$t. 258 ttdiia »iataa t gflfoiUi (bili cimati tu la mM o 31. oktobra 1923. Posamezna številka 20 cent« Letnik XLVII tzhaja, UvteaSi pondeijek. vuk dan zjutraj. Uredništvo: ulica sv. *slikega IL 30. L ntdstropfe. Dopisi a£ s« nosljajo uredništvu. pisma k u sprejemajo, rokopisi Anton Oerbec. fnrti a mesec L T.—, Za inozemstvo oiesečno Glas Izdajate!) In javlja iz Beograda pod včerajšnjim datumom: «Danes je vaš poročevaelc imel razgovor z zelo uglednim diploma+om, ki je vrlo dobro informiran glede reškega vprašanja. Izjavil je ,da ni upanja, da bi se mogla sestati paritetna komisija, ker ni nikake baze za nadaljnje delo. Sploh za enkrat ni nikakega izgleda, da bi prišlo do kakršnekoli rešitve. Naša vlada v nobenem slučaju ne misli odstopiti od rapallske pogodbe ter so razgovori in pogajanja, ki jih sedaj še vodi naš poslanik v Rimu Antonijevie z italijansko vlado ter italijanski odpravnik poslov v Beogradu Summonte z našo vlado, samo še nekaki akti kurtoazije.» BEOGRAD, 30. Po negativnem odgovoru jugoslovenske vlade na novi italijanski predlog glede rešitve reškega vprašanja je prišlo zopet do zatišja. Pogajanja se vodijo direktno med obema vladama. Jugo-slovenski poslanik v Rimu Antonijevič in italijanski odpravnik poslov v Beogradu Summonte delata po instrukcijah svojih vlad za dosego sporazuma. Demantira se vest, da se bosta 15. novembra sestala Pašić in Mussolini. Sfoian Protić umrl BEOGRAD, 30. V nedeljo popoldne ob 15*40 je po kratki agoniji umrl bivši ministrski predsednik Stojan Protić. Kakor poroča « Pravda », se stoji v istini pred novo fazo v pogajanjih z Italijo. Novi predlogi italijanske vlade od 22. oktobra sicer ne vsebujejo ničesar novega, toda razpravljanje spornih vprašanj prehaja kljub temu v živejši tok. Okoli 15. novembra odpotuje Pašič v Opatijo, kjer se sestane z Mussolin'jem. Na tem sestanku v ima določiti držanje Jugoslavije in Italije napram aktualnim vprašanjem, ki so v zvezi z odnosi napram ostalim sosednim državam. Sredi političnega zanimanja je še vedno obisk ameriškega poslanika g. Dodgea pri g. Gavriloviću, pomočniku zunanjega ministrstva. Točno je, da se je zastopnik Amerike zanimal za reška pogajanja in za politiko italijanske vlade napram slovanskemu življu na Primorskem. LONDON, 30. «Daily Telegraph* poroča, da je v kratkem pričakovati direktnega sporazuma med Rimom in Beogradom glede reškega vprašanja. Vprašanje bo rešeno tako, da dobi Italija reško prosto luko, dočim pripade Jugoslaviji Baroš in Delta. Italija bi odstopila tudi del za zgraditev železniškega koridorja, nakar bi pričela trgovinska pogajanja med obema državama. Stojan Protić se je rodil dne 16. februarja 1857. v Kruševcu kot sin malega trgovca. Po končanih filozofskih študijah v Beogradu je postal profesor, toda krenil je kot eden izmed najagilnejših takratnih radikalnih omladincev na žurnalistično pot in leta 1882, je prevzel uredništvo «Samouprave ». Leta 1887. je bil prvič izvoljen za narodnega poslanika ter je v parlamentu zavzel kmalu prav odlično mesto. Od takrat pa do letošnjih volitev je bil nepretrgoma poslanec. Protić se je boril v prvih vrstah onih srbskih politikov, ki so se z vso energijo borili proti reakcijonar-nemu režimu. Tako je prišel leta 1892. povodom zarote proti kralju Milanu tudi on pod kolo ter je bil obsojen na 20 let težke ječe v okovih. V jetnišnici v Kruševcu je vzdržal leto dni ječe, promena režima ga je osvobodila. Njegova energija je bila za radikalno stranko od neprecenljive važnosti in kmalu je imel Protić poleg Pašića najodličnejše mesto. Splošno se je smatral za predestiniranega Pašićevega naslednika v vodstvu stranke. Po padcu Obrenoviće-ve dinastije je postal Protić dne 29. maja 1903. prvič minister in sicer za notranje posle. Kot vrhovni šef policije se je izkazal energičnega moža in spomin na njegove tri vladavine v notranjem ministrstvu (bil je trikrat notranji minister) je še danes v Srbiji prav živ. Dvakrat je bil Stojan Protić finančni minister in na tem polju si je stekel posebnih zaslug. Po jugosloven-skem ujedinjenju je postal Protić predsednik bivšega jugoslovenskega koncentracijskega kabineta in je leta 1920. načelo val tudi vladi radikalcev, zajednice in SLS. Že dalj časa so se med njim in Pašićem pojavljala osebna in politična nesoglasja. Prišlo je lani do odločilne borbe, v kateri je Protić podlegel tako, da je izgubil celo svoj parlamentarni mandat. Odkar mu je leta 1920. umrla soproga je Protić bolehal. Spori z dolgoletnimi prijatelji, ki so ga izrinili iz stranke, so moža globoko boleli. Njegova brezobzirna natura ga je gnala v najostrejši boj proti njim in zadnjo svojo politično kampanjo je vodil z največjo ostrostjo proti Pašićeve-n'u « režimu*. Protić je bil dolga leta tudi član in predsednik Državnega