PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) Tlx 460894 PD I
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIV. št. 32 (12.970)
Trst, torek, 9. februarja 1988
Mednarodna komisija zgodovinarjev končala s svojim delom
Waldheim je vedel za zločine Niso mu dokazali osebne krivde
Zagonetka dvojnega sklepnega dokumenta - Alois Mock še vedno brani predsednika, Vranitzky pa je previdnejši
DUNAJ — Predsednik Avstrije Kurt Waldheim naj ne bi bil osebno odgovoren za nacistične zločine na Balkanu, a je bil o njih nedvomno seznanjen. To naj bi bila v bistvu vsebina sklepnega dokumenta, ki so ga člani mednarodne komisije zgodovinarjev včeraj izročili zveznemu kanclerju Franzu Vranitzkemu in njegovemu namestniku Aloisu Mocku. Besedila niso namreč objavili in bo baje znano šele v prihodnjih dneh.
»Naš pristop je bil kritičen, z besedilom zaključnega poročila se je strinjalo vseh šest članov komisije, poročilo temelji na dejstvih, nismo se spuščali v sodbe,« je med drugim povedal na tiskovni konferenci predsednik mednarodne komisije zgodovinarjev Švicar Hans Rudolf Kurz. Na vprašanje, ali so na kakršenkoli način upoštevali vsebino v Spieglu objavljene brzojavke, se je odgovor glasil: »Ne, to tudi ni bilo potrebno.« Tak odgovor seveda pušča odprto pot različnim ugibanjem. Prav tako previden je bil zahodnonemški član komisije Manfred Messerschmidt, ki je na vprašanje, ali besedilo končnega poročila komisije pušča odprto možnost za politično-mo-
ralno sodbo na račun predsednika Waldheima, po daljšem razmisleku odgovoril, da »bi se reklo tudi tako«.
Taki previdnosti je bržkone botrovalo dvojno besedilo sklepnega poročila, ki je v nasprotju z izjavami o »enotnosti med člani«. Prvo naj bi bilo dosti bolj omiljeno, drugo pa naj bi jasno navajalo »moralno odgovornost Kurta Waldheima«. To je vsaj včeraj sporočilo britansko zasebno televizijsko omrežje ITN, ki je omenilo primer deportacije Italijanov, Grkov in Židov iz Soluna leta 1943.
Zaščitnik in vodja OVP Alois Mock pa je včeraj poudaril, da je bil mandat komisije v tem, da razišče očitke na račun Kurta Waldheima, in »nič drugega«. »Če teh dokazov ni, potem mora biti enkrat za vselej konec s to razpravo,« je rekel Mock. Na svoji redni tiskovni konferenci pa je obenem ogorčeno obsodil sobotno izjavo predsednika Svetovnega židovskega kongresa Edgarja Bronfmana, po kateri končno poročilo mednarodne komisije zgodovinarjev sploh ni pomembno, in da bi se morala oceniti vloga
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Italijani žrtve nacističnih
zločinov na Poljskem
VARŠAVA — Poljska tiskovna agencija PAP poroča danes o najdbi številnih skupnih grobov italijanskih vojnih ujetnikov v kraju Deblin, kakih 100 km od Varšave. Po pričevanjih nekaterih očividcev kaže, da so nacisti po 8. septembru 1943 organizirali na tistem območju taborišče za italijanske jetnike. Bilo naj bi jih približno 10.000, domov pa se ni vrnil nihče. Nacisti so, po vesteh, ki jih Poljaki imajo za utemeljene, ukazali Italijanom, naj kopljejo podzemeljske tunele. Ko je bilo vseh 10.000 italijanskih jetnikov v tunelih, so povzročili usad, tako da so Itali--jane žive pokopali. Iz teh skupnih grobnic se ni rešil nihče.
Zadnje čase so tudi izkopali nekaj osebnih predmetov umrlih Italijanov, kar bi omogočilo tudi njihovo identifikacijo.
Ob predhodnem podpisu sporazuma med Afganistanom in Pakistanom v Ženevi
Gorbačov napovedal začetek umika sovjetske vojske iz Afganistana
MOSKVA Sovjetska zveza bo začela umik svojih čet iz Afganistana 15. maja letos in zadnji sovjetski vojak naj bi to azijsko državo zapustil še pred začetkom prihodnjega leta, če bo seveda prišlo v Ženevi do ustreznega sporazuma med Afganistanom in Pakistanom še pred 15. marcem. Umik sovjetskih čet je napovedal sovjetski partijski voditelj Mihail Gorbačov, vest pa je širši svetovni javnosti posredovala sovjetska tiskovna agencija Tass.
Gorbačov je v izjavi poudaril, da je začetek umika sovjetskih vojaških sil odvisen izključno od datuma doseženega sporazuma v Ženevi in sovjetski voditelj je izrazil optimizem glede mirovnih pogovorov, ki se boclo v kratkem začeli med Pakistanom in Afganistanom pod pokroviteljstvom OZN v Ženevi. V izjavi Gorbačov tudi navaja, da vojaški spopad v Afganistanu traja že preveč časa in zato je po njegovem mnenju nujno potrebno, da se čim prej najde mirna rešitev.
V	dogovoru med Afganistanom in Pakistanom bodo tudi določila o nevmešavanju v notranje zadeve obeh držav, kakor tudi določila o vrnitvi afganistanskih beguncev v domovino. Sporazum med državama naj bi govoril tudi o možnostih stalnega preverjanja določil dogovora.
V	svoji izjavi pa je Gorbačov govoril tudi o bodoči ureditvi Afganistana. To naj bi bila izključno notranja zadeva samega Afganistana, ki bo moral najti način za narodno spravo in sesta-
viti najprimernejšo koalicijsko vlado. Pri tem je Gorbačov izrecno poudaril, da Sovjetska zveza ne bo skušala na noben način vplivati na potek morebitnih pogovorov med različnimi afganistanskimi silami, ki bodo morale v bodoče sodelovati pri upravljanju države.
S tem je Gorbačov naložil vladi afganistanskega premiera Nadžibulaha izredno odgovorno nalogo, da skuša najti rešitev za narodno spravo, kjer se SZ po besedah Gorbačova ne namerava vmešavati. .
Gorbačov je tudi napovedal,, da so Sovjeti sprejeli ameriški predlog, da se večji del sovjetskih vojaških sil umakne takoj na začetku, celotna operacija pa naj bi trajala deset mesecev.
Takoj po izjavi sovjetskega voditelja pa so prišle tudi že prve reakcije iz ameriških vrst. Reaganova administracija je napoved o bližnjem sovjetskem umiku sprejela dokaj zadržano in s precejšnjo mero previdnosti. Kot je izjavil glasnik State Departmenta Charles Redman, ZDA še niso seznanjene s celotnim besedilom izjave Gorbačova, dodal pa je, da ZDA pozdravljajo vsak pozitivni premik v SZ glede umika iz Afganistana. Redman je tudi dejal, da bodo ZDA podrobno preučile predlog Gorbačova, nato pa se bodo posvetovale tudi s Pakistanom, ki ima po ameriškem mnenju izredno Važno vlogo pri čim hitrejši rešitvi afganistanskega vprašanja.
Evropa
podprla
palestinske
zahteve
BONN, JERUZALEM — Dan po »krvavi nedelji«, ki je na zasedenih arabskih ozemljih terjala življenje petih Palestincev, je evropska dvanajsterica v Bonnu podprla zahtevo o sklicanju mednarodne mirovne konference o Bližnjem vzhodu. Zunanji ministri EGS so obenem obsodili izraelsko nasilje na zasedenih ozemljih in pozvali izraelske oblasti, naj spoštujejo ženevsko konvencijo o pravicah in varnosti civilnega prebivalstva v vojnah. Z dokumentom, ki obnavlja zahtevo iz beneške izjave leta 1980 o neodtujljivi pravici Palestincev do svoje države, je tako Evropa odgovorila na poziv jordanskega kralja Huseina. Hašemitski suveren je včeraj spregovoril evropskim zunanjim ministrom na njihovi plenarni seji, kar politični analitiki ocenjujejo kot dokaz trdne volje Evrope, da da svoj doprinos k mirnemu reševanju bližnjevzhodne krize.
Evropske teže se po vsem sodeč zavedata tudi velesili. Dvanajsterica je tako prejela pismi ameriškega državnega tajnika Shultza in sovjetskega partijskega voditelja Gorbačova. Prvi navaja, da so ZDA že pričele iskati politične mere, da bi premostili sedanji položaj na Bližnjem vzhodu. Gorbačov pa se ponovno zavzema za sklicanje mednarodne mirovne konference pod pokroviteljstvom OZN.
Zunanji ministri so torej včeraj podprli zahtevo po konferenci. To pa še ne pomeni, da nasprotujejo dvostranskim mirovnim pogajanjem, za katera se ogreva Washington, a navajajo, da je sedaj položaj težji kot za časa campdavidskega sporazuma.
Na poti mednarodne mirovne konference pa je še ogromno ovir. Kot prvo temu sklicanju odločno nasprotuje izraelski premier Šamir, kot drugo je treba navesti, da bi morala pred tem Sovjetska zveza obnoviti diplomatske odnose z Izraelom, največja uganka pa je nedvomno položaj na zasedenih ozemljih. Če se bo sedanje nasilje nadaljevalo, je sklicanje mirovne konference skoraj nemogoče. Prav zato je egiptovski predsednik Mubarak predlagal premirje kot uvod v konferenco.
Na zasedenih ozemljih pa tudi včeraj ni bilo miru. Spopadi so bili domala na vsem Zahodnem bregu in v Gazi. Število ranjenih se iz ure v uro veča, kar pa je najhujše, okupacijske sile napovedujejo še odločnejše policijske ukrepe. Koloni iz židovskih naselij so včeraj zahtevali ustanovitev posebne »civilne straže«, ki naj bi jih varovala pred Palestinci. Stopnjujejo se tudi primeri nasilnih posegov židovskih kolonov, ki se jih Palestinci bolj bojijo kot redne vojske. Najhujši neredi so bili včeraj v Gazi med pogrebom 17-letnega Palestinca, ki so ga izraelski vojaki v nedeljo pretepli do smrti.
Kakšno je ozračje v Izraelu, pa zgovorno dokazuje včerajšnja izjava zunanjega ministra Peresa, ki je polemično predlagal, da bi prevzela odgovornost za mir v palestinskih taboriščih Gaze in Zahodnega brega jordanska vojska. Po Peresovem mnenju bi Jordanci po izkušnjah iz leta 1970 (črni september) to bolje opravili kot Izraelci.
Jutri in
pojutrišnjem brez časopisov
RIM — Sindikat novinarjev (FNSI) }e proglasil 48-urno stavko novinar-J®v. tako da ne bo jutri in pojutriš-JJJetn izšel noben časopis. Sindikat °če s to stavkovno akcijo ostro pro-estirati proti založnikom, ki sploh ^pčejo nadaljevati pogajanj o obno-^plovne pogodbe novinarjev, druženje založnikov je namreč do-el dosledno zavrnilo vse sindikal-® Predloge in platformo FNSI, tako teh e novlb delovnih urnikov, novih šavl0Ških vlog in finančnih izbolj-
dnlk°?nla številka Primorskega fehrvntka bo tako izšla v petek, 12.
okr •rja‘ V petek in soboto Pa bodo ročil 6na televizijska in radijska po-p0r ?' ker novinarji ne bodo brali C,1 in se prikazali na ekranih.
V nedeljo so v Ljubljani podelili Prešernove nagrade
Obstoj naroda je v viziji prihodnosti
MARIJ ČUK
LJUBLJANA — Kipar in grafik Janez Boljka, pisatelj Andrej Hieng in mezzosopranistka Marjana Lipovšek so letošnji dobitniki Prešernovih nagrad, ki so jih podelili na nedeljski slovesnosti v Veliki dvorani Cankarjevega doma. S tem so praznovanja dneva slovenske kulture dosegla svoj višek, saj nagrade sintetizirajo tisto, kar nastaja najvišjega in najplemenitejšega v univerzu-mu slovenskega duha, ustvarjalnosti, estetike. Nedeljska slovesnost pa je, ob prisotnosti več kot 2 tisoč gostov (prisotni so bili tudi najvišji politični predstavniki iz SRS in zamejstva), spodbudno konkretizirala misel o skupnem slovenskem prostoru, saj je bil slavnostni govornik dunajski Slovenec Boris Podrecca, torej »tujec« in najbrž je bilo prvič, da jè spregovoril ustvarjalec, ki ni državljan SFRJ.
V svojem izjemno prodornem in intimno obarvanem razmišljanju se je Podrecca osredotočil
predvsem na tako imenovano slovensko identiteto, odkril je svoj pogled na sedanje slovensko bivanje, pri čemer je zatrdil, da je prihodnost naro-da v viziji. Če narod nima vizije prihodnosti, ne more živeti, bo postopno mrknil. »Znebiti se moramo občutka, da je majhen narod nekaj drugega od sveta in da mora na resničnost velikega sveta, ki qa obdaja, vedno reagirati sramežljivo in z občutkom usodnosti. Ta slovenska majhnost, izjemnost in posebnost je lahko tudi kapital, kajti iz širše časovne perspektive danes metropola skoraj ni več mogoča, ker je zanimivejši in pomembnejši mozaik sveta kot celovita podoba Madone. Metropola sama nima avtentične invencije. Ko majhen narod odkrije kvalitativen odnos do sveta, svojo veliko normalnost, je namreč na boljšem: svojo kvaliteto lahko uresničuje v svoji zgoščenosti, medtem ko jo lahko uresničujejo veliki narodi le v svoji razsežnosti. A samo kot kvaliteta življenja je lahko model velikemu narodu, nikakor pa ne kot kriza. Kriza malega naroda je za velike vedno samo estetski užitek.« Podrecca se je v nadaljeva-
nju ustavil še ob Plečniku kot predstavniku najvišjega in čistega umetniškega sporočila (Plečnikove kolone ne pokrivajo režima. Kakor tudi njegove cerkve ne pokrivajo klerikalizma. Veličina njegove umetnosti ni afirmacija narodnega v pre-odprti metafori, ampak v najvišji korektnosti stroke), govoril je o funkciji umetnikov in zaključil s puščico na ideologijo, ki »naj je še tako zgovorna in glasna, je minljivejša od molka in statičnosti telesnosti.«
Nedeljsko akademijo je seveda uvedla Prešernova Zdravljica v interpretaciji Štefke Drolčeve in orkestra Slovenske filharmonije, ki je pod vodstvom Uroša Lajovica izvedel še Krekov Rapso-dični ples. Kot rečeno pa so podelili tudi nagrade Prešernovega sklada, ki so jih prejeli oblikovalec Jani Bavčer, igralca Peter Boštjančič in Silva Čušin, arhitekt Peter Gabrijelčič, slikar Zdenko Huzjan, prevajalec Niko Košir, režiser Edi Majaron, skladatelj Uroš Rojko, kipar Lujo Vodopivec in pesnik Ivo Svetina.
Rezultati bi morali biti znani v današnjih jutranjih urah
Z volitvami v zvezni državi Iowi začetek
predsedniške volilne kampanje v ZDA
NEW YORK - Z včerajšnjimi volitvami v državi Iowar na katerih so se volivci obeh vodilnih ameriških strank na nekaj tisoč zborovanjih demokratske in republikanske stranke v tej državi izrekali o delegatih za strankarske konvencije, ki bodo odločali o nominaciji predsedniških kandidatov obeh strank, se je začel uradni del ameriške predsedniške kampanje, ki bo potekala do začetka novembra.
Prvim primarnim volitvam ameriška sredstva množičnega obveščanja že po tradiciji posvečajo izredno pozornost, kljub temu da bodo volivci v Iowi izvolili samo 37 republikanskih delegatov (od skupno 2277 vseh republikanskih delegatov na konvenciji stranke) in 52 demokratskih delegatov (od skupno 4.161 vseh demokratskih delegatov na konvenciji stranke).
Volitve v državi Iowa bodo pomembne zato, ker predsedniški kandidati imajo vsaj na začetku tekme za predsedniško nominacijo največje možnosti za zmago in drugič, ker se lahko nekateri predsedniški kandidati nepričakovano prerinejo v ospredje.
Večina predsedniških kandidatov po tihem upa, da bo ponovila uspeh bivšega predsednika Jimmyja Carterja, ki je po zmagi v Iowi 1976. leta ostal v ospredju javne pozornosti, ali pa nepričakovani uspeh bivšega senatorja Garyja Harta, ki je na primarnih volitvah pred 4 leti skoraj premagal bivšega
podpredsednika Walterja Mondala, za katerim je stalo vodstvo demokratske stranke.
Glede na to, da je v državi Iowa približno 1,6 milijona volilnih upravičencev, bo o rezultatu prvih primarnih volitev (ki bodo imele v ameriški javnosti glede na velikost te države nesorazmerno velik odmev) odločal sorazmerno ^majhen del volivcev. Kljub temu, da je včeraj v večjem delu Iowe zapadel novi sneg, ankete o razpoloženju javnega mnenja napovedujejo skoraj rekordno volilno udeležbo. Po najnovejših anketah ima največ možnosti za zmago na republikanski strani senator Bob Dole (ki je doma v sosednjem Kansasu), drugi bo verjetno podpredsednik Bush, ki vodi v državi New Hampshire (kjer bodo volitve prihodnji teden), tretji pa je po sedanjih anketah bivši pridigar Pat Robertson. Slednji je naj večja uganka na republikanskem seznamu in utegne po nekaterih anketah Bushu odvzeti drugo mesto, kar bi pomenilo, da o republikanski predsedniški nominaciji ne bo odločal le izhod osebnega dvoboja med Bushem in Dolom. Ostali republikanski delegati, kongresnik Kemp, bivši državni sekretar Haig in bivši guverner države Delaware Du Pont, po sedanjih ocenah nimajo večjih možnosti za uspeh v Iowi.
Na demokratski strani vodijo po zadnjih anketah kongresnik Richard Gephard iz. države Missouri, se-
nator Paul Simon iz države Illinois in guverner države Massachussets Michael Dukakis. V malenkostni prednosti je kongresnik Gephart, za senatorja Paula Simona, ki je doma iz sosednje države Illinois, in za guvernerja Dukakisa, ki je prav tako iz sosednjega Massachussetsa, pa je zmaga ključnega pomena za njun obstanek v najožjem jedru demokratskih predsedniških kandidatov.
Neznanki sta tudi bivši guverner države Arizona Bruce Babbit, ki si je v zadnjih dneh vse bolj popravljal svoje mesto v anketah, ter črnski voditelj in baptistični pridigar Jesse Jackson, ki upa, da bo prav v Iowi dokazal, da lahko dobi velik del glasov belih volivcev. Poleg senatorja Gora, ki je dal poudarek izključno na južne države, nima po anketah javnega mnenja praktično nobenega izgleda za večji uspeh niti bivši senator Gary Hart, ki se je decembra znova vključil v bitko za demokratsko predsedniško nominacijo.
Volilni rezultati bodo znani danes zjutraj. Že jutri bo Iowa pozabljena, nekajtisočglava predvolilna karavana pa se bo preselila v državo New Hampshire, kjer bodo prihodnji ponedeljek druge primarne volitve.
UROŠ LIPUŠČEK
Zaskrbljenost ob stanju na Koroškem
LJUBLJANA — Predsednik predsedstva Slovenije France Popit je pripravil sprejem za konzularne predstavnike v Jugoslaviji. Ko je Popit spregovoril o tem, da med državami vse bolj prevladujejo skupne želje za sodelovanje, sporazumevanje in zbliževanje, je dejal, da vse težave še zdaleč niso premagane. Zlasti v zadnjem času smo zelo zaskrbljeni, je dejal Popit, zaradi položaja slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, ker avstrijske vodilne stranke predlagajo rešitev za šolanje in izobraževanje mlade generacije, ki bi utegnila, dolgoročno gledano, ogroziti obstanek manjšine. Po Popitovem mnenju zasluži pozornost sodelovanje v okviru delovne skupnosti Alpe-Jad-ran, ki se v desetletju svojega delovanja lahko pohvali s številnimi konkretnimi in pomembnimi rezultati.
• Waldheim je vedel
Predsednik komisije Hans Rudolf Kurz izroča izsledke preiskave kanclerju Vranitzkemu	(Telefoto AP)
NADALJEVANJE S 1. STRANI Avstrijcev pri iztrebljenju Židov. »Nedopustno je, da se Avstriji in Avstrijcem pripisuje kolektivna krivda za zločine med drugo svetovno vojno,« je bila ogorčena Mockova reakcija. Pridružil se ji je tudi dunajski socialistični župan Helmut Zilk z izjavo, da »je treba nehati z očitki na račun avstrijskega kolektivnega "kanibalizma"«.
Včeraj so torej spregovorili zgodovinarji, danes bo vrsta na politikih. Kancler Vranitzky je moral priznati, da je »položaj zelo težak«. Vsekakor pa je zahteval, da Avstrija potrebuje sedaj trezen in umirjen premislek brez kompleksov manjvrednosti tako glede Kurta Waldheima kot glede Anschlus-sa. Vranitzky je tudi povedal, da so zgodovinarji končali s svojim delom, da pa bodo v vsakem primeru upoštevali morebitna dodatna dokazna gradiva.
Teh pa po vsem sodeč ne bo manjkalo. New York Times je včeraj zapisal, da so v washingtonskem arhivu potrdili vesti, da je bil Waldheim najvišji nemški častnik, ko so v črnogorski Pljevlji italijanske okupacijske sile leta 1942 postrelile 32 talcev. Ta primer raziskuje zgodovinar Robert Herzstein, ki je ugotovil, da je Waldheim nasprotoval takim množičnim pomorom, a ne iz moralnih nagibov, temveč ker »taka dejanja le večajo simpatije prebivalstva do partizanov«.
jugoslovanskih državnih arhivih dostopni vsem, ki jih to zanima, pod enakimi pogoji, pa naj gre za jugoslovanske ali tuje državljene, kar velja tudi za omenjeno komisijo. To možnost so doslej pogosto izkoristili domači in tuji znanstveni delavci in posamezniki, komisije in inštitucije in tudi predstavniki omenjene mednarodne komisije zgodovinarjev. Jasno je, da je ocena verodostojnosti dokumentov, ki se pojavljajo v javnosti, in vsa druga vprašanja, stvar strokovnjakov in preiskovalcev.
Razumljivo je, da naša država in naša javnost kažeta veliko zanimanje za razsvetlitev tega dela vojaške preteklosti dr. Kurta Waldheima in tudi za vse, kar je prišlo na dan v zadnjih dveh letih na temelju odkritij novih dokumentov v arhivih ZDA in ZRN, kot tudi s kasnejšim preverjanjem v jugoslovanskih arhivih.
Jugoslavija je vedno imela in ima tudi zdaj vse zgodovinske in moralne razloge za iskanje kar najbolj celovite resnice o dogodkih na njenem ozemlju in o smrti njenih državljanov v času druge svetovne vojne. Glede tega ne more biti izjem.
V tem trenutku bi rad poudaril potrebo in obojestranski interes za še naprej dobre odnose med Jugoslavijo in Avstrijo v duhu dobrososedstva in prežete s prijateljskim sodelovanjem.«
De Benedetti z veliko težavo prodira na vrh velikana SGB
BRUSELJ Belgijski vladni organ, ki nadzoruje vse bančne in borzne -operacije v državi, se bo danes izrekel o sporu, ki že nekaj tednov pretresa finančno družbo SGB (Societé general.de Belgique). Italijanski podjetnik Carlo De Benedetti je včeraj iz Pariza, preko svojih odvetnikov in sodelavcev, sporočil, da bo njegova francoska finančna družba Cerus na današnji javni dražbi kupovala delnice SGB po znatno višji realni vrednosti, s čimer si hoče očitno pridobiti zaupanje malih in srednjih varčevalcev, ki so zaskrbljeni nad usodo SGB. Lastnik Olivettija je hotel s to nepričakovano potezo prehiteti skupino belgijskih indus-trijcev in finančnikov, ki - sodeč po časopisnih vesteh -hočejo za vsako ceno, če že ne preprečiti, vsaj začasno zajeziti De Benedettijev prodor na belgijskih finančnih in borznih tržiščih.
Vladni nadzorni organ se bo moral v prihodnjih dneh izreči tudi o načrtu predsednika in dosedanjih voditeljev SGB, ki so hoteli v zadnjem trenutku povečati glavnico te finančne družbe, ki nadzoruje več kot eno tretjino belgijskega gospodarstva. S tem so hoteli očitno spraviti v težave De Benedettija, bruseljsko sodišče pa jim je to preprečilo s pravno utemeljitvijo, da so-hoteli kršiti pravila tržišča, ki v skladu s smernicami Evropske gospodarske skupnosti v tem primeru ne pozna meja.
Spet velik škandal v javnem zdravstvu
MILAN — Nov škandal v javnem zdravstvu. Tokrat je na vrsti dežela Lombardija, kjer sumijo, da je nekdo ilegalno »napihnil« deželne sezname zdravstvenih upravičenčev, kar naj bi stalo deželno upravo približno 18 milijard lir letno. Na podlagi raziskave, ki jo je izdelal neki uslužbenec Krajevne zdravstvene enote, kaže namreč, da so v sezname vpisali približno 200 tisoč odvečnih upravičencev, večinoma ljudi, ki so že umrli ali pa sploh ne obstajajo.
Škandal sta na tiskovni konferenci razkrila deželna svetovalca Molinari (Proletarska demokracija) in Veltri (Neodvisna levica), ki sta vso dokumentacijo ze posredovala pristojnim sodnim telesom. Molinari in Veltri sta novinarjem povedala, da gre verjetno za dobro organizirano operacijo, v katero so poleg funkcionarjev KZE gotovo vpleteni tudi nekateri zdravniki, ki so na podlagi napihnjenih seznamov imeli pravico do večjih finančnih prispevkov deželne uprave. Milansko javno tožilstvo je takoj uvedlo preiskavo, tako da bo pristojni sodnik verjetno že danes zaslišal Molinarija, Veltrija in skoraj gotovo tudi deželnega odbornika za zdravstvo.
V razbitinah nemškega letala našlo smrt vseh 21 potnikov
B08lN — Včeraj zjutraj je v bližini diisseldorfskega letališča strmoglavilo dvomotorno turbopropelersko letalo vrste »swearning 4«. V nesreči je izgubilo življenje 19 potnikov in dva člana posadke, ki so iz Hannovra potovali v Diisseldorf.
Kot so sporočili iz zahodnonemške-ga prometnega ministrstva, bi moralo letalo ob 8. uri pristati v Diisseldorfu.
Ves čas poleta je vse potekalo v najlepšem redu, ko pa je pilot sedem kilometrov pred letališčem že začel z rednim postopkom za pristajanje, je prišlo do nesreče. Letalo je dobesedno razneslo in trupla ponesrečencev ter razbitine letala je razmetalo po izredno širokem področju.
Kot najbolj verjeten vzrok za nesrečo navajajo slabe vremenske razmere.
Pri tem pa velja še povedati, da so letalo izdelali v ZDA in je namenjeno za polete v vsakršnem vremenu. Z njim lahko potuje največ 20 potniko-vin dva člana posadke.	Nemško letalo je ob strmoglavljenju dobesedno razneslo	Telefoto AP)
Jugoslavija o Waldheimu
BEOGRAD Predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve veleposlanik Aleksander Stanič je včeraj dal uradno izjavo v zvezi z zadevo Waldheim:
»Vlada SFRJ je sprejela prošnjo mednarodne komisije zagodo vinarje v za pojasnitev vojne preteklosti dr. Kurta Waldheima, ki so nam jo izročili preko našega veleposlaništva na Dunaju in v kateri prosijo za pomoč pri njenem delu in za vpogled v dokumente »o vlogi poročnika Waldheima v štabu bojne skupine Zahodna Bosna«, ki so objavljena v posameznih tujih in jugoslovanskih časopisih, kot tudi za vse druge dokumente v tej zvezi. Želim poudariti, da so v skladu z zakonskimi odredbami dokumenti v
Jottijeva odgovarja sindikalistom TG 2
RIM — Predsednica poslanske zbornice Nilde Jotti je včeraj poslala sindikalnemu odboru novinarskih oddaj druge televizijske mreže pismo v zvezi s spornim poročanjem časnikarja Onofria Pirotte. Slednji je takoj po odobritvi finančnega zakona v večernem TV dnevniku izjavil, da so se prosti strelci znesli nad vlado pod vplivom zagonetnih oblastniških in gospodarskih krogov, ne da bi poglobil vprašanja ali to svojo trditev ustrezno dokazal. Njegovo poročilo je sprožilo ostro reakcijo predsednice zbornice, ki je pred poslanci javno ožigosala komentar novinarja TG 2.
Jottijevi je kasneje odgovoril sindikalni odbor TG 2, ki ji je očital, da je nastopila proti svobodi obveščanja in neupravičeno napadla Pirotto. Predsednica poslanske zbornice sedaj pristavlja, da nikakor ni hotela postavljati v dvom svobode in neodvisnosti časnikarskega poročila, ampak je-hotela samo opozoriti na nepopolno ter na pristransko poročanje novinarja, ki je v poročilu »pozabil« omeniti šibkosti in trenja petstrankarske vladne koalicije v okviru parlamentarnega soočanja.
Mikulič v Kanadi
BEOGRAD — Predsednik jugoslovanske vlade Branko Mikulič bo danes odpotoval na večednevni uradni obisk v Kanado, kjer se bo s premie-rom Brianom Mulrooneyem pogovarjal o možnostih razvoja gospodarskega in drugega obojestranskega sodelovanja. To je temeljni cilj pogovorov, v katerih bo prišlo na pobudo kanadske strani in po daljšem obdobju zatišja.
Obojestransko gospodarsko in drugo sodelovanje med Jugoslavijo in Kanado poteka brez večjih težav in spornih vprašanj. Lani je vrednost blagovne menjave znašala skoraj 80 milijonov dolarjev, od tega je bilo 56 milijonov dolarjev jugoslovanskega izvoza. Kanada je ena redkih držav zahodnega sveta, s katero ima Jugoslavija v trgovinski menjavi presežek.
EGS in Jugoslavija o prometnih infrastrukturah
BEOGRAD — V Beogradu se je včeraj začela prva faza pogajanj med zveznim izvršnim svetom in Evropsko gospodrsko skupnostjo, na katerih naj bi določili možnosti sodelovanja na področju prometnih uslug glede na skorajšnjo liberalizacijo predpisov, s katerimi EGS uravnava to dejavnost.
Cilj razgovorov dveh delegacij, ki ju vodita namestnik predsednika zveznega komiteja za promet in zveze Andrej Grohar in generalni direktor direkcije transporta EGS Eduardo Pena Abizanda, je tudi proučitev možnosti za boljše povezovanje prometne infrastrukture in tranzita med SFRJ in EGS.
Sestanek poteka na pobudo EGS, ki je zainteresirana za večjo liberalizacijo tranzita preko jugoslovanskega ozemlja.
Na včerajšnjem skupnem sestanku (na pobudo PSI) v Vidmu
Različna mnenja o spremembah deželnega volilnega zakona
VIDEM — Na sedežu deželnega predstavništva v Vidmu so se včeraj sestali predstavniki strank, ki so zastopane v deželnem svetu in razpravljali o možnih spremembah deželnega volilnega zakona. Sestanek so sklicali socialisti, potem ko so pred tem že imeli vrsto bilateralnih sestankov z vsemi ostalimi strankami na deželni ravni. Podobna razprava, sicer v okviru širšega problema institucionalnih reform, se odvija tudi na državni ravni, kjer so socialisti, na primer, predlagali, da bi vsaka stranka imela pravico do prisotnosti v parlamentu le v primeru, da bi zbrala pet odstotkov glasov.
Na včerajšnjem videmskem sestanku so socialisti s tajnikom Ferrucciom Sarom ponovili svoj predlog o reformi volilnega sistema; reformo so predlagali, kot so včeraj ponovili, da bi preprečili razpršitev glasov na večje število strank, ker je po njihovem mnenju treba zmanjšati število političnih skupin v deželni skupščini.
Do včerajšnjega sestanka pa je prišlo, ker je bilo treba preveriti mnenja ostalih strank. Vsi so bili mnenja, da je treba v kratkem odobriti nekatere institucionalne reforme, glede sprememb volilnega sistema pa so bila mnenja predstavnikov strank različna in tudi nasprotujoča. Rešitev tega vprašanja je težka: po vsej verjetnosti bo vsaka stranka predstavila svoj zakonski osnutek. Na sestanku je bila vsekakor izražena želja, da bi prva svetovalska komisija deželnega sveta posvetila posebno pozornost vprašanju sprememb volilnega mehanizma.
V popoldanskih urah je bil ravno tako v Vidmu na sporedu sestanek med predstavniki strank večine; na dnevnem redu je bila razprava o delo-
Deželni tajnik PSI Saro
vanju deželne uprave, ki jo vodi Adriano Biasutti v tem zadnjem obdobju mandatne dobe; prihodnje deželne volitve bodo namreč meseca junija.
Danes dopoldne pa se bo ponovno sestal deželni svet Furlanije-Julijske krajine. Na dnevnem redu je razprava o šestih zakonskih osnutkih. Tri od teh je vlada pred dnevi zavrnila, zaradi česar jih bo morala skupščina z nekaterimi popravki ponovno odobriti: prvi zadeva zaščito kulture Romov (poročevalec je demokristjan Flora-mo|, drugi preureditev zemljiškega sistema (poročevalec večine je demokristjan Comelli, poročevalca manjšine pa komunist Andrian in misovec Casula), tretji zakonski osnutek pa zade-
Predsednik Dežele Biasutti
va predpise o olajšavah za vključitev mladih v kmetijski sektor (poročevalec je socialist Saro),
Ostali trije zakonski osnutki zadevajo predpise o prispevkih patronatom in institutom za socialno skrbstvo (poročevalec je demokristjan Persello), drugi prispevke konzorciju za šolo o postavljanju mozaikov iz Spilimberga (poročevalec je demokristjan Angeli), tretji zakonski osnutek pa določa predpise o turističnih strukturah v deželi (poročevalec je socialist Ermano).
Na dnevnem redu so tudi glasovanja za izvolitev predstavnikov Dežele v nekaterih organizmih in razprava o dveh peticijah, ki zadevata ustanovitev parkov v F-JK.
Tudi letos (v Lipici) so se srečali člani sekcij VZPI-ANPI
LIPICA — Okrog petsto članov sekcij VZPI-ANPI z tržaškega območja, se je skupno s svojimi družinskimi člani zbralo v soboto zvečer na družabnem večeru v hotelu Maestoso v Lipici, ki ga je tudi letos organizirala partizanska sekcija iz Boljunca.
Vsako leto se ponavljajo ta tradicionalna srečanja in vsakič jih udeleženci doživljajo ob spominu na dogodek, na katerega se srečanje navezuje, kot tudi v spominu na čase ko so se kot borci ali aktivisti borili proti naciiašizmu, za mir in enakopravnost majhnih narodov v svetu.
V takšnem razpoloženju je potekalo tudi tokratno srečanje, ki ga je otvoril predsednik boljunške borčevske sekcije Emil Zobec; predstavil je tudi govornika; predsednika pokrajinskega odbora VZPI-ANPI Artura Calabrio, za tržaške aktiviste pa Nevo Lukeš. Govornika sta se v svojih posegih spomnila tako prete-kosti in skupnega boja slovenskih in italijanskih partizanskih borcev, kot tudi problemov, ki čakajo napredne in antifašistične sile v sedanjosti.
Po govorih se je razvila prijetna družabnost s plesom in petjem, pri kateri so imeli seveda glavno besedo Veseli godci iz Boljunca, ki so neumorno igrali od začetka do konca prireditve. Družabne prireditve so se udeležili poleg borcev, aktivistov in pevcev Tržaškega partizanskega pevskega zbora, tudi predstavniki Zveze združenja borcev iz Sežane. Ob koncu so si udeleženci in organizatorji obljubili, da se bodo na podobni prireditvi srečali tudi prihodnje leto.
Cvetoča dejavnost oskrbe ladij
KOPER — Ali mornarji iz leta v leto manj jedo in pijejo? Za nekatere nesmiselno, naivno vprašanje, za nekatere pa še kako resno. V koprski luki se je zadnja leta ob obale našega okna v svet privezovalo od 900 do 1000 ladij, lani natanko 959 in mnoge so se s hrano, pijačo, rezervnimi deli in drugimi potrebščinami oskrbovale v Kopru. Oskrba ladij je bila dejavnost, ki je cvetela, z njo so relativno dobro živeli oskrbovalci, ki še danes poslujejo v Kopru: Emona commerce, Brodokomerc in Trgoumag. Žal imajo danes vsi precej manj dela kot pred leti. Ocenjujejo, da se je promet prepolovil.
