68. številka. Trst, v soboto 23. marcija 1901. Tečaj XXVI „Edinost I enkrat na dan. razun 'j*><1»»h io p tuiiriT. r»b 4. uri zvečer. celo leto........24 kron za pol leta ......... 12 _ u četrt leta ........ 6 - z* en mewec........ - krom >aroćnino e plaĆeTati nar.r^j. Na n*-; ffbe bre« priK.že-ie n»rr>^ninp «e aora*» KO onra _ t*o iobakarnah v Trutu w prodajajo po-riTcezDr Številke po 6 atotink (3 dtč ; urni Tr*tn pa po S ntmink (4 > relefaa Ur. Oflut se računajo po vrstah v petim. Za večkratno naročilo s primernim popustom Fontana, osmrtnice in javne zahvale domači oeiHfli iul. se računajo po poeo-lbe Vsi dopisi naj »e pošiljajo uredništvu Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. «or. Tu je rečen« brez rezerve. da je kraljevinskima odboroma naloga: razpravljanje financije In i h vprašanj. Ta mandat ;e torej širok in obsežen in se je večina kraljev i ns kepa odlmra hrvatskega mogla postaviti na |>ovwera drago stališče, ne da bi bila ra«ii tega rašla izven okvirja nagodl>e. Dr. Frank zastopa v kraljevinskem od-b »ru -tališče »polne financije) ne nezavisnosti. Kdor |H»zna našo večino, ve, otrel»e, a kar ostaja, da se spreminja v ujeu prinos za »kupne stvari. Josipovie' bi hotel, da se pre«l vsem določi, kakov mora biti prinos jjr- vatske za skupne stvari. Po njegovem računu bi imela Hrvatska plačevati o °/0 skupnih stroškov, a kar bi jej ostalo, trosila bi za svoje avtonomne j»otTebe. Pazite dobro: tuje razlika velika! Sedaj se določa pred vsem, katera svota je j*otrebna za avtonomni proračun Hrvatske ter se temu primerno izločuje gotova tangenta iz njenih dohodkov. Ta r.naša danes 44VTse drugo je za skupne •stvari. Tu se torej preti vsem določuje svota za avtonomne potrebe Hrvatske in pri • hodki iste, ki se imaio tangetirati v ta namen. Po stališču bivšega ministra Josipovića bi pa morali pred vsem določiti skupne stvari, mislili svojo; ko se je pa to vprašanje pr*-*<-krat omenilo v trgovski zl>orniei v Ljubljani, so bili pa toliko kulantni — seveda je bil to le videz — da Izrekli, da so tudi oni za to, da se v Ljubljani ustanovi višja slovenska trgovska šola (akademija) in izrekli so le jH»mislek, da ne bo v to vs|>osohljenih slovenskih ličnih moči. Imeli so namreč trdno nado, da lw» ta ovira sama že dovolj, ker je to bilo pri nas glavno vprašanje: menili so torej, da kranjski Nemci že lahko prikimajo temu vprašanju in tej ponižni zahtevi Slovencev, saj je itak ne bo možno izvesti. stranskih predmetov, ki služijo kakor most za prehod. Sktipina trgovske vede je stvar intelektualnosti ali inteligence ; veda kakor taka, ki se je v šoli učila, se more in mora takoj izvajati v praksi (da pa nekateri dolgo časa «prakticirajo> in pohajajo po pisarnah, temu je kriv drug vzrok, ki ne spada tu sem). Ta veda pa je mednarodna! Ali ne morda — kakor napačno mislijo nekaterniki — m e d n a r o d n a n a podlagi kakega svetovnega jezika! Ne, njena mednarodnost obstoji v inteligenci, v poznanju svetovne trgovine! Te se pa priučimo, če imamo prisojen dar zmožnosti in pa — pridnost! Te Ko je pa zbornični tajnik Murnik v in potem — primerno davčni moči - dolo-j slavnostni seji dne 12. jauuvarja povedal, da čiti prispevek, ki bi ga imela doprinašati. je vprašanje glede vsposobljenih učni!', moči kvalifikacije pa nam Slovencem ne more od-Bivši min'ster računa, da bi Hrvatska na ta r e š e n o, dobili so nasprotniki naše omike rekati nikdo! Prva stvar je torej razum ; je- način mogla na eno stran zadoščati vojim obvezam do -skupnosti, na drugo pa bi jej za drur.ega kilavega konja, na katerem jašejo zik je le posredovalec. Kadar oba, uči-sedaj in se zaganjajo v naše dobro in |>re- telj in učenec, dobro znata eden in isti jezik, Slovenska trpvska akademija. i. njene avtonomne potrebe ostajalo s*eliko več, potrebno stvar: naš jezik baje ni da more učenec slediti z razumom predava- nego do sedaj. (Pride še.) s p o s o ben ! nju učitelja, imamo to, kar smo hoteli. Da bi O tem se f»a da govoriti in na to pri- 1 pa naš jezik bil slaheji od turškega ali kitaj- detno pozneje. j skega, tega pa menda vendar kranjski Nemci Sicer je pa dotični nemški gt»spod, kije ne mislijo resno! In da je naš jezik ravno to sprožil, že dobil primeren odgovor v slav- tako zmožen za trgovino, kakor nemški ali nostni seji. Nekaj je še pripomniti, kar jako laški vedo tudi dobro — saj prodajajo in Ljubljanski listi nam so včeraj prinesli dobro karakterizuje kranjske Nemce! Znano kupčujejo — s Slovenci in bogate od nas. vest, da se je trgovska in obrtna zbornica za je namreč, da bi bili kranjski Nemci tudi na Da pa ravno Nemci nimajo prvenstva ne v Kranjsko v plenarni seji dne 20. t. m. ba- slavnostni seji glasovali za ustanovitev te šole, trgovini in še manje v trgovski ter- vila z vprašanjem trgovske akademije v ako bi bili ostali v temini zaslepljenosti, češ, mi no log ij i, o tem nas učita trgovska zgo- Lj ubijani in da se je izvolil odsek za usta- da med Slovenci ni take učne moči, ker dovina, — kaj ti Slovani smo n e- novitev te šole v prestolnici Kranjski, to pa v dobro vedo, da brez izprašane učne moči za- kdaj igrali častno vlogo (Hanza) — smislu sklepa slavnostne seje dne 1 'J. jauu- vod ne dobi pravice javnosti in ga torej in pa nemški trgovski jezik, ki mrgoli varja t. 1.. ko so praznovali petdesetlet- sploh ni mogoče ustanoviti na taki podlagi, laških, a n g 1 e ž k i h in franco- i nico te zbornice. Vsaki zavedni Slovenec in kakor ga želimo. Takrat jim naš jezik ai bil s ki h izrazov! Takov trgovski jezik, ka- Slovan mora z zadovoljstvom pozdravljati ta mari, kakor jim tudi še dandanes ni ; njim ni kor ga imajo Nemci, imamo tudi mi lahko, korak, vsaki tujec, drugorodee, pa ga mora za drugo, nego za to, d a le preprečijo Našim