sveta, vodil je nekaj časa Monopolsko upravo, organiziral je srbsko davčno administracijo. Odličen je bil pokojni državnik kot novinar in publicist. Nebroj je njegovih člankov in brošur o raznih političnih, predvsem državnopravnih vprašanjih, ki imajo deloma trajno vrednost. Jugoslovenska žurnalistika ga šteje s ponosom med svoje najboljše raprezentante. Kot politik in novinar je bil Protić bojevnik, ki se ni strašil nobenega cilja, mnogokrat tudi ne sredstev. Letos je pričel pisati veliko politično delo: «Od Ivanjdanskega atentata na kralja Milana do danes». Smrt mu je iztrgala pero... Še v nedeljo dopoldne se je Protić počutil prav dobro ter se je razgovarjal z nekaterimi znanci in prijatelji. Popoldne pa mu . je postalo nenadoma slabo. Ko mu je zdravnik hotel dati injekcijo, je dejal: «Dosta je, ništa ne pomaže», se obrnil v stran ter umrl. Vest o njegovi smrti je izzvala v Beogradu splošno sočustvovanje. Vlada je sklenila, da se truplo pokoplje z največjimi častmi na državne stroške. Pogreb se je vršil včeraj v torek popoldne ob 5. uri. Protić zapušča siita drja. Milana Protiča in hčerko Milico. Pokoj njegovi duši! Slavnosti v Perugi na čast mm. predsedniku PERUGIA, 30. Ministrski predsednik je dospel v Perugio ob 9. uri. Pričakovala so ga oblastva, mestno zastopstvo in patrijo-tična udruženja. Ljudstvo ga je navdušeno sprejelo. Po obedu ob 14. uri je predsednik sprejel na prefekturi komisijo umbrijske liberalne stranke, katero je predstavil senator Faina. Komisija je izjavila predsedniku, da umbrijska liberalna stranka odo-bruje delo vlade in mu je izročila poklon stranke. Predsednik je odgovoril, da mu je posebno ljubo soglašanje umbrijskih liberalcev. Italija, je nadaljeval Mussolini, je liberalizmu mnogo dolžna in on priznava liberalizem v toliki meri, da je to dokazal z dejanji in je sprejel v vlado dva ministra z liberalnimi tradicijami. Toda jaz razločujem, -je dejal, dve vrsti liberalizma; ono, ki hoteč ostati zvesta takozvanim nesmrtnim načelom, se ne bi pomišljala uničiti državo, ter ono, ki misli: prvo je država, potem pride stranka. Sodelovanje tega poslednjega liberalizma ne zavračam, ampak ga sprejemam. PERUGIA, 30. Ministrski predsednik je popoldne prisostvoval neki Športni tekmi ter stisnil roko zmagalcu v štafetah Calvi-ju. Nato se je Mussolini podal v avtomobilu v palačo Priori. Mestni župan, comm. Uccelli, je prečita! resolucijo sprejeto dne 27. t. m. v mestnem svetu, s katero se podeljuje častno meščanstvo on. Mussolini ju, De Bonu, Balbu, De Vecchiju in Michele Bianchiju. Mussolini je imel kratek govor, ki je izzval vihar navdušenja. Ko je zapustil mestno palačo, ga je občinstvo zopet navdušeno pozdravljalo. Nato je Mussolini sam poklonil zlato kolajno padlim peruginskim fašistom, ter izročil fašistom, ki so bili svoje časno ranjeni srebrno kolajno. Ob 17*30 se je Mussolini, pozdravljen od oblastev, odpeljal proti Rimu. MussoBni častni meščan Faeaze FAENZA, 30. Komisar kr. prefekture je naznanil meščanstvu, da je raenza sprejela za svojega častnega meščana ministrskega predsednika Mussolinija. Mussolini-ju je bila odposlana naslednja brzojavka: Faenza, ki se spominja V. E. kot mladega delavnega gosta ter vidi v Vas izvrstnega vodjo oživelega bogastva Italije in ljubljenega sodeželana, Vas imenuje za svojega prvega častnega meščana. Velika zračna demonstracija v proslavo fašistovskega pohoda na Rim RIM, 30. O priliki obletnice pohoda na Rim bo letelo jutri okrog 9. ure približno 300 aeroplanov iz Centocelle proti Rimu v višini od 400 do 2400 m. Jutri po noči bodo aeroplani nad Rimom prednašali vajo nočnega napada z bombami. Poleta se bo udeležil podkomisar za letalstvo on. Finzi. Polet ima nalogo, da ob enem pokaže italijansko moč v zraku. Politična razprava, ki konča z ubojstvom CLERMONT FERRAND, 30. V Bruge-ronu je prišlo vsled neke politične razprave do pretepa. Italijan Celestino je pri tem sprožil iz revolverja ter smrtno zadel Rusa Čipurina. Ubijalec je bil aretiran. Fašisti natepli nacijonalista RIM, 30. «Mondo» poroča iz Neapolja: *focoj ob 10. uri se je javil pri Rudečem trižu v palači Sv. Jakoba zlatar Dome-nico Russo, star 24 let. Imel je na glavi precej težka rano. Russo je izjavil, da so SaSka vlada odstavljena s silo Sporazum med Kruppom lit Francozi — Vtis t>oin car *J ovoga govora v Ameriki ga napadli štirje fašisti pristaniške milice, to se je nahajal v neki gostilni v ulici Chaia, ter zahtevali od njega naj se legitimira. Ker so vedeli, da je Russo nacijo-nalist so ga povabili v pristanišče, ga za->rli v neko barako ter ga hudo pretepli ^licija je aretirala one štiri fašiste. Republikanec napaden od fašistov RIM, 30. «Voce Republicana* poroča: V soboto zvečer je imel prijatelj Umberto Auregli precej odkritosrčno diskusijo z