tis. št. — S. ieto, PoStnlna pavžaKrana. Posamezna Številke 1 Din. V Ljubljani, v petek 19. mala 1922. Naročnina za kraljevino SHS Masažno 13 D. Letno 180 D. Inozemstvo: Mesečno 20 D. Letno 240 a ®Qiasi: enostolpna mm vrsta za *nkrat 50 para, večkrat popust 'e« Uredništvo t Wolfova ulica 1/1. Telefon 860<; Uprava: "--------------- Telefon 44. / ne vračajo. ,riložiti znamk« s lJfin0 gOVOT. Ljubi Sela. naraduse skupšciva®. INTERTELACIJE. - OSTRA KRITIKA GLEDE RAZDELITVE VOJNE ODŠKODNINE. Beograd, 18. maja. (Izv.) Današnja seja narodne skupščine se je otvorila ob enajstih dopoldne in je veljala interpelacijam. — Na dnevnem redu je bila interpelacija, ki jo je stavil posl. Stojič na ministrskega predsednika^ Minister za izenačenje zakonov Trifkovič je v zastopstvu Predsednika ministrskega sveta slikaj delovanje ravnatelja plena in dal vse podatke, kako se je ta plen razdelil. Predložil je tudi poročilo o delovanju reparacijske komisije. Naglasil je, da se sedaj pripravlja pravilnik glede odškodnine na račun reparacij. Vse delo se mora končati v par dueli. V zmislu tega pravilnika bo vsakdo dobil odgovarjajočo odškodnino, ki je zato upravičen. Nato je govoril posl. Stojič in ostro kritiziral postopanje vlade v vprašanju razdelitve vojne odškodnine. — Ob eni popoldne se je seja prekinila in se nadaljuje ob štirih. 1» ista ali tudi druga komisija določila, kako raj se zagotovi red in uprava na Reki. Naša vlada še ni odgovorila na te predloge. Pogalasila v Isnli Marsiiter VPRAŠANJE ZADRA. — BAROŠKA LUKA PRIPADE JUGOSLAVIJI. TRETJA CONA SE TAKOJ IZPRAZNI. Beograd 18. maja. (Izv.) Po informacijah iz zanesljivega vira se je med italijansko in jugoslovansko delegacijo v Genovi dosegel sporazum v zmislu Predlogov, ki jih je naša delegacija Predložila vladi. Po tem sporazumu se ustanovi okoli Zadra 13 kilometrov sirolc pas. Dovolijo se tudi carinske in Potne olajšave, da se more prebivalstvo Zadra preskrbeti s poitrebnimi živili. Olajšave veljajo samo za preskr-bovanje z najnujnejšimi potrebščinami, Zaradi tega Zadar ne bo nikaka izvozna ali uvozna luka. Naša delegacija Je zahtevala enake ugodnosti glede Kastva v Istri, zlasti glede šolstva in rabe našega jezika. Tretji pas v Dalmaciji naj se takoj izprazni. Baroška luka pripade v zmislu tega sporazuma fiam. Da se meje podrobno določijo, se ustanovi posebna komisija, v kateri naj bi bili po trije Jugoslovani in Italijank Meje naj se določijo v zmislu ra-pallske pogodbe in vse delo se mora končati tekom enega meseca. Nato bi Genova, 18. maja. (Izv.) Včeraj sta italijanski ministrski predsednik de Facta in zunanji minister Schanzer priredila jugoslovanskim delegatom in njihovim damam obed v Castel Raggio. Genova, 18. maja. (Izv.) Kakor se govori, so pogajanja v Santi Marghe-riti - glede jadranskega vprašanja toliko uspela, da je bila za baroško luko sklenjena ustanovitev italijansko - jugoslovanske komisije, ki ima za nalogo ukreniti vse potrebno za ureditev vprašanja reške luke in svobodne reške države. Medtem izprazni Italija v zmislu rapallske pogodbe tretji pas v Dalmaciji, kakor tudi reško predmestje Šu-šak. Kar se tiče Zadra, je mestu zagotovljen promet z jugoslovanskim zaledjem. Pravtako se je rešilo opcijsko vprašanje v zmislu obeh delegacij. Gospodarsko un!le«anie Rek«. ITALIJANI NAMERAVAJO TRANSPORTIRATI VELIKE MNOŽINE ŽELEZNIŠKEGA MATERUALA PREKO REŠKE MEJE. — PODKUPLJIVI FAŠISTI. Reka, 18. maja. (Izv.) Na železnici Se z vso naglico pripravljajo na transport železniškega materijala čez reško mejo. Vsi železniški uradniki madžarske narodnosti, ki že nad 20 let služijo Pri železnici, so bili odpuščeni. To postopanje se tolmači tako, da hočejo Italijani preprečiti, da bi bili ti madžarski uradniki priče tatvine železniških lokomotiv, vagonov in drugega materijala. Zaradi tega jih izganjajo z Reke in spravljajo čez mejo, da se na ta način znebijo neljubih jim prič. Včeraj so Italijani pognali čez mejo pet madžarskih železniških uradnikov. Reka, maja. (Izv.) Glasilo fašistov »Vedetta d’ Italia« je z posredovanjem Constantinija dobila od ministr- Plereama sela peiitifa® komisi!© na genovski konferenci. ClČERINOV ODGOVOR JE BIL PROGLAŠEN KOT NESPREJEMLJIV. -h POGAJANJA SE NADALJUJEJO V HAAGU. — SLOVO DELEGACIJ. Genova, 18. maja. (Izv.) Plenarna Seja politične komisije je bila otvorjena Zelo zakasnelo, in sicer šele o pol dvanajstih, ker so zborovalci pričakovali, da se Francozi in Belgijci vendarle odločijo udeležiti se te seje. Francoske in belgijske delegacije pa ni bilo in se je seja vršila brez njih in tudi'brez Nemcev. Italijanski zunanji minister Scliau-zcr je poročal o poteku pogajanj o ruskem vprašanju. Seja je proglasila Či-Čerinov odgovor za nesprejemljiv, a nato sklenila, da se pogajanja nadaljujejo v Haagu. V ta namen se je ustanovila komisija' izvedencev. Zedinjene države ameriške so bile povabljene, da Pošljejo' v to komsijo izvedencev svoje delegate, a izjavile so, da za sedaj ne morejo pri tem sodelovati. Minister Schanzer je nato prečital različne predloge. Za njim je holandski delegat sporočil, da bodo vse države, ki odpošljejo svoje delegate k haaški komisiji, uživale popolno ravnopravnost. Italijanski ministrski predsednik De Facta se je Zahvalil holandskemu delegatu za to izjavo. Estonski delegat je zatem prečital izjavo, ki izraža željo, naj se vsa še nerešena vprašanja rešijo v miroljubnem zmislu. Angleški mnistrski Predsednik Llovd George se je holandskemu delegatu zahvalil za gostoljubnost in izrazil svoje prepričanje, da bo Komisija V Haagu vršila svoja dela V stva za zunanje stvari letno podporo v znesku 250.000 lir. Ta subvencija se spravlja v zvezo z bivanjem urednika tega lista Hodnika, ki je sedaj svoje ime izpremenil v Odenigo, v Genovi in Rimu, kjer je konferiral s tajnikom zunanjega ministrstva Contarinija. Sušak, 18. maja. (Izv.) Včeraj so fašisti izdali proglas, v katerem skušajo dokazati, da imajo naša oblastva po krivici zaprta reška legionarja Violo in Murolo, ki sta, kakor znano, kotela napasti predsednika reške konstituante italijansko vlado, naj ščiti svoje državljane. Končno grozijo legionarji, da se v Italiji pripravlja velika akcija, da pridejo Italijani svojima v Jugoslaviji zaprtima bratoma na pomoč. duhu miroljubnosti kakor genovska gospodarska konferenca. Priporočal je predsedništvu konference, naj stopi glede tehničnih priprav bodoče komisije v stike s holansko vlado. Holandski delegat se je strinjal s tem predlogom ter je dejal o njem, da je zelo umesten, pravtako tudi italijanski ministrski predsednik De Facta. S tem je bila debata izčrpana, predlogi sprejeti in seja ob 12.50 zaključena. Genova, 18. maja. (Izv.) Današnji popoldan je veljal poslovilnim posetom voditeljev raznih delegacij. Francoska delegacija odpotuje v soboto dopoldne, angleška pa že jutri, češkoslovaški ministrski predsednik dr. Beneš zapusti jutri Genovo. Rusi ostanejo tukaj še v soboto in morda tudi še v nedeljo, najbrže da nadaljujejo pogajanja z italijansko vlado zaradi sklepanja trgovinske pogodbe. VLADNA KRIZA NA GRŠKEM. Atene, 18. maja. (Izv.) Pri glasovanju v poslanski zbornici je ostal novi Stratov kabinet z 154 glasovi proti 170 glasovom v manjšini. CHARLES LAVERA UMRL. Pariz, 18. maja. (Izv.) Charles La-vera, ki je dobil Nablovo nagrado za medicino leta 1907, je umrL Umnestiia. Zagreb, 18. maja. (Izv.) »Slobo-dna Tribuna« doznava iz Beograda: Ukaz o amnestiji, ki jo kralj Aleksander izda povodom svoje poroke, je izgotovljen. Vlada je načrt še nekoliko popravila. Načrt amnestije se izroči vladarju, najbrže dne 23. maja v podpis. Ni še gotovo, ali se ukaz objavi takoj, ali pa Šele na dan poroke. Zagreb, 18. maja. (Izv.) »Riječ« poroča iz Beograda: Včerajšnji »Novi List« je imel posebno izdajo, v kateri je objavil načrt predloga o amnestiji povodom kraljeve poroke. Dopisnik »Riječi« se je v tej stvari informiral pri pravosodnem ministru, ki mu je izjavil, da besedilo | amnestije, ki ga je objavil včerajšnji | »Novi List«, ni pravilno in da še ni j končnoveljavno stilizirano. Beograd, 18. maja. (Izv.) Radi-kalski klub je imel sejo, na kateri je razpravljal o predstoječi amnestiji povodom kraljeve poroke. Posl. Žu-jovič je zahteval, naj se pristaši »Bele roke« ne pomilostijo. Poslanci iz južne Srbije bodo izvajali posledice, ako se amnestija ne raztegne tudi na prebivalce iz južne Srbije. NOVI VOLILNI ZAKON. Beograd, 18. maja. (Izv.) Na današnji seji pododseka zakonodajnega odbora za volilni zakon je poročal minister za notranje stvari dr. Marinkovič o svojem načrtu in je podrobno razpravljal o načinu kandidiranja in volitev. O tem poročilu se ni razvila debata, ker je treba prej povprašati klube za njihovo mnenje. Na ministra je bilo stavljenih le nekaj vprašanj zaradi pojasnitve posameznih določb. Minister dr. Marinkovič je izjavil v svojih odgovorih, da nima nič proti temu, da se v podrobnem izvedejo nekatere iz-premembe. PRORAČUN MINISTRSTVA ZA PROMET. Beograd, 18. maja. (Izv.) Danes dopoldne je imel finančni odbor sejo, na kateri je končal razpravo o proračunu ministrstva za promet. Sedaj znaša ta proračun 1.260,533 tisoč 985 dinarjev. Od tega zneska odpade na beograjsko ravnateljstvo državnih železnic 315,110.501, na zagrebško 368,296.375, na subotiško 270,925.610 in na sarajevsko ravnateljstvo 165,990.443 dinarjev. 