Telefon Št 74.
Posamna Številka 10 h.
P« paitl prejeman:
ca
celo leto naprej 26 K — h pol leta » 18 » — » četrt » > 6 » 50 » mesec » 2»20»
V npravnlštvu prejeman:
za
celo leto naprej 20 K — h pol leta > 10 . — , ietrt » > 6 „ — » mesec » 1»70»
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino In inserato sprejema upravnlštvo V
Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vra«ajo,
nefrankovana pisma n« vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-
nifikih ulicah St. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan,izvzemSi nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 60.
V Ljubljani, v soboto, 14. marca 1908.
Letnik aa^
v*
Slov.-nem. zveza.
Težka je poiemika z liberalno žurnali stiko. Ne da bi bili gospodje na Kongresnem trgu Bog ve kaj duhoviti. Ali dvoje lastnosti imajo, katerih utajiti ne moremo. Prva je, da so neznansko robati in drugič da nikdar nočejo odgovarjati stvarno na naša uvajanja. V naših izvajanjih vjamejo kakšen postranski stavek in potem g« sučejo okolu tega, razblinijo ga in odgovor je getov. Liberalna inteligenca in na polu inteligenca pa bere ta duševna zmašila brez vsake lastne kritiko in se daje poneumnje-vati.
NaSe odgovore ne piSemo tedaj, da bi s temi našega žurnalistiškega nasprotnika prepričevali, — ker ta ima vedno prav, — temveč, da oni liberalci, ki so dobre volje in imajo še kaj lastnega razsodka, izpregle-dajo, kam jih vodi politika njihovih prvakov.
V soboto smo bili objavili uvodni Članek ter pribili tri dejstva iz naše sedanje domače politike in sicer 1. da je ugleden češki list »Politik« strogo obsodil kranjsko n e m š k o s 1 o v e n-sko-liberalno zvezo, 2. da je dr. Egger v nemškem političnem društvu omenjal, da so sevr-šilakompromisnapogajanja med nemškim in slovenskim vod stvom glede volitev na Jesenicah, in 3. smo tudi razkrili, kako neslovensko seje baranta 1 o za Tržič ob d e ž e 1 n o - z b o r b k i h v o -1 i t v a h.
»Narod« odgovarja glede Članka v »Politiki«, da je bil temu listu bržkone od klerikalcev doposlan, da je plitev in neresničen. Potem se pa oprime dejstva, da je bila "VVindischgraetzova koalicija, v kateri je imelo čeSko plemstvo isto ulogo, kakor jo imajo Nemci v zvezi Schwegel Tavčar. — Na ta cčitanja odgovarja »Politika« v listu od 11. t. m., kateri odgovor smo prinesli v četrtek v glavnih točkah.
Glede »Narodove« polemike s »Politiko«
omenjamo, da je »Narod« glavno stvar v izvajanjih češkega lista prezrl in to je: d a strankarski boj, kinima nobenega ozira na koristi slovenske celokupnosti, je nedopusten in dajezveza, ki veže roke libe-ralnistranki d o m a i n v d r ž a v n i zbornici, škodljiva slovenski stvari. To je bilo jedro tistega odstavka, ki smo ga mi ponatisnili bili, in o tem je »Narod« — molčal.
Pa še nekaj hočemo dodati. Ako se liberalce podraži glede zveze, potem so precej z dvema argumentoma tukaj. Prvič pravijo, da realna politika stranke zahteva to alijanco in da so ravno take alijance obstale za časa »železnega cbroča« in Windisch-graetzove koalicije v državni zbornici. Drugič pa še mogočno pristavljajo, da iz naB, ako pobijamo to zvezo, govori le zelena zavist.
Na to odgovorimo sledeče.
Prvič, dragi liberalni kolega, ni koalicija vedno jedno in isto, če ima tudi vedno eno ime.
Alijanca raznih strank za časa Taa Ha-jevega ministerstva je imela za glavni smoter ravnopravnost vseh avstrijskih narodov. Bila je veiika moralna misel, ki je vezala razne skupine v državni zbornici. — Ta alijanca ni popolnoma izvedla te velike misli, ki je bila misel narodnostne humaniibte ir. prava avstrijska misel. Vendar z mirno zavestjo lahko rečemo, da kar smo dosegli tedaj, da to mrvioo pravice imamo še danes. Naš narodni položaj je bil tedaj za mnogo mnogo boljši, kakor danes. Da nismo dosegli več, kriva je bila na jedni strani naša gospodarska šibkost in narodna nezavednost, na drugi strani pa pasivno nasprot-stvo visoke birokracije intencijam Taaffe-jevega ministerstva.
In Windischgraetzova koalicija, ki je desniškim strankam pritegnila tudi Plener-jevo nemško Btranko, je bila le nekak pripomoček v zadregi, v katero jih je spravila Taaffejeva volivna reforma.
Da so bili v tej koaliciji tudi češki ple-
menitaši in tudi Ilohemvartov klub, je istina. Da so pa slovenski poslanci v to koalicijo vstopili, bilaje obljuba, da dobe v Celju slovenske vsporednice. In tevspo-rednice so po velikih bojih tudi dosegli. Češki plemenitaši so za to mrvico naše narodne pravice tudi stali kakor en mož in šli so za Celje, oziroma slovensko gimnazijo v boj z nami celo tedaj. ko so slovenski liberalci v sporazumu a Schweglom vrgli v začudeni svet zloglasni »kompromis" glede celjske gimnazije.
V Windischgraetzovi koaliciji so „fevdalci" in druge slovanske stranke vstrajale le toliko časa, dokler so bili tudi nemški aliiranci za narodno ravnopravnest.
S to tlemerno koalicijo naši liberalci svoje zveze s Schvveglom ne morejo primerjati.
In sedaj pokažimo našo kranjsko liberalno koalicijo, in sicer na kakšnem temelju sloni in kakšni so sadovi te zveze.
Nemški grajščaki v deželni zbornici se smatrajo skozi in skozi kot dtlegacija nemškega elementa v deželi. Stebra, baron Schwegel in posebno grof Barbo, sta odločno nemškonacionalnega mišljenja.
Ta delegacija veleposestva voli v de-žeini odbor dr. Sehafterja, onega moža, ki je za časa dr. Zamika in dr. Bleiweisa bil eden najostrejših nemških govornikov v deželni zbornici.
Ta delegacija nemškega veleposestva je s kieni la a 1 i j anco i z narodnih o z i r o v.
Na nemški strani bo imeli s koalicijo namen utrditi stališče sporadičnemu nemškemu življu v celi Kranjski in doseči od slovenskih liberalcev kolikor mogoče narodnih koncesij. — Namen te alijance od nemške strani se je sijajno obnesel in izraziti moramo tu ves rešpekt nad pretka-n o s t j o nemških diplomatov.
V Ljubljani so vse dosegli, kar bo zahtevali v narodnem oziru.
Na Kočevskem tam doli ob Kolpi pa niso v narodnem oziru ničesar popustili.
Glede svojih zahtev v Ljubljani so ar-gumentovali v ime narodne ravnopravnosti, glede Kočevja pa, kjer je slovenski živelj brez narodnih pravic, pa so zapeti do vratu in ničesa ne puste spremeniti. Quieta non movere ! Nekaj slovenskih občin ob Kolpi je bilo pred dvema letoma prosilo, da pridejo k Bodišču v Ribnico, ker jim je Ribnica bliže, nego Kočevje.
Temu predlogu pa bo se Nemci branili za žive in mrtve. Quieta non movere!
Tržič in Jesenice bodo kmalu postale spomenik te nemške alijance s slovenskimi liberalci. Tu se Nemci bore z vsemi močmi, da na Jesenicah dobe in v Tržiču ob-drže vso oblast nad slovensko večino. Tu ne kriče Nemci po ravnopravnosti, ampak na tihem teže po nemški nadvladi.
Stališče nemškega zaveznika v tej zvezi je tole: u tr j e n j e in razširjenje nemškega življa v deželi. To je glavni namen. Postranski namen pa je: razdvojiti Slovence v deželi tako y živo, da je vsaka kooperacija v korist naroda kolikor moči zaprečena. — Oslabljenje slovenskega elementa po a l i j a n c i, to je drugi namen od strani nemških zaveznikov.
Da so Nemci v deželi dosegli v obili meri to dvoje, kdo si upa tajiti?!
Obrnimo se sedaj k slovenskemu liberalnemu zavezniku.
Namen liberalni slovenski b t r a n k i, ko je sklepala to alijanco, j e bil, priti v deželni upravi do moči. Temu namenu so žrtvovali to, kar bo prej razkričavali za veliko svoje narodno delo v Ljubljani. Ponosni Slovan Hribar je klonil svoj tilnik in podpisal Nemcem vse, kar so zahtevali. Sedem narodnih koncesij ste dali Nemcem, kar smo pred kratkim navedli v tem listu.
LISTEK.
Doslednost.
Vse hvali tistega, ki je dosleden. Go vorniki in pisatelji pa slavijo doslednost z izbranimi besedami. Pridevljejo ji lepe priimke, imenujejo jo železno ali celo jekleno. In res, kjer vidimo doslednost, tam se je veselimo.
Posebno lep izgled doslednosti doživeli smo v tekočem mesecu. Naši liberalci so nam ga dali. Najprvo poročal je »Slovenski Narod« o neki liberalni zmagi na Spodnjem Štajerskem. Zelo pobožno branje je bilo. Čujmo:
»Ko je bila zmaga v drugem razredu naznanjena — pestal je že mrak — Ave Marija je odzvonilo. Ta trenotek porabi kmet, eden največjih prejšnjih konsumarjev, ter predlaga komisiji, naj se zmoli angeljsko če-ščenje, „da ne bodo ,oni' mislili — če smo liberalci — da ne znamo moliti"!«
LiBt dostavlja, da »burno odobravanje mu je bilo v zahvalo«.
Torej, kdor bereš to številko »Slovenskega Naroda«, prepričan meraš biti, da so ti naši liberalci dobri kristijani, in sicer katoliški kristijani. »Slov. Narod« je bil torej takrat pobožen.
Kdor liberalce pozna, pričakoval je seve, da z veliko cloBlednostjo kmalu store, izpre-
°7
LO^pe
govore ali zapišejo kaj, kar bode v narav-nostnem nasprotju z ravno popisano »brum-nostjo«.
In res je isti »Slov. Narod« že par dni pozneje o sv. pismu pisal Bledeče, seveda globoko verne besede:
»Oficialno stališče protestantske cerkve glede sv. pisma je, da je sveto pismo razodetje božje. Na tem istem stališču stoji tudi katoliška cerkev, ki je še za papeža Pija IX. sloveBno proglasila, da bodi proklet, kdor ne veruje, da je vse sveto pismo v vseh delih razodetje božje.«
»Vzlic temu je začenši od Spinoze pa do naših dni bilo mnogo mož, ki nikakor niso priznavali, da je sveto pismo razodetje božje. Toda med tem, ko so protestantski bogoslovci to vedno odločneje pripoznavali in vedno z novimi dokazi podpirali ter je njihovo umenje pridobivalo čedalje več prijateljev, med tem se je katoliška cerkev vedno trdovratneje ustavljala vsakemu svobodnemu znanstvenemu raziskavanju svetega pisma in je vsak tak poskus b kruto roko zatrla.«
Glede vrednosti trditve, da je sv. pismo posneto po stari bajki, opozarjamo na izrek dr. Fr. Kaulen -a, profesorja v Bonnu, kateri v svoji izvrstni knjigi »As»yrien und Baby-lonien«, govoreč o sličnosti asirskih in babilonskih poročil b poročili sv. pisma, pravi: »Katero izmed takih sorodnih poročil je prvotno in katero poznejše, ne more biti dvomljivo, tudi brez ozira na krščansko prepri-
čanje in na zgodovinsko tradicijo, že iz notranjih razlogov. Obžalovati moramo torej kot blodnjo preiskavanja klinopisov, ako se z Delitzschevo knjigo: »Kje je bil raj ?« in enakimi deli mlajših preiskovalcev poskuša biblijske navedbe kazati samo kot odsev babilonskih bajk. Tako zvana aeiriologija, ki se je na Nemškem dosedaj razvijala strogo si-stematiško, dospela je tu do čeri, ob kateri se lahko razbije njen znanstveni značaj.« Tako Kaulen. Toda to liberalizma ne moti.
Liberalci so sicer hudi sovražniki posojilnic, ali sedaj so našli celo v najstarejši dobi zgodovine neko dozdevno babilonsko posojilnico za biblične dogodke. Toda hipoteza te posojilnice je že sedaj tam, kamor liberalci žele vse posojilnice, — v konkurzu. Zahtevam kritike ne more zadostiti.
Najbolje bode torej »SI. Narod« storil, ako se na to polje ne bode spuščal. Naj rajše poroča vsakokrat na dolgo in široko, kedar bo kje na slovenskem kak liberalec, ki prebira bogoslovska modrovanja >SI. Naroda«, molil, ker priznana dolžnost časništva je, poročati o redkih dogodkih.
Liberalni modrijan potem nadaljuje:
„Dolga stoletja se ni nihče upal, pregledati sv. pisma z znanstvenega stališča. Cerkev je to strogo branila. Ali sčasoma se je vendar vzlic vsem cerkvenim prepovedim začelo tudi sv. pismo študirati po istih načelih, kakor drugi znanstveni predmeti."
Na vrhuncu svojega modrovanja pa izpušča čez ograjo svojih zob to-le znamenitost:
„Naravno je, da so učenjaki začeli primerjati babilonske bajke, ohranjene v babilonski literaturi, s poročili sv. pisma. Našli so toliko podobnosti mej starejšimi babilonskimi bajkami in mlajšimi poročili svetega pisma, da se jim je usililo prepričanje: vse kar poroča sveto pismo, je izposojeno od Babiloncev, sveto pismo ne obsega božjega razodetja, marveč le od Babiloncev prepričane bajke."
S tem je za vsacega pravega, prepričanega liberalca stvar končana. Sv. pismo je, tako mora biti vsak liberalec prepričan, čisto navadno „preplonkano", kakor gotovi spisi gotovih pisateljev, katerim se je taka stvar uže dokazala.
Kaj pa se uči katoličan glede svetega pisma v katekizmu? Katekizem pravi: „Kar je Bog razodel in nam po katoliški cerkvi zapoveduje verovati, nahaja se deloma v sv. pismu, deloma pa v ustnem izročilu. Sv. pismo je zbirka tistih knjig, ki so spisane po navdihnenju sv. Duha in jih sveta cerkev pripozna za božjo besedo."
Cerkev, katoliška cerkev torej pravi, da je sv. pismo zbirka knjig, spisanih po navdihanju sv. Duha, liberalna modrost pa trdi, da sv. pismo ne obseza božjega razodetja. In vender so liberalci pobožni, javno se hvali njih glasilo s to pobožnostjo.
Ne rečemo, da ao liberalci z navdušenjem šli v to zvezo. S početka je »Narod« to alijanco za žive in mrtve tajil in župan Hribar je v »Narodnem domu" v nekem govoru glede zveze rekel: Timeo Danaos et dona ferentes!
S časom pa se je Blovenskoliberalna stranka nemških Danajoev tako privadila, da ne čuti več narodnega ponižanja v sedanjem položenju. Godilo se je ti stranki kakor oni deklici, o kateri pravi Valentin v Gothejevem Faustu: »Mit einem fing sie heimlich an, bald kommen ihrer mehrere dran« itd.
Slovenski liberalci imajo szvezo namen obdržati v deželi moč. Sicer se v moči v deželi morajo deliti z Nemci. Alitudi polovico moči, ki jo dajo deželnozborska večina, hočejo obdržati za vsako ceno. — Saj »Narod" sam pravi, ker mi hočemo to moč alijance razbiti, »da je več vredno imeti eno uro moč v rokah, kakor deset let deklamiranja".
Gotovo! Vsaka stranka teži za tem, da pride do moči in da načelom, katerim služi, pridobi še večjo veljavo. Ali sedaj moramo vprašati, katerim načelom služi narodno-napredna stranka kot vladajoča stranka ob stranki barona Schvvegla?
Služi li narodnim aspiracijam slovenskega naroda, ko je vse žrtvovala samo za to, da s pomočjo koalicije ima nekaj moči ?! Vsaka stranka, ki žrtvuje načela hipni moči, si je že podpisala smrtno sodbo tedaj, ko je prijela za krmilo.
Če listamo v politični zgodovini in ogledujemo razne koalicije preteklosti in sedaj-nosti, ne najdemo nikjer podobnega naši kranjski slovensko - nemški zvezi. Nikjer se nista še strnila tako nasprotna elementa v jedno politično celoto, kakor tu pri nas.
Zastopniki nemškega naroda in sicer zastopniki tiste struje v tem narodu, ki si je stavila namen, potom gospodarske in kulturne premoči germanizovati Slovence, da ne bodo več na potu nemškemu gospodstvu tja do Adrije, zastopniki te nemške struje so sklenili alijanco z jedno stranko toliko so-vraženih Slovencev samo zato, da si to ger-manizatorično delo še olajšajo.
In slovenska stranka, ki se je prej s ponosom nazivala narodnoradikalna, sklene to leoninsko alijanco, daje Nemcem iz svoje borne posesti koncesijo za koncesijo. — In ta takozvana slovenska liberalna stranka ne čuti, kako se nemške postojanke v deželi utrjujejo. Seve da ne čuti, ker si je sama sugerovala, da ima ona moč v deželi. Večjega triumfa si ne more želeti Schweglova diplomacija, kakor je ta njegova alijanca.
Ob tacih razmerah bi človek večkrat dvomil o bodočnosti Slovencev, ali narodna dolžnost in narodno čuvstvo nam ohranja vero v boljšo bodočnost, kajti ako smo premagali nemškutarstvo, padla bo tudi ta alijanca, ta politična zabloda nekaterih naprednih voditeljev.
Resumujmo! Vsaki alijanci mora biti podlaga gotov princip. — Alijanca nekdaj-nega železnega obroča je imela za princip narodno jednakopravnost in princip avstrijske skupnosti. Ker sta bila ta principa vsem strankam načelna, zato je bila ta alijanca nekaj naravnega in trajnega.
Pozneja Windischgraetzova koalicija je imela le hipni namen preprečiti Taaffa-jevo volivno preosnovo.
Ko je to preprečila, razpadla je zopet pri načelnem vprašanju narodne jednako pravnosti, katero je nemška levica glede celjske slovenske gimnazije perhorescirala.
Alijanca nemške in slovenske stranke na Kranjskem pa nima Bkupnega principa.
Nemci hočejo v deželi svojo pozicijo utrditi na škodo slovenskemu življu. Sloven Bki liberalci hočejo imeti moč v deželni upravi in tiščati k tlom drugo slovensko stranko.
Da Nemci v tej koaliciji ustrajajo, je naravno, ker njihov princip, utrditi svojo nemško pozicijo najbolje oživotvarjajo po tej zvezi.
Slovenski liberalci pa morajo žrtvovati jedno narodno koncesijo za drugo tej koaliciji. — Ako jo liberalna Btranka tudi slovenska, mora žrtvovati koalicijo in
če treba tudi za ceno, da se odpove svoji pozioiji v deželni upravi, ker narodne koristi morajo veljati več kakor imeti »jedno uro moč v rokah«.
Državni zbor.
Dunaj, 13. sušca.
Napadi na vladarsko hlio.
Kakor sem že kratko sporočil, je včeraj vsenemški poslanec B e r g e r nečuveno napadal avstrijsko vladarsko hišo. Poslanska zbornica je že tako mrtvična, da se nihče ni oglasil proti takim drznim napadom v zbornici. Danes je min. predsednik dr. pl. Korber storil to, kar bi bil moral že včeraj storiti predsednik Kaiser, ki je pač opozoril govornika, a t?a pustil dalje še brez« ozirneje govoriti. Rekel je: Gosp. poslanec B e r g e r je včeraj vladi zapretil, da hoče njegova stranka odločno pobijati vsako zvišanje civilne liste (donesek za cesarski dvor). To predlogo, ki je potrebna iz Btvarnih razlogov, bode vlada zagovarjala z vsemi močmi. G. poslanec je pri tej priliki napadal najvišjo cesarsko hišo. Te napade moram najodločneje zavrniti, upam, v soglasju in s čuvstvi vis. zbornice. (Živahno odobravanje.) Hatabur ška vladarska hiša je najstarejša v Evropi. Njena politika je državo, ki je bila že po zemljepisni legi in svoji seBtavi več ko vsaka druga izpostavljena najhujšim napadom, vzdržala skozi stoletja ter ji v sreči in nesreči ohranila spoštovanje vsega sveta, (živahna pohvala.) Zivljenske moči in spoštovanja habsburške države izvajanja gosp. poslanca Bergerja ne bodo razrušila in omajala (Tako je!), tudi ne njegove sanje o bodočnosti, katerim se je menda udal Ta vladarska hiša in ta država hočeta še dolgo, dolgo deliti isto usodo. (Živahna pohvala.)
Čehi in vlada.
Včeraj je bilo določeno, da danes govorita kot glavna govornika dr. Herold in grof Dzieduszycki. Ker pa je moral dr. Herold danes nenadoma odpotovati v Prapro, mu je svoje govorniško mesto odstopil Bi-ankini, ki je pozneje govoril kot glavni pro-tigovornik.
Dr. Herold je pač najspretnejši politični govornik v češkem klubu. Danes pa se mu je poznalo, da je moral vršiti jako težavno in neprijetno nalogo, namreč utemeljiti najnovejšo politiko češkega kluba.
češki poslanci so sklenili, da opuste obstrukcijo proti državnemu proračunu in av-stro-ogrski nagodbi.
Tej premembi taktike so se upirali nekateri člani kluba, kakor tudi glavno glasilo * Narodni Listy". Toda večina v klubu je uvidela, morda prepozno, da s prejšnjo taktiko ne doseže svojega namena. Ta je bil: por»z ministerstva. Ker je to izključeno in bi Čihi, kakor sem nedavno nsglašal, danes »nolens volens« tirali obstrukcijo neposredno sicer proti dvema velevažnima vladnima predlogama, posredno proti državi sami, zato je zmagal trezen razum, in češki poslanci so obstrukcijo zamenjali z odločno opozioijo. To premembo taktike je dr. Herold utemeljeval sicer z vso svojo spretnostjo, a videlo se mu je, da mu beseda ne prihaja, kakor običajno, iz trdnega prepričanja, marveč iz užaljenega srca. Obš rno je dokazoval nasproti trditvam dr. Kindermanna, da je v češkem deželnem odboru in zboru najtoč-nejša narodna ravnopravnost, kakeršne Nemci ne poznajo, kjer so v večini, kot na Morav-skem, Štajerskem, Koroškem in v Sleziji. Kjer imajo Nemci v rokah oblast, tam jo tudi pošteno izrabijo.
V poslanski zbornici s© sicer v manjšini, a tu imajo nadvlado b pomočjo vlade. In to je ona stroga ravnopravnost, katero vedno naglaša g. načelnik sedanje vlade! (Živahno odobravanje.)
Ko sta govorila dr. Gotz in Choc, je zbornica sklenila konec razprave in glavnima govornikoma sta bila izvoljena grof Dzieduszycki (pro) in B i a n k i n i (contra)
Grof Dzieduszycki, mož temeljito izobražen, govori prosto, a vedno z ozirom na ožje stališče poljskega kluba. Obsojal je nemško in češko obstrukcijo, ki je »liberum veto«, s katerim more najmanjša strančica preprečiti razprave v zbornici. To je vzrok propalosti avstrijskega parlamenta in skoraj neomejene moči vlade in njenih organov. Govornik je gotovo dobro proučil zgodovino zadnjih let poljskega parlamenta in kraljestva. Tako je mogel govoriti njegovim očetom znani bkarga malo pred razdelitvijo Poljske. Toda daneB ne moremo in ne smemo govoriti „finis Austriae", marveč parlament naj se osvobodi predsodkov, ki izvirajo iz domišljavosti, da je in mora biti Avstrija nemška. Parlament naj odpravi nesrečni »liberum veto", zboljša naj poslovnik in prizna načelo večine, ki je »conditio sine qua non« parlamentarizma. To je zdravilo za parlament in lek za državo.
B i a n k i n i pa je danes prekosil samega sebe. Ni sicer izbirčen v izrazih, toda vsebina njegovega govora, ki prihaja iz srca čistega in navdušenega hrvatskega rodoljuba,
mora ganiti tudi mrzlega birokrata. Navajal je razne dogodke, dejstva in odlomke iz j italijanskih listov, ki utrjujejo prepričanje o »tajni klavzuli". Italijani hočejo nadvladati na Adriji, da si odprč pot preko Istre in Dalmacije na Balkan. S trpko ironijo je opisaval skrb avstrijskih vlad za Dalmacijo, katera danes kot beračica stoji pred svetom ter prosi milih darov za lačne svoje sinove. Sramota in žalost morata domoljubu trgati srce, ko vidi, da od Stvarnika bogato obdarovana dežela prosi drobtin iz tujih rok. Tega Hrvatje niso zaslužili, oni Hrvatje, ki so na morju in na suhem tolikrat prelivali svojo junaško kri za državo, v kateri hočejo ostati ter uživati blagodati kulturne države. Hrvatje in Slovenci pa tudi ne potrebujejo od vlade poukov o domoljubju, o ljubezni do države in vladarske hiše, ker te čednosti so dokazali stokrat na krvavih bojiščih za dom in očetnjavo. Take opomine in nauke naj vlada pošilja na druge naslove!! Kdor se dandanes prijazno ne odkrije vratarju te ali one birokratske palače, zapisan je v črno knjigo! Mundus vult de« cipi.. .
V	torek se prične prvo branje avstro-ogrske nagodbe.
* * *
V	občini Planina, v političnem okraju Brežice bo od 1. 1893 skoraj vsako leto razne uime, toča, mraz, povodnji itd. napravile mnogo škode. Lani pa je mraz uničil sadje, koruzo in ajdo. Prebivalstvu preti lakota. Vsled tega beži mlado in staro v mesta, tovarne in rudnike, da si poišče potrebnega kruha. Ker je bila lanska škoda cenjena na 9200 kron in imajo dotični posestniki 30.400 kron dolga, potrebovali bi vsaj 4600 kron podpore, da se vzdrže. Z »to posl. Ž i č k a r in tovariši prosijo vlado, da trški občini Planina dovoli izdatno državno podporo v veliki bedi.
Učiteljski shod.
»Slovenski Učitelj« piše: lz časnikarskih poročil vidimo, da so misel sklicanja učiteljskega shoda obeta uresničiti. Misel, ki je bila prvotno vržena v precej nerodni obliki potom »Učit. Tovariša* v svet, je dobila pravo lice potem, ko so jo dobili v realizo vanje zrelejši možje. Iz prvotno namerava nega političnega shoda postane stanovski shod, pri katerem lahko sodeluje in mora sodelovati vso učiteljstvo dežele. Pri tem našem poročilu Be moremo opirati le na časnikarska poročila, ker oficijelno ni dobila »Slom škova zveza« niti naš list od »Slov. učit društva«, še nikakoršnega obvestila. Po časnikarskih poročilih bode pripravljalni odbor obstojal iz zastopnikov štirih glavnih učiteljskih društev dežele, ter bodo govorili na shodu lahko zastopniki vseh štirih društev. Politika bo na shodu izključena. In to je pri razmerah, ka-koršne so, e d i n o pravo. Kakor hitro se na tak shod privleče politika, je razkol gotov in sodelovanje vsega učiteljstva one mogočeno. Učiteljstvo ]e primorano računati na dobrohotnost vseh strank dežele, ker le p o t e m je omogočeno zboljšanje našega gmotnega stanja.
Stvar, za katero se gre, je dovolj znana in dovolj prerešetana. Zato se nam ne zdi potrebno iznova vsega naštevati, kar zahteva nujno sanacijo naših gmotnih razmer. Te razmere so itak dovolj kričeče. Shod naj bi bil velika demonstracija vsega stanu. Vidijo naj našo bedo poslanci, pa tudi narod. Ako smo edini ter nastopimo kompaktno, je uspeh gotov. Upajmo, da se bo vse gladko vršilo, vršilo res im-pozantno, pa uspešno. Upajmo, da se možje, ki sedaj vodijo akcijo, ne bodo dali premotiti od elementov, ki so prvotno vrgli misel o shodu med učiteljstvo kličoč jih na pro testni shod proti obstrukciji. Ti elementi so hoteli učiteljstvo zlorabiti in mi mislimo, da je te elemente treba iskati i z ven stanu. Se sedaj, ko je misel o shodu nekako dozorela, in smo brali poročilo v »Tovarišu« in »Narodu«, mislimo, da bi še sedaj neki elementi radi delali zmešnjavo in jih prav boli, da bo shod stanovski, ne pa strankarski. V »Narodu« Be poroča, da se v slučaju, ako deželni zbor o veliki noči ne bo zboroval, skliče učiteljski protestni shod proti obstrukciji. Bože mili! Za tak b h o d morejo biti le politični otroci ali pa slepci. Bodimo trezni, pa si oglejmo položaj, kakor je v resnici. Proti obstrukciji so protestirali že vse drugi vplivnejši i a k t o r j i in ti p r o t es t i r a j o š e v e d n o , a s kolikim VBpehom — lahko vsak vidi. In to so res stari, skušenipoli-tiki in diplomati, drugačnika-kor kolovodje liberalnih učiteljev, ki so le krotke marijonetke »Slovenskega Naroda«. In ti stari politiki n e d o b e ž e j o n i č e s a r, dasi imajo m o r d a de 1 d a v k o p 1 ačev a 1cev za seboj. Regulacija učiteljskih plač je pa pri vseh davkoplačevalcih dežele zelo n e -priljubljena b t v a r. Da bi regula-
eiji na Ijabose poslanci udali, torej kapitulirali pred učitelji, ni misliti, zakaj poslanci se bodo morali prav za prav žrtvovati, ko bodo sklepali o regulaciji ter bodo morali svoje volivoe-davkoplačevalce šele pridobiti za to. Da je pa regulacija tako nesimpa-tična pri ljudstvu, je del učiteljstva sam triv, o čemur pa nočemo pisati v tem trenotku.
Mi tudi ne svarimo pred takim protestnim shodom, ker liberalno učiteljstvo ne posluha našega glasu. To pa rečemo: Pozitivnih uspehov za učiteljstvo shod ne boimel drugih, kakor da bo par najboljših kričačev našlokako posebno milost deželnega šolskega sveta, dru-zega pa prav nič.
O veliki noči dež. zbor lahko zboruje in bo tudi zboroval, ako sedanja vlada e hoče. Res pridejo pred regulacijo plač na vrsto še neke druge reči, a z regulacijo Be lahko prične v prihodnjem zasedanju. Reči, ki pridejo na vrsto, so neod-o ž 1 j i v e in učiteljstvo bi bilo nespametno, ako bi tirjalo, da se odstranijo, ker to ni mogoče, pač pa mora učiteljstvo, ako loče sebi dobro, želeti, dasetestvari, i i so nasprotnim strankam dež. zbora tudi znane, takoj urede in je za rcgulacijo potem odprta pot. Torej: Mi smo za javen stanovski učiteljski shod in mi tudi z veseljem sodelujemo natemshodu. Uspehov pričakujemo v sedanjih razmerah le od takega stanovskega nepolitičnega shoda. Vsak drugačen nastop učiteljstva bo pa brezuspešen in regulaciji naših plač naravnost kvarljiv. Kar se pa tiče protestnega shoda — je bil čas letjs do 24 februvarija; jozneje ne bo več takeera efekta.
Važen prevrat na Hrvatskem.
Na Hrvatskem, posebno pa v Zagrebu, se je pričelo v zadnjem času živahno gibanje za financialno samostalnost. Vodilne iroge je napetiio k temu gibanju naravnost ažnivo poročilo ogrske regnikolarne depu-tacije o financialnem stanju Hrvatske, v katerem se mej <lrugim trdi, da Madjari plačujejo za Hrvate. Te trditve je tameljito ovrgel »Obzor«, ki je dokazal, da je Ogrska v zadnjem desetletju potrošila za svoje investicije od skupnih dohodkov 306 milijonov, za Hrvatsko se je pa izdalo v tem času e borili 700000 kron, pa še od te svote je večinoma vse šlo v mažarske nenasitne žepe, ker je vlada poskrbela, da se je pri hrvatskih investicijah vporabljal večinoma le ogrski material, kakor tudi le ogrske delavne moči. Potem takem od skupnih dohodkov ne pride na 1 Irvatsko skoro nič. Povsem umevno je iorej, da je ta zadeva vzdramila voditelje hrvatskega naroda, ki so pričeli na vsej črti boj proti sedanjemu zistemu. Obenem so pa tudi resneje jeli razmišljati o potrebi politične in narodnogospodarske organizacije hrvatskega naroda, ki je postala geslo zedinjene opozicije, ki je pa tudi edina pot za rešitev zatiranega in bednega naroda. Le žal, da so tako dolgo odlašali z organizacijo, a prepozno še ni in shodi, na katerih se sedaj ljudstvo navdušuje za samostalne finance, bodo kmalu ugladili pot težavni nalogi. Opozicijo čaka sicer silno težavno delo, toda če izvede, kar je sklenila, bo zmaga gotova, začetek je storjen.
Reforma zborniškega poslovnika.
Poslanec dr. Grabmavr je izdelal, kot znano, nekak načrt za premembo poslovnika poslanske zbornice, a je že sedaj, predno je načrt sploh prišel v razpravo v plenumu dotičnega odseka, dospel do prepričanja, da njegov načrt ne obvelja. Sicer je pa obstoječi poslovnik res tak, da ga ai mogoče tako zboljšati, kakor bi bilo potrebno v sedanjih razmerah. Čim bolj ga bodo krpali, tem več novih razpok se pokaže na vseh koncih, in konečno bi ne ostalo ničesar drugega nego krpe brez vsake zveze in celote. Za temeljito reformo, ki bi morala odstraniti vse obstoječe določbe sedanjega poslovnika, pa nima nihče potrebnega poguma. Najboljši izhod iz te zagate bi bil naslednji: Vlada naj ob pričetku nove sesije predloži načrt novega poslovnika, ki naj začasno takoj stopi v veljavo. Pozneje naj bi odsek ta načrt temeljito pretresoval in na podlagi praktiških izkušenj razširil ali zožil posamne določbe in jih prilagodil novim razmeram. Vsaka drugačna rešitev tega vprašanja bi bila docela brezvspešna.
Vinska klavzula agitaeijsko sredstvo.
V apulijskih mestih Bari in Tarent sta se vršili minulo nedeljo dopolnilni volitvi za italijansko zbornico. Pri teh volitvah so kandidatje prvič nastopili z vinsko klavzulo v trgovinski pogodbi z Avstro-Ogrsko. Obt dosedanja poslanca Di Tullio in Damasco, katerih mandata je zbornica razveljavila, sta zastopala stališče, da mora Italija odkloniti obnovitev trgovinske pogodbe z avstro-ogrsko monarhijo, če ne bo mogla doseči,
I. Priloga 60. štev. »Slovenca* dn6 14. marca 1903.
da se vinska klavzula nepremenjena sprejme v trgovinsko pogodbo. Nova nasprotna kandidata, ki se sicer v ničemur bistveno ne razlikujeta od sedanjih poslancev Di Tullio in Damasco, sta pa zastopala posredovalno stališče, ki ga zagovarja italijanska kmetijska družba. Ta namreč pravi, da bi se smela Italija zadovoljiti tudi s primernimi olajšavami v drugih carinskih predmetih, ter da torej sme privoliti v primerno zvišanje carine na vino. Vspeh volitev je pa pokazal, da sta obe stranki enako močni, in da se ni uresničila trditev trgovinske zbornice v Bari, da cela Apulija stoji na stališču dosedanjih poslancev. V Bari je namreč zmagal Di Tullio s 1593 proti 1555 glasovi, v Tarentu je pa podlegel Damasco, ki je dobil 1551 proti 1625 glasovom.
Kriza v Bolgariji.
Glasom najnovejših poročil iz Sofije je vojni minister general Paprikov podal ostavko in jo je knez že vsprejel. Kot razlog za nje gov odstop se oficielno navaja samo dejstvo, da mu ministeraki svet ni hotel dovoliti 8 do 10 milijonov v vojne namene. V resnici je pa iskati razloge tej krizi, kateri bo morda podlegel cel Danevov kabinet, vse drugje. Mej knezom Ferdinandom in sultanom so se namreč pričela neka pogajanja v odvrnitev sedanjega nevarnega položaja. La ta pogaja nja je izvedel ruski agent Bahmetjev ter kmalu na to v ime ruske vlade naročil mi-nisterskemu predsedniku Danevu, naj pri knezu izposluje sankcijo dosedanje politike njegovega kabineta. Proti temu nasvetu je v ministerskem svetu glasoval edini general Paprikov, ki je vsled tega in pa vsled nedovoljenega kredita podal demiBijo. Ker se pa vkljub temu še nadaljujejo tajni dogovori mej Carigradom in Varno, kier se knez sedaj mudi, in ker Turčija odločno zahteva, da se odstrani sedanji rusofilski kabinet, je popolna kriza v Bolgariji skoro neizogibna.
Millerand dobil ukor.
Z vodjo Millerandom večina francoskih sodrugov že davno ni zadovoljna. Ž« njegov svojedobni vstop v francoski kabinet je silno razburil prave socialiste, a tudi sedaj, ko ni več trgovinski minister in igra le ulego navadnega poslanca, se še ne more poleči pr votno razburjenje ter se jo nasprotno še po večalo. Sodrugi mu očitajo, da je v vprašanjih glede discipline v armadi in ločitve cerkve od države zastopal popolno proti-socialistične nazore. Pri dveh občnih zborih zvez socialistiške stranko so ga pozvali na odgovor. Zahtevali so pojasnilo, zakaj je odobraval prepoved revolucionarne »vojaške knjiž ce« in glasoval proti ločitvi cerkve od države. Millerand je v svojem obrambenem govoru povedal, da je bila dotična brošura politiški pamflet, ki napeljuje vojake k uporu, on za svojo osebo pa ni bil nikdar anarhist in mora torej pobijati te teorije; vkljub temu pa je tudi tu prav dobro varoval socialistiška načela, vsled Česar bo tako postopal tudi pri vsaki nadaljni enaki priliki. Ločitev cerkve od države je vprašanje oportunosti in v to svrho je sedanji čas še ravnotako malo sposoben kakor oni za njegovega ministrovanja. Gotovo pa je, da bi pri sedanjih razmerah ob izvedbi te zahteve mnogo trpela republika. »Čisti« socialisti seve niso bili zadovoljni s tem njegovim pojasnilom in predlagali so, naj se Millerand izključi iz »Federation socialiste de la Seine«. Ta predlog je bil sicer odklonjen z 72 proti 51 glasovom, obveljal je pa s 75 glasovi proti 55 nasvet, naj se da eksministru ukor. Obsojeni si je pridržal pravico, da na prihodnjem socialistiškem na rodnem kongresu temeljito ugovarja temu sklepu. Izrečene graje mu pa tudi ta odgovor ne bo izbrisal.
Iz brzojavk.
Nesklepčnost v odsekih. Sladorni odsek včeraj ni mogel zborovati radi nesklepčnosti. Tudi napovedana seja budgetnega odseka se ni vršila. — Poslanec btein in potnina. Izbezan po znanem poročilu v Wolfovem glasilu je včeraj poslane« Stein v posebnem pismu poslal zborniškemu predsedstvu znesek 481 K 42 h kot neopravičeno prejeto potnino. V dotičnem pismu pravi, da ni vedel, da ni več upravičen prejemati prej mu pristoječo potnino. — Zasedanje deželnih zborov. Sedaj je neki gotovo, da se o velikonočnih počitnicah snidejo vsaj nižje-avstrijski, gališki in tirolski deželni zbor. — Odprava §2 zakona proti jezuitom se ne izvede še tako kmalu, ker baje v zveznem svetu zato še ni potrebne večine. — Volitve v krečansko skupščino se vrše 29. t. m. Voliti bo 64 poslancev, 10 jih imenuje guverner-nad-komisar, ki ima mnogo opravka, da si pribori potrebno večino.
