lihal* vsak Četrtek. Cena mu Ig B K na leto. (Za NemCHo 4 K, sa Ameriko in druM tuje države • K). — Posamezne številke so prodajajo --po 10 vinarjev. ———
S prilogami:
M kmečki dom, Društvenik, Haša gospodinja
Spisi ln dopisi se pošiljajo : Uredništvo ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. NaroSnina, reklamacije in in-serati pa: Upravništvu „Domoljuba", - Ljubljana, Kopitarjeva ulica--
Štev. 19.
V Ljubljani, dne 9. maja 1912.
Leto XXV.
i pastir v naših gorah...
Pretekli petek popoldne je govoril naš Ur. šusteršič v avstrijski delegaciji obširno o hrvaškem vprašanju in je ob tej priliki glasno povedal, naj si zapomni vsa dunajska gospoda, da čutimo tucli mi udarce, ki jih morajo prenašali Hrvatje, da bič, ki ga vihti Čuvaj po madjarski komandi nad njimi, čuti zadnji pastir v naših gorah.
Zn\est najožje zveze s Hrvati živi v naa vseh. Vsi vemo, da je hrvaška u-oda obenem usoda našega naroda. Ni samo krvno sorodstvo, ki tako pravi, ni samo srčno prijateljstvo; to je več: mi smo £ Hrvati en narod. Naša stranka je to resnico očito in brez pridržka sprejela med svoja načela in se po nji ravna. Kakor zase, so se svoj čas naši poslanci potegnili za bosanskega kmeta. ki so ga hoteli prodati madjarskernu j Ki u, kakor zase so se potegnili zdaj za hrvaške pravice, ko vlada Čuvaj na Hrvaškem, o katerem je dr. šusteršič dejal, da je moder kot pandur in nasilen kot brič.
Bosenskega kmeta so rešili naši judovskih madjarskih krempljev. Zdaj se prostovoljni odkup lepo razvija, minister Burian je šel in agrarna banka "i di uzega, nego navaden denarni zavod. Tudi v hrvaškem vprašanju se je reč lepo zasukala. Vsled pametnega pa odločnega nastopa naših poslancev je ministrski predsednik in ž njim cel državni zbor stopil na hrvaško plat in so-fila no obsodil madjarsko nasilje. V to-
sredo, četrtek in petek minolega ■tedna je pa avstrijska delegacija, ki sc jma posvetovati o skupnih zadevah, katere imamo z Ogri, govorila največ o hrvaških razmerah in tudi v tcin oziru "t bilo nikogar, ki bi nc bil obsojal, da zvc3toba Hrvatov plačuje s tem, da
se jim pošlje Čuvaj za komisarja. Vsa naša javnost je zdaj napolnjena s tem in cela Evropa stoji pod vtisom, da se je zgodilo nekaj nezaslišanega na Hrvaškem, nekaj, kar pomenja za našo državo, kakor je rekel dr. šusteršič, toliko ali še več, kakor da bi bili izgubili kako bitko.
Od srede preteklega stoletja pa do nedavno ustaljene misli o Madjarih padajo v Evropi. Svoj čas so imeli Madjari, ki so znali kričati, kakor nikdo, na svoji strani takorekoč vse narode: ž njimi so držali Poljaki, Čehi, Lahi, Francozi, Angleži, Prusi in jim dajali poguma ob njihovih bojih. Edini Bus jih je poznal in je prišel našemu vladarju, ki sc je zanj boril Jelačič s hrvaškimi junaki, na pomoč. Zdaj pa Madjar nima več cene v Evropi. Poznajo ga vsi, kaj jc in kaj hoče. Prostost, za katero sc je po svojih trditvah bojeval, je pravzaprav samo surova nasilnost do vseh nemadjarskih narodov. Izgubi) je spoštovanje in s tem tudi vsako veljavo. Ko bi sc danes zgrudila madjarska država, bi nihče ne jokal za njo.
Ne smemo se pa skoraj spominjati, kako so v Evropi govorili o nas južnih Slovanih: Slovencih, Hrvatih in Srbih. Mi smo bili v očeh drugih narod svinjskih pastirjev, hlapcev in dekel brez pomena, brez namena, ki je najboljše za nas, da čim prej izginemo. Nihče se ni potegnil za nas, nihče nas niti videti ni hotel. Na lastno moč in lastno delo navezani smo se morali boriti proti Nemcu, Lahu in Madjaru, proti revščini in iiberalstvu, proti politiki lastne države, katere najzvestejši podaniki smo bili. Tudi to se je docela obrnilo. Zdaj nas vidijo; zdaj vedo, da nekaj pomenjamo, da brez nas ne more naša država naprej, in da je za državo ne- i
varno, ako bi se nadaljevala dosedanja politika.
Laško mejo straži naša zvestoba. Vrata na Balkan, kamor edino more napredovati naša trgovina, ker so si drugod velike države že ves svet razdelile, gredo skozi nas. Bosna in Hercegovina visita v zraku; v naši državi sta, pa ne vesta, kam spadata. Vse to je treba rešiti, in sicer kmalu, sicer bo prepozno.
Te resnice so naši poslanci z vso gorečnostjo in zgovornostjo spravili na dnevni red; ž njimi so napolnili širno javnost. Zato so pa dosegli, da je danes vzrastel naš pomen, da celo na< sprotniki priznavajo velikansko važnost južnoslovanskega vprašanja. Dosegli so pa tudi, in to je več, da so se istrski hrvaški poslanci in dalmatinski pravaši naslonili ob nas, in da danes po vsem našem jugu vedo, da Slovenci v avstrijskem državnem zboru spretno vodijo boj zase in za I-Irvate. Še nedavno je po lažeh in nesramnem obrekovanju naših liberalcev vladalo nezaupanje do naše stranke in njenega voditelja. Danes je to drugače. Vsi poštenjaki med Slovenci in Hrvati gledajo z bra-tovskim zaupanjem na naš klub v državni zbornici in z občudovanjem spremljajo delo njegovega načelnika dr. Šusteršiča. To nas veseli in z nami vred &e veseli zadnji pastir v naših gorah.
Dr. ŠusieršiC v ovsir. ilesociji.
Deklica z darovi in kvaražugon.
Izvajanja ministra zunanjih reči imajo dva dela. Prvi, obširnejši kaže nepričakovan in neverjeten optimizem, češ, da imamo na svetu same zaveznike in prijatelje, in nobenega nasprot-
nika. Drugi del pa silno nelogično zahteva, naj so pomnoži naša armada.
Optimizem nima nobene stvarne podlage. Kaj naj rečemo k temu, če se menda izvrstno razmerje z Italijo utemeljuje s sožalno brzojavko, kakršnih je ob vsaki žalostni priliki na cente. Notranja vrednost te sožalno brzojavko je na ravno tisti višini, kakor prijazni časnikarski Članki, ki so jih izzvale ministrove besede v Berolinu, Rimu in Parizu.
Svetovni mir ni odvisen od prijaznih nosnic raznih državnikov, marveč samo od notranje sile dejstev. Med prvim in drugim delom ministrovih izvajanj je brezdvojbe notranje protislovje. Prvi del velja pač manj delegaciji, nego zunanjim državam, katerim se daje prijaznost. Minister je deklica iz tujine, ki deli darove, temu cvetja, drugemu sadja. V drugem delu, ko se obrača do delegatov, je pa naenkrat Nestor Kvaražugon, ki nas svari, naj pazimo na nevarnosti, ki preže na nas.
Laško - turška vojska.
Minister ni tako naiven, da bi nas imel za toliko naivne, da bi mislili, da imamo samo zaveznike in prijatelje. Sam je prepričan, da vemo, kako že dolgo mednarodne razmere niso imele v sebi toliko nevarnosti kakor danes. Po mednarodnem morju plovejo ledene gore. Kdo pa more zapreti oči pred nevarnostjo, ki jo ima laško - turška vojska. Danes je boj že omejen; ko so pa pred kratkim počili prvi streli proti dardanelskim trdnjavam, je bil to evropski dogodek; v živo so bile zadete koristi nevtralnih sil. Dardanele se zdaj odpro. Toda nobenega jamstva ni, da se zopet zapro. In kdo nam je za porok a, da ne napadejo Lahi danes ali jutri evropske Turčije? Italija je s svojim Tripolisom v zadregi; končno bo morala prezreti razne ozire; potem smo pa v nevarnosti, da ne začne goreti na Balkanu, torej pred našimi vratmi.
Rusija.
Posebno ugodne torej niso naše razmere, tudi z zunanjimi državami ne. Ruski minister Sasonov je bil hladan do dna srca, ko je govoril o Avstro-Ogr ski, o Italiji pa ljubezni poln in gorak. Nc gre tu, da se izpremeni gališka politika zato, da se zbližamo Rusiji. Če bi to kaj pomenjalo, potem bi morali tudi mi vprašati, ali moremo s svojega sta hšča prenesti to, kar elela Rusija proti Poljakom. Ta vprašanja morajo ostati izven razgovora. Rusija je s svojega stališča ravno tako navezana na naše prijateljstvo, kakor mi na rusko.
Vsled mednarodnih nevarnosti jc za nas najvažnejše naše lastno oborože-nje. Sem štejemo število vojakov, pušk kanonov, vojnih ladij in zdaj tudi balonov in aeroplanov; še mnogo bolj je pa treba tu notranjega reda, zadovoljnih narodov in njihovega državi zvestega mišljenja.
Bosensko vprašanje.
S tem prihajam do jugoslovanskega vprašanja in zahvaljam gospodo, ki 2'
so se s toplim zanimanjem popečali ž njim. Pomnimo: v tem času, ko preti nevarnost balkanskega vprašanja, šc nismo rešili bosenskega vprašanja. Na iven praznovcrcc jc, kdor misli, da se je to že zgodilo z aneksijo. Bosensko vprašanje se mora brž rešiti ali po naši državi, ali proti nji. Dogodki hite drug za drugim in v nevarnosti smo, da zopet ne pridemo prekasno. Bilinski je razvil v ogrskem odseku nekak program, ki bistvejio pravi, naj Bosna ostane sama zase. Osamljena, kakor je danes, pa ne more nc živeti, no umreti; samo vegitirati more in čakati, da se ji omogoči življenje Rešiti se pa mora to samo v dveh smereh: Bosna se mora združiti ali s Hrvaško, ali pa s Srbijo.
Nasilje na Hrvaškem.
Hrvaško tisočletno ustavo so pač madjarski oligarhi s silo že prej silno zmanjšali; vendar pa je in ostane dragulj za vse južne Slovane v monarhiji. V tem smo vsi solidarni. Naj se nihče ne moti: ko tepejo Hrvaško, čutimo ta bič vsi južni Slovani do zadnjega pastirja v naših gorah. Brutalni napad na hrvaško ustavno življenje prihaja ob času, ko stopa južnoslovansko vprašanje na dnevni red, in sicer brez vsakega vzroka. Govori se o pravici v sili. Ogrski ministrski predsednik se drzne govoriti o tem. To jc zasmeh in zasramovanje. Druge pravice v 3ili ne poznam, nego pravico braniti se v sili, silo uporabljati proti krivični sili. Kje jc pa bila kaka krivična sila, ali sploh kaka sila na Hrvaškem? Red, mir, zakonitost je vladala tam. Niti ena šipa se ni ubila; nič se ni zgodilo, da bi sc ustreglo želji ogrskih mogočnikov in uprizorilo kaj kravalov. Vladale so tam zakonite razmere, kakršnih bi si morali v Avstriji le želeti, ko je prišel dekret, ki postavlja kraljevega komisarja, češ, da napravi red. To je taka pravica v sili, kakor jo ima volk do ovce, ki jo je pastir zapustil.
Koalicija.
Tudi politične razmere na Hrvaškem niso bile take, da bi bil celo s strogega unionističnega stališča ogrskih oligarhov potreben kak izvan-reden ukrep. Na Hrvaškem se je ustanovila hrvaško-srbska koalicija, ki se je postavila na unionistično stališče, na temelj hrvaško-ogrske nagodbe iz leta 1868. in le zahtevala, naj se ta pravično izvršuje. Toda madjarski oligarhi so hoteli preobrniti hrvaško ustavo. Za to jim gre, da bodi sabor odgovoren banu in ne ban saboru. Bani so pa zahtevali na ti podlagi vse, kar so jim nalagali njihovi gospodarji na Ogrskem. Tega niso mogli odobravati Hrvatje in zato je prišel nadnje kraljevi komisar.
Trializem.
Da se ta poizkus opraviči, se govori o trializmu. Čudno je to, da o trializmu prijatelji le malo, nasprotniki pa mnogo govore. Skupni minister se vsak takoj, ko ima dekret svojega imenovanja v rokah, pred ogrskimi oligarhi
zapriseže proti trializmu vkljub temu da imenujejo trializem blodnjo, sanje" neumnost. »Neue Freie Presse« je y današnjem članku celo rekla, da se pravi govoriti o trializmu, zlivati vodo v sito; sama je pa tudi v tem članku nekaj hektolitrov vode zlila v sito, Trializem je blodnja, sanjarija. In vendar se proti njemu zaprisegajo ministri in pošilja se kraljevi komisar na Hrvaško. To mora vzbujati razne mislf tudi manj izobraženemu človeku.
(Konec prihodnjič.)
□□□□□□□□□□nanngga
Političen pregled
nnnr-innnnnnnrir-n-ii-inn
DELEGACIJE.
Dne 30. aprila sešle so se zopet de. legacije. Zastopnikom avstrijskega dr žavnega zbora in ogrsko-hrvaškega (vi delegaciji, avstrijski in ogrski, je 40 odposlancev poslanske zbornice in 20 zastopnikov gosposke zbornice) so predložili skupni ministri (skupni finančni minister, ki vodi denarne stvari, katere zadevajo Avstrijo in Ogrsko skupaj, in upravlja Bosno in Hercegovino; vojni minister, ki vodi vse vojaške stvari razun domobranstva; zunanji minister, ki zastopa našo monarhijo proti zunanjim državam) proračun in pri tem v utemeljevanju raznih potrebščin po dali izjave o svojem delu. Te izjave, nekaka pojasnila, so vedno največje važnosti. Na besede zunanjega in vojnega ministra ob tej priliki posluša z napetostjo vsa država in vsi sosedje. Ta pojasnila namreč povedo, kakšno je naše razmerje do drugih držav, kje so naši prijatelji in sovražniki, kako sc razvila naša zunanja politika in pa kako smo pripravljeni, da z orožjem branimo svoje pravice.
Naslop dr. Šusteršičev.
Letos pa so v avstrijski javnosti govori skupnih ministrov stopili precej v ozadje radi nastopa jugoslovanskih poslancev, zlasti načelnika našo stranke. Ko se jc otvorila seja avstrijske de-legacijo (vsaka delcgacija, avstrijska in ogrska, zborujeta zase, lc če bi prišlo do kake posebno važne stvari, ki bi se ne dala drugače določiti, bi stopili avstrijski in ogrski delegatje k skupnemu glasovanju) vložili so jugoslovanski delegatje interpelacije, Spinčič iu dr. Čingrija na skupno vlado radi razmer na Hrvaškem, dr. Šusteršič ta na predsednika delegacije Doberniga. Ko naznani predsednik, da je naš načelnik ogiašcn k vprašanju, utihnila i« vsa delegacija in vse je pazljivo poslušalo td-lc dr. Šusteršičeve misli: Po hr-vaško-ogrski nagodbi morajo biti v ogrski delcgaciji štirje zastopniki Hrvaške, izvoljeni od sabora. Sabor pa je razpuščen, torej so ugasnili tudi mandati teh poslancev v ogrskem državnem zboru in delegacijah. Ker so torej v ogrski delegaciji štirje Hrvatje čisto nepostavno, je vsa ogrska delegacija
urotipostavna. Iver je mogoče, da nio-,ala 'hI slučaja do slučaja avstrijska in oa-rsKa delegacija skupno zborovati in tudi •'•if,cr medseboj občujeta, nam ne lll0ro' 1 ji ti vseeno, s kako delegacijo Osn-ov občujemo. Kaj misli zato storiti predsednik? Predsednik je v sporazumu z raznimi razsodnimi politiki od-' VOiil proti navadi svojih prednikov, da je stvar tolike važnosti, da ne more takoj nanjo odgovoriti. S tem se je avstrijska delegacija postavila na poclob-n0 stališče kakor grof Sturgkli v po-slansl i zbornici.
Ogrski odgovor.
