W ' * Stev. 61 (Posamezna številka 8 vinarjev.) • — ■ * • - ' V Trstu, v ir«do 6. marca 1M8 letnik XLUI*\ šzhaja vsak dan zjutraj, tudi ob nedeljah ia praznikih. — Uredništvo ^ Ulic« »v. Frančiška Asiškega št 20, !. nadstr. — Dopisi na) se polfljaja uredništvu. — Ncfrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsordj lista »Edinosti". — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge z omejenim poroštvan* v Trstu, ulica sv. Frančiška AtišFcega 8L 20. — Telefon uredništva in uprava it. 11-57. — Naročnina znaSa:. Za telo leto K 31*20, pol leta K 15-60, tif mesece K 7 80, za nedeljsko Izdajo za celo leto K 6-20, pol Teta K 3*60. EDINOST ■K Posamezne Številke po 8 vIil. zastarele 10 vin Oglasi se računajo na mlltmotM v Sirokostl ene kolone. Cene: oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 10 vial osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, oglasi denarnih zavodov rus po SO viaj oglasi v tekstu Usta do pet vist K 20.— ; vsaka nadaljaa vrsta K 2.— MaS oglasi po 6 vin. beseda, najmanj pa 60 vin. Oglas« sprejema fnseratnfl oddelek •Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi Ssta. Plaču*« Ml Izključno le upravi .Edinosti". Plača in toži se v Trstu. Uprava Ia insenini oddeldl se nahajata v uLsv. Frančiška As. St 20. Poštaohranilnićai račua SL 84L65& PoslflfisKtt zbornico. DUNAJ, 5. (Kor.) Med vlogami se nahaja vprašanje poslanca Stolzla in tovarišev na ministrskega predsednika in brambnega ministra glede nadomestitve v domovino vračajočifc se ruskih vojnih ujetnikov, v katerem se opozarja na to, da bodo imeli vsled odhoda ruskih vojnih ujetnikov brez nadomestila vsi kmetijski, obrtnijski in trgovinski obrati monarhije zelo občutno škodo, oziroma bodo ustavljeni. Ker se sedaj tudi avstro-ogrski vojni ujetniki vračajo iz Rusije in Ukrajine, bi se zamogli ruski vojni ujetniki nadomestiti z našimi bivšimi vojnimi ujetniki, vsaj s starejšimi letniki in slabotnelšimi vojaki. Zbornica je pričela nato razpravo poročila vzdrževalninskega odseka glede nove ureditve vzdržcvalninskih prispevkov. Govorilo je več govornikov, med njimi dr. Bugatto, ki je predložil predlog, glasom katerega naj za one osebe, ki se vsled oblastvene odredbe ne morejo vrniti v svoje domačije, veljajo vzdrževalninski prispevki v njihovih sedanjih bivališčih, nakar je bil sprejet predlog, da naj se debata zaključi. Zakon in vložene resolucije so bili sprejeti v smislu odseko-vega poročila v 2. In 3. čitanju. Bugattov predlog je oi iodkazan vzdrževalninskemu odseku. Nato ]e bilo prečitar.o nujno vprašanje posl. Stolzla, Iiau-serja, VValdne-rja in tovarišev glede postopanja z ujetniki, vračajočimi se iz Rusije. Vprašanju Je l ila priznana nujnost Zbornica je na predlog predsednika dr. Grossa sklenila, da se bo vršila razprava o tem vprašanju skupno z razpravo proračunskega provizorija. Dr. Stelnwcnder je zatem kot poročevalec otvo-ril drugo čitanje proračunskega provizorija. Poživljal je zbornico, naj sprejme provizorij v njegovi celoti in izjavil: Ako ne bomo izvršili svoje dolžnosti, potem radi tega država ne bo prenehala. Pobirali se bodo dohodki in napravljali izdatki. (Živahno odobravanje in ploskanje.) V nobeni državi sveta odklonitev proračunskega provizorija še ni dovetllo do tesra, da bi država prenehala delati. Formalni pravici parlamenta stoji nasproti zasilna pravica država. (Viharno odobravanje in ploskanje na levici) Najemali borno posojila tu d j nadalje, neglede na to, aH obstoja dovoljenje zbornice ali ne, kajti mi nikakor ne moremo pustiti na cedilu zapuščenih rodbin vpoklicanih in izstradati svojih uradnikov. Dobni moramo tozadevna sredstva, bodisi z dovoljenjem zbornice ali brez njega Posl. Glockel: >Za žene vojakov obstoja vendar večina!