Vse skupaj naj bi »zakuhala« devizna zakonodaja, ki je bila do 1986. leta taka, da je jugoslovanske ladjarje stimulirala, da so se oskrbovali v domačih pristaniščih za dinarje, da so devize trošili le za najnujnejše, kar pač pri nas ni bilo moč dobiti. Nato se je vse skupaj »obrnilo« in (tudi na račun cenejšega blaga v tujini, manjšega ostanka deviz in - kaj bi skrivali - preplačevanja deviz doma) naši ladjarji so se začeli oskrbovati na tujem. V naših pristaniščih se za večje nakupe odločajo, ko res ni druge izbire, kupujejo predvsem manj trajne zadeve kot so zelenjava in podobno... Zakaj naj bi pri nas kupovali meso, ki je precej dražje od tistega v Španiji ali Grčiji, ali pa jeklene in privezne vrvi ter še precej drugega potrošnega materijala, ki je v tujini tudi do 100 odstotkov cenejši kot pri nas. Kot nam je povedal Miljenko Perkovič, vodja oskrbe ladij pri Emona commercu v Kopru, se naši ladjarji oskrbijo pri nas z domačimi suhimi izdelki, nekaj domačimi vini, žganjem, ki ga pač morajo imeti bolj ali manj za reprezentanco. Včasih so ladje, namenjene v Afriko v Kopru kupile po poldrugo tono ali dve toni mesa, dandanes ga kupijo le nekaj sto kil, da ga imajo dovolj do prve naslednje luke v tujini. Tam si naredijo večje zaloge. Časi, ko so iz koprske Emone vozili blago celo v Benetke in to z enim ali celo dvema tovornjakoma priklopnikoma so minili. Danes se namesto z velikimi tovornjaki v Luko Koper pogosto
I
peljejo samo s kombijem. Pri tem so administrativni stroški tolikšni, da imajo z delom samo izgubo. In kako ponuditi blago tujcem ali pa domačim ladjarjem? »Pred prihodom v luko jih lahko obvestimo s teleksom, a kaj ko so naše ponudbe negotove, ko preprosto ne moremo zagotoviti enakih cen kot jih navajamo v ponudbi,« pojasnjuje dodatne težave
ni več donosna
Perkovič, ki pravi, da zdaj na 100 ladij z večjimi količinami blaga oskrbijo le kakih pet. O podobnih težavah govori tudi Sašo Margon, vodja izpostave Brodokomerrca v Kopru. »Oskrba ladij je kakovosten izvoz ali pa nadomeščanje uvoza, tega bi se morali zavedati, saj smo in tudi danes na ladje pripeljemo le okrog 15 odstotkov tujih proizvodov, vse drugo pa je naša domača proizvodnja. Mi danes sicer hvalimo Duty Free shope, toda to je le posredništvo, preprodaja. Pri oskrbi ladij pa gre za kakovosten izvoz. Tega se premalo zvedamo. Tudi v odnosih z ladjarji smo včasih prètogi. Kapetan tuje ladje zahteva od nas posebne popuste in potrdila za to, saj na račun tega dobi pri svoji družbi nekaj tudi on. Našim ladjarjem, kapetanom mi tega ne dajemo, ne delamo tako, ker pač ni v navadi,« razlaga Margon. Toda slišati je bilo, da so z nekaterih naših ladij občasno zahtevali tudi potrdila, da nekega blaga pri nas ni, pa so ga nato kupili v tujini, kjer tudi dajejo ekstra popuste. Tudi v gotovini. Seveda to problemov v oskrbi ladij ne bo rešilo. Vse bolj jasno je, da bo treba spremeniti tudi cene, se prilagoditi tujini, kajti živeti od ladij, ki se bodo, denimo v Kopru, v posameznih lukah morale oskrbovati (ker pač druge izbire zaradi potovanja samega nimajo) bo zelo težko. Tega se v zagrebški Astri povsem zavedajo in kot smo izvedeli bodo do marca letos ukinili svojih šest filijal v jadranskih pristaniščih. Ob tem pa eden največjih oskrbovalcev ladij na svetu Ligabue iz Benetk uspešno širi svojo mrežo. Pri njem, v tržaški izpostavi, je juneče meso s kostjo za 27 odstotkov cenejše kot pri nas, svinski kare je za četrtino cenejši, cenejša so jajca, cenejši so piščanci, cenejše je vino, cenejša je moka itd. Vse je cenejše za 10 do 25 odstotkov, le rum je v Jugoslaviji trikrat cenejši. Liter ruma stane 950 dinarjev, v Trstu pa okroglih 2700 dinarjev. Seveda pa razlika v ceni ruma ni dovolj za spremembo odločitev o mestu oskrbe.
DUŠAN GRČA
Društvo slovenskih pisateljev v ospredju pozornosti
LJUBLJANA — Slovensko pisateljsko društvo je te dni v ospredju precejšnje pozornosti domačega javnega mnenja. Brez pretiravanja bi lahko rekli, da se je dejansko znašlo v vlogi angažiranega razumnika, ki ga dobromisleči politik zaradi glasnih kritičnih pripomb skuša vsaj malce pomiriti.
Res je tudi, da je za politika to sila nehvaležen posel, saj je intelektual-čeva zavest že po naravi nemirna in torej kritična, če že ne nadležna. Zato tudi očitki, ki jih je slovenskas partija izrekla na račun stališča ljubiteljev lepe besede v zvezi s stališči postopka o spremembah jugoslovanske ustave, ne smejo presenečati, saj je obravnavano vprašanje dokaj občutljivo. Z druge strani pa so pisatelji še enkrat dokazali, da nočejo biti le pasivni opazovalci in da želijo imeti besedo tudi v zvezi z najbolj kočljivimi zadevami.
Da je temu tako, nam pričajo številne izjave, ki jih Društvo slovenskih pisateljev (DSP) ob raznih priložnostih pošilja v javnost. Če bi naredili le bežen pregled zadnjih tovrstnih pobud, bi omenili odprto pismo javnosti, javnima tožilcema SFRJ in SRS ob Dnevu človekovih pravic, ki ga je DSP poslalo v javnost v začetku lanskega decembra. V njem se je dotaknilo predvsem »Afere katedra«, ki je tedaj bila v središču pozornosti. Nekaj mesecev prej, in sicer maja, je Društvo obravnavalo razmere v jugoslovanskih zaporih in v javnem apelu zahtevalo, da se uresniči pobuda slovenske SZDL za objektivno preiskavo razmer v kaznilnicah. Januarja lani se je DSP pridružilo sporočilu Odbora za zaščito umetniške svobode Društva pisateljev Srbije v zvezi z usodo albanskega pisatelja Adema Demagija, ki prestaja zaporno kazen.
DSP je nadalje zavzelo stališče tudi do manjšinske problematike izven meja republike. Skupaj s slovenskim PEN-centrom je konec novembra obravnavalo tako imenovani koroški pedagoški model in podprlo zahteve slovenske manjšine v Avstriji. Približno v istem času so se člani DSP udeležili pobude prej omenjenega slovenskega PEN-centra (naj omenimo, da imata obe organizaciji sedež v istem poslopju), ki je skupaj s srbskim PEN priredilo dve debatni srečanji o odnosih med Slovenci in Srbi: Zaradi aktualnosti teme in načina obravnavanja mednacionalnih odnosov v Jugoslaviji je pobuda naletela na precejšen odmev, in to tudi zaradi dejstva, da se je dotlej le malokdo lotil tako kočljive problematike.
Glede ustavnih sprememb je bila to že tretja izjava DSP (prvi dve je poslalo v javnost julija oziroma septembra), društvo je poleg tega priredilo tudi javno srečanje o tem vprašanju, zaključke debate pa strnilo v brošuro. V zadnji izjavi je potrdilo že znana stališča iz prejšnjih dveh (zahtevo, da bi najvišji akt države sprejeli edino z referendumom, nadalje zahtevo, da bi v javno razpravo predložili tudi alternativne amandmajske predloge) ter nazadnje zahtevalo umik osnutka amandmajev.
Od tod tudi očitki na račun društva, ki pa vseeno dajejo vtis, da dialog,, na katerega se obe strani sklicujeta, le ni tako daleč, kot bi se na prvi videz dalo sklepati.
I. VOGRIČ
"Nisem razumel, zakaj sta takšna. Mislil sem, da sem sam ®rv, zato sem se znašal nad teboj... pa nisem imel prav...« p°gledal je Lionela in opazil, da mu po licih počasi polzijo solze — solze, katerih zrcalna podoba se je pokazala na Njegovih licih. »Ni bilo prav, da sem krivil sebe. Prav tako, nimaš prav, da zdaj ti kriviš sebe. Saj ne bi mogel ničesar narediti. Li...« Ustavila sta se in Ward je prijel Lija n roko. »Vem, kako zelo si se trudil...« Glas se mu je zlo-piil. »Vem, kako zelo si imel rad Johna.« Čeprav si tega ni s ve^eti, je vseeno vedel. Objel je Lionela, njuna lica so se dotaknila, njuni srci sta bili drugo ob drugem, njune nr, i so Padale drug drugemu na ramena; ko ga je Lionel P Sledal, je bil spet nekdanji mali fantek, vni- uPoskušal sem, očka... zares... samo nisem ga mogel dolo • nitrp privleči iz hiše...« Silovito ihtenje se mu je iztrgani,12 Prs^ in Ward ga je tesno objel, kot bi ga hotel s tem novarovati vsega zia.
je vXvem' da si, sin... vem...« Zdaj mu ni mogel reči, da e N-7 redu- Za Johna ne bo nikoli več v redu, Lionel pa da si o g iZgUbe ne bo nikoli opomogel. Te tako e lekcije ne bo pozabil nihče.
Domači so ju čakali, ko sta se vrnila s sprehoda. Večerja je bila tiha in takoj po njej so se vsi razšli po svojih sobah. Skoraj vse Lionelovo imetje je zgorelo v požaru, razen nekaj stvari, ki jih je pozabil v hiši svojih staršev, nekaj od dima počrnelega nakita in avta, ki je zdaj stal pred hišo. Lionel je bil spet v svoji nekdanji sobi. Faye je v naslednjih dneh tiho nakupila nekaj najnujnejših stvari, kar ga je ganilo. Ward mu je posodil nekaj svojih predmetov. Zdaj sta preživljala skupaj toliko časa kot že dolgo ne.
Greg se je vrnil v šolo in na svoj rojstni dan je prvič po celem letu odšla v šolo tudi Anne. Bilo je boleče, a moralo je biti. Sicer pa je bila to dobra sprememba zanjo. Nekaj tednov pozneje so sneli tudi obveze z Lionelove roke. Ostale so mu brazgotine, takšne, ki so jih vsi videli, in takšne, ki so bile globoko v njem. Nihče se ni obregnil ob to, da se ni vrnili na predavanja. Na kaj takšnega še ni bil pripravljen.
Vse jih je presenetil, ko je nekega dne povabil Warda na kosilo. V Polo Loungeu sta sedela drug nasproti drugega in Wardu, ki ga je skrivaj pogledal, se je zdel dosti starejši, kot je bil v resnici. Čeprav njegovega življenja ni razumel nič bolje kot poprej in še vedno obžaloval, da mu je bilo to ljubše, ga je zdaj vsaj spoštoval. Všeč so mu bile njegove vrednote in nazori in njegova razmišljanja, zato je občutil tem večje razočaranje, ko mu je Lionel povedal, da se ne namerava vrniti v šolo.
»O tem sem dolgo premišljeval, očka, in želel sem, da bi ti prvi izvedel.«
»Toda zakaj? Samo leto in pol ti je še ostalo. To ni tako hudo. Zdaj si še razburjen.« Vsaj upal je, da je tako, toda Lionel je odkimal.
»Ne morem nazaj, očka. Ne spadam več tja. Dobil sem ponudbo za delo pri nekem filmu in rad bi jo sprejel in se ga lotil.«
»Kaj pa potem? Čez tri mesece bo film posnet in ti boš spet brez dela.« Ta posel je še predobro poznal.
»Čisto tako kot ti, očka?« ga je podražil in Ward se je nasmehnil; še vedno se ni mogel sprijazniti z novico, čeprav je v njem zraslo spoštovanje do Lionela, ker mu je povedal kot moški moškemu. »Sole imam dovolj. Zdaj se bom poskusil postaviti na lastne noge.«
»Šele dvajset let ti je. Kam se ti tako mudi?« Oba sta vedela, da je za svoja leta že dosti preživel, deloma tudi zaradi Johna. Trpel je in izgubil človeka, ki ga je nadvse ljubil. Naj si je Ward še tako želel, se Lionel ne bi mogel preleviti nazaj v otroka, in čeprav nerad, si je to tudi priznal. Johnova smrt je vse spremenila in mu omogočila, da je znova spletel vez s sinom, čeprav ta sin ne bo nikoli več tako mlad in brezskrben kot nekdaj. Morda je imel prav, da je hotel pustiti šolo, a Wardu je bilo vseeno žal. »Žal mi je, da boš to storil, sin.«
»To sem pričakoval, očka.«
»Kdo ti je ponudil službo?«
Lionel se je zarežal. »Fox.« Seveda tekmec. Ward se je moral zasmejati, nato pa se je prijel za srce, kot bi bil ustreljen.
»Kakšen udarec. Ko bi se le izognil temu prekletemu poslu.« Te besede je mislil resno, toda Lionel je samo skomignil.
Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je na razpolago v Tržaški knjigarni
Včeraj v Časnikarskem krožku
Predstavitev monumentalne knjige z naslovom »Srbi v zgodovini Trsta«
V prisotnosti velikega števila uglednih predstavnikov tržaškega kulturnega, političnega in cerkvenega življenja ter gostov iz Jugoslavije, so včeraj v prostorih Časnikarskega krožka predstavili monumentalno in izredno pomembno knjigo »Srbi v zgodovini Trsta« avtorjev Giorgia Milossevicha, časnikarja in častnega predsednika Srbske pravoslavne skupnosti v Trstu, ter univ, profesorja in člana srbske Akademije znanosti in umetnosti v Beogradu prof. Dejana Madakoviča. Med gosti so bili podpredsednik deželnega sveta Tonel, zastopnik vladnega komisarja, jugoslovanski konzul v Trstu Ilič, višji svetnik ministrstva za kulturo SR Srbije Milena Milanič, protodiakon iz Beograda Žunič v zastopstvu srbskopravoslavnega škofa za zapadno Evropo Lavrentija, arhiman-drit grškopravoslavne cerkve v Trstu, pa seveda predsednik tržaške srbskop-ravoslavne skupnosti V. Djerasimovič, paroh Ilija Ivic in drugi.
Predstavitev knjige je v imenu Časnikarskega krožka uvedel P. Sabbatti, nakar sta prevzela besedo rektor tržaške Univerze prof. Fusarolli in za njim redni prof. filozofske fakultete v Beogradu in dopisni član Srbske akademije znanosti in umetnosti prof. Nikša Stipčevič.
Knjiga je, kot je poudaril rektor prof. Fusarolli, rezultat v zadnjem obdobju zelo tesnega in plodnega sodelovanja med tržaško in beograjsko univerzo, ki je med drugim privedlo tudi do nedavnega simpozija o srbskem prosvetitelju Karadžiču v Trstu. Prof. Fusarolli je pred samo razčlenitvijo knjige po posameznih poglavjih poudaril, da predstavlja njen izid zelo pomemben dogodek za Trst, ne samo zato, ker je lep in dokumentiran prikaz zadnjih dveh stoletij dragocenega prispevka Srbov k razvoju tržaškega gospodarstva, pač pa tudi humanih odnosov v tem naravnem srednjeevropskem spajališču narodov in kultur. Prof. Nikša Stipčevič pa je, ko je obnovil diasporo Srbov, med drugim poudaril, da predstavlja srbska pravoslavna skupnost v Trstu najzahodnejšo skupnost, ki se je zaradi svojega močnega skupnostnega občutka, ki je usmerjalo njeno družbeno in versko življenje ter zaradi svoje podjetnosti, znala ohraniti in obenem dati Trstu trajna pričevanja svoje moči več kot dvestoletne prisotnosti z zgraditvijo mogočnih poslopij in zlasti cerkve sv. Spiridiona, ki predstavlja redek umetniški fenomen.
Oba govornika, prof. Fusarolli in prof. Stipčevič, sta monumentalno izdajo o tržaških Srbih ocenila z zelo laskavimi besedami priznanja obema
avtorjema kakor tudi beograjski založbi Jugoslovenska revija in tudi Enciklopediji Furlanije-Julijske krajine iz Vidma, ki je dala na razpolago gradivo in kompilacijo knjige. Svojo misel o knjigi je prof. Stipčevič sklenil z naslednjimi besedami: »Brez lažnega hvalisanja lahko rečem, da sta naši dve kulturi, srbska in italijanska, vnesli v velik okvir "Evrope ljudi" prosvetljeno humano zgodbo majhne kulturne skupnosti, ki jo predstavlja srbska skupnost v Trstu.«
Knjigo je, kot rečeno, založila in izdala beograjska založba »Jugoslovenska revija«, tekste v njej bogatijo mojstrske fotografske reprodukcije iz stu-
dia Dimitrija Manoleva v izjemno lepi grafični opremi Miodraga Vartabedi-jana. Izredno čist in pregleden tisk je delo tiskarne Gorenjski tisk iz Kranja.
Vsebina knjige, v kateri so besedila k slikam integralni del tekstov, je razdeljena na 8 poglavij. Giorgio Milos-sevich je avtor poglavij: Zgodovina mesta, Trgovina in pomorstvo in Družbeno življenje, Dejan Medakovič pa poglavij: Glavni dogodki, Cerkev sv. Spiridiona, Pokopališče, Zgodovinopisje, Beležke in Kazalo. Vsako od teh poglavij bi zaslužilo še posebno predstavitev. Knjiga je natisnjena v srbohrvaščini (cirilici), italijanščini, nemščini in angleščini, (jk)
Ponavljamo razpored informativnih sestankov Kmečke zveze o vpisu v poklicni seznam kmetov, na katerih bodo njeni predstavniki izpolnjevali prošnje za vpis v seznam.
DANES, 9. februarja:
—	v NABREŽINI, sedež patronata KZ-INAC (nasproti lekarne), od 9.00 do 13.00;
—	v ŠEMPOLAJU (tudi za Praprot, Prečnik, Trnovco in Slivno), prostori osnovne šole, ob 18.00.
JUTRI, 10. februarja:
—	v BOLJUNCU, gledališče France Prešeren, ob 20.30;
—	v DOLINI, prostori društva Valentin Vodnik, ob 19.30;
—	v MAVHINJAH, gostilna Širca, ob 18. uri;
—	v CEROVLJAH, gostilna Le-giša, ob 19. uri.
V PETEK, 12. februarja:
—	v MILJAH, Slovenski center v Ul. D'Annunzio 62, ob 18.30.
Za ali proti igralnici v Trstu?
Pokrajinsko odbomištvo za turizem prireja jutri popoldne razpravo o možnosti odprtja igralnice v Trstu. Pobuda je bila že nekajkrat napovedana, a je iz neznanih vzrokov vselej odpadla. Razprave se bodo udeležili upravitelji javnih lokalov in hotelov ter turistični delavci, ki se za igralnico še posebej ogrevajo. Prisotni bodo tudi predsednik Letoviščarske ustanove iz Lignana dr. Luccarini in politični predstavniki.
Z morebitnim odprtjem igralnice v našem mestu pa se odpirajo tudi številna vprašanja. Trst namreč leži na stičišču meja z državami, kjer se lahko ponašajo s številnimi tovrstnimi objekti, ki privabljajo veliko število turistov in seveda omogočajo velik priliv italijanske valute. Igralnica v Trstu naj bi ta pojav vsaj delno omejila. Naslov jutrišnje razprave je zato nekoliko izzivalen: »Za ali proti igralnici?« Mnenja privržencev in nasprotnikov bodo brez dvoma zanimiva. Razprava, ki jo bo vodil pokrajinski odbornik Cavicchioli, bo v sejni dvorani tržaške Trgovinske zbornice v Ul. San Nicolò 5, začela pa se bo ob 17.30.
Po zadnjih podatkih Trgovinske zbornice
Prebivalstva vedno manj Večji pristaniški promet
Statistični podatki, ki jih objavlja pristojni urad tržaške Trgovinske zbornice
delno pokrivajo priseljenci: tako je novembra bilo 172 več smrti kot rojstev, iz drugih krajev pa se je v našo pokrajino priselilo 151 ljudi.
Sicer skopi podatki Trgovinske zbornice o dejavnostih v primarnem sektorju izkazujejo, da so običajna poljska dela potekala normalno, dobro je obetala letina oljk. V naši pokrajini je še 1.250 glav goveda, 130 ovac ali koz, 220 konj in 470 prašičev. Pri industrijskih dejavnostih izhaja iz podatkov, da se je proizvodnja v škedenjski železarni AIT novembra povečala za 4,4 odstotka, v lanskih 11 mesecih pa padla za skupaj 17,5 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem v letu 1986, kar je pripisati predvsem prekinitvi dela ob septembrskih vzdrževalnih delih pri plavžih. Cementarna Italcementi je proizvedla novembra 24.330 ton hidravličnih veziv, od začetka lanskega leta pa kar 238.380 ton, kar je za kar 72,5 odstotka več kot v enakem razdobju 1986, ker je pač prevzela tudi proizvodnjo obrata iz Čedada. V tovarni prediv FTA so izdelali do konca novembra 2.558 ton umetnih vlaken, z 12,3-odstotnim porastom.
V trgovski panogi podatki kažejo na bistveno ustaljenost porabe rib, mehkužcev in rakov in na manjše povečanje prodaj na trgu na debelo s sadjem in zelenjavo.
Novembra se je promet v tržaškem pristanišču povečal za 13,5 odstotka (na skupnih 1.948.055 ton), na račun povečanja tako pretovarjanja mineralnih olj za naftovod ( + 5 odstotkov), kot še bolj izkrcanja in vkrcanja raznega blaga ( + 34,8 odstotka). V 11 lanskih mesecih se je pristaniški promet povečal za 10,2 odstotka in dosegel 23.282.010 ton. Prevoz blaga po železnici se je prav tako povečal novembra (za 22,6 odstotka) in v 11 mesecih (za 8,4 odstotka), nekoliko je narasel tudi potniški promet. Trgovinska zbornica beleži v prvih 11 mesecih lani 46 stečajev in 9.666 meničnih protestov pa tudi razveseljivo povečanje dejavnosti v kreditnih zavodih.
Zadnji podatki zadevajo zaposlenost, pri čemer navajajo, da je bilo konec novembra lani v službi 86.475 ljudi, torej 1.255 več kot leto prej, medtem ko je bilo vpisanih v sezname brezposelnih 7.017, 26 več kot novembra 1986. V prvih 11 mesecih lani so pristojne oblasti pooblastile 1.812.888 ur dopolnilne blagajne v industrijskih, 293.893 ur v gradbenih podjetjih in 67.675 v drugih dejavnostih.
Za pravico do ugodnosti nujen vpis v poklicni seznani kmetov
Po 23. februarju bo potreben poseben izpit
Še dva tedna časa je do 23. februarja, ko poteče rok za vpis v poklicni seznam kmetijskih podjetnikov. Kot je znano, imajo pravico vpisati se vanj kmetje, ki neposredno obdelujejo svoja posestva in njihovi polnoletni družinski člani, ki so vpisani kot »aktivni« obdelovalci pri kmečkem socialnem zavarovanju (Služba za poenotene kmetijske prispevke - SCAU).
Prav tako priznava zakon pravico do vpisa tudi ostalim kmetom, ki niso vpisani v sezname SCAU, če na osnovi nadomestne izjave notoričnega akta dokažejo, da namenjajo kmetijstvu vsaj 50 odstotkov svojega delovnega časa in da od kmetijstva prejemajo več kot 50 odstotkov vseh svojih dohodkov.
Po obstoječi zakonodaji bodo imeli odslej samo vpisani v poklicni seznam pravico do deželnih in drugih podpor in prispevkov ter do raznih olajšav (gradnja in popravilo kmečkih poslopij in raznih struktur, nakup kmetijskih strojev, obnova raznih nasadov in podobno), kot tudi do nekaterih davčnih olajšav.
Kdor bi iz nevednosti (pri tem odpade precej krivde na deželno upravo, ki je v zakonu predvidela objavo lepakov samo na Trgovinski zbornici in na sedežih okoliških občin, in ker je za vpis v poklicni seznam določila samo 30 dni časa, kljub zahtevi Kmečke zveze, naj bodo lepaki izobešeni na vseh javnih prostorih in naj bi bilo vsaj 30 dni časa za vpis od objave lepaka) ali iz malomarnosti zamudil rok 23. februarja, bo moral pozneje za pridobitev navedenih pravic opraviti poseben izpit, kar je povezano s potmi in sitnostmi, katerim se s pravočasnim vpisom lahko izognemo. Kmečka zveza priporoča, da vsi interesenti pohitijo z vpisom tudi zato, da se bodo mogli polnoštevilno udeležiti volitev — ki bodo predvidoma v septembru — in si demokratično izbrati svoje predstavnike v komisiji za upravljanje poklicnega seznama.
Naši kmetje naj se zato tudi za vpisovanje v seznam obrnejo na svojo stanovsko organizacijo, Kmečko zvezo, ki jim je bila vedno ob strani in ki se je zares in vedno borila za njihove pravice in interese. Tudi v tem primeru jim bo nudila vso pomoč in jim izpolnjevala dvojezične vloge za vpis, na sestankih, katerih razpored objavljamo v okviru.
EDI BUKAVEC
za mesec november, potrjujejo običajne trende z že tradicionalnim stalnim upadanjem števila prebivalstva in v bistvu s stagnacijo glavnih gospodarskih dejavnosti. V vsej tržaški pokrajini je konec preteklega novembra bivalo 268.115 prebivalcev, torej nadaljnjih 2.020 manj kot leto dni prej. Demografsko upadanje je kot ponavadi najbolj občutno v tržaški občini, kjer se je število prebivalstva znižalo pod 237.000 občanov. Tako že zaskrbljujoče stalno negativno gibanje je pripisati zmanjšanju števila rojstev in večji smrtnosti, negativno razliko pa le
Se o vnetih pustnih pripravah po vaseh dolinske občine
Mačkoljani pripravljajo voz s kaj čudnimi kolesi
V Boljuncu med vrsto prireditev tudi nastop ansambla »Agropop«
Slika sama pove zelo malo (rekli bi skoraj nič). Lahko bi jo označili kot pravo pravcato pustno uganko, odgovor nanjo pa bomo dobili šele na pustno soboto. Tako so nam zagotovili tudi v Mačkoljah, kjer priprave na letošnji "praznik vesele norosti" potekajo v največji skrivnosti. Edini doslej končani del mogočnega voza je bil skrbno in ljubosumno zakrit tudi očem nič hudega slutečega (in najavljenega) obiskovalca. Kaj šele radovedni kameri našega fotografa!
Konec koncev pa je uganka veliko lažja, kot bi si na prvi pogled mislili. Mačkoljani so svoj voz prijavili za dva pustna sprevoda, kraškega in brežan-skega, in sicer pod naslovom "Fantastikaccia". (Vam morda v levem ušesu že brenči?) Mrzlica novoletne loterije in z njo "usklajenega" varieteja se še ni polegla in je marsikomu ponudila zanimiv pustni navdih. (Prav gotovo se vam zdaj že svetlika!) Kdo pa se bo peljal na vozu s tema čudnima kolesoma? Odgovor je seveda na dlani... (dam)
KD France Prešeren in pustni odbor iz Boljunca se že vneto pripravljata na večdnevno pustovanje. Prirejanje pustnih plesov in zabave je ena poglavitnih in najvidnejših dejavnosti, ki se jih boljunsko kulturno društvo skrbno loteva prav vsako leto. Tokrat pa je vneme in prizadevanja še več, saj so pri tem opravilu soudeleženi številni sodelavci, odborniki in člani.
Spored, ki ga je KD France Prešeren pripravilo za Pustovanje '88, je bogat in raznolik, primeren za vse starostne dobe in za vse okuse, tudi za najzahtevnejše pustne veseljake. Med vsemi gostujočimi skupinami, ki jih je društvo ob tej priložnosti povabilo v prostore občinskega gledališča v Boljuncu, je gotovo najvidnejši slovenski ansambel AGROPOP.
Skupina izvaja lahko glasbo, ki je nekoliko neobičajna, ne pa zato neprijetna ali preveč svojevrstna. Prav nasprotno. S svojimi nastopi, koncerti in kasetami so Agropopovci navdušili že veliko poslušalcev in si tako osvojili pravo pravcato množico zagrizenih oboževalcev. Čeprav je skupina stara šele tri leta, je snemala (in seveda izdala) že tri plošče oziroma kasete. Zadnja je izšla konec leta 1987 z naslovom Pesmi s Triglava, zadovoljiv uspeh pa je dosegla tudi tista z naslovom Za domovino, z Agropopom naprej! Skupina ima šest članov, pet fantov in eno dekle. Njihova poseb-
Ovojnica kasete ansambla Agropop
nost je ta, da igrajo vse vrste glasbe, od rocka do narodnozabavnih melodij. Njihove pesmi, tako sami pravijo, so malo za šalo, malo zares. Prav zaradi tega širokega izbora in zaradi veselega vzdušja, ki ga znajo ustvariti s svojimi show točkami, so se Agro-
popovci prebili na sam vrh slovenske glasbene scene. Njihove pesmi, med temi je najbolj aktualna "Samo milijon nas je", poznajo in prepevajo v vsakem slovenskem kotičku. Poleg te pa so še Paradni tango, Franček Piro-manček, Polka je kraljica, Jasmina, Jožek moj, Živele Slovenke. To je le nekaj naslovov pesmi, ki jih izvajajo Aleš, Polde, Dragan, Urban, Simon in živahna Šerbi in s tem razveseljujejo vse, kar leze in gre. Ansambel Agropop bo v občinskem gledališču v Boljuncu nastopil že v četrtek zvečer in tako otvoril letošnji niz pustnih plesov KD France Prešeren.
To pa še ni vse! Poleg Agropopa bodo za veselo zabavo igrali še ansambli Happy day, Pomlad, Taims in domači Veseli godci. Dvorana občinskega gledališča bo ob tej priložnosti nekoliko spremenila svoj videz, za letošnji "pust-look" sta poskrbela Diego Kolarič in Andrej Vodopivec. Velika presenečenje bodo posebni tehnični in svetlobni efekti, video filmi in v petek zvečer nastop društvene plesne skupine. Novost letošnjih pustnih plesov KD France Prešeren bodo "glasbene pavze", ko bodo med oddihi nastopajočega ansambla vrteli disco 9‘as' bo. Kot vsako leto pa bo poskrbljen tudi za otroško pustno rajanje z odi čajnim zabavnim programom, in sic v nedeljo popoldne.
Odobren proračun in program dela
Velesejemska ustanova potrebuje več sredstev
V sodelovanju med Občino Trst in Pokrajino
Maja razstava o življenjskem delu velikega arhitekta Maksa Fabianija
Glavni svet tržaške Velesejemske ustanove je odobril proračun za tekoče leto in sprejel program delovanja ustanove za tekoče leto. Prav s svojim programom želi ustanova, kot je poudaril njen predsednik Marchio, nadomestiti izgubljeno in utrditi svoj ugled.
Izvršni svet se je v novem ozračju pričel dogovarjati s tržaškimi gospodarskimi krogi, z Deželo Furlanijo-Ju-lijsko krajino in z vsemi, ki lahko pripomorejo k okrepitvi tržaške Velesejemske ustanove. Že prihodnji mesec bo v prostorih velesejma tradicionalni sejem Nauticamp. Prireditelji obljubljajo, da bo razstava dopustniških čolnov in opreme za kampiranje letos drugačna. Sejem naj bi se izognil običajnim shemam in svojo ponudbo povezal s širšimi načrti za razvoj navtičnega turizma. Odprt bo od 5. do 13. marca.
Aprila bo razstava avtomobilov in motorjev Motorshow, seveda pa so tudi za letos predvidene številne spremne prireditve, ki bodo brez dvoma privabile mnogo občinstva. Maja bo na sporedu sejem »Salone 50 e più«, ki je namenjen potrebam starejših ljudi. Junija bo tradicionalni Mednarodni vzorčni velesejem, oktobra pa velika razstava, namenjena informatiki ter znanstvenim in tehnološkim raziskavam.
Ob omenjenem programu je predsednik ustanove Marchio poudaril, da je vedno več interesa za kongresni center, ki se ga poslužujejo različne organizacije.
Problem, ki tare Velesejemsko ustanovo, pa so finančna sredstva. Marchio je v svojem poročilu glavnemu svetu poudaril, da želi ustanova uveljaviti nove gospodarske pobude, ki nastajajo v Trstu in v dezeli. V tem smislu postaja vedno pomembnejši faktor v tukajšnjem gospodarskem sistemu, prav zato pa potrebuje ustrezna finančna sredstva, ki bodo omogočila izpeljavo dokaj ambicioznih načrtov.
Pokrajinska uprava bo v sodelovanju z Občino Trst priredila razstavo o življenju in delu arhitekta Maksa Fabianija. Razstava se uokvirja v ciklus kulturnih pobud, katerih namen je ovrednotiti podobo Trsta v Italiji in v tujini. Kot ostali dve razstavi iz tega ciklusa — prva je bila posvečena Maksimilijanu, druga pa Pulitzerju — bodo tudi to postavili v prostorih nekdanjih konjušnic pri Miramarskem
gradu. Odprta bo predvidoma od maja do avgusta. Poleg tega, da bosta pri ureditvi razstave sodelovali občinska in pokrajinska uprava, je Pokrajina tudi že zaprosila predsedstvo ministrskega sveta in pristojne ministre ter vlade dežel delovne skupnosti Alpe-Jadran za pokroviteljstvo, kar bo prireditvi dalo še dodaten prestiž.
Arhitekt in urbanist Maks Fabiani, ki se je rodil v Štanjelu leta 1865, umrl pa je v Gorici leta 1962, je eden najpomembnejših predstavnikov urbanistične kulture v Srednji Evropi. Za probleme mestnega življenja je imel izreden posluh in intuicijo, svoje sposobnosti pa je skušal usklajevati s potrebami človeka in okolja. Pri svojem delu je upošteval zlasti tehnične novosti, ni pa spregledal niti estetskega videza. Ustvarjal je namreč harmonično usklajene celote. Fabianijevo delo je prišlo najbolj do izraza prav na tistem zemljepisnem območju, ki ga danes imenujemo Alpe-Jad-ran. In prav v tej optiki ga želi Pokrajina počastiti z bogato razstavo.
Strokovno skrb za razstavo bo imel arhitekt Marko Pozzetto, ki je dober poznavalec Fabianijevega dela, saj je o njem napisal že več knjig. Pri njeni postavitvi pa bo sodeloval tudi arhitekt Donato Riccesi, ki je že izbral in uredil eksponate o Pulitzerju.
Razstava o Maksu Fabianiju bo razdeljena na sedem delov: prvi bo posvečen Fabianiju kot človeku, s podatki o njegovem zasebnem in javnem življenju. Drugi del bo nudil obširno dokumentacijo o njegovem delu, na
Veleposlanik Skataretiko s predstavniki Slovencev
Jugoslovanski veleposlanik v Rimu Ante Skataretiko se je mudil v nedeljo in ponedeljek v Trstu. V prostorih jugoslovanskega generalnega konzulata se je v ponedeljek skupaj z jugoslovanskim generalnim konzulom Livijem Jakominom sestal s predstavniki vseh komponent slovenske narodnostne skupnosti, s katerimi je v daljšem in sproščenem razgovoru poglobil razne probleme zaščite Slovencev v Italiji, ki so prišli do izraza med uradnim obiskom jugoslovanskega predsednika vlade Mikuliča v Italiji. Veleposlanik je slovenske predstavnike podrobneje seznanil z zaključki uspešnih razgovorov, ki odražajo tradicionalno prijateljstvo med sosednjima republikama. Slovenski predstavniki so prav tako pozitivno ocenili prijateljstvo in poglabljanje gospodarskega sodelovanja tudi v korist slovenske narodnostne skupnosti. Opozorili pa so veleposlanika na nekatera odprta vprašanja in predvsem na poskus jemanja že uveljavljenih pravic, ki jih jamčijo mednarodni dogovori.
Jugoslovanski veleposlanik se je v nedeljo sestal s predstavniki Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in včeraj dopoldne z zastopniki jugoslovanskih gospodarskih predstavništev v Trstu. Na teh razgovorih so obravnavali predvsem dvostransko gospodarsko sodelovanje.
Kako so potekale proslave slovenskega kulturnega praznika
Na Trgovskem tehničnem zavodu Zois
Dijaki Trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois in dijaki oddelka za geometre so včeraj proslavili dan slovenske kulture. Osrednji del proslave je bil v šolski telovadnici, kjer je najprej zapel zavodski dekliški zbor, ki ga vodi Mara Žerjal. Dekleta so odpela Vrabčevo Zdravljico in dve barkov-ljanski narodni v priredbi Ignacija' Ote. Priložnostno misel je povedal maturant Trgovskega tehničnega zavoda Jan Gulič. Za glasbeni del proslave so poskrbeli harmonikarji, in sicer solist Boris Tavčar ter harmonikarski kvintet Glasbene matice. Dan slovenske kulture je bil tudi priložnost za nagraditev tridesetih dijakov iz vseh razredov, ki so v lanskem šolskem letu dosegli najboljše uspehe.
Drugi del proslave ob dnevu slovenske kulture so dijaki in profesorji TTZ
Načelni sporazum v SSG
Na sestanku, ki je bil včeraj, 8. februarja, med predsednikom upravnega sveta Slovenskega stalnega gledališča in stavkovnim odborom, je prišlo do načelnega sporazuma, ki omogoča nadaljnje nemoteno delo Slovenskega stalnega gledališča.
Zois izpeljali na svojevrsten in zanimiv način. Porazdeljeni po skupinah so namreč obiskali razne tržaške ustanove in zgodovinske znamenitosti. Tako so si nekateri ogledali deželni sedež RAI, drugi Miramarski grad in park, Glasbeno matico, raziskovalni inštitut SLORI, Narodno in študijsko knjižnico in Kulturni dom, kjer so se seznanili s trenutnim težkim položajem, ki ga preživlja naše gledališče; druge skupine so si ogledale še sedež ZTT in Etnografski muzej v Škednju. Dijaki z oddelka za geometre pa so se Podali v občinsko gledališče Verdi, kjer so se pozanimali predvsem za varnostne naprave v prenovljenih prostorih. Dve skupini dijakov in profesorjev pa sta ostali kar na šoli, kjer so siedili predavanju Marka Vuka o ekspresionizmu in prof. Sama Pahorja, ki Je govoril o zgodovinskih dejstvih in Političnem'zlorabljanju fojb.
® ^ pustnem tednu bodo javni loka-
1 lahko odprti do zgodnjih jutranjih Ur. Predsednik Dežele Biasutti je na-ipreč izdal začasen odlok, s katerim ovoljuje podaljšano obratovanje jav-m lokalov do 4. ure zjutraj, in sicer v i^eh od 11. do 17. februarja. Med 16. 1 , februarjem pa bodo javni lokali hko odprti vso noč. Dovoljenje velja eelo deželno ozemlje, oh -jna Devin-Nabrežina prav tako ! ješča, da ob priliki pusta ne bo ve-0 tedensko zaprtje javnih lokalov.