1 ZAMENJAVA BANKOVCEV V DALMACIJI. Split, 18. maja. (Izv.) Glavna komisija za izmepjavo bankovcev je predlagala finančnemu ministrstvu, naj se v slučaju skorajšje izpraznitve tretje cone v Dalmaciji bankovci z visokimi serijami številk ne zamenjajo, ampak odvzamejo lastnikom brez vsake odškodnine. Finančno ministrstvo je ta predlog sprejelo, ker je znanov da tudi italijanska oblastva niso zamenjala av-stro-ogrskih bankovcev z zelo visokimi serijami. Glavni komisji se je s pomočjo zaupnikov posrečilo prijeti večje število tihotapcev, ki so v tretji pas v Dalmaciji tihotapili vsak dan velike množine bankovcev. DOLARSKO POSOJILO. Beograd, 18. maja. (Izv.) V zmislu sklepa ministrskega sveta sta včeraj finančni minister dr. Kumanudl in prometni minister Stanič odpotovala preko Bosanskega Broda v Sarajevo, kjer bosta ministrskemu predsedniku Paši-ču v kopališču Ilidže poročala o sklepanju posojila z ameriško bančno skupino Bler. Vlada bo o posojilu definitivno sklepala, ko se ministra povrneta v Beograd. FRANCOSKI ŽUPANI V ZAGREBU. Zagreb, IS. maja. (Izv.) Francoski župani, ki potujejo na kongres zveze poljskih mest, se trenotno nahajajo v Beogradu in pridejo v so-! boto v Zagreb. Pri tej priliki želijo pozdraviti tudi zagrebškega in ljubljanskega župana. Predsednik delegacije francoskih županov Gjlly je brzojavno o tem obvestil župana Heinzla in izrazil pri tej priliki željo, naj bi v Zagreb prišel tudi ljubljanski župan dr. Perič. Francoskim gostom pripravljajo v Zagrebu prisrčen sprejem. Eni in dragi. Velike priprave, ki se vrše za kraljevo poroko, tišče domače politične do* godke v ozadje. Pazljivemu zasledovalen naše notranje politike v državi* kakor tudi v slovenski pokrajini, pa ni moglo uiti, da so se na obeh koncih razmere silno poslabšale. Le poglejmo na notranje stanje v državi! Koncem aprila je izšla vladina' naredba o razdelitvi države, o kateri je morala istočasno sama izjaviti, da ni zadovoljiva in da bo narodni skupščini na prosto dano, da jo izpremeni in iz-popolni. Naravno je, da je taka nesporazumna razdelitev države zadela Hrvate v živo. Vslcd tega je zopet čisto naravno nastala rezolucija Hrvatskega blokad ki izgleda kakor zaveza na žive in mrtve proti vsem srbskim strankam, ako bi dopustile, da se vladina razdelitev izvede. V aprilu se je dalje odcepila muslimanska stranka od vladne koalicije in prešla v opozicijo. Tudi ta činjenica je zelo važna, ako se pomisli, da bi dar našnje Vidovdanske ustave ne imeli, ako bi sc bil ta korak storil pred enim, letom. Dejstvo je, da bo našel dan kraljeve poroke sila razdražene vrste jugo-slovanskega naroda. Iirvatski narod, ki je pred dvemi leti tako sijajno sprejemal narodnega kralja pri njegovem poseia Hrvatske in Zagreba, letos ne bo tvoril navdušenih špalirjev pri svatbenih svečanostih. Na Slovenskem se pa v teh mesecih začenja razširjevati kmetsko republikansko gibanje, ki ne bo brez globokejšega odmeva doma in tudi onstran Sotle« 'Slovenska ljudska stranka tudi ne bo uspela pregovorili kmetske pristaše, det odidejo v Beograd in slavijo kralja s prisrčnostjo in udanostjo. Umetni ognji svatbenih svečanosti bodo bengalično razsvetlili žalostni položaj v notranjščini države. Toda poleg tega položaja, upamo, se bodd videli eni in drugi krivci, ki so takšno nesrečno stanje izzvali, je pripravljali\ in utrdili. Že davno vemo, da narodna skupščina ni parlament, v pravem pomenu besede, da odločujejo pri nas pravzaprav zakonodajni odbori. Vladna koalicija se je že prej iznebila opozicije, s tem, da je protlpostavno uničila poslanske mandate komunistov in odvrnila od parlamentarnega dela skoro vse predstavnike hrvatskega naroda. Njeno vladanje je izrazito protiparlamentarno, tudi že radi tega, ker noče pod nobenim pogojem razpisati novih volitev, ki bi zanesljivo prinesle ozdravljenje naših notranjih razmer in s tem seveda večja silo na zunaj. Če trdimo, da sedanja narodna skupščina ni pravi parlament, da vlada vodi državo na škodljiv način, da opozicija bojkotira vlado in preko te nehote državo, tedaj obenem kažemo na tiste strasti, ki so se zavalile v množicah irt ki vsekakor za državo niso rožne. In država brez soglašajočega naroda živeti ne more, niti na znotraj, niti na zunaj. Vladne trmoglavosti, kakor tudi opo-zicijonalna kritika nista delovali državotvorno, nacijonalno, nista vzgajali mase naroda k državi in naciji. To pa vsled tega ne, ker je vladnim, kakor tudi cpozicijonalnim strankam vzgoja naroda k državi in naciji deveta briga. One vidijo sebe in vlado, ki jo je treba za vsako ceno zasesti. Če bi v naših politikih, v enih in drugih, tlela resnična skrb za državot tedaj bi se bili kot trezne osebnosti že davno našle na skupnih sestankih, na posvetovanjih, in bi bile že davno poizkusile mirna, spravljiva, koncilijantna, sporazumna pota, da se uredi vsaj temeljni državni zakon v soglasju z vsem narodom, predvsem pa z vsemi tremi plemeni in z vsemi veroizpovedanji. Tako so pa vladne in opozicijonalne sposobnosti izpostavile dobri jugo* slovanski narod najhujšemu terorju medsebojnega hujskanja in uničevanju njegove državljanske zavesti, zvestobe in udanosti mladi svobodi in državnosti Krivci so na eni in drugi strani. Pravzaprav pa leži glavna krivda v tem, da so vladne kakor tudi opozicijonalne stranke polne samo strankarjev, ki no vidijo iznad boja za strankarske skrajnosti, za ekskluzivne ustavne programej države in nacije in njih dobrobiti. >/*' VecmSSSJonska dsssila pri za@p©ihškeiin čekovnem isracSu. Zagreb, 18. maja. (Izv.) Te dni so pri skontraciji na zagrebškem čekovnem uradu prišli na sled veliki slepariji, ki znaša 2,300.000 dinarjev. Uvedli so takoj preiskavo in so dognali, da je zavod za ta znesek osleparil kontrolni organ čekovnega urada Gojko Mikolj, ki je dal večje zneske nakazati na Dunaj in jih potem tamkaj sam dvignil. Zadnje dni se je v resnici nahajal na Dunaju, pa se je zopet povrnil v Zagreb. Ko bi se imela izvesti skontra-cija, se je javil bolnega in je izginil na Dunaj. Policija je uvedla vse korake, da ga čimpreje primejo. Splošna stavka v Pragi. Praga, 18. maja. (Izv.) Delavstvo je zaradi trajnega naraščanja draginje sklenilo prirediti splošno stavko. Listi poročajo, da izbruhne stavka jutri in da bodo zaradi tega jutri zaprta tudi vsa razvedrišča, kakor gledališča, kabareti, koncerti itd., kakor tudi gostilne in kavarne. Pocestna železnica jutri ne bo vozila. Za praške liste velja stavka od danes od 6. ure zvečer do jutri do 6. ure zvečer. Tako da jutri zjutraj ne izide noben list. Tudi nameščenci avtonomne uprave Velepra.ee bodo stavkali in se udeležili manifestacij-skega obhoda. Gremij praških trgovcev bo jutri zaprl svoje trgovi-vine in je ta svoj sklep utemeljeval s tem, da zakon ne dovoljuje nikake odškodnine za morebitne nastale škode. ZDRAVSTVENO STANJE KRALJIČINE JELENE. Beograd, 18. maja. (Izv.) Po poročilih iz Aten se je zdravstveno stanje kraljične Jelene zelo poslabšalo, tako; da lahko nastopi vsak trenutek katastrofa. Delovanje srca je vedno šibkejše. Dihanje zelo šibko, temperatura 40. F A VELIK POŽAR V SARAJEVSKI TVORNICI POHIŠTVA. .j Sarajevo, 18. maja. (Izv.) Včeraj popoldne je izbruhnil velik požar V tvornici pohištva Utazoni in Ventoni.' Požar je divjal tri ure. Škode je veš milijonov kron. Vsled požara je morala tvornica ustaviti obratovanje za vetj tednov. JAPONSKA JE PRELOMILA RAZO* ROŽITVENI DOGOVOR. Pariz, 18. maja. (Izv.) Lord Chamberlain je izjavil v poslanski zbornici, da Je Japonska prelomila washingtohA ski razorožitveni dogovor, ker je obdt1-žala bojno ladjo »Matsu«. Borzna poročila. Curih, 18. maja. (Izv.) Berlin i.77, Newyork 522.50, London 23.22, Pariz 47.55, Milan 27.25, Praga 10, Budimpešta 0.67, Zagreb 1.90, Bukarešta 3.875, Varšava ’o.I:3r Du/iaj 0.055, avstrijske krone 0.055. Berlin, 18. maja. (Izv.) Dunaj 3.055, Budimpešta 37.25. Milan 1533.05, Pras#, 565.25, Pariz 2671-65, London 1315-85, NeVH york 293.63, Curih 5622.95. Praga, 18. maja. (Izv.) Dunaj 0.44, Berlin 17.55. Rim 272.7S, Budimpešta <3.45^. lariz 477.50, London 331.25, Ne\vyork $*$.; Curih 998, avstrijske krone 0.465. italijaa«, rk* Ure 269.75, 13 Politline Radi? - Slovencem! »Vsema slovenskemu narodu, poseb-|no kmetom ln delavcem. Bratje in pri* jatelji!« S takim pozdravom začenja proglas Stjepana Radiča, predsednika Republikanske seljaške stranke na Hrvat-skem in Hrvatskega bloka, ki ga je na* slovil v »Naši vasi« slovenskemu naro-!du. V proglasu pripoveduje, kako je že dalj časa prejemal vabila, da bi med Slovenci organiziral republikansko seljaško stranko. Tem vabilom se doslej ni odzval zaradi tega, ker so Slovenci čisto poseben, sicer z Hrvati zelo soroden narod. Hrvati pa ne smejo voditi slovenskih narodnih žalitev. Hrvati morejo Slovencem samo nasvetovati in pomagati. Ker pa je zvedel, da se slovenski kmetski narod izjavlja Za republiko, je razgovarjal z organizatorji slovenske republikanske stranke, z njenim voditeljem, pisateljem in novinarjem Antonom Novačanom, s katerim sta se 12. maja sporazumela V tem: 1. Da Slovenci organizirajo čisto samostalno Slovensko republikansko stranko (SRS). 2. Da bo SRS temeljita na isti človečanski in kmetski podlagi, kakor Hrvatska republikanska seljaška stranka. 3. Da bosta obe ^ stranki v neprestani medsebojni zvezi, tako da bodo slovenski republikanci prihajali na hrvatske republi-kanslce seje v Zagreb, Hivatje republikanci pa na seje v Ljubljano ali Celje. 