295. številka. Ljubljana, v torek 23. decembra. XVII. leto, 1884. Isbaja vBak dan «e*er, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij ako-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., aa Jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljabljano brez pošiljanja na dom za vbo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poSiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnj e dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiriatopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če Be dvakrat, in po 4 kr., če Be trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli: frankirati. — Rokopisi Be ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiSi, „ Gledališka stolba". Upravnidtvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vae administrativne stvari. Vabilo na naročim. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo narocbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem Času ponove*, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" * velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: za vse leto........ 13 gld. — kr. „ pol leta........ 6 „ 50 „ četrt leta . . ..... 3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za VBe leto........ 15 gld. — kr. a pol leta........ 8 „ — „ „ četrt leta........ 4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ UpravniStvo „S/ov. Naroda". Dunajske defravdacije. Slabi časi, žalostni prazniki! Ne le, da se gmotno najbolj podstavljena dežela bliža gospodarakemu prevratu, kar so nanesle .stvari, ki neso v človečkih rokah, nego zadnji čas so Be na našem gospodarskem trgu prikazali tudi zločini, dela lahkomiselnih in izprijenih ljudij, ki so dala našemu prometu hud fizičen, a še hujši moralićen udarec. Komaj so se bili nekoliko potolažili prvi utisi od defravdacije, ki jo je bil b svoto 166.000 gld. zadolžil Baldev, že je v tukajšnji kupčijski svet udarila vest o drugi defravdaciji, s katero v primeri je prva defravdacija otročji greh, o defravdaciji Jaunerjevi namreč v znesku blizu 2Va milijona. Že Brno omenjali to poslednjo grozno defravdacijo, kakor tudi to, da je Jauoer sam o sebi sodbo storil da si je življenje vzel, da je njegov zapeljivec Kuffler priprt in v temeljiti preiskavi, da je vsa nesreča k sreči zadela le gospodarje in deležnike banke, a da se ni razširila v pogibelj premnogih uložnikov. Pri Daldey-evi in Jaunerjevi malverzaciji je opaziti to, da sta je zakrivila uradnika, ki sta uži- vala veliko, prečastno zaupanje Že po svojih službah. Baldev je bil načelnik v uradu „Giro- in Kassen-vereina", disponent reportne kupčije in načelnik oddelku za vrednostne papirje, Jauner pa je bil rav-natelj-namestnik „eskomptnega društva niže avstrijskega" in načelnik eskomptne denarnice; oni je 28 -fel služil v banki, ta pa 14 let, obema se je torej vse zaupalo in odtod se tudi 3 Konštabel vzame ključ, ga utakne — a odpreti ne more, trese se, ko trepetličje listje pri najmanjše; sapici. — Kralj pa prime ključ, ga obrne, potem veMi prinesti luči, a kamornika naj ostaneta v preddvoru, ker želi biti s konštablom sam. „No, Pieren, poznate konštabla?" praša čuvaj sivobradca, ki je še vedno zrl tja v „krvavi stolp", d asi ravno je že davno zginil kralj izpred oči. bO dobro!" odgovori ta. „Ravno isti je, kije že jedenkrat bil — a le za jedno noč. Naš Bra-kemburry bil je za ono noč odposlan — in v jutru bil je vojvoda Gloucesterski Richard III. — kra!j angleški! Začudjeno se Bpogledajo ostali plemeni-taži. Kraljevega obnašanja si ne vedo tolmačiti. Povsem neznano jim je, kaj je pripeljalo kralja tu sem v poznej noči, v dvorano, ki hrani tako otožne spomine v onem oddelku poslopja, ki ga od moritve kraljevih prinčev imenujejo „krvavi stolp". Neznan jim je tudi vzrok obledenja neznanega konštabla. V dvorani zacujejo sedaj hitre korake kralja in njegov glavni govor. in zavezniku »golega prijateljstva, prijel seje Istn^ slamnate strehe. Pravda, ki se je včeraj končala pred državnim sodiščem v Lipskem in pri katerej je bil anarhistični kolovodja Reinsdorf obsojen na smrt, eventuvaloo na 10 let ječe, B^cbmann na 10, Rupsch in KUchler na amrt eveutuvalno ur 12 letno ječo, odkrila je, kako moćne kali je v Nemčiji pognala anarhistična i leja, kako navdušene adepte ima v nemških poki . mah. „Da imam tisoč glav, položil bi je z ve SHJem pod sekiro, ko bi s tem svojej stvari pomagal do zmage!" tako odgovoril je zatoženi Reins-dorf svojim sodnikom v obraz, in ko so ga vprašali, je li imel namen z eksplozijo gotove maziljene glave pognati v vzdub, odvrnil je hladnokrvno: „To bi mi bilo vse jednako, koga bi bilo zadelo, — človek ne sme biti sentimentalen lu S temi besedami označil je Reinsdorf z grozno točnostjo anarhistov namene in smotre. Razdejati in uničiti hote vae obstoječe razmere, strmoglaviti človeško družbo, pokončati imetek in življenje, strah in grozo zasejati mej mirne kroge državljanov. Kuj bode potem, po tem niti ne vprašajo, ker si mislijo: kadar bode vse narobe, imeli bodemo več prilike okoristiti