štev. 28 Cena 15 din dne 17. juUja m9 leiiiHcXf1 22. iulij Dan vstaje slovenskega Ijodstva Osemnajst let je ze po prvih uporniških strelih po slovenski ze- mlji, ki jih je nase ljudstvo ra- zumelo kot pozi.^ KPJ na hoj za svobodo in pravico. Na ta poziv se je odzval velik del naših rodo- ljubov in sprejel s fašističnim sovražnikom neizprosen boj na življenje in smrt, ki se je za nas zmagovito končal. Ponosni smo na trste velike dni in se jih tudi ra- di spominjamo, saj smo skupno z drugimi jugoslovanskimi narodi dokazali v boju svojo neizmerno ljubezen do svoje grude in spo- sobnost, biti sam svoje sreče ko- vač. 22. jtMja se spomnimo vsega, kar je bilo v zvezi z začetkom in trajanjem našega narodnoosvo- bodilnega boja in ljudske revolu- cije, saj gledamo na to obdobje, hot na največje obdobje nase ■zgodovine. V njem smo spoznali, da so obstajale na naši zemlji soobodoljubne in demokratične si- te s socialnimi težnjami, ki so spoznale v KPJ svojega pravega voditelja in so sle za njo v boj za svobodo, za spremembo druž- be, za socializem. Ob vsakoletnem, prosku)l janju 22. julija se dobro zavedamo, da smo ubrali pot o socializem, M ni kiMca. Takoj po osvoboditvi smo zavihali rokave in krepko prijeli 2o delo. Spopadli smo se z mate- rialnimi težavami in jih premaga- U. Zgradili smo nove tovarne, no- tjc žeiezmce, odprli nove rudnike, zgradili nove ladje itd. Svet je moral doumeti, da se je Jugosla- vija odločila za pot k napredku, na kateri je na vrvem mestu soo- boda in neodvisnost, življenje iz- ven blokov, sodelovanje z vsemi narodi na enakopravni podlagi, odklanjanje vseh oblik razi^oja, ki nimajo nič skupnega s socializ- mom in socialistično demokraci- p, pa naj bi se nam te vsiljevale od Zahoda ali Vzhoda. Prvotni op- risi našega lepšega življenja so iz dneva v dan otipijivejšn stvarnost in iz leta v leto se lažje nanjo opiramo. Naši preživeli borci in partizani ter osta'i člani Zveze borcev narodnoosvobodilne r?oine so lahko iz leta v leto ponosnejši na uspehe narodnoosvobodilnega boja, saj so z njim začeli pot, ki je bila takrat in danes v interesu našega ljudstva. Ob 'vsakoletnem 22. juliju se s hvaležnostjo spom- nimo tistih borcev NOV in parti- zanov, ki so v vojni in po osvo- boditvi dokazali svojo predanost stvari socializma. Njihova današ- nja samozavest je odraz dobe, v kateri so doživeli največji trenu- tek svojega življenja s tem, da so stopili v vrste borcev NOV. Nji- hovim bojnim uspehom pripisuje- mo vsako leto nove v gospodar- skih organizacijah, zar>odih tn ustanovah, pri organih oblasti in množičnih organizacijah, kjer zo- pet delajo kot ljudje, s katerimi lahko računata naša domovina in ZKJ ob vsakem trenutku. Ob 22. juliju vidimo zbrane med množico člane ZR NOV kot družino, ki slavi praz.-ik veselega snidenja po težkih časih, ki so za- htevali od njih več, kot so kdaj mislili, da bi lahko dali od sebe. Ob tem. prazniku pohitijo misli vseh preživelih k onim, ki niso dočakali naših dni in jim vedno velja tiha obljuba: »Ne bomo vas pozabita« 22. juHj je za nas praznik, ob katerem manijestiramo. scoj od- por proti iH>jni, trpljenju m ne- varnosti, da bi se še ponavljalo trpljenje naših rodoljubov, da bi še tekla kri naših otrok za svo- bodo na domačih tleh. Naša da- našnja politika, prizadevanje par- tihkega in državnega i^odstva in našega ljudstva, to dnevno potr- jujejo, da naša Jugoslavija v tem ni osamljena. Njeno junaštvo v vojni in miroljubna politika sta znani vsemu svetu. Ob 22. juliju se vsako leto tudi spomnimo na vse nove in stare nevarnosti za mir in na naše mir- no ustvarjanje boljšega življenja. Vsako leto znova odgovarjamo vsakomur, da bo naš odpor proti vsem poskusom seganja po naši svobodi in neodvisnosti enak od- poru našega ljudstva ob 22. jtdi- ju 1941. v letih 1954-1958 je naša druž- ba vložila v kmetijstvo okrog 200 milijard dmarjev, v istem obdob- ju pa so tudi obratna sredstva kmetijskih organizacij porasla za okrog 110 milijard dinarjev. Mno- go kmetijskih organizacij je na- predovalo v sodobne obrate. Po- leg tega se je tehnii;na služba v vseh kmetijskih panogah tako raz- vila, da lahko učinkovito nastopi v raznih še tako zapletenih pro- blemih kmetijskih gospodarstev. Vse to je spremenilo pogoje za kmetijstvo in iz tega je nastala nujnost ureditve problema upo- rabe zemljišč v naših razmerah. Zakonsko urejevajne uporablja- nja zemljišč ni naša specijičnost, ker so to vprašanje v nekaterih naprednih državah prav tako že uredili. Tako ima ponekod država pravico v prim-eru nepravilnega iz- koriščanja zemlje poleg drugih sankcij zemljo tudi odvzeti. Ju- goslovanski predlog zakona o uporabi kmetijskih zemljišč spo- štuje pravico do zasebne lastnine nad zemljo, istočasno pa urejuje obveznosti lastnika do skupnosti. Do sedaj veljavni zakonski pred- pisi s tega področja so težili za omejevanjem zasebne lastnine nad zemljišči, kmetje pa so tudi mo- rali zemljišča pravilno obdelovati. Toda spremembe v naši družbi zahlevajo izvedbo tehnološke re- volucije in bistveno povečanje proizvodnje n kmetijstvu. To pa lahko dosežejo samo nove druž- bene st/e. Novi zakon naj pospe- ši modernizacijo kmetijstva in omogoči koncentracijo zemlje tam, kjer so še na razpo'ago sodobna tehnična sredstva za obdclovnje zemlje, ker se torej lahko poveča pridelek. Predlog zakona omenja tudi kooperacijo. Osnovna Unija pred- loga ne teži za odpratv) ekonom- ske stimulacije pri kooperaciji ali za uvedbo administrativnih ukre- pov. Po predlogu bi se naj eko- nomska stimulacija še~^ povečala, administrati-jnu pa bi se nastopalo šele tedaj, če kmetovalci ne vodo sprejeli sodobnih metod obdelo- vanja zemlje. Slejkoprej bodo mx)rali kmetje obdelovati zemljo na način, ki je v navadi v dotičnem kraju. Če pa bo ljudski odbor ocenil, da je gle- de na tehnična sredstva v kmetij- skih organizacijah dotičnega pod- ročja možno izvesti posamezne koristne agro- ali zootehnične ukrepe, bo lahko predpisal, da jih bodo kmetovalci morali uporab- ljati. V bodoče bi naj bilo tudi več reda po predlogu zakona o upo- rabljanju zemlje v nekmetijske namene. Uvedena bi naj bila dru- žbena kontrola o uporabljanju zemlje, plansko bi se r^aj usmer- jal razvoj kmetijskih ^organizacij in kmetijstva kot celote. Po predlogu zakona bi se aron- dacija izvajala samo v A-ori.sf kme- tijske organizacije, lahko ~pa tudi v korist zasebnika, če bi ta skle- nil pogodbo o kooperaciji. Aron- dacija naj bi bil torej ukrep za povečano mehanizacijo kmetijstva in za znižanje proizvodnih stro- škov. Odlok o prodaji alkoholnih pijač Zasebni proizvajnlci bodo lahko prodajali Tiasebnirn potrošnikom samo tiste alkoholne pijače, ki so jih dobili s predelave svojih pri- delko. O tem so izdali poseben odlok, ki je začel veljati včeraj. Prav tako je določeno, da za- sebni proizvajalci ne smejo pro- dajati alkoholnih pijač zasebnim potrošnikom v mestih, industrij- skih in drugih potrošnih središčih. Za kršitev odloka je predvidena kazen 50.000 din. . . CeiiskI izlet Svobod - vsiičastna poiitiCna manif estadfa Celje, ki je bilo leta 1935 pri- zorišče veličastne politične mani- festacije našega revolucionarnega gibanja za pravice delovnega Ijud- st\'a, se je po 24 letih zopet ode- lo v praznične barve — za po- noven zlet Svobod — toda v dru- gačnem družbenem in kulturnem okolju. Pred skoraj četrt stoletja se je bila borba za zboljšanje gmotne- ga položaja delavcev, za ustvarja- nje politične enotnost) delavskega razreda, danes pa lahko ponosno ugotovimo, da so te večkrat tako vroče želje in upravičene zahteve postale str^-^rnost. Spominskega zleta »Svobod« v Celju, posvečenega 40-letnici KP.T in SKOJ, se je udeležilo več de- set tisoč ljudi. To je bilo slav- nostno zborovanje, na katerem je govoril — kot pred 24 leti — Franc Leskošek-Luka, ki je v svo- jem govoru poudaril, da se vodil- na vloga delavskega razreda v družbenem razvoju ne more iz- črpati s tem, da delavci skrbijo samo za svoje tovarne in za svoje neposredne probleme. Vodilna vlo- ga pa se mora danes, kot v pre- teklosti, kazati v vsestranski druž- beni aktivnosti, v boju za to, da na vseh področjih odloča tisti, ki družbi tudi daje, v tem pa je bi- stvo odprave izkoriščanja člo- veka po človeku, bistvo sociali- stičnih družbenih odnosov. Oblast delovnega ljudstva ne pomeni sa- mo pravice, ampak tudi dolžnost in prevzemanje odgovornosti za razvoj celotne družbe. Tov. Franc Leskosek-LAika je d?