nekim fašistom na trgu Vitt. Emanuele in gotovo si ni mislil, kaj ga čaka. Vračal se je mirno domov, ko je naenkrat opazil, da se mu približuje gruča fašistov. Fašisti so ga pozvali naj jim sledi v sedež fašistov-skega krožka, kjer so ga pretepli. Nato so ga izpustili, a so so tega gotovo kmalu skesali; stekli so namreč takoj za njim ter mu dali še par zaušnic. Zaprli so ga v malo celico ter ga po dveh urah izpustili, nakar se je Auregli podal v bolnišnico, (jer mu je zdravnik izjavil, da bo ozdravel v 40 dneh. BERLIN, 30. Kakor znano, je Strese-mannova vlada imenovala za civilnega guvernerja na Saškem bivšega ministra za pravosodstvo, Heinze-ja. Vest o tem imenovanju se je razširila včeraj okoli poldne. Kmalu nato je prišla vest iz Dresdena, da je general Miiller, poveljnik državnih čet na Saškem, izdal odredbo, s katero je prepovedal sestanek saškega deželnega zbora, dokler ga ne bo sklical kancelar sam. Deželni zbor se je imel namreč sestati ob 13. uri; gen. Miiller je očividno hotel preprečiti kakršnokoli akcijo saškega ministrskega predsednika Zeignerja in njegovih tovarišev pod pokroviteljstvom parlamentarne nedotakljivosti. Ob istem času je prejel vsak minister zase poziv guvernerja Heinze-ja, naj zapusti svoj urad ob 14. Ob 13. se je sestal saški ministrski svet ter je, kakor znano, sklenil, da se umakne le sili in da pošlje berlinski vladi protest z zahtevo, da se skliče konferenca vseh nemških ministrskih predsednikov. Ob 14*30 je prikorakala ena stotnija vojaštva z godbo na čelu pred vladno palačo ter postavila strojnice. Poveljujoči častnik je v spremstvu par vojakov vdrl v uradne prostore in sicer naravnost v urad ministrskega predsednika Zeigner-ja. Dr. Zeig-gner je ravno sedel pri pisalni mizi; častnik ga je pozval, naj mu sledi, kar je tudi storil. Stopil je na trg v spremstvu vojaštva. Uradnikom, ki so se zbrali ob vhodu v palačo je še rekel, naj še nadalje vršijo svojo dolžnost. Na podoben način so bili odstranjeni še ostali ministri. Nekoliko pozneje je druga stotnija zasedla palačo deželnega zbora, kjer je tudi izvršila preiskavo. Nato so čete zasedle še pošto in železniške postaje. Guverner Heinze je izdal proglas na narod, v katerem je obrazložil razloge, ki so dovedli državno vlado do tega, da je odstavila saško vlado. Socialistična in komunistična stranka sta sklicali s noči tajno posvetovanje. Načelništvo komunistične stranke je pripravilo proglas na delavstvo, s katerim ga poziva k splošni stavki. Mesto je zelo vznemirjeno. Močne čete vojaštva krožijo v avtomobilih po mestu; sploh dobi človek vtis, da se pripravlja revolucija. Pogajanja med nemškimi industrijalci in medzavezniško komisijo - Sporazum s Kruppom dosežen PARIZ, 30. Agencija *Havas» poroča iz Diisseldorfa: Pogajanja med raznimi skupinami nemških industrijalcev in medzavezniško komisijo se nadaljujejo. Zdi se, da bo prišlo tekom tega tedna do važnih dogovorov; na ta način bo sklenjen sporazum s skoro 90% proizvajalcev in industrijalcev sploh. Nemški industrijalci Še vedno vztrajajo na stališču, da ne plačajo zaostalega davka na premog. Francoska oblastva bodo dovolila tozadeven odlog, da si industrijalci med tem časom lahko priskrbijo za plačilo davka potrebnega denarja. DUSSELDORF, 30. V smislu sporazuma, ki je bil sklenjen med Kruppom in medzavezniško komisijo, se je Krupp obvezal, da bo plačal ves zaostali davek na premog in sicer polovico takoj in ostalo polovico pozneje. Poleg tega bo Krupp izročil zaveznikom 20 proizvodnje premoga. Dalje je bil sklenjen dogovor z ravnateljem renske paroplovne družbe, Vi-dal-om. Nemški uslužbenci bodo takoj pričeli z delom. V smislu tega dogovora bodo ladje, ki so v službi Francije in Belgije proste zaporniških pristojbin. V Wormsu so separatisti zasedli deželno palačo ter razvili rensko zastavo. WIESBADEN, 30. Začasna vlada je naslovila na vse narode brzojavko, v kateri jih pozdravlja v imenu renskega naroda. Dalje obsoja brzojavka svetovno vojno, ki jo je povzročila Prusija; renska vlada izjavlja, da je pripravljena plačati del vojne odškodnine. Pogajanja med civilnim guvernerjem in načelniki strank na Saškem BERLIN, 30. Wolfov dopisni urad poroča iz Dresdena; Med civilnim guvernerjem in načelniki posameznih strank so v teku pogajanja za sestavo nove vlade. Ako bo prišlo do sporazuma, bo takoj sklican deželni zbor, ki bo imel nalog, da izbere novega ministrskega predsednika. Ministrska dela opravljajo začasno višji uradniki. Deželna palača je zasedena od vojaštva. V mnogih tovarnah v mestih Chemnitz, Freital in Bautzen so delavci proglasili stavko; v državnih uradih ni splošne stavke. Amerika o Poincarejevem govoru PARIZ, 30. Agencija «Havas» poroča iz Washingtona: V uradu za zunanje zadeve prevladuje mnenje, da Poincarejeve izjave niso