Posamezna Številka 30 vinarjev, Stev. n. v MAIM v petek, me i mrtii ua Letom s Velja po pošti: s ca oelo lelo naprej.. t GO'- -sa tn mesoc „ ., „ 5-50 ra Inozemstvo .. „ 70 — V Ljubljani na dom Za oelo leto naprej., K 58-— za ea mesec „ .. K 5-— V upravi prejeman massCpa „ 4-5C s Sobotna izdaja: —= Za oo.o ioio.....II 10 — za inozemstvo.... ., 15 ~ _ _ Uredništvo je t Kopltarjovi nllol Itev. 6/111. Kožoptsl co ne vračajo; nefr2niiraua pisma so ne sprejemajo. Tefeton* Stav. 80. Inserati: Enostolpna peUtmta (BI ma ilroka ln 3 nun visoka ali ■]• prostor) sa enkrat .... po BO« Pri naročilo «a r*;?* "sr* SA g fcr SaBasriOKsIse irazsod^a. tz angleščine (Dickens, Christmas - Stories) prevel Al. Pen. Štel si bom v veliko čast, je pričel pripovedovalec, velik, močan, plavolas, melanholičen in slabo oblečen mož, ki mu je bilo ime Heavysides, tesar po poklicu, in ki se je izražal nekoliko boljše, kot bi človek pričakoval po njegovi zunanjosti — štel si bom v veliko č«ist, če boste hoteli poslušati mojo čudovito povest in blagovolili biti predvsem tako prijazni, smatrati me s pomočjo vaše domišljije za pred petimi minutami rojenega otroka, Zdi sc mi, da vas slišim delati opazke, češ, da seru prevelik in pretežak in da je nemogoče predstavljati si kaj takega. Mogoče imate prav, a prosim, opustite vsako nadaljno namigavanje na mojo velikost in težo. Moja teža je bila nesreča mojega življenja; pokvarila mi je, kakor bodete takoj slišali, moj stan in vse lepe nade za življenje, predno sem bil dva dni star. Moja poaest se prične pred enaintridesetimi leti, zjutraj ob enajstih, ko sem napravil veliko neumnost, da sem prišel na svet na morju, na krovu 500 tonske tr-dovske ladie »Adventure«, « kapitanom tistih mas, ki danes te skrivnostno molče in v katerih imenu bi moral govoriti, če naj bo njegova beseda veljavna. V tej trezni taktiki samopremagovanja je dobršen del politične kulture, kakršno more dati samo strankarska politika, umerjena na potrebe celotne države. Tega višjega, državnega mišljenja pogrešamo pri nas. Morda je to posledica naše dovolj žalostne preteklosti, med katero smo bili v državi tuje delo, toda čas je prišel, da svoje strankarsko mišljenje izčistimo, da našo politično kulturo dvignemo. Kakor jc v družabnem življenju neprekršljivo načelo, da je blagor družbe važnejši od blagra posamezrjika, tako mora biti političen aksiom, da bodi slednji stranki dobrobit skupnosti najvišji zakon. Razbitje koalicije in vojna napoved strank bi povzročila socialne pojave, katerih važnosti in razvoja ne moremo točno presoditi. Toda politične posledice so že danes jasne. V tostranski polovici državo — če nazovemo nove tvorbe s starim imenom —- že zdaj ni nikjer, razen na Slovenskem, resnične strankarske kooperacije. Če preide Slovenija, v opozicijo, se bc ustvarilo _ koncentracijsko opozicionalno jedro proti Srbiji, kar bo izzvalo v državi ooliti-čen cluallzem, dualizem sovraštva in neza-tipnosti. In to je več nego more mlada država prenesli. Moment, v katerem živimo, je dovolj važen, da smo smeli vse to poudariti, čeprav ne upamo, da bomo s tem vplivali na nadaljnji razvoj dogodkov. Predočili .smo te stvari, kakršne so, a se bomo v vsakem slučaju morali prilagoditi času in njega zahtevam. li ral Ogri skušajo prekmurske Slovcncc na vse načine zase pridobiti. Najprej so rabili silo, nato so z obljubami in aprovizacijo (sladkor, petrolej...) boleli svoj na-: men doseči, sedaj pa zopet s silo poskušajo — kakor se pač položaj zanje izpre-meni. Pred nekaj dnevi re je pripeljal znar.i madžaron nadporočnik Tkalec v Crensov-■ ce in pozival župnika Klekla, naj »obrne svojo reč«; (Klek! zahteva, kakor znano, popolno avtonomijo za ogrske Slvence, ki se pa glede pripadanja k Ogrski ali Jugoslaviji podvrže mirovni konfercnci.) Odrsko vojaštvo (v Prekmurju) je strašno na-liujskano proti njemu. Posestnika Gocina so šele pred nekaj dnevi izpustili iz zapora. Z njim je bilo do 20 mladih fantov z Bistrice zaprlih. Vsi iz tega vzroka, ker so 27. dec. 1918 pomagali jugosl, vojakom se bojevati proti ogrskim Gillop-om in praktičnim zdravnikom na krovn. Ker se vam pravkar predstavljam v tej važni perijodi mojega življenja, namreč v starosti od pet do deset minut, in ker se bora zopet poslovil, predno bom dobil prvi zob, ker se bojim, da vas ne bi s svojo dolgo povestjo preveč nadlegoval, vam torej lahko priznam, da sloni moje poznanje dogodkov le na ustnih izročilih. Kljub temu je moja povest zelo verjetna, kajti opira se na izjave mr. Gillopa, kapitana ladje Adventure (ki mi je vse to sporočil v nekem pismu), mr. Jolly-ja, praktičnega zdravnika na krovu Adventure (ki mi je povest — po mojem mnenju precej brezsrčno — izročil v obliki humoristične povesti), kakor tudi na ustmena poročila mrs. Drabble, takratne strežnice na Ad-venturi. Te tri osebe so bile na različen način priče — lahko rečem presenečene priče — dogodkov, o katerih vam bom pripovedoval. Adventure je fadrala tisti čas, v katerem se vrši moja povest, iz Londona v Avstralijo. Vsak mislim ve, da pred tridesetimi leti Se niso bila odkrita zlata polja in da takrat še ni bilo slavnih izseljenskih Indij. Glavno opravilo v novih kolonijah je bilo tisti čas zidanje hiš in v notranjščini dežele ovčjereja; zaradi tega so bili tudi potniki na krovu naše ladje skoraj sami zidarji in ovčarju četam. Obravnavo ie nI bilo. Bati se je najhujšega. Začasa prevrata na Ogrskem je prišlo cied ogrskim vojaštvom v M. Soboti do krvavih spopadov. Bili so 3 mrtvi in 8 ranjenih. Pri spopadu je bila žena zdravnika dr. Krileča ranjena. Gardi (bela :n rdeča) sta sc sedaj zopet združili. Vojaki pripovedujejo, da odidejo prve dni aprila v Gy8r. Trgovine so vse zaprte, komunisti so vse zaplenili. Froglašen je preki sod po celem Prekmurju. Pariz. *L' Homme libre« piše dne 25. marca pod naslovom »Komplikacije«; »Novi narodi, ki so se rodili iz naše zrnate, Poljaki, Čeho-Slovaki, Jugoslovani morejo priti v težaven položaj med ruski boljševizem, ogrski komunizem in nemški panger-mar.izem, ki se bo poslužil okoliščin, da postane zopet predrzen. Vsiljujejo se nam ukrepi, katerih važnost in nujno potrebo ni potreba povdirjati. Tisti, ki uživajo zaupanje združenih demokracij, bi morali biti popolnoma kos svoji strašni nalogi. A. Z~. T as.« Vprašanje vojnega posojila sega globoko v naše gospodarske razmere in je je treba nujno rešiti; od pravilne rešitve tega vprašanje je odvisen blagor tisočev. Zato r,i vseeno kedaj in kako se reši. Vojno posojilo so podpisovale banke, hranilnice, posojilnice, občine, cerkve, župne prebende, društva, zasebniki; v vojna posojila se je naložil znaten del pu-piLiega denarja in velik del ustanovnih glavnic. Pritisk vlade za podpisovanje vojnega posojila je bil tako hud, da o prostovoljnem podpisovanju skoro ni govora; le tu pa tam je visoko, skoro 6 % obrestovanje premotilo zasebnike, da so je podpisali. Ko se je osnovala naša država, so nc-katerniki kar kratkomalo izjavili: »Vojnega posojila ne prevzame naša država niti vinarja«; premislili namreč niso, da tvori vojno posojilo premoženje več tisoč državljanov in da bi uničenje istega imelo katastrofalne posledice zlasti za denarne zavode in ustanove, pa tudi za zasebnike. Hranilnice, ki so morale kar milijone naložiti v vojna posojila, ne bi mogle zadostiti več svojim obveznostim glavnice raznih ustanov bi zginile, kajti vlada je poskrbela, da se je velik del teh glavnic naložil v vojna posojila Ladja petstotih ton, otovorjena do zadnjega kotička, ne more nuditi svojim potnikom nikakih posebnih udobnosti. Potniki boljših krogov sicer ne bi bili imeli posebnih vzrokov pritoževati se, a prevozna cena, precej lepa, okrogla vsota, jih je pripravila do tega. Dve ali tri spalne kabine v tem delu ladje so ostale šc celo prazne, kajti v tem razredu je potovalo samo četvero potnikov. Njihova imena in kvaliteta je bila sledeča: Mr. S:ms, mož srednjih let, ki je hotel obogateli pri gradnji hiš; mr. Purling, slaboten, mlad mož, kateremu so vsled njegovega zdravja priporočili dolgo potovanje po morju, in mr. in mrs. Smallchild, mlad zakonski par, z majhnim premoženjem, ki ga je hotel mr. Smallchild z ovčjerejo spremeniti v velikega. Zadnji gospod je bil priporočen kapitanu kot posebno dober družabnik, a morje je najbrže precej slabo vplivalo na to njegovo lastnost; kajti čc ni bil mr. Smallchild smrino bolan, je jedel in pil, in če ni jedel in pil, je spal. Bil je zelo potrpežljiv in dobre volje in se ie znal s čudovito hitrostjo umakniti v svojo kabino, če so ga nenadoma napadle slabosti; — kar se pa tiče njegovih družabnih talentov, ga qi med vožnjo nikdo slišal izpregovoriti niti deset besedi. To ni pravzaprav nič čud nega; kajti človek ne more govoriti, čc je in pije, ravnotako n^, če spi. In to je bilo mr. Smallchildovo življenje. In mrs, SmalU ■ tem, da eo se obstoječe obligacije ustanov lombardirale; veliko ljudi bi prišlo ob vse svoje premoženje, Te grozne posledice uničenja vojnega posojila so povod, da se oglasi eden za to, da mora vlada n. pr* prevzeti vojno posojilo hranilnic, drugi zopet je mnenja, da sc ne sme uničiti vojnih posojil, občin itd. Mnenje finančnikov pa je, d a je d o 1 žnos t na8e države prevzeti vse vojno po-s o j i bo v kolikor je domača last in sicer v celem nominalnem znesku. Dobro je, da to vedo naši poslanci, ker bodo sodelovali pri vprašanju valute ter vojnega posojila. Le tistega dela vojnega posojila, — kojega obresti bi država tudi vkljub enkratni premoženjski oddaji in vkljub prav znatnemu obdavčenju premožnih slojev zlasti vojnih dobičkarjev ne mogla plačevati — bi država ne bila vezana plačevati. Dolžnost države je ščititi premoženje državljanov. Koliko bede in revščine bi nastalo, če država ne prevzame vojnega posojila; posebno hudo bi bili prizadeli ravno revnejši sloji, ki bi mogoče vsled uničenja vojnega posojila zgubili svoje male prihranke v hranilnicah naložene; ustaviti ali pa skrčiti bi sc morale dijaške, ubožne in druge ustanove itd. Zadovoljno pa bi se smejali kapitalisti in vojni dobičkarji, ki so svoje premoženje že spravili na varno v posestva, dobro, vrednostne papirje itd. Uničenje vojnega posojila bi imelo zanje ugodne posledice; plačevati bi jim namreč ne bilo treba višjih davkov ,da država pokrije obresti vojnih posojil. Kaj jim zato, če zgube one male v vojnih posojilih naložene zneskel Bremena vsled vojske se morajo razdeliti med državljane pravično in primerno premoženju in dohodkom. To načelo pa krši država če uniči vojno posojilo s tem, da ne prevzame plačevanja obresti istega. Že zgoraj smo videli, da bi bil vsled uničenja vojnega posojila razmeroma najbolj prizadeti nižji sloji, skoro nič p-; kapitalisti in vojni dobičkarji. Slednjič je v lastnem interesu države, da prevzame vojno posojilo. Že sedaj potrebuje naša država posojil, da more kriti tekoče izdatke. To ni nič hudega, kajti živimo še v izrednih razmerah; nič bolje se ne godi češko-slovaški državi, Nemški Avstriji, Ogrom ild, Posojila daje sedaj državi konzorcij denarnih zavodov; prejalislej bo pa morala tudi naša država razpisati narodno posojilo; najboljše priporočilo za novo posojilo bo gotovo to, da država prevzame obrestovanje avstrijskega vojnega po- child ni zapustila od prvega do zadnjega dne vožnje svoje kabine — pa saj boste kmalu kaj več slišali o njej. Ti štirje potniki so potovali torej, kakor sem že omenil, precej udobno. A ubogi ljudje v medkrovu — na ladji Adventure tudi v najboljših časih zelo slab prostor —> so bili, možje, žene in otroci, stisnjeni kot čreda ovac, le s tem razločkom, da ni pihljal med njimi tako dober svež zrak. Bili so rokodelci in kmečki delavci, katerim ni več ugajalo v starem svetu, o katerih številu in imenih pa ne vem nič natančnejšega. To tudi nič ne škoduje naši povesti, kajti med njimi je bila le ena družina, ki jo moramo posebej omeniti, namreč družina Heavysides. To družino so tvorili Simon Heavysides, spreten in pravičen tesar, Marta IIcavysides, njegova žena, in sedem majhnih Hcavysidov, njihovo nesrečno potomstvo. Če prav