se. Anarhistična svojat nema druzege programa, nego preplašiti in begati kakor mogotce, tako tudi najmirnejšega meščana in mulo skrbi, bode li dinamit na patrona zadela ponosito palačo ali pa uborno kočo. Označujoče pa je posebno to, da so anarhisti brezdomovioci. Reinsdorf je sicer v tej zadevi nekaka izjema, kajti omenjal je svojegu domoljubja, vsi drugi pii /auikavajo potrebo narodnosti, kajti narodnost )>■ velika ovira njih težnjam in nakanom, in mej delavci, ki so narodno prebujeni, ni tal za anarhistično luliko. To sami priznavajo in naglašajo, in če se ne motimo, rekel je ravno Most, ko je nekdaj prišel v Ljubljano: „Pri vas ni ničesar opra- j viti, kajti pri vas je narodno vprašanje na vrhunci", j Sicer število anarhistov tudi v Nemčiji še ni ! toliko, da bi že sedaj prevladovali, a če pom j slimo, da so se v zadnjih dneh preiskovale vse | vojašnice in se je stikalo po Bocijalističnib in j anarhističnih tiskovinah, če se spomnimo besed, . izgovorjenih pri anarhističnem kongresu v Parizu: Z dinamitom v roci, ni nobenih manjšin več! mo \ ramo priznavati, da je auivrbizem velika nevar- j nost za človeško družbo in da bodo države, kitcrib ; glavna naloga je varstvo življenja in imetija, vso svojo oblast porabile v to, da to krvavo grozo odstranijo in krvavcem ustavijo njih kruto delovanje. Človeška, družba je tem krvoločni kom nasproti v stan i obrambe. Braniti si mora življenje in lastnino, katero jej hote uničiti, ne du bi bili izbirčni v svojih sredstvih, češ, človeku ne treba biti sentimentalnim. Ker VBaka sila rodi odpor, ker je človeku prirojeno, da se bori za svoj obstanek, bode ponehala tudi človeške družbe rahločutnost in ravnala se bode po gaslu: „Kl/n s klinom 1" Politični razgled. HI o Ir a nje dežele. V Ljubljani 23. decembra. Pri volitvah za Uernxko trgovsko zbornico so zmagali Čehi. Nemški listi pišejo, da so Čehi le zato zrna«!'li, ker po nekem minisrers'cern ukazu ni vlada hotela priznati onim uemšk'in kandidatom pa« sivuega volilnega prava, kateri neinajo aktivnega v tistem razredu, kateri jih je volil, ter proklaraovaia češke kandidate za izvoljene. V tem pa naibrž ni nič resnice, s tem le hočejo prikriti lasttn poraz. Izvoljenih je 25 Čehov in 23 Nemcev. Belcredi bode najbrž boioči predsednik zbornice. — Finančno ravnateljstvo je zaukazalo vsem prodajalcem tobaka na Moravskem, da po Novem letu morajo razobesiti tudi table s češkimi napisi. Mej ogerako liberalno str.tnko se prikazuje vedno bolj nezadovoljnost z vladuo politiko. Mnogo sprememb v višjem uradnem osebji ni zadovoljilo liberalcev, najmanj pa jim je |><» volji imenovame strogo konservativnega barona S njrejr-g predsednikom gOBjiodske zbornice. Vladni listi sicer trdijo, da to nesporazumljt-nje v strank nema nobenega pravega pomena, u kdor dobro premisli, kako se začenjajo rušiti mogočne stranke, da se uajpoprej prikaže nezadovoljnost mej posamičnimi, ki se kmalu odcepijo od drug h, s tem pa ne« idovoljnost nikakor ne zgine, ampak se poloti kakor ualezljiva bolezen drugih delov in tako se razruši nekdaj mogočna stranka, ta bode razumel, da ogerskim liberalcem preti resna nevarnost. Podobne prikazni opazovali smo pri naših ustavovercb, ki so jiolagoma prišli do tega, da vlada iz njih srede ni bila mogoča. — Vspehi, ki jih ima nemški schulverein z germanizacijo, so preverili Madjare, da bi tudi za razširjenje madjarizacije bilo potrebno tako društvo. In res bo je osnovali ler ima sedaj že 1300 udov. Pri prvem občnem zboru, ki je bil v nedeljo, se je sicer poudarjalo, da to društvo ne bode imelo namena tisi-Ijevati madiaršćine, a bode dajalo samo sredstva učiti se jo. Pa te izjave že dovolj kažejo, kaj hočejo doseči Madjurji, radi bi raznprodili ogerske Slovane. Viiiisije države. „Praviteljstveni Vjestnik" objavlja naredbo rinite vlade, da noben državni uradnik ne sme biti odbornik pri trgovskih in obrtnih društvih, ob-črnskih i a privatnih zavodih. Bolgarsko narodno sobranje je izročilo železniško predlogo posebnemu odsetu 45 članov. V petek je v francoske} zbornici b.la huda debata Na dnevnem redu so bih potni m represen-tatijski utroški za predsednika republike. Desnica je na vse načine dokazovalo nepotrebnost te svote, pa vsa zgovornost njih poslancev ni nič pomagala. Zbornica je dovolila 300 000 framov, aakur je vlada zahtevali). Nemčija si je prisvojila nekatere dele Nove Britanije, Nove Irlandije, Admin-iitetnih otokov in Nove Gunee. Ti otoki leže v t repičnem pasu severno od Avstralije, ter so nekateri jako rodovitni, ter pripravni za nove naselbine, pa tudi v trgovskem oziru utegnejo pridobiti neko važnost. Zategadelj je vest o tej pridobitvi silno razburila duhove na Angleškem ter bode gotovo še poostrila itak že napete odnošaje proti Nemčiji. Govorilo se je že, da je egiptovski podkralj se udal zeljem Nemčije in Rusije, ter dovolil, da dobita svoja zastopnika v konidji blagajnice dr žavnega dolga. Temu pa ni tako. Podkralj je odbil dotični zahtevauji z izgovorom, da on no sme tega dovoliti, temveč morajo temu pritrditi