Ha grobu svetega Cirila.
Iz Rima 9. marca.
Kri ni voda. Slovenec v Rimu se drži zgledov svotih bratov, ki sta nam prinesla
luč svete vere. Tudi ona dva sta stopila najprej pred svetega očeta, pred najvišjega za-konodajavoa na svetu, pred vratarja, kateri ima ključ nebeškega kraljestva. Mi katoliški Slovenci v R mu smo ona prava družba sv. Cirila in Metoda, ki sledi njunim stopinjam. In zato smo pa po obisku sv. očeta gledali najprej, da počast>mo ono sveto mesto, kjer sta Bveta brata Ciril in Metod za vse čase označila Slovanom njih narodno katoliško božjo pot. In ta je v starodavni, častitljivi baziliki sv. Klemena.
Tu je nekdaj stal tempelj boga Mitra. Iz daljnega vshoda so si Rimljani sem presadili čaščenje tega perzijskega božanstva. Čas je hitel, in vedno rastoči Rim je zasu to pogansko svetišče. Nad njim se je dvignila nova krščanska cerkev.
Iz Krimskih krajev sta sveta brata Ciril in Metod prinesla seboj truplo sv. Klementa, tega častitljivega svetnika, ki je z besedo in pismom razširjal sveto vero v najtežavnejših časih. Skozi naše dežele sta ga peljala v večno mesto. In tu sta ga pokopala v novi, veliki baziliki, sezidani nad Mitrovim temp-lom. A tu je umrl tudi sveti C ril, in kam naj bi ga položili, kakor na prostor, katerega je posvetil sam s pieteto do rajnega Klementa ?
In zopet so bežali časi. Rim se je dvi gal, vedno napadan, vedno razdiran, a vedno se prenavljajoč.
In poznejši rodovi so pozabili na spod njo veliko baziliko in so nad njo sezidali zopet novo cerkev.
Ime in spomin sv. Klementa in Cirila sta ostala, in sveti oče Leon XIII. je dal k novi cerkvi prizidati slovansko kapelico svetega Cirila.
Sem smo šli Slovenci, da molimo zase in za one naše brate, ki so molitve potrebni. G. kanonik Kalan nam je maševal, in nato se je v navdušenem govoru spominjal zgodovine toga svetega kraja, kateri nam tako očitno kaže, da je katoliška cerkev prava domovina tudi za vse Slovane. Nato smo v krepkem zboru zapeli svoje domače pesmi. Ali smo mogli svetemu Cirilu poslati doli v grob za zahvalo kaj lepšega, nego pesem v jeziku, za katerega ima on največje zasluge ?
Na prr šnio slovanskih škofov je dal papež Laon XIII. iskati v tej cerkvi grob svetega Cirila. Saj zgodovinska poročila so jaBna. Drugod njegov grob ne more biti.
Kar je bilo spodaj, je bilo vse zasuto, in začeli so kopati pod cerkvijo. In prišli so res do spodnje bazilike, ki je šo večja, nego zgornja, prostorna cerkev sv. Klementa.
Tu Bpodaj je grob svetega Cirila. Stare freske nam pojasnjujejo zgodovino tega sve tega kraja.
Tu smo Slovenci molili za svojo domovino, za izpreobrnjenje svojih nesrečnih, kri-vovernih sobratov, za srečo in edinost vse velike slovanske rodbine.
Tedenski koledar.
Nedelja, 15. maroa: 3. postna; Longin muč.; evang.: Jezus izžene hudobnega duha iz mutca. Luk. 11. — Ponedeljek, 16. marca: Hilarij in Tacij mm. — Torek, 17. marca: Jedert dev. — Sreda, 18. marca: Ciril Jeruz. šk. — Četrtek, 19. marca: Jožef, ž. M. D. — Petek, 20. marca: Benedikt op. Sv. pet ran Gosp. — Sobota, 21. marca: Sera-pion šk. — S o 1 n c e izide 20. marca ob 6. uri 6 min., zaide pa ob 6. uri 9 min. •— Lunin spre m in: Zadnji krajec 21. maroa ob 3. uri 6 min. zjutraj. — Mu-si ca sacra v nedeljo, 15. marca: V stolni cerkvi velika sveta maša ob 10. uri: Koralna maša brez orgelj, graduale in trak tu s »Exsurge, Domine« zl. Anton Foerster, ofertorij »Justitiae Domini« dr. Franc Witt; po povzdigovanji »O salutaris hoBtia« zl. opat Vogler.
Dnevne novica,
V Ljubljani, 14 marca. Izza kališ nemško - slovenske zveze. »Grazer Tagblatt« prinaša v št. 70. z dnč 12. marca naslednjo notico: Iz Tržiča se nam piše : V gorenjskem industrijalnem mestu Tržiču se je izvolil nov občinski za-stop. Pri tej volitvi so Blovenski liberalci z malimi izjemami sramotno prelomili besedo (nach schUndlichem W o r t b r u -c h e) in se zvezali z duhovščino in svojimi klerikalnimi Bovražniki, tako, da je vsaj de-želnozborski mandat poslanca Ferjančiča iz gubljen. Dr. Ferjančič je bil namreč pri zadnji deželnozborski volitvi proti tržiškemu župniku Špendalu od slovenskih liberalcev v zvezi z Nemci izvoljen. Slovenski liberalci so se pa sedaj razun treh : okrajnega sodnika, davkarja in nadučitelja, zvezali vsi z nasprotnikom Fcrjančičevim, župnikom Špendalom. Tako so dr. Ferjančiču v Tržiču
izpodnesena popolnoma tla. Če pride, kakor se domneva, vsled obstrukcije slovenskih klerikaloev do razpusta kranjskega deželnega zbora, bodo slovenski liberalci tržiški mestni mandat najbrž izgubili. Značilno je, da ta stranka, v katero smo vsled mnogih znamenitih in izvrstnih lastnosti njenega voditelja dr. Tavčarja najboljše upanje imeli (nach den vielen beaohtens-, ja scbUtzens werthen Eigenschaften ihres Fuhrers dr. Tavčar zu guten HLffaungen bereehtigende Partei) vsled upora svojih članov naravnost sistematično pripravlja pot klerikalcem«. Kaj pravita k temu dr. Tavčar in dr. Ferjančič ? Altroche žlindra ! Se še pomenimo ! Za danes le kratko izjavljamo: Ta izjava nemško nacionalnega glasila kaže, da je bila mej voditelji nemške in slovenske liberalne stranke v znani »zvezi« posebno važna tečka glede občinskih volitev v n a -rodnoizpostavljenih krajih, in že zadnjič omenjeno pismo Schvveglovo, v katerem pravi, da je dr. Ferjančič dajal Nemcem na razpolago slovenske liberalne glasove za o b č i n s k e v o 1 i t v e v T r ž i č u , kaže, kako žalostno ulogo igrajo liberalni prvaki v tej zvezi Umevne so bile jere mijade dr. Egerjeve na zadnjem političnem shodu kranjskih Nemcev, kajti Nemci so čutili, da kljub obljubi nekaterih voditeljev narodnonapredne stranke se je vendar do bilo pri občinskih volitvah na Jesenicah in v Tržiču nekaj poštenjakov mej slovenskimi naprednjaki, ki niso hoteli nositi svojega narodnega poštenja na prodajo Nemcem, ka kor so v njihovem imenu že kar obetali prvaki. Bog daj, da bi število teh poštenja kov vedno bolj naraščalo in da bi odločno pokazali vrata »Narodovemu« protiverskemu besnenju, ki je uprizorjeno le za to, da bi se umetno zakrivale gnjile raz mere nemško slovenske zveze. Bog daj, da bi skoro prišel dan, ko bi bilo mogoče vsem resnim in poštenim Slovencem na podlagi starih slovenskih načel združenim korakati v boj za pravice narodne! Ob takih dogodkih se nam prav nič čudno ne zdi, ako ju goslovanski poslanci ne marajo družbe take liberalno slovenske delegacije, in mislimo, da je precej predrznosti, ako si dr. Ferjančič po zgoraj omenjenem SchwegIovem pismu sploh še upa nastopati s častjo slovenskega poslanca. Sicer pa, kakor rečeno, bomo še v marsičem posegli za kulise nemško-slovenske zveze.
-I-T
Župnik Avgust Turk. Danes zjutraj je po kratki bolezni umrl župnik v Ihanu č. g. Avgust Turk. Rojen je bil v Ljubljani 13. oktobra 1852, v mašnika posvečen je bil 27. junija 1876, služboval je kot kapelan v Polhovem gradcu, Mengšu, Borovnici in Tržiču; leta 1887 je postal župnik na Jančem, leta 1891 je dobil župnijo Koroško Belo, od koder se je preselil lani spomladi na podeljeno mu župnijo Ihan. Bil je brezmadežen, pobožen, blag in Iju-beznjiv značaj. Povsod, kjer je služboval, si je pridobil ljubezen in spoštovanje ljudi. Letos je želel potovati v Rim in se že oglasil. Pa obolel je za udničo, katera mu je v svojih nadaljnjih komplikacijah po tritedenski hudi bolezni provzročila smrt v najlepših moških letih. Pogreb bo v ponedeljek ob 9. uri dopoludne.
N.
p. v m.!
V posebni avdienoi pri papeiu so
bili včeraj kardinal knezo-nadškof G r u -s c h a , knezo-nadškof Jordan in tržaški škof dr. Nag 1.
Prestave, č. g. Jožef Potokar, kapelan v Kranju, je prestavljen za bene ficijata v Smartin pri Litiji, na njegovo mesto pride v Kranj č. gosp. Vojteh H y b & -š e k iz Smlednika in na tega mesto č. g. Karol Čuk iz Faro pri Kostelu.
K »Slovensko krifiansko socialni zvezi« so dalje pristopila društva:
39.	Katol. bralno pevsko društvo »Slovenska zveza« v S t. P e t r u pri Gorici.
40.	Del. bral. društvo v Zagorju ob Savi.
41.	Krščansko - socialno strokovno društvo papirnih delavcev v Vevčah.
42.	Bralno društvo pri Mar. D. v Polji.
43.	Kat. izobr. društvo vTrnovemna Notr.
Kranjska trgovska in obrtna zbornioa Trgovski minister je potrdil zo-petno izvolitev g. Jožefa Lenarčiča predsednikom in g. Franca K o 11 m a n n a podpredsednikom kranjske trgovske in obrtne zbornice za I. 1903.
Naii romarji. Piše se nam iz Flo-rence: V ponedeljek so imeli avstrijski romarji sklepno slovesnost v Rimu. Zbrali so se zopet v oerkvi Campo Santo poleg Vatikana. Sklepni govor je imel msgr. de Waal, kateri je navduševal Avstrijce, naj katoliško prepričanje, kakor so ga pokazali v Rimu, tudi v domovini kažejo povsod brez strahu, zasebno in javno. Te Deum in sklepni blagoslov je imel naš kanonis Kalan. — V ponedeljek o polnoči je bila ločitev. Nekateri so be vrnili naravnost proti domu, drugi bo pa sedli na posebni vlak, ki je imel iti v Neapolj. A nepričakovana nesreča je ta izlet preprečila. Pred tem posebnim vlakom je namreč šel iz Rima v Neapolj tovorni vlak z dvema lokomotivama. Pri Roccasecci se je zlomila os prvi lokomotivi. Druga jo je porivala pred seboj, postavila se je po strani in razdrla tir. Obe lokomotivi sta prišli s tira in ves tovorni vlak je padel po strmini dvajset metrov globoko. Pet uslužbencev je bilo mrtvih. Ravno ko bi imel naš vlak oditi, je prišla brzojavka, da ne sme noben vlak v Neapolj. Postajenačelnik se je peljal sam do Roccesecce (136 km od Rima), mi pa se nismo ravno z najprijetnejšimi čut-stvi izselili iz vozov in celo noč prečakali na rimskem kolodvoru, dokler nismo zjutraj zvedeli, da jo ta dan sploh nemogoč vsak promet, dokler se ne popravi tir. Trupla ubitih so prepeljali v Rim, kjer so bila slovesno pokopana na stroške železniške družbe. Mi pa smo večinoma še isti dan odrinili proti Florenci. Vreme je najkraBnejše, pomladansko in toplo. Slovenci smo vsi zdravi, razen g. Kocijana, umirovljenega župnika tržaške škofije, kateri je ostal v Rimu v bolnišnici.
Knjižnice »slov krščan. socialne zveze" sta ravnokar izšla in bila razposlana 1. m 2. snopič skupno. Obsegata začetek »Obrtnega reda", ki ga poljudno razlaga iur. Anton Kralj. Poslali smo ga vsem dosedanjim in nekaterim novim naročnikom. Kdor ne mara biti naročnik, naj blagohotno vrne snopič z opazko: Nazaj ! Se ne sprejme. — Vendar upamo, da bodo vsi dosedanji naročniki ostali zvesti in dasebo še kaj novih oglasilo; saj bodo za majhne vinarje dobili v roke temeljito in jako potrebno razlago obrtnega reda. Vsak izobraženec, zlasti duhovnik, pride pra? dostikrat v položaj, da potrebuje sam sveta v obrtnih zadevah ali da ga prosijo sveta drugi. In v to bo 'Obrtni red« vsakomur dobro služil. Kdor bi ga pa res ne rabil sam, ga lahko podari kakemu obrtniku; tako bo njemu storil veselje, »slov. krščanski aociani zvezi« pa bo kot naročnik pripomogel, da bo mogla nadaljevati »Knjižnico", katero bi sicermorala ustaviti — v veliko škodo našega socialnega razvoja. Celoletna naročnina za 12 mesečnih snopičev znaša 3 K 60 h in se pošilja pod naslovom: L. Smolnikar, stolni vikar v Ljubljani.
Deželni odbor in deželna obrtna komisija. Iz obrtnih krogov se nam piše: Deželni zbor je v svoji XIX. seji dne 12. maja 1899 sprejel soglasno samostalni predlog poslanca g. Ivana S u b i c a in tovarišev, da se naj ustanovi deželna obrtna komisija, kateri naj bode naloga, razširjati in vpeljevati nove priznane pripomočke in metode, oživotvar-jati učne kurze za obrtnike, prirejati obrtne razstave in preskrbeti obrtnikom razna delavska sredstva, dalje pospeševati gospodarsko organizacijo malega obrta s snovanjem zadrug in vplivati na dajanje kredita obrtnikom. Deželnemu odboru so je naročilo, da v smislu stavljenega nasveta, držeč se v njem izrečenih načel in navodil, sestavi deželno obrtno komisijo. Ker je pa že minulo skoraj štiri leta in slavni deželni odbor kljub pismeni prošnji deželne zveze obrtnih zadrug in pa ustmeni prošnji zadružnega inštruktorja g. dr. R il c k e r j a
z Gradca še do danes ni sklical deželne obrtne komisije, se tem potom vljudno naprosi, da to nemudoma stori, ali se pa vsaj izjavi, če ju pripravljen sklep deželnega zbora izvršiti, in koliko časa bode še potre boval, da svojo nalogo izvrši. — Na to od govarjamo: Dotična zadeva spada v referat deželnega odbornika G r a s s o 1 1 i j a. Ko je bil zadnjič obrtni inštruktor g. Riioker i/, Gradca tukaj, smo izvedeli, da se je obrnil do gosp. R ii c k e r j a gosp. deželni glavar Oton pl. D e t e 1 a s prošnjo, naj mu pošlje nekaj vzornih pravil. G. Riioker je taka vzorna pravila sličnih komisij v Celovcu in Gradcu že doposlai in sedaj upamo, da bo g. dež. glavar pospešil to zadevo. — Z druge strani se nam poroča: Sklep dežel, zbora z dne 12. maja 1899 je bil poročevalcu o obrtnih zadevah g. odborniku Murniku v referat dodeljen. Po njegovem nasvetu je bil dne 3. avgusta 1899 g. ravnatelj Ivan Subic naprošen, da bi dal dežel, odboru na razpolago štatut kake druge take komisije, če bi ga morebiti imel. Na to je g. ravnatelj dne 15. avgusta 1899 odgovoril, da nima v posesti nikakega Statuta kako druge deželne obrtne komisije. Dež. odbor se je tudi obrnil na vse one faktorje, kateri imajo vsled sklepa deželnega zbora imenovati svoje zastopnike za to komisijo. Temu so se isti tudi odzvali. Vsled hude bolezni, katera je potem napadla referenta g. Murnika, je vsa stvar zaostala. Ker se je nadjalo, da g. Murnik zopet okreva in prevzame referat v dežel, odboru, so se pustili akti, katerih rešitev si je pridržal, v njegovi pisalni mizi in pod ključem, katerega je imel g. Murnik. Zato je njegov namestnik prevzel le poslovanje v kurentnih zadevah, zaostale akte pa še ni prevzel. Ko pa g. Murnik ni bil več izvoljen dežel, odbornikom in je prišel na njegovo mesto g. G r a s s e 1 1 i, je isti prevzel tudi zaostale akte. Akte glede dež. obrtne komisije izročil je dež. glavarju v drugi polovici leta 1902 Ker g. dež. glavar ni imel potrebnih podatkov za prvo sejo, je sklicanje seje odložil, dokler ne dobi potrebnega gradiva. Zdaj se je g. dežel, glavarju posrečilo, da je dobil vsled njegove prošnje od gosp. zadružnega inštruktorja dr. R ii -ckerja potrebnega gradiva za prvo sejo. Dežel, odbor bo v prvi seji, katero bo zdaj imel, še o tem vprašanju sklepal, ali bi se ne naprosilo trgov, mini-sterstvo, da pošlje tudi zastopnika k seji deželne obrtne komisije. Če bo to vprašanje konečno rešeno, kar se kmalu zgodi, bo g. deželni glavar sklical člane te komisije k prvi seji.
,. Slovanska zveza" in razprava o proračunu. „Slovanska zveza" se je včeraj posvetovala o stališču, ki naj je zavzema povodom drugega branja državnega proračuna in razprave v budgetnem odseku. V razpravi se je z raznih strani povdarjalo, da se vlada trudi, kako bi Slovane na jugu monarhije izročila v roke narodnih nasprotnikov. To se vidi posebno jasno na Štajerskem, Koroškem, v Trstu in Istri, kjer se slovanski element šiloma potiska nazaj. Tudi dogodki v Dalmaciji dajejo povod resnim pomislekom. Z ozirom na to je klub prisiljen, da glasuje proti proračunu. Opozicijsko stališče se bo pokazalo najprej s tem, da bodo klubovi člani v budgetnem odseku glasovali proti dispozicijskemu zakladu, pač pa za zvišanje civilne liste. O konečnem glasovanju v drugem branju bo sklepal klub v posebni seji.
»Slovenski Narod" in »Ljudska posojilnica". ^Sloven. Narod« je napadel »Ljudsko posojilnico«, češ da dela nekrščan-sko in da hoče vzeti dedščino dvema sestrama rajnega g. Žmavca. Vprašali smo pri „Ljud-ski posojilnici« ter tam zvedeli, da »Ljudska posojilnica« o tem, kar »Narod« pripoveduje, ničesar ne ve. Ako bi pa bilo tudi res, da bi »Ljudska posojilnica« imela kako poroštvo omenjenih, bi morala kot vestno poslujoč zavod varovati svojo interese. Enako bi postopal gotovo tudi vsak drug zavod; kdor Bprejme kako poroštvo, gotovo tudi ve, kaj ga zadene, ako so izplačilo zahteva, drugače
neha vsak denarni promet proti poreštvu. G. Malovrh piše, da pri svojem podpisu gg. dekan llecl in župnik Žmavc nista imela resnega namena. To bi bilo čudno, da bi podpisala poroštvo za 10 000 K brez resnega namena! Mogoče bi to storil g. Malovrh, a ne verjamemo, da bi sploh kak zavod njegov podpis za tako poroštvo sprejel. Sicer pa, kakor smo rekli, »Ljudska posojilnica" o vsem tem nič ne ve.
Slovenska gimnazija v Celju. Graška „Tagespost" poroča mej telefonskimi poročili: »Poslanec vitez B e r k s in tovariši predlagajo, naj se pri postavki „prvi obrok za nastanjenje samostojnih gimnazijskih razredov v Celju 10.000 Ku, mesto besed „v novem poslopju, ki naj se zgradi pri Celju" postavijo besede: „v novem poslopju, ki naj se zgradi v Celju". Ta predlog so podpisali skoro izključno Mladočehi, ker predlagatelj predloga ni dal v podpis slovenskim tovarišem."
Železnica Kranj Tržič. V včerajšnji seji poslanske zbornice je predložila vlada načrt zakona glede gradnje 15 km dolge normalnotirne lokalne železnice Kranj -Tržič. K skupnim stroškom v znesku 2,070.000 K bo prispevala država 1,750.000, dežela 150.000, interesentje pa 170.000 K.
Nadvojvoda Fran Ferdinand seje včeraj vrnil s svojega potovanja po Egiptu v Trst.
— Predavanje v Vevčah ima jutri g. d r. J a n. Ev. Krek.
čudno postopanje celjskega okrožnega sodišča. Ob priliki sodnega zasledovanja »Domovine" je uredništvo »Domovine« prejelo odločbe c. kr. okrožnega sodišča, podpisane od samega predsednika \Vurmserja v nemškem jeziku. Res značilne razmere, da se slovenskemu listu pošiljajo nemški dopisi.
Draginja in uradniške plače. Svoj čas smo poročali, da so državni in tem sorodni uradniki v Gradcu in Celju oglasili se b pritožbami zoper splošno draginjo ter povzdignili glas za zboljšanje plač in doklad. Kakor smo iz uradniških krogov zvedeli, je država upoštevala te pritožbo in dohodke svojim uradnikom zdatno zboljšala in sicer povsod, v Gradcu kakor v L j u b 1 j a n i. To zboljšanje jim pri obstoječih razmerah gotovo tudi mi iz srca privoščimo!
Radi volitve v Vojniku je uložen ugovor zoper volitve zaradi nepostavnosti in zaradi dogodivših se volivnih sleparij.
—	Z Rakeka. Tukajšnji restavrater gospod L bebeniker prodal je svojo posest gospodu A. D o m i o e 1 j u , trgovcu iz Zagorja, ki ima že nekaj let v ravno isti hiši lepo cvetočo trgovino — in brez kon kurence. Sin g. Domicelja deli brezplačno v prodajalnici »Rodoljuba«. Mi bomo poskrbeli, da se ta človek ne bo dolgo sam šo piril med nami in ljudstvu neljube časnike razširjeval, dokler od ljudstva živi. Še cn mlad trgovec z nekaj kapitalom bi delal tukaj nepričakovano dobre kupčije. Da bo gospod Sebeniker s svojo ženo tukajšnjo vas na ta način zapustil, je naredilo v celi vasi nepopisno veselje. Pridi in poglej rakovske obraze na vasi — vse je dobrovoljuo m v marsikateri hiši bodo jutri na ta račun baje meso jedli! Hvala Bogu, eden nasprotnikov je manj, tako se govori po celi vasi.
—	Snuboa svoje matere ubil. K notici pod tem naslovom nam poroča Rud. Pogačnik h Kropa, da je dobil pri sodniji po § 412. k8Z. zak. 48 ur zapora, in pravi, da ni ubil snubca svoje matere Janeza Faj-farja. Pogačnik pravi, da je po komisiji okr. sodnije dokazano, da Fajfar ni imel nobene zunanje in notranje telesne poškodbe, ampak da je od kapi zadet umrl. Pravi tudi, da se v oni hiši ni celi dan žganjalo in po-pelilo. O tem dogodku v Kropi so poročali tudi drugi listi in tudi »Narod«, češ, da se je Pogačnik sam javil sodniji. V »Narodu« doslej nismo brali nobenega preklica. Pričakujemo pojasnila iz Krope.
—	Zopet ogenj pri Borovnioi Včeraj ob pol 4 uri pop. t. j. 13. t. m. je zopet v Borovnici bilo plat zvona. Gorelo je zopet v Sabočevem. Požarna bramba iz Borovnice je bila takoj na mestu. Pogorelo je 5 gospodarskih poslopij, Kaj je to? V tako kratkem času že drugič ogenj v Sabočevem in enkrat v borovniški župniji. Kdo zažiga?
—	Trnjeva pot do zmage. Iz Toplic na Dolenjskem nam poročajo: C. kr. okrožno sodišče nam je dne i. marca vendar le potrdilo pravila za novo konsumno društvo. Bil se je ljut boj. Zo dne 16. maja 1901 smo imeli prvi ustanovni shod v ta namen. Ko smo potem šo na drugem shodu pra
vila nekoliko popravili, vložili smo prošnjo, da bi so iata vpisala v zadružni register. In prošnji se je ugodilo! Dne 9. deoembra 1901 jih je novomeško okrožno sodišče vpisalo. Pa kaj se jo zgodilo. Naša deželna vlada je poskrbela, ko je zvedela o našem društvu, da je nadsodišče v Gradcu črtalo bistvena točke naših pravil iz zadružnega registra tako, da tudi drugo rstalo ni imelo nika kega pomena za nas. A kar je velikansko ogorčenje pri nas vzbudilo, je to, da smo pravila imeli že tri mesece potrjena; ukrenili smo vso potrebno, da pričnemo s poslovanjem. Nakupili emo blago in mislili dne 1. marca 1902 odpreti zadružno prodajalno. Pa glej! Samo pet dni prej prida od nad-sodišča prepoved. Hoteli smo hitro popraviti in preskrbeti vpis novih popravljenih pravil. Vzeli smo že drugod potrjena pravila in jih priredili za naše razmere ter bili popolno prepričani, da jih sodišče potrdi. A motili smo se. Vse nam je nasprotovalo, kar se je le moglo. Po celem Novem mestu se je govorilo, da ee za Toplice nikoli no bodo potrdila pravila za konsumno društvo, in ljudje so hoteli celo vedeti, da jim je to po polno znano od zelo zanesljive strani. Nismo se dali ustrašiti. Čim huje je bilo nasprotovanje, tem večje naše navdušenje. Ravno v tem boju Bmo dobili mnogo prej še neznanih prijateljev. Sli smo skozi ogenj, utrdili smo se; ogenj nas je očistil plev in celo zdatno nas je pomnožil, kar je sioer proti naravi ognja. Sedaj smo vendar enkrat po tako dolgem prizadevanju — prvi usta novni shod je bil že 16. maja 1901 in zadnji (šesti) dne 15. februvarija 1903 — prišli do svoje pravice, utemeljene v državnem zakoniku. Dolga in težavna je bila pot do naših pravic. Upamo, da bode sedaj šlo vse gladko in mirnim potom. Če pa ne, se pa tudi boja ne ustrašimo. Vsaj smo se že zdaj zelo utrdili. Mi pustimo vsakemu, kar mu gre po postavi, in zato pričakujemo in tudi zahtevamo, da se nam puste pravice, ki so utemeljene v državnem zakoniku.
—	Na pašniku je umrl 78 letni Martin Barbič iz Tominja.
—	Nesreča v kamnolomu. V bolnico so pripeljali kočarja Ivana Vene iz Rovišč občine Kadunc v krškem okraju. Ponesrečil je pri streljanju v kamnolomu. Poškodovan je na očeh in na desni roki.
Domobranci v Kranjski gori Od delek domobrancev, ki ima v Kranjski gori vaje s skiji, se vrne v Ljubljano v ponedeljek. Pri teh vajah si je poškodoval nego korporai Alojzij Levstok, Njegov tovariš Ant. Rupena ga je spremil v tukajšnjo vojaško bolnico.
—	Dohod tujih delavcev. Včeraj je v Trst zopet prišla nova partija delavcev iz Italije. Bilo jih je kakih 200. Domači delavci nimajo kruha, a vlada pusti, da prihajajo iz Italije izpodrivat domače delavce tuji gosti I
—	Sejmi po Slovenskem od 16. do 21. maroa: Na Kranjskem: 16. v St. Vidu na Blokah, na Premu, v Ložu in Motniku; 17. v Mengšu. Žužemberku, v Skcfji Loki in Šempetru na Notr.; 18. v starem trgu pri Poljanah, Krškem in Zireh;
20.	na Igu, v Moravčah, Kočevju in Dvoru;
21.	v Tržiču. — Na slove n. a t s j a r -skem: 16 v Zdolah; 17. v Cmureku, Podčetrtkom, na Rečici, v Trbovljah in Sve-čini; 18. pri Novi Štifti in v Vidmu; 20. pri Sv. Barbari, v St. Jerneiu na Timskem, pri Sv. Barbari v Halozah, Rogatcu, pri bv. Jederti in Šmarjah pri JeUah; 21. v Per-novi pri Žalcu in Slov. Gradcu — Na Koroškem: 17. v Pusarnici; 20. v Gribeni. — Na Primorskem: 16 v Borštu in Gorici (8 dni); 18. v Tolmecu; 20. v Komnu, Ricmanjih, Tržiču (2 dni) in Bovcu.
Novice iz Amerike.
§ Tudi vzrok bolezni. Vsled nadlog, ki jih ima pri sprejemanju svojih gostov soproga predsednika severoameriških držav, je ta pred kratkem obolela. Od meseca novembra 1. 1. imela je sledeče zabavo: domačih gostov sprejela je 260, opoldanskih družb (obed) imela je 36 in je bilo pri vsakem obedu približno 20 gostov; pri vsakdanjem prvem zajuterku ie imela po 50, pri drugem zajuterku pa vsak dan približno po 275 gostov; drživni dinerji bili so 3. Poprečno število gostov pri državnih dinarjih je bilo 90; kabinetnih dinerjev ie imela 8; muzikaliških prireditev je imela 6; pri vsaki muzikališki prireditvi je bilo približno 300 gostov; državnih sprejemov je bilo 5; pri novoletnem sprejemu je pozdravila 80U0, pri estalih 4. državnih sprejemih 7200 gostov. Imela je še poleg teh »državnih" sprejemov še „svoje« popoldanske sprejeme 5 krat in je vaakkrat sprejela 1200 gostov. Po državnih sprejemih je bilo pogoščenih vsakikrat 1500 oseb. Ali ne presega to človeške moči?
§ Prepovedana dobrodelnost. Kaj takega se je zgodilo v »svobodni Ameriki«. V mestu Uonversee, država Indians, je imel nek trgovec z mešanim blagom navado, da je, kakor hitro je dobil na dan dva dolarja čistega dobičkB, prodajal blago po onih ce nah, po katerih jo blago sam nakupil. Umevno je, da jo vse drlo »akupov&t k temu blagemu trgovcu. Policija je morala organizi-
rati prod njegovo prodajalnico posebno varnostno službo. Trgovci v obližju so bili na robu propada. Soduj je oblast trgovcu prepovedala »garaj omenjeni način prodajanja svojega blaga.
§ Kolesarstvo nazaduje. I« New-Yorka so poroča: Prodaja bicikljev se je tako zmanjšala, da je »Remington Arms Comp« v Ilionu, ena največjih tovarn za bi-oiklje, sklenila, izdelovanje bicikljev popolnoma ustaviti in se pečati le z izdelovanjem puši in pisalnih strojev. Velike množice sestavin bicikljev se bodo prodale za »starino«.
§ Mesto brez pokopališča je v Ameriki. Imenuie se Euitl, leži v severoameriškem teritoriju Oklahoma. Liudi zagrebajo v tem mestu menda tako, kakor pri nas konjač pse. Z»res, prav po amerikansko!
§ Nove premogovnike so odkrili v Meksiki, kamor so poslali ameriški kapitalisti iskat bogastva svoje agente. Takoj prvi poskusi so odkrili premogove Žile v okraju Maza. Premog je baje silno lep.
ans&e novice.
»Krščanska ženska zveza" je imela v četrtek shod v »Katol. domu«, pri katerem je govoril č. g. dr. K r o k, kateri je bil po pogrebu svoje matere takoj zopet na svojem mestu, — pri delu. Govoril je krasno, duhovito o Marijini pesmi »M a g n i i i k a t«, kako se v njej razodeva Marijina velika, za Boga in tudi za njen izraelski rod uneta duša, — najlepši uzor bogoljubja in domoljubja krščanski ženi. »Zveza« je sklenila, da praznuio papežev jubilej na praznik Marijinega Oznanenja, 25. marca in sicer ob pol 8. zjutraj s sv. mašo, cerkvenim govorom in Bkupnim sv. obhajilom v Križevniški cerkvi, na večer s slavnostnim večerom v »Kat. domu«.
Dobrodelna prireditev. Večkrat smo že imeli priliko, poudarjati človekoljubno delovanje tukajšnjega društva za rešitev in vzgojo zanemarjene mladine, Čigar pokroviteljstvo je ob njega ustanovitvi prevzel nadvojvoda Franc Ferdinand. Kakor se nam poroča, se v kratkem času ustanovi odbor gospa in gospodov, na čelu z gospo baronico H e i n o v o , roj. grofico Apraxinovo, da priredi meseca junija veliko veselico pod milim nebom v prid tega društva. Vabila za pristop v rečeni odbor se razpošljejo te dni.
Deputacija. Te dni oglasila se je depu-tacija ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva, obstoječa iz društvenega načelnika g. Ludvika Striceljna in društvenega zdravnika g. dr. Vinka Gregoriča, pri predsedniku kranjske hranilnice g. Jos. Luckmannu in pri novoimenovanem pisarniškem ravnatelju g. dr. Ant. Schopplnu vit. pl. Sonn-walden. Deputacija se je najtopleje zahvalila za izdatne podpore, katere prejema društvo od tega denarnega zavoda, ter prosila gosp. predsednika kakor tudi g. pisarniškega ravnatelja, to naklonjenost društvu tudi v naprej ohraniti. Dalje je deputacija opozorila omenjena gospoda na društveni podporni sklad za onemogle člane. Veliko udov deluje že nad BO let v društvu. Koliko človekoljubnega delovanja iz same ljubezni do svojega bližnjega! Čss se bliža, ko bo društvo mo-ralično prisiljeno, te ude v starosti in onemoglosti izdatno podpirati. Gospoda odposlanca prosila sta, naj kranjska hranilnica ob važnih prilikah, katere se ji nudijo, tega sklada nikar ne prezre.
Na vozu zaspal. Janez Zabjak, hlapec pri Ablinu na Karlovski cesti, vozil je daneB po noči pomije in jo med vožnjo zaspal na vozu. Konj pa je z vozom tudi obstal na cesti pred neko znano gostilno in si tudi malo oddahnil od naporne ponočne vožnje. Konj in hlapec sta spala na cesti, dokler ni prišel mimo policaj in je oba vzbudil in pognal naprej.
Na Nemško se je odpeljalo danes po noči 170 hrvaških delavcev. Pripovedovali so, da gredo na Westfalsko.
Nesreča. Anton Mlakar, delavec, 42 let star, oženjen, iz Železnikov se je včeraj popoludne na Glincah pri nabijanju obročev vsekal v levo roko in se hudo poškodoval.
Vaje vojaštva. Vaje je imelo danes tukajšnje vojaštvo. Zijutraj je bil alarm. Ob tričetrt na 6. uro je marširala vsa garnizija proti Grosupljem in ostala čez poldne zvunaj.
Bruno padlo je sa nogo delavcu Selanu na Karolinški zemlji št. 6 in mu jo tako poškodovalo, da js moral so podati v bolnišnico.
V mejnarodni panorami je danes zadnjič
razstavljena zgodovinska dežela sfing in piramid, jutri se pa prične osmo potovanje po slikoviti Tirolski. Pričenja se pri Dach-steinu ter se nadaljuje preko Arlberga, Halla, Bolzana, katerega zanimivosti pojasnjuje osem slik, dalje St. Ulrich - Grodna, mesta tirolskih kiparjev, po Ampeski dolini do italijanskega meBta Cortma. Mnogo slike kažejo prizore iz življenja tirolskega kmeta. — Za tem pridejo na vrsto, kot smo že omenili, kras Hrvatske, Plitviška jezera.
Izgubljeno. Na poti po Kolizejskih ulicah je bila včeraj popoludne izgubljena velika
II. Priloga, 60. štev. „Slovenca" diič 14=. marca 1903.
volnena ruta. — Na Marije Terezije cesti je izgubil pred 4 dnevi neki vojak rujavo usnjato denarnico s 17 kronami.
Tatvine. Kramarici Heleni Hribarjevi na Starem trgu št. 5 je b i danes juraj ob pol osmi uri iz veže ukraden rudeč namizen pit.
Kap zadela je včeraj( ziutraj posestni-kovo ženo E mililo S u š t e r š i č na Karolinški zemlii št. 7. Bila je takoj mrtva.
Voz jo je podrl. Franc Zaje, mesarjev sin na Poljanski cesti št. 23 je danes ob J/„7. uri zjutraj na Jurčičevem trgu podrl z vozom na tla služkinjo Uršulo Susteršič, stanujočo na Poljanski cesti št. 23. Služkinja je padla in se v križi poškodovala.
Aretovana je bila včeraj v Latter-manovem drevoredu brezposelna služkinja Marija Zebre. Dolže jo, da je pri svoji bivši gospodinji Katarini Kunej, mesarjevi ženi na Tržaški cesti št. 15 vkradla 5 kron in jej zapravila denar, katerega bi bila morala oddati v prodaja lnici za vzeto blago.
Laških delavcev še ni v Ljubljano, jih baje — zebe. Stavbeniki bi že rf.di nt katera dela pričeli, pa jim manjka delavcev. V drugi polovici marca jih bode pa že toliko tu, da se bo mogoče lotiti izkopavanja tal in odvažanja matarijala.
Nove ulice in nove zgradbe. Stavbenik g. Viljem Treo je odpri »Novim ulicam« boljšo bodočnost, pa jim pripomogel tudi do veljave javnih ui;c. Z novo. lani dograjeno hifo je te ulice povečal, letos pa jih po veča šo z eno trinadfitropno hišo, zgrajeno za stranke. Novih hiš se bo letoB zgradilo 8, večinoma t»cih za privatne stranke. Če prično tudi uradniki že letos graditi svoje hiše, bode pomanjkanja stanovanj v dveh, treh letih konec, in s tem gotovo tudi tisti židovski draginji, ki gospodari zdaj prav samooblastno po Ljubljani. — V frančiškanskih uiicah pričeli so odkopavati cesto in jo za nekoliko centimetrov znižajo; Grumni-kove podrtine pa so razkopali in jih od straniio.
Pevsko društvo »Ljubljana« priredi jutri t. j. v nedeljo dne 15. marcav areni „Narodnegadoma" »Rodbinski večer« z naslednjim vzpore-dom: »O potju sploh in o slovenski pesmi posebej" po izvajanju g. I. Žnidaršiča gimnaz. prcfcs^rja v Sarajevu, predava g. F r. O r o h e k. Šaloigra „ S e r-vus Petelinček«. Samospevi s sprem-Ijevanjem glasovira in petje zbora. Šaljiva pošta i. t. d. Med predavanjem se mize ne pogrinjajo. Vttopnina za nečlane 40 vinar. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. Odbor uljudno vabi p. n. podporne člane in slavno občinstvo, da se zabavnega vtčera mnogoštevilno udeleži. Osobito opozarjamo pa cenj. pevske kroge na zanimivo razpravo o petju, v njej je dovelj poučnega jedra za vse pevep.
Tatvina pri M. Supanu. Sodna preiskava proti Josipu Kramarju, sobnemu slikarju z
Gline h. št. 2., radi tatvine časni škega papirja in lepa je pokazala, da je Josip Kramar popolno nedolžen in ga je sodišče z razsodbo z dne 13 t. m. št. 379/3 tega prestopka popolno oprostilo.
Nesreča na Poljanski cesti. Perica in kočarjeva žena Marija Loboda iz Bizovika šla je včeraj popoludne čez most cb Poljanski cesti v hipu, ko sta se srečala dva vozova. Jeden voz pritisnil jo je k ograji tako močno, da je omedlela in da je zado-bila težke notranje poškodbe. Prepeljali so jo z rešilnim vozom v deželno bolnico.
Iz bolnice. V Slavini se je posestnikov sin Ivan Maver pri snaženju dreves vsekal tako v dlan leve roke, da so ga morali pripeljati v bolnico.
Književnost in umetnost.
*	Slovensko gledaliiče. Danes je veseloigra »Miška«, ki je zadnja predstava v abonementu. V torek jebenefična p r e d s t a v a n a k o r i s t tenorista gospoda Vlčka. Gospod Vlček nastopi v štirih ulogah. Peli se bodo oddelki naslednjih oper: »Trubadur« (Manrico-Vlček), drugo dejanje »Dalibora« (Dalibor - Vlček), tretje dejanje »Hoffmannovib pripovedk (Hcff mann-Vlček), zad. dej. opere »Azrael« (Azrael-Vlček). Operni zbor sodeluje v »Trubadurju« in v »Azraelu«. — Kdor bi reflaktiral na sedež, katerega je imel v abonementu, naj se oglasi v Šešarkovi trafiki. — Posestniki lož ostanejo v posesti svojih lož.
*	Knjige Matloe Hrvatske za leto 1902 so došle tukajšnjemu poverjeništvu. Člani, ki bi jih ne bili še prejeli, naj se bla-govole obrniti na knjigovezca in tvorničarja g. Ivana Bonača, ki jih razpečava. Kdor bi se hotel vpisati v »Matico Hrvatsko«, dobi še vse lanske knjige — devet večinoma leposlovnih del — za 6 K.
Izpred sodišča