nasprotnikom je le do tega, da vsaj spoštovati, kajti narod, ki si hoče zasno- v s t a n o v i t e v zavoda bodisi na tak bi se mi ne povzdignili do samostojnega vati tako šolo, je spoštovanja vreden, kerčuti ali na drug način. višjega trgovskega stanu ! Oni bi radi, da bi v sebi potrebo trgovske — svetovne omike. Ko so gospodje Nemci uvideli, da z na- mi s svojo narodno inteligenco polnili prazne Kraujski Nemci pa niso tega mnenja, mišljenimi težkočami gledć našega jezika ne predale tujcev, da bi ostali še vedno pri sta- Kakor so že v slavnostni seji, dala sta nji- preprečijo in ne motijo naših sklepov, je pa rem, da bi naroden trgovec, ki si je v tujini 'bova zastopnika tudi v zadnji seji duška svo- prišel g. Baumgartoer zopet z neko drugo napravil premoženje, [postajal tujec! Go- 1 jemu neplemenitemu mišljenju. Po njihovem idejo na dan : Mahrovi šoli naj se da pod- s p o d a r s k a emancipacija naša mnenju bi Slovenci niti na svoje lastne pora, pa naj se tam Slovenci uče v svojem i n i z iste izvirajoča narodna I stroške ne smeli priti do više trgovske jeziku d v a predmeta: slovensko korespon- zavest in ponos — t o j i h skrbi! i zob rad ve. — Morali biti ostati za vedno denco in pa knjigovodstvo! (A ostali pred Oni vedo dobro, kaj pomenja zaveden na- narod, med katerim naj bi se šopiril tujec- meti — kakih 14 jih je — v katerem je- roden veletržec! Vedo dobro, da brez višje drugorodee ter izkoriščal zaklade naših dežela ziku ?) No ideja ne bi bila slaba in Slovenci, narodne trgovske šole ne dosežemo tega, ker in delavn<*st našega naroda. Kranjski Nemci ki se tako radi zadovoljujemo z vsako ma- 8e nam brez take šole podjetna inteligenca na in torej ne pri voščajo niti tega, da bi mi lenkostjo, smo za to prav hvaležen publiku m ! odtuja že v mladosti! I sami izkoriščal: svoje bogatstvo, da bi mi Sedaj pa nekoliko opazk glede sposob- - sami vživali svo^e premoženje! Drugega si nosti našega jezika. pač ne moremo misliti, ko čitamo poročilo o Trgovske vede same na sebi (seveda Politični pregled, njihovem vedenju in nasprotovanju ob usta- nevstevši jezika) ali trgovsko znanje je po- V TRSTU, dne 2.». marca 1901. novitvi slovenske trgovske šole v slovenski polnoma samostojna stvar. Za pouk istih je Državni zbor. Včeraj je zbornica po- Lj ubija ni, v deželi Kranjski, ki je vendar le treba imeti več ali matije znanja družili pred- 8lancev sicer razpravljala in se je celo pri- slovenska! metov. Mora se imeti že nekoliko podlage. k0pala do prestopa do dnevnega reda ; kaže Ko se je pred mnogo časa jelo gibati v Radi tega pa vidimo, da imajo trgovske šole. torej, da sta se \Volf iu Sohonerer dala 1» »tolažiti. No, dobila sta odškodnino v tra- PODLISTEK a Vlade Mevačta pastirski list. (Dalje.) Povrni Kri-ta rodbinam, pa se očvrsti skupnost, jw»vruejo se v njo mir, ljubav in znosljivost. Stari in mladi spoznajo in bodo vršili vzajemne svoje dolžnosti, ako jim Im> -trah Oospodov v ravnalo. Ugled oblasti narase in ojači i-e zavest zakona, ako se vsffostavi ugled Božji. Kazum naj se obrne zoj*et k izvoru luči, pa spozna resnico, ki ga oslobodi ; in najde pravi cilj človeški, a žarkom te luči naj se pusti prodreti v srce, pa meso glji v-zastr uplji vk prerasejo biljke plemenitih krej>osti, ki so jedini izvor prave prosvete in blagostanja. Pri vedite ljudstvo nazaj h Kri>tu, k izvoru ljubavi, pa izgine tudi mržnja, a zavlada -doga bratska: ker še le tedaj sjmj-ziiajo vsi narodi brez razlike stanu in imetja: odličnejih krogih za ustanovitev takega učnega čim više so, tem manj letnikov, ker so si zavoda, so bili kranjski Nemci tihi in so si dijaki že poprej pridobili dovolj znanja po- dicijonatnih spopadih med krščanskimi socija- ----------------------—----"' - ■ listi na eni in socijalisti in nemškimi radikalei da so otroci jednega Boga, bratje po Jezusu ki se je tekom stoletij v narodu našem utr- na drugi strani. Veči tlel seje se je vršil v Kristu, odkupljeni z dragoceno krvjo Nje- dila in mu uravnavala vse življenje, naj mu znamenju tega nasprotstva. govega presvetega srca, v katerem je jedino ostane voditeljica v novem stoletju. Gospod Predno je prilo do menjavanja Iju- zdra vilo ranam človeške družbe, jedim izv< r naš Jezus Krist je bil ona soha, ki nas i bežni vos ti meti rečenimi skupinami, je omenjal časne in večne jej sreče. Jezus Krist sam je !je senčila po dnevu, a svetila nam v temni češki poslanec Maštalka nekega dogodka in »edini: »resnica, pot in življenje«. Po njem noči. Njemu se zaupajmo popolnoma. On se znova ozeleni, procvete in oplodi drevo nam bo pomagal, da izvoljeni narod srečno človeškega življenja in preporod navstane na dovedemo v obljubljeno deželo. Na Njem vsakem |»oiju. »Življenja človeka je cvet in utemeljen mogel je do danes srečno obstati sad, kateremu je deblo Jezus Krist, bogata dom naše škofije. Samo na tem nezrušljivem in irnjna reka, iz katere se blagoslov razliva temelju nam ostane v bodočnosti čvrst in na človeštvo in kateremu je izvor Jezus močan: »O snovanija bo inago nik- Krist. V njem so semena in sile kulture, ki tože m ožet položiti pače leža- je zakladnica životvornih idej novih preporodov na polju «M)cijalnem, cerkvenem, znanstvenem in politiškem«. Prizadevajte si torej, moji mili, tla v pobožni Svoji čredi vsevprek netite vero v Gospoda Boga in Odrešenika našega Jezusa Krista. Žnjim smo dovršili staro stoletje; žnjim treba, da začnemo tudi novo. — Tista čvrsta in delotvorua Jezus Kristova vera, ščago, ježe jest Isus H r i s t o s«. Pa ker nas je toliko ljubil, toliko nam pomagal in nas branil, ljubimo ga z vso dušo, umom in močjo, hvaležni mu bodimo in prizadevajmo si, kolikor bolj moremo, da izkažemo svojo hvaležnost.