Na osnovni šoli Finžgar v Barkovljah
Lepa proslava je bila včeraj tudi na barkovljanski osnovni šoli Fran Šaleški Finžgar, kamor so povabili novega predsednika Slovenske kulturno-gospodarske zveze Klavdija Palčiča, ki ga učitelji in učenci kot umetnika že dobro poznajo. Njegovo delo je namreč doprsni kip pisatelja Finžgarja, ki stoji v šolski veži in ki so ga odkrili leta 1982, na dan poimenovanja šole.
Prireditev je bila v učilnici 1. razreda, udeležili pa so se je vsi učenci s svojimi učiteljicami Marto, Bruno, Anico in Vero. Učenci so sami povedali, kako je prišlo do zamisli o Prešernovih proslavah tu pri nas. Besedo pri tej zamisli je namreč imel tudi domačin, Kontovelec Bogomil Gerlanc, ki je bil na seji, ko se je v Ljubljani na odseku za prosveto in kulturo odločalo o tem, da postane 8. februar kulturni praznik vsega slovenskega naroda na obeh straneh meje. Bilo je to daljnega januarja 1946. Podatke so učenci in učiteljice našli v reviji »Dan« in jih tako ob tej priložnosti tudi povedali. Povedali so tudi, zakaj so prav slikarja Palčiča povabili na tokratno proslavo. Palčič je namreč pred štirimi leti prejel nagrado iz Prešernovega sklada in tako so ga želeli otroci bolje spoznati. Umetnik sam je govoril o svojem delu, pa tudi o pomenu dneva slovenske kulture; še obširnejši pa je moral biti, ko je odgovarjal na številna vprašanja učencev, ki so ga želeli spoznati kot ilustratorja knjig, kot slikarja in kot predsednika SKGZ.
Po uradnem delu proslave so učenci zapeli Zdravico in Luna sije, svojemu gostu pa so izročili majhno darilo. Na šolski tabli so se šolarji izkazali tudi kot ilustratorji in upodobili Rozamundo, Lepo Vido, Nuno in kanarčka ter Prešernov portret. Bila je to povsem svojevrstna proslava, v veselje tako šolarjem in učiteljicam kot njihovemu gostu.
(N. L.)
V	kulturnem društvu Rapotec v Prebenegu
V	petek zvečer so — letos prvi na Tržaškem - priredili proslavo dneva slovenske kulture člani kulturnega društva Jože Rapotec v Prebenegu. V znamenju pristne domačnosti in zunaj tradicionalnih retoričnih okvirov so Prebenežani pripravili zelo uspelo prireditev. V svojo sredo so tokrat povabili kulturne ustvarjalce iz Brega.
Najprej je imel krajši pozdravni govor predsednik kulturnega društva Rapotec Boris Bandi, za njim pa so nastopile pevke folklorne skupine Stu ledi. Sledilo je odprtje slikarske razstave Borisa Žuliana, ki je pripravil več kot deset novih oljnatih slik. Razstavo je odprl predsednik Društva zamejskih likovnikov Sergij Cesar, ki je v svojem govoru orisal pot tega breškega umetnika.
O pomenu dneva slovenske kulture je nato govoril gost iz Doline, pesnik Boris Pangerc, ki je tudi orisal gostovanje Tržaškega okteta — katerega član je — v Združenih državah Amerike in v Kanadi. Med drugimi zanimivimi stvarmi je povedal, kako Slovenci onkraj Atlantskega oceana čuvajo svoje slovensko poreklo ter z veliko ljubeznijo gojijo materin jezik. Na tak način so si uspeli zagotoviti spoštovanje večinskega naroda, medtem ko pri nas po 25 letih od ustanovitve Avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine kljub mnogim lepim besedam nimamo niti tistih pravic, ki nam jih zagotavlja italijanska ustava. Boris Pangerc je končal svoj govor z ugotovitvijo, da bomo lahko samo s kulturo, s Prešernovo kulturo, osvojili Trst.
Nato sta z izborom iz svojega novejšega ustvarjanja nastopila še breška pesnika Nadja Švara in Marij Čuk. Prva je prebrala nekaj pesmi, drugi pa satiro z naslovom »Zapiski zamejskega tajnega vohljača«. Med raznimi točkami in za zaključek prireditve pa so članice pevske skupine Stu ledi zapele več priljubljenih ljudskih pesmi, (mm)
Drevi v Cristalli! začetek gostovanja Paola Folija
Znani italijanski gledališki igralec Paolo Poli bo drevi nastopil v gledališču Cristallo. V okviru abonmajske sezone gledališča La Contrada se bo tržaškemu občinstvu predstavil z igro »Farfalle« (Metulji), ki jo je napisal sam v sodelovanju z Ido Omboni.
Poli v svojem delu predstavlja kulturne in družbene okvire, v katerih se je razvijala ustvarjalnost italijanskega umetnika Guida Gozzana. Vse dogajanje na odru, ki je polno domislic in ga obeležuje nekakšen imaginaren dialog s pesnikom Gozzanom, izvaja Poli sam. Pri tem so mu v veliko pomoč scena in kostumi Uberta Bertacce ter glasba Jaqueline Perrotin.
Predstava se bo začela ob 20.30, ponavljali pa jo bodo do nedelje, 14. februarja.
Vročekrvnim navijačem je v nedeljo slaba predla
Tudi tokrat so se ultrasi ušteli. Tisti, ki so iz Bergama prišli v Trst, da bi s palicami in noži »podprli« igralce Atalante, ki je v nedeljo igrala proti Triestini, so namreč še pred mestom naleteli na policijsko kontrolo. 400 policijskih agentov in karabinjerjev je v nedeljo razprostrlo okrog Trsta gosto mrežo in preprečilo, da bi uresničili svoje prepiraške in napadalne namene. Pri tej preventivni akciji so sodelovali tudi policisti iz Bergama, ki so tržaškim kolegom pomagali pri identifikaciji bergamskih ultrasov: z njihovo pomočjo je tržaška policija na izvozu z avtoceste preiskala dvajset avtobusov, zadržala 50 navijačev Atalante, ki so popoldan morali presedeti na kvesturi, dvajsetim od njih za tri leta prepovedala vstop v Trst, 26-letnega Sergia De Giorgija pa so prijavili zaradi posesti nemajhne količine mamila (pri sebi je imel nekaj gramov hašiša). Trideset od zadržanih navijačev ima za sabo že številna kazniva dejanja.
Nelahko usodo pa so imeli tudi tržaški ultrasi, katere so policisti pred vstopom na stadion temeljito preiskali in jim zaplenili nekaj nevarnih predmetov; dimne granate, nožičke in predebele šope ključev. Poleg tega pa so policisti, katerim so priskočili na pomoč tudi oddelki iz Padove in Gorice, pregledali vse transparente in zakrili žaljive napise, ki so jih bergamski navijači čez noč nakracali na stenah stadiona. Igrišče sta varovala policijska psa, ki bi naskočila vsakogar, ki bi si upal vdreti na polje.
Policijski nadzor se seveda ni zaključil s tekmo: na vseh pomembnih cestah so stražile policijske izvidnice, bergamske avtobuse pa so pospremili do Palmanove, kjer jih je padovska policijska enota prevzela pod svoje nadzorstvo.
Izsiljevanje prednosti
Štirje ranjeni v nesreči pri Miramaru
Neprevidno obračanje je v nedeljo popoldne na Miramarskem drevoredu povzročilo prometno nesrečo, v kateri se je hudo poškodovala starejša ženska. 67-letna Bianca Del Bianco iz Ul. Canova 2 si je namreč zlomila stegnenico, se udarila po prsnem košu in po čelu ter si pregriznila jezik. Sprejeli so jo na ortopedskem oddelku katinarske bolnišnice s prognozo okrevanja v 90 dneh.
Nesreča se je pripetila okrog 14.30 pri odcepu za Miramar. Del Biancova se je peljala z 72-letnim možem Marinom Turcom na autobianchiju 112. Zakonca sta peljala po Miramarskem drevoredu proti Grljanu, na odcepu za Miramar pa sta nameravala zaviti na levo. Turco pa je tu izsilil prednost, saj ni počakal, da bi odpeljal mimo ford, ki ga je upravljal proti Barkov-ljam 54-letni Dante Trebbi iz Ul. Santi Martiri 16, ob katerem je sedela 53-letna žena Margherita De Angeli. Trčenje je bilo neizogibno in autobianchi je silovito trčil v ford. Pri nesreči so se lažje poškodovali tudi oba voznika avtomobilov in Trebbijeva žena. Vsem trem so v katinarski bolnišnici nudili prvo pomoč, Trebbija pa so zadržali na začasnem opazovanju.
■ Nočne miši so v noči med soboto in nedeljo vlomile v drogerijo Renato v Ul. Battisti 24 in iz blagajne odnesle približno 200.000 lir. V trgovino so vlomile skozi izložbeno šipo, tatvino pa so prvi opazili zapriseženi stražniki, ki so bili na jutranjem obhodu.
ogled pa bodo še Fabianijeva najpomembnejša dela in urbanistične ureditve, ki so doma in v tujini naletela na največji odmev. Fabiani je med drugim projektiral tržaški Narodni dom oz. hotel Balkan, njegov podpis pa nosijo tudi načrti nekaterih velikih in prestižnih hotelov na Dunaju in v Salzburgu. Razstavljeni bodo nadalje tudi osnutki o restavriranju zgodovinskih poslopij, gradov in plemiških vil. Zadnji del razstave bo obiskovalcem razodel Fabianijeve načrte za teritorialno ureditev in smotrno izkoriščanje vodnega bogastva v naši deželi. Vzporedno z razstavo pa si bo mogoče ogledati tudi diapozitive in "video-clipe“, ki jih je posnel deželni sedež RAI za dokumentarec o Maksu Fabianiju.
Zapustila nas je naša draga mama in nona
Marija Ravbar vd. Purič
Pogreb bo danes, 9. t. m., ob 12.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na re-pentabrsko pokopališče.
Žalostno vest sporočajo: sin Rudolf z ženo Lucio, sin Mirko z ženo Marijo, vnuka Andrea in Claudio, bratje ter drugo sorodstvo.
Repen, 9. februarja 1988
(Pogrebno podjetje, Ul. Zonta)
Balinarska sekcija in KD Kraški dom izrekata iskreno sožalje članu Mirku in svojcem ob izgubi drage mame.
t
Nanadoma nas je zapustil naš dragi
Bruno Stocchi
Pogreb bo danes, 9. t. m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Križ.
Žalostno vest sporočajo: žena Marica, hči Viviana, sestra Lucia z Vit-toriom ter drugo sorodstvo.
Križ, Nabrežina, 9. februarja 1988
Po dolgem trpljenju je preminila
Marica Antončič vd. Trobec
Pogreb bo v sredo, 10. t. m., ob 10. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Miranu pri Benetkah.
Žalostno vest sporočata hči Rezi z družino in brat Virko z družino.
Prosek, Mirano, 9. februarja 1988
9. 2. 1986	9. 2. 1988
Ob drugi obletnici smrti
Ivana Miliča
se ga z ljubeznijo spominjajo žena, hčerki, sin in brata
Prosek, 9. februarja 1988
ŠD Polet izreka iskreno sožalje družini Kalc ob nenadomestljivi izgubi Davida.
Ob prerani izgubi tov. Damijana Maverja izreka iskreno sožalje družini in svojcem Zveza borcev Bolju-nec.
Podpisi za ureditev strelišča na Opčinah
Nadaljuje se zbiranje podpisov pod poziv državnim in civilnim oblastem za končno ureditev strelišča na Opčinah, kjer je padlo več kot sto žrtev. Podpise zbirajo na vseh sekcijah VZPI-ANPI, poleg tega pa še: pri TPPZ P. Tomažič in pri mladinski skupini P. Tomažič v Bazovici, na sekciji PCI-KPI P. Tomažič Trst, v Prosvetnem domu na Opčinah (vsak dan od 17. do 20. ure), na sedežu pokrajinskega tajništva CGIL v Ul. Pondares v Trstu In v Tržaški knjigarni.
Ker se bo zbiranje podpisov sorazmerno hitro končalo, vabijo pobudniki, naj se podpisniki čimprej in v čimvečjem številu odzovejo in s seboj prinesejo osebni dokument.
novo
gOsbeno sJdrugo
ČARNA VAL ’88
Šotor - Briščiki 10. -16. februarja 1988
SPORED:
jutri, 10. t. m.: otvoritev in ples z ansamblom HAPPY DAY četrtek, 11. t. m.: ples z ansamblom HAPPY DAY
petek, 12. t. m.: ples in zabava z znanim slovenskim narodnozabavnim ansamblom MARELA, sodeluje humorist STANE ROBLEK
sobota, 13. t. m: pustna noč z ansamblom FARAONI, po polnoči pa prijetno presenečenje
nedelja, 14. t. m.: country praznik s skupino PLAVA TRAVA ZABORAVA
ponedeljek, 15. t. m.: ples z ansamblom KVINTET MLADIH Z BLEDA
torek, 16. t. m.: velika pustna noč z ansamblom HAPPY DAY, sledilo bo nagrajevanje naj lepših in najoriginalnejših mask.
Šotor bo odprt tudi vsako popoldne z brezplačnim vstopom.
Na razpolago bo domača hrana in pijača
Za informacije in predprodajo abonmajev obrnite se na: Ars nova zadruga z o. z., Nabrežina 144, tel. 040/200892 od 15. do 18. ure.
Tržaška knjigarna	Cankarjeva založba
vas vabita
ob dnevu slovenske kulture
v četrtek, 11. t. m., ob 18. uri v prostorih Tržaške knjigarne na predstavitev ponatisa knjige
R. Dolharja - A. Miklavca
PRGIŠČE KRASA
O knjigi bosta spregovorila Martin Žnideršič in Ciril Zlobec.
gledališča
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 bo na sporedu ponovitev De Filippove FILUMENE MARTU-RANO. Režija Egisto Marcucci. Igrata Valeria Monconi in Massimo De Franco-vich. V abonmaju: odrezek št. 7. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti
V torek, 23. t. m., ob 21. uri bo kan-tavtor iz Bologne LUCA CARBONI zaključil svojo turnejo po Italiji s koncertom v gledališču ROSSETTI. Koncert organizira SMEMO MUSIC v sodelovanju z VIDEOREALITY. Predprodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti.
VERDI
Operna sezona 1987/88.
Nocoj ob 20.00 bo na sporedu Straussova opera ARIADNA NA NAKSOSU (red B/C). Dirigiral bo Spiros Argiris, režiral pa Giulio Chazalettes. Ponovitve bodo 11., 14., 20., 23., 26. in 28. februarja ter 2. marca.
Jutri, 10. t. m., ob 20.00 šesta predstava Gounodove opere FAUST (red F/E).
LA CONTRADA
TEATRO CRISTALLO
Nocoj ob 20.30 premiera dela Paola Polija FARFALLE.
kino
ARISTON - 15.30, 22.15 Wall Street,
dram., ZDA 1987, r. Oliver Stone, i. Michael Douglas, Charlie Sheen.
NAZIONALE IV - 16.00, 22.00 Qualcosa di travolgente, dram., ZDA; r. J. Dem-me; i. M. Griffith, J. Daniels.
EXCELSIOR II - 19.00, 21.45 II cielo sopra Berlino, fant., Fr. 1987; r. Wim Wen-ders; i. Peter Falk, Omero Antonutti.
EXCELSIOR I - 17.00, 22.00 Oh, come sono buoni i bianchi, r. Marco Ferreri; i. Michele Placido, Maruschka Det-mers.
NAZIONALE II - 16.00, 22.15 Contras, dram., ZDA 1987; r. H. Wexler; i. R. Beltram, A. Cardona.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 American College, kom., ZDA; r. N. Balck, i. S. Kristel.
FENICE - 17.00, 22.15 Balle spaziali (Space Balls), kom., ZDA 1987, r. Mei Brooks; i. Mei Brooks, John Candy.
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Attrazione fatale, r. Adrian Lyne; i. Michael Douglas, Glenn Close, □.
MIGNON - 16.30, 22.15 II camorrista, dram., It. 1986; r. Giuseppe Tornatore; i. Ben Gazzara, Laura Del Sol, □.
EDEN - 15.30, 22.00 Bocche bollenti a San Francisco, porn.,
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Moana, la bella di giorno, porn.,
VITTORIO VENETO - Danes zaprto. CAPITOL - 15.30, 22.00 I Picari, kom., It. 1987; r. M. Monicelli; i. G. Giannini, E. Montesano, V. Gassmann.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Full Metal Jacket, dram., VB 1987; r. S. Kubrick; i. M. Modine, A. Baldwin, □.
ALCIONE - 16.30, 22.10 Appuntamento al buio, kom., ZDA 1986, 100', r. Bla-ke Edwards, Kim Basinger, Bruce Wil-les.
RADIO - 15.30, 21.30 Sweet sexy slips, porn., * 18
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
koncerti
Società dei concerti Tržaško koncertno društvo
V ponedeljek, 15. februarja, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti na sporedu koncert skupine PRO CANTIONE ANTIQUA.
včeraj - danes
Danes, TOREK, 9. februarja
POLONCA
Sonce vzidé ob 7.17 in zatone ob 17.21 - Dolžina dneva 10.04 - Luna vzide ob
24.00	in zatone ob 9.37.
Jutri, SREDA, 10. februarja
VLASTA
PLIMOVANJE DANES: ob 0.38 najvišja 40 cm, ob 7.27 najnižja -21 cm, ob 12.38 najvišja 3 cm, ob 18.03 najnižja -22 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka
11,5	stopinje, zračni tlak 1010,2 nib pada, veter 26 km na uro južni, vlaga 70-od-stotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 10,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Diletta Berti, Michele Gaglio, Stefano Capodieci, Alessandra Scagnetti, Deborah Degrassi.
UMRLI SO: 75-letna Lidia Zotti, 21-let-ni Alessandro Di Pinto, 16-letni David Calzi, 75-letni Raoul Duranti, 55-letna Francesca Lisi, 78-letni Giuseppe Borghese, 62-letni Vittorio Coranica, 87-let-na Luigia Gherlani, 26-letni Marino Du-gan, 83-letna Iolanda Bianzan, 77-letna Maria Muzlavic vd. Marini, 83-letni Ora-zio Milano, 60-letni Alfredo Marini, 87-letna Anna Steffe' vd. Grio, 53-letni Livio De Stefani, 60-letni Bruno Stocchi, 66-letna Bruna Marassi, 83-letna Concetta Cernovich, 69-letni Duilio Cella, 84-letna Ida Martin vd. Scheri, 87-letna Ida Misero, 77-letna Massimila Mion vd. Grabar, 88-letni Paolo Ferrari, 82-letna Costanza Corrado vd. Nindler, 84-letni Carlo Filippini, 76-letni Edoardo Dolenz, 71-letna Maria Raubar vd. Puric.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 8., do sobote, 13. februarja 1988
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna . 10 (KOLONKOVEC), Lonjerska cesta 172, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10 (KOLONKOVEC), Lonjerska cesta 172, Largo Sonnino 4, Trg Libertà 6, Lungomare Venezia 3 (MILJE). FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Largo Sonnino 4, Trg Libertà 6, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
Greznično omrežje in metan v občini Devin-Nabrežina.
Kaj počenja občinska uprava?
Vprašanja ljudi in komunistov.
Sekcija KPI E. Berlinguer prireja na to temo dve javni zborovanji in sicer:
danes, 9. t. m., ob 20. uri na sedežu sekcije v Nabrežini
jutri, 10. t. m., ob 20. uri v gostilni Sardoč v Prečniku.
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, je odprta razstava akademskega kiparja Moma Vukoviča.
V	studiu Tommaseo, Ul. del Monte 2/1, razstavljajo slikarji: Marinella Biscaro, Maurizio Donzelli in Silvestro Lodi. Razstava bo odprta po običajnem urniku do 14. februarja.
V	galeriji Cartesius razstavlja slikarka OSSI CZINNER. Razstava bo odprta do 18. t. m. po običajnem urniku.
V	galeriji S. Michele - Ul. S. Michele je na ogled skupinska grafična razstava.
Do 23. t. m. bo nameščena v prostorih Ljubljanske splošne banke v Kopru razstava grafik kulturno-umetniške skupine PRINTS. Razstavo so člani društva Prints priredili v sodelovanju z laboratorijem bakroreza in lesoreza iz Nabrežine.
V	galeriji Minerva bo do 15. t. m. razstavljal slikar SERGIO MORI.
V	občinski galeriji, Trg Unità, bo do 13. t. m. odprta razstava slikarja PIETRA GRASSIJA.
šolske vesti
Nižja srednja šola I. Gruden priredi danes, 9. t. m., ob 11.45 v društveni dvorani v Nabrežini PREŠERNOVO PROSLAVO. Vabljeni tudi starši.
razne prireditve
Društvo slovenskih upokojencev v
Trstu vabi v petek, 12. t. m., ob 16.30 v Gregorčičevo dvorano v Ul. sv. Frančiška 20 na proslavo DNEVA SLOVENSKE KULTURE. Literarno točko obravnava Stane Raztresen, glasbena točka gospa Ljuba Bercè-Kosuta, ob klavirju prof. dr. Demšar.
KD I. Grbec-Škedenj priredi v četrtek, 11. t. m., ob 17. uri OTROŠKO PUSTNO RAJANJE in ob 20. uri PUSTOVANJE. Vabljeni!
ŠD Mladina priredi OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v nedeljo, 14. t. m., od
15.	do 19. ure v prostorih doma A. Sirk v Križu. Otroke čaka žrebanje z nagradami. Vabljeni!
PUSTNI PLES priredi ŠD Polet v torek, 16. t. m., ob 20.30 v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Igra orkester »Amaro« s pevko Lauro Budal. Rezervacije miz v železnini Unussi, papirnici Pa-vat, pekarni Čok-Križnič in pri gospe Valeriji v Prosvetnem domu.
KD F. Prešeren in pustni odbor iz Bo-ljunca prirejata v gledališču F. Prešeren PUSTOVANJE. Spored: četrtek, 11. t. m„ od 20.30 do 0.30 žur in ples z ansamblom Agropop; petek, 12. t. m., od 20.30 do 0.30 igra ansambel Pomlad, nastop društvene plesne skupine; sobota, 13. t. m., od 21. do 4. ure igra ansambel Happy day; nedelja, 14. t. m., od 20.30 do 0.30 igra ansambel Pomlad; ponedeljek, 15. t. m., od
20.30	do 0.30 igrajo Veseli godci ter v torek, 16. t. m., od 21. do 4. ure igra ansambel Taims. V nedeljo, 14. t. m., od
14.30	do 18. ure otroško pustno rajanje z zabavnim programom. Vsak večer non-stop glasba, veliki video, dvorana v novem pust-looku, posebni tehnični in svetlobni efekti. Dobro založen bife in... Vabljeni!
Športna šola Trst priredi v nedeljo, 14. t. m., od 15. do 19. ure v Borovem športnem centru, Vrdelska cesta 7, OTROŠKO PUSTNO RAJANJE.
KD F. Venturini priredi v torek, 16. t. m„ od 14. do 18. ure OTROŠKO PUSTNO RAJANJE ter od 20. do 2. ure PUSTNI PLES. Igral bo ansambel Pomlad. Vabljeni!
SKD Barkovlje, Ul. Cerreto 12, prireja OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v torek,
16.	t. m. z začetkom ob 15. uri. Proti večeru bo pustovanje za odrasle. Poskrbljeno za pristno domačo hrano in vino, sre-čolov, loterijo, družabne igre ob zvokih harmonike.
SPI-CGIL- Sindikat upokojencev-Zveza Križ vabi na PRAZNIK VČLANJEVANJA 1988, ki bo v dvorani Ljudskega doma v Križu v petek, 12. t. m., ob 18. uri. Nastopil bo moški pevski zbor Vesna. Pridite!
___________prispevki__________________
Namesto cvetja na grob pokojne Ane Pertot vdove Caharija darujeta Lida in Mirko Radovič 50.000 lir za cerkev sv. Roka v Nabrežini.
V	spomin na Ano Pertot vdovo Caharija darujeta družina Zerilli in Petelin Marija 30.000 lir za cerkev sv. Roka v Nabrežini.
V	spomin na Ivana Andolška darujeta Vida in Mirko Ferluga 20.000 lir za sklad Mitja Čuk.
V	počastitev spomina Marija Hrovatina daruje Lidija Kapun 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah.
V	spomin na gospo Lizeto Albi daruje družina Giorgio Furlan 10.000 lir za MPZ V. Mirk.
Ob plačilu članarine so darovali za Društvo slovenskih upokojencev: G. A. in G. J. 14.000 lir, Zorka Zlobec 7.000 lir, Amalija Pertot 7.000 lir, Viktor Bogateč
2.000	lir, Ladka Morelj 2.000 lir, Ivanka Colja 7.000 lir, Olga Franza 7.000 lir ter Armido Ukmar 7.000 lir.
V	spomin na Nado Ferfolja prispevata Savica in Ottavio 30.000 lir za dekliški zbor Vesna iz Križa.
V	spomin na Ginia Bogatea darujeta Marina in Žarko Prašelj 50.000 lir za ŠD Mladina.
Namesto cvetja na grob Mirka Cijaka daruje Silva Ipavec 10.000 lir za dramsko skupino J. Štoka.
V	spomin na očeta Alojza Rebulo darujejo sinovi in hčerke 100.000 lir za ŠD Sokol.
V	spomin na Ivana Andolška darujeta Lidija in Jože Ferluga 20.000 lir za SKD Tabor.
V	spomin na Radija Dolenca daruje žena Danica 20.000 lir za SKD Tabor.
v spomin na pok. Nado Ferfoljo daruje Marica Sirk 20.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI iz Križa.
Namesto cvetja na grob Iginia Bogatea in Nade Ferfolje darujeta Vera in Nino Košuta 20.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI iz Križa.
V	spomin na Ivana Andolška daruje Celeste Čok 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim'v NOB na Opčinah.
V	počastitev spomina drage Ljudmile Suban ob 2. obletnici smrti darujejo Ernest, Neva in Marjan 30.000 lir za postavitev spomenika padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane.
V	spomin na 12. obletnico smrti pok. moža Virgilia Mara darujejo žena Vida z družinama Corsi in Susa 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	počastitev spomina Polde Frančeškin darujejo Vera Pertot, Sonja, Neva, Fredi in Ivan 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	počastitev spomina Nance Pertot -Caharije daruje Vera Pertot 30.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na očeta Angela daruje hči Silva z družino 50.000 lir za SK Devin.
V	spomin na pok. Alojza Rebulo darujeta Marta in Pepi Zidarič 20.000 lir za SK Devin.
V	spomin na Franca Santina daruje Pina Novak 10.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Iginia Bogatea daruje Jole Turel 10.000 lir za ŠD Vesna.
Ob plačilu članarine daruje Tatjana Starc 7.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Namesto cvetja na grob Juste Maver-Bonete darujejo Lojzka, Claudia in Aldo Štrain 100.000 lir za Sklad M. Čuk.
KD F. Prešeren iz Boljunca daruje
150.000	lir za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob Nade Ronza-ni-Ferfolje darujeta Ida in Drago Purič
20.000	lir za dekliški pevski zbor Vesna iz Križa.
V	spomin na Iginia Bogatea darujejo Anica, Darko, Mira in Zdenka Starc
50.000	lir za ŠD Mladina.
V	spomin na Alojza Puriča daruje družina Cok (Repen 95) 15.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v .NOB na Opčinah.
V	spomin na sošolca Boruta Kralja darujejo dijaki srednje šole S. Kosovel
178.000	lir za Sklad M. Čuk.
Ameriški dolar............ 1240.—
Nemška marka ............. 734.—
Francoski frank........... 216.—
Holandski florint ........ 652.—
Belgijski frank........... 34.—
Funt šterling ............ 2175.—
Irski šterling............ 1930.—
Danska krona.............. 189.—
Grška drahma ................. 8.-—
Kanadski dolar ........... 940.—
SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica
sv. Frančiška 20/11
vabi danes, 9. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na redni torkov večer z naslovom
UTRINKI Z OBISKA PRI SLOVENCIH V AVSTRALIJI TER S TAMKAJŠNJEGA SKAVTSKEGA JAMBOREEJA
V najmlajšo celino nas bo z diapozitivi popeljal Milan Pahor.
izleti
TPPZ P. Tomažič in sekcija VZPI-ANPI Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič, ob sodelovanju odbora prekomorcev ZZB NOV Piran, organizirata izlet z ladjo Slavija po poteh prekomorskih brigad vzdolž Dalmacije in črnogorskega Primorja od 23. do 27. marca letos. Obiskali bomo: Bar, Cetinje, Boko Kotorsko, Šibenik, Zadar in otok Vis, zibelko prekomorcev v NOV, kjer bo TPPZ priredil celovečerni koncert, posvečen junaškim podvigom naših borcev v slavni partizanski epopeji. Na ladji bo poskrbljeno za razvedrilo in zabavo. Lastna vozila se lahko vkrcajo na ladjo. Odhod ladje bo z Reke 23. marca ob 10. uri. Vsi zainteresirani naj se zglasijo pri tajniku TPPZ tov. Stanku Vodopivcu, vsak dan od 10. do 12. ure v prostorih Partizanskega doma v Bazovici - tel. 226446 ali 226133.
razna obvestila
Sekcija VZPI-ANPI Prosek-Kontovel
obvešča vaščane, da poteka zbiranje podpisov za strelišče na Opčinah na sedežu v Soščevi hiši na Proseku vsak dan od 18. do 19.30.
Sekcija VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec
obvešča vaščane, da zbira podpise za ureditev strelišča na Opčinah v Srenjski hiši še jutri, 10. t. m., od 18. do 20. ure. Potreben je osebni dokument.
Nabrežinska godba bo ob priliki pustnih praznikov obiskala naslednje vasi v nedeljo, 14. t. m.: Slivno, Cerovlje, Mav-hinje, Prečnik, Šempolaj in Praprot ter v ponedeljek, 15., in torek, 16. t. m.: Ses-ljan, Vižovlje, Trnovco in Nabrežino, da bi skupaj praznovali kralja Pusta.
__________mali oglasi_________________
OSMICO je odprl Lupine v Praprotu.
Toči belo vino in teran.
METRO MG TURBO (letnik april 1985) z radijskim sprejemnikom in bogato opremo, vzorno vzdrževan in garaži-ran, prodam za 6.900.000. Informacije po tel. 228906 (od 19. do 20. ure). NUDIM lekcije angleščine. Tel. na št.
200002 v večernih urah med tednom. ZNANO gostišče ' Pri studencu v Dolini sporoča, da sprejema naročila za skupinska kosila ali večerje za kakršnokoli priložnost, na primer za poroke, krste, birme in družinska ali druga slavja-
NUDIMO zaposlitev uradnici/ku knjigovodji, tudi začetnici/ku. Pismene ponudbe na upravo Primorskega dnevnika v Gorici, Drevored 24 maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro "Uradnik". VEŠČEGA knjigovodjo/kinjo z znanjem nemščine zaposli trgovsko podjetje. Pismene ponudbe na upravo Primorskega dnevnika v Gorici, Drevored 24 maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro "Izkušen".
PRODAM seno v balah. Tel. 227240. STANOVANJE v Ul. Seminario, vogal Ul. Carducci v Gorici, prosto, prodam. Za informacije tel. 0481/85302 v uradnih urah.
PRODAM krmo za živino (medica), im-balirano. Tel. 0481/776061.
PRODAM motokultivator, 12 k. s. s prikolico. Tel. 228516.
IŠČEM knjigi "Teorija osebnosti" več avtorjev: Mušek, Lamovec, Pečjak itd. ter "Osebnost", avtor Mušek. Tel. 421412.
IZKUŠENA prodajalka, z znanjem slovenščine, srbohrvaščine in angleščine išče gotovo in resno službo. Tel. 572149.
PUSTNE OBLEKE oddajam v najem.
Tel. 232265 od 18. do 19. ure. PREKOMERNO telesno težo, glavobol, astmo, lahko odpravite v salonu za akupresuro, Nova Gorica, Gortanova 15, tel. 003865/23437, od 9. do 17. ure.
Japonski jen................... 8.50
Švicarski frank ........... 895.—
Avstrijski šiling............. 104,—
Norveška krona ............ 191.—
Švedska krona.............. 202.—
Portugalski eskudo............. 8.—.
Španska peseta............. 10.—
Avstralski dolar .... :.... 840.—
Debeli dinar................... 0,81
Drobni dinar................... 0,81
Rfll/B BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DUIIVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telef.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131
MARKET PRALNIH PRAŠKOV
UDOVIČ
s.d.f.
Opčine - Narodna ulica 28 - Tel. 213574
(pri openskem tramvaju)
Velika izbira šmink in bleščic za obrazne pustne maske
8. 2. 1988
menjalnica
_____________slike, ki niso le spomin_,ida turk
Zapuščena koča na Šar planini zatočišče tigrovskih aktivistov
Tigrovsko življenje - nemirno življenje, brez stalne službe, brez družine, večkrat na poti po Primorski kar čez gozdove in gmajne, pozimi pa morda v zapuščeno gozdarsko kočo.
»Vanjo smo se za nekaj časa umaknili Rejec in njegov brat Maks, Julij Torkar, uradnik iz Lesc, Zelen in jaz. Vsi smo bili strastni smučarji in smo novo leto preživeli na smučeh. Potem smo se spet razšli; za nekaj časa sem šel k Maksu Rejcu, ki je učiteljeval pri Sv. Ani nad Tržičem. Tu sem se šel gospodinjsko pomočnico, kuhal sem za oba, Maks pa je poučeval,« je napisal v svojih spominih Tone Černač. Černač je bil edini od vodilnih tigrovcev, ki se je kar med ilegalnim delovanjem poročil. »Moje življenje je bilo polno dogodkov,« je še napisal, »in nekaj časa, to je bilo leta 1937, sem imel celo zaposlitev pri Papirlesu.«
Prav takrat se mu je rodil sin, a ni minil niti mesec dni, da je Černača ljubljanska policija aretirala. »Odpeljali so me v policijske zapore in obtožili protidržavnega dela ter predali javnemu tožilstvu za zaščito države v Beogradu. Ker niso imeli dokazov, so me po petih mesecih preiskovalnega zapora spustili na svobodo. Kmalu pa so me poslali v Skopje na Vardarsko gozdno gospodarstvo, kjer sem nekaj časa delal v direkciji pri računovodstvu. Potem so me na mojo prošnjo poslali za gozdarja na Črni kamen pod Ljubotenom.«
Tu je bil Černač odrezan od vsakega ilegalnega delovanja. »Med volkovi smo bili, «pripoveduje Černačeva žena Lida, »najbližja arnavtska vas je bila pol ure oddaljena od nas. Če se danes spomnim, me je groza. Bili so taki zameti, trimetrski, petmetrski, volkovi pa so tako tulili...«
Sredi zime so Černačeve obiskali prijatelji-tigrovci. Na prvi sliki sta v leseni kolibi Černač in Just Godnič, Berti Rejec pa si ogleduje pokrajino. Na drugi fotografiji vidimo, da se je Just Godnič poskusil tudi kot lovec. Na tretji sliki so Tone Černač z ženo Lido in malim Janezom, pa še Just Godnič z zavihanimi rokavi.
Pripravlja:
iztok Jelačin	nedelja ob 14.35
Vročih 10
Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic
Pa smo spet tu z našo tedensko lestvico. Najprej jo poglejmo:
Štev. tednov	Lestvica	
na lestvici	pretekli teden	
9	1	1. Los Lobos — La Bamba
6	2	2. Gianna Nannini — / maschi
6	5	3. Sting —- We’H Be Together
3	3	4. Bryan Adams — Run To You
11	6	5. Bruce Springsteen—Tunnel Of Love
4	4	6. Terence Trent D’Arby — Wonderfull Life
1	8	7. George Harrison — Got My Mind Set On You
—	—	8. Foreigner — Say You Wiii
—	-	9. Johnny Hates Jazz — Turn Back The Clock
7	—	10. Agropop — Samo milijon nas je
Spreminjati je vedno lažje spodaj, tako bi lahko komentirali pogled na prvo februarsko lestvico, kajti v nižjih legah je gneča precej večja.
Prva peterka se je trdno zasidrala na višjih položajih, od koder je sicer odličen razgled, zato pa je pot do njih veliko napornejša. Če je to le naključje ali morda kaj več, ocenite sami, dejstvo pa je, da sta skupina Los Lobos in Gianna Nannini tudi v samem vrhu vseh italijanskih lestvic. Pri nas jima predstavlja edino nevarnost vsestranski Sting, rock umetnik preteklega leta. Bolj vroče je spodaj, kjer napreduje prekaljeni veteran George Harrison, še bolj živahno pa je za njim. Skupina Foreigner ima očitno odličen odriv, saj lestvico prvič naskakuje z osmega mesta, na devetem je skupina Johnny hates jazz ali v domačih razmerah Janez sovraži jazz, ki je prav tako novinka. Za konec še staroslovenska - Samo milijon nas je...
Tako, če sta vam bila všeč naša nedeljska predloga - Eurythmix z Beethovnom in vročekrvne Bangles - bomo pa še videli in slišali...
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:......................................
Naslov:..............................
Glasujem za:..................................
