Tako 1 Jblizu Nova poslovalnica SKB banke v Velenju, Prešernova 22 Odprta je vsak delavnik od 8.30 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, razen sobote SKB BANKA D,D, // hvalo za dobro prireditev, hkrati pa so napovedali kandidaturo za izvedbo evropskega prvenstva v krosu. Stran 17. M Foto: S. Vovk Velenjske tekačice in tekači so se znova imenitno odrezali na jesenskem krosu za pokale časopisa Delo. Že petič in drugič zapored so osvojili vseekipni naslov, spet pože- Prve jesenske počitnice pred vrati Izleti in Kavarna Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje seveda ni pozabila na prve jesenske počitnice, kijih bodo prihodnji teden uživali osnovnošolci in dijaki. V prvih treh dneh krompirjevih počitnic, kot jih imenujejo, so zato pripravili kar dva izleta in Kavarno. Na prvi izlet vas MZPM Velenje vabi že v ponedeljek. Poimenovali so ga Veselo dopoldne v Ložnici. Ogledali si boste kraško jamo, opuščeni rudnik boksita Vranja Peč, pekli jabolka, jezdili s konji. Odhodi bodo organizirani iz Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki. V torek lahko greste na izlet v Podčetrtek, kjer vas bodo najprej peljali na ogled tovarne čokolade, pa jelenov, potem pa se boste kopali v Atomskih toplicah. V sredo pa se bo že ob 10. uri dopoldne v prostorih Mladinskega centra Velenje pričela vesela in razposajena Kavarna. Vse dodatne informacije dobite na MZPM Velenje ali po telefonu 862-442. ■ bš, foto vos Nova preventivna akcija Stopimo iz teme! V ponedeljek, 20. oktobra, so slovenski policisti, začeli izvajati novo preventivno akcijo z naslovom Stopimo iz teme, namenjeno pešcem. Na območju celotne Slovenije bo potekala do 5. novembra. Policisti bi z njo želeli pešcem dopovedati, kako pomembno je zanje, da jih vozniki opazijo. Ponoči, ob mraku in slabši vidljivosti priporočajo uporabo I kresničk, svetlejših oblačil ali izdelkov z odsevnimi površinami. Da je treba hoditi po pločniku, če pa je cesta brez njih, pa po levi strani, je tako ali tako jasno. Policisti bodo pešcem v času akcije delili zloženke z nasveti, ki sta jih izdala Ministrstvo za notranje zadeve in Svet za pre-i ventivo in vzgojo v cestnem prometu. ■ mkp nama Moja dežela - lepa, urejena in čisto Drugo mesto za mesto Velenje Ljubljana, 20. oktobra - Na ponedeljkovi novinarski konferenci so predstavniki Turistične zveze Slovenije seznanili javnost z rezultati letošnje sedme ocenjevalne akcije Moja dežela - lepa, urejena in čista. Med večjimi mesti je Velenje osvojilo 2. mesto, med izletniškimi kraji je tretji Gornji Grad, Šmihel nad Mozirjem pa je tretji med hribovskimi kraji. V akcijo Turistične zveze Slovenije so se vključile tudi osnovne šole. V kategoriji slednjih je OŠ Mozirje osvojila 2. mesto. KOSTANJEV PIKNIK s PETROM LOVŠINOM na CANKARJEVI ULICI v soboto, 25. oktobra 1997 Vabljeni! od 9. ure naprej Ob koncu tedna bo prevladovalo suho vreme, v nedeljo ohladitve, na primorskem bo pihala burja. Želijo evropsko prvestvo tsceta ISSN 0350-5561 Glasbena šola Velenje Sedaj še univerzitetni študij Maribor,15. oktobra - Sredi prejšnjega tedna so rektor Univerze Maribor prof. dr. Ludvik Toplak, dekan mariborske pedagoške fakultete prof. dr. Franc Rozman, ravnatelj glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje mag. Ivan Marin ter župan mestne občine Velenje Srečko Meh podpisali "Pismo o dobri nameri". Z njim so potrdili podporo skupnim interesom pri razvoju študija instrumentalne pedagogike v okviru omenjene pedagoške fakultete. Pri tej sicer oddelek za glasbeno pedagogiko že obstaja, vendar predavanja namenjajo predvsem učiteljem razrednega in predmetnega pouka. Dalje na 7. strani. ■ tp, foto: lo 9770350556014 2 NAS CAS _ 23. oktobra 1997 i Šaleška dolina Komemoracije ob dnevu spomina na mrtve Območna Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica Najvišja ocena za Gorenje, d. d. 1. Šentilj 24. 10. ob 10.30 2. Velenje - Šmartno 24. 10. ob 15.00 3. Staro Velenje 24. 10. ob 16.00 4. Škale 24. 10. ob 16.00 5. Topolšica 24. 10. ob 16.00 6. Plešivec 24. 10. ob 16.00 7. Levi breg Velenje 24. 10. ob 17.00 8. Pesje 30. 10. ob 16.00 9. Šoštanj 30. 10. ob 17.00 10. Lokovica 30. 10. ob 19.30 11. Ravne 31. 10. ob 16.30 12. Šalek - Paka 31. 10. ob 18.00 13. Šmartno ob Paki 1.11. ob 8.00 14. Zavodnje 1. U. ob 11.00 Območna skupnost borcev in udeležencev NOB Velenje V akcijo Turistične zveze Slovenije Moja dežela - lepa, urejena in čista se je vključila tudi Gospodarska zbornica Slovenije. Prizadevanjem po urejenem okolju so sledile tudi nekatere območne zbornice, med njimi tudi Savinjsko-šaleška. Ta je podjetja v Dolini enkrat že povabila k sodelovanju v tej akciji, pred nedavnim pa so člani posebne komisije pri zbornici, ki jo vodi Slavko Hudarin, bili spet na terenu. Ogledali so si urejene zelenice, grede, pročelja podjetij, preverjali prijaz- nost osebja in podobno v 40 večjih in srednjih podjetjih v Savinjsko-šaleški regiji. Najvišjo oceno so dobila podjetja Gorenje, d. d., Velenje, Premogovnik Velenje, Elkroj Nazarje, Esotech Velenje, MGA Nazarje. Gre za podjetja, ki so že dobila priznanja Savinjsko- šaleške območne gospodarske zbornice za urejeno okolje ob koncu prve akcije. Komisija je tokrat prvič predlagala za priznanje Turistične zveze Slovenije Gorenje, d. d., iz Velenja. Božo Lednik, direktor ome- njene zbornice, je pri tem posebej naglasil, da akcija ni tekmovalna, ampak je njen namen dati priznanja tistim, ki skrbijo in se trudijo za lepši izgled. Hkrati pa naj bi spodbudili tista z neurejeno okolico k ureditvi. Kot primer slednjih je komisija navedla velenjski Vegrad, ki bi lahko zagotovo naredil kaj več za urejenost skladišča ob glavni cesti. »Pri nas so takšne akcije morda malce nenavadne, v tujini pa zelo prisegajo na či- sto in vzorno delovno okolje, ki med drugimi dejavniki gotovo vpliva na produktivnost.« Sicer pa so z odzivom podjetij zadovoljni. Zagotovo bi v Moji deželi - lepi, urejeni in čisti po mnenju sogovornika sodelovalo še več podjetij, če ne bi bila nekatera pod denacionalizacijo, v drugih pa so začasno zanemarili svojo zunanjost zaradi selitve ali preurejanja. Na zbornici razmišljajo o tem, da bi k sodelovanju v tej akciji povabili tudi obrtno zbornico. ■ tp Gasilke vaje se vrstijo Jutri predstavitev gasilske opreme Mesec protipožarne varnosti se preveša v tiste dni, ko se bo zgodilo največ aktivnosti. Nekaj prostovoljnih gasilskih društev se je v preteklih dneh že predstavilo, druga svoje taktične vaje še pripravljajo. Prostovoljno gasilsko društvo Velenje pa se je odločilo za prav posebno stvar-jutri ob 16. uri bodo na Titovem trgu v Velenju pokazali vso svojo gasilsko tehniko. Kako se ravna z njo, ko je treba »na pomoč«, pa boste lahko poskusili tudi sami, zato vas tja toplo vabijo. Glavna velenjska občinska vaja, ki bo v Vinski Gori, bo namesto v petek, 31. oktobra, dan prej, v četrtek, 30. oktobra. Poglejmo še nekatere druge dogodke; PGD Premogovnik bo pripravilo vajo danes in prihodnji četrtek. PGD Šalek bo vajo izvedlo v nedeljo dopoldne, prav tako PGD Škale. Njihova se bo pričela ob 11. uri. V Šentilju bodo gasilci svojo usposobljenost pokazali jutri ob 16. uri. Naj še enkrat spomnimo, da se bo jutri tudi ^glavna občinska gasilska vaja v Šoštanju, in to v tovarni usnja, kjer tamkajšnje industrijsko gasilsko društvo praznuje visok jubilej - 80 letnico društva. Ta dogodek bodo zaznamovali tudi s svečano sejo. V soboto bo v Vinski Gori še gasilski ples, prihodnji četrtek ob 16.uri pa bo v tem kraju še velika skupna gasilska vaja vseh društev GZ Velenje. Prvotno je bila načrtovana za petek, vendar so se gasilci zaradi praznika odločili, da jo izvedejo že dan prej. ■ ,.», ,« >.»„.„, ».,.». I fflpOTOCimiD se rj,u oMsk In namčiteu i ■■■■■■■ Kaj je res in kaj ni na področju stanovanjskega gospodarstva v mestni občini Velenje? Sever opozarja na nepravilnosti, Brodnik jih zanika! Med vprašanji in pobudami svetnikov mestne občine Velenje so med najpogostejšimi tista s področja stanovanjskega sklada. Njihov avtor je običajno nestrankarski svetnik Franc Sever, kije med drugim posredoval v proceduro nov osnutek odloka stanovanjskega sklada, kije bil potrjen, na zadnji seji (predlagan je bil že kot predlog) pa so ga na predlog župana Srečka Meha, češ da občina že ima veljaven in dopolnjen odlok stanovanjskega sklada, umaknili. Zadevo smo skušali osvetliti z dveh zornih kotov. Nekaj vprašanj smo zato postavili svetniku Francu Severju in predstojniku urada za javne gospodarske zadeve Tonetu Brodniku, kjer tudi pripravljajo strokovna gradiva za stanovanjski sklad. Občina nima pravilnika "Pravilnik imamo!" Najprej nas je zanimalo, zakaj seje Franc Sever odločil, da pripravi novi osnutek odloka o ustanovitvi stanovanjskega sklada. Franc Sever: "Obstoječi, ki je najprej veljal za nekdanjo občino Velenje, torej za sedanjo velenjsko, šoštanjsko in šmarško, z nekaj popravki ni ustrezen, predvsem pa me moti, da ne zajema vseh virov prihodkov in odhodkov." In katerih ne? Franc Sever: "Poslovnih prostorov, ki so last občine. Ni niti evidence niti podatkov o prihodkih in odhodkih." Pa vendar, zakaj nov odlok, če ste imeli tudi vi možnost dopolniti starega? Franc Sever: "Spremembe so bile sicer smiselne, tudi sam sem jih podprl. Tudi tiste, ki jih je na seji predlagal župan, bile pa so prepisane iz mojega osnutka odloka, ki sem ga med tem že dal v postopek. Zal v sedanjem, res pred kratkim dopolnjenim odlokom še vedno niso zapisani vsi viri prihodkov in odhodkov, prav tako pa tudi ni opredeljen način sprejemanja aktov stanovanjskega sklada, med drugim pravilnika za dodelitev stanovanj, ki ga občina Velenje še vedno nima, četudi je bil stanovanjski sklad ustanovljen že leta 1993. Le tako bi se izpolnila želja prosilcev za občinska stanovanja, da bi imeli vsi enake možnosti. V odloku, katerega avtor sem, je izrecno opredeljeno, da Franc Sever sklad vodi eden izmed članov sveta, saj bi bilo edino tako mogoče zagotavljati neposreden in hiter pretok informacij. Prav tako pa sem želel doseči, da bi dobil upravni odbor podporo občinskega sveta za izterjave ne-plačnikov oziroma zahteve za izselitve. Predlagam pa tudi, da vsi občinski poslovni prostori preidejo v last stanovanjskega sklada." Zakaj? Franc Sever: "Le tako je možna evidenca lastnine, kontrolirati je mogoče opravljeno delo in porabo sredstev. V svetu mestne občine imate že nekaj časa številne pripombe na delo upravnega odbora stanovanjskega sklada. Kaj vas najbolj moti? Franc Sever: "Iz zapisnikov sej upravnega odbora je razvidno, da so brez razprave potrjevali že realizirane zadeve. Nekateri vplivni občani so prišli do stanovanj neupravičeno (Peter Rezman, Stane Jeršič ...). Stanovanjski sklad je želel sofinancirati obnovo fasade na Cankarjevi 1, torej objektu, kije v privatni lastnini, v upravnem odboru pa so odločitve sprejemali tudi tisti, ki po zakonu te naloge sploh ne bi smeli opravljati ..." - Sever pravi, da v občini ni evidence niti podatkov o prihodkih in odhodkih poslovnih prostorov, ki so v njeni lasti. Je to res? Tone Brodnik: "Težav ni bilo malo, saj se je zakonodaja na tem področju v preteklosti pogosto spreminjala. Sicer pa so bile vse najemne pogodbe sklenjene že v prejšnjem mandatnem obdobju, v zadnjem obdobju smo dodatno pridobili le poslovne prostore v podhodu Mastodont v središču Velenja. Občina pa ima tudi svoje poslovne prostore (za potrebe vojske, policije, občinske uprave). Na kolegiju župana smo že uskladili stališče, da bi poslovne prostore, s katerimi trenutno razpolaga stanovanjski sklad, prenesli na mestno občino Velenje, saj naj bi se stanovanjski sklad ukvarjal izključno s stanovanjsko problematiko in naj ne bi bil prof-itnega značaja, kar pa poslovni prostori nedvomno so." - Kako ste delili solidarnostna in neprofitna stanovanja, če menda sploh nimate pravilnika? Tone Brodnik: "To ni res. Delamo po pravilniku, ki ga je določil republiški zakon, pri katerem smo imeli možnost dopolnitve nekaterih kriterijev. To smo tudi storili, in sicer imajo prednost pri dodelitvi solidarnostnih in neprofitnih stanovanj občani, ki že dlje časa bivajo v občini." - Ste bili vi osebno res nezakonito v upravnem odboru stanovanjskega sklada? Tone Brodnik: "Nezakonito ne, saj sem bil izvoljen, in to v skladu s takratno zakonodajo, ki pa se je vmes spremenila. Moj glas nikoli pri sprejemanju odločitev ni bil odločilen." - Je res, da je upravni odbor potrjeval že uresničene zadeve? Tone Brodnik: "Res je enkrat potrdil dodelitev poslovnega prostora v Mastodontu, kar pa glede na poprejšnjo uskladitev upravnemu odboru ni bilo sporno." - Kakšna je izterjava najemnin od poslovnih prostorov? Tone Brodnik: "Z njo nismo zadovoljni. Tudi mi čutimo slabo likvidnostno stanje. Ukrepamo pa po veljavni zakonodaji." - Imata Stane Jeršič in Peter Rezman občinski stanovanji? Tone Brodnik: "Peter Rezman stanuje v Šoštanju v rudniškem stanovanju, Stane Jeršič pa ima službeno stanovanje za določeno dobo, in sicer kot samostojni kulturni delavec." - Na osnovi česa je sklad sofi- nanciral fasado na Cankarjevi Velenju? Tone Brodnik: "Tega nismo sofinancirali, smo se pa pogovarjali in sklenili o tem tudi sporazum, od katerega pa smo kasneje odstopili, ker izmera kvadrature ni bila točna in je bil tudi znesek bistveno višji od prvotnega. S tem ko smo to nameravali, smo želeli konkretno prispevati k lepšemu videzu centra mesta. Osebno mi je žal, da k temu projektu nismo pristopili, saj bi bil videz mesta danes gotovo lepši. Naj pripomnim, da na takšen način rešujejo tovrstne težave v mnogih slovenskih mestih, na primer v Celju, Mariboru, Ljubljani." ■ Mira Zakošek 6 NAS VAS 107,8 MHz 23. oktobra 1997 RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK Po kostanj in po ribo v v žerjavico vodo Dobesedno. V četrtek smo ta pregovor preizkusili tudi v praksi in ugotovili, daje velikokrat bolj vroče takrat, ko ga izvajamo v obliki reka. Kostanjev piknik se je končno zgodil, čeprav za kostanj ni poskrbela Tatjana Podgoršek, kot je bilo določeno, ampak neznani nabiralec (v trgovini smo njegovo delo plačali), za kar smo mu iskreno hvaležni. Ribiči iz družine Ljubno ob Savinji pa so vedeli, da bo treba prej poskrbeti za kaj bolj otipljivega, recimo postrvi. Po njih se da kostanj veliko bolj strpno peči. Postrvi so bile take, da bi jih ... Da bi jih danes še enkrat! Koliko je imel pri ribiškem navdihu prste zraven Janez Plesnik. pristni Zgornjesavinj-čan, ki je predlagal lokacijo, ni znano. Je pa vse skupaj odlično uspelo. Nekateri so poskušali tudi ribiško srečo in dva, Nadja Blatnik in Stane Vovk, sta jo imela. ■ mkp, ribiško srečo je na film lovil Janez Plesnik. Posvet. Janja drži palico, Jure vabi ribe, Stane pa razmišlja, da se akcije niso lotili najbolje. KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO... SOULFINGERS Po krajšem premoru se bo znana zagrebška skupina Soulfingers ponovno predstavila velenjskemu občinstvu. Tokrat se bodo, za razliko od njihovega zadnjega nastopa v Velenju pred dobrimi štirimi mese- ci, ko so nastopili v Beli dvorani, ponovno pojavili na svojem "starem" velenjskem koncertnem prizorišču, v klubu Max. To bo že njihov četrti ali peti nastop v organizaciji tega kluba. Soulfingers bodo v Maxu nastopili v soboto, 25. oktobra. MICHAEL JACKSON Michael Jackson, katerega nastop v Ljubljani avgusta letos je tako neslavno propadel, je v drugih državah tako imenovane "nove Evrope" očitno mnogo bolj cenjen, kot pri nas. Zelo dobro se namreč počuti na Poljskem, kjer menda namerava praznovati svoj prihodnji rojstni dan. Ta bo že štirideseti in čeprav je do 29. avgusta 1998, ko bo Jacko dejansko napolnil štiri desetletja, še precej časa, o proslavi okroglega jubileja že resno razmišlja. Tako so mu poljske oblasti iz Varšave že poslale seznam primernih prizorišč, na katerih bi konec avgusta lahko dostojno proslavil svoj rojstni dan. Jacko se menda še posebej zanima za tamkajšnje gradove. METALLICA Težkometalna skupina Metallica v kratkem pričakuje izid svojega novega albuma "Re-Load". Album so želeli predstaviti 11. novembra na brezplačnem koncertu, toda pri tem so se soočili z nenavadnim problemom. Ne morejo namreč najti primernega mesta, kjer bi koncert lahko odigrali. Nastopiti želijo na prostem, zato iščejo primeren stadion, park, zapuščeno letališče, veliko parkirišče, ali kakšno drugo podobno javno površino. Doslej so povsod naleteli na gluha ušesa. Zavrnili so jih v vseh večjih mestih, tudi v Bostonu in Chicagu, tako da so se člani sku- pine odločili, da pomoč poiščejo kar pri svojih oboževalcih. V posebni akciji, ki poteka do 26. oktobra, jih namreč naprošajo za pomoč pri iskanju primernega prostora za njihov nastop, za kar so odprli celo brezplačno telefonsko linijo. OZZY OSBOURNE Še ena legenda heavy metala v teh dneh pričakuje izid novega albuma. To je Ozzy Osbourne, nekdaj član znamenitih Black Sabbath, ki 11. novembra pričakuje izid zbirke svojih največjih uspehov. Na albumu, ki ga je naslovil z "The Ozzman Comet" bo poleg največ- jih uspehov tega ročk pevca tudi nova skladba z naslovom "Back On Earth". Sicer pa je vedno glasneje slišati govorice o ponovni združitvi legendarnih Black Sabbath. V začetku decembra naj bi se namreč srečali vsi člani originalne zasedbe te pionirske heavy metal skupine in skupaj nastopili na dveh koncertih v Birminghamu. Nastopa nameravajo tudi posneti in nato izdati album in video kaseto s posnetki iz obeh nastopov. Po letu 1»Ž »Ne bodi no trmasta,« svetuje Stane Janji, »tjale vrži, tista je gotovo lačna.« »Hura, uspelo je!« so bili vsi navdušeni. Resnici na ljubo pa je bilo treba za tale posnetek že ulovljeno in pri pravih ribičih sposojeno ribo na vrvico privezati. Potem sta se res ujeli dve. 1992 bo to že tretja ponovna združitev članov skupine Black Sabbath po njihovem razpadu v začetku osemdesetih let. SPICE GIRLS Večina oboževalcev skupine Spice Girls najbrž že težko pričakuje izid njihovega drugega albuma. V manj kot mesecu bo namreč izšel album z naslovom "Spice World" in tako nasledil debitantski izdelek te skupine, ki so ga doslej prodali v neverjetni nakladi več kot 18 milijonov izvodov. Članice skupine so prvi single s tega albuma "Spice Up Your Life" že predstavile in ta daje slutiti, da so se dekleta tokrat bolj obrnile k soulu in rhythm & bluesu. Sicer pa je izid albuma, ki prinaša deset novih skladb medijsko močno podprt. V Veliki Britaniji je namreč moč na vsakem koraku srečati plakate s podobami vročih članic skupine, na televizijskih kanalih nenehno predvajajo njihove videospote, na radijskih valovih pa vrtijo njihove skladbe. Vsa kampanija pa je namenjena predvsem dvigovanju temperature pred premiera filma "Spice VVorld", ki jo napovedujejo za januar 1998. ■ MiČ JOHN MAVALL & THE BLUESBREAKER8 (Hala Tivoli, 4. november 1997) John Mayall še danes velja za enega največjih belih pevcev bluesa. Samouk kitare, klavirja, orglic in predvsem pevec, je legendarno skupino Bluesbreakers ustanovil že leta 1963 in si že takrat priboril sta- tus legende. Kot glasbenik in osebnost pa je močno vplival na glasbene tokove. V devetdesetih letih ni zaspal na lovorikah. Izdal je kar nekaj novih albumov, ki niso v ničemer zaostajali za prejšnjimi, nekatere pa so celo prekašali. Z njimi je postavljal nove standarde bluesa. V letošnjem letu je John Mayall izdal morda celo njegov najboljši album. "Blues For The Lost Days" je izšel kot njegov tretji album pri založbi Silverstone Records. Na njem najdemo dvanajst briljantih komadov od kričečega "Harpa" in trdega beata "Dead City", do značilnega kitarskega zvoka v naslovni skladbi "Blues For The Lost Days". Mayall in njegova skupina, ki jo sestavljajo bobnar Joe Yuele, kitarist Buddy Whittington in basist John Paulus si utira pot k novi generaciji poslušalcev. Blues današnjega dne definirajo na novo, ob tem pa ohranjajo korenine te glasbene zvrsti. Vsi člani skupine Bluesbreakers, ki se sicer nenehno spreminja že več desetletij, so si edini, da so s to ploščo dosegli nov nivo svojega ustvarjanja. Trenutno so skupina glasbenikov, ki sklada nekatere izmed najboljših skladb v svoji karieri. Nekoč je bila igrati v skupini Bluesbrakers velika čast. V njej so se namreč kalili taki mojstri kot so Eric Clapton, Peter Green, Sly Dunbar, Mick Fleetvvood, Mick Taylor in drugi. Kako zveni John Mayall v svoji najnovejši izdaji v živo, se bo mogoče prepričati na njegovem koncertu. Ta legendarni bluesman se bo 4. novembra (torek) v ljubljanski hali Tivoli namreč predstavil tudi slovenskemu občinstvu. Njegov gost na tem koncertu bo mojster akustične bluesovske kitare Paul Geremia. ■ MiČ (povzeto po ŠKUC ROPOT) FAKE V torek, 28. oktobra se bo v klubu Max predstavila skupina Fake iz Ljubljane. Skupino vodi Igor Leonardi, kitarist, ki je igral v zasedbah Begnagrad, Miladojka Youneed in Quatebriga, zdaj pa že osem let živi in dela v ZDA, kjer je sodeloval tudi z Metallico, Donom Cherryem in drugimi znanimi glasbeniki. Poleg