P« pošti prejeman:
za
celo leto naprej 26 K — h
pol leta četrt , mesec
13 . 6; 60: 2,20,
V upravniitvu' prejemali: za
celo leto naprej 20 K — h pol lota , 10, — , žetrt , , 6 , - , mesec , 1 ,70,
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Narefinin« in inaerato sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankuvana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-niških ulicah št. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan, izviemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 163.
V Ljubljani, v petek 19. julija 1901.
Letnik XXIX.
Cecilijanci v Zatičini.
Prijazni zatiški samostan je včeraj gostoljubno sprejel Cecilijance k sestanku, ki je bil izmed najlepših, kar jih je to društvo doslej še priredilo, tako glede praktične važnosti, kakor glede umetniškega užitka.
Bila je dobra misel družbenega odbora, da je izbral ravno Zatičino za sestanek. Ci-stercijani goje v prvi vrsti koral po svojih pravilih. Ker vsak dan pojo sv. mašo in del cficija, so dobro izvežbani v koralu, katerega pojo lahkotno, umevno in z neko posebno elastičnostjo. Postal jim je drugi govor. Bilo je torej za cecilijance jako poučno, da so šli poslušat koral tje, kjer se čuje najčistejše.
Ob 8. uri dopoludne so se pripeljali Ceoilijanci v Zatičino, ki je bila V3a v zastavah ta dan. Pri vhodu v vas jih je pozdravila deputacija občinskega odbora z g. nadučiteljem, pri samostanskih vratih pa beli menihi cistercijani. Prišlo nas je izredno mnogo. Poleg ljubljanskih glasbenikov so bili navzoči cecilijan. od vseh strani škofije in štirje celi pevski zbori iz Ribnice, Št. Vida pri Zatičini, Št. Ruperta in Štange. Bila je vesela pevska družba.
Ob 7«10- je bi'8 slovesna sveta maša, ki jo je daroval g. kanonik dr. Karlin. Peli so menihi, pomnoženi po gostih. Po sv. maši pa se jo začelo zborovanje v samostanski dvorani. G. predsednik svetn. Gnjezda je pozdravil presrčno navzoče. Nato je g. dr. Evgen Lampe govoril o socialnem stanju organistov. Na-črtal je kratko zgodovinski razvoj organi-stovskega stanu. Prvi organisti, ali bolje pevovodje, so bili kleriki, ki so uživali vse privilegije duhovskega stanu in živeli od cerkvenih beneficijev. V srednjem veku se je to razvijalo dalje. Iz tega stanu je vzrasel polagoma učiteljski stan. Zdaj pa pod vplivom liberalizma, ki hoče odkrušiti in odluščiti od cerkve vse, kar je ž njo združeno, se drobi ta stan še dalje, tako da imamo mesto prvotnega enega htanu zdaj tri stanove: učitelje, organiste in cerkve-nike. Pri tem so organisti najbolj na slabem, ker manjka cerkvam materialnega temelja za obstanek. To je zoper cerkvenega
duha in zoper cerkvene tradicije. Dolžnost poklicanih krogov je, da se v tem oziru po možnosti pomaga. Dalje je govornik opisoval socialno delovanje organistov, s katerim si morejo povzdigniti svoj ugled med ljudstvom, pridobiti si gmotnih dohodkov in mnogo koristiti ljudstvu. V pevskih društvih imajo priložnost blažiti estetičnega duha, v bralnih društvih naj bodo knjižničarji ali tajniki, v izobraževalnih društvih naj navajajo mladino k pametnemu čitanju časopisov. Cerkvenih bratovščin, zlasti Marijinih družb, se naj ozko oklenejo, ker dobe v njih najbolj primeren naraščaj za svoje zbore. Zlasti važno je sodelovanje organistov pri gospodarski organizaciji. Po navadi gospodarska društva zato ne prospevajo, ker ni zmožnih ljudi na razpolago, ki bi jih znali voditi. Duhovnik ne more biti povsod sam zraven, ljudje si pa pomagati ne znajo. Za to je pa najbolj pripravna oseba v župniji organist, ki ima tudi toliko časa na razpolago, da more voditi take stranske posle, ¿.atj naj ne zamude organisti nobene priložnosti, da se izobrazijo v knjigovodstvu in s tem vsposobijo za sodelovanje pri gospodarskih društvih, zlasti pri posojilnicah.
G. Frančišek Bernik je v vrlo zanimivem govoru razpravljalo zboljšanju organistovskih dohodkov. »Cecili-jino društvo« si je postavilo za smoter reformo cerkvene glasbe. A ker je ta mogoča le na zdravi materijalni podlagi, se mora potegovati tudi za zboljšanje organistov-skega gmotnega položaja. Prej so bili za organiste sposobni tudi bolj navadni ljudje; dandanes pa se od organistov zahteva vedno več izobrazbe, imeti morajo orglarsko šolo itd. Navezani so na biro, ki je deloma go tova, deloma prostovoljna. A pri biri često ne dobi niti najmanj tega, kar bi moral dobiti. Cesto ima iz kakoršnegakoli uzroka nasprotnike, ki mu odtegnejo dohodke. Zato se je pa treba krepko potegniti za eksistenco organistov.
Dobro je, če se združi z orglanjem še druga služba: cerkveništvo, občinsko tajništvo itd. A da se gmotne razmere stanu sploh povzdignejo, je treba sodelovanja dveh faktorjev: organistov samih in cerkvene oblasti. Govornik kaže z vzgledi iz učitelj-
skega stanu, kako krepka stanovska organizacija okrepi stan in vse posameznike, ter postavlja še posebno za vzgled penzijsko učiteljsko društvo za vdove in sirote.
Osnovalo se je »Podporno društvo za organiste« v Celju. Govornik kritikuje pravila tega društva in so izreka proti njemu, ker si je postavilo preširok delokrog, ki ga ne more zmagovati in ker v C )lju ni pripravno središče za tako obsežno organizacijo. Med splošnim odobravanjem priporoča govornik, naj se osnuje v Ljubljani v zvezi s »Cccilijinim« društvom tako podporno društvo. K sklepu je formuliral gmotne zahteve organistov glede plače, bire, razmerja dc župnika, muzikalij, nagrad za pevce, službene dolžnosti itd., ki se naj po odboru »Cec. društva« predlože škofijstvu.
P. Ilugo lin Sattner je v praktičnem govoru razlagal vzvišenost koralnega petja, dajal navodila za pravilno pevanje. Morda se je temu ali onemu sitno zdelo, ko je slišal od g. govornika persi-ilirati svoje ljube stare napake, a to je bilo jako dobro.
G. dekan Mih. Ar k o je pa popisal veliki napreelek, ki ga opazujemo v razvoju slovenske glasbe v teh 21 letih, kar deluje »Cec. društvo«. Kako žalostno je bilo prej ! Jože finski duh in izprjjeni okus sta cerkveno glasbo ponižala. Melodije so bile nedostojne, harmonizacija malovredna, pevske moči neizobražene, pevovodje ne umevajoči svojega poklica, kori nepripravni, orgle slabe itd. V boju je nastopilo »Cec. društvo« in s težkim naporom, vedno boreč se s predsodki, izboljšalo estetični okus, iz obrazilo pevovodje, seznanilo ljudstvo s Klasičnimi skladbami, preskrbelo nam cerkveno glasbeno literaturo, v kateri imamo že domače skladbe visoke vrednosti. Najlepše in najsijajnejše se je ta splošni napredek pokazal pri rimskem romanju, kjer so se drugi narodi čudili slovenskim pevcem.
Prišlo je na shod tudi več brzojavnih pozdravov. »Podporno društvo« iz Celja in g. Savinšek z Jesenic sta želela božjega blagoslova in uspeha zborovanju, z daljnega Rujana (Rügen) v nemškem morju pa je došla brzojavka: Na Rujani v duhu z Vami pozdravlja shod — Mantuani.
Veselo je bilo pri obedu na griču, kje so se vrstile krasne pesmi pevskih zborov z napitnicami zbranih zborovalcev. Mej temi imenujemo le prelepi govor g. kan. It o z -mana, ki je proslavljal cistercijanski red in ga pozdravljal kot sotrudnika za pro-sveto našega ljudstva.
Ob treh so bile v cerkvi pete »ve-spere«, in zatem adoracija, pri kateri so zaporedoma pevski zbori iz Ribnice, Št. Ruperta in Št. Vida razvili bogat in lepo sestavljen spored.
