in zdi se, da jfl važnejša nogo mnogi dosedanji!, nitelj, ki povzroča izprein^b, živalskem carstvu. Praktična važnost Scbmidtoi ga odkritja bo nedvomno še vj od teoretične. S Schmidtovim J kritjem smo dobili v roke kljg a katerim bomo lahko ribe nu| noat preuatvarjali. One, ki niso po volji, bomo lahko iztreU koristne pa prilagodili in poj žili. Lahko jih bomo oplemj vali, da bodo Še popoluejšc kj so aedsj. žaba brez možganov. Angl prirodoslovec profesor Wj Cornell je imel nenavadno | ki je živela pet let brez moi| nov. Profesor je žabi odvzel 1 gane, da na svojem objektu d« že svojim slušateljem, kak funkcije živalskega organizma i vise od možganov in kakšne drugih organov. Žaba bree ganov je imela aamo delno uv< Kretala se je leno, kskor usp človek. Navadni živci so bilii hranjeni, tako, da je žaba la gledala okoli aebe. Toda manjk ji jc vaak čut apoznavanja. ao poetavili pred njo hrano, ai dela, kaj bi ž njo. Morali so vselej mehanično nahraniti ni znala požirati, so ji potk hrano, ki je obstojala iz k« mesa ali ribe, globoko v golt da so na ta . način izzvali Poljako. Človek bi mislil, da je mf "T™!** P^^jJTskivnT gi^c ^požlranja eije, toda treba je poznati diplo- * mata. Prohibicija je baš njemu v Ameriki dobro neala, zato mu je zadišala, da se je izraail, da bo na Poljskem uvedel močno gibanje za prohibicijo. Nekdaj ni imela Japonka pro ste izbere moža. In tudi ne moški 0 tem sta odločevala hišna pogls varja in gorje mu, kdor bi se pro- tivil. Profesor Chamberlain pripoveduje, da je tekom svojega kletnega bivanja aa japonskih otokih prisostvovsl ssmo eni poroki, izvirajoči iz gole ljubezni in Še ta dva poročenca sta bila vzgojena v Ameriki. Čaal pa so ae izpremeni-li. 8tari običaji ao ostali morda še kje na deželi, toda večjldel se Japonci ženijo po lsstnl volji. Jasno je. da je bila v nekdanjih čssih ljnbesen nasilno zamorjena in da je iakala duška v pesmi in knjigi. Japonske narodne pesmi ao polne nežne miliae in romani obdelujejo ljubezensko snov. Jt pa še ena uteha, ki so jO imeli nekdanji zaljubljenci, ki je ni mogel as braniti niti Kaibara. Smrt. VeČina japonskih samomorilcev je poiakalo tolažUno smrt radi ne-arečne ljubezni. Zaljubljenca pa nista vsela vrvi. marveč splezala! k irela vulkana in ae vrgla v Ža rečo' maso. Strašilo jo ni. da bosta na onem svetu sprejete od boge temine. 1 Čeravno pa ae danea ljubesen- j »ki sakoni mnoie, so rasporoke) vedno pogostejša prikazen. Je i psš to slabo strsa Ijabesenskegs j Razno. Čudno divjaško pleme. Vsa človeška plemena so pokazala, da se razvijajo navzgor v stadij civilizacije, je pa eno pleme, ki dela izjemo, kakor poroča profeaor Baceler, antropolog na Dunaja, plaoČ v nekem nemškem medicinskem žurnalu. To plem^ spada k Malajcem in živ) na otd-^ kih Celebes v holandaki Zapadni Indiji. Domačini teh otokov ae polagoma razvijajo nazaj v nižje eta-dije, in če ae bo ta razvoj pri njih nadaljeval, se bodo nekoč izprana enili v opice sU opicam podobna bitja, piše Baseler. Vsi