« Poročevalec dr. Stelnwender: To uam ne zadošča. Sicer pa tudi z vaše strani ni bil stavljen tozadevno noben predlog. Mi gremo naprej in nočemo ostavili armade na cedilu pod nobenim pogojem. (Viharno odobravanje in ploskanje na levici.) Potem ko je v več kakor ZVs letni vojni padlo na stotlsoče naših najboljših, naj mi mordi odnehamo? Ali naj pripustimo, — kakor zahtevajo Sonnino in drugI izdajalci na jugu, — da dobe Italijani Tirolsko do preko Brennerja, da dobe višine «n doline naših alp, ki so polne grobov naših junakov? (živahno odobravanje na levici.) To na? zagrešimo? Ne! (Viharno ploskanje na levici.) Sli bomo pot, ki nam je predpisana, tako ali tako. Zato menim, da moramo v tej zadnji uri storit! svojo dolžnost vsi. Vsi hočemo mir, toda ogroŽevail ga uiti najmanj nočemo s takimi sredstvi, da bi odvzeli državi in armadi to, kar potrebujemo za mir. Zavedati se moramo, da imamo vsem sovražnostih med narodi mnogo več skupnega, kakor nas pi loči. Skurmo imamo le eno bodočnost: obsojen! smo. da ostanemo skupaj in moramo gledati, kako bomo izhajali med seboj. Zato dovolite vse, kar je predlagano, tako dohodke, kakor tudi izdatke in i;redite. To, kar zahteva domovina, se zahteva rudi za nas in našo bodočnost. (Viharno, dclgo-(trajno odobravanje In ploskanje. Poročevalcu čestitalo.) Nato }c bila razprava prekinjena. Prihodnja seja lutri. ob 11 dopoldne, z dnevnim redom: Nadali.« vanie družeča čitanja proračunskega provizorija v zvezi z debato o danes vloženih nujnih vprašanji!. Zadnje seje v Brestu-Litovskeni. Protesti ruskega predsednika Sokolnikova. DUNAJ. 5. (Kor.) Iz Bresta Litovskega se poroča z d?ie 4. t. m.: Po izročitvi načrtov za mirovno pogodbo in pri-*oge in pravno-politične dodatke ruski delegaciji dne 1. t. ni., je ista odgovorila, da odklanja komi-biionalno razpravljanje teh pogodb. Popoldne 1. t. m bc je predsednik ruske delegacijc zglasil pri predsednikih četverozveze in zaprosil za določitev Incva podpisa pogodbe, nakar je bil dojočeu /a to marec. Dne 2. t. m. so se člani ruske delegacije informirali o posameznih določbah pogodbe. Kake želje Jokom teh pogajanj Rusi niso stavili. Na seji 3. marca, ob II dopoldne, ki se Je vršila • od predsedstvom avstro-ogrskega veleposlanika Mereva, so bila najprej prečitana pooblastila pooblaščencev. Dogovorjeno je bilo, da sc podpišeta dr. Kuhlmanu In grof Czernin na pogodbe naknad- PODLISTPK liovmska strast. Roman. Francoski spisal Danijel Lesueur. — In kakšne?.... Brezpogojno je potrebno, da ml jih poveste. — Dobro, pa vam jih povem! — je dejal grof. — In kakšne?.... Neobhodno je potrebno, da mi jih poveste. — Dobro, pa vam jih povem, — je dejal Miranov. — Sonja Kavečinova je najdenka, katero sta ued in babica moje žene vzela k sebi od usmiljenja in jo vzgojila. Živeti bi bila pač morala med slu-:;abništvom. toda zdi se mi, da se je kot čisto majhen otrok često igrala z mojo soprogo Ali si ne moreto predstavljati sedaj, kako ljubosumno, zavistno jezo mora taka ženska čutiti napram svoji nekdanji tovarišici, katera jo je prej smatrala za sebi enako, od katere pa jo sedaj loči tak prepad. Naj je že potem strankarska ali razredna mržnja co v Bukarešto. Nato je podal predsednik ruske delegacije dve Izjavi. V prvi je opozarjal na določbo pogodbe v zadnjem odstavka člena IV. glede odrečenja okrajem Erdahana, Karsa io Datuma. NaglaSal Je. da sprejme to določbo pogodbe, ki bivol vira Izpremembo ozemlja brez vprašanja prebivalstva, le s protestom. V svoji drugi izjavi je Sokolnikov uvodoma opozarjal, da je zalotil nemški ultimatum rusko republiko v stanju demoliza-cije, vsled česar je bila Rušila prisiljena, da ga sprejme in da podpiše sedanjo pogodbo. Ta mir nI nikak mir sporazumljenja. Rnskl obmejni narodi bodo pod pretvezo da se jim prizna samoodiočeva-nje, podrejeni vplivu Nemčije, pri čemer bodo tamkaj vladajoči razredi ščiteni In ojačene tudi proti-revolucijonarne sile. Istotako podpira četverozve-za protirevoincijske sile na Finskem in v Ukrajini In zasleduje pri tem strategične cilje. S preklicom premirja posiljena Rusija podpisuje predloženo ji mirovno pogodbo, ne da bi se spuščala v kako debato o njej. Tekom svojega odgovora le veleposlanik Me-rey izrazil svoje obžalovanje nad ruskimi izjavami. Vlasti četverozveze so upale in želele, da bodo ubrane danes le mirne in spravljive strune. Ako ruska delegacija protestira proti zadnjemu odstavku člena IV. pogodbe, potem opozarja na to, da je imela ruska delegacija dovolj časa za to, da otvori tozadevno razpravo in da zahteva kako izpremembo. Ako pa sprejema osnutke pogodbe en bloc brez razprave, potem nima pravice do pritoževanja, ampak je vsa krivda na njen! strani. Sploh vlasti četverozveze odklanjajo vsako krivdo na sedanjem