nikakor na poti za končno ureditev odškodninskega vprašanja po načrtu, ki je sedaj v proučevanju. Zunanji urad priznava pravičnost načela, da je mogoče menjati pravice naroda, ki izvirajo iz pogodbe, le s privoljenjem dotičnega naroda. V tem trenutku je potrebno, pregledati kaj je mogoče storiti; očividno je, da je v tem trenutku edino mogoče izdelati finančni načrt, ki bi ga mogle sprejeti vse prizadete države. Ameriški izvedenec nc bo v tehničnem pogledu zastopal svoje vlade, tudi ne bo imel glasovalne pravice ter ne bo sploh zastopal ameriške vlade. Povedal bo le svoje mnenje. Zakladno ministrstvo smatra vest, po kateri bi bil izbran Morgan za odposlanca, za preuranjeno. RAZVRSTITEV JUGOSLOVENSKEGA URADNI5TVA KONČANA Nove plače BELGRAD, 30. Na zadnji seji ministrskega sveta je bila končana razvrstitev uradništva po kater gori jah in grupah. Dotična uredba bo 1. novembra razglašena K!fbuvfiu u ter predložena narodni skupščini. Nove mh od P^bnih komisij, ki plače se prično baje izplačevati s 1. decembrom, v katero svrho je v dvanajsti-nah odobren kredit 200 milijonov. Pravica do novih plač teče, kakor znano od 1. oktobra. _ PROGLASITEV TURŠKE REPUBLIKE Mostafa Kemal predsednik LONDON, 30. Brzojavka iz Angore naznanja, da je narodna skupščina proglasila Turško republiko pod predsedstvom Mu-stafa Kemala. Kakor znano je vlada podala ostavko v soboto, ker je menila, da zaupanja pri narodni skupščini. Konferenca za delo v Ženevi - Živahna razprava glede priznanja italijanskega zastopnika ŽENEVA, 30. Včeraj je imela konferenca za delo sejo, da razpravlja o ugovoru delavske konfederacije glede priznanja comm. Rossonija kot delegata delavcev. Na galerijah je bilo številno občinstvo. Načelnik delavske skupine Jouheux je govoril celo uro, da ovrže razloge podane z italijanskega stališča v spomenici izročeni od italijanske delegacije komisiji za pooblastila. Jouheuxov govor je bil umerjen, je imel splošen političen značaj ter je bil držan v pravilnih polemičnih mejah. Neki nezgoden medklic iz galerije je izzval živahno ploskanje v prilog govorniku, katerega so se udeležili vsi zborovalci vštevši italijansko delegacijo. Jouheux je dokazoval, da so fašistovske korporacije sestavljene iz mešanih sindikatov ter zato nasprotne duhu mirovne pogodbe. Bivši belgijski minister prof, Mahaim je poročal mnenju večine v komisiji, ki je verificirala pooblastila in ki se je izrekla za priznanje italijanskega delavskega odposlanca. Comm. Demichelis je odgovarjal Jou-heuxu v imenu italijanske delegacije pov-darjajoč, da slonijo Jouheuxovi razlogi na marksističnih načelih in ne na juridični podlagi. Omenil je, da se bo spor lahko razpravljal zopet na primernem mestu, da pa ne gre, da bi se pustilo približno 2 milijona delavcev pred vratmi, kakor to zahteva delavska konfederacija. Pozval je zborovalce, naj glasujejo proti reklamaciji. Govoril je nato tudi comm. Rossoni. Pov-darjal je miroljubne in državotvorne težnje fašizma. Sledilo je poimensko glasovanje. S 63 proti 17 glasovom je bilo pooblastilo comm, Rossonija potrjeno. — Seja se je nato nadaljevala in sprejet je bil predlog, da se raztegne na sarsko kotlino delavska pogodba društva narodov. Konečno se je glasovalo o petih različnih načrtih izdela- so bili vsi sprejeti. Konferenca se je nato zaključila z govori g. Adatci in Fontaine. Novi poljski zunanji minister prevzel svoje posle - Konec železničarske stavke Ureditev valute VARŠAVA, 30. Novi minister za zuna« nje zadeve, g. Domousky, je prevzel svoje posle. VARŠAVA, 30. Večji del železničarjev se je povrnil na delo. Osebni in tovorni vlaki vozijo brez zaprek. VARŠAVA, 30. Zastopniki finančnih in industrijskih podjetij so skleniii, da bodo podpirali načrt finančnega ministra glede takojšnje reforme valute, ustanovitve emisijske banke in valorizacije davkov. Ronar Law umrl LONDON, 30. Bonar Law je pred par dnevi obolel na pljučnici. Včeraj se je bolezen nenadoma poslabšala. Danes je bivši prvi angleški minister podlegel bolezni. Za odpravo potnih listov DUNAJ, 30. Dunajska trgovska zbornica je dala pobudo za gibanje, ki stremi za odpravo potnih listov za prihod v Avstrijo; na ta način bi se privabilo v Avstrijo večje število tujcev. Mesto potnega lista bi tujci plačali le malo pristojbino ob prehodu avstrijske meje. Nov kovinast denar v Avstriji DUNAJ, 30. Finančni minister Kienbeck je naznanil, da bo v kratkem času izdal nov denar po 100, 200, 1000 in 2 tisoč kron iz brona ter po 5, 10 in 20 tisoč iz srebra. MIR V GRČIJI ATENE. 