TVolfova ločitev zakona. Žena državnega poslanca zloglasnega K. H. Wo)fa je vložila prošnjo za ločitev zakona. 0;1 » n a j v z ornejšeg a nemškega moža« nesramno c goljufi na žena noče sedeti več pri iati mizi z »diko nemškega naroda« in se brani bivati v bližini ljubljenca zavednih Nemcev, ki je s ciniško frivolno^tjo prelomil ljubezen in zvestobo svoje žene. Naj ga njegovi volivci vo lijo še tolikrat, naj mu zavedne nemške na rodne dame pred porotnim sodiščem z vi-hranjem robcev skauijejo svoje tihe simpatije, njegova žena, ki ga gotovo bolje pozna kot v»i drugi, ne mara slišati vkljub temu nič o njem, ki jo je oropal rodbinske sreče in veselja vse življenje Ne maramo vpraša nje na široko razpravljati, a le to vprašamo, kaj pomenijo torej Wolfove besede, da mu je njegova žena vse odpustila, vsled česar mu tudi drugi ne smejo nič očitati. t> tem se je zagovarjal pred svojimi vo livci in pred porotniki. Kai naj sklepamo iz tega ? Ali ni dokaz, da je Wolf izberačil od svoje žene, naj toliko časa odloži prošnjo za ločitev, da si je on pod pretvezo, da mu je žena vse odpustila, v najbolj kritičnih tre-notkih pred svojimi volivci in porotniki varnost zagotovil? To je ono njegovo hvalisano nermadeže-vano rodbinsko življenje. Sedaj, ko je sam na varnem, mu odkritje njegove žene ne more škoditi. Izvoljen je — pred porotniki tudi oproščen ; več pač potreboval ni. Res junaški mož ta Wolf!
Makedonija.
Iluski konzul vMitrovici. (Dopis iz Prizrena) Čudili smo se, ko smo brali v dunajskih listih, kakor bi Arnavtje hoteli naskočiti stanovanje ruskega konzula v Mitrovici in konzula g. Ščerbina ubiti, kakor so lani obljubili. Na poslopju ruskega konzula je vedno razobešena ruska zastava, konzul sam je popolnoma na varnem, a zdi bo, da bodo Amavti, ki so lani pretili, da ga umore, ker niso poznali ne njega, ne mišljenja ruskega eara, kajti ruski Bovražniki nise jenjali podpihovati jih, da bodo vrli Arnavti v kratsirn prva podpora ruskega konzula in njega največji prijatelji. Upati je, da bo g. Ščerbina zelo pripomogel, da zavlada mir med narodi in med veroizpove-danji v tem kraji. Obiskujejo ga Turki, Arnavti, Srbi in on vse prijateljsko sprejema. Arnavti celo čakajo, da bo šla njega veliko-miselnrst tako daleč, da bo izposloval amne stijo Izu Boljetincu, poglavarju Arnavtov, ki mu je lani najbolj pretil in je bil poslan v pregnanstvo v Malo Azijo. Ako se to zgodi, si bo konzul napravil iz divjega Iza pohlevnega prijatelja. G. Ščerbina, kakor se mirno vede do vseh narodov, ne zamudi nikdar pripoznati svoje pravoslavje: obiskuje pridno cerkev, kar napravlja globoki utis na pravoslavne brba in tudi na Turke. Rusija ima res dostojno zastopstvo v Stari Srbiji. Drugi konzul g. Truhelka v Prizrenu vede se ravno tako taktno in energično. Skoda, da je bil tretji zastopnik Feedorovič Maškov prestavljen iz okoplja v Bitliš. Pravoslavni kristi-jani zelo obžalujejo njegov odhod in žele ga dobiti nazaj.
* « *
Srbske zahteve v Makedoniji. Srbska vlada je naznanila porti, da želi, da bo srbska narodnost v Makedoniji in Starem Srbskem razglašena za enakopravno. Do sedaj so Turki Srbe v Makedoniji in Starem orbskem ignorirali, misleč, da ker imajo svojega cerkvenega glavarja oarigradskega patrijaiha, da so ne ločijo od Grkov. Ime »Srb« jim je pomenilo toliko, kakor upornik in so vsakega preganjali, ki
si je to ime prilastil.
# *
*
Turki in Nemci, Čudno je, da Turki, orjaški narod, so v sedanjem času popolnoma pod nadvlado Nemoev. Brez njih ne morejo storiti nobenega koraka. Vojno ministerstvo je sestavilo posebno komisijo, ki bo šla na Nemško, da kupi puške sistema Mauser-ievega, s katerimi bodo Turki oborožili svoje novo napravljene polke. Ravno tako je Bklenilo poveljništvo artile-rije poslati na Nemško častnike, da na Nemškem nadaljujejo svojo vojaško izobrazbo. Značilno je, da bodo predstavljaloi reformi rane policije Nemci v Macedoniji in v Stari brbiji, Čeravno Be ta vest na Nemškem de-mentira.
* *
*
Bolgari spoznavajoNemce. Bolgari so prišli do prepričanja, da jim niso toliko Turki sovražni, kakor Nemci, ki Btoje za prvimi kakor njih varuhi in oskrbujejo njih zadeve bodisi politične, bodisi vojaške. Nemci so bili krivi, da so bile reforme ru-sko-avstrijske pristrižene tako, da obsegajo le nekatere najvažnejše reči, da tako ne trpi turška moč na Balkanu, katero Nemci potrebujejo v dosego svojih načrtov.
„Prieporec" piše o tem: »Take reforme, ne samo da ne zadostujejo, ampak naravnost prouzročujejo, da je položaj zelo ne varen. Bolgarija mora skrbeti, da ima pri rokah vojaško moč, ker makedonsko vprašanje je velike vsžaosti za bolgarski narod. Treba je, da tudi vlada izreče odkritosrčno svoje mnenje glede r» form, ki so žo postavile ministerstvo Daneva v neprijetni položaj in ki žo omajujejo knežji prestol in lahko celo prouzročijo katastrofo. Dasiravno so re-Lrme »suhe«, prizadevajo si Nemci na vso moč, da le njim koristijo, da pride rt formirana turška policija v nemške roke. Avstrija in Rusija sta to nalogo prepustili sicer Belgiji, ki nima na Balkanu lastnih interesov, toda Nemčija ne pozna meje spodobnosti, da le more kaj odtrgati in v svojo korist obrniti.
*
Nemški načrti na Balkanu
i r. na Vzhodu. Nemčija začne spomladi graditi bagdadsko železnico, ki mora bit v osmih letih dogolovljena. Na ta način bo imela zvezo od Bospora do Perzijskega zaliva Med tem pa »Deutsche Bank« zvito manevrira, da pridejo železnične proge v evropski Turčiji v njene roke. »Čez osem let« — piše »Novoje Vromja« — »se Nem čiji brez dvoma posreči pridobiti vse železnične zveze med Nemčijo in Turčijo in potem se bo na celi progi, od Hamburga do Periijskega zaliva, prevažalo nemško blago
po nemških železničnih progah«.
<* #
Grško lopovstvo. Šest let je minulo, kar se je Grška vojskovala s Turčijo, v kateri vojski je pretrpela grozne udarce in še večje ponižanje. Edino Rusija je otela Grško propada. Rusiji se imajo Grki zahvaliti, da so vkljub porazu bili obvarovani katastrofe, da so celo Kreto dobili na pol v svoje roke. Danes isti Grki lovijo bolgarske upornike in jih izročujejo Turčiji, da še več: po najnovejših poročilih se zbirajo grški dijaki in se ponujajo Turčiji v slučaju vojske med Turčijo in Bulgarsko. Ta fakt mora Bolgare učili, da je zadnji čas, da se pobotajo s Srbi, da jim dajo satis-fakcijo in sklenejo z njimi zvezo. Sovražniki rastejo in se množe, naj tedaj Bolgari vedo,
da je le v edinosti in slogi moč Slovanov.
#
#	e
Dar ruskega carja Srbiji. Veliko pozornost vzbuja v vseh, posebno pa v turških in bolgarskih krogih najnovejši čin ruskega carja. Car Nikolaj je namreč podaril Srbiji deset milijonov patron za onih 10.000 B e r d a n -p u š k, ki jih je 1. 1893 naklonil Srbiji car Aleksander III. S tem darom, pravijo ofici-elni krogi, je hotel car nadomestiti škodo, ki jo je minulo leto provzročila eksplozija v vojaški zalogi v beigrajski trdnjavi in pri kateri je bilo uničenih primeroma enako število patron, podarjenih s puškami vred od Nikolajevega prednika. Srbski uradni list piše tem povodom „o velikem prijatelju srbskega naroda, ki je prepričan, da kralj Aleksander in njegovo ljudstvo nista še nikdar dala povoda za najmanjše nespo-razumljenje." — Ta carjev dar je pa tem večjega pomena radi časa, v katerem ga je naklonil, in daje povoda za najrazličnejše kombinacije. Na eni strani uvidijo v tem činu plačilo Srbiji za lojalno postopanje v makedonskem vprašanju, na drugi pa trdijo, da ima Rusija svoje posebne načrte, katerih ost je naperjena proti neki velevlasti. Zanimivo je, da ravno tej misli najbolj oporekajo v vladnih krogih.
Najnovejie vesti.
Carigrad, 12. marca 1903. Po turških poročilih je bilo od 800 Bolgarov, ki so bili obsojeni in poslani v pregnanstvo v Malo Azijo, izpuščenih 600 oseb. Oproščeni bo prisegli zvestobo. Komisija poslana v Se-res. ima pomagati izseljencem, ki se vračajo iz Bolgarske tudi pri zidanju njih podrtih koč. . .
Carigrad, 12. marca 1903. Zdi se, da nemška vlada no dovoli, da bi smela por ta porabiti nemške častnike pri reorganizaciji orožnikov. Mogoče je, da porta odloči v ta namen nemške častnike, ki so žo v službi porte, in jih pošlje v Makedonijo.
Solun, 12. marca 1903. Vsled amnestije iz ječe izpuščeni člani bolgarskega komiteja so ubili bogatega Turka Sejfeddina v Prilepu pri Monastirju. V okraju seifidžskem je bilo ujetih 18 Bolgarov. V okraju stru-mickem je prišlo do bitke med Bolgari in Turki, v kateri je bilo 20 prvih ubitih. Albanci so napadli srbsko vas Malarovo, a bili so odgnani. Turški vojak Bej Kumanovo je ubil Srba Stoj <5 a iz Latkovcs.
Sofija, 12. marca 1903 Z gotovostjo se sliši, da je vojni minister Paprikov od-Btopil. Predsednik prevzame začasno te posle.
London, 12. marca 1903. »Times« naznanja iz Sofije: Organizovana obmeina straža začne svoje delovanje v soboto. Obstoji iz 200 jezdecev in 150 pešcev. Zdi se
pa, da ne bo mogla preprečiti prehod bolgarskih čet na turško zemljo.
» II1 a s " naznanja, da se po poročilu konzulov ustaja v Makedoniji vedno pripravlja in da ni Anglija zadovoljna z rt formami, ki jih je napravila avstro-ruska vlada.
London, 12. marca 1903, Parlament je odobril z 202 glasovoma proti 53 posojilo 9,647.000šterl. za oboroženje vojne moči.
Razne stvari.
Najnovejše od raznih strani
Zanimiva iznajdba za pivo-pivce. V Nabburgu je izumil neki obrtnik Herzog za pokrivanje vrčkov tako napravo, da se odpre vrček, ko se vrček vzdigne in se dotična naprava zopet zapre, ko se vrček postavi na mizo. — Samomor dveh deklic. Na Reki ste se skupno usmrtili dve deklici, 211etna Ermina Murvar iz Špljeta in 231etna Pavla Utmar. Postavili ste v sobo posodo z žarečim ogljem. Zapustili ste dve pismi, v katerih prosite stariše oproščenja. — Izreden samomor je izvršil v Liverpoolu nek Norvežan. Zadrževal si je toliko časa sapo, da so mu razpočila pljuča in je nastopila smrt. Takih samomorov doslej ni poznala medicinska znanost. — Za 100.000 frankov metuljev je dobilo v dar vodstvo narodno-historičnega muzeja v Parizu od slavnega nabiralca metuljev Boullet. V tej dragoceni zbirki je 20.000 najraznovrstnejših metuljev. — Strajk — cerkovnikov. Iz Lvova javljajo, da hočejo cerkovniki v Krakovu stopiti v štrajk, ako ne bo ustreženo njihovim zahtevam glede zboljšanja plačil.
.Nuna" Heusler in njen zavod.
Javili smo že, da se je radi »poskušenega zastrupljenja na šestletno ječo obsojena predstojnica državne svetne Maksimilijanove sirotišnice v Monakovem, pl. Heusler, sama zastrupila, predno je nastopila prisojeno jej kazen. Zanimivo je še tudi vedeti, daje ta sirotišnica pod direktnim nadzorstvom notranjega mi-nisterstva, kateremu načeluje protestant in zagrizen liberalec F e i 1 i t z s c h. Ta jc torej soodgovoren za škandale v tem zavodu. Vsled tega je pričelo proti njemu odločen boj vse pošteno časopisje brez razločka strank in je pričakovati, da mu v najkrajšem času izpod-makne tudi sicer že dokaj omajani stolec. Heusler je bila svetna načelnica svetnega vladnega zavoda in nobena „nuna", kakor jo je nazval „Narod", ki je tudi o njenem samomoru poročal pod kričavim naslovom »Nuna se je obesila".
Senzacionelna usmrtitev se je vršila v tuniškem mestu Bardo. Arabec Mohamed ben Mabrouk Ferčiči je bil obsojen v smrt na višala, ker je umoril ljubimca svoje žene. Izvršitev obsodbe je bila do zadnjega trenutka negotova, kajti po arabskem pravu se pogaja morilčeva družina z družino umorjenca za odkupnino. Družina Mohamedova je ponudila 600 frankov odkupnine, a to se je zdelo sorodnikom umorjenca premalo. Ker se rodovini nista mogli zediniti za odkupnino, je umorjenčev oče morilca vlekel do odra, mu sam dal vrv za vrat in mu zavil vrat. Nešteta množica je pa gledala ta divji prizor.
Kužek, ki igra glasovir. Takega umetnika so kazali zadnje dni v Londonu. Seveda so ga gledalci silno občudovali, ko je sedel za klavirjem in izvabljal iz njega milodoneče akorde. Kar zavpije nekdo na galeriji. „Podgane!" Kot bi trenil, plane pes s stola in začne iskati svojih smrtnih sovražnikov, seveda na splošno veselje gledalcev. A kar je bilo ša največ vredno — glasovir je igral dalje tudi brez psa, kajpak tudi v radost navzočih. Drugi dan je izginil pes, ki igra glasovir, že s programa.
Čuden ženitovanjski običaj vlada v mestu Pleyran v Bretagni na Francoskem. Ko Be mladenič ženi, pride pred poroko k nevcBti in ji vpričo gostov priloži zaušnico, rekoč: »Tako bo, kadar me razjeziš«, nato ženin nevesto objame in poljubi rekoč: „Tako bo, kadar bom dobre volje in me ne boš jezila".
Rekord v obstrukcijl je napravil v Wasbingtonu senator J. Morgan. Kljub starosti 84 let je govoril v enem dnevu 50.000 besedij proti Panama kanalu. Njegovi prijatelji pravijo, da imr. še več gradiva pripravljenega, da še nadalje obstruira, ako bo to treba.
Papeiev posebni vlak. Kakor drugi knezi, tako piše „Gil Blas«, ima tudi papež Bvoj posebni vlak, katerega pa ne rabi, „ker se ima (I) za vjetnika". Komisija, katera organi-zuje oddelek prometnih sredstev za razstavo za leto 1905. hoče baje prositi dovoljenja, da bi smela razstaviti tudi vozove tega vlaka, katerega si je Pij IX. leta 1868. omislil in ga samo enkrat rabil. Ta zelo Iuksuriozen
»lik se hrani v državi Vecohis. Sastoji pa iz ene prestolne dvorano, ene sobe za telesno stražo in več privatnih in toaletnih sob za papeža. V spalnici je postelja iz ebenovine s fino vdelano slonovo kostjo; stene so prevlečene z belimi prti, ki so bogato opremljeni z zlatim okinčem. Nad prestolom se dviga neka vrsta kupole, na kateri so grbi Pija IX ; kupolo krasi 12 zvezd, ki pome-njajo 12 apostolov. Prestol jo tako postavljen, da papež lahko ljudi opazuje skozi visoka steklena okna.
Sardine so se preselile. V Bretagni se pritožujejo, da je zaslužek, katerega so pre;e imeli pri razpečavanju sardin, skoro docela pojenjal, ker vsako leto so te ribe bolj zapuščale francosko obrežjo. Kam so zginile, je bila uganka. Nemški listi pa poročajo, da so zasledili ribiči ob iztoku Lahe na krajih, kjer sicer nikdar ni bilo dosti rib, velikanske množine slamkov. Ko so pa prišli ljudje, ki malo bolj poznajo ribe, so videli, da so to sardine, kalere so se bržkone s Francoskega pr*s^ile.
V Gradisko so prepeljali iz Novega mesta Franca F ranč i ča, ki je bil radi umora SToje žene pomilcštan na dosmrtno ječo.
Železnice celega sveta so skupaj dolge 780 000 km Od teh lih pripada 400.000 km. na Ameriko, 2-jO G00 km. na E vropo, G0.000 km na Azijo m po 20.000 km na Avstralijo in Alriko. A tu ni nič všteto, da so na mnogih dvojne proge Kar se tiče raznih držav, imajo Zedinjene države 305.000 km dolgo progo, ko bi staknili vse skupaj Nemčija 50 500, Rusija 46 500, Francija 42 500, Veliko britansko pa 34000 km. Najg. stejuo so železnične proge v B 'lgiji, kajti tukaj odpade na 100 km2 21 km dolga proga med tem. ko na Saksonskem pride na 100 ku.2 le 18 km. Vrednost vseh prog znaša okrog 200 milijard iraokov.
Markonija bi radi prekosili Človek bi mislil, da je prstna šala, ko no bi stalo črno na belem v »"VVestminster Gazette«, da sa je osnovala na Angleškem družba, ki si jo odkupila patent za pressnovo telegrafa in telefona, b svojimi aparati, ki so brez žic in sploh brez vsakega prevodnika, morejo oddajati naznanila po sto metrov daleč, ali prižgati svetilnico tako, da jim služilo za prevodnik elektrike samo tla. Na 7—8 km daleč se lahko telefonira ali telegrafira samo po tleh brez drogov. C'1 aparat se lahko spravi v škatljico za cigareta. Kot prevodnik služijo le tla, in dovolj je, ako se zveže apa rat z zemljo po žici, tudi p d vod' ali kakem plinu. Popoln tik telefon slane le 100 frank. Ta angleška iznajdba je torej sestavljeno pre vajanje električnega tika popolnoma odpravila. A nekoliko dajmo še počakati!
Krasoto ječe, v kateri udje družine Humbert - Daurignac pričakujejo »velikega računa« pred pariškimi porotniki, menda nihče no bo opeval. To je v resnici je'a u tistimi mokrimi, črnimi zidovi, zamreženimi okenci, skozi katero le redko posije solnčni žarek. Nedoumno je, da bi bila velika Terezija 8 tem bivališčem posebno zadovoljna. Ker so milijonski, katere je nekdaj nosila po rekah, izginili, so mora zadovoljiti z navadno ji-tniško hrano. Ona ne govori nič, ne bere nič, ne piše nič, tudi ne bodi. ampak po cele ure presedi na borni postelji in podpirale si glavo nepremično zre v črao steno. Edin njen opravek je še, če se zopet zave, da ogleduje in snaž; rokavice, za katere se izredno boji. Vedno jo skrbi, če so čiste in snažne. Ima jih samo dva para in tedaj je skrb nekoliko opravičena.
Maksim Gorki in njegovi učenci v Rusiji Maksim Gorki je dokončal naj novejša svoje dramatično delo. Snov ni to pat vzel iz življenja ruskih pohajačev, ampak iz življenja plemenitašev. To novo Gorkijevo delo, a naslovljeno »brez opore«, je satira naperjena na rusko plemstvo, ki je postalo po odpravi tlake brez opore in je nezmožno samo se primerno preživeti. Povsod se kaže Garki v tem delu res ženijalnega Rusa. Prijatelji Gorkijevi, ki so prebrali posamezne odlomke, pravijo, da preveja vse delo močen realizem. — Maksim G)rki je prišel zadnje dni na originalno misel. V zvezi s svojimi učenci, znanimi novelisti mladoruskimi An-drejewjm, Skitulecem in Čirikowem je sklenil, da napravijo v kratkem vsak po eno enodejaneko igro, katere vse se vprizore isti večer v moskovskem umetniškem gledališču Vse štiri igre bodo imele isto vodilno idejo. O tem nameravanem delu se sedaj na Ru skem splošno v vseh pisateljskih krogih silno zanimajo.
Kako hoče bolgarski učitelj slutiti svojemu narodu. Kakor znano, obis kujejo kaj radi mladeniči iz Makedonije za grebško učiteljišče. Pred nekaj leti končal je eden izmed teh mladeničev tu učiteljišče in ponujali so mu službo učitelja na Hrvaškem, kateri pa Blužbe ni hotel vsprejeti in je po nudbo takoj odklonil, ker se je hotel vrniti nazaj v domovino. Na vprašanje pa, kako bo Um živel, odgovori: »Ni mi do tega, kako bom živel, temveč na tem mi je, kakobomumrl. Mojega starega očeta in mojega očeta obesili so Turki, in znabiti da tudi mene doleti
enaka usoda. Toda narodu mojemu preti še toliko gorja in trpljenja, da je ono trpljenje, katero je že prestal, malenkostno napram trpljenju, katero bo ie prestati moral. V boju za svobodo Makedonije pa morajo biti edini vsi Bolgari, in med temi se ne sme pogrešati tudi mene kot učitelja.« — Nato je odšel. Znabiti da je že mrtev, znabiti da stoji na čelu kake čete, pripravljen, vsak trenutek dati svoje življenje za svobodo naroda svojega. Njegovi nekdanji prijatelji in kolegi na zagrebškem učiteljišču se ga pač večkrat spominjajo in mu iz srca žele, da bi doživel svobodo naroda svojega.
Kraljevi kuhinji v Budimpeiti.
Kuhinji v kraljevi palači v Budimpešti sta najnovejši in najmodernejši v vsej Evropi. Ločijo ju v „ veliko" in »malo« kuhinjo. Na vadno se rabi »mala« ; v njej so pripravlja jed za kralja in dvornike. A ta „mala" kuhinja je vse prej kakor mala. V njej se nahajajo pisarniški prostori, prostori, kjer se pripravlja hladna jed, prostori, kjer se čistijo ribe, zelenjava itd. ne vštevši pomivalnise, jestvenic in kuhinje v ožjem pomeuu besede Vse stroje, ki se rabijo za rezanje, stiskanje, meianje i. t. d, gonijo električni motorji. Ognjišče je napravljeno na plin, na drv« in oglje; ima tudi automatičen raženj in posebne priprave za mešanje jedi. Za gledanje v kotle služijo električne sveče. Mimo vseh teh prostorov »male« kuhinje prideš do »velike« kuhinje z nebroinimi kuhinjicami in drugimi lokali. Bistveno obstoji iz ravno takih delov kakor »mala«, samo da ima veliko večji obseg. »Veliks« kuhinja se rabi le takrat, kadar so dvorni plesi ali velike dvome Blavnosti. Ob takih prilikah pride cela armada osobja z dunajskega dvora.
Dresirane stenice Pariški »Journal« poroča o nekem gospodu, ki sa piše Schuh-manrc, da je še prekosil Romoma D»uri-gnac-a, a ne toliko z ozirom na izkoriščanje svojega bližnjega, kot z »dresiranjem« mrčes jv. Brat »velike Terezea se bavi z dre-suro bolh. gospod S huhmann pa se je lotil še mnogo bolj zabit h in lenih stenio. Iz či stegn zlata si je da.1 narediti majhen, a po-polen model velikanskega parnega kladiva Kruppove tovarne, oder je dal napraviti iz platine, verige in škripce pa iz srebra. Na en sam migljaj umetoikov prikoraka iz kletke odrasla stenioa ter se postavi zraven kladiva. Dve njeni tovarišici dene ta na na kovalo tenko železno žico, ki predočuje železni drog v Kruppovi tovarni, Četrta stenica pa giblje navor, ki dviga kladivo. Ako pojde tako dalje, bomo kmalu gledali z mi kroskopom dresirane bacile in drugo infuzijske živalce!
Najdaljii predor na svetu. Do sedaj ie veljal predor St. Gothardski kot najdaljši tunel, a je moral sedaj prepustiti to častno mesto S mplon tunelu, ki sicer še ni dokončan, a že sedaj po dolžini presega vse druge predore na svetu. Predor skozi Simplon bode 19 731 klm. dolg, dočim meri St. Got-hardski 14 944 klm. Predor so pričeli delati 1. 1898 in ima biti zgotovoljen do 1. maja 1904 Predor ima dva povprečna rova in le v sredi predora je stena med njima prekopana na kakih 500 m na dolgo in sicer radi lažje ventilacije. Predor vrtajo na obeh koncih z Lahkega in na drugi strani iz Hvice. Načrt je naredil že umrli inženir BranHt
Žldovstvo v avstrijskih mestih.
Po ljudski itetvi 1. 1901 pride na 10 000 mestnih prebivalcev naslednie število Židov: Na Dunaju 877, v Pragi 942 v Moravskem Hradišu 1000, v Belskem 1482 v Lvovu 2768, v Krakovem 2811, v Černovicah 3193. Sploh so gališka mesta srečna, da štejejo Abrahamoviči desetino njihovih prebivalcev.
Sredstvo proti pijančevanju. An gleški statistiki trd jo, da je kava izvrstno sredstvo proti pijančevanju. Statistika namreč kaže, da je med ljudmi, kateri zelo kavo čislajo, veliko manj pijancev, kakor mej onimi, ki pijo mesto kave čaj. Zato pripisujejo čaju žalostne posledice pijančevanja. Pravijo, da se nasproti pijanci, ki pridejo v Brazilijo in se privadijo na kavo, s časoma odpovedo pijančevanju.
Poskufieni umor zaradi nesrečne ljubezni. V Berolinu je hodil neki WolI-statt za natakarico Marto Tarsky, a trdosrčna Marta se ni menila za njegovo ljubezen. Da bi se nad njeno trdosrčnostjo maščeval, kupi WolIstatt semokres, pride v gostilno, kjer je Marta služila, in si naroči vrček pive, ko se vrne Marta z vrčkom, jo pa ustreli, a ne rani je smrtnonosno. Gostje bi bili Iinčali morilca, da ga ni rešila policija, ki je seveda morivci spravila v varno zavetje — v zapor.
Podzemeljska bazilika. Kakor poroča »Italia«, so kmetje, kateri delajo na poljih opatije trapistov »Tre Fontane" v obližju Rima, odkrili podzemeljsko baziliko izza časa papeža Damasa.
Samomor dveh sester. Na praškem pokopališču se je zastrupila te dni Marija Kratochvil, hči pokojnega zdravnika dr. Kratoch\vila, nakar so umirajočo prenesli v bolnico. Njeno sestro Matildo je to tako pretreslo, da si je po obisku svoje sestre, doma porezala žile na vratu in umrla skoro
v istem času s svojo sestro. Predno se je to naredilo, je še napisala pismo, v katerem naznanja kot vzrok samomora to, da se je že vsega sveta naveličala.
»Midinettea«. V Parizu je družba re-etavraotov, ki ima namen, dajati gospem in deklicam, ki imajo opravilo zunaj doma, ceno in dobro kr šilo. Ustanovili so društvo s kapitalom 10 000 frankov in deleže po 25 frankov. Doslej je b lo že vplačanih 73S5 frankov. Taka društva Be zovejo »les Midinettea«. Ime prihaja (d priimka, ki g« imajo mlada dekleta, ker hitevajo vsako opoludne (mid') iz pariških prodajalnic in delavnic v oddaljene mestne okraje po svoje borno ko-silca (dinette)
Poljaki in jubilej sv. očeta. Poljska ie bila vedno ljuba hčerka ootkv* in Pij IX tii zastonj dejal, da je ona zvesta zemlja papežev Kako je poljski narod udan apostolski Btolici, se je pokaralo tudi ob ju biioju Leona XIII. Ostalim mestom in mestecem je svetilo z lepirn vzgledom mesto Lvov. Poročali smo že. da je tamkajšnji mestni svet sklenil z dati delavske domove, ki so bodo imenovali »\Vola Leona XIII.«, kjer bodo delavci dobivali zdrava in cenena stanovanja. Za leto 1903 je določila občina 10 000 K v prispevek. Tudi vsi ljudski sloji so z veseljem vsprejeli ta sklop in bodo radi prinašali darove za izvršitev tako lepega podjetja. Da se dostojno proslavi praznik bv. ( četa, se je osnoval po inicijativi marijanske Bodalicije poseben meščanski odbor, ki ja poskrbel, da se obhaja slavnost v duhu ve likega jubilanta. Mesto običaine razsvetljave je priporočil dobrodelne darove. Zato je pri redil listke s papeževo podobo in napisom : h o t d P a p i e z o vv i robotnikow (slava papežu delavcev), L;stki se prodajajo po 10 h, in vsakdo, ki se je namenil v slavnostni dan razsvetliti okna, si je rajši kupil teh listkov, da j h je prilepil r>a šipo svojega stanovanja. Tako je bil Lvov ob zori 1. marca, kakor bi mu bil sren pobelil okna: namesto d» bi bil gorel loj in bi šli gr< ši zanj na tuje, je kazalo prebivalstvo spoštovanje do velikega papeža človekoljuba z dokazi dobrodelnosti na svojih oknih. Kajti skupiček za listke je namenj m po treh delih : poljski gimnaziji v T^ftinu, delavskim domovom »Wola Leona XIII« in »Zvezi dobrodelnih društev«. Prodali bo že ogromno štovilo teh listkov in jih še bodo, ker jih bodo razpošiljali po deželi do 21. aprila, ko bo bv. oče po Petrovih let-h dosegel tudi Petrove dni na Kristusovi stoiki V jutro radostnega dne je bil ves Lvov v papežkib in narodnih z a sta v a h Ob osmi uri so se oglasile v stolnici pa mestne hiše prve fanfare, ki so se odzivale potem do dvanajstih vsako uro. Ob desetih je odkorakal velikanski sprevod iz mestne hiše v katedralo, na čelu godba v narodnih nošah, za njimi nepregledna vrsta zastopov, bratovščin, društev in zadrug z zastavami, gasilska straža in šolska mladina. V katedrali je daroval pontifi kalno sv. mašo nadškof B i 1 c z e w s k i, govor pa je imel jezuit W r 6 b 1 e w s k i. Govornik je poudaril tudi nenavadno skrb in ljubezen svetega Očeta do Poljske, katero je bil odlikoval z imenovanjem pokojnega kardinala Led6chowskega za voditelja propagande, ter omenil, kako izkazuje Leon XIII. posebno čast Materi Božji Cz<jstochowski, katere podobo ima nad posteljo v svoji spalnici, da vsak dan moli pred njo. Po končani cerkveni svečanosti se je zopet zvrstil sprevod do cerkve očetov bernardincev. Zunaj je bila cerkev vsa v zastavah, notri pa je bila spremenjena v pravi cvetličnjak, vsi koti so bili napolnjeni s cvetjem, ki je širil svoj vonj po cerkvi. Velikanski baldahin se je razprostiral nad velikim oltarjem, pred katerim je stal v zelenju in cvetju mramornat kip sv. Očeta. Z govorniškega odra je govoril župan Malachowski slavnostni govor, ki se je končal z bučnimi klici na Leona: „niech žyje\ O pomenu Leona XIII. v zgodovini je govoril profesor D e m b i n s k i Nato je po ognjevitem nagovoru nadškof Bilczewski podelil množicam papežev blagoslov. S petjem in godbo seje končalo slavje, kateremu je sledil slavnosten obed pri županu Malachowskem. Zvečer pa je priredila marijanska sodalicija sijajen komerz, na katerem sta govorila tudi jezuit Wroblewski in nadškof Bilczewski. Tako so praznovali v Lvovu jubilej rimskega papeža duhovniki, plemiči in oblastniki v lepi edinosti z meščani, obrtniki, rokodelci in delavci ter s šolsko mladino Vnovič so pokazali, da pomeni ime poljsko toliko kot katoliško!
Psi policaji Mesto Gant v Belgiji ima poleg policistov tudi 16 psov v policijski službi. Psi so navajeni zasledovati zločince, katere primejo in jih ne izpuste. V ta namen se vadijo psi z lesenimi podobami, katere se spravi v različne položaje: beg, skrivanje itd. Tako se pes navadi v štirih mesecih pomagati polic atom. Ne vgrize pes lopova nič in če skoči lopov v vodo, plane pes za njim ter ga reši iz vode. Po dnevi ti psi počivajo, njihova »služba« se prične fie-Ie ob 10. uri zvečer in traja vso noč. Na Danskem imajo pse v hodišč h jetnišnic in
psi tako zvesto stražijo, da ne more pri ho-dišču uiti noben kaznjenec.
Društva.
(V izobraževalnem in zabavnem društvu »Kranj«) v Kranju bo prihodnjo nedeljo zopet predavanje o „ rojstnem letu naše
ustave".
0»ir<» v* Poslani našemu uredništvu.
Za škofove zavode: G. Jos. Potokar, mestni kaplan v Kranju mesto venca na grob svoje ti te, 20 K.
Za družbo sv. Cirila in Metoda: G Ivan Pajtler, župnik v St. Ru-pertu v blov. gor. dar ondotnih Mohorianov 3 K 40 v.
Bog plačaj I
Telefonska in brzojavna poročila.
Slovanska zveza in njen program.
Dunaj, 14. marca. Gonja nekaterih liberalnih listov, osobito „Slov. Naroda" in pa spletke liberalnih poslancev proti „Siovanski zvezi" imele so ravno nasprotni vspeh od onega, katerega so pričakovali širi tel j i onih spletk. V zadnjih sejah storila je »Slovanska zveza" soglasno važne sklepe, ki so utrdili solidarnost v njej zbranih slovanskih poslancev. Sprejela so se nova klubova pravila, ki s svojim sestavom jamčijo najstrožjo solidarnost kluba. V § 1 je včlenjen skupni program kluba, ki je velepomenljiv, ker kaže odkritosrčni ljudski demokratični značaj kluba v smislu ziumh načel slovenske katoliško-narodne stranke. Program, sestavljen od dr. Suster-šiča, slove: „Klub vidi smoter svojega delovanja v svobodnem razvoju države in njenih narodov na krščansko-demokra-tičnem temelju in zahteva osobito razširjenja političnih pravic ljudstva na temelju splošne volivne pravice, pod-krepljenje in razvoj samouprave ter gospodarske in socialne reforme na korist produktivnim stanovom: k met-s k e m u. obrtnemu in delavskemu stanu. Svojo posebno nalogo vidi klub v boju za jed n akop ravnost narodov v državi." To je velepomenljiv program kluba, katerega sme z veseljem pozdraviti vse slovensko ljudstvo — kajti t o je program vsega s 1 o v. n ar o d a!
Dunaj, 14. marca. V družbi za notranjo medicino je profesor Bebring predaval o ugodnih vspehih pri cepljenju proti jetiki.
Dunaj, 14. marca. Srb3ki kralj bo v kratkem obiskal avstrijski dvor. Čas dohoda še ni natančno določen.
Dunaj, 14. marca, Na tukajšnji meteorologični opazovalnici se ustanovi tudi potresna opazovalnica.
Dunaj, 14. marca. V torek se prične s prvim branjem nagodbene predloge. Govorilo bo mnogo govornikov iz vseh strank, vendar je pričakovati, da se nagodba koncem prihodnjega tedna izroči odsekom. Poleg nagodbenega bo posloval tudi carinski odsek. V odsekih bo glavno delo in državna zbornica bo imela, dokler odseka ne izvršita svojega dela, k večjemu dve seji na teden, ali pa celo samo eno sejo.
Maribor, 14. marca. Danes se je pričela pred tukajšnjimi porotniki obravnava proti glasoviteinu roparskemu morilcu W e i d i n g e r j u. Dostop do obravnave je dovoljen samo proti vstopnicam.
Maribor, 14. marca. 231etni računski praktikant E. Triller, bivši visokošolec, se je ustrelil v prsa. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico.
Maribor, 14. marca. Porotniki so v obravnavi proti viničarjevemu sinu J. Frasu iz okraja Št. Lenart, ki je bil obtožen, da je hotel zavratno umoriti Jerico Krainc, zanikali vprašanje posku-
šenega zavratnega umora. Fras je bil radi uboja obsojen na osem let težke ječe.
Gradec, 14. marca. V murski dolini je padlo toliko snega, da je ves promet ustavljen.
8teyr, 14. marca. Kadi pomanjkanja dela je odpuščenih iz tovarne za orožje 400 delavcev.
Beljak, 14. marca. Jutri imajo tu shod poslanci Schonerer, Eisen-kolb in Stein.
Solnograd, 14. marca. Čuje se, da se bode sedaj tudi veliki vojvoda toskanski v kratkem sprijaznil s svojo hčerjo bivšo princezinjo Lujizo. V kratkem bode imel z njo sestanek.
Solnograd, 14. marca. Leopold W6llling zapusti Evropo. 0 poroki z Viljemino Adamovič ni govora.
Line, 14. marca. Cesar je imenoval škofa Doppelbauerja tajnim svetnikom.
Budjejevice, 14. marca. Dvajsetletna Marija Hešik v Vitingavu je na svet svoje matere svojega nezakonskega otroka vtaknila v peč in ga sežgala. Obe zločinki ste prijeti.
Neapol, 14. marca. Vezuv je zavit v dim. Podzemeljsko bobnenje je tako silno, da je prebivalstvo bližnjih vasij prestrašeno pobegnilo. Po noči je pogled na velikanske ognjene stebre, ki se dvigajo iz Vezuva, veličasten. Število tujcev jo vsak dan večje.
Rim, 14. marca. Tukaj se vrši stavka stavcev.
Hav re, 14. marca. 612 delavcev v luki stavka.
Line, 14. marca. Bivši nadporočnik Feliks Novak je bil pred tukajšnjimi porotniki obsojen radi goljufije na pet let ječe.
Kolin, 14. marca. Porotniki so oprostili nekega delavca, kije poskusil umoriti svojo ženo, ker mu je bila nezvesta.
Niča, 14. marca. Nečakinja cesarjeva, nadvojvodinja Elizabeta Windiseh-graetz, je obolela, vendar bolezen ni nevarna. Iz Prage je poklican k njej vseučiliški profesor.
Carigrad, 14. marca. Nastavljenje nemških častnikov za turško orožništvo izostane na željo Rusije.
Meteorologično porodilo.
ViSina nad morjem 306.2 m, srednji zračni tlak 74G-0 mm
I
Cas opa-| LOTU1JU
Stanja barometri. t mm.
Temperatur. , PO CeUij.
Vetr.Ti.	Neb«
13
14
9. zveft.
7. zjutr 2. popol.
738't
7391 737 7
2'6 | si. sever j jasno 2-8
10 2
si. jvzl». sr. jvzh.
megla jasno
| U Zf*
o-o
Srednja včerajšn a temperatura 3-i°normale, 3 1*
Dunajska borza
dnč 14. marca.
Skupni državni dolg v notah.....lCO-fi5
Skupni državni dolg v srebru.....100-65
Avstrijska zlata renta 4% .....121-30
Avstrijska kronska renta 4 %.....101-20
Ogerska zlata renta 4% ......12135
Ogerska kronska renta 4% .....t>9-65
Avstro-ogerske bančne del.nice 600 gld. .	15'96
Kreditne delnice, 160 gld. . ....	68976
London vista......................240-30
Nemški drž. bankovci za 100 m uem. drž. velj. 117-15
20 mark............23 43
20 frankov (napoleondor)......19-11
Italijanski bankovci.........95 40
C. kr. cekini...........H-ijl
Žitne oexi6
dnč 14. marca 1903. (Termin.)
Na dunajski borzi:
Za £0 kilogramov.
Pšenica za spomlad.....K	7'6l	do	7-62
Rž za spomlad.......„	7'<1	„	7'0iS
Oves za pomlad......,	6-34	»	6 35
Na budimpeštanBkl borzi:
Pšenica za april ......K	7 61	do 7-62
Pšenica za maj......... 49	.	7'60
Pšenica zu oktober.....»	7 49	,	7-60
Hi za april..........6-75	„	6 76
Oves za april .........6"08	„	6-09
Koruza za maj (1903) . . . r	6-09	,	610
Koruza za julij.......„	618	»	619
(Efektiv). Dunajski trg
Pšenica banaška.......K	8-10	do	8-70
» južne železnice . ... „	7 60	,	8-—
R«	» » . . . . „	6.-5	»	7 20
Ječmen , .......6 40	„	7-40
„ ob Tisi.......„	6-40	„	7 75
Koruza ogrska.........6 60	„	7 —
Cinkvant ».........7 10	„	740
Oves srednji........"	6 50	,',	6-70
Fižol.............7 —	„ 14--