slutim, bodete iz tega sklepali, da so bili to moj oče, moja mati in moji bratje in sestre? A ne prehitite se, potrpite nekoliko, če smem prositi, predno bodete smatrali to kot gotovo dejstvo. Čeravno nisem bil — strogo vzeto —« tedaj na krovu, ko jc ladja zapustila London, se jc vendar moja zla usoda, kakor sem trdno prepričan, ugnezdila na Adventure, da bi me pričakala, in na ta način se jc razvilo potovanje. Vreme je bilo zelo slabo. Imeli smo viharje iz vseh kompa-sovih smeri, ki so •• menjavali s raznimi sojila v kolikor so obveznice last naših državljanov. Če ljudje vidijo, da so državna posojila tudi takrat Še varna, ko država propade, bodo dobili tudi v našo državo neomajno zaupanje in ji bodo radi dali posojil, ki jih potrebuje. Pa že slišim ugovor: Kako pa naj plačuje država ogromne obresti? Kdaj bomo pa prišli iz dolga itd.? Popisovanje vojnega posojila se še ni izvršilo, zato tudi ne vemo koliko ga je v naši državi Pa vzemimo, da ga je eno milijardo} več ga gotovo ni. Če ga država konvertira na 4 % obrestno posojilo tedaj bi država plačevala na obrestih tega dolga 40 milijonov; to vsoto bo pri proračunu čez tisoč milijonov menda pač zrrogla. S>v<»da brez izdatnega obdavčenja kapitalistov in vojnih dobičkarjev ne bo šlo. Če revni in srednji sloj? Se danes hudo trpe na posledicah vojne, morajo biti tudi imoviti sloji pripravljeni na žrtve. Dr, Pavel Valjavec: ■ , Kolibo so orodni bankovci austrss-ipslf V ljudstvu in listih se sliši in bere najrazličnejše misli o sedanji in bodoči vrednosti bankovcev avstro-ogske banke, vsak tudi utemeljuje svoje misli z različnimi dejstvi, toda nikdo na način, da bi obudil čut neovržnosti ali vsaj popolnega prepričanja, kajti vsak utemeljuje v resnici s splošnimi frazami brez natančnega opazovanja. Ker je pa vrednost bankovcev za vsakega večje ali manjše važnosti pa za državo in splošni promet, sem si dovolil, sledeče dati vsakemu v premislek. Bankovci ali bančne note avstro-ogr-ske banke, so po svoji vsebini nakaznice na izplačdo »zakonitega kovinskega denarja«, smatrati jih je torej za vrsto za-dolžnih pisem, kakor menjice, čeke itd. Banka v njih obljubuje, da bode na zahtevo v kovinah, to je ali v srebru ali pa zlatu, izdala obljubljeno težo. Vrednost zadolžnih pisem je odvisna od dolžnikove dobrote ali pa od mnenja o dolžnikovem premoženju, tukaj v avstro-ogrski banki. Vrednost je nadalje notranja in zunanja ali kurzna; notranja vrednost je odvisna od resničnega bančnega premoženja, ter je torej lahko tudi višja ali pa nižja kakor kurz, zunanja vrednost (kurz) je pa odvisna od trgovske in prometne potrebe po notah, torej lahko rečem, tu skoraj ni ozira na notranjo vrednost Visočina v izraženih cenah notranje vrednosti in kurza ie torej različna. Kadar kdo vpraša, koliko so vredni bankovci, ga je treba precej vprašati, kaj da misli pod besedo »vrednost«, kajti potem se še le ve, kaj da hoče dotičnik znati. Tudi bankovci avstro-ogrske banke imajo svojo notranjo in svojo zunanjo trgovsko vrednost ali kurz. Slednji je v različnih deželah različen ter je odvisen od trgovine; v Avstriji so sicer poizkušali preprečevati vsak kurz, toda, ker je taka prepoved protinaravna, nastajajo kurzi na skrivnem; zazna se ga še le v skrivni trgovini in pa pri zlatarjih, kajti le ti vedo vedno, koliko bankovcev morajo dati za en funt srebra ali pa zlata; pa v Avstriji se je pojavil še drug kurz; avstro-ogrska banka sama je dajala za deset kron v zlatu petindvajset kron v bankovcih; ta kurz je sprejela avstrijska država, ko je določila, da se eolnino lahko plačuje namesto v zlatu v bankovcih; sedanja avstrijska vlada ter ogrska vlada sta pa določili kurz bankovcev za eolnino po tri proti eni. V inozemstvu je pa kurz vedno javljen, n. pr. v ftvici sedaj po 024 frankov za eno krono v bankovcih, kar je vsem bralcem znano. Tukaj pa naj omenjam glede veljave šc nekaj. Od leta 1892. naprej je imela Av-stro-Ogrska država takozvano valuto ter tudi poleg srebrno, 1« da je bilo razmerje med obema prisilno ali zakonito določeno; določeno je bilo glede zlata, da naj se porabi ena kila zlata za izkovanje 3279 K; dve kroni pa naj bodeta v ceni enaki enemu goldinarju; takih goldinarjev se je pa po avstrijski veljavi izkovalo 45 iz enega eolnega funta čistega srebra. Sosednje držav« Švica, Italija, Srbija itd. eo pa obdržale te srebrno veljavo; te države so sklenile s Francosko, Rumunijo takozvano »latinsko unijo«. Srbski dinarji so torej računani v srebru in ne v zlatu; ako se bode uvedlo v Jugoslaviji dinarje, bodo upeljali srebrno veljavo in bankovci Srbske banke imajo tudi natisnjeno, koliko »dinarjev v srebru« noj se izplača zanje. V Avstriji sami zahtevajo sedaj za en kilogram zlata 23.000 kron v bankovcih; vsled tega se bi moralo reči, 3278 kron v zlatu je enakih 23.000 kronam v bankovcih, iz tega sledi, da je v tem trenutku sedanja vrednost bankovcev proti vrednosti pred vojsko sedemkrat manjša; to bi sc lahko imenovalo »zlato trgovsko vrednost« bankovcev avstro-ogrske banke; ta se vsak dan spreminja. Toliko o bankovskem kurzu. Notranjo vrednost bankovcev avstro-ogrske banke pa ni lahko določiti, ker se ne ve, koliko ima banka dobrih tirjatev. Za ta članek sem si vzel zadnji mi znani tedenski bančni izkaz z dne 7. marca 1919. Izkaz obstoja iz dveh delov, v prvem navaja premoženje ali aktiva in v drugem dolgove ali pasiva. V drugem elelu so navedeni bankovci v znesku po 37.143,502.288 kron, za njimi pa še blagajniških listov po 7.086,933.000 kron; tako, da je takozva-nega papirnatega denarja za 44.230,435.288 j kron. Nadalje se nahaja postavka po 7.905,894.720 kron 8 vin. kot takoj izplač-Ijive obveznosti in žirovco dobro; ako bi se nenadno nad banko otvoril konkurz, bi se večina, tega zneska morala mogoče izplačati le v onem odstotnem znesku kakor bankovci. Nejasna je pa postavka »druga pasiva« v znesku po 1,333,950.737 kron 45 vin.; v kolikem obsegu nadkri-ljuje ta postavka bankovce v pravici do izplačila v slučaju konkurza, ne vem, naj-manje pa bode pač morala priti v isti odstotni meri do izplačila kot bankovci. Vse do semkaj navedene p>ostavke je smatrati kot take, ki se morajo v konkurzu naj-manje smatrati kot jednakopravne; nasproti temu so pa drugačne kakovosti sledeče tri. Navedeni ste postavki: »delniška glavnica po 210,000.000 K ter »rezervni fond« po 42,000,000 K ti dve postavki se izplačate v konkurzu le tedaj, ako bi sploh še kaj preostalo po izplačilu bankovcev, torej jih sploh ni upoštevati. Zadnja postavka je pa »Zastavni listi« pO 269,439.200 K; le-ta je pa na zemljiških tirjatvah vknji-žena ter mora priti v polni meri do izplačila; zemljiško-zastavne tirjatve pa znašajo 274,962,379 K 21 vin., ki so torej za 5,523.172 K 21 vin, višje kot v prometu se nahajajoče zastavne listine. Ako seštejemo samo bankovce, žirovno dobro, blagajne listine in druga pasiva, dobim znesek po 53.470,285.745 K 53 vin. Za ta znesek moramo iskati pokritja v navedenih aktivih; ako so aktivne ali premoženjske postavke dobre, potem za pasivne ni treba bati, ako so pa slabe, potem pa pasivne postavke, torej tudi bankovci, n® bedo prišli do polnega pokritja. Premoženjske postavke so naslednje: a) 1. Zlato v kosih, v zlatih denarjih, kilogram računjen največ po 3278 K, sku- paj 262,031.860 K (ker pa nikdo ne dobi zlata po tej ceni, ampak po višji, n. pr. sedaj po 23.000 K, je vpoštevati ta postavka v višji meri); 2, menjice glaseče se na inozemski zlati denar in inozemski denar 16,184.845 K 63 vin. Tudi za to postavko velja pripomba k 1. postavki; 3. srebrne rente in drug srebrn denar pa 56,849.477 K 40 vin; da bi banka za to postavko dobila tudi več bankovcev iz prometa kakor ta znesek, je tudi gotovo; 4. dobra postavka je: eskontovane menjice, vrednosti in efekte po 2.807,620.312 K 52 vin. Tc gotov« dobre postavk« znašajo skupaj 3.596,347.746 K 07 vin., toda vrednost je sedaj večja, in zlato je sploh namenjeno kot kritje le za bankovce, b) 5, Še jedna gotovo dobra postavka bi bila: zemljiško-zastavne tirjatve po 274.962.379 K 21 vin.; ali ta služi v prvi vrsti za zastavne listine; kakor sem že pri pasivih rekel, pride tukaj v poštev le preostanek po 5,523.172 K 21 vin. Slede pa sedaj druge postavke, katerih kakovost in dobroto morejo le oni znati, ki imajo vpogled v trgovske knjige avstro-ogrske banke in kateri znajo, kakšna varnost je dana zanje. c) 6, Posojila na zastavljene reči po 9.328,056.400 K; ta postavka vsebuje vsekakor posojila na vojno-posojilne zadolžni-ce in državne papirje; v koliko bodo zastavljale! prinesli bankovcc nazaj, se ne zna, banka je dajala na vojno posojilo po 75 odstotkov; vendar je smatrati, da bodo zastavljala gotovo del tega posojila rešili in da cdpade vsled tega prccejšen del bankovcem iz prometa. Kako bi se ravnalo v slučaju konkurza, je odvisno cd ukrepov dotičnih konkurznih upraviteljev. 7, Dolg ces. kralj, avstrijske državne uprave po 60,000,000 K; ta postavka je majhna, kako je pokrita od prejšnje vlade, mi ni znano, vendar domnevam, da ne bode slabeja kakor predidoča. d) Sedaj pa sledijo velike postavke, za katere ima banka baje deloma zastavljene državne železnice, državne rudoko-pe. n, pr. Idrijski rudnik, soline, colnire i, dr., torej deloma podjetja, ki c-o prešla v upravo Jugoslavije. Jugoslavija bo torej sama vračala del bankovcev banki iz državnih podjetij, ako bode sploh priznala prr.voveljavnost zastavnega prava, S. Posojilo c. kr. državni upravi na podlagi posebnih dogovorov po 22.034,000.000 kron. 9. Tirjatev proti c. kr. državni upravi za blagajno liste po 4.507,289.388 K. 10. Posojilo kr. ogrski državni upravi vsled poseb. dogovorov po 10.647,000,000 kron. 11. Tirjatev za blagajne listine proti kraljevi ogrski upravi po 2.579.643.612 K. Kako sta ogrska in avstrijska vlada uporabili te bankovce, je le deloma zna.no; kje se Aahaiajo, se le deloma zna; meni se je pravilo, da ima sedaj vojni dobičkar Rotšild na Dunaju 3.000,000.000 K, dasi ie imel prod vojno samo 300,000.000 K; velik del je pri dunajskih in budimpeštanskih vojnih dobičkarjih, pri katerih se mora pred vsem bankovce pobrati brez odškodnine, ker so deloma gotovo tudi zločinskim potom pridobljeni, Ako bi mirovna konferenca določila, da r.e mora izvršiti preiskava proti vsem nemškim in ogrskim generalom, ministrom in bankirjem, bi se mogoče dobil velik del pokritja za tc dolgove in vrednost bankovcev med ljudstvom bi se takoj povišala. Vsekakor pa te tirjatve niso brez vrednosti; kolika je vrednost, ne morem določiti, po svojem čutu bi pa cenil polovico za dobro, torej recimo 19 milijard 863,961.500 K, 12. Sledi majhna postavka »efekti« po 57,618.211 K 21 vin.; kakšni papirji so to, mi ni znano, mogoče vojno posoj.'lo, kate ro ni dobro ter ga ne bodem upošteval. 