Hazjcz.il j>a je nastop avstrijske delegacije Ogre podobno kakor Sturgbkov odgovor. V svoji jezi pa so pokazali tudi V. oio veliko predrznost in prevzetnost Prvi je govoril neki Isekutz, ki je obžaloval, da se naša delegacija vtika v ogrske stvari, za njim pa se je oglasil /mini prrof Tisza, ki ima na Ogrskem veliko veljavo. Obžaloval je hinavsko dogodek v avstrijski delegaciji, potom jia predrzno izjavljal,'da bi bila ogrska del« '/arija prisiljena sama reševati skup ie stvari, če bi se avstrijska odtegnila sodelovanju z nekompetentno in nelegalno ogrsko. Končno pa je še svaril merodajne faktorje v Avstriji pred pojavi v avstrijski delegaciji, ki da so naniej jeni proti skupnosti države. Tak predrzen in bahaški odgovor jc ocl strani ogrske jeze razumljiv, ni pa tako razumljiva izjava hrvaškega delegata grofa Pejačeviča, ki je rekel, da lirva-•"!; i delegacija odklanja varuštvo avstrijske delegacije. Hrvaški delegati da
I	) žc sami branili hrvaške pravice. N ■). a ako jih branijo, se vidi iz komi-s.rijala pl. Čuvaja, ki še vedno gazi pravn e hrvaškega naroda. Zato jo taka izje\a nerazumljiva. Avstrijski Jugoslovani, (ia cela Avstrija se poteguje za piaviee Iirvatov, sami pa se mečejo Madžarom pred noge. Vedeti pa se mora. . so tisti delegatje, ki je Pcjačevič v njihovem imenu govoril, koalicionaši in i".;džaroni, ki so se vedno prodajali Madžarom. In res prihajajo zadnji čas ve« :•> pogosteje glasovi, da sc koalicij.. pogaja z Madžari, da jili ti spravi zopet varno h koritu. Da bi se že enluat vzbudilo tudi na Hrvaškem ljudstvo, potem je upati šele, cla taki ljudje ne bodo vodili več politike.
rializem v avstrijski delegaciji.
ič manj pa ni bila zanimiva pri-l'1 1 i seja avstrijske delegacije. Vsi si" Miški zastopniki so bili v svojih go-voiiii edini, da je sedanja ustavna pbli-
nonarliije nevzdržljiva, da treba
II	i; i nove poti, da pridemo iz nesreč-
dualizma. Povdarjalo se je, da je
oblika nove Avstrije trializem, ki 11 Li se razvila iz njega federalistična A\>trija, monarhija, v kateri bi bilo v velikih dežel z veliko avtonomijo, združenih v eno mogočno državo.
Za trializem, sploh za preosnovo Avstrijo, so se zavzemali vsi govorniki, '"'diši zastopnik socialnih demokratov s deškega, Nomcc. bodisi zastopnik vc-
leposcsiva češkega Schwarzcnbcrg. Nemec je posebno povdarjal, da morajo izginiti historični privilegiji narodov in da moramo dobiti narodno zvezno državo. Schwarzenberg, ki predstavlja radi svojih rodbinskih zvez; in radi svojega socialnega stališča mnenje veliko avstrijskega plemstva, je povdarjal potrebo nializma z ozirom na Balkan in Bosno, ki da je že nekak začetek tri-alizma. Iste misli pa so povdarjali na ta ali oni način vsi delegatje. Oglasil se je k besedi tudi dr. Šusteršič, čegar govor prinašamo na drugem mestu.
Avstrija in zaveznica — Italija.
Princ Ludovik "VVindiscligraetz je v odseku štirih ogrske delegacije odkril silno zanimive stvari o naši zaveznici Italiji in podpri z nepobitnimi dokazi, da so vse laške vojaške odredbe in naprave zadnjih časov naperjene proti avstrijski meji. Vsa laška javnost gleda v Avstriji svojega sovražnika, s katerim bo treba o prvi priložnosti z mečem v roki govoriti. To dokazujejo te-le številke:
Ob južnozaliodni meji naše monarhije je imela Italija pred letom 1908 tri armadne kore, skupaj 48.000 mož. Ko se je pa začela pripravljati Avstrija, da anektira Bosno in Hercegovino, je začela Italija z veliko naglico pomno-ževati svojo vojno moč ob naši meji. Pomnožilo se je njeno vojaštvo na 75 tisoč mož. Te čete so bile oddaljene od meje Avstrije 20 do 30 kilometrov, torej za dnevni marš. Dne 1. novembra 1908 so bile vse laške utrdbe pripravljene na boj. In Italija je nameravala poklicati pod orožje šest severnih armad nih zborov. Občine so že imele v rokah ukaz in v desetih dneh bi stalo na naši meji 400.000 mož. Avstrija se je pripravljala na vojno s Srbijo, pravi sovražnik pa je bil Italijan. Kakor hitro bi poči) prvi strel v Bosni, bi imeli vojno tudi na laški meji.
Pa tudi po aneksiji Bosne Lahi niso nehali z utrjevanjem meje proti Avstriji. Ob Tagliamento so napravili 44 utrdb, za luki Benetke in Bari so izdali 30 milijonov lir, cla morejo tam bojne ladje dobiti zavetje; 1910 in 1911 so sc čete na naši meji pomnožile zopet za sedem bataljonov, 22 eskadronov in 11 baterij; proračun za leto 1911 kaže svoto 57 milijonov za utrdbe severno meje in zadnji čas se je odločila Italija, da ustanovi v Padovi nov armadni zbor. To so dejstva, ki kažejo, kako se Lahi bite pripravljati. Pomembno je tudi, da pošiljajo vojaštvo, kar ga gre iz severnih dežel, na vojno v Afriko s francoske meje, skoro nič pa z avstrijske. Take zaveznike jc hvalil zunanji minister.
ZMAGA KRŠČANSKE MISLI NA DUNAJU.
O veselem izidu dunajskih občinskih volitev v četrtem razredu je pisal uvodnik »Domoljubov« v zadnji številki. Seclaj so dovršene volitve tudi v drugih razredih. Zmagali so krščanski
socialci na vsi črti. V prvem razredu so zmagali z vsemi petimi kandidati, v drugem z 44 od 48 mandatov. Od 164 zastopnikov v občinskem svetu bo 132 krščanskih socialcev, ; 3 krščanski so-^ cialci, ki so bili na ta program prejo izvoljeni, ki pa so se s stranko sprli, 10 socialnih demokratov, drugi so svobodomiselni. Imajo torej krščanski za-> stopniki šliripetinsko večino. Dunaj ja ostal v veselje avstrijskih katoličanov krščanski kljub vsem naporom in stro-i škom judov in svobodoiniselcev. Zla-, sli je značilna zmaga v drugem razredu, kjer voli izobraženstvo. Tudi to je pokazalo, da hoče ostati krščansko.
FRANCOZI V MAROKO.
Vsi se šc spominjamo, kako malo je manjkalo lansko poletje, da se ni vnela radi Maroko med Nemci in Francozi krvava vojna, ki bi se razvila brez-dvomno v svetovno vojno. Zadeva se jo srečno rešila, veliko bolj za Francoze, kakor za Nemce. Francozi so namreč dosegli svoj cilj, dobili so protektorat na Maroko, ki so ga razglasili letos dne 1. marca. Ker so ga začeli takoj tudi krepko izvajati, vnel se je v deželi upor proti tujcem Francozom in sultanu v Fezu, ki je sklenil s Francozi pogodbo. Pomorili so nekaj Francozov v Fezu in proglasili med več rodovi novega proti-sultana, ki naj bi pregnal Francoze. Domačini se Francozov ne boje toliko, ker bi jim vzeli svobodo, ampak bolj, ker bodo morali pustiti svoje roparske navade. Imeli bodo pač Francozi dosti dela, a velika dežela bo končno le njihova. Francoski vojaki znajo tudi vse drugače vojskovati se v takih krajih, kakor laški v Tripolisu. Ta upor je zadnje znamenje samostojnosti maro-< čanskega sultanata.
□r irar^anciinaaaaaaaa

Požioavec.
(Dalje.)
Kadar je sadila grah, je potem za-, sadila v zemljo palice, na katere je pri-, vezala niti sukanca. Tako je delala vsaka gospodinja, ki je sadila grah. Kadar so poteni vrabci prišli v bližino, so v svojem vrabčjem razumu smatrali plapolajoče niti za nastavljene zanjko in so zbežali. Micika je sedaj vedela, kako jih hoče pregnati z domače strehe.
Hitela je domov in poiskala klop-, čič sukanca. Z njim oborožena se je poi dala na Gašperjevo lovišče.
Pritlikavec je še vedno ležal v tra-i vi. Ponosno je .pokazal na mrtvega vrabca poleg sebe, kot na svojo prvo žrtev. Micika je nekoliko postala, da vidi, kako opravlja Gašper svoj posel. Čez nekaj časa ta zopet potegne za nit in zopet jo skakal pod reto vjet nov vrabec.
Micika ga je vzela v roko, mu privezala na nožico nit in poučila pritlikavca o njenem namenu.
»Glej, Gašper, ni lepo in človeku se studi, če bi vse pobil in jim zavil vratove. Vseli tako ali tako ne moreš po-loviti, s pomočjo niti na vrabčevi nogi bo šlo bolje. Če bo vrabec z nitjo na nogi priletel na streho, bodo njegovi tovariši mislili, da jih hoče poloviti, pa jo bodo namah odkurili. Glej, to bo ravno tako, kakor če bi podgani privezal zvonček na rep. Na ta način se jih iznebimo. Si razumel? Glej, tako! Sedaj ga izpustim.«
Minuto pozneje je vrabec z nitjo že sedel na Gričarjevi strehi. »Nič ne škodi,« de Micika. »Pa naj jih še vam prežene, saj nikjer niso koristni. — Tako, Gašper! Dobro vrši svojo nalogo.«
Kakor je bilo dogovorjeno, se je oče Veseljak prihodnjega dne s sosedom Gričarjem odpeljal v mesto. Ko sta se popoldne vračala domov, je bil prvi tako redkobeseden, da jc Gričar nehote vprašal po vzroku.
Skrivnosti ni bilo pri tem nobene. Njegova hišica je bila v gorenjem delu lesena in njegovo rokodelstvo tako, da je bila nevarnost za ogenj vedno velika; zato so mu pri zavarovalnici neradi in le proti povišanju zavarovalnine obnovili njegovo prejšnjo polico. Poleg tega je bil pa tudi od nekega zakotnega pisarja izvedel, da namerava glavarstvo izdati odlok, po katerem bodo morali gospodarji slamo nadomestiti z opeko ali pločevino. Kakor se iz gospodarskega stališča taki odredbi ne da oporekati, je bilo to, ako bi se uresničilo, za Veseljaka nekaj trdega.
Njegova hišica je bila stara. Bila je zidana še v časih, ko niso na deželi poznali drugačnih streh kakor slamnate, ki so lahke in obenem tople. Da bi pa sedaj kar naenkrat mesto slame obesil opeko, to pa ni šlo kar tako lahko. Slabotne ilovnate stene in šibko tramovje bi ne moglo nositi težke opeke. Hiša je bila brez temelja, le štirje ogli so počivali na nekoliko večjih kamenih. Treba bi bilo tedaj najprej izkopati temelj, na novo sezidati stene, pomnožiti šperovce, šele potem bi bilo mogoče govoriti o novi strehi iz opeke. To bi pa znašalo vse skupaj precejšnjo svotico svit lih kronic, pa vendar bi hišica še vedno ostala le krparija. Vzpričo tega je bilo tedaj vsekakor pametnejše misliti na novo stavbo.
Toda na to pa oče Veseljak še svoj živ dan niti mislil ni. Bil je že star; dnevi, ki mu jih je bil Bog še odločil, so bili že morda šteti; do tedaj bo njegova hišica že še vzdržala. Kajti njegova želja je bila, svoje oči zatisniti v prostorih, kjer je zagledal luč sveta. Ko pa enkrat umrje, naj njegovi nasledniki delajo, kakor jim drago.
Tb je bilo, kar je Veseljak odgovoril sosedu na njegovo vprašanje.
Gričar se je komaj zatajeval, da ni clal glasno duška svojemu veselemu iz-nenadenju. Kaj prijetnejšega, kakor da bo moral njegov sosed podreti hišo, ni 4i
bilo zanj. če bi se to zgodilo, bi bila pot naprej lahka in zaželjeni kos vrta bi bil kmalu zopet Gričarjev. In seda] je nadalje tuhtal tako-le: Ako sosed Veseljak od zunanjih okoliščin primo-ran podere hišo, bo brez dvoma pripravljen za nižjo ceno prodati vrt. Morda bo celo zadovoljen s samim kosom polja zunaj vasi, ne da bi bilo treba šo kaj privreči. V tem smislu je prišel tedaj Gričar na predlog prejšnjega dne nazaj.
Toda Veseljak se je bil očividno že otresel vseli teh skrbi. Stvar sc mu kar naenkrat ni zdela več tako nujna. »Za enkrat odloka glede slamnatih streh še ni,« je menil, »zato je najbolje, če počakamo. Saj kakor mislim, ne bo tako hudo, kakor pravijo. Sicer pa, sosed, ne jemljite mi v zlo! Naj pride že kar hoče, — kjer stoji stara hiša, tam sezidamo tudi novo. Moje rokodelstvo mi gre najbolje v sredi vasi. Zato ne zamerite, sosed!«
Mračilo se je že, ko je prišel Veseljak domov. Micika ga je pričakovala že precej časa.
»Ali naj takoj prinesem večerjo, oče? Ni dolgo, kar sem jo skuhala; hranila sem jo na gorkem v peči, da bi ne čakali, kadar pridete.«
»To rac veseli. Pošteno sem lačen. Le prinesi v hišo, kar imaš dobrega.«
Po večerji je Veseljak prižgal svetilko.
»Ali boste nocoj šc kaj delali, oče, ali kaj?« je vprašala Micika.
»Ne, delati pravzaprav nc mislim; toda ko sem se vračal iz mesta, me jo Križnik iz Brda vprašal po svojem vozu, ki bi ga rabil tc dni. Zato bi rad nocoj poiskal pripravnega lesa, da bo šlo zjutraj delo hitreje od rok.«
IlČi je odšla v kuhinjo. Čula je, kako je oče pod streho prav nad njeno glavo šaril in iskal lesa. Ko je bila po-mila kuhinjsko posodo in sleherno postavila na njeno mesto, je stopila v hišo in vzela v roke šivanje. Kmalu je priropotal po stopnjicah doli tudi oče, ki je nesel izbram les v delavnico, ki sc je nahajala v drugem koncu veže. Potem je stopil tudi on v sobo, da po stari navadi, predno gre spat, pokadi eno pipico tobaka in se s hčerjo pogovori o gospodarskih zadevah in delu prihodnjega dne.
To udobno, domače kramljanje ni trajalo dolgo. Na vasi so se začuli naenkrat glasni klici, ki so postajali vedno glasnejši in prešli nazadnje v več-glasno, zmedeno kričanje. Micika in njen oče sta se istočasno ozrla proti oknu, a to je bilo od zunaj zaprto z lesenimi oknicami.
Hrup na cesti je postajal silnejši in zdelo se je, da prihaja vedno bliže. Med glasnim kričanjem in vpitjem so bili čuti udarjajoči koraki dirjajočih ljudi.
Oče Veseljak je skočil pokonci. »Kaj neki to pomeni?« Stopil je proti vratom.
Tudi hči je vstala in prebledela. »Zgoditi se je morala kaka nesreča. Poglejva!«
V tem hipu so zadoneli po oknu udarci rok. »Ogenj! Pri vas gori! Vsta, nite!«
Oče in hči sta planila iz sobe. Ko sta stopila v vežo, začujeta gori v stre, hi prasketanje in pokanje razdivjane, ga ognja. Micika je izgubila zavest. Noge so ji hipoma odpovedale in oče jo je kar s silo potegnil za seboj na cesto, kjer se je nezavestna zgrudila sosedi v, naročje. Šele potem je mislil na denar in vrednostne papirje.
Vaščani medtem niso držali rok križem. Iz hleva so izvlekli kravo, izgnali na prosto prešiče in kuretino, nato pa pustili ognju prosto pot. Bešiti se ni dalo nič več, to je bilo jasno. Staro poslopje, ki je bilo zgoraj napolmjcno s suhim lesom, je gorelo kakor smol, nate baklje. Dosti je bilo, da so rešili vsa živa bitja.
Po preteku ene ure jc bila Veselja« kova hišica kup žarečega tramovja.
(Dalje prili.)
Drug u drugem
Bilo je leta 1861. Na Višarjah, vsakemu Slovencu dobro znani božji poti, jc vladalo nekega dne nenavadno življenj-?. Od ranega jutra sem, ko se po gorskih pobočjih šc vlačijo mrzle in vlažne megle in rdečijo potniku lica, so po poti od Trbiža vrele nepregledne množice pobožnih romarjev. Bilo jih je na tisoče. Vsi brez izjeme so molili z nek.3 resnobo na obrazu, iz katere je bilo sklepati, da gre za nekaj posebnega. Mnogi so stali že vrh gore, možje, žene in otroci, v svojih slikovitih nošah, in gledali v dolino.
»Sedaj prihajajo,« je naenkrat završalo na gori in množice so se zganili'. Globoko spodaj — bilo je gotovo še dobro uro hoda se je pojavila vrsta mož s staro brambovsko zastavo, in za njimi nova vrsta z vojaško zastavo na čelu; orožje in čake so sc lesketale; skoraj nedogledna četa vojakov najrazličnejših vrst se je počasi pomikala po strmi poti navzgor.
Vsi so glasno molili.
Prvi so dospeli na vrh; raztrgane in preluknjane zastave so plapolale v jutranjem vetru, ki vedno piha na Vi-šarski gori; zagoreli vojaki, nekateri med njimi že veterani s svetinjami iz let 18<iS in 1859 na prsih, drugi še mladi, čvrsti, so počasnih korakov, z rožnim vencem v rokah stopali proti vrhu. Neka potrtost in tajna žalost sta jim sevala z resnobnih obrazov. Vsak je bil zatopljen v pobožno molitev, ne meneč sc za krasni razgled, ki se nudi človeškemu očesu s te ljubke božje poti, noben se ni zmenil za pisane množice, ki so polradovedno, polganjcno stale in gledale prihajajoče čete. Vsak izmed vojakov je gojil le eno misel, eno željo, ki se je najbolje zrcalila v litanijah, ki ,so jih vsi glasno molili:
»Ohrani in varuj ga!«
»Besi ga težke nadloge!«
»Pomagaj mu v njegovi bolezni!« ic narekoval eden glasno.