položaju Rusije. Pogajanja v Brestu so trajala dva meseca in je imeia ruska delegacija dovolj časa, da konča pogajanja uspešno. Nato je pooblaščenec Turčije, Hattkl paša, v daljših Izvajanjih pobijal prvo izjavo Sokolnikova. Opozarjal je na to, da so bili okraji Ctdehan, Kars in Batum štiri stoletja v turški oblasti, da si je Rusija priborila te okraje s silo. Kar se iiče očitanja, da gre tu za aneksijo, opozarja na besedilo dotične pogodbene določbe, iz katerega Uhaja, da ima prebivalstvo teh ozemelj pra\lcu, da odloča samo o svoji usodi. Ta določba zopet popravlja krivico, ki jo je prizadejala prejšnja r;.3-va vlada Turčiji. Na očitanja Sokolnikova, da se Nemčija ni držala roka za odpoved premirja, je opozarjal general Hoifniann na Kuh'mannovo izjavo 10. februarja, da postane vsled prerušenja mirovnih pogajanj premirje neveljavno. To poročilo je vzel T ročki j brez ugovora na znanje. Poslanik Rosetiberg, ki se je oglasil zatem k besedi, je izvajal, tla odstavek 3 člena IV. mirovne pogodbe nikakor ne pcmeui aa-silstva proti prebivalstvu v ozemlju Datuma, Er-dehana in Karsa, kakor trdi to rus! a delegacija, ker si bodo ti t?arodi sami uredili svojo državno bodočnost. NaglaSal le dalje, da je b:To Rusiji dano na prosto, da nemške pogoje sprejme ali odkloni, tako da se ne more reči, da je bil Rušili mir vsiljen. Nemčija je imela decembra in januarja resno voljo, da sklene mir, dočim na drug! strani manjkala resna volja. Vendar sedanji mir ni imperialističen, ker ne zahteva nit! aneksi! niti kontribncij. Predsednik bolgarske delegacije To-šev je naglašal, da so se zastopniki četverozveze sestali z rusko delegacijo v svrho, da sklenejo trajen inir, ne pa da bi ustvarili kal sa nove vojne; toda izjave Sokolnikova ustvarjajo ozračje, ki ne soglaša s to namero. Zavrača trditev, da hoče četverozveza Rusijo ukloniti s silo. Po odgovoru Sokolnikova, ki je v bistvu ponavljal svoja prejšnja izvajanja, je bila seja preložena ni četrto uro popoldne. Po zopetni otvoritvi se je pričelo podpisovanje pogodbe, k; !c bilo končano ob 5. Sledilo je podpisovanje pravnih pogodb. Nato se je oglasil k besedi veleposlanik Mercy, ki je izvajal: Pri tem slovesnem činu nočem zamuditi priložnosti, ne da b! izrazi! svojo odkritosrčno nado, da bo danes podpisani mir omogoči! vlastim četverozveze in Rusije, ki so bile 3*4 leta v vojni, da prlčno zopet prejšnje prijateljske odi:ošajc. Po zahvali pisarni in tolmačem je veleposlanik Merey izjavil, da so mirovna pogajanja zaključena. Pshod Kevr.cav na Finsko. STOCKHOLM, 4. (Kor.) Tukajšnji nemški poslanik Je naznani! zunanjemu ministru, da namerava Nemčija na zahtevo Finske v evrho potlačeni^ tamkajšnje revolte odposlatl na Finsko svoje čete in da se bodo te čete s privoljenjem Finske posluževalo za svoje operacije tud! AlaudskHi otokov. Nemčija nima nobenega teritorialnega. Interesa na teh otokih. VpraSauje AlanasKin oiunov imj so z czirom na življenjske interese Švedske na teh otokih, urCjdi-Sporazumno s švedsko. Potrjujoč sprejetje tega poročila, je uveljavila švedska vlada resne proteste proti eventualnemu posiužcvanjtf Mandsklh otokov, ker bi se s tem zamota preprečiti izpolnitev od Švedske prevzetih nalog glede varstva prebivalstva otokov. Poveljnik švedskega stražr.cga oddelka na Alandsklh otokih ie bil že obveščen o nameravanem prihodu nemške ekspedicije. STOCKHOLM, 4. (Kor.) Glasom semkaj do države. Kaka drznost Je to, če delavci zahtevajo, da nam Imajo tudi oni besedo o vojni in miru, kar je vendar privileg teb go-spodsko-zborničaijev. »Notranji sovražnik« so seveda tudi celi narodi. Notranji sovražnik so Cehi, vsi Jugoslovani in tudi — Poljaki, kar se jim tudi povedali v gosposki zbornici z najostrejo besedo. Z eno besedo: za Plenerja je »notranji sovražnik« pretežna večina avstrijskega prebivalstva. Ali res misli kateri med temi blebetači, ki so danes nastopili kot vzgojcvalci avstrijskih narodov, da na--pravljajo kak utis med tistimi, katere — zmerja-* jo?! Socijalni demokrat je se samo smejejo njiho-( vemu uverjenju. Cehi? Ali gane le enega Človeka na Češkem, kar govore Plener, Pattai, Auersperg? Danes so naskočili Poljake izlasti z namenom, da. sklonejo poljske poslance, da bi glasovali za vojne kredite. Ali