^jal, da danes lahko gradimo na tistih svetlih tradicijah boja de- lavskega razreda v preteklosti, ki jih je manifestiral tudi celjski zlet »Svobod«,^na tradicijah enot- nosti in solidarnosti delav'=;kega razreda in delovnih ljudi. Ob zletu »Svobod« v Celju je iMJa na sporedu vrsta izredno tispelih prireditev kulturnega in zgodovinskega značaja. Razstava »40 let Komunistične partije Jugoslavije« je številnim obiskovalcem predstavila štiride- setletno zgodovino naše Pa-tije, ki je edina uspela uresničiti zahteve delavst^ja, izražene na celjskem zletu Svobod leta 1935. Zelo zanimiva je bila likovna razstava amaterjev Slovenije, ki pr'ča o izredni likovni senzibilno- sti in duhovnem bogastvu našega človeka. To zletno slavje se je ob lepem vremenu pravzaprav pričelo že v soboto s promenadnim koncertom godbe Tovarne emajlirane posode. Slavnostna povorka v nedeljo, veliko politično zborovanje z go- vorom tov. Franca Leskoška-Lu- ke ter nastop združenih pevskih zborov in godb na pihala, vse to je bila velika politična m.anifesta- cija, ki je znova pokazala pravil- nost naše borbe, nase poti k svo- bodnemu delavskemu razredu v polnem in živem sožitju političnih, družbenih in kulturnih silnic, za katere se je borila KPJ in ki so našle praktično izpolnitev šele v socialistični Jugoslaviji. Nafvažaele: Razvol kmetlfskih za- drug !fl soclai!stična gradite? v soboto, 11. julija 1959, je bil v Ptuju ustanovni občni zbor nove sindikalne podružnice de- lavcev in uslužbencev kmetij- skih zadrug občine Ptuj, ki so se ga polnoštevilno udeležili dele- gati in predsedniki sindikalnih grup kmetijskih zadrug. Usta- novnega občnega zbora so se udeležili: predsednik republiške- ga odbora sindikat,a kmetijskih, živilskih in tobačnih delavcev in uslužbencev Slovenije Franc Martine iz Ljubljane, tajnik okrajnega odbora sindikata Konrad Haler, tajnik okrajnega sindikalnega sveta Ivo Kamnik iz Maribora, predsednik in ta.j- nik občinskega sindikalnega s^^e- ta Ptuj Jože Šegula in Feliks Bagm-, sekretar občinskega od- bora SZDL Ptuj Andrej Mršek in ing. Sonja Grabovs iz Zadruž- ne poslovne zveze Ptuj. Na usta- novnem občnem zboru je bil iz- voljen devetčlanski izvršni in tričlanski nadzorni odbor. Za predsednika sindikalne podruž- nice kmetijskih zadrug občine Ptuj je bil soglasno izvoljen Milan Lacko iz KZ Rogoznica, za tajnika pa Leopold Perger iz KZ Ptuj. Ob zaključku občnega zbora so vsi delegati, predsed- niki sindikalnih grup in gostje skupno odšli na ptujski grad, kjer šo si ogledali znamenitosti ptujskega muzeja in oddelek NOB Ustanovni občni zbor sindikal- ne podružnice delavcev in usluž- bencev Icmetijskih zadrug obči- ne Ptuj je pomemben dogodek v jubilejnem letu 40. obletnice KPJ, prav tako v obdobju pri- prav jza prvi občinski praznik občine Ptuj, ki bo 8. avgusta t. 1. Ko ocenjujemo delo in zaključke us^tanoviiega občnega zbora in misli, ki so jih v svojih razpra- vah i znesli delegati KZ, lahko trdimo, da imamo v naših KZ kadre, ki se vsakodnevno kalijo (Nadaljevanje na 2. strani) pooedeijek so se v 2enev; ponovno sestaih runanj: mmistri, de bi po tntedensk pre(km«tvi nadeljevaiji .s konjferenco o persc^h mednarodinh vprašanjih, t, j. pr«ej veiialo pnopercionaino na- čelo. Dt\K)o nasprotje pa se odraža v določitvi osno^/ne funkcr.je nem- škega odbora. Sovjeti trdijo, da bi moralo to telo pripraviti mi- rovno pogod'Do. tako da bi Nsmo sam uredili vpra'šanj€ združitve, za Zahcd pa ta odbor ne bi imel druge dolžnostt kot posv^etovatae pravice. V Bonnu si ce:o priza- devajo, da bi odbor onemogcčJ sodet po- kazaii toliko vs.lj-.vcsti, da bo izhod konference moTda druga- čen, kot s: želijo ljudje po svetu. Zadnja Herterjeva izjava o tr- govanj'U s Sovjetsko zvezo je \'zbudula v Moskv: precej cgcr- cenja. Sovjeti že vrsto let po- udarjajo, da bodo stike z zahod- nvn. svetom poboljšali predvsem preko trgovinskih odnošajev in zato so povedal Američanom, da so pripravljeni kuptti b^aga in n- dustrnjskih naprav za več mili- jard dolarjev. Amenšk, industrij- ski krog; so za to tirgovanje za- nteresirant, tcda vlada je me- ni-ia drugače. Herter je ob nekt priložnosti dejal, da ne bodo odpravjli stro- giib carinskih predpisov za uvoz ruskega blaga, nit. ne bedo od- pra-vi'!! predpisov o iztozu strate- škega ma^-enala, ker nočejo s s^'■ojim trgovanjem pomagati so- \rjetom pn izgradnj. svojega se- demletnega načrta niti pri n.7;- hov; tekmovalni kamoanj . Na lanskoletnem k.-^ngresu KPSZ so sovjeti sklemiJi, da bedo na:pK>ve- da!*, kapitalističnemu svetu go- S'pcdsjr3ko tekmovanje in da bo- do že v nekaj 1-strh izrinili Ame- rčane iz vseh primembnejš h in- dustrijskih področij. Miroljfutbno gospcdar£'ko tekmo- vanje stremi v b:st'/u ix> tem, da bi prehitel, kapitalizem in da bi na ta način uveljav.Ii scc aiistič- no gospodarstvo. Ker pa je za- h^cdna ekonomija dejansko v re- cesiji in v opadanju, ker £o kon- kurenčni boj.; vsak dan hujši, je amsTčška vjads prct;' temu, da bi ojačala sovjetsko pospcdairsk: in vojaško moč. Vse to samo doka- zuje, da vzhcdn:>-zahodnega spo- ra ne b,:do rešil:, če ne b:do cd- r>r3vi^.: gospodarske na razMkova- n-jg in omejitev. Le tukaj je osnova za boljše raizumevanje t'j^. na pe-aitičnem to-.-:šču. OBf§črrE RAZSTAVO: 40 LET KPJ V MESTME?^ MUZEJU V PTUJU * RAZSTAVA JE ODPRTA 00 8. 00 12. IN 00 14. DO 16. URE Predsedstvo s^ndllialiiep sveti o trnih vprašan ili v torek, 14. julija 1959, je bila peta redna seja predsedstva Ob- činskega sindikalnega sveta Ptuj. Glavno vprašanje razprave je bilo načrtnejše delo na pod- ročju organizacije in skrbi za ce- neni letni oddih delovnih ljudi. Predsedstvo je sklenilo, da se takoj začne pripravljati ustano- \-itev Počitniške skupnosti Ptuj. Predsedstvo je zaupalo to važno nalogo Komisiji za telesno kul- turo in oddih pri Občinskem sin- dikalnem svetu F^j. Naša glavna skrb mora biti skrb za delovnega človeka, ena izmed teh sicrbi pa se mora odražati tudi v tem, kako omogočiti de- lovmim ljudem ceneni in prijet- ni letni oddih na morju aii v planinah. To je moč doseči v ok- \dru Počitniške skupnosti, v ka- teri bi morali sodelovati vsi de- lovni kolektivi in nuditi tudi materialno pomoč, kar je pogoj za razvoj Počitniške s^kupnosti. O teh vprašanjih se bo potreb- no posvetovati s predstavniki delovnih kolektivov, istočasno pa se dokončno dogovoriti še o centralni menzi družbene pre- hrane in vprašanjih, ki nepo- sredno zadevajo skrb za našega delovnega človeka. Nadalje je predsedsts^o obrav- navalo stanje priprav na prvi občinski praznik občine F*tuj, ki bo 8. avgusta 1959 ob 17. oblet- nici heix>jske borbe Lackove če- te. Vsem sindikalnim ovganiza- jam je že bilo poslano pisn>o z nalogami ob občinskem prazni- ku. V sindikalnih podnjžnicah bodo slavnostni sestanki, na ka- terih bo go\'ora o pomenu občin- skega praznika in gospodarstvu občine Ptuj in o borbi Lackove čete. Pripravlja se kolektivna udeležba sindikalnih podružnic na veliki slavnosti in otvoritvi spomenika Lackove čete v Mo- steh. V F^ju bodo sindikalne organizacije poskrbele za slav- nostno okrasitev izložb in obrat- nih prostorov z zastavami, pa- rolami, cvetjem in zelenjem itd. Sindikalne grupe kmetijskih za- drug pa bodo organizirale sku- paj z organizacijami SZDL. LMS in ZB NOV udeležbo kmečkega prebivalstva na slavmosti v Mo- steh. V sindikalnih organizaci- jah opažamo odlično razpolože- nje v pripravah za pi-vi občinski praznik ter pričakujemo, da bo tega dne v Mosteh prisotnih mnogo naših delovnih ljudi. Predsedstvo je nato obravna- valo še vpraianje pomoči Občin- skega sindikalnega sveta novo ustanovljeni sindikalni podruž- nici kmetijskih zadrug občine Ptuj in sindikalnim grupam na kmetijskih zadi-ugah. Sklenjeno je bilo, da se pripravi gradivo in da se na prihodnji seji obrav- nava \T3rašanjc nalog v kmetij- .••tvu in nadaljnji razvoj kmetij- skih zadrug in socialistične gra- ditve na vasi skupno z organi- zacijami SZDL in LMS. Na seji predsedstva je bil sprejet pred- log, da se na zasedanju plenuma iz\^o]i v plenum in v predsedstvo Milan Lacko, predsednik sindi- kalne podružnice kmetijskih za- drug občine Ptuj. Predsedstvu je bilo predloženo poročilo Komisije za tarifne pra- vilnike, iz katerega je raz^ddno, da bo komisija že v tem tednu proučila \'se tarifne pravilnike, tako da bo delo komisije kmalu končano. F. B. XVi. MARIBORSKI TEDEN OD 31. JULIJA 00 9. AVGUSTA 1959 Servfsire detovnke, stanovanfske skupnosti, obrat družbene prehrane v obfotovnnfu, gozdarska razstava, sodobno stonovanje, modna revija, vin- ska peku§nfo, individualni razstavljavci, zatoavni park - Hn železnicah 25 odstotkov popusta JSova vsebina: člavGlc, družina. Komuna ZDRUŽITE 06ISK MARiBORSK^A TEDNA Z OBISKOM PmtOUSKE VZPENJA^Pi STRAN' f PTUJSKI TEDNIK PTUJ, DNE 17. JULIJ" Na važne e: Razvoj kmetijskih za- drug in socialist čna graditev (Nadaljevanj* s 1. -strani) v boju- za napredek našepa kme- tijstva, zadrug in socialistične fraditve in boju /.a čim tesneiše »o^ovanje kmeti.iske zadruge s km«ekimi proiz\ajaici. I^rav za- te je pomen ustanovitve sindi- kalne podružnice kmetijskih za- drug tem večji, ker se bo odslej v naoalje močno povečal ludi vpliv smdikatov na razvoj kme- tijst\'a, kajti delavskemu raz- redu ne more biti vseeno, kako napredujemo \- kmetijstvu, kako raste kmetijska proizvodnja. k»ko se razvijajo zadruge, uvaja mehanizacija, prav tako pa vprašanje sodelovanja kmeta z zadrugo. Zato je prcdsvem \'až- no, dokazati nagemu kmetu, Ua je njegova najlepša bodočnost prav v tesnem .sodelovanju s kmetijsko radrugo, ki mu je naj- baljii slrckovni svetovalec, pri- jatelj, ki mu želi lepše in sreč- nejše življenje. Referat Milana Lacka na obč- ■nem zboru je zelo ja.sno začrtal nadaljnje naloge razvoja zadrug in socialistične graditve na vasi. V njem je bilo tudi zelo lepo obra^-^navano vprašanje kadrov v kmetijskih zaditigah, vlo^a in naloge političnih orqani:^,acij pri socialistični graditvi na vasi. ak1ivi?.acija kmečkih žena za hitrejši socialistični razvoj na vasi in vprašanje aktivov mla- dih zadružr.ikov. Razprava po referatu je bila 3!elo plodna. Franc Martine iz Ljubljane je v svoji razpravi m-ed dragim dejal: >V republi- žkem odboru v Ljubljani smo z na\'dušenjem pozdravili sklep občinskega sindikalnega sveta Ptuj o ustanovitvi sindikalne podružnice kmetijskih zadrug občine l^uj in fojrniranja sindi- kalnih grup na kmetijskih za- drugah. Odkar smo dobili pri zadrugah zadružne svete, so do- bile zadruge status gospodarskih organizacij. S tem se Je tudi zelo povečala vloga sindikatov na kmetijskih zadrugah, ki imajo zelo široko področje dela kot politični mobilizator in usmer- jevalec aivtivizacije ip politične- ga dela in življonia na vasi.