t
311
1-1
Izja¥a.
Jaz podpisani Anton Vivoda, go-stilničarice sin v Kamniku, preklicem nesramno govorico, katero sem o gospodu Ivanu M a j d i č u, trgovcu v Kamniku, raznesel, ker je ista povsem neutemeljena, kakor je sodnijska obravnava dognala.
V Kamniku dne 11. svečana 1903.
339 i-i Anton Vivoda 1. r.
Noizrckljivo žalostni javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem tužuo vest, d.* je Vsemogočni poklical k Sebi predobro nepozabno našo mamico, oziroma teto, gospo
Emilijo Šusferšič
soprogo prodajale« smodnika
danes zjutraj, dnč 14 t. m., ob pol 6. uri po kratki mučni bolezni, staro 47 let.
Pogreb pf j le v nedeljo, dne 15. t. m., ob polu 6. uri zvečer iz hiše žalosti, Karolinška zemlja št. 2., na pokopališčo k sv. Krištofu.
Sv. miiše zadušnice se bodo brale v mestni župni cerkvi pri sv. Jakobu.
V Ljubljani, dnč 14. marca 1903.
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Za presrčne in nebrojne dokaze sočutja povodom smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega očeta, oziroma starega očeta, bra-.a in tasta, gospoda
Franc Didič-a
za mnogobrojno spremstvo k zadnjemu počitku predragega ranjkega izrekamo svojo naj-iskrenejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, prečastituj duhovščini, gospodom uradnikom, zdravnikom profesorjem in učiteljstvu, slavnemu mestnemu zastopu, veteranskemu in ognjegasnemu društvu, slav. čitalnici in »aziiii, slavnej zadrugi rokodelcev, krčiuarjev in mesarjev, čč. usaiiljenkam na Marofu pri Idtiji, gtf. pevcmi za nj.h prekrasno in giuljivo petje, vsem darova-eljem prekrasuih vencev in sploh vsem meščanom in okoličanom, kateri so izkazali preljubemu ranj kernu zadnjo čast.
Blag mu bodi spomin!
Idrija, dnč 10. marca 1901.