velevlasti. Sedaj se bo pa zaradi tega začelo diplomatično pogajanje mej vlastmi. To bi napravilo Angliji največje neprijetuostij, ker bode sedaj morala povedati svoje mnenje. Nekateri pa govore, da bosta Nemčija in Rusija kar zaukazali svojima geueralnima konzuloma, da naj začneta izvrševati pravice zastopnikov pri blagajnci državnega dolga, ker po njinem mnenji tu ne gre za nobeno novo pravo, ampak za staro že obstoječe, katerega se pa dozdaj nesta posluševali. Kakor se piše angleškim listom, so poslednji nemiri na Koreji bili uaperjeni proti vladi, kajti ta je preveč pospeševala kitajske koristi. Privrženci niše, nego je zavezana — kakor da >e ni ničesar j slabega prpetilo! Da bi se bila defravdacija a la Jau.erjeva, kakeršne še nikdar ni bilo na avstrijski zemlji, dogodila v slabše založeni banki, pri slabših upraviteljih, imeli bi te dni novo izdajo „kraha". Ljudstvo se je pomirilo, uvidevši, da ni nevarnosti, a bilo je silno razburjeno, ker se živo še spomina 1873. 1. in je od večib strani čutiti neugodno konstelacijo našega narodnega gospodarstva. Sladkorna kriia zadela je Češko in Moravsko, zadela V3e trgovce, ki tržijo s sladkorjem in marsikatera stara hiša, marsikatera tovarna bode se zaprla, mnogo delavcev izgubilo bode zaslužek svoj. Zadnje defravdacje na Duuaji tudi neso povišale kredita, kajti vsem očem se je odkrilo, kolika sprijenost in nenravuost vlada v finančnih in časnikarskih krogih Dunajskih, ki so izključno v oblasti Abnihamovih potomcev. Ker je borsa še precej mirna ostala, in ker se bode gotovo vse poskusilo, da se odvrne preteča fiu.iučaa nevihta, kar je tem bolj potrebuo, ker vse, kar se v prvostolnici godi, tudi upliva na npjoddaljeno pokrajine, ker je zlasti v denarnih zadevah živa zveza in vedna dotika mej Dunajem in posamičnimi kronovinam: — zaradi tega upamo, da ne doživimo osodepolnih dnij, kakor so bili v maji 1873 1., da se stvar skoro uravna in sicer tako, da bode imela dobre posledice, da se za v bodoče pri denarnih zavodih preprečijo jednake malverzacije. V deželi milijard, kakor je duhoviti francoski pisatelj Tissot imeuoval nemško cesarstvo, tudi nemajo posebnega uzroka radovati se obstoječih oduošujev. Priplenili so si pet milijard, dve cvetoči bogati deželi, veliko bojno slavo, hegemonijo skoro uud vsem koutiueutom, a vender ima ves ta sijaj svojo temno, seučno stran. Militarizem, neprestano oboroževanje, ki sreba najboljše sokove narodnega gospodaistva in prepričanje, da bode po izreku Moltke-ja nekoliko desetletij še nadalje treba čuvati svoj plen, notranja nezadovoljnost in straukarstvo, narodno gospodarske neprilike, mej katerimi sladorna kri/a, nič manjša nego naša, vspehi socijalnih demokratov, ki so kljubu vsem i zim ni in zakonom odposlali 25 zastopnikov v državni zbor, seda) pa Še auaihizem z brezozirnim svojim obrazom, to vse so znamenja, da nemška država še ui imela časa prebaviti svoj plen, da še ui do dobrega urejena in organizovana, temveč da mora biti kaj gnji-lega v državi „božjega strahu in brumue nravi-. Se se spominjamo, s kolikim veseljem, s kako vidno škodoželjnostjo so nemški listi zabeleževali vsak korak, vsak zložin ruskih nih.li-tov, kako ponosno so kazali na Nemčijo, češ: Pri nas kaj ta-cega ni mogoče Spominjamo se tudi, da se je govorilo in pisalo, da imajo uihilisti baš v nemškej državi svojo zaslombo, od koder jim prihajajo sredstva, da delajo premogočnemu sosedu preglavico in mu ne dado časa k mirnemu notranjemu razvoju. Sedaj, ko e temu pravdo o nameravanem atentBtu na Niedeivvaldu, usiljuje se nam misel v glavo, da bo nekateri gospodje z ognjem in dinamitom igrali in d& se pri njih spoloujejo besede: nTunc t na res agitur, parieB quum proxima »rdet!" Rudeči petelin, katerega bi bili radi naklonili svojemu sosedu „Nečete dalje, Jamas Tvrrhel ?a praša kralj tresočega se konštabla. „Le pri-topite," govori dalje, „odgrnem Vam zagriujalo te postelje — morebiti se Vam potem povrne pogum?" „Milosti, svi tli kralj!" zakliče konštabel, poklekne pred kralja in vzdigne proseči roci: Noč in dan, mesec in leta preganjajo me žugajoče, krvavi duhovi umrlih; bolest mi razjeda srce, nemirna vest razjeda mojo dušo — o, da bi ne bil rojen!" — Oko njegovo, napolnjeno solzami, gleda k tlom, okc, ki je tolikrat gleaalo pogumno sovražniku v oko, ne upa sedaj vzdigniti pogleda v postelj, nad katero se sveti zlati — angleški kraljevi grob. „Zarotim Vas pri Bogu, kraljevi moj gospod, porinite mi meč v prsi, usmilite se moje trpeče duše!" — prosi Tvrrhel in Be oklene kraljevih nog. — Temno, čmerno gleda kralj pred se, potem spregovori: „James Tvrrhel, Vi veste, da mi je znano hudodelstvo, hudodelce tudi poznam, katere izvestno še zadene osveta neba. Jaz sem se osvetil dovolj nad Richardom III., — a po morilcih me ne žeja, daai bi je lahko dobil v pest, — a ker vem, da se krvavo pokore v Francoskej, nečem jih rešiti s smrtjo P „Somorilce tedaj poznate, kralj, kaj zahtevate še od mene? Umorite me, dovolj sem živel. Za tri kralje sem se bojeval, svoje življenje sto in stokrat