»Cecilijino društvo« je s tem sestankom pokazalo, da krepko živi in deluje v pro-speh svete glasbe.
Kranjski deželni zbor.
(XIV. seja dne 17. julija.)
(Konec).
Deželni proračun za leto 19 0 1.
V nadrobni razpravi poslanec V i š n i -kar obširneje govori o krošnjarstvu z ozirom na nameravano premembo §§ 59. in 60. obrtne novele. Po tej premembi bi trgovinski minister smel dopustiti kroš-njarstvo v takih okrajih, kjer je ta obrt že vdomačen in se razpečavajo domači izdelki, kakor n. pr. v kočevsko ribniškem okraju. V zakonu bi se y morala naravnost narediti izjema za domačo industrijo, kakor je bilo že v načrtu leta 1896. Govornik nasvetuje, naj deželni odbor v tem smislu odpošlje prošnjo na vlado.
Poslanec P a k i ž toplo priporoča to opravičeno željo, na katero naj bi so oziral državni zbor.
Baron S c h \v e g e 1 govori v istem smislu in meni, da so sklepi posl. zbornice bili v tem oziru preozkosrčni.
Poslanec Pa ki ž mej živahnim odobravanjem pri razpravi o »občilih« zopet sproži vprašanje o železnični postaji v Žlebiču Na-glaša, da je že nedavno izročil v ta namen 4000 kron, katere je sodraška občina darovala v ta namen Sedaj zopet pride z «zlato roko«, ki po pregovoru odpre tudi železna vrata, ter izroči 2525 kron radovoljnih prispevkov, ki so jih nabrali Sodražani. Naj torej gospodje pri zeleni mizi, ozir. člani upravnega sveta dolenjskih železnic vendar
LISTEK.
Med romanskimi narodi.
Popotni spomini iz Italije, Španije, Francije in Švice.
Piše Jos. Lavtižar.
(Dalje.)
16. Is Francije v Švico.
Na obrežju reke Saone sem se pridružil postopačem, ki so gledali, kako love njihovi tovariši ribe na trnke. Nekateri so splezali prav do škarpinega roba, da na niti obešena vada lažje doseže spodaj tekočo vodo. Kako mora biti človek trden v glavi, da se upa podati v tako opasen kraj, raz katerega bi lahko vsak trenotek padel v globočino! A predrzni ribiči se zanašajo na radovedno ljudstvo, ki opazuje z zanimanjem njihov šport, in bi jim bilo precej v pomoč, ako bi prišli v nevarnost. Poleg tega priplava po reki večkrat kak majhen parnik ali čoln, ki bi ponesrečenca o pravem času vlovil in spravil na suho. Sicer so pa ti ljudje gotovo dobri plavači in si lahko sami pomagajo iz valov, če bi jih neprostovoljen
ko k pognal z višine.
/
V nekem kraju starega Lyona, menda je bilo v obližju cerkve sv. Jurija, vgledani capina — naj se mi odpusti ta izraz, saj mož morebiti ni po lastni krivdi to — naslonjenega ob vodnjaku in čitajočega časopis „Le progres". Kaka razlika med raztrganim politikom in listovim naslovom! Namesto da bi mož začel napredovati sam pri sebi, česar je tako zelo potreben, čita morebiti, kako bi se zboljšala armada, da stopi brez skrbi tje čez Ren, ali kako bi se dalo popraviti to ali ono. Toda mislil sem si: Ti nisi edinec, ki se baviš z rečmi, katere te nič ne brigajo; koliko je še drugih, ki se vtikajo v pluje zadeve, svoje pa zanemarjajo.
Kar tako brez načrta pohajkujoč po raznih ulicah, pridem do spominka, ki proslavlja žrtev morilčeve roke. Hvala, da se nisem pospel do višje stopinje v človeški družbi; koliko brezskrbneje živim v nižjem stanu, katerega mi nihče ne zavida in tudi menda nihče ne čaka, da bi po moji smrti prejkoprej zasedel izpraznjeni prostor. Ti pa, slavljeni predsednik republike, nesrečni C a r n o t, si krvavel na tem kraju in prestal silovito smrt, katero ti je pro-
vzročil hudodelec Caserio 24. jan. 1894. Spominek bo stal mnogo let in pričal, da si zgubil tukaj drago, narodu posvečeno življenje, toda kako dolgo bo še nosilo oholo glavo brezboštvo, ki je zakrivilo že toliko hudobij ? Da, ko bi posvetna oblast združena s cerkvijo gojila vero v vsevednega pravičnega Boga, ki dobro plačuje in hudo kaznuje, bi bilo to gotovo najmočnejši jez zoper vsa zločinstva in neprimerno boljše sredstvo kakor drugi varstveni pripomočki.
Z Bogom stari Lugdunum! treba bo zapustiti Francijo in obrniti se proti domu. Na kolodvoru je čakalo veliko vojakov, katerim se kaj dobro podajo francoske čepice in hlače živorudeče barve. Pri pogledu bram-bovcev domovine mi pride na misel žalostna osoda naroda, nad katerim je triumfovala ohola Prusija; spomnim se, koliko sinov je padlo na bojnem polju leta 1870 in kako Francozi ne morejo tega poraza pozabiti, a težko, da bi prišle izgubljene lepe dežele kaj kmalu nazaj.
V S t. R a m b e r t u je videti cela vrsta vil, ker se hodijo meščani radi v ta kraj hladit. Kot prijatelja gora me je zanimala
lepa formacija skalovja, vzdigujočega se na obeh straneh ozke doline v mogočnih skupinah, podobnih ogromnim trdnjavam. Tudi v C u 1 o z u se sprehaja mnogo gosposkih ljudi, ki vživajo počitnice med krasnim planinskim svetom. Železnica se odcepi proti jugu v mesti Chambery in Grenoble, naša pa pelje ob globoki skalnati strugi Rodana, ločečega gorovje Jura od Alp.
Na postaji Bellegarde, kjer smo imeli daljši oddih, me živahen jazbicar zopet domisli značajnosti naših zvestih spremljevalcev. Kako je vesel svoje gospe, ki se je vrnila s potovanja domu! S cviljenjem, praskanjem in skakanjem izraža radost, videč zopet svojo gospodinjo. Njegova navdušenost doseže vrhunec, ko se požene še enkrat kviško ter pretrga dami svileno obleko. Namesto kazni, katere pač ni zaslužil, akoprav je naredil nekaj škode, se vsa družba zasmeje nad psičkom, ki jc pokazal tako Ijubav pri sprejemu.
Spomnim se pri tej priliki, da tudi moj Miško vganjuje, kam bi bil šel njegov gospodar in odkod pride, ker ga že toliko časa ni nazaj. Živalica gotovo polega žalostno semintje ter posluša, kdaj začujc znane
uslišijo prošnjo prebivalstva v sodraški okolici, ki že nekaj let prosi za tako potrebno postajo v Žlebiču. Govornik pravi mej drugim : Očak Abraham je prosil Gospoda, naj ee usmili mesta, ako je 50 pravičnih mej vsemi. Gospod mu obljubi. Abraham pa še nadalje prosi, da pride do desetih pravičnih. Gospod mu obljubi, da ne pokonča mesta, Če najde vsaj deset pravičnih. Za postajo v Žlebiču pa prosi devet občin, ki štejejo okoli 16.000 opravičenih. (Živahna veselost.) To rej, konča govornik, usmilite se te množice opravičenih in preskrbite jim potrebno postajo, ki bode tudi železnici donašala lepe dohodke. (Živahno odobravanje, govorniku čestitajo.)
Poslanec Pfeifer: Stroški za vzdrža-vanje mostu čez Savo pri Krškem in pri Radečah so stalna rubrika v proračunu deželnega zaklada; zlasti se množe popravila pri krškem mostu tako, da stroški često-krat presegajo dohodke.
Največ trpi most ob času strelnih vaj topničarjev pri Krškem, ki so nastanjeni na desnem in levem bregu Save. Takrat prevažajo se težki vozovi, dirjajo konji iz Štajerske na Kranjsko in nazaj po mostu od jutra do večera, da se mostnice hitro izrabijo in jih treba pogostoma nadomeščati z novimi. Lahko se reče, da dobro tretjino vzdrževalnih stroškov provzročujejo top-ničarji.