tudi tu je bil njih edini argument — zasramovanje, grožnja. V svoji domišljavosti mislijo namreč resno, da morejo poslancem zapovedati. Kakor se zdi, je hotela gosposka zbornica izdati patrijotičen oklic, ki naj gre v glavnem za tem, da bi Poljaki odnehali. Ali, pod rokami teh državniških ljudi, kakršnja sta Plener in Auersperg, se je poziv k patrijotizmu izpremenil v splošnonevarno grožnjo, kajti izključeno Je, da bi si kdo v poslanski zbornici puščal predpisavati od herrnhausler-jev, kaj sme In česa ne sme storiti! Niso vlivali olja na razburkane valove, ampak vlivali so olje — v ogenj. In če se razpoloženje v poslanski zbornici poslabša in postane razburjenje še veče, če vojni* krediti res pridejo v nevarnost, je to njihovo delol. V pomirenje duhov ne bo služila ta debata, v ki-; teri sta napuh in prevzetost oddajala najbolj hre-sčeče glasove. Imamo vtis, kakor da zagrižen', strupeni govori Pattaia, Plenerja in Auersperga zasledujejo naravnost namen, da bi razpoloženje v poslanski zbornici poojstr?H In ojačlU nenaklonjenost za dovolitev vojnih kreditov. In menijo, da ogorčene narode, strastno razburjeno ljudstvo na ta način izpreobrnejo k patrijotizmu! Kaki zaslep-, Ijeni bedaki!* Tako označuje »Arbeiier Zeitung« go*posk:> zbornico in nje početje. Sodba ni nič manje ojstrn, nego je bila naša. Razlika je le ta, da se Je na Dunaju smela izreči, v Trstu pa ne! Nu, s tem nt nič izgubila na svoji veljavnosti. Upamo, da nI ve3 daleč tisti čas, ko se bo smelo svobodneje gov. -riti, kako živo občutijo narodi Škodljivost gosposke zbornice, ki jih žali s tem, da jih proglaša In traktira kot — notranjega sovražnika! se Je čutila zopet varna, kajii kdo bi bil mislil, da se je bodo spomnili toliko pozneje. Kot bi ji ne bilo nič mar, je stopala do svojega nadstropja. Kazati ni hotela razburjenja in izogibati se ie hotela tudi videzu, kot da bi hoteli pred prihodom teh mož kaj skriti ali odstraniti. Stopali so tik za njo po stopnicah navzgor, kajti izvedeli so od hišnice, da je ona tista, po kateri povprašujejo. Sicer pa je tudi po videzu natančno poznala redarstvenega uradnika z visokim klobukom. Ko so prišli pred vrata, jo je uradnik pozdravil s pretirano vljudnostjo In Je takoj pokazal svoje pooblastilo. Za njiai sta stala dva policijska uradnika v meščanski obleki, ki sta se klanjala m smehljala, da bi tako pokazala, da se nameravata ponašati kot kavalirja. Sonja je odklenila in na stežal odprla vrata; oni trije so stopili v stran, da bi ona vstopila prva. Prosim, vstopite, - je dejala in zniignUa z rumeni. Ko fe prišla v svojo sobo. Je vrgla svežnjič ključev na mizo In je s prekrlžanlmi rokami vsedla na stol. pelUišite vest!.; Parlamentarni položaj. Ponedeljkova *Neue Fr.-Piessea poroča: V parlamentu je danes dopoldne, navzočih le malo poslancev. Stiki med strankami zaradi nadaljnega parlamentarnega razvoja se na-, daljujejo. Jutri, v torek, pridejo člani strank na* Dunal v svrho pogajanj. Cehi so določili svojo se-! jo šele na sredo, tako da bo šele tedaj mogoče Iz-! vedeti, kako stališče zavzamejo. V torkovi ple-j narni seji poslanske zbornice se bo nadaljevali drugo čitanje proračunskega provizorija. O usodi te predloge še ni Jasnosti. V poslanskih krogih se razpravlja o možnostih, kl prihajalo v poštev za rešitev predloge, zlasti pa o tem, ali se posreči rešiti vojne kredite. Danes se še zelo malo izraža t verjetnosti, da se predloga sprejme v celoti. Za koncentracijo narodnih sil. Nedavno sta se^ mudila v Zagrebu poslanca Vekoslav Splnčlč in dr. Korošec. Iz hrvatskih listov posnemljemo, da je bil prihod teh dveh poslancev v zvezi z osnut-jem narodnega sveta. Starčevičeva stranka je že uvedla inicijativo, da pride do koncentracije narodnih vrst in Je v tem svojem prizdevanju dosedaj popolnoma uspela. Vodstvo te koncentracijc se prepusti Jugoslovanskemu klubu, kl Je v r.aj-prlmeruelerr. položaju, da Je poučen In orijentiran v vsem in da temu primerno ureja politično smer in taktiko. Kot prvi rezultat tc koncentracije bi bil narodni svet, ki bi obstaja! iz 24 članov, najuglednejši. naših narodaih ljudij, med temi seveda tudi poslancev la raznih naših pokrajin. Narodnemu svetu bi biia naloga, da določa taktiko jugoslovanske politike in da informira