- Ljubimo in slušajmo sv. Cerkev, katero je na »neodvižmom kameni« sezidala njegova desnica. (Pride še.) v predvčerajšnji seji železniškega odseka, ki v čudni luči kaže spoštovanje, ki je nekateri Členi sedanje vlade goje preti zakonitimi zastopniki prebivalstva — torej tlo parlamentarizma in konstitucijonalizma sploh. — Ko sta se namreč govornik in poslanec Sehnal oglasila v rečeni seji železniškega odseka, da izrečeta neke opazke, je železniški minister očitno kazal svojo nevoljo in je karal rečena dva poslanca, tla se ne znata brzdati ter jima je zažugal, d a s e spomni tega, k o b o govor o železnicah v njiju volilnem okraju! Tako postopanje ministrov je les nekako — čudno. V polnem pravu je bil torej posl. Maštalka, ako je pozival pied-sednika zbornice, naj poskrbi, da se bo bolje spoštovala pravica poslancev do slobodnega zr»/ania svojega menenja. in naj prepreči, da vsem« razburjenju raili — najvišjega simbola ne S«. «1. i m-itiir.Tr / grožnjami skušali nalivati krščanstva našel vendar toliko treznosti, da na razprave. ;ae je spomnil tudi aktuvelnega vprašanja: Min ~t«t /a železnice, \Y i t te k, se je razmerja med obema državnima polovicama, izgovarjal da onih l»esed ni izustil v seji Ker že (kakor minister in svetovalec sam , ampak v privatnem [ugovoru, a to le krone) drugače ne more, se je izjavil proti v prijaznem tonu in -»koro v šali, in da mu zahtevi raadjarskih šovinistov |m» saiuostoj- n i>i 1 namen ovirati «lot>odtio izražanje me- nem ogrskem carinarskem območju, češ, da nenia al uplivuti na razprave. je to njemn le .sredstvo za dosego namena, ne pa l*o tem incidentu je prišla do že prej namen za-ne! ('elo v slučaju u vedenj a sa ino- omeujenili pr Borov. Stvar je sprožil socijalist stojnega earinarskega območja da bi morala KI len botre n. a [M.vod je bil tudi v tem Odrska paktirati z Avstrijo. On pa je -tu že omenjeno postopanje deželnega šol- " verjeti, «1 a »ova pogajanja d o v e- -seira -vera Nižc-a vstrijskega proti soeijali- d e j o z o p e t do ca rinarske s k 11 p- -tiškernu poslancu Seitzu, ki je j«, svojem nos t i. G. Szell je pač nekoliko bolj prak- poklicu učitelj. Govornik je zahteval, naj se tiren Madjar! On se zadovoljuje tudi s nar<«'- imunitetnemu odseku, da v prihodnji skupnostjo z Avstrijo, ako mu ta skupnost 1 - .-.r-H-i •• »tvari. Ž^ mej tem govorom je služi kakor sredstvo za dosego namena, ki pri-lo i-, prepirov med socijalisti in kršč. j«: Ogrska inore Avstrijo — odirati! 1 .k -f p . -tr h med uasJee- minister Mon»s je izjavil, da je pripravljen ralnega p -anca Marcbeta, da je naložiti stopiti v pogovore za sestavo zakonskega na- mun tetneinu odr-eku, da o stvari sporoči v črta glede trgovine na termine, osmih dneh, vsa kako pa do Velike noči. Serali l*edo trpečim Tržaške vesti. krajem. Promocije. Gospod J u s t P e r to t, sin ......i p r a v i e ra r i č n i h ,„lenega rodoljuba našega, gospoda dra. Si- mitnie »e je udeležilo več govornikov, ki niona pertota, je položil včeraj na vseučilišču so s*- seveda — vsi izrekali za odpravo y Qra,iCu zadnji rigoroz — in sicer z od- in t., j »osebno sklieevaje se na žalostni polo- ljk<> kakor vse rigoroze — in bo v iaj kmečkega illl Kmančn. minister je torek promoViran doktorjem medicine. Mla- =ieer pr p. znava! važnost te stvari, ali zapel sj{> Stoje doktorjem vse zdravilstva stra in je sklenila soglasno, da se era- v - t m rične mitnice o d p r a v i j o. Temu sklepu Slednjič bo v torek promoviran doktorje sledilo ploskanje po vsej zbornici. jeru medicine Anton Breeelj iz Ajdov- Na vrsto je prišel ministerski predsed- ščine. Čestitamo ! nik pi. Korber. da odgovori na nekatere Prihodnja številka »Edinosti« izide inter|»elacije: in mej temi tudi na listo radi v torek, dne t. m. ob navadni uri, ker odi kovanja načelnika (»oljskega «kola«, viteza lM> v ponedeljek praznik. Jaw<»r-kega. Odgovarjal je, kakor je mogel »Unione Ginastica« — razpušeena. vsakdo pričakovati že v naprej : da taka od- Senzacijo je vzbudila po mestu vest — ki se likovanja neomejeno pravo krone, da o je V(~.erilj j>u}„,ludne hitro razširila — da je tem se nso , h ►štev a le nikake zasluge polj- vlada razpustila laško telovadno društvo. Včeraj *kega kluba za sedanjo vlado. ker se ta J>0|Mlj„dne ob 3. uri je prišel v stanovanje klub daje voditi le od interesov dežele in pPedsednika rečenega društva, odvetnika dra. drŽave. Najodločneje je oporekal meuenju, I>auranta, policijski komisar, dr. Pechotsch, da i.1 vitez Jauorski dobival kake zneske iz 8 JM,zjVom, naj mu predsednik sledi v dru-••e^arske šatule in je tudi druge napovedi* &vemt ,K>slopje. Tam je rečeni redarstveni v interpelaciji označil kak«»r krive. Poslanec or^ran \zrf£\\ predsedniku dekret, s katerim Hreiter je zahteval, naj se otvori razprava ^ »Unione Ginastiea* razpušea radi preko-4» tem oilgovoru ministerskega predsednika, račenja delokroga. Potem so morali komisarju zi^rn ea pa je odklonila ta predlog. izročit. «e ilruštvene pečate : isti »mi je se-Mi 11 •■'ter za prav-.