njega so v skupini njegovi stari znanci iz obdobja delovanja skupine Quatebriga, Žarko Živkovič (kitara), Nino de Gleria (bas) in Aleš Renlda (bobni). Glasba, ki jo skupina izvaja je mešanica hardore swinga, acid groovea, hip bopa, afriških ritmov in be bopa. Fake igrajo predvsem avtorske skladbe, med katere umeščajo tudi nekaj predelav standardov. Koncert se bo pričel ob 21. uri. LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. f Takole ste glasovali v nedeljo, 19. oktobra: i 1. KLAVZAR: Polka je muhasta 10 glasov 1 2.ZAJC: Leto je okrog 7 glasov 3. PTUJSKIH 5: Haloške Gorice 6 glasov 4. KUMER: Življenje je veselo 5 glasov 5. ŠTAJER. POTEPUHI: Potepuška polka 2 glasova Predlogi za nedeljo, 26. oktobra: 1. FRAJ KINCLARI: Kaj mi nuca planinca 2. MODRI VAL: Na šagri 3. SLOVENIJA: Moj fant je muzikant 4. ŠTAJERSKIH 7: Naša glasba je iz srca ^ 5. VESNA: Florjanska polka ■ Vili Grabner oktobra 1997 NAS CAS 7 Vaša pisma gorenje Kopališka 1, Velenje tel.: 063/862-010 fax: 063/864-476 d.o.o. btia Herber^tetn slovenske narodne jedi Hobra stara jebtla: Telečja obara z ajdovimi žganci 600 SIT Lukarski telečji zrezek s prosenimi štruklji 1500 SIT Brodet s polento 1500 SIT $o3et)ej ugotino: opoldanski menu - koline 1350 SIT ■m | Piše: Marko Slapnik Mladi pišejo Pobirali smo jabolka V torek, 14. oktobra, smo učenci 5.c in 5.b razreda Osnovne šole Livada preživeli zelo zanimivo dopoldne. Ob osmi uri smo odšli na pot. Namenjeni smo bili v Podkraj pobirat jabolka. Po slabi uri smo prispeli na cilj. Tam nas je lepo sprejel gospodar kmetije Ivan Obu. Poučil nas je, kako pobirati, kaj pobirati, zakaj pobirati... In smo šli, 5.b razred peš, 5.c pa s traktorjem. Vožnja je bila res prima. Malo nas je premetavalo, a nič zato. Ko smo prispeli do jablan, smo punce vzele košare v roke, fantje pa vreče. Nekaj pogumnih je splezalo tudi na jablano stresat veje. Zaklicali smo še: "Na delo!" in se lotili pobiranja. Bili smo res pridni, saj se je kup vreč večal in večal. Ko smo pobrali vsa jabolka, smo zadovoljni splezali na traktor in že smo odropotali. Prišli smo do kraja, kjer so jabolka pobirali učenci 5.b. Tam nas je gospod odložil in spet se je ponovila ista zgodba. Pobirali smo, stresali, se smejali ... Nato smo se vrnili do kmetije. Odložili vreče in košare ter skupaj posedli okoli 100 let stare lipe. Gospodinja nam je medtem že pripravila domače suhe slive in napolitanke, za povrhu pa smo dobili že svež jabolčnik. Gospodar nam je povedal, da smo podrli rekord v nabiranju, kajti nabrali smo kar 7 1 vreč jabolk. Bili smo navdušeni! Ko pa nam je tovariš še povedal, da tehta vreča jabolk približno 40 kg, je bila navdušenost še večja. Malo smo se še poigrali in se nato odpravili proti domu. Bili smo kar pridni, saj večjih "nemirov" na poti ni bilo. K temu pa sta prispevala tudi razredničarka 5.b ga. Šporn in razrednik 5.c g. Fajfar. Prepričana sem, da nam bo vsem ta dan ostal trdno v spominu, saj je bil nekaj posebnega. Oh, ko bi bilo takih dni še več! Še enkrat pa se moramo zahvaliti gospodu Obuju in njegovi ženi, saj brez njunega povabila tega dne sploh ne bi bilo. ■ Maša Lončarič, 5.c , OŠ Livada Sprejemamo naročila za poroke, obletnice in novoletna srečanja v novembru in decembru. Šoštanj 8. oktobra leta 1941 so partizani izvedli napad na Šoštanj. To dejanje je bilo takrat zelo odmevno po velikem delu okupirane Evrope. Po vojni smo 8. oktober dolgo praznovali kot osrednji občinski praznik občine Velenje. Po osamosvojitvi je ta praznik zbledel, ostal v senci drugih, ljudem manj znanih dogodkov. Proslave so bile vedno medle, brez pravega poudarka na vsebino. A letos je bilo drugače. Kar lepo število borcev, aktivistov in simpatizerjev se je zbralo pred spomenikom talcem. Program so izvedli učenci Osnovne šole Bibe Roecka in nas prijetno presenetili. Izredno prisrčno so izvajali recital, ki je bil usklajen z vsebino praznika. Čeprav iz otroškega grla je mogočno zadonela Kajuhova pesem v njegovem rodnem mestu "Samo milijon nas je ..." Veliko hvale in odobravanja sta bila deležna dva mlada harmonikarja, ki sta veselih obrazov smelo zaigrala venček partizanskih pesmi. Take, ki jih že dolgo nismo slišali, udarne in borbene. Take, ki smo si jih zelo želeli in močno pogrešali. Zato smo jih še bolj željno in hvaležno poslušali. Sledil je govor predsednika organizacije ZB Šoštanj, ki je podal sliko takratnega časa, ko je bil slovenski jezik izgnan iz šol, iz cerkva in ustanov, ko so gorele knjige, ko so naši ljudje s culico premoženja morali v pozni jeseni zapustiti svoje domove in so jih odgnali v daljno, mrzlo tujino. Takrat je bil slovenski narod obsojen na smrt. Le za nekaj ur je bil Šoštanj osvobojen. To ni bila velikanska zmaga Štajerskega bataljona, toda dal je lekcijo okupatorju: "Tu smo mi gospodar!" Zahvaljujem se vodstvu ZB Šoštanj, godbi na pihala in šoli Bibe Roecka z željo, da bi nam še kdaj pripravila tako prijeten program. ■ Anica Kos Šoštanj Pismo Uradu za gospodarske javne službe MO Velenje Ko me je že ravno minila jeza nad ravnanjem občinskega nadzornika, ki mi je za brisalcem avtomobila pustil listič z mandatno kaznijo, sem 8. oktobra prejela priporočeno pošiljko vašega urada in sporočilo, da denarne kazni nisem plačala. No prav, sem si rekla, si pa povejmo, kar nam gre! Prekršek, sem 10. 9. ob 18.20 (pred trgovino Brokat v Šaleku) res naredila, drznila sem si parkirati na obledelem parkirnem prostoru, označenem za invalide. Prekršek sem naredila zvest-no, saj bi ob pomanjkanju parkirnih prostorov lahko avto pustila le še na drogu za zastave pred osnovno šolo v Šaleku, zavestno tudi zato, ker sem vedela, da se v trgovini ne bom zamudila več kot 10 minut. To "zavest" sem kot mandatno kazen plačala 15.9. (v okviru osmih dni in z dobrotljivim 50 % popustom). Prav je, da te prekršek udari po žepu, ni pa prav, da občinski proračun polnite na tak način. Prepričana sem, da je bil občinski nadzornik na preži tam, kjer je bil prepričan, da bo dobil "kršitelje na limanice". Zaradi manj kot desetih minut je moral opaziti, da sem bila zgolj v trgovini, ki bi jo v najslabšem primeru zapustila že čez 30 minut. Bilo bi zanimivo izvedeti za statistiko prekrškov in krajev, kjer je največ kršitev! Vse skupaj bi nekako pozabila, če me vedno znova ne bi jezile stvari v Velenju, ki bi jih nadzornik lahko uredil, a jih zaradi očitnega pomanjkanja korajže pred živimi ljudmi ne naredi. Seveda je veliko lažje zatakniti listič in se skriti pred kršiteljem. Kako dolgo se bomo še izogibali objestnim mladeničem in mladenkam na rolerjih pred Namo, ki se zaletujejo v male otroke in mamice z otroškimi vozički ter uničujejo z muko obnovljeno ploščad? Zakaj občinski nadzornik ne pri- vo (če je razširi z zemeljskimi deli vaš izvajalec, je to dovoljeno, če pa to že desetletje zahteva krajevna skupnost, pa to ni izvedljivo!)? Skratka, želim vam povedati, da bi se občinski nadzorniki morali ukvarjati s pomembnimi kršitvami in ne z malenkostmi, ki so kršitve samo za to, da boste napolnili proračun. In še nekaj, prepričana sem, da bi iz delčka tako zbranega denarja lahko kupili kakšen računalnik ali najeli raču- novodjo, ki bo po mesecu dni sposoben iz spiskov Agencije za plačilni promet narediti spisek plačanih in neplačanih mandatnih kazni. Tudi denar za priporočeno pošiljko bo šel iz proračuna (npr. 50 x 250 SIT = 12.500 SIT, to je vrednost, ki bi naši krajevni skupnosti zadoščala za postavitev vsaj enega koša za smeti). V upanju na boljše čase vas pozdravljam. Milena Kumer DO 0QAC3DD[!1AVD<9Q »eieLe »*LH*cieeA §$HCA Del čas: vsak dan razen nedelje od 12. - 23. ure. de vsak dan pred deponijo podjetja Alea (ob starem pokopališču v Šmartnem) in nas krajanov ne zaščiti pred njihovimi delovnimi stroji, prahom, zemljo, navlako? Uničili so edino asfaltno prevleko na pokopališču, naredili novo blatno cesto in po vsej verjetnosti uničili betonirane jaške. Ali bomo krajani in ostali korist-niki pokopališča dobili novo asfaltno prevleko iz proračuna in dočakali razširitev ceste na Kono- Prostranstvo gozdov Po gozdnatosti (okrog 50 odstotkov) je Švedska podobna Sloveniji. Tamkajšnjim gozdarjem zakon narekuje, da morajo za vsako posekano drevo posaditi novega. Tako zasadijo okrog 70 odstotkov pomladitve potrebnih površin. Sadijo le rdeči bor in smreko, ki sta zato v drevesni sestavi tudi najmočneje zastopana. V pretežno borovih mladovjih pride pri večji gostoti losov do močnega obje-danja mladja, kar predstavlja dodatno težavo pri pomlajevanju. V švedskem gozdu je trenutno samo 15 odstotkov listavcev, v zadnjem času pa je precej poraslo zanimanje za dolgo časa zanemarjeno domačo drevesno vrsto - brezo. Tako brezov les za celulozo že dosega ceno smreke, boljši les breze za žago pa ceno bora celo presega . Na Švedskem je zelo močna papirna industrija, ki narekuje nekatere usmeritve v gozdarstvu, v veliki meri tudi konstantno proizvodnjo drobnega celuloznega lesa iglavcev. To je delno tudi izgovor za neupoštevanje naravnega pomlajevanja in biološke raznovrstnosti. Približno polovica švedskih gozdov je v zasebni lasti. Kmetje dobijo večino dohodka iz gozda. Za delo v gozdu zasebniki še vedno največ uporabljajo kmetijske traktoije in konje, v ostalih gozdovih, ki so v lasti različnih družb, države ali cerkve, pa večino dela opravijo s specializiranimi gozdarskimi stroji. Zemlja; last potomcev Nekdanja kmetijska dežela se je razvila v najsodobnejšo industrijsko državo, že nekaj časa pa prinašajo največji del družbenega produkta terciarne dejavnosti, kot so trgovina, promet, storitvene dejavnosti in uprava. V kmetijstvu, ribištvu in rudarstvu je zaposlenih le štiri odstotke delavcev. Za kmetijstvo je primerna samo desetina švedskega površja predvsem okrog jezer v osrednjem delu in v toplejšem podnebju na jugu, le ta pa je dobro izkoriščena. Profesor Rolf Bjorheden nas je peljal na bližnjo kmetijo, kjer sta nam gospodar Uve in njegova žena Monica razkazala posest. Na kmetiji razen nekaj konj ni živali. Skoraj 25 hektarov obdelovalne zemlje je posejane z žitaricami. Na 150 hektarih pretežno borove- tovo pa bom za Slovenijo povedal svojim prijateljem, ki potujejo več kot jaz." Norge - dar morja Komaj zaznavni carinski objekti so nas opozorili, da smo s švedskih tal prešli na ozemlje norveške kraljevine. Najsevernejša še poseljena država sveta se razteza med 58° in 71° severno od ekvatorja, skrajna točka otočja Svalbard pa leži še 10° bližje tečaju. Za to podolgovato nordijsko deželo je značilen razgiban relief, ki se na razmeroma kratkih razdaljah ničkoliko-krat dvigne od morske gladine do preko tisoč metrov. Ravnina je le vjužnem delu in nekaj malega tu in tam ob morju, sicer pa se od juga do skrajnega severa dežele vleče gorska veriga s številnimi visokimi planotami - ijelli, ki so večinoma nad gozdno mejo. Za horizontalno razgibanost poskrbijo dolgi slikoviti kanali, ki pripeljejo morje v trden objem kopnega, imenovani Ijordi, in na zemljevidu lepo vidne modre lise, ki se "v živo" prelevijo v modrozelena jezera. Pestrost geografskih parametrov pogojuje tudi raznolikost klime. Obalni predeli jugozahodne Norveške imajo mile zime in hladna deževna poletja, medtem ko so v notranjosti dežele poletja topla in sončna, zime pa mrzle. Na severu so zime še bolj mrzle, poletja pa hladna in bujna. Vegetacijska doba traja 180-190 dni na jugu in le 110 dni na severu dežele. Za relativno toplo klimo se morajo Norvežani zahvaliti Zalivskemu toku, ki prihaja iz Karibskega morja. Brez morskega gretja bi bila Norveška pusta in negostoljubna, kot na primer Grenlandija, tako pa so obale največkrat vse leto neza-mrznjene, poletja pa so bolj blaga in zelena kot sicer. V osrednjem in jugovzhodnem delu Norveške se pojavljajo predvsem iglasti smrekovi in borovi gozdovi s posamično primesjo breze, trepetlike in jelše. Severna in zahodna obalna področja ka-rakterizirajo naravni brezovi in borovi gozdovi ter sekundarna smrečevja. Zaradi razgibanosti pokrajine je ta redko poseljena. Povprečno živi na kvadratnem kilometru trinajst prebivalcev, dejansko pa jih od dobrih štirih milijonov kar 80 odstotkov naseljuje priobalni pas. ga gozda se ustvari štiri petine dohodka kmetije. Stroji za delo na polju in v gozdu so stari, vendar dobro vzdrževani, saj je gospodar Uve mojster tudi za tovrstno delo. S svojimi stroji dela še na sosed- oktobru privošči teden počitnic, ko se povsem preda lovu na losa. Tako med "počitnicami" preskrbi družino z mesom, čez zimo dela v gozdu, spomladi pa je dva meseca v žagi, kjer poskuša čimbolje iz- -.L'* .. . i jL njih kmetijah. Uve se poleg kmetovanja in gozdaijenja ukvarja z iz- ■ delovanjem končnih izdelkov iz lesa, zato ima veliko posluha za delo z gozdom. Pravi, da ima zemljo izposojeno od otrok in mora z njo pazljivo ravnati (ko bi bilo več takih Uvetov ...j. Vsako leto si v Čudoviti svet lišajev koristiti les, ki ga je dobil iz gozda. Maja prične spet kmetovati. Ob povabilu v Slovenijo se je visok, bradat Nordijec rahlo nasmehnil in z zvenečim glasom dvoumno odvrnil: "Mogoče. Go- OPEL O Anji Hudobreznik sta se izpolnili želji Hvala vsem dobrim ljudem! Krajevna skupnost Ravne Še vedno ceste Kljub temu da so v krajevni skupnosti Ravne v občini Šoštanj v zadnjih dveh, treh letih posodobili nekaj cest, jim še vedno namenjajo precej pozornosti. Sredi leta so predali svojemu namenu 1600 m dolgo posodobljeno cesto Ruml - Ravne, sedaj se pripravljajo na asfaltiranje dela ceste Kaplanov mlin - Kristan, ki jo vsak dan uporablja 45 prebivalcev, ob vikendih pa precej več. 700 m soje nameravali asfaltirati, vendar so pri tem naleteli na težave pri enem od lastnikov zemljišča. Po besedah predsednika krajevne službe Ravne Viktorja Potočnika bo glavnino denarja za posodobitev te ceste prispevala občina Šoštanj, pridni pa bodo morali biti na udarniških akcijah tudi koristniki sami, ki bodo morali poleg tega za naložbo prispevati še nekaj denarja. Dobre namene so imeli tudi glede posodobitve ceste Avgust Hudobreznik - Zalubelšek, vendar pa je zanjo zmanjkalo denarja. Zato bodo to cesto v dolžini približno 550 metrov razširili in pripravili za asfaltiranje prihodnje leto, v katerem naj bi dobila novo preobleko tudi cesta Platnik - Jezernik. Sogovornik upa, da pa jim bo uspelo čimprej asfaltirati cesto Jožev mlin -Konjovšek. "Nekateri krajani so se pritoževali nad neurejeno varnostjo v cestnem prometu. Prisluhnili smo njihovim zahtevam in postavili ležeče policaje. Ker pa to ni bilo po volji drugim, so jih kmalu odstranili." Oskrba z zdravo pitno vodo je drugo aktualno vprašanje. Z obnovo zajetja in zbiralnika za vodo letos poleti so poskrbeli, da v treh gospodinjstvih pri ravenski podružnični šoli ne bodo pili več oporečne vode. Kot vse kaže, bodo rešili težave pri oskrbi z vodo še pri eni družini. Kako pa je z izgradnjo vodovoda Pristava - Vrhi? "Dokumentacija je izdelana, kam dlje pa še nismo prišli, saj so mnenja krajanov zelo različna in kar težko jih bo uskladiti v zadovoljstvo vseh." Poleg zapisanega je Potočnik med letošnjimi aktivnostmi omenil še ureditev prevoza za otroke, ki so oddaljeni več kot 4 km od podružnične šole. "Moram poudariti, da vse, kar delamo v naši KS, delamo v sodelovanju z občino Šoštanj. Zadovoljen sem s tem, kar smo uresničili. Če bomo vsako leto naredili toliko, kot smo v zadnjih dveh letih, potem bomo zadovoljili potrebam naših krajanov v doglednem času. Vsega se naenkrat pač ne da." V okvirnem delovnem programu za prihodnje leto namenjajo znova osrednjo pozornost izgradnji vodovoda ter cestam. Povsem odprto vprašanje pa še vedno ostaja izgradnja plinovoda. ■ tp Avtohiša JAKOPEC C0RSA že od 14.990 DEM Vectre iz zaloge - posebne ugodnosti VELENJE,Kosovelova 16, tel.:063/855-975, 864-380 CELJE, Mariborska 93, tel.-.063/411-909 Krajevna organizacija RK Pesje Srečanje po osmih letih Pesje, 13. oktobra - V domu krajanov v Pesju je bilo minuli ponedeljek popoldne dokaj živahno. Marljive članice tamkajšnje krajevne organizacije Rdečega križa so namreč po osmih »sušnih« letih znova pripravile srečanje krajanov, starih več kot 70 let. Zanj so poslale 101 povabilo, srečanja pa se jih je udeležilo približno 60. »Takšnega odziva smo zelo vesele,« je povedala predsednica te organizacije Milka Tamše in nadaljevala. »Srečanja so namreč pripravile že pred leti, nazadnje pred osmimi, vendar pa smo z njimi prenehale zaradi slabe udeležbe.« Ob tej priložnosti so za udeležence, med katerimi je bil tudi najstarejši krajan KS Pesja 92-letni Karel Petkovnik, pripravile skromno pogostitev, učenci podružnične šole Pesje, pevke iz Stare vasi ter muzikant Anton Kovač pa so poskrbeli za vedro razpoloženje. Organizatorice so bile kljub temu kar malce slabe volje, ker se njihovemu vabilu niso odzvali predstavniki Območne organizacije RK Velenje in krajevne skupnosti Pesje. To pa ni edina aktivnost, ki so jo članice človekoljubne organizacije iz Pesja pripravile letos. Marjana Krenker, tajnica organizacije, je še omenila obiske pri bolnih in ostarelih dvakrat na leto, težave socialno ogroženih krajanov pa poskušajo reševati skupaj z Območno organizacijo RK Velenje. ■ tp Utrinek s prijetnega srečanja Vrtec Maja Šmartno ob Paki Tetka Jesen Šmartno ob Paki, 10. oktobra - Tako kot že nekaj let zapored, je prejšnji petek dopoldne malčke v vrtcu Maja v Šmartnem ob Paki obiskala tetka Jesen. Seveda ni prišla mednje praznih rok, ampak s polno košaro čudes narave, značilnih za ta letni čas. In kaj so z njimi počeli otroci? Vodja vrtca Marinka Globačnik je povedala, da so se pri pripravi zanimive razstave trudili vsi. Starši so razstavo pohvalili, zdela se jim je zanimiva, otroci pa so ob oblikovanju plodov uživali. Znova pa se je izkazalo, kako so lahko otroci ustvarjalni, da imajo več idej kot odrasli. »Veseli smo, da si starši vzamejo čas za svojega malčka in skupaj z njim sodelujejo v aktivnostih. Tako jim dogodki, kot je na primer obisk tetke Jeseni, ostanejo dalj časa v prijetnem spominu, doživljajo jih drugače, kot bi jih sicer.« Tudi kostanj, ki so ga pekli dopoldne, je bil morda zaradi tega bolj sladek in slasten. ■ tp Andraž nad Polzelo, 17. oktobra - Na straneh našega tednika smo pisali o prizadevanjih staršev Anje Hudobreznik, učenke podružnične šole Pesje, za izgradnjo dvigala. Hudo-breznikovi so si namreč v zgornji etaži hiše starih staršev v Dobriču v Andražu nad Polzelo uredili svoje stanovanje, ki pa je bilo za Anjo, bistrega dekliča na invalidskem vozičku, težko dostopno. Februarja letos so začeli dobrodelno zbiralno akcijo za izgradnjo in nakup dvigala, saj naložba za Hudobrezni-kove ni bila majhen zalogaj. Vabilo na zaključek omenjene akcije je potrdilo, da jim je to tudi uspelo. Vidno zadovoljna An-jina starša Milena in Franc sta povedala, da takšnega odziva dobrih ljudi praktično po celi Sloveniji nista pričakovala. Več kot 100 se jih je vpisalo med dobrotnike, najmanjši prispevek je znašal 500 tolarjev, največjega je prispeval Humanitarni zavod VID Kranj (300 tisočakov). Izkazala se je tudi občina Žalec, z dobrodelnim koncertom, ki so ga pripravili otroci osnovne šole Polzela skupaj s podružnično v Andražu, so "zaslužili" 155 000 SIT. Starša sta omenila še Društvo mišično obolelih Slovenije, kije Anji in njenima spremljevalcema (očetu ter mami) omogočilo brezplačno rehabilitacijo v Izoli ter jim dalo na voljo stanovanje v bivalni skupnosti društva v Ljubljani. »Največ denarja smo pridobili z osebnimi stiki pri odgovornih ljudeh v podjetjih. Večina je prispevala denar, nekateri so nam pomagali na drugačen način. V slabih treh mesecih smo zbrali potrebno vsoto. Hvala vsem dobrim ljudem za njihov prispevek. Hvala, ker ste nam pomagali uresničiti dve veliki Anjini želji: da bi imela svojo sobo in svoje dvigalo, in to roza barve. Dvigalo smo uspeli urediti do njenega 9. rojstnega dne, 27. septembra." Naložba, opravilo jo je podjetje JR produckt iz Ljubljane, je z inšpekcijskimi pregledi vred veljala 1,5 milijona tolaijev. Anja dvigalo upravlja sama, pri odpiranju vhodnih vrat in pri izstopu iz dvigala pa še potrebuje pomoč. Kot smo slišali, mehanizma za samodejno odpiranje in zapiranje takšnih vrat še ni. Ker se je na posebnem ži-roračunu, ki ga je za Anjo odprl Center za socialno delo Žalec, zbralo več denarja, so dekliču izpolnili še nekaj manjših želja: velenjsko podjetje Elektronika ji je podarilo barvni TV-spre-jemnik, ob katerem ima Anja v svoji sobi sedaj še vi-deorekorder, včeraj je dobila računalnik, v prihodnjih dneh ji bodo kupili posebno zimsko vrečo. Ker zelo rada sestavlja pesmice, piše pa težko, ji bo gotovo v veliko pomoč diktafon. Anja tokrat ni bila tako zgovorna kot ob našem prvem obisku. Njen okrogoličen obrazek, poln vedrine in optimizma, je bil tokrat precej upadel. "Za bledico in utrujenost je krivo njeno bolno srce,« sta pojasnila Milena in Franc. »Življenje najine hčere je namreč od konca julija do 20. avgusta spet viselo na nitki. Zdravniki na pediatrični kliniki v Ljubljani so si z vsemi močmi prizadevali, da bi jo ohranili pri življenju. Ne veva, od kod ji toliko volje, trme in vztrajnosti. Z veliko mero optimizma premaguje vse bolezenske težave in tudi tokrat je bila ob pomoči zdravnikov močnejša od napada bolezni." Ko smo se poslavljali, so k Anji prihajali drugi: na zaključek akcije so namreč Hudobreznikovi povabili Anjino zdravnico, njene tovarišice, predstavnike občine Žalec in KS Aiidraž, izvajalca, predstavnico VID-a... Anja je pisala in povabila tudi prvo damo Štefko Kučan, s katero se je spoprijateljila na lanskem Pikinem festivalu. Danes je najbrž njen obrazek še bolj mil in otožen. Svojo posteljo je namreč morala zamenjati za posteljo v pediatrični kliniki v Ljubljani. Če bodo zdravniki ugotovili, da lahko znova ohranja svoje zdravje namesto z injekcijami s tabletami, bo spet kmalu doma: v svoji sobici, ob kateri je njeno dviga-1 lo roza barve. Držimo pesti, da bi bilo to čimprej, da bi lahko uresničila vse tisto, o čemer razmišlja. Svoje domače je namreč med drugim že seznanila, da bo sama izdelala okraske za novoletno jelko. Da bi zmogli dovolj volje in optimizma vsi skupaj, najbrž niso samo želje tistih, ki smo bili minuli petek z njo, ampak tudi vseh ostalih. ■ tp ANKETA Podpisi Še nekaj dni (29. oktobra opolnoči poteče rok) in znano bo, kdo od kandidatov za kandidata za predsednika države je zadostil pogojem in bo kot kandidat lahko nastopil na predsedniških volitvah, ki bodo v Sloveniji v nedeljo, 23. novembra. Seznam predsedniških kandidatov mora republiška volilna komisija objaviti najkasneje 8. novembra, 15 dni pred volitvami. Kar nekaj kandidatov je napovedalo boj in kar nekaj se jih je lotilo zbiranja podpisov državljanov v podporo svoji kandidaturi. Kaj si o vsem skupaj mislijo ljudje? Nekaj smo jih o tem povprašali. MARJANA BOROVNIK. »Nič ne bom |-j-^ ovinkarila, jaz .. sem za Kučana. LsdfiigSHM Ta se mi zdi najboljši in če komu, potem bi podpis v podporo dala njemu. Predsednik države je pomembna funkcija in še zdaleč ni vseeno, kdo bo to. Sicer pa bomo videli. Najbolj zanimivo pri letošnjih volitvah bo potem, ko bo znano, kdo so kandidati.