Moj predlog:........................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6. 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
današnji televizijski in radijski sporedi
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: La duchessa di Duke Street
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nan.: La tata e il professore
12.00	Dnevnik - kratke vesti *12.05 Variete: Pronto... è la Rai?
13.30	Dnevnik
13.55 Dnevnik - tri minute
14.00	Pronto... è la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Quarkov svet
15.00	Aktualno: Italijanske kronike
15.30	Dnevnik - kronike
16.00	Otroška oddaja: Big!
17.35	Rubrika: Spaziolibero
18.00	Variete: Ieri, Goggi, domani
20.00	Dnevnik
20.30	Aktualno: Il caso
21.45	Film: Il cinema negli occhi (ob 40-letnici filmskega festivala v Cannesu, r. Gilles in Lauren Jacob, 1. del)
22.30	Dnevnik
22.40	II cinema negli occhi (2. del)
23.50	Dnevnik - zadnje vesti
0.15 Dokumentarec: Življenje živali
# RAf2
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.05	Tečaj nemščine
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55 Variete: Mezzogiorno è...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Mezzogiorno è... (2. del)
13.40	Nadaljevanka: Quando si ama
14.30	Dnevnik in športne vesti
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nan.: Lassie, nato kviz Farfadè
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Rubrika: V prijetnem počutju
18.05	Nan.: Il brivido dell'imprevisto
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Un giustiziere a New York
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: I Comanceros (vestern, ZDA 1961, r. Michael Čurtiz, i. John Wayne, Lee Marvin)
22.20	Dnevnik - kratke vesti
22.30	Variete: Indietro tutta!
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Film: Manhattan (kom., ZDA 1979, r. Woody Alien, i. Woody Alien, Diane Keaton))
RAI 3
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje s človekom in okoljem
14.00	Deželne vesti
14.30	Mladinska oddaja: Jeans 2
15.30	Izobraževalna oddaja: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna rubrika: Fuoricampo
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Rubrika: 20 let prej
20.00	Informativna odd.: Handicap
20.30	Film: Amore senza fine (dram., ZDA 1981, r. Franco Zeffirelli, i. Brooke Shields, Martin Hewitt, 1. del)
21.35	Dnevnik - vesti
21.40	Film: Amore senza fine (2. del)
22.25	Aktualno: Pannunzio e il mondo
23.35	Glasbena oddaja: L'altro spettacolo (vodi Oianni Mina)
0.35 Dnevnik - zadnje vesti
tr RTV Ljubljana_______________
10.00	TV Mozaik. Šolska TV: poklicno usmerjanje - Poklici v zdravstvu in kmetijstvu
11.00	Izobraževalna oddaja: Orodja prihodnosti - Kje so jugoslovanski roboti, nato Tovarne brez ljudi tudi pri nas
16.25	Videostrani
16.40	TV Mozaik. Šolska TV (pon.)
17.40	Mladinska oddaja: Pamet je boljša kot žamet - Morje v la-vorju in učenost na žaru
17.45	Mladinska oddaja: Ta čudoviti notni svet
18.45	Risanka
19.01	Vreme in Obzornik
19.24 Zrno, dnevnik in vreme
20.05	TV drama: Zatišje (Ivan Sergejevih Turgenjev, SZ, r. V. Četveri-kov, LA. Livanov, V. Tarasov, O. Čipovškaja, I. Dimčenko, prevod in priredba Marjan Polanec, 2. del)
21.15	Kulturni tednik: Osmi dan
22.00	Dnevnik
22.20	Aktualno: Razprava o poročilu Waldheimove komisije
^ TV Koper
14.00	TVD Novice
14.05	Film: Non é mai troppo tardi (fant., r. Filippo W. Ratti, i. Paolo Stoppa, Marcello Mastroianni)
15.40	Risanke in dokumentarec
16.35	Nanizanka: A New Day in Eden
17.35	Nadaljevanka: Mamma Vittoria
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: TRST — O predlogu PSI za spremembo volilnega zakona VIDEM — Sejem kmetijske opreme TRST — O stanju v SSG MILJE — Predstavitev pusta SAN DANIELE — Uspešno pridelovanje pršuta
MARANO — Protest ribičev
19.30	TVD Stičišče in Mesto danes
20.00	Nanizanka: Doctors
20.30	Film: Pagato per uccidere (dram., r. A. Hinds, i. Dane Clark, Cecilie Chevreau)
22.00	TVD Vsedanes
22.10 Film: OK Connery (krim., r. A.De Martino, i. N. Connery)
CANALE 5
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke
9.00	Nanizanki: Arcibaldo,
9.30	General Hospital
10.30	Kviz: Cantando cantando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 Il pranzo è servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Guai con gli angeli (kom., ZDA 1966, r. Ida Lupino, i. Rosalind Russel, Heyley Mills)
17.15	Nanizanka: Alice
17.45	Kviz: Doppio slalom
18.15	Nan.: Webster, 18.45 I cinque del quinto piano, 19.151 Robinson
19.45	Kviz: Tra moqlie e marito
20.30	Nanizanka: Dallas
21.30	Nadaljevanka: Uccelli di rovo (6. del)
2.50	Aktualno: Speciale
„ Reteitalia
3-20 Variete: Maurizio Cos-tanzo show - Night
■35 Rubrika: Première
U'45 Nanizanki: Gli intoccabili, 1.45Bonanza
^ RETEQUATTRO
®-45 Film: Prima del diluvio (dram., Fr. 1954, r. André Cayatte, i. Ma-.
rina Vlady, Bernard Blier)
11.00	Nan.: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Nell, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Dolce Katy, Occhi di gatto, Isidoro
14.30	Nadaljevanke: La valle dei pini, 15.30 Così gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani,
17.15	Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest le vie,
18.45	Gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: I berretti verdi (vojni, ZDA 1968, r. Ray Kellogg, i. John Wayne, David Janssen)
23.00	Film:	Il generale
Quantrill (vestern, ZDA 1940, r. Roul Walsh, i. John Wayne, Walter Pidgeon)
0.50 Nanizanki: Switch,
1.40	II Santo
ITALIA 1
8.30	Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari,
9.25	Wonder Woman,
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlie's Angels,
13.20	Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20	Nanizanki: Casa Keaton, 14.50 Chips
15.30	Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Candy Candy, Den-ni, Annette
18.00	Nanizanki: Hazzard,
19.00	Starsky e Hutch
20.00	Risanki: Piccola bianca Sibert, 20.15 Maple Town
20.30	Nanizanka: I ragazzi della 3. C
21.30	Variete: Candid Camera Show
22.30	Film:	Flashdance
(glas., ZDA 1983, r. Adrian Lyne, i. Jennifer Beals, Michael Nouri)
0.20 Nanizanke: M.A.S.H., 0.50 La strana coppia,
1.20	Alfred Hitchcock presenta, 1.50 Ai confini della realta
ikubM telepadova
11.30	Nadaljevanki: Dancing Days, 12.30 Una vita da vivere
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanki: Ai confini della notte, 15.00 dancing Days
16.30	Nanizanka: Orazio
17.00	Risanke
19.30	Nanizanka: New York New York
20.30	Film: A mezzanotte va la ronda del piacere (kom., It. 19875, r. Marcello Fondato, i. Claudia Cardinale, Monica Vitti)
23.30	Kviz: Colpo grosso 0.45 Športna oddaja
Pfc TELEFRIULI
15.00	Dražba
15.30	Risanke
16.00	Glasbena oddaja: Music box
17.15	Dokumentarec: I mari dell'uomo
18.15	Nadaljevanka: Papà Goriot
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: Il perduto amore
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Športna rubrika
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Nadaljevanka: A passo di fuga
1.30	Informativna oddaja: News dal mondo
!	TELEQUATTRO [
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Nediški zvon (pon.); 8.45 Za vsakogar nekaj; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Torkov zbornik: Od prehrane do potrošništva (1. del); 12.15 Analiza eno-gastronomske ponudbe naše dežele; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 14.50 Skice; 15.00 Bralni roman: Doberdob (6. del); 15.20 Zbornik (2. del); 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: klavirski duo Capelli-Moreno; 18.00 Radijska igra: Veliki boj - prizori viharnega življenja (rež. J. Povše).
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Matineja; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Problemi marksizma; 11.25 Danes smo izbrali; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače;
13.30	Melodije; 14.05 Znanje za jutri;
14.35	Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Sotočja; 18.45 Medigra; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Sepetov ansambel; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi;
20.35	Mali koncert; 21.05 Radijska igra;
22.30	Glasba; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Iz filmov in glas. revij.
RADIO KOPER	<>
(slovenski program)
7.30,	13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 14.05 Glasba; 14.40 Reportaže, intervjuji, zanimivosti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Za varnejši jutri; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Sotočje; 19.00 Dnevnik; 19.30 Zaključek in prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.40 Po vašem izboru; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Na prvi strani; 10.05 Glasbeni sprehodi; 10.35 Vstop prost; 11.00 Srečanja; 11.15 O turizmu; 11.40 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Glasba; 15.00 Sola, otroštvo in vzgoja; 15.45 Sintoni-zirani; 16.00 Popevka tedna; 17.00 Bub-bling; 17.33 Bazar; 18.00 Radijska scena; 18.33 Bazar; 19.00 Glasbene novosti; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.00 Glasba po željah s slovenskimi in hrvatskimi melodijami; 12.00 Glasbeni mozaik; 17.00 Okno na Benečijo; 19.30 Smeh in glasba; 20.30 Val mladih, nato Nočni glasbeni program.
Ob natečaju Pokrajine za uradnika z znanjem slovenščine
Goriška Lega Nazionale podžiga protislovenski rasizem
Prvaki okostenele goriške podružnice Lege Nazionale so se še enkrat oglasili in dobili precej vidnega prostora v tukajšnjem tisku v italijanskem jeziku. Tokrat so se obregnili ob pokrajinsko upravo, ki je pred nekaj dnevi razpisala javni natečaj za sprejem v službo enega uradnika z znanjem slovenskega jezika. Boli jih, da s tem Pokrajina priznava obstoj slovenskega prebivalstva in da v enem svojih uradov potrebuje uradnika, ki bo vešč slovenskega jezika. S tem da hoče Pokrajina v praksi izvesti tisto enakopravnost, ki nam jo v Rimu odklanjajo zaradi različnih mnenj, pravi predsednik goriške podružnice Lege Nazionale inž. Guido Fornasir, še do pred nekaj leti demokristjanski občinski svetovalec. Zaradi tega on in njegovi protestirajo proti pokrajinski upravi, ki se je »drznila« razpisati tak natečaj. Kot da bi šlo za slovenizacijo uprave. Če upravitelji menijo, da je treba med nekaj sto uslužbenci imeti tudi kakega, ki obvezno zna slo-
venski jezik, je to napad na itali-janstvo, pravijo gospodje (jih lahko tako še sploh imenujemo?) pri Legi Nazionale.
Kar pa jè najhuje v teh, v tržaškem dnevniku objavljenih besedah, je to, da predsednik Lege Nazionale sicer obsoja vandalska dejanja (OČLTNO S PRSTOM KAŽE NA KAMENJE, KI SO GA PREJŠNJO NOČ NEZNANCI VRGLI V ATRIJ KULTURNEGA DOMA!), vendar pa se zdi, da jih skoro »razume«. Mladi Italijani, ki bi bili ob eno službeno mesto, naj bi tako pokazali svoje nezadovoljstvo. Kdo pa prepoveduje mlademu someščanu italijanske narodnosti, da se nauči slovensko in tako sodeluje na tem ali drugem podobnem natečaju? Marsikateri goriški italijanski trgovec je to naredil. Tega pa niso naredili birokrati, še zlasti ne tisti že v letih kot Fornasir.
Sicer pa je predsednik Lege Nazionale vedno zelo pozoren, ko ugotovi, da bo kaka slovenska beseda prišla v Gorici v javnost. Pred nekaj meseci, ko je bilo jav-
ljeno, da bo na trgu pred glavnim goriškim kolodvorom postavljeno spominsko obeležje deportirancem v nacistična taborišča, in da bodo na njem napisi v treh jezikih, italijanskem, slovenskem in hebrejskem (največ internirancev je bilo slovenske narodnosti, v taborišča so bili odgnani skoro vsi goriški Židje), so ti ljudje skušali nekatere odgovorne za postavitev spomenika prepričati, da konec koncev ni niti pomembno, da bo na spomeniku napis v hebrejščini, saj so goriški Židje vendar bili Italijani. S tem naj bi odpadel tudi razlog za napis v slovenščini na spomeniku, ki bo, več kot štirideset let po koncu vojne, spominjal na vse tiste naše ljudi, ki so jih nacisti in fašisti prav z goriškega kolodvora odpeljali v številna taborišča.
Ljudje pri Legi Nazionale so zares izgubili vsak smisel za razsodnost. S svojimi izjavami hujskajo k rasizmu, hujskajo proti Slovencem. So za Herrenvolk, za čisto raso. Tako je delal neki Adolf Hitler.
V poročilu na upravnem odboru KZE
Zaskrbljujoča predvidevanja o bodočnosti našega zdravstva
Če ne bo v kratkem času prišlo do bistvenih sprememb tako glede javnih izdatkov na vsedržavni ravni kot v deželnih načrtih za zdravstvo, ne bodo zdravstvene strukture na Goriškem več v stanju nuditi niti v količinskem niti v kakovostnem pogledu takih storitev, kakršne so lahko nudile doslej. V tej enostavni, a hkrati zaskrbljujoči ugotovitvi je srž posega, ki ga je dr. Sergio Monardo imel na zadnjem zasedanju upravnega odbora goriške KZE. Dr. Monardo, ki je sanitarni direktor tržiške bolnišnice in hkrati načelnik drugega sektorja KZE, v okviru katerega delujejo tako bolnišnice kot osnovna in specialistična medicina ter farmacevtika, je v svojem poročilu razčlenil probleme, ki v tem težavnem trenutku pestijo goriško zdravstvo.
Problemi izvirajo iz osnovne odločitve na vsedržavni ravni, da se kar se da skrčijo izdatki za zdravstvene službe in oskrbo. Prva posledica je zamrznitev novih sprejemov v službo in neznosne birokratske zamude v redkih primerih, ko je mogoče nadomeščati osebje z novimi zaposlitvami, istočasno pa tudi pomanjkanje sredstev za nabavo aparatur, opreme, za vzdrževanje in modernizacijo vseh obstoječih zdravstvenih služb. K temu gre dodati predvideno skrajšanje delovnega umi-
ka osebja na 36 ur tedensko, brez ustreznega nadomestila z novimi zapos-_ litvami.
Deželni načrt, ki predvideva krčenje storitev ter ukinitve celih zdravstvenih oddelkov in služb, je le zvesti izvajalec teh načel. Načelno, je še dejal dr. Monardo, je lahko v določeni meri zmanjšanje posteljnih mest sprejemljivo, nikakor pa ne moremo sprejeti ukinitve celih služb kot na primer koronarne enote za zdravljenje srčnih bolnikov v Tržiču. Prav tako bo pomanjkanje osebja onemogočilo v naših bolnišnicah intenzivno nego bolnikov. Zaradi tega je izrekel željo, da bi Dežela ponovno vzela v pretres vsaj nekatere točke svojega zdravstvenega načrta, tako da ne bi vsebina načrta goriške KZE bila v celoti sprevržena.
Odborniki so soglašali z vsebino poročila, ki ga je dr. Monardo podal v imenu vseh javnih zdravstvenih operaterjev, in potrdili, da se odbor KZE v celoti zavzema za to, da bi od Dežele izboril to, kar prebivalstvo upravičeno pričakuje za ohranitev učinkovitega zdravstva na Goriškem.
f-v	• r-M-i v • v
Drevi v I rzicu ruska pianistka
Razprava na Trgovinski zbornici
Jutri predstavitev prireditev
Bella Davidovič
Jutri odločitev o porazdelitvi dodatnega kontingenta goriva
Letos na sejmišču v Gorici sejmi po že ustaljenem koledarju
Avtomobilisti na Goriškem, ki so te dni dvignili nakaznice za gorivo proste cone, so ostali nekoliko razočarani. Posamezne kvote so bile namreč enake lanskim, kljub temu, da je bil z dekretom o podaljšanju proste cone, za 70 odstotkov povečan kontingent goriva za Gorico. Razlog za to je v dejstvu, da do takrat dekret še ni bil spremenjen v zakon, sicer pa tudi v uradih, ki upravljajo prosto cono, še niso bili pripravljeni na tako spremembo. Odločilnega pomena pa je predvsem dejstvo, da še ni bilo izdelano stališče, kako naj se večji kontingent goriva porazdeli: za vse enako, v celi pokrajini, ali pa naj se upravičencem z območja goriške in sovodenjske občine izročijo višji kontingenti.
O vprašanju so te dni razpravljali na srečanju med predstavniki goriškega Združenja trgovcev in Trgovinske zbornice, kjer so, poleg vprašanj o tem, koliko naj vsak upravičenec prejme, razpravljali tudi o cenah, oziroma določanju cene za gorivo.
Glede te problematike sta se do zdaj pojavili dve stališči: po prvem naj bi kontingent goriva porazdelili med vse upravičence v pokrajini. Vsi bi prejeli enako količino. Druga struja se zavzema, da bi Upravičencem iz Gorice in Sovodenj priznali nekaj več goriva.
Za to se zavzema tudi goriški župan, ki je to svoje stališče pred kratkim posredoval tudi javnosti.
Kako bo z dodatnim kontingentom bodo navsezadnje odločili člani razširjenega odbora Trgovinske zbornice. Za jutri popoldne je napovedana seja tega organizma in na dnevnem redu je tudi točka o tem vprašanju, kakor tudi točka o natiskanju dodatnih nakaznic.
Pod Prešernovim geslom Žive naj vsi narodi... je v nedeljo popoldne potekala na Vrhu prireditev ob dnevu slovenske kulture. Bilo je to prvič, da so lahko Vrhovci počastili naš kulturni praznik v novih prostorih septembra lani odprtega kulturno-športnega središča. Zato je letos praznovanje za-dobilo še poseben pomen, kot je v imenu kulturnega društva Danica uvodoma poudarila Katja Zotti. Tega pomena so se vsi zavedali, tako da se je v prostorni dvorani zbralo res veliko število ljudi. »Vaš odziv,« je predstavništva društva nagovorila občinstvo, »nas še posebno razveseljuje, saj nam potrjuje, da trud, ki smo ga vsi skupaj vložili v gradnjo svojega središča, ni bil vložen zaman.«
Prireditev je potekala v prijetnem vzdušju domačnosti. Najprej se je predstavila otroška gledališka skupina, ki jo je za nastop pripravil Sten Vilar. Mladi recitatorji, ali bolje reci-tatorke, saj v skupini odločno prevladujejo dekleta, so predstavili recital z naslovom Pesnikova podoba. Z odlomki iz Prešernovih del in utrinki iz njegovega življenja so ob primernih glasbenih vložkih uspeli gledalcem živo
Menda je predsedstvo trgovinske zbornice že izdelalo svoj predlog in ga bo jutri posredovalo v razpravo in odobritev. Kaj vsebuje predlog, ni znano.
Jutrišnja seja je napovedana za 16. uro.
Odnosi med sindikalnimi predstavniki v tržiški ladjedelnici in vodstvom podjetja so se v zadnjem času zaostrili. Na včerajšnji sindikalni skupščini v tovarniški menzi, ki se je je udeležilo okrog dva tisoč delavcev, pa je tajnik sindikata FIOM-CGIL Giuliano Bon zagrozil s splošno stavko v vseh javnih podjetjih, če bo vodstvo ladjedelnice izvedlo napovedane sankcije proti varilcem, ki delajo v posebno težavnih pogojih.
Le ti so napovedali, da danes pri varjenju ne bodo uporabljali običajne varilne žice. Ravnateljstvo je s svoje strani napovedalo poseben ukrep.
Tako zadržanje vodstva podjetja je povzročilo ogorčen protest sindikatov in delavcev, ki so napovedali splošno stavko, če bo podjetje vztrajalo pri odločitvi.
Na včerajšnji skupščini, ki je bila sklicana z namenom da se obrazloži potek petkovih pogovorov na sedežu Intersinda in kakšni so izgledi za novo srečanje, ki bo 19. t. m. Kakor znano,
priklicati v spomin lik pesnika, »ki je s svojim delom slovenski jezik povzdignil na raven kultur vseh drugih narodov in dokazal, da slovenščina ni le jezik hlapcev in dekel«.
K oblikovanju kulturne vsebine pri-
Tudi letos bomo na goriškem gospodarskem razstavišču imeli več sejmov, ki bodo v glavnem utečeni tako kot tisti v prejšnjem letu. Gre za splošni sejem Espomego, za dva, spomladanskega in jesenskega, sejma mode, za kmečki sejem, za sejem avtomobilov
je eno od še zmeraj odprtih vprašanj, izplačilo posebne naghrade za produktivnost. Na skupščini so govorili tudi o položaju v podjetju in zlasti o zamudah glede napovedanih novih naročil. Zaradi teh zamud ne bo namreč mogoče spoštovati rokov glede postopnega odpravljanja dopolnilne blagajne in ponovne uvedbe polne zaposlitve, kar postavlja v dvom vse dosedanje načrte in predvidevanja.
Koncert Glasbene mladine Italije
Peti koncert v ciklusu glasbene sezone Glasbene mladine Italije bo na sporedu jutri ob 17.30. V deželnem avditoriju bo, s pričetkom ob 17.30, koncertirala pianistka Flavia Brunetto iz Vidma. Na sporedu bodo skladbe Debussyja, Ravela in Prokofieva.
Brunettijeva poučuje na konservatoriju J. Tomadini v Vidmu.
reditve in prijetnega vzdušja je nato prispeval moški pevski zbor Andrej Paglavec. Svoj spored so podgorski pevci seveda sklenili z Zdravljico, potem pa se je srečanje nadaljevalo z veselo družanostjo.
in motorjev ter za sejem stanovanjske opreme.
Odkar je upravljanje sejmišča prevzela Posebna agencija pri Trgovinski zbornici so sejmi boljši kot v prejšnjih letih. Upravitelji so si morali zavihati rokave, da jim je uspelo prepričati trgovce in industrij ce, ki so že prej razstavljali v Gorici, potem pa jo zapustili, da se spet vrnejo v naše mesto. Uprava sejma veliko sodeluje z Deželno ustanovo za razvoj obrti, z nekaterimi podjetnimi zasebniki, z drugimi strokovnimi organizacijami.
Novinarjem in poslovnim ljudem bodo letošnji sejemski koledar pred, stavili na sejmišču jutri zvečer. Ob tej priložnosti bodo prikazali tudi videofilm, ki so ga naredili ob lanskem modnem sejmu.
Dodatno pojasnilo o dinamiki nesreče
V nedeljski številki smo na kratko poročali o prometni nesreči'pri Devetakih. Kasneje smo prejeli dodatno informacijo o dinamiki nesreče. Na ostrem ovinku med Gabrjami in Dolom je prišlo do čelnega trčenja med dvema avtomobiloma. 44-letni Sergio Mecchia iz Gorice je izgubil nadzorstvo nad svojim vozilom, ki je zdrsnilo na levo stran cestišča in trčilo v avtomobil, ki ga je upravljal Evgen Ferfo-lja in v katerem so bili tudi trije člani naraščajniške nogometne ekipe. Ferfo-lja je vozil iz Gorice proti domu, v obratni smeri pa je prihajal Mecchia. Ferfolja je še pravočasno opazil nevarnost in skušal svoje vozilo ustaviti, ni mu pa povsem uspelo. Fantje so se tako, kljub vsemu, izmazali le z nekaj praskami in precejšnjo mero strahu.
Nadaljevanje Zlobčevih večerov
Zveza kulturnih organizacij v Ajdovščini pripravlja nadaljevanje tako imenovanih Zlobčevih večerov v dvorcu Zemono pri Vipavi. Kot znano gre za pogovre o aktualnih vprašanjih in dilemah slovenskega naroda, ki jih vodi pisatelj, kulturni in politični delavec Ciril Zlobec. Gosta prihodnjega’ večera bosta javna delavca Emil Milan Pintar in Viktor Žakelj. Govorila bosta o narodnem gospodarstvu, znanosti in tehnologiji v Sloveniji. Četrti Zlobčev večer na Zemonu bo v petek, 19. februarja, ob 19.30.
Organizator vabi k udeležbi tudi Slovence iz Italije. Rezervacije sprejemajo na Zemonu, tel. 003865 - 65131. Informacije pa je dobiti na telefon 003865 - 62678.
RODOS
od 28. 3. do 4. 4. - cena 666.000 lir TUNIS
od 1. do 8. 4. - cena 535.000 lir EGIPT
od 23. 4. do 1. 5. - cena 928.000 lir
Informacije in vpisovanja pri potovalnem uradu GOTOUR, Korzo Italia 205, tel. 520585.
Ruska pianistka Bella Davidovič bo danes zvečer imela koncert v mestnem gledališču v Tržiču. Koncert sodi v tamkajšnjo redno zimsko koncertno sezono. Na sporedu ima pianistka skladbe Schumanna Novelette, Kreisleriana in Karnaval.
Bella Davidovič je iz Batuja. V mladih letih je zmagala Chopinov natečaj v Varšavi. Že 28 let je solistka v Leningrajski filharmoniji. Leta 1978 je šla v ZDA. V vsej Evropi in v Ameriki je imela vrsto koncertov. Že več let sodeluje v najbolj znanih ameriških orkestrih, marsikdaj s sinom, violinistom Dmitrijem Sitkowskim.
vazna obvestila
Občinska uprava v Sovodnjah sklicuje danes, v torek, 9. t. m., ob 20. uri vaški posvet v Gabrjah, na sedežu KD Skala. Govor bo o možnostih za ureditev društvenih prostorov ter o vprašanjih v zvezi s skorajšnjo dograditvijo grezničnega omrežja.
razstave
V knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici je v oddelku za mlade in odrasle do 20. februarja odprta razstava z naslovom Primorski tisk v Prešernovem času (1800-1850).
kulturni dom
Vsak dan je odprta razstava del tržaškega slikarja Milka Bambiča.
kino
Gorica
CORSO 17.30-22.00 »Attrazione fatale«.
Prepovedan mladini pod 14. letom. VERDI 17.30-22.00 »Wall Street«. VITTORIA 16.00-22.00 »Fievel sbarca in America«. Risanke.
Tržič
EXCELSIOR 17.00-22.00 »Una moglie infedele«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
COMUNALE 20,30 klavirski koncert Bele Davidoviča.
Nova Gorica
SOČA 18.00-20.00 »Hudodelci«.
DESKLE 19.30 »Benečanka«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska lekarna v Štandrežu, Ul. San Michele, tel. 21074.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Al Redentore, Ul. Fratelli Roselli 23, tel. 72340.
POGREBI
Danes v Gorici: ob 9.30 Carolina Ster-nich vdova Offizia iz splošne bolnišnice v cerkev v Štandrežu in na tamkajšnje pokopališče, ob 11. uri Carmen Pais vdova Michelon iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče, ob 12.30 Anton Sfiligoj iz splošne bolnišnice v cerkev v Pevmi in na tamkajšnje pokopališče.
Pogreb
ANTONA SFILIGOJA (NINOTA) bo danes, v torek, ob 12.30 iz splošne bolnišnice v Pevmo.	. .
Namesto cvetja darujte v dobro delne namene.	Svojci
9. februarja 1988
Praznik kulture na Vrhu prvič v novem središču
Otroška gledališka skupina je nastopila z recitalom o Prešernu
Zaostreni odnosi v ladjedelnici Sindikati napovedujejo stavko
Včeraj sindikalna skupščina v podjetju
Padlo je več dežja kot jeseni 1983
V Novi Gorici objavili poročilo o škodi zaradi oktobrskih poplav
Poročilo k proračunu in načrt investicij v Doberdobu do 1990
Občinska komisija za popis in oceno škode po elementarnih nesrečah v Novi Gorici je objavila'zaključno poročilo o posledicah velikega neurja s poplavami, ki so širše območje Nove Gorice in Gorico prizadele 6. in 7. oktobra lani. Po podatkih Hidrometeorološke postaje v Novi Gorici je tedaj, v 24 urah, na prizadetih območjih padlo 316 milimetrov dežja, torej več kot ob katastrofalni poplavi oktobra leta 1983, ko je bilo izmerjeno 272 milimetrov dežja.
Poročilo poudarja, da na področju, ki je bilo prizadeto, živi 29.800 ljudi in skoraj vsem je bila, posredno ali neposredno, povzročena škoda. Ugotovljena škoda, merjena po cenah iz oktobra leta 1987, znaša skoraj 700 milijard starih dinarjev, ali 5,7 odstotka celotnega družbenega proizvoda občine za leto 1986. Od tega je družbeno premoženje utrpelo za 651 milijard starih dinarjev škode, škodo na zasebni imovini pa ocenjujejo na blizu 49 milijard starih dinarjev.
Najbolj oškodovanim organizacijam, na primer Bolnišnici in Zdravstvenemu domu v Šempetru, so za premostitev posledic pomagali z nujnimi finan-
čnimi prispevki. Zasebniki so dobili izplačano odškodnino od zavarovalnic, vendar zaradi inflacije, ki povzroča hitro padanje vrednosti denarja, vseh posledic poplav še niso mogli odpraviti. Pri financiranju odpravljanja škode pomagata tudi Republiški sklad za odpravljanje posledic naravnih nesreč Slovenije in proračun republike.
Seveda pa poročilo komisije predvsem poudarja naloge in ukrepe, ki jih je treba uresničiti, da se poplave na območju Nove Gorice in tudi sosednje Gorice, ne bi več ponavljale. Omenjeno je, da je med ljudmi veliko razumevanja, strpnosti in samopomoči, vendar na vseh ravneh energično zahtevajo, da se jih zavaruje pred nadaljnjimi poplavami. Ne gre torèj za golo sanacijo neposredne škode, temveč predvsem za sočasno izvedbo preventivnih ukrepov, v katere sodi izgradnja zadrževalnikov in odvodnikov meteornih in zalednih voda in ureditev vodnega sistema na širšem območju Nove Gorice in Šempetra. Take zahteve so tudi z italijanske strani.
Celoten sklop ukrepov za preprečitev nadaljnjih poplav in škode je sicer pomemben in bo zagotovo tudi sprejet
in potrjen. Toda za izvedbo manjka sredstev, saj bi stroški vseh predvidenih del in posegov znašali skoraj toliko, kolikor je znašala škoda zaradi omenjene poplave samo na jugoslovanskem območju.
Komisiji v Novi Gorici pa bi lahko očitali, da v svojem poročilu ni analizirala in poglobila pripomb občanov, da je namreč del posledic in škode ob poplavah nastal tudi zaradi pomanjkljivosti pri gradnji poslopij in dr,ugih objektov ter spričo neprimernosti kanalizacijskega, oziroma vodovzdrže-valnega omrežja v Novi Gorici.
MARJAN DROBEŽ
Bogata izbira zapuščenih psov
V zavetišču posoškega združenja za zaščito živali imajo na razpolago bogato izbiro zapuščenih psov. Tisti, ki bi radi vzeli v varstvo enega izmed teh se lahko oglasijo na sedežu posoškega združenja za zaščito živali (AIPA), Ul. Boccaccio 6, tel. 82173, od ponedeljka do četrtka med 14.30 in 15.30.
Začetek izgradnje grezničnega omrežja, izvedba načrtov o ureditvi naravnih parkov, zgraditev socialnega centra v Jamljah s preureditvijo šolskega poslopja, preureditev šolskih stavb in županstva v Doberdobu, razširitev pokopališč v Dolu in Jamljah, začetek postopka za gradnjo večnamenske telovadnice. To so posegi, ki jih namerava občinska uprava v Doberdobu uresničiti v obdobju 1988—1990. Navedeni so v programskem poročilu k letošnjemu proračunu, ki je bilo predstavljeno na zadnji seji občinskega sveta. Iz omenjenega poročila izhaja, da bo občina letos od države prejela približno osem odstotkov več sredstev, za 2,6 odstotka se bodo povečali prihodki od davščin, medtem ko bodo nakazila Dežele občutno nižja v primerjavi z lanskim letom. Sredstva, namenjena odplačevanju posojil se bodo predvidoma povečala za okrog 41 odstotkov, za 10,2 odstotka pa bodo narasli stroški za osebje.
Razpoložljiva sredstva za tekoče poslovanje bodo precej omejena, medtem ko trenutno ni na razpolago zanesljivih elementov o dejanskih možnostih za uresničitev investicij v srednjeročnem obdobju, zaključuje programsko poročilo.
Povedati velja, da je občina Doberdob med prvimi na Goriškem, ki se je lotila priprave proračuna in drugih po zakonu predvidenih obveznosti glede finančnega poslovanja. Osnutek prora-
čuna bodo predstavili v prihodnjih tednih, ko se bodo s to zadevo morali spoprijeti tudi v vseh drugih občinah. Nadzorni odbor je namreč prav te dni dostavil vsem občinam uradno obvestilo do kdaj morajo finančne načrte odobriti.
Lep koncert Puccinijevih arij
Dolgo pričakovani nastop izvajalcev arij Butterfly, ki ga je organiziralo KD Lipizer v goriškem avditoriju je odlično uspel.
Sopran Silvana Modesto Franco, ki jo je goriška publika že večkrat poslušala na koncertih, je s čistim in močnim glasom z lahkoto dosegala zelo visoke tone, ki so vsakokrat izzveneli polno in gotovo. Zelo dobro se je tudi sporazumevala s partnerjem, ki je bil tokrat tenor Tino Cecchele, katerega močni in čustveni glas je prevzel občinstvo.
Prav nič nista po glasbenih sposobnostih zaostajala mezzosopranistka Marina Bottacin in bariton Roberto Bruna, čeprav nista imela vodilnih vlog. Globoki glas mezzosopranistke je dovolil še večje izstopanje milini Čo Čo San, Bruna pa je brez vsakega pretiravanja izpilejno odpel svoje točke. Pianistki Enzi Ferrari gre zasluga koncertne priprave Puccinijeve opere.
V Sovodnjah so lani zbrali dvanajst ton odpadnega stekla
Seznanili so se tudi s položajem Italijanov na Hrvaškem
Goriški upokojenci počastili padle v nekaterih krajih okolice Reke
Krajani na območju sovodenjske občine so v lanskem letu 'zbrali nekaj nad dvanajst ton odpadnega stekla in s tem dokazali, da niso neobčutljivi za vprašanja varstva okolja. Doslej so v občini imeli na razpolago le dve zbirni posodi, vendar je občina poskrbela za nakup novih posod, ki jih bodo že v kratkem namestili v vseh zaselkih. Akcija zbiranja odpadnega stekla naj bi bila tako v prihodnje še uspešnejša.
V	občini so lani, v sodelovanju z nekim zasebnim podjetjem, uredili tudi zbiranje odpadnega papirja, starega železa in drugega materiala. Tudi ta pobuda je naletela na ugoden odziv občanov, zlasti v začetnem obdobju. V trinajstih mesecih, odkar je bilo organizirano redno pobiranje, so zbrali okrog 24 ton papirja in drugega mate-, riala. O vprašanju je pred kratkim razpravljal občinski odbor ter zavzel stališče, da je treba s primernimi ukrepi poskrbeti za odpravo določenih, zlasti organizacijskih pomanjkljivosti.
V	občinskem odboru je bilo sproženo tudi vprašanje o zbiranju drugih odpadnih surovin in zlasti o ločenem pobiranju nevarnih odpadkov, kakor so recimo izrabljene baterije.
Z odbiranjem stekla so občani pomagali prihraniti občini okrog 7Ò0 tisoč lir. Približno tolikšen bi namreč bil strošek, če bi prazne steklenice, vaze in drugo stekleno embalažo odvrgli v smeti in odpeljali v upepelje-valnik. Bolj kakor ekonomski uspeh
velja vsekakor podčrtati, da se pri občanih postopoma krepi ekološka zavest.
Zanimivo predavanje Norberta Bobbia
Na povabilo goriškega župana je te dni obiskal naše mesto Norberto Bobbio, eden izmed najbolj priznanih italijanskih intelektualcev, kateremu je bivši predsednik Pertini zaradi izrednih zaslug poveril častno dosmrtno mesto v italijanskem parlamentu. Norberto Bobbio je zgodovinar, pravnik, filozof, univerzitetni profesor in predsednik študijskega centra Piero Gobetti. V občinski sejni dvorani je Bobbio predaval na temo »Piero Gobetti v Gorici«.
Uglednemu gostu je goriški župan Scorano izročil srednjeveški pečat mesta. Uvodne misli je podal senator Nereo Battello, ki je podčrtal Gobetti-jev globok interes za naše območje, k čemur ga je posebno vzpodbujala dinamičnost tukajšnje politične strukture.
Norberto Bobbio je v svojem predavanju orisal okvire, ki so Gobettija privedli do tega, da je decembra leta 1922 za teden dni bival v Gorici, kjer je imel serijo srečanj s takratnimi literarnimi ustvarjalci in političnimi veljaki.
Slovenski upokojenci na Goriškem so prejšnji teden obiskali Lipo, Reko in Podhum, izlet jim ga je organizirala VZPI-ANPI. Upokojenci se radi odpravljajo na izlete, saj se tako lažje sprostijo in pozabijo na tegobe vsakdana. Tokrat so se odločili, da bodo počastili spomin žrtev nacifašizma.
Težko jim je bilo, ko so odborniki borčevskih organizacij obujali spomine ob spomeniku žrtev in v mali, na novo zgrajeni, vasi Lipa. V tej vasi so jim opisali nepopisna dejanja okupatorjev in njihovih pomagačev. Požgali so do tal domačije, pomorili vse prebivalce, od najstarejšega občana do nedolžnega dojenčka. Obiskovalci so položili vence, z enominutnim molkom pa so se spomnili žrtev, ki so dali življenje za svobodo. Podgorci so zapeli žalostinke v slovenščini in italijanščini in marsikateri si je na tihem obrisal solzo. V vasi so si ogledali muzej in so zvedeli, da so fotografija sad truda fotografa iz Sežane, ki je kljub strogim nadzorstvom okupatorjev razvil zgodovinske posnetke.