30, V vsej Grčiji je vzpostavljen mir in povsod je pričelo zopet normalno življenje. Grške vladne oblasti so prevzele povsod svojo službo, posebno v vseh krajih na Peleponezu in tudi v Tri-polizi in Patrasu. Nek razglas vlade javlja, da bodo vsi krivci gibanja, ki se niso do-sedaj javili, podvrženi sodbi na podlagi zakona proti razbojništvu. Stavka v Hamburga nehala HAMBURG, 30. Pristaniški delavci so nehali s stavko. Ladjam je sedaj prost pristop v pristanišče. Križarka «Hamburg* in dve torpedolovki so zapustile pristanišče« DNEVNE VESTI Jlttsto" — spreobrnjenec J! Dva-trikrat smo s&otali prečitati« in opeto-ftvno pogledati na čelo lista, ali imamo res «Picco!o» v roki, predno smo mogli verjeti svojim očem. Pi§e o gonji onih v Bari-jti proti tržaškemu pomorstvu ter reagira na neki nov napad tajnika udruženja pomorščakov v Banju v listu «Gazzetta delle PugHe*. Med drugim očita g. Longo — tako je ime temu dimnemu borcu proti interesom Trsta — tržaškim bro-dovlastnikom, da imajo tudi slovenske in hrvatske potnorščake v službi na ladjah. «Picco-lo= odgovarja: nikoli več videla, nam torej samo daje to, kar nam gre po pravici. — Ali ni to kunšlno? Srečen narod, ki o eđsfops ministra Miis-js očeta novega ljudskošolskega zakona, s katerim naj bi sc prizadjal smrtni udarec naši ljudski šoli. se v zadnjem času nekam trdovratno ponavljajo. Turinslta «Stampas jc objavila včeraj poročilo svojega rimskega dopisnika, v katerem ic rečeno, da bo ministrski predsednik Mussolini izvršil, čim se vrne v Rim, nekatere izpremembe v svoji vladi. Te izpremembe da bodo izvedene še pred otvoritvijo zasedanja poslanske zbornice. V ospredju stoji — pravi poročilo dalje — vprašanje imenovanja ministra za občila. Kakor izgleda bo na to mesto poklican .neki profesor milanske politehnike. Ni izključeno dalje — nadaljuje turinski list — da odstopi naučni minister sen. Gentile, čigar reforme na šolskem polju so izzvale mnogo nezadovoljstva. V tem slučaju bi ga nadomestil sen. Corbino, sedanji minister za narodno gospodarstvo, ki da se na svojem sedanjem mestu ne počuti nič kaj dobro. Na njegovo mesto pa bi prišel kak industrijalec. Druga poročila iz Rima pa zanikajo tozadevne vesti, toda naglašajoč pri tem, da so neresnične predvsem glede oblike, v kateri so do sedaj krožile, medtem ko da se ni ministrski predsednik do sedaj še nikakor izrazil, da bi imel namen preurediti svojo vlado. Že po obliki teh zanikanj se da sklepati, da je vendar nekaj na stvari. Dejstvo jc na vsak način, da jc postal naučni minister vsled svojih nesrečnih reform zelo nepopularen, kakor smo že naglašali pred par dnevi, in da so izzvale njegove novotarije v uredbi srednjih in ljudskih šol veliko nezadovoljstvo po vsej Italiji in obenem splošno zmešnjavo, ki jc na veliko škodo pouka. Celokupna vlada pa je prišla vsled tega mu vlada kar vsiljuje njegove pravice! O prefektovskih odlokih glede dvojezičnosti slovanskih listov in o vseh dogodkih, ki so s tem v zvezi, pa *Nova Doba* kar molči. Najbrže ni imela prostora. Morala bi bila sicer prikrajšati svoje čitatelje za zelo važne vesti kakor n. pr. to, da jc prišel nekje novorojenček z brado na svet. Najbrže ima «Nova Doba* med svojimi čitatelji več babic nego politikov. Iz vipavskega okrožja nam prihajajo razne — in ne da se tajiti — upravičene pritožbe s strani prebivalstva, kateremu je sedaj vzeta možnost se posluževati tamkajšnjega zdravni- Pri delu d je zlomil nogo. Težaku Ivanu Scabar, staremu 29 let, stanujoč emu v Rocolu št. 120, je včeraj popoldne pri delu v prosti luki Duca D'Aosta, v hangarju št. 58, padla na levo nogo velika bala tobaka; zadela ga je tako nesrečno, da je Scabarju zlomila nogo v gležnju. Ponesrečenec je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, ki je bil telefo-ničo poklican na lice mest. Nato so ponesrečenca prepeljali v mestno bolnišnico. Zdravniki menijo, da bo okreval v 6 tednih. Z drevesa je padeL Včeraj popoldne je 12-letni Marcel Cok, stanujoč pri Sv. Mariji Magd. spodnji št. 138, padel na domačem vrtu po nesreči z drevesa, iz višine par metrov. Deček ka d rja P. tfanca. Imenovani je zelo sposoben 1 »«r m zadobil nobene Paf in izkušen zdravnik ter je izvrševal svoj ple-! I® tožd kude notranje bolečfae^- Radi tega meniti poklic v tamkajšnjem okrožju že nad mati spremila;v 20 let. Tudi si je pridobil splošno spoštovanje , 1® edravnik pri preiskavi dognal, da ima de-in zaupanje tamkajšnjega prebivalstva. Kdo bi 1 ** precej tudo pretreseno drobovje. Ostal si mislil, da ta prijatelj in dobrotnik našega 1« ljudstva ne bo našel milosti pri naših oblastvih, saj mu ne more nihče očitati niti najmanjše nekorektnosti v njegovem obnašanj u 1 Edina njegova krivda je menda v tem, da se je rodil pred kakimi 45 leti par kilometrov onkraj sedanje meje. Priznavamo, da imajo posamezne države pravico dovoliti ali odreči državljanstvo posameznim prosilcem, toda mirovna pogodba obenem izrecno naglasa, da se imajo gotove okoliščine upoštevati. In take okoliščine so gotovo obstojale glede drja Kanca. Prebivalstvo