« MARKO VIRTIČ: »Tega dela, iskanja {^^ep^t^H kandidatov za | kandidate, ne ^f spremljam. Po eni stani ni- jV mam časa, po J jJ drugi me pa ne H^H zanima preveč. Kobodokandi-dati znani, pa ne rečem. Zdi pa se mi, da kandidirati na podlagi zbiranja podpisov ni prav enostavno delo in toliko podpisov, kot je treba, lahko v tej državi dobijo le redki. Po-čakajmo, pa bomo videli, kdo bo pri tem uspel.« LIDIJA GLUK: »Dogajanje spremljam v ■■■■ medijih in zdi se mi prav zani- I zanimiv je del, ko kandidati mf^ zbirajo podpi- Mk"* se. Kakšen »re- gK sen« jih bo go- I-fliHL tovo nabral dovolj, težje pa bo nekaterim drugim, ki se tudi podajajo v to tekmo. Po moji oceni bosta vsem pogojem zadostila le kakšna dva, morda trije, in toliko, pričakujem, jih bo tudi nastopilo na volitvah, več je že skoraj nemogoče. Slišim pa, da so eni pri iskanju podpisov v-podporo prav posiljeni.« BRANKO HUDOUR-NIK: »Zelo malo me zanimajo te reči. Vem, recimo, da je gneča precejšnja. Samo iz Veie- M nja sta kandi- h^HL daturo napove- ■ dala dva, koli-kor slišim, pa je eden od njiju menda že obupal. To kaže, da podpisov ni tako preprosto zbrati. Sam se, recimo, ne bi odločil, da bi komu podpisal, na volitve pa hodim redno in tudi letos bom šel.« MATJAŽ CVIKL: »Če kaj, potem me pa to, kar se zdaj grejo v zvezi s predsedniškimi volitvami, čisto nič ne zanima. Tudi politika na sploh mi je nekaj, s čimer se ne ukvarjam kaj dosti. Med ljudmi, ki zdaj iščejo podporo, bi jo jaz dal le enemu. Ni treba biti preveč pameten, da se ve, komu. Ta se je že zdaj izkazal kot dober.« M mkp, tp Glasbena šola Velenje Sedaj še univerzitetni študij Nadaljevanje s 1. strani Prizadevanja za izvajanje visokošolskega glasbenega izobraževanja na vseh instrumentih (približno 20) in solo petju niso od danes. Pred 5-imi leti so o tem spregovorili prvič, zadnji dve leti so aktivnosti stekle nekoliko hitreje in bolj zavzeto, z izgradnjo prizidka k velenjski glasbeni šoli pa so za to bile dane tudi vse možnosti. Novi program naj bi stekel v študijskem letu 1998/99. "Gre za dodiplomski univerzitetni študij, ki bo študentom ob uspešno končanem šolanju omogočil pridobitev naziva profesor instnimenta, za katerega se bo izobraževal. Kasneje bo možen še podiplomski študij. Pogoj za vpis v program instrumentalne pedagogike bo uspešno končana matura in preizkus umetniške nadarjenosti. To je edini tako zasnovan program v Sloveniji in je nujno potreben, saj profesorjev za določene instrumente primanjkuje. Hkrati bo omogočil učiteljem z neustrezno izobrazbo na tem področju izpolnitev zahtev po novem zakonu o osnovni šoli, kamor sodi tudi glasbena šola. Vpisovali bomo torej redne študente in tudi študente ob delu," je povedal ravnatelj velenjske glasbene šole mag. Ivan Marin. Predvidoma naj bi v prvem študi- jskem letu v visokošolski program instrumentalne pedagogike vpisali najmanj 30 rednih in vsaj od 15 do 20 izrednih študentov. Končno število bo odvisno od odločitve članov visokošolskega sveta, ki bodo svoj predlog podali v potrditev slovenski vladi. Še prej, v naslednjih dneh, naj bi program "obdelala" senatna študijska komisija, novembra naj bi ga sprejemal tudi senat Univerze Maribor. Po dogovorih naj bi prvo študijsko leto mestna občna Velenje dajala mariborski univerzi na voljo potrebne prostore brezplačno, vse ostale potrebne finance naj bi reševala Univerza v okviru svojega rednega izvajanja programa. Koliko denarja bo morala nameniti za študij v Velenju, za zdaj nimajo podatkov. Ostaja še nekaj odprtih vprašanj Za zdaj pa vseh vprašanj, povezanih z nemotenim potekom izvajanja visokošolskega študija, še niso rešili. "Na naši šoli je dovolj prostora za izvajanje študijskih obveznosti v dopoldanskem času, za morebitno vadbo pa ne. Tovrstno vprašanje bi lahko z dobro voljo in dobrimi namerami dogovorili s katero izmed os- novnih šol v Velenju, kjer običajno vsi prostori popoldan niso zasedeni. Pri nas namreč v tem času poteka glasbeno izobraževanje na nižji in srednji stopnji." Ob tem je mag. Marin opozoril še na eno odprto vprašanje: kako zadovoljiti potrebe po zagotavljanju prostorskih zahtev izvajalcev programa. Predmet nadaljnjih dogovorov bo tudi morebitna namestitev bodočih študentov v Velenju. Po izkušnjah v Ljubljani in Mariboru se večina med njimi vozi na predavanja, ker v študentskih domovih ne morejo vaditi. Za tiste, ki pa bi vendarle želeli v času študija živeti v Velenju, je menda nekaj prostih mest v tukajšnjem domu učencev. Imena tistih, ki bodo poučevali študente instrumentalne pedagogike, so znana (Ozim, Slokar, Vrhovnik ...). Svoje sodelovanje pri poučevanje glavnega predmeta so, po Marinovih besedah, pravzaprav pogojevali z izbiro prostora. Da je ta v velenjski glasbeni šoli nadvse primeren za študij, vedo zelo dobro, saj kot mentorji sodelujejo na mednarodnih poletnih glasbenih šolah, ki jih ta šola organizira že nekaj let zapored. Ob tem naj zapišemo, da bodo študentje imeli možnost izbire, kjer bodo obiskovali predavanja za skupne predmete (harmonija, oblikoslovje, pedagogika, psihologija ...) v Mariboru ali v Velenju. ■ tp Rekli so: mag. Ivan Marin o podpisu Pisma o dobri nameri: "Gre za zelo pomemben dogodek v širšem slovenskem merilu, ne samo za mestno občino Velenje. Program je edini tako zasnovan v Sloveniji, je nujno potreben, saj profesorjev za posamezne instrumente primanjkuje. To bo prvi univerzitetni program, ki ga prinašamo v Dolino za nedoločen čas. Glede na zapisano, da bi pri nas lahko študirali tudi študentje iz tujine, da je nakazana izmenjava profesorjev možna, potem lahko pričakujemo pravi pretok najrazličnejših informacij, idej iz vsega sveta. Iz ust rekrorja Univerze Maribor smo slišali, da bi bilo stalno v »obtoku« v enem semestru vsaj 15 študentov mariborske univerze, na leto naj bi se tako v sodelovanju med univerzami izmenjalo več kot 1000 študentov.« Mladinski center Velenje vabi n i Razstava, koncert, predavanje Mladinski center Velenje je takoj po tem, ko je mesto upravnika prevzel Aleš Ojsteršek, pričel izvajati dolgo pričakovani program, prostori pa bodo v bodoče zagotovo dobro izkoriščeni. V naslednjih dneh vas že lahko povabimo na dve prireditvi, pred dnevi pa srt v prostorih centra snemali tudi mladinsko oddajo TV Slovenija Lahkih nog naokrog, v kateri se bodo predstavile tri mlade velenjske glasbene skupine. V soboto, 25. oktobra, ob 21.uri se bo v Mladinskem centru zgodil hardcore koncert. Nastopili bodo SCUM ELEMENT iz Kanade, DRŽAVA V MALEM iz Velenja, SULO iz Ljubljane in RIOT iz Celja. Hkrati bo na ogled razstava fotografij Sandija Zakoška z naslovom »Država v malem«. Otvoritev razstave bo ob 18. uri. Scum element so sveža atrakcija iz Kanade in prihajajo k nam v sklopu njihove prve evropske turneje. Igrajo hiter, melodičen hardcore v stilu Lagvvagon. Pred njihovim nastopom bodo publiko ogreli SULO iz Ljubljane (New School Hard Core), Dražava v malem (melodični hardcore) ter RIOT iz Celja (melodični hardcore). V torek indijansko srečanje V teh dneh je v Sloveniji na obisku James Sonny Bear iz Severne Dakote (ZDA). V torek ob 18. uri se bo ustavil tudi v velenjskem MKC-ju. Predstavil nam bo tradicijo domorodnih Američanov, univerzalne tehnike zdravljenja ter na zanimiv način predstavil deželo orla, bizona in pipe. James Sonny Bear je diplomiral iz svetovanja, specializiral pa se je za zdravljenje vseh vrst odvisnosti (droge, alkohol...). Zaradi izgube zemlje in svoje nacionalne identitete so tovrstne odvisnosti pri indijancih zelo pereč problem. Gospod James Bear ima na tem področju dolgoletne izkušnje, še posebej pri delu z mladostniki. Vodi indi- vidualne in skupinske terapije, ima predavanja in vodi indijanske savne. Govori o tradicionalnih etničnih vrednotah domorodnih Američanov, opisuje naravno in harmonično oz. nenaravno življenje, mater Zemljo, predvsem pa, kako ozdraveti in izboljšati svoje življenje. Predstavil bo pristop poti v življenju (pri Indijancih: »Red Road Approach«). S svojim nastopom navdihuje in resnično zdravi. V Mladinskem centru Velenje obljubljajo, da bo srečanje poučno, sprostili pa se boste lahko tudi s plesom ob indijanski glasbi. Vabijo vse, predvsem pa srednješolce. mbš Kulturni center Ivana Napotnika Velenje Naši trije angeli Prva predstava v okviru gledališkega abonmaja 97/98 bo nagradna predstava Amaterskega gledališča Velenje: NASI TRIJE ANGELI in sicer v petek, 24. oktobra ob 19.30 za beli abonma in v soboto 25. oktobra ob 19.30 za rumeni abonma. Veljajo nove abonmajske izkaznice. Komedijo »Naši trije angeli« je režiral Renato Jenček. Igrajo: Majda Gabršek, Nataša Meh, Božiča Jurovič, Leon Cižmek, Borut Keršič, Karli Čretnik, Iztok Curči, Borut Cerar, Franc Lešnik in Marjan Matijevič. Abonma 97/98 Vpisovanje v gledališki abonma - beli in rumeni - je zaključeno.Oba abonmaja sta enakovredna in imata enak repertoar. Predstave bodo praviloma ob petkih in sobotah, izjemoma pa tudi druge dneve v tednu. V belem abonmaju je vpisanih 302 abonen-tov, v rumenem pa 293 abo-nentov. Izjemoma bodo lahko abonenti enega abonmaja obiskovali predstave drugega abonmaja, kar morajo urediti pri blagajni, seveda pa v tem primeru ne bodo imeli svojega abonmajskega sedeža. Ponovno opozarjamo, da se bodo predstave pričenjale točno ob napovedani uri, ob 19.30, in po pričetku vstop v dvorano (do odmora) ne bo mogoč. Prva predstava iz rednega abonmajskega programa bo gostovanje MGL Ljubljana: Tri visoke ženske in sicer v torek, 11. novembra ob 19.30 - rumeni abonma in v sredo 12. novembra, ob 19.30 - beli abonma. Utrinki s turneje Kolede v Španiji (3) Piše: Marko Milešič Corrida (šp. tek, beg) je*boj človeka z bikom, ki se običajno konča s smrtjo živali. Vznemirjenje, ki ga nudi korida, lahko razume le Spanec. Bikoborbe so poznali že Egipčani, Grki in Rimljani, v srednjem veku pa so jih v Španijo prinesli Arabci. Tu je korida našla svoje pravo mesto in veljavo ter pridobila nacionalni značaj. Simbolično predstavlja korida boj z naravo, proti sovražniku in stiski. Bikoborbe so v Španiji potekale v času najbolj krvavih bitk za osvoboditev izpod arabske oblasti. V teh stoletnih bojih je korida sploh potencirala borbeni duh naroda. Najprej je to bil boj fevdalca na konju proti biku, kasneje pa preide v direkten boj človeka z živaljo. Korida je splet svečanosti, praznika in zabave^ ki jo prirejajo na posebnih stadionih, ki jih je v Španiji več kot 400. V Albacetu je v času ferie moč obiskati korido vsak dan, drugače pa je med letom vsega skupaj kakšnih 20 predstav. Bike za korido gojijo na posebnih rančih Andaluzije (najbolj južna provinca Španije) in Nove Kastilje. Bik mora tehtati od 400 do 600 kg, s pomočjo posebnih priprav pa postane v svojem odraščanju močan in hraber. Bik, ki ga ubijejo nakoridi, konča na jedilniku kakšne restavracije, le-ta pa to objavi v časopisu. Na koridi sta bila z nami tudi Carmen in Jose in Jose je s svojim znanjem angleščine odlično komentiral dogodke v areni ter odgovarjal na naša radovedna vprašanja in tako ogromno prispeval k boljšemu razumevanju dogajanja, ki je Spancu tako svet. Še Jose, ki je ob kasnejšem pogovoru pri večerji dejal, da ni ravno pristaš koride, je bil mnenja, da nisi Španec, če nisi kdaj obiskal koride ter z njo tiho ne soglašaš, navkljub vsem protestom društev za zaščito živali. V areni je bilo 6 dvobo- jev. Če smo čisto natančni, jih je bilo 7, a je predsednik koride en boj prekinil, saj se je eden izmed bikov izmikal osrednjemu prostoru, kjer po pravilih boj poteka. Naš nesrečni bik se ni hotel zaplesti v borbo, čeprav je tudi brez nje dobil nekaj ran, pač pa je nemirno tekal okoli ograde, da je množica začela žvižgati, čemur je sledila zamenjava bika. Preživeli bik je z naše strani požel aplavz, sebi pa rešil življenje do naslednjega dvoboja. Svoje spretnosti so prikazali trije matadorji, vsak s svojo ekipo in po dvema predstavama, ki so si sledile v dveh krogih. Matador je tisti torero ali toreador, ki na koncu ubije bika, na začetku boja pa svoj spek-takel nameni komu iz občinstva (vrže mu klobuk) ali množici obiskovalcev (klobuk položi na tla v center arene). Za eleganten uboj je lahko še dodatno nagrajen, in sicer z ušesi mrtvega bika, ki pomenijo veliko čast za matadorja. Ob koncu boja so tako vse oči uprte na balkon predsednika koride, ki z belim robcem da znak, da se biku odreže uho. Dva robca pomenita dvoje ušes, še največkrat pa se zgodi, da matador ne ugleda nobenega robca in ostane brez bikovih ušes, ki mu dvignejo "rating". Množica gledalcev lahko glasno zahteva nagrado za matadorja, maha z belimi robci in včasih tako doprinese k za matadorja ugodnejši odločitvi predsednika. Biki so v areno spuščeni posamezno, še prej jih javnosti predstavi nosilec posebne table, na kateri je zapisana oznaka bika, ko je še ves svež in poln moči. 400-600 kg težak bik se mora sprva upehati, šele nato stopi na sceno matador. Za izrabo bikove moči poskrbi matadorjeva ekipa, ki jo sestavljajo toreadorji (ti bika z vijoličnimi odejami le dražijo), banderillerosi (v bika zapičijo vsak po dvoje ban-derillas - kratkih kopij, skupaj se jih znajde v bikovem telesu 6) in picadorja, ki s kopjem poškodujeta bika, pri čemer jahata z neprebojno mrežo zavarovanega konja. Konja imata zastrt pogled, saj bi se drugače splašila. Ko matadorjeva ekipa oslabi bika, je na vrsti glavni igralec, ki lahko z odlično predstavo postane zvezda in ga na ramenih odnesejo iz arene, lahko pa je izžvižgan. Matador in bik sta si včasih resnično gledala iz oči v oči in tista vijolična odeja, s katero je matador mahal biku pred nosom, mu ob nespretni potezi ne bi čisto nič koristila. Napet dvoboj spremlja glasba in vzk-likanje zadovoljne množice: "Ole, ole!" V šestih dvobojih smo videli vse, elegantnost in trpinčenje, odrezana ušesa ter klavrn pogled nezadovoljnega matadorja, ole in žvižge. Osebno mi je bil še najbolj všeč srečni bikec, ko pa je bil šov na vrhuncu, smo tudi mi matadorju vzklikali OLE. Tako, dragi bralci/ke Našega časa^ to bi bilo skoraj vse. Naj vam še zaupam, da so Španiji dali ime antični Kartažani. Opazili so, da v njej živi mnogo divjih zajcev in sojo poimenovali Isaphania, tj. zemlja zajcev. V rimski dobi se je imenovala Hispania, kar je že blizu današnjemu imenu Espana, Rimljani pa so v svoji 600-letni vladavini na Pirenejskem polotoku botrovali osnovam španskega jezika. Če greste v Španijo, je dobro vedeti, da se pivu reče cerveza (izg. servesa), vinu pa vino. Zadnje vrstice bi izkoristil za zahvalo vsem, ki ste nam dosedaj stali ob strani in s svojimi prispevki ali kako drugače omogočili, da ŠFS Koleda občasno predstavi našo kulturo tudi izven slovenskih meja. Vse tiste, ki vam ni tuja dediščina naših plesov in viž oziroma bi se jih radi naučili, pa veselo vabimo v naše vrste. ■ konec OBJAVE 23. oktobra 1997 Dejavnost podjetja VLS Computers je izdelava poslovne programske opreme. Izdelujemo programsko opremo zo večje delovne organizacije v grafičnem okolju MS Windows 95 z najsodobnejšimi orodji MAGIC 7.0 in ORACLE Developer 2000. Zoradi nadaljnego širjenja poslovanja vobimo k sodelovanju PROGRAMERJA ZA OBJEKTNO PROGRAMIRANJE pripravništvo z možnostjo zaposlitve Pogoji: • višja ali visoka izobrazba tehniške smeri (lahko tudi absolvent) • znanje angleškega jezika • urejenost • vozniški izpit B kategorije Ponujamo: • strokovno in organizacijsko usposabljanje ■ delo z vrhunskimi razvojnimi orodji • možnost izobraževanja • prijetno delovno okolje Ce bi se želeli vključiti v dinamičen in urejen kolektiv, pošljite svojo prošnjo in življenjepis (z vašo telefonsko številko) na naslov: VLS Computers d.o.o. Efenkova 61 3320 Velenje tel: 063 853-493 fax: 063 497 66 30 E-mail: VLS @ SI0L.NET ▼ TRGOVINA BETA, Kajuhova 12, Šoštanj /živila, čistila, g pijače, gospodinjski pripomočki T TRGOVINA DELTA, Kajuhova 12, Šoštanj /železnina, elektro, vodovodni in vrtičkarski program, hobi orodja, bela •g g tehnika, zabavna elektronika, gradbeni program, S | ARMSTRONG,KNAUF, TEGOLA... i I T TRGOVINA ANA, Šaleška , Velenje /moška, ženska in gs U otroška oblačila, spodnje perilo, nogavice/ m ^ T TRGOVINA NAŠ DOM, Prešernova 9,Velenje 1= g /zabavna elektronika, bela tehnika, orodja, električni aparati, § S diskont pijač, papirna galanterija/ co — Domofin-prvi mednarodni specializiran sejem za zaključna dela v gradbeništvu in renoviranje. Namenjen arhitektom, gradbenikom in domačim mojstrom. Celje, 22.-26.10.97 HOROSKOP OVEN OD 21.3. DO 21.4. Ce se vom bod zdelo, do vos poskuša nekdo vplesti v zadevo, ki ji nikakor ne boste kos, potem nikar ne popustite in se raje umaknite, še preden si povzročite kakšno škodo. Morda ne bo ravno prijetno, sploh, ker bo sledila zamera. V ponedeljek bodite čim bolj mirni, saj bo šlo vse narobe. Za nameček boste izvedeli nekaj v zvezi z vašim partnerjem, kar vam nikakor ne bo všeč. Počakajte, da se jeza ohladi, potem šele preverite, koliko je v stvari resnice. BIK OD 22.4. DO 20.5. Ni kaj, več prizadevnosti boste morali vložiti v delo, ki go že nekaj časa odlašate. Sedaj zato ne boste več imeli časa, saj vas bo sicer stalo precej denarja, ki ga po nimate na pretek. Novo poznanstvo vam bo močno polepšalo prve jesenske dni, zato poskrbite, da ne bo ostalo le pri sanjarjenju. Ce boste pametni, boste storili prvi korak, saj takšnih priložnosti nimate prav veliko. DVOJČKA OD 21.5. DO 21.6. Nikar si ne mislite, da vos ima vaš partner za čisto nepogrešljivega. Malce pazite, kako mu vračate njegovo ljubezen, saj bo sicer poskrbel za neljubo presenečenje, ki vas bo spravilo na tla. Ze tako v teh dneh ne boste kaj polni moči in volje, precej malodušni boste. Stanje lahko izboljša ukvarjanje s kakšnim športom, morda pa se pozabavate tudi z vašo zunanjostjo. Pazljivo pri hrani, saj jeste preveč. RAK OD 22.6. DO 22.7. Spet boste dobili voljo do dela, sploh takšnega, ki v vas budi ustvarjalnost. le vam včasih ni manjkalo in izkazalo se bo, da je še vedno v vas, le volje potrebujete precej več. Nikar ne poskušajte z glavo skozi zid, ko boste izvedeli, kako so se odločili tisti, ki odločajo o voši prihodnosti. Potrpite in bodite tiho. Cas bo prinesel pravilen razplet dogodkov. LEV OD 23.7. DO 23.8 " llsp«lo vam bo. Uresničili boste nekaj, kor ste si že dolgo želeli. težava pa bo nastala, ker bo to popolnoma spremenilo vaše dosedanje življenje. Ne dopustite, da bi vas stvari vrgle iz tira, saj imate še nekaj časa, da spremenite tisto, kar sedaj ugotavljate, da niste najbolje rešili. Pa nikar ne mislite, da bo šlo brez truda. Ce boste poprosili za pomoč še partnerja, bo šlo še lažje. DEVICA OD 24. 8. DO 23. 9. " Naleteli boste na osebo, ki se bo močno vpletla v vaše življenje. Seveda proti vaši volji, saj vam bo iz dneva v dan popila več živcev. Ce se boste želeti osebe odkrižati zlepo, boste potrebovali veliko časa, zato raje razmislite o radikalnejši potezi, sploh, dokler s'e ni bilo povzročene nič škode. Ko enkrat bo, vam bo preveč hudo, da bi lahko razumno ukrepali. TEHTNICA OD 24. 