domače in tuje časopisje o na^Ih narodnih zahtevah In razmerah. — Dne 2. marca ra se je vršil v Zagrebu velik sestanek jugoslovanskih politikov v namen zasnove skupnega narodnega gibanja po vseh Jugoslovanskih deželah. Sešlo se je nad 40 zastopnikov: Jugoslovanskega kluba, Starčcvlčeve stranke prava, hrvatske socijalne demokracije, starešinstvo »Doni jgjja Herceg Bosne (Srbov in Hrvatov); Dal--rraclje in.Slovenije. Izdana |e bila naslednja izjava »Zbrani po razpravi o splošnem političnem in narodnem po'c/.aju so složni v tem, da le potrebna koncentracija vseh strank In «rup, ki, stoječ na stališču narodnega edlnstva in naslanjajoč sc na načela narodne samodoločbe, zahtevajo svojto narodno. nezavisno, na demokratskih podlagah urejeno državo >-SHS«. Kakor poroča »Slov. Narod« je rriSit' povodom tega sestanka do mučnega dogodka, Ki kaže z ene strani razmere na Hrvatskem v žalostni luči, z druge strani pa }e razveseljiv dokaz, kako je sedanje gibanje med Jugoslovani živo udarilo na živce nasprotnikom našega narodnega ujedinjenja — Izlasti mogotcem v Budimpešti. Saj sta oficijelni Zagreb in madjarska Budimpešta v znanih stikih. Jeza Budimpešte odmeva vsikdar tudi v Zagrebu — v vladnih ukrepih. Zgodilo se jo namreč, prav resnično zgodilo, da Je na sestanek najodličnejih raprezentantov naroda In številnih poslancev udrla policija In je nje poveljnik surovo zahteval od navzočih z največjo ostrostjo legitimacije. Energično posredovanje poslancev je vendar toliko preplašilo gospoda bana — ki je gotovo poprej izdal tozadeven nalog, — da je obžaloval to »nesporazuinljenjec. obsodil postopanje policije in celo naložil poveljniku policije, naj sc oprosti in vrne legitimacijo. Verujemo, da je vest o tem na- Stran IL „EDINOST* fttev. §1 V Trste, dne i. Marca Itll »topu vlade razburila vso zagrebško Javnost. Pred tega zaveden Slovenec, ki Je tudi v svoji tihi ce- vsem pa mora biti ta dogodek mučen za stranko, kf podpira in nosi sedanjo vlado: za brvatsko-srbsko koalicijo. V njej je — na tem ne dvomimo poStcne^a rodoljubja in vsaj velik del nje članov gotovo želi narodnega ujedinjenja, Istotako Iskreno, kakor mi. Za te elemente je prišla huda kolizija med narodnim uverjenjem in zahtevami vladne stranke ob sedanjih razmerah. Verujemo poročevalcu »Slov. Naroda«, da Je bilo voditeljem »Hrvatsko-srbskec koalicije mučno, ko se je policija zagnala v zastopnike našega naroda. Mi smo nedavno rcklr. da uvažujemo ta težavni položaj in razlose. ki zahtevajo od hrvatsko-srbske koalicije — recimo — previdnosti, ali dostavili smo ob enem, da tudi oportunizem, ki Izhaja iz poštenih razlogov, ima nekje svojo mejo, preko katere ne sme dalje. Ta psihološki moment Je prišel tudi za hrvetsko-srbsko koalicijo, ko se mora odločiti za ■arodno željo, tudi Če pri tem pride v nevarnost nje ekzistenca, oziroma pozicija kot vladna stranka. Prišel je moment, ki zahteva, da se združijo vs! sa cilj ujedinjenja. In na vse zadnje: tudi mogotci v Budimpešti ne bodo vsemožnl proti ujedlnjenemu narodu! — Končno še besedo na adreso naših Jugoslovanskih »sodrugove, ki se tako trmasto dr-fe stališča z Dunaja In odklanjajo vsake kooperacije z drugimi strankami: dejstvo, da se sestankov v Zagrebu za narodno koncentracijo udelefu-JeJo tudi zastopniki socijalne demokracije, kakor Je že storila tudi poljska In češka socijalna demokracija. priča, kako samotno postaja okolo naših sodrugov, ki so jim njihovo stališče, izključujoči Jih Iz narodnega okvirja, že davno prehiteli dogodki. Protest Poljakov v Nemčiji. Iz Berolina se poroča: Poljsko časopisje objavlja Izjavo, katero so podpisale poljske organizacije v Nemčiji in v kateri se pravi: Po vsej deželi se čuje en sam glas zgražanja zaradi odtrganja holmske pokrajine od poljske matice. Varšava, Krakov In Lvov, vse kraljestvo Poljsko, vse avstrijsko ozemlje so že izrekli svoje ogorčenje. Ob mejah Nemčije živeči Po!laki, od stare poljske prestolnice pa do baltske dežele, od prapoljske stezi jske zemlje pa do po-rensko-vestfalskih naselbin našega delavnega delavstva, se združujejo z nami, da povzdignemo 11 slovesni protest vsevkupnega poljskega naroda proti novi delitvi Poliske. Princ Mirko Crnogorski. Kakor znano. Je v nedeljo dopoldne v Lowovem sanatoriju