13. Zadnja postavka je: *druga aktiva« po 906,798.209 K 4 vin. Kaj je vse m tej vsoti vsebljeno, bi se razvidelo le is bančnih trgovskih knjig; vsekakor je v te; vsoti iskati vrednost lastnih hiš, zemljišč pa tudi zapale kupone vojnega posojila itd Vrednost te postavke je težko ceniti. Hiše na Dunaju zgube takoj, ako bi se jih hotele prodati ali pa nasprotno, hiše po drugih mestih pa večinoma obdrže računano vrednost, hiše v Jugoslaviji so pa v bankovci! še več vredne kakor so računane; vpraša* nje je le, koliko hiš ima avstro-ogrska banka v Jugoslaviji, Ako cenimo tudi tukaj polovico kot dano gotovo vrednost, torej 453,399.104 K 52 vin., je to čisto svoje voljno. To so vse postavke, ki pridejo pri določevanju vrednosti bankovcev v primeri z zlatom ali pa srebrom v poštev. Toda to ni vse. Ako bi avstro - ogrska banka začela iztirjavati svoje terjatve, je gotovo, da bi za nje dobila le svoje bankovce nazaj, to se pravi, potem bi toliko bankovcev prišlo iz prometa ter bi ostali bankovci bili toliko bolje varni. Recimo pa, da bi s« nad banko proglasil konkurz in bi kon-kurzni upravitelji realizovali terjatve, cenim, ne zahtevajoč, da se mi verjame« tako-le: a) Za postavko 4 se bi vzelo iz pro« meta 2.807,620.312 K 52 vin.; b) isto velja ;:a 5 po 5,523.172 K 31 vj c) cd postavke 6 bi prišla najmanje polovica bankovcev po 4.664,033.200 K; d) postavko 7 po 60,000.000 K; e) od postavk 8 do 11 polovica po 19.863,961.500 K; f) postavko 12 izpuščam in od po« stavke 13 vpostavljam 453,399.104 K 52 vj g) nazadnje si pa usojam še eno vpo-staviti, namreč izgubljene bankovce; kadar so se bankovci prercinjali, se je vedno pokazalo, da se veliko bankovcev sploh ni več dalo banki nazaj in da so pro-pali; banka je torej profitirala dotično zlato ali srebro, katero bi morala izdati za zgubljene ali na kakšen način uničene bankovce; ta dobiček zlahka cenimo po dosedanjih izkušnjah na 1,000.000 K. Skupaj bi te svete znašale 27 milijard 855,537.289 K 25 vin. Recimo, da bi bili v tej svofi zapopa-deni vsi blagajni listi po 7.086,933.000 K, ker so v rokah takih mož, ki so vsak dan o bančnem stanju in svetovni trgovini dobro poučeni ter bi gotovo naprtili banki vse, odtrgujem ta znesek od gornje svote ter dobim še svoto po 20.768,604.289 K 25 vin. Ta znesek pa odštevam od bankovcev po 37.143,502.288 K ter dobim svoto po 16.374,897.998 IC 75 vin. Sedaj smo dobili šele tisto približno višino bankovcev, proti kateri se stavi v razmerje takozvano bančno »pokritje v zlatu« v 1. do 3. postavki pa skupaj 335,066.183 K 55 vin. Ako primerjamo s«-daj zadnji dve si nasprotujoči svoti, lahko trdimo, da je varščine v zlatu in srebru nekaj čez 2%, ne več, io se pravi, za 1 kg zlata bi trebalo ne 3278 K, ampak 49krat toUko, to je 160.622 K v bankovcih. To je takozvana notranja vrednost. Ta notranja vrednost se zviša, v kolikor več bi prišlo pri postavkah 8 do 13 v banko nazaj. Tak uspeh bi bil seveda za ljudstvo neprijeten; toda po drugi strani se mora poudarjati, avstro - ogrska banka ni bila avstro-ogrska država, ampak je bila v resnici privatno, zasebno podjetje; od nikak« države se torej ne bi moglo meni nič tebi nič zahtevati, da naj neposredno vstopi za vzdrževanje vrednosti bankovcev, zahte- lažjimi vetrovi ali pa s popolno tišino. Ad-venture je bila na poti že tri mesece in to je pričelo kaliti kapitanovo Veselost; presodite torej sami, čte je moglo poročilo, ki ga je prejel zjutraj enaindevetdesetega dne iz prvega razreda kaj zboljšati njegovo razpoloženje. Nastopila je zopet enkrat popolna tišina in ladja je zaman obračala svoj prednji del na vse strani, ko je prišel mr. Jolly — po čigar brezsrčni pripovesti bom dobesedno povzel vse pogovore — in si mel roke. »Nekaj novega, kaj vas bo gotovo presenetilo,« je smehljajoč se rekel kapitanu na krov. Čeravno je kazal mr. Jolly zelo malo sočutja za mojo osebno nesrečo, vendar moram reči, da je njegovo duševno razpoloženje popolnoma odgovarjalo njegovemu imenu. Nobeno vreme, in če bi bilo še tako slabo, nikak še tako velik napor mu ni mogel vzeti njegove dobre volje. »Zagotavljam vam, da hi me le ena stvar mogla presenetiti: Poročilo, da dobimo ugoden veter,« je zamrmral kapitan. Nc, ni ravno veter, katerega, pričakujemo, ampak nov potnik,« je odgovoril mr Jolly. Kapitan se jc crzrl na široko morje, na katerem ni bilo videti nobene ladje, in ravnotako nobenega znamenja tisoče milj oddaljene suhe zemlje, — potem sc je hi-fcQ obrnil k zdravniku, mu ostro pogledal v oči, nenadoma prebledel in vprašal, kaj misli. »Mislim, da dobimo v prvi razred petega potnika.« je ponovil mr. Jolly s smehom, ki se je raztegnil od enega ušesa do drugega, »potnika, ki nam ga bo predstavila mrs. Smallchild, kakor mislim, danes zvečer. Velikost: je skoraj ni vredno omeniti, spol: sedaj še neznan, navade in dika: najbrže vnebovpijoča.« »Pa vendar ne mislite —?« je vprašal kapitan, se umikal nazaj in bledel bolj in bolj. »Da, mislimi« je mr. Jolly resno prikimal z glavo. »Potem vam bom pa nekaj povedal,« je odgovoril kapitan Gillop in se nenadoma divje razsrdil, »povem vam, da tega ne trpim! To prek". — vreme me že itak jezi za žive in mrtve — in tega ne trpim! Jolly, preprečite to, povejte ji, da za take stvari ni prostora na moji ladji! Kaj si izmisli, pripraviti nam tako presenečenje! Škandal Škandal!«- »Ne, ne, ne smete soditi dogodka s tega stališča,« je ugovarjal mr. Jolly. »To je njen prvi otrok, in uboga inala ženka vendar nikakor ni mogla vedeti — — kadar bo že bolj izkušena, potem —« »Kje je njen mož?« ga je prekinil kapitan z grozečim pogledom. »Njenemu možu bom pa na vsak način povedal svoje mnenje!« Mr. Jolly se je, predno je odgovoril, posvetoval s svojo uro. »Pol dvanajstih,« je potem izprego-voril. »Čakajte, da malo pomislim. Mr. Smallchildov navaden čas, »delati obračun z morjem.« Po preteku četrt ure bo s tem gotov, in pet minut pozneje bo trdno spal. Ob eni bo dobro zajutrekoval in potem bo šel zopet spat, ob pol treh se bo zopet pogovarjal z morjem in tako naprej do večera. Z mr. Smallchildom ni nič, kapitan. Čuden človek — zapravlja snovi in jih takoj zopet nadomešča na občudovanja vreden način. Če ostanemo še štiri tedne na vodi, ga po mojem mnenju pripeljemo v pristanišče v stanju popolne zaspanosti — Hola! Kaj želite?« Ko je doktor govoril, je prišel srteward na krov. In, kako čudovit slučaj, tudi ta mož je raztegnil, kot prej doktor, smejoč usta od enega ušesa do drugega. »Goepod, v medkrovu vas potrebujejo,« je rekel zdravniku. »Neka ženska, Heavvsides po imenu, se slabo počuti.« »Numnost!« je vzkliknil mr. Jolly. »Ha, ha, ha! Pa vendar ne mislite —?« »Da, gospod, ni drugače,« je odgovoril steivard z vso gotovostjo. Kapitan Gillop je v nemem obupu gledal okoli sebe. Prvič v dvanajsetih letih je popolnoma izgubil hladnokrvnost; omahnil je nazaj prav do ograje na ladji in udaril s oestio oo nicj, a isti trenutek zopet toliko prišel k moči, da je mogel izprego- voriti. — »Ladja je začarana!« je divje zakričaL »Stojte 1« je vzkliknil nekoliko bolj mirno, ko je hotel doktor hitro oditi v medkrov. »Stojte! Če je že tako, Jolly, potem pošljite njenega moža k meni. Vsaj enemu izmed njih hočem žgance pošteno zabeliti.« In divje je zapretil s pestjo po praznem zraku. Preteklo je deset minut; potem fe prišel izpodtikajoč se in ua gugajoči se ladji semintja opotekajoč se dolg, suh, melanholičen, piavolas mož z rimskim nosom, vodeno - modrimi očmi in brezštevilnimi pegami na obrazu. Bil je Simon Heavvsides, inteligentni tesar, ki je imel na krov«' svojo ženo in sedem majhnih otrok, »Vi ste torej tisti mož, vi?« je zakričal kapitan. Ladja se je močno zagugala in Simon Heavysides se je tako nenadoma opotekel na drugo stran krova, kot bi hotel rajši takoj skočiti čez krov v morje, kot odgovoriti na kapitanovo vprašanje. »Vi ste torej tisti mož — vi?« je ponovil kapitan sledeč mu, ga prijel za ovratnik in pritisnil na ograjo, »Vaša žena jc torej? Vi nesramni pesi Kako si morete predrzniti, izpreminjati mojo ladjo v bolnišnico. To je neke vrste upor, ali vsaj kaj čisto podobnega. Že za manjše pregreške sem dal uldeniti ljudi in zelo me mika. da vati se more le mogoče posredna skrb na ta način, ali in koliko banki zastavljenih železnic, rudokopov itd. hočejo uporabiti v uničenje bankovcev, oziroma koliko hočejo prevzeti bančnega premoženja, s katerim bi ae pokrili bankovci. Banka ima premoženje in vsaka država bi mogoče prevzela del premoženja v svojo last ter bi za to prevzela tudi skrb za povišanje vrednosti v njenem okrožju nahajajočih se bankovcev. Država se pa vzdržuje z davki; ona mora ščititi davkoplačevalce pred vsem; vsled tega ne sme na nikak način prevzemati poroštvo za avstro - ogrske bankovce, ne da bi odstopila banka primeren del premoženja; pred vsem se pa nikakor ne sme terjati, da naj sedaj Jugoslavija določa celo razmerje v vrednosti med bankovci in dinarji. Vsakočasno razmerje je vedno trgovskega izvora, na tr-govstvo pa država nima takega vpliva, da bi njeno fiksiranje imelo res določeni uspeh. Avstrijske deželne vlade so se tudi osmelile določati, da se mora 10 K v zlatu dati za 10 K v bankovcih; no, in kdo se Je tega držal? Kdo bode mene silil, da vzamem 10 K v avstro-ogrskem bankovcu za 10 dinarjev? Tisti, ki lahko čaka, bi čakal, kdor pa ne more dinarjev držati, je pa reven, to se pravi, s tako silo bi bili opeharjeni izključno le reveži. Torej, koliko so vredni avstro-ogrski bankovci? Tega Vprašanja se danes določno »ploh rešiti ne more; cesarske in kraljeve vlade so napravile pri banki za 40 milijard dolga, so dale za to deloma pokritje; sedanje države morajo pa paziti, koliko prevzamejo tega dolga in njegovega pokritja; za bankovce se torej lahko dobi veliko odstotkov, pa tudi prav male, kakor kdo bolj ali manj oprezno računa. Po mojih nemerodajnih mislih nima Jugoslavija toliko skrbeti za vrednost avstro-ogrskih bankovcev v razmerju z dinarji, ampak kako izloči avstrijske bankovce iz prometa Jugoslavije ter dobi za nje pri banki potrebno odškodnino. — Razmerje med dinarji in kronami ima pa tudi to težkočo, da so dinarji denar zmagujoče Srbije, krone pa denar premagane Avstrije, dinarji so srebrn denar, krone naj bi pa bilo zlat denar, a zlata v banki ni, adžo za zlato znaša za sedaj v primeri z bankovci okolo 600%, kolik je adžo dinarskih not s srebrom, ne vem, razmerje med zlatom in srebrom je 16 : !; skratka, ker se sedanje trgovske razmere vsak dan menjajo, se ne more določiti ne kurza bankovcev proti dinarjem, ne notranje vrednosti bankovcev samih zase. Ako se ne oziroma na svoječasno sanacijo francoskih dolgov po Napoleonu Velikem, ampak samo na Avstrijo, ki je v letih 1816. do 1856. vendar-le uredila »banko-listke« dunajske veljave ter potem vpeljala »avstrijsko veljavo«, moramo reči, da ni treba se bati, da bi se za bankovce od avstro-ogr-ske banke ničesar več ali pa le malo dobilo, mogoče bi sc tekom mnogo let prav veliko dobilo, toda po drugi strani mora Jugoslavija odločno odklanjati, da bi sedaj smatrala avstrijske, krone za dinarjem enakovredne, ker bi s tem oškodovala davkoplačevalce. Haš Igrata, SLOVENIJA SEBI IN ZA JUGOSLAVIJO. Kot tretja, a isto — in enakovredna Črka s prvima dvema izmed SHS smo se Slovenci z navdušenjem oprijeli skupne pripadnosti k bratoma na vzhodu in zanesli pa vseli treh vladajočih strankah več ali manj smolreno enolno državno misel za Jugoslavijo v slovensko ljudstvo. Idealno razpoloženje prvih mladostnih mese- bi napravil z vami ravnotako! Glavo kvišku, predrzni prekanjcncc! Kako si morete dovoliti, utihotapiti na krov moje l_ad;c potnike, za katere mi niste plačali niti vinarja? Ali morete navesti kaj v svojo obrambo, predno vas dam ukleniti?« »Ničesar, gospod,« je odgovoril Simon Heavysides z najponižnejšo resignacijo v pogledu in glasu. »O kazni pa, o kateri ste ravnokar govorili, gospod.« je pristavil, »bi pripomnil, da jc moja duša — ker imam že sedem olrok več, kot )ih morem preskrbovati, in dobim sedaj še enega za nameček, da bo nesreča šc večja — da leži torej moja duša (oprostite, da se tako izrazim) že itak v verigah in vezeh in ne irem, če bi bilo kaj velike razločka, ako bi uktenili tudi moje telo.« Hapitan je nehote izpustil tesarjev ovratnik. Njegova ponižna obupnost ga je jroti njegovi volji razorožila. »Zakaj sle se podali na morje, zakaj liste počakali, dokler ni bilo vse v redu?« e vprašal kolikor mogoče strogo. »Kaj bi pa koristilo, gospod?« je Simon odgovoril. »Pri ljudeh naše vrste je tako-le: Komaj se kaj takega konča, se že znova prične. Ne vidim nikakega konca v tej stvari.