9. DO 23. 10. Partner si močno želi, da bi ga tudi vi podprli pri zadevi, ki ji v zadnjem čas« posveča ves svoj prosti čas. Prisluhnite mu in premislite, koliko njegovega bremena lahko prevzamete vi, saj se bosta tako še bolj zbližala, jesenski dnevi pa bodo prav zato za vas še lepši. Nekdo vas bo osvajal, a boste slutili, da vidi le vaš položaj in imetje, vi po ga bolj malo zanimate. Vseeno vam bo godilo, saj boste opaženi. ŠKORPIJON OD 24.10 DO 22.11. Zdravje bo spet tisto, ki vam bo prekrižalo velike načrte. Pomislite, zakaj zbolite vedno takrat, ko želite v življenju premakniti kakšno večjo stvar, ki bi lahko za sabo potegnila plaz dobrih dogodkov. Kot da se jih podzavestno bojite ali pa še niste pripravljeni. Poskušajte več časa posvetiti sebi in počutju, šele, ko boste čutili, da ste resnično pripravljeni, pa se lotitie stvari, ki ste se jih želeli že sedaj. STRELEC~OD 23.11. DO 22.12. Nekam ustaljeno je postalo vaše življenje in to vam, avanturistu kakršen ste, prav nič ne odgovarja. Nekaj časa boste razmišljali, potem pa verjetno ukrepali. Sploh, ko boste ugotovili, da ste za mrtvo vzdušje v vaši hiši veliko krivi sami. Partner vas pogreša, a se vam kar nekako izmika, soj vas v takšnih obdobjih ne mara preveč. Pazite, da ne bo trajalo predolgo. KOZOROC OD 23.12. DO 20.1. Praznovali boste dogodek, ki bo pomenil nekaj velikega v vaši prihodnosti. Ni sicer še rečeno, da bo prinesel popoln uspeh, zagotovo pa ste naredili velik korak k boljšemu in lagodnejšemu življenju. Sedaj se boste morali odločiti, kako naprej. Počasi ali kar skokovito. Pri tem vam zna ponagajati vaša samozavest, ki je zadnje čase precej omajana. Le zakaj? Zagotovo ste ravno tako dobri kot tekmeci, če ne veliko boljši. VODNAR OD 21.1. DO 19.2. Ce boste skrivali svoja čustva, ne pričakujte, da vas bo tisti, ki so mu namenjena, opazil in uslišal. Z besedo torej čim prej na dan, pa se boste izognili negotovosti in neuslišanim željam. Pretiravanje na vseh ravneh vas bo izčrpalo, zato se boste razveselili predloga, s katerim vam bo dober prijatelj priskočil na pomoč Se vedno boste do ušes zaljubljeni. RIBI OD 20. 2. DO 20.3. ~ Vaša čustva bodo prekipevala, vi pa boste situacijo zelo težko obvladali. Kaj hočete, nekoj, kar ste že skoraj pozobili, kako izgleda, se je prebudilo v vas in prav veliko si ne boste mogli pomagati. Veliko vprašanje je, če bo zadeva sploh izvedljiva, saj se boste verjetno tik pred uresničitvijo vaših sanj ustrašili posledic. Zato bo lepo le nekaj časa, potem pa boste precej žalostni. Razen, če boste tvegali. Potem bo še dolgo nepozabno. Če hoče biti ženska samozavestna, mora biti urejena. In včasih ni prav lahko najti oblačil, v katerih se počutimo dobro, celo odlično, pa smo hkrati elegantni in urejeni. Sploh če naše mere niso ravno idealne, saj modna industrija na take zelo rada pozabi. ACIV l Al N Bautique ACMAN številka 1 Hiiharske I variacije Za 4 osebe potrebujemo: 30g masla ali margarine, 20g moke, 1/2 litra kokošje juhe (iz kocke), 200g zeliščnega topljenega sira, 125 g zamrznjene blitve (narezani listi in stebla), 2 rumenjaka, 200g kisle smetane, sol, poper, nastrgan muškatni orešček, 2 žlici češnjevega žganja. V kožici razpustimo maslo ali margarino, primešamo moko in jo svetlo zarumenimo. Zalijemo z vročo juho in jo pustimo, da zavre. Na majhnem plamenu naj vre 10 minut. Nato narežemo sir na koščke in ga damo v juho. Mešamo toliko časa, da se sir razpusti. Neodtajano blitvo stresemo v juho in jo pregrejemo. Rumenjaka zmešamo s kislo smetano. S smetano in rumenjaki izboljšamo juho, ki pa potem ne sme več vreti. Juho solimo, popramo in začinimo z malo muškatnega oreška, lahko ji primešamo tudi dve žlici češnjevega žganja. opož0ril žfjumetelno izdelanmapis nad sodobnp opremljenim bu- MllPSn linilrf3PIllf mnill 73 mflPIlOiČO tlom, ki vas bo prevzel, ko boste prestopili njegdv prag. Notranjost ITIUudll pUulIdl bil IIIUUI id lilUulIbjDU -HJ-B-m—B^fflEpf- ^ ppt^ju^cmpn, d. O.' cji nikaii|ie ijdefejio veliko kosov istega mod- Mj — kot-Bi imet hladen obkladek, ki lahko -pofzrbči prehlaa. Oblačila iz sodobnih materialov pa fee hitro sušijo in s tem je občutek prijetnejši. Športniki že nekaj časa namesto bombažnih oblačil uporabljajo tako imenovane umetne materiale. Če tem prednostim umetnih vlaken dodamo še manj 9 zahtevno vzdrževanje, po pranju skoraj ni potrebno KaLi! likanje, izgled pa je veliko bolj urejen. Zato se hitreje odločimo za oblačila iz izbranih materialov.« Butik ACMAN št.l, ki so ga odprli po že nekajletnih izkušnjah s prodajo drugod po Sloveniji, je prvi v bližini sedeža podjetja, a nikakor zadnji. Sedež podjetja je namreč v Šoštanju. Butik lahko obiščete vsak delavnik od 8. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 13. ure. Prijazno vam bodo razložili še vse tisto, Notranjost Butika Acman deluje naravno, preprosto in zelo pregledno. Zato vam ne bo česar vam morda mi nismo. Verjemite, da boste tudi težko izbrati ^ zadovoljni. Mnogi se k njim z veseljem vračajo. Že napis nad trgovino vas bo opozoril, da dajejo poudarek modelom za močnejše postave. Vse do številke 60. namreč deluje naravno in merda ravno za Kffli te^a dru(fsče,Jkot Mio ■ vajeni. Lokal je opremil znani arhitekt Nande Korpnik. Boutique Acman št. 1 bo med drugimi Korpnikovimi deli predstavljen v mednarodni reviji za teorijo arhitekture. Na ovalno steno iz masivnega orehovega lesa so pritrjeni kovinski drogovi, ki služijo kot obešalniki za skrbno izdelana in ukrojena oblačila. Tla so iz naravnih smol, kar daje prostoru še posebno domačnost. Preglednost ponujenih modelov je velika, ker prostor diha, zato vam ne bo težko izbirati. Najprej se lahko odločite za »vašo« barvo,, potem pa izberete še mod&L Morda ceLkostim ali pa le modno V zasebnem podjetju Acman, d. o. o. se tega močno zavedajo. V pomoč ženskam so odprli Boutique ACMAN št. 1. Najdete ga v novi poslovni stavbi na Rudarski ulici, pod Upravno enoto RS, v Velenju. S proizvodnjo ženskih oblačil so začeli pred 16-imi leti. Pred desetimi leti so postali pozorni tudi na to, da njihove stranke največkrat nimajo ravno manekenskih postav. Pri njih zato sedaj najdete kostime, bluze, plašče, hlafe ... V vseh velikostih, od 38-46 iji iše od 48-60. Na to vas bo jakno; spodnje in zgornje dele lahko namreč izbirate ločeno. Morda lepo ukrojeno srajčno bluzo, ki ji daje svojevrsten pridih naravna čipka. Če vam bodo rokavi predolgi, krilo ali hlačnice pa preširoke, ne bo nobenih težav. Vse, kar vas bo motilo, bodo v najkrajšem možnem času popravili in prilagodili vaši postavi. To je velika prednost njihove ponudbe. A še zdaleč ni edina. ČETRTEK, 23. oktobra SLOVENIJA 1 10.35 11.05 12.35 13.00 13.05 14.45 15.15 16.25 17.00 17.10 17.30 18.00 18.40 19.15 19.30 19.57 20.05 21.15 22.00 22.35 22.40 00.15 Hoganova druščina, 14/26 Hudomušna prikazen, ang. film Divja Avstralija, poljudnoz- nan. oddaja Poročila Kolo sreče, tv igrica Novice iz sveta razvedrila Smrt v Baslu, švic. drama TV prodaja Obzornik Sprehodi v naravo Čarobni šolski avtobus, 1/13 Po Sloveniji Kolo sreče Risanka Dnevnik, vreme Šport Tednik Slovenj Gradec: proslava ob dnevu združenih narodov, prenos Odmevi, vreme Šport Omizje Tednik, ponovitev SLOVENIJA 2 13.15 13.45 14.35 15.00 15.25 17.40 18.30 19.00 19.30 20.00 21.50 22.20 01.05 Filmski triki Koncert orkestra RTVS Grace na udaru, 8/25 Karina in Ari, 13/26 Pokal PPZ v nogometu, PRIMORJE;RODA, prenos iz Ajdovščine Tri krone, 9/13 Očividec, 9/11 Resnična resničnost Karin in Ari, 19/26 Ljubljana: košarka evropska liga, UNION OLIMPIJA:TEAMSYSTEM Gibljive slike Sladko življenje, ital. film Evrogol 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, nan. 10.50 Top shop, tv prodaja 11.00 Umor je napisala, nan. 12.00 Na nebu, nan. 13.00 POPkviz 13.30 Taksi, nan. 14.00 Razprtije, nan. 15.00 Skrivni svet Alex Mack, nan. 15.30 Umor je napisala, nan. 16.30 Santa Barbara, nan. 17.30 POPkviz 18.00 Cosby, nan. 18.30 Obalna straža na kolesih, nan. 19.30 24 ur 20.00 Z Jonasom brez... 21.00 Nikita, nan. 22.00 Prijatelji, nan. 22.30 Taksi, nan. 23.00 Na nebu, nan. 00.00 Teksaški mož postave, nan. 01.00 24 ur, ponovitev 09.25 NAJ SPOT DNEVA 09.30 POT V AVONLEA, ponovitev 85. dela nadaljevanke 11.00 10.20 EPP/VABIMO K OGLEDU 11.05 10.25 NAJ SPOT, oddaja o pop in dance glasbi, ponovitev 12.35 11.25 KOŠARKA: ICEC-OPAVA: 12.40 PIVOVARNA LAŠKO 17.55 12.40 TV IZLOŽBA 18.00 12.45 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 19.05 OTROŠKI PROGRAM: RISANKE 19.30 19.30 TV IZLOŽBA 19.35 19.35 VIDEOSTRANI 20.00 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 20.05 ČUDEŽNE ROKE VESELKA TOMIČA, kontaktna oddaja, 21.05 pogovor vodi Vinko Šimek 21.05 T-FORCE, ameriški film, 22.35 akcija 22.35 REGIONALNE NOVICE 23.05 22.40 NAJ SPOT DNEVA 23.10 22.45 HOROSKOP 23.15 22.50 TV IZLOŽBA 23.20 22.55 VIDEOSTRANI do 24.00 23.25 PETEK, 24. oktobra SLOVENIJA 1 11.30 Percussion plus 12.10 Tri krone, 8/13 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv igrica 14.05 Omizje 15.35 Gore in ljudje 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Dogodivščine iz živalskega vrta 18.00 Po Sloveniji 18.40 Hugo, tv igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Agencija 21.40 Lažji od zraka, 4/6, dokum. oddaja 22.35 Odmevi, vreme 23.40 Šport 23.20 Murphy Brown, 25/25 23.45 Spoštuj očeta, amer. film 01.15 Resnična resničnost SLOVENIJA 2 09.55 Mostovi 10.25 Slovenski utrinki 10.55 Resnična resničnost 11.25 Gibljive slike 11.55 Zgodbe iz školjke 12.25 Tignes: SP paralelni slalom, prenos 15.20 Ne suženj ne svobodnjak, amar. film 14.20 Karina in Ari, 19/26 17.45 Vžigalice, 3/6 18.35 Kraljičin nos, 6/6 19.00 Okolje in mi 19.30 Karina in Ari, 20/26 20.00 Tamarindino seme, ang. film 22.05 TV avtomagazin 22.35 Hollywood, ang. dokum. oddaja, 3/12 23.25 Koncert Big banda RTV 00.25 SP v ŠRG - posnetek iz Berlina 07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 13.00 13.30 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 '19.30 20.00 21.00 22.00 23.45 00.15 02.00 09.00 10.00 rv Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nan. Top shop, tv prodaja Umor je napisala, nan. Na nebu, nan. POP kviz Taksi, nan. Nikita, nan. Skrivni svet Alex Mack, nan. Umor je napisala, nan. Santa Barbara, nan. POP kviz Cosby, nan. Varuhi luke, nan. 24 ur Smrtonosni mikrobi, 8. del Milenium, nan. Linč, amer. film Playboy: Pozno ponoči, erot. serija Punce, erot. film 24 ur DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja ČUDEŽNE ROKE VESELKA TOMIČA, ponovitev, pogovor vodi Vinko Šimek EPP T-FORCE, ameriški film, akcija, ponovitev TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI MIŠ MAŠ, kontaktna oddaja REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM: RISANKE TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI EPP/VABIMO K OGLEDU SVET ŽIVALI: PES V DRUŽINI GLOBOKO V GOZDU, ameriški film GOST ODDAJE DOBRO JUTRO NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI do 24.00 SOBOTA, 25. oktobra SLOVENIJA 1 08.00 Radovedni Taček 08.20 Taborniki in skavti 08.35 Pod klobukom 09.20 Sprehodi v naravo 09.40 Naša pesem'97 10.10 Vžigalce, 3/6 11.00 Hugo, tv igrica 11.30 Tednik 12.30 TV avtomagazin 13.00 Poročila 13.05 Karaoke 14.05 Strela z jasnega, 24/28 15.25 Pogumni opekaček, amer. film 17.00 Obzornik 17.10 Svet odkritij, 6/9 18.05 4 x4 18.30 Ozare 18.40 Hugo, tv igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.10 Butec in butec, amer. film 21.40 Novice iz sveta razvedrila 22.15 Poročila, vreme 22.10 Šport 22.40 Wycliffe, 4/8 SLOVENIJA 2 09.10 09.50 11.45 12.20 12.50 13.20 13.45 sledi 14.10 18.30 19.30 20.00 21.30 22.20 23.20 23.50 Zgodbe iz školjke SP poakl v AS-VSL (Ž), 1. tek Proslava ob dnevu združenih narodov, posnetek iz Slovenj Gradca POMP SP pokal v AS-VSL (Ž), 2. tek Karina in Ari, 20/26 Šport Teniški magazin Evrogol SP v ŠRG - posnetek iz Berlina Karina in Ari, 21/26 Vesela jesen, prenos National geographic, 16/20 Zlata šestdeseta slovenske popevke V vrtincu Sobotna noč fetiSi 08.00 08.30 09.00 09.30 10.00 10.30 11.00 11.30 13.00 14.00 15.00 16.00 17.00 17.45 18.30 19.30 20.00 22.15 23.00 00.30 01.30 09.25 09.30 10.30 10.35 11.35 13.05 13.10 18.55 19.00 19.30 19.35 20.00 20.05 20.30 20.50 21.50 23.20 23.25 23.30 23.55 Reboot, ris. serija Munkci, ris. serija Zverinice, ris. serija Peter Pan, risana serije Morska deklica, serija Povver rangers, nan. Obraz tedna Naš dom, amer. komedija Formula 1, trening Beverly Hills, nan. Melrose plače, nad. Smrtonosni mikrobi Highlander, nan. Robocop, nan. Herkul, nan. 24 ur Sedem, amer. film Odpadnik, nan. Novoletna noč, amer. film Playboy special 24 ur, ponovitev NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponovitev EPP/ Vabimo k ogledu SVET ŽIVALI: PES V DRUŽINI, ponovitev GLOBOKO V GOZDU, ameriški film, ponovitev IV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI PROGRAM TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI EPP/VABIMO K OGLEDU 629. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program AKTUALNO: OB MEDNARODNEM DNEVU OZN OKARINA FOLK FESTIVAL BLED; KONCERT SKUPINE MATCHING TIES NAJ SPOT DNEVA HOROSKOP TV IZLOŽBA 629. VTV MAGAZIN, ponovitev VIDEOSTRANI DO 24.00 NEDELJA, 26. oktobra SLOVENIJA 1 08.35 Spreminjajoči stroj, 3/7 09.05 Živžav 09.55 Bratovščina sinjega galeba, 1/8 10.20 Plesalec, ang. serija 11.00 Divja Avstralija, 8/12 11.30 Obzorja duha 12.00 Dlan v dlani 12.30 4x4 13.00 Poročila 13.05 Ljudje in zemlja 13.55 Agencija 15.25 Niagara, amer. film 17.00 Obzornik 17.10 Zmenki, 8/16 17.35 Po domače 18.35 Razgledi s slovenskih vrhov 19.05 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.10 Jesenski 3 x 3 plus 6 21.45 Očetje in sinovi 22.35 Poročila, vreme 22.45 Slepa ulica, ang. film SLOVENIJA 2 09.40 V vrtincu 09.50 SP pokal v AS-VSL (M), 1. tek 11.10 Zlata šestdeseta slovenske popevke 11.40 Rusalka, opera SNG Maribor 12.50 SV pokal AS-VSL (,JI), 2. tek 14.50 Tenis ATR finale iz Stuttgarta 13.50 Šport sledi SP v boksu, finale, posnetek iz Budimpešte 19.30 Karina in Ari, 21/26 20.00 Sedem smrtnih grehov, 6/7 20.55 Alpe jadran 21.25 Prelomni trenutki zgodovine, 11/13 21.50 Šport v nedeljo 22.50 I. festival Brežice 1997 23.05 TOK NOČ TOK 00.05 Alpe jadran ffciiasi ■ 07.30 Kje je Wally, risana serija Dogodivščine medvedka Ruxpina Zvezdne steze, risana serija Kasper in prijatelji, risana serija Peter Pan, risana serija Mladi superman, nan. Povver rangers, nan. Brez zapor Argument Za kulisami "Face off" Formula 1 Radijska postaja, nan. Otroški zdravnik Zgodba z naslovne strani, amer. komedija 24 ur Beverly Hills 90210, nad. Melrose plače, nan. Športna scena Argument Formula 1: Jerez, ponovitev dirke za VN Evrope 24 ur, pon. 08.00 08.30 09.00 09.30 10.00 10.30 11.00 12.00 12.30 13.00 16.00 17.00 17.30 19.30 20.00 21.00 22.00 23.15 23.30 02.00 kanali 27 46 52 PONOVITVE ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA: OTROŠKI MIŠ MAŠ 628. VTV MAGAZIN ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja GOST PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 629. VTV MAGAZIN AKTUALNO: OB MEDNARODNEM DNEVU OZN; reportaža iz Slovenj Gradca GOST SREDINE ODDAJE DOBROJUTRO OKARINA FOLK FESTIVAL BLED; KONCERT MATCHING TIES 13.05 IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV Slovenije; ODDAJA CATV TEZNO, MARIBOR SVET ŽIVALI: PES V DRUŽINI GOST PETKOVE ODDAJE DOBROJUTRO ČUDEŽNE ROKE VESELKA TOMIČA, pogovor v studiu T- FORCE, ameriški film POT V AVONLEA, ponovitev 85. dela nadaljevanke FESTIVAL BREŽICE: MUSICAAD RHENUM; FRANCOSKA KOMORNA GLASBA 18. STOLETJA HOROSKOP VIDEOSTRANI do 24.00 08.30 09.30 09.50 10.10 10.45 11.10 11.30 12.05 13.35 14.35 17.00 18.00 19.30 20.20 21.05 21.10 PONEDELJEK, 27. oktobra SLOVENIJA 1 08.20 Biser gora, lutkovna igrica 08.55 Bratovščina sinjega galeba, 2/8 09.20 Melodije morja in sonca, 1. oddaja 09.50 Otroci noči, 1/4 10.20 Zmenki, 8/16 10.45 Slepa ulica, ang. film 12.30 Utrip 12.40 Zrcalo tedna 13.00 Poročila 13.05 Hugo, tv igrica 14.40 Ljudje in zemlja 15.10 Očetje in sinovi 15.55 Dober dan, Koroška 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Radovedni Taček 17.25 Pouka je konec, 9/13 17.40 Mejniki, 22/50 18.00 Po Sloveniji 18.30 EPP 18.40 Lingo, tv igrica 19.10 Risanka 19.20 Žrebanje3x3 19.30 Dnevnik, vreme 20.05 Dosje 21.00 Homo turisticus 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.40 Hudsonova ulica, 17/21 23.10 Maja počni, karti srce poželi, franc. film 00.30 Osmi dan 01.00 Videoring SLOVENIJA 2 10.45 Jesenski3x3 12.15 Okolje in mi 12.45 Šport v nedeljo 13.30 Naša pesem'97 14.00 Lažji od zraka, 4/6 14.50 Obzorja duha 15.20 I. festival Brečice 1997 15.50 Hollywood, 3/12 16.45 Sedem smrtnih grehov, 6/7 17.35 Karina in Ari, 22/26 18.05 Love Joy, 7/13 19.00 Recept za zdravo življenje 19.30 Simpsonovi, 88/92 20.00 Banan ni, 7/10 20.55 Kri na snegu - vojna v Rusiji, 9/10 21.50 POMP 22.50 Brane Rončel izza odra 10.00 11.00 12.00 13.00 13.30 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 22.30 23.30 00.30 02.00 Santa Barbara, nad. Umor je napisala, nan. Otroški zdravnik, nan. POP kviz Morska deklica, nan. Športna scena Lassie, nan. Umor, je napisala, nan. Santa Barbara, nad. POP kviz Cosby, nan. Obalna straža, nan. 24 ur Brezno, amer. film Detektivka Lea Sommer, nan. Na nebu, nan. Poltergeist, nan. 24 ur, pon. 09.00 DOBRO JUTRO, informa- tivno-razvedrilna oddaja 10.20 10.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 10.25 10.05 629. VTV MAGAZIN, ponovitev 10.30 TV IZLOŽBA 10.55 12.00 VIDEOSTRANI 12.00 18.55 NAJ SPOT DNEVA 18.55 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.00 19.05 OTROŠKI PROGRAM: Risanke 19.30 19.30 TV IZLOŽBA 19.35 19.35 VIDEOSTRANI 20.00 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 20.05 POT V AVONLEA, 86. del nadaljevanke 20.50 IZ PRODUKCIJE 20.25 ZDRUŽENJA LTV SLOVENI- JE; ODDAJA TV PRIMORKA 20.45 21.20 GOST ODDAJE DOBRO JUTRO 22.20 21.55 NAJ SPOT DNEVA 22.25 22.00 REGIONALNE NOVICE 22.30 22.05 HOROSKOP 22.35 22.10 TV IZLOŽBA 22.15 VIDEOSTRANI do 24.00 22.55 TOREK, 28. oktobra SLOVENIJA 1 08.30 0 miški, ki si je trebušček raztrgala, lutkovna predstava 09.00 Bratovščina sinjega galeba, 3/8 09.25 Melodije morja in sonca, 2. oddaja 09.55 Otroci noči, 2/4 10.20 Love Joy, 7/13 11.10 Očka, mami, amer. film 12.40 Razgledi slovenskih vrhov 13.00 Poročila 13.05 Lingo, tv igrica 13.55 Po domače 14.50 Homo turisticus 15.55 Mostovi 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Taborniki in skavti 17.30 Spreminjajoči stroj, 4/7 18.00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče, tv igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Prvi konoprojektor slovenskih izumiteljev 20.55 Studio city 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.40 Porotnikova smrt, 3/3 23.25 Svet poroča 00.00 Studio city 01.15 Videoring SLOVENIJA 2 11.40 Sobotna noč 13.40 Dlan v dlani 14.10 Recept za zdravo življenje 14.40 Murphy Brovvn, 25/25 15.05 Osmi dan 15.35 Kri na snegu, 9/10 16.25 Alpe jadran 16.55 Banan ni, 7/10 17.40 Simpsonovi, 88/92 18.10 Havajski detektiv, 19/25 19.00 Prisluhnimo tišini 19.30 Karina in Ari, 23/26 20.00 Popolni začetniki, ang. film 21.45 Opus 22.15 Prva klasa, gledal, predstava 07.00 10.00 11.00 12.00 13.00 13.30 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 21.45 22.30 23.00 00.00 01.00 09.25 09.30 Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nad. Umor je napisala, nan. Na nebu, nan. POP kviz Glavni kuhar, nan. Obalna straža Lassie, nan. Umor je napisala, nan. Santa Barbara, nad. POP kviz Cosby, nan. Varuhi luke, nan. 24 jjr Zgodba Ann Jillian, amer. drama Sedma nebesa, nan. Obraz tedna Na nebu, nan. Poltergeist, nan. 24 ur, ponovitev NAJ SPOT DNEVA PO V AVONLEA, ponovitev 86. dela nadaljevanke EPP IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV SLOVENIJE; ODDAJA TV PRIMORKA TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI PROGRAM: RISANKE TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI EPP/VABIMO K OGLEDU 630. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja NOGOMET-RUDAR: BELTINCI; posnetek tekme NAJ SPOT DNEVA HOROSKOP TV IZLOŽBA 630. VTV MAGAZIN, ponovitev VIDEOSTRANI do 24.00 SLOVENIJA 1 08.00 Sedem na mah 08.40 Bratovščina sinjega galeba, 4/8 09.05 S kazino do novih plesnih korakov 09.30 Otroci noči, 3/4 10.00 Havajski detektiv, 19/25 10.50 Popolni začetniki, ang. film 12.30 Prelomni trenutki zgodovine, 11/13 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 14.05 Vesela jesen 15.35 Svet odkritij, 6/9 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Male sive celice, kviz 18.00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Škof Rožman, Zločinec ali žrtev? 