tvegal v krvavih bitkah. Moja roka, vajena vihteti Biloviti meč, — danes ni bila veS v stanu obrniti ključa — moja moč je pri kraji, — ne zahtevajte nobenega pojasnila od mene!" „A ravno to zahtevam," reče kralj, „iu to pred to-le posteljo, tu! A vender ne, kot morilec; govorite mi kot vojščak-poštenjak, ki se je boril za dom — kralja, povejte mi natančno o atrašnej mor.t vi !" »Hudo trpinčenje ste izvolili, svitli kralj\u začne Tvrrhel, „u naj bo! Kmalu stala bo moja duša pred sodnim stolom božjim in rad vsaj nekoliko zadostujem svojej pregrehi. — V vojski in le za vojsko vzrejen, bil sem od zgodnje mladosti lahkomišlje-nega značaja. Srce moje je v vednih bojih okamnelo, jedino ljubezen, do jedinega mi otroka, moje hčerke otajala je včasi ledeno skorjo mojega Brca. Bil sem strasten igralec in zgodilo se je, da sem zaigral vse, kar sem imel, — a ravno v istem času dojde mi veBt o revščini moje hčere, katero sem izročil dalj-nej soroduici. Ljubezen se je zopet vzbudila v mojem Brci, — a pomagati neaem mogel. V tem času pa me pokliče vojvoda Gloucesterski Richard III. k sebi: Zvedel sem, mi pravi, v kakej revščini ue nahaja Vaša hči. - Tu Vam dam pismo, katero zagotovi Vašej hčeri 500 funtov sterlingov na leto. Iznenadjen vsprejel sem pismo iz vojvodove roke, solze bo mi polnile oči, hotel sem oditi. Še jeden trenotek, zakliče vojvoda, jaz pa tudi od Tebe nekaj zahtevam — sicer ne za-se, ampak za državo. Za to Bem bil vsekdar pripravljen žrtvovati se, odgovorim jaz. VčaBi je pa to vender težko. Pripravljen sem darovati življenje in kri. Potrebno hudodelstvo! ljubi Tvrrhel, dejal je. Hudodelstvo?! jaz se prestrašim. V prid države, — mir v Angliji s tem ukrepiš — ali hočeš biti konštabel v Tovverji? Sedaj sem umel, kaj hoče vojvoda, srce se mi je krčilo, — a jaz — sem bil življenja truden. Moj sin je pal v vojski — z menoj toraj izumrje rod Japana umorili *<> sedem ministr »v n prlt»HI1 kralja sestaviti vlado iz prijateljev Japana. .Zl^l «« »e P* vzdignili kitaiski privrženci, ionih nove ministre in kraljičinega ujca smrtno ranili. Kralj je bežal iz mesta, potem se je pa začel boj m^i japansko in kitajsko stranko. Vojaki potegnili so uekateti z jedno, drugi z drugo stranko. Kitajska i im japanska vlada sta odposlali vojake, Ja narede mir na Koreji, to pa utegne le še pomnožiti zmešnjav.-. Ker ruska luka Vladivo-tok ni daieč od Koreje, utegne Rusija poseo njem ravnali? On je mesogled in proda obrtniku ali pa mesarju žival. Potem jo ogleda in da potrdilo, da je zdrava, Gotovo ni nihče sebi samemu tako zaviden, da bi samega sebe jiokopaval, torej tudi ne gre, da kdo o svojem lastnem blagu daje uradna potrdila. Zgodi so tudi lahko, da se njegova žival od več Ijudii za nezdravo spozna, kaj pomaga to?, saj jo pozneje svobo luo kmetu proda. To so veliki tiedostatki, ki nas tarejo na deželi. Dobro bi torej bilo, da bi mesoglede povsod občinski odbor volil, da bi poleg tega bilo kako nadzorstvo, ki bi gledalo, se li vso v r^du in postavno godi, da bi ne odločevalo prijateljstvo in zmnstvo. Tak mesogled, ki skoro kom »j v celem letu kake trik'ut meso je, ali pa, kakor bm pri nas pravi, kadar ima domači praznik (ko se pri njem kolje), tak gotovo ne bode pravilno ravnal, ker nema potrebnega raauma, potrebne sposobnosti. — Žalostno je, da se morajo pisati in čitat take pritožbe, da V velik-ei občini, kakršna je naša, kjer so trije razumni mesarji, ki take stvari dobro razumejo, da nobenega ne doleti čst mesog'eda, ampak da imamo mesogleda, ki svoje ikraste p'ušiče kmetom prodaje — njega samega je škoda, da bi vsled iker pred časom v zemljo zlezel. — Domače stvari. — (Za „Narodni dom" v Ljubljani) kupili so zopet mej mnogoštevilnimi posumičniki ha« slednji: Občinsko poglavarstvo v Kraljevici v Hrvatskem Primorji 21, sladkoruica v Doma z licih 10, Čitalnica v Črnom lj i 14 srečk. Opozarjamo čestito občinstvo na to loterijo, katere srečke so jako prikladne za razprodajanje pri raznih društvenih veselicah in shodih o Božičnih praznikih! Stori vsak svojo dolžnost po možnosti invspeh bode ugoden in časten! — (Mejuaioduo „bralno društvo v Borovnici), je sklenilo v odborovi seji 20 t. m., da kupi 15 srečk efektne loterije na korist n Narodnemu domu". — (Eskomptna banka v Ljubljani) ustavila je danes plačila. Govorilo se je že včeraj, da se bliža osodepolni trenutek in da je vse le odvisno od seje kranjske hranilnice. A hranilnica, itak že an-ažovana, ni hotela pomagati onemoglej sestrici in tako se je zgodilo, da je eskomptna banka danes .ključe izgubil t". Prvi irebelj k njenej krsti bila je »fera Tschinkelnova, a govori se, da je še nekoliko jednakih žrebliev v ozadj\ kajti ravnateljstvo bilo jfc preradodarno s posojili, to je: dajalo je posam.