Njihova pot se je nadaljevala na Reko, kjer so jih sprejeli v društvenih prostorih italijanske manjšine. Po prisrčnem sprejemu je gostom iz Italije orisal zgodovino območja tov. Bressan, ki jim je predstavil okvire sedanje
borbe za obstoj manjšine. Nakar je njihov zbor, pod vodstvom pevovodje Škorjanca, zapel nekaj prekrasnih borbenih in ljudskih pesmi. Popoldne so goriški upokojenci obiskali še herojsko in mučeniško' vas Podhun. Vas so italijanski okupatorji leta 1942 sežgali, hiše pa zravnali z zemljo. Nedolžne
ljudi so zverinsko mučili, nekaj so jih pobili, druge pa so odpeljali v taborišča. Ob polaganju .vencev goriške VZPI-UVL in po enominutnem molku so Podgorci in vsi ostali zapeli partizanske pesmi. Izleta je bilo s tem konec, med potjo pa so se upokojenci še za kratek čas ustavili v Sežani.
prispevki
Dva razreda en teden na Piancavallu
Veselje doberdobskih šolarjev
V prekrasnem sončnem vremenu smo se odpravil v Piancavallo, da bi obiskali doberdobske osnovnošolce, ki so v tem zimskem letovičarskem centru preživljali teden dni na snegu. Ko smo jih dohiteli pred žičnico nedaleč od hotela Sport, tam so namreč prebivali, so se otroci s smučarskima učiteljema ravnokar odpravljali na sneg.
Ostali smo tako v družbi učiteljic Giuliane in Milenke, ki so skupaj z učitelji Markom, Štafanom in Liviom skrbeli za 17 otrok tretjega in petega razreda osnovne šole Prežihov Voranc iz Doberdoba, kateri so se prijavili k letošnjemu belemu tednu. Povedala sta nam, da je šlo doslej vse v najboljšem redu, otroci so zadovoljni, vreme je bilo smučanji izredno naklonjeno, sneg pa odličen, saj ga je na ledeno Površino že prvo noč nametlo deset centimetrov.
Vstajali so ob sedmi uri, do pol devetih so zajtrkovali, nakar so imeli uro Pouka. V Piancavallu se seveda niso učili matematike, slovnice ali kaj Podobnega, ampak so predvsem spoznavali okolje, v katerem so živeli teden dni. V tem okviru so se naučili Unena bližnjih gora Julijskih Predalp, sPoznali so tudi floro in favno tega območja. V tej uri so se obenem učili teorije vseh zimskih športov, zgodovine smučanja in slovensko smučarsko erminologijo: do potankosti so seveda °uvladali smučarske objekte, ki so dueli na razpolago v Piancavallu.
Dve uri zjutraj in dve uri popoldne imeli otroci na razpolago smučarke učitelje. 17 otrok je bilo razdelje-
. v tri »jakostne skupine«, odvisno Pač od smučarskega znanja posamez-
nika. V začetniški je bila sicer le ena učenka, saj so bili vsi drugi že večkrat na smučiščih, yeliko pa jih je bilo s šolo na snegu Že pred dvema letoma. Bivša ministrica za šolstvo Falcuccije-va jim je lani namreč onemogočala to izkušnjo s sklepom, da večdnevnih izletov ne smejo več organizirati.
Vseh pet učiteljev je bilo navdušenih, da se je z novimi navodili iz ministrstva ponovno omogočilo otrokom, da so teden dni preživeli skupaj na snegu. To je namreč tudi iz pedagoškega stališča nenadomestljiva izkušnja. Otroci se namreč tudi tako naučijo živeti v skupnosti in postanejo s tem bolj samostojni, da o drugih prednostih, ki jih doprinese teden športa
na svežem zraku, sploh ne govorimo.
Pred dvema letoma je bilo na snegu v Piancavallu 70 osnovnošolcev z Goriškega, letos pa sta na snegu le dva razreda, saj zakon dovoljuje tako vrsto izvenšolske dejavnosti le pod pogojem, da se belega tedna udeležijo vsi učenci razreda. Učenci četrtega razreda so zato ostali doma. Zaradi manjšega števila prijavljenih učencev avtobusnega prevoza tokrat niso mogli organizirati, zato so otroke v Piancavallo pripeljali starši. Kljub temu pa je bil izdatek sprejemljiv, saj je beli teden otrokove starše v celoti stal približno 250 tisoč lir.
V pogovoru z nekaterimi učitelji je čas hitro minil, medtem pa so se okrog
na snegu
nas zbrali učenci. Kristjan je bil nad smučanjem enostavno navdušen, posebno veselilo pa ga je, ko so imeli po večerjah skupinsko dejavnost; pri tomboli si je namreč priboril zabojček za glasbene kasete. Upravičeno je zato s posebnim zanimanjem pričakoval zadnji večer, ko je bila na sporedu posebno bogata tombola.
Marko pa nam je povedal, da on že več časa smuča; s starši je bil že na Lokvah, v Kranjski gori in v Avstriji. Oče je bil vselej hitrejši od njega, prepričan pa je, da ga bo po tej šoli s smučarskim znanjem nadoknadil in obljubil je, da bo odslej hitrejši.
Tudi Romina se je v Piancavallu res zabavala, saj so ji zimski športi od vselej všeč. V Piancavallu pa ima še družbo, kaj boljšega...
Vprašali smo Aljošo če starše kaj pogreša. Odgovoril nam je: »Kaj? Ja, škoda, da nimam s seboj računalnika, video igre, ki imamo v hotelu pa že itak vse poznam.« Tudi Aljoša je bil prepričan, da je že pravi smučarski mojster in je bil zaradi tega prepričan, da bo na sklepnem tekmovanju ugnal vse ostale.
Veroniki je bilo sicer smučanje všeč, rada se je podila po snegu, s posebnim navdušenjem pa je čakala na petek. Zakaj? Učitelji so jim obljubili, da jih bodo peljali v diskoteko, Veronika pa je dejala, da bo za to priložnost oblekla res posebno oblekico.
Po vsem, kar smo tam videli, nas zato Nataša res ni presenetila. Potožila se je namreč, da je tam sicer lepo, kaj pa to pomaga, če bodo morali kmalu domov...
FABIO GERGOLET
Ob 17. obletnici smrti sina Jureta Tomšiča, darujeta mama Jožica in sestra Daša 50 tisoč lir za ŠZ Dom v Gorici.
Za kulturno-športni center Danica na Vrhu sta Jožica in Mirko Zotti iz Gorice darovala 200 tisoč lir.
Ob 51-Ietnici skupnega življenja darujeta Marija in Valerio Frandolič (Pivko-teva) iz Doberdoba 100 tisoč lir za pevski zbor Jezero.
Namesto cvetja na grob Štefana Grilja, darujeta nečaka Dominik in Branko Ju-ren 50 tisoč lir za Kulturno in športno središče Danica na Vrhu.
Za Zeleni križ v Gorici so darovali prijatelji iz gostilne Pri Sandri 50 tisoč, Bernardi 30 tisoč, Severino Morsolini 35 tisoč, Alma in Graziana Delneri 200 tisoč, Enrico in Gina Auletta 20 tisoč, Ena in Marisa Culot 50 tisoč, Giovanna in Corrado Pussini 50 tisoč, Clara in Luciano Visintin 50 tisoč, Mariuccia in Dario Orlando 50 tisoč, N.N. 200 tisoč, Giulia Ba-issero z otroki 40 tisoč, Dario Culot z družino 50 tisoč, Olimpia Caterina Schel-le 20 tisoč, žena in otroci Nataleja Santo-riella 50 tisoč, Nerina Mondolfo 50 tisoč, žena Oliviera Stibela 50 tisoč, žena in hčerke Bruna Zinella 100 tisoč, žena in prijatelji Luigija Settante 120 tisoč, Irene Grusovin 15 tisoč, uslužbenci sodišča 60 tisoč in Alma Lepre vd. Miniussi 10 tisoč lir.
Za združenje Pionirjev prve pomoči so v razne namene darovali Firmina Zin 60 tisoč lir, Tommaso Colella 30 tisoč, Ervina Feresin 60 tisoč, Anna Paulin 60 tisoč, Mario Silvestri 400 tisoč, Alfredo Zonch 100 tisoč, Elvira Gallo 10 tisoč, Alesio Vecchiet 80 tisoč, Mario Conigi 3 tisoč, Adalgisa Palmerini 50 tisoč, Lionella Clancic 50 tisoč, Adelina Leban 80 tisoč, Basilio Da Frè 60 tisoč, Maria Paone 5 tisoč, Katia Urbanizza 5 tisoč, Rosa Princi 5 tisoč, Natalina Calligaris 10 tisoč, Giuseppina Danelli 15 tisoč, Franco Nar-duzzi 70 tisoč, Elisabetta Pacor 30 tisoč, druž. Ceibe 50 tisoč, uslužbenci ENPAS in SAUB v Gorici 300 tisoč lir.
Predvsem za razmah živilske industrije
Podražitev bo zlasti prizadela manjše pošiljke
SZ bo potrebovala zahodno tehnologijo
V letošnjem letu pristaniške tarife višje le za 5 odstotkov?
Ali bo letos res prišlo do prave eksplozije v popraševanju po tehnologiji za polet živilske industrije v vzhodnoevropskih državah? Tega mnenja so številni gospodarski operaterji v Italiji, ki se na to tudi mrzlično pripravljajo, posebno še spričo možnosti prodora na sovjetsko tržišče.
»Novi tok«, ki ga je krstil Mihail Gorbačov v prizadevanjih za nadaljnji razvoj domačega proizvajalnega aparata, predvideva, kot vemo, prožnejše upravljanje podjetij in občuten kakovostni porast njihovih proizvodov; to pa bo mogoče seveda samo s korenitim posodobljenjem proizvajalnih organizacij, še posebno na področju živilstva.
V resnici se čuti v Sovjetski zvezi potreba, da se živilski trg založi z mnogo večjimi količinami prehrane pa tudi s kakovostnejšim živežem, ki naj bi bil naprodaj po zmernih cenah. Cilj pa ne bo tako lahko doseči, če ne bodo pristojni dejavniki res drastično ukrepali. Tembolj še, ker je kar 64 odstotkov podjetij, ki se bavijo z živilstvom, zaključilo lansko poslovno leto z izgubo; ko bi hoteli do zadnje črke izvajati vladne predpise, bi bilo treba vsa ta podjetja likvidirati, ali pa jih — v najboljšem primeru — temeljito preustrojiti. Ker pa ni na tržišču dovolj in zadosti kakovostne prehrane, je jasno, da je treba ubrati drugo rešitev, in to karseda naglo.
No, Gorbačov ni kar tako izjavil, da pomeni perestrojka obvezno izbiro, ampak je dobro vedel, kaj govori. Po vsem tem sodeč je torej res mogoče napovedati, da bo prej ali slej v Sovjetski zvezi, kot tudi v vseh vzhodnoevrosp-kih državah, naravnost izbruhnilo popraševanje po zahodni živilsko-industrijski tehnologiji, kar močno zanima, kot rečeno uvodoma, tudi Italijo. Ta je doslej izvažala v Vzhodno Evropo le pičlih 7 odstotkov vse tovrstne tehnologije, namenjene v tujino. V Sovjetsko zvezo je šlo 4,5 odstotka, v Bolgarijo 0,8 odstotka, v Nemško demokratično republiko 0,5 odstotka, na Poljsko 0,4 odstotka in na Češkoslovaško ravno tako 0,4 odstotka, kar res ni dosti, če upoštevamo, da vsrka Zahodna Evropa kar 47 odstotkov te tehnologije. Razmerje med eno in drugo naj bi se kmalu popravilo predvsem zato, kot pravijo poznavalci, ker bi radi odgovorni za kmetijsko-živilsko industrijo v Sovjetski zvezi čimprej nadomestili zamujeno.
Postavlja se torej vprašanje, kakšno vlogo naj bi odigrala pri vsem Italija, oziroma, kako se nameravajo ravnati njena podjetja, ki proizvajajo stroje, naprave in sploh sodobno tehnologijo na tem področju. Velesejemska ustanova v Parmi pripravlja na primer ambiciozen program, ki predvideva med drugim vrsto sestankov med italijanskimi in vzhodnoevropskimi podjetniki, a stvarne možnosti o pospešitvi izvoza na to prostrano tržišče se bodo pokazale med 25. in 29. oktobrom: takrat bo v Parmi specializirana razstava TECNOCIBUS, na kateri bo veljala glavna pozornost predelavi žita, mesa in rib. (dg)
V	kratkem bi morala pristaniška ustanova (EAPT) uradno uvesti nove tarife za vse luške storitve. Poprečno bi se morale povišati za 5%, ni pa še znano, katere postavke se bodo povišale več in katere manj. Na vsak način ne bi smel povišek bistveno vplivati na potek prometa, ki je v zadnjih dveh letih užival nespremenjene tarife; dosedanje so namreč še od 1. marca 1986.
Pričakovanje novih tarif v tržaških špediterskih krogih ni mrzlično. Glede na važnost lastnih partnerjev je marsikdo že izdelal številke za celo leto ne glede na napovedane poviške, očitno v upanju, da bo stabilnost cen bolje vplivala na poslovanje od večjih prejemkov ob istočasnem tveganju osipa odjemalcev. Poviški bodo pa brez dvoma prizadeli manjše pošiljke, ki morajo računati na večji pritisk carinskih deklarantov in prevoznikov. Brez sprememb so za letos ostale tudi pristojbine za izdajanje dokumentov za pomorski prevoz (konosmanov); cene so v veljavi že od leta 1985.
Ob pričakovanju novih tarif lahko pogledamo njihov razvoj od leta 1974, kar bi nam s skorajšnjimi novimi cenami dalo že merodajen blok 15 let.
V	poštev smo vzeli tri klasične postavke: vkrcavanje raznovrstnega pakiranega blaga iz vozil naravnost na ladjo (imbarco diretto, tarifna št. 1); nakladanje in/ali razkladanje praznega in/ali polnega 20' kontejnerja (tarifna št. 100-101) in izkrcavanje težjih rud (železna, kromova, manganova, žgan magnezit idr.) iz ladijskega trupa neposredno v odkrita vozila (tarifna št.
210). Za št. 1 in 210 se vrednosti nanašata na tone teže, za kontejnerje pa na enoto. Primerno bi bilo pregledati tudi cene za storitve v zvezi z južnim sadjem (agrumi), koncept prevozov pa se je pri tem blagu v zadnjih letih bistveno spremenil in bi bila za verodostojno sliko potrebna dolga in zapletena študija.
Razpredelnica s tarifami je naslednja (za leto 1988 navajamo napovedi):
čeni prometni tokovi. Posebne cene so bile izdelane za izkrcavanje starega železa in za vkrcavanje lesa in železnih palic ali mrež za gradbeništvo.
Vrsto ugodnosti uživa na splošno tudi kontejnerski promet. Ker so tu pogoji morske vozarine navadno drugačni kot pri kosovnem prometu, je del stroškov za pretovarjanje že vključen v sami vozarini, večkrat pa se pretovarjanje plačuje neposredno ladjar-
	Raznovrstno	20' kontejner	Rude
f	blago (1 tona)	(enota)	(1 tona)
1974	1.940	13.790	900
1975	2.530	17.930	1.170
1976	2.790	19.730	1.290
1977	3.690	25.660	1.680
1978	4.990	35.930	2.360
1979	5.740	41.330	2.720
1980	7.180	51.670	3.400
1981	8.980	63.900	4.080
1982	10.780	85.600	7.390
1983	13.000	102.800	8.130
1984	14.690	112.000	8.950
1985	16.160	112.000	9.670
1986	17.000	112.000	10.170
1987	17.000	112.000	10.170
1988	17.850	117.600	10.680
Rast tarif je bila v nekaterih obdobjih divja, realnost, s katero je treba v poslovanju računati, pa je zadnja leta botrovala številnim izrednim ukrepom, ki so izluščili preferenčne cene za določene vrste blagaž. Že leta veljajo npr. posebne cene za paletizirano blago, ugodnosti pa uživajo tudi dolo-
jem v nekoliko ublaženi obliki.
Precejšen minus je v Trstu še vedno delo na ladjah (vskladiščevanje/sti-vaggio), ki z velikimi številkami bremeni ladijske vozarine in iz luke podi ladjarje, ki najdejo v manjših pristanih manj... sofisticirane... zahteve.
BRUNO KRIŽMAN
Letalske družbe vse bolj v stiski zaradi prevelike gostote prometa
,.
Jumbo na utesnjenem letališču Hong Konga
V gostem letalskem prometu so letala, ki svojo nalogo opravljajo z dobičkom, in taka, ki letijo z izgubami. V primerih, katere navajamo, bo prišlo verjetno do presenetljivih zaključkov.
Ameriška družba Pan Am, ki je v očeh javnega mnenja verjetno še vedno pojem civilnega letalstva, je lani svojo 60-letnico proslavljala na najbolj skromen način pod geslom »Varčevati, varčevati in še varčevati«. Izdatki za osebje so se morali v teku leta zmanjšati za približno 20 odstotkov. Vodilni osebnosti družbe sta si za vzgled sami znižali osebne dohodke za petino. Pan Am je zašla v težave zaradi goste mreže svojih poti ob istočasnem padcu potnikov iz ZDA v druge države. K
temu sta pripomogla padec vrednosti dolarja in bojazen pred atentati, katere so v povečanem številu pričakovali po ameriškem bombardiranju Libije. Presežek ponudbe nad povpraševanjem je povzročil finančno krizo. Od leta 1927, ko so letala nove družbe začela prevažati Američane iz Miamija na razvedrilo v Havano, se je Pan Am prvič soočil s problematiko preživetja.
V nasprotju z velikanom iz ZDA so nekatere evropske družbe v zadnji operativni dobi zabeležile dobre in celo odlične rezultate. V evropskem merilu je na prvem mestu britanska British Airways pred Lufthanso iz ZRN. Na presenetljivem tretjem mestu
naj bi bila španska Iberia, ki se je hitro prilagodila upadanju prometa v Severno Ameriko in prihranjena letala preusmerila proti novim tržiščem: na primer na Japonsko in v Južno Ameriko. Korenito nižji izdatki za gorivo, relativno nizki operativni stroški in prodaja nekaterih obrabljenih letal so blagodejno vplivali na proračun. Dobra organizacija prog je povečala odstotek izkoriščenega prostora, ki se je za precej točk povzpel preko svetovnega povprečja, kljub slabi zasedenosti letal na domačih progah.
Z velikimi dobički se na drugem koncu sveta ponaša tudi družba Cat-hay Pacific iz Hong Konga. V prvi polovici lanskega leta so se njeni dohodki od potniškega prometa povečali za 29,5% v primerjavi z enakim obdobjem iz leta prej, od blagovnega pa za 18%. Cathy Pacific posebno intenzivno izkorišča azijske relacije.
V	Hong Kongu deluje tudi družba Dragonair, ki je od ustanove za letalski promet dobila privoljenje za redno dnevno povezavo s Sangajem in Pekingom. V zadevo je naknadno posegla vlada Hong Konga z izjavo, da čas za dve konkurenčni družbi na enakih prograh še ni dozorel. Sama Cathay namerava del svojih presežkov investirati v borbo proti nadležnim konkurentom.
V	zvezi z družbo Dragonair je prišlo tudi do političnih zapletov. Izrečene so bile namreč obtožbe, da gre za ustanovo, katere lastnica je LR Kitajska. Zamenjava nekaterih vodilnih osebnosti, s »pristnimi« gospodarstveniki iz Hong Konga še ni bila dovolj prepričljiv dokaz o nesporni domačnosti, (bk)
Odprli so ga v soboto v Vidmu
Kmečki sejem AGRIEST odraz stvarnih razmer v deželnem kmetijstvu
VIDEM - Splošni videz vsakega sejma mora seveda biti optimističen, saj je sejem prirejen za to, da tam trgovec razstavlja in prodaja svoje blago kupcu. Velikokrat pa se zgodi, da na otvoritveni svečanosti uradni govorniki tarnajo o težavah sektorja, katerega sejem otvarjajo. Tako je bilo tudi v Vidmu v soboto, ko so odpirali letošnji kmečki sejem AGRIEST. Govorniki, od podtajnika Francesca Cimina navzdol, so tarnali o številnih težavah, ki pestijo italijansko kmetijstvo, še zlasti v odnosu do tistega bolj a razvitega v drugih državah Evropske gospodarske skupnosti. Sicer pa so tako podtajnik Cimino kot drugi povedali, da se je kmetijstvo na srečo posodobilo, da vlada nudi kmetom veliko pomoči in da vlada pripravlja nove zakone, ki bodo še bolj ovrednotili delo sodobnih kmetov.
Govoriti o kmetijstvu v Furlaniji-Julijski -krajini pomeni govoriti predvsem o kmetijstvu v nižinskih predelih Furlanije. Vinogradništvo v gričevnatih predelih je pojem zase, še zlasti odkar so vina Brd in Vzhodnofurlanskih gričev pridobila na veljavi v italijanskem in mednarodnem svetu.
Kmetijstvo v furlanskih nižinah pa je dandanes nekaj posebnega. Takoj po vojni je v Furlaniji-Julij-ski krajini bilo v kmetijstvu zaposlenih 160.000 ljudi. Dandanes jih je le 27 tisoč. Od teh je 6.000 odvisnih delavcev. To pomeni, da so se tudi v kmetijstvu razvila večja ali srednja posestva v katerih se mora lastnik posluževati odvisne delovne sile.
V Furlaniji so zrasla kmetijska posestva, ki uporabljajo sodobno tehnologijo. Prav o tem je bilo govora na otvoritvi videmskega kmečkega sejma. Temu je posvečen sejem sam, saj vidimo na njem razstavljenih veliko sodobnih strojev. Govor je bil o zelenih tovarnah. Govor je bil o nujni potrebi, da kmet zna prodajati svoje blago.
Videmski sejem kmetijstva postaja iz leta v leto pomembnejši. Na njem lahko kmetovalci vidijo vse, kar premore sodobna tehnologija na tem področju. Na sejmu, ki bo trajal še ves teden, bo seveda več strokovnih posvetov.
Predsednik sejma Bruno Damiani je v uvodnih besedah govoril o važni vlogi, ki jo ima videmsko sejmišče v furlanski gospodarski stvarnosti.
MARKO WALTRITSCH
Nerazvite države obtožujejo razviti svet neokolonializma
Stanje med razvitimi in nerazvitimi deželami na svetu obravnavajo na sestankih in srečanjih, ki so domala vsak dan; obravnavajo ga, ker ga pač morajo, saj je prepad med enimi in drugimi glavna rakova rana v zdajšnjih gospodarskih razmerah.
Dva dogodka pa to stanje še bolj osvetljujeta: gre za zasedanje visokih predstavnikov držav, ki spadajo v Organizacijo afriške enotnosti (sestanek je bil v Adis Abebi) ter za srečanje predstavnikov 15 tihooceanskih držav na otoku Baliju, v Indoneziji. Na obeh sestankih so se soočili s splošno gospodarsko problematiko, niso pa mogli mimo problema dolgov, ki najbolj zavira ne le gospodarsko, marveč celotno rast teh držav.
Sestanek na Baliju je bil te dni, v Adis Abebi pa nekoliko prej. Temeljna ugotovitev na obeh srečanjih je v glavnem bila, da je gospodarski položaj na svetu slab ter da to kajpak najbolj prizadene dežele v razvoju. Navzoči so imeli na razpolago najnovejše napovedi Organizacije združenih narodov za letošnje leto, po katerih bo gospodarska rast že razvitih držav počasnejša od lanske kar za okrog 1,5 odstotka. Prevedeno v dolarje je to milijardna vsota.
Sestanka sta imela to značilnost, da so na primer v Adis Abebi navrgli vrsto predlogov, ali celo zahtev, ki naj bi jih začeli proučevati mednarodni dejavniki (pokazalo pa se je hkrati, da Afrika v svojih naporih ni dovolj enotna); na
otoku Baliju pa je bilo predlogov manj, a stališča dosti bolj čvrsta.
Udeleženci vrhunskega sestanka Organizacije afriške enotnosti so prišli na dan z dokaj »revolucionarnimi« predlogi (tako jih je nazval Kenneth Kaunda), med katerimi izstopajo tile: za vse afriške dežele naj bi pri vprašanju dolgov uvedli moratorij, ki naj bi trajal okroglo 10 let, nato pa naj bi afriške države odplačevale vsaka svoj dolg v naslednjih 50 letih. Obresti naj bi zmanjšali do »najrjižje« meje. Te predloge so sklenili poslati bankam, ki so dale posojila, medtem ko pa so se na vlade držav-upnic obrnili z zahtevo, naj bi preprosto odpisale dolg osemnajstim najmanj razvitim državam na syetu, ki so vse na afriški celini.
»Revolucionarnost« zahtev izhaja zlasti iz tega, da afriške dežele, tudi najbolj razvite, danes objektivno niso v stanju vračati glavnice in komaj uspevajo odplačevati obresti, ali pa del obresti. Na afriški celini so dežele, v katerih
letni dohodek na prebivalca ne presega 200 dolarjev (!). Tretjina dolžnic odvaja za odplačevanje dolga več kot polovico svojega deviznega dohodka. V škripcih sta zdaj celo Kenija in Egipt (Mubarak je obiskal Združene države Amerike tudi zato, da bi se tam pomenil o dolgovih), ki spadata med gospodarsko najbolj razvite, v težave pa je zašla reci in piši Slonokoščena obala, o kateri so še pred petimi leti trdili, da bo kvečjemu upnik, nikoli pa dolžnik.
Res pa je, da nezaupanje mednarodnih dejavnikov v Afriko ima svoje vzroke. Generalni tajnik Organizacije afriške enotnosti, nigerski zunanji minister Ide Umaruj, je bržčas priznal, da polovica do sedaj danih kreditov afriškim deželam ni ubrala prave smeri, marveč so jih uporabili v tako rekoč nerentabilne namene. Korupcije, nepotizma in podobnih pojavov je na afriški celini žal še veliko. Zato je tudi razumljivo, če se zdaj v Organizaciji združenih narodov ubadajo z mislijo, da bi morali le okrepiti svojo posredovalno vlogo med upniki in afriš-
kimi dolžnicami. Afrika namreč potrebuje nove kredite, vendar jih bo morala tudi smotrno uporabiti.
Za razliko od sestanka v Adis Abebi, kjer niso varčevali z zahtevami (nimajo pa še skupne politike, kaj šele načrta), so bili na trgovinskem sestanku na otoku Bali bolj skromni, pa vendar mnogo bolj dosledni. Potem, ko so tudi tu ugotovili, da se razmere med bogatimi in revnimi ne popravljajo in da so pravzaprav zmeraj slabše, so preprosto zahtevali, da se čimprej skliče v okviru Združenih narodov že zdavnaj programirana svetovna finančna konkurenca, ki naj bi imela dolgove kot glavno temo.
Predstavniki 15 navzočih azijskih in tihooceanskih držav so podčrtali zlasti podatek, da se protekcionizem Zahoda stopnjuje in da so azijske dežele lani lahko izvozile na to področje blizu 4 odstotke blaga manj kot pred dvema letoma. Šli pa so še dlje. Združene države Amerike so neposredno obtožili, da so glavni krivec za prepad med razvitimi in nerazvitimi, ker da s tem, da nočejo urediti svojega proračunskega primanjkljaja, grobo zaostrujejo zlasti položaj nerazvitih.
Skupni imenovalec sestankov v Adis Abebi in na Baliju pa je bil tudi v tem, da so navzoči kar vztrajno omenjali »neokolonializem«.
MIRO KOCJAN
Dan slovenske kulture v Špetru v Beneški Sloveniji
Kulturni praznik v znamenju kakovosti odraz želje po nadaljnji rasti manjšine
Občinska dvorana v Špetru je bila v soboto nabito polna
Slovenci v videmski pokrajini so dan naše ^kulture proslavili v soboto zvečer v Špetru, kjer so se v velikem številu udeležili dveh različnih, vendar v znamenju kakovosti povezanih kulturnih prireditev. Beneška galerija, ki si je s svojim rednim delovanjem pridobila sloves in ugled med ljubitelji umetnosti, je ob tej priložnosti gostila razstavo grafik preminulega slovenskega slikarja, predvsem pa odličnega grafika Rika Debenjaka. V imenu prirediteljev, Študijskega centra Nediža in Društva beneških likovnih umetnikov, ki sta v sodelovanju z Goriškim muzejem iz Nove Gorice in pod pokroviteljstvom špetrske občinske uprave bila pobudnika prireditev ob kulturnem prazniku, je galerijsko občinstvo pozdravil Pavel Petričič.
Likovna kritičarka Nelida Silič Nemec je predstavila bogat Debenjakov grafični in nasploh umetniški opus ter magične razsežnosti, ki ga označujejo. Spregovorili so tudi ugledni gostje, špetrski župan Firmino Marinig, odbornik Gorske skupnosti Nadiških dolin Michele Carlig in predsednik videmske pokrajinske uprave Tiziano Venier.
Marinig je ugotavljal, da je kulturni praznik tudi priložnost za obračun, ki ne more biti drugače kot pozitiven. Pred kakimi 20 leti je bilo še malo zanimanja za narodnostne korenine in zavesti o identiteti. Po potresu leta 1976 so se stvari tudi v tem pogledu bistveno premaknile. V osemdesetih
letih sta važna mejnika ustanovitev prve tovarne z mešanim kapitalom ter odprtje zasebne dvojezične šole v Špetru: po eni strani gospodarsko, po drugi pa kulturno utrjevanje in rast, torej to, za kar si tudi špetrska občinska uprava vseskozi in vztrajno prizadeva. Kljub neizpodbitnim dosežkom pa bo trud zaman, če ne bodo Sloven-
cem, tako posameznikom kot skupnosti, priznane osnovne narodnostne pravice, je dejal župan, ki je svoj govor v italijanščini dopolnil s pozdravom v domačem slovenskem narečju.
Carlig je posredoval pozdrav predsednika Gorske skupnosti Chiabudini-ja, sam pa poudaril visoko raven, ki jo dosega slovenska kultura v Nadiških dolinah z delovanjem galerije, uve-
ljavljanjem šole, pa tudi s prireditvami, kakršno so tokrat pripravili ob dnevu kulture.
Pomembne so bile tudi misli, ki jih je izrekel predsednik Pokrajine Tiziano Venier. Ugotovil je, da je za narod pomembno, da se srečuje na takih prireditvah, ki vrednotijo njegovo kulturo, jezik in tradicije. Pokrajina je do teh vprašanj občutljiva in bo, tako je zagotovil, naredila vse, kar je v njeni moči, da bi upoštevala želje in potrebe ljudi Benečije, kar zadeva kulturno, a tudi gospodarsko in družbeno življenje, pri čemer je treba tem krajem zagotoviti enake pogoje in razvoj kot drugim območjem v deželi.
Na srečanju v galeriji je zapel beneški mešani pevski zbor Pod lipo, ki ga vodi dirigent Nino Specogna.
Tudi drugo srečanje^ kulturni večer v občinski dvorani v Špetru, je potekalo v znamenju kulturne kakovosti in zanimivega razmišljanja o stvarnosti Slovencev v videmski pokrajini. Najprej občinska odbornica v'Špetru Bruna Dorbolò in za njo predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev za videmsko pokrajino Jole Namor sta poudarili misel, da ni dovolj ohranjevanje lastnih tradicij, pač pa je potrebna kulturna rast. Prav zato si ZSKD prizadeva, da bi ob podpori kulturnemu ustvarjanju in delovanju domačih društev omogočila tudi čimveč priložnosti za srečanja z vrhunsko slovensko kulturo in umetnostjo. Praznovanje kul-
turnega praznika je potekalo prav v tem ključu, ki odgovarja željam in potrebam ljudi po razvoju kulturne kakovosti.
Jole Namor je ob vidnih uspehih navedla tudi težave, ki bremenijo slovensko beneško kulturo. Težave gredo od pomanjkanja ustreznih prostorov pa do osnovne ugotovitve, da kljub dolgoletnim zahtevam deželna in državna oblast še nista zagotovili manjšini zakonskega priznanja, ki ga potrebuje za nadaljni obstoj in razvoj.
O neizpolnjenih obvezah republike, ki je Slovence v teh krajih prikrajšala za del kulturnega bogastva, ker se niso mogli v šoli naučiti slovenščine, je spregovoril tudi predsednik SKGZ Klavdij Palčič. Država nam dolguje priznanje in zaščito, je dejal, na vsem teritoriju, kjer živimo, da bomo lahko rasli in uspevali. Naš narod se lahko ponaša, da se je skozi zgodovino uveljavljal s kulturno podobo in ne z vojskovodji. Kultura, Cankarjeva "bela krizantema", nas stalno spremlja in nam je v oporo v hotenju, da se ohranimo kot narod med enakopravnimi narodi v Evropi.
Program sobotne prireditve ob dnevu kulture so nato sooblikovali igralka SSG Miranda Caharija s pesniškim intermezzom ter Črtomir in Mojca Šiš-kovič, ki sta v duu violina-klavir z vrhunsko koncertno izvedbo izzvala toplo ploskanje prepolne dvorane.
MARKO MARINČIČ
Na osrednji proslavi nastop domače gledališke skupine in zbora Jezero
V Gorici prikaz lastne ustvarjalne
Gledališča skupina Gorica se je predstavila s poemo Srce mi drugo ustvari
Naslonitev na lastne ustvarjalne moči in povezovanje različnih pobud znotraj goričkega področja sta vodilni smernici delovanja Zveze slovenskih kulturnih društev na Goriškem v zadnjem obdobju. Taka usmeritev se je izkazala kot pravilna in vzpodbudna. Sobotna prireditev v goriškem Kulturnem domu ob dnevu slovenske kultu-
Sergij Pelhan
re pa je pomen in pravilnost take izbire samo potrdila.
Oblikovalci gledališke poeme "Srce mi drugo ustvari", člani pred letom dni ustanovljene gledališke skupine Gorica in člani moškega pevskega zbora Jezero iz Doberdoba so dokazali, da so sposobni tudi zahtevnega gledališko-prostorskega nastopa. Uspešno so prestali izkušnjo pred širšo publiko, izmerili svoje moči na prireditvi ob Prešernovem dnevu, dokazali, da so tudi amaterske skupine sposobne pripraviti kakovosten kulturni dogodek. Vzpodbuda torej, da je treba po zastavljeni poti naslanjanja na lastno ustvarjalnost z združevanjem, povezovanjem in usklajevanjem nadaljevati tudi na drugih ravneh.
Pomen opiranja na lastno ustvarjalnost, zanašanje na lastne sile je v priložnostnem nagovoru posebej poudaril tudi predsednik Kulturne skupnosti Slovenije Sergij Pelhan. Posebej velja to za dele slovenskega naroda izven meja matične domovine, za Slovence na Tržaškem, Goriškem in v videmski pokrajini, na Koroškem in Madžarskem, čeprav je položaj v posameznih območjih dokaj različen. "Brez lastne ustvarjalne moči in volje do vztrajanja na zastavljeni poti tudi Slovenci v zamejstvu ne bi bili to, kar ste," je dejal govornik, ki se je pred tem v svojem nagovoru dotaknil še vprašanja vloge kulture pri oblikova-
nju slovenske narodne zavesti in državnosti, o vrednotenju umetnosti in nevarnosti, da postanemo pod vplivom nadomestkov, ki nam jih ponuja sodobna, materialno sicer bogatejša družba, otopeli za razumevanje bistva umetnosti.
Poročali smo že, da je bila sobotna
prireditev v Kulturnem domu v Gorici zelo dobro obiskana. Nabito polna dvorana je dokaz, da so naši ljudje iz mesta in'okolice dovzetni za pomen praznika slovenske kulture. Ob tem velja opozoriti še na dodaten element. Prešernova proslava v Gorici je še zmeraj dogodek, ob katerem odpa-
moči
dejo razni ideološki pomisleki, ko je kultura, smisel umetnosti in pomen pesniškega občečloveškega sporočila skupni imenovalec.
Tudi na sobotni prireditvi je bilo tako. Topel in dolg aplavz, s katerim je publika nagradila nastopajoče, potem ko je izzvenela Zdravljica v izvedbi doberdobskih pevcev, je pravzaprav najbolj neposredno ponazoril občutke občinstva, med katerim je bil tudi jugoslovanski generalni konzul v Trstu, Livij Jakomin.
Ob koncu je prav, da poimensko navedemo člane gledališke skupine Gorica, ki so poleg pevcev zbora KD Jezero iz Doberdoba sooblikovali sobotni kulturni dogodek. To so Alenka Florenin, Dušan Košuta, Barbara Rus-tja, Laura Furlan, Adrijana Furlan, Iztok Devetak in Vesna Češčut. Tehnično ekipo sta sestavljala Robert Košuta in Peter Grusovin, sceno sta si zamislila Silvan Bevčar in Vladimir Klanjšček. Doberdobski pevski zbor je vodil Ivan Klanjšček, medtem ko je režija in celotna postavitev predstave delo Janeza Povšeta.
V sklop prireditev ob letošnjem dnevu slovenske kulture v Gorici sodi tudi bogata razstava slik in ilustracij tržaškega rojaka Milka Bambiča. Razstavo so odprli v petek, 5. t. m., zvečer in bo na ogled do 18. februarja.
Številne prireditve v počastitev dneva slovenske kulture bodo v prihodnjih dneh v raznih krajih na Goriškem.
Literarni popoldan in koncert Istranove na proslavi v Trstu
»Neznosna lahkost zamejskega bivanja«
Povezanost in odprtost, nova iskanja, soočanja z drugimi, naša lastna ustvarjanja in ustvarjanja drugih, nam podobnih, so bila v osrčju letošnje osrednje proslave ob dnevu slovenskega kulturnega praznika, ki ga je v Trstu priredila Zveza slovenskih kulturnih društev. Po bogati soboti se je tudi v nedeljo v tržaškem Kulturnem domu zvrstila kopica prireditev, v katerih so prišla do izraza tista stremljenja in sugestije, ki jih je organizator
povezal v skupni naslov letošnje prireditve: Povezanost med seboj — odprtost v svet.