-odje je odgovoril na stavii zapisnik o društvenem premoženji. Med interpelacijo po-lanea Ho r tisa radi usta- razl0gi oblasti čitamo, da so se na občnih nov tve obrtnega ^»dišča v Trstu ter je re- zborih držali tudi govori politične nravi — kei. da >e potegne za to, čim ImmIo dani pred- Iie da bi bil kdo prigovarjal temu, marveč pogoji za ustanovitev takega sodišča. S4) zborovalci burno pritrjevali govorniku ; da Prilunlnja seja bo v torek. ^ je G1 nas t i ca na pogrebu Verdijevem dala Parlamentarne »tvari. Železniški zastopati po predsedništvu milanskega dru-<*is» k je sklenil včeraj, da preide v jhhIrobno 4tva >Famiglia triestina«, ki ima notorično debato o investicij k i predlog- iredentističue namene in ki ne opušča nobene < ios[»odarski ^l>ek je sklenil, da je odo- prilike, «la ne bi javno kazahi svojega nabriti svetovno |>oštno |s>godb<> od 1. ls««7. sprotstva do avstrijske države: da je rečeno Razburjenje radi sv. Križa. V društvo uprizorilo na pogrebu Verdijevem Budim|>ešt , v prc-tolniči madjarskega vitežtva, politiško demonstracijo z helebardo nenavadne je že več dni veliko razburjenje. Pa se je velikosti), torej z znakom mesta tržaškega, tudi re- nekaj strašnega dogodilo. Pomislite sestavljeno iz cvetlic in z od daleč vidnim na-le: učne dvorane vseučilišča >0 oskrunjene, pisom »Trieste irredenta« ter je s tem činom lil»eralna deja je globoko užaljena, vzvišeni izrazilo tendence, idoče za odtrgaujem od av-cilji v -oke šole Madjarov so v največi ne- strijske države, katere tendence so kažnjive varn >s;i. Strašno, >trašr)o. In vsa nevarnost po kazenskem zakonu: s tem da se je Gi-je prišla kar čez noč. Da. čez noč ! Neznane nastica pridružila tem tendencam ; sploh da se roke razoliesile po dvoranah - sveta raz- taka uhajanja na politiško polje pela ! rl a kov zločin — v metropoli madjar- n a <1 a l j u j e j o. -ketra — liberalizma kaj takega ! Ne, to ne Vsa ta dejstva so dokazana po poročilih . -tati nekažnjeno. Sledile so resne pre- v laških listih in po poročilu vladnega za- skave. lii>eralni študentje so se začeli pre- stopnika na občnem zboru društva »I aione tepati, da preskrl>e ideji liberalizma za0 j h v osebah nekaterih katoliško mi- nas ta vladni korak ni prav čisto nič nav- slečih dijakov. Svet se je oddahnil, čim je dušil. Vlada je zopet posegla tu po enem dobil gotovost, da Im» |m> kaznovanj;* krivcev tistih sredstev, ki zadetemu navadno — ko- opran grozen madež s sten vseučilišča v Ru- ristijo. Sploh sm<» mi na stališču, da perse-dimj»ešti. In to se zgodi prav gotovo. Tako je kucije le povspešujejo taka stremljenja. V obljubil t;os|»od naučni minister in slovenski j tem konkretnem slučaju pa velja to še po-renegat Vlassics sam v vče:ajšnji seji parla-{sebnu. Bližnja bodočnost dokaže, da imamo menta <»gerskega. — Vitežki Madjari pa- prav. Javna tajnost je, da je bila »Unione so pokazali vnovič, kako njih liberalizem Ginastica« v zadnjih časih v neprilikah, iz dehti po — česnu. katerih je ni hotel nikdo rešiti ! Sedaj pa — V i^ti včerajšnji seji ogrskega parla- o tetu smo uverjeui — jo je rešila ta od-menta je ministerski pre V svoji gorečnosti, in navdušenje. Razpuščenje b<* jako izdatno sredstvo za agitacijo in ne bo dolgo, ko bo stala tu »Ginnastica« ponovljena in ojačena četudi pod mal.-e spremenjenim imenom. J je posoda bo nova, vino bo staro. Kako prav imamo, o tem priča tudi nenavadna ravnodušnost, s katero je »Piccolo« vsprejel vest o razpuščenju! Vse njegovo oporekanje se prav za prav omejuje na opazke, tla po njegovem mnenju po redarstvenem ravnateljstvu navedena dejstva ne involvirajo prekoračanja društvenega delokroga ! ila bi dokazal noče prav v glavo, zakaj da je vlada raz- ! Milkoviču, kako neopravičena je njepova zapustila Ginnastieo. Na dolgo in široko raz- hteva, da bi se posluževal v uradu svojega klada vse vrline razpuščenega društva in člo- materinega jezika, ki je tukaj tudi deželni vek bi moral — po razlaganju recenega j jezik. — udaril je magistratui služabnik, sebe glasila — pričakovati, da bi vlada prej odli- I oziroma svojo stranko, po zobeh. Skliceval se kovala to prepotreb.io društvo, ne pa, da je je namreč na znano »hier«-afero ter vprašal je obsodila na smrt. Posebno neumljiva mu Milkoviča z zmago vestni m glasom: »Mar ste je ona motivacija vlade, kjer pravi, da je | se na vojaški kontroli odzvali z besedo društvo gojilo iredentistične težnje, ker je »tukaj« (rekel je slovensko besedo »tukaj«), naložilo milanski «Famiglia triestina», da je ali »hier« ?« Bravo furbo ! Ta pa je vredna zastopa na pogrebu Verdija in ki je ob tej vsaj pol laškega centesima. Zdaj pa vprašamo priliki uprizorila irredentistično demonstra- '"i njega in vso njegovo laško družbo, ki je cijo, o kateri govorimo na drugem mestu, bila kedaj na kontroli: je-li za vas predpisana Sedaj pa poslušajte, kako lepo, nedolžno raz- beseda ».pii« ali »hier« ? Ker pa je drugo laga «Piccolo* ! On priznava sicer, da je resnica — ali ne?! — potem pa po lastni «Famiglia triestina» uprizorila irredentistično logiki proč z italijanskim jezikom iz vseh demonstracijo, dodaja pa k temu, da jo je uradov, v prvi vrsti z magistrata, iz šol in uprizorila potem, koje dobila nalogo od Gin- od povsod! Vam je-li prav? Tistemu urad-uastice in ne prej, gld. T»0 nč. v prid slovenskim dekletam v daljnjem Trstu. Od onega časa se je zavod pod požrtvovalnim vodstvom človekoljubnih in domoljubnih tržaških dam lepo razvijal ter je do sedaj vsprejel nad 1300 deklet pod svoje okrilje (tekom dveh let in 4 mesecev'). Sedaj pa je prišel v veliko zadrego, ker so se proti njemu združile sovražne sile v Trstu z namenom, tla ga uničijo. V zadnjem času so zavodu odpovedali stanovanje, ker je ist«► last Zida in blage goape so sedaj s svojim zavodom na cesti, brez strehe in brez premoženja. Ali naj ini to mirno gledamo, kako oinagujejo hrabre rodoljubke v daljnjem pri- morskem mestu v boju s premogočnimi sov-Ali -smo že res v Italiji ? Včeraj zju- r.lžujkj jn kako ,m po njih padcu veliko_ jtraj je šel Fran MilkoviČ iz Gropade št. 60. | meatni molo!l Z()|)et dalje davil vrla slovenska j na magistrat, da mu menjajo vojaško knji- j dekleta ? to n[ in0goče ! i žico, ker je sedaj uvrščen med črnovojnike. ' .... . . «... ... t . 