K zgradnim stroškom mostu čez Savo pri Radečah prispeval je vojni erar s tretjino stavbenih stroškov, pri krškem mostu pa niti vinarja ni plačal, tedaj bi bilo opravičeno, da vsaj k vzdrževalnim stroškom primeren prispevek donaša. Z ozirom na to stavi sledeči predlog :
Slavni deželni zbor skleni:
»Deželnemu odboru sa naroča, da izpo-sluje pri c. kr. vojnem erarju primeren prispevek k stroškom vzdrževanja mostu čez Savo pri Krškem.«
Poročilo finančnega odseka pa se v kratkih potezah ozira tudi na zadnjih šest let kr pokaže, v kakšnem okviru se je v tej zakonodajalni dobi gibalo deželno gospodarstvo. Tako je leta 1896 mašala redna in izredna potrebščina dež. zaklada Ž,315 782 K, pokritje pa 259.738 kron, torej se je moral primanjkljaj v znesku 2,056.044 kron pokriti z nakladami in prikladami ter blagaj-ničnimi preostanki.
Za leto 1901 pa znaša potrebščina že 8,083.665 kron, pokritje 655.411 kron, torej je nedostatka 2,428.254 kron.
Kakor je iz številk vidno, narašča pro-računjeni nedostatek od leta do leta ter se je od 1. 1896. do letos povzdignil za 371.610 kron. Glavnega vzroka zato je iskati pred vsem v potrebščinah zaljudskošolstvo. Te potrebščine bodo jednakomerno naraščale tudi še v prihodnjih letih, dokler se izdatki za novo priznavane petletnice ne izravnajo z upokojenjem starejšega in name-ščenjem mlajšega učiteljskega osobja. Pomisliti pa je treba, da tudi izdatki za učiteljski pokojninski zaklad niso ter tako kmalu tudi še ne bodo dosegli svojega vr-
korake in znani glas. To bo veselje, ko se vrnem.
Iz Bellegarde se peljemo čez visok viadukt, pod katerim teče hudournik Valserine, takoj potem izginemo v dolgem prerovu ter pridemo pri trdnjavi Fort de 1' Ecluse zopet na dan. Mogočno zidovje, zgrajeno ob času kralja Ludovika XIV., ima namen, da zabra-njuje v zvezi z ozko sotesko sovražniku vhod v Francijo.
Prestopili smo na švicarska tla in kar naenkrat se pokaže G e n e v a (Genève, Genf), ki se imenuje tako rada mesto prostosti, raz-svetljenosti, napredka.
Ko so ob času kalvinskega fanatizma opustošili cerkve, pregnali duhovnike ter počenjali grozovitosti, katerih tudi cerkvi sovražni zgodovinarji ne morejo tajiti in ne zagovarjati, tedaj se je začul v Genévi glas: „Post tenebras lux!" (Po temi luč!) Mesto ima še sedaj ta izrek za svoje geslo, toda ne smemo misliti, da je bila v srednjem veku tema in da je dandanes v Genevi res toliko reformovanih, kakor se obče trdi, kajti izmed 73 tisoč prebivalcev jc lepo število t. j. tisoč katoličanov.
(Dajje prih.)
hunca. K temu končno prihajajo zahteve učiteljskega osobja, da se mu prejemki zopet zvišajo, zahteve, katerim se bode težko popolnoma ogniti.
Iz vsega tega sledi, da se troški za šolstvo vsaj 10 let še ne bodo ustalili; da bodo pa v teh desetih letih, če naj se upoštevajo izkušnje zadnjega desetletja — leta 1890. so namreč iznašali izdatki za normalno-šolski zaklad . . K 588.561'32 ter za učiteljski pok. zaklad „ 44'900"—
tedaj vkup.......K	633-46132
1. 19C0 pa za normalno-šolski
zaklad................909-782-—
ter za učiteljski pok. zaklad , 73 072'—
tedaj vkup ......K 982'854 —
— tako narastli, da bodo v I. 1910. po verjetnostnem računu iznašali 1,524.703 K.
Iz tega je torej vidno, da mora dežela Kranjska slej ko prej zahtevati, da jej za pokrivanje ljudsko-šolskih potrebščin priskoči država — katera vse to šolstvo sama upravlja in nadzoruje — na pomoč. Da je dolžnost države sodelovati pri ozdravljenji deželnih financ — katere so povsod ravno zaradi šolskih potrebščin tako neugodne postale — priznala je dri oprava s preodkazom jed-nega dela državne žganjarine deželam. Ko-nečno so bode pa vendarle tu li odločiti morala za to, da prepusti deželam vse realne davke, ker bode le na ta način mogoče izbresti jim iz sedanjega zamočvirjenega upravnega položaja.
Na rastoči nedostatek pri proračunih vplivali so dalje izdatki za deželno upravo, kjer so se od 1. 1896. do 1. 1901. povečali za 31318 K; izdatki za javno varnost, ki so v tej dobi večji postali za 23.390 K; izdatki za zdravstvo, ki so od 58.354 K narastli na 82.632 K ; in končno izdatki za deželne dolgove, ki zahtevajo leta 1901. za 43.116 K večjo potrebščino, kot so jo zahtevali 1. 1896. Kar se poslednje imenovane višje potrebščine tiče, je pripomniti, da ima svoj izvor v nezaloženih dolgovih. Le ti so — razen 3% drž. posojila 1,100.000 K, namenjenega za zopetno sezidavo vsled potresa porušenih dežel.iih poslopij — nastali ' vsled tega, ker je bilo potreba nepokrite proračunske nedostatke pokrivati z najemanjem posojil.
Tacih dolgov računa dež. odbor, da bode koncem 1. 1901. imela dežela Kranjska 654.000 K. Da so ti dolgovi sploh nastali, je jako slabo znamenje. Oni namreč svedo-čijo, da ravna dežela Kranjska prav po vzgledu tistih ljudij, ki svojih izdatkov ne uravnavajo po dohodkih ter vsled tega lezejo čim dalje globje in globlje v dolgove. V navadnem življenju imenujejo se taki ljudje slabi gospodarji, in če jeden ali drugi pride na beraško palico, zmigavajo ljudje z rameni, češ: vsaj smo vedeli, da tako priti mora. Pri deželi se seveda poslednjega ni bati, ker si lahko dohodke zviša, ako sklene dež. zbor pobirati višje priklade. Ako se pa pomisli, da so davki brez tega že veliki in da jih nekaterniki prav res že komaj zmagujejo, mora se zvišanje priklad smatrati za „ultimam rationem", katere so je izogibati, dokler le mogoče. In to bi sploh bilo mogoče ! Saveda bi dež. zbor moral v očigled vedno novim zahtevam razvajenih in često-krat po poslancih samih v neskromne zahteve zapeljevanih volivcev povzdigniti se do neke stopinje neizprosnosti, v katerej bi z ozirom na deželne finance določili : do sem in ne dalje. Sedanji dež. zbor te bla godejne odločnosti ni imel: naj bi jo imel vsaj prihodnji!
Sicer pa je sedanji dež. zbor pač dobro vedel, da tako dalje iti ne more. Zato je sklenil ustanoviti „Zaklad za javna dela in deželno kulturo". Ako ta zaklad, ki )e dobil Najvišje odobrilo že dne 4. septembra 1900, še sedaj ni oživotvorjen, kriva je temu okoliščina, da se je čakalo na zakon o opro stitvi obveznic od kolka in pristojbin. Sedaj, ko je tudi ta zapreka odstranjena, čakati je le še ugodnejših razmer denarnega trga, in ako se le te — kar je pričakovati — zbolj-šajo do prihodnjega leta, mogočo bode novemu dež. zboru — ako bodo novi poslanci poleg koristi svojih volivcev imeli tudi splošni blagor dežele in njenega prebivalstva pred očmi — vzpostaviti ravnovesje v proračunu.
Domobranska vojašnica.
V imenu fin. odseka poroča poslanec Kalan. Dne 1. maja 1900 je dež zbor na željo domobranskega ministerstva sklenil, da se razširi domobranska vojašnica v Ljub -Ijani; stavbni stroški bi znesli 720.000 kron. Država pa bi morala dati dajšave pri potresnem posojilu in 25letno pogodbo glede nastanitve vojakov razširiti na vso vojašnico. Mestna občina ljubljanska pa bi morala skozi 25 let donašati prispevek 8000 kron. Dež. odbor je izvršuje ta sklep mestni občini predlagal, da namesto jednega dela letnega prispevka v gotovini prevzame nastopne dajatve :
a)	Mestna občina odveže deželo od naprave trotoarov proračunjenih na 16.000 kron okrog vseh vojašničnih poslopij ter jih po razmeri potrebe tekom časa sama izvrši ;
b)	vodo, kolikor se je bo potrebovalo v vsej vojašnici, oddaja občina brezplačno;
c)	preskrbuje vsako leto 12kratno pnevmatično izpraznitev vseh 10 grebeničnih jam in pa vsakome-ečno izpraznitev štirih jam za pepel in smeti kakor tudi izvalžanje snega z vojašničnega dvorišča.
