Predsedniku delavskega sveta Predsedniku 10 00 sindikata Delegaciji za SIS Krajevnim skupnostim Društvom SIS so na osnovi zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Ur. I.SRS št. 17/79) in zakonov s posa-meznih področij družbenih dejavnosti, sprejetimi v letih 1979 in 1980, ter na osnovi ocene delovanja delegatskega sistema in razvitosti svobodne menjave dela pristopile k oblikovanju sprememb in dopolnitev samoupravnih spo-razumov o ustanovitvi SIS. Osnovni namen oblikovanih sprememb je v tem, da je treba samoupravno organizi-ranost urediti, tako da bo omogočala učinkovitejše uve-Ijavljanje SIS kot mesto za dogovarjanje in sporazumeva-nje med tistimi, ki opravljajo storitve in uporabniki storitev. Na osnovi večmesečne javne razprave v delegatski strukturi o osnutkih samoupravnih sporazumov o ustano-vitvi SIS na področju družbenih dejavnosti, so SIS osnutke dopolnile in jih sprejele kot predloge. Le-te smo zaradi poenostavitve pripravili v enotnem paketu in vam jih se-daj pošiljamo v sklepanje. Vsak udeleženec naj jih spre-jema na način, ki je določen v njegovih samoupravnih splošnih aktih. Priloženi sklep s svojo odločitvijo pošljite na Skupščino občine Ljubljana-Šiška, Komite za družbene dejavnostf v roku 30 dni od prejema. Prf oblikovanju sprememb in dopolnitev organiziranosti SIS so skupnosti upoštevale tudi ugotovitve in usmeritve Sveta za družbenopolitični sistem pri RK SZDL o načinu oblikovanja samoupravnih organov in metod dela SIS. Ravno tako je bila vsebina teh sprememb obravnavana in potrjena na 43. skupnem zasedanju Skupščine občine Ljubljana-Šiška. V čem so spremembe in dopolnitve organiziranosti SIS? Pri oblikovanju skupščin samoupravnih interesnih skup-nosti so dosledno upoštevane določbe zakonov, tako da se zagotavlja na vseh področjih, kjer določa zakon, dvo-domna sestava skupščin. V praktičnem delovanju skup-ščin pa predvsem ločene seje skupščinskih zborov. V samoupravnih splošnih aktih skupnosti pa bo potrebno natančneje opredeliti pristojnosti posameznih skupščinskih zborov, s tem da bi posamezne zadeve na podlagi ocene urejali v večji meri po pooblastilu skupščine oziroma nje-nih zborov v okviru njihovih odborov in komisij. Skupščine skupnosti so oblikovale predsedstvo, ki pred-stavlja le metodo oziroma koordinacijo dela skupščine pri zagotavljanju pogojev za nepretrgan vpliv uporabnikov in izvajalcev na proces sporazumevanja o svobodni menjavi dela na posameznih področjih družbenih dejavnosti. Pred-sedstvo po svojem predstavniku hkrati sodeluje v delu predsedstva skupščine družbenopolitične skupnosti glede tistih vprašanj s posameznega področja dejavnosti, ki so v pristojnosti skupščine družbenopolitične skupnosti in samoupravne interesne skupnosti, ki se vključujejo v skup-ščinski sistem in o njih enakopravno odločajo. V tem smislu se onemogoča oblikovanje predsedstev kot osamo-svojenih kolektivnih organov, ki bi prevzemali vlogo nekda-njih izvršilnih odborov. Predsedstvo skupščine sestavljajo funkcionarji skupščine: predsednik skupščine, predsednika zborov in po presoji posamezni predsedniki skupščinskih teles. Skupni samoupravni organi oziroma delegatsko sestav-Ijena delovna telesa skupščine skupnosti, kot so odbori in komisije, so oblikovani na podlagi ocene stanja in po-treb skupnosti. Praviloma je oblikovano več takih organov, npr. odbor ali komisija za planiranje; odbor za razvoj druž-benoekonomskih odnosov; odbor za vprašanja samouprav-ne organiziranosti in kadrovske zadeve; odbor ali komisija za normativno dejavnost, ki bi proučevala zlasti tiste alcte skupnosti, o katerih le-ta odloča kot enakopraven zbor v skupščini družbenopolitične skupnosti; odbor za investi- cijsko dejavnost; odbor za socialna vprašanja ipd. Ob tem pa bo skupščina oblikovala tudi občasna delovna telesa, ki bi jih po opravljeni nalogi ukinila. Stalna samoupravna organa skupnosti sta odbor za samoupravni nadzor ter odbor za Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito. Mandatna doba funkcionarjev skupščin samoupravnih In-teresnih