1 1 - \ eleeenjene gospe in gospice ! otopivsi v sobo za vojaški oddelek, |e po- , - 1 • t Tu e«'« za poštenje sto in sto pridnih zdravil uljudno navzočega uradnika ter ga 6 . . ; , 1 - „ , slovenskih deklet in kdor ima človeško ču- prosil, (seveda v svojem materinem sloveti- skem jeziku), da mu zameni vojaško knjižico teče srce, ta ne more biti tukaj nem gledalec, ter mu izročil svojo staro knjižico. Uradnik najmanje pa slovenske dame, katerim mora se ni niti zganil, da bi pogledal došleca ; hiti naJveč ,io te^a' da tUth sl('vensko slliž- pušil je mirno svojo cigareto, kakor da ne bi bujoče ženstvo ostane pošteno, zdravo in i bilo nikogar poleg njega. Milkovič je še [»ar- kiepostno. 1 -t - - • 1- * „ Radi tetra darujmo zonet vsaka po svo- ! krat ponovil »vojo prošnjo, ali vse zastonj : | B J 1 1 i vrli sin avite coiture se ni niti zganil, hoteUih mo6eil za ta vzvišeni namen z menda s tem dokazati — italijansko ulju I- ' Seslom : hrabrim sestram na obali I nost. Raz un druzega se je pregrešil ta famozni s'nJe • uradnik tudi proti svoji službeni dolžnosti,; ^ Kranju, sušca 1901. ker je moral že sam vedeti, kaj mu je storiti Marija Maver,c 5 sprejeto knjižico in ni trebalo, da mu še le priprost mož razlaga to ! Moral je vedeti toliko bolj, ker je imel drugo knjižico že pripravljeno in mu ni trebalo storiti druzega, nego jo izročiti došlecu, kar bi bil storil sleherni olikan človek, ki pozna zraven tega tudi svoje dolžnosti, tudi če bi v resnici ne umel jezika tistega, ki mu daje — kruha. Gospod uradnik pa se je slednjič vendar naveličal molčati in je začel prav surovo zmerjati Milkoviča. Poklieal je inagistratovega stražarja, kateremu je ukazal naj pazi na Milkoviča, kakor da je kakov tolovaj a la laški Musolino. Škandal! Zmerjal ga je, kar se je dalo in mu rekel, naj si privede seboj tolmača, ako ne ume laškega jezika! Povedal Na ta poziv so darovale: Matilda Majdič 20 K, Leopoldina Sav-nik, Antonija Preveč, Irene Majdič, Josipina Suppo, Helena Pavšler, Tereza Florijan, Marija Marenčič, Omersa, (>lga Šavnik po 10 K, Ana Zupan, Marija Croboh po 0 K, Marija Maver, Josipina Pučnik, Kina liem-bogej po D K, Mimi Pire, Marija Sikozar, Ana štempihar po 4 K, Ana Maver, Marija Rakovec, Ivaneta Sajovic, Marija Preveč, Paušler, Pavla Sajovic po 3 K, Ivana Hu-vad, Cecilija Kurim, Ana Rue, Ana Kumer, Marija P<»lok, Marija Steinbanec, Alojzija Sumi, IJeti Tominšek, Marija Korošec, Janja Miklavčič, Viktorija Praprotnik po '2 K. — Skupaj 190 K. rac" ni ca. poje moški zUor sprem ljev a njem orkestra. 7. a) Smetana: »Prodana nevesta--, 1») ('ibulka : >Ljubezenske sanje po plesu«, svira godba. S. Šaljiva igra: »Jožefov plaše«. Slobodna zabava, na kateri bo sviral orkester. Na koncertu bo sodeloval vojaški orkester pešpolka št. i»7. Petje bo vodil drti- viti, da-li bo ta zakon obsegal prepoved ali pa samo omejitev in preosnovo terminske trgovine. Vsakakor se sklepa, da se terminska trgovjna ne odpravi popolnoma, ker je minister rekel, da se bo oziral na vse zakonite trgovinske interese, kateri koristijo rudi poljedelstvu. K<» seru p reči tal a to okrožnico, zalile so mi solze oči ! Solze radosti in hvaležnosti. I >a. £i>s}>e »n gospice mesta Kranja so uzor, kakšna bodi slovenska žena! Jasno so ]».vedale, da one hrepene po tem. da se slovensko ženstvo (H>pne do višine krej>osti. Pokazale so s tem činom, da hrepene po oni vzvišeni in plemeniti prosveti, katera edina i štveni pevovodja F. Pertot. Vstopnina na! Nadalje je bilo iz njegovega govora poje dostojna slovenske žene. Gospe in gospice ! koncert 30 nč. za osebo: sedeži 20 nč. ! vzeti, da se bo skušalo vsem opravičem prisilom na-e domovine! Tu imate jasen vzgled, j Na obilno udeležbo uljudno vabi j tožbam trajno in vspešno od pomoči, kaj premore čisto rodoljubje in plemenito; odbor. ! Pogajanja /a sklopljcujc kartela ee-a»wtil)ihj>' T M "in rodolljubnili dam m.-ta Vabilo na redni občni zbor ženske j mentne industrije. Kranja zal>eležen lv»di z zlatimi črkami v podrilžllicc družbe SV. Cirila in Metoda I Te dni so se vršili dogovori avstrijskih zgodovini zavoda sv. Nikolaja. Plemenite j v Trstu, dne 25. marca, t. j. v ponedeljek, j industrijcev cementa, čemur je sledilo občno Z> spe v Kranju u mej o nalogo, katero nam j na praznik Marijin ob f>. uri popoludne v zborovanje zastopnikov vseh tostranskih tvor-je vršit; v Trstu, da -tremo glavo zmaju, ki j prostorih »Slovanske čitalnice«, ulica S. Fran-j „jc portlanskega cementa, pod predsedni- zastrupija naše čil« zdravo, a od vseh eesco št. 2.) I. Del: Dnevni red : 1. Nago- stvora gg. Hugona Herzfelderja in Maksa (»•zabljeno delavsk<» ženstvo v Trstu. Za to vor predsednice. '2. Poročilo tajnice, o. Poroda: slava Slovenkam mesta Kranja! čilo blagajničarice. 4. Predlogi in želje. 5. Zmag osla v a. Volitev odbora. Ljudsko štetje. Iz hiše št. i>2 v ulici II. Del. Domača zabava. V spored : 1. Thurvja. Razpravljali so o pravilih kartela, kateri se baje ustanovi proti koncu tega meseca. 0 konkurenci ameriške industrije Giulia i*■ b;l pozvan na -ekcijo za ljudsko Petje, pojejo dečki št Jakobske šole. 2. je razpravljal te dni klub industrijalcev na štetje med drugimi tudi Miha Štumpf. Ker Prizorček, proizvajata Stana ti. i Milan. H. Dunaju. Na zborovanju so bili navzoči: sek- je štumpf b«»lan, šla ie na sekcijo me«to Petje, |M»jej<» dečki št. Jakobske. šole. 4. cijska načelnika dr. otibral in Klein in rai- njega nj*-trova ž«-na. Vprašali so jo jm> ol»če- »Domovini«, dekla m nje Vera P. o. Petje, aisterijalna svetovalca Hossler in grof Auer- valnem jez na kar je žena povedala, da pojejo dečki st. Jakobske šole. «>. Igra: »Kna sperg. Zborovanju je predsedoval častni pred- je občeval ni jezik nje družine slovenski. No, se naore omožiti«. — Vstopnina 4<> st., sedeži j aednik dr. pl. Peez. Med razpravo so pov- Z« ~|M»dje na - kciji niso hoteli verjeti tega, I. vrste 4<> st., II. vrste 20 st. - Darovi se darjali razni govorniki, da ameriška industrij- češ, da ni mog«H*e. da bi bil tije obeevalni hvaležno sprejemajo. ska konkurenca postaja vedno bolj nevarna jezik slovenski, ker je rojena v — Trstu. Na obilno udeležiš* vabi uljudno avstrijski izvozni trgovini v industrijskih K**r ženo nikakor n -o mogli premotiti, da odbor. izdelkih. Ameriški izvoz se je od leta 1^97 bi daia upisati za Italijanko, poslali so Tržaško podporno in bralno druš* vo do 1900 podvojil in je poskočil od 63 mil. jo seveda, kakor je njih navada, ne preveč naznanja, da bo imelo dne 31. t. m. svoj na ];j(i milijonov dolarjev. Trebalo bo v pr jazno pro.