je bilo z njim popolnoma zadovoljno in vsled tega ga je bilo treba pustiti v Vipavi. Saj je vendar tudi v interesu države, ako je ljudstvo zadovoljno! Zanimiva vlada. Albanija je sploh zanimiva dežela in zato ni nobeno čudo, ako ima tudi prav zanimivo, prav albansko vlado. Te dni Nesrečen skok tenka. Težak Ivan Gaio, star 42 let« stanujoč v ulici Guardia št. 52, je delal včeraj zjutraj na krovu parnika »Proteo«, ki je zasidran ob pomolu Fratelli Bandiera. — Med delom se je nenadoma utrgala debela jeklena vrv. Da bi ga konec utrgane vrvi ne poškodoval« jc Gaio v zadnjem hipu skočil s parnika na pomol. Pri skoku pa se je spodtak-nil, ob neko vrv in padel tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo pod kolenom ter se precej hudo pobil po levi. O dogodku je bila obveščena rešilna postaja. Na lice mesta prihiteli zdravnik je podal ponesrečenencu prvo Do moč, nate ga je dal prepeljati v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirugični oddelek. Obupni čin 76-letnega starca. Leta, bolezen in beda so grenili življenje 76-letnemu I. f« bila n. pr. seja ministrske«* svet. v Tirani.jBuB^' * ki je albanska prestolnica. Prišlo je do p^ta fi^Jg v^d« sUree 5i med predsednikom vlade m ministrom vojne. | V ._ __♦.-rJu«;* da v precejšnjo zadrego z ozirom na neposredne rned predsednikom vlade m ministrom vojne. | ' > -m potrpljenja naloge nicnc splošne politike. Bilo bi torej po- Predsednik vlade je mesto argumentov poteg- [ k! nn^nlrll J* nr9 «1^(13 bela i naloge njene splošne politike. Bilo bi torej po vsem logično, ko bi se Čutil g. Mussolini prisiljenega odsloviti sedanjega naucncga ministra. Ta korak bi bil neobhodno potreben predvsem v slučaju; ako bi imel g. Mussolini namen popraviti usodne pogreške, ki jih jc napravil sedanji naučni minister s svojimi reformami. Mi če zaitM pnfeijšasie pooMasiiia Podministcr v ministrskem predsedstvu fa-iislovski poslanec Acerbo jc imel v Bologni govor povodom tamkajšnje proslavne obletnice pohoda na Rim, v katerem jc poročal o uspehih falistovske vlade v teku prvega leta njenega delovanja. Ob koncu svojega govora je na-glašal, da bo fašistovska vlada nadaljevala svoje delo v istem lemgu, vsled česar da bo zahtevala od parlamenta, naj podaljša veljav- rredseanuc viaoe je mesto arg^eniov poieg- -- - pravična bela žena ml revolver m ustrelil na ministra vojne, ki ga , w , » doline _ je tudi ranil na desni roki. V ministrskem sve- ČM.U ^t^jfj^ prizanaša, It* <0 nae(a!a n o n; L* a mirriciri cn » se mu je, ea mu preaoigu ---- tu je nastala panika, ministri so se razbežali na vse strani in takoj za naslednji dan je bil sklican velik shod, na katerem naj se sklene, da se zamenja predsednik vlade. Pravijo, da smatra opozicija za najpripravnejšega kandidata za predsednika vlade nekega Mehmed Fuad pašo. Ta bo prihajal na sejo ministrskega sveta najbrže oborožen najmanj s kakim gorskim topom ali mitralijezom. Albanija je pač Albanija. V znamenju avtomobila. V zadnjem času se je v Trstu in v bližini Trsta dogodilo mnogo velikih avtomobilskih nesreč in poklicani in nepoklicani činitelji zahtevajo, naj bi se storili primerni ukrepi za omejitev teh nesreč, pazilo naj bi se bolj pri izdajanju licenc za vožnjo, zato jo je hote! šiloma priklicati k sebi. Včeraj zjutraj se je starec v svojem stanovanju z nekim ostrim rezilom porezal po obeh zapestjih. Njegovi domači, ki so ga našli vsega okrvavljenega na postelji, so pokhcali na pomoč zdravnika rešilne postaje, ki je ubogemu starcu za silo obvezal rane, ki k sreči niso bile nevarne ter ga dal nato prepeljati v mestno bolnišnico. Okreval bo v 15 dneh, če ne nastanejo kake komplikacije. Zasačena zlikovca, ki bežita po strehah. Včeraj okoli 4. ure zjutraj je nek nočni stražnik, idoč po ulici Lazzaretto vecchio, zasačil dva neznanca, ki sta se skozi pol-okloglo odprtino nad vratini plazila v PODLISTEK Ljudmila Pivkova: KRIMINAL (20) Elo je odvedla v drug hodnik in slišala sem zaklepanje vrat. Jaz sem se še borila s srdom in jokom za škatljo plenic in Verincga perilca, katero mi je hotela paznica zapleniti. Končno |e priznala, da mi je tega treba. Odvedla me K na hodnik; menda sva zavili trikrat na levo m desno. Ne morem popisati utiša, ki ga je novo stanovanje napravilo name. Ko je paznica odklenila vrata, nam je udaril naproti najprej težek dušeč smrad. To je bila «predsoba»f eden korak dolga in dva koraka široka. Čeber je stal tu, ki je služil za stranišče. Pravo stanovanje jc pa bila ozka, obokana kletka, skromno osvetijona z okencem pri stropu. Na treh železnih posteljah, ki so polnile prostor, so ležale tri ženske, pri eni izmed njih še dekletce približno dvoletno. Grozno me je dušil smrad, o katerem sem mislila, da ga ne prenesem. Ko je paznica odpirala vrata, so se dvignile