4. Da se Hrvati in Slovenci ob svojem cašu skupno sporazumejo s takšno srbsko stranko, ki bo imela ravno tako Človečansko in republikansko podlago in program kakor oni. Po ti štiričlen-*ld politični deklaraciji, ki vsebuje v fcvoji splošnosti važne politične pravice, prehaja Radič na čustven apel bratom Slotencem. »Svoboden mora biti samo fišff človek, ki se nikogar in ničesar fle boji, pravičen pa samo tisti, ki ne sovraži nobenega naroda, nobenega stanu in tudi ne posameznega človeka. jVsaka sužnost ima srvoje korenine v Strahu, vsaka krivica pa v sovraštvu, sebičnosti ali nadutosti.« Poživlja Slo-yeo.ee, da ljubijo srbski seljaški narod, povdarjajoč, da Hrvatje ljubijo Srbe in srbski kmečki narod, a še bolj obžalujejo, ker ga danes vodijo pokvarjene gospodske stranke. Ob koncu pristavlja, da Hrvati nočejo vojaške republike, v kateri bi se kmet klal z delavstvom, meščanstvom in gospodo. Z eno besedo nočejo stanovske kmetske republike, temveč samo kmetsko narodno republiko, v kateri bo kmet glavni Človek, »ker največ dela in ker najbolj iskreno veruje v Boga«. Tak kmet živi lahko v sporazumu, in ljubezni najprej z delavci, potem 2 meščani in z vso ostalo družbo.^ Radič Obljublja, da bo napisal v vsakT številki »Naše vasi« članek, ki bo izšel vedno hrvatski in slovenski. »Videli beste, da bo na ta način ob prihodnjih Volitvah vsa Slovenija tako republikanska tudi po svojih poslancih, kakor je republikanska že zdavnaj po svojem kmetskem in delavskem narodu. Ta proglas pomen ja važen političen dogodek za Slovence. Dasi se ne 'da pregledati razvoj Slovenske republikanske stranke, vendar pomeni nastop hrvatskega voditelja prvi korak k politični skupnosti Hrvatov in Slo-ivčnčev. Ako pregledamo našo preteklost zapazimo, da se je med Slovenci ln Hrvati vršilo samo čustveno slovansko ljubimkanje. Da pa niso nikdar nastopili složno. Ker se slovenske opo-zicljonalne stranke v zadnjem letu ni-So mogle sporazumeti za enoten nastop, kakor so se Hrvati v Hrvatskem bloku, zato poiskuša sedaj Hrvatski blok preko Slovenske republikanske Stranke zajeti v bodočih volitvah v narodno skupščino večino slovenskega naroda, da bi s tem pridobili Hrvati lahko rečemo najvažnejši moralni faktor za svojo odporno stališče proti centralistični ureditvi države. Dasi se vedno računa s številkami in pri takih računih Slovenci velike besede ne moremo voditi, vendar predstavlja slovenski narod v državni politiki Hrvatskega bloka brez dvoma zlomila poslednji odpor proti avtonomistični ureditvi jugoslovenske države. V tem tiči splošni pomen pojava Slovenske republikanske stranke za jugoslovansko državno politiko. Seveda se pri tem predpostavlja uspešen razvoj te stranke. Druga važnost tega proglasa je lokalna slovenskostrankarska. Radičeva duševna in vsekakor gmotna pomoč bo tej stranki brez dvoma silno dobrodošla. = Naša dolžnost je, da podpiramo kulturno stremljenje in delovanje naše Ju-soslovenske mladine. Tej svoji dolžnosti zadostimo. ako se v največjem številu odpovemo vabilu zagrebškega Akademskega društva »Mladost« in posetimo njegov kon-tttt jugoslovanskih moških zborov v pon-dlljek 32. maja v Filharmonični dvorani. »Mladost« je na glasu, kot eden najboljših zborov v Jugoslaviji. Ta spored poje tudi AH koncertni turneji, katero priredi v rai-ftlh mestih Anglije. Več plakati. Vstopnice H pisarni Glasbene Matice. Pasivna rezistenca maribor. železničarjev železničarji stradajo. Ker državne železnice ne zvišajo draginjskih doklad, tega tudi južna železnica ne stori. V drugih državah imajo urejeno tako, da se plače avtomatično prilagode draginji. Pri nas se štedi. Ni denarja za Železničarje. Ker država ne more plačati, tudi južna železnica ne sme, četudi bi lahko. Mariborske delavnice so največje v celi državi. Tam delajo visoko kvalificirani delavci. V teh delavnicah se popravljajo vagoni in stroji. Toda ti deiavci imajo danes plačo, da ne morejo živeti, Opetovano so že zahtevali zvišanja. Potem so prosili. Končno so pošiljali deputacije. Nič ni pomagalo. Pričeli so s pasivno rezistenco. Tudi to ni pomagalo. Razburjenje narašča in zopet so pričeli s pasivno rezistenco. In južna železnica je prišla in trdila, da hujskajo samo temni elementi delavstvo. Zaupniki so odložili svoja mesta, odklonili so svojo odgovornost za nadaljne dogodke. Prišla je komisija in ugotovila, da nekateri ne dobe niti K 2000 na mesec. Želzničarji dobesedno stradajo. Razprodajajo svoje stvari, ker ne morejo živeti. To je škandal, ki je mogoč samo pri nas v Jugoslaviji, kjer se na eni strani mečejo milijoni za čisto nepotrebne stvari, doČim se na drugi strani ne najde denar za najnujnejše stvari. Tako se pri nas uničuje vsak gospodarski napredek, v kali se uduši vsako veselje do dela. Na drugi strani pa se hoče gnati ljudi z bajoneti na delo. Nevarna Je ta igra, ker utegne imeti težke posledice, Če se misli nadaljevati v tej smeri. Vsa slovenska javnost brez razlike danes priznava upravičenost zahtev mariborskih železničarjev. Zakaj se potem od merodajnih faktorjev ne ukrene ničesar? Čudna je modrost vladne politke, ki hoče iztrebiti nezadovoljnost, v resnici pa seje nezadovoljnost, kakršne ne bi mogel zasejati najhujši protidržavni element. Kako dolgo bodete še žagali vejo, na kateri sedite? Itosicertrsa fiurnela Cšfiasbsrae Matke. Ločitev .od Beograda težka. Dne 15. maja zjutraj proti Novem Sadu. Tu naravnost sijajen sprejem. Pri prihodu je veliko Matičino družino pozdravil predsednik muzičkega društva Kara-kaševič, zahvalil se mu je za toplo dobrodošlico dr. Janko Žirovnik. Nato s tramvaji v mesto, ki je vse v zastavah. Drugi sprejem v mestni hiši. Zopet pozdravi. Pevski zbor je nato odšel na grob skladatelja »Lepe naše domovine« Josipa Runjenina. Tam je govoril skladatelj Emil Adamič, pevci so zapeli »Lepo našo domovino«, »Vigred se povrne« in »Blagor mu, ki se spočije«. Dalje na grob srbskega pesnika Bajiča. Na grob je prišla tudi njegova vdova z otroci. Govorila sta pravoslavni duhovnik in tajnik pevskega zbora Glasbene Matice Ivo Peruzzi. Pevci so 2apeli in zastopstvo društva je položilo na grob venec. — Po obedu je odšla deputacija (Anton Lajovic, Emil Adamič, Josip Pavčič, predsednik pevskega zbora Prunk) na grob Cike Jove Zmaja, položila krasen šopek in vse tri slovenske prevode njegovih pesmi. Medtem se je vršil v Novem Sadu prvi, mladinski koncert, ob velikem navdušenju mladeži. Zbor je moral zopet ponoviti Hubadovo »Miško«. Tura je za pevce nekoliko naporna, imajo tudi skrajno slaba stanovanja. S temi se Novi Sad ne more izkazati. 2večer koncert v hotelu Sloboda. Dvorana skoro še enkrat tako velika kot unionska v Ljubljani popolnoma zasedena. Oder se odpre. Lepa slika zbora, pevke v narodnih nošah. Občinstvo očarano, ploska in vzklika: Živeli Slovenci 1 Direktor muzičke šole in šolski nadzornik ter neka deklica poklonijo zboru in Hubadu venec v imenu muzičke šole, pevcev in Novosadčanov. Pozdravlja Hubada, Lajovica in Adamiča. Hubad se zahvali. Velikanski plosk. Nato zapoje zbor »Bože pravde« in »Lepo našo domovino«. Sledi ves vzpored. Viharne aplavze dožive zopet skladbe: Adamičeva »Mlad junak«, dr. Anton Schwab: »Zdrava Marija«, Anton , Lajovic: »Ples kralja Matjaža«. Publika po odmoru burno ploska ter zahteva na oder Lajovica in Adamiča. — Drugi del koncerta zopet Izvrsten. Zbor mora ponavljati par kitic »Miške« in koroško narodno »Gor čez izaro«, ki vzbuja vihar zanimanja za našo koroško bol. Zbor je absolviral Že peti koncert, pa je Še vedno Čil, svež ln čvrst. Vse v najlepšem redu. Pa v Subotico. —- **- Vi« dopisnike tako glede uredništvi, kakor upfavfiištva prosimo, naj za* piHejo vedno »uredništvo«, oziroma »uprav-niŠtvo Jugoslavije«, ne pa enostavno »Jugoslavija« v Ljubljani«, ker imamo v Ljubljani tega imena zavarovalnico ift te neko trgovsko delniško družbo. SploSna smnestija za politične zločince povodom kraljeve poroke. Beograd, 17. maja. (Izv.) Danes popoldne je izšla posebna izdaja »Novega Lista«, ki prinaša predloge za amnestijo povodom kraljeve poroke. Amnestija je zelo obširna in se nanaša na politične in vojaške prestopke. Razen tega se v tem predlogu pooblašča minister za pravosodje, da stavi poleg raznih določb, ki jih vsebuje amnestija, še individualne predloge glede onih oseb, na katere se splošna amnestija ne nanaša in za katere so podani razlogi, da se amnestija tolmači tudi v njihov predlog. Splošna amnestija je tako sestavljena, da se lažji prestopki popolnoma amnesti-rajo, težji pa le pogojno ali delno. Izvzeti od amnestije so skoraj izključno kolovodje in one osebe, ki so izvršile hudodelstvo iz osebnega dobička. Med drugimi so izvzeti od amnestije komhe v južnih pokrajinah države. Beograd, 17. maja. (Izv.) Amnestija, ki jo Izda kralj Aleksander povodom svoje poroke, se nanaša v tiriširšem zmislu na vse politične zločine in sicer na take, katerih obsodba je postala že pravomočna, kakor tudi na take, ki se nahajajo še pred sodiščem ali v razpravi. V prvi vrsti bo amnestija prišla v prid komunistom, ki so bili obsojeni v procesu atentatorja na kralja. Potek pogajanj o našem inozemskem posojilu. Beograd, 17. maja. (Izv.) Zastopniki ameriške bančne skupine Bler so, kakor se danes zatrjuje, dovolili, da se provizija zniža na 9 odstotkov. Ob šestih popoldne sta odpotovala finančni