čnikom prevelike vsote. Vsak, komur je blagor našega mesta na srci. mora obžalovati, da se je to zgodilo obžalovati pr tudi, da hranilnica ni hotela pomagati. Preverjeni uaj bodo gospodje, ki imajo v rokah hranilnico kranjsko, da bi bilo koristneje pomtgati eskomptnej banki, nego ustanoviti deset nemških ljudskih šol. Ako se stvar kako ne uravna, k Čemur pa ni preveliko upanja, bode ta polom imel veliko zlih nasledkov za naše mesto, in obstanek marsikatere obitelji jo na zibeži. _ (O včerajšnji seji brauiluice kranjske) se nam pripoveduje, da je pii prvem glasovanji bil jeden glas večine za tskomptno banko. A g. MUhleisen zahteva glasovanje po imenih, in tedaj odpadel je jtden glas in obvHjal ukrep, da se eskomptnej banki »e pomaga. Najhujši uasprotciki eskomptnej banki bili so gospodje Luckmann in MUhleisen, kar je tem laglje razumeti, ker sami veliko eskomptujejo in so hoteli porabiti priliko, da se iznebe konkurenta. Pravni konzulent eskouipttie banke g. dr. Sclirev je zaradi slabo razumljene skropuloznosti od seje izostal, v skrbi bila mu je hranilnica, ne pa eskomptua b nka, katerej je zastopnik. Tu pač velja : Dvema gospodoma se ne more služiti! Hranilnična gospoda je pokazala da so jej javni interesi deveta briga, in da odločujejo interesi koterije, željne svojega dobička. O tem še izpregovorimo. — (Umrl) je danes zjutraj ob 10. uri nenadoma na iu/.ii j železnici v skladišči, kjer se došle tovorne pošiljatve oddajajo občinstvu, načelnik tega skladišča g. Fran Klobučar, po domače „Lucenk", Krakovčan. Bil je od začetka, ko se je pričela južna železnica, načelnik temu skladišču in obče znan trgovcem iz Ljubljane in z dežele, posebno vinskim, po svojej uljudnosti in točnosti. Ranjki bil je zvest siu svojega naroda. Bodi mu ohranjen prijazeu Bpomin! — (Na železn iškej postaj i na Laškem) (Ttiffrr) trčil je predvčerajšnjim ob 1. uri po noči knirni vlak, došedši z Dunaja, v tovorni vlak, ki je stal na glavnem tiru. Obe lokomotivi sti se kar skupaj sprejeli iu se je morala nekatera železnina prepiliti, da je bilo mogoče ločiti jedno lokomotivo od druge, za kav se je potrebovalo dve uri. Poškodovan ni bil nihče. Vodja in kurilec lokomotive na tovornem vlnku sta, zagledavši bližajoč se kurirni vlak, poskakala z lokomotive. Nesreča pa bi bila velikanska, da ni spremljevalec tovornega vlaka, ki je stal na peronu, zagledavši kurirni vlak in spom-nivši se, da je tovorni vlak na glavnem tiru, pokazal rudečo strun svoje svetilnice, na kar je strojevodja g. Maier, kakor hitro je mogel, ustavil kurirni vlak, tako da se je isti zaletel komaj z desetino moči v tovorni vlak, kakor ko bi vozil skozi postajo z navadno hitrostjo. Potovalci v kurirnem vlaku zaznali so še je pozneje za nesrečo in takoj nabrali mej seboj precejšnjo svoto denarja, katero jednako ali na bojišči — ali pod sekiro. — Velite, Visokost, dejal sem. Še ta večer, brez hrupa, brez sledu! veli vojvoda in divji ogenj mu sije iz očij. Potem zapusti Bobo, zunaj veli poveljniku telesne straže: Spremite Tvrrhela, konštablu v Tovverji tjakaj in pokličite Brakemburryja k men:. Napotil sem se proti Tovverji, da se seznanim s prostori, kar mi je bilo potrebno. Prepustite mi slikati čutila svojega srca na tej poti. Nepremišljenega značaja, kakor sem bil, planil sem v največjo nevarnost, na 8mrt nesem mislil; različnost mojih položajev strdilo mi je Brce* — a kraljevi morilec, ne, Veličanstvo, tega nesem hotel biti, nikdar! A sedaj sem bil v sponah, stopiti nazaj? Svojo hčer prepustiti revščini ? Ne, tega nesem mogel, bolj sem jo ljubil, nego svojo vest. V drugo pa je bilo le v blagostanje države, dejal je vojvoda, in kot vojak bil sem dolžan povelja vzpolniti brez vprašanja: zakaj? — Udušil Bem vest, kolikor je bilo moč, ter se napovem pri princih. Pri vstopu biti mi mladi kralj naproti, ter mi poda mehko roko, katero sem poljubil; jednako Btori njegov brat, — a meni je bilo tako mehko pri srci, da sem moral ai prizadevati, svoja Čutila ne izdati. Mladi kralj povabi me na prostor sredi nju in tako sem se dolgo kratkočasil s princema. „Plemeuita kri rodbine Yorkove," mrmra Henrik VII. zase, potem glasno vpraša: „0 čem sta govorila princa?" „Ljubkala sta psička, katerega sta izredila, ter BOboj vzela v Tower; imenovala sta ga jedinega pri jatelja. Tožila sta tudi o trdosrčnosti vojvode Glou-cesterskega. „Nj. Visokost," dejal sem jaz, „je tako z opravki preobložen, da — — „Da mu je vse jedno, če se njegov kralj dolgočasi ali ne,u zavrne mi mladi Edvard s kraljevo visokostjo in nevoljo — potem mirnejše pristavi: „Ostanemo še dolgo v Tovverji ?K „Ne, gospod!" odgovorim. BAli gotovo veste?" „Gotovo!" „Kedaj tedaj se vrneva v London?" vpraša hladno mladi kralj s pogledom, v katerem Bta se izražala največje veselje in Btrah pred negotovostjo. „Ne vem," odgovoril sem, ter hitro vstal, da bi odšel, kajti čutil sem, kako otožeu sem postajal so poklonili vodji lokomotive. A v obče priznavajo vsi uradniki in došli nadzornik južne železnice, da je velikansko nesrečo odvrnil spremljevalec tovornega vlaka. — ( V a b i I o ) gospodom dru.'t ven ikom narodne Čitalnice Ljubljanske k občnemu zboru dne 26. dec. 1884 dopoludne ob 11. uri v čitalničnej dvorani. Vrsta obravnavam: I, Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Nasveti posameznih društvenikov. 