« Preisednik občin.skega sindi- kalnega s\'eta Jože Segula pa je med drugim dejal: »Nujno je, da imajo sindikati močan v^pliv v kmetijstvu, prav tako pa v raz- voju na^ih kmetijskih zadrug- t\o smo v predsedstvu obravna- vali vlogo sindikata na vasi, smo prišli do raključka, da je nujno takoj ustanoviti sindikalno po- družnico, ki bn močna politična sila, ki bo imela svojo vlogo v kmetijskih zadrugah predvsem v tern, da bomo čimprejc prešli na sodoben način proizvodnje. ,to je na sodelovanje med kme- tom in zadrugo. Talcšno sodelo- vanje imsmo tudi v industriji, kjer se podjetja med seboj po- vezujejo, kev stremimo za mo- dernim načinom proizvodnje. Tako bi naj bilo tudi na vasi. Vemo, da je naša družba dala ogromna sredstva za razvoj kmetijske proizvodnje. Najvaž- nejše je, da se začenjajo raz- vijati socialistični odnosi na vasi. Ko bo kmet gledal na za- drugo kot na svojo kmetijo, bo sodeloval in prišel do prepriča- nja, da je to edina pot do večje proizvodnje in s tem do zvišanja življenjskega standarda. Ce bi dala naša kmetijska proizvodnja toliko hrane, da je ne bi bilo treba uvažati, bi to bil velik uspveh.« Dalje je govoril še o potrebi vzgoje strokovnih kadrov, o na- grajevanju v kmetijstvu, o ak- tivih mladih zadružnikov ter je izrazil prepričanje, da bomo v tesnem medsebojnem sodelova- nju zadrug in sindikatov dosegli skupni cilj. F. B. Kidričevo Kmetijsko gospodarstvo »Drav- sko polje«, obrat Kdričevo. pri- pravlja pitališče za 500 telet. V tem pitališču bodo redili samo kvalitetna teleta .simodolske pa.s- me in le izjemoma tijdi pincgav- ske pa.smc. Za rejo bodo teleta nakupili v tukajšnji okolici in bo- do pričeli v kratkem z odkupom potom 'rcm9tij.S!kh zadrug, s ka- terimi bodo sklenili tozadevne pogodbe. Posebna komisija občint? Ptuj bo proučila možnosti za rejo pa- semskih telet tudi na ostalih obratih kmetijskih gospodarstev občine Ptuj in na območ^^ti Za- družno proizvajalne pKxslovne zve- ze Ptuj. Elektro Maribor-okolica bo gra- dil za naselje Kidnčevo posebno trafopostajo za stanovanjsko na- selje Kidričevo, ki je dobivalo doslej elektroenergijo preko tra- fopostaje Tovarne glin-ice in alu- minija. (Nadaljevanje) Objavil smo Življenjepise bor- cev m talcev ter drutjih žrtev fa- šističnega nasiti m fašist, čne vojne. Veak življenjeipifc je skrom- no {Kisvetiik) zivljeinju človeka, k. je v težkih časih rgodovine našega naroda n človeštva dal svoje življenje za ddbrobt .sikup- notsti. Koliko solza m trpljenja je fkjmenilo vsako ugaslo življe- nje moža. žene, sina, hčerke, ki .so odhajali od nas za vedno v borbi, v ječah, v taiborščih! Kakš- na :zigu(ba za domovino! Med nji- mi lebd jo svetila rmena velikih junakov in onih, ki so po svoji voiljri in moči prisipeval za c^vo- bcditev dom">\ine, za novo družbo V vrsticah ntHpisanih njim v Sipoimin bedo ž ve'a nj hova .me- na in bo živcila njihova borbena prit. Žal n vseh padlih imenoval naš list. Želimo pa dati priznanje vB^m za veliko življenjsko žrtev, zato pričaktijemo, da nam bedo svojci postlali zanje ž vljenjepise do 1. septembra, da bomotrebe naselja bodo v bodoče odpadli razni .stiki in iz- padi e neg i je za proizvodnjo, kar je tudi vplivalo na proizvodn,>o. Štirideset let od ustanovitve Hi ^ Spominski sfnevi KPJ 17. julija 1936 — se začne v Španiiji I rancov upor proti vladi Ljudske fronte; KPJ po krene akcijo za pomoč republ- kanski Španiji in začne zbrati prostovoljce. 18 julija 1955 — spora/um med delavci in Kranjsko indu- strijsko družbo us.pešno zaključen 20 in 21. julija 1919 — generalna stavka svetovnega pro- letariata zoper obcoženo intervencijo kapitalističnih držav preti sovjetski Rusiji m sovjetski Madžarski; stavkajo tudi sloven- ski delavci, predvsem železnic ar jii, > 20. julija 1923 — začetek vel-ke oO-dncvne splošne rudar- ske stavke Slovenije; stavka okoli 10 000 rudarjev zasavskih revirjev in rudnika Kočevje. 20. .julija 1941 — na Jelovici partijsko posvet.-vanje /a Gorenjsko. 21. julija 1919 — na dan generalne stavke shodi v Murski Soboti; na njih govore voditelji jugoslovanske knmunist-čne partije oziromi skupine iz Biidmpešt"' tega dne ustanovljepT v Murski Soboti kemun .stična sfanka — »t^garski Stgrnslo- venska Sncialist'čka knmunst ieka grupa v Mura Sof> ti«, n"- kaj dni kasneje pn društvo »Mi',?dj komviriistieni delavc-f. 22. julija 1919 — upor vojaštva v Mariboru; vodje obtožijo boljševizma in ustrele. 22. julija 1941 — v .Slo^emlji začetek oborožene vstaj:- Tovariš Maučii Albert se |e poslovil od kolektiva v soboto, 11. )ulija t. 1., je pri- redil kolektiv Tekstilne tovarne in barvarne Ptuj interno slovesnost svojemu dosedanjemu direktorju tov. Albertu Maučiču, ki je zapro- sil za upokojitev in je na nje- flovo mesto imenovan kot direk- tor tov. Alojz Kirbiš. dosedanji tehnični vodja podjetja. Albert Maučič, roj. 1. III. 1900, ki je bil 11 let direktor Tekstilne tovarne in barvarne Ptuj, se .je poslovil cd svojega kolektiva vpri- čo gostov, predstavnikov oblasti in množičnih organizacij iz Ptuja med di-ugim z naslednjimi bese- dami: »2^hva!jujem se vsem. ki ste ob strojih izpolnjevali pastavljene planske naloge. Posebno zahvalo dolgujem partijski org3nizaci.ji in sindikaisj. ki .sta pomagala reše- ve>ti zlasti težja \'prašanja. Naj" \«pša hvala za sodelovanje člani- c»wi in članom delavskega sveta in upra-vmej^a odhr>ra, posebej pa 6« stroko^Tiemu kolegiju, ki je rešil marsikatero zamotano stro- kowio vprašanje. Ko zapuščam ta sarrKJstojni, odločni in odgovorno- sti se zaveda.joči kolek-tiv, mu že- Hm. da bi se še naprej tako raz- vijal in dasegal vedno nove uspe- he in da bi nekoč stala na tem mestu velika tovarna s sodobno tehnično op«;emo, k' bo prava sli- ka volje. požrtvova'no.sti in pre- daiiosti .svojega kolektiva.c Sekretar organizacije ZKS pod- jet,i^ .ie med dnigim dejal: »V imenu osnovne organizacije ZKS se zahvaljujem tov. Maučiču Za vse nieiriovo požrtvovalno delo, ker je bil vedno dober in nredan tovariš v naših vr.stah in mu že- lim, da bi nreživel nadaljnja le- t-a oh zavesti, da je storil za naš kolektiv in za ra7wj naše tovaiTie več, kot je to bila njegova dolž- nost.« Predsednik upra"nega odbora P3 rmi JA v slovo zahvalil z nafilfdnj-m- >>Da ti->-"ama stoji in dela v takem ohsonii, jr v veliki meri za^sluga tov. Maučiča, ki je znal vskladiti potrebe časa z mož- nostmi, uresničiti načrte našega kolektiva in ljudske oblasti ter pravilno uporabiti v ta namen do- ločena sredstva. Bil je vztrajen in požrtvovalen vodilni delavec, od- ličen organizator in buden čuvar enotnosti kolektiva ter tovariške- ga .sožitja v njem. V imenu vse- ga kolektiva se mu iskreno zahva- ljujem z=! vse njegovo delo.« Tudi predsednik sindikalne or- ganizacije se mu jc zahvalil za vse med drugim z naslednjim: »Za 11 let službovanja v našem podjetju na odgovornem mestu se vsm kolektiv iz srca zahvaljuje za tako uspešno in zelo odgo- vorno delo, ker ste več kot ste mogli prispevali za zgraditev na- .še tovarne za izobraževanje ko- lektiva, za tovariško sožitje v njem in za vzorno vodstvo ob zglednem uveljavljanju organov delavskega samoupravljanja.« V spomin na službovanje v pod- jetju bodo ostala tovarišiU Mau- čiču spominska darila, ki mu jih .je kolektiv izročil ob tem slo- vesu. Potrebno jc pristaviti, da šteje .sedaj kolektiv tega podjetja 160 zaposlenih, ki delajo v novih pro- storih od leta 1950 dalje in se zvrščajo v treh izmenah. Glavno prizadevanje kolektiva .je poleg maksimalne proizvodnje pri sta- rih napravah moderniziranje pod- jetja s -sodobnejšimi stroji in dvig proizvodnje, poleg tega pa bodo vložili nekaj la.stnih sred- .-^teT,' iz skladov za stanovanisko graditev in izoredili nekaj \Tstnih stanovanjskih hišic za svoje de- lavstvo. V vr.c.ti ptujskih p:^djetij velja Teksttlna tovarna in barvama Ptuj za eno izmed oodjetij, ki je zraslo iz malega obrata v to- varno pa zaslugi delavoljnena in požrtvovalnega vod.stva nodjetja in kolektiva Ta je zgradil svojo tovarno db zavesti, da a rad i .so- ciali-^tični objekt in z njim ^Ted .sameaa sebe. V. J. VEČ SKRBI ZA NAŠE MESTO Turlstično-olepševalno društvo .se trudi že več let, da bi vzbuja- lo naše mesto lepši in dostojnejši videz pri domačih m tujih turi- stih. V zadnjih letih je odpravilo v sodelovanju z mestno komunalo marsikatero pomanjkljivost. Ven- dar stoje pred Turističnim dru- štvom. Mestno komunalo pa tudi prebivalci mesta Ptuja, še mnoge naloge, ki jih bo treba rešiti pre- den bo kazalo naše mesto vtis ne- ke dostojne urejenosti. Poglejmo del Ptuja med novo lekarno in Mestno hranilnico. Ne- posredno za lepotično gredo in nekaterimi klopmi se bohotijo koprive, ki se z Miklošičeve ulice kar lepo vidijo, čeprav gotovo ne spadajo tja in niso v čast našeniM mestu. Z malenkostnimi sredstvi bi lahko spremenili »koprivov na- sad« v resnični park. Tudi nekateri lastn hi hiš, ki prav malo skrbe za dostojno zu- nanjo okolico svojih hiš. To velja zlasti za nekatere prebivalce Ob Grajeni, kjer so nekatere hiše na- ravnost zaraščene s koprivami in podobno nežlahtno zelenjavo. Turistično društvo apelira na vse lastnike hiš in predsednike hišnih svetov, naj poskrbijo za dostojni videz hiš. Če tega ne bo- do storili, bomo primorani objavi- ti imena neodgovornih lastnikov in predsednikov hišnih svetov. Turistično in olepševalno društvo » v Ptuju Vso pažnjo shranfevanju žitnega pridelka Letošnje leto je relativno mo- kro kljub zadnjim sončnim dne- vom in vročini, ki je dvignila živo srebro tudi nad 30 stopinj. Zato je treba posvetiti shranjevanju žitnega pridelka vso pozornost, ker bi sicer lahko prišlo do velike škode. Omlačeno žito je v.sekakor tre- ba pred skladiščenjem osušiti. To namreč začne, čim smo ga spra- vili v shrambo, močno dihati. Di- hanje je tem močnejše, čim to- plej.