« ic pristavil nesrečni tesar, ko ie stal nekaj časa ves ponižen in zanvšljcn pred katVtpnom, »nobenega drugega konca kot grobi« (Dalje.) cev pa se je sedaj umaknilo realni istini-tosti. Slovenci, čeravno poprej raztelešeni na mnogo kosov, smo se zavedali svoje slovanske duše tudi v najbolj oddaljenih udih svojega rodu; da, lahko trdimo, čimbolj na meji, čimbolj zasuženjeni, tembolj narodni bodisi kvantitativno, bodisi kvalitativno. Ravno meja še je vleklo k srcu po svežo kri, v središče Ljubljano. Kako smo ob prevratu požirali zagotovila, da niti ene slovenske vasi ne izgubimo, niti na zapadu, niti na severu; da, rekli so nam, na peveru si lahko kar sami vzamemo, kolikor hočemo. Jemali smo — da, da, a kakor tisti kmet Janez, ki je imel zelo resolutno ženo. Da se ji ne zameri, gre skrivaj na svoj vrt, pogleduje na vse strani, če ga kdo ne vidi, ko bo trgal jabolka na svojem vrtu. A zapazi ga sosed, začne kričati in razbijati ter ga požene čez plot. Za plotom čaka razsodbe, če in kdaj se bo smel vrniti na svoje posestvo. Mimo njega prihajajo »prijatelji« drugih srenj, vsak si ogleda vrt in jabolka, a zaradi soseda, stoječega ondi % grozečim pogledom bsrantajo in baran-tajo. — Komisija za komisijo prihr.ja v rajski vrt našega Korotana gledat njegova sadove, vprašat njegovo ljudstvo, ki ječi pod jarmom »premaganega <■ Nomca, kam hoče pripadati? Amerikanci, e« je reklo, bodo po Wilsonovem receptu ločili narod od naroda, a prišli so z laškim nožem ter hoteli ras prerezati prav na amerikansko-trust-ski način samo Nemcem v prid. He-icd ia Pilat: Nemec in Lah sta od tistega dne sklenila entente cordiale na podlagi sacro egoismo, Lah jc vprizoril gl' incidenti di Lubiana. Celo Clemenceau se je zainteresiral njim v prid z znanim telegramom, tako ponižujočim za nas, kakor ga Nemci v poteku cele vojske niso nikdar prejeli od entente. Incidentov ni bilo — zadoščenja nam seveda tudi ne. Nemci pa kršijo sklenjeno premirje pred očmi vseh entent-nih komisij dan na dan več kot 50 krat. Naši so vrnili ujetnike Nemcem, Nemci ne, pač pa so izstradavali in pretepali naše. Nemci so opsovali naše vrnivše se begunce ter jih pognali na sramoten način čez Karavanke, a nemški pri nas odpuščeni uradniki so še vedno prosti med našim ljudstvom, ter ga begajo in hujskajo, pa ne sme se jim prav nič zgoditi. Naše vojaštvo ima vezane roke, rado bi zlikovce kaznovalo, a mora stati na meji brez dela. Poglejmo drugam. Čehi so brez entente vzeli, kar so menili, da jim . gre in se domenili z — Nemci, tudi nam v škodo. Poljaki in Rušim so bili tudi deležni en-tentne komisije, a so jo pozdravili z šrap-neli in granatami, da se hitro umakne. In sedaj jim je šla ententa na roke. Res da so miljonski narodi, in jih ententa rabi. A mari mi nismo milijonski narod? Jc li sen, kar trdijo Nemci, da jc bratom naša Koroška le deveta briga? Smo morda kot zadnji S postali kakor nekdaj v stari Avstriji pač enakopravni, a manj vredni? Treba je jasno povedati osrednji vladi, da so Korošci z dušo tjelom Vaši, da so in hočejo biti Jugoslovani, a ne na ta način, da se bo plačeval z njih zemljo Nemec in Lah. Vsa ententa se nam roga, ko vidi, kako pohlevno prejemamo dan na dan od Nemcev klofuto za klofuto in se ne upamo, — tako se govori — jih kaznovati in jim iztrgati to, kar smo že imeli in je nase. Premirje so Nemci že kršili neštetokrat na tak način, da je več kot dovoli povoda za napad. Boli eklatantni kot pri Velikovcu že skoraj ni mogoče, ko so obstreljevali edino naše upravno mesto na Koroškem ter razrušili javna'poslopja, da je uprava onemogočena — a Janez mora stati za plotom, ker nima ukaza, se pravi. Če smo žc mi Slovenci Lahom oddani za enkrat na milost in nemilost, napram Nemcem pa tega ne strpimo. Zato je treba, da mislimo na samopomoč. Če tam v osrednji vladi nimajo učinkovitejšega zanimanja za nas, kot so ga dosihmal kazali, ledaj je treba da naši poslanci tej vladi vendar enkrat povedo naše mnenje, da nismo samo denar, s katerim se poravnajo srbska plačila, temveč polnovredni Jugoslovani enako dragoceni na Koroškem kot oni v Banatu. Najprej je nam treba živeti, se rešiti in s tem rešimo sebe za Jugoslavijo. Če osrednja vlada noče govoriti, pa govorimo sami tako, da začnemo zbirati ired-ntski sklad za — Koroško II. IZ MOŽIŠKE DOLINE. Marsikaj se je pri nas že izpremenilo v narodnem oziru. V šolah imamo povsod narodno učiteljstvo, občinski zastopi so vsi v slovenskih rokah, namesto prejšnjih nemških napisov vidimo že skoraj povsodi samoslovenske, dobili smo narodno orož-ništvo. Toda naši Nemci in renegati še vedno upajo, da pride vendar še nemški odrešenik; zato se nočejo izseliti, saj po večini tudi nimajo kam. Zato pa tudi prav pridno hujskajo zoper Jugoslavijo. Z ničemur niso zadovoljni, četudi se jim niti las ni skrivil. Pri našem svinčenem rudniku pa je ostalo šc vse pri starem. Slovensko delavstvo je zelo nezadovoljno z nemškimi uradniki, ki so še vsi ostali, zlasti z oskrbnikom ne more nikakor izhajati. Plače so ostale še zmiraj stare. Sicer doplačuje rudniško oskrbništvo pri živilih, da jih dobivajo delavske družine bolj po ceni. Toda **i P® z obleko, ki se je tako silno podražila/ Tu pa ni nobenega priboljška. Rudarski otroci hodijo zakrpani in raztrgani, da se človeku smilijo. Ali bi ne moglo podjetje tudi v tem oziru priskočiti revnemu delavstvu na pomoč? Saj je zlasti v vojnem času vsako leto izkazalo nad 10 milijonov čistega dobička. Kam pa je šel ta kapital? Slovenske delavske roke so iz slovenske zemlje dvignile ta zaklad, toda ne za sebe in domovino, ampak za tuje nemške akcijonarje. Nujno potrebno je, da država začne, — ako še ni začela — takoj na to delati, da se rudnik podržavi in delavcem urede zaslužene plače. Nikjer drugodi nima delavstvo tako beraškega zaslužka. Draginja je vedno večja, denarja bo začelo primanjkovati in ljudstvo mora obupati. Pri rudniku tudi pomanjkuje streliva in drugih sredstev za delo. Sedaj delajo delavci pri železnici, započeti v vojnem Času, da jo dogradijo do Žerjava, kjer je plavž in kjer jc nakopičenega svinca za par sto vagonov. Razumljivo je, da bi radi Nemci dobili nazaj ta največji r.vinčeni rudnik v Evropi. Zato so se pa tudi nalagali v Celovcu, da je cela Črna — kmetje in delavci — za Nemško Avstrijo. In ravno narobe je resnica I To dokazujejo podpisi za Jugoslavijo, ki so jih n. pr. samo v Črni nabrali nad 1500, Nemec pač povsodi laže. Pri nas se je že udomačil pregovor: »Lažeš kakor Nemec.« Kedaj se bodo že vendar uredile naše meje? Danes, ko to pišem, se sliši močno grmenje od Drave, Kaj dela polževa konferenca v Parizu? Sedaj bi morali kmetje sejati, pa je ravno čez najlepše polje razprostrta fronta. Naši ljudje obupavajo, nasprotnikom pa raste greben in so vedno bolj predrzni; celo nemški otroci se tega zavedajo. Kdo bo povrnil vso škodo, ki jo trpi naše ubogo ljudstvo na bivšem Koroškem? ^Tužen« je bil vedno ICorotan, toda sedaj je pa že več kakor tužen, Merodaj-nim č;nileljem je nujno svetovati več radikalnosti in večje naglosti, sicer bo škoda vedno večja! S P gK« Harijski kurat Dclman — živi. Poročali smo, da so Italijani aretirali kurata iz Harij in ga na poti v Trst tako pretepavali, da je umrl. — Iz verodostojnega viia smo izvedeli, da kurat Dežman, ki je kurat v Harijah, živi. Resnica je, da so ga-odvedli v Trst, kjer je prišel pred sodišče, a je bil oproščen. Surovosti italijanskih volkov v Ssmpssu pri Gorici. Na Jožcfovo, dne 19, marca so se zbrali v Čempasu po maši kmetje pred ccr-kvijo in se, kakor je to običajno po naših krajih, pomenkovali o vsakdanjih stvareh. Mimo pride neki laški oficir in prične io skupino z bičem pretepati. Nato so cerkev preiskali in našli na obleki kipa Matere božje malo slovensko kokardo. Iz jeze so italijanski vojaki raztrgali obleko raz kip in vso pometali po tleh ter župnika ZE?r!i. Ž njim jc zaprtih tudi mnogo šem-paških kmetov. Tako divja laški militarizem po naših krajih, pretepa brez vzroka z bičem naše mirne ljudi, oskrunjuje cerkve in podobe in vse brez vsake kazni, brez vsake preiskovalne komisije, ki bi razkrinkala to divjanje in nečloveško obnašanje italijanskega vojaštva v trpečem ozemlju naše domovine. Pravica, kje si? (P. P,) Preganjanje s!ovenskih obrtnikov v Gorici. Pred nedavnim časom javljeno gonjo proti slovenskim obrtnikom v Gorici nadaljujejo Italijani z vso brezobzirnostjo, V Raštelju so zaprli čevljarsko delavnico Ivana Žigona. Delavnico je moral izprazniti tekom dveh ur pod nadzorstvom karabinerjev. Žigon, ki je doma iz Orehovelj, je vodil svojo obrt v Gorici že 15 let. -— Vsem slovenskim branjevkam na tržnici so odpovedali prostore, oziroma mize ter so morale tržnice nemudoma zapustiti, — Gostilničarka pri »Zvezdi« Marija Komal je morala vsled naloga magistrata zapreti gostilno. Žena se je pa osebno pritožila pri generalu, ki je magistratov sklep razveljavil. Ga, Marušičeva, gostilničarka pri »Mazzinju« je tudi prejela nalog, da mora gostilno v 14 dneh zapreti. Dali so ji 14 dnevni odlog ,toda le vsled tega, ker je imela v kleti prccej vina. Njene prostore bo zasedel Lah, Frandclčevo mesnico sta otvorila sedaj z magistratnim dovoljenjem dva Furlana, Rudolf Simoniti in A"- Deutsche allgemeine Zeitung« iz Pariza, smatrajo zastopniki Zedinjenih držav odškodnino, ki jo ententa zahteva od Nemčije, še vedno za previsoko. Amerika stoji na stališču, da sc od Nemčije nc sme več zahtevati, kakor 75 milijard frankov; Francija pa sama zahteva 80 in Angleška in Belgija vsaka po 40 milijard frankov. Domnevajo, da bo sprejet dolar kot temelj zaračunanja, ker ima med vsemi kurzi menic največjo stabilnost. Pred-mirni dogovor bo končan do 1. tnaia. Wilson zmagal. LDU. Berlin, 2. aprila. (Dun KU.) Listi objavljajo pariško vest »Daily Tele-grapha«, da je bilo vprašanje nemških kolonij in vojaških odškodnin rešeno v Wil-sonovem smislu. Financijelna in gospodarska vzpostavitev Nemčije bo omogočena edino le z amerikanskim milijardnim kreditom. Vprašanje Gdanskega. LDU Pariz, 2. aprila. (DKU) »Petit Pa-risien« poroča, da bo Foch, ki se jutri v Spaau snide z ministrom Erzbcrgerjem, le temu sporočil, da zahteva ententa, sk''cu-joč se na pravice, pridobljene s premirjem, otvoritev Gdanskega za tiallerjeve divizi je. Foch bo dal Erbergcrju za odgovor rok 48 ur. Z druge strani došle vesti utrjujejo mnenje, da se Nemčija dalje ne bo upirala M&mška Avstrlla, Rodbina Bocrbon-Parma za večne čase izgnana iz Nemške Avstrije. LDU. Dunaj, 2. aprila. (Dun KU.) Narodna skupščina. V seji je bila sprejeta resolucija poslanca Strafferja, v kateri se poživlja vlada, fiaj takoj ukrene vse potrebno, da se za večne čase prepove rodbini Bourbon - Parma bivanje v Nemški Avstriji. — Resolucija je bila sprejeta. Vprašanje habsburškega imetja. LDU Dunaj, 3. aprila. (DKU) V včerajšnji narodni skupščini je državni tajnik za zunanje posle dr. Bauer opozarjal na to, da so vse narodne države bivše Avstrije protestirale proti nekaterim paragrafom zakona glede prevzetja imovine habfcburško-lotaringijske rodbine po Nemški Avstriji z utemeljitvijo, da se s tem zakonom kršijo njihove pravice. Gre za vprašanje, če je Nemška Avstrija upravičena, prevzeti dvorno erarno premoženje in habsburŠki-lotaringijski rodbini ali njeni stranski vrsti pripadajoče imetje v svojo last. Državni tajnik dr. Bauer je izjavil: Obiteljski fidejkomis ni bil nikoli lastnina avstrijske države in zaradi tega tudi ni mogel preiti v last nasledstvenih držav. Ako prevzamemo fidejkomis v last države, storimo isto, kakor če prevzamemo fidej-komise drugih rodbin v državno last. Drugačna je stvar z dvorno erarnim imetjem, ki je brezdvomno del državnega imetja in ki spada zaradi tega v skupno likvidacijsko maso. Ne nameravamo odtegniti tega imetja skupni likvidaciji, zahtevati pa moramo, da prevzamejo druge narodne države ne samo aktive, temveč tudi pasive. Pripravljeni smo, podvreči se v vprašanju razdelitve izreku razsodišča, ki bi bilo sestavljeno po načelu haaške konvencije. Menim, da more narodna skupščina sprejeti zakon, ne da bi s tem kršila pravice drugih narodnih držav. Poslanec Dvofak se strinja z izgonom Habsburžanov, a z ozirom na protest vseh drugih narodnih držav odklanja zakon glede prevzetja imovine. Prihodnja seja danes popoldne. Uradniške zahteve v Nemški Avstriji. LDU Dunaj, 3. aprila. (DKU) Kakor javlja korespondenca, je včeraj odposlanstvo stalnega zastopstva organizacij nemško - avstrijskih državnih nastavljcncev predložilo državnemu kanclerju dr. Ren-nerju zahtevke državnih nastavljcncev vseh kategorij in službenih panog. Odposlanstvo je zahtevalo, da se takoj dovolijo olajšave, ki so bile podeljene železničarjem in poštnim uslužbencem: nakazilo potrebščin iz demobilizacijskega blaga in postavitev meduradnega sosveta državnih nastavljen-cev. Državni kancler je upravičenost teh zahtev pripoznal in obljubil, da se