vse k protestu, paznica pa ni marala, pozval* je kratko eno izmed njih, naj pobere svoje stvari in gre z njo. Ta je ubogala in meni je paznica odkazala njeno mesto — na umazano slam-njačo, po kateri se je doslej valjalo ono bitje — kdove kakšno in odkod — sem imela položiti sedaj svojo malo Verico. Razmišljala sem trenotek stoje — a ni bilo možno ničesar početi. Vera je bila tako težka. Položila sem jo torej, razprostrla pod njo svoj plašč in da bi izjavila, da nimam tukaj z nikomer nič skupnega, sem sedla tesno k njej. Jela se je takoj glasiti, razvila sem jo in moje delo se je pričelo: iskati plenice, skrbeti, da si operem in posušim mokre in p. Morala sem zvedeti, ali je kje voda in ali je možno dobiti več vode. Kako ogre-jem otroku mleko, ki sem si ga prinesla še od policijskega ravnateljstva in ki se je Že ohladilo? Bala sem se, da mi v vročini, ki ie vladala v tej dušeči kletki, mleko okisne. Bilo je tako brezupno, da mi niti solza ni več kanila iz očesa. 2. Družba Moji sostanovalki sta kazali od prvega tre-notka, da ju moja navzočnost nič ne moti. Lahko bi mi bilo to v izpodbudo, da bi se čutila tudi jaz takoj «kakor doma*, ako bi bila njunega kova — tako sem pa bila v obupnem položaju. Vsaka beseda teh žensk je dišala po umazanosti, nizkosti najlepše vrste, vsak drugi izraz je bil polzek in nedostojen. Tekmovali sta, katera kaj hujšega in jedrnatejšega pove in krohotoma sta se smejati. Nisem se ozrla na njiju; upirala sem oči le na svoje dete kakor na edino svoje zavetišče. Trpeli so mi možgani. — . Zunaj so se odprla vrata in obe sostanovalki sta poskočili kakor elektrizovani in se začeli naglo oblačiti. Vstopila je paznica in me opozorila, da sedaj lahko grem na uro ven, ako hočem. Bilo mi je takoj po volji, da se rešim na čas grozne atmosfere. Sostanovalki sta nategnili obe moderna plašča iz kožuhovine, dragocena, glavi sta imeli načesani in polni humorja sta se tlačili ven. Z Vero v naročju sem Šla za njima. Tam na hodnika je bilo žlobudraš^ i Vse kletke so bile odprte in iz njih so razposajeno prihajale najrazličnejše, najodpornejše fiujognomije, kakor-šne sem kedai videla. Večina ji je bila v modernih oblekah, večina prav dobae volje — klicale se druga na drugo — mirovi izrazi so prevladovali. Jaz sem bila* za nje privlačna novost. Tlačile m se k meni, kotele ae sprijateljiti z menoj — a nisem jih mogla niti posedati. Bilo mi je odporno, govorila nisem, tore) so me pustile pri miru. Paznica nh je ostro sklicevala ki il« so v dvoredu dol. Ostala mm aadnja. Prišle smo na tlakovano, dvorišče, Vi ie tvorilo četverokot-nik. gostilno, ki se nahaja v hiši št. 14 ometij'ene ulice. Ker je stražnik zaman pozval ne« znanca, naj prideta zopet iz gostilne, je naposled p ar krat ustrelil s samokresom v zrak. S tem je priklical na lice mesta nekaj oroimkov in policijskih agentov. Med tem ko so nekateri ostali pri vratih, da bi zabranili beg neza&ncev, ki sta bila očividno dva zlikovca, so se dnigi splazili v gostilno, odkoder sta pa neznanca že izginila. Po dolgem iskanju so agenti zapazili, da sta pobegnila na streho hiše. Ko so tudi agenti prisopihati na streho, sta zlikovca začela bežati po strehah ter se kmalu izgubila zasledovalcem izpred oči. Agenti so začasno opustili zasledovanje, a ko se je zdanilo, so zopet začeli iskati zlikovca. Pretaknili so vse kote in dimnike ter končno izvlekli na dan enega zlikovca,-ki je tičal v nekem dimniku; a o njegovem tovarišu ni bilo ne duha ne sluha; očividno se mu je posrečilo zbe-žatL Aretiranec, ki je bil črn kakor dimnikar, je bil odveden na policijski komisariat, kjer so ga spoznati za 25-letnega Josipa Bernobich; mladenič je star znanec policije. Njegov ubegti tovariš je 29-letni Roman Pangoe, brez stalnega bivališča. Po zaslišanju je bil Bernobich odveden v zapor v ulici Coroneo. Pijancev padec. Preteklo noč okoli 1. ure sta dva mladeniča, našla idoč po ulici Largo Santorio na tleh nezavestnega moža, ki je krvavel iz rane na glavi, O dogodku je bila obveščena rešilna postaja. Zdravnik, ki je prihiiel na lice mesta, je spoznal, da je mož pijan; rana, ki jo je imel na glavi, ni bila nevarna. Ranjenca so prepelalji v bolnišnico, kjer je bil identificiran na podlagi listin, ki so jih našli pri njemu, za 34-letnega kamnoseka Ivana Bul foni, stanujočega v utici Pozzacchera št. 2. — Mož se je najbrž vračal domov pijan, padel ter se pri tem pobil. To In one Zračna elektriciteta — izvor energije. Nemški inženjer Herman Plausen je na podlagi poizkusov dognal, da se da dobiti iz zračne atmosfere neomejeno količino elektrike. Za anteno rabi balon kaptif z metalno prevlako. Iz zraka se nabere pozitivna elektrika, ki sc dovaja na zemljo s pomočjo žice. Ta elektrika Sroizvaja vibracijo v enem omoiu, dočim se v rugem omotu pojavljajo