O tej navidezni dihotomiji je razmišljal slavnostni govornik Pavel Fonda v svojem govoru. Njegovo razmišljanje je bilo uprto v prihodnost, preraščalo je meje naše gole eksistence na tem koščku zemlje. »Sedaj vemo, da smo!«, je med drugim poudaril. »Ni nam več tega treba nikomur dokazovati. Odrasli smo in postali polnoprav-
ni državljani tega šveta in ni nam več potrebno, da zbiramo potrdila, da dokažemo svojo pravico do tega državljanstva. Če kdo od sosedov v to dvomi ali se še vdaja konfuznim občutkom večvrednosti, je to pač le simptom njegove družbene nevroze, torej njegov problem, ob katerem ni več umestno, da se mi ustavljamo in zapravljamo svoje energije, da bi ga prepričevali. Energij nam ne gre več tratiti v dokazovanje, da "smo" in da "veljamo", ampak v iskanje "kakšni smo", v kakšno smer in po kakšnih zakonitostih gre razvoj nas samih in okolja, ki nas obkroža.«
V tem pogledu bi morala kultura odigrati vlogo nekakšnega »razmišlju-jočega aparata«; bila naj bi »področje človeškega delovanja, ki teži k spoznavanju lastne biti, razširjanju zavesti o sebi in o zakonitostih, po katerih se posamezniki in skupnosti razvijajo, in o ovirah, ki jih ta razvoj srečuje.« Prav to iskanje naj bi bil skupni imenovalec kulture. Pri iskanju novega pa Fonda ni izničil preteklosti in njenega doprinosa: »Novo navsezadnje na koncu preobrazbe v resnici ne ovrže vsega prejšnjega, saj pretežni del starega le uokviri v drugačen kontekst.«
Govornik se je zaustavil še ob vprašanjih vrednotenja kulture, odnosov z drugimi skupnostmi, tabu tem, ki so tudi pri nas prisotne. V tej luči je zastavil vprašanje odprtosti (»Odprtost ni potreba, ki prihaja od zunaj, ki nam jo drugi vsiljujejo, ampak predvsem
Pavel Fonda
naša vitalna nujnost«) in vsega, kar to vprašanje odpira. »Včasih se res čutimo postavljeni pred izbiro med dušlji-vo zaprtostjo in utapljajočo odprtostjo,« je ob koncu ugotovil. »To navidez nerešljivo smrtno dilemo pa lahko preobrazimo v življenjsko razpetost med pozitivnima poloma, ki jih predstavljajo na eni strani utrjevanje lastne identitete in na drugi strani intenzivno vživljanje in sočustvovanje z drugimi. Pri tem je seveda veliko tve-
ganaja, a le to daje življenju svoj polni smisel, pa čeprav v "neznosni lahkosti bivanja"«.
Odprtost, ki se je kot rdeča nit vila skozi slavnostni govor, se je malo poprej udejanila na literarnem popoldnevu. Organizatorji so povabili za skupno mizo po dva mlada slovenska in italijanska ustvarjalca iz Trsta. Pesnika Tatjana Rojc in Giorgio Depan-gher in prozaista Gianfranco Sodoma-co in Miran Košuta so s svojimi verzi in proznima sestavkoma razgrnili občinstvu paleto utrinkov, dilem, ki jih poraja življenje v obmejnem prostoru, bivanjskih in eksistencialnih vprašanj. Vsak je na svoj način predstavil svoj pogled, iz prebranih tekstih pa je bilo vseeno možno razbrati neko skupno poanto, ki jo obeležuje vklenjenost v tukajšnji prostor in čas.
Medtem ko so se otroci z animatorkami živahno vključili v svet barv in domišljije (med drugim so si ob koncu ogledali tudi mladinski film Sreča na vrvici), so si lahko udeleženci gledali projekcijo videoposnetkov o kraški in istrski arhitekturi, ki sta jih pripravila Agencija Aple Adria in TV Koper. Istrska glasbena kultura je prišla nato do izraza na koncertu skupine Istranova, ki je sklenil osrednjo tržaško proslavo. Fantje so s starinskimi glasbili obudili zvoke in glasbo slovenske, hrvaške in italijanske Istre. Škoda le, da jim je prisluhnilo preskromno število ljudi.
Skupina Istranova je zaigrala vrsto starih Istrskih pesmi
Sport kot svojstven kulturni fenomen
Ob dnevu slovenske kulture naj nam bo dovoljeno spregovoriti nekaj besed o tem, kako je šport tudi svoj-stvenkulturni fenomen. Ne mislimo tuna telesno kulturo, ki je čisto nekaj drugega od tega, kar doživljamo nedeljo za nedeljo.
Tudi v nedeljo smo se lahko prepričali, kako odločajo o italijanskem nogometnem prvenstvu (mislimo na A ligo) polne denarnice predsednikov in srečna roka pri izbiri ključnih igralcev. Napoli zmaguje, Maradona pa se potrjuje kot svojevrstna moč, ki v pravem trenutku zavrti kolo usode sebi v prid. V Milanu se nad vsemi dviga Gullitova, s kitami okrašena glava. Vojska zmaguje, če ima dobrega vojskovodjo, nogomet živi v holly-voodskem mitu, kjer ime nastopajočega zvezdnika zasenči film kot celoto.
Smo tik pred popolno ekranizacijo nogometa, ko bodo tekme zasenčile cukrene nadaljevanke. Kje so časi, ko je »paron« Nereo Rocco vodil Milan v pristnem tržaškem narečju in z neko prosvetljeno preproščino. V prostih dnevih pa se je vračal v Trst in posedal po starih gostilnah in pil osminke vina. Ekipa je danes
stroj, trenerji pa so vedno bolj podobni visokim bančnim uradnikom. Stari duh nogometa se ohranja v nižjih ligah, kjer je potrebno še nekaj srca in smisla za garanje.
Pred nami so zimske olimpijske igre. Italija je končno našla pravega smučarja, ki ni molčeč in leden kot Stenmark, ki ni zazrt v gorske tišine kot Thóni, ki ne govori italijanščine z veliko muko, ker je njegov materin jezik nemščina. Tomba je tipičen fant, ki zahaja v disko, ki je sendvič s hamburgerjem, bere stripe in je brez kakih posebnih kompleksov. V resnici so nam ljudje, ki ga od bliže poznajo, pravili, da je vesten in tudi resen športnik, ki ne prebije noči na plesiščih, vendar je to veliko manj zanimiva »podoba«. Ni pa naključje, da mladi ob Maradoni in Gullitu prilepijo tudi poster mladeniča iz Bologne.
Šport potrebuje rezultate, vendar tudi takih šampionov, ki odgovarjajo »okusu« množic. Konec koncev je športnik potrošno blago, ki nas očara, dokler se ga ne naveličamo.
ACE MERMOLJA
Tenis: sedaj Italija - Jugoslavija Nogomet: »sramotna« predstava v Trstu
PALERMO, NEW DELHI — In sedaj bo v četrtfinalu Davisovega pokala na sporedu srečanje Italija - Jugoslavija. Domačini so namreč v Palermu po predvidevanjih gladko premagali Izrael, saj so tudi na obeh nedeljskih srečanjih pregazili nasprotnika. Najboljši italijanski tenisač bizarni Canè je odpravil Blooma, mladi Cancellotti pa celo močnega, a že razočaranega Mansdorfa. Vsekakor je Italija na tem srečanju zadovoljila svoje številne privržence in dokazala, da ima vrsto mladih, ki še kako obetajo.
Srečanje v New Delhiju med Indijo in Jugoslavijo je bilo dosti bolj izenačeno, kot kaže tudi končni izid. Izkazalo se je, da je odločalo prav sobotno srečanje dvojic, še več, prav zadnja dva gamesa zadnjega seta tega srečanja. V nedeljo je šlo vse po predvidevanjih. Indijska štev. ena Krihhan je sicer z izrdno težavo odpravil Orešar-ja, zato pa se je Živojinovič poigral z Amritrajem.
KONČNA IZIDA: Italija - Izrael 4:1 (Canè - Bloom 4:6, 6:1, 6:1, 6:1; Cancellotti - Mansdorf 6:4, 6:2). Jugoslavija -Indija 3:2 (Krihnan - Orešar 4:6, 6:4, 4:6, 6:1, 6:3; Živojinovič - Vijay Amritraj 6:3, 6:4, 6:4).
Ciboni jugoslovanski košarkarski pokal
V finalu jugoslovanskega košarkarskega pokala je Cibona na Reki premagala Jugoplastiko z 82:80 (41:38). Čeprav je Dražen Petrovič dal »le« 15 točk, pa so se zato razigrali ostali igralci zagrebškega moštva. Reško prireditev so zasenčili pretepi na igrišču.
Nogomet: v italijanski A ligi po predvidevanjih
Tudi nedeljsko »prehodno« kolo italijanske A lige je potrdilo premoč Na-polija, ki je letos, kot kaže, neustavljiv. Čeprav ni proti Pisi igral nezadržno, pa jo je vseeno premagal in ohranil štiri točke prednosti pred Milanom, ki je spet nasul priložnostnemu nasprotniku nekaj zadetkov. Popolnoma je odpovedala Sampdoria, ki je gladko izgubila v Veroni, prav tako pa je razočarala tudi Roma, ki je z igralcem več doma le remizirala v Avelli-nom. Remi Interja v Empoliju je po-
vsem realen, z zmago proti Fiorentini pa je Como dokazal, da je ekipa, ki si zasluži A ligo. Poraz Juventusa v Pescari je pravi italijanski »športni škandal«. V Pascari lahko izgubiš, a ne tako, kot je storil Juventus: brez boja in ponosa. Torino je rutinsko, a s težavo, premagal Ascoli.
Italijanska B liga: »sramotna« predstava v Trstu
Kdor je v nedeljo gledal tekmo med domačo enajsterico in Atalanto, ki bo letos zanesljivo napredovala v višjo ligo, je nato obžaloval izgubljeni čas in pa denar za vstopnico. Igre sploh ni bilo, kot da bi bili ekipi domenjeni za bledi remi. Jasno je, da je izenačen izid točno to, kar so igralci na igrišču tudi iskali.
V Tarantu Udinese ni igrala slabo, vendar je zapustila igrišče poražena z
zadetkom, ki ga je prejela v zadnji minuti srečanja. Čeprav imajo Videmča-ni potencial za A ligo, se bodo morali otresati nazadovanja. Tak je pač nogomet...
Italijanska košarka - Segafredo: kaj sedaj?
V italijanski košarkarski A-2 ligi je goriški Segafredo spet izgubil doma, tokrat proti solidni Standi iz Reggio Calabrie. Stanje se za goriško ekipo slabša, pa čeprav niso v nedeljo igrali porazno. Segafredo je namreč igral brez tujca Aleksinasa, nasprotnike pa je vodil Goričan Zorzi. Vitez in tovariši so na zadnjem mestu lestvice skupno z Biklimom iz Riminija in Cukijem iz Mester, vendar pa je potencial go-riške ekipe tak, da bi morala vseeno ostati v A-2 ligi.
Šah: presenečenji v Saint Johnu
Končno je znanih vse osem udeležencev četrtfinalnih dvobojev za izzivalca svetovnega prvaka Kasparova. Ti so: Short in Speelman (oba Anglija), Tim-man (Nizozemska), Portisch (Madžarska), Jusupov (SZ), Hjartarson (Islandija) in Sparggett (Kanada). Sedmerici se bo pridružit še bivši svetovni prvak Karpov, ki pa očitno ne bo imel problemov, da se bo spet prebil do dvoboja s Kasparovom. V dodatnih srečanjih med Hjartarsonom in Korčnojem ter So-kolovom (na sliki desno) in Sparggettom (levo), je prišlo do velikih presenečenj. Mladi Islandec je premagal izkušenega Korčnoja s črnimi figurami, mladi Kanadčam pa v hitropotezni partiji na 15 minut, ki je odločala o napredovanju, tretjega igralca na svetu Sokolova.
Na vrhu jugoslovanskega nogometa nič novega
Jugoslavija - Italija
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
Ali bo »padel« jugoslovanski zvezni kapetan Miljan Miljanič, ali samo selektor olimpijcev Ivan Toplak ali pa kar cel strokovni štab jugoslovanske nogometne reprezentance, vključno s selektorjem reprezentance A Ivico Osimom? To je bilo veliko vprašanje pred sobotno sejo predsedstva Nogometne zveze Jugoslavije v Beogradu.
Najostrejši kritiki strokovnjakov NZJ so iz Srbije, ki so najprej napadli Miljaniča, češ da ni za nič odgovoren. To je sicer delno res, toda razprava o odgovornosti bi bila umestna tedaj, ko so si v nogometni zvezi izmislili dve ločeni funkciji: zvezni kapetan in selektor. Nobena boljša evropska reprezentanca na krmilu nima dveh mož, bržkone pa v Evropi že vedo, kako je prav. Nekaj podobnega so si sicer pred leti izmislili Francozi, ki so prejšnjega selektorja Michela Hidalga določili za nekakšnega direktorja, toda sloviti strokovnjak je hitro uvidel, da je odveč. Kritiki so od Miljaniča zahtevali, da bi določil osnovni način igre ter sodeloval pri sestavljanju
moštva. To pa bi bil seveda še večji »greh«, kajti staro tekmovalno pravilo je, da lahko »vodi« en sam mož. Miljanič je bil v tem pogledu doslej zares pameten, kajti z nobeno potezo se ni skušal vmešavati v Osimovo vlogo ali zmanjševati njegovo avtoriteto.
Toda zadeva se je le »srečno« končala: vsi so ostali na položajih. Predsedstvo NZJ je namreč sprejelo Milja-ničevo poročilo o nastopih vseh selekcij v preteklem letu ter menilo, da so bili rezultati v glavnem skromni, da pa nekateri pokazatelji kažejo, da bi se stanje utegnilo izboljšati.
Še več ostrih besed pa je bilo v zadnjih dneh na račun sodnikov. Jugoslovanska nogometna zveza si že nekaj let prizadeva, da bi razbila sodniško »mafijo«, ki krmari v spregah z velikimi klubi ter jemlje davek pri malih. Zadnji udarec so sodniki doživeli prav v soboto, ko se je moralo umakniti osem zelo znanih mož v črnem, hkrati z njimi pa tudi nekdanji predsednik Nogometne zveze Jugoslavije Tomaš Tomaševič, ki je vodil sodniški odbor. Beograjski časopisi v nadaljevanjih objavljajo obtožbe izpadlih sodnikov, ki so naperjene proti tistim, ki so po
na Reki?
njihovem mnenju skovali zaroto proti njim. Zmeda s sodniki je zares popolna, pogosto pa so žrtve tudi mednarodno uveljavljeni sodniki kot sta Mariborčan Edo Šoštarič in Beograjčan Zoran Petrovič, ki so ju za dolgo izločili s scene.
Tri tedne pred ligaškim startom se sodniki niso proslavili tudi na 29. mednarodnem turnirju, ki je bil v Mostarju. Partizan in Velež sta v 1. kolu premagala madžarski Vasas in avstrijski Sturm, v finalu pa sta se pomerila med seboj. Z 2:1 je zmagal Velež, pri čemer pa je sodniška trojka dobesedno zrežirala razplet. Glavni sodnik je razveljavil povsem regularen Partizanov gol, stranski sodnik pa je nato dovolil, da je Tuce dosegel zmagoviti gol, potem ko je bil očitno v nedovoljenem položaju.
Za tekmo A reprezentanc Jugoslavije in Italije pa je vse več zanimanja. Prireditelji očitno menijo, da bodo v zadnjem času spet odlični »azzurri« napolnili štadion. Tekma bo 30. marca, Reki in Mostarju pa so se zdaj kot kandidati pridružili še Zagreb, Split in Skopje. Največ možnosti ima seveda Reka.
nedeljski izidi
nogomet
Italijanska A liga
IZIDI 18. KOLA
Como - Fiorentina 1:0, Empoli - In-ter 1:1, Milan - Cesena 3:0, Napoli -Pisa 2:1, Pescara - Juventus 2:0, Roma -Avellino 0:0, Torino - Ascoli 2:1, Verona - Sampdoria 3:1.
LESTVICA
Napoli 31, Milan 27, Roma 24, Sampdoria 22, Inter 21, Juventus 18, Verona 18, Torino 18, Cesena 16, Pescara 16, Fiorentina 14, Ascoli 13, Pisa
13,	Como 13, Avellino 11, Empoli 8.
PRIHODNJE KOLO
Ascoli - Milan, Cesena - Pescara, Fiorentina - Empoli, Inter - Torino, Juventus - Verona, Napoli - Avellino, Pisa - Roma, Sampdoria - Como.
Italijanska B liga
TRIESTINA - ATALANTA 0:0
TRIESTINA: Gandini, Polonia, Orlando, Dal Prà, Cerone, Biagini, Bivi, Cinello (v 76. min. Scaglia), Causio, Poletto.
ATALANTA: Piotti, Rossi, Gentile, Fortunato, Progna, Bonacina, Strom-berg, Nicoli (v 88. min. Consonni), Bonetti (v 88. min. Compagno), leardi, Garlini.
Sodnik: Cornieti (Forlì). GLEDALCEV: 10 tisoč. RUMENI KARTONI: Bonacina, Garlini in Polonia.
IZIDI 20. KOLA
Bari - Modena 1:0, Barletta - Piacenza 3:0, Bologna - Lecce 0:1, Brescia -Catanzaro 1:1, Cremonese - Parma 0:0, Genoa - Arezzo 1:0, Messina - Padova 2:1, Sambenedettese - Lazio 1:2, Taranto - Udinese 1:0, Triestina - Atalanta 0:0.
LESTVICA
Bologna 27, Atalanta 25, Cremonese in Bari 24, Lazio in Lecce 23, Catanzaro 22, Parma, Messina, Brescia, Padova in Piacenza 20, Genoa 18, Udinese, Sambenedettese in Taranto 17, Arezzo 16, Triestina in Modena 15, Barletta 12.
PRIHODNJE KOLO
Arezzo - Barletta, Atalanta - Taranto, Catanzaro - Triestina, Lazio - Messina, Lecce - Sambenedettese, Modena - Cremonese, Padova - Genoa, Parma -Brescia, Piacenza - Bari, Udinese - Bologna.
Meddeželna liga
SAN DONÀ - PRO GORIZIA 1:0
STRELEC: v 70. min. Pantaleoni
SAN DONÀ: Cecconi, Santin, Pizzo-lon, Sabbadin, Trevisanello, Striuli, Morao, Pontello, Ballarin, Pantaleoni, Scantaburlo (od 46. min. De Nobili).
PRO GORIZIA: Fabro, Condoni, Candutti (od 74. min. Bravin), Cotterle, Marassi, Grazzolo, Gon, Giacomin, Basic (od 46. min. Lotti), Romano, Trevisan.
IZIDI 20. KOLA
Contarina - Clodia 1:2, Miranese -Rovigo 0:3, Opitergina - Cesenatico 4:1, Pasianese - San Polo 4:1, Russi -Baracca L. 1:1, San Dona - Pro Gorizia 1:0, San Marino - Vittorio Veneto 5:2, Santarcangelo - Castel S.P. 1:1.
LESTVICA
San Marino 31, Rovigo 28, Gorizia 26, San Dona 25, Baracca L. 24, Pasianese 23, Miranese 22, Opitergina 20, Clodia 19, Russi 19, V. Veneto 17, Castel S.P. 16, San Polo 16, Santarcangelo
14,	Contarina 12, Cesenatico 8.
PRIHODNJE KOLO
Baracca L. - San Dona, Castel S.P. -Russi, Cesenatico - San Marino, Contarina - Miranese, Gorizia - Opitergina, Rovigo - Pasianese, San Polo -Santarcangelo, V. Veneto - Clodia.
košarka
Italijanska A-1 liga
IZIDI 21. KOLA
Roberts - Snaidero 106:95, Benetton - Divarese 71:78, Wuber - Arexons 90:84, Allibert - Dietor 72:71, Irge -Scavolini 86:89, S. Benedetto - Enic-hem 76:77, Hitachi - Bancoroma 106:97, Basket Brescia - Tracer 109:114.
LESTVICA
Divarese 34, Snaidero in Tracer 30, Scavolini 28, Dietor 26, Arexons 24, Allibert in Enichem 22, Bancoroma, Benetton, Roberts in Wuber 18, S. Be-
nedetto in Hitachi 16, Irge 10, Basket Brescia 8.
PRIHODNJE KOLO
Dietor - Tracer, Snaidero - Allibert, Irge - Roberts, Scavolini - Hitachi, Enichem - Benetton, Bancoroma - San Benedetto, Arexons - Basket Brescia, Divarese - Wuber.
Italijanska A-2 liga
SEGAFREDO - STANDA 76:93 (41:37)
SEGAFREDO: Bullara 20, Vitez 12, Meents 24, Esposito 12, Marušič 8, Bo-bicchio, Aleksinas, Devetti, Corpaci, Zaban.
STANDA: Bianchi, Campanaro 17, Caldwell 35, Hughes 20, Tolotti 4, Avenia, Ansaioni 13, Simeoli 4, At-truia, Laganà.
IZIDI 21. KOLA
Riunite - Fantoni 102:76, Biklim -Annabella 65:76, Yoga - Cuki 87:65, Segafredo - Standa 76:93, Dentigomma - Jolly 87:89, Alno - Facar 108:96, Sa-belli - Sharp 82:96, Spondilatte - Maltinti 80:81.
LESTVICA
Yoga 36, Riunite 36, Jolly, Sharp in Alno 28, Fantoni in Standa 22, Annabella 20, Facar in Maltinti 18, Sabelli 16, Spondilatte in Dentigomma 14, Cuki, Biklim in Segafredo 12.
PRIHODNJE KOLO
Riunite - Yoga, Cuki - Biklim, Fan-toni - Alno, Annabella - Spondilatte, Maltinti - Jolly, Standa - Sabelli, Sharp - Dentigomma, Facar - Segafredo.
Italijanska B-1 liga
TEOREMA - STEFANEL 92:83 (47:38)
TEOREMA: Figliuolo, Lana 11, Innocenti 4, Blasi 11, Ongari 7, Maspero 24, Della Flora 7, Battisti 10, Noli 18, Acorrà.
STEFANEL: Sartori 8, Fischetto 13, Bonino 1, Ardessi 9, Riva 23, Lokar 2, Cantarello 13, Martini, Zarotti 4, Tasso 10.
IZIDI 19. KOLA
Caruso - Sarvin 86:94, Castor - Inalca 89:86, Stamura - Docksteps 69:77, Conad - Virtus 83:75, Fanti - Valentino 93:65, Popolare - Mister Day 80:73, Arese - Stefanel 92:83, Ranger - Citro-sil 67:73.
LESTVICA
Citrosil 36, Teorema 26, Fanti 24, Stefanel 22, Mister Day 22, Docksteps 22, Castor 20, Inalca 18, Popolare 18, Valentino 16, Ranger 16, Virtus 14, Caruso 14, Sarvin 14, Stamura 10, Conad 10.
PRIHODNJE KOLO
Valentino - Arese, Popolare - Stamura, Stefanel - Sarvin, Inalca - Fanti, Citrosil - Conad, Mister Day - Castor, Docksteps - Caruso, Virtus - Ranger.
totocalcio
... .........
Como - Fiorentina Empoli - Inter Milan - Cesena Napoli - Pisa Pescara - Juventus Roma - Avellino Torino - Ascoli Verona - Sampdoria Bologna - Lecce Taranto - Udinese Triestina - Atalanta Siena - Montevarchi Chieti - Perugia
KVOTE
13 (73 zmagovalcev)
12 (2.773 zmagovalcev)
1
X
1
1
1
X
1
1
2
1
X
X
1
176.245.000
4.639.000
::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
_____________________________________________ I
totip

1.	— 1. White Reef	1
	2. Zita	2
2.	— 1. S. Spring	1
	2. Sumenza	X
3.	— 1. Elix Nad	2
	2. Franz C1	1
4.	— 1. Gusek	2
	2. Gheriglio Jet	1
5.	— 1. Giores Swe	X
	2. Galanis	X
6.	— 1. Demopilis	2
	2. Campofiorito	X
	KVOTE	
12 (12 zmagovalcev)		48.540.000
11 (519 zmagovalcev)		1.120.000
10 (6265 zmagovalcev)		90.500
OPČINE
sport
Narodna ulica 160 tel. 213193
obvešča, da se v torek, 9. februarja, prične
SEZONSKA RAZPRODAJA
Obv. občini
Nogomet: v derbiju 19. kola 2. amaterske lige v Bazovici
Poraz proti Zarji prehuda kazen za Kras
ZARJA - KRAS	1:0 (0:0)
STRELEC: Borelli v 88'
ZARJA: Cocevari, Borelli, Grgič, Franco, Samese, Fonda, Antonič, Bon, Franza, Auber (Tognetti v 82'), R. Kalc.
KRAS: Mezzavilla, Sigulin, Testoni, Fanigliuolo, D. Škabar, Martini, Granata, Lepore, Mosetti, Vidali, Gašperšič.
SODNIK: Punteri iz Gorice; OPOMIN: Borelli.
Kazalo je, da je remi skorajda neizbežen, kar bi bilo navsezadnje tudi najbolj prav glede na to, kar sta ekipi pokazali. Tokrat pa se je sreča, ki je v tem prvenstvu tolikokrat obrnila hrbet Zarji, nasmehnila Križmančičevemu moštvu, ki si je z_ zmago nekoliko opomoglo na lestvici. Žal je točki prav. tako krvavo potreboval tudi Kras, in res škoda, da si prav naši ekipi morata trgati točke. A taka je igra in se je treba s tem sprijazniti.
»Mislim, da bi bil neodločen izid pravičen,« je menil Krasov trener Ellini, »v drugem polčasu smo se bolj potrudili od domačinov, zadetek pa je padel zaradi naše nerodnosti. Napake pač treba plačati. To je že četrti poraz, ki nas je pahnil proti dnu lestvice. Žal se je poznala odsotnost Gnesde in Sambuchija. Moji igralci so bili vsekakor solidni, a ko so videli, da se do gola pač ne da priti, bi morali paziti, da ga vsaj ne prejmejo.«
V Zarjinem taboru seveda zadovoljstva niso mogli skriti, čeprav je trener Križ-mančič objektivno priznal, da so imeli srečo: »Gol je prišel prav v zadnji akciji, ki ni zgledala nevarna. Zaradi rezultata sem zadovoljen, s prikazano igro pa ne in mi je žal za občinstvo. Prva tekma s Krasom (2:2) je bila na res visokem nivoju, tudi pred tednom dni proti S. Sergiu smo igrali dosti bolje. Branilci so tokrat sicer opravili svoje, manjkala pa je pove-
zava med sredino 4n napadom. V drugem polčasu smo slabše igrali kot v prvih 45 minutah. Morda je bil vsega tega kriv strah. Sedaj pa se moramo paziti pusta...«
Kronika tekme je dokaj skopa. V prvem polčasu sta si bili ekipi v glavnem enakovredni. Zarja je imela nekaj več pobude, zlasti je poskušala po krilih, konkretne priložnosti pa so imeli najprej Auber v 8. min., a Mezzavilla je bil na mestu. Zatem je Franza za malo streljal mimo vrat, v 23. min. bi Gašperšič skoraj zatresel mrežo, tri minute pred koncem pa je Granata posegel prav na gol črti, da je rešil ekipo pred najhujšim, Lepore pa je takoj nato za las streljal nad prečko. Videti je bilo nekaj kombinacij, a vse premalo. Požrtvovalnosti sicer ni manjkalo, vendar je zgledalo, kot da v mehanizmu obeh ekip nekaj ne deluje. Kras očitno ni hotel preveč tvegati in je'čakal na svojo priložnost, ki pa ni prišla.
Drugi polčas je bil prav tako skromen. Omeniti velja lep strel Gašperšiča v 4. min., a Cocevari je bil na mestu. Zatem je Mosetti preveč okleval in podaja Gašperšiča ni obrodila sadu. Na vrsti je bil Damjan Fonda, čigar strel je vratar odbil v kot, nakar je Mosetti z ugodne priložnosti poslal mimo gola. Kras je bil vsekakor boljši, Zarja se ni mogla razbremeniti pritiska, vendar je bilo pomanjkanje prodornosti očitno pri enih in drugih. Ko se je tekma že iztekala, pa je prišla za Kras nezaslužena kazen: po podaji Antoniča in napaki Krasove obrambe je Borelli zatresel mrežo. Takoj zatem bi Antonič v solo prodoru lahko spet premagal Mezzavillo, kar pa bi bilo za goste le prehudo, (db)
VESNA - CAMPI ELISI	3:2 (2:1)
STRELCI za Vesno: R. Candotti v 12', Barilla v 25', Kostnapfel v 80'.
VESNA: Savarin, Švab, Ridolfo, Petag-na, S. Sedmak, F. Candotti, Pichierri, Barilla, Kostnapfel, Naldi, R. Candotti.
Tokrat so zvesti navijači kriške Vesne prav gotovo prišli na svoj račun: tekma je bila namreč zelo kakovostna in privlačna, saj sta si obe ekipi napovedali odprt boj. Križani so začeli v velikem slogu, pri čemer je bil nasprotnik nemočen. Po uspešnih akcijah so »plavi« že v 12. minuti povedli po zaslugi Roberta Candottija. Vesna je nadaljevala z navdušujočo igro in priložnosti je bilo res veliko. Tokrat so bili posebno učinkoviti vezni igralci. Tako je Vesna podvojila s čudovitim strelom Barille. Vse je kazalo, da je tekme konec, kar pa je bila huda napaka. Pred iztekom 1. polčasa so namreč gostje znižali zaostanek.
V drugem polčasu so Vesni pošle moči in predvsem kreativnost veznih igralcev iz prvega dela tekme. Pobudo so prevzeli Tržačani in z nekaterimi akcijami spravili v težave kriško obrambo. Stanje se je spremenilo. Vesna je začela pešati in gostje so po zaslugi avtogola vzpostavili ravnovesje. Križani so postajali živčni, sodnik pa je z nekaterimi odločitvami znatno pripomogel k napetosti. Mera je bila polna, ko je v korist gostov dosodil 11-metrovko in pri tem še izključil kapetana Fabia Candottija. Na srečo je izvrstni Savarin najstrožjo kazen ubranil, tako da so se Križani nekoliko oddahnili. Vesna je nato ostreje pritisnila, a ni več prevzela sredine in zato je lahko računala samo na protinapade. Veliko priložnost, da povede, je imela v 76. min., ko je srednji napadalec zadel vratnico. Štiri minute kasneje pa je iz protinapada padel zmagoviti gol. Nekaj minut pred koncem je sodnik nezaslišano izključil Silvana Sedmaka, ki je bil dotlej najučinkovitejši branilec, tako da je Vesna tekmo končala v devetih. (A. Kostnapfel)
Novi odbor Poleta počastil spomin na Pavla Sedmaka
Letos prav na današnji dan bi Poletov kotalkar Pavel Sedmak dopolnil 29 let, če ga ne bi kruta usoda pred sedmimi leti iztrgala iz naše srede. Bil je odličen kotalkar in zgleden športnik, ki je ostal v nepozabnem spominu vsem, ki so ga poznali in cenili. Cvetje, ki ga vsako leto na dan tragičnega dogodka položijo mladi kotalkarji na njegov grob priča, da je temu tako in da bo Pavel Sedmak ostal tudi v naprej lik športnika, po katerem se in se bodo zgledovali mlajši rodovi.
Tako je novi odbor openskega športnega društva na sinočnji seji počastil spomin na Pavla Sedmaka, ki je prvi ponesel ime Poleta preko meja pokrajine in dežele. V nadaljevanju seje so odborniki sklenili, da bo kotalkarska sekcija tudi letos izvedla mednarodno tekmovanje za »trofejo Pavla Sedmaka«.
Na sinočnji seji so si odborniki tudi porazdelili funkcije. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Andrej Križnič, podpredsednik je Marino Kokorovec, tajnik Deana Žetko, blagajničarka Marta Milič-Corbo, gospodar pa Oskar Košuta.
Nogomet: v 1. amaterski ligi Primorje lahko zadovoljno z remijem
PRO FIUMICELLO - PRIMORJE 2:2 (1:0)
STRELCI: De Grassi v 16' in 56', Antoni v 70', Zurini v 80’
PRIMORJE: Calligaris, Rojaz, Fav-retto, Pipan, Prašnikar, Milani (Olivo v 62'), Husu, Antoni, Pase (Nicoloro v 66'), Zurini, Coslovich.
SODNIK: D'Andrea iz Rigolata. Rdeče-rumeni so imeli možnost, da z gostovanja pri zadnjeuvrščenem Pro Fiumicellu odnesejo obe točki. Vendar so glede na potek tekme do polovice 2. polčasa z delitvijo točk lahko zadovoljni. Domačini so dosegli neverjetna zadetka, enega direktno s kota in dru-gega po nenevarnem prostem strelu. Prosečani so nato reagirali in razliko zmanjšali. Takoj zatem niso domačini izkoristili izredno ugodne priložnosti, zato pa so Prosečani izenačili.
Po daljšem času je Primorje spet nastopilo v popolni postavi. Prvo priložnost tekme je imel Coslovich, ko se je po 10 minutah predstavil sam pred
vratarjem, a je streljal nad prečko. Nekaj minut zatem je nasprotnikov vezni igralec De Grassi realiziral direktno iz kota. To je bilo za prvi polčas vse, saj napadalci Primorja niso uspeli izkori-titi precej prostora na krilih.
Domačini so podvojili v začetku drugega polčasa s prostega strela, ki je zatresel mrežo tik pod prečko, vendar prav nad glavo vratarja. Gostje so odtlej igrali precej bolje in stisnili domačine na njihovo polovico. Po nevarnem strelu Milanija je imel lepo priložnost Favretto, vendar je vratar, čeprav s težavo, žogo ubranil. Končno je Antoni, potem ko se je žoga odbila od hrbta nekega nasprotnika, le dosegel prvi zadetek. Kasneje je Antoni imel novo priložnost^ vendar je bil vratar spet na mestu. Žoga je bila v naslednjih minutah skoraj stalno v kazenskem prostoru domačinov, ki pa so s hitrim protinapadom zapravili zmagoviti zadetek. V naslednji akciji so imeli Prosečani na razpolago prosti strel,
ki ga je odlično izvedel Zurini in izenačil. Zadnjo nevarno akcijo so izvedli
1. AMATERSKA LIGA
Skupina B
IZIDI 19. KOLA
Costalunga - Percoto	1:0
Lignano - San Canzian	2:1
Palmanova - Gradese	5:2
Pieris - Ronchi	1:0
Ponziana - Latisana	3:0
Pro Fiumicello - Primorje	2:2
San Giovanni - Fortitudo	1:0
Sangiorgina - Sevegliano	0:3
PRIHODNJE KOLO (14. 2.) Fortitudo - Pieris, Gradese - San Giovanni, Latisana - Pro Fiumicel-lo, Percoto - Sangiorgina, PRIMORJE - Lignano, Ronchi - Ponziana, San Canzian - Costalunga, Sevegliano - Palmanova.
gostje, Ciani pa je z glavo prešibko streljal. (Š. M.)
LESTVICA
Sevegliano	19	9	9	1	22:7 27
S. Giovanni	19	9	6	4	26:12 24
Costalunga	19	9	5	5	28:17 23
Palmanova	19	8	6	5	21:13 22
Ponziana	19	6	9	4	26:23 21
Sangiorgina	19	6	8	5	16:19 20
San Canzian	19	5	9	5	22:17 19
Lignano	19	8	3	8	23:26 19
Ronchi	19	5	8	6	14:16 18
Gradese	19	6	5	8	23:24 17
Percoto	19	7	3	9	20:28 17
Fortitudo	19	4	8	7	13:19 16
PRIMORJE	19	6	4	9	14:22 16
Latisana	19	5	6	8	17:28 16
Pieris	19	5	5	9	15:22 15
Pro Fiumic.	19	3	8	8	21:18 14
Nogomet: V 3. amaterski ligi v glavnem ugodno kolo za naše ekipe
SKUPINA I
Isonzo - Juventina	2:2 (0:1)
STRELCA: Tabaj in Del Negro. JUVENTINA: Mollnari, Chizzolini, Travagin, Trevisan, Krpan, Kaus, Paziente (Sermino), Del Negro, Tabaj, Cussig (Lauri), Cingerli.
Juventina je tokrat zapravila povsem zasluženo zmago. Pet minut pred koncem je namreč vodila z 2:0 in ob podpori številnih navijačev se je že pripravljala na slavje. Dokaj dvomljiva 11-metrovka v korist domačinov in nepazljivost štan-dreške obrambe v zadnji minuti pa sta Isonzu prinesli nepričakovan uspeh.
Mimo nedeljskega dogodka, pri Štan-drežcih zaskrblja krizni trenutek, v katerega so zašli. Škoda bi bilo, da bi zapravili, kar so doslej dobrega storili in postavili v dvom celo možnost napredovanja.
Glede nedeljskega srečanja pa je treba povedati, da so Štandrežci imeli pobudo v roki vse do'zadnjih minut in da bi lahko v prvem polčasu že visoko vodili. Čeprav so v drugem polčasu nekoliko popustili in umirili igro, ne gre pozabiti, da so nekaj minut pred drugim zadetkom s Pazientejem zapravili 11-metrovko. (Maja)
Sovodnje - Pro Farra	0:4 (0:1)
.. SOVODNJE: Uršič, Devetak JToma-žič), Gulin, Hmeljak, Visintin, Čevdek, Grillo (Pahor), Kodermac, Gomišček, Bic-ciato, Tomšič.
V srečanju proti prvouvrščeni Pro Farri so Sovodenj ci, kot je bilo sicer pričakovati, potegnili krajši konec. Kljub razliki v kakovosti obeh enajsteric, so Mar-sonovi varovanci igrali na zadovoljivi ravni., To velja še posebej za začetek ?Ju9ega polčasa, ko je domača postava hila enakovredna Furlanom in jih je v' nekaterih priložnostih spravila v težave.