5 Volitev dveh pregledo-valcev računa. 6. Volitev 15 odbornikov po % 10. društven'h pravil, ki se glasi: Za oskrbljevanje društvenih opravil in imetka volijo v smislu § 6, točka 4 vsi udje v občnem zboru za jedno leto 15 odboi-nikov, izmed katerih jih ima 12 pripadati plačujo-čim, 3 pa izvršujočim društvouikom. Odbor si potem iz svoje srede izbere predsednika, podpredsednika, tajnika, blagajnika in knjižnica.ja. — („Glasbena Matica") razpošilja svojim članom naslednje jako lepe muzikalije. 1. Slovo. Pesen Boris Miranova. Uglasbil za moški zbor in teoor-solo ter poklonil slavi.emu slovanskemu Spe-vačkemu spolku na Dunaji Anton Ne »Ive d. 2. Osem napevov za moške glasove zložil Anton Foerster. (Zbori: Pjevajmo! Pobrat mija, Bohinjska, Zdravica, Napituica, Sokolska. Čveterospeve: Nočni pozdrav in „Njojl") 3. K tebi si ca povzdignimo! Maša druga za moški zbor uglasbil Anton Nedved. 4. Darilo Besede M. Vilharjeve. Samospev za srednji ženski ali moški glas spremljan s klavirjem uglasbil Auton Nedved. 5. Pozdrav iz daljave. Parafraza za klavir, zložil Hrabroslev Volarič Op. 2 Vse te muzikalije ho jako lično tiskane in lepega gradiva je toliko v njih, da se le čudimo, kuko se more članom za letni donesek 2 gld. dati toliko in tako izbor-nega blaga. Še bolj se pa čudimo, da je kijubu temu število tega društva tako pičlo, da v imeniku pogrešamo imena mnogih znanih rodoljubov, da niti naše čitt Inice ueso vse prt »Glasbeni Matici", ako-ravno bi zlasti njim to kazalo, ker toliko in tako prikladnih skladeb nikjer drugej dobiti ne mogo. Naj bi se v tej zadevi v bodočem letu na bolje obrnilo! — (Čevljarsko bolnišno-podporno društvo) priredi v 24. dan decembra (Sveti veter) v gostilni „pri Virantu" tombolo na korist avojej blagajnici. — (Katoliško rokodelsko društvo) praznovalo bode svoje božićnico, kakor vsako leto, na sv. Štefana večer v društvenih prostorih v Knežjem dvoru. Razun petja, deklamacije in gledališke igre, bode tudi tombola i lepimi dobitki. — (Tovarna žičnih žrebljev), katero je za g. Globočuika iz Železnikov bli/u tovornih skladišč južne železnice sezidal g. stavbeni mojster Filip Zupančič, je sedaj popolnem dodelaua iu to v zares jako kratkem času. Prihodnji teden prično prestavljati različne stroje iz prejšnjega v novo poslopje. Po Novem letu pricue bo delo že v novi tovarni. — (Tovarno za barve) v Dolu, dosedaj lastnina gosp. Šifrer-ja, kupil je tukajšnji posestnik g. Viktor Gal le. — (Vabilo.) MejnBrodno bralno društvo v Borovnici uljudno vabi vbo p. n. gospode društve-nike na občni zbor, ki bode 31. t. m. na Silvetrov v bližini angeljskih teh otrok, — a otožen, mehak nesem smel biti. „BrezBrčen človek!" zaupije Henrik VII. hoče vstati, a zopet sede iu dalje posluša. Ta trenutek porabi Tvrrhei, ter si debelo solzo utrne iz očij. „ProČ sem hitel," nadaljuje Tvrrhei, „a po potu močile so vroče solze mi obraz, kajti pri slovesu oklenila sta me princa okolu vratu, ter iskreuo prosila, naj po večerji zopet pridem, ter je tako oprostim pohoda nju strijca Richarda III. — Tudi mladi psiček lizal bo je okolu mene — hoteč se mi zahvaliti, da sem bil b princema prijazen. Oj, pes je bil bil boljši od mene; njegova ljubezen in prijateljstva bilo je odkritosrčno moje le navidezno. Še sem bil neodločen, a v tem trenutji pride vojak, nazoanivši mi prihod dveh vojakov, ter ob jednem sebe, kot tretjega pomočnika predBtavi. Sedaj neaem mogel več nazaj. Ulival sem, v polnem pomenu besede, vino v se., da bi v njem vtopil svojo vest. A tudi moji pomagači so pili brez mere in kmalu so bili njih čuti tako vneti, da jih je žejalo po krvi klavnih darov. Komaj so čakali noči, katera bi s svojim temnim krilom zagrnila njih črno dejanje. (Konec prih.) večer, točno ob 7 uri zvečer a sledečim sporedom: 1. poročilo odborovo; 3. računski sklep za leto 1884 ; 3. posamični predlogi; 4. volitev novega odbora. Telegrami ..Slovanskemu Narodu*4: Budimpešta 23. decembr«. Redarstvo zaplenilo je včeraj v Novi Pešti socijalistično tiskarno, veliko socijalističnih tiskovin in rokopisov, ter zaprlo gospodinjo dotične hiše in črkostavca Frana Spielmanna. Dunaj 22. decembra. Načelnik Lucas je baje pri „Giro- und Cassenvereinu" izneveril 45.000 gold. Kazne vesti, * (Prijetno življenje v Kapošvaru.) V teku malo doij zvršilo se je v Kapošvaru in v okolici več umorov in samomorov, ki vzdržujejo prebivalce tega mesta v vednej nemirnosti in tožnosti. 