minister dr. Ku-manudi in prometni minister Stanič v Sarajevo, da v kopališču Ilidže poročata ministrskemu predsedniku Pašiču o dosedanjem poteku pogajanj glede posojila. Oba ministra se najbrže povrneta v soboto v Beograd. Takoj po svojem povratku bosta poročala ministrskemu svetu. Po dobrih informacijah se sodi, da stoji zadeva Blerove bančne skupine zelo ugodno. Kar se tiče posojila 30 milijonov angleških funtov, o katerem se porazgovarja jugoslovanski konzul v Bruslju Antonijevič, se zdi, da ne prihaja vpoštev, v prvi vrsti zaradi tega, ker smatrajo, da je dolar bqljša valuta kot angleški funt. Beograd, 17. maja. (Izv.) Ministrski svet je danes sklenil, preden se definitivno sklepa o ponudbi Bto-rove skupine glede posojila, ■ >-vprašati ministrskega predsednika Pašiča, in sicer zaradi zadnjih pogojev. Zaradi tega odpotujeta še danes ministra dr. Kumanudi In Stanič v Sarajevo k ministrskemu predsedniku Pašiču. Italijani za načelo največjih carinskih ugodnosti. Genova, 17. maja. (IzV.) V nekem razgovoru je izjavil italijanski minister za trgovino Rossi, da je načelo največjih carinskih ugodnosti neobhodno potrebno dejstvo za obnovo trgovinskega prometa. To načelo je največjega pomena za gospodarsko obnovo in ga je treba vzdržati pri uvoznih in izvoznih prepovedih, ki služijo le v to, da se gospodarski položaj slabša. Pariz1, 17. maja, (Izv.) Listi poročajo: Politični krogi vseskozi odobravajo odgovor Zedinjenih držav ameriških. Stališče francoske vlade je formalno nastopno: Ako bo tvorilo zborovanje v Haagu nadaljevanje mednarodne gospodarske konference v Genovi, ali ako bo političnega značaja, se ga Francija pravtako kakor Zedinjene države ne udeleži. Iz narodne skupščine. Beograd, 17. maja. (Izv.) Predsednik dr. Ribar je otvoril današnjo sejo narodne skupščine ob petih popoldne. Na dnevnem redu je volitev več devetčlanskih odborov, in sicer odbor za proučavanje zakona o razdelitvi države na okrožja in sreze v zecki oblasti; za zakon o povračilu škode, nastale v vojni (ta odbor se voli na predlog poslancev Laziča in tovarišev); 2a Izvolitev nove anketne komisije, ki naj ugotovi krivdo pogina rekrutov v Albaniji (predlog poslancev Laziča in tovarišev). Narodna skupščina je nadalje sprejela zakon o glavni kontroli s 148 proti 49 glasovom (proti so glasovali Jugoslovanski klub, socljalistl, republikanci, narodni socijallsti in zemljoradnlkl), zakon o državnem računovodstvu s 143 proti 50 glasovom (proti so glasovali Jugoslovanski klub, socijallsti, narodni so-cijalisti in zemljoradniki), in Zakon o volilnih listah s 148 proti 49 glasovom (proti so glasovali Jugoslovan- ski klub, socijallsti, narodni socialisti, republikanci ln zemljoradnlkl). Ker je bil s tem dnevni red Izčrpan, se je seja zaključila ob 7.10 zvečer. Prihodnja seja bo jutri ob desetih dopoldne. Na dnevnem redu so Interpelacije. Iz finančnega odbora. Beograd, 17. maja. (Izv.) Finančni odbor je danes nadaljeval razpravo o proračunu ministrstva 2a promet. Ker sta se finančni in prometni minister sporazumela, da proračun tega ministrstva ne bo znašal več kot 1200 milijonov dinarjev in da se ostanek krije s povišanjem železniških tarifov za 50% in z nekaterimi redukcijami, zlasti v investicijah, bi imel finančni odbor danes razpravljati o tem predmetu. Ker pa referenti prometnega ministrstva še niso končali svojih poročil, se je to vprašanje stavilo z dnevnega reda in pride na jutrišnji seji odbora na vrsto. Isto se je zgodilo tudi z vprašanjem uvoza in izvoza luksusnega blaga, o katerem bodo tudi jutri razpravljali. Sprejet je bil predlog prometnega ministra Staniča, po katerem naj se mu iz posojila 100 milijonov dinarjev, ki se mu je dovolil iz investicijskega posojila, nakaže vsota 10 milijonov za nakup mostov, ki so v Nemčiji Že izgotovljeni. v Odklonjen kredit za vojsko. — Kako si predstavljajo samoupravo. Beograd, 17. maja. (Izv.) Vojni minister general Vašič je zahteval od finančnega odbora, naj se v finančni zakon vstavi kredit v znes- Oospodarska kriza na Češkem. V bivši Avstro-Ogrski je bilo jedro industrije osredotočeno v deželah, ki tvorijo danes sestaven del češko-slova-šlce republike. Tako je n. pr. dane9 80 do 90% bivše avstro-ogrske tekstilne industrije osredotočene v češko-slova-ški republiki. Od železne industrije je na Češkem 60%. Od 47 plavžev stare Avstrije jih je v republiki 27 s kapaciteto 1 in pol milijona ton letno. Češka industrija je eksportna industrija. Njen trg je tvorilo ozemlje bivše avstro-ogrske monarhije. Industrijski produkti pa so šli preko Dunaja. Tu si je ustvarila češka industrija svoj trgovski aparat. To velja zlasti za tekstilno industrijo, ki Je največja industrija v republiki. Po statističnih podatkih iz 1. 1920 je v tej industriji zaposlenih 1,200.000 delavcev, to je V« celokupnega prebivalstva Češke, Moravske in Šlezije. Avstro-Ogrska je uvažala pred vojno 800.000 do 900.000 bal bombaža. Od te množine je prešlo na Češko 600.000 bal. Ker tekstilna industrija sama ne razpolaga s tako velikimi kapitali, da bi ž njimi nakupila potreba surovine, je v veliki meri navezana na bančni kredit. Zlasti tekstilna industrija je v prvi vrsti eksportna industrija in mora izvažati 70 do 80% svoje produkcije. Eksportna trgovina pa zahteva vzorno produkcijsko organizacijo na podlagi specijalizacije in zrel trgovski element. Poslednji je koncentriran na Dunaju, vsled česar tudi še danes gravitira eksport tekstilij na Dunaj. Gospodarska kriza, ki je objela vse države z visoko valuto-, ona se je razširila z vsemi težkimi posledicami tudi na Ceško-Slovaško. Kljub temu, da ima češka država aktivno trgovsko in plačilno bilanco in se njena valuta zboljšuje, doživlja težko gospodarsko krizo. češka valutna politika je stremela od začetka sem za tem, da na eni strani dvigne kurs Češke krone, na drugi strani pa stabilizira kurs. V poslednjem času se je silno dvignil kurs češke krone in je tako pustil daleč za sabo valute nasledstvenih držav kakor tudi Nemčije. Posledica tega je bila, da se je pojavila Nemčija kot ostra konkurentinja na srednjeevropskem trgu, da je češko blago predrago in da krijejo prej Češki odjemalci svoje potrebe v Nemčiji. Blago Zastaja po magacinih. Inozemski odjemalci ne morejo plačati velikih kužnih difirenc. Posledica tega je, da tovarne omejujejo produkcijo, odpuščajo delavce, streme po znižanju režij, pri čemur se obračajo najprej proti delavskim mezdam, jih znižujeo, število konkurzov narašča. V prvih štirih mesecih letošnjega leta je bilo priglašenih sledeče število konkurzov: Januar 13 Februar !15 Marc 17 Aptil 22 Skupaj 67 Kakor naraščajo konkurzi, tako narašča nezaposlenost. Državno podporo ie uživalo: ku 200 mfhjoaov dinarjev za Kritje stroškov, ki so nastali povodom mobilizacije meseca decembra L L Finančni odbor Je ta predlog odklonil. — Finančni minister je zahteval, naj se v finančni zakon sprejme klavzula, po kateri more ministrski svet posameznim oblastim popolnoma ali deloma prepovedati svoboden uvoz ali izvoz blaga. Govori se, da bo finančni odbor ta predlog predložil narodni skupščini. Soproga grškega prestolonaslednika na smrtni postelji. Beograd, 17. maja. (Izv.) Dopoldne so iz Aten poročali, da se je bolezen princezinje Jelene, soproge grškega prestolonaslednika, zelo poslabšala. Njeni starši še vedno niso prispeli iz Bukarešte v Atene. Nemiri v Albaniji. Beograd, 17. maja. (Izv.) Albanska vlada je odredila, da se ima prebivalstvo ob severo-zapadni me-ji razorožiti. Ko so njeni organi naleteli pri tej razorožitvi na odpor prebivalstva, je tiranska vlada po* slala v dotične pokrajine vojaška ojačenja, vsled česar so se uprla ta-mošnja plemena. Njihov vodja je Bejram Cura. Stališče tega vodje je tembolj trdno, ker je položaj tiranske vlade vsak dan slabši. Po vesteh Iz Skadra, dobiva Bejram Cura še vedno municijo in orožje iZ Italije. Baje mu Iz Italije pošiljajo tudi gorsko topništvo. Eksekucija vohuna. Budimpešta, 17. maja. (Izv.) Da- vi so tu obesili Emerfha Kleina, ki je bil radi vohunstva obsojen nft smrt. Začetkom novembra 1921 22.00L nezaposlencev. Sredi decembra 1921 33.000 neza-poslencev. Sredi marca 38.500 nezaposlencev. Poleg tega Je uživalo sredi marca še podporo od podjetij 21.700 nezaposlencev, tako da je bilo v tem času 60.200 delavcev popolnoma nezaposlenih. Tu pa niso všteti oni delavci, ki delajo le omejeno. V zelo težki situaciji se nahaja zlasti težka industrija. Velike železarne so sicer združene v železni trust, ki imajo svoj skupen prodajalen biro, ki razdeli naročila med posamezna podjetja. V tem trusiu so združena samo velepodjetja, ki predstavljajo % celotne železne produkcije. Radi pristopa srednjih in majhnih podjetij se že vrše pogajanja, ki pa se ne ganejo z mesta. Ravno ta podjetja pa trpe najbolj pod krizo. Najboljši oddelki delajo s komaj 50%\ kapaciteto. Da Železna industrija ne more konkurirati z nemško vzrok leži tudi v tem, ker pobira država 30% davek na koks, kar podraži 1 cent Železa 2a 15 č. K. Pojeg tega Je tudi organizacija in specijalizacija obratov pomanjkljiva. Češka železna industrija pa je navezana predvsem na izvo2. V poslednjem času se zanima za njo francoski in nemški kapital. Znana tvrdka Schneider Creuzot je že sedaj zelo angažirana pri Škodovki. Kakor drngod na svetu, tako 155« tudi češki kapital izhod iz krize na t« način, da zvrača vsa