še je ozračje, ki obda.ja žito, čim vlažnejši je pridelek, čim več beljakovin vsebuje in čim drob- nejša so zrna. Če je žito nasuto v debeli plasti, je dihanje zaradi stalno naraščujoče toplote vedno živahnejše. Tako se toplota žita lahko dvigne tudi na 80 stopinj C in več. Žito se lahko docela po- kvari. V žitu nakopičena vlaga zelo dobro služi pri razmnoževa- nju plesni in gnilobnih bakterij, ki imajo na organskih snoveh žita ugodne pogoje za svoj razvoj. Žito je treba po mlačvi razsuti v 15 do 20 cm debele plasti, ter ga prve dni vsak, ali vsaj v.sak drugi dan temeljito premešati in prezračiti .Šele po štirinajstih dneh ga lahko zgrnerpo v debe- lejšo plast, debelo do pol metra. pa še v tem stanju osu.ševanja ga moramo večkrat premešati. Ko pade vlaga v žitu na 15 —- 17 ^'o, lahko šele žito nasujemo meter visoko. Najbrže ni potrebno posebej cmen.jati, da mora biti žitna shramba suha, čista in zračna. Tla naj bodo brez špranj, ker se rav- no v njih radi vgnezdijo živalski in rastlinski škodljivci, ki se hra- nijo z žitnimi zrni. Okna shram- be morajo biti zamrežena, da ne morejo vanjo ptiči, miši, podgane itd. Cesto se ,greši v tem, da se shrambe pra\*ilno ne zrači.jo. Zra- čiti bi morali žitno shrambo edi- no v času, ko je zunanji zrak hladnejši in bolj suh kakor zrak v shrambi. V toplih nočeh naj bi ostala okna shrambe zaprta. Zra- čenje žita ob deževnem času je povsem napačno. Suha zrna pri- dejo v stik z vlažnim zrakom in se nasrkajo vlage. Zato ie važno: žitno shrambo smemo zračiti samo ob suhem vremenu! Letošnji pridelek pšenice je več- ji del kombajniran, pri čemer je potrebna še večja pozornost, da ne bi nastala nepotrebna škoda. ING. EGON ZOREČ Siii@tf@ - komunisti (Nadaljevanje) Proces proti haloškim komu- nistom je prevzelo Okrožno so- dišče v Mariboru. Na žandarme- rijsko ovadbo po čl. 1 zakona o zaičiti države je naročilo sodišče v Ptuju pripor in zaslišbe za Kmetca Franca, Kranjca, Emer- šiča Antona, Alojza in .Jožeta, Kmetca Alojza, Hercoga Jakoba in Mere Neže. Pri Emeršiču Alojzu v Malem •Okiču .so našli 11 letakov ob hišni preiskavi. Ko ga je sodišče zasliševalo, od kod je dobil le- take, je nazadnje priznal, da mu je letake dal Krajnc Alojz iz Ve- likega Okiča že decembra leta 19.33. Ko so zaslišali Krajnca, je začel vztrajno trditi, da je ne- kega decembrskega dne pripe- ljal zvečer avto, ko je on šel proti domu. Z avta je stopil ne- znanec in mu izročil letake, ga prosil, naj letake razdeli med znance in mu je zato dal 20 di- narjev. Tiidi Kmetec Franc je vztrajno trdil tako, kak.i Krajnc. Kmetec Franc je bil šest let in pol vojni ujetnik v Sovjetski zvezi, Krajnc Alojz pa štiri leta. Zandarmerijska postaja pri An- dražu je poslala srezkemu na- čelst\Ti v Ptuju dopis z dne 24. marca 1934, v katerem je opozo- rila, da sta Kmetec in Krajnc posebno nevarna, ker sta se v Rusiji navzela komunistične ideje in jo doma razširjata. Žive priče zato so raztreseni letaki po haloških vaseh. Ko so orožniki odkrili letake, je se\'eda takoj padel sum na Kmetca in Krajnca in na vse njune najožje prijatelje, ki jih je zato doletela aretv in F>odje- tij, odloča o najetju dolgoročnih posojil, voli in razrešuje svoj iz- vršilni odbor in odbor za mate- rialno in finančno kontrolo po- slovanja stanovaniske skupno- sti, voli in odpoklicuje porav- nalni svet. predpi.=;uje pravila servi.sov in sklado\' stanovanj- .«ke skupnosti in določa o dru- gih pomembnejših \T:)ra.šanjih. ki .jih določa statut stanovanj- ske skupnosti Izvršilni odbor sveta stanovanjske skupnosti 3e voli izmed članov t^a s\^eta. On skrbi za izvrševanje sklepov sveta srtanovanjske skupnosti in nadzoruje delo tajništva stano- van.jske~" skupnosti. Statut sta- novanjske skupnosti pa določa, katere zadeve opravlja izvršilni odbor samostojno. Predsednik stanovanjske skup- nosti je hkrati tudi pred.^^ednik predstavlja iz^-ršilni odbor in izvršilnega odbora. Predsednik nastopa stanovanjsko skupnost v tistih pravnih razmerjih, za katere je pooblaščen po statutu stanovanjske skupnosti. Tajništvo stanovanjske skupnosti neposredno izvršuje sklepe sve- ta stanovanjske skupnosti in njegovega izvršilnega odbora. Opravlja tehnične in pisarni- š'ke zadeve stanovanjske skup- nosti ter sestavlja predloge za predračun dohodkov in izdat- kov in zaključni račun stano- vanjske skupnosti. Sestavljajo ga tajnik stano- vanjske skupnosti in potrebni uslužbenci. Svet stanovanjske skupnosti določi glede na obseg dela, ali naj bodo tajnik in dru- gi uslužbenci, ki delajo E>oln ali nepoln delo\mi čas. Tajništvo vodi tajnik stano- vanjske skupnosti, ki zastopa stanovanjsko skupnost v vseh njenih pravnih razmerjih, iz- \^emši pravna razmerja, v ka- terih zastopa stanovanjsko skupnost ix> statutu njen pred- sednik Tajnik ima pra\'ico zadržati izvršitev nezakonitih sklepov iz- vršilnega odbora sveta stano- vanjske skupnosti, vendar pa mora predložiti stvar brez odla- šanja pristojnemu svetu občin- skega ljudskega odbora. Tajnik je šef pisarne stano- vanjske skupnosti in odredbo- dajalec za predračun dohodkov in izdatkov. Tajnika stanovanjske skupno- sti imenuje in razrešuje svet stanovanjske skupnosti s so- glasjem sveta občinskega ljud- skega odbora, ki je pristojen za stanovanjske zadeve. Odbor za materialno in finančno kontrolo poslovanja kontrolira materialno in finanč- no poslovanje stanovanjske skupnosti Odbor mora najmanj dvakrat na leto pregledati materialno in finančno poslovanje stanovanj- ske skupnosti. Odbor ima tri do pet članov. Poravnalni svet. Stanovanjska skupnost ima lahko poravnalni svet. Njegova naloga je. da posreduje v spo- rih, ki izvirajo iz stanovanjske pogodbe, iz podstanovalskega razmerja. iz sostanovalskega razmerja, iz razmerja med dru- gimi v zvezi z uporabo stano- vanja, iz razmerja med servisom in ustanovo stanovanjske skup- nosti in hišnimi sveti ali držav- ljani ter v drugih sporih se lah- ko vsaka stranka obrne na po- ravnalni svet za posredovanje, da se sklene poravnava. O poravnavi, sklenjeni pred poravnalnim svetom, se se.stavi zapisnik Poravnava, sklenjeija pred poravnalnim svetom, ima moč izvensodne poravnave. Poravnalni svet ima predsed- nika in dva člana, ki jih izvolr svet stanovanjske skupnosti iz- med državljanov, stalno nasta- njenih na območju stanovanjske skupnosti. Poravnalni sveti niso obvezni, ampak omogočajo strankam, da obravnavajo svoj primer pred sprožitvijo spora pred sodiščem pred poravnalnim svetom kot institucijo, ki so jo sami usta- novili. To omogoča, da se šte- vilni spori rešijo brez sodnega postopka, kar bo razbremenilo sodišča, razen tega pa ho vpe- ljalo v prakso novo institucijo, ki jo bodo opravljali sami dr- ža vi j anL PTUJ, DNE 17. JULIJ.A 1959 PTUJSKI TEDNIK STRAN 3 MMInska knfižmca I« važen izvenšotski Izf^ževalni činitell Vsaifdo, ki je kakor koli pove- zan 7. življenjem mladine m za- ■eie^it^ njem pr zadevanja, se prav posebno razveseli, kadar vidi vse lot-o ob čacu izdajanja knjig v miadtn&kem oddelku ptuj- ske ljudske knjižnice , m»ožico ^ka i^jfvih otrok pri izbiranju knjifl, V knjiinco jih privede želja po znanju, želja po spozna- vanju ča.-%nv, dogcdkov, krajev n ljud'. Nekateii so še ne^mn ne- rodni in bo^e segajo po knji- gah, ki so jian na ra^poAago v pro- stem pjJistopu h knjižnim poikiam, drugi, že sed 5005 knjigam, kjec je zastcpamh 1100 del, sehi primemo čtivo. Mfid^o Sju^l Se ne zna cen^i vrednosti Branje kinjifl je zeHo važoo sa- nK>.aeiH*ičevalT>o sredistvo.. Saj dopoktjuge šotlski pouk in vzgojo pn .šoJoobvaznbh obnok^, pni šoti odrasiem nrladem čdovekiu pa po- maga, da ne zaipade v a. Žail je tudi še m«ogo stas^^v, ki zaradi lastne zaosta- losti T*e majo ceniti knjtige. To so fjovečaii taki IjiJdje, ki san« niso kaj prida bradi in zato ttjdiu svojjm oArokom branje prepove- dujejo. Brajnje knJ5g se jim zdi brez ieonsti in zaipra-vljanje čaea. Noi^ta Me, storšev in p#s«Nj še knjižnrc je v im, ila iM^a vzf^ Kakor povsod, mera veil;>ati tu- di pri branju prava metra, kaj kdo bere in koliko. Otnck mora brati svoji starosti pa-iimeirno čtivo, brati mora redno, toda zmerno. Otroc. kaj radi nagibajo k skrajnostim. Zato m-ora mladega čitate^ja ne- kdo voditi. Nekateri otrcoi se ka- kor črvi zajedo v branje in pri uporM« časa ne poznajo prave mere. Ves prast čas b, najra.]« uporabjik za branje. Zjiano je, da tiid; preobilno branje zapušča ne- gativne sledove. Preobilno branjfl otroka cxlvra)ča od izipohijevanja ostalih dnevnih dolžnosti, ga pre- več osami in odmaikne od vsak- danjega življsnja. Ns^fStprr.itno pa premalo branja aLi nič branja na- pravija otroka praznega, nezain- teresiranega za pojave življenja. Zslo važno je tudi vprašanje, kaj kdo bere. V tem oz;iru bi vsak otrok poitirebovai mentorja, vodni- ka. Ta bi ga moral voditi od la-ž- jega k težjermi čtivu in se ozi- rat na p^Jthične .spGGohn'-'\sti otro- ka. Voditi bi ga mon-a.l skozi tako čtivo, ki je ravn.o zanj, za njegovo duševno rast najprimernej-š-;. fz- brat: bi mcrr.l čtivo, ki v otroku odpravlja slabe lastnost in snod- buja d'cbre, .skratka, voditi bi ga m'cra'l skoz; čttvo, ki v ctroku razvija pozitivno psiih čne Si{X)isob- noiSti. Tak h ment^'>rskh n?.t!oq na- ša knji;žn;Ca ns more izip^injevati. Naša pr zadevna knjižničarka Vaupotičeva '^včasjh kom^j zma- guje v tesnem prostoru iadaja- nje knj g in se lahko le včasih, kadar ni navala mladih bralcev, bežno ind.:vidua'no bavi s tem al: cnrm in mu to in ono svetuje. Potrebna bi nam^ bila posebna, prostorna m^lad nska knjfžn^ca, kjer b bralca lahko tud, vzgajali. Uvesf. b' moral; bra''ne ure za različne str-4>nje starosti, posve- titi bi se nKi-ailt nekrJ. ko tudi estetsiki vzgoji mladine in raz- širi bi maral; sedanje ozko delo knjižmioe, k* se omejuje samo na ra«ilj8vanje knjig. Kf^ k>en) naši mkHfi atisielii MSariina najraje sega po prav- ljicah, zjgodnah iz partizansk h dmi, i>o pobo^sih, pustolov.