bo stvar rešila v prvem kabinetnem svetu, ravno tako da se hodo rešile tudi druge želje. Odposlanstvo se je potem oglasilo pri državnem kanclerju za finance dr. Schum-petru. Ukrajinska narodna vojska pred Kijevom. LDU. Nauen, 3, aprila. (Brezžično.) Ukrajinsko vrhovno poveljništvo poroča, da stoje ukrajinske narodne čete pod vodstvom Petljure 40 km pred Kijevom. Bo-rodjanka jc že v njihovih rokah. Nemiri na Nemškem. LDU. Nauen, 3. aprila. (Brezžično.) V Stuttgartu je došlo v torek opoldne do pocestnih bojev, Proti demonstracijskemu sprevodu stavkujočih delavcev so nastopile vladne čete s strojnicami in oklopnimi avtomobili. Ker se demonstranti kljub ponovnim pozivom in slepim strelom niso umaknili, so čete ostro streljale na množico. Pri spopadu so bile 3 osebe usmr-čene in mnogo ranjenih. Končno so vladne čete razgnale demonstrante in vzpostavile red. Stavkarsko vodstvo je prokla-miralo generalno stavko za vso Wiirtem-berško. Zaradi tega je sklenilo vodstvo meščanstva v Stuttgartu, da proglasi proti-stavko tudi za vso Wfirtemberško. Zagovorniki generalne stavke baje nočejo samo izpolnitve svojih zahtev, temveč tudi vreči vvurtemberško vlado in tako narediti težkoče tudi državni vladi. LDU. Berlin, 2. aprila. (Dun KU.) »Vorvvarts« javlja iz Frankobroda: Pri bojih je izgubilo 18 oseb življenje. Dosedaj je bilo 500 oseb aretiranih. Povsod se vrše hišna preiskovanja, PoSItSine novice. -L Zadnji napadi Sinočaji »Slov. Narod« poroča o shodu JDS v Kaplji vasi pri Komendi na način, ki dokazuje, da se pri gospodih JDS vedno bolj uveljavlja »predvojna« metoda, katere so se sicer na shodih že pred časom začeli posluževati, a jo sedaj proglašajo že tudi po svojih listih. Poročilo SI. Naroda« se glasi: »Tudi ko-menski gospod kaplan se je udeležil shoda, ki je z medklici in stavljenimi vprašanji krepko podpiral namen shoda, kajti dal je s tem priložnost govoriti tudi o predvojnem in medvojnem delovanju Slov. Ljudske Stranke, kar je pri poslušalcih znatno pripomoglo do enodušne odklonitve te stranke. Gospod Hočevar iz Žej je v svojem govoru osvetil dosedanje delovanje S. L. S. za korenskega kmeta.« Ne bomo zahtevali od JDS nobenega pojasnila, rečemo le, da je to prav gotovo zadnji napad na našo stranko, ki se je od strani JDS izvršil nekaznovan! Odslej zagotavljamo JDS, da bomo na vsak tak napad govorili temeljito in razločno o predvojnem in medvojnem delovanju sedanje JDS, bivše liberalne stranke. Iu zagotovimo gospode, da bomo to stvar dobro opravili! Če vodstvo JDS ne more krotiti protikle-rikalne žilice raznih dr. Karb, bo pa ljudstvo ohladilo kulturnobojna razpoloženja teh gospodov na način, ki nc bo ljub ne JDS in ne prizadetim gospodom! -j- Nelojalnost je zopet zapisal »Slovenski Narod«, ki v svoji številki z dne 3, t. m. o shodu J. D. S. v Robu pri Velikih Laščah poroča, da je g. župnik ravno pred shodom na prižnici oznanil, da je naročil koruzo, katera pride približno na 1 K 70 v. kilogram, in pa da dobe to koruzo — katera bi res ne bila predraga — samo njegovi somišljeniki. Pravi pomen teh besed pa, kateri je bil, ne hodite na shod in ne pristopite k J. D. S., so si občani kaj hitro razložili. Seveda je bil poizkus jalov. To je pač metoda Lahov v zasedenem ozemlju naše kraljevine , . . itd « — Prav gotovo stvar ni bila taka, kakor jo tukaj hujskajo-čc opisuje »Narodov« poročevalec. Pribi-jemo ta ponovni dokaz nelojalnosti J. D. S. v času, ko je najbolj aktualno vprašanje koalicije slovenskih strank, ki nalaga strankam poleg drugega tudi dolžnost, da se drže gotovih pogojev, med katerimi je najbolj samoposebi umljiv pogoj lojalnosti, O zadevi sami pa bomo še govorili. 4-' Iz Št. Jerneja. V št. 74. »Slovenskega Naroda« poroča dopisnik o občnem zboru krajevne organizacije J, D. S. v Št. Jerneju. Piše: »Ker pa je bila udeležba s strani kmetov tolikšna, sc je zborovalo na dvorišču in ne v gostilni« ter konča: »Po zborovanju sc je takoj vpisalo do 100 novih članov kraj. org. J. D. S. Zora puca!« — Bodimo resnicoljubni. G. dr. Dimnik jc videl pred seboj komaj 80 udeležencev, od katerih jc bila dobra večina pristašev S, L, S., torej je izključeno, da bi sc takoj po zborovanju vpisalo 100 članov. Lahko so zadovoljni, da so mogli spopolniti odbor. Očevidno ti stranki stotaki dopadejo. Ampak obogateli so ua račim naših ljudi, ki so jim polnili žepe. Tako pretiranih cen niste zlepa našli po trgovinah kakor v Št. Jerneju. Zato je ljudstvo seglo po samopomoči in zahtevalo, naj se ustanovi kou-sumno društvo. Vsi pogoji so dani, da bo društvo ugodno prospevalo. Zoper kon-suni so samo trgovci in njihovi prijatelji; in ti tvorijo začetek in konec liberalne stranke v Št. Jerneju. Nismo nasprotniki trgovcev, toda v tej prehodni gospodarski dobi bo zopet cvetelo oderuštvo; ljudje bodo potrebovali vsega in zato se morajo po takih krajih radi solidnih cen ustanoviti gospodarske organizacije. Cene bodo takoj padle in odjemalci bodo hvaležni kon-sumu. S tem je krajevna organizacija S. L. S. naredila velik korak naprej. Vrtoglava politika nasprotne stranke jc naše ljudi izučila ni zdramila. Zato smo jim zelo hvaležni. Zora puca! 4- Za načelnika katoliškega oddelka 1 v ministrstvu za vere je imenovan dr. Mi-hajl Lanovič, dosedaj tajnik hrvatske deželne vlade. -f Amerika naj nam vrne naše ljudi. Bclgrajska »Pravda« opozarja, da je prišel čas, da pozovemo iz Amerike naše ljndi, Sedaj, ko naj se izvede agrarna, trgovska, industrijska in obrtna reforma, nam treba sposobnih moči, ki naj te reforme udej-stvijo. Vedeti moramo, s koliko lastnimi močmi sploh razpolagamo. Duševno razpoloženje med izseljenci v Ameriki za vrnitev v zedinjeno in razširjeno domovino je ravno sedaj ugodno. To razpoloženje še netijo odredbe ameriške vlade, ki gredo za tem, da lastnim, iz vojne vračajočim se ljudem zagotovc najboljša mesta in izključijo z njih izseljence, to je v prvi vrsti naše ljudi. Vlada naj ne zamudi te prilike in takoj stori svojo dolžnost. Bodočnost Splita. Z o: i ioni na iz- vajanja belgrajske »Pravde«, da nam Split nikakor ne more nadomestiti Reke in Trsta, piše »Jugosl. Ekonomista«: Ni dvoma, da bo treba za moderno ureditev splitskega pristanišča in za potrebne železniške zveze najmanj 20 do 30 let in da bi z izgubo luk Trsta in Reke nastala za nas jako velika škoda, škoda več miljard kron, Toda globoko smo uverjeni, da bo splitska luka nadkrila tako Reko kakor Trst, kajti ravno splitska luka ima vse predpogoje, da postane ena najmodernejših in največjih pristanišč na Jadranu. Split je že danes naš ponos in naša dika. Danes Split ne more nadomestiti niti Reke niti Trsta, ter tudi v bodočnosti ne bo rivaliziral e tema dvema lukama. Naloge Splita bodo ?ovsem druge. Reka in Trst bosta služIla ehoslovakom kot izhodišče morje, služili za tranzitni promet Nemčiji, Avstriji in Ogrski. -H Posestne razmere v bivši SrbiJL Srbski centralni odbor v Ženevi je nedavno izdal brošuro o posestnih razmerah v mejah bivše Srbije. Knjižica navaja med drugim: Na plodnih ravninah in ob veHkibl rekah Donave, Save, Morave, Ibra in Vaz-dar j? **o tudi večja posestva, vendar ae ta*' ko p rana kakor v dr.:gih deželah. Razen ga doprinaša c'okratični ustroj naše družbe v to, da se ohranja mala posest; vsak posestnik živi na svojem posestvu in ga obdeluje sam s svojo družinoJ Lc izjemoma jc kdo, ki obdeluje svojo sem-'] ljo z najetimi delavnimi močmi. Zato Srbiji ni kmetskega proletariata in takd, tudi ne kmetskega delavskega vprašanja«! Ta razdelitev daje organizaciji srbske družbe posebno obeležje. Mala posestva so osnovni temelj blagostanju srbskih množic« ona ohranjajo zdrave gospodarske razmere njegove družbe. Glasom popisa L 1897-je bilo v Srbiji 293.483 posestev, in sicer* izpod 3 ha 33,490%, od 3 do 5 ba 21,161%', od 6 do 10 ha 27,650%, od 11 do 20ba 14%, od 21 do 60 ha 3,5%, od 61 do 100 ha 0,168%, od 101 do 300 ha 0,027%, sad 300 ha 0,004%. -J- Politična aiera Pašič-KacJewW. Belgrajsko časopisje se peča z naslednjo politično afero: Svoj čas jc Pašič odklonil prisostvovanje socialističnega poslanca Kacleroviča sejam skupščine na Krfu, češ da je Kaclcrovič nezanesljiv, ker se je dogovarjal s sovražnikom. Nato je bil Kacle-rovič obtožen, da je začasa okupacije v Kragujevcu imel zveze s sovražnikom in nalagal prebivalstvu kontribucijo, Kacle-rovič se je te dni iz Stokholma vrnil v Belgrad, takoj zahteval parlamentarno enke-to, ki naj presodi njegovo politično delo, od svoje stranke je pa istotako zahteval, da ga sedi strankino sodišče. Obenem^ je izjavil na pristojnem mestu, da rad prid« tudi pred reduo sodišče, -{-. Zavod sv. Jerouima. »Nar, Politiki« poročajo iz Rima, da je notranji minister imenoval za zavod sv, Jeronima komisarja. Utemeljil jc to s tem, da sc mora zavod zavarovati pred pohlepom Jugoslovanov, + Za zedinjenje srbske pravoslavne cerkve. Novosadska »Zastava« poživlja srbsko pravoslavno duhovščino karlovške metropolije, naj čim preie skliče sestanek, na katerem bi se pogovorilo o najnujnejših stanovskih in cerkvenih vprašanjih. Potem bo moralo stopiti v stik z brati iz Srbije, Črnegore, Dalmacije, Bosne in Hercegovine zaradi uresničenja najvišjega ideala* zedinjenja srbske pravoslavne cerkve. Tu mora duhovščina nastopiti sama in se ne sme zanašati na svoje vladike, ki da so za časa vojne popolnoma zapustili duhovščino in narod in se po svojih razkošnih dvorcih braiili z vladnimi komisarji in inkvizitorji. Najboljše bi bilo, da bi okrožni protopresbiteriji sklicali svojo duhovščino na zbor in ondi izvolili odbore za nadaljno delo. -j- KeroIyi izgubil igro. Bclgrajska ^Pravda« piiobčuje uvodnik o Mihaelu KaroIyiju, ki ga završuje tako-le: Mihael Karolyi jc bil lansko leto dobro začel, a letos je kočal s porazom. Njegov poizkus, da bi z boljše viskim strahom rešil madjar-tlco državo in narod, mora propasti, ne zato, ker bi spravljala položaj v nevarnost, ampak zato, ker ga vznemirja. Madjarska igra jc vnaprej obsojena v propast in z njo je politično pokopan tudi poslednji Madjar, ki bi bil mogel nekaj storiti. Mi' hael Karolyi sc jc z eno kretnjo kompro« mitiral in onemogočil . -f Preobrat na Madjarskem italijanska spletka? Bclgrajska »Epoha« priob-čuje uvodnik, v katerem Mil. P. Savčič opozarja entento na neiskrenost Italije, ki se je pokazala zlasti takrat, ko sc jc Hiri-denburg približal Parizu na 60 km. Takrat se italijanska vojska ni hotela ganiti in med zavezniki je javno padla beseda: izdajstvo. Ko je končno zmagala sijajna francoska strategija, je bila Italija prva, ki je predložila svoje nenasitne zahteve. Ko ji ni šlo popolnoma gladko, je poslala na plan kneza Livija Borgezc, ki jo pač v naprej vedel, da je n{2gova pot v Srbijo prazna. Ampak lo priliko jc porabil, da je na povratku obiskal Budimpešto, ki jc pet dni nato j proglasila boljseviSko vlado, Ententa nai to pcizcmiu -f Skupna fronta proti boHševikom. Pod tem naslovom se peča »Marburgcr Zeitung« z zadnjimi vestmi, da hoče ententa ustvariti enotno fronto proti boljševi-kom in pri tej akciji prepustiti vodstvo Nemčiji, kakor tudi z vestmi, da skuša ententa pridobiti Nemško Avstrijo za to, da bi zavzela odločno stališče proti madjar-ski sovjetski vladi. List pravi, da je že zelo verjetno, da bi bilo ententi všeč, da bi šli Nemci zanjo po kostanj v ogenj, drugo vprašanje je pa, če je verjetno, da bi vojne siti in zdelani Nemci bili dostopni takim željam. Iz gole uljudnosti se Nemci pač ne bodo dali klati za entento. Jasno je, da more iti tu le za kupčijo in kakor vselej, ententa najprej veliko zahteva, da bo mogla potem popuščati. Najbrže ci hc-če le zavarovati hrbet — _>:i<:bc"'n preko nemškega ozcr; , , do Iv/lcrega ima glasom premirne pogodbe i lak pravico, 4-i 20 milijonov deficita izkazuje uprava ogromnih gozdarskih industrijskih podjetij Štajubajs v Bosni, odkar so prešla v državno last. Sarajevski »Slovanski Jug«, ki je pisal o tej stvari, je bil zaplenjen. 4- Posebna škofija za zapadno Češko se ustanovi, kakor poroča »Egerer Ztg.