Na ta način Li se prispevek mestne občine v gotovini znižal na 4400 kron.
Mestni magistrat pa onih predlogov ni še sprejel, ker hoče preje poznati olajšave pri potresnih posojilih. Naznanil pa je dež. odboru, da bi mestna občina kupila stavišče na severni strani vojašnice in ga rada zamenjala z zemljiščem za vojašnico proti klavnici, da tu napravi živinsko preklada-lišče.
Mestna občina bi bila pripravljena tudi napraviti trotoar in dajati vojašnici vodo 25 let brez odškodnine, nikakor pa ne prispevati še v gotovini.
Z ozirom na to predlaga fin. odsek : I. Stavišče med sedanjo vojašnico in klavnico, na katerem se sedaj namerava razširjalna zgradba domobranske vojašnice in ki je last dežele Kranjske, odstopi se mestni občini ljubljanski ped sledečimi pogoji:
1.	Da mestna občina ljubljanska pridobi na severni stranji sedanje domobranske vojašnice ležeča zemljišča J. Pcrdanovih dedičev in gospe Kubelkove ter jih brez stroškov prepusti v last deželi Kranjski. Dež. odbor se pooblašča, da na tem stavišču gradi domobransko vojašnico pod pogojem, da stroški ne bodo več znesli nego oni za stavišče ob Gruberjevem kanalu.
2.	da se mestna občina ljubljanska zaveže, da znotraj projektovanih stavbnih črt stavišča, ležečega med obstoječo domobransko vojašnico in Poljansko cesto pridobi ob svojih stroških še druga zemljišča, ako bi to zahtevalo dotično vojaško oblastvo ali pa če bi bilo treba iz kakoršnegakoli druzega uzroka;
3.	da se mestna občina ljubljanska zaveže, povrniti deželi Kranjski vse večje stroške, ki ji dokazno narastejo vsled spre membe stavišča za razširjalno zgradbo vo jašnice;
4.	da se opusti na severni «trani sedanje vojašnice projektovana cesta ter se na pristojnem mestu izposluje dotično odo brenje.
II V 13 seji z dne 1. maja 1900 pod točko 1/3. storjeni deželnozborski sklep se tako prenaredi, da se mestna občina ljubljanska zaveže, po dovršeni razširjalni zgradbi vojašnice za ostalo dobo svoje najemne pogodbe glede pehotne vojašnice plačevati na leto po 8000 K prispevka.
Posl. Hribar kot zastopnik ljubljan skega mesta utemeljuje svoj predlog, naj se črta pod točko 3. navedeni predlog fin. odseka in da naj se dež. odbor še nadalje pogaja z mestno občino glede letnega prispevka v gotovini.
Temu predlogu posl. Hribarja obširno in stvarno ugovarjata dež. glavar pl. De tel a in poročevalec Kalan. Zbornica veliko večino odkloni poslanca Hribarja predlog in sprejme predloge finančnega odseka.
Trgovska šola v Ljubljani.
Posl. Hribar v imenu fin. odseka ob širno vtemeljuje prošnjo trgovske in obrt niške zbor. v Ljubljani za prispevek za ustan višje trgovsko šole v Ljubljani. V govoru
naglaša velik pomen veliko industrijo za države in dežele.
(Opomba por.: O velikem pomenu industrije v narodno - gospodarskem oziru jo prepričan vsak razsoden človek, toda ta industrija se razvijaj v domačih rokah in, kar mogoče z domačim kapitalom, ki naj se združuje za posamezna podjetja. Tako delajo Nemci in drugi napredni narodi. A industrija v tujih rokah in izključno ali iz večine s tujim kapitalom je le novo sredstvo, s katerim se more naš mali slovenski narod popolnoma usužnjiti svojim neprija-teljem v gospodarskem in narodnem oziru. To jo in ostane naše prepričanje navzlic vsem ugovorom.)
Konečno predlaga v.imenu fin. odseka, da dež. zbor priznava pomen in potrebo višjo trgovsko šole v Ljubljani in dovoli na eto do 10.000 kron podporo. V tem oziru naj se dež odbor dalje pogaja s trg. in obrtniško zbornico. V imenu nemške stranke izjavi dr. S c h a f f e r, da glasujejo za ta predlog v nadi, da bode v narodnem oziru jreskrbljeno tudi za nemške sodeželane. — Predlog je bil soglasno sprejet in s tem rešen dnevni red, kakor tudi zasedanje.
Politični pregled.
V Ljubljani, 19. julija. Premembe v namestništvih. Pred nekaj časom, posebno pa takoj po odhodu cesarjevem iz Prage, se je opeto-vano naglašalo, da grof Coudenhove v kratkem odstopi. No, »Lidove Noviny« hočejo Diti sedaj v zadevi tega vprašanja bolje poučene in pravijo, da ostane češki namestnik grof Coudenhove tako dolgo še na svojem mestu, dakler se ne izvrši prememba v sedanjem ministerstvu. Šele potem se bo grof umaknil in prevzel portfelj notranjega ministerstva — O gorenje-avstrijskem namestniku baronu Puthonu poročajo iz Solnograda, da se meni v kratkem umakniti v pokoj in se nastaniti v Solnogradu. — V pozni jeseni pridejo morda na vrsto še nekatere druge premembe.
Pogajanja mej Staro- in Mladočeht toplo pozdravlja glasilo mladočeškega voditelja dr. Engla, »Hlasy od Blanika«. Pisec tega sestavka se popolno strinja z nameni voditeljev obeh čeških strank, svetuje jim pa, naj ne igrajo uloge teroristov, ker bi imelo tako postopanje, kakor povsodi, naj-nepovoljneje posledice. V zadevi razdelitve mandatov, posebno pa v zadevi kandidatur naj ne bo od strani centruma nikakega pritiska. Krajevnim in okrajnim faktorjem naj se prepušča čim največji vpliv. Kandidate naj si brez vmešavanja vodstva izbirajo vo-livni okraji sami. Novo izvoljeni poslanci naj se potem sestanejo k resnim posvetom in določijo podlago za skupno delovanje. — Posebno prvi del dr. Englovega nasveta naj bi ne preziralo nobeno strankino vodstvo.
Češki narodni mcijalistl na delu.
Poslanec Klofač in njegovi sodrugi so že razvili po vsi Češki živahno agitacijo za prihodnje deželnozborske volitve in menijo, da njih trud no bo brezvspešen. Predvčera-njim se je vršil pod Klolačevim predsedstvom shod stranke narodnih socijalistov, na katerem je bil razgovor o bližnjih deželno-zborskih volitvah. Po daljši, vsestranski razpravi je obveljala konečno soglasno naslednja resolucija: Zbrani narodni socijalisti poživljajo strankini izvršilni odbor, naj na celi črti postavi lastne kandidate in prične boj za interese ljudstva in državnega prava, ker so prepričani, da so mladočeški poslanci zapustili zastavo demokratizma, kar kaže posebno njih postopanje v deželnem zboru pri razpravi o premembi volivnega reda, in ker so češko narodni eocijalci prepričani, da bodo mladočeški politiki še dalje šli v službi avstrijske politike. — Klofačevi somišljeniki nastopijo torej resno na vsi črti. Ker bodo isto in še več storili tudi agrarci, bo trda predla mladočeškim kandidatom, ako jih ne bodo podpirali Staročehi. Zato so kuje kompromis.
Nemški most do Adrije.
Z zagotovitvijo druge železniške zveze s Trstom je Nemcem v rajhu silno vstre-ženo. Berolinski „Lokal Anzeiger" stavlja velike nade v bodočo železnico preko Tur in Karavank, o kateri pravi, da bo
velikanskevažnosti z a N e m č i j o.
Nemški parniki, ki plovejo v Malo Azijo in skozi sueški prekop, pristajali bodo v Trstu in nova železniška proga tvorila bo v zvezi z nemškimi železnicami direktno zvezo med Hamburgom, Berolinom in Trstom. Trst postane tako naravna luka za izvažanje nemških industrijskih izdelkov na vzhod. A ne samo materijalnih, temveč tudi velikih političnih in narodnih koristi pričakuje imenovani berolinski list zanemški narod od te železniške proge. Nemci vidijo s tem dovršen svoj most do Adrije in v duhu se jim prikazuje na obzorju že nemški Trst. Naši vladni krogi seveda tega ne vidijo, oziroma nočejo videti, •dokler bo prepozno.