»Prosimo te, usliši nas!« je odgovarjala truma enoglasno, in mogoCna, tisoeglasna prošnja se je dvigala proti
l'et)lScdaj so vstopili v cerkev in jo napolnili do zadnjega kotička, mnogo jih L pa moralo ostati zunaj. Pričela se je sveta maša, množice so pa skoraj nepretrgano molile žalostni del rožnega jvenca. Nek tujec, ki je bil slučajno tu-'di ia dan na gori, vpraša, kaj neki pomeni slovesna služba božja in romanje.
»Kaj ne veste še tega?« mu odgovori izmed navzočih neka žena; »nadvojvoda Albreht je bolan; pravijo, da so že vsi zdravniki obupali nad njim. ,Toda njegovi vojaki ga ne puste umreti, zato so priromali semkaj k Materi božji, naj ona izprosi pri Bogu zdravja njihovemu poveljniku.«
»Kaj takega pa še ni bilo slišati na svetu,« je odgovoril tujec pol zasmeh-Ijivo, »da bi vojaki molili za svojega generala; pri nas se kaj takega ne zgodi.«
»Ali ste pri vas morda luteranci ali pogani?« ga zbadljivo vpraša pogumna ženska in pristavi nato: »Toda veste, za vse generale bi tudi pri nas ne molili, kajti takih je malo, kakor je nadvojvoda Albreht.«
»Torej nadvojvoda Albreht je pri svojih vojakih priljubljen?«
»Kaj pravite, priljubljen? Kar sne-dli bi ga, če bi ga smeli. Oj, to vam Je general po božji volji, tako dober, tako ijubeznjiv in skrben do svojih vojakov, in poleg tega kristjan z dušo in telesom. Vsakega vojaka, vsakega konja, vsak top pozna natanko: jaz pravim, dokler ima Avstrija tega moža, naj pride ves svet nad nas, ta bo vse potolkel, kakor Radecki ali princ Evgen.«
Tako je modrovala zgovorna in odkritosrčna ženica.
Ju bilo je res tako, kakor je govorila. Nadvojvoda Albreht je bil nevarno zbolel, upanja, da ozdravi, ni bilo nobt nega več. Tedaj so pa njegovi stari vojaki skupno z nekaterimi od najrazličnejših regimentov, ki so se prostovoljno oglasili, iz lastnega nagiba slovesno poromali k Mariji na Višarjah in tam prosili in molili k Materi kristjanov, Tolažnici žalostnih in k Zdravju bolnikov, da bi njen božji Sin na njeno mogočno prošnjo odtegnil svojo roko, s katero je tako bridko nameraval zadeti slavno habsburško hišo.
Do solz ginjen je bil nadvojvoda, ko so mu poročali o zvestobi in ljubezni njegovih vojakov. Zbral je še svoje zadnje moči in smehljaje rekel: »Če moji pogumni vojaki s svojimi molitvami oblegajo nebo, morajo zmagati. Toda zgodi naj se volja božja.« In onemogel je zopet omahnil nazaj na posteljo.
. Njegovi vojaki so pa v resnici zmagali. Nadvojvoda Albreht je ozdravel. Koliko veselje je zavladalo ob tej no-v*ci v celi armadi! In kakšna radost in vriskanje, ko se je prvikrat pokazal svojim vojakom, sicer bled in zdelan
vsled bolezni, a vendar zdrav in poln novega življenja.
Duhovnik na Višarjah je pa zaznamoval v cerkveno kroniko datum vojaškega romanja za nadvojvodo Albrehta in pristavil željo, da bi ljubi Bog še mnogo, mnogo let ohranil slavnega in
dobrega maršala.
« * *
Prišli so vroči, težki dnevi 1. 1866 v Italiji, in med njimi najbolj vroči, oni pri Kustoci, 24. junija, ki je Italijanom in njihovemu kralju Viktorju Emanue-lu pokazal, kaj zmore avstrijska moč. Pijemontezi so bili docela poraženi, bitka slavno dobljena, in nadvojvoda Albreht, zmagalec pri Kustoci, je šel od ust do ust. Prišli ioi minuli so dnevi nemško avstrijske vojske, novo bram-beno vprašanje, preureditev armade, osvojitev Bosne in Hercegovine: nadvojvoda Albreht je bil kot vrhovni poveljnik poleg cesarja vedno zraven iu je ostal krepak in zdrav.
Štiri leta po oni nevarni bolezni je zaročil svoje edino dete, nadvojvodinjo Marijo Terezijo, z vojvodo Filipom Vir-temberškim; v teku nastopnih let je glodal rasti in mreti vnuke in ostal vedno isti, neomahljiv v svoji veri in v zaupanju v Boga.
Bilo je leta 1887, ko se je sivolasi nadvojvoda mudil v Trbižu na Koroškem. Krasna narava Korotana mu jc prijala in brezdvomno so mu v duši vstajali spomini na prošle dni.
Ljubko' in mirno jo zrla višarska božjepotna cerkvica z visoke gore v daljavi v nižino; zopet so vrele množice po strmi poti, linški škof dr. Kahn sam je bil gori in pridigovul in spovedoval. Tedaj pravi nekega dne nadvojvoda: »Jutri gremo na" Višarje.«
Rečeno, storjeno. Od Trbiža do »angela« pod goro se je nadvojvoda peljal v vozu, spremljan od svojega adjutan-ta in telesnega zdravnika; od tu ni mogel voz vK: naprej; trije konji so že stali tam pripravljeni in na teli je šlo sedaj po strmi, težavni poti navzgor. Dve uri so hodili, predno so dospeli na vrh, in 70Jetnemu visokemu gospodu se njegova starost ni mnogo kazala.
Medtem sc je bila na gori žc raznesla novica: »Nadvojvoda Albreht, sivolasi maršal avstrijske armade, prihaja!« In sto in sto oči je od zgoraj bilo uprtih v prihajajočega visokega in častitljivega romarja. Obvestili so o tem škofa; ta oni dan še ni opravil svete Daritve. Pravočasno jc mogel še z duhovniki, kolikor jih je bilo navzočih na gori, priti do cerkvenih vrat, kjer so slovesno sprejeli nadvojvodo in ga peljali k sedežu v cerkev. Nato je škof daroval sveto mašo, in ljudstvo, ki je v svečani tihoti napolnjevalo cerkev dc. zadnjega kotička, je moglo videti, kako je slavni vojskovodja, kakor eden izmed njih, klečal in ponižno molil; in z njim je molilo vse, kar je bilo v cerkvi.
Služba božja je bila končana; še nekaj trenutkov je ostal nadvojvoda zatopljen v molitev, nato je vstal in se podal iz cerkve, kjer se je s škofom iu
navzočimi duhovniki prijazno pogovarjal. Ko se obrne k duhovniku, ki je bil uslužben na božji poti, in mu hoče ta v pozdrav spregovoriti nekaj besed, ga nadvojvoda prekine z besedami: »Ali veste, kaj me je danes privedlo tu sem gori?«
Vsi so bili radovedni na odgovor,
»Ravno petindvajset let je,« začel je sivolasi nadvojvoda in obraz se mu je zresnil, »takrat sem bil nevarno bolan. Tedaj so moji vojaki prišli semkaj na božjo pot in molili zame. In glejte, jaz sem, hvala Bogu, ozdravel in živim šc danes. Danes sem prišel pa jaz in molil za svoje dobre vojake in za našo avstrijsko armado — — —«
Obmolknil je; tudi ostali so molčali: priproste besede velikega vojskovodje so govorile dovolj. In česar niso mogle povedati besede, to so izražali mogočni slava-klici, ki so v tem trenutku zaorili med množicami pred cerkvijo, spremljani od grmenja topičev, ki so od gore do gore odmevajoč nazna-njali ljudem v nižavi in po sosednjih gričih, da se vrši na Višarjah nekaj posebnega, nekaj izrednega.
Še nekaj časa se je nadvojvoda po-mudil na višarskih razglednih točkah in se nato poslovil od ljubke božje poti. Kosil je zopet v Trbižu.
Župnik na Višarjah je pa zopet zvesto zabeležil v božjepotno kroniko ta ganljivi dogodek kot jubilej najlepše in najčistejše vrste. Dan 25. junija je pristavil kot pričo poznejšim časom in rodovom.
Molitev je pristojala še vsakemu knezu, pobožnost in hrabrost sta sestri; v vojski se je to vedno izkazalo kot resnično.
Rmv sivari.
H katastrofi »Titanica«. Amerikan-ska družina Cornel G. Amans, obstoječa iz obeh zakoncev, sinčka in matere soproge, je vsled malenkostnega slučaja odšla smrti v morju. Ainerikanci so se odpeljali iz hotela v Southamp-tonu k luki, da bi se ukrcali na »Titanica«. Kočijaž pa je namesto «White Star Line« razumel »Red Star Line« ter je odpeljal potnike na pomol, kjer je bil zasidran parnik omenjene družbe. Ko so zapazili pomoto, jc bilo že prepozno, da bi dospeli na »Titanic«, ki se je nahajal na drugem koncu luke. Poleg tega jc pa nastala še precejšnja zamuda, ker so nosači z voza že zložili med tem vso prtljago in so jo morali zopet nalagati nazaj. Ko so dospeli na mesto, kjer je bil zasidran »Titanic«, je ogromni parnik že plul iz pristanišča. Družina je morala ostati v Southamptonu, vsled česar je bil mr. Amans zelo razjarjen. Zahteval je od lastnika hotela odškodnino in je grozil s tožbo, kočijaž pa je bil odpuščen. Ko pa je par dni pozneje dospela vest o grozni katastrofi, je spoznal mr. Amaps v lcočijažu svojega rešitelja. Sprejel ga je v svojo službo, bogato nagradil ter se zavezal skrbeti zanj celo življenje.
Stran 302 Domoljub 1912 Stev. 10	
	yW?Y?Y?V'!'Y<'V9 Y9 V9 V? V ? Y 9 v? V 9V9V9Y9Y9Y9Y9Y? Y9<yvVYVYY»YtTtTITlTlTiTiini»i»iii» ........'-mi Vjq RHZiLED PO DOMOVINI 1
25 letnica »Domoljuba«. V slavnostni številki našega »Domoljuba« meseca julija bomo med drugim natisnili tudi zaznamek onih naših cenjenih naročnikov, ki list skozi celih 25 let redno prejemajo in plačujejo brez vsakega prestanka. V to svrlio vabimo vse take naročnike, naj nam po dopisnici naznanijo svoj natančen naslov, da bomo mogli njih imena primerjati z našimi zapisniki. Oni naročniki, ki prejemajo list v župnem uradu ali kapla-niji oziroma v društvu, morajo to svoje naznanilo dati v podpis gospodu poverjeniku, ker sc sicer na take prijave ne bomo ozirali. Imen naročnikov, ki se ne bodo ravnali po tem našem navodilu, ne bomo natisnili v zaznamku.
Skupnim odjemalcem, ki so te dni prejeli račune oziroma opomine glede naročnine, bomo s koncem maja, t. j. s 23. številko, ustavili nadaljnje pošil-ljanje »Domoljuba«, ako poprej ne za-doste svoji dolžnosti. Vsak tak prejemnik lista naj se torej požuri in pošlje naročnino.
Liberalna skrb za pogorelce na Je-žici. Naš vrli poslanec in voditelj Slovenske Ljudske Stranke dr. Ivan Šusteršič je takoj drugi dan, ko je brzojavno poizvedel o škodi, vložil v državnem zboru nujni predlog za pomoč. Kako so se pa obnašali liberalci? V svojih umazanih listih so nesramno napadali vrle gasilce, ki so s svojo požrtvovalnostjo omejili ogenj, šli pa so liberalci še dalje. Gostilničar gosp. Jurij Marenče je napovedal za Jurjevo nedeljo v svoji gostilni na Dolenjski cesti veselico v korist pogorelcem na Jožici. Liberalci so izdali v svojih listih poziv. naj sc liberalci ognejo te veselice, prirojene v korist pogorelcem in naj gredo na liberalno žrenje, katerega so liberalci v svoj prid priredili na ljubljanskem Gradu. Tako so liberalci po- j kazali, kako čutijo liberalna srca, kadar je kdo v nesreči. Dasi je v nedeljo veselim pri Marenče: u pokvaril dež. 'ie vendar g. .Marenče poslal za pogorelce 50 K 70 h. čast mu!
Hoicnjeein ki prihajajo v Ljub-lja»o, priporočamo na Dolenjski cesti go.sulno Jurija Marenčeta v bližini kolodvora in gostilno g. Putricha. Ondi bodo pošteno in prijazno pos;roženi.
Shod na Križni t,0ii pri Ložu priredi cirknisko okrožje Orlov dne L. maja s sledečim sporedom: 1. Ob devetih sveta maša v romarski cerkvi - I o službi božji javen ljudski shod prod cerkvijo, ob neugodnem vremenu pa v romarski hiši. Udeležijo sc Orli celega okrožja polno.stcvilno
Cerkvena vest. Na birmovanje in ! icftnonicno vizitacijo so je dne 30. aprila f fii
odpeljal v litijsko dekani j o presvitli g. knezoškof. — Prestavljen jc iz Slavinc č. g. Frid. Rodič za ekspozita v Ma-tenjo vas. Za župnika v Krašnji jo imenovan č. g. Fr. S p a r o v e c iz Vrhpolja pri Moravčah, v Trboje pri Kranju pa dobe za župnika č. g. Mart. Š t u 1 a r j a, doslej prefekt v Št. Vidu nad Ljubljano.
Šentpetersko okrožje Orlov v Ljubljani priredi v nedeljo, 19. maja t. 1., velik niladeniški tabor v Šmartnem ob Savi. Ob 0. uri bo shod pred cerkvijo v Tomačevcm, kjer govori br. dr. Lovro Pogačnik. Ob pol 10. uri odhod v Šmartno, kjer bo ob 10. uri na prostem sv. maša, katero daruje proč. gospod župnik Janko Petrič. Po sv. maši shod pred cerkvijo, kjer govori g. dr. Janez Krek. Popoldne ob 3. uri šmarnicc, po šmarnicali ljudska veselica. Na ta veliki niladeniški tabor žc danes opozarjamo, da se ga v čim večjem številu udeležijo!
Zdravniško službo v Lukovici bo začasno oskrboval g. clr. M. Hočevar iz Domžal. Vsa':o soboto popoldne bo or-diniral v Lukovici in bode opravljal tudi vsa zdravniška opravila v okrožju Lukovicc.
Za častnega občana občino Toplico jc imenoval občinski odbor Toplice zaslužnega župana šmihelsko - stopiške občine g. Z u r c a.
Zlato poroko sta obhajala dne 2. maja v Zagorju na Krasu Matija F a I u r in njegova soproga Neža roj. D o m i c o 1 j. Slavljonec je bil v Zagorju 30 let župan in je nad 60 let. že cerkveni ključar. Zlato poroko je blagoslovil njiju sin č. g. Jakob Fatur, kaplan v Sv. Križu pri Kostanjevici.
Nadrevizor g. PuSenjak je že toliko okreval, da lahko izvršuje najnujnejše posle. Nevarna rana na glavi, ki jo je dobil pri nesrečnem padcu, se že celi. Upanje jo, da bo vrli naš organizator v kratkem času popolnoma okreval in bo zopet nadaljeval svojo organizatorično zadružno delo.
Smrtna kosa, Na Vojskom je umrl gosp. A n t o n S c d e j . oče kaplana Sedeja. Bil jo U let eerkvonik in orga-nist. H. I. P.!
Povozil je vlak na kamniški železnici pri Jaršah dne 5. t. m. zvečer ob pol 10. uri 51 let staro Marijo Kvas, po domače Hodnikovo iz Spodnjih Jarš, Metala jo jc božjast.
. Ubila se jc na stopnjicah v stanovanju 82 letna vdova Marija Kranjc, po domače Kržička v Cerknici v nedeljo, dne o. maja zjutraj. Dobila jo nevarno rano na desnih soncih in jc kmalu nato umrla.
— Ogenj pri mrliču. Dno 3. maja opolnoči sc je vnela od sveč, ki so ro-
rele pri nekem mrliču na Bovbeku pri Zagradcu na Dolenjskem, slama v zidanici. Zidanica jc pogorela. Mrtvo truplo so komaj rešili, da ni zgorelo. Na zidanici je spal sin, ki bi postal tudi kmalu žrtev ognja. Zgorelo jc nekaj denarja in obleko.
Slovenski potniki na »Titanicu«. o slovenskih potnikih na »Titanicu se poroča, da se je otel Franc Kan m z Milj pri Šenčurju, ki jo v rešilni č uln spravil svojo petletno hčerko Ano in tudi sam tam ostal. Utonil pa je kovač Janez Mrkun z Bole pri Preddvoru, ker ga niso spustili v čoln.
Nesreča na železnici. Dne 2. iii ia zjutraj ob pol štirih so našli med vozovi na južnem kolodvoru v Ljubljani premikača Miho Otrina, očeta št i rili otrok, umirajočega, ki jc po prenešenju v bolniško sobo umrl. Kako sc jc Olrin ponesrečil, še ni natančno dognano.