Anton in Karol Turk naznanjata pre-
častiti duhovščini, sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, di je Vsemogočni poklical k Sebi prisrčno ljubljenega, nepozabnega brata, prečast.tega gospoda
Avgust Turk-a
{upnik v Ihanu
danes v soboto, dnč 14. t. m. zjutraj po kratki, mučni bolezni, previd nega s sv. zakramenti za umirajoče, v 61. letu ttarosti.
Pogreb bode v pondeljek, dne 16. marca t. 1. ob 9. uri dopoldne.
Sv. maše zadušnice brale se bodo v župni cerkvi sv. Jurija v Ihanu in pri čč. oo. frančiškanih v Ljublj ini.
Blagega rajnika priporočava vsem, osobito čč. duhovnim tovarišem v pobožno molitev in prijazen spomin.
V Ljubljani, dnč 14. marca 1903.

Konjski kovač
se sprejme
takoj v službo pod jako ugodnimi pogoji pri UrbanWeberjevh nasled. na Zalemlogu pii Železnikih.	252 3—1
Šivilja sppejme takoj
Žalujoči ost&li-
T T*
Družinska pratika
za 1.1903
»s- je izšla v 2. izdaji
in se dobiva pri I Kordiku, H Ničmanu, I Korenčanu in V. Petričiču
308 2—1 Oglasiti se je na
Karlovski cesti štev. 15.
katoliškega tiskovnega društva v Ljubljani za 1. 1903
z jako zanimivo in rabno vsebino, z imenikom učencev za več ko 400 šolarjev, z zapisnikom bolnikov, gospodarskim zapisnikom itd. stane v »Katoliški Bukvami" krasno vezan 2 K 30 h., po pošti pošiljan 10 h. več.
— Občeznano dajo Mautner jeva napojena semena za krmsko repo
najobilnejši pridelek Prav tako izvrstna in riMprtiseZna so tudi Mauthnerjeva zelenjavna in cvetlična semena
Belca pri Dovjem: Potočnik Fr., gostilna.
Begunje nad Cirknico: B o n a č Anton, Švigelj Anton, gostilni.
Beričevo pri Dolu: G r a d I.an, gostilna.
Bled Gostilnar W e s t e r.
Bistrica pri Št. Rupeitu: Z »J c Anton, gostilna.
Bob. Bela: M u ž a n Valentin, Z u p a n Iv. in Ropret Jera, gostilne.
Boh. Bistrica: A r h Franc in M o n c i n-ger J., gostilni.
Borovnica: F o r t u n a Val. in K o b i Anton, gostilni, Fran o v i g e 1 j , gostilna (Breg). Lebez Ivan, gostilna.
Brezje, Gorenjsko : F i n ž g a r Jos. in G a-b r i j e 1 č i č Ant., gostilni. Lavrenčič Pavi, gostilna „pri Rozmanu«.
Brod pod am, goro: B i t e n c Jož., gostilna.
Celje: »Narodni dom" (Fr. Lajovic).
Cirknica, Notr.: Iv o r č e Ivan in M e d e n Miroslav, gostilni, Anton de b c h i a v a , restavrater.
Črnivec pri Radoljici: Kocijančič Fr.,
v gostilna.
Črnomelj Franc Jerman gostilna.
Dedendol pri Višnjigori: Omahen Mih., gostilno.
Dolenja vas pri Ribnici: M r h e r I g n., gost.
Dunaj:Caie»Goldene K u g e 1« IV. okraj, Cafe »Mozart«, III. okraj, in »Ar c a de n- Cafč«, I., Universitutstrasse. Car 1 Zobl's „Caf6 Beethoven", I., Universitatsstrasse 11., Kavarna Muhifi IX. okraj. Porzelangasse, C a l e »\V i e n«, I.. Franzensring.
Gorica: Kavarna Schwarz, Kavarna »Central".
Gorje Spodnje pri Bledu. Zrimc Janez, Jan Janez, Jan Marjeta, gostilne.
Grapče: Miha Zalokar, gostilna.
Grosuplje: K o š a k Fran, gostilna.
Gor. Otok pri Mošnjah: B r i n š o k Jakob, gostilna.
in £osfilne, ^
M so naročen® na „31ovenca":
Gozd Kranjska gora: Blankuš Pavi, gostilna.
Horjul: C e p o n Janez, gostilna.
Hrušica pri Jesenicah: N o č A„ gostilna.
Idrija: Casino »Idrija«, Kavčič Fran, kavarna, Kos Josip, gostilna.
Javornik: N o č Mihael, gostilna.
Jesenice, Gorenj.: Frjan Ivan, restavracija , V i 1 m a n Fran , V i š n j a r Karol, liro vat Marija, »pri mesarju«, gostilne.
Kamnik: Friedl Ivan, hotal, Vanossi Jos., kavarna,Pet. Žero vni k pri »Sokolu«.
Kandija pri Nov. mestu: J a k š e Jan. in Zore J, gostilni.
Kostanjevica : Zalokar jeva gostilna.
Kozarišče pri btaremtrgu: P i a n e c k i Jan. gobtilna.
Kranj: Kavarni J a g e r in Kreuz-berger, Fran b u m i in G o 1 o b Mat., FranzJezeršek, gostilni, M a v r i li j M a v r , pivovarnar, hotel »Nova p o-6 ta". Ilotel »Stara pošta."
Kropa: M. Jalen, gostilna, Magušar Junj, gostilna.
Kranjska gora: „Pri pošti", „Razor", hotela, Blenkuš, Slavec, Razin-g e r, gostilne.
Ljubljana: Kavarne: „Austria", »Europa", »Va 1 v a s o r", »C a s i n o", „ E g g i a Ivan L e k a n, „M e r c u r", Jos. Kramar, Ant. Albert; hoteli: »Pri slonu«, »Lloyd8, Iv. Graj-žar, južni kolodvor; pivarno: Lorbek, Auer, Hafner; gostilne: »Novi svet", Marije Terezije cesta, „Pri mlinskem kamnu", Sv. Petra cesta, „ P r i zvezdi«, Cesarja Jožefa trg, »Pri roži", vŽidovske ulice, »Pri zlati ribi", Špitalske ulice, »Pri Štefanu", Frančiškanske ulice, »Katoliški dom", Turjaški trg, ^Rokodelski dom", Komenskega ulice, Delavsko konsumno dru-
štvo, Etiz. Jurkovič (»pri Kolovra-tarju") Pred škofijo, „ P r i križu", Rimska cesta, Marija B a r b o r i <5, Sv. Petra nasip št. 5, Fr. Krvarič (»pri Fi govcu'), Dunajska cesta, Mar. Ah lin, Karlovska cesta štev. 28, August Zaje' Rimska cesta št. 4, „ P r i Kamen-č a n u Karlovska cesta št. 4 gostilna D a c h s, Florijanske ulice št 33, M.Škof, Rečne ulice št, 8, Ivana austeršič, bv. Petra cesta št. 15, Ivan C i n k o 1 e , Kopitarjeve ulice štev. 4, gostilna „ p r i J u r j u ", Poljanska cesta, Lovro C e š -n o v a r (»pri starem Tišlerju"), Kolodvorske ulice, gostilna B 1 u m a u e r, Kolodvorske ulice, Andrej C e r n e , Hil-šerjeve ulice št. 14, Jakob Z a b u k o -v e c , Breg, Josip B o š t i j a n č i č (»pri Pepetu"), Kolodvor, ulice, Ant K o c m u r, Poljanska cesta št. 9, Jos. Dermastja (»pri Kamnarju"), Vodmat, Zaloška cesta št. 3, Terezija O m e j c , Karlovska cesta št. 32, Marija Štele („pri bslem konjičku"^ Poganska cesta štev. 26, Rudolf T e u e n t e , Gradaške ulice št. 10, Ana tiuzak, Poljanska cesta št. 48, »Narodna kavarna«, »Pri avstrijskem carju«, Rezika Kralj sv. Ja koba trg, P e r š i n Matija na Rožniku, Vospornig, Gjspodske ulice, Fr.c N o-va k, restavrater v v i c a r i j i", Bi zj ak Fran , pri Krčonu", Tržaška cesta, Prau n-8e i s A., zajutrkovalna soba, Mestni trg 19.
„Pri lipi", restavracija.
Litija: »Pri F o r t u n i« , gostilna.
Medvode: J e r a 1 a Alojzij in Z w e i n e r
&Ivan, gostilni.
Metlika. VuKšinič Jož«f, gjst.ina.
Novomesto: Kavarna Danisch.
Ortenek: J. B. K ob le r, restavracija.
Podnart: Pogačnik Marija, Javor Terezija, gostilni.
Pulj (Pola); Cafe M i ram are.
Premskovo p. Kranju: Jak. Gorj anc in Jakob Dolinar gostilni.
R&doljica: Hirschmann Ign., gostilna, M u 1 e j Ivana, restavracija, A u g u s t i n Jaaez, gostilna.
Rakek: Sebe nikar Lovro, restavracija,
Ludovik. S e b a r , c.kr.poštar, Ivan Fatur. gostilni.
Ratefie, G jrenjako: Ivan P e t r i č , gostilna. Ribnica, Dol.: Lovšin Ivan, kavarna, Podboj Jos. in Zadnik J., Fr. P o d-b o j , Andrej Podboj, And. P e t e r 1 i n ,
gostilne.
Sava pri Jesenicah: Arh Jan., gostilna Slov. gradeč: Gunther Avg., gostilna Smlednik: Oblak Primož, gostilna. Sodražica: D rob ni 6 Jurij, gostilna. Stanežiče pri Ljublj.: Josip T e r š a n , gost. Stara Loka: Jelovčan Marija, gostilna. Stožice pri Ljubljani: Pečnik Jan. (»pri
U r b a n č k u"), gostilna. Struge pri Dobropolju: S a I o kar K., gostil. Sv. Jakob v Rožni dolini, Kor.: Mikula
Jakob, gostilna v »Nar. domu«. Sv. Križ p. Litiji. Fr. Miklavčič, gostilna. Skofja Loka: Hafner Leopold in Hal-v n e r J., gostilni, S p 1 i c h a 1 Fr. kavarna. Sturije pri Ajdovšfiini^ Edvard C igo j, Slelan Sel j in Ivan Štibilj, gostilne. Toplice, Dol.: Oskrbnistvo toplic. Travnik, Dol.: Lavrič Jan., gostilna. Trst: CafeCommercio,CafeFabria Tržič: Lonrtar Mat., Iluech K., gostilni. Velike Lašče: Matija Hočevar, gostilna »pri pošti."
Vel. Poljane Dol., M. Andolšek, gostil. Vipava: Lavrenčič J., gostilna. Hotel »A d r i a«.
Visoko pri Kranju : O k o r n Jan., gostilna. Vrhnika: Dolenc Fr. J ur ca Jos. in
Kočevar Franc, gostilne. Žerovnica p. Cirknici: Marolt J., gost, Žirovnica : C o p M., S v et i n a A., gostilni.
Preden drugej
olja kupite, poskusite prej s po vsem s«etu /m no uamko :
1
The Russian-flmerican 0il-0ompany L=
To društvo poJilja :
olja za parne cilindre
ob prekurjenem paru
kakor tudi
olja za stroje in olja za vrefena. -v-a/-
Naša olja ao izredno nizke cene, ceneja kakor vsak drui? fabrikat, tfr pripo;nana najboljša sfdanjepa <*aaa. Iz vs« Evrope si ria razpolago pohvalna pisma prve vrste.	315 12-1
Zastopnik v Ljubljani:
Mihael Kastner.
?