17. t. m. poslali so dva iandarja na patrolo. Do-spev-i v bližnji gozd, pričneta orožnika drug v dru-zega streljati; jeden od nju obleži takoj na mestu mrtev, druzega prenesli so pa teško ranjenega v bol nico. Sumijo, da sta se v pijanosti sprla in strel|ala. — Komaj pred jednim tednom ustrelil se je hon-vedski stražmešter Ludovik G.odi. — Drug samomor gospe Konig, katera je na gomili svojib otrok štirikrat z revolverjem v se izstrelila, vzbuja izredno senzacijo. Samomorilka pravdala se je dlje časa radi svojega premoženja v znesku 10.000 gld Ker se je pt» pravda predolgo vlekla, trpela je že ubožica veliko revščino — Ne dolgo te*a napadla sta pa dva po tepuha na sredi mesta ocenjenega kočijaža, ga urno« rila in mu vzela uro. Roparja zasačil je nek hon-▼edSki četovodja in flagranti, ju prijel in izročil sod-oiji. — Pa je res življenje po madjarskib mestih romantično in prijetno! ' i I > o v t i p amerikanskih dijakov.) Nedavno so dijakom Suvvanee kolegija v Tennesse-ji obljubili izlet. A zvečer izjavi jeden profesorjev, da kaže njegov barometer slabo vreme, da bo drugi dan gotovo lil dež ali pa še celo divjal silen vihar. Vsled te iziave dojde od ravnatelja ukaz, da naj se nameravani izlet preloži. Prihodnji dan bilo je pa najlepše vreme, kakeršnega si moremo le misliti. To dijake tako razsrdi, da sklenejo se nad svojim profesorjem, slabim vremenskim prorokom, maščevati. V dežnih plaščih in z odprtimi dežniki pridejo k predavanju v učilnico ter tako opravljeni v šoli ostanejo do konca pouka. Dovtip se je tako vrlo obnese), da neso niti jednega dijaka zato kaznovali. Učeni profesor je pa za trdno sklenil, v prihodnjič opustiti vsako vremensko prorokovanje. Zahvala. Dne 15. decembra t. 1. okolu 6. ure zvečer začela je goreti na Unci hiša Andreja Gabrenje št. 74; vnela se je tudi tik nje stoječa hiSa Gregorja Gabrenje št. 73. Na veliko srečo je sapa proti vzhodu pihala, sicer bi bil ves Unec s Šolo, farovžem in cerkvijo uničen. Mnogo se je pa tudi Se temu zahvaliti, da je naša brizgalnica o pravem času prihitela na pomoč in da so ravno tako nagloma prišle brizgal ni ca iz Cerknice ter žandarmerija Cerkniška in Planinska, ki sti se hrabro obnašali. Tudi iz Rakeka, Ivanjesela in Planine so ljudje prihiteli in gasiti pomagali, posebno junaško so ?e obnašali: Janez Modic iz Ivanjesela, N Lukeš, železniški uradnik z Rakeka, in N. T ur naj, pristav Has-berŠke graščine, stanujoč na Unci. Vsem tem in drugim, ki so gasiti pomagali, se podpisani podžupan v imenu cele vasi presrčno in toplo zahvaljuje. Na Unci, dne 21. decembra 1884. M sit i i ji <.ut>i*«-iiju, podžupan. Tujci: 22. decembra. Pri Nlonn: Baron Ilacke z Dunaja. — Braun iz Brna. — Pet', iz Gradca. — Ltlbemann iz Trsta. Pri Mm11 ei: Kary z Dunaja. — Smokvina u Trsta. — Leoi z Dunaja. — Stare iz Mengša. — Holler iz Gorice. — Kohu iz Budimpešte. Pri avstrijskem eeaarjl: Kuser iz Sarajeva. — Dekleva iz Britofa. 1T mri i so v IJ ubijani : 20. decembra: Jožeta Klemene, strnjevodjeva žena, 40 let, Sv. Petra cesta št. 40, za otrpnenjem srca. — Marija Grasel, uradnikova vdova, 90 let, Sv. Petra cesta št. 24, za starostjo. „ 21. decembra: Marija Nadrah, gostija, 48 let, Židovska steza št. 4, za jetiko. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. 22. dec 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 72037 mm. 722-75mm. 726 32 mm. -f 06°C + 2-4° C + 0 6° C brezv. si. jz. Drezv. obl. dež. dež. llOOmm. ti. in nn. 1 Srednja temperatura -J- 1'2°, za 3*6° nad normalom. D-cus-a^e^si borza dne' 23. decembra 11. (Izvirno telografično poročilo.) Papirna renta..........81 gld 95 kr. Srebrna renta........4 . 83 Zlata renta . .......... 1U* 5°/0 marčna renta......... 9] Akcije narodne banke....... 8j4 10 25 Kreditne akcije........245 gld. — kr. London ........... . Napol............. C. kr cekini.......... Nemške marke......... t , državne arečke iz I. 1854 250 gld. Državne srećke iz I. 1864. 1(K) gld. t\ avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6°/,...... t »i n m • — . • .... , papirna renta 5 "/o..... r>", 'fajerske zemljišč, od/ez. obliff. . . Dunava reg. srečke 5*/0 . . 100 gld. Zemij. obč. avstr. 4'/»° 0 z'ttt' zast- • Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Pn>r. oblig. Ferdinandove §ev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Kudoltov« srečke .... 1'1 Akcije anglo avstr. btmke . . 120 . Trammway-druit. velj. 170 gld. a. v. . Poslano. Podp sani priporoča svojim p. n. čestitim prejemnikom svojo bogato zalogo zlatnine, srebrnine in žlahtnih kamnov, v katerej je zmiraj veliko število najokusnejših in najmodernejših kinčev. Najnovejši kinč so „t'.giptovitkl frug-mentl". — Viianja naručila se izvrše točno in zadovoljivo. J. Kapscb, j u vi-lii- in od c. kr. deželne sodnije (819—3) pritježeni cenilec. 2*6 gld. - 123 35 9 n 76 5 79 60 it 30 125 n 75 171 m — 104 • 10 124 10 96 it — 90 ■ 75 104 n 50 116 n — 122 n — 110 i 50 105 9 70 178 50 18 n — 97 n 50 209 b 75 JPoslaiio. GLAVNO SKLADIŠTE najčistije lužne KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I kas Izkusan llek proti trajno« kašlju plućevine I ieludca bolesti grkljana I proti mehurnlm kataru, IIINKE MATTONIJA Karlovi vari i VVidn. (15—36) č. © • W 3B< P 5 9 e a. m Pijanstvo v vseh Btadijah ozdravi po desetlotnej praksi reelno in vestno, tudi ne da bi dotični prej vedel, z jamstvom TH. i KONETZKT, Berlin, Brunnenstrasso 63, izumitelj radi- j kalnega zdravljenja in specijalist za trpeče za pijanstvom. ( Uradno poverjena zahvalna pisma, ki potrjujejo upliv tega I nedosegljivega sredBtva nasproti arcdntvoin raznih ponare- ' jalcev, zastonj. (686—9) V Švico, Francijo, Belgijo, Ameriko in Anglijo