ščinah, nekateri segajo radii tudii po po- Ijodnoznanstvenih delh. ■ Otroci rkajraje bero deila Franceta Bevka, Toneta SelUškarja, Finžgarja, Ele Perocijeve. Za najn^jše .90 vato- !ji besedišče je pcmqnjk'ji.- vo, nma razvite fantazije, je oko- ren m ne zna logično miisliti. Branje knjiri vpliva tudi na šol- ski uspeih. Nekateri starši so se že večkTa-t pvohvalid:, da gre nji- hovim otrokom v šoli bolje, od- kar obiskujejo knj.-žnioo. Bolja uspehi se kaze.jo zlas^ti pp jezi- kovnemu pouku, pni zgodovini m zebijljepsu. Zanim vo jc to, da včasih mladi bralci vzgojno vj>'i- vajo tudi na svoje dcmače oko- lje. Po knjigi, k jo otrok prtnese domov, včaisih segajo vsi difužinsk: člani, oče, mati, sestre n bratje. Včasih kakšna ;'zposoj3na knjiga poroma celo k .sosedu ali v so- sedno vas. Število naših hrnicev stalno narašča V letu 1957 jG obiskalo knjiž- nico 6791 bralcev ter Si izposo- dilo 11.381 knj g. V letu 1958 ^T-- -Ti-^li že 7251 izposojeva-lcev z 12.700 knjigam. V letošnjem prvem poiietju je knjižnica tzjpo- [ .sodiSte 61^ bralcem 11.599 knjig. , Od tega je bi'!o 9928 !eipo?ilovnih )n n^^l podjaidnoznanstvenih m driijgih poi:BČ,nih del. \4ed hratk^i je bMo 3,'%1 dečkov in 2757 deklic. Bo sa^tavu je bilo 5134 učencev osnovnih šol, 584 dijakov gimna- ziiije, 316 iz vrst vajencev in de- lavsske mikadins m 94 staršev, ki so si ii-jposodil; knjige ozir. s*i- kanace za c crt>ane. V knjtržnk;! je vf>isaoJh 1280 članov. Od teti je s*atot5i ozar. rednih hra6 knj»g. Zanimajo ga potopsi, zgcdovin- ske poveeti in tudt tebnično knja- ge. Je pa še mnogo drugih stal- mti ob;skovak;ev. Navedemo naj samo nekatera ;mena: Ivsm Go- ruip, Ailjoša lx>gar, Jože Butolen, Marija Pečnik, Ade>'a Benkič in drugi. Od vajencev je bil stalen obiskovalec Ignac Š menko, zidar- ski vajenec, dcma iz Haioz. Mlodinskd knjižnica nujno ^otrebufe nove firostore Zanimanje za knjige se je po- sebno letos zelo povečalo. Že v prvem paktotju smo dosegli letno povprečje. To zanimanje pa b. Mo seveda še večje, če b; im«ia , mtladinsika knjižnica svojo čital- nico kjer bi jo miad=na dnevno obiskovala in ob čitanju uporabila deil prostega časa. V Ptuju je ne- kaj nad 2600 csnovnošc^lske, gim- nazijske n vajenske mladine. Kljub lepemu številu č tateiljev (750 rednih bralcev) je pa to še vedno malo, ker le nekaj več kot ena tretjina obiskuje knjižnroo. Z lepo urejeno čitalnico bi se šte- vilo brailcev prav gotovo dvignilo. Knjige zaradi soraz-merno viso- k::h cen niso vsakcmur pr stopne. Redki so pnmeri, da imajo druž - ne svoje dcmače knjažnice in le malokdo s, lahko kupi knjig^o. Zato je mladinska knjižnica še bolj pomembna, ker je ob druž- beni skrb založena tudi s pr^ mernim številom novih knjig. V tem pa j.e ravno pomen knjižnice kot družbene vzgojne ustanove, da lahko zadcsti željam in potre- bam najširšega kroga čitateljev. Bil bt torej že .skrajni čas, da naša mladinska knjžnica pr.de do svojih že ob razpustu okraja do'cčenth prostorov. V sedanji tesni sob,, ne more izvrševa.ti ši- rokih nalog, ki si jih je že ob ustanovitvi pcstavla. Drago Hasl LJUBLJANA NSDfii-JA, 19. JULIJA 6.00—6.30 Nedeljski jutrajiji pozdrav — vmes ob 6.C5-5.10 Pcio*i:a.. vre- menska napftved in doevni koj^ar. 6.30 Rekiarae. 6.40 Prireditve diifrva. 6.45 Vedri z-voki. 7.00 Napoved čas-a, poro- čila^ vTcmesnska napoved in radisHi ko- iedar. 7.15 Pihalni orkester LiuUske mi- lice p. v. Rudolfa Stariča. 7.35 Lahko zlu^o izvaja orkester Cediic Duracmd. 8.00 Mladinska radijska igra — Milan .rfje med Reko in morjem. 12.00 kaii poslušalci česti- tajo in pozdravljajo -- I. 13.00 Napovod čisa, poročila. vremenska mpoved in objava dnevnega sporeda. 1,1.1."i Obve- rrtila in zabavna g'aslia. 13.30 Za našo vas. 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.00 Napoved čr.sa. poročila, vremens-ka napwed in obvesti- la. l,=).i5 Reklame. 15..30 Iz zakladnice romantične glasbe. 16.00 Humoreska tega tedna — Oeorge M'ikes: Tujec na Aiigieš)5.em. 16.20 Zaple^šiva, babica! 16.41 Popularne slovenske zborovske skladbe. 17.00 60 minut Športa in glas- be. 18.00 Radijska ieira Rao^l Ploqu!n: Odšel brez naslova fponovitevj. 19.00 Zabavna jlasba. vtr.ps obvestila in re- klame. 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Nedeljski intervju. 21.00 Športna poro- čila, 21.10 0. Puccini: Scene iz opere ..Turaadot". 22.00 Kapoved časa, poro- CiU, vremenska napoved in pregled spo- reda za naslednji dan. 22.15 V plesnem ritUM!. 23.00 Poročila in pregled tiska. 23.10 Popevke na tekočem traku. 23.35 Uroš Krek: Koncertantna glasba za fa- got, god-alni orkester, harfo in timpane. 24.00 Zadaja poročila in zaklruček od- daje. MESTNI KINO PTUJ predivaje od 17. do 19. julija ame- rSk barvni film »Med nebom in zeml-jo« in od 21. do 25. juiija poijsk; fti^ni »Kanal«. KINO TORNAVA predvaja 18. in 19. jul.ja ameirtšk. barvni fikn »Zadnji Komanč«. KINO MURETINCI predvaja 18. m 19. julija franco- ski barvni fiiJm »Šentjernejska rvo««. 9. julija so darovali svojo kri prebivalci iz Dornave in okolice. Krvodajalcem in organizatorki tov. Marin Frančiški se iskreno zahvaljujfimo. Darovalci so: Jančič Marija (devetič), Toplak Marija (petič), Ivančič Rozalija, Mislovič Janez, Kovačec Ana, Pro- senjak Marija, Peteršič Anton, Šarlah Zvonka, Toplak Ana, Žuran Mirko, Zupanič Franc, Marin Frančiška, Cigula Jože, Hojski Blaž, Sok Rozalija. Ostali so še: Pajnkiher .Anton, Murko Anton. Postaja za transfuzijo krvi pri Splošni bolnišnici Ptuj o VZROKIH ZADIHA Zadih iz ust je zelo neprijeten pojav, ki je neugoden tako za bol- nika samega kakor tudi za okolje. Bolnik sicer redko čuti svoj Mdih. medtem ko ga okolica takoj čuti in — kar je za bolnika še bolj ne- ugodno — pogosto to tudi takoj pove, se ga c'f|iba ali se z njim po- govarja v določeni ra/dalji. Še bolj neugodne posledice imamo pri mladih ljudeh, katerih življenje je večkrat nesrečno zaradi neprijet- nega /adiha. Pojav nadiha iz ust je pogostejši pri moških nego pn ženskah, ki s svojimi pripombami včasih prvič odkrijejo bolniku, da ima neprijeten zadih Iz ust. E*ri otrocih je ta pojav zelo redek ir^ ga v glavnem srečujemo le pri od- raslih ljudeh. Vzroki neprijetnfn;ja zadiha iz ust so dejansko zelo različni. To je vedno sprrm.ljevfini sim.ptom, vedno znak nekega drugega obo- lenja. Razlikujemo .flod začasnim in stalnim zadihom iz ust. Naj- pogosteje je zadih posledica pre- ostalih delov hrane, ki se zadržu- jejo med pokvarjenimi zobmi ali v raznih gubah sluznice v ustih, in ki razpadajo pod vplivom bakt6?rij, ki povzročajo gnitje. Mnoga obo- lenja ustne sluznic« in razne za- strupitve, ki povzročajo vnetje sluznk^e v ustih pogosto spremlja zadih. Kronična vnetja krajnikotv pri čemer pride do škrbin in lu- kenj pri krajnikih, morejo po- vzročiti zadih. Zadih spremljajo tudi mnoge angine, zlasti pa v primeru šfcrlatinke in difteritisa. Obstaja tudi zadah, ki izhaja Iz nosa. Tako pri rajnih kroničnih obolenjih nosne sluznice, ko aje za razpadanje in vnetje, imamo posebno neprijeten zadih. Prav ta- ko dejstvujejo tudi dolgotrajna gnojna obolenja sinusa. Obolenja prebavnih organov, zlasti pa njihova zoženja ali raz- širitve, ki privedejo do zastoja hrane in njenega razpadanja, po- vzročajo smrad. Isti primer ima- mo, ko gre za rakasto obolsnje grla in želodca. Včasih povirroča- jo smrad tudi plmj iz prebavnih organov Nekatera («'x)'enja želod- ca, pn čemer pnds do zabtoja hrane, nastajanja plinov in riga- nja, povzročajo neprijeten zadin, kar je zlasti primer pri raznih prehladih. Motnje v presnovi or- gani.zma, zlasti pa slidkorno bole- zen in uromijo spremlja vedno an- dih IZ ust, zlasti kadar gre za huj- še oblike teh bolezni. Sfatni zndih iz ust imamo v pri- meru nekaterih obolenj dvanaj- sternika, posebno pa pri motnjah v zapiranju zaklopk na prshodu iz tenkega v debelo črevo, zaradi če- sar prihaja do vračanja plinov iz debelega črevesa v tenko črevo, od tam pa se izločajo z dihanjem. pri zdravljenju je treba najprej ugotoviti obolenje, ki povzroča neprijeten zadih. Vzrok je treba vedno poiskati z vestnim zdrav- niškim pregledom in le tako je moč pričakovati, da z zdravlje- njem dosežemo zaželeni uspeh (kar po ni vedno primer). V zadnjem času so se zdravili ali se še zdravijo v ptujs^ki bol- nišnici naslednji ponesrečenci: Kirbiš Marjan, Nova vas, Ptuj — padeCj poškodba glave; Ko- stanjevec Angela, Bukovci 15 — padla z drevesa, poškodba roke; Brodnjak Milica, Formin 63 — padec z voza, poškodba desne noge; Žunkovič Jože, Zlatoličje 97 — poškodba roke na kosi; Kokol RozJka. Ptuj, Ormoška 1 — padec, poškodba leve noge; Brunčič Alojz, Jiršovci 41 — po- škodba desne noge; Reberc Dra- go, Zamušani 52 — poškodba leve roke; Spanring Ivan, Ptuj, Rajčeva 13 — poškodba roke na kosi; Gajšt Ivan, Statenberg 88 — padec s kolesa, poškodba ro- ke; .Tanžekovič Alojz, Kidričevo št. 6 — padel s kolesa, poškodba na glavi; Cimerman Irena, Mest- ni