22.00 Odmevi, vreme 22.25 Šport 22.45 Grace na udaru, 9/25 23.15 Korenine neba, amer. film SLOVENIJA 2 11.25 Svet poroča 11.55 Prisluhnimo tišini 12.25 Prva klasa, gledal, predstava 13.40 Opus 14.10 Hudsonova ulica, 17/21 14.40 National geographic, 16/20 15.35 Studi city 16.20 Porotnikova smrt, 3/3 17.05 Karina in Ari, 23/26 17.35 Hoganova druščina, 15/26 18.05 Filmski triki 18.30 Karaoke 19.30 Karina in Ari, 24/26 20.00 Rokomet KF za EP (Celje); SLOVENIJA:FRANCIJA (m) 21.35 Koncert orkestra RTVS 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, nad. 11.00 Umor je napisala, nan. 12.00 Na nebu, nan. 13.00 POPkviz 13.30 Obraz tedna 14.00 Sedma nebesa, nan. 15.00 Lassie, nan. 15.30 Umor je napisala, nan. 16.30 Santa Barbara, nad. 17.30 POPkviz 18.00 Cosby, nan. 18.30 Varuhi luke, nan. 19.30 24 ur 20.00 Mestna vročica, amer. film 22.30 Prijatelji, nan. 23.00 Taksi, nan. 23.30 Na nebu, nan. 00.30 Poltergeist, nan. 01.30 24 ur, ponovitev 09.00 DOBROJUTRO, informa- tivno-razvedrilna oddaja 10.00 630. VTV MAGAZIN, ponovitev 10.20 EPP/VABIMO K OGLEDU 10.25 ŠPORTNI TOREK, ponovitev 10.45 NOGOMET - RUDAR : BELTINCI; posnetek tekme 12.20 TV IZLOŽBA 12.25 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.30 TV IZLOŽBA 19.35 VIDEOSTRANI 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 KOŠARKA: PIVOVARNA LAŠKO: BROCENI RIGA; posnetek tekme 21.25 GOST ODDAJE DOBRO JUTRO 22.00 NAJ SPOT DNEVA 22.05 REGIONALNE NOVICE 22.10 HOROSKOP 22.15 TV IZLOŽBA "Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SIT. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinaiji). Mira Zakošek (urednica radija), Peter Rihtarič (tehnični urednik), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalka). Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451. 854-761, telefax (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. Oblikovanje in graf. priprava: STUDIO MREŽA - Naš čas d.o.o. Tisk in odprema: MA-TISK d.d., Maribor. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3. za katere se plačuje 5% prometni davek. 23. oktobra 1997 MODRO © m KRONIKA KAS CAS 13 i OLICIJSKA POSTAJA VELENJE 'C Lop po policistu - dvakrat V soboto, 19. oktobra, nekaj minut po pol drugi uri zjutraj, je policijska patrulja v Velenju ustavljala osebni avtomobil, ki ga je vozil 20-letni Dejan D., z njim je bil v avtomobilu njegov brat, 21-Jetni Darko D. Voznik kljub temu, daje storil več cestno-prometnih predpisov, ni hotel ustaviti. Zapeljal je na parkirni prostor v Šaleku, kjer pa se je zaletel v vozilo. Ker brata niti na opozorila nista odprla vrat vozila, so policisti uporabili plinski razpršilec. Kazalo je že, da bosta naposled le upoštevala odredbe policistov, ko je eden od njiju zgrabil policista, ki je stal ob vozilu in ga sunkovito potegnil v avto. Tam sta začela oba udarjati po njem in ga lažje telesno poškodovala. Ob pomoči drugih policistov so kršitelja obvladali. Oba sta bila pod vplivom alkohola in ker je obstojala bojazen, da bosta s prekrški nadaljevala, so ju pridržali do iztreznitve. Že prej, v četrtek, 16. oktobra, pa sta neprijetno izkušnjo z občanom doživela še dva policista. Ob 22. uri sta se namenila v lokal Čuk v Starem Velenju, da preverita, kako je s človekom, ki hodi tam naokoli menda oborožen. Hotela sta legitimirati neznanca, za katerega se je kasneje izkazalo, da gre za 18-letnega Dejana J. iz Rakovelj pri Braslovčah. Dejan se je postopku fizično uprl in neuspešno napadel policista, ki sta ga obvladala, ga odpeljala na postajo in mu nudila možnost, da se tam strezni. Policista sta za kolesom Dejanovega avtomobila našla plinski revolver, prirejen za izstreljevanje malokalibrskih nabojev in dva naboja. Dejan se bo zaradi suma storitve kaznivega dejanja poskusa preprečitve uradnega dejanja zagovarjal na sodišču, zaradi nelegalne posesti z orožjem pa pri sodniku za prekrške. Nekaj dela bo kar imel. Nista znala prevezati žic V sredo, 15. oktobra, zgodaj zjutraj, sta 24-letni Jože Š. in 21-let-ni Boris V. v neposredni bližini gostinskega lokala Terano v Šoštan- ju vlomila v osebni avtomobil jugo last Bojana S. Vozilo sta s pre-vezovanjem žic poskušala spraviti v pogon, vendar jima to ni uspelo. Da ne bi bil trud zastonj, sta iz vozila vzela avtoradio, ki pa so jima ga še istega dne zasegli velenjski policisti. Obisk v Green baru V četrtek, 16. oktobra, je neznanec v zgodnjih jutranjih urah obiskal Green bar na Kidričevi v Velenju. Pot si je utrl z vlomom, v notranjosti pa našel in odnesel nekaj več kot 61.000 tolarjev gotovine in oškodoval lastnico Silvo P. Brez mobilnega telefona GSM so istega dne ostali delavci podjetja Haizen. Neznanec jim gaje ukradel v Kitajski restavraciji na Partizanski cesti v Velenju. Z Gorice izginil accent V noči iz ponedeljka na torek, med 20. in 21. oktobrom, je z Gorice v Velenju izginil osebni avtomobil hunday accent, srebrne barve, registrskih oznak CE G4-861, last Ljubice C. POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE Z avtom v jarek V nedeljo, 19. oktobra, seje ob 5.15 na regionalni cesti v naselju Šmiklavž pri Gornjem Gradu pripetila nesreča v kateri se je hudo poškodoval 28-letni Rafael K. iz Smiklavža. Vozil je osebni avtomobil iz smeri Črnivca proti Gornjemu Gradu. V Šmiklavžu je na ravnem delu ceste zapeljal levo v obcestni jarek. POLICIJSKA POSTAJA ŽALEC Iz prevrnjene cisterne iztekalo kurilno olje V sredo, 15. oktobra, nekaj po 13. uri, se je na magistralni cesti Celje - Ljubljana, izven naselja Kapla, pripetila prometna nesreča v kateri je bilo udeleženo tudi vozilo za prevoz nevarnih snovi. V nesreči ni bil nihče poškodovan, gmotna škoda, nastala na vozilih, pa znaša okoli 3.400.000 tolarjev. Zaradi nesreče je bila do 20. ure magistralna cesta zaprta za ves promet. 27-letni Sašo C. iz Kamnika je vozil tovorni avtomobil s pol-priklopnikom iz smeri Šentruperta proti Vranskem. Ko je pripeljal v Kaplo, je prepozno opazil, da voznik osebnega avtomobila z lahkim priklopnikom, na katerem niso delovale luči, 27-letni Danijel G. iz Kaple, pred njim zavija desno. Zaradi močnega zaviranja je priklopno vozilo zaneslo na nasprotni vozni pas. V tistem je po njem pripeljal voznik tovornega avtomobila s priklopnikom 23-letni Marko P. iz Senožeč. Kljub temu, da seje voznik Marko P. izogibal in zaviral, so tovorna vozila trčila. Vozilo Marka P. se je pri tem prevrnilo na bok in obstalo poševno čez vozišče. Pri prevračanju se je poškodovala cisterna in iz nje je začelo iztekati kurilno olje. Hitremu posredovanju gasilcev iz Celja pa gre pripisati, da ni prišlo do večjega onesnaženja okolja. Zasegli mamila Žalski policisti so v sodelovanju kriminalistov UNZ Celje v torek, 14. oktobra, na podlagi odredbe sodišča opravili hišno preiskavo pri A.H. Našli in zasegli so 127 gramov marihuane in 110 posušenih vrhnjih delov rastline kanabis, težke 1400 gramov. Pridelovalca mamil bodo ovadili pristojnemu tožilcu zaradi suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. Izginil elektromotor V noči iz srede na četrtek, med 15. in 16. oktobrom, je neznanec v Ladkovi vasi s stroja za izdelovanje betonskih cevi ukradel elektromotor z reduktorjem. Podjetje Schiedel Gradnja je oškodoval za blizu 150.000 tolarjev. Preglejte lučke na vaših avtih! Postanimo bolj vidni Na 50 Petrolovih bencinskih servisih po vsej Sloveniji bo do konca oktobra potekala akcija pregledovanja svetil na vozilih, ki bo pripomogla k večji varnosti vseh udeležencev v prometu. Akcijo sta skupaj pripravila Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in Petrol, podpirata pa jo še Avto moto zveza Slovenije in podjetje Iskra Žarnice. Poimenovali so jo »VIDETI IN BITI VIDEN«. Njen namen je opozoriti voznike na nedelujoče žarnice in jim v okviru akcije omogočiti brezplačno zamenjavo le-teh na bazah Avto moto zveze. Akcija poteka od včeraj pa do 28. oktobra, pretežno v popoldanskem in večernem času. Izvajali jo bodo enotno oblečeni študentje na 50 izbranih Petrolovih bencinskih servisih. ■ bš Graščine nad Pesjem ni vec! Takole je izgledalo rušenje Limbarske graščine, ki je od 16. stoletja kraljevala na Lilijskem griču nad Pesjem. V knjigi Ivana Jakiča "Gradovi, graščine in dvorci na Slovenskem" lahko o tej graščini med drugim preberemo tudi to, da je doživela številne prezidave. Med lastniki pa so omenjeni baroni Heriči in Sauerji. Zadnje čase so bili njeni stanovalci samo še podgane. M. H. DPM Lokovica Prijetno praznovanje jeseni Lokovica, 17. oktobra - Vrli člani in članice društva prijateljev mladine Lokovica so letos že Tistim, ki niso bile najbolj po volji pripravljene igrice, so našli svojo zabavo v peskovniku. cionalno veselo praznovanje jeseni. Druženje pred tamkajšnjim domom krajanov je sodilo med aktivnosti v tednu otroka. Ob tej priložnosti so zanje pripravili vrsto rajalnih iger, igre z žogo, s slastnim pečenim kostanjem in sladkarij imi pa poskrbeli za dodatne užitke. Organizatorji kostanjevega piknika so bili nadvse veseli, ker se je prireditve udeležilo toliko otrok in njihovih staršev, kot še menda nikoli doslej. Da so se razšli šele v mraku, pa je le eden od dokazov, kako je bilo res prijetno. tp pripravili nekaj aktivnosti za tamkajšnje najmlajše krajane. V počitnicah se jih približno po 30 zabavalo na veselih uricah in nato še na končnem izletu na Anclinovem vrh. Na tradicionalni izlet s starši so se podali na Mrzlico in Kal. Minuli petek popoldne pa so povabili najmlajše krajane in njihove starše na tradi- ■MfllTk. iTS^ d.o.o. Tatjana Šramei - Pirnat Mozirje, Aškerčeva 28 Tel.: 063/831-727 pro p * izdelujemo vse vrste GRADBENE DOKUMENTACIJE za stanovanjske in ostale OBJEKTE * pomoč pri LEGALIZACIJI ČRNIH GRADENJ * urejanje GRADBENE DOKUMENTACIJE KOVINOTEHNA od 27.1 Prodajni center v Velenju Kidričeva 2 b, tel.: 063-863-413 Nemogoče je mogoče! LESTENCI PLAFONJERE •N ze od'U n PRENOSNE VARČNE ŽARNICE SVETILKE od o) (o o: a od o □ □ V Šoštanju so pred časom terjali celo svojo policijsko postajo Zaradi nočnih divjanj si meščani niso upali več Mesto Šoštanj je pred kratkim praznovalo. Za razliko od treh novih občin, ki so zrasle iz nekdanje skupne občine Velenje in so si za občinska praznovanja izbrale nove datume, je mesto Šoštanj ohranilo spomin na noč iz 7. na 8. oktober leta 1941, ko so partizani mesto za nekaj ur osvobodili. 8. oktober, ki je nekdaj povezoval občane Velenja, povezuje danes meščane Šoštanja. Letos so praznik obeležili v dveh delih in praznovanje raztegnili na dva dni, na obeh prireditvah pa imeli, kar radi poudarijo še danes, dober obisk. Z Matjažem Cesarjem, predsednikom krajevne službe Šoštanja, smo se o tem, kakšen je Šoštanj danes, pogovarjali v prostorih krajevne skupnosti. Za zdaj še starih, že v kratkem pa jih nameravajo temeljito prenoviti in tiste, ki so neizkoriščeni, ki jih ni treba oddati, s čimer bi si izboljšali finančni položaj. Vsaj en prostor bodo namenili društvom, ki danes gostujejo zdaj tu, zdaj tam, prostore, ki jim bodo ostali, pa napolniti z različnimi vsebinami. Razmišljajo tudi o tem, da bi enkrat na mesec pri njih gostovala potrošniška pisarna. Ostajajo tudi pri uradnih urah za krajane, te so vsak ponedeljek med 17. in 18. uro. V pisarno prihajajo krajani iz različnih razlogov, največkrat pa urejajo Občina Šmartno ob Paki Matjaž Cesar, predsednik krajevne službe Šoštanja pravi, da se vandalizem iz večjih mest seli v manjša in da so imeli zaradi tega v mestu pred časom veliko težav. zadeve s področja infrastrukture in komunale. V tem času v Šoštanju urejajo kanalizacijo na levem bregu, pospešila jo je gradnja novega stanovanjskega bloka, uredili so več cest, otroško igrišče in razrešili velike težave, ki jih je povzročala neurejena kanalizacija na Kajuhovi cesti. »Ko je posredovalo komunalno podjetje in prenovilo iztočni jašek, je bila stvar urejena. Precejšnje probleme pa je povzročala tudi visoka Paka v avgustu. Zaradi nanosa proda pod gla vnim mostom se je nivo Pake tako dvignil, da je poplavilo tri bloke na Kajuhovi in Koroški cesti. To nevšečnost bomo odpravili pozimi s čiščenjem korita reke Pake,« je povedal predsednik krajevne službe Matjaž Cesar. V bližnji prihodnosti, tako je slišati, pa se bodo v mestu spopadli z enim večjih projektov, prenovo Trga bratov Mravljakov. Projekt je v fazi sprejemanja. »Želimo si, da bi ta trg ponovno zaživel v polnem sijaju, tako kot je že nekdaj.« ■ Milena Krstič - Planine MM ■ Učili £m ¥i iioia Veliki Vrh, 19.oktobra - Na obronkih občine Šmartno ob Paki je bila minulo nedeljo popoldne slovesnost, na kateri so predali svojemu namenu približno 2 km posodobljene ceste Velikih Vrh - Gavce. Kot je ob tej priložnosti povedal predsednik vaške skupnosti Veliki Vrh Ivan Kolar, je bil to za krajane in koristnike ceste velik dan. Pred štirimi leti so začeli s prizadevanji za njeno posodobitev. Svoje zahteve niso le naslovili na občino, ampak so se pri tem pošteno trudili tudi sami krajani. Poleg denarnega prispevka so opravili na trasi kar lepo število prostovoljnih ur. »Zato s ponosom gledamo na našo pridobitev. Hvala vsem, ki so bili naklonjeni našim prizadevanjem in nam pomagali, da nam odslej večji nalivi ne bodo odnašali gramoza ter da bo zimsko pluženje ceste enos- Zaradi objestnosti 4,000.000 škode V mestu Šoštanj z okoli 4.000 prebivalci že nekaj časa opažajo porast vandalizma. Pravijo, da se očitno težave večjih mest selijo v manjša. »V prvih šestih mesecih letos so objestneži na območju mesta naredili za blizu 4,000.000 tolarjev škode, in to predvsem v nočnih divjanjih po ulicah. Razbijali so svetilke, smetnjake, uničevali klopi. Prišlo je že tako daleč, da je bilo meščane strah ponoči gibati se po mestu. V svetu občine Šoštanj sem zaradi tega podal pobudo za uvedbo policijske postaje, po temeljitih pogovorih, tudi s policisti, pa se je stanje na območju Šoštanja le izboljšalo.« V Šoštanju že mislijo na sneg Kar nekaj težav je bilo zadnja leta v Šoštanju zaradi snega, zlasti zaradi drsenja snega s streh, zato so se letos odločili na zimo pripraviti prej. »Opozoriti želimo pristojne, da pregledajo zgradbe v Šoštanju, zlasti tiste, ki imajo dvokapne strahe, da ne bo prihajalo do podobnega kot lani. Sneg, led, na eni stavbi pa tudi dimnik, so dobesedno padali na ulice in ogrožati ljudi. Snegobrani in popravljeni žlebovi bi lahko preprečili marsikatero nevšečnost.« Prireditev, tretjo iz programa prireditev ob letošnjem prazniku občine Šmartno ob Paki, so nato nadaljevali s športno-družabnim srečanjem na večnamenskem Turistično društvo Lajše Novo prijetno srečanje Za Turistično društvo Lajše zanesljivo velja, da je po svoji pestri dejavnosti med bolj uspešnimi. Preko vsega leta organizirajo vrsto aktivnosti za krajane Lajš in ostale, ki se njihovih prireditev radi udeležujejo. Pred nedavnim je društvo za krajane Lajš izvedlo izlet v Podčetrtek, s katerim je bilo zadovoljnih 50 udeležencev, ob koncu leta pa bodo tudi tokrat skromno obdarili krajane starejše od 70 let. To soboto pa je društvo organiziralo 3. kostanjev piknik. Kot je povedal predsednik TD Lajše Ivan Kavnik, so kostanj nabrali člani društva sami, sladek »tolkec,« ki obvezno sodi zraven, pa je prispeval kar sam predsednik. Povedal je še, da se tega piknika poleg domačinov udeleži največ ljudi iz mesta, ki si kostanja ne morejo speši v stanovanjih. Tudi to soboto je bilo tako. M B. Mugerle Prizadevni člani TD Lajše so pekli kostanj in točili sladek jabolčnik Kokarje •••••••••••••• fflo s,iH¥i#tk:ii p n tlmp in kpMafii Hi v u' j V lepem nedeljskem popoldnevu je bilo v Kokaijah prijetno, zanimivo in veselo. Moštva iz treh zaselkov te mlade krajevne skupnosti so se za »ogrevanje« pomerila v vlečenju vrvi. Število res ni bilo pretirano veliko, vendar več pomeni dobre začetek, ki bo v prihodnje gotovo spodbudil še ostale. Najmočnejši iz Kokarij so prejeli okusnega odojka gostišča Kmetič, malo manj močni iz Pustega polja obilo domačega kruha, vse skupaj so oboji družno »pospravili«, še malo manj močni iz Potoka pa čudovito pastirsko palico, in to priznanje je seveda edino ostalo za spomin, saj je na stavi z boljšima ekipama dobljen zaboj piva takoj izpuhtel, vsi skupaj pa so ob vedrih zvokih zaužili mnogo kilogramov okusnega pečenega kostanja. ■ jp Rečica ob Savinji Starejši Rečiška krajevna skupnost in ostali krajevni dejavniki so v nedeljo dopoldne pripravili vsakoletno srečanje krajanov nad 70 let starosti. Zbralo se jih je presenetljivo veliko, kar 81 namreč, štiri so obiskali in pogostili tudi na domu, vsi pa so bili srečni in zadovoljni. Uvodne lepe besede in najlepše želje je vsem izrekel predsednik sveta krajevne skupnosti Rečica ob Savinji Jože Kramer, pridružil se mu je tudi župan občine Mozirje Jakob Presečnik, izviren in prisrčen spored pa so vsem skupaj pripravili malčki in vrt- ca, najmlajši šolarji in mladi godci. Po obilni zakuski so v sproščenem razgovoru prisotni tudi veselo zapeli, k čemer jih je »prisilil« Darko Atelšek s svojo frajtonarico. ■ (foto: jp) tavnejše.« Župan Ivan Rakun je v svojem govoru poudaril pomen pridobitve, ki je veljala 16 milijonov tolarjev, od tega so krajani zanjo prispevali približno 4 milijone SIT. Toliko je veljala naložba zato, ker so prvotno predvideno traso podaljšali, krajanom pa so omogočili obročno odplačevanje asfaltiranja hišnih priključkov. Pohvalil je tamkajšnje krajane za njihovo pripravljenost sodelovati pri uresničevanju začrtanih aktivnosti. Zahvalil pa se je še predsedniku vaške skupnosti Veliki Vrh Ivanu Kolarju za zvrhano mero prizadevnosti pri tem. Da bi v sreči in zdravju koristili posodobljeno cesto, je krajanom zaželel tudi šmarški župnik Ivan Napret, ki je opravil blagoslovitveni obred. Za kulturni trenutek na slovesnosti pa so poskrbeli člani domačega moškega pevskega zbora pod taktirko Matjaža Kača. igrišču v Velikem Vrhu. V malem nogometu sta se pomerili ekipi domačinov in občine Šmartno ob Paki. Lani so zmagali Vrholani, letos sta se ekipi razšli z neodločenim izidom 2: 2. ■ tp 23. oktobra 1997 - VRTILJAK NAS CAS 15 iSTSlavko Korenič, to jc tisti, ki vodi družbo KRS, delniško družbo, ki nam (ali pa ne) posreduje po razdelilnem sistemu različne TV-programe in ki daje najbolj gledane na zgornje S-pro-grame, kamor ne sežejo tisti s starejšimi televizorji: »Ja, kaj bi zdaj radi od mene? Kaj naj zdaj jaz naredim? Tudi z jugecom ne gre več kol 120 na uro, pa če še tako pritiskaš ...A se je zaradi tega že kdo pritožil tovarni? No, a se je!« tiSf Na j lepši poklic, čeprav neprofesionalen, je v Šoštanju poklic občinskega svetnika. Delaš ali ne delaš, prideš ali ne prideš - plača te čaka. Antonu Skornšku, predsedniku sveta, seje že posvetilo, da brez dela ni jela in sklenil je narediti red. Kg"Med politiki v Velenju je bilo baje prejšnji teden precej panike. Razlog - prazen stolček v državnem svetu. Nanj sta sta se skušala za začetek povzpeti dva, Dragan Martinšek, aktualni predsednik sveta mestne občine Velenje,m4lr. Jože Zupančič, ki mu mandat v tem svetu v prvi petletki ugaša. Menda je bil prvi vztrajnejši in je drugaga zrinil dol. Franc Sever, najbolj produktiven, kar se razpravljanja na sejah mestnega sveta tiče, pa se je ob dogajanju samo muzal in muzal in si po tihem prepeval: »Kjer se prepirata onadva, gotovo naš Vladimir Korun dobiček ima." Es Bojan Kontič, poslanec državnega zbora in velik ljubitelj kostanja, bo menda letos že tretjič zapored na Cankarjevo v Velenje povabil občane na kostanjev žur. Pridružil se jim bo menda tudi Peter Lovšin, tisti od Levo spodaj. Pred nedavnim je v jamo Premogovnika Velenje, kjer je bil vrsto let zaposlen, popeljal svojega strankarskega šefa Boruta Pahorja. Hotel mu je na licu mesta pokazati, kako trda in črna je rudarska ... Ampak Pahor si ni pustil veliko dokazovati: »Poglej, Bojan, no poglej... Kaj zdaj gledaš stran? Če si previden in znaš, lahko roke ostanejo čiste.