Spretnega
I^reja^ega
pomočnica
takoj sprejme v delo
v
Ant. Cebnlj,
krojaški mojster na Savi pri Jesenicah, 327 3—2 Gorenjsko.
Trgouina, ge$tilna i0
na prodaj ali v najem pod jako ugodnimi popoj>.
A. Casagrsnde, Ajdovščina, Primorsko (nova železniška pcstaja)	32» 3-2
Proda se še dobro ohranjeni
pot
po jako nizki ceni. — Podobe so velike z akviri in nadstavkom 125X67; brez okvira in nadstavka pa 67X52 cm.
Kaj več se izvč pri cerkvenem pred-stojništvu v Rudniku.	275 4—4
Zahvala.
Veleč. gosp. duhovnikom, sl. cerkvenim predstojništvom in cenj. občinstvu za vsa prešlo leto izročena dela, proseč novih naročil letošnje leto, izreka	273 4—3 z velespoštovanjem
Alojzij Fnkin.
oblastveno potrjeni preskušalec in poprav-ljalec strelovodov itd.
Glince pri Ljubljani, p. Vič.
Na prodaj sta
2 križeva pota
jeden 95 cm visok velja drugi 150 „ „
65.— „ „ 250.—
pri	211 12-6
FR. TOMAN-ii,
podobarju In pozlatarju t Ljubljani, Valvazorjev trg št. 1.
r- • v
299 3-3
s štirimi sobami in pritiklinami v sredi trga Mokronoga (poleg cerkve) z obsežnim vrtom in lepim gozdom, pripravna za vsako obrt, proda se pod ugodnimi pogoji.
Pojasnila daje gosp. Peter Perič istotam
Kdor želi imeti dober
harmonij
vrhniškega »li ameri-kanskega sistema, ta naj blagovoli pisati na naslov: A. Luznlk, Vrhnika prt Ljubljani.