vrh 31 — krava ji je poškodo- vala levo roko; Stuhec Ivan, Or- mož, Ptujska cesta 8 — padel z motorja, poškodbe po telesu; Kolar Alojz, Selce-Lenart v Slo- venskih goricah — padec, po- škodba desne rame; Kavčevič Ignac, Lovrenc 12 na Dravskem polju — padec, strta ključnica; Mežnarič Barbara, Strejaci 13 — s srpom se je vrezala v desno roko: Voglar Anton, Nadole 20 — bil je napaden in poškodovan po telesu; Žižek Pavla, Slavšina št. 7 — pri košnji si je poškodo- vala roko; Soba Stanislava, Dež- no 47 — padec, poškodbe po gla- vi; Fuks Terezija, Podvinci 127 — s srpom se je vrezala v levo nogo; Valentan Franc, Apače 126 — nekdo ga je udaril z motiko po glavi; Zorko Matevž. Mestni vrh 89 — na mlatilnici si je po- škodoval levo roko; Vuk Anton, Apače 55 — poškodba noge: Sitar Jernej, Dravinjsld vrh 7 — nekdo mu je s sekiro poško- doval glavo in levo ramo; Petek Tomaž, Podgorci' 94 — padec, poškodba na glavi; Horvat Liza, Sobctinci 19 — krava jo je po- drla, poškodbe roke; Osenjak Jožica, Šturmovec 3 — požrla je sponko za lase; Klanjšek Tere- zija, Šturmovec 28 — padla je z lestve, poškodba leve noge; Za- goršek Franc, Smolinci 50 — pa- del s strehe, poškodba hrbtenice; Stanjko Anton, Juršin-ci 18 — padel s skednja, poškodba hrbte- nice; Vincek Franc, Stojnci 91 — poškodbe na glavi; Stres Franc, Cermožiše 59 — padec, poškodba desne noge; Velnar Franc, I^peršice 31 — poškodba desne roke; Horvat Ivana, Sobe- tinci 45 — padla je z drevesa, poškodba leve noge; Pajnidher Zdravko, Rodni vrh 37 — na kosi si je poškodoval desno nogo; Pe- trovič Marija, Soviče 3 — po- škodba noge na kosi; Petek Da- nijel, Polenci 5 — poparii se je po telesu; Hozjan Martin, Starše št. 2 — poškodba leve noge; Sti- berc Marjan, Rogoznica 1 — po- škodbe na nogi; Ribič Alojz, Zla- toličje 79 — nekdo ga je napadel, poškodba hrbtenice; Polančec Ivanka, Bednja 52 — poparila se je po telesu; Fekonja Neža, Vel. Brebrovnik 35 — padec, po- škodba noge; Korpar Branko, Osluševci 36 — poškodba desne noge; Furjan Avguštin, Jarki 10 — padec, poškodba po telesu; Hvaleč Alojz, Majski vrh 45 — na kosi si je poškodoval desno roko; Majcenovič Ana, Dolane št. 15 — padec z drevesa, po- škodba desne noge V / čitalnici Studijske knjižnice SLOVSTVO O PTUJSKI PRETEKLOSTI Na?e učiteljstvo se^večkrat za- teka v čitalnico Studijske knjiž- nice, kajti za pouk domoznanstva na osnovni šoli je potrebno raz- no slovstvo o zgodovini našega mesta. Tudi drugi, ki jih zanima pestra in burna preteklost ob- dravskega Ptuja, bodo v naši či- talnici našli marsikaj, kar jih bo zanimalo. Kdor se hoče n. pr. poučiti o zgodovini dominikan- skega samostana, ki smo ga v zadnji številki opisali, temu je dosegljiva razprava Frana Ko- vačiča: »Gospodarska zgodovina domiiiikanskega samostana v Ptuju« (Časopis za zgodovino in narodopisje 1913) — potem pa še zgodovinska razprava »Domini- kanski samostan v Ptuju« (Vo- ditelj 1914) od istega avtorja. Starejše-delo o samostanu je »Geschichte des 1786 aufgelasse- nen Dominikaner-Klosters zu Pettau« (Zgodovina leta 1786 raziDuščenega dom. samostana), napisal ga je J. Honisch. Naj navedemo še najvažnejša dela o Ptuju, dosegljiva v čital- nici. Znamenita Povodnova me- ščanska čitanka je v prepisu v Mestnem ariiivu. (Nadaljevanje) RaLsp: Ptuj, najstarejše šta- jersko mesto in njegova okolica. Graz. 1858. Felsner: ptu] in njegova oko- lica. Ptuj 1895. Kotnik Fran; Ptuj v srednjem in novem veku (Mladika 1926 in Jubilejni zbornik 1943). Abramič M.: Poetovio. Vodnik po muzeju in stavbnih ostankih rimskega mesta. O antičnem Ptuju so mnogo pisali v raznih arheoloških revi- jah- Saria, Skrabar, ^ Valter Schmid, Gurlitt, Sovre (Ptuj v rimski dobi). Pahič in dru.gi. O splošni zgodovini ptuj:^kega območja pa so še pisali Sleko- vec, Jos. Zahn, Gubo, Baš, Pirch- egger in drugi. O umetnostni ztrodovini: Štele. Zadnikar. Curk (v zadnji številki »Kronike« je izšla njegova stavbno-zgodovin- ska skica »Ptujski grad«). Za ptujsko pravo je važna raz- prava Ferd. Bischoffa »Ptujsko pravo iz leta 1376« (v nemščini). O tem je pisal še Fr. Veselko v Kroniki slovenskih mest 1939. O glasbeni preteklosti iz Ptuja je pisal Druzovič Vladislav in sicer »Iz ptujske gla.^^bene pre- teklosti« (Kronika 1938). Naj- novejše delo iz tega področja pa je brošura »Zgodovina glasbene šole v Ptuju«, napisal jo je Dra- go Hasl. Pomembni so še zborniki: Zbornik ptujskih akademikov (1932) — Spominski list septem- brskih dogodkov (1933) — Gle- dališka kronika 1952. — Ptujski zbornik ob 60-letnici Muzejske- ga društva (1953). Dodatke o Ptuju bi našli še v Schmutzovem in Janischevem leksikonu. Prav tako v Leksiko- nu Drav.ske banovine. Seznam zgodovinskih del o Ptuju najdemo v bibliografiji o Ptuju — napisal jo je Fr Baš v ČZN 1933, to je nekak zbor- nik, posvečen Ptuju. Toda ta se- znam zgodovinskih del je bil se- stavljen že pred 26. leti. V tem času je bilo o Ptuju že mnogo napisanega. Zato bi bilo potreb- no, da bi kdo sestavil novo bibliografijo, ki bi vsebovala tudi novejše stvari. SPLOŠNA ZGODOVINSKA DELA IN ČASOPISI Od splošnih zgodovinskih del bi om^enili samo najvažnejša, ki so dostopna v čitalnici Studijske knjižnice vsem onim. ki se bodisi poklicno bavijo z zgodovino ali pa jih kako drugače zanima ta predmet. Na prvem mestu bi morali omeniti Kosovo Gradivo za zgodovino Slovencev v sred- njem veku. V letih 1892 do 1926 je Sloven- ska Matica v Ljubljani izdajala zgodovinske opise slovenske zemlje, tako n. pr. opis Goriške, Trsta, Istre, Kranjske, Koroške. Za našo ožjo domovino bi prišla v poštev Kovačičeva Zgodovina Slovenske Štajerske in Prek- murja. Splošno znana je Grudnova zgodovina slovenskega naroda, ki jo je po piščevi smrti nada- ljeval Josip Mal. Zelo pomem- ben je Kardeljev Razvoj sloven- skega narodnega vprašanja iz leta 1939. Knjiga je že zelo redka na knjižnem trgu. tudi naša knjižnica je nima. Ima pa naj- novejšo izdajo tega pomembnega dela, pisanega na podlagi dialek- tičnega materializma. Od predvojnih zgodovinskih del bi še omenili Melikovo Zgo- dovino Srbov, Hrvatov in Slo- ^ vencev, ki je izšla v zbirki »Pota in cilji«. Leta 1954 je začela v poljudni obliki izhajati Grafenauerjeva Zgodovina slovenskega naroda. Doslej so izšli trije zvezki. Končno ne smemo pozabiti Ko- sove Zgodovine Slovencev od naselitve do 15. stoletja v izdaji Slovenske Matice. Za področje Slovenske Štajer- ske in še posebej ptujskega pod- ročja bi prišle v poštev nekatere splošne štajerske zgodovine, ki so jih napisali znani zgodovinar- ji: A Muchar, H. Pirchegger, Zahn, Krones, Mell in dr. Vsa ta njihova dola so se ohranila med knjižnimi zbirkami Studijske knjižnice in to po zaslugi Muzej- skega diTJštva v Ptuju, ki je od svoje ustanovitve leta 1893 siste- matično zbiralo vire in slovstvo o preteklosti ptujskega pod- ročja. Njegova zasluga je tudi, da se je ohranila vrsta zgodovinskih časopisov, kot n. pr. Časopis za zgodovino in narodopisje v Ma- riboru V njem so dolgo vrsto let izhajale razprave o ptujski pre- teklosti, o njegovih umetnostno- zgodovinskih spomenikih, naro- dopisnih posebnostih in drugo Kdor bi se podrobneje zanimal za zgodovino Ptuja, bi nujno moral pregledati letnike tega časopisa V čitalnici je na raz- polago še dolga vrsta hrvaških in nemških časopisov, zlasti arheoloških. Naslovov ne bomo naštevali, kdor bi potreboval gradivo iz njih. so mu ustrezni letniki na razpolago. CM nemških bi imenovali samo dva, ki bi jih bilo potrebno kom- pletirati, in sicer sta to Carinthia iz Celovca ter Časopis Zgodovin- skega društ\'a za Štajersko Zal pa čitalnica ne more priti do potrebnega denarja za aab^vo l^h revij, ki pišeta tudi o naših zadevah, ki zanimajo naše ljudi. Zadnje republiško posveto- vanje v Ljubljani o problemih znanstvenih in strokovnih knjiž- nic je opozorilo na škodo, ki na- staja pri nekaterih knjižnicah s tem, da ostajajo njihove pred- vojne zbirke nepopolne Nekateri zgodovinski časopisi, zlasti iz arheološkega področja, so že kar redki Cesto dobiva nač-p '^italnica prošnje iz raznih krajev države, naj jim posodimo zaželjene revije, Kako vedo ti razni prosilci, da ima naša usta- nova določeno zgodovinsko revi- jo ali pa knjigo? Za vso državo se sestavlja Centralni katalog knjig in časopisov Pri tem ve- likem podjetju sodeluje tudi naša knjižnica in pošilja kata- ložne listke s podatki o knjigah in časopisih Od sodobnih zgodovinskih časopisov dobiva čitalnica. Zgo- dovinski časopis. Kroniko, Ar- heološki vestnik in Varstvo spo- menikov. Zelo važne so tudi publikacije iz raznih strokovnih področij, izda.1a jih Akademija znanosti in umetnosti v Ljub- ljani. stran 4 PTUJSKI TEDMIK ptl;j. dne r-. jcam WS9 O dvoglavM ljudeh Dvoglavce prištevamo med zra- sle dvojčke. Nastanejo na ta na- čin, da se cepi prednji del plo- dove osnove. Le prav redko pa se omejuje podvojitev le na glavo in vrat. Pri večini dvoglavcev se ce- pitev hrbtenice razteza v oprsje, tako da ima vsak od odraslih dvojčkov dvoje ramen in dvoje rok, od katerih pa sta srednji druga drugi v napoto. Trebušni del in nogi sta povsem enotni. Pri popolnejši cepitvi osnove se podvoje še drugi deli telesa in nekak skrajni primer sta le malo zrasla siarnška dvojčka. Prve podatke o dvoglavih dvojč- kih zasledimo v Avguštinovi knji- gi »De civitate Dei«, v kateri pi- še, da je dvojček živel v čagu kralja Teodozija v Emavsu. E>o pasa je bil enoten. Vsaka glava je mislila samostojno in zato pogo- sto po svoje. Včasih so ju videli, kako se rneds^x)jno obdelavata. Eden od dvojčkov je kmalu umrl, kar je naravno