« REZANJE ŠOŠTANJA NENADOMESTLJIVI Včasih, me kdo vpraša, zakaj (pre)pogosto režem občinske kolobocije, njihovih, uspehov pa ne pohvalim. Menim, da temu ni tako, a kadar gre za pisanje, ni važno, kaj menim jaz, ampak kaj si o mojem pisanju mislijo drugi. Zato sem se poglobil vase in začel tuhtati zakaj. Res, zakaj tako veliko pišem o neumnostih občinskih organov in njene uprave? Kljub dolgemu brskanju po sebi pravega odgovora v enem stavku ne najdem, saj je tudi to, kot vse na tem svetu, večplastno. Lahko bi odgovoril, daje zdaj menda demokracija in lahko vsak piše, kar hoče, a to je premalo. Saj sem veliko in kritično pisal tudi, ko je bil enopartijski sistem. Ob tem moram nujno povedati, da sije tista ena partija kritiko veliko bolj gnala k srcu, kot si jo sedaj demokracija, saj se vsemogoče partije delajo, kot da se kritika njih. ne tiče. Zato je danes odnos med mediji in demokracijo na las podoben tisti zgodbi o bevskanju in karavani. Ali naj patetično izjavim, da torej pišem za zgodovino? Ne! Nikakor ne. Za zgodovino bodo pomembni dogodki, ne pa komentarji o njih. Zgodovinarji bodo brskali po uradnih gradivih, zapisnikih, sklepih in drugih dokumentih; časopisne strani nikakor ne bodo odločujoče pri ocenjevanju učinkovitosti In koristnosti našega časa za mesto Šoštanj. Tako smo že bliže motivom pogostega kritiziranja in pikrega motrenja občinskih oblasti. Sistem, ki so ga v Šoštanju vzpostavili Janševi socialdemokrati, je nekakšen hibrid med demokracijo in enopartijskim sistemom. Odločajo vse eni, ki si tudi pripisujejo uspehe (pa ni treba, da jih hvalim še jaz), a odgovornost za neizpolnjene obljube si pravično porazdelijo drugi. Vse to pa temelji na splošnem prikrivanju informacij, pomanjkljivih in spolitiziranih argumentacijah ter "bolestnemu zasedanju funkcij od komandiranja gasilcev do kontroliranja komunalcev. Tisti pa, ki so bili v občinsko oblastno strukturo postavljeni iz drugih partij in list po volji volivcev, so se utopili v lastnih, drobnih interesih in kot se reče, zaradi dreves ne vidijo gozda (ki se suši). To se mi zdi slabo, neiskreno in nepošteno, zato menim, da je treba o teh stvareh pisati ostro in pikro. Dokaz povedanemu je tisto, česar ni! Zadnje gradivo za sejo občinskega sveta je dovolj zgovorno. Ob nujni spremembi statuta, nad katerim visi odločba ustavnega sodišča (da o planu dela, ki si gaje svet sam zadal, sploh ne govorimo), nas listanje po lično pripravljenem dokumentu postavi na trdna tla. Zgodovinarji gotovo ne bodo imeli težkega dela, saj je gradi- vo sestavljeno iz dvanajstih listov. Od tega je osem strani zapisnika prejšnje seje, osem pa je praznih, čeprav je treba reči, da štiri niso čisto bele. Opremili so jih namreč s črtovjem in na vrhu napisali: beležke! Pa bi tako človek lahko sklepal, da na občini poslej ne bodo več delili popularnih notesov s skajasti-mi platnicami. Ne gre obsojati predsednika, ki s tako skromnim papirjem sklicuje sejo, saj siromak od prvega dneva moleduje za sekretarjem, ki pa ga socialdemokrati nikakor ne najdejo v svojih vrstah. Pri tem je potrebno poudariti, da na občini deluje posebna kadrovska komisija, njena predsednica (iz partije socialdemokratov, kakopak) pa se bolj ukvarja s tem, koga od redkih in še delavoljnih strokovnjakov bi bilo treba nagnati z občine. Seveda kdaj pa kdaj išče ljudi tudi za druge funkcije, a je očitno, da vsako jutro najprej sreča sebe z vsemi svojimi odlikami in se sama sebi zdi kar primerna kandidatka tudi za druge funkcije. Pa se v komisiji, ki jo vodi, predlaga kot prvo, zadnjo in edino primerno, čeprav je narava dela, ki ga za skromen honorar opravlja, takšna, da bi morala iskati kadre izven kroga "svoje" komisije in izven kroga" svoje" stranke. Zato lahko rečemo, da mnoge stvari ne delujejo, ker nihče ne poišče in ne plača spodobnih ljudi, za nekatere druge bi pa bilo bolje, če bi jih plačali zato, da ne bi nič delali! Tako. Zopet sem bil piker, zdaj pa sem pri koncu. In za konec: če kdo misli, da v Šoštanju nimamo česa pohvaliti, se moti. V soboto je Elektra visoko premagala tekmece iz Prebolda. Tribune so bile solidno zasedene, vzdušje je bilo dobro in samo dve piki sta domačim zmanjkali do stotice. Če to ni uspeh?! ■ Perorez Etnološka paberkovanja 38 Za zgled V Velenju nekateri še vedno niso zadovoljni z ureditvijo otroških igrišč. Sodeč po mnenju Celjanov bi morali še kako biti. Saj tu ob sedanjih razpravah o (ne)urejenosti otroških igrišč dajejo Velenje za zgled. Ne pod trg V Taboru so proti temu, da bi po novem sodili pod novo občino Vransko. Pravijo, da vas in trg ne gresta skupaj. Če že ne bodo mogli postati samostojna občina, bi raje ostali kar pod Žalcem. Kot da je vasi pod mestom bolje! Noter in ven Tudi pri velenjskem Vegradu močno čutijo "čudna pota evropskega povezovanja. Medtem ko si Slovenija močno želi v Evropsko skupnosti in jo Nemčija pri tem bojda podpira, nas Nemci hkrati mečejo iz (svoje) Evrope. Na zdravje Ob vseh različnih pijačah in obilni vinski letini so ponekod še vedno najbolj veseli, če dobijo navadno pitno vodo. Predaleč Velenjskim gospodarstvenikom in še nekaterim drugim se sodelovanje z daljno Sibirijo ne zdi predaleč. Rokometašem pa je pot čez Ural predolga. Predvsem pa (pre)težka. Kar tako Dokler lovci praznike slavijo, gozdne živali mirno spijo! Svetniška Svetniki s svetniki niso enaki. Zato se, kot pravijo, drugim pustijo zapeljati. Na pomoč Ob sklepu meseca požarne varnosti naj bi posebno vajo gasilci pripravili tudi v Tešu. Upajmo, da zaradi tega ne bomo v temi; ker bi pogasili peči. Nočna mora Velenjskim rokometašicam se zadnji čas kot nočna mora prikazujejo igralke Robit Olimpije. Išče se čistilec bazenov! Optometer je pogruntal, kaj bo v kratkem zanimiva dejavnost tudi v Šaleški dolini. Nekateri lokalni veljaki so si namreč že zgradili plavalne bazene, drugi pa si jih, v stilu »če ga ima »on«, ga moram imeti tudi jaz«, bodo še umislili. Ker smo slišali, da imajo tisti, ki bazene že imajo, precejšnje probleme s čiščenjem, podjetnemu mladeniču, ki morda pravkar razmišlja, kakšno dejavnost naj bi kot podjetnik odprl, predlagamo, da postane privatni čistilec bazenov. Za enega naročnika v Mozirju že vemo, kmalu se mu bo pridružil še eden v Vinski Gori... Pesa velikanka Pri Jakobovih v Kotah pod Sevčnikom, zaselek se uradno imenuje Silova in spada pod KS Šentilj, so lahko, vsaj kar se poljskih pridelkov tiče, z letino zadovoljni. Ko smo se minuli teden mudili pri njih, sta nam Jure i Karmen pokazala kup velikih pes. Ko smo največjo izmerili in stehtali, smo dobili naslednje podatke: dolžina več kot pol metra in teža 8,6 kg. Jure in Karmen sta se skupaj z njo ponosno postavila pred objektiv fotoaparata. ■ M. H. V oktobru, ko so bila vsa večja kmečka dela že postorjena, so se napovedovale ter-itve kar ena za drugo, tako da so se zvrstile vse hiše v vasi. Marsikje je trla kar cela vas skupaj, dokler niso dela končali povsod. Teritve so se na Štajerskem včasih res lotili že pred velikim šmarnom (15. avgusta), vendar pa so kasneje običajno počakali do sv. Uršule - 21. oktobra. Teritev lanu je bila žensko opravilo, čeprav so sodelovali tudi moški, ki so lan sušili. Terice so bile znane predvsem po svoji pregovorni lakoti: "Terica je jezikava, razposajena, rada pije žganje, predvsem pa veliko poje" in "Štirinajst dni po trljah pa je lakota v hiši". Ob teritvi seje tako morala izkazati zlasti gospodinja in niso bili redki verzi, kot je tale iz bližine Ptuja: "Ja na den devetkrat jejo, pa še ogovori so, gospodinje več ne vejo, kak bi kuhale meso..." Tudi v Šaleški dolini je bilo to skupinsko delo, saj so k eni hiši običajno prišle po štiri terice; ob dobri letini tudi po osem. Trle so ponavadi ob "pajštvi" - sušilnici, v kateri je gospodar že dan pred prihodom teric posušil Piše: mag. Jože Hudales lan. Tam so bile pripravljene enodelne in dvodelne trlice, s katerimi so terice vsak posušen snop lanu potrle; najprej pri glavi in nato pri korenu. Trle so najprej samo "na pol" - tako daje odpadel "pezdir", v rokah pa so jim ostale "pesti", ki so jih dali sušit še za kakšno uro, nato pa so jih do konca otrle. Lan so nato povezale v "pušelce", v vsakega po petnajst pesti. Pušelci so potem na podstrešju počakali zime in predic. Naslednje večje kmečko delo v oktobru je bila vožnja gnoja na njive, kije bila v hribovskem svetu posebej težaško opravilo. Zato je bilo to, zlasti na Koroškem (gno-jvoza), priložnost za skupinsko delo, pri katerem so si sosedje medsebojno pomagali in opravili delo za vse kmetije skupaj. Podobno je bilo tudi s pripravo stelje za zimo. Najnavadnejša je bila pač stelja iz listja, ki so ga nagrabili po gozdovih in vozili domov, poleg listja pa so nakosili še praprot, borovničevje in drugo podrastje. Posebnost pa je bilo klestenje smrekovih ve j za nastilj. Gnoj iz smrečja naj bi bil najboljši, "ker se najdalj drži". V Topolšici je npr. nekdaj steljarilo tudi po šest ali več moških cel teden. Delali so v parih; po dva sta čistila grmovje in klestila nižje veje, dva sta klestila na lestvi, naj-pogumnejši par pa je splezal v vrh smreke in klestil tam. Ta dva sta imela na čevljih (najboljši so bili taki z lesenimi podplati, da se niso upogibali) pritrjene "kremplje", za pasom pa obešeno sekiro. Delo pod vrhom smreke je bilo seveda precej nevarno, a mladi fantje so se s tem radi postavljali pred dekleti, ki so vlačile veje iz hoste, tako da so včasih tudi po več ur ostajali na drevju in skakali s smreke na smreko, kar ob težkih in okornih "krempljih" ni bilo prav lahko. Ob steljeraji so tudi "terjančili"; ob mraku, ko so delo zaključevali, se je več fantov spravilo na smreke in poiskali so si grčo, "ki je lepo pela". S sekiro so nato začeli v ritmu, drug za drugim, udaijati po njih. Grče so dajale zelo močan in brneč zvok, tako daje "ter-jančenje" odmevalo daleč naokrog. Vendar je bilo steljarjenje kmalu prepovedano, ker je gozdu močno škodovalo. Zobje "krempljev" so smrekam zasekali hude rane, saj so marsikdaj klestili skoraj do vrha. Poleg težjih kmečkih del so v teh mesecih nestrpno čakali kožuhanja oz. ličkanja koruze. Pri nas so običajno zrele storže polomili že na njivi in jih spravljali domov, * kjer je na podu ali skednju rasel velik kup, v Topolšici pa so jih poželi s steblom vred in jo nato "strokali". Na ličkanje (kožuhanje) so vabili vse sosede (včasih se je zbralo tudi do trideset ljudi) in proti mraku, ko so povečcijali, so se začeli vsi vabljeni odpravljati na ličkanje. Delo je bilo lahko; s storža so odstranili bilje, tako da so ostali le trije ali štirje listi, na katere so ga kasneje obesili pod kap ali na kozolec. Vsem pa je kožuhanje ostalo v spominu kot ena redkih priložnosti v letu, ko so se ob skupnem delu zabavali vsi;od najstarejših do najmlajših ... —-T- SCT Olimpija - Rudar 2 :1(2 :1) Namesto mreže zadevali okvir Če za katero, potem za nedeljsko srečanje rudarjev z zmajčki v Ljubljani lahko ugotovimo, da je gostom sreča povsem obrnila hrbet. Velenjčani z igro niso razočarali. Precejšen del tekme, zlasti v drugem polčasu, so bili boljši nasprotnik, toda vseeno so se domov vrnili praznih žepov. "Kriv" za to je bil tudi odlični domači vratar Nihad Pejkovič. Ta je nekajkrat branil to, kar so velenjski navijači že videli v mreži. Krive pa so bile tudi prečka in vratnici, v katere so Velenjčani zadevali, kot da bi tekmovali med sabo, kdo bo to večkrat storil - kar štirikrat seje žoga odbila ali oplazila okvir vrat. Navijačev pa je bilo v nedeljo za Bežigradom menda kar za tri avtobuse. Kot smo slišali od ljubljanskih novinarjev, letos za Bežigradom še ni bilo toliko gledalcev kot v nedeljo. In za to so skupaj z rudarji zaslužni seveda vneti ljubitelji nogometa iz Velenja, čeprav nekaterih menda ne bo več na Rudarjeve tekme. " Če danes ne zmagajo, me ne bo več, kajti danes sem se moral ženi zlagati. Dejal sem ji, da imam neki opravek, še sanje se ji ne, da sem v Ljubljani," je dejal eden izmed mirnih velenjskih navijačev. Za poraz je krivih vseh enajst igralcev, z izjemo Dabanoviča, ki je bil pri udarcih resnično nemočen. Obrambna vrsta, ker je dovolila, da so domači dosegli dva poceni zadetka, in to oba po prekinitvah, in obakrat je bil zanju najzaslužnejši Mile Ačimovič, ki je bil menda pred začetkom letošnjega prvenstva tudi na spisku želja Velenjčanov. Že v 4. minuti je s prostim udarcem poslal žogo z desne strani pred IVIladena Dabanoviča.Velenjski obrambni igralci so očitno mislili, da so statisti v kakšnem filmu, "spregledali" so Klitona Bozga, ki je z močnim udarcem z glavo poslal žogo za hrbet mimo nemočnega velenjskega vratarja. Gostje so po nepričakovanem hitrem zadetku zaigrali na vse ali nič in domači vratarje bil na hudih preizkušnjah. V 17. minuti seje rešil tako, da je žogo odbil v prečko, v 21. minuti pa je bil nemočen, ko je po lepi akciji in podaji Kokola zadel Ilir Chausllari. Glede na to, da so bili Velenjčani v naletu, je gotovo večina pričakovala drugačen razplet, kot je sledil. Toda v 42! minuti so gostje skorajda na istem mestu, blizu ko-rnerske zastavice, kot štiri minute pred tem zaustavili domači napad. Znova je žogo poslal pred velenjska vrata Ačimovič, kjer je brezbrižnost gostujoče obrambne vrste kaznoval Miha Šporar in podobno kot pred tem Bozgo zabil z glavo žogo v mrežo. To je bil tudi končni izid srečanja, pa čeprav so igralci Rudarja v nadaljevanju še trikrat zadeli v vratnici oziroma v prečko, ki v nedeljo očitno nise bile na pravem mestu. Rudar: Dabanovič, Kosič, Balagič, Hribar, Caushllari, Sulejmanovič, Brezič (od 82. Borštnar), Kokol, Javornik, Vidojevič, Gajser. Strelci: 1:0- Bozgo (4), 1:1- Chaushllari (21), 2 : 1 - Šporar (24). V nedeljo bo Rudar gostil Potrošnika. ■ VOS Rudar - SET Vevče 2 : O (O : 0) Kar dvakrat v sedmih dneh Nogometaši velenjskega Rudarja so se v tednu dni kar dvakrat J na svojem igrišču srečali z Vevčani. Najprej v sredo prejšnji teden v J 11. prvenstvenem krogu, ko so si zmago priigrali šele v zadnjih min- J utah (strelca sta bila Breznik v 86. minuti i enajstih metrov in Gajser J v 90.) in včeraj v prvi četrtfinalni tekmi slovenskega pokala, j Ker je bil časopis v času, ko se je včerajšnja tekma začela že v tisku, i o njej seveda nimamo poročila. ■ vos i Aluminij - ESOTECH 2:1 (0:0) Dobra igra je premalo Šmarčani so se z gostovanja znova vrnili brez točk. V Kidričevem so sicer igrali dobro, vendar je to kaj slaba uteha za položaj na lestvici. Začeli so zelo podjetno in hitro prevzeli pobudo, žal pa so bili spet neučinkoviti. Polovšak je zamudil dve lepi priliki, oškodoval pa jih je tudi sodnik, ker ni dosodil očitne enajstmetrovke, ko so domači zrušili Smajloviča v kazenskem prostoru. Kasneje sta obe moštvi igrali bolj na sredini igrišča, oboji so poskušali z udarci od daleč, vendar streli niso bili natančni. V drugem polčasu so Šmarčani nadaljevali napadalno igro, vendar so igrali zgolj lepo za oko in seveda neučinkovito. V 60. minuti so domači izvajali kot in spet prejeli zadetek po prekinitvi, kar očitno postaja velik problem za šmarsko obrambo. Po vodstvu domačih so gostje še bolj napadli. Spasojevič je s prostim strelom zadel prečko, v nasprotnem napadu (75) pa so domači povišali vodstvo na 2:0. Šmarčani so seveda za tem vrgli vse moči v napad in v 88.minuti z enajstmetrovko zmanjšali izid, stisnili domače v njihov kazenski prostor, žal pa jim je zmanjkalo čas. V nedeljo bo v Šmartnem ob Paki gostovala Drava s Ptuja, tekmo pa bodo pričeli ob 13.30. STRELCI: 1:0 - Krištofič (60), 2:0 - Krašovec (76), 2:1 - Grobelšek (88,11 m). ESOTECH ŠMARTNO: Magrič, Fajdiga, Pižorn (Žurej), Bulajič, Doler Jeseničnik, Stojko (Štefančič), Grobelšek, Polovšak, Spasojevič, Smajlovič (Zlodej). ■ Janko Goričnik Kamnik - Šoštanj Topolšica 3:0 Zamudili priložnost Moštvi sta tekmo odigrali že sredi prejšnjega tedna. Kaže, daje tudi športna sreča odbojkarjem Šoštanja Topolšice tokrat obrnila hrbet, saj so v Kamniku zapravili najlepšo priložnost za zmago. Očitno niso pričakovali zelo podjetne igre domačinov, zato je bila njihova igra nekoliko nepovezana. Z drobnimi, zanje tako značilnimi, pa vendar nepotrebnimi napakami, številnih priložnosti za osvojitev točk niso uspeli uresničiti in Kamničani so zmagali s 3:0 (13,4,12). V 5. krogu so se že sinoči (sreda) srečali z ravenskim Fužinarjem, v soboto pa bodo gostovali v Novi Gorici pri odličnem moštvu Salonita. ŠOŠTANJ TOPOLŠICA: Kugovnič, S. Sevčnikar, D. Sevčnikar, Kravcov, Žilnik, Medved, Dimec, Mihalinec, Jerončič, Bevc, Zulič. Šoštanj Topolšica II - Lenart 3:0 Le tako naprej, mladi upi Tekmovanja so pričele tudi druge kategorije v klubu in se vse uvrstile v nadalnji krog. Zelo obetavno so svojo pot v 3. slovenski ligi šričeli tudi igralci druge ekipe. V prvem in drugem krogu so bili prosti, v tretjem pa so svoje moči prvič preizkusili z ekipo Lenarta in jo v veselje vseh navzočih premagali s 3:0 (12, 13, 12). Trener Janez Nahtigal: »Naši mladi igralci so zadovoljili s svojo igro in si zasluženo priigrali prvo zmago. V napadu se je odlikoval Zoran Pavič.« ŠOŠTANJ TOPOLŠICA II: Duplišek, Aram, Skornšek, Žigon, Pavič, Brišnik, Britovšek, Primožič, Sovinek, Suša. ■ N.R. KARTICA BALA - VELENJSKA KARTICA POPUSTOV akustika - 2 %, Trgovina MATVEL, Trg mladosti 6; biro oprema in servis - 5-20 % (osebni računalniki in dodatna oprema, tiskalniki, faksi, idr.), TREND d. o. o., Efenkova 61; fotokopiranje, plastiliciranje, reklamne table - 5 %, RLV, Rudarska 6; glasbeni instrumenti in oprema - 3-5 %, trg. BASS CENTER - Center Spar; igrače - 5 %, trg. DIRENDAJ, Cankarjeva 1; izleti, potovanja - 3-5 %, Turistična agencija PALMA v podhodu Mastodont; jahalni tečaji, rekreativna ježa -10-20 %, Konjeniški klub Velenje; jedača, pijača -10%, pizzeria SALOON; kemično čiščenje -10 %, Kemična čistilnica P0LAK, Koroška 44; mesnine in druga živila - 5 %, mesarstvo P0ZNIČ, Kidričeva 57, Pesje, Šoštanj; rastline in sredstva za nego rastlin - 5-10 %, Cankarjeva 1, Kidričeva 47, Rož'ca, Podkraj 1; sladice -10-20 %, slaščičarna METKA, Kersnikova 13; smučarske karte -10 %, RTC GOLTE nad Mozirjem; striženje, pedikura -10 %, FIGAR0 d. o. o., saloni Lidija, Maja, Narta (Velenje) in Eva, Vesna (Šoštanj); športna oblačila, obutev in oprema Patrick in druga - do 30 %, Mirbra d. o. o. - NK Rudar; športno-medicinski pripomočki Mueller - 20-30 %, M&M d. o. o. - NK Rudar; televizorji -12 %, Elektronika Velenje, Štrbenkova; tenis in fitness-10%, TRC JEZERO; ure, zlatnina, popravila - 5 %, urarstvo in zlatarstvo TAMŠE, Kidričeva 7; varovanje, alarmne naprave idr. -10-15 %, SAMO d. o. o. - NK Rudar; video storitve -15%, STUDIO B2, Arja vas; fotoaparati in folo storitve - 5-10 %, Foto ZOOM - Center Spar; sadje in zelenjava -10%, Sadje in zelenjava pri pošti. LEGENDA: blago, storitev - višina popusta, lokal oziroma podjetje, naslov FGorenje - Prevent 21: 21 (13 :12) l Gostje bliže zmagi Velenje, 15. oktobra - Zaostala tekma 3. kroga v 1. SRL je bila v zadnjih minutah zelo razburljiva. V 57. minuti so gostje prvič povedli v drugem polčasu (20 : 19). Po zaslugi Matoviča so si nato priborili žogo in bili znova uspešni v napadu (21 : 19). Khimtcheno je z lepim zadetkom nato znižal gostujoče vodstvo, dobro minuto pred koncem so "ježki" zaradi sicer zelo dobrega Aleša Levca izgubili žogo, ki je moral zaradi prigovora še z igrišča. Zaradi preostre obrambe se mu je takoj nato pridružil še Jerčič in nekaj sekund pred koncem je Cvetko z izenačitvijo le prinesel zadovoljstvo na tribuno. Gorenje: Anžič, Krejan 4, Bedekovič, Ojsteršek 1, Plaskan 1, Khimtchenko 1, Saftescu 5(1), Sovič 3, Tome, Rozman 1, Cvetko 5, Senica. ■ vos KK Elektra; KK Plima Ptebold 98:73 50:40) Na vzhodu edini neporaženi Sobota - 18. septembra - Športna dvorana Šoštanj; gledalcev 200; sodnika - Skala (Vir), Vehovar (MB) V 3. kolu II. SKL vzhod je Elektra doma igrala proti Plimi Prebold, ki je prišla v Šoštanj še neporažena, saj je v prvih dveh kolih dvakrat visoko zmagala, in sicer obakrat doma, proti Bistrici in Slivnici. Torej je bil to dvoboj dveh neporaženih ekip. Pred začetkom sezone je prišlo med ekipama do "zamenjave" igralcev - iz Elektre sta šla k Preboldu Jernej Štahl in Andrej Pečovnik (na tej tekmi zaradi poškodbe ni igral), v obratni smeri pa Blaž Ručigaj in Janez Zupane (torej se ekipi dobro poznata). Sosedski dvoboji imajo vedno značaj derbijev, saj so zanimivi in ne glede na položaj tekmecev na lestvici tudi rezultatsko nepredvidljivi. Pričakovali smo, da bo tudi tokrat tako, vendar so mladi gostujoči igralci okrepljeni z izvrstnim veteranom Cencljem kolikor toliko držali rezul-tatski priključek le v 1. polčas, ki se je končal z rezultatom 50:40 za domačine. Na začetku drugega dela pa so domači do 12. minute naredili razliko 25-ih točk. V tem obdobju ni gostom uspevalo praktično nič v napadu, domačim košarkarjem pa seje "odprlo". Zdelo seje, da so se gostje vdali v usodo in so komaj čakali na konec tekme. Tudi mlajši igralci Elektre, ki so dobili priložnost v zadnjih minutah, so uspeli zadržati priigrano razliko in dokazali, da so še vedno vredni zaupanja trenerja Vezjaka. Tekma se je končala z rezultatom 98:73. ELEKTRA': Brinovšek 11 (4-1), Kovačevič 5, Klepec, Rizman 25 (7-5), Memič, Ručigaj 15 (6-3), Divjak 2 (2-2), Mirt 16, Maličevič 2, Zupane 17 (4-3), Medvešek 5 (1-1), Nikolič V soboto, 25. oktobra pa bodo gostovali pri Slivnici v Mariboru. Minuli vikend so bile tudi 3 tekme mlajših generacij. V soboto so kadeti, ki igrajo v 2. SKL, pod vodstvom Vladimirja Rizmana, v Krškem premagali tamkajšnji Interier z rezultatom 57:42. V nedeljo pa so pionirji v 1. SKL v razigravanju od 1. do 12. mesta doma premagali Litijo s 64:55. Pionirje vodi Franc Blatnik, ki pa je letos ostal brez svojega pomočnika Branka Kitaka, ki je v novi sezoni prevzel mladince, ki so člani 2. SKL in so v nedeljo doma premagali Prebold s 94:62. V taboru Elektre si lahko samo želijo čimveč takšnih vikendov. Mi jim jih tudi! ■ Tjaša Rehar Namizni tenis Velike težave s poškodbami Igralci velenjske ERE še nikoli doslej v ligaških tekmovanjih niso imeli toliko težav zaradi bolezni in poškodb kot v prvem letu nastopanja med najboljšimi slovenskimi klubi. Že v prvem krogu proti Radljam ekipa ni bila popolna, na prvo gostovanje v Preserje so odšli brez poškodovanega Jureta