na Dunaju umrl črnogorski princ Mirko. Pokojni princ *e Je p^nja! skoraj dve leti v Imenovanem sanatorju. kjer sta ga zdravila profesor dr. Ortner In profesor dr. Zuckerkandel. Princ le Imel pljučno fetlko. V nedeljo dopoldne se !e Še šetal po vrtu. Nekako ob 9 ga je posilil kašelj In se mu le vdrla kri. Ob II dopoldne je bil princ že mrtev. Truplo se Je prepeljalo v pravoslavno cerkev, kjer so le položili na oder. O začasnem posrrebu še ni nič znanega Princ Mirko je bil rojen 17. aorila 1K79. leta na Ce'inju kot drugi sin kralja, tedaj še samo kneza Nikole. Princ je bil podpolkovnik v ruski in stotnik v srbski armadi. Leta 1902. se Je poročil z Natalijo Konstantinovlčevo, edino hčerjo bivšega srbskega polkovnika Konstantinoviča. Le-ta je bil bližnji sorodnik bivše srbske vladarske hiše Ohrenovičev. Konstantinovič Je pozneje živel v Trstu, kjer Je princ Mirko spoznal njegovo hčer. leta 1911. pa sta so ločila zaradi medsebojnega rt-sporazumljenja. Natalija živi sedaj s svojima otrokoma na italijanskem dvoru. Ko se je vdala Crtiagora, so princa Mirka kot vojnega ujetnika prepeljali na Dunaj in ga zaradi njegove težke bolezni spravili v Lotvov sanatorij. Spremljali so ga njegov črnesorski telesni zdravnik dr. Peraslč. Hjesov tajnik Medar In en sluga. Prodaja kuriva. Oglje, 10 kx na rdeče izkaznice. Stan mesto: št 336—585 (ob. St. 7) 7. 3, nI. Artisti 4, (cena 84 vin. kg). Koks. 10 kg na rumene Izkaznice. Novo mesto: št. 651—760 (ob. št. 5) 7. 3. ul. Val-dirivo 7. (cena 20 vin. kc). — Stara mitnica: št. 2491—2690 (ob. Št. 5) 7. 3. ul. Guardia 42, (cena 20 vin. kg). Št. 2691—2800 (ob. št. 5) 7. 3. uL D. Dramante 12, (ccna 20 vin. kg). — Skedenj: St. 1—93 (ob. si- 5) 7. 3. Skedenj 508 (cena 22 vin. kg). Premog (fosslle). 20 kg na modre Izkaznice. Sv. Vid: št. 240—311 (ob. št. 21) 7. 3. ul. Eco-noiro 2. (cera 1 K 44 vin. za 10 kg). Št 312—396 (ob. št. 21) 7. 3. uL S. Giusto 16 (cena 1 K 64 vin. za 10 kg). — Stara mitnica: št. 1155—1410 (ob. št 26) 6. 3. ul. A. Caccia 17 (cena 1 K 44 v za 10 kg). UmeSžtlJfe! vater. V soboto se priOno prodajati vstopnice za umetniška večera, ki se bosta vršila dne 12. In 15. t m. v gledališču »Polifeama Rosettl« pod vodstvom »Mednarodne zveze tržaških in primorskih časnikarjev«, na korist društvenemu zakladu za vdove In sirote tržaškega in primorskega časnikarstva. Prireditveni odsek je poskrbel, da bo občinstvo moglo dobiti vstopnice kar najlažje, in zato se bodo prodajale pri vratarici »Narodnega doma«, Ke. ĐiČkovi, Inseratnemu oddelku »Lavoraiora« na Korzu Iti v inseratnemu oddelku »Oazzette«, Pastjo S. Giovanui. Pri Sv. Jakobu se bodo v določenem lokalu tudi prodajale vstopnice za pritličje In salerijo. Imena umetnikov, ki bodo sodelovali, se v kratkem objavijo v časopisju in po lepakih. Krekovo slavje. Z ozfrom na velikanski naval! občinstva na vstopnice za Krekovo slavje — prvi sedeži — Je odbor sklenil, da stop! v pogajanja za najetje gledališča Pollteama Rossettl mesto gledališča Feiilce, ker Je mnogo večje nego poslednje. Slavje s« bo na vsak način vršilo v nedeljo. 10. L m. ob 11 dop. Pogajanja bodo tekom današnjega dneva dokončana In v Jutrišnji »Edinost!« bo definitivno Javljeno, v katerem gledališča se bo vršilo Krekovo slavje. Seveda ohranijo vse ie kupljene vstopnice svojo veljavo. Natančnejše bo razvidno Iz jutrišnje objave ▼ »Edinosti«. Tržaški odbor za proslavo Krekovega spomlnj Ima danes nopoldne ob 3 sejo v prostorih »Edinosti«. Smrtna kosa. Iz Kopra nam pišejo: Dne 3. t. m. Je preminul v samostanu sv. Ane pri frančiškanih v Kopru pater Hijacint Repič, doma z Vipavskega. Pokojnik Je bil človek blagega srca In poleg lici neumorno deloval za svoj narod. Skrbel Je posebno za deco slovenske šole, ki jo !e vsako leto pripravljal za svete zakramente. Vedno je govoril: -Največo radost imam in najlepše trenotke vži-vam, kadar imam naše male pred sabo. Kaj bi vsega ne stori! za svoj mili narodi: Bodi blagi duši ohranjen blag in hvaležen spomin! Dne I. t. m. je umrla gospica Marija Kariz, c. k. poštna oficijantrnja v pokoju. Pokojnica je bila članica znane Kariževe rodbine na Opčinali. Bila ie izborna in izgledna uradnica in zavedna Slovenka, ki smo jo cenili tem više, ker je bila za časa službovanja pri