SLOVENEC
Li
se prodaja
doslej v naslednjih ljubljanskih tobakarnali:
Blaž N., Dunajska oosta 12. Brus Maks, Pred ski fijo 12 Dolenc Helena, Južni kolodvor. Kališ Alojzij, Jurčičev trg 2 Sušnik Josipina, R mnka cesta 24. Tonich Ivana, Fiorijanske ulice 1. Vrhove Ivan. Sv P» tra cesta 5?
Stoletna pata
dvajsetega stoletja j 1901 - 2000 "
z načelno podobo v barvah in Jako zanimivo, podučno in koristno vsebino. Sestavil doktor Gregor!) Pečjak. «
Stane v „Prodajalnici katol. tiskovnega društva (H. Ničman)" v Ljubljani, mehko vezana 1 K 30 h, v pol-platnu 1 K 80 h, v pol-usnji 2 K. Po pošti
20 h več. .sv<č\s\8-.s\*>.s\s'

a
Vozni red
avstrijskih državnih železnio. veljaven od 1. oktobra 1902.
Prihajalni in odhajalni čas označen je v srednjeevropskem času. Srednjeevropski čas je kraj-
neinu času v Ljubljani za 2 minuli naprej.
Odhod iz Ljubljane (juž. kol.).
Ob 12. uri 24 min. po noči osebni vlak v Trbiž. Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno ; čez Selz-thal v Aussee, Isclil, Gmunden, Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line. na Dunaj via Amstetten.
Ob 7. uri 5 min. zjutraj osebni vlak v Trbiž. Pontabel. Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno. Dunaj; čez Selzthal v Solnograd; čez Klein-Rei-fling v Steyer, Line, Budejevice, Plzen, Marijin« vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago Lipsko.
Ob 7. uri 17 min. zjutraj mešani vlak v Kočevje in v Novo mesto.
Ob 11. uri lil min. dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj.
Ob 1. uri 5 min. popoldne mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto.
Ob 3. uri r>(i min. popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru Inomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare , Heb , Francove vare, Karlove vare , Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten.
Ob 7. uri 8 min. zvečer mešani vlak v Ko čevje in v Novo Mesto.
Ob IO. uri zvečer v Trbiž, Beljak.
Prihod v Ljubljano (juž. kol.)
Ob 3. uri 25 min. zjutraj osebni vlak z Dunaj« via Amstetten, Solnograda, Linca, Steyra, Gmun-dena, Ischla, Ausseea, Pariza Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Ljubnega. Celovca, Beljaka, Franzensfeste.
Ob 7. uri 12 minut zjutraj iz Beljaka.
Ob 8. uri 44 min. zjutraj mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta.
Ob 11. uri 10 min. dopoldne osebni vlak 2 Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Genove, Curiha, Bregenca. Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubnega, Celovca, Linca Pontabla.
Ob 2. liri 32 min. popoldne mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta.
Ob 4. uri 44 min. popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla.
Ob 8. uri 35 min. zvečer mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta.
Ob 8. uri 51 min. zvečer osebni vlak z Dunaja via Amtstetten in Ljubno, iz Lipskega, Prage, Francovib varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Steyra, Solno grada, Beljaka, Celovca, Pontabla.
Odhod iz Ljubljane (drž. kol.)
Ob 7. uri 28 min. zjutraj v Kamnih. „ 2. „ 05 „ popoldne „ „ n	„ 50 „ zvečer . ,
Prihod v Ljubljano (drž. kol.).
Ob O. uri 49 min. zjutraj iz Kamnika. „ U. „ OO „ dopoldne „ „ „ O. „ 10 . zvečer
il ■( I
Odhod: Ob 7-15 zjutraj „ 2-13 popoldne „ 6*06 zvečer
Prihod: Ob 6'34 zjutraj „ 12-29 popoldne „ 6*59 zvečer.
V nedeljo dne 29. t. m. popoludne ob 5. uri se vrši v dvorani »Katoliškega doma"
V. redni občni zbor
»Slov. delavskega stavbnega društva'1 s sledečim vsporedom:
1.	Poročilo ravnateljstva.
2.	Poročilo pregledovalcev računa.
3.	Sklepanje o računskem sklepu za
1. 1902.
4.	Volitev treh članov v ravnateljstvo, dveh kontrolorjev, treh pregledovalcev računov in pet članov v razsodišče.
5.	Nasveti in predlogi.
Letos izstopijo iz ravnateljstva: Dr. Jan. Ev. Krek, Ivan Elsner, Franc Breskvar.
Ravnateljstvo.
VABILO
na
¥11. občni zbor
hran. in posojilnice v Senožečah dne 1. aprila 1903
ob 10. uri dopoldne v zadružni uradnici v Senožečah.
O o
VSPORED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo o računu za 1902.
3.	Volitev načelstva.
4.	Slučajnosti.
324 i-i	Načelstvo.
Opomba: V slučaju, da bi ne bil občni zbor ob 10. uri sklepčen, vršil se bo ob 11. uri dopoldne isti dan, na istem kraju in z istim vsporedom občni zbor, ne glede na število navzočih zadružnikov.
\ abilo
na
VI. redni občni zbor
hranilnice in posojilnice na Rovih
rej. zadruga z neomejeno zavezo
kateri se bo vršil
v nedeljo, dnč 29. marca 1903
ob 4. uri popoldne pri „Pircu" na Rovih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Odobritev računov za 1. 1902.
3.	Volitev načelstva in nadzorstva.
4.	Slučajnosti.
330 i—i	Načelstvo.
V A BILO
na
VIII. redni občni zbor
kmetijsk. društva v Dobrepoljah
registr. zadruge z omejeno zavezo ki bo
dne 25. sušca t. 1. ob 3. uri popoldne v zadr. prostorih na Vidmu
s sledečim dnevnim redom:
1.	Odobrenje letnega računa za 1.1902.
2.	Prememba zadružnih pravil.
3.	Volitev petih članov načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
V Dobrepoljah, 10. sušca 1903.
345 i-i	Načelstvo.
VABILO
na
IV.redni občnizbor
kmet. društva v Selški dolini
registr. zadruge z omejeno zavezo.
kateri se bo vršil
v nedeljo, dne 29. marca 1903
ob polu 4. uri popoldne na Fertici.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Predložitev in odobrenje računa za leto 1902.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva in razsodišča.
5.	Slučajnosti.
337 l-l	ODBOR.
Posojilnica V Radovljici
vabi svoje zadružnike na
občni zbor,
koji se bo vršil dnč, 23. sušca 1903 v druSt. pisarni
Dnevni red:
1.	Potrjenje letnega računa za 1. 1902.
2.	Razdelitev dobička.
3.	Volitev ravnateljstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Zaključek in bilanca ležita društveni-kom v pisarni na vpogled.
338 i-i	Načelstvo.
VABILO
na
VII. redni občni zbor
kmet. hranilnice in posojilnice v Staremtrgu
registr. zadruga z neomejeno zavezo, kateri se bo vršil
v nedeljo, dne 29. marca 1903
ob 3. uri popoldan v prostorih kon-sumnega društva v Staremtrgu
s sledečim vsporedom:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Polaganje računov.
3.	Odobrenje računov.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Razni nasveti.
Staritrg, dnč 13. marca 1903.
333 l—i
Načelstvo.
priporoča raznovrstne
vizitnice
po nizki ceni.
Absolutno zajamčeno
pristno masno vino.
Škofijski list je 1. 1898. priporočal v. č. gg. župnikom masno vino, katero razpošilja ,,Kmetijsko društvo v Vipavi" kot zajamčeno pristno.
Belo vluo posebno dobrega okusa oddaja se po 35 K In vHJe, in rudeče namizno hrlboviko po 30 K za 100 litrov v Postojno postavljeno.
V zalogi je še slato belo vino.
Kvaliteta je letos izborna, p« novem načinu kuhano vino je milejšega okusa in čisto kot solate (za buteljke).
Najmanjša množina je 56 litrov. Na-ročbarn čez 500 litrov se cena primerno zniža.
0
Zadrugo nadzoruje strogo v č. g dekan | Vipavski. Izključena je vsaka prevara.
Kmetijsko društvo v Vipavi.
344 (1)
♦: ♦ ■ i ■ -i ■: ■ i ♦ I^-I.^I^
Za bolne, malekrvne, prebolnike, dame, otroke itd.
Maltoferrochin
Malto-China-Malaga vino z železom.
Maltochin, China-Sherry
>/i steklenica K 3 — ; '/« steklenice 1 K 6t h;
MALTO - CONDURANGO
Malto - Pepsin
Vi steklenica K 4.—; '/, steklenice K 2.S0. Po naravnem vrenju z dostavkom drožfj južnih vin z najboljšim ječmenovim sladom napravljena neprekosljlva dljetetlčna vina Od zdravniških veljakov kot najboljša spo-zti na. Mnogo priporočilnih pisem zdravnikov. Prva odlikovanja v Parizu, Pragi, Bruselju, Amsterdamu in nedavnej na dunajski razstavi pijač. 384 12-1
IMaprodaJ v vseh lekarnah. MAI.AOA - SHERRY - VERMOUTH sladnl samotok, kar najceneje. Ceniki in vzorci na željo franko.
Prvo vinsko vrenje in hramovje
SVATEK & 00.
Praga-Smihov, nasproti zahodn. kolodv. 851.
IOOOOOOODOO
Mala
špecerijska trgovina
v Ljubljani
382 3-1
z lepim prometom in celo opravo se radi rodbinskih razmer takoj odda. Vprašati je pri Ivanu Jebačinu.
Dobro idoča trgovina
špecerijskega in mešanega blaga
v Ljubljani
331 3-1
se takoj po tovarniških cenah proda. — Takojšnje plačilo se ne zahteva, temveč se to uredi po dogovoru. — Kje, pove uprav-
ništvo „Slovenca".
.iiiiiiiiiiiižiiiišiiššiiiiiiššiiiiiilili ..Katoliška Bukvama" v Ljubljani
priporoča:
st::
M>
TsH
Kratek poduk
o sv. zakonu. *
Za slov. zaročence In zakonske
sestavil
Jan. Za bukove c, župnik.
Cena trdovezani knjigi 70 v, po pošti 10 vinarjev več.
mmmmm
it??!??!!???