Slatinška, naslednjo tekmo z Radgono pa so odigrali brez Damijana Voduška, ki je bil na reprezentančnih pripravah v Nemčiji. Nič bolje ni bilo minulo soboto, ko so v Novem Mestu v 4. krogu proti domači Krki znova nastopili brez obolelega Jureta Slatinška in tekmo tesno izgubili s 3:4. ■ AM Gorenje • Sevnica 24 :19 (12 :15) Tone Tiselj je bil zelo jezen Po rezultatu sodeč so domači rokometaši zlahka ugnali Sevničane, pa temu ni bilo tako. Gostje so v prvem polčasu igrali s srcem in odšli v slačilnico zelo nasmejani, domači pa mrkih obrazov. Tudi po prihodu iz nje na licih igralcev Gorenja ni bilo prave barve, saj jih je očitno trener Tone Tiselj za neodgovorno, morda kar neresno igro v prvem polčasu, zelo oštel, kajti po tekmi je dejal: "Zelo sem bil razočaran nad igro mojih igralcev v pn>em polčasu, kije bila sramotna. Gledalcem se opravičujem za tako predstavo. Ne morem razumeti, da nekateri igralci, za katere se meni, da ne morejo igrati, pa vseeno dobivajo priložnost, ne pokažejo dovolj resnosti in želje za igro. Ce tega ni,' tudi ne moreš biti kos ekipi Sevnice, ki velja za eno slabših v naši ligi." Tiselj je bil še zlasti nezadovoljen z igro Sandija Krejana, ki mu je gostujoči igralec na začetku tekme uhajal s krila kot za šalo, zato ga v nadaljevanju sploh ni več poslal na igrišče: "Krejan je eden izmed igralcev, za katerega sem upal, da bo postal pravi igralec, vodja; žal, na tekmah, na katerih se bi lahko razigral, ne igra dovolj resno in zavzeto. Dokler svojega odnosa ne bo spremenil, pač ne bo igral. Na igrišče ga bom poslal le, če bo kdo poškodovan, "je bil jezen in odločen trener Gorenja. Gostje so imeli ob odmoru tri zadetke prednosti, toda že razplet v prvih minutah nadaljevanja je pokazal, da je imel trener prav, in da je njegova lekcija v slačilnici zalegla. Z delnim izzidom 6 : 0 so v nekaj minutah postavili vse na svoje mesto in z veliko boljšo igro kot v prvem delu so preprečili presenečenje. V ekipi ni bilo Romuna Sorina Saftescuju, ki je v vse boljši formi. Poškodoval se je že v sredo proti koncu prvenstvenega srečanja s Preventom, pa tudi ne drugega vratarja Branka Senice, ki je poškodbo staknil v petek pred tekmo na treningu. Z zelo dobro igro se je zelo izkazal Branko Bedekovič, ki mu je bil po poškodbi v novem prvenstvu prvi pravi nastop. Pripravljen je bil sicer že proti Preventu, vendar je bil tedaj le nekaj minut na igrišču, tokrat pa je z igro potrdil, da bi domači gotovo imeli kakšno točko več, če ne bi bil poškodovan. Tako pa so v soboto vpisali šele drugo letošnjo zmago. Po petem krogu imajo Velenjčani na šestem mestu pet točk, torej le polovico možnih, nepričakovano pa so na samem vrhu lestvice prvič rokometaši Krškega (9), ki so presenetili v soboto vso slovensko rokometno javnost z največjim presenečenje minulih nekaj let - v svoji dvorani so premagali evropsko Pivovarno Laško s 25 : 24, ki je tako zdrknila na drugo mesto (8). V soboto bodo Velenjčani gostili osmouvrščene Prule. Gorenje: Anžič, Tamše 1, Krejan, Ojsteršek, Plaskan 6, Khimtchenko 3, Oštir, Sovič 4, Tome 2, Rozman 4, Bedekovič 4, Stropnik. ■ VOS Squash Zmaga že za uvod Novo tekmovalno sezono so pričeli tudi igralci in igralke squasha. Za uvod je bil na vrsti odprti turnir v Ljubljani, ki je seveda štel tudi za slovensko jakostno lestvico, nastopili pa so tudi trije predstavniki velenjskega kluba. Petra Vihar je v članski konkurenci po pričakovanjih zanesljivo premagala vse tekmice in osvojila prvo mesto, pri članih pa sta bila Erik Vihar osmi in Branko Lesjak 15. Naslednji turnir bo čez mesec dni. Petra Vihar se sedaj doma pripravlja na novo evropsko sezono, ki jo bo pričela pred novim letom. Njen največji cilj bo ubranitev 4. mesta na evropski jakostni lestvici mladink do 19 let, saj bo to njena zadnja sezona v tej starostni kategoriji. KARTICO BALA LAHKO NAROČITE NA TELEFONSKIH ŠTEVILKAH (063) 856-656, 861-111, 853-312 int. 1917 ALI 1612, IN PRI VSEH PONUDNIKIH POPUSTOV. CENA JE 3.000 SIT. DOBAVA: OSEBNI DVIG ALI PO POVZETJU. Strelski šport Za začetek zmaga na Ptuju V 1. krogu 1. državne lige pištoljarjev je ekipa velenjskega Mroža gostovala na Ptuju. Velenjčani so bili boljši in so Ptujčane premagali s 1667:1658, nastreljali pa so Veternik 561, Šterman 560 in Klančnik546; v ptujski je bil s 567 krogi najboljši Stuhec. V 2. državni ligi ligi pištoljarjev je ekipa Mroža gostila strelce Predoselj in izgubila s 1592:1635. Nastopile so Durakovičeva 538, Detlbahova 532 in Suljičeva 522. ■ F.Z. Smučarski skoki Velika premoč Velenjčanov Sredi prejšnjega tedna so v smučarskem središču ob velenjskem gradu sklenili prvenstvo štajersko-koroške regije na skakalnicah s plastiko za sezono 1997. Veliko večino najboljših mest so osvojili skakalci SSK Velenje. Dečki do 15 let: I. Marko perše, 2. Marcel Klemenčič, 3. Andrej Podlipnik (vsi SSK Velenje); mladinci do 16 let: 1. do 2.: Tahi Globačnik i n Uroš Kočnik (oba SSK Velenje), 3. Branko Kamenik (SSK Šmartno na Pohorju); mladinci do 18 let in člani so se pomerili na nočni tekmi, ker je TV Slovenija snemala oddajo Lahkih nog naokrog, v kateri je sodeloval Rolando Kaiigaro. Mladinci do 18 let: 1. Marko Zorko, 2. Uroš Kočnik, 3. Luka Ograjenšek (vsi SSK Velenje); člani: 1. Jure Jerman, 2. Marko Zorko, 3. Rolando Kaiigaro (vsi SSK Velenje). V tem obdobju čaka člane SSK velenje veliko dela, saj morajo skakalnice pripraviti za sneg. Mladinci in člani bodo v italijanskem Predazzu opravili skupne priprave na 120-metrski skakalnici, še naprej pa vabijo mlajše dečke, da se včlanijo v klub. ■ J.O. 32. Delov kros "Lahko bi izdelovali celo ure!" Nova kros proga ob Škalskeni jezeru v Velenju je imenitno prestala svoj krst. Tisti, ki so se zbrali v soboto ob njej, so resnično uživali, saj so na 32. Delovem krosu lahko spremljali tekačice in tekače od začetka do konca. Na enem delu je sicer nekoliko zahtevnejša zaradi vzpona, toda to je pač tek v naravi. Gotovo so vsi, ki so bili na sobotnem krosu v Velenju kot tekmovalci ali gledalci prepričani, da bodo Velenjčani čez dve leti dobili prvič v svoje roke tudi evropsko prvenstvo v krosu. Sobotni kros je v Velenje privabil blizu 900 tekmovalcev, nekoliko manj, kot so pričakovali, saj je bilo prijavljenih kar 1065 tekmovalk in tekmovalcev iz 45 občin, ki so bile tudi v soboto razdeljene med tako imenovane velike občine ali skupino A in male občine - skupino B. Morda je te doma zadržalo tudi zelo hladno vreme, kije edino kazilo ta najbolj množični tek v naravi v naši državi, morda pa tudi delitev na velike in male občine ni več primerna. No, najpomembneje je, da je sobota minila brez dežja. Gostitejji so se kar dvakrat izkazali. Že petič so osvojili vseekipni naslov v skupini večjih občin, hkrati pa je bila to njihova druga zaporedna zmaga. Velenjska občinska reprezentanca je zbrala 128 točk, 17 več kot dru-gouvrščena Sevnica, na tretjem mestu pa so bili Mariborčani s 106 točkami. Med malimi občinami je bilo najboljše Trebnje s 112 točkami pred Brežicami (106), tretje mesto pa so si pritekli Žalčani (95). Jožica Hozjan med starejšimi Boštjan Buč, mlajši mladinci: "Ker smo tekli prepočasi, sem v drugem krogu pospešil in zanesljivo zmagal. To je že tretja moja zmaga na teh krosih." deklicami in Boštjan Buč med mlajšijni mladinci sta pritekla še dve posamični zmagi Velenjčanom, ekipno v posameznih kategorijah pa so bili najboljši mlajši dečki in starejše deklice. Velenjski atletski delavci pa so se že kot ničkolikokrat doslej izkazali tudi kot sijajni prireditelji. Da to ni zgolj hvala na papirju, naj zapišemo besede enega izmed največjih poznavalcev atletike pri nas, Borisa Mikuža iz Postojne, ki je celo dejal: "Vse teče tako točno po urniku in Velenjčani bi lahko celo izdelovali ure." Tudi Franc Mikec, predstavnik Dela, in prav tako velik atletski poznavalec, je bil navdušen: "Prepričan sem, da bo Velenje uspelo s kandidaturo za evropsko pr-vens^o, saj ta proga ustreza vsem zahtevanim kriterijem. Da bodo Velenjčani dobri prireditelji, pa je Lokostrelski klub Indiana Izredni na evropskem prvenstvu Evropskega prvenstva s samostrelom (3 D) v Poreču so se izjemno uspešno udeležili tudi člani LK Indiana iz Logarske doline. V konkurenci tekmecev iz vse Evrope so v rednem delu prvenstva osvojili 4., 6., 7. in 9. mesto, Vili ju Dovžanu pa je bronasta medalja za tretje mesto ušla za eno samo točko. Velik uspeh posameznikov in kluba v celoti so seveda proslavili, vendar s kančkom grenkobe, ker se jih v prvih treh dneh medalje niso »prijele.« Drugače pa je bilo zadnji dan na odprtem tekmovanju v isti konkurenci. Takrat se jim je zares »odprlo« in so presegli prav vsa pričakovanja. Zmagal je Tomaž Praprotnik pred Vilijem Dovžanom, četrti pa je bil Sandi Huič, vse seveda LK Indiana. Tomaž Praprotnik je nastopil tudi za mešano ekipo Slovenija III, ki je v četrtfinalu premagala madžarsko ekipo, v polfinalu Avstrijo in v finalu zelo presenetljivo še Slovenijo I. ■ JP Mali nogomet V Škalah slavil Zlatorog V prvi in drugi ligi malega nogometa Škale 97 so sklenili tekmovanje, boj za najvišja mesta pa je bil tokrat izjemno napet. Prvak letošnje prve lige je ŠD Škale Zlatorog, ekipa pa je slavila po tesnem boju z ekipo KMN Fori Škale. Iz prve lige je neposredno izpadla ekipa TTG, poleg nje pa še predzadnja ekipa Avtoprevozništvo Sovič, ki je bila slabša v kvalifikacijski tekmi z drugouvrščeno ekipo v drugi ligi SK Girkovce. Iz druge lige seje v prvo neposredno uvrstila ekipa Texas Zbičajnik. Končni vrstni red v 1 .ligi: 1. ŠD Škale Zlatorog 42,2. KMN Fori Škale 41, 3. Sportklub Mister X 34, 4. Mušketirji Cigler 27, 5. Vigo 27, 6. Mušketirji Cigrad Kajuh 23, 7. Saloon Mins 22, 8. Kamnoseštvo Kozjak 12,9. Avtoprevozništvo Sovič 12,10. TTG 8 (-4); v 18 krogih so odigrali 84 tekem, dosegli 352 zadetkov, kar je 4,19 na tekmo; najboljši strelci: Boris Tomažič (Sportklub) 25, Marjan Kotnik (Mušketirji Cigler) in Borut Arlič (Zlatorog) po 19. Vrstni red v 2.1igi: 1. Texas Zbičajnik 49,2. ŠK Cirkovce 46,3. Kalimero 40,4. Zavodnje 34,5. Okrepčevalnica Mastig 31 (-1), 6. HTZ 29,7. Tempo Florjan 26, 8. Club Duo 21 (-1), 9. S Team 17, 10. Vigo Teves 13 (-1), 11. Kremenčkovi 7 (-4); v 22 krogih so odigrali 104 tekme in dosegli 394 zadetkov, kar je 3,78 na tekmo; najboljšistrelci: Janez Vozelj (Kalimero) 18, Matjaž Podpečan in Robi Lah (oba ŠK Cirkovce) po 17. ■ Premočno Adriatic Šmartno - Letošnjo ligo malega nogometa so sklenili tudi v Šmartnem ob Paki. Letošnji naslov je premočno osvojila ekipa Adriatic, ki je v sedmih krogih sklepnega dela sedemkrat zmagala in si zagotovila kar 10 točk prednosti pred zasledovalci, ki so se ogorčeno borili za drugo mesto. V skupini B je zanesljivo zmagala Podgora. Vrstni red skupine A: 1. Adriatic 25, 2. Saloon Mins Nol 15, 3. Adsalute 15, 4. RBM Commerce 14, 5. Klub 81 12, 6. Gostišče Pri orehu 9, 7. Krokodilčki 7, 8. Keramičarstvo Kemo -4. Skupina B: 9. Podgora 19,10. Roje 16,11. Tik Tak 15,12. Flamengo 14, 13. Grossenberg 11, 14. Little Boys 10, 15. Rekreativci 5, 16. Avto Maurer 1; najboljša strelca sta s po 31 zadetki Slavko Cerovšek (RBM Commerce) in Robi Verdev (Podgora), najboljši vratar Slavko Glasenčnik (Adriatic), najbolj športna pa je bila ekipa Saloon Mins Nol. ■ bjlo že vnaprej znano." Ob vsem tem je bilo tudi razumljivo pričakovano tudi zadovoljstvo mag. Darja Pungartnika, vodje tekmovanja: "Zelo smo veseli, da smo znova izvedli kros za pokale Dela; to je bilo že osmič, še bolj pa smo veseli, da smo osvojili vseekipni naslov na tej novi progi, s katero bomo kandidirali tudi za evropsko prvenstvo v krosu leta 1999. Kandidaturo bomo že decembra poslali Svem delegatov Evropske atletske zveze." ■ S. Vovk Že drugič zapored vseekipni naslov Tudi Jolanda Ceplak (na sliki levo med čestitko Heleni Javornik) je bila nasmejana: "S tekom sem zelo zadovoljna, moram se zahvaliti Heleni, ker mi je med prvo polovico teka pomagala. Proga je super, čeprav sem na treningu dejala, da je grozna. Seveda ni več." -Jožica Hozjan, najboljša med starejšimi pionirkami: " Bilo je kar hudo, tudi konkurenca je bila velika, ampak šlo je. Lani sem bila osma, zmage nisem pričakovala, upala pa sem, da bom med prvimi tremi. Helena Javornik: "Vse je bilo super!" Najlepše priznanje zagnanim in že na mnogih, tudi mednarodnih prireditvah preizkušenim velenjskim atletskim delavcem, je izrekla zmagovalka teka med članicami, Mariborčanka Helena Javornik: "Moje današnje bivanja tukaj v Velenju lahko ocenun na kratko: Vse je bilo super, tako moj tek, kot organizacija. Proga mi je bila všeč. V Velenju znajo vedno pripraviti zelo dobre proge, toda ta je resnično prava. Tekla sem že na mnogih evropskih krosih. Tudi tam so podobne proge, razgibane, travnate: resnično je bilo užitek teči po njej. Prepričana sem, da bodo Velenjčani uspeli s svojo kandidaturo za izvedbo evropskega krosa. Skoda, da ni bilo že danes tukaj kakšnega predstavnika mednarodne zveze, da bi videl, kako je vse izvrstno teklo. Morda bi bilo dobro, da bi krog povečali še za enkrat, da bi bil dolg dva kilometra, zlasti za starejše kategorije, kar pa mislim, da ne bo težko." V Velenju brez jesenskih krosov Čeprav jesenskih krosov ni več v šolskem programu bi bilo prav, da bi v Velenju vendarle izvedti tudi ta kros, kot so ga pred leti. Vsaj letos in lani bi ga morali, glede na to, da je bilo Velenje gostitelj več kot tisoč tekačic in tekačev ter njihovih spremljevalcev. Smisel Delove akcije je vendarle "množičnost v vsako vas." Izidi: Mlajši pionirji A, letnik 85 (97 tekmovalcev): 15. Franci Hozjan, 28. Zoran Vidakovič, 53. Sebastjan Kakaš; mlajše pionirke A, letnik 85 (91): 2. Nika Hudej, 3. Anja Rak; mlajši pionirji B, letnik 84 (91): 19. Rok Miklavžina, 31. Nik Ivanovič, 90. Blaž Lipičnik; mlajše pionirke B, letnik 84 (96): 2. Nina Jašič, 33. Tanja Canč; starejši pionirji A, letnik 83 (84): 45. Domen Peer, 84. Nejc Razdrih; starejše pionirke A, letnik 83 (87): 1. Jožica Hozjan, 3. Katica Pirečnik; starejši pionirji B, letnik 82 (51); 15. Aleš Šmon, 35. Mitja Pogorevc; starejše pionirke B. letnik 82 (44): 4. Jasna Njenjič, 11. Anja Arzenšek; mlajše mladinke, letnik 80-81 (41): 23. Jasna Hudej, 27. Daniela Boškovič; mlajši mladinci, letnik 80-81 (42); 1. Boštjan Buč, 16. Boris Vogrinec; starejši mladinci, letnik 78-79 (42): 4. Sašo Njenjič, 25. Uroš Žagar, 39. Primož Vedenik; starejše mladinke, letnik 78-79 (30): 3. Kristina Obronek, 17. Petra Peer; člani, letnik 77 in starejši (48): 2. Bekim Bahtiri, 11. Izudin Hrapič; članice, letnik 77 in starejše: 2. Jolanda Ceplak, 6. Slava Poznič. Šah - Dve zmagi zapored Velik turnir rekreativcev V 2. državni ligi - vzhod so šahisti ŠK Šoštanj v 4. krogu premagali Palomo s 4,5:1,5; Zmagali so Stropnik, Podlipnik, Šumnik in Huskič, rem-iziral je Kovač. Prav tako so bili uspešni v 5. krogu, ko so premagali ekipo Slovenec iz Poljčan s 4:2; zmagali so Stropnik, Kovač, Šumnik in Rupnik. Na šahovskem tekmovanju v okviru tedna športa v šoštanjski občini prvo mesto osvojila ekipa Šoštanj I, drugi so bili upokojenci Velenja, tretja pa druga ekipa Šoštanja. ■ G.R. Velenje - V organizaciji ŠRZ Rdeča dvorana in v izvedbi NTK ERA Tempo bo v nedeljo v Rdeči dvorani privlačno namiznoteniško tekmovanje. To bo namreč 4. odprto prvenstvo prvenstvo Velenja za rekreativce, obenem pa bo to 1. turnir za slovensko računalniško lestvico v sezoni 97-98 za rekreativce. Moški bodo tekmovali v petih starostnih kategorijah, dvojice v dveh, ženske v enotni kategoriji, tekmovanje pa bodo pričeli ob 9.00. ■ Celjski plini d.d Plinarniška 1, 3000 CELJE Tel.: 063/33-231, 31-568; fax: 063/31-432 trgovina na debelo s trdimi, tekočimi in plinastimi gorivi; trgovina s plinsko opremo, kotli, gorilci in opremo za camp ter drugimi pripomočki za uporabo plina; prodaja utekočinjenega naftnega plina v malih rezervoarjih in jeklenkah; prodaja vseh vrst tehničnih plinov; gradnja in popravila plinov, merno regulacijskih postaj, inštalacij ter plinskih naprav; prevoz nevarnih snovi; distrubucija zemeljskega plina izven Mestne občine. Obratovalni čas: UPRAVA od 7. do 15. ure BLAGAJNA od 7. do 14. ure ob sob. do 12. ure IZDAJNO MESTO UTEKOČINJENEGA NAFTNEGA PLINA IN TEHNIČNIH PLINOV od 7. do 18. ure ob sob. do 12. ure Se priporočamo in veselimo Vašega obiska! DEŽURSTVA : KINO Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 23. oktobra - dnevni dežurni dr. Grošelj in dr. Vrabič, nočni dežurni dr. Rus in dr. Stravnik Petek, 24. oktobra - dnevni dežurni dr. 0. Renko, nočni dežurni dr. Gušič in dr. Urbane Sobota, 25. oktobra In nedelja, 26. oktobra - dežurni dr. Vrabič in dr. Kozorog Ponedeljek, 27. oktobra - dnevni dežurni dr. Friškovec in dr. Stravnik, nočni dr. Lovrec in dr. Slavič Torek, 28. oktobra - dnevni dežurni dr. Renko in dr. Lazar, nočni dr. Friškovec in dr. Kočevar Sreda, 29. oktobra - dnevni dežurni dr. Slavič, nočni dr. Stupar in dr. Vidovič Zobozdravstvo: V nedeljo, 26. oktobra - dr. Gordana Čižmek v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje. Urgenco ob sobotah izvaja zobozdravnik, ki je dežuren v nedeljo. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Veterinarska postaja Šoštanj: Od 24. oktobra do 31. oktobra - Tomo, dr.vet.med., mobitel: 0609/633-676. GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroka: Marina Jozanovič, Velenje, Kardeljev trg št. 3 in Ljuban Komljenovič, Velenje, Tomšičeva c.št. 47. Ladislav Lorger, roj. 1925, Korpele št. 20; Franc Marzek, roj. 1943, programi ARMSTRONG, TEGOLA in KNAUF svetovanje - in izvajanje Tel.: 063/861-026, fax 851-821 Babna reka št. 15; Mirko Zahojnik, roj. 1942, Velenje, Selo št. 8; Hamdija Buljubašič, roj. 1950, Velenje, Šercerjeva c.št. 11; Alojz Hoheger, roj. 1951, Velenje, Kersnikova c.št. 17; Marija Sešel, roj. 1929, Velenje, Tomšičeva c.št. 20; Angela Žerdoner, roj. 1911, Velenje, Selo št. 11; Jožef Jazbec, roj. 1928, Drožanješt. 