Volitve v francoski generalni svet se vrše v nedeljo 21. t m. Izšli so tem povodom razni volivni oklici, s katerimi stopajo stari in novi kandidatje pred volivce. Mej prvimi nastopata minister za zunanje zadeve Delcasso in Miline. Poslednji pravi v svojem oklicu, da pobija sedanjo republiko, ker je republika sovraštva in razdvoja. Pravo republiko pa je on vedno zagovarjal, ker je pobijal revolucijo. Kot nova kandidata na stopata sedaj sin umorjenega predsednika Carnota in sin predsednika Loubeta. Oba hočeta z izvolitvijo v generalni svet pričeti politiško življenje.
Dopisi.
Iz ^ubljanske okolice, dne 11. julija. V roke mi je prišel »Slov. Narod« z dne 10 t. m. Tu čitam, kako se nekdo zaletuje v uglednega gospoda župnika ljubljanske okolice in njegovega gospoda kaplana. Pišo mej drugim : »Gospod oča sedli so „mit etrenger Amtsmiene" k mizi, vzeli ostro brušeno pero v svojo čestitljivo roke in so napisali odpoved priljubljenemu in spoštovanemu gospodu nadučitelju, naj ne prihaja več crglat •v cerkev. Zadel je anatema njega in njegovo obitelj, in morali so s kora, ko niso izdali opomini, ne migljaji, in si naš gospod nadučitelj še vedno ni hotel kupiti krtače, da bi snažil — kakor se spodobi — žegnane škornje. Gospod župnik s svojim kaplanom je, od katerega izhajajo vsi novodobni katoliški izbruhi, in kateri se zaletava danes v tega, jutri v onega, sedaj proti neodkritemu pogrebcu na cesti, da ga naznani na državno pravdnišivo. Se drzne tirjati od šolskega vodstva glasovir, izročen pred leti od g. B. v izrecno šolsko uporabo, in je seveda tudi našel odločen odpor. Značilna pa je vsekakor ta impertinenca, s katero posega po tujem blagu, vedoč se kot absolutni diktator v celi občini, pa bodisi, da se gre za kak zeljnik ali za kako javno zadevo. Premoženja je dovolj v farovžu, da se nastavi kakega organiBta, odločno pa protestiramo proti takim nepotrebnim izdatkom —In kaj se hofe konečno doseči s tako nizkotno, povsem neutemeljeno gonjo ? Ljudje se zgražajo nad tem in majajo z glavami in se čudijo le župniku, da pri svojih letih nima ni-kakih pomislekov, s katerimi bi preprečil ta vedna hujskanja in te komedijantske skoke svojega v fanatični nestrpnosti še mnogo ga prekašajočega kaplančeta, ki zmerja ljudi po cesti, ki ga pohlevno pozdravljajo, in je dosegel, da nimamo sedaj ne petja, ne orgla-nja in bo sedaj menda sam oskrboval in združil svoje angeljske kore s konsumnimi, od šnopsa hripavimi glasovi.«
Tako »Slov. Naroda. Temu ne pristavimo druzega, nego: Ta pisava »Narodova« je dokaz, koliko varstva imajo »klerikalci« na Kranjskem.
Poziv na III sestanek krščansko-mislečega dijaštva.
Dragi tovariši somišljeniki!
V letošnjih počitnicah priredi krščansko misleče dijaštvo dno 4. septembra svoj tretji sestanek, na čigar dnevnom redu so zgolj znanstvena predavanja iz bogoslovja, pravo-slovja, modroslovja, medicino in sociologije. Zastopane bodo torej vse fakulteto vseučilišča. Vsakemu predavanju bo sledila kritika in debata, katere se more vsak akademik ter abiturient in tudi gostje udeležiti. Vsakdo naj prosto javi svoje mnenje o dotič-nem predmetu, a debata in predavanja izključujejo vsako neznanstveno polemiko. —
Kakor pri prejšnjih sestankih tako se hočo krščansko misleče dijaštvo tudi letos baviti z vedo in se no v prvi vrsti zabavati. To nam je v lastno korist, da se prav vživimo v znanstveno delo in da se navadimo proti dosedanjim tradicijam slovenskega dijaštva sestajati se, da delamo z duhom, no pa, da nam samo odpočije duh. Nadalje pa nam služijo taki znanstveni sestanki v okre-pljenje našega krščanskega mišljenja. Na loga akademikov je, da stavijo znanstveni temelj socijalnemu delu, ki jo prepuščeno kot naloga drugim stanovom, da se bore za krščanstvo na polju vede, in da izkušajo praktično in teoretično dokazati, da si vera in veda nista v nasprotju.
Isti dan zvečer bo komerz. Natančni program se bo pravočasno v listih in zasebno objavil.
Vabimo Vas, da so udeležite sestanka v velikem številu, da dokaže tako kršč. misleče d jaštvo zanimanje za delo in medsebojno solidarnost. Krščanstvo pridobiva, kakor pri drugih narodih, tako tudi v Slovencih čedalje več simpatij, da, v tem oziru si moremo Slovenci čestitati, da smo v prvih vrstah avstrijskega krščanskega dijaštva. Nasprotniki nam vstajajo v najpisa-nejših prikaznih, spredaj in za hrbtom udri hajo po nas, eni sirovo s podlimi sredstvi, drugi fino v rokavicah in s sladkimi besedami v ustih. A mi ne smemo verjeti nikomur izmed obeh, ne smemo se dati ne zapeljati in ne ustrašiti.
Žo vstajajo krivi poroki, ki zatrjujejo: tu je Kristus, tam jo Kristus, — blagor nam ako značajni ostanemo pri božjem Kri-stu v katoliški cerkvi. In ta sestanek naj nam zopet opomore, da so v medsebojni bratovski ljubezni okrepimo v krščanskem prepričanju in si pomnožimo veselje do krščanskega dela. Resnica in delo nas bo osvobodilo.	Pripravlj avni odbor.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 19. julija.
Presvetli gospod knez in škof se
je preselil na gradič Goričane pri Medvodah in ostane ondi do 18. avgusta.
Baron Hein se je z gospo s progo za nekaj tednov podal na Koroško.
Osebne vesti. Kot pravna praktikanta sta vstopila pri tukajšnjem sodišču graška jurista gg. Ž i hl er in V u k. — Gdč. Ant. V a 1 e n č i č , učiteljica na Stranicah, je zavoljo bolezni dobila dopust za štiri mesece. — Častnim občanom jo imenoval trg Ve-lenjo svojega mnogoletnega župana g. Vinka Ježovnika. — Knezoškofijskim tajnikom v Celovcu je imenovan č. g. dr. J. Quitt.
Imenovan je začasno okr. zdravnikom za sv. Jurij ob Sčavnici g. dr. Leon Kreft s sedežem v Gornji Radgoni.