. Pro Farra ni zamudila priložnosti, da si Je na gostovanju v Sovodnjah zagotovila n°vi točki, s katerima je obdržala vodstvo na lestvici. Že od prve minute dalje i!?rala °dločno in povedla. V drugem Polčasu so se domačini otresli podrejenega položaja in skušali izenačiti. Napadalna takktika pa se je obrnila proti So-vodenjcem, saj so jih gostje s hitrimi pro-«napadi hudo kaznovali. (A.F.)
SKUPINA L
Chiarbola - Breg	0:1 (0:0)
ni®PEG: Hrvatin, I. Tul, Kerstič, Germa-r'.aoli, M. Tul, Tamaro (Celin), Olenik, o'-p„elemenich, Corbatti (Giuressi) STRELEC: Jež v 75'
hev?jo Pozivno serijo so Brežani nada-jE. I1 proti nizko uvrščeni a zelo obeta-1 ln nevarni Chiarboli, proti kateri so
na res težkem igrišču poskrbeli za solidno predstavo.
Plavi so natopili v dokaj nenavadni postavi in niso dobro začeli. Nekoliko je pešala povezanost med raznimi sektorji, tako da so v prvem polčasu domačini večkrat ogrozili Hrvatinova vrata. V nadaljevanju so plavi nekoliko strnili vrste na sredini, povečali ritem in že smo prisostvovali boljši in produktivnejši igri.
V drugem polčasu se je slika tekme povsem spremenila. Na dan je prišla večja izkušenost in borbenost plavih, ki so kaj kmalu prevzeli sredino in primerno zalagali napadalce. Domačini so imeli le eno samo priložnost, res skalnata obramba pa je omogočala mirno življenje Bregovim veznim igralcem. Obleganje se je uspešno zaključilo v 75. min., ko je Jež odlično posegel in tako zapečatil res važno tekmo proti dobremu nasprotniku.
(Miloš Tul)
S. Marco - Mladost	0:0
MLADOST: A. Gergolet, Lakovič, Černič, E. Gergolet, Devetak, Frandolič, D. Argentin, Lavrenčič, Pahor, Ferfolja, M. Argentin (D. Gergolet).
Kraševci so z gostovanja v Ribiškem naselju, čeprav z veliko težavo, odnesli točko, kar je bil tudi njihov namen. Neodločen izid je vsekakor zelo pozitiven, glede vzdušja v ekipi pa velja še več. Že v uvodnih minutah je bilo razvidno, da si bodo Peršoljevi varovanci le s težavo priborili točko. Bili so namreč brez Černigoja in zato je Peršolja zamenjal vloge nekaterim igralcem. Vsekakor se je obramba dobro odrezala, precej pomanjkljiv pa je bil napad, tudi zaradi solidne obrambe domačinov. Srečanje se je začelo z napadi domačinov, ki so imeli pobudo praktično vso tekmo, Doberdobci pa so si skušali pomagati s protinapadi. Brez dvoma je bil vratar Gergolet najboljši v vrstah Kraševcev. Za Kraševce se je nekoliko zamotalo v uvodnih minutah drugega dela igre, ko je sodnik pokazal Ferfolji rdeč karton. Sodnik se je po našem mnenju tokrat malo prenaglil, čeprav je dobro vodil tekmo. Ko so tako Kraševci ostali v desetih, so morali podvojiti moči, da so lahko ubranili začetni rezultat, kar jim je. s požrtvovalnostjo tudi uspelo.
(Z. Frandolič)
San Vito - Gaja	1:1 (1:1)
GAJA: Altin, Šuc (Stranščak v 85'), Valter Kalc, Maks Grgič, Alfieri, Aversa, Vengust, Terčon, Aleksander Kalc, Cal-legaris, Salvi, Milkovič, Rismondo, Branko Grgič.
STRELEC: Aversa v 6'
Gajevci so v gosteh proti San Vitu le remizirali, čeprav so imeli vseh 90 minut tekmo v svojih rokah. Že v šesti minuti so zeleno-rumeni izkoristili napako gostov na sredini in z Averso zatresli mrežo. Če bi še bolj pritisnili na nasprotnika, bi bil izid tekme gotvo povoljnejši. Tako pa so domačini po edini napaki Gaje na tri-četrt igrišča remizirali.
Tudi v 2. polčasu se je nadaljevala remoč Gaje, ki pa ni imela sreče. Vse-akor lahko rečemo, da je bil največji nasprotnik igre blaten teren, ki je večkrat onemogočil hitro igro Gaje. (Kalc)
SKUPINA M
Roianese - Primorec	1:2
STRELCI: Edvin Kralj v 23', Fachin v 61', Floridan v 65’
PRIMOREC: Truglio, Černe, Valter Milkovič, Florean, Čuk, Mauro Kralj (Canziani v 44'), Edvin Kralj, Bacchia, Ferluga, Coppola, Fachin (Andrej Carli v 88')
Po domačem porazu proti Campanel-lam je Primorec dokazal svojim navijačem, da je šlo le za spodrsljaj. Zmagal je namreč proti ekipi, ki je skupaj z Archit-ravejem največji kandidat za prestop. Primorec je odigral najboljšo tekmo vse sezone. Že od vsega začetka je imel dobre priložnosti, predvsem v 15. min. z Maurom Carlijem. Gol je takorekoč visel v zraku in pet minut kasneje je Edvin Kralj z natančnim strelom popeljal tre-bensko enajsterico v vodstvo. Roianese je_ nato začel napadati, a brez velikega učinka. Zato so se njegovi igralci začeli vesti nešportno, ne da bi sodnik proti njim posegel. V drugem polčasu soTre-benci spet začeli napadati in imeli velike priložnosti s Fachinom in Canziani-jem, nad katerimi je branilec Roianeseja naredil zelo grd prekršek. Canziani je reagiral in tako je sodnik oba izključil. V 60. minuti pa ie po protinapadu Fachin končno dosegel drugi gol. Roianese se je zato z ihto pognal v napad in tudi prišel do zadetka. V zadnjih minutah pa so bili Trebenci zopet nevarni, predvsem s Fer-lugo, ki je po osebni akciji zadel drog.
(Andrej)

JPORT
PR/K
POSEBNA
ENOTEDENSKA
RAZPRODAJA

'L SPORT
250 m od mejnega prehoda Fernetiči
Tel.: 213780
VELEBLAGOVNICA ZA ŠPORT
PR/X SJ
:::::::::::	
	
2. AMATERSKA LIGA
Skupina F
IZIDI 19. KOLA
Buttrio - Giarizzole	2:1
C.G.S. - San Sergio	1:2
Edile Adr. - S. Luigi	1:1
Muggesana - Stock	1:0
Opicina - Opicina S.	0:0
San Nazario - Zauie Rab.	1:0
VESNA - Campi Elisi	3:2
ZARJA - KRAS	1:0
LESTVICA
LESTVICA
San Sergio	19	11	7	1	34:6 29
Edile Adr.	19	10	5	4	26:10 25
Muggesana	19	9	7	3	18:12 25
VESNA	19	8	8	3	20:14 24
C.G.S.	19	9	5	5	32:24 23
Buttrio	19	10	3	6	22:15 23
Opicina	19	6	10	3	14:11 22
Zauie Rab.	19	6	5	8	19:21 17
ZARJA	19	5	7	7	20:26 17
Campi Elisi	19	5	7	7	14:22 17
San Luigi	19	2	12	5	18:20 16
Giarizzole	19	5	6	8	13:20 16
KRAS	19	4	7	8	17:18 15
Opicina S.	19	2	8	9	15:26 14
San Nazario	19	2	8	9	13:30 12
Stock	19	2	5	12	10:30 9
PRIHODNJE KOLO (14.2.) Campi Elisi - Muggesana, Giarizzole - Edile Adr., KRAS - C.G.S., Opicina S. - ZARJA, San Luigi - VESNA, San Sergio - San Nazario, Stock - Opicina, Zauie Rab. - Buttrio.
3. AMATERSKA LIGA Skupina 1 IZIDI 17. KOLA	
Arrigosport - Brazzanese	neo.
Azzurra - Audax	0:1
Isonzo - JUVENTINA	2:2
Manzano - Moraro	0:4
Medea - Mariano	0:0
San Lorenzo - Sagrado	0:0
SOVODNJE - Pro Farra	0:4
LESTVICA
Pro Farra	17	8	9	0	22:6 25
Mariano	17	9	5	3	29:13 23
Moraro	17	9	4	4	33:12 22
JUVENTINA	17	7	8	2	25:14 22
San Lorenzo	17	6	7	4	21:15 19
Medea	16	7	5	4	17:13 19
Isonzo	17	5-	8	4	23:18 18
Audax	17	5	8	4	28:28 18
Arrigosport	16	4	8	4	15:14 16
Sagrado	17	4	8	5	13:16 16
Manzano	17	3	6	8	20:34 12
Azzurra	17	4	3	10	19:30 11
SOVODNJE	17	0	7	10	12:38 7
Brazzanese	15	2	2	11	9:35 6
PRIHODNJE KOLO (14.2.) Audax - San Lorenzo, Brazzanese -Isonzo, JUVENTINA - Arrigosport, Mariano - SOVODNJE, Moraro -Medea, Pro Farra - Manzano, Sagra-do - Azzurra
Skupina L
IZIDI 16. KOLA
Chiarbola - BREG	0:1
Fincant. - Sit Immob.	0:1
Hermada - Euforia	2:0
Romana - Fossalon	1:3
San Marco - MLADOST	0:0
San Vito - GAJA	1:1
LESTVICA
San Marco	16	9	7	0	25:6 25
BREG	16	8	4	4	18:9 20
GAJA	15	5	8	2	22:13 18
Fossalon	15	5	8	2	20:12 18
MLADOST	15	7	4	4	21:14 18
Fincantieri	16	6	6	4	11:9 18
Hermada	16	7	4	5	20:19 18
Sit Immob.	16	5	6	5	24:21 16
San Vito	16	5	5	6	21:25 15
Chiarbola	15	4	4	7	13:19 12
Romana	16	3	2	11	12:27 8
Euforia	16	0	2	14	10 43 2
PRIHODNJE KOLO (14.2.)
BREG - Hermada, Euforia - Fincanti-eri, Fossalon - Chiarbola, GAJA -San Marco, MLADOST - Romana, Sit Immob. - San Vito.
Skupina M
IZIDI 16. KOLA
Architrave - Fincantieri	2:0
Campanelle - S. Anna	5:1
Don Bosco - Union	2:0
Exner - Domio	2:5
Montebello - CUS	2:2
Olimpia - La Lanterna	6:0
Roianese - PRIMOREC	1:2
LESTVICA
Architrave	16 13		3	0	55:20 29
Roianese	16 12		1	3	47:11 25
Campanelle	15 10		3	2	43:15 23
Olimpia	15 10		1	4	37:18 21
CUS	16	7	7	2	37:26 21
PRIMOREC	16	7	7	2	37:26 20
Domio	16	7	3	6	28:24 17
Don Bosco	16	4	6	6	26:32 14
Fincantieri	16	4	5	7	20:28 13
Montebello	16	3	5	8	11:25 11
S. Anna	16	3	4	9	28:40 10
Exner	16	2	4	10	25:35 8
Union	15	2	2	11	13:43 6
La Laterna	15	0	2	13	13:70 2
PRIHODNJE KOLO (14.2.)
CUS - S. Anna, Campanelle - Roianese, Domio - Montebello, Fincantieri - Exner, La Lanterna - Don Bosco, PRIMOREC - Olimpia, Union -Architrave.
Po prvem delu
Največ napredovali borovci in slogasi
Tudi v deželnih odbojkarskih ligah se je končal prvi del. Kot znano so letos prvenstva zaradi poenotenja skupin mnogo daljša. Primerjava z lansko sezono je bodisi s statističnega bodisi s tehničnega vidika precej nepopolna in skoraj v vsakem primeru neverodostojna, je pa lahko vseeno zanimiva.
V	moški C-2 ligi delita naši ekipi po derbiju 5. mesto, a s samimi štirimi točkami zaostanka za drugim, zato se lahko celo še potegujeta za napredovanje. Lani je po prvem delu ta cilj zasledovala le Olympia, za katero lahko rečemo, da se je zaradi slabega začetka (iz objektivnih razlogov) doslej obnesla slabše kot lani, ko je v samih 11 tekmah dosegla kar 18 točk (letos 16 po 13 tekmah) in bila na 2. mestu s točkama zaostanka za vodilnim Mania-gom. Viden pa je napredek Bora Cunja Avtoprevoz, ki se je lani boril za obstanek v ligi in je bil po prvih 11 tekmah šele 9. s 6 točkami, letos pa je že izbojeval osem zmag.
V	ženski C-2 ligi velja lahko primerjava le za Slogo Koimpex. Lani so bile slogašice po prvem delu (11 tekem) 8. z 8 točkami, letos pa so (ob dveh tekmah več) 7. z 12 točkami, torej so svoj položaj rahlo izboljšale. Agorest je nastopal v nižji ligi, lani je v C-2 igral še Bor Friu-lexport, ki je bil po prvem delu 3. z 18 točkami.
Za četrtoligaše velja, da je letošnja konkurenca nedvomno močnejša zaradi prisotnosti furlanskih ekip in lanskih množičnih izpadov. To je še posebej vplivalo na položaj deklet. Primerjave so sporne, ker sta bili lani dve skupini, vsaka s po desetimi ekipami. Lani so bile po prvem delu (ob Agorestu, ki je napredoval v višjo ligo) Kontovelke 2. s 16 točkami, Brežanke 3. s 14 točkami, sokolovke pa 6. z osmimi točkami. Letos je le Sokol Indules bistveno izboljšal svoj položaj in je po prvem delu 3., treba pa je upoštevati, da je ta ekipa letos igralsko precej okrepljena. Kontovelke zasedajo 7. mesto, Brežanke pa šele 9.
Med moškimi so največ pokazali slogaši, ki so bili lani 9. (skupno deset ekip), letos pa so 8., vendar v konkurenci 14 ekip in z več kot potrojenim obračunom točk. Skoraj nespremenjen je položaj Soče Sobe-ma (lani 7,- 6 točk, letos 13.-4 točke), Naš prapor IMSA, ki je bil na odličnem 4. mestu, pa se letos s povsem spremenjeno postavo bori pred izpadom.
Skratka, največji napredek so doslej pokazali borovci in slogaši, edini naši šesterki, ki sta bistveno izboljšali svojo bero točk ob nebistveno spremenjenem igralskem kadru, a najbližje vrhu so nedvomno igralke Sokola Indules.
Farco Meblo in Val v državnih prvenstvih
Naši ekipi zdaj na
V ženski B ligi je prišlo v minulem kolu do neverjetne senzacije. Gaierhof iz Trenta je premagal Nerveso in morda že »zaprl« vprašanje neposrednega napredovanja v A-2 ligo, ki bo veronskemu Capellariju zdaj težko ušlo. Co-negliano je gladko premagal padovski CUS, Mogliano pa je v gosteh suvereno odpravil ravenski Torrione, zato so se možnosti, da bi se Farco Meblo še izognil kvalifikacijam, zdaj nedvomno manjše, saj našo ekipo loči od sedmega mest šest točk. Zapisali smo, da mora Farco Meblo v Sangiorgini zmagati za vsako ceno in razplet je pokazal, da se nismo zmotili. Združena ekipa v San Giorgiu di Nogaru res ni igrala slabo, zato nikakor ne gre obupati. Da bi se Farco Meblo povzpel na sredino lestvice, bi moral verjetno v prihodnjih šestih kolih (po vrsti doma s Coneglianom, v Moglianu, doma z Verono, v Ravenni, v Fiessu in doma z Gaierhofom) doseči pet zmag, kar seveda ne bo lahko, a tudi nikakor ne nemogoče.
Po tem kolu čutijo valovci za sabo sapo zasledovalcev, dragoceno peto mesto pa se oddaljuje. Koledar našim ni bil naklonjen, po zrelostnem izpitu v Čedadu proti ASFJR, za katerega predstavlja tekma z Valom zadnja Sansa, pa bo vse bolj jasno.
Tudi v tej ligi je prišlo do prave senzacije, saj je Volpato zgubil v Moglianu.
Ženska B liga
IZIDI 13. KOLA
Sangiorgina - Farco Meblo 3:1 (15:11, 12:15, 15:7, 15:5), Torrione Ravenna - Mogliano Veneto 0:3 (13:15, 7:15, 3:15), Gaierhof Trento - Nervesa 3:0 (15:8, 18:16, 16:14), Adamoli Mantova - Volpe Cornuda 3:0 (15:12, 15:12, 15:2), Solvay Ferrara - Capellari Verona 0:3 (12:15, 7:15, 6:15), Conegliano Veneto - CUS Padova 3:0 (15:7, 15:12, 15:7).
LESTVICA
Capellari	13	13	0	39: 9
Nervesa	13	11	2	34:16
CUS Padova	13	9	4	32:20
Sangiorgina	13	8	5	27:19
Adamoli MN	13	8	5	26:23
Conegliano	13	7	6	27:22
Mogliano	13	7	6	26:23
Gaierhof TN	13	5	8	23:26
Farco Meblo	13	4	9	19:30
Torrione RA	13	3	10	16:33
Cornuda RO	13	2	11	13:35
Solvay FE	13	1	12	11:37
26
22
18
16
16
14
14
10
8
6
4
2
PRIHODNJE KOLO (13. 2.)
Farco Meblo - Conegliano Veneto, Capellari Verona - Mogliano Veneto, Gaierhof Trento - Adamoli Mantova, Volpe Cornuda Rovigo - Torrione Ravenna, Nervesa - Solvay Ferrara, CUS Padova - Randi Sangiorgina.
slabšem
Moška C-1 liga
IZIDI 13. KOLA
Val - Maniago 0:3 (8:15, 5:15, 11:15), Inter 1904 Trst - Rangers Latte Carnia 1:3 (13:15, 15:7, 7:15, 6:15), Cessalto -Motta di Livenza 0:3 (14:16, 13:15, 14:16), Mogliano Veneto - Volpato 3:2 (8:15, 7:15, 15:13, 15:9, 15:13), ASFRJ Čedad - Ferroalluminio Trst 2:3 (15:10, 17:15, 8:15, 7:15, 4:15), Povoletto - CUS Trst 3:1 (15:13, 15:8, 11:15, 15:6).
LESTVICA
Rangers	13	12	1	38:10	24
Maniago	13	11	2	35:15	22
Volpato	13	10	3	35:12	20
Motta di Liv.	13	10	3	31:13	20
Povoletto	13	8	5	27:19	16
Val	13	6	7	20:29	12
CUS Trst	13	5	8	21:26	10
Mogliano	13	5	8	23:29	10
Fermali. TS	13	5	8	16:30	10
Cessalto	13	4	9	20:29	8
ASFRJ Čedad	13	2	11	15:34	4
Inter 1904 TS	13	0	13	4:39	0
PRIHODNJE KOLO (13. 2.)
ASFRJ Čedad - Val Štandrež, CUS Trst - Rangers Latte Carnia, Motta di Livenza - Mogliano Veneto, Ferroalu-minio Trst - Cessalto, Volpato Castelfranco Veneto - Inter 1904 Trst, Maniago - Flebus Povoletto.
Olympia in Bor Cunja Avtoprevoz po sobotnem derbiju
Zadovoljni v obeh taborih
Prvenstveni koledar je določil, da sta se prav v zadnjem kolu prvega dela v moški C-2 ligi v derbiju pomerila Olympia in Bor Cunja Avtoprevoz. Po zanimivem in kakovostnem obračunu sta točki ostali v Gorici. Sedaj imata Olympia in Bor Cunja Avtoprevoz enako število točk in sta še naprej v boju za mesta pri vrhu, ki omogočajo napredovanje v C-1 ligo (prvi dve neposredno, tretja preko kvalifikacij). Kandidatov je precej, med temi sta tudi naša dva zastopnika.
Damjan Terpin (igralec Olympie): »Kljub temu da je Anchor Vivil še nepremagan, je prvenstvo zanimivo, izenačeno in tudi kakovostno. Pod samim vrhom je velika izenačenost, saj med Sacilejem, Montalbo, Fincantierijem, borovci in nami ni bistvene razlike. Razočarala sta Rozzol in Pav Natisoma, ki pa še nista povsem izločena iz boja za zgornji del lestvice. V drugem delu prvenstva bomo v gosteh igrali z Montalbo, Sacilejem in Fincantierijem. S prikazano igro v zadnjih nastopih nismo brez možnosti, da premostimo tudi te ovire, vsekakor pa bosta odoločilni zadnji dve tekmi z vodilnim Vivilom in v Trstu z Borom Cunja Avtoprevoz. Kar se tiče naše igre bi rekel, da smo z novim trenerjem Vojkom Jakopičem v štirih mesecih napredovali več kot prej v nekaj letih. To bodisi kar se tiče tehnike bodisi kar
se tiče skupinske igre. Če dobro sprejemamo servis smo sposobni premagati kateregakoli nasprotnika. Zavzetost in resnost na treningih prinašata sadove in vse večjo samozavest. Obetaven napredek sta pokazala Gregor Sfiligoj (še under 18), Martin Komjanc ter 19-letni Luka Marassi, ki je v soboto prvič stopil na igrišče.«
Massimo lesu (trener Bora Cunja Avtoprevoz): »Po prvem delu prvenstva smo izredno zadovoljni tako z doseženim uspehom kot tudi s prikazano igro, še posebej v drugi polovici prvega dela prvenstva. Nadaljevanje je odvisno od vojaških obveznosti Davida Starca in Darija Metona. Vojaško suknjo bi morala obleči v prvi polovici marca meseca. Če bomo ugodno rešili ta problem, bržkone nismo izločeni iz izenačenega boja za mesta pod vrhom lestvice, ker je konkurenca izenačena in so seveda možna tudi velika pre-sečenja. Vodilni Vivil ima veliko lastnost, da malo greši in to v odločilnih trenutkih tekem. Pri nas je viden velik napredek v primerjavi z lanskim letom, ko so se borovci borili za obstanek. Glede nasprotnikov bi poudarili, da je opazna razmeroma slaba tehnična priprava posameznikov, ker se pri mladih zanemarja ta del priprave. Razočaranje prvenstva pa je tržaški Rozzol, ki ima dokaj dober igralski kader.«
1. MOŠKA DIVIZIJA
Bor - ASSDI/BCV	0:3
(5:15, 12:15, 13:15)
BOR: Biber, Kocman, Sivic, Strajn, Starc, Lipollis, Hmeljak, Jercog, Tul.
Borovci niso iztržili nič boljši rezultat kot v prvi tekmi. Čeprav so igrali znatno boljše, so preveč nihali v storilnosti. Tokrat pa so pokazali več trdoživosti in večjo odpornost. Če ne bi zgrešili toliko servisov, bi bil rezultat gotovo drugačen. (Tul)
IZIDI 2. KOLA: Bor - ASSDI 0:3, CUS - Volley Club 1:3, Prima Scuola - Rozzol 0:3, DLF - Prevenire 0:3, Inter - La Marmotta 3:0.
LESTVICA: Volley Club, Inter 1904, Rozzol in Prevenire 4, DLF in ASSDI 2, La Marmotta, CUS, Bor in Prima Scuola 0.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
BOR FRIULEXPORT - DLF	3:2
(15:9, 15:17, 11:15, 15:3, 15:11)
BOR FRIULEXPORT: Vitez, Vidali, Foraus, Grbec, Brazzani, Fučka, Bandi, Superina, Visentin, Milanič.
Nad izidom srečanja visi priziv gostov zaradi domnevne nepravilnosti pri zapisnikarski mizi. Kakorkoli že, so si borovke zaslužile zmago, saj so na splošno pokazale boljšo odbojko, čeprav so bile v polju neverjetno nepaz-
ljive, zgrešile pa so tudi precej udarcev. Obe ekipi sta dobro sprejemali servis, zato je bilo srečanje dopadljivo in napeto.
IZIDI 2. KOLA: Virtus - Killjoy 3:1, Bor Friulexport - DLF 3:2, NPT - le Volpi odložena, OMA - CUS 3:1, Sloga počitek.
LESTVICA: Bor Friulexport 4, Sloga, DLF, Virtus, CUS in OMA 2, Killjoy, NPT in Le Volpi 0.
2. ŽENSKA DIVIZIJA
SKUPINA A
S. SERGIO - SLOGA	3:0
(17:15, 15:7, 15:13)
SLOGA: Čebulec, Fabi, Grgič, Dunja in Sava Jogan, Križmančič,- Repinc, Škerk, Drasič, Pieri, Purič.
V tem prvenstvu nastopa Sloga s svojo postavo under 15. Sodnik je takoj na začetku srečanja izbral strog kriterij sojenja, kar je slogašice zmedlo, da nikakor niso znale sproščeno zaigrati. Prav tej nesproščenosti gre pri-
V 1. kolu 2. divizije so Kontovelke naletele na močnejšega nasprotnika
pisati negotovo igro naše ekipe. Domačinke so vse napake pridno izkoristile in zmagale, čeprav so se morale pošteno potruditi preden jim je uspelo uveljaviti svojo premoč. (INKA)
IZIDI 1. KOLA: ASSDI - Prevenire 0:3, San Sergio - Sloga 3:0, OMA - La Marmotta 2:3.
SKUPINA B
LE VOLPI - SOKOL INDULES 0:3 (4:15, 8:15, 5:15)
SOKOL INDULES: Brumat, Kosmi-na, Ban, A. in I. Živec, T. in M. Gruden, Cattonar, Devetak, Babič, Veronese.
Sokolovke so prvenstvo pričele na najboljši način. Z dobrimi servisi in solidno igro ob mreži so onemogočile vsak napad gostiteljic. V nadaljevanju so se nasprotnice zbrale in izboljšale sprejem, toda Sokolova obramba ni popustila in ekipa je v protinapadu nizalo točko za točko. Kljub temu, da je Le Volpi v treh nizih zbral le 17 točk, je bila tekma precej zanimiva in izenačena. Omeniti je treba, da se je po dveh mesecih odsotnosti spet vrnila Cattonarjeva in odlično prestala preizkušnjo. Pohvalo pa si zaslužijo vse igralke.
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP
- CLUB ALTURA	0:3
(1:15, 3:15, 6:15)
KONTOVEL ELEC. SHOP: Černe, Briščik, Prašelj, Celea, Gruden, Škabar, Samar in Grilanc.
Bolj izkušenemu in boljšemu nasprotniku so se Kontovelke v zelo okrnjeni postavi dobro upirale samo v tretjem setu. Treba je omeniti, da je bil za nekatere Kontovelke to krstni nastop sploh, na igrišče pa so tokrat stopile izključno igralke letnikov 1974 in 1975. Nekatere so pokazale res spodbuden napredek.
IZIDI 1. KOLA: Le Volpi - Sokol Indules 3:0, Bor Friulexport - Blitz odložena, Kontovel Electornic Shop - Club Altura 0:3.
UNDER 16 ŽENSKE
DLF - SLOGA KOIMPEX	0:3
(1:15, 4:15, 5:15)
SLOGA KOIMPEX: Fabrizi, Foschi-ni, Kocman, Lupine, Marucelli, Rebula, Škerk.
Predzadnje kolo je predstavljalo za Slogo Koimpex zgolj tekmovalno formalnost. Tržaška ekipa naši nikoli ni bila dorasla in slogašice so osvojile srečanje v glavnem z ostrimi servisi in nekaj dobro izpeljanimi napadalnimi akcijami. (INKA)
SKUPINA A
IZIDA 8. KOLA: DLF - Sloga Koimpex 0:3, Breg - CUS 3:0.
LESTVICA
Sloga Koimpex	7	6	1	20:3	12
Breg	6	4	2	14:8	8
Bor Friulexpo.	6	4	2	14:9	8
CUS	6	1	5	4:15	2
DLF	5	0	5	0:15	0
SKUPINA B
SLOGA SKLAD MITJA ČUK - SOKOL INDULES 3:1 (15:10, 15:2, 13:15, 15:4)
SLOGA SKLAD MITJA CUK: Ce-bulec, Drasič, Fabi, Grgič, Dunja in Sava Jogan, Križmančič, Repinc, Skefk
SOKOL INDULES: Brumat, Ban, Ana in Irena Živec, Matejka in Tanja Gruden, Cattonar, Devetak, Babič, D’Amico, Veronese.
Derbi tega kola je bil pomemben za obe šesterki. Sloga Sklad Mitja Čuk je potrebovala zmago, da bi si predčasno zagotovila nastop na pokrajinskem finalu, Sokol Indules pa bi lahko na ta finale upal le v primeru zmage. Uspelo je slogašicam, ki so z odločno in borbeno igro nadigrale nabrežinsko ekipo. Sokol Indules je sicer izkoristil nepazljivost domačink v 3. setu, ki ga je tudi zasluženo osvojil, v nadaljevanju pa so slogašice zopet zaigrale kot znajo in tako osvojile pomembno zmago. (INKA)
IZIDA 8. KOLA: Sloga Sklad Mitja Čuk - Sokol Indules 3:1, Prevenire -Julia 0:3.
LESTVICA
Sloga Sklad MČ Virtus Aurelia Sokol Indules Julia Prevenire
6	5	1	16:5	10
6	5	1	16:8	10
7	4	3	17:12	8
6	2	4	8:13	4
7	0	7	2:21	0
UNDER 16 MOŠKI
SOČA ČERIMPEX - CORMONS 3:0
(15:7, 15:7, 15:1)
SOČA ČERIMPEX: Peter in Pavel Čavdek, Hlede, Tomšič, Pellegrin, Zaccaron, Kovic, Pelicon.
Tudi v tekmi proti Krminčanom so se naši fantje izkazali. Nasprotniki so v prvih dveh setih igrali zbrano in pazljivo, dokaj slabi pa so bili v sprejemu. Sočani so v začetku igrali nekoliko nepovezano, a nato so le pokazali, kaj znajo. (E.Č.)
Moška C-2 liga
Izidi 13. kola
Olympia Gorica - Bor Cunja Avtoprevoz 3:2, Futura Torriana - Rozzol Legovi-ni Sport 3:0, Montalba Volley - Itar Cucine Fontanafredda 3:1, DLFAC Trst - Anchor Fix Vivil 0:3, Libertas Sacile - Li-bertas Turjak 3:0, Bor Frost Fiume Veneto - Pav Natisonia 2:3, CG San Sergio Trst - Fincantieri Tržič 0:3.
LESTVICA
Anchor Vivil	13	13	0	39:11	26
Libertas Sac.	13	10	3	32:19	20
Montalba	13	9	4	33:16	18
Fincantieri	13	9	4	32:25	18
Bor Cunja Av.	13	8	5	33:22	16
Olympia GO	13	8	5	28:25	16
Futura Torr.	13	7	6	29:22	14
Rozzol L. Sp.	13	7	6	29:26	14
Pav Natisonia	13	7	6	29:26	14
Libertas Tur.	13	5	8	21:29	10
Fontanafredda	13	3 10		18:31	6
DLFAC Trst	13	3 10		15:35	6
Fiume Veneto	13	2 11		15:35	4
CG San Sergio	13	0 13		8:39	0
PRIHODNJE KOLO (13. 2.)
DLFAC Trst - Bor Cunja Avtoprevoz, Olympia Gorica - Itar Cucine Fontanafredda, CG San Sergio Trst - Pav Natisonia, Bo Fošt Fiume Veneto - Libertas Turjak, Libertas Sacile - Anchor Fix Vivil, Montalba Volley - Rozzol Legovini Sport, Fincantieri Tržič - Futura Tomana Gradišče.
_________Ženska C-2 liga___________
IZIDI 13. KOLA
Sloga Koimpex - Villacher Bier Tržič 3:0, Agorest Gorica - Gieffe Pieris 3:0, Fincantieri Tržič - Kennedy Videm 3:1, Ginnastica Spilimberghese - Celinia Maniago 3:0, Libertas Martignacco - Corde-nons 3:1, Itas Fiume Veneto - Pastificio Crisci Gorica 3:0, Itar Cucine Fantanaf-redda - Pav Natisonia 3:0.
LESTVICA
Fiume Veneto	13	11	2	36:14	22
Fincantieri	13	11	2	34:18	22
Fontanafredda	13	10	3	36:15	20
Kennedy	13	9	4	32:18	18
Villacher	13	8	5	28:19	16
Celinia	13	7	6	25:29	14
Sloga Koimpex	13	6	7	26:25	12
Martignacco	13	6	7	26:25	12
Cordenons	13	6	7	25:29	12
Agorest GO	13	6	7	22:27	12
Gieffe Pieris	13	4	9	18:35	8
Pav Natisonia	13	3	10	21:31	6
Ginn. Spilim.	13	2	11	14:35	4
Pastificio C.	13	2	11	13:36	4
PRIHODNJE KOLO (13. 2.)
Sloga Koimpex - Pav Natisonia, Agorest Gorica - Čelinia Maniago, Itar Cucine Fontanafredda - Pastificio Crisci Gorica, Itas Fiume Veneto - Cordenons, Libertas Martignacco - Gieffe Pieris, Ginnastica Spilimberghese - Kennedy Felet-to Umberto, Villacher Bier Tržič -Fincantieri Tržič.
__________Moška D liga____________
IZIDI 13. KOLA
Naš prapor Imsa - Adi Ronchi 3:1, Ro-jalese - Soča Sobema 3:0, Sloga - Prata di Pordenone 0:3, Volley Bali Videm - Nuova Pallavolo Trst 3:0, San Giorgio Porcia - Arredo Uno Lucinico 0:3, Pav Reman-zacco - Libertas Martignacco 3:0, Faedis Povoletto - Pallavolo Trst prekinjeno.
Pav Remanz.	LESTVICA 13 12		1	36: 8	24
Pr. Pordenone	13	11	2	33:14	22
Rojalese	13	11	2	35:15	22
Volley Videm	13	10	3	32:15	20
F. Povoletto	12	8	4	29:19	16
Martignacco	13	8	5	29:18	16
Pallavolo TS	12	7	5	27:18	14
Sloga	13	7	6	21:26	14
Nuova Pai. TS	13	4	9	24:27	8
Lucinico	13	4	9	21:30	8
Acli Ronchi	13	4	9	18:29	6
Naš prapor	13	2	11	10:34	4
Soča Sobema	13	2	11	9:34	4
Porcia	13	0	13	2:39	0
PRIHODNJE KOLO (13. 2.)
Sloga - Pallavolo Trst, Faedis Povoletto - Soča Sobema, Naš prapor Imsa - Nuova Pallavolo Trst, Rojalese - Libertas Martignacco, Pav Remanzacco - Arredo Uno Lucinico, San Giorgio Porcia - Acli Ronchi, Prata di Pordenone - Volley Bali Videm.
Ženska D liga
IZIDI 13. KOLA
Danone Rivignano - Kontovel Electronic Shop 2:3, Juniors Casarsa - Breg Ag-rar 3:0, CSI Tarcento - Sokol Indules 2:3, Prata di Pordenone - Promovolley 3:0, Majanese - Lavoratore Fiera Martignacco 3:2, Nuova Pallavolo Trst - CUS Videm 3:0 (Pallavolo Mossa ni igral).
	LESTVICA		
Jun. Casarsa	12	11	1
Pr. Pordenone	12	10	2
Sokol Indules	12	9	3
CUS Videm	12	8	4
CSI Tarcento	12	8	4
Rivignano	12	7	5
Kontovel ES	12	6	6
Martignacco	12	4	8
Breg Agrar	12	4	8
Nuova Pal. TS	12	3	9
Majanese	12	3	9
Promovolley	'12	3	9
Pàli. Mossa	12	2	10
33: 8 22 33:13 20
30:18 18
28:17 16 28:18 16 25:25 14 24:22 12 21:28 8 19:29	»
18:31	6
17:31	6
14:28	6
12:34	4
PRIHODNJE KOLO (13. 2.)
Nuova Pallavolo Trst - Sokol Indules, ajanese - Breg Agrar, Juniors Casarsa mtovel Electronic Shop, Pillavo ossa - Lavoratore Fiera Martignac > mone Rivignano - Promovolley P°rae" me, Cus Videm - Prata di Pordenone očiva CSI Tarcento).
Košarka: v nedeljo v 19. kolu moške B-2 lige proti Stefanelu iz Trevisa
Jadran - z odličnim prvim polčasom do novih točk
JADRAN — STEFANEL TREVISO 88:76 (49:32)
JADRAN: Starc 15 (3:4), Ban 12, Daneu 12 (6:6), Čuk 14 (6:8), Rauber 13 (1:1), Banello 20 (6:7), Štoka 2 (2:2), Sosič, Corsi, Persi.
STEFANEL: Persico 14 (1:2), Tarricone, Rossi 20 (6:6), Metlica 3 (1:2), Colmani 15 (3:6), Bellina 4 (2:2), Čorro 10 (3:4), Lotto, Gervasutti 10, Ruaro.
SODNIKA: Giunti (Genova) in Vaccarini (La Spezia). PM: Jadran 24:28, Stefanel 16:22. ON: Jadran 25, Stefanel 24. PON: Ban (33), Metlica (34), Čuk (40). TRI TOČKE: Ban 2,-Starc 2; Persico 3, Rossi 2, Corro' 1. GLADALCEV:
Trenutek z nedeljskega srečanja Jadran - Stefanel Treviso
Stefanel iz Trevisa je tudi proti Jadranu dokazal, da je močna ekipa, ki
2.000.
Jadranovi košarkarji so se svojim navijačem takoj oddolžili za neroden poraz v prejšnjem kolu proti Spinei in so v nedeljo prepričljivo doma premagali močno in ambiciozno ekipo Stefa-nela. Takoj moramo tudi povedati, da ne pomnimo, da bi naši fantje v tej sezoni igrali tako kakovostno kot v prvem polčasu nedeljskega srečanja. Vsa ekipa je v tem delu igrala zelo zbrano, odločno, duhovito, z zelo visokim odstotkom pri metu. Rezultat te odlične igre pa je seveda bila tudi prednost kar 19 točk (49:32).
Bila je to prava poslastica za prisotne navijače in obenem tudi »košarkarska lekcija« za igralce iz Trevisa, ki proti takemu Jadranu ničesar niso mogli.