33. Upravna enota Žalec Poroke: Zakonsko zvezo je sklenil en par. Peter Svetko, star 18 let, pripravnik, Polzela 185; Marija Bogataj, stara 84 let, gospodinja, Pondor 33; Frančišek Klančnik, star 56 let, upokojenec, Radoše 9. mali OGLASI V NAJEM DAJEM 3 sobe (13,15 in 16 m2, s hodnikom in sanitarijami v individualni hiši, s samostojnim vhodom. Prostori so opremljeni, primerni za samce ali zakonce brez otrok, pa tudi za mirno dejavnost. Telefon 855-257, od 17. do 20. ure. PIŠČANCE, 2 kg, prodam. Kladnik, telefon 885-116. SVINJSKO POLOVICO, težko cca 40 kg, prodam. Telefon 881-763. KUPIM BIKCA SIVCA, ali simentalca, starega 10 dni. Telefon 882-310. MLADA DRUŽINA NAJAME GARSONJERO ali enosobno stanovanje v Velenju z možnostjo kasnejšega odkupa. Telefon 858-361. NAJUGODNEJŠI GOTOVINSKI ODKUP DELNIC, Gorenja G, skladov in podjetij (AMD Velenje), od 15. do 16. ure. Telefon 0602-41-466-40 ali 041-668-207. VIKEND PRODAM ali zamenjam za manjše stanovanje. Telefon 865-003. TERMOAKUMULACIJSKO PEČ in DOM KULTURE VELENJE Nedelja, 26. oktobra ob 10. uri predpremiera BEAN - komedija Režija: Mel Smith Vloge: Rowan Atkinson... Dolžina: 90 minut Mr. Bean je zaposlen v angleški umetnostni galeriji kot paznik že vrsto let. Zaradi svoje "splošne" škodljivosti je tamkajšnim delavcem in vodstvu trn v peti. Želijo se ga znebiti. Toda lastnik galerije ga vneto zagovarja. Ko galerija proda neko posebno umetniško sliko ameriški galeriji le ti pripravljajo posebno slovesnost. Da bi se Beana zavedno odkrižali in ga očrnili ga pošljejo v Los Angeles kot njihovega posebnega predstavnika. Zmeda, ki prihaja z njim v ZDA je nepopisna. Glejte in se nasmejte! Za vso družino! Nedelja, 26. oktobra ob 17. in 19.15 uri Ponedeljek, 27. oktobra ob 20. uri LETALO PREKLETIH - akcijski Režija: VVolfgang Peterson Vloge: Nicolas Cage, John Cusack, John Malkovich Dolžina: 115 minut Izjemen akcijski film o-zaporniku Ca- meronu Pou, ki je pogojno izpuščen ravno na hčerin rojstni dan toda na njegovo nesrečo se domov pelje v letalu skupaj s tridesetimi najhujšimi zaporniki ZDA, ki jih bodo prestavili v nov zapor. Le ti namreč letalo ugrabijo z namenom, da se z njim odpeljejo na svobodo. Cameron je v velikih dvomih kako priti iz letala in hkrati rešiti svojega zaporniškega kolega ter še nekaj preživelih paznikov. Neposredno pomaga specialcem, ki jim sledijo. Mu bo končno uspelo spraviti letalo na tla? KINO ŠOŠTANJ Petek, 24. oktobra ob 20. uri LETALO PREKLETIH - akcija Nedelja, 26. oktobra ob 13.30 uri BEAN - komedija KINO ŠMARTNO OB PAKI Ponedeljek, 27. oktobra ob 17. uri LETALO PREKLETIH - akcija Naslednji filmi: MOJ BIVŠI SE POROČI, BEAN, BREZ OBRAZA, STIK Rezervacije vstopnic: vsak delavnik na št. 856-384 (Kino) od 8. do 14. ure ter na št. 862-002 samo eno uro pred predstavo! POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA IN KAMN0SEŠTV0 NOVO, NAJNOVEJŠE, NAJKVALITETNEJŠE IN NAJCENEJŠE Iz Pariželj pri Braslovžah V pogrebni službi M0RANA smo se odločili, da osnovni - klasični in žarni pogreb odslej pri nas ne staneta popolnoma nič! Prav ste prebrali - ne nasedajte govoricam -za osnovni pokop pri nas ne boste odšteli niti tolarja. POGREBNA SLUŽBA MORANA Tel.: 063/720 - 660,720- 662, 720 - 003 Jugo 45, prodam. Telefon 862-089. ZELO UGODNO PRODAM grozdje na brajdi, kvinton. Telefon 854-974 POČITNIŠKO PRIKOLICO ADRIA OPTIMA 310, letnik 1982, z baldahi-mom in podi, prodam. Telefon 861-714. PLETILNI STROJ, krojenje in vzorčenje z računalnikom, prodam. Telefon 865-113, po 18. uri. PREKLICUJEM POPOLDANSKO DEJAVNOST za Čevljarstvo Žan, od 31.12. letos R-4, GTL, I. 87, reg. do 10/98, prodam za 1950 DEM. Telefon 0609-633-499. NOV ŽENSKI BRIVNIK PHILIPS, prodam 20 % ceneje, tudi na dva čeka. Telefon 853-238. MIRNO IN SAMSKO DEKLE najame garsonjero ali manjše stanovanje v Velenju s telefonom. Telefon 863-083 TROSOBNO STANOVANJE v Mozirju, prodam. Telefon 832-706 ali 0609-644-203. CIRKULAR 5,5 km in 3,5 km. Cena po dogovoru. Telefon 856-715. PLETILNI STROJ BROTHER za tanko in debelo volno z vso dodatno opremo, prodam. Ob nakupu podarim volno. Telefon 857-069. PRODAMO ALI ODDAMO PISARNIŠKE POSLOVNE PROSTORE v Domu učencev. Prostori so delno opremljeni z dvema telefonskima številkama, telefonsko centralo in takoj vseljivi. Informacije Biting d.o.o., Efenkova 61, telefon 851 -610. Možno obročno odplačevanje. ZELJE PO 25 SIT, za kisanje, prodamo. Po želji ga tudi naribamo. Šibanc, Spodja Črnova 15, telefon 857-219. V VELENJU PRODAM STANOVANJSKO HIŠO. Telefon 856-899. STANOVANJE V PARKU PRODAM. Telefon 856-899. STANOVANJSKO HIŠO MENJAM ZA STANOVANJE z doplačilom. Telefon 856-899. SERVIS - PRODAJA! ŠIVALNIH STROJEV V BLAGOVNICI ŠOŠTANJ. Pridem tudi na dom. Telefon 882-914. POPRAVILO ŠIVALNIH STROJEV Telefon 713-458. FIŽOL SIVCEK PRODAMO. Telefon 722-052. OTROŠKI KOMBINIRAN VOZIČEK z vso opremo, rabljen 5 mesecev, prodam. Telefon 881-297. SMUČI ELAN, 2 m in 1,70 m, brez avtomatov, novejše, prodam. Telefon 893-778. SLADEK MOŠT iz neškropljenih jabolk in avto sedež za otroka, prodam. Telefon 863-234. DOMAČA JABOLKA, hlevski gnoj in nov jabolčnik prodam. Telefon 854-872. NAJAMEM GARAŽO V VELENJU. Telefon 856-413. TROSOBNO STANOVANJE V MARIBORU, center, oddam. Mobilni telefon 041-66-73-88. HIDROFOR, komplet, z elektromotorjem in s črpalko, prodam. Telefon 893-154. ČETRTEK, 23. oktobra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; Vedeževanje po telefonu; 9.30 Poročila; Programi Olimpijskega komiteja - Športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 24. oktobra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.45 Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 25. oktobra: ,6.oo Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Kvazi kviz; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 26. oktobra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Trič trač in druge čveke; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 III. blok čestitk; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 27. oktobra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.00 107,8 Avtomoto hereov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 28. oktobra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Glasbene želje; 8.30 Poročila; 9.00 Nasveti vrtičkar-jem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko - izbor najbolj všečne slovenske melodije v sodelovanju z revijo Kaj (pokrovitelj Esotech); 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 29. oktobra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 7.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.50 Gostova turistična ponudba; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in mi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 13. oktobra do 19. oktobra 1997 povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju Mestne občine Velenje, Obeine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, niso presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka. MESTNA OBČINA VELENJE VARSTVO OKOUA MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od 13.oktobra do 19,oktobra 199Z 600 SOO 400 300 200 100 ŠOŠTANJ TOPOLŠICA VELIKI VRH ZAVODNJE VELENJE GRAŠKA G. 113.10. □ 14.10. 116.10. 01Z.10. 118.10. ■ 19.10. ZAHVALA Prišla jesen je in z njo nas je tiho in mirno zapustila draga mama, teta, babica in prababica ANGELA ŽERDONER iz Sela 1911 - 1997 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in maše ter vsem, ki ste z nami delih globoko bolečino. Hvala tudi gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, prašorščakom, gospodu Karliju Stropniku za izbrane besede slovesa, gospe Slavici Avberšek za nego na domu ter osebju Bolnišnice Topolšica. ŽALUJOČI VSI NJENI! Skrb, delo in veselje, bilo Tvoje je življenje. Nam ostaja zdaj praznina in velika bolečina. ZAHVALA Tiho je odšel od nas mož, oče in dedi MARTIN BEZJAK 12.9.1934 - 11.10.1997 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v teh dneh stali ob strani in nam pomagali. Zahvaljujemo se častni rudarski straži, godbenikom in ribiški straži, vsem govornikom in gospodu kaplanu za pogrebni obred. Hvala vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Žalujoči njegovi najdražji. Leto dni že spiš v preranem grobu ALOJZ FILIPANČIČ 1947 - 1996 Ni ure, dneva in noči, povsod si v mislih z nami. Ni Te obudila žalost in ne solza, ostala je praznina, ki boli. NJEGOVA DRUŽINA Solze se dajo skriti, bolečina zatajiti, praznine ni mogoče nadomestiti. V SPOMIN 24. oktobra mineva leto dni, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, ati in dedi OTO ZAPUŠEK V življenju so trenutki sreče in žalosti, oboji pridejo nenapovedano in pustijo svoj pečat. VSINJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, ome in sestre MARIJE SEŠEL rojene Venturini se zahvaljujemo vsem, ki ste bili ob njenih bolečinah z njo in vsem, ki ste z nami delili žalost in jo z oblico cvetja in sveč v velikem številu pospremili na njeni prerani zadnji poti. VSI NJENI Umrl je ALOJZ HOHEGER 18. 6.1951 - 15.10.1997 Nesrečnik, kdor si smrt želi, še večji, kdor se je boji. Iskreno sožalje vsem najbližjim. Hvala za zaupanje! Pogrebna služba Tišina in Cvetličarna Iris iz Velenja. ZAHVALA Ob tragični izgubi dragega moža, očeta, brata, starega očeta in pradeda IVANA JAKOPA iz Velenja 1.6.1926 - 8.10.1997 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem za darovano cvetje in sveče, posebej gospe Mariji Verboten in stanovalcem Kidričeve 6 -12 za vsestransko pomoč v najtežjih trenutkih. Zahvala tudi dr. Slaviču in ekipi Nujne medicinske pomoči ZD Velenje, Premogovniku Velenje, Rudarski godbi, častni straži, pevcem, gospodu Semetu za poslovilne besede in gospodu župniku za opravljen obred. VSINJEGOVI ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka RUDOLFA PANTNERJA 30.1.1913 - 12.10.1997 V nebesih sem doma, od tega ne sveta, nebes se veselim, tja priti si želim! A.M. Slomšek se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče, prispevke v dobrodelne namene in svete maše. Zahvaljujemo se duhovnikom za opravljen obred, pevcem in govornikom. Posebna hvala gospodu dr. Ivanu Kralju in sestri Barbari za dolgoletno zdravljenje. Žalujoči: žena Pepca, hčerke Elza, Zvonka, Danica in sin Rudi z družinami. ZAHVALA Ob prerani, boleči in nenadomestljivi izgubi dragega sina GREGORJA JELENA 21.12.1981 - 19. 7.1997 Se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi in mu ob slovesu izrazili spoštovanje, darovali cvetje in sveče ter z nami delili hudo bolečino. Zahvaljujemo se gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Hvala govornikom ge. Marjani Rudnik, ravnatelju O.Š. Braslovče, g. Ribiču, sošolki Tamari Potočnik ter vsem učiteljem, sošolcem in sošolkam, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki ste nam v tem najtežjem trenutku stali ob strani. Žalujoči: mama, oče, sestrica in vsi njegovi. Le srce in duša vesta, kako boli, ko več Te ni. Ne prebudi Te srca glas, počasi pije solze čas. Veter joče za spomini, hlad domuje v bolečini. V srcih naših pa živiš, čeprav tam daleč, daleč spiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, pradedka in prapradedka FRANCA CERKOVNIKA iz Hrastovca 5. 7.1914 - 12.10.1997 Kako sta prazna dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in Ni več tvojega smehljaja, znancem za pomoč, izrečena sožalja, darovano cvetje in le trud in delo tvojih rok, sveče. Posebno se zahvaljujemo dr. Reberniku in osebju za vedno nam ostaja. ZD Velenje, sosedom za nesebično pomoč, KS Cirkovce, sindikatu Premogovnika Velenje, obratoma Klasirnice in Jamske mehanizacije in sodelavcem Telecoma d.o.o. Hvala duhovniku za opravljen obred, gospodu Stanetu Vovku za ganljive besede slovesa, pevcem, Rudarski godbi, častni straži, Društvu upokojencev Velenje ter gospodu Golavšku za odigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Pepca in otroci z družinami. ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni nas je zapustil dragi mož, brat in stric ZVONKO GMAJNER 8. 2.1949 - 13.10.1997 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in spremstvo na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo kolektivom Zdravsvenega doma Velenje, Bolnišnice Slovenj Gradec - Intenzivni oddelek Kirurgije, Ribiški družini Velenje, njihovi častni straži, NK Rudar in gospodu dr. Grošlju za požrtvovalno zdravljenje. Enako zahvalo izrekamo tudi pevcem, govorniku iz KS Desni breg, gospodu duhovniku za opravljen obred in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih. ŽALUJOČI VSINJEGOVI. Tenis Katarina korak do naslova svetovne prvakinje Slovenski tenis je na Japonskem dosegel novo odmevno uveljavitev. Po nekajkratnih blestečih nastopih slovenskih mladinskih reprezentanc je bilo tokrat slavje popolno še v posamični konkurenci. Na turnirju v Tokiu z zvečenim imenom World Super Junior Tennis, to je turnir najvišje kategorije A za svetovno mladinsko lestvico ITF, sta se v finalu pomerili prva in druga nosilka, Katarina Srebotnik in Tina Pisnik, po velikem preobratu v igri pa je zmagala Katarina. Še bolj razveseljivo je, da sta Katarina in Tina slavili v slovensko - slovaškem finalu, ko sta premagali večni težki nasprotnici Sebovo in Volekovo, pri čemer ni odveč dodati, daje Katarina prvič sploh premagala Sebovo (7:6,7:5), Tina pa je bila boljša od Volekove (6:1, 7:5). Katarina je tako letos po Milanu dobila še drugi turnir najvišje kategorije. V finalnem srečanju je prvi set dobila Pisnikova s 6:1 in z 1:0 povedla tudi v drugem, takrat pa je bilo njenega odpora konec. Katarina je zaigrala na vso moč, dobila kar dvanajst iger zapored ter drugi in tretji set dobila s 6:1 in 6:0. Zmaga je izjemno pomembna zaradi dejstva, da se je Katarina po točkah močno približala vodilni na svetovni računalniški lestvici Cari Black iz Zimbabveja, čeprav je bila že pred Tokijem na drugem mestu. Blackova ima sedaj 965 točk, Katarina pa samo 30 manj, to je 935; torej obe ostajata najresnejši kandidatki za letošnji naslov svetovne mladinske prvakinje v kategoriji do 18 let. S petega mesta na svetovni lestvici se je z uvrstitvijo v finale na tretje prebila Tina Pisnik, vendar za Katarino zaostaja že za 245 točk. Izberimo skupaj: Naj osebnost 1997! Kdo bo? Zakaj bo? Eno in drugo boste odločili vi! Nič drugega vam ni treba kot izrezati kuponček iz te številke, razmisliti, kdo bi si po vaše ta naziv zaslužil na območju, kjer beremo Naš čas, na kratko utemeljiti svojo odločitev in pripisati še svoj naslov. To, slednje, ni tako nepomembno, saj bomo ob koncu akcije med vas, sodelujoče, razdelili bogate nagrade. Danes objavljamo že tretji kuponček! Koga boste izbrali za NAJ osebnost leta 1997? Boj bo gotovo napet, po dveh krogih pa lahko že omenimo, daje v igri kar nekaj različnih imen ljudi, ki puščajo svoj pečat na različnih področjih, med njimi so tako politiki, gospodarstveniki kot športniki in zdravniki... Krog izbrancev pa se bo vedno bolj širil, eni od njih bodo vedno bolj v vrhu ... Kdo bodo? Prva imena in vrstni red pride na vrsto po četrtem krogu, po tistem, ko boste tudi v četrto glasovali za tiste na katere stavite ali jim želite s svojim glasom dati priznanje. Takih ljudi pa je okoli nas gotovo veliko! Sodelujte tudi vi! S tem dajete priznanje ljudem, ki jih cenite in spoštujete. Kuponček (številka 3) pošljite na naslov: Naš čas, d.o.o., Foitova 10,3320 Velenje. J7 IZBOR m b\j o$mm$i" l^jja mj Glasujem za: Utemeljitev: _ Ime, priimek in naslov: Zgornja Savinjska dolina Koroški Slovenci na obisku Na podlagi dosedanjih stikov in dogovorov med Narodnim svetom koroških Slovencev v Celovcu ter petih zgornjesavin-jskih in zadrečkih občin so v teh dneh na enotedenskem obisku v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini rojaki z avstrijske Koroške. Obisk so pričeli v petek v Gornjem Gradu, sklepna prireditev pa bo jutri, v petek, v Mozirju. V tednu dni se je že in se še bo po vseh občinah zvrstila vrsta kulturnih prireditev in razstav, s katerimi svoje delo in življenje predstavljajo rojaki; v ponedeljek so se na Ljubnem pogovarjali o izkušnjah avstrijske Koroške na področju kmetijstva po vstopu Avstrije v Evropsko skupnost, sredo so v Lučah namenili turizmu, na rečici ob Savinji pa šolstvu; današnji četrtek so v Nazarjah na vrsti gospodarstveniki, podjetniki in bančniki; jutri, v petek, pa bo v mozirskem kulturnem domu sklepna kulturna prireditev s koncertom mešanega pevskega zbora Danica iz Št.Primoža. Uvodni pogovor (na sliki) je bil v Gornjem Gradu, ki so se ga udeležili predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Nanti Olip s sodelavci, gostitelje je vodil gornjegrajski župan Toni Rifelj, veliko zaslug za tesne stike ima generalni konzul RS v Celovcu Jože Jeraj, na pogovoru so bili tudi poslanec dr. Franc Zagožen, županja in župani, gospo- darstveniki, podjetniki in ostali gostje. Več o obisku v naslednji številki. ■ (foto: jp) Podhod pri otroškem igrišču kaže žalostno podobo Zakaj umira velenjski Mastodont? Če se z avtom peljete po Šaleški cesti v Velenju, vas bodo nad podhodom, imenovanim Mastodont, pozdravile reklamne table šestih lokalov, ki naj bi se skrivali v njem. Naj bi se! Kajti če si boste vzeli čas in se sprehodili skozi podhod, ki mesto povezuje s centralnim otroškim igriščem, boste ugotovili, da table lažejo! V podhodu so namreč štirje napol izpraznjeni, z neuglednimi listi po-lepljeni lokali, ki nedvomno pričajo o tem, da ne poslujejo več. Od šestih prostorov trenutno delujeta le dva; gostinski lokal in pred kratkim vseljena Turistična agencija Palma. Tudi njima verjetno ni ravno všeč, da morata poslovati v tako »opustošenem« okolju. Kaj se je zgodilo z Mastodontom? Kje so vzroki, da so ga zapustili že vsi prvi najemniki? Zakaj lastnica lokalov, mestna občina Velenje, ki je v obnovo podhoda vložila velika sredstva, ne poišče novih najemnikov? Vprašanja, ki kličejo po odgovorih. Poiskali smo uradne in pobrali tudi tiste »s ceste«. Po uradne odgovore smo odšli k Predstojniku urada za gospodarske dejavnosti mestne občine Velenje Tonetu Brodniku. Najprej nas je seveda zanimalo, koliko sredstev je občina vložila v obnovo, saj se mnogi še spominjajo velike otvoritve in ponosa odgovornih za obnovo ob otvoritvi Mastodonta, v katerem so bili prvotno majhna kavarna, papirnica Vidadu, otroška trgovinica Bambi, butik Ročk box, darilni butik Biser in trgovina ELAN. »Podhod pri otroškem igrišču smo začeli obnavljati v letu 1992, končali pa v letu 1993. Uporabno dovoljenje je bilo izdano 14. januarja 1993. Za vzroke, da smo se obnove lotili, zagotovo veste. Podhod je bil takrat obnovljen zaradi velikih pritiskov občanov, ki živijo v neposredni bližini, kajti prej je v njem deloval zloglasni disco klub, ki jih je močno motil. Na občini smo se takrat odločili, da bomo podhod preuredili za mirne dejavnosti, za mirne lokalčke, ki bodo služili potrebam vseh naših občanov. Sanacija je takrat stala približno 13,5 milijona SIT,« nam je uvodoma povedal sogovornik. Ker je bil finančni zalogaj precejšen, so morali prvi najemniki poravnati najemnino za prvih 18 mesecev vna- prej. Takrat (in še danes) je ta znašala 20 DEM za kvadratni meter. Pogodbe s prvimi najemniki pa so bile sklenjene za 5 let. No, po kakšnem letu se je izkazalo, da sanacija ni bila najbolje opravljena. Ob prvem večjem deževju je namreč v prvi lokal pričelo kapljati in curljati. »To je res. Mislim, da je Vegrad sedaj uspešno saniral ta lokal. Res pa je, da pri sanaciji podhoda nismo sanirali zgornje plošče, kar bi bilo nujno potrebno, vendar bi bila zato potrebna zelo velika finančna sredstva, ki jih nismo imeli, zato smo se omejili na minimum. Tukaj moramo računati, da po Šaleški cesti pelje 20 000 vozil na dan, veliko je težkih tovornjakov in ta plošča je že precej dotrajana. Po informacijah statika bi bilo nujno potrebno to ploščo dograditi, da bi se obremenitve zmanjšale,« nam je razložil Tone Brodnik. Vsak dan manj kupcev. Zakaj? Prvotna podoba Mastodonta je na obiskovalca naredila dober vtis. Tudi ponudba je bila raznolika. Kmalu za tem pa so se začeli lokali prazniti; odselil se je Biser, z dejavnostjo je prenehal Vidadu. V prostore sta se naselila nova najemnika, ki tudi nista prav dolgo zdržala. Premalo prometa? Verjetno, saj tudi otroško igrišče, ki naj bi bilo magnet, da bi ljudje sploh šli skozi podhod, vse do danes še ni zaživelo. Na njem ni pravih igral, precej nefunkcionalno in pusto je ... Ima pa lepo ograjo, to pa drži! Skratka, trenutno so od šestih lokalov v podhodu prazni kar štirje. Ob tem me je zanimalo, zakaj občina ni ukrepala takoj po izpraznitvi lokalov in poiskala novih najemnikov, saj vemo, da imajo mnogi še slabše lokacije in da so tiste v centru precej zaželene. »Prej sem omenil, da smo z prvimi najemniki podpisali 5-letne pogodbe, ki se iztečejo to jesen. Mi smo najemnike v tem času že trikrat pozvali, da te pogodbe ponovno podpišejo. Določeni najemniki so si v tem času uredili lokale tudi na drugih lokacijah, saj se je v Velenju veliko gradilo. To je verjetno eden od vzrokov za izpraznitev lokalov. Največji vzrok, da nismo takoj poiskali novih najemnikov pa je ta, da smo imeli v času, ko so najemniki dajali odpovedi, zvezane roke, saj smo imeli v mesecu juniju moratorij na delovanje upravnega odbora občinskega stanovanjskega sklada, mi pa brez njega nismo smeli objaviti novega razpisa. Danes (v ponedeljek, op. p.) je prva seja novega upravnega odbora in mislim, da bomo na njej potrdili razpis za najem izpraznjenih prostorov. Računam, da bomo lokale v roku enega meseca ponovno oddali, saj interes je.« Ob tem se postavlja še eno vprašanje. Ali je pri tem občina zaradi izpada najemnine utrpela veliko škodo? »Najemnine že tako ljudje ne plačujejo redno, saj vemo, kakšna je finančna situacija. Že do sedaj so najemniki plačevali delno. Mi jih sicer opominjamo, ukrepamo po vseh zakonskih regulativah, tudi z tožbami. Končna posledica naj bi bila odpoved najemne pogodbe. Medtem so se nekateri najemniki že izselili...« Ko sem se pogovarjala z bivšimi najemniki, ki so odšli iz različnih vzrokov, predvsem pa zato, ker niso bili zadovoljni s prometom, so omenili tudi precejšnjo hrupnost gostinskega lokala, ki je menda odbijal stranke v trgovinah. Tone Brodnik je bil s tem seznanjen. »Tudi sam sem se pogovarjal z posamezniki, ki so prekinili najemno pogodbo. Lokal smo oddali Petru Janiču, ki je za razliko od predhodnice s prometom zadovoljen. V ta lokal zahajajo predvsem mladi, saj je tudi najemnik mlad. Njegov odpiralni čas je točno določen in ni daljši od tistega, ki ga imajo ostali lokali. Želimo, da bomo tako z njim kot novimi najemniki to uskladili, da bo pod- hod zaživel in deloval čimbolj rentabilno, kar je v interesu vseh nas,« je še dodal k temu. Še en z lokali popestren podhod? Pa še to. Občina je bivšim najemnikom dovolila, da za nekaj časa v lokalih še pustijo del opreme, ki je niso imeli kam umakniti. Zato je izgled podhoda v teh dneh še vedno nemogoč. Že v kratkem, po predvidevanjih v roku enega meseca, naj bi podhod dobil novo, privlačnejšo podobo. Če se seveda ne bodo stvari spet zataknile pri kakšni birokratski zadevi, če... Bomo videli, kajti čejev je lahko še veliko. Dejstvo pa je, da se bodo morali novi najemniki tudi sami potruditi, da bodo ljudje zahajali v njihove lokale, saj vemo, da ga čez »komot« ni! Ko je treba prehoditi preveč stopnic navzdol ali navzgor, mora biti ponudba tista, ki vleče. Izvedeli smo še, da na mestni občini Velenje še vedno razmišljajo o izgradnji 15 lokalčkov v podhodu pri pošti, saj gre skozenj dnevno ogromno Ve-lenjčanov. Načrti so že narejeni, zahtevnejša dela pri poglabljanju podhoda naj bi opravil Premogovnik, o čemer so se že dogovarjali. Žal pa je zaradi pomanjkanja denarja težko reči, kdaj bo prišlo do uresničitve te ideje. Tone Brodnik nam je povedal, da bi lahko bil prvi vir tudi prodaja lokalov v Mastodontu. A najprej mora ta zaživeti, saj bodo sicer lokali v njem vredni čisto premalo... I Bojana Špegel Podhod je bil ob otvoritvi pravi občinski ponos, danes je skoraj občinska sramota. Bo res kmalu bolje? f