«; z Rimom se že vrše pogajanja. Za prvega škofa bo menda imenovan točasni mestni dekan v Karlovih varih križanski prior g. p. Sysl. Dnevna — Svoboden prevoz. Ker je v vprašanju blokade ozemlja bivše Avstro-Ogrske ustvarjena nova situacija, je odredilo finančno ministrstvo v Belgradu, da je prevoz blaga preko našega ozemlja v vseh smereh nadalje svoboden. — »Slovenska dijaška zveza« izda letos pred počitnicami »Potovalno listino«. Da se ta čimprej sestavi, zato se poživljajo vsi pristaši, akademiki S. D. Z., da naj v najkrajšem času sporoče svoje: ime in priimek; značaj: razred oz. študij; počitniško bivališče: ulico, hiš- št., pošto, občino, okraj in opombe na tačasnega tajnika: Ti-nja Jemec, stud. med., Kaptol 16, I. 12. Zagreb. Tržič. Občinski odbor se je spopol-nil z zastopniki delavstva. Vse tri stranke ■o poslale po dva moža. S, L. S. je imenovala kot zastopnika Fr. Vidica, načelnika J. S. Z., in Vebra. S tem je ustreženo želji naše stranke, ki je že pri zadnjih volitvah kandidirala delavce, a so njih izvolitev tedaj ovrgli še vsemogočni Nemci, — Društvo zasebnih uradnikov in uradnic, in sicer skupina za industrijo, o|>rt in trgovino, prosi vse člane in članice, ki spadajo v to skupino, da takoj vrnejo izpolnjene podatke- To velja tudi za tiste tovariše in tovarišice, ki sicer niso še člani društva, a so se jim tiskovine tudi dopo-slale. — Tehnika v Zagreba je zagotovljena, kakor poroča »Hrvat«, Vladi so začeli prihajati v svrho oživotvorjenja popolnoma moderno opremljene tehnike večji darovi, — Nov denar dobimo koncem julija, kakor poroča »Epoha«. Krone se vzamejo iz prometa in nadomeste s parami. — »Šmarnice 1919« je izdala Cirilova tiskarna v Mariboru, Pod naslovom »Kraljica cerkvenega leta« se obravnava 31 bolj znanih Marijinih godov in praznikov zgodovinsko z obilnimi, vedno primernimi zgledi, Vsled take vsebine bodo te šmar-nice dobro služile kot repertoar cerkvenim govornikom ob Marijinih praznikih, ob shodih in na božjih potih. -— Predavanje v Semiču. V nedeljo, dne 3. aprila t. 1. ob pol 3. uri popoldne priredi vinarski nadzornik B. Skalicky v Šoli v Semiču predavanje o zatiranju trt-nih bolezni. Želeti jc, da sc vinogradniki predavanja v obilnem številu udeleže, — Spodnještajer. občinam in okrajnim zastopom. Na moj poziv zaradi prijave vojnih posojil mnoge korporacije še niso odgovorile. Da bode rnožno pregledati vso zelo obsežno tvarino in v korist prizadetih storiti potrebne korake, naj oni uradi, ki prijave še niso vposlali, to storijo zanesljivo vsaj do 20. aprila 1919, ni sicer brez ozira na to, ali so svoj čas vojna posojila že prijavili okrajnim glavarstvom ali Narodni vladi. Pri prijavah jc treba ločiti vojna posojila, ki jih jc občina podpisala na svoj račun, in taka, ki so se podpisala na račun občinskih ali župnih ubožnih zakladov, krajnih šolskih svetov, zadrug, ustanov itd. Pri posojilih, ki so se krila z najetim kreditom, je navesti ostali dolg na vojnem posojilu in event. komunalnem posojilu iz zadnjega obračuna. Voj-no-posojilne listine, ki se nahajajo v inozemstvu n. pr. pri poštno-hranilničnem uradu na Dunaju ali pri Anglo-avstrijski banki, se morajo v smislu ukaza finančnega ministrslva z dne 1. marca 1919 (glej »Uradni list« št. 62) nemudoma prenesti v domovino. V Celju, dne 1. aprila 1919. Dr, Vekoslav Kukovec, predsednik likvidacijske komisije SHS za Štajersko, — Zagrebška opera bo okoli Velike noči odšla na 14dnevno gostovanje v Belgrad, — Delniško tiskarno v Zagrebu je obenem z »Obzorom«, ki se ondi tiska, kupilo Hrvatsko tiskovno društvo. »Obzor« in »Novo Vrijeme« se bosta v tiskarni še dalje tiskala kot last obzoraške skupine, — Srbska kaznilnica na Krfu se v kratkem premesti v Srbijo. — Med hajduke je šla. V okraju Po-žarevao se je sestavila hajduška družba, v kateri jc tudi ena ženska: Angela Zar- a, žena Živana Joviča iz Duboke, Oblast jih je pozvala, naj se v določenem roku zglase, sicer jih proglase za hajduke. — »Tehnički List«, strokovno glasilo srbskih inženerjev in arhitektov, začne te dni zopet izhajati kot tednik s slikami. — Popravek. V osmrtnem naznanilu gosp. Franca Rus v »Slovencu« z dne 3 t. m. je po neljubi pomoti izostal podpis Uršule Češarek kot sestre. m mji src saa w MIROVNI POSVET SE PEČA Z NAMI. (PosVono poročilo »Slovencu«.) Bern, 2, aprila. Iz Pariza poročajo, da je pričela italijanska delegacija intrigirali na nov način proti jugoslovanskim zahtevam na Koroškem. Proglasila je, da spadata Celovec in Beljak pod območje Adrije in se raditega to vprašanje sme rešiti le skupno z jadranskim problemom in se nikakor ne sme smatrati za izključno zahtevo napram Nemški Avstriji, kot to zahtevajo jugoslovanski delegatje. B^rn, 2. aprija. Iz Pariza poročajo, da je Sonnino v seji petorice, ki je razpravljala o preskrbi Avstrije z živili, odločno protestiral, ker je belgrajska vlač';., zaprla meje in prepovedala prevažanje blaga čez hrvaško mejo. Italija da je dvignila blokade in je pripravljena obnoviti trgovske zveze s Hrvaško, Petorica se je zopet razburila in jc naročila Pichonu, naj se prepriča o pravem stanju te zadeve in poizve vzroke, ki so povzročili ta ukrep hrvaškega bana. BOSANSKI HRVATI TER NAŠA ZASTOPNIKA V VLADI. (Posebno poročilo »Slovencu^ ) Sarajevo, 3. aprila. Pod naslovom »Kurz rada« prinaša »Jugoslavija« uvodnik, v katerem naziva starčevičanski Narodni klub nereelno opozicijo, v kateri obstoji vse delo v poudarjanju opozicinonal-nega stališča. Pozdravlja novo ministrstvo, v kateio so vstopili preizkušeni socialno-gespodarski delavci, in sicer Slovcuca dr. Korošec in Gostinčar. Dr. Korošec je že rešil vprašanje dogovora glede izkoriščanja bosenskih. gozdov. V Belgradu so se vršile, važne konference, v katerih so se rešila važna vprašanja glede prehrane in prometa. NA HRVATSKEM USTAVILI IZDAJANJE IZVOZNIC. (Posebno poročilo »Slovcncu«.) Sa rejsve 3. aprila. Uradni list poroča, da je ukinjeno izdajanje izvoznic in dovoznic zaradi nenormalne trgovine. AMERIKA ZAPUSTI MIROVNO KONFERENCO? LDU Berlin, 3. aprila. (ČTU) »B. Z, aro Mittag« poroča iz Rotterdama: »Daily Telegraph« javlja iz Nevv Yorka z dne 1, t. m.: Poročevalec lista »Nevv York Times« na pariški konferenci Aulahan poroča svojemu listu, da se bo Amerika mogoče umaknila z mirovne konference. Aulahan je eden najzanesljivejših novinarjev in njegova poročila se v vsej Ameriki smatrajo za zelo resne. V svoji brzojavki pravi: Ako se ne zboljšajo razmere na mirovni konferenci, potem bo svet nemara doživel veliko senzacijo. Seje sveta četvorice so dospele do mrtve točke. TRST ŽELI. LDU Colta no, 3, aprila, (Brezžično-) Agencija »Radio« brzojavlja iz Trsta. Tukaj se pojavlja želja, da sc čimpreje obnovi trgovski promet z Nemško Avstrijo, Jugoslavijo in Čehošlovaško, kajti Trst se smatra za naravno luko vseh teh držav. TRST — LUKA ZA NEMŠKO AVSTRIJO. LDU Curih, 3, aprila. (ČTU) Iz Rima se poroča: V listih objavljena vest, da je dunajska vlada zaprosila v Rimu, da se dovolijo Nemški Avstriji v tržaški luki udobnosti, ki jih nudi prosta luka, je vzbudila v rimskih političnih krogih mnogo zanimanja in razpravljanja. Kakor doznavajo rimski listi, ei je vlada začasno pridržala odgovor na to prošnjo, V splošnem so vladni krogi ugodni rešitvi omenjene prošnje naklonjeni in menijo, da bo italijanska vlada, ki želi v bodočnosti dobrih odnoša-jev z Nemško Avstrijo, ugodila prošnji dunajske vlade, in sicer z gotovimi pogoji, ki pa bodo le formalnega značaja. Trdi se, da v gorenji zadevi v smislu želja dunajske vlade posreduje tudi Šef dunajske italijanske vlade, general Segre. PROST UVOZ V NEMŠKO Af/STRIJO. LDU iJunaj, 2, aprili, (DunKU.) Ameriška misija je na podlagi poročila ameriške mirovne misije v Parizu obvestila državni urad za zunanje stvari, da bodo aso- curane vlade dne 2. t. m. razglasile, da se z Nemško Avstrijo zopet otvori prosta trgovina. V tem vprašanju je tudi veliko-briianski polkovnik Cuningham, državni tajnik za zunanje posle, po naročilu veliko-britanske vlade danes objavil: 1. Od 2. aprila dalje sc opušča prosti uvoz vsega blaga v Nemško Avstrijo izvzemši omejeno število vojaških predmetov, 2. Zopetm izvoz iz Nemške Avstrije v Nemčijo, bolj-ševiško Rusijo in Ogrsko je prepovedan. Izjeme teh omejitev more dovoliti le posebna medzavezniška komisija, ki se bo v to svrho sestala na Dunaju. Tej komisiji se bo naročilo, da v primernih krajih na nemški m ogrski meji postavi nadzorovališča, da se prepreči zopeten izvoz, in sicer s sodelovanjem nemško-avstrijskih carinskih uradov, Razentega naj komisija stori vse potrebne korake, da sc. v nemško-avstrijskih tovarnah zabrani izdelovanje vojnega materijala. ČEŠKE MEJE, _ LDU Praga, 3. aprila. (ČTU) Večerna izdaja »Prava Lidu« poroča: Kakor do-znavamo, je dobilo ministrsko predsedni-štvo iz Pariza brezžično brzojavko, da se bodo prihodnje dni objavile natančne meje čehoslovaške republike, katere so se včeraj v Parizu končno določile. VOLITVE MA ČEŠKEM. LDU Prarfa, 3. aprila. (ČTU) Večerna izdaja »Prava Lidu« poroča; Zastopniki socialističnega kluba so intervenirali pri ministru za notranje zadeve Švehli v stvari razpisa volitev v novi parlament. Zahtevali so, naj takoj po določitvi mej Čehoslovaške republike ustavni odsek predloži načrt nove ustave in novega poslovnika narodne skupščine. Minister Švehla je izjavil, da je za takojšnji razpis volitev v narodno skupščino, kar se bo zgodilo, čiin bodo občinske volitve gotove. Načrtu pa nasprotujejo razmere na Slovaškem. Minister se bo takoj dal natančneje poučiti o razmerah na Slovaškem, ali so še kake druge ovire za razpis volitev. V to svrho bo v kratkem sklicana konferenca načelnikov strank. OBSEDNO STANJE NA POLJSKEM. LDU Varšava, 2. aprila. (DKU) PBA poroča: Ministrski svet je proglasil obsedno stanje za dobo treh mesecev nad, vsem ozemljem Kongresne Poljske. V ESSENU STAVKA POL MILIJONA MOŽ. LDU Esscn aa der Ruhr, 3. aprila. (ČTU) Stavka v ruhrskcm področju se ie sinoči nepričakovano močno razširila, tako da stavka danes približno 190.000 delavcev. Celokupno število delavcev v ruhrskcm ozemlju cenijo na skoro pol milijona mož. ZVEZA BAVARSKE Z RUSIJO. LDU Mcnakovo, 3. aprila. (ČTU) Kakor poročajo tukajšnji listi, namerava bavarska vlada skleniti zvezo z vlado ruskih sovjetov. Pogajanja so se baje že začela. »Bayrische Volkszeitung« izjavlja: Preskrba z živili po ententi ni popolnoma zagotovljena in zadostna. Z zvezo z Rusijo pa bi dobili dovolj živil. — Hkrati s temi stremljenji pa se na Frankovskein in Švabskem pojavlja gibanje, ki si stavlja za cilj odcepitcv od Monakovega. PROTI MA2AROM. LDU Pariz, 3. aprila. (Brezžično.) Svet četvorice je imel v sredo dopoldne in popoldne seje, na katerih je nadaljeval proučitev vzhodnoevropskega vprašanja. Konccm posvetovanja je bil razglašen komunike, in sicer prvi, odkar je nastopil svet četvorice namesto konference dese-torice. Komunike se glasi: General Smuts odpotuje na Ogrsko, da tam preišče gotove probleme, ki so nastali vsled premirja in v kojiii zahteva vrhovni svet natančne informacije. LDU Washington, 2. aprila. (DKU) Vojni trgovski urad je v soglasju z asoci-iranimi narodi dovolil, da se sme 9. aprila zopet začeti trgovina z Nemško Avstrijo. LDU Pariz, 3. aprila. (Brezžično.) »Journal des Debats« poroča, da je general Magin, Id je bil določen za Ogrsko, zapustil Pariz. LDU Ženeva, 3. aprili. (ČfU.) Po pariških informacijah so sc aliiranci baje zedinili, da posežejo v mažarsko gibanje šele takrat, čim bi ogrske čete hotele nnpasti eno ali drugo novonastalih nacijonalnih držav. Začasno so aliiranci baje sklenili, da se poslužijo napram Mažarski pritiska s tem, da jo izločijo od mirovne konference in ne odpravijo blokade. MAŽARI NAPADAJO. LDU Bratislava, 3. aprila. (ČTU.) V odseku Tele-Sakalas so se vršili na več krajih mali spopadi, katere so izzvali Mažari. Naša patrulja, ki jo odšla 29, marca na demarkacijsko črto, sestoječa iz 1 častnika in 4 mož, je bila napadena od Mažarov in so doslej še ni vrnila. Civilisti so prinesli vest, da jc bil en vojak pri vasi Tellc-Sakalaa ubit in eden ranjen; slednji je baje utonil v reki Ipoli. Omen cnega častnika in ostala dva moža eo Mažari najbrže vjeli in odvtd> Zagrebška borza. LDU Zagreb, 3. aprila. Zaključni na današnji borzi: D»n»ri Banka za trg. obrt ln Industrijo 430 Banka in hranilnica za Primorje na suSaku, nove delnico , . 