- in jej rekli, naj pride mož, občni zbor, katerega dnevni red se pozneje vsem posnemati ameriški sistem in upoštevati ker hočejo govoriti žnjim. < >b enem so jej naznani. vse potrebščine konsumentov. Pl. Schoeller zažugali. da t«> morala plačati gloln», ako ni ^ mozko podružnico družbe sv. Cl- je priporočal, naj se po ameriškem izgledu j*> pravici povedala. Z možem bodo pa tro- rj|a jn ^f(>toda. Potom uprave »Edinosti« vsi industrijalci jedne stroke združijo med -p- dje maos: na iM.li-em. ker ta ne /na niti je doslo 2*> K 40 stot., nabranih mej kanal- seboj. Govorč o avstrijskem izvozu industri- e— dice la-ki ! skitni rodoljubi o priliki odhoda k vojakom jalnih izdelkov, je naglašal, da ni mogoče Nečloveška voznika. V slobodni hi ki obče prelju bi jenega ir. Alojzija Križnica, biv- resno misliti na avstrijski izvoz na tem polju, je v era pol -ii.i vzela na zap:-nik 2s-let- >etra predsednika tamburaškegu zbora »Ka- dokler se avstrijska industrija ne okrepi v nega voznika Antona <\ in Viktorja 1».. oba nal . G. Josip Kranjc je daroval n K. kakor lastni deželi. Slednjič so sprejeli resolucijo, v služi i -lega rri »-podarja, ker -ta mučila odkupilo od voščila znancem Jožetom. ki priporoča, da se, ko leta 1903 potečejo svoja konja. 1 — sedanje trgovinske pogodbe in se reorganizira Tržaška mladina. Na trgu Silos je avstrijska trgovinska politika, upošteva tudi aretiral včeraj po|tuludne redar 14-letnega Vgctj j2 OStrilG PrilllOrSkG na*e razmerje z združenimi severoameriškirni Ivana G. iz uli«-e Ponte ia 12-letnega Petra * državami, katero naj se uredi na podlagi P. ulice Pozzo, k»*r -ra kradla limone. p(l njihovih — darovih jih mejsebojnosti in jed na kovelj a v nosti v carinski Ljabeznjiv brat. 2*-letni delavec Ja- spoznavajte! V nekem laškem listu či- tarifi ter naJ se posebno gleda na to, da k. O V. r u I «*e I ,a/zaretto vecchio je }*»- tan,0 f>lecej dolg seznam darovalcev za tli- bosta industrija in poljedelstvo složno pokra. lei včeraj |>o|»oludne svojemu lastnemu na italijanskem gimnaziju v Pazinu. V stopala, bratu razi zlate in srebrne predmete, v vrstj ^ blestiti tudi dve jako znani -kupni vrednosti 17"» kron. imeni: škofa Flappa v Poreču s 4<> kronami Dražbe premičnin V t .rek. dne 2u. iu kanonika Pesantija z H> kronami, marca .b 10. ur; predpoludne -e i».nio vsied je nagnilo prevzvišenega v naredite tuk. e. kr. okrajnega **lišAa z.a ci- f\>re#,u ,la je odprl svojo sicer, kakor znano, vilne stvar vršile sledeče d raž t »e premičnin: uav:l<}no stisnjeno pest — Bo g vedi to! \VASHiNGTON 22. (15.) Reuterjeva pisarna javlja : Odškodnina, ki jo k večemu more plačati Kitaj, se računa na 200 milijonov dolarjev. Zjedinjene države bi se zadovoljile s 25 milijoni in so pripravljene še bolj znižati svoje zahteve, če druge vlasti privole, da tudi one svoje zahteve zmanjšajo v istem razmerju. Zjedinjene države bi bile spora-zumijene eelo s tem, da bi od Kitajcev zahtevali vsega skupaj le 10«J milijonov. S poskušajo pride prepričanje. Cenjene gospe in gospice so naprošene, predno nakupijo potrebno blago za spomlad, da si naročijo na ogled zbirko vzorcev staroslavne tvrdke «G r a n d M a gasi n a u P r i x F i x e» n a I) u n a j u, I. G r a b e n 15. Izbor, ukus in cene nam zagotavljajo obilnih naročb in cenjenim damam se ugodno nakupno blago pošilja brezplačno v vse kraje. DomaČe zdravilo. Da se izogne morebitnega nesporazumljenja, dovoljujemo si | izrecno povdariti, da je izdelovanje iu prodajanje inseriranega izdelka bilo dovoljeno odlokom e. kr. namestništva v Pragi od dne 5. maja l«Si)5 št. t>12(jl> in z odlokom c. kr. ministerstva za notranje stvari na Dunaju <»d dne 10. novembra 1 -S95 št. 17464 ter da I odgovarja oglas v polnem obsegu vsem dosedanjim postavnim določbam in oblastvenim zahtevani. **************** * * * * * * * * * * * * * Prva slov. zaloia pohištva * iz odlikovanih in svetovnoznanih to- J varn v Solkanu in Gorici ^ Antona Černigoj-a se nahaja v Trsta, Via Piazza vecchia (Rosario) št. 1. (na desni strani cerkve sv. Petra). Konkurenca nemogoča, ker je blago * iz prvo roke. XXXXXXXX*ttXXX«XX 8 AleRsanfler Levi liizi! Ba Cena železni itain na Nemškem zopet raste. Železniške zveze med Avstrijo in varsko. Bavarski ministerjalni svetnik Frauen- dorfer se nahaja sedaj na Dunaju, kjer se j • i li pogaja za nekatere železniške zveze avstrij-radn: docodek J ulica Fontana »i a. hišna oprava: ulica Mo- Morda nam pojasnjuje ta nenav lin piecoio in ulica Valdirivo 15, hišna , je takoj poleg imena vladike tudi oprava, .prema v zalogi in aparati na plin: ime kanonika Pesantija. Ta poJ.ednji je bil trtek je bil sprejet od železniškega ministra, ulica Nuova ."» in Pooterosso A. oprema v „amreč kandidat škofa Flaj»pa — čitaj : ita- zah-gi, h -ua oprava in mineralne vode ; uli<*a |jjauske stranke! — za člena deželnega sol- Ac*|ue. Mari sta hotela dati vode. -veće. sj>eeerijsko blago, barve in — veselju svojemu na tem, d Vremenski Testnik. Vćeraj : toplomer Flapp I! Jedna razlika je seveda: Pesante je , , . ... „ .. , ir , r. * . j sodišča v lrstu, Angeli u V aseonu, po- ob t. ur: zjutra ur (H»poiudne Italnan, Aamlic pa Hrvat I — Pa je se med . 