Ljubljanski občinski svet je imel včeraj svojo izredno sejo, v kateri je župan naznanil, da so je stavbinska družba ,Union1 udala da popravi temeljno zidove pri novi topničarski vojašnici na svoje stroške. Na mestu umrlega g. Josipa Križaja je imenoval obč. svet načelnikom za poljansko predmestje g. Gustava delCotta. V mestni pehotni vojašnici se polože častništvu 27. pešpolka tla iz hrastovih deščic za 1243 K. Sklenilo se je, da se Miklošičeva cesta odpre takoj do sv. Petra ceste in da sa napravijo kanali, ki naj bi bili v zvezi z novim ju-stičnim poslopjem. Dotična dela se takoj razpišejo. Glavni kanal bodo moral izgoto-viti podjetnik v treh mosecih, ko se mu delo izroči. Premetenost mestnega stavbinskega urada je šele prišla na to, da v kleteh nove dekliško šolo pri sv. Jakobu stoji voda. Zato so bodo še-lo sedaj napravili za 1423 K odvajalni kanali, dočim bi so po našem mnonju za suhe kleti lahko že pred zidavo ali vsaj tekom grajenja poskrbelo. Naprava kanala od mestne jubi-lejske ubožnice do Zaloške ceste ni prišla na dnevni red, ker župan ni napravil dotičnega poročila stavbinskemu odseku. Sklenilo se je pri Avg. Žabkarju za 3700 K naročiti kandclabrov za novi Franc Jožefov most in postaviti na mostu dve (!) spominski plošči za 2800 K. Zadoščala bi pač samo ena plošča, na kateri naj bi Be zabeležilo, da je dal povod tej zgradbi cesarjev jubilej. V Kavčič Brunctovem sta novanju v podturnskej graščini se bodo
izvršile poprave za 790 K. — Jako burna debata se je vnela glede uredbe p r o -jektovanega novega poslopja za drugo c. kr. državno gimnazijo v Ljubljani. Sklene se opustiti projekto-vano ul co preko posestva, na katerem stoji sedaj licoalno poslopje. Odkloni se predlog dr. Bleivveisa, da mora vlada zidati v strnjenem sistemu in novo poslopje priklopiti k Mahrovi hiši, da nastane ob Semeniških ulicah večji prostor, vsprejmo se pa predlog dr. Tavčar|a, da so vladi to samo „priporoči". — Določi so, da naj mestna posredovalnica za delo in službe „za poskušnjo* do 1. 1902 posreduje tudi stanovanja za letovišča. — V zadevi odškodnine za Bvet, ki ga mestni občini odstopi gosp. Ilija Predovič na Poljanski cesti 254 kvad. metrov in na Mesarski cesti 190 kvad. m so sklene, da se mu zviša odškodnina od 1600 K na 2000 K; ako pa s to odškodnino gosp. obč. svetnik ne bo zadovoljen, sa pa upelje razlastitveno postopanje. — Lastni dom „M e s t n o hranilnice" je tudi prišel v razgovor. Mesto odstopi v ta namen „Mestni hranilnici" svet, ki je po izvršitvi regulacije preostal od nekdanjega Ivan Vilharjevega posestva na vogalu Frančiškanskih ulic in sv. Petra ceste za 18.42S K. Nato bo vrši tajna seja. Tekom počitnic bode šo ena seja, da so oddajo dela za zgradbo kanalov pri justični palači.
Razmere v ljubljanskem gasilnem društvu. Včeraj je v občinskem svetu podžupan Blemeis prvikrat prebral celo poročilo o delovanju ljubljanskega gasilnega društva. V tem poročilu so trdi, da vlada v društvu vzoren red in disciplina. Kak vzoren »red« je sedaj v društvu, kaže dejstvo, da je v društvu sedaj zopet novo razburjenje, ki pa ni niti »klerikalno«, niti »nemško«, ampak temelji v tem, da se je prišlo na sled znatnemu neredu. Več o tem neredu bomo poročali o priliki. Včeraj je župan tudi naznanil, da je dež. vlada zavrnila pritožbo g. Iv. Daclisa proti izključenju dolgoletnih članov, češ, da ni v tem oziru dež. vlada kompetentna! S tem vlada seve nikakor ni rekla, da se izključenim članom ni zgodila krivica, vender je z vladnim odgovorom ctvorjeno znatno preporno vprašanje. Po našem mnenju vendar mora biti deželna vlada nadzirajoči organ nad društvi, in če se kaj stori preti pravilom, jc vendar ona instanca, na katero se člani, katerim se godi krivica, upravičeno lahko obračajo po pomoč. Ako vlada ni kompetentna v tem oziru, potem ima magistrat absolutno oblast nad gasilnim društvom. Ako vlada ni kompetentna, tedaj lahko magistrat kakega mesta določa tudi o porabi reservnega zaklada kakega gasilnega društva! O tem prepornem vprašanju še ni izgovorjena zadnja beseda. Ko izroči magistrat besedilo vladnega odgovora pritožiteljem v roke, tedaj utegnemo o tem še govoriti. Čujemo pa žo danes, da se po krivici izključei i člani pritožijo proti odloku deželne vlade na izključitvi na višjo instanco.
Št Jakobsko - Trnovske možke podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani občni zbor bo dne 22. t. m. zvečer ob 7. uri v sobi družbe sv. Cirila in Metoda v »Narodnem Domu«. Društvenike k vdeležbi uljudno vabi odbor.
Poljudna predavanja. Priobčilo o poljudnih predavanjih v številki z dno 15. julija popolniti jo v toliko, da se jo iz tehniške vede privzel tudi pouk o elektriki kot predmet predavanj, to pa zato, ker je z ozirc.m na elektriške naprave v Ljubljani važno, da širše občinstvo spozna vsaj osnovno nauke iz te stroke.
Sarajevska „Nada« od 15. t. m. jo prinesla obširen življenjepis pokojne naše rojakinje in pisateljice g. Pavlino P a j k o v e, pisan jako simpatično. — Enako prinaša v isti številki črtico o umrlih mladih pesnikih g. Jos. Murnu Alcksandrovu in Fr. D o b n i-k a r j u.
K slavnosti 251etnice prostovoljnega gasilnega društva v Škofji Loki
dne 4. avgusta t. 1. oglasilo je do sedaj vžo nekaj bratskih društev svojo udeležbo. Ona društva, katera se nameravajo udeležiti slavnosti in katera so do sedaj še niso zglaaila, naj blagovolijo vsaj do 25. t. m. poročati odboru število česlitih udeležencev, da mu
bode moči pravočasno potrebno ukreniti gleda skupnega obeda, oziroma banketa in sploh vsestransko zadovoljiti čestito udeležence.
Strela in ogenj. Z Gore nad Idrijo, 17. julija 1901. Strela jo užgala tukaj tekom dveh mesecev dva kozolca. Prvega maja meseca so obvarovali, ker so bili ravno stre-harji pri hiši; drugi pa, v katori jo treščilo minuli ponedeljek 15. jul„ je zgorel do tal. Ljudje so bili silno prestrašeni, boječi se, da bo šla cela vas. K sreči, da je pihala nasprotna sapa, ki jo velikanski plamen in utrinko odganjala od vasi. Posestnik Jakob Mlakar je občutno zadet, vzlasti ker ni bil zavarovan.
„Merkur«. V društvenih prostorih slov. trg. društva »Merkur« se vrši jutri redni sestanek članov, h kateremu so vabijo vsi trgovski pomočniki.
Varujte se strupenih kač. Iz Zlatega polja se nam poroča, da je ondi letos mnogo gadov. Ta golazen je jako nevarna, ker otroci radi stikajo po grobljah, koder biva kačji zarod. Stariši so vedno v skrbeh za svojo otročiče, ki neradi poslušajo dobre nauke. Te dni so otroci zopet zasledili dva velika gada in šli povedat gospodu, ki zna dobro meriti s puško. In res jo v dobri četrt uro s svincem usmrtil dva gada.
Nesreča na južni železnici. Včeraj je na Grubencah pri Slavini na prehodu čez železnico vlak povozil šolarja Antona Maver. Poškodoval ga jo tako močno, da po izreku zdravnikov gotovo umrje.
Umrl jo v Slivnici pri Mariboru znani Janez Retschnigg. Zadela ga jo kap, in našli so ga mrtvega. Bil je velik neprijatelj kat. cerkve, duhovnikov in Slovencev. Bodi mu odpuščeno in žemljica lahka !
Ljubljanske novice Blagoslov-ljenjo nove hiše pekovskega društva v Komenskega ulicah se jo vršilo včeraj prav slovesno. Raz poslopja, ki velja 50.000 kron, so plapolale zastave. Slavnosti so se udeležili gg. stavbinski vodja c. kr. stavbni svetnik Roman \Vaschica, zidarski podjetnik Valentin Accoto, društven prod-sednik Jožef Cad, podpredsednik Al. Jenko, odborniki Eg. Bončar, Jernej Janša, Greg. Zamejec, K. Žužek, kamnosek Vodnik, slikar Lipovšek in drugi. — S v. mašo na Rožniku bodo imelo prihodnjo soboto delavstvo Knez in Zupančičevotov. ob '/,8 zjutraj. Gradnja cerkve sv. Jožefa ob Elizabetini cesti se prične tekom prihodnjih dveh let. — Nesreča. Trgovski učenec J. J e r e b si je včeraj izposodil bicikelj pri nekem tukajšnjem izposojevalcu bicikljev. Na Franc Jožefovi cesti jo od biciklja odletelo sprednjo kolo in Jereb jc z vso močjo padel na cesto ter se tako poškodoval, da so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v bolnico. — S p 1 a š i I bo je danes Zazakov konj, na Marijinem trgu pa se je splašil konj neko posestnice z Iga ter jo povozil. — Županova graja. V včerajšnji javni seji občinskega sveta so občinski svetniki z zadoščenjem čuli izjavo županovo, da jo policijski svetnik gospod Podgoršek vest, da bo mestna posredovalnica posredovala tudi stanovanja v letoviščih, v svoji gorečnosti prehitro v časniko vrgel in ga jo župan radi tega pokaral, kajti noben vestni uradnik nima pravico, take stvari dajati v časopise, predno zadevo mestni svet ne reši!