bremena krize na delavstvo. To stori na ta način, da vrže delavce na cesto in znižuje mezde. Ravno sedaj se vrši zopet težak boj vi žele2hi industriji. Podjetniki hočejo znižati mezde za 10%, vsled česar Je izbruhnil štrajk. V Veliki meri pa ie podjetnikom že uspeJo, da so znižali mezde v rudarski stroki za 7.5%, v kovinski id tekstilni za 5 do 12%, v cementni Industriji za 15%, v nekaterih strokah na Slovaškem So znižali mezde cek) Ž* 20 in tudi za 30%. Posledice gospodarske krize no«J torej v prvi vrsti delavstvo. IzgledpV za zboljšanje ni, marveč se kriza nasprotno še celo poostruje. Nekateri gospodarski krogi, zlasti nemški kažejo pot v Rusijo, češ, ker si nasledstvene države ustvarjajo svojo lastno industrijo, da se osamosvoje tujega impor-ta. Jasno je, da je rešitev češke gospodarske krize v ozki zvezi z rešitvijo vetovnega gospodarstva, svetovne gospodarske krize. r-f Prodaja Jelovih desk. Državni komisar na sekvestrovanem lmanju Snežnik (Schohburg - WaldenbufgJ naznanja, da proda dne 14. junija t L ob 9. uri dopoldne v svoji pisarni d* Snežniku potom ofertalne licitaCU« 800 m4 jelovih desk. Predmetna objava je v pisarni trgovske in obrtniŠk« zbornice v Ljubljani interesentom M vpogled. d®sp©darsfw®. -F Zajirsbački vem ti sajam. U 2ad- file dane bili su se počeli pronoslti glasovi kao cia bi se veliki sajam, koji se Otvara na 3. lipnja imao aa nekoliko oana odgoditi Uprava 2agrebackog Zbora saobčuje, da o kakovoj ogodi roka otvorenja velikoga sajma ne može biti govora. Sajam če se otvoriti fi subotu dne 3. lipnja 1922. u 8 sati u Jutro. Istodobno se pozivlju svi ovo-zemni izlagači, naročito oni, koji ima-Ju iziagati veče količine uzoralca, da Pripreme potrobite transporte, te po tnogučnosti odmah Salju u Zagreb. U Zagrebu se roba može smjestiti kod oficijelnih speditera, a to su tvrtke >EKPEDIT« i »SIODD«. Buduči, da je sredjivanje materijala 2a »Službeni Katalog« več pri kraju, te se djelomič-no nalazi u tisku, pozivlju se sve one tvrfke koie žele da njihov oglas u Katalogu još i2idje, neka najdaije do 20. o. mj. dotični tekst pripoSalju uredu Zagrebačkog Zbora. Zelje pojedinih tvrtkl, da im 2e doznačeno mjcsto s kakovim drugim izrojeni ili bilo što preinači, vise se ne mogu uvažiti. Uprava je Zbora več dala napraviti natpisne ploče nad mjestima pojedinih izlagača, tako da se ovi natpisi vise ne mogu izmjeniti i izlagači u svakome slučaju moraju da plate dotičnu pri-stojbu za pravljenje natpisa. Dnem® v@sfi. i,, »Slovenskemu Narodu« v pouk! Včerajšnji »Slovenski Narod« se na silno Burov način zaganja na desno in levo v vsakega, kdor si upa izreči besedo kritike nad našimi desolatnimi razmerami. Pri tem imlo jadikuje, da nismo več v Avstro-Ogr-1». i ft-e všako kritiko zadušil bajonet in po potrebi tudi vislice in iskreno si želi na-Mi ti0 najb»91j črnega reakcijonarstva, da ... ?. Pošiljal policaje in žandarje na ?."®’ * b* upali črhniti le besedico proti re-1 ,U| katerega bi slučajno zagovarjala stara barka »Slov. Narod«. — No, »Slovenski vinaj' .se kar Pot°laii. Velike razlike sirde osebnih svoboščin med avstvijskimi in današnjimi časi itak ni. Razlika je le ta, v? Je »Slovenski Narod« iz naprednega li-^ta postal eno najbolj reakcijonarnih slovenskih listov in gleda na razmere torej z drugimi očmi, kot jih je gledal svoj čas. vlede kritike pa prosimo »Slov. Narod«, da naj malo pobrska po svojih arhivih in *e enkrat prečita članke, katere je objavil Proti Nikoli Pašiču v času, ko demokratje m*o bili na vladi. Morda mu postane po-tetti lažje okoli srca —- ali pa še težje, ko ho videl, kaj ga zopet čaka v bližnji bodočnosti. — Graničarje plačajte ali pa jih t>dpra- H! Iz vrst graničarjev nam pišejo, da še ®hes ne vedo v katero kategorijo usluž-Cncev spadajo. Mesečno dobivajo 1400 K, a najcenejša hrana velja 1230 Jkron. Alto nna graničar ženo, dobi mesečno za njo ?(tromno vsoto 120 K. Zaradi teh neznosnih |itmer pošiljajo stalni graničarji na vse Šttani prošnjo za odpust, toda povsod se jim odgovarja: »Odsluži poprej svoja tri •tta!« Naši poslanci bi vendar naj vprašali Y Beogradu, ali obstoji v naši državi suženjstvo, ki je že zdavno celo med zamorci odpravljeno. S — Tudi Italija pošlje svojega zastopnl-h kraljevi porokii, Kot zastopn. italijan-ega kralja pri poročnih svečanostih v Beogradu je baje določen vojvoda Aosta. — Tudi za Sketlje je nevarnost, da do-jfetl mesto ista nesreča, kakor je zadela Bi-folj. Blizu kolodvora je namreč v začasnih barakah nad 100 vagonov artiljerijske iit irtfanterijske municije. Meščani so se obrnili na poslance, naj to nevarnost odstranijo. — Dekliška šola pri Sv. Jakobu v Ljub- Siani za Dom kraljice Marije, Učenke entjakobske dekliške šole prirede pod vod-sfvom nekaterih učiteljic meseca junija javno predstavo s petjem in telovadbo v korist »Dečjemu in materinskemu domu«. Zanimanje za ta prepotrebni Dom je prodrlo v tise ljudske sloje in tudi med mladino, tako da je pričakovati nailepšega uspeha. — Pok. Ivana Kromarja se je spomnilo tudi »Kolo Srb. Sestara« in dovolilo 2 Sirotama mesečno podporo 480 K, katero Y»Cto bo izplačevalo »Kolo jugoslovanskih ssater v Ljubljani« vsak mesec. _ . —Slabo gospodarstvo. V Fužinah’ pri Ljubljani je bila nekdaj ob9ežna tovarna za barve, last Baumgartnerja. Poslopja je pred 'dobrimi desetimi leti uničil požar. Od ta-llr&t stojijo ogromni zidovi brez strehe, a ©Peke je v teh zidovih za več hiš. Sedanji lastnik so vevške papirnice. Zakaj opeke ne tirodajo ali podarijo, ako ne mislijo poslop« a obnoviti. — Dobrotnik novinarstva. Ljubljanski sekciji Jugoslovanskega novinarskega udru-lanja je poslala tvrdka Peter Kozina 300 'dinarjev, predilnica in tkalnica Glanzmann St Gassner v Tržiču pa 250 D. Iskrena kVala! — Iz Rudnika pri Ljubljani nam piše fSpotnik, da je bil na tem idilično ležečem ribčku razočaran, da imajo Še Vedno pokopališče okrog cerkve. Kolikor natri je »dano, obstoji sanitarna odredba, da sc 9vet tMtrog župnih cerkev ne sme Več porabljati pokopališča, čemur so se uklonile že Skrajne hribovske župnije, le pred pragom Ljubljane je še mogoča srednjeveška navada. Svet okrog cerkve tudi ni pripraven za SftkopaliŠČc, ker je iz težke ilovice. — Izprcmemb« v osebju. Premeščeni gg.: okrajni komisar Mihael Zavadlal od Okrajnega glavarstva v Črnomlju v Ptuj; provizorni vladni ltondpUt dr. Mirko Po* ♦Oenik iz Ptuja v Črnomelj; provizorni triadni koncipist Adolf Moric iz Slovenj-šr&dca k oddelku za notranje zadeve v Ljubljano; konceptni praktikant Leopold Hilctz od istega oddelka v Slovenjgradec; kitnclist Božidar Budin od okraj, glavarstva v Novem mestu k oddelku za notranje tiftdeve v Ljubljano. Iz državne službe je llltopil primarij javne bolnice v Ptuju g. dr. Rafael Dolinšek ter je njegova služba razpisana. — Za popravo in opravo kraljeve vile fta Bledu bo baje treba najmanj 8 milijonov kron. Kuhinja je že urejena, in sicer tako sijajno, kakršne nima noben evropski — Gorenjski invalidi so nam poslali Protest proti napadom na centralni Odbor ter izjavljajo, da pravi vojni invalidi n* gredo pod rdečo, ne pod črno in tudi 11* pod zeleno zastavo, temveč ostanejo samo invalidi. S svojim centralnim odborom Jp edini in zadovoljni. (Nam tudi pravi llred.) , _ . , — Ali je tak človek vreden naše pokoj-fllhe? Naša vlada je priznala pokojnino bivšemu referentu pri dež. šolskem svetu dvornemu svetniku ICalteneggerju, ki je bu najhujši tiran slovenskega šolstva in slovenskega učiteljstva pod Avstrijo. Razne nesreče. Ivan Mokorol je streljal s staro puško. Puška se je razletela in jta poškodovala na desni nogi. — Franc Brenčič iz Podlipe pri Vrhniki je padel s »trehe in si zlomil desno nogo. — Konj je Udaril vojnega invalida Petra Dvojaka na Golniku pri Tržiču tako močno s kopitom Do glavi, da ie obležal nezavesten Oddali *P ga v deželno bolnico. — Josip Jeretina sin posestnika je padel z voza m si zlomil desno nogo - Delavčeva hči, Frančiška Čarman iz Tržiča se je z otroci igrala -Pri !