tukajšnji telefonski centrali često edina, ki je mogla in hotela slovenskim strankam ustrezati v njih maternem Jeziku. Na tem je «ii prav nič oviral duh, ki je vladal v rečenem uradu. Pokoj njeni duši J Dopusti za r.redbo kmetijskega orodja. Voin > ministrstvo je odredilo, da morajo v poštev priha jajočl kmetijski profesijonisti, kakor kolarjl, kovači, ključavničarji itd. za uredbo kmetijskega orodja za pomladansko obdelovanje na njihovo prošnjo dobiti dopust Interesiram krogi naj zato začasno navzočnost teh profesijonistov dobro izrabijo In poskrbe nemudoma vse potrebne poprave svojega orodja. Šolska refekdfa. Danes naj se predstavijo učenci, pripadajoči Jedilnicam v Barkovljah in na Vr-dett. ki imajo Izkaznico z rdečo črto ali izkaznico vojnih kuhin? aH mestne ubožnice, da dobe novo. Krekova proslava Za veliko jugoslovansko prireditev, ki se bo vr*ila v nedeljo, 10. t. m., v gledališču zFenlce«, nam javlja slavnostni odbor, da se gledališče otvori ob 10 dopoldne, a pričetek da bo točno ob U. Sedeži v pritličju so razprodani te popolnoma, sedežev pod galerijo (na gradina-tah) Je še prostih 200. Kdor si hoče torej zagotoviti prostor, naj stori to Čim prej, ker Je povpraševanje po njih zelo živahno in bodo v kratkem razprodani vsi. Kakor Je videti, vlada za to slav-nost med tržaškim jugoslovanskim prebivalstvom ogromno zanimanje, in prepričani srao, da bo nc-Jcljska prlredirev tako sijajna .manifestacija tr-.'aškega Jugoslovanstva, kakor Je še nI videl Trst Razveseljivi pojavi. Tajnik Sentvidske Ciril-Me-todove podružnice nam ie sinoči pripovedoval sledeči razveseljiv pojav: Minofi teden Je prišel k meni učenec Mirko Suban, ki ga poznam še Iz Sv. Ivana, ter ml je milo rekel: »Gospod kapelan, nekateri dečki Iz ?o!e pri Sv. Jakobu so dobili eno karto ln nabirajo denar za vašo Šolo.« Jaz nJemu: -No, in kaj hočeš?« »C, da bi naredili eno tako karto, da bi nabiral tudi laz.« — Deček Je dobil nabiralno polo ter Je v par dneh nabral v okolišu Sv. Ivana K 1^*94! Bog te živi vrli dečko! — Se slučaj požrtvovalnosti. K istemu gospodu ie prišla neka ženska In dejala: »Gospod, Cula sem, Ja zbirate za slovensko šolo. Navadna služkinja sem, pa vendar nočem manjkati, ko gre za našo stvar: dam za šolo 10 kron. Bog daj, da bi lo kmalu odprli!« Ko jej je odgovoril, da se Šola otvori še letos. Je veselo odvrnila: »Potem pa se oglasim še katerikrat«. Se mnogo takih zgledov In Sv. Vid se bo kmalu ponašal s slovensko šolo! Naprej na delo! Iz krogov malih trgovcev smo prejeli: Ne morem več molčati na krivice, ki se godijo nam malim trgovcem od strani aprovizp.cljske komisije. Vzeli so nam vse; sploh vse blago so nam odvzeli iz trgovine! In sedaj postopajo nasilno celo proti ženicam, ki so se vr>lsa!e v kako trgovino za nabavo sladkorja. Strašijo Jih, Češ, da Jim ne dajo drugega blaga, ako se ne vpišejo v njih razproda-jališčih za sladkor I Trgovci da sploh ne dobe sladkorja. Tako Jih siiiio, da se vpišejo v njih razpro-dajališčih ne glede na pečat trgovca, ki Je že na izkaznici. Kar črtajo ga in pritiskajo svojega na izkaznico za sladkor. Kaj bi porekli tudi slavni gospodje od aprovizaciiske komisije, ako bi se kak trgovec drznil storiti kaj takega, ko Je bilo vendar to tako strogo prepovedano?! (Za nas male trgovce seveda). Nara malim trgovcem ne privoščijo več niti zraka. Vprašam torej to slavno aprovizacijsko komisijo, iz Česa naj živi mali trgovec danes, ko mu je vse odvzeto?! Iz česa naj plačuje davke, ko mu je vse odvzeto In celo tisti borni zaslužek, ki bi ga imel pri sladkorju? Od vseh odjemalcev, kar se jih Je vpisalu v mojo prodajalno za nakup sladkorja, se ni oglasila niti polovica, ker so se dali preplašiti. Protestiramo proti takemu postopanju in zahtevamo, da nam aprovi-zacijska komisija vrne naše odjemalce. — Trgovka. Žrebanj* obligacij tržaškega mestnega posojila Iz I. 1916. se je vršilo 1. marca t L in so bile izžrebane naslednje serije: 1044. 1275, 1545, 1741, 1/99. 2163, 2419. 