elektromagnetični valovi. Pisalni stroj, v kaierega se samo govori. Neki Švicar z imenom Martin Bandlen je izumil po poročilih angleških listov pisalni stroj, v katerega se samo govori in stroj piše. Ban-dlenov stroj bo napisal v eni minuti do ICO besedi. Narekovalo se bo v mikrofon, iz katerega preide glas s pomočjo električnega toka na posamezne izgovorjene črke, ki jih stroj zapiše. Mmli računao po 20 siot. beseda. — Najmanjša pristojbina L Debele črke 40 stoU beseda, — Naimanjša prisiojhina L Kdor iSče službo, skča polovično cena ODVETNIŠKA pisarna dr. Ferfolje in dr. Sedmaka sprejme gospodično, zmožno strojepisja, slovenščine in italijanščine. Nastop takoj. Via Fabio Filzi 17/1 1530 ROJAKI! Pristno istrsko vino lastnega viš-njanskega pridelka toči podpisani v Via Mo-lino grande 4, po 3.60, Izborna kuhinja vedno dobro preskrbljena. Svoji k svojim. Anton Ritoss^. 1532 OSMICO v Sv. Križu pri Trstu št. 81 je odprl Košuta Kristjan. Toči izvrstno domače sladko, in trdo vino po najnižji ceni. Priporoča se za obilen obisk. 1531 AKACIJEV les, razne vrste in debelosti, vpo-raben za vinograde, se proda. Rojan, Ver-niellis 611 na stari cesti. 1528 POZOR! Ker odpadejo stari semnji v Sežani, se vrši v Hcrpeljah kot običajno 2. novembra Živinski, konjski, prašičji in kramarski semenj. Za jedila in dobro kapljo preskrbljeno. Vaško načelništvo. 1527 GOZDNO POSESTVO, 80 oralov, z 18.000 m» smrekovega in bukovega lesa, 6 km od postaje ob državni cesti, se radi družinskih razmer proda za Din 800.000.—. Pojasnila daje Dr. Josip Grablovic, odvetnik v Ljubljani. 1529 BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Največja snaga. Tajnost zajamčena. Govori slovensko. Corso Garibaldi 23/1. 1506 IŠČE SE Yk—% milijona Lir za trgovsko podjetje v Sloveniji, proti sigurni varnosti. Ponudbe pod »Varnost zajamčena* na uprav-ništvo. 1519 KRONE, goldinarje, plačam stotinko dražje na objavljenih cenah. Dvajsetkronske zlate L 89. Zlatarna Ponte della Fabbra. 1522 KROJAŠKI POMOČNIK išče službe. Gre tudi na deželo. Čeh, Via Ev. Torricclli 7, 111. 1524 KMETIJSKO DRUŠTVO v VIPAVI odpre dne 31. t. m. svojo zalogo zajamčeno-pristnega vina za prodajo na debelo v ulici N. Machia-velli št, 8. Istotam odpre »Mlekarska zadruga iz št. Vida pri Vipavi svojo prodajalno mleka na debelo in drobno. Vabi se cenj. obinslvo, ki bo najsolidnejše postreženo. 1526 BRILJANTE, zlato, srebro in platin po najvišjih cenah. Dajem predujme na dragulje. Pertot, Via S. Francesco 15, II. (45) KRONE 1.80, goldinarje 4.80, dvajsetkronske zlate L 88.— Večja množina — cena po dogovoru. Via Pondares št. 6/1. 44 DAROVI Odseku «2enskega dobrodelnega udruženja» Eri Sv. Ivanu so darovali g. Srebotnjak 15 L eimenovani 26 L g. N. N. 20 L. Ker se nista mogla udeležiti pogreba pok. Aknzija Lokar-ja darujeta gg. Vincenc Godina in Ivan Vidmar L 20.— «Šolskemu društvu*. Srčna hvala! KRONE, srebro, zlato in platin kupujem. Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazzini 46. 58 Bonn a eorotlla* Valuta na tržaške Trst, dne ogiske krone i T • •••••• avstrijske krone ••••••• če§koslova5ke krone • • • • • dinarji « * lejf msrke dolarji francoski franki Švicarski franki •••«••• angleški funti papirnat! • • • • m trga. 30. oktobra 1923. 0*13 0.0315 65.50 26 30 17.25 • • ou . • 0.0310 • • 65.— • . 26.-.— • • 10.50 ! I 22.15 . . 130.25 • • o95*— • . 99.75 22.25 130.75 398.— 99*95 9 589 IZJAVA. Podpisani izjavljam, da ne pripoznavam dolgov, ki bi jih napravila moja žena Ivanka. Franc Križmancič Vrdela-Timignano št. 1569 Novi dohodi. Prodaja zajamčena. 50 spalnih sob, iz trdega, masivnega, bukovega, jeaenovega, mahagonijevega, javorjevega, hružko-vega lesa, močne vrste, s psiho, s tremi zrcali. Brezkonkurončne cene. Priporočljive za hotele ia vile za letoviščarje. 4G/6 Prodajajo se tudi sobe za eno osabo. M.STEIKEK DruZba z o- z- Via Geppa 17 - Via Paulisna 1 (Piazza Mm) : M\ se za embalažo is priijanje na đežslu. 1 Za Članke pod tem naslovom odgovarja ur«d* atttvo Is toliko kolikor aru zal: on veleva. Vipavsko, istrski refošk In kraški teran. Na debelo in za družine Via Cufiicell 8» na drobno In za družine Via Olullanl 32. Priporoča se lastnik (684) m. Strancar. Ker odpadejo stari semnji v Sežani, se vrši v Herpeljah kot običajno 2• novembra živinski, konjski, prašičji in kramarski semenj. Za jedila in dobro kapljo preskrbljeno. Vaško načelništvo. t S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš predobri oče, soprog, brat, stric in zet, gospod ALOJZ BRATINA posestnik v pondetjek, ob 23. uri, po dolgi In mučni bolezni, preminul Pogreb se bo vršil v sredo, dne 31. oktobra, ob 16. uri, na domače pokopališče na Ustju. USTJE-AJDOVS&NA, dne 30. oktobca 1923. Žalujoča stroga c otfod ia ostali sorodniki. Ifil p«iila«|« obvestila, MS