i***
I

Za Marijin mesec maj in
praznike Matere Božje pri-
ii
%immž'
m 881 s s
Jjj" poročamo
Janez Pogačnik:
|| Dvanajst Marijinili pesmij
za mešan zbor.
Ž 5 Cena partituri 50 kr., posameznim jjJ	glasovom 10 kr.
11 Katol. Tiskarna v Ljubljani.
H
m
m
P n
h
n
336 1—)<
aas»avn«
"aikalsčssa kasSina
je
najboljša m i zna in osvcžu-v. jofca pijača, ™ 10
katera je preskušena pri
kašlju, vratnih boleznih, želodčnem in mehurnem kataru.
Izvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih
Prospekti zastonj in franko.
V LJubJanl se dobiva v vseh lekarnah, vetjih »pccerijskih prodajalnieah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Pete.- Lassnik-u v Ljubljani
* LJubljani, Pogačarjev trg.
pctcpla^ticna umetnostma raZ5tai>a
Danes, v soboto 14. marca
»r Zadnji razstavni dan Zanimivo potovanje po
fjgiptii.
V nedeljo, 15. do 21. marca
Potovanje po
slikovitih Tirolah.
Te naravne slike ki se odlisujejo po po izredni natančnosti inlepoti, so napravljene nalašč za mejnarodno patio-lamo. Cela Tirolska je razdeljena v deset različnih ciklov.
Odprto vsak dan, od 9. do 12. ure dopoldne in od 2 do 9. ure zvečer
kovaški učenec
14 do 15 let star pri g. Kristjan Babič,
kovaški mojster v Kranju 323 3-2
—— Dobiva se v vseh knjigotržnicah ———
MALI VITEZ
Pan Volodijevski
Zgodovinski roman, spisal H. Sienklewicz
* Po poljskem izvirniku poslovenil Podravski. * Roman izide, bogato ilustriran, v 20 do 25 se-šitkih po 40 h. Vsakih 14 dni se izdaja en sešitek.
Založila knjigarna
Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani.
111 20-12

tfa3stava v Parizu ..Grand Prix"
-
s!<
H
.V">»«nH«".l n*ftuM,tuuait
SvetOBlaven ruski karavanski čaj
bratov
K i C Popoff
- Moskva
C. kr. dvorni založnik
Najfinejši
1367 16
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 16
sc priporo čapreč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
iz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
= izgotovljene obleke
posebno na haveloke v n«y-
večji izberi po najnižjih ccnah.
Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov.
' JL^ i v i	i" 1
t
Varstvena znamka dno vpisana.
ura-
1142 Pisarna: 10-10
Dunaj, VII/2 Breitegasse 9
Na drobno so dobi v vseh boljših trgovinah v izvirnih zavitkih.
Jos. Rojina
krojaški mojster v Ljubljani
Šelenburgove ulice št. 5
priporoča prečastiti duhovščini
svojo izborno urejeno
krojaško obrt
v priličra blagohotna naročila. Civilno duhovniško obleko izde-Ijuje po poljubnem kroju, obredno obleko pa po predpisih in željah čast. naročnikov.
Izvršuje tudi vsakovrstne
uniforme
uradniške in vojaške,
vse po zelo nizki, zanesljivemu delu
— primerni ceni. ===== 329 4—1
Važno za gospode!
cTlovo!
cTtovo!
Vljudno naznanjam, da sem v 1. nadstropju svoje trgovine
Pred škofijo Štev. t
otvoril
posebni oddelek ja vsakovrstno su^neno blago
ter sem se potrudil, svoje skladišče dopolniti s najnoveji im, najmodernejšim tu- in inozemskim blagom od najfinejše do najceneje vrste, tako da sem v prijetnem položaju ustreči vsem zahtevam.
Por kur itn enkrat aho fcaj PotrebuJete>3 ™ojim vsako-suz^uziK- i-rir\rui, vrstnim suknenim blagom in pre-
pričali se bodete, da Vas bode zadovoljila moja velika izbera, kakor tudi kakovost in cene kar najbolje.
K prijaznemu ogledu vabi najvljudneje
c7. SroGelniR, JSjuSljana.
Blago iz lanske sesije 20% in sukneni ostanki 30% ceneje.
305 10—2
Vzorci na deželo zastonj
Otvoritev 16. dne t. m,
prva tovarna koles Iv. puch v Gradcu
katere sloviti izdelki so dosedaj še vedno najboljši in neprekosljivi ter zavarovani z oblastveno vpisano znamko I. Puch tf Gradcu
podelila je
glavno zastopstvo za celo Sanjsko
strokovnjaku gospodu
Fran ClldltU v Ljubljani
pri katerem so vsakemu na vpogled razpostavljeni razni modeli.
Pripoveduje se, da hode nova glavna prodajalna na Mestnem fr ju št. 5
angleškega skladišča oblek
najelegantnejša in največja v tej stroki
Za pomladno sezono dospeli so najnovejši in ===== najmodernejši izdelki =====
konfekcija za dame in deklice obleke za gospode in dečke
Posebni oddelek za naročila po meri; največja izbera najfinejšega blaga; obleke za p reč. duhovščino, vsakovrstno blago za razne uniforme izvršč se natančno in trpežno najtočneje.
Velcspoštovanjcm	306 3—3
0. tfernatovič v Ljubljani.
i
?zijema§ podporno dndtvo
v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim poroštvom Kongresni trg št. 19
sprejema vsak delavnik od 9.—12. ure dopoldan hranilne vloge ter jih obrestuje
p« m
to je: daje za 200 Kron 9 Kron 50 h na leto.
Rentni davek plača hranilnica sama.
Simon Pogačar 1. r.
predsednik.
Andrej Zamejc 1. r.	Dr. Vinko Gregorič 1. r.
II. podpredsednik.
stolni dekan, I. podpredsednik.
1469 13
Raj ko Samsa 1. r.
ravnatelj.
Nič več telesnega zaprtja, ako se vživa -A/*
Zaloga: Dunaj, XVIII., Ladenburggasse 46.	_ _ ___ __ __ _ v
Prospekt brezplačno. — Požiljatev za poskušnjo: JnUSS" O VR| |jQ||3iVMi 12 kosov franko 3 K po povzetju. 72 52—6 M^a^HMi^^^^MMHB^^MH^H^H^BMMi^H
JKmajlirani in porcelanasti
hijijenični pljuvalniki
natančno po predpisu
v največji izberi
se dobivajo najcenejše pri tvrdki
FRM KOLL9IAXH
trgoTec s steklcnino in s porcelanom

registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v Ljubljani, Marije Terezije cesta hiš. št. 1,
v Knezovi liiši, obrestuje hranilne vloge po	no 95-33
4% odstotka
brez odbitka rentnega davka, katerega\ posojilnica sama za vložnike plačuje.
Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne.
Poštnega liranilničnega urada št, 828.406,
Telefon štev. 57.

v Ljubljani, Mestni trg.
263 12-4
g QJ
i O
i
I X
00
— a 3
>
cn
m
•O O
o "E
•o D
% -'"Z
— w S
w s
—. to —
® £X CD* >1 — a>
M ..
m
C
3
o
ca 3
Ss. S- P
«! I—» i: tO
rt o
3 tO
CA
a a o
5'
T3
S
is
, c ® <
cc
3 a
S »
N 2f!
S
Ji »O
a. 3 2. o-
0 <
P
1 B
<e
N P
pr
o »—■
rt cn
P
Ch >
saj
ni d Q
M
o
o
vo
OB
01
o 0» fil
C
o- <v — o
N O
o r: <
^ N O« 93
P
*
►t
Sa ,3
nr
o
t»
0
S» " *
o: V
1
N» ©

D
o -o
o
CA
*
$
*
■n ■ fil 3 fil
hI
Co
IS
C
®
N" 3 ® S. h-^S' M g
—	o
CD
CD
•o — 1
Ki (V C *
I-
S °
-	"t?
D' c
o.
99
OB
3 o
oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo OOOOOOB oooooo
Stanje vlog 30. junija 1902: blizu 9 milijonov kron.
flajboljža in najsigurnejša prilika za žtedenje!
Preje: Gradišče št. 1,
OOOOOOOO
00000000
00000001
oooooool oooooooo
"^OOOOOO OOOOOO
LJUDSKA POSOJILNICA
sedaj: Kongresni trg št 2, L nadstropje
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po =============
41
brez kakega odbitka, tako, da sprejme 0 vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih u	—	4 K 50 h na leto.
Stanje vlog 30. junija 1902: 8,818.060 5^ 70 h. Denafni ppomet v 1. 1901: 23,559.611 20 h. HRANILNE KNJIŽICE se sprejemajo kot gotov denar, ne da hi se obrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po pošti so poštno-
V Ljubljani, dnd 1. julija 1902.
Dr. Ivan Šusteršič,
predsednik.
hranilnične položnice na razpolago.
Odborniki:
Josip Šiška, knezoškofijski kancelar, podpredsednik.
Josip Jarc,	Anton Belec,	Dr. Andrej Karlin,
veleposestnik v Medvodah. posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. stolni kanonik v Ljubljani.
Karol Kauschegg,	Matija Kolar,	Ivan Kregar,	Frančišek Leskovic,
veleposestnik v Ljubljani. župnik pri D. M. v Polju. načelnik okr. boln. blag. v Ljubljani. zasebnik in blagajnik „Ljud. pos."
Karol Pollak,	Greg. Šlibar,	Dr. Aleš Ušeničnik,
tovarnar in posest, v Ljubljani. župnik na Rudniku, profesor bogoslovja v Ljubljani.	1236 16
oooooHi ooooooo mmoooom
81000000I
looooool
POOCOOOO


§
OOOOOO
loooooo oooooooo oooooooo
oooooooo
i
Dne 16. marea t. 1.
otvoritev
največje trgovine
skladišča oblek
na
i
Mestnem trgu št. 5 F- m. flefschek
o- Jbst- d-srojrai aalagateij
Oroslav Bernafovič
1—3 poslovodja.
Mestni trg štev. 5.
•oo
Največja izber najnovejše, najfinejše
narejene obleke
za gospode, dečke, gospe in otroke .
najnovejši kostumi, svilnate, žametaste in bluze iz poljub-nega blaga	^^ ^ ^^
najfinejši, najboljšega izvora (tvrdke P. & C. Habig, c. kr. dv. zalag. na Dunaju).
NaroČila po fTIGM na najraznovrstnejše obleke in civilne ter vojaške uniforme izdeljujejo se kar najzanesljivejše in najtočnejše na Dunaju.
/fa j več j a pologa blaga ja naročila po meri.
V**
Celina zalega tcuarn za čeulje

I P. H. POLLAK & C2 na Dunaju.
Udano podpisana si usojam naznaniti p. n. občinstvu in prečastiti duhovščini, da imam v zalogi bogato izbiro vseh vrst
čevljev za gospode, gospe in otroke = ter raznih čevljev za šport. -
Da se obvaruje pred manj vredno konkurenco, raj vsakdo natančno pazi na tovarniško znamko, ki je vtisnjena na podplatu.
Proseč za prav številen obisk se priporoča s spoštovanjem
^ A r^. A r^ A
£
1408 13-7	Julija Sfor, imejiteljica.
Le Prešernove (prej Slonove) ulice št. 5, Ljubljana.
Zunanja naročila se ijvrše iočno in najbolje.
<s2
T^azpi^ana je služba
organista in cerkvenika
Pripravna je služba za oženjenega organista, ki je tudi rokodelec, zlasti krojač ali čevljar.
Službo je nastopiti o sv. Juriju 1. 1903.
Pismena in ustmena pojasnila daje do konca marca podpisani:
Župni urad lia Vrliu pri Vinici,
dne 1. marca l9l3
274 3—3
Josip Kramarič,
župnik.
Orsranist
samec, z dobrimi spričevali,
Išče službe.
Njegov naslov povč upravništvo „Slovenca"
292 2—2
Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
Ljubljana, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon št. 9
priporoča slav. občinstvu in preč. duhovščini svojo veliko zalogo b&rvanlh prstenih
in
kot: rujavih, zelenih, belih, modrih, sivih, rumenih itd., kar najbolj trpežnih in po modernih modelih izdelanih. Gene nizke. 36 52-11
Lastni Izdelek.
Ceniki franko in brezplačno.
Iz|la je Knj'ga
„Lar$l{i čudeži".
Francoski spisal Henrik Lasdr, poslovenil
Fr. Marešič. Dobiti je v „Katol. Bukvami" v Ljubljani, in v prodajalni H. Ničman.
Cena trdo vezani knjigi 2 K, po pošti 20 h več.
„*NDROPOGOH"
(Iznajditelj P. Herrmann, Zgornja Poljskava)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, KI »brani Izpadanje las In odstrani prahaje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno brado. Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razposiljatev v Ljubljani
pri gospodu	274 (3U)
Vaso Petričic-u.
V zalogi imajo tudi gg. E. Mahf ... ... , Ljubljani, Rant v KranJI, in lekarna v Novem mestu.
In U. pl. Trnk6czy ,Prl anjelju
Preprodajalci popust.
Prva kranjska mizarska zadruga
\/ Šent Vidu nad Lijubljano
se priporoča si. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in likane sobne oprave iz suhega lesa, solidno izgotov-ljene, po lastnih in predloženih vzorcih.
Velika zaloga raznovrstne izdelane oprave za salone, spalne in jedilne sobe je na izbero cenjcnim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Viž-marjih. — V prav obilno naročitev se priporoča 42 jos. Arhar, načeinik.
Prva tržaška destilerija za konjak
OimiS&Stockv Barkovljah ph Trstu
priporoča domači
zdravilski konjak
po francoskem sistemu samo v izvirnih steklenicah, z nadzorstvenim zamašenjem preiskovalnice za iivila in sladila Dunaj IX, Spitalga«se 31, ki je odobrena od vis. c. kr. ministerstva notranjih zadev. 1 steklenica S K, steklenice K 2 60.
V Ljubljani so dobiva pri tvrdkah: J Jebačin Kham & Murnik, S. Kordin, 22 30-20 A. Lilleg, A. Sarabon, Viktor Schiffrer F. Terdina.
Na prodaj ste
dve gotično izrezljani
stenski kapelici
ptimerni za kako cerkev, l85cm visoki.
Več se izve pri Josipu Kordežu, Moše, pošta Smlednik.	325 2—2
316 6-6
120 eerttcu
dobrega sena
je na prodaj.
Več se izve pri lastniku Jakobu Novaku na Jesenicah st. 8 (Girenjsko).
©
rQ
0) tJ
c4
a
a
It u o
»4
K
Ustanovljeno 1.1832. X»SSB»gBE*EaH
Priznano najboljše
oljnate barve
zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja
po nizkih cenah
Adolf Hauptmaim v Ljubljani
tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja.
^n^nimiVi
176 5
Elelttrični obrat
o o* B o
Hustrovani ceniki se dobe brezplačno.
mifni_^
Varstvena znamka: Sidro.
LINIMENT. CAP8ICI Comp.
Iz lekarne Riohter-jeve v Pragi,
priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti steklenica po K —-80, K 140 in K 2•— v vseh lekarnah. Zahteva naj se to
sploh priljubljeno domače zdravilo
vedno le v izvirnih steklenicah
z našo varstveno znamko ,,sidro" iz Richterjeve lekarne ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah s to varstveno znamko kot pristni izdelek.
Rlchterjeva lekarna pri zlatem levu
v Pragi, Elisabethstrasse 5. 1146 34-«1

m
Iz drevesnice
Jos. Lenarčiča
na Vrhniki
oddaja se za spomladno saditev sledeča 266 6-4 tvarina:
1.	Visoko debelnato drevje najboljših preisku-Senih vrst, jablane iu hruške v lepih, zdravih in krepih komadih a K 0.60 do K 1 —.
2.	Pritlikavci najboljših zimskih hrnšek, namiznih Jabolk in marelic, v obliki piramid in palmet z 1—3 etažami, z rodnim lesom a K 1.60 do 6 —
3.	Srednje visoka debla od izvrstnih „rin-glotov" (Reine-Claudei a K 1.—.
4.	Lepotlčno drevje: lipe do 4m visoke z velikanskim listjem, a K 2.—, temnorudoče listnate bukve 2—3 m visoke a K 4.—, Thuje, koje brez poškodbe prezimijo, v raznih vrstah 6iicm do 5 m visoke ži K 1.— do 6.—, Azerol-Jablane a K 0.60, in razno lepotlčnc grmičevje a K 0.60 do 1.—.
Za embalažo se računajo lastni stroški.
Cene se razumejo za blago postavljeno na kolodvor na Vrhniki.
11 £B BABI>fY-jev podfosfornasto-kisli
apneno-železni sirup
Ta 32 let z največjim uspehom rabljeni prsni alrnp raztaplja slez. upokojuje kašelj, pomanjšuj j pdt, daje alaet do jedi, pospešuje
Srebavijanje in redilnout, telo Jaoi io krepi.
elezo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raz-topljive fosforno-apnene soli, ki ko v njem, pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejanje koatij.
Cena steklenici 1 gld. 26 kr. = 2 K 50 h. po pošti 20 kr. = 40 h več za zavijanje.
-	Ctt o rji A | Pred izdelki pod
rerra 011 alllU* enakim ali p.v
dobnim imenom, ki pa so
jji po sestavi in po učinku vsa
Ej različna posnemanja naših
S izvirnih preparatov že 33
G] let obstoječega podfoffor-
fiJfSSSIISKi nastega kislo-apnenega-že-PfflUUOiHEB8A8N*leznega sirupa 8varimo in
toraj prosimo, izrecno zahtevati Herbabny-Jev apneno-železni sirup in gledati na to, Ce ima vsaka steklenica pristavljeno uradna vpisano varstveno znamko.
Edina izdelovalnica in skladišče: Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkeit"
VII./l, Kaiserstrasse 73—75. V zalogi skoro v vseh lekarnah na Dunaju, v
Ljubljani in drugod. 141 20-14
V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v Ljubljani: M. Mardetschiager, G. Piccoli, U. pl. Trnk6czy, j. Mavr; Celje: 0. Schwarzl & Co., M. Rauscher; Reka: F. Prodam, G. Prodam, A. Schindler,_ Ant. Mizzan; Breze: G. ElsSsser dediči; Sovodenj: F. Kordon;Celovec : P. Hauser & J Pichler, P. Birn-bacher vdova, J. Kometter, V. Hauser & R. pl Hil-linger; Št. Vid. A. Schiebl; Trbiž: J. Siegl; Trst: C. Zanetti, A. Sutina, A. Filippi, J. Serravallo, E. pl. Leitenburg, P. Prendini, M. Ravasini; Beljak: Jobst & Schneider, L. Assmann; Črnomelj: F. Haifea; Velikovec: J.Jobst, Volšperk: J. Htith.
.^ppresgaa
f^I/l l^i
mm
brezplačno in franko
moj ilustrovani cenik z več ko 500 podobami ur, zlatega in srebrnega blaga in godbineh reči
HANN8 KONRAD
tovarna za ure ln Izvozna trgovina Most št 234, Češko.
"TiS tr*ovskiwrtnar Alojzij Korsika
v Ljubljani	iiBi—^^^
priporoma svojo bogato semensko zalogo, katera je edina na Kranjskem, strokovno urejena semenska trgovina, ter ima vsa krmska, zelenjadna in cvetlična semena, prava in dobro kaiilna, za katero kakovost jamčim, nadalje imam mnogovrstne ovetlioe v lonoih, sveže m suhe palme. Izdeljujein tudi sveže in suhe venoo in šopke z trakovi in napisi in vse sploh v mojo stroko spadajoče predmete po najnižjih cenah. — Ilustrovani
oonik za 1. 1903 se dobi brezplučno. Za obilno naročbo se priporoča
z odličnim spoštovanjem
240 10-7	Alojzij Korsika.
Razstava
izdelkov umetnega vezenja
na šivalnih strojih Singerjevih v poletnem salonu hotela „pri Maliču" v Ljubljani
združena z brezplačnim podučevanjem v vezenji.
Vsi razstavljeni predmeti so izdelani na izvirnem šivalnem stroju	246 3-3
5in£er Ce tra! Rollin.
nmMi
Otvori se'razstava
v ponedeljek, dne 2. marca 1903.
Najvišja odlika
„Grand Prix"
na pariški razstavi I. 1900.
Vstop prost.
Odprta je vsak dan jH od 9. do 12. ure dopoldne !|| in od 2. do 6. ure zvečer.
Z največjim spoštovanjem
SINGER Co.,
akc. družba za šivalne stroje v Ljubljani,
sv. Petra cesta štev. 4.
JHE GRESHAM",
zavarovalno društvo za življenje v Londonu.
Podružnica za Avstrijo:
Dunaj, L, Gisehi&trasse 1,
t hiši društva.
društvena aktiva dn6 31. decembra 1900 ................kron	184,387.703-—
Letni dohodki na premijah in obrestih leta 1900 ............................33,357.497- —
Izplačila za zavarovalne in rentne pogodbe in za odkupe itd. od postanka društva (1848) »	405,307.367—
Mej letom 1900 je društvo izdalo 5556 polic z glavnico........... »	50,898.267-—
Za specijelno varstvo avstrijskih zavarovancev je „The Gresham" do 31. decembra 1900 t vrednostnih papirjih založila že znesek
nom. kron 21,039.000 —
pri c. kr. ministerijalnem plačilnem uradu na Dunaju.
Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge, daje brezplačno
glavni zastop v Ljubljani
pri
v vili nasproti Narodnemu domu.
490 12-12
Podpisana, ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvno plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje, prte itd.
sploh vse, kar Be rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke ln vsa popravila. — Izdeluje ročno ln poSteno po najnižji eeni bandera in vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da so blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljaje hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. NajodličnejSim spoštovanjem se priporoča 691 52-41
Ana Hofbauer,
Imejiteljica zaloge cerkvone obleke, orodja in posode
v Ljubljani, Wolfove ulloe 4.
ta*.
Pozor!
Kdor želi dobre, pristne, fine slivovke ali tropinovca nad pol hektolitra kupiti naravnost od producenta, naj se obrne do pr.Rfetnika Orehovac*. gospoda Dragotin Frohlicha, poi-ta Sv. Peter-Orehovac na Hrvaškem.	233 8-6
&a so Aos\e tvo^o^U ^Voxi$eVc\}\xa iame \xi 3te\d\ce,\A\xxe £ VaUov \ui\ mo&vio \Aago xa o\>\eVe xa dame iti^o^ipoAe \xi ^e ipriipovoca mtio-
S)o\\Axvo \Aago.

cevve.
C\ixorc'\ tva	JratvVo.
Leopold Tratnik
pasar in srebrar
v Ljubljani,
Sv. Petra cesta št. 27
se priporoča prečastiti da-novščini, cerkvenim pred-stoiništvom in dobrotnikom cerkvft v strokovno umetno izdelavo raznovrstnega
cerkvenega orodja,
kakor:
tabernaklje, mon»
štrance, kelihe, svečnike, lestence, svetilke itd.
iz zanesljivo najboljšega kovinskega blaga. V zalogi pa ima mnogo Je lzgotovljenlh, krasnih
predmetov. Stare predmete prenavlja, posrebrl in pozlati po saj-nižji ceni.
Slavnemu občinstvu pa priporoča'lastne Izdelke ln veliko zalogo električnih svetilk v raznih oblikah, prenareja tudi stare svetilke v uporabo električne razsvetljave. — Postrežba zanesljivo točna, cene nizke.	72b 15-14
Nakap ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za igube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsaKo irebanje. K n la n tn a izvrditnv naročil na borsl.

Menjaricna delniška družba
IEBCV
I., VtfallzsilelO in 13. Dunaj, i., Strobelgasse 2.
Pojasnila	v vseh gospodarskih in finančnih
■tvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni naavfttl za dosego kolikor ie mogočo visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnlo.	134 172
lidajanlj in odgovorKi	Zitalk,
Slak ,K»toliiko Tiskarna" v Ljubljani.