Požar v Gameljnih. V nedeljo, dne 28. aprila ob četrt na 11. uro ponoči ie izbruhnil požar na skednju Ivane K n-cilja v Srednjih Gameljnih in se taU.j razširil na bližnja gospodarska posl<>i>-ja, katera so bila lesena in s slamo 1 l ita. Domača požarna bramba je bila a-koj na mestu. Ogenj so je razširil n, ;! metre proč stoječi Kozeijev hlev in m drugi strani stoječo Žagarjevo hi o. Gasilcem pa se^e posrečilo tu ogenj pogasiti. Najprisrčnejša zahvala gre domačemu gasilnemu društvu ter ga-il-nim društvom iz Jožice, Tacna, \ ž-marjev in Št. Vida, ker so v tako -pričakovano hitrem času prišla na moč. Kako jc ogenj nastal, še ni znano, najbrže je ogenj zanetila zlobna roka, Škoda znaša, ker jo orodje in tudi >-zovje zgorelo, do 4000 K, zavarovanje pa znaša 900 K.
Boj proti hroščem, katerih je U os precej, se je žo začel. Občinski od! »r mokronoški je sklonil kupovati hm po 8 vin. liter; na ta oklic so priti« -li otroci v treh dneh 2050 litrov hrošč"v. Zanimivo bi bilo. ko bi se po konč ni bitki iz cele Kranjske sestavilo šte\Ho
0	pokončani!) hroščih.
Očeta umoril. Med posestni! >iu
1	ran otom Pere in njegovim sin n Antonom v Zagorju pri Kozjem na 1 <-jerskem, jo nastal prepir. V prepiru o sin zgrabil kuhinjski nož in ž njim \ -krat sunil očeta v prsi. Oče se jc smrt-no-ranjen zgrudil na tla. Dan nato o pa za poškodbami umrl.
Strašna nesreča so je to dni zgodila v Mariboru. Nek hlapec je peljal po Jožefovi ulici težko obložen voz drv. Pod voz jo po nesreči padel 81etni učenec Franc Leks. Kolo mu je šlo čez glavo m mu jo popolnoma zdrobilo. Bil j o na mostu mrtev.
Ogenj. Dne 4. t. m. popoldne ob pol «tirih pojavil se je požar pri posestniku pavi" Erjavcu v Dragi pri Višnji gori. Lorcla je samo streha ter nekaj živil, kj go bila pod streho spravljena. Škodo cenijo na 800 K. Pogorelec je pa zavarovan pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani za 400 K. Kako je požar nastal, se ne da dognati.
Požar. Pri mizarju Jožefu Medvedu v Takovem pri Rogatcu je nastal v hiši ogenj, ki jo je popolnoma uničil z vsem pohištvom, mizarskim orodjem jn živežem. Ker je bilo spravljenega veliko mizarskega lesa, se je ogenj naglo Širil in je bilo gašenje skoro brezuspešno. Medved trpi 12.000 K škode, zavarovan pa je samo za 5800 K.
Pijača jo jo umorila. Zakonska Ana in Pavel Motošek v kozjanski okolici sta popivala v neki gostilni. Ko sta sc vračala domov, je mož ženo, ki jc hotela iti svojo pot, pustil samo. Drugo jutro pa so jo našli z ranami na glavi mrtvo v cestnem jarku. Motošek je večkrat padla in končno smrtnopoško-dovana obležala v jarku.
Ameriški vesti. Ponesrečili so se: y Primeru, Golo. Jan. Konda, 221etni mladenič iz metliške okolice. Zlomilo mu je obe roki; v Newomersto\vnu, O. je vzpenjača ubila 381etnega Kar. Severa iz Metnega pri Zatičini; v rovu v B^r^indu, Golo. je pa ubilo Petra Lu-kopipen iz Tomaja na Goriškem. — Umrli so: 681ctni Josip Kenik iz Zvirč na Dol. v Clevelandu, Ivan Vidmar iz Žužemberka v Pittsburgu, 201etna Elizabeta Grebene z Vrhnike v Clevelandu, v Evelethu pa Pr. Zidar in Frančiška Drozovič.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4V2°/o brez kakega odbitka.
ure U 8. ziotraj de l.
Glej inserat!
aaacaacahaczjacicaacacacacaD
| gorenjske no^cej
g Iz St. Vida nad Ljubljano.
Prazna slama. Z liberalci se prerekati in na njihove lažnjive izbruhe Ogovarjati se pravi mlatiti prazno 'lamo. Ker nas pa predzadnji »Domo-jub« sam opozarja na neke napade na if-šo hranilnico v liberalnih listih, od-
govarjamo samo tole: Za svoje poslovanje v naši hranilnici smo mi odgovorni samo Zadružni Zvezi, občnemu zboru članov hranilnice in pa c. kr. vladi, v kolikor to zahtevajo postave, pa nikomur drugemu, najmanj pa laž-njivemu in od nevoščljivosti razjedene-mu dopisniku kakega liberalnega časopisa. Naša hranilnica ima tekom šestih let svojega obstanka nad šest milijonov kron prometa, je vsako leto javnosti in pristojnim oblastem predložila čiste in jasne račune, potrjene od občnega zbora in nadzorovalnih oblastij. Kdor torej ne zaupa naši hranilnici, ki ni bila ustanovljena iz sovraštva in iz nevoščljivosti, marveč v blagor in korist naše domače občine in župnije, ta naj pri nas denar dvigne ter ga nese v glavno slovensko ali pa v šentviško liberalno. V Št. Vidu nad Ljubljano, dne 5. maja 1912. Za načelstvo: Zabret. — Hranilnica in »čebelica« izkazujeta za mesec april t. 1. sledeči promet: Hranilnica: Hranilnih vlog vplačanih 29.072 kron 75 vin., dvignjenih 13.183 K 27 vin.; posojil vrnjenih 11.713 K 78 vin., izplačanih 9829 K 70 vin.; vsega prometa 102.623 K 56 vin. V »čebelico« se je vložilo 189 K 20 vin.; od novega leta do sedaj pa so otroci v »čebelici« naložili že nad 800 kron. — Hranilnica pa ima v letošnjih štirih mesecih prometa 360.720 kron. — R u j a ,; g a hrošča šolski otroci prav pri ao nabirajo in uničujejo, pa tudi odrasli bi sc morali bolj zavzeti za to, da se ta nevarnost vsaj nekoliko zajezi. V ta namen je naša hranilnica določila prispevati 100 kron, drugo plača občina Št. Vid.
g Iz Sorice. Občinske volitve. V doglednem času bomo zopet prišli do občinskih volitev, ki so bile v decembru 1911 vsled raznih nepostavnosti razveljavljene. Tudi sedaj zna biti ravnotako. Pri županstvu hočejo zvo-ncc nositi, oziroma obdržati liberalni birti in nas vladajo prav po »hrvaško«. Tam doli za Kulpo komisari Hrvate feldvebel Čuvaj, pri nas pa bivši orožnik gosp. Jernej na Zalem logu. — Poglejmo to hrvaško vlado! 1. Pri občinski seji se ima voliti reklamacijska komisija za občinske volitve. Ravnokar so volili v »mirovno sodišče« pet mož, med njimi tri liberalne birte. Zupan pravi: »Kaj bomo še volili! Tisti, ki so izvoljeni v mirovno sodišče, naj bodo še reklamacijska komisija.« Glasovalo so ni. Ali ni to po hrvaško? 2. Volilni imeniki so razpoloženi. Župan oblastno določi, da so le po dve uri na dan imeniki na vpogled. In ko pridejo volilci imenike pregledovat, jim iz milosti dovoli še eno uro! Kdaj pa so uradne ure, g. župan? Ali res samo dve uri na dan? Ali ni to po hrvaško? 3. V seji reklamacij ske komisije se rešujejo reklamacije. 42 reklamiranih in opravičnih volilcev so odkloni, češ, da v reklamaciji ni navedeno, zakaj imajo volilno pravico. V I. imeniku lansko leto so pa bili vsi sprejeti. (Volilni imenik III. razreda je topot sestavljala županova »žla-hta« »erz« liberalni učitelj Jožek iz Sorice, doma iz Železnikov.) — Svaka sila
d i vremena, pravijo Hrvati in mi ravnotako. Možje, kmetje, volilci, pravična stvar mora končno zmagati. Nismo na Hrvaškem. Kviško zastavo Slovenske Ljudske Stranke in zmagamo gotovo prejalislej. Kdo je pri zadnjih volitvah dobil najmanj glasov? Ali ne g. Stro-jeve in oba Pohmana. To peče, kajne? LTtajite, če morete! Ljudem bodete že sami oči odprli. Le delajte tako naprej. Na svidenje!
g Tržiške novice. Društvo Sv. Jožefa napravi prihodnjo nedeljo izlet na Brezje. Odhod iz Tržiča okoli pol 7. ure zjutraj. Na Brezjah bode ob 9. uri sv. maša za društvo. Popoldne izlet iz Brezij v Ljubno k šmarnični pobožno-sti. — Umrl je v nedeljo, dne 5. t. m. nenadne smrti g. Rajko Pollak, sodnik v pokoju. Naj počiva v miru! — Procesija Sv. Florijana je bila zelo veličastna. Udeležila se je procesije požarna bramba z zastavo, Orli v krojih za društveno zastavo, šolska mladina in razna druga društva.
g Zahvala. Slavna Kranjska hranilnica v Ljubljani je darovala občini Gorje, oziroma podobčinam Zasip, Pod-holm in Dobrava v svrho zgraditve novega postajališča »Podholm—Vintgar« na progi Jesenice—Trst znatno podporo 1000 kron, za kateri dar se obdarovana občina najlepše zahvaljuje.
g Boh. Srednja vas. V nedeljo, dne 28. pr. m. sta se vršila občna zbora »Kmetijskega društva« in »Hranilnice«. Kakor je razvidno iz računskih zaključkov, je bilo delovanje obeh zadrug v preteklem letu zopet prav uspešno. Promet je bil večji kot navadno druga leta, in sicer pri Kmetijskem društvu 482.114 K 91 vin., pri Hranilnici pa 879.923 K 19 vin. Čistega dobička izkazi, jc Kmetijsko društvo 678 K 35 vin., Hranilnica pa 1664 K 85 vin. Oba zavoda zaslužita vsled svojega požrtvovalnega dela pač vse naše zaupanje, zato se jih oklepajmo zvesto tudi v prihodnje, in sicer v vseh slučajih, ne samo v skrajni sili! Zal, da se nahaja tudi med nami nekaj takih, katerih glavno opravilo je laž in obrekovanje naših zadrug in društev. Razumen človek pač v6 razsoditi, kje je resnica, zato se na take ljudi ne ozirajmo! Občinski odbor jc v svoji zadnji seji sklenil resolucijo na deželni odbor, v kateri protestira proti nečuvenemu nastopu ži-vinozdravnikov glede živinozdravniške-ga tečaja in poživijo deželni odbor, naj vztraja pri svojem sklepu, da se ustanovo taki tečaji po deželi, ki bi bili v veliko korist kmetiškemu stanu. —i Konstituiralo sc je tudi članstvo mirovnega sodišča po novem zakonu. — Kakor čujemo iz zanesljivega vira, se bo delo pri okrajni cesti začelo v najkrajšem času. Upamo, da bo to resnica. Preložitev ceste med Srednjo vasjo in Studorom je že zaradi življenjske varnosti nujno potrebna, -r Načrti in proračun za vodovod Srednja vas — Stu-dor — Fužina so došli in so na vpogled pri županstvu. Ako nočemo, da se vsa stvar zopet zavleče, se bo treba prebivalcem teh vasi v najkrajšem času od-
ločiti, v kakšni obliki se načrti sprejmejo. Ta vodovod bi bil res za pozne rodove neprecenljivega pomena. Z ozi-rom na obsežnost vodovoda tudi proračun ni previsok. Glejmo, da nc zapravimo ugodne prilike!
g Selca. (Izjava.) Ker se zadnji čas razširjajo vesti, da se lioče v dvorani tukajšnjega Slov. kat. izobraževalnega društva uvesti ples, izjavlja tem potom podpisani odbor, da toga ni nikdar nameravalo in tudi v prihodnje ne namerava ter imenuje vsakogar lažnika, ki bi kaj takega trdil. — Odbor Slov. kat. izobraž. društva v Selcih.
g Sv. Helena. Neizprosna smrt nam jc pobrala v teku enega tedna dve zgledni ženi in materi: Marjeto Kovič iz Petelinj, na belo nedeljo, v starosti 37 lc t; 20. aprila pa je umrla Ana Rep-nik iz Vinj v starosti 47 let. Obema rajnicama je izobraževalno društvo napravilo lep pogreb. Ostali družini pa naše iskreno sožalje!
g Moravče. Občni zbor Kmet-ske zveze se je vršil ob precejšnji udeležbi dne 28. aprila po prvi maši. Poročilo o delovanju in velikem pomenu Kmečke zveze je podal kaplan Demšar. Zopetni veliki uspehi te politične organizacije so se pokazali pri občinskih volitvah v okraju; posebno važno pa je za okraj, da se je iztrgalo liberalcem iz rok okrožni zdravstveni zastop. Nato je govoril dr. Krek o najvažnejših političnih vprašanjih sedanjega časa in dal različna pojasnila. Popoldne pa 63 izborno igrala dekleta dve igri, g. dr. Krek pa je govoril o ženskem vprašanju. Za lep dan hvala mu! — O k r o ž n i z d r a v n i k iz Domžal bo prihajal vsako soboto popoldne v Lu-kovco, dokler no bo nov zdravnik za Brilo imenovan. Kdor ima kaj opraviti, naj sc tedaj zglasi. — Orli priredc 2. junija večjo prireditev, na kar že zo'aj opozarjamo.
g Cerklje na Gorenjskem. Letos je spomlad nenavadno mrzla. Marc je bil tako gorak, da si sc lahko grel na soln-cu, vse je bujno rastlo, a nastal je mraz, da jc vsa rast zastala. Tri tedne Je bila skoraj vsak dan slana, da jc bila zlasti detelja vsa zmrznjena, čudno to o tem času! Zdaj sc je pa že ogrelo; v nedeljo je bilo precej dežja, ki jc namočil razsušeno zemljo, a gorkota je privabila tudi hrošče, ki so sc v nedeljo dopoldne pred dežjem kar zaletavali v človeka. Mladi in stari morajo iti nad tega škodljivca, da nam črvi nc bodo preveliko Škodo naredili. — V Četrtek, na Vnebohoda dan, bo Marijina družba uprizorila igro »Junaška deklica«, katera sc bode v nedeljo ponavljala. Začetek ob pol štirih.
— Novice iz Polhovega Gradca. Med tem, ko so ljudje prej prav malo mrli, jih je pretekli teden kar šest po-bialo. Na Potoku sta umrla dva sosednja gospodarja: Jakob Zalaznik, podo-mače Kmet, in Janez Peklaj, podomačo Plahtej. Enega so pokopali v petek, drugega v nedeljo. — Med mladino razsaja davica in je že precej otrok pomrlo. — Na sv. Florijana dan zvečer se ie 8'
vnel v Letniku pri Spodnjem Velikvr-hu lep vezan kozolec in pogorel do tal z vsem, kar je bilo v njem. Prizadeti ima veliko škodo, posebno, ker ni bil zavarovan, kakor pri nas mnogo drugih ne. Pri čimdalje bolj pogostnih požarih naj ljudje zavarovanje nikar ne odlašajo. Zavarujejo naj se pri domači »Vzajemni«, ki jc znana po svojem nizkem vplačevanju in vestnem izplačevanju v slučaju nesreče.