*ti pa je padla tako nesrečno, da sl je 2I0* Stila desno nogo. — »Kroz Stampu«. V Beogradu je pričel izhajati nov list »Kroz štampu«. List bo prinašal izvlečke iz vseh listov, ki izhajajo v Jugoslaviji. — Mrtvec v kleti. V Zagrebu so našli delavci v kleti poslopja Jadranske banice mrtvo truplo delavca Alojzija Belšaka, doma iz Ptuja. Na glavi je imel veliko rano. Ni Še dognano, ali se je ponesrečil sam, ali je bila vmes zločinska roka. — Vlom na Žirovskem vrhu. Dne S. maja je na Žirovskem vrhu neznan tat vlomil skozi streho v hišo št. 64 in odnesel delavcu Pavlu Mravlji obleke in perila v vred , nosti 9830 kron. — Zakaj primanjkuje kolkov? Zadnje čase je bilo težko dobiti kolke po 2 in S Din. Na posredovanje zagrebške trgovske zbornice je odgovorila finančna delegacija, da ima v zalogi nad 6 milijonov takfh kolkov, a krivda zadene le trafike, ki ne zalagajo dovolj kapitala v ta posel. Na ta ne-dostatek se bo v bodoče pazilo pri kontroli. — Tujski promet v Dubrovniku je letos posebno velik. Oddani so vsi hoteli in tudi vsa privatna stanovanja. Tja so prišli tudi norveški slikarji J. de Hahnberg, Hrohn in Han Krohn, ki so priredili zanimivo razstavo impresionističnih slik. — Preureditev selske službe pri poštnem uradu Jurilinci. S J. junijem, t. 1. se preuredi pri pošti JurŠinci dostavljanje poštnih pošiljk po selskem pismonoši v sledečih krajih: I. okraj: Strmec, Dragovič, Pesjak, Grlinci, Zagorci, Zagorski Zasadi, Senčak, Lakošak, Lešikovec, Botkovci, Ob-lačak in Oblaki. V II. okraju: Gradošak, Tabrnik, Mostje, Klaponci. Kukova, Vin-ščak, Rotman, Revenjak. Slekar in Vodol. Dostavljalo 9e bo v I. okraju vsak ponde-ljek, sredo in petek, v II, okraju pa vsak torek, četrtek in soboto. Uubilana. «= Pcskušen roparski napad. Posestnik Breznik Mihael iz Ormoža na Sp. Štajerskem je šel predvčerajšnjim proti večeru na postajo Podnart na Gorenjskem. Na poti se mu je pridružil neki približno 28-letni moški in se mu je predstavil za trgovca s klobuki. Med vožnjo sta napravila kupčijo za en klobuk in sicer za 140 K. Pri tej priliki je opazil neznanec, da ima Breznik pri sebi večjo vsoto denarja. Pri sebi je imel Breznik res 14.000 din. Pri-Šedii v Ljubljano je povabil neznanec Breznika,, da gre k njemu prenočit. Na ta način ga je zvabil na Koslerjev vrt, kjer ga je nenadoma napadel z bodalom, ga sunil v prša in precej poškodoval. Breznik je zagrozil napadalcu, da ga ustreli s samokresom, ki ga ima pri sebi, Vsled te grožnje je napadalec pobegnil, o celi zadevi je bila obveščena policija, ki ie dala odvesti ranjenca v bolnico in zasledovala napadalca. Posrečilo se ji je v tem slučaju, da je napadalca že drugo jutro ob 5. url aretirala v nekem hotelu. Napadalec je znani Rudolf Lamut, bivši občinski tajnik V Sevnici na Štajerskem, kjer je poneveril svoječasno 10.000 kron občinskega denarja in pobegnil. Lamut je po kratkem zasliševanju vse priznal, e* Vojaka na straž! je hotel podkupiti hlapec Jože Oblak. Oblak je ponujal vojaku, ki straži topove na ljubljanskem polju, 40 K, ako mu dovoli pobrati razne kovinske ostanke. Vojak je denar vzel, nato pa ustrelil v zrak, da je prišel poveljnik straže, ki je Oblaka odvedel. 4= Nova zavarovalna družba v Ljubljani. Dne 26. t. m. še vrši v prostorih Ljubljanske kreditne banke ustanovni občni zbor Jugoslovanske zavarovalne banke »Slavija«, (Kakor smo zvedeli, gre pri tem samo za prcošnovo dosedanje zavarovalne banke »Slavije«, ki ima svojo centralo v Pr3sii) Hud mož, V Zalokarjevi ulici je pobil Valentin Pivk svojo Ženo pri delu na vrtu z lopato. Ženo so morali prepeljati v bolnico, . , . . . , Ker Šc ni dvignjen drugi glavm dobitek in sploh še ne polovico dobitkov dobrodelne loterije »Kola jugosslov. sester«, se podališa rok za izplačevanje do 31. maja t. 1. Zrebalni listi so v ižložnem oknu. Obrtne banke v Zvezdi, kjer se tudi izplačujejo dobitki. m± Država. Osmo javno predavanje Zvonimirja Bernotn, glavnega urednika »Naprcja«: »O državi«. Po predavanju ima vsak pravico na vprašanje ali tudi na daljši govor, vendar ne nad to minut. — Petek, 19. maja 1922. Velika dvorana Mestnega doma v Ljubljani. Začetek točno ob 20., konec najpozneje ob 22. —•_ Cena vstopnicam običajna. V dvorano pri9top od desne strani poslopja. =r Mestni popisovalni urad bo v 90-boto, to je jutri 20. t, m. radi snaženja prostorov za stranke zaprt. Izvzeti so samo res nujni slučaji. =ss Izgon. Iz ljubljanskega policijskega okoliša je za dobo treh let izgnan kot nevaren tat Leopold Zupančič, rojen v Ljubljani, pristojen pa na Bled. = Policijske vesti. Posestnici Mariji Klemenc v Trnovski ulici je bila ukradena obleka v vrednosti 1500 kron. — V 5e-lenburgovi ulici je bil z avtomobilom povožen neki starejši gospod. Šofer se ni za Žrtev svoje neprevidnosti nič zanimal m se je mirno odpeljal naprej. —_4ts8 kron je bilo ukradenih ali jih je izgubila v Ljubljani Vida Turkova iz Drage pri Ribnici. — Herbertu Gabergerju je neki Franc Ravnikar vrgel kamen v glavo in ga močno poškodoval. V Selenburgovi ulici je neki nepreviden kolesar podrl na tla 72 letnega »lepega gospoda Ivana Pajka, ki je bil posebno na nogah močno poškodovan. — Osebe, katere so privedene na policijp, k«r so brez potnega lista ali vizuma prekoračil* državno mejo, morajo položiti kavcijo 200 do 500 kron, katefe se sptejetnejo tudi v tuji valuti. =- Poskušena tatvina v žolčem vozu. Znan postopač in nevaren človek Fr. La-nej j c vlomil na kolodvoru v železniški tovorni vos in je hotel ukrasti v ec Zavojev mrve. Policija ga j« pravočasno zasačila in izročila sodišču. as Pes je popadel na cesti neko Zoro Iskra. Iskra nima telesne poškodbe, pač pa ji je napravil pes na obleki 5000 kron Sk°di Požar v Tivolskem parku. Včeraj popoldne okrog 3. ure je začelo gorrii v Tivolskem parku listje in grmičje. Zažgal je neki neznanec s tem, da je vrgel se Sp* reč ostanek cigarete v listje. Nasadi in razno grmičje je precej poškodovano. = Ljubosumnost. V noči od 13. na 14, maja je zašel ključavnčar Karl^Sulc v družbo petih vojakov pekovske čete dravske divizije v gostilni pri Prusniku v Vodma-tu. V družbi je bila tudi neka ženska. Ko so vojaki Z žensko odšli — odpeljati so jo hoteli bržkone v vojašnico — se jim je hotel pridružiti tudi Sulc. Tega vojaki niso marali in nastal je pretep v katerem je zabodel eden vojakov Sulca z žepnim nožem v prsa in ga precej nevarno poškodoval. Haribor. Davek na stanovanja. Za kritje projektiranega posojila 50 milijonov kron je občinski svet v torek sklenil, da b°°°?,Y li takozvani davek na stanovanja. Mišljena sta dva sistema i. s. projekt stranke_ .Nos na velikost oz. obširnost _ stanovanja in projekt JDS po številu sob in oseb. le dm bodo popisali vsa stanovanja za oba projekta. Stranke bodo dobile formular, katerega bodo morale izpolniti natančno, po številu sob in oseb in po obsežnosti v kvadratnih metrih. Po izpolnjenih formularjih bo obč. svet odločil, kateri sistem je boljši, oz. ako bo boljše, oba predloga kombinirati. Stavka Čevljarskih pomočnikov traja Je naprej 111 sicer po krivdi nekaterih čevljarskih mojstrov, ki ne uvidijo, da ne more živeti dandanes nobeden s plačo 300 kron na teden, ako del« normalno 8 ur na dan. Nekateri mojstri, med njimi tudi tovarna čevljev Drag. Roglič, pri kateri delavci sploh niso štrajkali, 90 uvideli to krivico in 90 se 2 delavci pogodili. Sicer to zahteve Čevljarskih pomočnikov^ takšn«, da jim bodo morali ugoditi vsi mojstri, Prekmurje. Gornja Lendava. V Prekmurju imamo več veleposestev bivših madlarskih grofov, ki so večinoma pobegnili na Madžarsko, a njih posestva so pod strogim sekve-strom. Tako ima tudi grof Bella Battyany — sedaj Služi v madžarski armiji kot polkovnik — v Gornji Lendavi posestvo * gradom, ki je pod sekvestrom. Sedaj nado-mestuje pobeglega grofa sestra komtesa, veleposestnica iz Polane. — Ako človek zaprosi za karsibodi pri Sekvestru, ki je merodajni faktor na posestvu, pravi: »Idi-te h komtesi!« Potemtakem nam ni treba sekvestrov, eventualno komisarjev^ agrarne reforme na posestvih, temveč naj se pusti posestniku, kar je njegovega in se pošlje agrarno reformo v deveto deželo » komisarjem vred, ako niso voljni delati za ljudski dobrobit. — Sedaj ne vemo ali je temu krivo ohlapno ravnanje komisarjevo, ali predobro sporazumljenje med komisarjem ter kointeso ali celo višje oblasti, ki dajejo svojim podrejenim organom taka navodila. Prosi se, naj se vse do pičice od kompetentnih oblasti preišče, kajti ljudstvo je že dovolj razkačeno. PokraiEna. Polzela. Povodom kraljeve poroke je daroval gosp. dr. S. Wildi, tovarnar na Polzeli, ki ima pri vsaki priliki za humanitarne in občekoristne namene odprto srce in odprte roke 30 tisoč kron kot prispevek k ustanovi za občinske reveže. V isti namen je daroval tudi gosp. Oton Pollak, grajščak v Novcmkloštru 4 tisoč kron. Obema imenovanima dobrotnikoma kakor tudi darovalcem manjših Zneskov se županstvo v imenu ubožcev iskreno zahvaljuje. Celje. niki so nam okrasili pročelje odra in n* pravili 3 velike dekorativne slike. V teku letošnjega l«t» so dela na ©dxu toliko napredovala, da »mo uprizorili na Velikonočni ponedeljek prvo igro. N&i oder se je otvoril S Cankarjevo tarso: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« in tako pokazal, da se tudi na tem polju zaveda naš Sokol svojega kulturnega poslanstva. Sedaj se dela v »Domu« nadaljujejo. 9. julija t. 1. pa slavnostna Otvoritev, ki naj postane začetek velikega razmaha našega društva. Redna letna javna telovadba »Ljubljanskega Sokola« se vrši v nedeljo r8. junija t. 1. na letnem telovadišču pod Tivolijem. , »Ljubljanski Sokol« priredi v nedeljo 21. maja celodnevni pešizlet na Sv. Katarino in Grmado. Odhod točno ob pol^,?