domačini ao levičniki, imajo dolge roke, žive na drevesih, prijemsjo z nogami ravno tako lahko kot z rokami in z zobmi meljejo, kakor jedo, kakor opice. Baaeler piše dalje, da je človek pričel rabiti deano roko v dobi brona. To je bilo prvo znamenje civilizacije. Divjaki na otokin ao pa v svojem socialnem razvoju še vedno tam, kjer je bilo človeštvo v kameni dobi, torej pred vaako civilizacijo . i Moderna alkimija. Danaki učenjak dr. Schmidt je nedavno odkril nenavaden pojav. Dolga vrat o let je delal poakuae z ribami. Cele generacije rib ja gojil v vodi, ki je imela čiato drugo temperaturo nego voda, v katen ao ribe živele poprej. Pri vae h vrstah rib, a katerimi je eksperimentiral, je dognal, da ae pod vplivom razlike v temperaturi lz-premlnja eelo fiziološko bitje rib. Ribe so se izpreimenile po velikosti in obliki, po telesnem ustroj-stvu in tudi po notranji strukturi. Rezultati dr. Schmidta so Že dsnes baje neoporečni, ker svoje trditve o spremembah lshko dokaže v akvariji, katere ima v svo- od sebe se žsbs nikoli ni ga mesta. Le če se jo je kdo nil, je resgirsla. x Ponavadi je i skočila. Če ao jo dali v vodo, j brcala okolu sebe dpklcr ni la na kakšno oporišče. Če « obrnili na hri>et, se je zopet vrgla na trebuh itd. Dolgo je žaba služila profesorju za perimente, naposled pa se > profesor naveličal in jo je til. Eksperimenti so mu predolgočaani, ker se njegovi šatelji niao mogli iz njih natf nič pametnega ali koristnega. XftCKJO BE: 1. John Salter iz Litije, Slon nija; 2. Joaip Aljančie iz Kovars,i kraj Kranj; 3. Johsin Žerovnik iz Ljubijo ne, živel v Chieagu; 4. Janez (Ivan) Sušnik iz Zdi šc, okraj Kamnik. Slovenija, vel v državi Illinois. Vsako, ki bi kaj vedel o gori i menovanih osebsh, je naproae da* javi na naslov:,Consulate neral of the Kingdom of the Seri Croats and Slovenes, 936 Nod Michigan Ave. — Chicago, HL ŽENITVENA PONUDBA Fant, atar 36 let, se teli znaniti a Slovenko v starosti <* 22 do 32 let v svrho ienitvi Starejšo ne vzamem. Mi* da je dobra gospodinje io dobrega značaja. Jaz sem po« šton in delaven človek in zj« želim dobro družico. Ce kaj tera resno misli, naj piše na na-alov: "Ženin", 2657 So. La** dale; Ave., Chicago, 111. ZA KUHANJE PIVA DOMA imamo v salngl stsd. hm«l<. in vaa drug« potrebMIn« T* Hi ae prepričajte, da • ^ kuhani vedno le najbolj* -nejAi. Pobiti je tudi zbirko steklenic la rasnih loncev,M. ■ Mi vam dostavimo aaroltlo ps m Kt točno v vae kraje. j Grocertjam, slad^iarje» dajalne Mesnine damo pr.merjB W post pri večjih aaročilib Informacije na: FRANK OGLAR, S401 SaptrUr Avsmm. Ct.v4.aaii VELIKO MASKERADNO ^VE S ELI G 0 katero priredi SLOVENSKI DELAVSKI DOM, NA MAXHOM^gAl marca 10H. tešae ob 7 mri ta moško jo SO cs énm 1. Priéotok veselici VSTOPNINA) mak«, otroci in «oaeko ao vatopnin« ptm* Ceajoai rojskl im roiaklnje voUjeai ste. ds aa H»0*^^ »ttte te veaa)k% dovolj be iimtm sabsve m vs.. N* • J^T prvo doki naj^«-^ OD90R1 vdolettte Me I bodo rsadoliona aojéa. drmeo dobi m tri iikfr»