DDDanaanDnnaaaang
Dolenjske novice
Jo
□
□
Za naše vinogradnike. V državnem zboru so vložili naši poslanci nujni predlog, ki se glasi: Nujni predlog poslancev Jarca, Hladnika in tovarišev radi podpore vinogradnikom v okrajih Krško, Novo mesto in Črnomelj, ki se glasi: V noči od 12. na 13. aprila, in še bolj v sledeči noči je pozeba ogromno škodo povzročila. Sadno drevje, ki je bilo že v cvetji, ne bode do-neslo sadu. Še veliko hujša škoda je v vinogradih. Trta je večinoma že pognala. Poganjki so pa pozebli in s tem je vse upanje vinogradnikov na trgatev uničeno. Škoda je tem bolj občutljiva, ker so imeli dolenjski vinogradniki že dve prav slabi vinski letini. Ako država ne pomaga, pride čez dolenjske vinogradnike skrajna beda. Potreba je pomagati vinogradnikom z ga-lico, da bodo trte pravočasno škropili in tako vsaj les zdrav ohranili. Vinogradniki, ki so z državnim posojilom obnovili vinograde, ne bodo mogli plačali obrokov, ki so zapadli. Zemljiški davek od oškodovanih vinogradov se mora odpisati. Ubožnim vinogradnikom bode potreba tudi potem, ko se bode škoda precenila, priskočiti na pomoč z državno pomožno akcijo. Predlagamo torej podpisani: Visoka zbornica skleni: 1. Vladi se naroča, da preskrbi potrebnih denarnih sredstev za nakup galice, ki
se naj med prizadele vinogradnike razdeli. 2. Vinogradnikom, ki so dobili brezobrestna posojila za obnovljenje vinogradov, naj se obroki za leto 1912. in 1913. odpuste. 3. Vlada naj hitro odpiše zemljiški davek za tekoče leto od vseh vinogradov, ki so trpeli škodo po pozebi. 4. Pregleda in preceni naj se škoda te pozebe, in sicer v sporazumu z občinskimi predstojniki posameznih občin in ubogim vinogradnikom naj se podpora proti bedi razdeli. O tem predlogu naj se z vsemi po poslovniku dopustnimi okrajšavami obravnava, Na Dunaju, dne 19. aprila 1912.
d V Podzemlju bo v nedeljo, dne 12. t. m, po rani maši shod Kmečke zvezo, na Štrekljevcu pa ob treh popoldne. Na obeh shodih bodeta poročala poslanca Dermastia in Jarc. — Možje, pridite vsi!
d Iz št. Jurija pod Kumom. Dne 25. aprila je bil pri nas sijajno zaključen gospodinjski tečaj, kojega je z bistrim razumom vodila gdč. Minka Od-lasekoVa. Tudi gdč. ročnih del, Marica Cesar, sc je trudila kolikor mogoče izobraziti gojenke v šivanju in krojenju, tako, da se človek res mora čuditi, ka-
ko je sploh mogoče v tako kratkem času, sc toliko naučiti. Bodi izrečena iskrena zahvala vsem cenjenim dobrot-nikom, ki so nam pripomogli do tega zares potrebnega tečaja.
d Št. Rupert. P o ž a r. Strašna sla bila dneva 2. in 3. maj za naše liberai. ce. Pogorela je njihova trdnjava do talin ostalo jim ni drugega kot jeza. Tisoč glasov imamo večine, so vpili in ponu-' jali so nam 300 glasov na prodaj, na, zadnje pa jim je zmanjkalo 182 giasuv. Kupili so tele, naročili godce, pripel jali že tudi vino, — toda ostalo je vse. Najhujše pri tem liberalnem pogorišču pa jo to, da niso nikjer zavarovani, torej ne dobe nobene zavarovalnine. — z a -k a j so liberalci propadli? smo rekli: če Bog da, bomo zmagali, liberalci pa so dejali: če hudič ni, Ujmo mi zmagali. Nazadnje pa je H,,^ pognal vse satančke in satane v družbi z šentruperškimi liberalci v njihovi brloge, kjer zdaj premišljujejo o žal«, t. nih dneh letošnjega maja. — H a / -me rje glasov. Prvi razred: n ih 175, liberalnih 135; drugi razred: naših 318, liberalnih 258; tretji razred: «, . šili 571, liberalnih 465 glasov. l)o-' ;i smo več kot smo se nadejali, ker pi nismo imeli mi nobenega odborni! a, sedaj pa vse. Slava vrlim volilcem. ki sc niso ustrašili liberalnih laži in voženj in so složno nastopili za Sloveti .> Ljudsko Stranko. Lepa šenlrupcr l dolina postala je še lepša, ko je po )• pan smrdljivi in lažnjivi liberalizen a so izgubili liberalci največjo občino na Dolenjskem, ki so jih imeli v svt ili rokah
d št. Janž. Sijajni uspeh S. 1. SV pri občinskih volitvah v Št. Rupert u :o popolnoma poparil najstrastnejr?' a brezvevskega agitatorja Anzelna. 1 i človeček se je trudil in pridušal c a dva meseca. In res je vjel — pri i * skoraj vse volilce na svoj lim. Pti -o nič ni pomagalo brezvorskim lihe: nim ljudem na tleh v lepi Senlrup ski fari. Čudimo pa se, da se moi > možje pustiti po sokolsko vloviti od ' di, iz katerih ust toče dan za dne\ i vsa gnojnica brezverstva, kletvinje, a-ži; tistih ljudi, katerih edini name, in cilj je uničiti duhovnike, cerkev <-ro. Taki možje pač niso v hlačah. 1 r > je pripomnil naš mož, ki je slišal o njihovi zmagi: »Ali so bili kaj zavarov al, ki so tako strašno pogoreli!«
a
o
J

11 Iz Zagorja na Krasu. Preteče) teden se je tukaj vršila lepa slovesno* ki bo ostala vsem v najboljšem spoin nu, slavnost., ki jc zelo redka. Mati Fatur in njegova žena Neža, po doma1 Petrkovi so praznovali zlato porok1 katero jc blagoslovil njihov najmla. sin kaplan gospod Jakob. Bilo je na 40 parov svatov, ki so se v procesi med znanim lepim potrkavanjem z;
gorskih zvonov bližali cerkvi, kjer sta bila slavljenca pred 50. leti poročena. Njihov sili je imel svojim, starišem ganljiv nagovor, da ni ostalo nobeno oko suho. Med sveto mašo bila sta oba oblin ja na. Po cerkveni slovesnosti se je vršilo skupno kosilo, pri katerem se je izrekla marsikatera resna in šaljiva besed a. Omenimo še, da je zlatoporoče-nec že nad G0 let cerkveni ključar in da jc bil 30 let župan zagorski; kot moder gospodar zaslužil si je za občino zaslug in bi pač zaslužil kako odlikovanje iz višjega mesta. Zlatoporočen-ccma kličemo: Bog ju ohrani še dolgo vrsto let!
n Lož. Pred kratkim se je vršila pri nas zanimiva sodnijska obravnava. Načelnik gospodarskega odseka našega mola g. Franjo Lah je tožil g. Maksa Prezelja, ker sc je ta izrazil v neki vlogi na mestno županstvo, da se čudi Ložanorn, kako morejo takemu človeku kot je g. Lah še zaupati. Med drugim mu je tudi očital, da računi gospodarskega odseka niso bili v redu, ko so bili razpoloženi in da ni bilo v njih vpisanih več postavk. Nočemo proiska-vati, ali je imel g. Prezelj prav, da je dal javno duška svojemu začudenju, tudi nas ne zanima, po koliko mcseccv skupaj je g. Lah abstinent, kot je to poudarjal njegov zastopnik, zanima nas j ».t nam čisto novo naziranje glede ruennov, ki ga je zastopal zagovornik g. Laha. K-mstatiralo se je namreč, da i. runi s,, niso bili sklenjeni, ko so bili razpoloženi. Zastopnik g. Laha je trdil na to. ! se računi lahko razpolagajo »••••klel,j. ni, in sc posamezni prejemki, ki .-h i! i polom, ko so računi razpoloženi vpišejo naknadno. Ce obvelja to na:'i•::nje, potem vsako zastopstvo razpel"! račune že sredi poslovnega leta, in mi trdno pričakujemo, da razpoloži na : (pspodarski odsek račune za tekoče i. i prav v kratkem. Vprašanje je lo, kak .eM pomen ima tako razpolaganje računov. Kdo naj bo pa potem iz takih rae lnov še na jasnem, kako se je v preteki' -n lotu gospodarilo z mestnim premoženjem?
žiri. Novo parno brizgalno si je omi lilo gasilno društvo v žireh. Poiz-katero so imeli z novo brizgalno, s** vrlo obnesli. Za našo dolino, kjer jc \ poletnem času veliko hudih ur in vremenskih nezgod je bila parna brizgah. ; prava potreba. Stroški, ki so združenj s to novo napravo, so seveda obilni. <":e pa uvažujemo naklonjenost, katero žirovsko društvo uživa, smemo upal i, da bodo kmalu poravnani ti tro-ski, zlasti ker je tudi deželni odbor v '' naklonjen glede podpor dobrodel-111,11 društvom. Blagoslovljena je bila nova brizgalna v nedeljo po sv. Flori-lanu. Slavnosti so se udeležila bratska va iz Dobračeve, ki je prišlo z zabavo in polnoštevilno, dalje iz Rovt in l7\ l edin, oboji, zastopani v obilnem številu. Slavnost se je pričela s sveto raa-so, katere so se društva, z domačo gasimo godbo na čelu korporativno ude-ezila. Po sveti maši je bil blagoslov 01'izgalne, pri katerem .je v kratkem
nagovoru domači g. župnik omenil, kako v velikih nezgodah, vse, kar po naravi kliče k Bogu in je torej naravno, da se z blagoslovom izroči božjemu varstvu orodje, ki je namenjno bližnjemu v pomoč v urah nesreče, pri katerih odvrnitvi ima Bog zadnjo besedo. Po popoldanšnji vaji jc bila veselica, katere čisti dohodek je bil namenjen v pokritje stroškov.
n Iz Idrije. 30. aprila popoldne se je v jami obesil za pas 221etni rudar Janez Rijavec. Kaj takega se menda še ni pripetilo, odkar se rudari na zemlji. Samomorilec je bil doma iz Sp. Idrije. Pokopan je bil cerkveno, ker je bil slaboumen. — 1. maja so tuk. socialni demokrati zopet napravili po mestu svoj običajen obhod z rudečo zastavo in godbo. Potem jim jc v pivarni po stari navadi govoril Anton Kristan iz Ljubljane. Popoldne so imeli istotam svojo zabavo. Udeležba je bila precej manjša, nego lani. Morda učinkuje izgubljena brezplačna dobava žita in drv na rudarje. Želeti bi bilo skoraj, da se ljudje izpametujejo ter se več ne puste za nos voditi od raznih ljudskih osrečevaleov. - Zapustil je naš kot vsem 'gostilničarjem idrijskega okraja znani bivši vodja užitninskega urada F. Rogel. Bog z njim! — 3. maja je padel dimnik kot zadnji ostanek bivšega šalita sv. Terezije. Trije dinamitni naboji so spravili velikana k tlom. Kmalo ne bo nobenega znamenja, kjer je stala ta za idrijski rudnik nekdaj tako važna stavba. — Popravila na državni ccsti od Podroteje do konca Zale so se oddala skupnim konkurentom gg. J. Kacinu, F. Didiču in J. La-panja za vsoto 95.500 K. Prav je. da dobe domačini delo in zaslužek. — Slavnoznani idrijski zeljnati »flanci« letos ne bodo poceni, ker jih je malo. Vzeli sta jih silno burja in pa slana. — Z lažjo in nesramnim de-nunciranjem — ustmeno in po časnikih — si skuša jo idrijski soc. demokrati olajšati svoje težavno stališče, na katero so zašli s svojo neumno politiko. Lepa taka stranka! Zelo se motijo, čc mislijo, da bodo kakega pristaša S. L. S. oplašili. Naj tudi ne mislijo, če imajo slučajno v Idriji nekoliko zaščite, da jim bodo klerikalci za cunjo in bodo tako plesali, kakor jim bodo oni godli. Povemo jim, da bomo vsako najmanjšo krivico, prizadeto našim somišljenikom, svoj čas in vsakemu primerno povrnili! Ste razumeli?
n Iz Črnega vrha nad Idrijo. Zadnje čase se je spravil veleum liberalnih mlečnozobnikov nad našega splošno priljubljenega čast. gospoda kaplana. Vso svojo umazanost so pokazali z lažnjivim dopisom v eni zadnjih številk »Slov. Naroda«! Ze vemo, kje jih čevelj žuli. Liberalnim fantalinom svetujemo, da si v prihodnjič prvo ogledate svoje redke vrste, poštene ljudi pa pustite pri miru! Sicer s svojim lažnjivim napadom gospodu kaplanu tako nič ne škodujete, ker jc žc preveč vdomačen resnični pregovor, ki pravi, da kar li-
beralec hvali, ni nič prida. Iz dopisov »Slov. Naroda« smo pa spoznali, da liberalca kukavica povsod enako kuka.
□C3C3C3C3aC2Er.-3DC3C3C3C3n3C3Cag					
u □ D □1		Hrp	Stvenfl	uestnik	u □ □
					
NAPOVEDANE PRIREDITVE:
DekliSke Marijine družbe vrhniške deka -
ni je priredijo dne 20. majnika t. 1. na Dobrovi svoj dekanijski shod. Sv. obhajilo prejmejo družabnice pri večih sv. mašah, kadar dospejo tja. Ob pol 9. uri je govor škofijskega vodnika Marijinih družb, potem slovesna sv. maša, po sv. maši zborovanje na prostem. Naj bi sa tega shoda udeležile družbe vseh župnij vrhniške dekanije! Na svidenje pri Mariji!
Postojna. Dekanijski odbor izobraževalnih društev ima v nedeljo, dne 12. maja, ob 5. uri popoldne svojo sejo v Št. Petru. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika in tajnika. 2. Socialni kurzi za mladeniče. 3. Slučajnosti.
Lesce. V nedeljo, dne 12. maja priredi hraška knjižnica »Slovenske dijaške zveze« veliko veselico v Lescah pri »Triglavu«. — Vspored: Srečolov in šaljiva pošla. Vmes igra brezniški tamburaški zbor in poje moški pevski zbor. — Začetek ob pol 4. popoldne. Vstopnina za osebo 20 vin. (V slučaju slabega vremena drugo nedeljo.) Po veselici prosta zabava. Pridite polnoštevilno! Ker je čisti dobiček namenjen knjižnici »Slovenske dijaške zveze* v Hrašah, se preplačila najhvaležnejše sprejemajo. — Odbor.
Iz Mekinj. Tukajšnje izobraževalno društvo bo priredilo na Vnebohod, dne 16. majnika. ob pol 4. popoldne, v društvenem domu prelepo, spodbudno igro v petih dejaujih: »Andrej Ilcfer«. Igra jc polna krasnih, pretresljivih prizorov izza dobe osvoboditve naše Avstrije izpod francoskega jarma. Živo nam slika, kako velike čine moro storiti tudi preprosto kmečko ljudstvo, ki je prešinjeno od domovinske ljubezni. — Pridite od blizu in iz okolice, odšli bodete z zadovoljstvom in najboljšimi vtisi od prelepe igre!
Iz Tržišča na Dolenjskem. Dne 16. maja, na Vnebohod Kristusov, so ustanovi v Tržišču telovadni odsek Orel. — Spored: 1. Točno ob pol 2. uri popoldne sprejem gostov v društveni dvorani. 2. Oh 2. uri sprevod v cerkev k popoldanski službi božji. 3. Po litanijah mladeniško zborovanje preči društvenim domom. 4. Ljudska veselica istotam. — Sodeluje slavna orlovska godlia iz Radeč pri Zidanem mostu. Vstop vsakemu prost. Bratski odseki ter prijatelji od blizu in daleč, na veselo svidenje! Odbor.
Slovensko kaiol. izobraževalno druUvo »Straža« na Dunaju priredi 12. maja t. 1. zabavni večer v dvorani »Zur schonen Schaferin«, VI., Gumpendorferstrasse 101, s sledečim .sporedom : 1. Fr. Ferjančič: T6ne, solnce, tone. (Mešani zbor.) — 2. S. Gregorčič: V pepelnični noči. (Deklamacija.) — 3. Svračanje. (Tamburaški zbor.) — 4. Večer na Savi. (Tamburaški zbor.) — ■>. Lepa Parižanka. (Tamburaški zbor.) — (i. Jos. Stritar: Orest. (Dramatičen prizor.) —
7.	Ant. Foerster: Saj ni čuda. (Ženski zbor.) —
8.	Nemški ne znajo. (Burka v enem dejanju. Spisal Jakob Mešovec.) — Po igri prosta zabava.
POROČILA O FRIREDITVAH:
Stara Vrhnika. Prvi redni občni zbor našega telovadnega odseka Orel. kateri se je preti nedavnim časom vršil, je pokazal, kaj vso za-more storiti skupna moč za dobro stvar navdušenih funtov. Hno leto delovanja imamo za seboj; res ni veliko, a lahko rečemo, da si nismo mislili izprvega, ko so je Orel ustanovil, da iio tako lepo deloval ter dosegel kdoj to stopnjo, n a kateri je sedaj. Tako je prav! StarovrhniSki fantje tudi nočemo biti zadnji. Zatorej le še tako neustrašeno naprej, še višje do našega lepega cilja: telesa moč, duha krepost, tn vzor je lepi tvoj — mladost. Da se pa naš odsek tako lepo razvija in napreduje, za to smo pa dolžni prisrčno zahvalo našemu ustanovitelju in vrlemu voditelju č. e. bratu
furšiču, ki mu je posebno pri srcu orlovska organizacija. Zatorej naj bo prepričan, da smo mu za ta njegov trud in požrtvovalnost hvaležni iz celega srca. — Dne 28. aprila t. 1. so pa nastopili naši Orli prvikrat na odru.. Uprizorili sta se dvo igri: »Pijavka« in pa »Skriven Eaklad«. Obe ste prav lepo izpadli. Igralci so jo razun malih pogreškov vsi prav lepo pogodili. — Vsa čast tudi fantom domače vasi izven odseka, ki so darovali Orlu lep znesek 10 kron. Bodi jim na tem mestu izrečena najlepša zahvala! — Zahvaljujemo se na tem mestu tudi ženinu g. Frančišku Grom, ki je o priliki svoje poroke z gospodično Marijo Grom z drugimi svati vred daroval našemu Orlu 29 K 16 vin. Zato mu vsi bratje Orli, zbrani ua sestanku dne 2. maja t. i., kličemo: Na mnoga leta!
Iz Višnje flore. V nedeljo popoldne je Igralo višnjegorsko pevsko društvo znano ln priljubljeno ljudsko igro »Revček Andrejček«. Trud č. g. kaplana V. Tomca ni bil brez uspeha. Ljudstvo je bilo naravnost očarano, kako se morejo kmečki fantje in dekleta naučiti v tako kratkem času tako dolgo in tudi težko Igro. Vse vloge so bile dobro naštudirane, kretnje izvrstno pogojene. Želimo, da Vas kmalu zopet vidimo na odru!
Kranjski deželni zDor.
Seja dne 10. februarja 1912.
Debata o alkoholu.