najceneje via Innsbruck-Arlska železnica. Izdaja vozilih listov (kart) za železnice in parnike. Vsa pojasnila o potovanji po avstrijskih in inozemskih deželah daje zastonj (800—2) KT-A-^OHLi ZEHITJ'IbTOIL.nZ), Innsbruck, Erlerstrassu 13. Mejnarodna prometna pisarna. Trakuljo (ploščnato glisto) prežene d.r. Blocli na, ZD-u.ri.aJl, Praterstrasse 42, tudi pismeno. (90—22) Roman. NARODNI T1SJCM1" v I , ju 1 >1 ju u i so izšle in se dobivajo sledeče knjige: NOV. Spisal Turgenjev, poslovenil M. Mdlovrh. — Ml. 8°, 32 p61. Cena 70 kr., po poŠti 80 kr. TuLiials: našega časa. Roman. Povest. Spisal M. Lemiontov, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 264 stranij. Cena 40 kr., po pošti 45 kr. Dunrovski. Spisal A. S. Puškin, poslovenil J. P. — MI. 8°, 122 stranij. Ceua 25 kr., po poŠti 30 kr. Wa\\ znižano ceno se morejo še dobiti sledeče slovenske lepoznanske knjige: L zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Ribič. — Zivotopisje, spisal Rajč Boz. — Prešern, JPrešerin ali Preširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr. Ribič. — Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vošnjak. — Čegava bode, novelica, spisal J. Ogrinec. Velja .... 15 kr. II. zvezek, ki obsega: Erazem Tatenbah, izvirna povest, spisal J. Jurčič. Velja........25 kr. V. zvezek, ki obsega i Meta Holdenis, roman, francoski spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.................25 kr. VI. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, francoski spisal H. Rev&re, poslovenil Davorin Hostnik. — Cerkev in država v Ameriki, francoski spisal E. Laboulaye, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.........15 kr. Za vse 4 zvezke naj se priloži še 15 kr. poštnine, za posamezne zvezke pa 5 kr. Prekrasno Bazično in Novoletno darilo! i Ravnokar so v našem založništvu izišle na f svitlo: (806—6) J Poezije, m S. Gregorčič. Drugi, pomnoženi natis. — Elegantno ve- ] zane in z zlatim obrezkom stanejo 2 gld. * Ign. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg \ knjigotržnica v Ljubljani. Is Trsta v Nov.-Jork nanvnosL Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike pb najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „Q-erxxia,x>.ia,*\ 4300 ton, okolu 15. jan. 1885. Kajuta za potnike 200 gold. — Vmesni krov «n gold. Potniki naj se obrnejo na (814—4) T. TEEKTJILE, generalnega pasažnega agenta, Via del!' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Emllian« d' Ani. l*ORlayen, generalnega agenta v Trsta. Brez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo po dr. Malici smatrati kot ponarejeno. ~"^y Cvet zoper trganje po dr. Malici je odločno najboljše zdravilo zoper pretin ter revmatizem, trganje po udih, bolečioe v križi ter živcih, oteklino, otrple ude in kite itd., malo časa će Be rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo ,,cvetu zoper trganje po dr. Malici" z zraven stoječim /.namenjeni; 1 Bteklenica 50 kr.; pravega prodaje samo Vlekama „pri samorogu" JUL. pl. TRNKOCZY-ja Zalivala. Gospodu JUL. pl. TRNKOCZY-ju, lekarju v Ljubljani. Moja mati so na protiuskej bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša prihajala in že vec dnij neso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Malieev protinski cvet za 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res, imel je čudovit vspeh, da so se po krat k t j rabi tega zdravila oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam torej dr. Malicev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednakej bolezni priporočam. — Vašej blagorodnosti pa izrekam najprisrčnejso zahvalo, z vsem spoštovanjem udani Fran Jag, (702—8) posestnik v Šmariji p. Celji. Naročila z d' žele izvrše 86 ta ki j v lekarni „pri samorogu" JUL. pl. TRNKOCZY-ja na Mestnem tx*fgu v I,jnl»ljsmi. Za Jesensko In zimsko sezono priporoča najstarejša in v najboljšem glasu se nahajajoča tvrdka za sukno MORITZ BUM-a v Brnn (ust a no vi J ona v letu 1822). Volneno b!aK<>. Brnskl ladelki, jako lepi, modni uzorci za cele obleke, po gld. 1.60, 2, 2.50, 3, 3.50 do gld. 8 meter. Blago sa zimske Huknfe v vseh barvah in vsacega dela, po gld. 2.f)0, 3.50, 4, 4.50 do gld. 12 meter. Najnovejša podklada za Huknje po gld. 1, 1.50, 2 do gld. 6 meter. Elegantno >a hlače po gld. 2, 3, 4, 5 do gld. 8 meter. Pravi angleški popotni plaidl, 3'/i metra dolgi in 1 meter 60 cm. široki, prakt. barv, po gld. 3.50, 5.25, 6.50 do 16 kos. Velika zaloga sukna vsake baze za civilne in vojaške obleke, livreje, cerkve, bilarde in vozove, stikDa za gasilna, strelska, veteranska in tiru-a društva. Uzorci zastonj in franko. Blago se pošilja samo proti poštnemu povzetju ali predplači. Pošiljatve nad 10 gld. vrednosti poštnine proste. Karto z mnogovrstnimi uzorci pošiljam na željo zastonj gospodom krojačkim mojgtroui. — Normalno blago za obleko, normalne pottteljske in potniške odeje, alateina dr. Guirtava Jager-ja v StuttKarlu, v bogatej izberi. (543—18) Izdatelj in odgovori urednik: Ivan Železnikar. LaBtnina in tisk „Naroane Tiskarne". 27 593323