Koroške novice. Po odhodu notarja J". Fresacherja v St. Pavel jo razpisano notarsko mesto v 13eljaku do 31. julija Do istega dne je razpisano notarsko mesto v Kotičah. — Umrl jo dne 16. julija v Borovljah po dolgi težki bolezni vrl slovenski mož,^. Boštjan Miši c, posestnik p. d. Bošt, star 61 let. N. p. v m.! — Kranjski pešpolk št. 17. obhaja dno 6. in 7. avg. spomin bitke pri Jajcih. Dno 9. avg. odrine k vojaškim vajam na Kranjsko. — Z delom za železnico iz o i n č o v a s i do Železno K a p 1 e so pričeli dne 11. t. m. — Pogorela je v nedeljo dne 14. julija Partlnova hiša, bajta in stog na Strugi pod llumbergom. Zažgali so otroci. Škoda jo velika. — Dno 9. julija popoldan jo neznan tat ukradel p. d. Omovku v Belovčah vso obleko. Storil je to, ko so ljudje bili na polju. No daleč od tam jo bil tat kake tri tedne prej obiskal nekega gospoda župnika in mu cdncsel vso klobase. Tatu bo zasačili dno 14. t. m. blizu Celovca. Tat je 401otni V. Samoloj s Kranjskega Ko
bo ga hoteli zapreti, se je branil na vso moč. — V Globasnici je bil dne 7. julija ob zelo veliki udeležbi pogreb llilbrantove gospe v Vajiberzi.
Samomori na Koroikem. V soboto dne 13. julija zvečer se jo v celovški vojašnici diž. brambovcev ustrelil 241etni vo jak Fr. Treba cher. Vzrok samomora je neznan. — Dne 9. julija se je v Beljaku obesil 311etni hlapec v Fišerjevi pivovarni, Andrej Čritar. Zakaj, se ne ve. — Dne 7. julija so je v Beljaku ustrelil 241etni brivski pomočnik And. Sober. Uzrok samomora je neznan. —
V	Celovcu se je dne 10. julija obesil 151etni mizarski pomočnik Jan. Kader, pristojen v Žrelec. Uzrok je bil strah pred kaznijo.
Ustrelil se je v Celovcu dež. bram-bovec Mat. Maier. Prišel je prepozno z dopusta ter je dobil za kazen 21 dnij zapora. Da se izogne zaporu, ustrelil se je v trebuh.
Deželni zbor istrski je sklican v Koper za dan 29. julija.
Duhovne vaje za duhovnike go-riike škofije bodo v latinskem jeziku zadnji teden meseca avgusta, v nemškem jeziku pa prvi teden meseca septembra, in sicer od ponedeljka zvečer do petka zjutraj.
Iz TrBta se poroča, da sta ondi položila včeraj odvetniško prisego g. dr. Ivan Zuccon in dr. Edvard Sla vik, ki od preta v kratkem svoji pisarni, eden v Trstu drugi v P u I j u.
Značilen pojav o priliki narodne slavnosti v Trstu. V nedeljo se vrši v Trstu velika slovenska slavnost, katero priredi pevsko društvo „Kolo" o priliki „razvitja" nove svoje zastave. Na vsporedu je to pot izostal cerkveni blagoslov zastave in odbor je skrbel tudi za to, da v vspored ni prišla udeležba pri božji službi. Doslej je bila na sličnih slavnostih navada, da so pri pravljalni odbori uvrstili na vspored sveto mašo, in celo na sokolskih sestankih se pri nas doslej ni nihče izpodtikal nad to točko, ker so prireditelji upoštevali mišljenje in značaj našega ljudstva. Da se je to od strani tržaških Slovencev sedaj prvič prezrlo, jako obžalujemo, vendar upamo, da bodo trezni možje skrbeli, da se napaka popravi in da se na vspored vsekakor uvrsti sv. maša. Toliko za sedaj, ker se nadejamo, da se ta naš rahli opomin ne bo izzivajoče in demonstrativno prezrl!
Strela mej svati S Svinega se poroča : 10. t. mes. je strela udarila v murvo Janeza Hmeljaka prav pred hišo, kjer se je obhajalo neko ženitovanje. Murvo je olupila in okna okrog razbila. Od tod je šla strela na skedenj, kjer so bili svatje in tam je puh več njih obletel; ena ženska bila je več časa v nezavesti in še le po dolgem izpiranju prišla je zopet k zavesti.
Strela v glavo je zadela, kakor se poroča iz Zapotoka na Goriškem, cerkvenega ključarja Matijo, po dom. Klemanca, ko je z brati sprav^al seno v kopo na hribu za vasjo Vrtače. Bil je na mestu mrtev.
Samomor. Pod železniški vlak, ki vozi iz Gorice v Trst, se je vrgel železniški čuvaj Mozetič mej postajama Rubije in Zdrav-
ščine. Ostal je na mestu mrtev.
» *
*
Afera Slava Srkulj in dr. Tresič
V	Zagrebu Aretovanega dr. Tresiča so včeraj popoludne izpustili iz preiskovalnega zapora, ker je zdravniška komisija konsta-tovala, da Slava Srkulj ni bila v blagoslovljenem stanju in se zato smatra za brezpomembno izjavo, katero je nesrečna učiteljica pred svojo smrtjo pisala dr. Franku, da jo je z ozirom na njen položaj hotel dr. Tresič zapeljati do kaznjivega koraka na-
pram svoji lastni krvi. Ljubavna pisma dr. Tresičeva so so izročila — dr. Franku, ker je bila to poslednja želja Slave Srkulj.
Proti citram. Kraljeva glasbena akademija v Monakovem jo dobila prošnjo, naj bi se na akademiji ctvoril oddelek za izobrazbo pri igranju na citre. Akademija je odklonila ustanovitev t»kega oddelk».
Angleži požgali so doslej v Južni Afriki, kaki r govori uradno poročilo, G-34 hiš, gospodarskih poslopij in tovarn. So pa res junaki ti Angleži !
Konji in influenca V New Yorku je po poročilu živinozdravnikov obolelo na in iluenci ali hripi samo v mestu do 15 000 konj. Kakih 5.000 od teh se zdravi pod nadzorstvom živinozdravnikov, ostali pa so prepuščeni lastni usodi. Kakih 2.000 je tako opasno obolelo, da ni prav nič upanja na okrevanje. Bolezen jo nastala, kakor trdijo živinozdravniki, vs!ed prenaglega premenje-vanja vremena.
Reja metuljev. V Esstbornu na Angleškem se peča neki Watkins z rejo metuljev. Watkins ima veliko posestvo, na ka terem Utajo vse mogoče vrste metuliev. Zi eno posebno vrsto je plačal 72.000 kron. Metulje in njih jajčeca prodaja in bojda se mu to prav dobro izplačuje.
Telefonska in brzojam poročila.
Dunaj, 19. julija. Ministerski predsednik Koerber se odpelje danes za nekaj dni v Išl. Iz Budimpešte se poroča, da pojde v Išl tudi ogerski min. preds. Szell. Oba bosta cesarju predložila sklepe zadnjih dogovorov. V prihodnjih dneh se bodo na podlagi teh dogovorov že vršile obravnave zaradi avtonomnega carinskega tarifa. Govorilo se bo najbrže tudi o obnovitvi nagodbe. Iz krogov, ki stoje blizu ogerskerau ministru, se sliši, da je Koerber zahteval več ugodnosti za Avstrijo.
Praga, 19. julija. V najbližjem času na gradu Konopištu v rodbini prestolonaslednika Frana Ferdinanda pričakujejo veselega dogodka.
Praga, 19. julija. Od staročeške strani se izjavlja, da so Slaročehi le pod tem pogojem pripravljeni napraviti kompromis za prihodnje deželnozborske volitve z Mladočehi, ako bode nekaj staročeških vodij, mej njitni dr. Ilieger na skupni kandidatni listi.
Brno, 19. julija. „Lidove Novine" javljajo, da bode minister Rezek pri prihodnjih volitvah kandidoval v češki deželni zbor.
Trident, 19. julija. Istrski deželni zbor se sklicuje iznova na 29. julija. Italijanska večina bo abstinenco opustila. Vlada ne bo več zbora sklicala v Poreč, in predložila zakonski načrt za preložitev deželnega zbora in deželnih uradov.