Illadnik kot poročevalec upravnega odseka poroča o prošnji protialkoholne zveze v Ljubljani, ki meri v glavnem na to, da bi tudi dežela neizmernemu pijančevanju stopila nasproti. Poročevalec naglaša velik pomen trez-nostnega gibanja v zdravstvenem, moralnem in narodno gospodarskem oziru, siika zle posledice pijančevanja, pohvali prizadevanje protialkoholne zveze, ki pa nujno rabi podpore dežele. Protialkoholna zveza prireja predavanja, hoče ustanoviti mlečne pivnice, brezalkoholne gostilne, želi, da bi se tudi okrožni zdravniki abstinenčnega gibanja udeleževali, priporoča sadjerejstvo, zlasti pa ji je na tem, naj bi dežela gledala na to. da se postave o licencah in policijskih urah natančno izvršujejo. Z ozirom na tozndevno prošnjo protialkoholne tveze priporoča odsek sledeče:
Deželnemu odboru se naroča, da upošteva vse v tej prošnji navedene želje in nasvete. Zlasti se naroča: 1. da nakloni protialkoholni tvezi v Ljubljani izdatno podporo za uspešneje delovanje na treznostnern polju; 2. da določi posebnega uradnika, kateremu bodi poverjeno alkoholno vprašanje; 3. da obrača posebno pozornost na to, da se predpisi glede plesnih licenc in policijsko ure v gostilnah natančno Izvršujejo.
Dr. Žitnik predlog podpira, a meni, da se v spomenici protialkoholne zveze na deželni Ddbor nahajajo nekatere stvari, katere mora popraviti. Tam se govori o davku na žganje, Peš, da dežela vleče velik del svojih dohodkov Iz f.ganjepitja. Meni, da je imel deželni zakonodajalec pri zvišanju doklade na žganje tudi namen žganjepitje omejiti. Sicer pa zdaj do-Jilado na žganje pobira država in nima dežela na to nobene ingerence, samo da dobi svoj delež po ključu. Spomenica želi, da bi se postava zoper alkoholizem sklenila, a opozarjati jo da po cesarskem patentu Iz leta 1861 dežela nima sklepati o kaznih. To Je stvar državnega zbora, v katerem Je zakon proti pijančevanju vlo-leil. Govornik jo mnenja, da deželni zbor zoper alkoholizem ne more veliko storiti Govornik stoji na stališču, da je to vprašanje izobraževalnega, vzgojnega značaja in da se da r.oper pivsko strast narediti največ potom šole. Zato priporoča resolucijo, naj deželni odbor iz
nameravane podpore pokupi knjigo »Učitelj v boju zoper alkohol« in jo vodstvom ljudskih in meščanskih šol razdeli.	.
Dr. Krek: V boju zoper alkohol so vsi, kadar gre samo za besede, pripravljeni kaj storiti, ko pa gre za dejanja, se nič ne stori. Upanje, da bi javni nastopi zoper alkoholizem kaj storili, je Čisto jalovo. Odločno moram zavračati mnenja tovariša Žitnika, da se je sklenil davek na žganje zato, da bi se žganjepitje omejilo, šlo se je le za večje dohodke. Deželni zbori so že svojčas sklenili, noj se napravi postava zoper pijančevanje, ko pa jo vlada tak zakon sklenila, so bili vsi proti. Parlament noče postavo skleniti, za to ni sposoben. Jaz izjavim, da se morajo gospodje, ki vodijo boj proti alkoholu, vojskovati sami, od javnih zastopov pa naj v tem oziru prav nič ne pričakujejo. Iu imamo obrtnike, ki izjavljajo, da bi se s proti-alkoholno postavo oškodovala njihova obrt, volk sit, koza pa cela, to pa ne more biti. Ce bi se kazensko določbe zoper pijančevanje uvedle, je proti socialna demokracija, ki pravi, da bi to bila razredna justica, ker bi zadela po-največ ubožne sloje, civilna državljanska po-stavodaja pa se tudi ne da tako temeljito preurediti, da bi se alkoholizmu prišlo blizu. In kar se tiče financ, je žalostno, a jo dejstvo, da je edina zarja boljših financ vseh dežela rdeči nos žganjarja. (Splošna veselost.) Jaz bom glasoval za predloge poročevalca iz discipline, da ne razžalim poročevalca, da se ugodi gospodu Janezu Kalanu, ki protialkoholno gibanje tako vneto vodi, ampak glasoval bom s prepričanjem, da to glasovanje no bo skoro nič pomagalo. Glasoval bom v upanju, da bo zrastel nov, krepkejši rod iz našega ljudstva, ki bo mogel boj zoper alkoholizem res izbojevati.
Predlogi odseka in resolucija se nato soglasno sprejmejo.
Prošnja podobčine Žažar glede ceste Vrhnika—žažar se odstopi deželnemu odboru.
Glede prošnje županstva Vrhpolje za popravo državno ceste od Vipave do Ajdovščine se predlaga:
Deželnemu odboru se naroča, naj posreduje pri c. kr. deželni vladi, da se ta kos državno ceste nemudoma spravi v dobro stanje in tudi redno v dobrem stanju vzdržuje.
P e r h a v c izjavlja, da se ta cesta zelo slabo popravlja in nasipa. Tudi cesta Log— Ajdovščina je zelo slaba, cesta Col—Ajdovščina je pa uprav škandalozna.
Piber poroča o svojem samostalnem predlogj glede različnih postaj na gorenjskih železnicah in v imenu upravnega odseka predlaga:
1.	Deželni odbor se poživlja, da vpliva na železniško ministrstvo, naj zaradi vidno bolj množečega .se prometa razširi na državni železnici Ljubljana—Trbiž postajališča Žirovnica—Radovljica in Otoče v pravo postaje.
Nadalje so naroča deželnemu odboru, naj vpliva na železniško družbo lokalne železnice Kranj—Trbiž, da ustreže opetovanl prošnji občine Križe ter napravi prepotrebno postajo Križe pri Tržiču.
2.	Zastopniku deželnega odbora v upravnem svetu lokalne železnice Kranj—Tržič se naroča, da v upravnem svetu urgira napravo te postaje.
Sprejeto.
K o š a k poroča o samostalnem predlogu Matjašlča in tovarišev zar..dl zgradbe mostu čez Kolpo pri Luščicah in v imenu upravnega odseka predlaga:
Deželni odbor naj so dogovarja s kr. hrvaško vlado zaradi mostu čez Kolpo pri Lu-Sčicah.
Matjašič: Most čez Kolpo pri Luščicah je ravnotako potreben kakor most pri Grib-ljah, o katerem Je deželni zbor na moj predlog storil primeren sklep dne 14. t. m. Cez ta most bi šel promet na bodoči kolodvor Črnomelj. Tam jo ljudstvo od Vinice do Luščtc v daljavi 50 km brez vsakega mostu. Omenjam pri tej priliki še druge zadeve Bele Krajine. Ako načrt velikega vodovoda za sodni okraj
metliški in. za občine Suhor, Lokvica in Rado-vica ni izpetjiv, priporočam, naj deželni odbor nemudoma pošljo tehnika, da preišče studenec Kupo in napravi podrobne načrte ter proračun. Ako pa tudi tu ne bi bilo zadostne množine vode, naj se za dotične kraje napravijo manjši vodovodi in kapnlce za ljudstvo ter napajališča za živino. Za vodovod Sinji vrh naj se še letos pošlje tehnika, da napravi načrt. — Gledo drašičke ceste jo omeniti, da Je zelo slabo zgrajena, škarpe so rušijo; treba je dognati, čegava je krivda. Menim, da je krivda na pod! jetniku in nadzorniku. Dežela plača, zatorej sme zahtevati, da se gradi pravilno.
Predlog odseka in predlogi Matjašičevi bo j sprejmo.
Nato se reši cela vrsta manj važnih pro.
šenj.
Nekatere občinske zadeve.
Jaklič poroča o zadevi ureditve farnih in občinskih meja v Osilnici in predlaga y imenu ustavnega in občinskega odseka:
1.	Deželnemu odboru se naroča, da stopi zaradi izločitve vasi Pungert in Črni potok iz občine osilniške in priklopitve k občini Trava s prizadetima občinama v dogovor v zmislu g i. občinskega reda.
2.	Deželnemu odboru se naroča, da zaradi v osilniško občino spadajoče vasi Srobotnik, vfarano sedaj v faro Borovec, stopi v dogovor s prizadetimi faktorji in vse stori, da se vai Srobotnik priklopi k farni občini Osilnica.
Grof B a r b o se izjavi proti. Zdi se mu. da so za predlog odseka bili merodajni vso kaj drugačni razlogi kakor gospodarski.
Poročevalec predgovornika zavrača in naglaša, da govore za ureditev meja samo gospodarski razlogi.
Predlog odseka se sprejme z glasovi S. U S. in narodnonapredne stranke.
Jaklič poroča o samostalnem predlogu poslanca Jakliča, Bartola dr. Pegana in tovarišev o ustanovitvi nove občine Dvorska va§ in predlaga v imenu ustavnega odseka:
1.	Vasi Bukovec, Finkovo, Gor. in Dol. Pod-poljane (dol davčne obč. Dol. Podpoljane), Vel, Slevica, Mala Slevica, Dvorska vas, Kot, Mod-vedjek, Podkraj (Kožarji) in Prelesjo (del občino Dvorska vas) in pa Črni potok, del davčn« občine Sv. Gregor, so izločijo iz občine Sv. liro-gor in se iz njih ustanovi samostojna občina Dvorska vas.
2.	Deželnemu odboru se naroča, da potrebno ukrene radi ločitve Bkupnega premoženja in skupnih bremen.
3.	Deželnemu odboru se naroča, da zakonskemu načrtu izposluje Najvišje odobrenje T zmislu § 3. občinskega reda.
Vi š nikar so izjavi proti, ker Jo sklep gledo na davčne občine tako nepopolno formuliran, da no bo dobil sankcije. Tudi nima predlog za podlago prošnje občanov. Predlaga, naj so samostalni predlog poslanca Jakliča ln tovarišev odstopi deželnemu odboru v svrho nadaljnjih poizvedb.
Krek se izjavi proti besedilu točke III. predloga. Glasoval bo le, ako sa besede »za-iionskemu načrtu« nadomeste z besedama »do-želnozborskemu sklopu«.
Bar to i govori za predlog odseka in ff» utemeljuje iz krajevnih potreb. Obenem stavi resolucijo, da so tudi mejo sodrafike in grogor-ske občino urede s farno in Šolsko mejo.
Jaklič odgovarja Višnikarju ln izjavlja, da temelji predlog tudi na svoječasnt proS-nji ljudi.
Pri glasovanju se Višnikarjev predlog odkloni, predlog odseka pa sprejme z izpreniera-bo besedila, kakor ga Jo predložil odsek, istotako se sprejme resolucija Bartolova.
Dr. P e g a n poroča o proSnJi vasi Pod-gora, Kleče in Zajevše v občini Dolsko za izločitev iz te občine in priklopitev k občini Dol in v imenu ustavnega odseka predlaga:
Deželni odbor in c. kr. deželna vlad« n« pozivljeta, da storita vse potrebno, da se čim preje izvrši izločitev vasi Podgoia, Kleče in
I^L^r^	in nikakib bolečin in tiščanja v želodcu, odkar rabimo Feller-jeve odvajalne
„ *
ZajcvSo iz občine Dolsko ter priklopijo občini
Dr. Krek pravi, da je ta prošnja romala x0 jjogvekod in pri vsaki oblasti par let obležala. Prosi, da bi se prošnje reSevale tako, Ha'l)i saj tista generacija doživela rešitev, ki ic prošnjo vložila. Če se to zgodi, potem ne bo trebu zavlačevati sej s takimi govori, kakor je bil ii. pr. ta-le
Predlog odseka se sprejme.
Sladkorni podkartel nekaterih ljubljanskih trgovin.
Nujni predlog dr. Pegan a : Draginja, ki vlada zadnji čas ne samo pri nas, ampak tudi splošno v Avstriji, je zelo občutljiva. Nekateri ljudje pa skušajo to draginjo, ki je itak dosti velika, povečati s tem, da cene raznih živil umetno (Iraže potom kartelov. Karteli te vrste so sicer po zakonu nedopustni, vendar je to brez pomena, če državna oblast ne vrši nadzorstva. V pretečenih mesecih se je sklenila med nekaterimi večjimi ljubljanskimi trgovci na eni strani in pa med sladkornim kartelom na Dunaju na drugi strani pogodba, vsled katere se jc sladkorni kartel zavezal, da nc prodaja sladkorja na Kranjsko nikomur drugemu, kakor samo konzorciju desetih ljubljanskih trgovcev, ki so na ta način napravili nov kartel, po katerem naj se sladkor podraži za celo kranjsko deželo. Sladkor so od novega leta 1912 naprej prodaja iz tovarn po 91 K 50 h meterski stot, v Ljubljani stane z ozirom na •vožr.jo 4 K 84 h več, vendar se od tega odbije popust po 50 h pri stotu pri večjem odjemu, tako da bi iz tovarn naročen sladkor stal ljubljanske trgovce 95 K 84 h. (iori navedeni kartel ali podkartel dcsetorico ljubljanskih trgov-ccv pa določa za meterski stot 101 K, torej prodaja -ladkor z dobičkom 5 K 16 h pri meter-skem stolu, to zaračunjeno na vagon da dobička .")!' K. V minolem letu se je na Kranj-slom i ddlo nad 700 vagonov sladkorja, vslrit •'(-m- -c lahko izračuni, da bo desetorica ljubljanskih trgovcev na račun malih konsu-lio ntov noto-.ivila v letu 1912 na neopravičen in pr. ia\no nedopusten način dobička nad r.Hil.OOO K i i i ko denarja naj tedaj izgine na račun \< ona ubogega prebivalstva naše de-ž de v ži , lesetorice trgovcev, ki so na ta način pi 'i postavi in brez sodelovanja državne oKu>li pridobili na Kranjskem sladkorni mo-r,'pol. \ •!.■,! tega kartela so morajo trgovci podvn . i na milost in nemilost navedenih desetih -vcev ali pa dobiti sladkor po ovinkih na t. /aven način, da naroča sladkor potoni trenili oseb v kakem drugem mestu izven Kriii'i-ki-. kamor mora iti sladkor in od tam žele v Ljubljano, oziroma na Kranjsko sploh, na kal ;i način so blago vsled vožnje zopet v škodo konsunientov znatno podraži. Z ozirom lin lo predlagamo: Visoka zbornica skleni: Deželni zbor kranjski izraža svoje prepričanje, da o dajo kričeče krivice, ki jih napravljajo »arteii lionsumentom, odpraviti ali preprečiti, le n ' (a način, da so take in enake združitve rroihn nitov postavijo pod nadzorstvo državno obla v tem zmislu pozivlje deželni zbor c. Kr. i > Ino vlado, da z vsemi močmi pod-Ijira treniljenje osrednjega parlamenta na iz-danjc kartelnega zakona, s kojim se uvede
stroga državna kontrola nad karteli, oziroma tem podobnimi združitvami producentov.
Nujni predlog se sprejme soglasno.
Nato pride na vrsto nujni predlog barona Apfaltrerna glede
tretje železniška zveza s Trstom.
Baron Apfaltrern izvaja, da sedanje železniško omrežje gospodarskemu razvoju naše dežele nič več nc zadostujejo. Bohinjska-ka-ravanška železnica ni toliko vzhodnim alpskim deželam v korist, kakor severnim deželam. Iz Prage je vsled te železnice pot v Trst za nad 150 km krajša, kar pomeni velik dobiček. Naše dežele pa od te zveze nimajo skoro nič. In potem se zahtevajo od nas še kompenzacije, kompenzacije za stvar, od katere nič nimamo. Prosi, da se sprejme nujnost njegovega predloga glede tretjo železniške zveze s Trstom preko Polzele—Kamnika—Kranja—Zirov — Goriško—Trst.
Soglasno sprejeto.
Seja sc zaključi.
Današnji številki je priložen prospekt z naročilnico ljubljanske urarske tvrdke II. Suttner, na katero prilogo tem potom še posebej opozarjamo.
aEZ3C3C3C2S:3C3C3aC3Cr3C3!C2C3C3C=ia
a — iS
D C3 C? C2 ST2 E1"S E3 i' ~ G £3 C3 CU E3 C3 □
VOLITEV STANU.
Oče je imel tri sinove. Ko so bili dorasli, je resno premišljal, kako bi jim izbral stan, v katerem bi bil sleharn srečen in zadovoljen. Ker je pa modri mož dobro vedel, da je vsak človek sam svoje sreče kovač, jih je hotel poskusiti, kakšnega nagnjenja in narave (la so. Zato jih pokliče nekega dne k sebi in da najstarejšemu jabolko, rekoč, naj ga deli s svojima bratoma. Sin ga razreže v tri kose, da bratoma vsakemu en del, največjega pa obdrži za-se. Oče si misli: »Ta bo za kupca in trgovca; kajti tak mora pri vseh rečeh gledati na dobiček, da se preživi in kaj premoženja napravi. — Drugi dan, ko so bili zopet skupaj, da drugemu sinu jabolko, naj ga deli z bratoma. Ta ga razreže na tri enake kose in da vsakemu en del. Oče si misli: »Ta bi bil za vojaka in potovalca; ker v vojski in na poti je treba, da so si tovariši vedno na roko in pomoč ter da jed in prenočišče bratovsko dele.« — Tretji dan da jabolko najmlajšemu, naj ga deli z bratoma. Ta ga razreže v tri dele in obdrži najmanjši kos za-se. Oče pravi sam pri sebi: »Ta bi bil pa za kmeta, ker kmet mora vedno z najmanjim in najslabšim zadovoljen biti, medtem ko se drugi od njegovih pridelkov zložno žive.«
Tako je izbral vsakemu sinu stan, za kakršnega jo mislil da je sposoben in pozneje je sprevidel, da je prav ravnal; kajti najstarejši si je pridobil kot kupec in trgovec lepo pre-
moženje, drugi slavo in spoštovanje ljudi in najmlajši jo kot kmet pri ženi in otrocih prav zadovoljno živel.