495 Hrvatska eakomptna banka . . 1330 Jadranska banka, nove..........830 w , stare . . — Eakomtna in men), banka, Brod nove delnico . . 3fi5 Hrvatska kreditna banka .... 9tiO nova........................— Narodna banka Zagreb..........— Obrtna banka.............220 Poljedelska banka novo .... 110 Prva hrvatska hranilnica, stare — Ucč'4n puCka Vnuka..............190 JSmaijska b^t .....485 Hipotekarnu igreb . . — Narodna lian,- kupona . — Obrtna banka ., i emisija, stsr© ••• >-»••••«« Sladkorna tovarna, Osjek ... — kuri bl«i 440 505 1430 840 915 39C 1025 875 425 24« 1G0 9C21 205 496 lj Socialni razgovori v »Ljudsken domu« se vrše danes, 4. aprila zvečer oh osmih v prostorih »Jugoslovanske Stro kovne Zveze«. lj Dva znamenita simfonična koncerti v Ljubljani! Popolni orkester Srbske Kra Iicve Garde iz Beograda — (62 izvrstni!; glasbenikov) — bo v Ljubljani v ponede- ljek 7. in v sredo 9. aprili 1919 konceifira-v veliki dvorani Lotila »Union*. Vstopnic« za oba koncerta, sc pnčnr, danes v tralTk v Prešernovi ulici 54 prodajati. Spored bc prvovrsten! Slovenci, prisično vsprejmimo naše najljubše brate! lj Občno zborovanje Vincencijevih it Elizabsiinih konferenc se vrši v nedeljo 6. aprila cb 5. uri popoldne v Marijanišču Pred zborovanjem litanije, potem zborovanje, na katerem govori g. dr. And. Go» sar o predmetu »Skrb za uboge v Jugo1 slaviji«. Vabimo k obisku, lj Obrtno gibanje. Mesca svečana st pri mestnem magistratu priglasili svo obrt sledeči obrtniki: Josipina Dolničar, Pol anska cesti 51, prodaja na mesniškt način pripravljenega mesa. Ivan Pogačnik Fran Josipa cesta 3, fotografski obrt, Ka. rel Černe, Poljanska cesta 29, mesarsk' obrt. Amalija Jurečič, Sv, Jakoba nabrež-je 31, starinarski obrt. Ivan Ciril Kolar Wolfova ulica 15, prodaja snovi in prepa* ratov, določenih za zdravilsko vporabo Artur Butscher, Gorupova ulica 2, trgovska agentura in komisijska trgovina. Ivai Jug, Pod trar.čo 2, agentura in komisijska trgcviua. Albina Kristan, Kongresni trg 2 trgovina s papirjem. Pavel Jemec, Spi Št ška 22, krojaški obrt, Milan Cankar, I. ju goslovanska bolnica v Metelkovi ulici, krojaški obrt. Ljudevit Habjan, Sv. Martina c 3, pilarski obrt. Josip Vedra', Emonska c 8, prodaja muzikf.lij in glasbenih knjig Gjuro Besednik, Sv. Petra cesta 28, orto-podični in bandažijski obrt. Josip Wid-mayer, stojnica pri žel. prelazu ua Dunajski cesti, prodaja s.-.dja, slaščic, kruha, kuhanih klobas, pok "lic in -iva v trgovske zimašenih steklenicah. Tinica Groschel, Poljanska cesta 7, delikatesna trgovina in prodaja slaščic ter mešana trgovina. Elizabeta iienčar, Vrtna ulici 10, trgovska agentura in komisijska trgovina, Franc Bar, Frančevo nabrežje 6, trgovska agentura in komisijska trgovina s pisalnimi streji, njih deli in pisarniškimi potrebščinami, Franc Stupnik, Tržaška cesti 11, ključavničarski obri. Makso Černak, Vodnikov trg 2, izde-ovanjc kreme za čevlje, Ivan Dular, Kc-menskega ulica 26, trgovska agentura in komisijska trgovina, Ivan Havliček, Reslje-va cesta 22, inštalaciji hišnih telefonov, telegrafov, strelovodov ter hišnih zvoncev. Marija Sark, Šelenburgova ulica 7, modi-stovski obri. Uršula Orehovec, Laterma-nov drevored, stojnica, prodaja slaščic, sad'a, mesenih klobas in kruha ter sodavi-ce in piva v trgovsko znprtih steklenicah. Ivan Briceij, Dunajska cesta 16, pleskarski in ličarski obrt. Jožefa Žabjak, Poljanska cesti 55, gostilniČarski in krčmarski obrt. Filip Pečenko, Kopitarjeva ulica 4, trgovska agentura. Jos. .ev ' \-:i:c;'a cesta 16, soboslikarstvo. Ivan Kočevar, Ra-deckega cesta 20, mizarski obrt. Angela CarI, Sv. Flcriana ulica 17, trgovina z mešanim blagom in žensko krcašlvo. Janko Prcdovič, Ambrožev trg 7, gostilničarski in krčmarski obrt. Karel Anton Krcgar, Sv. Petra c. 25. trgovina z mešanim blagom izvzemši v § 38., 5. o. r. omenjeno blago ter trgovina z usnjem, čevlji, Čevljarskimi potrebščinami r.a drobno in cV-elo. Antonija Kolar, Sp. Šiška 192. prodaja piva v zaprtih steklenicah. Leopold Fon, Sv. Petra cesta 21, trgovci;-, cgsnt:::-. in komisijska trgovina. — Odglasili ro: Marija Svetlin, Spodnja Šiška 241, prodaji repe in zelja. Valentin šušteršič, Stari trg-2, prodaja obleke, Ana Cirk, Sv. Jakoba nabrežje 31, starinarstvo. Adalbert Piir.chl, Marije Terezije cesta 7, trgovina z drobnim blagom in perilom ter pletenlcrini. Alcjzij Dimic, Ilovica 45, nakup in prodaja čebel, voska in medu. Gir.ela Grun, Stari trg 15, proda-a sadja, zelenjave, blaSčic, papirja in ga- lantarijskega hlaga. Alojzija Butscher, Go-rupova ulica 3, trgovska agentura in komisijska trgovina. Maks Konigstein, Šelen-burgova ulica 7, trgovina s preprogami. Terezija Šušteršič, Stari trg 2, prodaja obleke. Josip Richter, Karlovska cesta 2, trgovina z živino. Karel Seunig, Marijin trg 9, trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami. Ivan Goltes, Poljanska cesta 54, sejmarstvo z galanterijskim blagom. Frančiška Korene, Pogačarjev trg, stojnica, prodaja južnega sadja. Josip Mekinka, Cesta na Rudolfovo železnico 7, pleskarski obrt, Jcsipina Kodelja, Pogačarjev trg, stojnica, Erodaja sadja in zelenjave. Lcopolu Burger, unajska cesta 10, trgovina s šp«ccri|skim, kolonijalnim in mn^erijalnim blagom ter kuhanje žganja mrzlim potom. Marija Ba-novec, Pogačarjjv trg, stojnica, predaja sadja in zelenjave. Teodor Kane, Dvorni trg 3, krojaški obrt. Ivan Remiaš, inštalacija hišnih telegrafov in telefoni v Apolonija Mlakar, Poljanska cesta 31, so boslikarstvo. Ivana Malina otroci, Poljanska cesta 55, gostilničarski in kremarski obrt Otto Elija Prcdovič, Ambrožev trg ! Terezija Skubic, Pogačarjev trrf, sto;nicr branprija. Amalija Predovič, Mesarska c. 4, gostilničarski in krčmarski obrt. Ana Goreč, Dunajska c. 16, trgovina in izposo-jevanje koles. Blaž Stinec, Elizabetna cesta 5, trgovina z mešanim blagom in trgovska agentura, ter Ana Florjančič, Kongresni trg 9, prodaja živil in galanterijskega blaga. g Razglas glede svobodne trgovine v notranjosti kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Da se odstranijo vsa nesporaz-umljenja, ki vladajo med občinstvom glede svobodne trgovine v notranjosti kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, je odločil ministrski svet v svoji sej^ dne 18. marca 1919, št. 3886 na predlog ministra za trgovino in industrijo naslednje: 1. V kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev je trgovina v notranjem prometu popolnoma prosta. 2. Izvzeti so samo monopolizirani in pa oni predmeti, ki o njih ministrski svet to posebej določi. To so za sedaj sol, petrolej, mineralna olja, vžigalice, sladkor, tobak in cigaretni papir. 3. Blagovni promet med posameznimi pokrajinami je popolnoma prost in mu pokrajinske vlade, De smejo delati nobenih ovir in zaprek. 4. Vse dosedanje centrale, preostale po bivši avstro-madjarski upravi, omejitve, kontengentiranja, razpolaganja z blagom ali fiskalne obremenitve, izdane od pokrajinskih uprav, odpadejo, 5. Osebno pravo trgovanja je urejeno s posebnimi zakoni posameznih pokrajin, dokler se ti zakoni ne izenačijo. 6. Izvoz blaga preko demarkacijske črte in v nevtralne države regulira do sklenitve miru v interesu celokup-nosti centralna oblast in sicer po pravilih, ki veljajo za centralno upravo za promet pri ministrstvu za trgovino in industrijo, izvoz v neprijateljske države pa je vezan na odobrilo ministrskega sveta. B. Skalickv: Pretežni del Jugoslavije, kakor tudi Slovenije same, je že po svoji geografski legi eminentno vinorodna dežela. Kolikega gospodarskega pomena je vinogradništvo za Slovenijo, kakor za celo Jugoslavijo sploh, je razvidno iz tega, da obsega po uradni štatistiki Slovenija sama, to je ves po Slovencih naseljen del naše države (brez Istre) 47.000 ha vinogradov in da pridela v srednjih letik, kakor je bilo na primer lansko leto, 1 in četrt milijona hektolitrov vina. Ako računamo po najmanjši sedanji vrednosti vina, to je le po 5 K liter, pridemo do zaključka, da je Slovenija sama lani pridelala za 625 milijonov kron vina. Cela srednja vinska letina bivše Avstrije se je uradno cenila na 4.6 milijonov hektolitrov vina. Od tega pa odpade dobra polovica na bivše avstrijske dežele, ki so naseljene po Jugoslovanih in pripadajo sedaj Jugoslaviji. ce prištejemo k temu šc vinsko produkcijo slovanskih dežela bivše ogrske krone (južne Ogrske, Hrvaške in Slavonije) ter bivše kraljevine Srbije pridemo do zaključka da bode pridelala Jugoslavija v srednjih Iti-li ckoli 3 milijone hcUt«.litrov vina v sedanji vrednosti poldruge miljarde kron. Te številke dokazujejo gotovo dovolj jasno, da ima naša država v vinooradništvu pravi zaklad, ki ga jc le treba s pametnimi odredbami in smotrenim delom dvigniti. Saj je umevno, da bode poleg lesa, živine in prašičev, moral zlasti izvoz vina dajati poglavitni vir dohodkov naši mladi državi. Skrbeti pa moramo še o pravem času, da si zDsiguramo zunanji trg in da organizuje-mo vinogradništvo tako, da bo sposobno za izvoz, siccr nas prehite druge države, zlasti Italija, s cenejšim svojim pridelkom in naše vinogradništvo doživi lahko hudo krizo. Da bodemo svoj vinski pridelek izvažali samo na sever, zlasti v severne slo- vanke države, je umevno. Značilno pa je za nas to, da se za naše vinsko vprašanje zanimajo bolj tujci kot mi sami. Pisec teh vrstic je bil pozvan, da je spisal uvodni članek o vinogradništvu v Jugoslaviji za prvo številko novoustanovljenega češkega strokovnega lista »Vinarske Listy«, glasila čeških vinskih troovccv. Enak poziv je dobil od prvega strokovnega lista, dunajskega »Ali. Wcinzeitung«. Največji ieški politični dnevnik »Nar. Listy« prinaša v svoji 47. štev. z dne 26. februarja 1919 izpod peresa nekega R. Zahorskega toplo pisan članek, ki se poteguje zlasti za slovensko Primorje. V tem članku najdemo sledeči odstavek: »Primorski agrarec, vinogradnik, je zdrav predstavitelj dremajočil sil slovenskega naroda. Visok, krepak, bistrih oči, žarečih s samozavestno inteligenco bodočega veletrgovca. Ima znatne zmožnosti prilagoditi se svojemu okolišu, dane -'->~sti si bode obrnil v prid in v svojo '-t. Ko bi se vinogradništvo v južnih .'tl-h, zlasti v slovenski h. konsoli-do\rotuje;o. Pogosto s* sliši, da bi bilo bolic, da zlasti Dolcr'c.i vinogradništvo onuste. Saj pravi bije Nemec »vinska dežela — revna dežela«, in to da velja tudi za nas. Ravno pred izbruhom volne neki gosnod v nekem listu ce'o rrioor^ral da naj do-1en:ski vinogradniki iztrebiio trto ro svp-"h vinofndih in posadijo v nuh rnie fižol-Ravnn naslednje leto pa, vsled s"5s, ni f;žol skora< nič obrodil. *ato pa j'? bili prav dobra vinska litina, ki ie pri tedaniih vinskih cenah prinesla našim vinogradnikom lene tisornke, medtem ko le f>5v5a država rekvirirala fižol no v kg. V^o bi iz-*1eda'a Dolcniska, ko bi sledila temu »kupStnemn« nasvetu? Le čevlje sodi naj kopitar! Taki in podobni nasveti smpši'0 ne-le namen sam, amnak cmalovažuiejo našo tako važno gospodarsko panogo, kot je vinarstvo. Vinogradništvu, zlasti na Dolenjskem se očita, da ovira razvoj kmetijstva, da pospešuje pijančevanje in remora1no življenje, da bi torej bilo boljo, da kmetje vinogradništvo opuSte. Res je, da blagusUira v vinorodnih krajih na Dolenjskem doslej ni bilo ugodno, a temu ni bilo krivo vinogradništvo, temveč cela vrsta drugih okcinosti, tako pred j vsem mala, razkosana zemljiška posestva. Zelo dvomljivo jc tedaj, ali bi postalo bolje, ko bi sc vinogradi opustil« Znano je, da se trte goje povečini v solnčnih, a strmih in kamenitih gričih, kjer svc'„ sploh za drugo kulturo ni pripraven, kot za trlo ali pa kvečjemu še za hosto. Ali bi se zamoglo na stotine malih vinogradniških družin preživeti od te zemlje, ako bi na njej ne gojile dragoceno vinsko trto? Kaka beda bi potem nastala po leh krajih, ako bi ne bilo vinogradov, smo videli lahkb v času, ko nam je pred 25. leti trtna uš vinograde uničila, zlasti v