BudimpeSta, 19. julija. V tukajšnjih političnih krogih se zatrjuje, da minister baron Fejervary avgusta meseca povodom 501etnice svojega službovanja gotovo stopi v pokoj in da bo povišan v grofovski stan.
Belgrad, 19. julija. Kralj in kraljica sta se včeraj podala v Semendrijo.
Milan, 19. julija. Tukajšnja tobačna tovarna je vsled stavke delavcev zaprta. Tudi v drugih laških tobačnih tovarnah se pripravljajo stavke.
Rim, 19. julija. Bivšega poslanca Pallizollo, ki je obdolžen, da je posredovanjem drugih oseb umoril ravnatelja sicilijske banke, so orožniki pripeljali iz Palerma v Bologno, kjer se bode proti
Pallizzoli koncem tekočega meseca vršila glavna obravnava. Povabljenih je 340 prič.
Berolin, 19. julija. Kitajsko depu-tacijo, ki prihaja prosit cesarja Viljema oproščenja radi umora Kettelerja, bode cesar sprejel začetkom septembra.
Kolin, 19. julija. Iz Petrograda poročajo, da italijanska kraljeva dvojica letos ne obišče ruskega carja.
Kolin, 19. julija. Poštni uradnik Haessy je z mečem prebodel prsa svojemu ravnatelju, ker je ta zahteval, naj izroči blagajni pri manjkajoči denar.
Pariz, 19. julija. Budgetna komisija poslanske zbornice je z vsemi proti 2 glasovoma sprejela predlog, da se črta postavka za poslanika v Vatikanu in odpravi to mesto.
Carigrad, 19. julija. V ruskih krogih so začudeni, da je turška cenzura listom zabranila pisati o prihodu ruskega velikega kneza. To je storila najbrž, da se ne bi prihod ruskih ladij razlagal v vladi neljubem smislu.
Petrograd, 19. julija. V kievskem okraju je minuli mesec utonilo 141 oseb. mej njimi polovica otrok.
Madrid, 19. julija. Kakor poroča „Agencia Fabra" iz Saragosse, so metali inanifestantje kamenje na razne samostane in jezuitski kolegij ter zažgali vrata nekega samostana. Javno mnenje zvrača odgovornost za dogodke na „klerikalce". (Tako poroča c. kr. korr. urad!) Oddalo se je blizu 200 strelov. Ranjenih je skupno 45 oseb, mej temi 12 nevarno. Za včeraj in danes so bile procesije ustavljene od strani cerkvenih oblastev.
London, 19. julija. „DailyTelegr." javlja iz Pretorije. da so neosnovana poročila, češ, da so Buri pri Vlakfon-teinu zagrešili velike grozovitosti. Z malo izjemami so Buri ves čas, kar traja vojska, človekoljubno in velikodušno postopali.
London, 19. julija. Kitchener brzo-javlja iz Elangdsfonteina 18. t. m.: V bojih ob reki Oranje so padli Karol Botha, sin Filipa Botha, poročnik Hum in komet Olivier.
Umrli so:
16.	julija. Adolf G ilc, pisar, 27 let, Sv. Petra cesta 38, jetika. — Neža Klinar, posestnika žena, 60 let, Pristavske ulice 8, mrtvoud.
17.	julija. Jožef Kralj, posestnik, 71 let, Franca Jožefa cesti 1, mrtvoud. — Alojzija Vanino, brusača hči, 3 leta, Streliške ulice 15, jetika. — Avgust Hu-dovernik, podobarski pomočnik, 50 let, se je v Pod-turnskem gozdu ustrelil. — Ida Globelnik, krojača hči,
11 mesecev, Kadeckega cesta 2, Skarlatica. — Miroslava Legadič, mizarja hči, 6 mesecev, Ravnikarjeve
ulice 7, enteritis.
18.	julija. Ivana Anžič, posestnica, 61 let, Hra-dec-kega vas 26, vsled raka.
V bolnišnici:
17. julija. Marija Blas, črevljarja hči, Skarlatica.
7 let,
Meteorologlfino porodilo.
Višina nad morjem 306-2 m. srednji zračni tlak 736-0mra.
Cu opa-
ZUTHDIU
Stanje barometra
T Dim.
Temperatura
po CeUiju
Vetrn»!
Nebo
. A
l¡N
ul
181 9 r<38~i r 19 9 1 s), svzli. [ jasno
00
1Q| 7. zjulr. I 738 7 1 15 1 I si. jvzh | lasno la|2. popol.J 737 0 | 26 8 | sr. jvzh. | Srednja včerajšnja temperatura 20'3S normale: 19 8
TiflJ*11f> 8 katerimi more vsakdo barvati razno iJtl! l/Kf blago: suknn, platno, volneno blago, svilo, zastore itd. ima v raznih vzorcih v zalogi tvrdka BRATA EBERI. v LJubljani, Frančiškanske ulice.. Vnanja naročila proti povzetju. 228 12 11—1
Tab ilo
7C0 1--1>
na
izredni občni zbor
slovenskega vinogradniškega društva,
registr. zadruge z omejeno zavezo,
v Ljubljani,
ki bode
v četrtek dne 8. avgusta 1901
ob 10. uri dopoldne
v prostorih meščanskega kluba v Ljubljani, Turjaški fr* 3». 1.
Dnevni red:
1.	Poročilo predsedništva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Pregled bilance za I. polletje t. I.
4.	Slučajnosti.
PreilNcdnlStvo.

Najboljša uporaba mlels» !
Kar največ in najfinejšega surovega masla !
Le mogoče, če se mleku odvzame smetana po
Alfa-Separator-ju.
500 prvih priznanj ; 167 40-22 v Parizu 1900 „Grand Prix".
'A milijona tacih strojev v rabi!
Se lahko prenaša na planino.
Vsi drugi stroji za mlekarstvo.
Popolne oprave za dobivanje sirotke za roko in parno moč.
Načrti, proračuni.
Akcijska družba Alfa - Separator,
Dunaj, XVI., Ganglbauergasse 29.
Ceniki, podučne brožure brezplačno.
Umetnijski zavod
slikanje na steklo M
ŠKARDA v Brnu.
Izdeluje zlasti:
cerkvena okna različne izvršitve.
Ceniki In strokovni svet brezplačno.
Osemkrat odlikovan s prvimi darili
I > u 11 a j s k a borza.
Dné 19. julija.
Skupni državni dolg v notab.....9910
Skupni državni dolg v «rebru......99 05
âv.trijika zlata rent» 4.......118 35
Avstrijska kronska renta 4•/„, 200 kron . .	95-65
Ogerska zlata renta 4°/0........118-40
Ogenka kronska renta 4°/0, 200 ..........93 05
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . .	1640 —
Kreditne delnice, 160 gld..............636 —
London vist* ..........239-57';,
Merniki dri. bankovci u 100 m. nem. dr», velj	117-47
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
Dn6 18. julija.
3-2°/0 državne srečke 1. 1864, 250 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 800 kron
Tišine srečko 4°/0, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 . . .
23-47 1902 90 80 11-30
182 50 170-50 206 50 95 10. 14360 257-25
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . .	105 30
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 .	94 26
Prijoritetne obveznice državue leleznice . .	425-25
» > južne železnice 3°/0 .	342 26
> » južne železnice 6°/0 •	121*30
» > dolenjskih železnic4°/„ .	—' —
Kreditne srečke, 100 gld..............389 -
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. .	500- -
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. .	48 50
Ogerskega » , » 6 » .	2490
Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....16 30
Rudolfove srečke, 10 gld.......68-—
Sa'move srečke, 40 gld......
St Gen6is srečke, 40 gld......
Waldsteinovo srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke....... .
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. «t » Akcije tržadkega Lloyda. 500 gld. . • . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . SploSna avstrijska jtavbinski družba .
Moutanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100.......
200 -234 — 388 -60 -272 — 6835 -848 -9175 147 50 432 -427 — 252 75
Nakup ln prodaja ____
vsakovrstnih državnih papirjev, aredk, denarjev itd. Zavarovanja za ignbe pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje-K u 1 a d « n a isvriitev naroAil na bcrzl.
Menjarnicna delniška družba
„JI S3 » C U
I., WollzeilB 10 in 13, Dunaj, l.t Strobelgasss 2.
66
MjT PoJaaL.lla ~txt v vseh gospodarskih in llninfinih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh «pakutaoljskih vrednostnih papirjev in vestni '»viti za dosego kolikor je mogočo visocofa obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic. "XS