bilo združeno tudi s smrtjo drugega. Bolje sta se razumeli glavi dvo- glavega dvojčka ki so ga po gla- vah imenovali Peter inPavel. Ro- jen je bil leta 1316 v Florenci. Kazali so ga za denar radoved- nim množicam po sevemoitalijan- skih mestih, kar mu je donašalo velike dohodke. Dvoglavca Petra in Pavla omenja v enem svojih epigramov tudi italijanski pesnik Petrarca, ki ga je sam videl. OkoU leta 1500 se je rodil v Elsslingu dvoglavec ženskega spo- la, ki je vzbujaj v Nemčiji veliko pozornost in ga je n^likal tudi znameniti slikar Albrecht DCirer. Iz leta 1697 je ohran^n letak s sliko dvogiasfega l*B^ega voja- ka, ki so ga ujeH ▼ bitki pri Mo- reji v Orčiji. Baje se je pri tem branil z občudovanja Triedno hrab- rostjo. V ujetništvo je živel še več let in postal predmet sploš- nega zanirrranja. Nekaj več podatkov je cAranje- nih o nadaljnjih dveh dvoglavih dvojčkih. V let« 1490 sta prvič javno nastopite »škotska brata,« ki sta žeia na Gotskem in v An- gliji velike uj^>ehe. Zgornji del te- lesa, od prsi dalje, je bd dvojen, spodnji de 1 pa enoten. Škotski kralj je dal dvoglavega dvojčka skrbno vzgojitL Obe glavi sta inoe- 11 mnogo sJTBsla za glasbo in petje. Ovojčtai so vsepovsod vztrajno va- bili. Na prireditvah sta glavi peli dvoglasno. V ostalem pa sta bili zelo pHrepirljivi m sta se tudi n»ed seboj neprestano pričkaM. Vsaka glava je imela svojo voljo in po- gosto drugi ravno nasprotno. Ta- ko se je prav cesto primerilo, da je vsaka glava hotela v svojo smer in to voljo skušala uveljaviti ne glede na drugo. Ker pa je imel dvoglavi dvojček le en par nog, ki so bile očitno pod vplivom obeh glav, je bil običajno rezultat te medsebojne borbe ta. da je dvoj- ček padel na tla. Dotik s spodnjim, skupnim delom telesa sta zaznala oba »brata«, v zgornjem;- ceplje- nem delu telesa pa le ustrezna gla^-za. »Škotska brata« sta trmrla v 28. letu starosti. Zadnji in najbolj znani dvogla- vi človek se je rodil 4. okto- bra 1877 v italijanskem mestecu Locana. To je bil Ivan in Jakob Tocio. Telo se mu je pričelo ce- piti v višini šestega rebra v dvo- je prsnih košev s pljučmi m dvoje src. Notranji organi so bHi debro razviti. Dan^s na vsem svetu ni odra- slega človeka z dvema glavama. Sodobna znanost bi z izpopolnje- nimi metodami o raziskovanju te- lesno-duševnih odnosov v njem vsekakor našla zelo hvaležno štu- dijsko področje. Obleka iz papirja Za bodočnost napovedujejo, da si bodo ženske nakupovale po- letne obleke in moški športne srajce kar v papirnici. Če komu obl^a ne bo več všeč, jo bo vr- gel v koš za papir. Papirnata vlak- na sicer niso nič novega toda no- va papirnata snov, katere kemič- no formulo označujejo zdaj kot »K-2000« in jo zdaj preizkušajo v laboratorijih, ne bo nadomestek v dosedanjem pomenu besede, marveč jo bodo uporabljali kot surovino za delovne obleke, ki jih bodo ljudje po delu zavrgli. »K-2000« ni novo vlakno, saj je njegova osnova les. Novo bla- go ne bo prihajalo iz statev, mar- več iz posebnih strojev za papir, ki ga bodo potiskali prav kot tek- stilno blago. To papirnato blago bo mogoče izdelovati v želeni debe- lini in luknjičavosti. Nadaljnja prednost papirnate obleke je, razen cenenih surovin, tudi možnost nagle izdelave v so- razmerno preprostem proizvod- nem procesu. Osnova je mreža iz nylona ali drugih umetnih niti na njo pa bodo prilepili več vlažnih celuloznih plasti. Skrivnost novega proizvodnega procesa je celulozna vata, ki daje tenki obleki odpor- nost proti obrabi in pritisku. Za- drge ne bodo všite, marveč jih bodo le prilepili na blago. Čeprav se zdijo možnosti za uporabo papirnate obleke neome- jene, posveča industrija pozornost predvsem delovnim oblekam. Snov »K-2000« se bo obnesla zlasti v atomski industriji, ker morajo tam zdaj ljudje dnevno menjati perilo in delovne obleke ki jih pe- rejo po dragem postopku, novo pa bodo po delu prosto odvrgli. Tudi druge industrijske panoge kjer se ljudje pri delu močno ma- žejo, se zanimajo za papirnate de- lovne obleke iz novih snovi. Indu- strijsko čiščenje delovnih oblek tako poškoduje dosedanje blago, da obleke vzdržijo le nekaj takih procesov. Če bodo nove delovne obleke iz cenene snovi »K-2000«. jai bodo lahko na primer po eno- tedenski delovni uporabi prepro- sto odvrgli. Seveda bo trajalo še nekaj časa, preden bomo lahko videli elegant- no papirnato obleko na modnih revijah, papirnate kuhinjske pred- pasnike in srajce pa bodo ljudje nosili nemara že v bližnji bodoč- nostL OGLAŠUJTE V PTUJSKI TEDKIK 10 ur je plaval za ladjo Neki mornar je pade! s potni- ške ladje »Manarch« sredi Tihe- ga oceana. Pogrešili so ga šele čez več ur. Kapetan je ukazal, da mora ladja pluti po isti poti na- zaj. Vsa posadka je bila na ograji in je gledala, če bi kje v vodi za- sledila izginulega tovariša. Čez ne- kaj časa .so zagledali v vodi nje- govo glavo. Takoj so ga privlekli IZ vode. Imel je posebno srečo ker v tistem delu Tihega oceana kar mrgoli morskih psov. Razen tega pa na ladji niso vedeli kdaj je padel v vodo in so ga našli či- sto slučajno. Hudo preizkušnjo je preživel na morju tudi neki 60-letni turkmen- ski ribič. Nenaden vihar jc odvle- kel njegov ribiški čoln na odprto morje, kjer je preživel 22 dni brez vode in hrane. Morski tok ga je odnašal vedno bolj na odprto morje. Po 22 dneh pa je zadel ob obalo. Leteči laboratorij Neki znanstvenik je izračunal, da preleti čebela, ko nabira med, po 36 km na dan. Polovico te po- ti preleti s tovorom ki znaša se- dem desetin njene teže. Tega ne zmore noben delavec s še tako mišičastimi rokami. Ko maha čebela s krilci, se njena prsna mišica skrči in izpro- ži po milijonkrat na dan. Ener- gijo za to vztrajno delo dobi iz sladkorne vode, ki iz čebelinega želodca prehaja v prebavila. V krvi ima 20-krat več sladkorja kot človek. Ljudje so mnenja, da čebela na- bira med. Vendar ga ne nabira, marveč ga šele predela v svojem želodcu, nabira pa nektar, to je sladki sok ki ga izločajo r^tline. Ta nektar vsebuje od 20 do 75od- stotkov grozdnega in sadnega sladkorja, glede na vreme pa je njegova raztopina gostejša in red- kejša. Čebela mora obleteti 5 milijo- nov deteljnih cvetov, preden pri- pravi kilogram medu. Če hoče nabrati liter nektarja pa mora 20.000-krat na pot. Med spravi v S0.t. druga čebela pa kane na vrh mravljično k-i!>lino, ki konzervira. Vosek je produlct iz medu in cvetličnega prahu. Tz medenega želodca potuje skozi prebavila v kri, potem pa prihaja v zadnjem delu čebelinega telesca skozr osem žlez na dan kot nekakšen znoj. Iz voska delajo čebele satovje in so izredne kemičarke, leteči labora- toriji ki proizvajajo dragoceno živilo. Od kdaj v nedeljo ne delamo Povsem naravno se nam zdi, da mora po šestih delovnih dneh pri- ti dan počitka, ko se zapro de- lavnice in trgovine, uradi in šo- le, ko lahko svobodno razpolaga- mo s cehm prastim dnem. Vse- kakor je človeštvo že v davnih dobah težilo za tem da si privo- šči pp šestih dneh dela dan raz- vedrila, da je sedmega dne zbiralo novih moči in sil za naslednje de- lavnike. Dan počitka pa ni bil vedno pri vseh narodih isti. Kar je nam nedelja, je bil starim Gr- kom ponedeljek, Perzijcem torek, Sircem sreda, starim Egipčanom četrtek, Turkom petek in Židom sobota. V začetku krščanstva so imeli pravzaprav dva praznika: Judje so praznovali soboto, krist- jani pa nedeljo. In tako so bile ob nedeljah odprte trgovine in so ljudje delali. Šele cesar Konstan- tin Veliki je leta 321 prepovedal ob nedeljah vsa nenujna dela, ce- sar Leon III. pa je v prvi polovi- ci osmega stoletja slednjič prepo- vedal vsakršno delo na ta dan. Svet se je na to postopoma priva- dil in navada je ostala do današ- njih dni. NOVI NAROČNIKI »Ptujskega tednika« Konrad Jurgec, Cirkulane, Juli- jsna Kranjčič, Gorišnica. Marija Debelak, Velika Nedelja, Jože Mo- horič, V. P. Čačak, Ivan Palko. V. P. Mučiči. Feliks Podhost- nik, Juršinci, Kari Fras, Šoštanj, Cecilija Petrovič, Ptuj, Ivan Cu- cek. V. P. Umok, Alojz Štalcer. Podčetrtek ob Sotli, Štefan Ra- mot. V. P. Kraljevo, Jakob Kme- tec, Leskovec. Vera Blumenau, Miklavž pri Ormožu. Konrad Čeh. Trnovska vas. Alojz Škamlec, Trnovska vas, Maks Kozel. V. P. Goražde, Srečko Armos, Dester- nik, Vincek Mu^ko. Destemik, Til- ka Janžekovič, Maribor. Alojz Vajda, Moškanjci, .Tožef Zavec, Podlehnik, Ivan Botolin. V. P. Reka. STARE IN RABLJENE SODE od 300 do 600 litrov prodaja ob sredah in petkih »^ovenske go- rice«. Ptuju. HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOP- JEM z nekaj zemlje ob Zagreb- ški cesti v bližini Ptuja zaradi starosti prodam. Vprašajte Po- brežje 9. OTAVO PRODAM. Naslov v upravi lista. HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOP- JEM in 1 ha posestva z lepimi njivam;, sadonosrrikom in braj- dami prodaim. Cena 500.000 di- narjev. Kranjc Franc, zidar, Ga- bemik, p. Juršinci v Slovenskih goricah. ODLICNJAKINJA INSTRUIRA učence 6. in 7. razreda osem- letke vsak predmet. Naslov v upravi lista. HIŠO. zroANO, z opeko krito, za takojšnjo vselitev ter arondira- no posestvo v izmeri 2 ha pro- dam. Cena ugodna. Karel Bru- men. Voličina 31. JEDILNICO PRODAM. Naslov. Maribor, Razlagova 3, pritličje, vrata 2. Ogled dnevno od 12 do 15, ure. SPALNICO, kompletno, dobro ohranjeno, iz češnjevega lesa, prodam. Pemarčič, Maribor- Studenci, Groharjeva ulica 18 (pri kadetnici). GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmem. Naslov v upravi. KRAVO vzamem v rejo, todi doplačam. Naslov v upravi. PREKLIC Podpisali Franc Kom*:, Ptuj, Rajšpova ulica, obžalujem in pre- klicnjem žaljivke, ki sem jih iz- rekel