BeJokrajini. Na stotine rodbin se je preselilo v Ameriko, ker jih ni mogla domača zemlja preživeli. Pogostoma se sliši, da večji posestniki, ki so obenem vinogradniki, zanemarjajo vsled vinogradništva svoje kmetije, Izvzemši morda posamezne slučaje, pa to nikakor ni resnično. Vinogradi ležijo pri nas na solnčnih gričih, in ko spodaj po dolinah še sneg zemljo zakriva, ali pa ko sploh polja še ni mogoče obdelovati, je v vinogradih že vse živo. Vsak dober gospodar 'č so izve v Cigatatovi ulici fet 4 il., vrata št. 11. llDCl^V^apitr Prešernova nllca su 9 tlBjlUVl 01.ia se priporoča v Ljubljani potujočemu občinstvu. Ženitna ponudbal Trgovski pomočnik, z malim posestvom in nekaj tisočaki so želi priženiti k trgovini ali posestvu, kjer bi se vpeljala trgovina. Kmetske gospodično p primerno izobrazbo, neomadeževane preteklosti imajo prednost. Cenjene ponudba naj sa blagovolijo poSljati pod »Posestvo" poštno ležeče, Celje. Naznanim, da delam zopet x veijlm, Izutenlm osolnjom ter so priporočam za obilen obisk cenjenim damam v mestu in na deželi. Cene se izveio lahko vn?prej. ."'INKA KARO, darnskokrojaštvo, v LJubljani, Sv. Petra cesta st. 58. WT Itrojač za izdelovanje čepic (kap), moških, civilnih se išče. Delo dobi ua dom. Zglasiti ee je na naslov : L. Knez, trgovec, Krško. Kupim 16 parov težkih konj za gozdno vožnjo. Pouudbe z natančnim popisom je poslati na A. I£ajfež, Kočevje. dobijo trajno delo. Plača na uro do 2 50 K, za -stanovanje in hrano se po možnosti preskrbi. Stavbna tvrdka Ivan Onria, Gruberjevo nabrežje g. tudi starejša ženska, ki lahko razpolaga z nekaj tisoč kron, za nakup po. saatva ln razvoj trgovine proti vknjižbi in polovični delitvi čistega dobička. Msma pod „Sigurnost 2240" na upr. Pošteno dekle kmečkega stanu, srednia starosti, bi šla rada na kakšno boljše posestvo, k pošteni rodbini, najraje na Gorenjsko ali blizu Zagreba. Vajena je vsega kmečkega dela. Nastopi lehko po Ve-liki noči. Naslov se izve v upravništvu »SLOVENCA" pod št. 2219. Vsako množino mm zime ku- .Na prodaj sta IffilVfl l"!!Pfl te* puje I lepa plemenska lUUVll tn lOlibU več tvrdka M.iHihollfi, Šelonburgova ulica, F/nni — Poizve sa v Ljubljani, Po- lu!!). IJnn ka cesta št. 55. 2212 Naznanjam p. n. občinstvu, da bom otvorll 6. t.: restavracijo Mote! Beltevue". Postregel bodem z najboljšim vlnoir«. starim in novim, kakor tudi z nujtioišo Kufc. n.o. Priporočam se p. n. občinstvu za obilen obisk, za> gotuvijajoč najsoliduejšo postrežbo pod skrbnim vodstvom. . M. Dežefek. RAZPRODAJA. 0pasli S3 izdelovanje cementnih Izdelkov in se razprodaja sledeče: Cementni lzdolkl kakor: ploščice za tlak, cevi s panogami, stebri za vrata, betonski krogi za vodnjaka, lijaki za vodnjake, 'ilecesnovi plohi. Suhe mlete bavve; rudeča, zelena, višnjeva, rumena, črna, btla. Raznovrstni pesek za teraco. 1 stroj za vrtanje železa; Joklo; oglato železo; 1 cirkularka (velika); 2 hidravlični stiskalnici z akomu- 1 » << pesti visoka brez napake posebno hitra, mirua in ne pla-šljiva. Cena 12.(X0 K. Konja sa lahko vidi v nedeljo dna 6. t. m. ob 10. uri dopoidLo pri »Figovcu" v LJubljani. Ja otvorlla avojo podrnžnloo !ar. Ter. e. 2. Kupuje gozdove, vsako rrste rezanega In okroglcfjr« losa, drva, oglje, strojllnl les, čreslo L t. u. po najvišjih dnevnih conah. Obvczsie pismene ponudbe na UDRI. Ljubljjana, Kongresni trg 8 mst cw s i S Pravo slavonsko slivovico in žganje v sodih ln vagonih nudi JO V A GIGOVIC velei«an jcUuha In trgovina alkoholnlb pl|oč In vina Nova Gradl&ka. SI a v oni cm 33 trrx ES- -mC C=> OO mala Mi irsij, ne velika, V lia, aH bolj z vrtom, blizu Ljubljane, se takoj kupi. Prijazne ponudbe na upravništvo tega liste pod šitro JlTM lUl". obenem koreipondentinja in dtajaonentlnja katera je bila že v mirnem času par let v trgovini Špecerijskega blaga lu deželnih pri« deGkov, popolno zmožna slovenskega in nemškega jezika be sprejme. Hrana in stanovanja v hisi. — Prednost imajo go*pice trgo i:oga tečaja z odliko in znajo Se stenografijo, hrvaščino in laščiuo. bbsomn.r.»- v-rsks J^jubljaita, Šelenburgova ulica 7/1 (nasproti glavne pošte). (9© (9® Scgovina s pisalnimi, razmnoževalnimi, račtii.ikimi stroii, pisarniškim pohištvom amerikansk^a sistema, ter semi pisarniškimi potrebšfiinami. Sprejocnajo 0( 3e tudi vsa tovrstna popravila. Knjigarnam, trafikam, trgovcem! až^hinaJ0prdo°r Irancoskili revij in poliUčalh ln ilustriranih časnikov, se naprošajo, da pišejo na „OrganisaSlon Franco-Slovene" (Francosko-slovcaska oruanlzucijo). Nar. i;nnn. Upodnl pogoji — miniuiRlne c.nc - na|govv£j>« Izdale. ekoro nov, se radi preselitve ugodno proda. Ogleda se ga vsaki dan od 2—5 pop. Janez Trdinova ulica 8 vrata 10. /0 Ponudim: deteljo »Lucerno«, lepe metle, krtače za ribanje, pralni lug odprt ali v zavitkih, vazelino in kremo za Čevlje, vsakovrstne esence za žganje in likerje, fini rum in sllvovko 40®/ močno, najfineje namizno olje, vinski kis, žgano kavo, žrebije — žičnike po najnižjih cenah. Ivan Perdan v Ljubljani. Gospodarska pfsarna v Ljubljana, Miklošičeva cssta 6. (Vfs-a-vls liotel Union) Bančna komisija, posojila, inkaso, trgov, informacije, financiranja, saniranja, trg. poravnave, promet z nepremičninami in podjetji, uprava premoženj, vterja-vanje dolgov, izvedeniška mnenja, bilance, cenitve. l!i. 37. M|6 8-Val. 3-5.irilmil! M?M. Kupulem smrekov iesff&tbSH okrogel ali rezan. Ceno za les naložen v vagon naj se naznanijo na V. ScuynoMi, parna žaga za državnim kolodvorom, LJubljana Pv.poročam: žepne svetilke, baterije in :-: karbidne svetiljke :-: 476 zdrobljen, finejše vrste za sobne svetilke. ter razliCne gorlvce, nadalje vsakovrstne vžigalnike grana'ein ploščnate, ter kamenčke i,dr Ignacif Vok trgovina s Šivalnimi stroji in kolesi Ljubljana, Sodna ulica 7. Delu. glavnica K 10,000.000 -:-: Rezerva K 300.000 sprejema vloge po St. 51. BV Britev z Jako finim rezi-lom, že brušena kar za rabo. Cone K 6*25. K fl-—, K 13-50. — Zahtevajte veliki cenik z več nego 1000 slikami, brezplačno — - E. LUNA, Maribor št. 75. = vzame trgovec na posodo v svrho oživljanja svoje industrije, ki Je med vojno spala. Privatni izposojevalci naj blagovolijo vprašati pod »Kred tna hipoteka k 50.000« na I. Jugoslovanski anončnl in Infarmačnl zavod Beseljak & Hožanc, Prančevo nabrežjo 5. imr Večje na Dolenjskem se da v najom ali proda — Vprašanje poštno ležečo Ljubljana pod Kmečko posestvo. 15 kg slanine dam onemu, ki preskrbi e v e tudi izven mesta, takoj ali pozneje. Cenjene ponudbe naj se pošiljajo pod LOJZl, poštno ležeče »Ljubljana«. "O O B-J s. £ B O o B u 2 bencinmotor|a 1 elektromotor 2 lokomobili (Lanz) 17 ozir. 45 HP. pocinjena žična mreža več 100 kg ovsa 100 kg trčenega medu l pisalni stroj se proda v Kolodvorski u£lci 31 fgastiina Port Artiir) S»»rejme se v trajno delo proti dobri plači več • • i • Plača dnevno alt pa v akordu. — Ponudbe mi: DolntSk« pivovarna v Laškem tron, Spo?. štajersko. 2135 (3) je zopet začela izdelovati Tovarna le3nih izdelkov in upognjenega pohištva Duplica — Lamnik Kompletne opreme za hotele, gostilne, kavarne, zavode, dvorane i. dr. Založniki in trgovci dobe poseben popust. V_ FrssiovBjna mm na. se vrši v soboto 5. t. m. na Franc Jožefov! cesti št. li, II. n. levo. Na prodaj pridejo sledeči predmeti: lažno pcftištue, razne obleke, stroihe Igrače, peč za CtarjEnjE s petrolejem, ia mnogi drugi predmeti. Kupci se vabijo. rezan in sne.rezati les od 20 barak. Ponudbe sprejema Jožef JftrakiC, Polje pri Bohlujski Bistrici. /etija r-.it jc, tehnična ra:;enja itd. Ob jeduem imata tudi oblastveno dovoljeno zasebno pcsrcdovaSnico za nakup in prodajo posestev, kakor hiS, zemlji^, gozdov i. t. d. staro in novo sllvovko rum itd. nudim po najnižjih cenah. Kupujem sliftirsi M. Ran!, Kranj. iši, podgane. m vsa golazen mora poginiti, ako porabliato moja iiaiuolm preizkušena in .plodno bvaliena sredstva, uot proti poljskim mišim K. s, ra podgane m mlil K 5.—; ca aSurke K 5.—; tinktura .j stenica K 2.—; posebno močna tinktura za otonioo K. 5 —j unioovaloo moljev IC !.—; prnaek proti Bir&onom 1 «n 4 Ji; tinktura proti cšein pri ljudeh K. 3.— : mazilo ra u51 pri ilvlal K a.—; prašek ra uSl v obleki iu perilu K. 2.—; inktura za bolhe pri psoli K. 1.60; tinfetura proti mroesn na sadju iuzoloAjafll (unicov rosUin) li a _. _ Pošilja po povzotju Zavod na ehsport KI SLJBnkii r, Zagreb 39., Petrin® ulica 3. Razpis. Gr. tjrna ravnateljstvo v LJubljani sprejme z visokošolsko naobrazbo, ki se uvrstita po dosedanji službeni dobi ozir. praksi v X. sli XI. čin. razred državnih uradnikov. Pravilno kolkovane prošnje, katerim je priložiti dokaz o starosti, državljanstvu, jezikovnem znanju, fizični sposobnosti in o dovršenem študiju na tehniški visoki šoli z 11. državnim izpitom je predložiti do 15. aprila 1.1. Gradbeno ravnateljstvo v LJubljani, dne 31. marca 1919. f," T' • ^ammsBBmaaBmaaammm^^^KmimBm Danes nenadomestljivo perilo se štedi samo z Tovarna mila tn sode !g. l'OCk, Kranj Poskusni ravoj s 4>/a kg vsebine. (le prvovrstno moč) sprejme Ignac Božič, krojač za gospe ln gospodo v Mariboru, Tegetthoff- ova cesta 34. V pismenih ponudbah se naj navede zahteva plače odstrani prav naglo dr. Fleich-a izvirno zakonito zajamčeno »Skabo-lorm« mazilo. Popolnoma brez du-ba, ne maže. Poskmnl lonček 4 K, veliki lonček 6 K. porcija za rodbino 15 K. Zaloga za Ljubljano in oko-licot Lekarn« pri zlatem jelena, Llabljaoa, Marijin trg. Pazite na varstveno znamko »Skabolorm«) Razpis. Pri Začasnem občem pokojninskem zavoda za nameščence v LJubljani, Posučarjev trg St. 3/1 je zasesti mesto konclplsta s prejemki X. člnovnega razreda državnih uraduikov ln 1 mesto zavarovalnega tehnika s prejemki po dogovora. Prosilci, ki imajo dokazati za mosto konclplsta dovršene pravna Sta-dlje s predpisanimi 3 državnimi izpiti oz. za mesto zavarovalnega tehnika oblastveno uvtorizacijo kot zavarovalni tehniki v smislu naredbe bivšega c. kr. ministrstva za notranje zadevo in bivšega c. kr. ministrstva za uk iu bogočastje z dne 3. II. 1895, drž. z. St. 23 zadevujoč avtorizacijo zavarovalnih tehnikov, vložijo svoje prošnje in sicer zavarovalni tehniki s plačilnimi zahtevki najkasneje do dne 1. maja 181», pri vodstvu gorujega zavoda. belo letnik 1918, 7° močno, K 6 50 za 1 rndeče „ 1913, 8° „ „ 7-60 „ „ temnordečel. 1917, 9 0 močno, K 9 — „ „ Iz Mett v Šiški, odn. kolodvor, LfuMfana. Troovina vina iilko jesih, \i\M\m, Floriansfia ulica 38. ako so s prebarvanjem starih in komičnim čiščenjem zamazanih doseže isto. Najmodernejše barve, prilirunek denarja. Hitra In točna izvršitev. — Prva In največja jugoslovanska tovarna za barvanje, kemično čiščenje, pranje iu svetlo-likanjo perila. Tovarna: Poljanski nasip Stev. i. Podružnica: šelenburgova ul. i. FoSfcia naročila ss fio£no izorSuIelo. !il Uill'1 po originalnih slikah prof. I. Tišova in Olona Antonlnlja: Njegovo Veličanstvo kralj Peter velikost 32X48 K 9*50 velikost 48X04 K 14-50 Njegova Visokost regent Aleksander velikost 32X48 K 9-50 velikost 48X&4 K 14-50 Woodrow WiIson velikost 32X48 K 9-50 velikost 48X&* K 14-50 Prvorazredni izdelki v barvah ter najlepši kras jugoslovanskih uradov in domov. — Preprodajalci, ki naročo najmanj deset slik, tlobe 30°/0 popus a. — Pr: poroča »u o našo bogato zalogo pisarniških potreb&iin, razvodnic ln vseh vrst papirja samo na debelo. Umetno založni zavori »MERKURa Zagreb, Uica 31. Generalna reprezentanca za baterije, Sarnise, ellektrolahniho, (izdelek svetovne slovanske tvornice) za kraljestvo SHS Janko Fogaear, Zagreb, zn^asno Ljubljana, Ilirska ulica številka 29/1. / najnovejšega sestava, fino emajllrane, enostavne, ter popolnoma nenevarna razpošilja po poštnem povzetju za ceno 32 K, poštnina posebej. Glavno zastopstvo KINTA svetilk, LJubljana, Dunajska c, 12, Telegrami: KINTA Ljubljana. z m\M in lesenimi podplati se Hote, Henler ie li kai nlese, v mm tovarne ^ HTER otroški Št. 25-28 po K 2?— dekliški št. 29-35 po K 2r5u Si. jnm ^ ko. D LfnbSjani in sicer: ženski št. 38-42 po K 33 — mosši št. 40-46 po K 40 50 Fripofft ss mM nafeflp. izdala konzorcij »Slovenca«. Odgovorni urednik; Jo&ip