skupnosti, ki so sestavni del skupščinskega sl-stema, je praviloma enaka mandatni dobi funkcionarjev skupščine družbenopolitične skupnosti, v katero se le-te vključujejo (praviloma 2 leti z možnostjo enkratne pono-vitve). Prav tako je možno uporabiti to pravilo pri dolo-čanju mandatnih dob funkcionarjev skupščin tistih samo-upravnih interesnih skupnosti, ki niso sestavni del skup-ščinskega telesa. Mandatna doba skupnih samoupravnih organov oziroma stalnih delovnih teles skupščine oziroma skupnosti je ena-ka mandatni dobi skupščine. Predsednik in člani teh orga-nov oziroma delovnih teles opravljajo to delo praviloma neprofesionalno. V zvezi z uresničevanjem načela deprofesionalizacije funkcij je bilo poudarjeno, da naj bi opravljali v samo upravnih interesnih skupnostih na ravni občine oziroma regije te funkcije neprofesionalno, na ravni republike pa naj bi imela vsaka skupnost profesionalnega funkcionarja (enega, lahko pa tudi več), npr. predsednik skupščine glede na to, da naj bi bili predsedniki skupnih samouprav-nih organov oziroma delovnih teles neprofesionalci. Predsednik skupščine predstavlja skupščino in jo zasto-pa v pravnem prometu. V primeru, da predsednik ni pro fesionalec, lahko skupščina prenese pooblastila za oprav-Ijanje določenih pooblastil v pravnem prometu na drugega funkcionarja oziroma vodilnega delavca delovne skupnosti. V okviru nove samoupravne organiziranosti skupnosti tudi ni več opravil in nalog tajnika skupnosti kot njenega funkcionarja. Pripravo in sklic sej zborov skupščine bo opravljal za ta opravila posebej pooblaščen strokovni de-lavec v delovni enoti pri komiteju za družbene dejavnosti. Ta delavec je član delovne skupnosti v upravnih organih. V zvezi z organiziranjem strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti je potrebno tudi v prihodnje nada-Ijevati z racionalizacijo dela strokovnih služb, ki naj bl jo zagotovili predvsem z združevanjem teh služb v skupne službe (skupne strokovne službe za 4 SIS na nivoju mesta), prenosom določenih del in nalog na OZD izvajalcev in upo rabnikov storitev oziroma na druge ustrezne organizacije in skupnosti s tesnejšim povezovanjem s strokovnimi služ-bami organov državne uprave. Glede na organiziranost strokovnih služb SIS na nivoju mesta uveljavljamo v občini združevanje služb SIS pri komiteju za družbene dejavnosti. Samoupravne interesne skupnosti morajo čimprej pri-praviti ustrezne strokovne podlage za predvidene rešitve oziroma način samoupravnega organiziranja in metode dela skupnosti. Pri tem je potrebno doseči tako vertikalno kot horizontalno uskladitev načina organiziranosti, pristojnostl in medsebojnih odnosov, odvisno od tega, kakšna je vse-bina dela in vrste potreb na posameznem področju dejav-nosti, s čimer bi dosegli večjo učinkovitost dela samo-upravnih interesnih skupnosti in s tem hitrejše razvijanje svobodne menjave dela oziroma delegatskih odnosov v skupščinah samoupravnih interesnih skupnostl. . .. „>.,...>.,„>,... .u.-fc._..Yit't'f:T*a4l Ljubljana 1981 Predlog 1981 Z namenom, da bi organizacijo in delo Občinske iz-obraževalne skupnosti Ljubljana-Šiška uskladili z do-ločili zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 1/80) na podlagi 32. člena tega zakona sprejmemo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih, drugi samoupravno organi-zirani delovni ljudje ter obeani v krajevnih skupno-stih na območju občine Ljubljana-Šiška, kot uporab-niki in delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, ki opravljamo vzgojnoizobraževalno dejavnost kot svojo glavno dejavnost in delavci v drugih temeljnih organizacijah združenega dela, ki na podlagi poseb-nega zakona opravljamo določeno dejavnost na pod-ročju vzgoje in izobraževanja, oziroma s svojo dejav-nostjo sodelujemo pri zagotavljanju pogojev za njeno opravljanje, delovni ljudje in občani, organizirani v družbenih organizacijah in društvih, ki opravljamo vzgojnoizobraževalno dejavnost ali sodelujemo pri zagotavljanju pogojev za njeno opravljanje na ob-močju občine Ljubljana-Šiška, kot izvajalci