proti Antonu Ribiču, Lan- cova va«, ter se zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega pre- gona. Franc Komik na ptujskem živilskem trgu v sre- do, 15. julija 1959. POVRTNINA: krompir 20 din kg, špinača 60 — 80, Čebula 30 — 50, česen 100, stročji fižol 60, hren 100, solata v glavah 30 — 40, so- lata endivija 40, grah 40, kumare 40 — 50, cvetača 40, rdeča pesa 40, zelje 15, korenček 40, peter- šilj 50, koleraba 30, paprika 180 — 200. ' SADJE IN SADEŽI: orehi 100 — 130. češnje 40, gobe 160 — 200, lisičke 80 — 100. gozdne jagode 200, vrtne jagode 200, borovnkre 80 — 100, grozdiči 150. maline 150 din liter, breskve 60, jabolka 60, hruške 100. slive 60, višnje 70, marelice 120. ŽITARICE IN MLEVSKI IZDEL- KI: ajda 60, ajdova kaša 100, pše- nica 30 — 40, oves ?5, koruza 30, ječmen 40, proso 60 din liter, repno seme 100 din liter. MLEKO IN MLEČNI IZDELKI: mleko 30 din liter, smetana 1.50, sir 40 — 80, maslo 500, med 300 din kilogram. PERUTNINA IN JAJCA: kokoši 500, jajca 13 — 14 din za kos. MAŠČOBE: zaseka 300. uvožena mast 325, domača mast 400 din kilogram. Trg je bil srednje založen. Pri- manjkuje še vedno peretnine in Rodiva: Terezija Drevenšek, Pobrežje 98, je rodila Ano; Ma- rija Panikvar, Ptuj, Muršičeva ui. 11 — Lidijo; Marija Vogri- nec, Trnovci 6 — Nado; Franči- ška FHišaver, Stari grad 32 — Bojana; Majda Križan, Lovrenc št. 7 — Lovrenca; Angela Sluga, Stogovci 17 — hčerko; Ana Ha- lec. Vel. Brebrovnik 51 — Fran- ca; Katarina Majcen, Apače 39 a — Ireno; Otilija Vrtnik, Zg. Ple- terje — Marijo; ing. Tatjana Djordjevič, Ptuj — Senevo; Gi- zela Gabrovec, Macelj 24 — Na- do; Veronika Belšak, Draženoi 91 — Stanislava; Emilija ŽAvič, Ptej, Slovenski trg 6 — Nado; Angela Drevenšek, Gerečja vas št. 38 — Branka. Poroke: Srečko Bercko, Ma- ribor, in Alojzija Križanec, Ptuj; Janez Koiarič, Gerečja vas 76, in Roza Koterič, Gerečja vas 76; Ivan Bombek, Ljutomer, in Adela Jesih, Budina 6, Ptuj. Smrti: Franc OvijaČ, Ptuj, Cankar.jeva 6, roj. 1889. umrl 6. 7. 1959; Slavica Zajšek, Ptuj, roj. 19.58, umrla 6. 7. 1959; Janez Zaje, Apače 11, roj. 1901, umrl 2 . 7. 1959; Cecifija Horvat, Ko- kolajnščak 24, w>i. '1893, umrla 1. 7. 1959. Ra-zpsna komisija pri Okrajnem zavodu za socialno zavaro- vanje v Mariboru razpiisu.je za Podružnico OZSZ v E*tuju tri štipendije za Srednje ekonomsko šolo v Mariboru Prošnje za štpendijo s kratkim življenjepisom :n s pripo- ročilcTn m-ladireske organizacij-e sprejema do 31. avgusta 19.^9 PodružTOca OZSZ v Ptuju. RAZPISNA KOMISIJA Komisija za sklepanje in odpo\'edovanje delovnih raz- merij pri »PLETARNI«, obrtni zadrugi, PTUJ razpisuje delovno mesto računovodje Pogoji: samostojni knjigovodja s predpisano šolsko iz- obrazbo in vsaj .n-lf no prakso. Plača po tarifnem pravil- niku podjetja. Nastof službe takoj ali po dogovoru. izdaja *Ptujsfc) t€lefoT) 156 Cekovn- ra<^un pn Konitmaku banki Maribor, podružnica v Ptuju, štev. 604-708-3-206. Rokopisov oe vračamo, t;ska Maritoocska uskama. Manboi. Letna naročnina 500 d«, poiietna 250 din. FANTJE, LE TAKO NAPRE J . Težko pričakovana nedelja je zopet prinesla navijačem Drave nekaj elana za nadalljnje vneto navijanje. Do konca tekmovanja so še sa- mo tri kola, vendar ne bi mogli povedati, kdo bo zmagovalec kva- lifikacijskih tekem. Pri vrhu je vedno bolj zanimivo. 7^ drugo mesto bo na.jveč kandidatov ter bo končna odločitev padla v Ad- njem, oziroma v predzadnjem ko- lu. Prvak Gorenjske se je že pre- nehal boriti za višje mesto in je tako prvi kandidat za izpad. Ob lepem, sončnem vremenu in na težkem terenu je bilo v Trži- ču v nedeljo nogometno srečanje med Dravo in Tržičem, Tekma je bila tembolj zanimiva, ker je bil vsem v spominu izdatni poraz Drave na domačem terenu, ko je klonila z rezultatom 6:2. Sodniku .Mjančiču se je pred- stavila enajstorica Drave v nasled- nji postavi: Kramberger, Letenja, Vogrinčič. Mušič, Markovič, Stre- har, Šireč I, Mesaric (Komelj), Er- hatič, Sirec II in Artenjak. Tipičen prvenstveni boj. ki se je začel z nervozo z obeh strani, ,je ostal v prvih minutah brez re- zultata. Pobudo ,je imela Drava, ki je začela oblegati vrata Tržičanov. Že v 4. minuti pokaže sodnik na belo točko. S silovitim stretom pošlje Sirec I žogo mimo vrat. Kl.jub stalni premoči ni bilo mno- go upanja na uspeh. Po stalnem nevarnem obleganju vrat sprej- me v 12. minuti žogo Erhatič in povede svoje moštvo v vodstvo. Domačini so se po prejetem za- detku nekoliko popravili in vra- čali napade. Že v 24. minuti Si- rec I popravi svojo enajstmetrov- ko in neubranljivo strel.ja in do- seže vodstvo z 2:0. Od tedaj dalje postane igra enakovredna in do- mačini z borbenostjo nekaj mmut pred koncem polčasa rezultat zmanjšajo. V drugem delu enajstorica Dra- ve nadaljuje z napadi in v 51. minuti zopet srednji napadalec Erhatič doseže vodstvo. Preostali del igre je potekal v izenačenem boju. Napadi domačinov zmanj- šajo rezultat, toda borbena Drava ni klonila in tri minute pred koo-' cem je povečala rezultat na 4:2. V zmagovalni ekipi se je tokrat odlikoval v napadu sirednji napa- dalec Erhatič, ki je imel dober dan. V nedeljo igra enajstorica Dra- ve svojo zadnjo kvalifikacijsko tekmo proti zelo &ohn enajstorici Ilirije iz Ljubljane. PA PROSLAVA WmA VSTAJE V PTOMI Za letošnjo proslavo 22. julija — Dneva vstaje slovenskega ljud- stva, kot spomin na ta zgodovin- ski dan, ko je počila prva parti- zanska puška v Sloveniji, ki je zasužnjenemu ljudstvu Slovenije oznanila začetek borbe proti oku- patorju in domačim izdajalcem, organizira občinski strelski odbor Ptuj, ob sodelovanju z ostalimi množičnimi organizacijami in dru- štvi, svoje tradicionalno javno strelsko tekmovanje z zračno pu- ško za osvojitev strelce znaOse — medalje. Proslava se začne na predvečer praznika, v torek, 21. julija, z med,sebojnim tekmovanjem strel- skih ekip sindikalnih podružnic, ki se bodo pomerile za osvojitev pokala, ki ga je podaril občinski sindikalni svet Ptuj. Glavna proslava Dneva vstaje pa bo na sam praznik — 22. ju- lija s pričetkom ob 8. uri na pro- storu pred pošto, kjer bo urejeno slavnostno strelišče za tekn«wa- nje na 16 tarčah. Pogoji za osvojitev strelske značke — medalje, so najmanj 40 krogov od možnih 50. Precizne puške in naboje t^cmovalci dobijo na strelišču. Lahko pa streljajo tudi s svojimi paškan«. Tekn»- vaki imajo pravico ponavljati streljanje vet^crat in si za osvo- jitev strelske z»ačke odbrati naj- boljšo doseženo serij« od 5 iz- streljenih nabojev. Po konča»«n streljanj« posa- n»zsMkov, bodo zmagovateem po- deljene jn pripete osvojene strel- ske značke — medalje. Prosteft«o Dneva vstaje ne pode- želju orgiM«zirajo strelske družine ob sodek>vanju s tamkajšn.timi množičnimi organizacijami in drtt- štvi na podoben način kot ▼ Ptoi- jo- V primero in stebega se- mena, bo ^vnostno strelf^ko tek- movanje po strelskih dsLttžJaafa po pod jetjfli m ▼ za*© daiočesrih prostorih — sttefekih dvomsab, učilnicah itd. Pc^joldne bodo teJMamnvata poaa- mezna društva in organizacije ▼ ostalih disciplinah po razpoa.'*adu tekmovanja, ki ga je izdrfai ob- činski stmKkalni svet m speeapia posamezneor9anizaci.7e, drvšfbCJiia skupine. Vabimo vse Ptujčaaje ia Pfcuj- čanke, predrsem Ijoisat^je sbad- stva in mlacfeio, da se potnešt^e- vilno udeležijo sicmtostnoga. tek- movanja v počastitev Dnema \Bta- je sk>venskega ljudsb«. Terenska slinElra zdravnikov Dežurstvo splošnih adravnilcov od 17. do 23. julija 1959;: 17. dr- Emil Blagovač in dr. Milan Carli; 18. dr. I^acfisfay Pire in dr. Ivo Medved; 19, dr. Emil Blago\dč in dr. Milan Carli; 20. dr. Ladislav Pire in dr. Ivo Med- ved; 21. dr. Mitja Mrgoi© in dr. Franc Rakuš; 22. dr. MSJan- Carfi in dr. Emil Blagomc; 23. dr. Ivo Medved in dr. Ladrsknir Pire. Pomožna ambulanta Jtiršinci posluje vsak ponedelj^ od 8. do 12. ure in vsako sredo-od' M. tire dalje. Pomožna abulanta v Podl^- niku poshije vsak ponedeljek, sredo in petek od 14. ure dalje. Otroške posvetovalnice: 17. 7. v Ptu.ju od 14. ure dalje, 21. 7. v Grajeni in 23. 7. v Vitonnorcih in Trnovski vasi od 13.30 dalje. Dežurstvo otroških zdrsevnikov od 17. do 23. julija 1959: 17. dr. Aleksander Poznik; 18. dr. Ljuban Cencič; 19. dr. Ljuban Cenci"; 20. dr. Ljuba Neudajuer; 21. dr. Ljuban Cencič; 22. dr. Ljuba Neudauer; 23. dr. Ljuban Cencič. v počastitev jrfiteeva bo(cca« je strelska drtKina ŽeieznJčar orga- nizirala ekipni strelski mnogobod z zračno p«ško, na katerem so prvič tekmovaJc ekipe novoosta- noMljene družine TETO (tekstil- na) in TAP (avfcooprema). Ekipe so dosegle naslednje «©- znitate: Železničar I. 787 krogorv (od lOOO možnih). Železničar H. 721 krogov. TAP I. 701 kjX)gov, TAP II. 696 krogov. Pe^ufcnma 687 krogov. TETO 604 krogov. Od članov je kot pos^Bsanik bil najuspešnejši Strmšek Marjan (Zel.) s 169 krogi, od ^ianic pa Hodnik Zivka (TETO) s 145 ktogi od 200 možnih. Ker je v začetku tekmovanja bMo vreme precej vetrovno, so bili doseženi slabši rezultati kot navadno. K. A. Vse informacije in naročila hišnih obiskov sprejema dežurni center Zdravstvenega dcmna Ptuj, številka telefona 70 in 80. Hišne obiske naročajte v do- Doldanskih urah, pozneje naro- čeni hišni obiski bodo opravljeni samo v nujnih primerih. F»oslovanje specialistične rerrt- genološke ambulante: Speci a 1 isti čn i r entgenološki pregledi (želodec, srce) v Zdrav- stvenem domu Ptuj se v času od 20. julija do 1. avgusta t. 1. ne bodo ^'ršili zaradi udeležbe ma- riborskih rentgenologov na kon- gresu V tem času bo slikanje prelo- mav in pod. ob torkih, sredah, petkih in sobotah v dopoldan-