-zjutraj izpred Narodnega doma, peš cel Podutik, Toško čelo — Sv. Katarino — Grmado — Medvode. Povratek z vlakom ob 20.45. Bratje in sestre udeležujte se društvenih prireditev. Zdravo! V seji celjskega občinskega sveta dne 15. maja so se rešile med drugimi sledeče važnejše zadeve in storili sledeči sklepi: Zvišanle vodarine in uvedba novega vodovodnega reda se vzame naknadno v zapisnik — Rudarska akademija bi bila za mesto' Celje velikega gospodarskega pomena. Kljub velikim bremenom, ki Jih bo mogla občina začasno prevzeti, se sklene, da se bodo od občine storili vsi potrebni Koraki, da dobi Rudarsko akademijo mesto Celje. Dobro bi se dal v to svrho adaptirati Sp. LanovŽ. — Za obrtno razstavo se določijo prostori deške in dekliške osnovne šole, pod pogojem, da se v šolskem prostoru in neposredni bližini ne bodo točile alkoholne pijače. Posebna komisija odda prostore razstavnemu odboru in jih po razstavi zopet prevzame. — Pogaianja glede prodaje stare gimnazije z okoliško občino, ki je hotela porabiti prostore v šolske namene, se prekinejo, ker potrebuje občina poslopje za upravno sodišče. — Glazijo ima v najemu športni klub Celje pod pogojem, da smejo prostor uporabljati tudi druga športna in kulturna društva. Da pa med temi društvi ne bi nastali kaki prepiri, se v ta namen sestavi posebno razsodišče. — Sklene se adaptirati bivše ječe okrajnega sodišča za pisarniške prostore in tja premestiti policijo. Na ta način bo neka! stanovanj prostih v bivši Vrvarski ulici, kjer je sedaj nastanjena policija. — Obširno se je razpravljalo o gozdnem gospodarstvu v mestnih gozdovih. — Na napravah mestne elektrarne se smejo uporabljati le žarnice, ki jih prodaja mestna elektrarna. Za te se uvede odslej poseben znak, — Ustanovi se za Celje in okolico družba za nabavo gramoza. Mestna občina pristopi k tej družbi z glavnico 250.000 kron. — Mestnim delavcem se povišajo plače. — Cestni red se sprejme v celoti, kakor ga Je predlagal odsek. — Na inicijativo pokraiinske uprave se ustanovi tudi v Celju odbor za gladujo-če v Rusiji. Občina votira v ta namen 5000 kron. — S šolskim letom 1922/23 se otvorita na dekliški meščanski šoli 4. nastavni razred na deški pa nadaljna paralelka. Na dopis mestnega Šolskega sveta dovoli občinski odbor kredit za vse stvarne potrebščine. — Meščanski in osnovni Šoli se dovoli letni pavšal za nabavo tekočih potrebščin proti letnemu obračunu. — Ugotovi se naj nadalje pravno razmerje med mestno občino in telovadnim društvom »Sokol« glede telovadnice na osnovni Šoli. — Mestnemu muzeju je treba preskrbeti potrebne prostore. V to svrho se določi komisija, obstoječa iz kulturnega Odseka in zastopnikov Muzejskega društva. — Ob L uri ponoči prekine župan sejo, k! se bo v najkrajšem času nadaljevala. Istotako se tekom 10 dni skliče proračunska seja občinskega sveta. Na občnem zboru moške in ženske podružnice Ciril-Metodove družbe v Celju je bil predsednikom izvoljen za moško podružnico prof. Mravljak, za predsednico ženske pa gospa Adela dr. Dečkova. Dohodkov je imela ženska podružnica v minulem letu 11.490 K, moška pa 2730 K. Cirkus Renlow pride prihodnji teden v Celje. V Vojniku pri Celju delulejo na to, da se tam ustanovi meščanska šola. Polno popačenih nemških napisov je še po našem mestu. Razni nemški trgovci in obrtniki so imeli že skoro štiri leta po prevratu dovoli časa, svoje protipostavne napise namestiti s pravilnimi slovenskimi. Celjski rojak g. Stanko Erhartič le v Pragi 11. maja promoviral doktorjem prava. Primorle. Za obrambo jezikovnih pravic se je vršil zadnjo nedeljo v Trnovem pri Ilirski Bistrici velik protetstnl shod. Govorila sta poslanec g. Lavrenčič in g. Mikuletič. Umrl je v BarkoVljah uradnik na civilnem komisarijatu g. Dragotin Martelanc, bivši policijski nadzornik. Kal bolezni si Je nakopal v internaciji v Italiji med vojno. Strela je ubila v Mavhlnjah delavca J, Colja, ko Je popravljal streho na hiši. Umrla je v Trstu gospa Marlla Tschur-tschenthaler, hči pok. slovenskega pesnika Jovana Koseskega-Vesela. Doživela je 82 let. BSm slih aiMste sMioeMs in jipsionanshia osEohojenja. izšel je album slik, kakoršnega imajo Čehi in drugi avstrijskega robstva osvobojeni narodi, lo Jugoslovani doslej še nismo imeli tega zgodovinsko važnega dokumenta. S trudom ln žrtvami Je zbral g. B. H. slike ter jih izdal v ličnem albumu. Album obsega 16 slik lz dobe avstrijske strahovlade med svetovno vojno, divjanje avstrijske soldateske, obešanje in streljanje 2avednih Čehov, Slovencev in Hrvatov, slike čeških legijonarjeev itd. Drugi del obsega 16 slik jugoslovanskega osvoboje-nja: manifestacije v Zagrebu, na Reki itd, prisega Narodnega viječa Jugoslaviji oktobra 1918, jugoslovanska vojska v Zagrebu, na Reki itd. Ta album bi naj Imel vsak zaveden Jugoslovan kot spomin na zgodovinsko dobo avstrijske strahovlade in jugoslovan-sekga osvobojenja. Izdala in založila ga je Zvezna tiskarna v Ljubljani. Cena 30 Din, po pošti 1 ln pol Din več. Razpošilja se le, če se denar naprej pošlje. Dobiva se tudi po knjigarnah. Trgovci preprodajalci dobe popust. ffighsimiponje draginishih doklad in zašilita to. Po celi državi nabirajo za zaščito dece darove ne samo bogati, temveč tudi revni sloji, vsak po svojih zmožnostih in sočutju. Predvsem pa bi za te domove morali in mogli skrbeti voditelji države. Toda ti voditelji nele, da ničesar ne store v omenjeno svrho, temveč oni s svojim brezglavim početjem naravnost kopljejo grobove svojim mladim sodržavljanom. Ministrski svet in finančni odbor sta prišla do zaključka, da »e mora pričeti s štedenjem pri najnižjih državnih nameščencih in da se morajo v to svrho pri njih maksimirati draginjske doklade. Torej šte-diti naj se prične pri onih, ki imajo že brez tega Štedenja komaj toliko, da lahko 24 ur na dan stradajo. Gospodje ministri so pozabili na preteklost in ne vidijo v bodočnost. Treba jih je šele upozoriti na dejstvo, da so ravno nižji javni nameščenci vedno kot prvi stali na braniku domovine. Danes pa se med njimi pojavljajo že različne bolezni, posebno tuberkuloza^ proti kateri se danes 2 vsemi sredstvi bori ves kulturni svet. Da pa 6e je pričela zadnje čase širiti ta strašna bolezen ravno med nižjimi državnimi nameščenci, temu je kriva v prvi vr»ti nezadostna prehrana in to v živil tako bogati Jugoslaviji. Naj se gospodje ministri zavedo, da pomeni njihova finančna politika prerano smrt marsikaterega nižjega javnega nameščenca in njihovih otrok in vedo naj pri tem, da bodo vsi tl prerani grobovi klicali na maščevanje. Obračamo se na poslance brez razlike strank z nujno prošnjo, da izvedejo pričeti boj proti nižjim javnim nameščencem napravljeni krivici do konca in nam s tem pomagajo, da obranimo našo deco in same Sebe pred najhujšim, kar nam grozi — lakoto, boleznijo in smrtjo. Vi, gospodje, ki vodite krmilo državne ladje pa pričnite s štedenjem od zgoraj, kar bo prineslo državi gotovo več prihrankov, kakor pa štedenje, t katerim ste pričeli pri najnižjih. Sokolstvo. Glasbeni odsek Sokola II. naznanja vsem članom, da se vrši prih. skupna vaja v petek, 19. t. m. ob pol 8. zvečer. Udeležba obveznaI Otvoritev Sokolskega doma v Škofji Loki se vrši 9. julija t. 1, na kar opozarjamo vsa br. društva s prošnjo, da se pri določitvi »vojih prireditev ozirajo na ta dan. — Izvanredni občni zbor »Sokola« se vrši istotam v nedeljo, 28. maja ob pol it. uri * dnevnim redom: sanacija financ. — Zdravo! Sokolsko društvo v Škofji Loki je po dolgih 16. letih svojega obstoja letos prvikrat zborovalo v svojem lastnem domu. L. 1921. 25. januarja se je sestal stavbin« ski odsek društva k seji, ki je postala mejnik v našem društvenem življenju. Sklenilo se je v tej seji, da se začne s pomladjo zidati nov dom. Seveda preskrbeti je bilo treba najprej za kritje stroškov. Proračun je bil za naše razmere preogrotnen (nekaj nad 1 milijon kron). Vendar s pomočjo Vseh bratov nam je uspelo, da smo začeli. Nekateri bratje so darovali, oziroma preskrbeli brezplačen les. razni pod-odseki pa so preskrbeli cenejši cement, opeko i. dr. Tako se je pričelo lo. marca 2 delom. Do začetka zime je bil naš »Dom Že popolnoma dodelan, sedaj čaka le še popolne telovadne opreme, Domačini-umet- Šport En turistlka. »Gradjanskl« postavi lastno igrišče. »Gradjanski« je prosil zagrebško občino, da mu odda v najem zemljišče na Cvjetnl cesti, kjer bo postavil moderno nogometno igrišče. Sedaj je prošnja^ povoljno rešena in se bo čimprej pristopilo k zgradbL Na ta način bo Zagreb imel štiri športn« prostore, in sicer v Maksimiru (Hašk), n* Tratinski cesti (Concordija), na Cvetni c*» sti (Gradjanski) in na Cvetni cesti ob Savi (Tipografija). Dempsev in Carpentier sta podpisal« te dni pogodbo, po kateri se zavezujeta na« stopiti prihodnje leto v juniju na bok»ar« skem odru. Match se bo pa najbrž* vršu v Londonu. Aranžer tega dvoboja bo mo* ral odšteti 75.000 funtov šterlingov, dv« tretjini od tega zapade zmagovalcu, ost«« nek pa premagancu. Prvenstven* tekme. V nedeljo at. I m. nastopijo sledeči klubi: Igrišče Spar« ta — Primorje ob 15. uri Jadnan — Svobo* da, Ljubljana. Sodi g. Kepec. Igrišč* Svobod« Moste ob 13. Svoboda Moste — Slo* van. Sodi g. Hus. Na igrišču Ilirije ob IS« Svoboda Moste rez. — Ilirija III. Sodi C« Perpar. Gledališče in glasba. Repertoar Narodnega gledališč« v Ljub« ljani Drama. Petek', 19- maja »Otok in Struga«. Dfr jaška predstava. Začetek ob 3. uri popole dne. Izven. t Sobota, 20. maja »Madame San* Goe ne. Izven. " 1 Nedelja, 2t. maja »Marija Stuart«. Gch stovanje tragedinje ge. Marije Ver« ig Beograda. Izven. I Ponedeljek, 22. maja »Madame SgBM Gene«. B. Začetek poletnega abonmana. Torek, 23. maja zaprto. Opera: ' Začetek poletnega abonmana. Petek, 19. maja zaprto. Sobota, 20. maja »Lakme«. D. Nedelja, 21. maja »Luiza«. Izven. Ponedeljek, 22. maja zaprto. Torek, 23. maja vojaška predstavi »Bajaja«. Izven. Gledališkim abonentom reda A ln IX Operna predstava »Lakme« v soboto, dn« 20. t. m. se ne vprizori za red D ttmve« za red A. Ker se je oglasilo za poletni abonma premalo abonentov, se strnejo oj 21. t. m. dalje sledeči abonmaji: A in S ter B in D. Tako se igra v ponedeljek sat, t. m. komdeija »Madame Sans Gena« ca red B in D. Iz gledališke pisarne. V soboto, (Inf 20. t. m. igra vlogo Napoleona v komediji »Madame Sans Gene« g. Danilo. Predstav* se vrši izven abonmana. I. slovenska Bimfonija. Kapelnik vojM ške godbe poroča v »Taboru« o najnovgl« šem slovenskem orkestralnem delu o sim* foniji »Ideali« skladatelja Slavka Osterc* v Celju. Poroča, da je simfonijo s svojim orkestrom preigral pred mariborskimi kri« tiki, ki so soglasno priznali, da je glasb* prvovrstna in jo lahko štejejo med prv* glasbena umotvora v naši orkestralni gla*j bi. Simfonija ima štiri stavke I. »Andant« maestoso« Alegro, II. Andante, III. Tarantela, IV. Finale. Poročevalec pripominja, da poslušalca veže simfonija tako, da bi se še rad mudil v idealih. Ker mariborska vojaška godba tega dela v doglednem čas* ne more dati na repertoar (odpotuje namreč v Beograd k poroki kralja Aleksandra}, bi bilo prav, da jo skladatelj odstopi v izvajanje dr. Čerinu ali gledališkemu orkestru v Ljubljani. imt in intnosi Fr. Milčinski, Tolovaj Mataj. Ilustriral Iv. Vavpotič. Druga izdaja 1922. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Stran) 152. Cena 12 Din broš., po polti t Din vc& Tolovaj Mataj in druge slovenske pravljice, ki jih je med vojno izdal Fr. Milčinski, so vzbudile tako pozornost in priljubljenost, da so bile v kratkem razprodane, Sedaj je izšel II. natis v novi opremi. Milčinski je priznan mladinski pisatelj in Z« to na novo izdajo Tolovaja Mataja ni treba še posebej povdarjati. Knjiga se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica 54. Kaj neki to pomeni? Ko je prva številka »Treh labodov« izšla, ni nihče drugi za revijo delal toliko ln tako »trašno bombastične reklame kot »Naprej«. Včerajšnji številka tega lista pa neusmiljtnO trg* drugo številko »Treh labodov«. Kako t« časi hitro izpreminjajo! Ljuba dosledno*!, kje si? Društvene vesti. Krajevna organiaaclja narodne socialistične strank® priredi v soboto, dne 20. t. m. točno ob 8. uri cvečtr sestanek somišljenikov v gostiln! pri »Lisjaku«, Poljanska cesta 54. Tovariši sc vabijo, da *• tega sestanka sigurno udeleže. Podružnica Ferijalnega Saveci na univerzi v Ljubljani gostuje v nedeljo si. t. m. na »Ljudskem odru« v Ljubljani 2 igram* »VolkaŠin« igro »petjem in »Doktor Hribar« veseloigra. Cisti dobiček je namenje* upostavitvi ferijalnega doma na Bledu, Predprodaja vstopnic v trgovini Gajšek »v. Petra cesta 2, v prodajalni Kat. tiskovnega društva (preje Ničman), Kopitarjeva ulica I in v trafiki *. Sušnik, Sv. Patra assta n C. N. in A- M. Williamson:; Cesaričini biseri. (Dalje.) In res so se ji zasvetili iz rutic« Angelovi dragulji! Urno jih je zavila nazaj ter s« vrnila k vratom, ko jo !• prešinila druga misel. Treba je bilo urediti posteljo, kakor j« bila poprej. Priskočila je, oblekla blazi- položila jih nazaj in si premislila V t«m, da vendar poišče Chuffov Wjuč. »Jaz ga ne bom potrebovala,« ja rekla sama pri sebi, »toda gospod Denham mi utegne biti hvaležen sanj. Ako ga najdem v naglici, ga s seboj.« Ozrla se j* po prostoru in res naletela na ključ, ki je odgovarjal Katinemu opisu. Ležal je na kamino-▼em okrajku — majhen ključek za ▼»mostno ključavnico. Tiho je zaprla vrata za seboj in Jih zaklenila z vnanje strani. Izposojeni ključ je vteknila nazaj v Sshrambina vrata. Nato je odklenila svojo sobo, vrgla višnjevo haljo s sebe ter oblekla rjavi platneni ko-Stumček, ki ji ga je bila prinesla (Violet za pet dolarjev. Omislila si je bila tudi rjav slamnik in poceni torbico, da bi v nji odnesla bisere. Bila je dokaj tesna za rdeči svileni zavoj; toda stlačila ga je vanjo in dodala veliki biser, ki ga je pobrala v Petersonovi sobi. Tudi Chuffov ključ Je hotela vtekniti v torbico, a zmanjkalo ji je prostora; morala ga je obdržati v roki. Kar je imela denarja, si ga je porinila za bluzo, vse drugo je pustila »gospe MacMaho-liov v spomin«. »Vem, da se nisem zamudila pol ure,« je pomislila, ko je krenila po Stopnicah. »Kit in Churn se gotovo §e dolgo ne vrneta. Bog ne daj, da bi ju srečala na cesti. Uh, to bo divjala Kit, kadar zapazi, da so zrasle fljeni svileni culici noge!« Tisti hip pa je začula Violetin glas. Živci so ji vztrepetali. »— ko pridem k vam po posodo « je fekla zamorka. Komu so bile namenjene te be-iede? Mari je bila Kit že doma? Da, Kit je odgovorila: »Jaz pojdem naprej. Mudi se mi.« Glasova sta se slišala iz bližane. Kloji se je storilo, kakor bi ji vode-nela kri. Ali naj zbeži nazaj ter se zaklene v svojo sobo? Nikakor ne! Kit bo opazila svojo izgubo in uge-nila, kaj se je zgodilo. Spustiti se v borbo za bisere bi bilo predrzno, ne glede na to, da bi Kit poklicala gospo MacMahonovo in Violeto na pomoč. Tudi Churn se utegne vrniti . . . Ako gre mimo naprej, jo zločinka gotovo ustavi in obdolži, ker je dala besedo, da hoče paziti. Kje je bila re&tev? V tej tesnobi so se KJojini prsti oklenili Chuffovega ključa. Oh, če bi se mogla skriti v Chuffovo sobo, preden dospe Kit v tretje nadstropje! Z razbijajočim srcem je preskočila zadnjih par stopnic in obstala pred usodnimi vrati. Ali bo ključ pravi? Zdrknil je globoko v ozko ključavnico — in se obrnil. Kit je morala biti v tem hipu baš vrhu stopnic. XXXIV. POGLAVJE. V Chuffoti sobi. Klo se je zaklenila v Chuifovo sobo in stopila naravnost 2o7 strani. — = Hoko;5ko zgodovine k polomu na KoroSkem. Naslovna slika A. Gasparije. Cena vsaki kmm Din. Naročajo se v Zvezni knjigarni LjufoSJana, Mašili« trs 8 s Priporočalo se sledeča tvrdke: ŠPEDICIJE: Orient, d d. Ljubljana, Sodna ul. 3, tel. 463. Balkan, d. d. Ljubljana, Dunajska c. STAVBENO PODJETJE: Dr. ing. M. Kasal, Ljubljana.______ FOTOGRAFSKI AT ELI JE: Kunc Franc, Ljubljana, Wolfova ul. 6. Prvi domači zavod za po- večanje slik.____________________ KNJIGARNA: Zvezna knjigarna, Ljubljana, Mari- —Mulil S,__________________________ MANUFAKTURE: O. Bernatovič, Ljubljana. /. C. Mayer, Ljubljana. Franc Brumat, Ljubljana, Mestni trg 25!L > TRGOVINA BOMBAŽA; SrJ, KANCA ITD.. Karl Prelog, Ljubljana, Stari trg 12. PARNA PEKARNA: Jakob Kaučič, Ljubljana. Gradišče. PAPIRNA TRGOVINA: I. Gajšek, Ljubljana. Sv. Petra c. ^ SLAŠČIČARNA: Kalaš, Ljubljana, Židovska ul. VELETRGOVINA VINA: Restavracija »Zlatorog«, Ljubljana^ Gosposka ulica._____________ ’ KAVARNE: »Central«, Ljubljana, poleg jubilej* nega mosta, Štefan Mikolič. Jadran, Breg, vsak dan koncert. . TRGOVINA Z ZLATNINO IN SRE* BRNI NO: Ivan Pakiž, Ljubljflna. Stari trg 20. KAMNOLOM IN OPEK. STROJI4 Kleemanns ver. Fabriken, Obet' tiirkhem und Faurndau. Lepi prostori na prometnom kraju, primerni za denarni zavod ali večjo pisarno se dajo v najem v Mariboru. Najemnina po dogovoru. Ponudbe pod šifro »Lepi prostori", Ljubljana, poštno ležeče, do 25. maja. Tekstilna roba vseh vrst najceneje pri f-radles, Wien I, Franz 3e$efs Kal 49. " IZJAVA. Podpisani Janez Pogačnik, posestnik In mlinar v Brezovem pri Kovorju št. 50 obžalujem in preklicujem ob doli it ve, ki Sem jih izpregovoril dne T. maja 1.1. na fiejmu v Kranju o g. Francetu Bidovec, posestniku iz Podtabora kot neresnične in Izmišljene ter se zahvaljujem, da je odstopil proti plačilu stroškov od kazenskega preganjanja. Brezovo, dne 16. maja 1922. Janez Pogačnik. POTRTI NEIZMERNE 2AL0STI NAZNANJAMO VSEM SORODNIKOM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM, DA JE NAŠA ISKRENOLJUBLJENA HČERKA, SESTRA ANGELA BITENC V STAROSTI 18 LET, PO KRATKI, MUČNI BOLEZNI DANES OB POL 8. ZJUTRAJ MIRNO V GOSPODU ZASPALA. POGREB PREDRAGE POKOJNICE BO V SOBOTO, DNE 20. MAJA OB POL 4r POPOLDNE IZ DEŽ. BOLNICE NA POKOPALIŠČE K SV. KRIŽU, LJUBLJANA, DNE 18, MAJA 1922. ŽALUJOČA RODBINA BiTiNC. • -v ■ . . ■ • ' v. ' ^ ■ I & © & @ © 0 t © 5» & TiKM, d. d. (Dob avl j a i ZAGREB » nalcenele s traverse, železo, žeblje, apno, cement, gips. 3 Mazuramčev trg 3 Brzojavi: TBANS3U<30. 27— 60 Telefon 27—60 PODRUŽNICE: BgOa&AD, Reljina ul. 2. IZPOSTAVI: OSIJEK, Široka ul. 8. m SUBOTICA kod Plukovlt I drus f I SKOPLJE. i & & trstiko, žico, deske in ves gradbeni materijal. © 9 I .*• slamiiov P. n. damam vljudno naznanjam, da sem ravnokar dobila veliko novo tovarniško zalogo najnovejših damskih in dekliških „Tagal^ „Pikol" in »L‘»er®“ m vabim cenjene dame na ogled. Oblike vsakovrstne prodajam po najnižjih tovarniških cenah. Sprejemam tudi damske klobuke v popravilo. Ne zamudite ugodne prllllcel Modni talon Alojzija Vivod - Mozetič LJubllana, Pred SkofUo 2/11. poleg magistrata. ............— Glavni in odgovorni urednik Zorko fakin. V trgovini O. Bernatovič Mestni trg št. 5 se dobe še po jako niški ceni: moške obleke .... . od Din 160'— naprej moške raglane .... od Din 250'— naprej moške hlače .... . od Din 80’— naprej damske mantie . . od Din 150’— naprej damske kostume . .... od Din 180’— naprej damske modne obleke . . . od Din 200'— naprej damska krila .... .od Din 60'— naprej bluze........ . . . . od Din 30’— naprej Razglas. Veleprodajo soli v Sloveniji je Uprava Državnih Monopolov v Beogradu oddala v zakup Žitnemu zavodu d. z o. z. v * Ljubljani do konca leta 1923. Veleprodajna mesta so: Ljubljana, Rakek, Kranji Kočevje, Novomesto, Trebnje, Brežice, Celje, Sl0£ venji Gradec, Maribor, Ptuj in Dolnja Lendava. Podrobnosti so razvidne iz razglasa v Uradnem listu za Slovenijo. Pokrajinska Monopolska Direkcija v Ljubljani, dne 16 maja 1922. Umetni ■■Sed . '■ ?V:| i* ••v T • ‘Vi ''*l' 'Sv-!■--ui' 1V''i'1/’* Mesnega oddelka, »GOSPODARSKE : ZVEZI v Mubllani. s V ploščah po 11 kg. Dnevna produkcija 2000 kg. Piošia ledu Din. 3T-. Večjim naročnikom dostavljamo vsako Jutro na dom. Izdaja konzorcij dnevnika »Jusoslavua«. Tiska »Zvssna tiskanm* v \j£*