Po pravici povedal. Tast: »Povejte mi, ljubi moj, kako sto zadovoljni z mojo hčerjo?« — Zet: »Nič so ne morem pritožiti; le čudim se, kako da me niste vun vrgli, ko sem bil prišel snubit!«
»Ali si zapisal popotniku v sobi štev. 3 liter vina, ki ga jo izpil?« vpraša krčmar natakarja. — Natakar: »Ne vem gotovo!« — Krčmar: »Krivice ne maram delati. Ker ne veš gotovo, zapiši še enkrat.«
Krojač: »Plačajte račun!« — Dijak: »Ta mesec ne morem še vsega.« — »To ste tudi zadnjič rekli!« — Dijak: »Ali mar nisem ostal mož-beseda?«
Hišnik reče dijaku, če mu nc bo težavno hoditi ponoči v četrto nadstropje, dijak je pa odgovoril: »Ne bojte se! Če bom prišel ponoči domov, bom že v spodnji veži obležal.«
Profesor reče kandidatu medicine: »Kako bi vi svojega vsled pijače nezavestnega tovariša spravili k zavesti?« — Kandidat: »Na uho bi mu zakričal, da ga čaka pismonoša z denarjem.«
Oče: »Izračunaj mi to-le, Pavlek: Dva voznika sta osem kilometrov narazen. Tisti, ki vozi spredaj, vozi vsako uro dva kilometra počasneje ko tisti, ki je zadaj. Kje se sni« deta?« — Pavlek: »V krčmi!«
Mnenje gosp. dr. G. S t a m a t o f f a
Slivno,
Gospod J. Serravallo
Trst.
Med poizkusi, izvršenimi z Vašim Serravallovim Kina-vinom z železom je nekaj slučajev, katere je vredno, da jih' objavim. Pripisal sem Serravallovo Kina-vino z železom gospe, ki je trpela na malokrvnosti, ki je tožila za glavobolom in breztečnostjo. Posledice so bile: probujenje teka, izgin bolečin v glavi in splošno izboljšanje. Drugi slučaj se tiče deklice sedmih let, šibke, rekonvalescentne po difteriji in malokrvne. Posledice so bile: splošno izboljšanje, probujenje teka, povrnitev rdcčice na ustnicah, ki so bile poprej blede. Na splošno se dosežejo s Serravallovim Kina-vinom z železom jako lepi uspehi in jaz sem z njim popolnoma zadovoljen.
Slivno, 12. oktobra 1909.
Dr. G. StamatofL
MOJA STARA
izkušnja mo uči, da moram za nego kožo rabiti le Steckenpferd lllijno mlečno milo 13ergmanna & Co., Tešin ob Labi. Koma«! po 80 vin. se dobiva povsod. 442/11/12
na n
Si mi\
n njegovo
m
Sirotišnica B ii d i n g e n.
Pošta Marxstadt, 2. XI. 1911. Z veseljem naznanjam, da nam jc Sirolin „Roche" zelo dobro služil; posebno pri influenci se je izkazal za zelo dobro sredstvo in ne poznam pri podobnih boleznih nobenega boljšega zdravila kakor je ravno Sirolin ,Roche'. Vsem, ki so ga rabili, je pomagal.
Sestra Marija Frančiška 28i	bolniška strežnica.
Marijin dom Bazel, dne 2. okt. 1911.
Že dalje časa mi Vaš Sirolin zelo dobro služi pri kataru, vratobolu in influenci. Rada bi, da bi bil Vaš izboren izdelek pristopen tudi za ubožne bolnike, katerim strežem po svojem poklicu kot usmiljenka, da bi jim z Vašim krepil-nim zdravilom pripomogla k zdravju.
Usmiljena sestra 6., kongregacijo sv. Križa.
za moške in volneno za ženske obleke zadnjo mode razpošilja najceneje Jugoslov. razpošiljalna R. STERMECKI v Celju št. 305.
Vzorci na zahtevo poštn. prosto.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Brno, 1. maja: 50, 74, 22, 59, 61. Trst, 4. maja: 17, 9, 27, 20, 72. Line, 4. maja: 17, 54, 69, 65, 30.
Tržne cene
za 100 kg.
Ljubljana, 7. maja 1912.
Deželni pridelki;
Pženica . . .
Rž.....
fljda .... jeCmeti . . . Oves .... Proso belo . Proso rumeno Koruza stara Koruza nova
Lefa.....
Grah.....
Laneuo seme . GraSica . . . . DomaČa detelja . Gorenjska repa . Fi?ol Hibnifan . Fižol Trepelicar Fižol Mandaten Čebula ......
Krompir . . Zelje sveže Zelje kislo
soda Rep3 sveža Kepa kisla
sod i Brinje ....
Kumna . . . Orehi ....
Gobe sulic. • Ježice ....
2elod ....
Smrekovi storži Seno ....
Slama . . . Stelja ....
21
brez
brez
m	40
»o	»o
24	:io
lri	70
::	4o - DO 60
211	40
44	—
22	:<o
114	-
40	— BO	ST	«0 20	—
II	40
2»	30
74	CO
50	SO
4 CO :i 10 2 60
Cena
Živina, meso
živa vaga:
Goveda pitana . . Teleta težka . . . Teleta mala . . .
Pr.-SICI.....
KoSIruni . . . .
Kuretninain drugo:
Maslo kuhano od K 200* do . . . Maslo surovo od K 280 — do . . . Slanina sveža(Speh) Slanina prekajena . Mast svinjska . .
Loj.......
jajca too komadov 1'iSanci . , . , .
Golobi.....
Raca......
Gos ......
63 i -112 -
100 i — 134 i — 100 1 —
Kolonijalno hlago na dobelo:
Riž Rangon od
K 28-- do . . . Kava Santos od K 276'— . . . .
Sladkor.....
Petrolej.....
320 i 104 174 173 04
7 1
2 f
208 1 07 30
Gospodarska zveza v Ljubljani.
Zaloga kave, riža, sladkorja itd.
Priporoča sc trgovcem na deželi.
Prodaja semenski fižol, ribenčan, prepeličar in mandalon.
Zaloga cementa umetnih gnojil in krmil.
Pri kmetijstvu in mlinarstvu se v
čedalje večji meri uvaja strojni obrat, ki nudi pred ročnim oziroma obratom z živino mnogotere ugodnosti. — To leto se bode zopet mnogo kmečkih posestnikov odločilo za nabavo motorjev, pri čemur pa je treba biti zelo previden. Gledati je treba predvsem na to, da se izbere pravi motor, ker le pri takem ni se bati, da bi se nabava motorja izkazala kot predraga in negospodarska.
Priporočati je nabavo »Climax-motorjev« na surovo olje, tako dvotaktnih motorjev, kakor lokomobil, katerih sestav je zelo priprost, streči je pa treba motorju samo toliko, da se mu dovaja kurivo, mazilo in hladno vodo. Ker je tvrdka Climax-Motorwerke, Dunaj XIX., Ileiligenstadterstrasse 83, omejila svoje delovanje na izdelovanje samo ene vrste (pori omenjene) motorjev, je mogla te izdelke dovesti do najvišje popolnosti. Vsa pojasnila se dajo brezplačno vsem, ki si nameravajo sedaj ali v doglednem času nabaviti tak motor.	___
Praško domače mazilo iz lekarne B. F r a g n e r j a , c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi je prav izborno sredstvo za pokritev vsake rane, ker za brani iste pred okuženjem in bolečine hladi in olajša. To izborno domače sredstvo se dobi tudi v tukajšnjih lekarnah.
V vsaki starosti se lahko uporablja pri krčnem kaši ju z najboljšim uspehom prijetno dišeče sredstvo »T h y m o m e 1 S c i 11 a e«. Isto se dobi za 2 K 20 v skoro v vsaki lekarni vendar naj se pazi strogo na ime Thy-momel Scillae. Več v oglasu.
Valilnica
za K 45-— vali boljše kokoš. Zastonj na po-skušnjo C. n UCKE Potten-do;l 149 url Dunaju- 949
lom Ji"*
3 letno jamstvo
Največja in najboljša tvrdka za kolesa; šivalno stroje tor njihovo <lolo.
Najboli&i izvor
za koles, šivalno stroju, pneumatiko in druge potrob-ščino. Janus koles s 3 letnim jamstvom od 05 K naprej, zunanja pneumatika (aian-tol) od K 4'2U. notranja pneumatika (Luftsc-hlauch). prve knrosti.nesešiti. od K 2*80, ccetilinskesvotilkeod K 2---, od K 1*20 ročni zvonci in dr-od 20 h, prvovrstno verižico od K 2-70, pedali prve vrste od K 2-50. pesta h prostim tokom (Freilaufnabe) od K 12-flO naprej. Sedla, torbice, osi itd , za vso sisteme, iimlj. cevi v vseh merah itd., najceneje Lastne poprave, zavod za ponikljauje >n»maj lirnnjo. Pošilja vsak dan no pošti.
Kahtovajtc cenik 1012 zastonj in poštnine prosto.
Uvozita tvrdka za kolesno obrt Maks Skutezko-
Dunuj I. Stubenring 8.
in pošiljam razno blago, kakor kanfanas, cetir, platno, krizot, delen, brisače, otirače, beli gradi, atlas, modro in platneno in blago druge reči
40-5o m I- kakov. K 17 40 - 50 m II. kakov. K 22
proti povzetju, pošt. prosto.
Franc MarSIk, ČeSka čerma, pošta Nachod.
Rženo-sladno
kavo
pošilja proti povzetju v zavojih po G kg za K 3-75 in kot nameček lejie platneno brisače, žepne robce itd., tovarn« 027
Fran Sax
Maslovodu pri SmiritaH, rfiesfta)
Prosim, poskusite.
Zenitna ponudba!
PoSten mladenič z nekaj tisoč kron gotovino, sc želi seznaniti z gospodično, staro od IS do 28 lat, ki bi imela trgovino ali gostilno. Ponudbe s sliko naj sc blagovoli poslati do 30. ma ja pod Vijolica 120, poste restante Kroni. Tajnost zajamčena.
Ivan jVlajhen
c. kr. poštar y Črnem Vrhu
j\nica jVlajhen roj. £rvar
poročena.
14(30
Črni Vrh. Ljubljana.
Trgovski učenec
se takoj sprejme v trqovlnl z meSanlm blagom pod nn„d nlmi pogoji. Franc Ks. Goli v Idriji.
Hiša naprodaj!
V Rudniku pri Kamniku, kake tri četrt tire od mesta, se proda pod ugodnimi jiogoji liiSa s posestvom, njiva in velik sadni vrt. Hiša ima tri sobo. Illev in j>od tudi v dobrem stanu. V bližini jo na željo naprodaj več polja za Hi ja mernikov posetve in gozd. Več pove gostilničar pri Nostranu št. 46, p. Radomlje.	j{03
II nojem a odda Moj Kovačij ~
Podrobnosti pove MflRIJR SKH.HBA, Ig-Studencc nrl Ljubljani 176.
Očenca za ključavničarsko ~
sprejme takoj Anton Ličar, ključavničar. Skotja Loku. Pogoji po dogovoru.	i;!76
Učenca
sprejmo z vso oskrbo Anton Sokll«, -lil;Ar,
pl«skar in trgovina z barvami, Kranj. 1420
Posestno naprodaj!
Poslopje v dobrem stanu, travnika za 3 ((lave govedi, primerno zraven njiv in gozda I vinograd.
■	Cena 5500 K.	-
Plačilo po letih, — Več se izve pri 1037
Fran Prijatelja v Tržišča, Polen sko.
Hiša se da v najem na Bledn
s 3 sobami in vsemi pritiklinami ter vrtom brci hišno oprave nn lopem prostoru. Mesečna plača 16K. HiS.št.12. Več pove oskrb. J.Mežan, Bled 13,
Poslopje v dobrem stanu, lepe rodovitne njive in travniki, kakor tudi gozd. 'I, ure od železniške postaje St.Janž. Cena i6.000 K. — Lahko pn tudi poslopje nekaj njiv travnikov in gozd za 8000 K. Plačilo po letih. — Več se izve pri
1038
ALOJZIJO KNEZ, TRŽIŠČE (Dolenjsko).
znamka Avstrija priporočajo najbolje
,, li kc K 9 Go, boljše K 12-—, belo K !>-' . ■ snežnobelo K 30--, K :IU'—, najfinejše K U -K 4«'-, naredi polne in najlažje postelj«, J zalo velike pernice z dvema blazinama nu _ 1} 16 K naprej.	• Dobiva se I«
0. SihnurmaElier, Taus 246 Češko
Vzorci in cenik tudi za narejene postelje zastonj. Pošilja poštnine in carine prosto po povzetju.

hiša, gospodarsko poslopje in malo posestvo se odda takoj v najem. - Mlin jo v dobrem stanju ln na stalni vodi v vasi Kleče. Več pove Matija Cajhen, podgoia 6, Dol pri Ljubljani.	1454
Najboljši izvor
Ugotovljenih postelj
1* dobrega, čeSkega, postelj, perja.
Napoliena v gostem, rdeCem nanklmiu (inletu): 1 pernlcn I80V120 cm ln 2 poet-zglavnicl, vsaka 80 co cm, z novim, mehk.'m, trpežnim perjem K 16-—, pol-
Suh K 20-—, puh K 24; samo pernica 10-—, K 12-—, K 14 - In K in —, samo podzglavnlca K 3' , K3-50 K4- .Dvodelna pernica 200X140 cm K 13, K 11.50, K 17 50 in K 21'—. K Isti podzglavnlca 90X70 K 4-50 In K S-li0. 5 lig I novega, dobrega, belega, po-1 steljriega perja brez prahu K 24 —, snežnobeiega K ::0--. boliSega K 30-—, najboljšega K 45' . 5 kg neskubljenega gosjega perja K 20 In K 30. Bel puh v velikih kosmičih K 5- , boljši K (1- , najboljši perni puh K 0'60 za 1, kg, siv puh 1, kn K 2-50 In K 3-—. Po-illia pu'lTi:Mc prosto proti povzetju. Zamena dovoljena, fe se povrne poštnina.
Ivana Polatschek, Jaitovic ob Ao. št. 31
prt Klatovu, Češko.	1163
Hišna gospodinja I
skrbna mati, lio vedno imela doma preiz-ku.šeno in zdravniško priporočeno sredstvo jsja
Thymomel Scillae, 4I
dn lii ohranila svoje ljubljene pred hujšimi H: boleznimi ter jim isto pri nnstopivšemu H| kiiJIjn in nahodu i. t. d takoj začela ilajnti. §*£ Tudi proti oslovskemu Uašlju Kot najbolj preizkušeno in hitro učinkujoče sredstvo.
Izdelovanje ln glavna zaloga v ;' :
B. FRilGNER-ja lekarni |
c. in kr. dvor. dobavitelj Praga III., št. 203. ^
Prosimo, vprašajte svojega zdravnika i g|| i steklenica K 2*20. Po poŠti franko proti naprej poSiliutvi K 2*90. 3 steklenice proti naprej poSI- 99 i: f j * v i 7 K. io steklenic proti naprej po5il|atvl 20 K. tffj
Poicr na ime sredstva, izdelovotelja i ti varstveno znamko. 31 ih Dobiva se v vseh lekarnah. V Ljubljani: Rihard Su5nik, dr. <i Plccoli, Jos Clžmaf.
v ljubljanski okolici malo
l
ali z njivo. Je lahko v nji mala trgovina. Ponudbe naj se pošljejo na upravništvo »Domoljuba" pod 30 — 1347. 1347
Fino semensko aido
francosko (japonsko) in tuzemsko najboljše vrste 1154	ima za oddati
Vilh. Steinherz, Ljubljana
Dunajska cesta._ Jflathianova hiša
Posestvo naprodaj.
Janez Zrnec, starejši, posestnik, Zdenska vas, št. 11, proda posestvo obstoječe iz hiše, vrta, 5 njiv, 2 travnikov, 1 senožeti in 7 gozdnih delov. — Cena 20.000 K. Posestvo je v lepi vasi, 1/4 ure od farne cerkve v Dobrepoljah in 20 minut od železniške postaje oddaljeno.	1374
Po^P^firn (kmetija) ki meri okrog 40 V VJ oralov, največ gozda se proda. K posestvu spatla: novozidana hiša s 6 sobami, dalje hlev 111 vse gospod, poslopje. Vrt z 2000 .sadn. drevja. Pripravno za letovišče. Procla sc radi denar, razmer za ceno 10.000 K. Pojasnila daje županstvo Sava ob južni železnici. 1885
Najcenejši nakup
sukna, ženskega blaga, najboljših šifonov, cvilha razno vrste odej in prtov itd. si vsakdo nabavi, kdor se obrne na domačo manufakturno trgovino
L Kostevc, Ljubljana. Sv. Petra cesta 4.