1 . _ - . ,, , ■■■ i i - t - i i- i i - vodom zaprošenega trajnega umirovljenja na- 10.0 C*. — TlaKomer ob 4. u n zjutraj Slovenci takih slepcev, ki bi hoteli, da bi » • , , , , .. slov m značaj imelo svoj izredni občni zbor jutri X Dopolnilne volitve ua žu- dne 24. marca t. 1. ob uri zjutraj v pro- panstvu v Sežani so se vršile dne 21. t. m. j -torih koo^u ranega društva v Lonjerju. Dnevni | Županom je bil izvoljen g. Ji>s. P i r j e v e e, i re. n ob 10.5^ naro 1 slovenski škofom :► !».. -se^a or> 5.4 predpoludne. in ob 5.2 višenemu v Poreču — poverjal svojo narodno popoludne. in politiško usodo!! Morda veri na korist? uinrl danes v 58 letu svoje dobe. (Župnik Deekert je bil znan bojevnik kršanskih so-cijalistov : radi svojih antisemitskih spisov je imel celo sitnosti z oblastmi. Op. Ur. o <1 b 11 r. koiisuiuuo društvo, reffistrovaua zari rutra z omejenim poroštvom v Lonjerju bo imelo dne vil. tnar«*a ob 4. uri |m»jm»-ludne svoj redni občni /U»r v svojih prostorih. Dnevni red: 1. Nag* j vor predsednika. 2. Sjk»-ročilo 1 »lagajnika. ."{. Sjn»ročiki knjigovodje. 4. Poljedelski minister je naznanil te dni, Odobrenje računa za leto liH.Hi. 5. Posamični da predloži v jeseni zakon o preosnovi borzne terminske trgovine s poljedelskimi pridelki. (Trgovina n a ter m ine je ona trgovina. MARZILJ 23. (B) Uslužbenci tram-Za otroški vrtce v Rocolu daroval g. | wava so f>ričeli stavko. Po mestu vozi samo Stanko (»odina 1 K j "^koliko vozov, ki so varovani od orožnikov. j Stavkovci so pretrgali žice električnega tram-\vava in so prisilili nekatere vozove, da co se vrnili v svoje prostore. Prišlo je do več spopadov med orožniki in stavkovci, o čemer Trgovina in promet. Zakon o trgovini žita ua termine. nasveti. Na obilno udeležbo uljudno vabi odl>or. Pevsko društvo »kolo« v Trstu vabi na koncert, katerega priredi v }»onedeljek Ine 25. mar«-a ob 7. uri pop- pri »Ogrskem kralju . ulica Cotnraereiale št. 5 |za kavarno Fabrisi. Vspored: 1. D. Jenko: »Naprej«, koračnica. -vir t gcnlba. 2. A. Nedved : »Sere-nada , p »je moški zbor. 3. Titi : »Slovanska ouvertura«, -vira go*lba 4. Hladnik: > Strunam«. mešan zl»or s samo«|>evom ten<»ra. -). Halek : »Venec čeških narodnih pesni*, svira godba. <>. Iv. pl. Zaje: »Napried bračo«,ko- ki se sklepa na borzah za določen čas in ki je urejena po borznih uzancah < navadam. — Blago se namreč po sklepu trgovine na določen termin ne vsprejme in plača takoj, temveč še-le v določenem času, črez inesec, dva ali več mesecev. Pri sklenjeni kupčiji na termin se določa kol i kost blaga, njegova kakovost in cena. Vse to pa je po horinih uzancah dotičnih bor/ primerno omejeno. Najna-vadneje se sklepajo terminske kupčije v žitu, kavi, sladkorju, špiritih, bombažu, volni itd.) Minister je pojasnjeval, da ne more še izja- so streljali od obeh stranij. Različne zadruge, posebno one mizarjev, kovačev in pekov, žugajo, da se pridružijo stavkovcem. Dogodki ua FUipinali. WASHINGTON 22. (B.) General Mac Arthur naznanja, da se je general Filipin /a jJ ^^ Prva in največja tovarna |»»hištva ^ vseh vrst ^ i----T R S T g ^ TOVARNA: ZALOGE: Via Tesa. j. Piazza Rosario št. 2 vogal I (šolsko poslopje) Via Limitanea in Via Riborgo št. 2! ^ & HOH--^ Velik izbor tapecHrij, zrcal in -.lik. Iz-vrbuje naročbe tndi po posebnih načrtih. ^ S Cene brez konkurence. ^ ^ ILUSTROVANJ CENIK ZASTCN1 IN FRANKO ^ /(£ Predmeti postavio se na parobrod ^ ali železnico franko. ^ Pouk v ruščini. 1 )instinj2fuirana, omikana Rusinja daje pouk v svojem materinem jeziku. Govori tudi nemški in francozki. \'ia nuova 16, vrata I. Važno oznanilo! Podpisani smatra si v dolžnost javiti. d:i s«* VINA iz VISA, KAŠTELOV pri SPLITU, ISTRE in BELA VIX V iz VISA, ki a<* prodajajo v njrgovi zalogi, analizovana in stavljena pod stalno kontrolo zavoda za kemično analizovanje. ovlaščenega od c. kr. avstrijskega ministerstva. Z:ito se stavlja na vse sode in boteljke kontrolna in garancijska znamka št. 137. To določbo je izdalo visoko c. kr. notranje inini-sterstvo radi pregostega kvarjanja vina. ki stavlja v resno nevarnost ljudstvo. Keilor si torej vkupi vino v moji zalogi, je gotov, da se v njem ne nahaja drugih snovij, nego da je vino čisto in naravno, da se sme z mirno vestjo dajati bolnikom in konvalescentom. ker analizacijski zavod stavlja f>o najboljših izdelkov po nečuveno nizkih cenah, kojo zbirko pošljemo na zahtevanje franko. dobra mo«-na vr>ta v Spomladne . .. najmod. barvah dvojna StOt. SnOVIJ, iirokost. meter o«l vi-e. . . angl. spoml. mode v Imperial krasnih pastelnih barvah \ 7g Seroes 1J,> cm" 5irok:l' ,ista " * volna, meter po kron čiste in iz. žlahtne brane Crne ^ , gar. črne barve, StOt. SnOVIJ. cm široke, meter od više. Levantin v 11Jul, ,HHK) 38 meter oljse vrste, najno- . n . Spomladne 104 ▼ejr-e proge in 1"J<( cm. snovij, .. , , višf. ' -iroke. meter po kron nerastrgljiva vrsU« za _ Home- ;tn^l. oblek«*, l^t) cm. spuns. .. . f , više. r 7 široke, meter po kron črne ali barvane, krasne . nc Svilene posebnosti meter po snovij knn više. in pralna svil», gar. . - Annlp«iki pnatnolmrvan v najino- 44 nuyicoiM demejšim risanju in ka- e+nf _ riranju, in»*tei od olUl. Zetir 1'osebnost: Eddv silk amerikanski satin. Poštnine prosto |*o*iljaino blago pri naročbah pod lO gld. naj»rej na vse kraje avstro-ogerske. Veliko skladišče Ustanovljeno 1872. \ U P R I X F I X E" Dunaj, I., Graben 15. Briider Hirsch Ustanovljeno 1872. TrouMi mistrovana zate z neomejenim jamstvom. V COKK I. seneaiska ul. št. 1.. 1. nad str. (>bre«tuje hranilne vloge, stalne, ki s. nalože za najmanj jedno leto po o°/0, navadne po 41/*0/® vloge na Conto - eorrent po 3.60#L. Šj>r"jenia hranilne knjižice družili zavodov urez izgu!>e obresti ter izdaja v meno lastne. Hentni davek plačuje zadruga sama. I>aje posojila na jioročtvo ali zastavo na oletiso odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevani \ tekočem računu }>o dogovoru. Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež |h» 3U0 kron j*> 1 krono na teden. ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo |m» 6.1.ri°/0. Vplačevanje vrši se osebno a'i potom položnic na čekovni račun štev. Uradne ure: od —12 dopoludne in od o—4 |>o|»oidne ; ob nedeljah in praznikih od i*—12. doi»oludne. Učenca, ki je tlovršil ljudsko šolo. in jedobrih -t a rise v. sprejmem v svojo prodajalnico raz no vrsti h peciva in likerjev Henrik Stibiel. 1'iazza S. (iUi)imi (C'orso) Za lO K genfska rem. ura iz plaque zlata je edina gal vaiiično s 14 karatnim zlatom po-mešana stot. (za mero se v pošlje odrezek papirčka). IC PrivaDlJiva novost ! Koncertna piston piščalka vzbuja povsod radi nje dobre konstrukcije solidnega izdelovanja iti nizke cene, veliko presenečenje. Brez sekiric zamore svirati vsak najlepše plesne komade, korae., pesni itd. Instrument ima 2S glasov, koje spremljajo kaj čudežno basi. Stane i") K. Bogato ilustr. cenik gratis. M. Rundbakin. Dunaj, IX., Berggasse 3. Pozor! •^jr- M g* P ar- J 10 -m t V.«- .fK" -i a ' - —- " ** %rl IVAN SCHINDLER Dunaj, III. Erdbergstrasse Štev. 12. razpošilja sratis ili franko kataloge v slo-v«'ii»ko-i1aIijaii»k«'in jeziku z več kakor 400 slikami o vseli vrstah aparatov za stroje, potreluiili predmetih za kmetijstvo vinarstvo, za obrtne in jrospodarske namene. Cene nižje kakor drugod. Za reelno postrežbo se garantira. Ugodni plačilni pogoji. Solidne zastopnike se išče. IVAN SCHINDLER kralj. privilegiran lastnik Dunaj. H! Erdbergstr. štev. 12. U e k a n c i , P o b e ž e i, <' e ž a r i j e i ,' Škofijei in o>tali okoličani, ker se bližajo Velikonočni prazniki. — Podpisane«- ima svojo glavno zalogo jest vin in k o I o n i j a 1 i j na izbor v Dekanih št. To. Tu dobite vsakovrstne moke za najfinejše pecivo, kakor so pince itd. dalje otrobi, milo, olje, kis. petrolej — a to vse. |mi istih cenah, kakor v me-tu ! — liazprodaja tudi - veže goveje me*o in razno pr: šiČevino po zmerni ceni. \ stilni i»a U»či bela in črna vina dnin a ča pristna in /a vaze m < Veliko noč) bo } tekel krtih za odjemnike po zahtevi. Za mn< gol »rojen obisk se toplo pri por«»ča Nazarij Grižon. t rirovec. m Varstvena znamka: SIDRO- ® LINEMENT. CAPSIGI COMP. iz Richterjeve lekarne v Pragi pripoznano izvrstno, Itolevine blažet-e mazilo dobiva * po SO stot., 1.40 K in po '1 K po vseh lekarnah. Pri vkupovauju tega povsod priljubljenega domaćega zdravila naj se pazi edino le na orijrinalne steklenice v zvitki z nani varstveno znamko „SIDRO" iz Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo. da se Za 4 K 20 stot. 1 krasna dobra ura z '1 letnim jamstvom. 1 novčarka iz najboljšega n-mja. 2 krasna uhana /. imitirani m i biseri. 1 najfinejši Žepni noiiček, G It-pih žepnih rut. 1 garnitura tnanšetnih in srajčnih gumbo« iz donble /.lata. 1 krasna kravata. 1 žepno toiletno zrcalo, 1 kravat na spila. '1 ustnika za cigarete, 1 beležnica. Vse te lepe predmete, mej kojimi velja samo ura toliko denarja. razpošilja po poštnem povzetju S. Kessler, skladišče, Krakovo. sprejme oripinulni izdelek. t Ririterjeva lekma pri rim lem i Pras Elizabeti ne ulice 5. Št Ivan Godina klepar (limar) Trst — ulica Scussa št. 1. — Trst. izvršuje vsakovrstna dela za stavbe, /.a rabo po morju, in pri obrtnijah. tako nove kakor poprave bodisi iz jednostavnega ali dvOstrokega pleha, zinka. lamarina. medi, bakra, paktona itd. Ivršuje kopke in sisaljke po naročbi. Prodaja vsakovrstno posodo za kuhanje itd. Vse po najnižih cenah. Čudovita novost! 1 krasna ura z elegantno verižico, dobro idoča, s 3 letnim jamstvom ; 1 imenitna m a-g i č n a l a t e r n a s 2;"> d r a ž e s t n i m i poti o batni ; 1 krasna špila za kravato se si-mili briljatitom : 1 krasen kol jer iz orientalskih biserov, najmodernisi lišp za dame : 1 garnitura gumbov za manšete in srajce iz najfin. duble zlata in pa ten tova no zaporo : 1 krasen ustnik za smotke : 1 zelo krasna novčarka od usnja : 1 krasno žepno ogledalo iz belgij skega stekla z etvijem; 1 jako lep žepni nož ^U predmetov za dopisovanje in še 2f>0 raznih predmetov, ki so v kiši reobhodno potrebni. Teh M K) krasnih predmetov z liro vred. ki sama toliko velja, se vdobe po poštnem povzetju za samo 1 gld. iN) nvč. za nekaj časa pri t vrti k i H. Hirsch, Krakovo K. 19 Opazka: Kar ne ugaja, denar nazaj. Vino na dom istrsko .... po 32 nvč. liter ; J belo vipavsko . . » 36 pristno. Iranko v množinah od 2."» litrov naprej prodaja Joži* Fllliau, gostilničar v Trstu, „Andemo de Franz" v ulici Geppa št. 14 Proti malokrvnosti Železnato vino lekarnarja G. Piccoli v Ljubljani ilvor. založnika Nj. Svetosti papeža. Ima v sebi 90 krat več železa -^g kakor druga po reklami ne-zaslužno sloveča china-železnata vina, katera često nimajo vet" železa v sebi, kjikor vsako ceno namizno vino, Vsied tega največje jamstvo za izdatnost tega vina |>i i malokrvnih, nervoznih ali vsled l»o-lezni pri oslab lih. osebah, kakor tudi še posebno pri bledih, slabotnih in bolehavih otrocih. Dobiva se v steklenicah po pol litra. Zaloga, tn- iu inozemskih vio, špirita i likerjev i m razprodaja na debelo i u drobno J. PERHAUC - TRST Via tleile Acpe št. 12 (nasproti ,:Caffe Centrale) Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezertnih italijanskih iti avstro-«»gerskih vin. Bordeaux, Burgunder. renskih vin, Mosella in Chianti. — Rum, Konjak, razna zganja ter posebni pristni tropinovec. slivovec in brlnjevec. — Izdelki I. vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošiljanje na deželo po poltenem povzetju. Ceniki na zahtevo in franko. B Razprodaja od 1H litra naprej. xxxxxxxxxxxxxxxx Jaz Ana Csillag - svojimi l^f* centimetrov