Na dlani pa je bilo, da takega tempa, take igre jadranovci niso mogli docela ponoviti tudi v drugem polčasu. Bilo je seveda pričakovati reakcijo gostov. Le-ti so se namreč v nadaljevanju zaigrali na vse ali nič in z agresivno obrambo zmedli naše košarkarje, tako da je v 28. minuti Jadranova prednost znašala le 6 točk (63:57), v 32. min. 3 točke (67:64). Ko pa je moral
JADRAN V ŠTEVILKAH
METI 2 točki: Starc 3:4; Čuk 4:11; Banello 7:9; Rauber 6:12; Ban 3:6; Daneu 3:7. 3 točke: Starc 2:2; Ban 2:4. SKOKI: Starc 2 v obrambi, nič v napadu; Čuk 4, 0; Banello 1, 0; Rauber 5, 0; Ban 6, 2; Daneu 1, 5. IZGUBLJENE PRIDOBLJENE ŽOGE: Starc 5, 2; Čuk 1, 1; Banello 2, 0; Rauber 2!, 5; Ban 3, 2; Daneu 1, 1. BLOKADE: Cuk 1. ASISTENCE: Banello 1, Rauber 1, Ban 5, Sosič 2.
minuto pozneje Marko Ban zaradi petih osebnih napak zapustiti igrišče, je kazalo na naj hujše. V 36. min. so naši vodili le za dve točki (72:70). Tedaj pa so jadranovci z zelo požrtvovalno in zrelo igro spet povečali vodstvo, tako da zmaga ni bila več v dvomu. Navdušeni gledalci pa so lahko tako (končno!) mirno pričakali konec srečanja in se seveda veselili novih zelo pomembnih točk.
Že dejstvo, da je kar šest Jadranovih košarkarjev zbralo po več kot deset točk, kaže, da je za nedeljsko zmago zaslužna vsa ekipa. Verjetno pa je bil Banello spet odločilen za Jadranov uspeh, saj je metal na koš izredno zanesljivo (7:9), poleg tega pa je spet dokazal, da se je skoraj povsem vključil v sheme in predvsem »mentaliteto« naše ekipe.
pa, po našem mnenju, predvaja preveč »sholastično košarko« in njena igra teži predvsem na fizični moči. Jadranovci so se predvsem bali Colmanija, ki pa so ga uspeli zaustaviti. Od posameznikov pa je še največ pokazal Ros-
si, ki je z uspešnimi prodori večkrat spravljal v težavo Jadranovo obrambo.
Sedaj čakata jadranovce dve dolgi in zelo nevarni gostovanji. S Stefane-lom se je ciklus odločilnih tekem naše ekipe šele začel. Upajmo, da se bo tako uspešno nadaljeval tudi v Pesaru in Ravenni. (B. Lakovič)
Gallina (Stefanel): »Proti conski obrambi v težavah«
Trener Stefanela iz Trevisa Fabio Gallina po nedeljski tekmi ni bil videti razočaran: »Jadran je zasluženo zmagal, ker je predvsem v prvem polčasu imel zelo visok odstotek pri metu. Mi pa smo- bili proti Jadranovi conski obrambi 2-3 v velikih težavah. Nikakor nismo mogli prodreti skozi ta tip obrambe, poleg tega tudi met nam ni šel od rok in tako si lahko razlagamo visok zaostanek, ki smo ga imeli po koncu prvega dela igre. V drugem polčasu smo zaigrali veliko bolje in smo se približali domačinom na sami dve točki. Napaka Metlice nas je drago stala. Nismo znali tudi izkoristiti priložnosti, ko je Jadran kar sedem minut igral brez Bana. Jadranovci pa so prav tedaj dokazali, da so homogena in izkušena ekipa, prav v tistih trenutkih so ohra-
nili mirne živce in zasluženo zmagali. Odločilen za Jadranovo zmago je bil tokrat Banello.«
Jadranov pomožni trener Jure Krečič: »V prvem polčasu smo igrali zares dobro. V drugem delu pa so gostje z veliko požrtvovalnostjo in borbenostjo skoraj nadoknadili ves zaostanek, potem pa smo mi spet reagirali in zmagali. Verjetno je bilo moštvo iz Trevisa v prejšnjih letih močnejše. V tej sezoni pa so zamenjali kar šest igralcev in v zadnjih kolih tega prvenstva še trenerja, kar se nedvomno pozna v igri te ekipe.«
In še beseda o sodnikih. Marsikdo med igralci in občinstvom se je hudoval na sodnika. Po našem mnenju sta sodnika imela le zelo strog kriterij sojenja. Dosojevala sta tudi zelo »najmanjšo napako«. Pristranska pa nista bila. (bi)
Košarka: v promocijskem prvenstvu
Brežani poskrbeli za
BREG ADRIATHERM -
SCOGLIETTO	82:77 (38:36)
BREG: Čok 10 (2:2), Bandi, Koren, Corbatti 16 (4:4), Maver 5, Pertot, Ba-rut 17, Barini 12 (2:6), Salvi 18 (2:2), Didonato 4. PON: Barut (13).
Z nedeljsko zmago so Brežani pokazali, da kljub smoli, ki jih pesti v letošnji sezoni, bi lahko igrali pomembnejšo vlogo. Naši so začeli zelo dobro in z doprinosom Henrika Maverja, ki je bil odsoten od 15. novembra zaradi poškodbe na kolenu, tudi krepko povedli in v 10. min. vodili z 21:10, v 15. min. pa z 29:20. Trener Čok je tedaj dal nekoliko počitka ključnemu igralcu, tako da je nasprotnik nadoknadil zamujeno. Začetek drugega polčasa je bil v korist domačinov do tretje minute, ko se je poškodoval Maver, ki se je moral zateci v bolnišnico za šivanje obrvi. To je bil pravi šok za naše, ki so že nastopili brez_ standardnega »play-makerja« Robija Žerjala, ki je v bolnišnici. Nato pa so si opomogli in zasluženo zmagali. Kot posameznik je bil
najboljši Salvi, dokončni udarec nasprotniku pa je zadal Didonato z dvema zaporednima košema. (L. Koren)
KONTOVEL EtECTRONIC SHOP -
RADIOGRAF	80:85 (39:40)
KONTOVEL ES: Ban 24 (2:4), Gulič 13 (5:11), Devetak 2, Pahor 6, Sterni 5 (1:3), Andrej ^Gruden, Civardi 14 (4:7), Cingerla 3, Čuk 13 (5:8), Aleksij Gruden. TRI TOČKE: Ban 4, Cingerla 1.
Kontovelci so izgubili tudi proti za-dnjeuvrščenim Miljčanom, tako da postaja položaj naših na lestvici dokaj kritičen. Lukševi varovanci so začeli drugi del prvenstva z ekipo, v kateri je prišlo do vključitve novih in mladih igralcev, tako da je bilo videti med le-temi nesigurnost in nesporazume-vanje. Tekmo so Kontovelci začeli zelo napeto in živčno. Rezultat je bil takoj v prid gostom, saj so v 8. minuti vodili že 22:7. Takrat pa so naši reagirali in z agresivno obrambo tudi nadoknadili zaostanek. Tudi v drugem polčasu so gostje rahlo povedli in pred-
DEŽELNI MLADINCI
BARCOLANA - KONTOVEL ELECTRONIC SHOP	76:79 (29:42)
. KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Čebulec, Kocman 16 (4:4), Rupel, Pertot, Pahor 2 (2:4), Sterni 21 (3:7), Gruden 2, Civardi 24 (6:11), Cingerla.
TRI TOČKE: Kocman 2.
Po borbenem in izenačenem srečanju so Kontovelci zasluženo slavili četrto zaporedno zmago in obdržali prvo niesto na lestvici. Naši so v prvem Polčasu odlično igrali tako v obrambi kot v napadu in nasprotnika dobesedno nadigrali ter vodili s 13 točkami razlike. V drugem delu pa so slabo začeli. To so »Barkovljani« izkoristili ter se z delnim izidom 12:2 nevarno približali. Slaba igra naših je spodbudila nasprotnika, ki je v 33. minuti celo povedel 67:61. Do konca srečanja pa so se beli le zbrali in takoj nadoknadili zamujeno. Najboljši med Kontovelci je bl1 Igor Civardi. (R. M.)
____ DRŽAVNI KADETI_____________
Jadran farco - itala soteco
77:74 (32:33)
JADRAN FARCO: Prelec 14 (4:6), Uaneu 21 (5:7), Šuligoj 1 (1:2), David
ogatec, Sterni 6, Stanissa 4, Paulina -tv^(?:12), Pertot 4, Lesizza, Sosič. TRI TOČKE: Daneu 1.
Jadranovci so na domačih tleh za-
uzeno izbojevali zaželjeno zmago n» 1 za9rizenemu in požrtvovalnemu „ ?Pr°tn;ku. V prvem polčasu so si ni h1 Opravili nekaj točk iz zelo ugod-v Položajev in dopustili nasprotniku Vr Preveč skokov v napadu. Omembe hlari i sta biia nastopa Prelca, ki je Pari nolcrvno in učinkovito igral v na-tekrn' ln Pa Pauline, ki si je v končnici jj0 , .e Prevzel nase večji del odgovor-1 Pri zaključevanju na koš ter po-
žrtvovalno skakal na odbite žoge v napadu. Pohvalo pà si zaslužijo predvsem tisti naši igralci, ki dobijo manj možnosti za igranje v tem zahtevnem prvenstvu. (Andrej P.)
BOR ADRIAIMPEX - DON BOSCO
79:105 (39:48)
BOR: Arena 9 (1:2), Oberdan 4 (1:2), Cupin, Krasna 4, Škerk 11 (1:5), Race, G. Bajc, I. Bajc 22 (3:4), Ažman 12 (1:2), Smotlak 17 (5:6). TRI TOČKE: Ažman 3, I. Bajc in Oberdan 1.
Potem, ko so prejšnji teden premagali vodilno ekipo prvenstva, so tokrat borovci izgubili proti Don Boscu, ki je trenutno na drugem mestu na lestvici. »Plavi« so kljub nekaterim naivnim napakam vodili v uvodnih minutah, dokler ni v sedmi minuti prišlo do preobrata. Sodnika sta prekinila tekmo zaradi spolzkega igrišča. Borovci so bili v vodstvu 15:13, po 10-minutni pavzi pa se je tekma nadaljevala in naši so takrat izgubili vso koncentracijo. (L. Furlan)
DEŽELNI KADETI
BOR - SERVOLANA 95:99 (49:56)
BOR: Simonič 12 (2:6), Acerbi 12, Dolis 2, Glavina, Pregare, Prešel 12 (0:4), Furlan 0, Legiša 4, Debeljuh 23 (1:9), Pertot 30 (0:3). TRI TOČKE: Prešel 2, Pertot 2.
Kljub ponovnemu porazu je treba tokrat pohvaliti Borovo ekipo, saj je igrala svojo daleč najboljšo tekmo v letošnjem nesrečnem prvenstvu. Nismo vajeni govoriti o sodniki, tokrat pa ne moremo mimo dejstva, da je mladi in neizkušeni sodnik dobesedno podaril zmago Servolani. Naši so tekmo začeli sproščeno in zagrizeno. V 35. min. so vodili z 88:82, minuto pred koncem pa je bilo stanje izenačeno 95:95. V
na Tržaškem
lep podvig
nost obdržali vse do konca tekme, saj so naši v obrambi slabo zapirali pot do koša. Zaradi prikazane igre je pohvale vreden le Ban, ostali pa so bili pri metu nekoliko netočni. (P. S.)
BARCOLANA - POLET 75:69 (42:28)
POLET: Sosič 22, Furlan 19, Gregori 12, Kovačič, Ferluga 4, Granier 6, Še-krlavaj 6.
Povratni del so naši fantje začeli s porazom, katerega bi lahko samo delno opravičili z nekaterimi odsotnostmi zaradi bolezni. Tekmo bi lahko opisali z vedno enakim klišejem. Trideset minut enakovredne ali celo boljše igre od nasprotnika, nato zmeda in razlika, ki se ne da več nadoknaditi. Tokrat je bilo naši peterki usodna druga polovica prvega polčasa, potem ko so prvi del bili celo v vodstvu.
Te usodne pavze morajo poletovci čimprej odpraviti,če želijo upati na mirnejši konec prvenstva in obstanek v ligi. Omembe vredna sta tokrat bila samo zaradi boljše igre v napadu kapetan Sosič in Furlan.
razburljivem finišu pa so najprej sodnik, nato pa še trema in neizkušenost botrovali temu porazu. (V. Jogan)
DON BOSCO - SOKOL 85:61 (40:36)
SOKOL: Gabrovec, Gruden 18 (1:4), Andrej, Samo Pertot 24 (2:5), Milivoj Pertot, Martin Pertot 8 (0:3), Gherli, Andrej Pertot 11 (2:4), Čosma. TRI3 TOČKE: Gruden 1, Andrej Pertot 1.
Sokolovci so proti Don Boscu skoraj pripravili prijetno presenečenje. Po prvem polčasu so zaostajali le za 4 točke. V tem delu so vsi igrali dobro. V drugem delu pa so naši preveč grešili in zmaga je šla po vodi.
(Andrej Pertot)
NARAŠČAJNIKI
STEFANEL - BOR 107:58 (59:32)
BOR: Debeljuh 11 (4:8), Starec 0, Ba-rini 1 (1:2), Paulica 21 (1:3), Martini 4 (0:1), Rudes 7 (1:3), D. Umer 1 (1:2), Spacal 3(1:2), Uršič 2, Simonič 8 (2:2). TRI TOČKE: Debeljuh 1.
Prvenstvo naračjanikov se je predčasno končalo, saj je premočna postava Stefanela z izredno lahkoto opravila tudi nemočne borovce, ki so s Kon-tovelom zasledovali letošnje bodoče pokrajinske prvake. O sobotni tekmi je malo kaj povedati. Borovci so vzdržali le 7 minut (13:13), nakar so motivirani domačini zadevali kot za stavo, v obrambi pa povsem onemogočili borovcem pot do koša. (V. Jogan)
SGT - BREG	127:74 (73:27)
BREG: Zeriali 2, Mokor, Rosso 2, M. Gombač 32 (2:7), R. Gombač 8 (0:1), M. Bandi 10 (0:1), Kralj, Škabar 2 (0:1), V. Bandi 18 (4:7).
Tudi v tem kolu so Brežani pokazali, da niso trenutno v dobri formi. Začeli so sicer obetavno in takoj povedli. Takoj za tem pa je prišlo do pravega
Košarka: v prvi diviziji
Moštvo Cicibone je začelo nastope s prepričljivo zmago
CICIBONA - BASKET TRIESTE A
123:70 (59:43)
CICIBONA: Vodopivec 12 (2:5), Kovačič 10 (1:2), Lippolis 15 (1:6), Jogan 21 (2:3), Volk 13 (2:2), Smotlak 22 (3:4), Barbiere 6, Jagodic 6 (0:2), Turk 6 (0:2), Pupulin 12.
ON: 27. TRI TOČKE: Smotlak 1, Volk 1, Kovačič 1, Jogan 1.
V	prvem kolu prvenstva 1. divizije je Cicibona imela lahko nalogo, saj je brez težav odpravila Basket Trieste in tako osvojila prvih par točk.
O tekmi bi dejali le to, da so cicibo-naši z dobro obrambo preprečili zmedene napade gostov, v napadu pa so se kar vrstili pri zaključevanju na koš, kot jasno kaže tudi razdelitev točk med posameznimi igralci. Dokaj številni gledalci za tako prvenstvo so se tokrat zabavali, vendar ne bodo imeli naši vedno tako lahkega dela.
V	soboto, 13. 2., ob 18. uri bodo na primer gostovali pri solidni ekipi Sabe v šoli Adobatti (V. Jogan)
»black-outa«, ki je trajal do konca prvega polčasa. Tudi drugi del ni bil spodbuden. Končno se je našim le odprlo, proti koncu tekme, saj so v eni sami minuti zadali nasprotniku delni razultat 12:0 in tako pokazali, da če hočejo znajo dobro zaigrati. (Stojan)
DEČKI
KONTOVEL - LIBERTAS 91:90 (42:47)
KONTOVEL: Cinglerla 2, Križman 2, I. Emili 40 (8:18), M. Emili (0:2), Spadoni, Ban 13 (1:2), Daneu 19 (3:6), Milič, Vodopivec 15 (5:9).
V prvem kolu povratnega dela so Kontovelovi dečki tesno premagali ekipo Libertasa, kljub temu da so nastopili v okrnjeni postavi. Naši tekme niso začeli najbolje, saj so gostje vodili najprej z desetimi točkami, nato pa kar s 15 v 14. min. (37:22), to pa predvsem zaradi izredno slabega odstotka pri izvajanju prostih metov, kar 1:14. V nadaljevanju so se naši opogumili in z delnim izidom 16:2 dohiteli nasprotnike. V drugem delu so gostje precej popustili, tako da so naši povedli in obdržali minimalno prednost do konca. Naše je treba pohvaliti zaradi zna-čajnosti in volje do zmage. Med posamezniki je pohvale vreden Aljoša Daneu, saj je vidno napredoval, predvsem v obrambi. (V. Jogan)
ARDITA - DOM	124:36 (73:20)
DOM: Lisci 4, Silič 10, Pavšič, Covi, Skok 2, Bordon 6, Šviligoj 2, Primožič, Pintar, Mauro 6.
Domovi košarkarji so proti vodilni Arditi po pričakovanju izgubili. Čeravno je bila razlika v koših velika, gre pohvaliti domovo obrambo, manj pa napad, ki je prevečkrat grešil. Od naših gre tudi tokrat pohvaliti Siliča.
(A. Pavšič)
MOŠKA B-2 LIGA
IZIDI 19. KOLA l
Jadran - Stefanel			88:76
Novellara	- Castelfranco		71:58
Ferrara - Faenza			118:89
Murano - :	Spinea		81:88
Ravenna -	Imola		92:75
Berton - Montebelluna			103:99
Petrarca -	San Donà		92:90
Pesaro - Virtus PD			102:90
	LESTVICA		
Ferrara	19 15	4	1733:1621 30
Jadran	19 13	6	1547:1512 26
San Donà	19 12	7	1626:1573 24
Petrarca	19 12	7	1544:1496 24
Ravenna	19 11	8	1593:1528 22
Virtus PD	19 11	8	1597:1538 22
Stefanel	19 11	8	1437:1416 22
Pesaro	19 10	9	1600:1518 20
Montebelluna 19 10		9	1685:1639 20
Imola	19 9 10		1522:1631 18
Berton	19 8 11		1617:1612 16
Castelfranco	19 8 11			1363:1389 16
Spinea	19 7 12		1480:1488 14
Novellara	19 6 13		1475:1518 12
Faenza	19 6 13		1486:1644 12
Murano	19 3 16		1551:1733 6
PRIHODNJE KOLO (13. IN 14. 2.) Pesaro - Jadran; San Donà - Berton; Petrarca - Ferrara; Stefanel - Novel-lara; Spinea - Ravenna; Montebellu-na - Faenza; Castelfranco - Murano; Imola - Virtus PD.
JADRANOVI STRELCI Ban 382; Čuk 300; Starc 266; Rauber 262; Daneu 179; Banello 71; Sosič 45; Štoka 24; Persi 6; Corsi 5; Paulina 4.
MOŠKA D LIGA
IZIDI 17. KOLA
Arcade - Bor Radenska	76:83
Tecnoluce - Crich	75:64
POM Tržič - Ardita	69:84
Carità - Ponte di Piave	85:98
Cividale - Soteco	99:84
Pordenon - Miane	78:75
Inter 1904 - Roncade	69:72
LESTVICA				
Crich	17 14		3	1468:1359 28
Cividale	17 11		6	1442:1383 22
Ponte di Piave	17 11		6	1435:1407 22
Pordenon	17 11		6	1405:1382 22
Inter 1904	17 10		7	1327:1317 20
Roncade	17 10		7	1362:1355 20
Soteco	17	9	8	1375:1341 18
Tecnoluce	17	8	9	1389:1350 16
POM Tržič	17	8	9	1276:1311 16
Carità	17	7 10		1351:1383 14
Miane	17	6 11		1462:1535 12
Bor Radenska	17	6 11		1395:1477 12
Ardita	17	5 12		1431:1456 10
Arcade	17	4 13		1468:1530 8
PRIHODNJE KOLO (13. IN 14. 2.) Bor Radenska - Cividale; Miane -POM Tržič; Crich - Pordenon; Ardita - Carità; Roncade - Arcade; Ponte di Piave - Tecnoluce; Soteco - Inter 1904.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO NA TRŽAŠKEM
IZIDI 13. KOLA
Breg Adriath. - Scoglietto	82:77
Kontovel ES - Radiograf	80:85
Barcolana - Polet	75:69
Inter Milje - Casa Amica	89:70
Ferroviario - Libertas	69:90
Autosandra - Motonavale	63:65
Il Carso prost
LESTVICA Autosandra	13 11 2		1006:875 22
Inter Milje	13 11 2	1023:932 22
Motonavale	13 10 3	1006:910 20
Libertas	13 8 5	1017:1001 16
Barcolana	13 7 6	1066:961 14
Scoglietto	13 7 6	962:912 14
Breg Adriath.	13 7 6	1060:1061 14
Casa Amica	13 7 6	1051:1081 14
Polet	13 4 9	839:897 8
Ferroivario	13 4 9	909:1002 8
Kontovel ES	13 3 10	986:1027 6
Radiograf	13 3 10	916:981 6
Il Carso	13 2 10	856:1057 4
PRIHODNJE KOLO (13. IN 14. 2.) Scoglietto - Kontovel Electronic Shop; Casa Amica - Breg Àdriat-herm; Libertas - Autosandra; Motonavale - Inter Milje; Il Carso - Ferroviario; Radiograf - Barcolana; Polet prost.
NA GORIŠKEM
IZIDI 11. KOLA
Alba Gioia - Grado	86:83
Basket Go - Dom Gometal	56:77
Goriziana - Senators	71:82
Edera - Corridoni	78:67
B. Ronchi - Fortitudo	72:77
Arte - Staranzano	109:80
LESTVICA
Corridoni	11	9	2	914:792 18
Dom Gometal	11	8	3	994:884 16
Arte	11	8	3	918:837 16
Edera	11	8	3	935:845 16
Grado	11	7	4	977:864 14
Senators	11	6	5	798:800 12
Fortitudo	11	5	6	768:793 10
Staranzano	11	5	6	879:774 10
Alba Gioia	11	4	7	795:813 8
Goriziana	11	4	7	916:967 8
Basket Go f	10	1	9	718:879 2
B. Ronchi	10	0 10		753:882 0
PRIHODNJE KOLO (20. in 21. 2.) Alba Gioia - Arte, Dom - Fortitudo, Staranzano - B. Ronchi, Grado - Goriziana, Senators - Corridoni, Edera - Basket Go.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 300.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000.- din,, upokojenci in študenti mesečno 4.500 - din, trimesečno 12.000.- din, letno 45.000,-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.-din, letno 75.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593
ADIT 61000 Ljubljana
Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir, 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
9. februarja 1988
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - sirena De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumii Samsa
Izdaja in tiska
H
ZTT
Trst
član italijanska zveza časopisnih založnikov FIEG
V razpravo se je vključil tudi Milovan Djilas
Buharinova rehabilitacija sprožila polemike o odgovornosti Paimira Togliattija pod Stalinom
RIM — Rehabilitacija Nikolaja Buharina in nekaterih uglednih žrtev Stalinove diktature je odprla zanimivo in tudi polemično razpravo v italijanskem naprednem gibanju, posebno med komunisti in socialisti. Polemike je v soboto prvi sprožil Craxijev glasnik Ugo Intini, ki je v socialističnem glasilu Avanti pozdravil vest o Buharinovi rehabilitaciji, istočasno pa je polemično očital italijanskim komunistom, da niso še dovolj kritično in samokritično ocenili politiko in stališča Paimira Togliattija. Voditelj KPi je bil med Stalinovimi čistkami eden osrednjih voditeljev in funkcionarjev Kominterne, piše Avanti, zato je bil gotovo dobro in podrobno seznanjem z moskovskimi procesi in s Stalinovim terorjem.
Intiniju je v intervjuju za dnevnik KPI Unità prvi odgovoril komunistični zgodovinar Paolo Spriano, po mnenju katerega se italijanski komunisti doslej niso še nikoli izognili kritični obravnavi lastne zgodovine in to bodo, če bo potrebno, naredili tudi tokrat. Rehabilitacijo Buharina. pa morajo v prvi vrsti
oceniti zgodovinarji, medtem ko politiki radi izkoriščajo preteklost ter se hočejo s svojimi analizami zgodovine vključiti v sedanji politični trenutek. Intingeva polemika, pravi Paolo Spriano, zato močno diši po manipulaciji in po politični zlorabi Buharino-ve formalne rehabilitacije.
Mi imamo namen nadaljevati trezno razpravo, ne pa zaostrovati nepotrebnih polemik, pristavljajo socialisti, ki dodajajo, da gre za oceno velikega dogodka in torej ne za obračunavanje med KPI in PSI. V trenutku, ko je SZ rehabilitirala Buharina, ne smemo pozabiti in podcenjevati, da je bil prav Togliatti eden njegovih glavnih obtožencev. Tistim, ki dodajajo, da je bil tudi socialistični sekreter Pietro Nenni svojčas Stalinov pristaš, pa socialisti odgovarjajo, »da njegove vloge ne gre na noben način primerjati s Togliattijevo, tudi zato, ker je bil konec koncev tudi filozof Bertrand Russel Stalinov občudovalec«.
V razpravi o Buharinovi rehabilitaciji se je iz Beograda oglasil tudi Milovan Djilas, ki je mnenja, da
je imel Togliatti na procesu proti Buharinu zelo majhne in omejene odgovornosti. Kot ugledni član Kominterne je Togliatti, podobno kot vsi člani tega telesa, sledil in izvajal moskovske direktive, zato res nima nobenega smisla, da ga v Italiji danes nekateri hočejo postaviti na zatožno klop. Polemike, ki so jih sprožili italijanski socialisti, so povsem v teh razmerah nepotrebne, podčrtuje bivši Titov sodelavec, zato ker je Paimiro Togliatti umrl in z njim je umrlo tudi določeno obdobje italijanskega in mednarodnega delavskega gibanja. Sklep sovjetskega vrhovnega sodišča je po Djilasovem mnenju vsekakor propagandistična poteza. Nikolaj Buharin ne potrebuje formalnih rehabilitacij, ker ga je zgodovina že pred leti vsestransko rehabilitirala. Gledajmo naprej, zaključuje Djilas, ki poziva italijanske socialiste in komuniste, naj boljše razmišljajo o evrokomunizmu in o resnih perspektivah evropske levice.
Karabinjer ubit pri poskusu ropa
ASTI — Tridesetletni karabinjer je včeraj izgubil življenje pri poskusu ropa v poštnem uradu v kraju San Damiano v pokrajini Asti. Ferdinando Stefanuzzi, tako je bilo ime nesrečnemu karabinjerju, se je skupno s podčastnikom Antoninom Mancusom zoperstavil trem oboroženim roparjem, ki so skušali udreti v poštni urad.
Prišlo je do streljanja, v katerem so roparji hudo ranili Stefa-nuzzija, ki je kasneje umrl v bolnišnici. Podčastnika Mancusa pa so odgnali s seboj in ga izpustili nekaj ur kasneje v predmestju Cunea. Streljanju so pristostvovali številni očividci, zato preiskovalci pričakujejo, da bodo kmalu prišli na sled trem zločincem, ki očitno niso vedeli, da karabinjerji stalno stražijo poštni urad v San Damianu.
Na procesu proti Epaminondi 50 obsodb na dosmrtno ječo
Predsednik milanskega sodišča Renato Samek Lodovici med branjem obsodb ob koncu procesa proti Angelu Epaminondi in njegovim sodelavcem (Telefoto AP)
MILAN Z branjem obsodb se je včeraj zaključil maratonski sodni proces proti Angelu Epaminondi in ostalim članom mafijske tolpe, ki je od leta 1970 do 1980 vodila pravo vojno za nadzor nad igrami na srečo in razpečevanjem kokaina.
V tej vojni je bilo 44 mrtvih in preiskovalci so prav s pomočjo Epami-nonde, ki so ga aretirali leta 1984 in je nato pristal na sodelovanje, uspeli spraviti za rešetke številne kriminalce.
Pred sodiščem se je tako znašlo kar 109 obtožencev in za 17 od njih je javni tožilec zahteval 62 obsodb na dosmrtno ječo. Sodišče je končno Angela-Epaminondo, ki je bil obtožen združevanja v kriminalne namene mafijskega kova, razpečevanja kokaina in 18 umorov, obsodilo na 30 let zapora in na plačilo 179 milijonov lir globe in le zaradi sodelovanja s pravico je ušel dosmrtni ječi. Milansko sodišče je izreklo tudi 50 obsodb na dosmrtno ječo za 13 obtožencev in dosodilo skupno še 1315 let .zapornih kazni. Med oproščenimi velja omeniti bivšega šefa letečega oddelka policije v Pavii Ettoreja Fi-lippija, ki je bil obtožen prejemanja podkupnin za zaščito ene od tolp Angela Epaminonde, ki je delovala v Vogheri.
Panamski voditelj Noriega zavrača ameriške obtožbe
NEW YORK — Panamski vojaški voditelj general Manuel Antonio Noriega je ostro zavrnil obtožbe dveh različnih sodišč na Floridi v ZDA, da je osebno vmešan v izredno obsežno trgovino z mamili med Kolumbijo, Panamo in Združenimi državami Amerike, s čimer naj bi zaslužil milijone dolarjev »umazanega« denarja. Istočasno je prešel v protinapad in obtožil ZDA, da so ga pred dvema letoma skušale prepričati, da aktivno sodeluje pri vojaški invaziji na Nikaragvo.
Noriega je to trditev izrekel med nekim govorom v Panami in jo ponovil v intervjuju za ameriško televizijsko družbo CBS. Po njegovih trditvah naj bi se decembra 1985 srečal z ameriškim svetovalcem za državno varnost Poindexterjem, ki naj bi ga takrat skušal na vse mogoče načine prepričati, da pošlje svojo vojsko v Nikaragvo. Kasneje naj bi se panamskim vojakom pridružili še vojaški oddelki Združenih držav Amerike. Le Noriegove-mu odločnemu nasprotovanju, tako
trdi sam, se je' treba zahvaliti, da ni prišlo do uresničitve tega načrta.
Toda po Noriegovih besedah s tem še ni bilo konec ameriških pritiskov. ZDA naj bi namreč hotele izsiliti njegov pristanek, da na panamskih tleh dovoli urjenje nikaragovskih contrasov, toda tudi temu naj bi se Noriega odločno uprl.
Po Noriegovem mnenju ZDA zato sedaj iščejo vse načine, da bi kompromitirale panamskega voditelja in v ta načrt nedvomno spadajo tudi najnovejše obtožbe o sodelovanju v trgovini z mamili. Vse to pa naj bi ZDA počele tudi zaradi strahu, da bodo morale zapustiti svoja vojaška oporišča v tej srednjeameriški državici. Noriega je v govoru še zagotovil, da noben panamski predsednik ne bo mogel zagovarjati ameriških vojaških oporišč v državi po letu 1999, ko naj bi ZDA dokončno predale panamski kanal Panami in zato ZDA sedaj ne štedijo s svojimi močmi, da bi Panamo izolirale in mednarodni javnosti predstavile kot državo, ki jo vodijo trgovci z mamili.
Srhljiv zločin v Sarajevu
SARAJEVO — Dva mladoletna otroka sta žrtvi zločina, do katerega je prišlo v soboto zvečer v sarajevskem naselju Butmir. Sumijo, da je zločin zagrešil mladoletni R. Ž. iz Sarajeva, ki so ga že prijeli, mati obeh ubitih otrok je naredila samomor, ko je zvedela za tragedijo.
Po sporočilu centra varnostne službe iz Sarajeva so zločin odkrili, ko so v Ulici Georgi Dimitrova 26 opazili požar. Kasneje se je izkazalo, da je ogenj po dvojnem umoru podtaknil mladoletni R. Ž., sicer dolgoletni znanec svojih žrtev. Med gašenjem požara, so v stanovanju našli tudi trupli 16- in 11-letne žrtve, prebodeni z nožem. Preiskava je pokazala, da je morilec požar podtaknil, da bi prikril sledove zločina. Mati umorjenih otrok je skočila skozi okno stanovanja svoje prijateljice v Sarajevu, ko je izvedela, kaj se je zgodilo.(dd)
Stavke tudi na gradbiščih
LJUBLJANA Stavkovni val je te dni pljusknil tudi na nekatera slovenska gradbišča. V Zagorju so konec minulega tedna protestirali delavci gradbene enote rudnika, v Ljubljani pa so se včeraj pred republiško skupščino napotili gradbeni delavci podjetja SCT. Zagorski primer se počasi umirja, potem ko so vodstveni delavci razložili, da zahteve po 30 do 40 odstotkov višjih plačah niso utemeljene. Medtem ko imajo Zagorjani za jugoslvoanske reazmere kar kraljevske plače (od 500 do 800 tisočakov) pa imajo delavci ljubljanskega gradbenega podjetja SCT izredno nizke dohodke - od tod tudi drastične terjatve: hočejo kar za sto odstotkov višje dohodke in zamenjavo vodstva podjet-ja...(dd)
Smrtne obsodbe v Somaliji
MOGADIŠ — V Mogadišu so obsodili na smrt osem politikov, ki so jih obtožili poskusa državnega udara proti predsedniku Siad Bareju leta 1982. Kot navaja tiskovna agencija Sonna sta med obsojenci tudi bivši zunanji minister Omar Arth Galib in bivši podpredsednik Ismail Ali Abokor.
Na stotine mrtvih in ranjenih v poplavah ki so prizadele številne kraje Brazilije
RIO DE JANEIRO — Več kot 150 ljudi je izgubilo življenje v katastrofalnih poplavah, ki v zadnjih dneh pestijo brazilsko zvezno državo Rio de Janeiro. Število brezdomcev ni znano, po trditvah oblasti jih je več desettisoč.
Poplave, plazovi in usadi so skoraj uničili letoviščarsko mesto Petropolis, kakih 70 km zahodno od Ria de Janeira. Samo v tem mestu je razbesnela narava terjala 120 življenj, ranjenih pa je več kot tisoč ljudi. Župan je osrednje oblasti obvestil, da je mesto popolnoma uničeno in da je to najhujša katastrofa, ki je kdaj prizadela Petropolis. Guverner zvezne države Rio de Janeiro Wellington Moreira Franco je od zvezne vlade zahteval takojšnjo pomoč, ker se bo v nasprotnem primeru stanje še poslabšalo in bi bil lahko končni obračun tragedije še hujši.
O žrtvah poročajo tudi iz drugih krajev Brazilije, vesti pa so zaradi prekinjenih cestnih in telefonskih povezav skrajno pomanjkljive.
Na sliki (telefoto AP): v predmestjih Ria de Janeira, kjer je po zadnjih vesteh več kot tisoč brezdomcev, se je začelo množično izseljevanje ljudi, ki iščejo varnejše kraje.
Ekološka katastrofa prizadela Uzbekistan
Na Krvavcu prijeli Tržačana ki naj bi ukradel par smuči
MOSKVA — Le nekaj dni po svečani otvoritvi novega naftovoda Čimkent-Taškent je pri reki Čikcik počila cev, in 36 ton surove nafte se je izlilo v reko. To je včeraj sporočil moskovski radio, ki je obenem navedel, da je že prva predhodna preiskava ugotovila celo kopico nepravilnosti tako pri načrtovanju kot pri gradnji in kasnejšem preverjanju celotne strukture. Nesreča je pozročila do sedaj že milijon rubljev (približno dve milijardi lir) škode. Končni obračun bo bržkone še hujši, saj je razlita nafta že dosegla Sirdarjo, prej ali slej pa bo končala v Aralsko jezero. Moskovski radio je navedel, da je prišlo v Sirdarji do pravega pomora rib. Tako Čikcik kot Sirdarja tečeta po pustinjskih in stepskih območjih, kjer je vsaka kapljica vode skrajno dragocena. Nekaj časa vode obeh rek ne bodo smeli rabiti za namakanje bombažnih in tobačnih nasadov. Biologi trdijo, da se bo v obeh rekah vzpostavilo naravno ravnotežje že po nekaj mesecih. Visoke temperature in ultravijolični žarki bodo namreč precej hitro razgradili nafto.
KRVAVEC Čeprav prejšnjo soboto vreme smučarjem na Krvavcu ni bilo naklonjeno, se je po tamkajšnjih strminah smučalo približno tri tisoč ljudi.
Očitno naveličan smučanja v megli in po dežju je Italijan iz Bočna odložil svoje smuči K2 s tirolya vezmi pred planinskim domom, sam pa šel v dom na čaj. Ko se je okrepčal, je ugotovil, da mu je nekdo odnesel smuči. Tatvino je takoj prijavil miličniku, ki je obvestil žičničarje.
Že uro kasneje je žičničar na spodnji postaji gondole postal pozoren na mladeniča, ki je bil opremljen z bliz-zard in K2 ter dvema paroma palic. Žičničar ga je zadržal. Bil je pravi.
Claudio Tulliach, 21, iz Trsta, je baje ukradel smuči sodržavljanu iz Bočna. Smučke in palice so vrnili lastniku, Tržačanu pa so vzeli potni list in ga pripeljali k preiskovalnemu sodniku. Ta mu je proti plačilu kavcije milijon in 800 tisoč lir vrnil potni list in £Ja pustil domov.
Claudio Tulliach se je na smučanje pripeljal v peugeotu 205 GTI, s svojo smučarsko opremo, zakaj si je zažele drugih smuči, pa ni znal pojasniti.
V lanski smučarski sezoni so mili nikina Krvavcu zabeležili štiri tatvine smuči, dva storilca so prijeli. Sobot tatvina pa je bila prva letošnja, le hi in organizirani akciji pa se gre zah liti, da so tatu hitro prijeli.