Vzorce pošljem poštnine prosto. 3579
Mizarskega mojstra in dva pomočnika
13«
sprejme Ant. Kobi, Breg, Borovnica.
Znani amerikanski izumitelj Edison trn	Sioee živeti 150 let,
in ko so ga vprašali, kako hoče dočakati tako visoko starost, je odgovoril: „Lc s
p ra v i m preli ran j e van j eni", lirezdvoma skrajša večina ljudi šiloma svoje življenje z nepravim prehranjevanjem. Metuzalemovo starost najdemo samo še v pravljicah, in vendar lahko dosežemo zelo mnogo s pravilnim prehranjevanjem, kakor so to sijajno dokazali
sloveči učenjaki Lahmann, Pristley in Lavesicr. Po glavnih navodilih teh učenjakov je napravljeno hranilno sredstvo Nutrlgen,
ki v vsakem oziru odgovarja smotrenemu prehranjevanju. Nutrlgen ni niti zdravilo, niti zdražljivo sredstvo, ki deluje samo trenotno, temveč rcdilno sredstvo, idealno sestavljeno, čegar izbornost je dokazana z analizo
potrjene kemične preizkuševalnice. Nnj bi so torej vsak prepričal, kako izborno je to hranilno sredstvo Nutrigen! Čeprav nas precej stane, smo sklenili vsakemu poslati
popolnoma zastonj za poskus škiafljico NuSritjeiia j in popolnoma zastonj podučno knjižico,
.....——	i	»i..............~ .M—.........———t
da vsak, tudi najrevnejši, zastonj in brez vsake obveznosti spozna to hranilno
sredstvo, ki se po pravici imenuje kralj hranilnih sredstev. Ta izredna ponudba je veljavna samo malo malo časa; zato naj vsak zahteva takoj potom dopisnico škatljico za poskušnjo zastonj
Peief je Nutrlaen, Budimpešta VII, EnuMM IS, odd. 170.

\m
1433
ln priporočilo.
Podpisana izjavljava, da sva pred enim letom kupila od g. K. Pretnarja s Kuplje-nika gepelj, s katerim sva popolnoma zadovoljna in ga vsakemu -priporočava.
Gepelj si lahko vsak pri nama ogleda. Kdor ga želi kupiti, naj se obrne ustno ali pismeno na
Klemena Pretnar,
na Kupljeniku, p. Bob. Bela
kateri pride po sporočilu osebno do naročnika.
Mirko Finžgar,
posestnik na Brezjah pri Mariji Pomagaj. Franc Rožič, posestnik na Hudem pri Tržiču št. 17.
SLOVENEC" SSftSS stane m leta 7 K.

miafilnice
s tečaji z obročnim mazilom za ročulob rat z vitli In motorji.
vitle (gepellne)
za vprežne Živali' kosilne stroje za seno, deteljo in Žito, stroje za obračanje sena, gr; blje-nje senain žtta, za čivčenje žita, tri-erje, za rušenje koruze,slamorez-nlce, reporeznlce, milne zj debelo moko, kakor tudi vse druge kmetijske stroje najnovejšega z darili odi. sestava
lira bnHili strojev, ždlezelivarni! in i na paro
Ph. Mayfarhf * Co., Dunaj 11/1, Taborstr. 71.
Ustanovljena 1R7L', - 1500 delavcev, - Zelo povečana, najinoderneje opremljena '»varna. Odlikovana z tez 700 darili. Razprodajaicl in zastopniki
•o •to A C 11
o A
u
09 >
T
oblačilnega blaga za ženske in moške,
za spomlad in poletje, priporočamo vsakemu domače podjetje	731
5
Ljubljana,
Linoarjeva ulica Slrilarjeva ulica
Solidna postrežba.
Na prodaj je
ki je pripravna tudi za gostilno ali drugo obrt. — Pojasnila daje Friderik Homann v Radovljici.	1362
Najboljša in najcenejša postrežba ea drogerije, kemikalije, midicinalnn zelišča, tudi po Kneippu, ribjo olje. toaletno predmete, foto^ratičnc auarate in potrebščine, sredstva /.a desiniekcijo. Velika zaloga najfinejšega konjaka in ruma.	3720
Oblastveno koncesirana oddaja strupov.
7a 7iufnnPDfrD • posebno priporočljivo: Ld tlVllJUl CjlK . grenka sol. dvojna sol, so-
litor. ooojan kol mož. krmilno apno j t • I. — Vnanja naročila so izvršujejo točno in solidno.
Drogerija AnSon Kane,
Ljubljana, Židovshc ulica št. 1.
Kupuje po najvišji ceni nuna scliidn (rolo), cvetje, korenine, semenu. .skorje itd.. Ceniki zastonj.
Proda sc iz proste roko
nova, zidana m stev. 74 na Koflelijevem
(v štefanji vasi) z več sobami, kletjo, lastnim vodnjakom z tlobro pitno vodo. ,S hišo se proda tudi vrt in nekaj njive. Hiša je pripravna za vsako trgovino ali obrt in gostilno. Pogoji prodaje se poizvedo pri lastniku Florijauu Lisjak-u, trflovcu na Kodelljevem št.74 (Štefanja vas) nli pa v pisarni c. kr. notarja Mate Hafnerja v Ljubljani, Sodnijska ul.ca štev. 5.	145"
ob progi državne železnice Celje-Velenje, v Polzeli, s zazidanim površjem liOTOma s pripadajočim zemljiščem ;si.OOOm2, ob Stalili vodni moči 40HP, tovarniško poslopje z ravnateljevim stanovanjem, dobro ohranjeno, primerne nizke plače; zelo primemo za vsako tovarniško podjetje, se ceno proda. — Zaradi cenenega postavka za vozno blago v Trst posebno pripravno za izdelovanje izvoznega blaga. Pojasnila dajo tvrdka WILLIAM PRYM, Bunaj I., Stoss i m Ilimmell. 1453
Zastonj pošiljam povsodi vzorce sukna, blaga za obleke, za bluze, perilnega blaga, modnega barhenta, platnine, oksforda, posteljnine, kakor tudi vseli vrst blaga za gospodinjstvo, s čimur se pri veliki izberi in nizkih cenali more tudi doma prav zelo ugodno preskrbeli nakup. Kari Worsche, Maribor ob Dr., Gosposka ulica 10.
zložna, cena
,__—_-------in vama
3£j!2" Cunard Line
Bližnji odliod iz domače luke Trsta: Snxonia 14.<5.r Pannonia 21./5. 1912. Beke: Ultonia 1./5. 1912.
Iz Liverpola: Lusitanija (najhitrejši največji in najlepši parnik sveta), 18./5. 8/6, 29.,'6, 27./7. 1912, Alauretania 11.-5., 1/6., 22./6„ 13./7. 1912. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljano, Slomšk. ui. 25, blizu cerkvc Srca Jezusov. Cena vožnjiTrst-Nevv-Jork III. razred K220--za odraslo osebo vštevši davek in K120.- za otroka pod deset let vštevši davek.
Na-DoljJj m najzan«sl;itQ|fa kosa solanjosii jc ln ostani
turška kosa
z znamko slika Turka
Te vrste kose so iz najboljšega amerikanskega srebrnega Jekla, katere se pred vsem drugim odlikujejo s posebno lino izpcllavo. lahkoto in nedoscino rez|o.
Dolgosti so za dobiti: 01 07 73 7S to cm
Cena kosam jc:	10J	J'30
I'o naročilu tO komadov skupaj jih pošljem franko na vsako postajo. — Sc priporočani F. S. škrnliar. trflovcc v Kemijski (jorl.	»ol
Največja izbira potrebščin za šivilje in za
krojače dalje velika zaloga raznega perila za ženske, moške in otroke, popolnih oprav za novorojenčke, rokavic, nogavic, modercev, srajc, ovratnikov, kravat itd., vencev in šopkov za neveste in birmance. Vse po priznano najnižjih ceni in naj-solidnej.ši postrežbi. 1299

Pristno, cts!o
v velikih in manjših množinah proti takojšnenin plačilu se želi kupiti. Prijazne ponudbe pod B. Z. 71<> na upravo lista.	1272
Tovarna štedilnikov H, Koloseus, Wels, Zg
l'o dobroti In knkovosll neprenosljiv železni, emnjlirani, porcelanasti Štedilniki kakor tudi iz niniolike za gospodinjstvo, hotele, restavracije i d NaCrll za kuhinje nit paro, plinove štedilnike, irske ped zo trajno kurjavo. Dolnjo se v .vsaki železni trgovini, lijer ne, se poSjljajo naravnost
Zahtevajte ..Izvirne Koloseus - šte- „. dilnike"inz ■■ f;
vrnite slabe|5e •!•' izdelke. 3lJ73 Ceniki zastonj.
v dobrem stanju: njive v najepši legi, zraven I. travniki in gozd. Proda s? iz proste roke. Vcf-jc izvedeti pri g. JAKOBU VENCtGA! Sevnica, p. Mirna Dolenjsko.
1123
WIfSfr f
Najboljša svetovna znamka! Lični! Trpežni! Cene brez f > 'erce'
Tovarn u m špe-cljalna "rgovina kovčegov. torb e fn usnjeie robe
Več vagonov svežega, Sj»sSai& Al«8ga
znatno najboljši za vsako stavbo, beto-niranje hlevov in izdelovanje strrMiika se proda pod knrtelno ceno. — Blagovolite poslati ponudbe: Ljubljana, poštni predal štev. 123.	1257
Popolni, liigijcnični, od zdravnikov pri]' nadomestek za drože oziroma kvas. Vsa iračnata jedila in p:clvo bodo vsled tega večja, valila in ložje preba IJiva.
kot najžlahtnejša dišava za mlečne in n '■•i'e jedi, za kak,io in čaj, takolado in krem, .-lel), torte, puding in smetenjak; dalje s a 1 puder-sladkorjem pomnožen za potrcsavan f1 vrst peciva in močnatih jedi. Nadomesti p >»ol-
noma 3 do 4 kope dobre vanilije. Ako se zh■ ■ sa V2 zavojčka dr. Oatker-jevega vaniljnsga sla^orja z 1 kg finim sladkorjem in sc cla istega I ■■•'3 -polili žlici v čašo čaja, potem se dobi ar.*«-tiSko, okusno pijačo. ■ jflv pecilni pruSok in vaniljastl sladko'. ' vseh trgovinah kolonijalnega b. v1
v čašo čaja, tiško, okusno pijačo
Dr, Oetker.
se dobi v vseh trgovinah koloniji. „ itd. Obširno vporabno navodilo je na v zavojčku. Zbirka receptov zastonj
Izborno
1
olajSnje bolečine, zadržuje vnetje ln učinkuje antiseptično.
U tO let t« )« izkazalo mečllno vlačno mazilo tako-rvano praSko domaČe mazilo, kot zanesljivo sred-•tvu za obvezo. To obvaruje rane, ola|Su|e vnet|a In boletine, hladi tn pospešuje zaceljenje.
Baipoillja te vsak dan.	li
I poSIca 70 Tin. Proti pred-olaflla K 3-16 se poSljelo 4 pu-llce, za K7-- pa 10 puSlc poštnine prosto na vsako postajo
avslro-ourske monarhije. Vsi deli embalaže Imajo po-itavuo d«ponovano varstveno znamko.
Glavna zaloga	8,30
B. FHUGNGR, c. in kr. dvorni dobavitelj
lekarna »Pri črnein orlu«
Prana, Hala rtrani, vogal Herodove ulice št. 203.
Zaloge v lekarnah Avstro-Ogrske.
V LJubljani: Dr. G. Plccoll, Jos. Clžmaf, klh. SuSnlk.
J
? Kateri
mo n.
kavin pridatek naj kupim?
Izbira je ros težka, — kajti toliko ponudb Človeka naravnost zbega?
Kaj rabite VI, gospa soseda?
— Jaz? — Jaz sem in bom ostala pri preskusnem
M .'Franckovem: pridati za kavo
s kavinim mlinčkom;
od tega zadostuje : manjša : množina, on povzroči najlepši, zlatorujavi, čisti zvretek, torej močno, sl.astno kavo I .......................umi
langen&VVolf
DUNAJ X, LaxGnburgerstrassB 53 L Zastopnik Gabriel Brlašek,
LJubljana, Bleiweisova c. 16
Original JTTO" motorji
na bencin, bCnzol, petrolin, surovo olje, sesalni plin.
i
ali brez streha
Stroji za obdelavanje lesa.
Kompletna naprava za žage 'n mizarsko delavnicc. Naprava ledenic ln hladilnic.
Obisk Inženirjev, nabava proračunov, prospekti 526, k. B. Z. brezplačno.
4 tedna za
poikuSojo
tn
na ogled ceno moja prelzku-lena kolesa oziroma «Bohc-mla» pneumatlko In po sa-mezne dele koles. Zmerni plačilni pogoji. Ilustrovanl cenik zastonj I F. Dufiek, tovprna, Opočno, St. B. Nr.1109, CeSko.
Ostanki
SO m za K 14 •—
od različnega dobrega In modernega zimskega in letnega blaga za obleke, bluze, predpasnike itd. Ostanki so za jamčeno 3-9m dolgi In sveži. PoSllja po povzetju.
Julij Kantor
Babg prt Nachodu (ČeSko). Vzorci ostankov se ne razpošiljajo. 720
Največja modna trgovina za alpske ln primorske dežele.
Kadar potrebujete volneno ali svileno blago, perilno blago, izgotovljeno perilo, platneno blago, preproge, zastore, odeje ali druge praktične predmete, pišite tu zraven navedeni tvrdki po novi, bogato ilustrovani cenik. Prejeli ga bote popolno zastonj in poštnine prosto.
Gospodoma
Kastner & Ohler Gradec
Sackstrasse 7
ItiAlnril Motorji na surovo olje lVflUlUl 11» In z močnim pritiskom ————— od 1« do 20 H P. Obratni stroški 1- P/, vinarja na uro za konjsko silo.
Ležeči ali stoječi motorji na : bencin, petrolin ali bencol:
od 1—50 HP, kakor tudi lokomobll od 'I—20 H P. Obratni stroSkl 5-6 vinarjev na aro za konjsko silo.
I. VVARCHALOVVSKI
Dunaj, lil., Pnu'usgasse 3. — BudapeSla,
VI., Vdci-kOrut 37. Ugodni plačilni pogoji. — Ceniki In obiski odjemalcev zastonj.
Priporočam častiti duhovščini in slavnemu obtočno ponaro°8iiu!ka- umetnih cvetlic
kor tudi nagrobne vence s trakovi. Katinka Wldmayer, pri „Solncu" za vodo, L|ubl|ana.
hiša
Na prodaj Je takoj
1282
s kozolcem in vrtom na Mirni, Dolenjsko. V hiši je bila ie prej kovačnica. Pripravna je pa tudi za vsakega drugega rokodelca. Cena okoli 7000 kron. Kotar Franc, Mirna 52.
V vzorno sirarno v Starih - Fužinah v Bohinju se sprejme več vajencev v pouk za izdelovanje emendolskega sira.
Mladeniči, ki imajo veselje, se v tej stroki izvežbati, naj se takoj oglasijo pri »Mlekarski zvezi" v LJubljani, kjer dobijo podrobna pojasnila.	1410
a> P-
sj
QJ >U1
Qi
S
u
a>
ss
as
i2 O
a*
a> C
Q>
P>
co
Volneno in perilno blago. Snkno,kamgarn, modno blago za možke
Najugodnejši nakup blaga za moške in ženske obleke, kakor tudi velikansko zalogo najdete pri čez 40 let obstoječi občno znani, zanesljivi trgovski liiši
R. Miklauc v Ljubljani, Stritarjeva ul. 5
in v podružnicah te tvrdke, to so gvantne (manufakturne) trgovine
„pri Škofu" in „pri Miklavžu".
Krasne novosti volnenega blaga za obleke in bluze, lini perilni kambrik in cefir.
Tovarniško skladišče bele kotenine za perilo in rjuhe. Poseben oddelek blaga za moške obleke) fini modni kamgarn, ševijot, lovsko sukno, fino črno blago, kakor tudi vse vrste hlačevine. Najokusnejši in vedno najnovejši vzorci svilenih in polsvilenih rut in šerp na izbiro brez enakosti. Zunanjim naročnikom se pošlje zanesljivo dobro blago, na zahtevo tudi cenik brezplačno. Zelo priporočljivo je, preskrbeti se v tej trgovini z lepim in trpežnim blagom. — Gospodom trgovcem in krošnarjem se priporoča, da si ogledajo oddelek za na debelo.
Ustanovno leto 1869.
Ustanovno leto 1869.
O N IG
O
•-H
O
rž ro D-•O B3 to
.—».
<T>
s«
Ui rs
O ft>
B'
E;
ET
rs< ft>
tovarniško skladišče bele kotenine, cvilha i. t. d. za trgovce
Lastna protokoliretna rovama ur v Švici.
Moja
št. 410 nikel Roskopf
jako dobro idoča, samo K 4-10, št. 500zsekund. kazalcem K5-50
Dve leti garancije.
Vsak čitatelj tega časopisa dobi zastonj in poštnine prosto moj bogati cenik od ur, zlatnine in srebrnine. - Pišite še danes eno dopisnico za 5 vinarjev na tvrdko
12
Izdaja konzorcij ..Domoljuba",
Tiskala Katoliška tiskarna.
Odgovorni urednik: Ivan Rakovec.