2481 in 2677. Mestna blagajna bo 1. marca izžrebane obligacije izplačevala od 1. septembra t 1. e. Dalmatinski učitelji za deklaracijo. Učitelji ben-kovaškega okraja so na svojem sestanku dne 20. iebruvarja sprejeli in podpisali izjavo: V tej splošni borbi za življenje narodov, ko tudi učitelji Dalmacije pijejo erenko čašo izskušeni, se za hip dvigajo nad sainoborbo za kruh k višim narodnim idealom, ki danes napolnjujejo dušo vsakega poe-dinega člana našega troedinesa naroda. Vzhičuje nas izpoznanje velike resnice, ki je bila dosedaj prikrita s temnim valom, a je sedaj verovanje vsakogar: ideja edinstva naroda, ki nosi ime Hrvatov. Srbov in Slovencev, in nada v njegovo veliko slavo skorajšnje bodočnosti. Ml se pridružujemo tej nadi. Verujemo, da viharji zgodovine niso zastonj besneli nad našim narodom, gradeč in razuevajoČ. rušeč življenja, prelivajoč potoke naše nedolžne krvi, ker iz tega trpljenja vsklije cvet naše svobode: ujedinjenje jugoslovanskega naroda na podlagi dunajske deklaracije ob samodoločbi naroda. Hrepenimo po miru, ki nam donaša to srečo. Zastav, ljamo besedo, da bomo to veliko idejo-voditeljlco vcepljali v dušo našega naroda, v srca nedolžne dece, ker ga šele naciionalno osveščenje dovede k popolni duševni svobodi, po kateri moramo težiti! Brez tega ni sreče narodu — a doseči jo moramo! Verujemo v nacijonaino preporojenje Jugoslovanskega naroda, a blagoslovljeno vsako delo, ki vodi k temu velikemu cilju! Poštni urad Tolmin. S 15. marcem t. I. se otvori poštni urad Tolmin začasno samo za pisemsko poŠto, vštevši službeno in zasebno rekomandacijo in za denarni (poštno-uakazniškl in poštno-hranilni-škl) promet Prijava ovac. Mestni magistrat pozivlje vse lastnike ovac v področju tržaške občine, da do 15. marca 1918 po stanju 10. marca 1918 prijavijo pristojnemu oknrinemu ali vaškemu načelniku natančno število ovac v njihovi posesti in sicer po starosti nad In pod 5 meseci. Isto so dolžni storiti tudi oni v občini bivajoči lastniki, ki imajo svojo drobnico Izven tržaške občine. Učiteljsko društvo za Trst hi okolico ima zelo važno sejo jutri, v četrte':, ob 4M v prostih slovenske šole na AeQuede:tti. Vodstvo svetoivaaskega Narodnega doma pri Sv. Ivanu ima svojo sejo v četrtek, 7. t m., ob 7M zvečer. Vse p. b. gdč. pevke, ki sodelujejo v mešanem zboru o priliki Krekovega slavja v Trstu, vljudno prosim, da pridejo danes, v sredo, ob 6. zvečer v dvorano Narodnega doma. Gospode pevce pa prosim ob 6 in pol tudi v dvorano. Prosim, vsi in točno, — Pevovodja. Zdravstveno stanje v Irstii. Mestni fizikat je v času od 23. februarja do 2. marca ugotovil 20 novih slučajev nalezljivih bolezni in sicer: davkre 12 (Sv. Vid. Staro mesto. Sv. Jakob, Ferneto po 2, Stara mitnica, Skedenj, Sv. Ana, Sv. Ivan po 1), skrlatinke 1 (Sv. Ana), legarja 4 (Staro mesto 2, Farneto in Barkovlje po 1), trabona 3 (Stara mitnica, Sv. Ana, Sv. Ivan). Umrla J« v bolnišnici za davico 1 oseba in Z£i le ga r jem 1. Vojno - pomožni urad političnega društva »Edi-nostif posluje v prostorih .»Tržaškega podpornega in bralnega društva« v ulici Carintla št 39, I. nad., na levo. ir sicer, izvzemši nedelje In praznike, vsak dan od 9 in pol dop. do 12 In po! pop. Ob tem času je urad na razpolago strankam za vsakovrstna pojasnila In sestavljanj« vic« v vojno-cskibnih in raznih drugih zadevah. V slučajih potrebe bo poslujoči uradnik za stranke tudi osebno posredoval na pristojnih mestih. Uradniki slovenskih denarnih Zavodov. Meseca marca se bo vršilo v LJubljani zborovanje uradnikov vseh denarnih zavodov. Razpravljalo se bo o položaju, ki |e prišlo vanj uradništvo te vrste vsied razmer, provzročenik po vojni, ln o načinu, kako naj si ohranijo ln zagotove obstanek v bodočnosti. Minolega meseca so se razposlale na uradnlštvo vseh slovenskih denarnih zavodov Informacijske pole. Nujno prosimo vse one. Id so te pole prevzeli, naj jih čimpreje in točno izpolnilo ter Jih vrnejo na naznanjeni naslov, ali pa »Društvu zasebnih uradnikov in uradnic na slovenskem ozemlju v Ljubljani«. Radi važnosti stvari, ki se bodo razpravljale na zborovanju, se vabijo uradniki in uradnice vseh denarnih zavodov, da se zaneslljvo udeleže zborovanja — oddaljeni vsaj po enem odposlancu. Kdor bi želel nastopiti s kakim referatom, tisočem se stvari, naj to prijavi označenemu društvu. Hoteli In gostilne sa Goriškem. — -Osrednji odbor za vrnitev beguncev in obnovo Primorja« na Dunaju. L Bankgasse 2 je pred časom pozval lastnike hotelov in gostilen ter morebitnih najemnikov na Goriškem, ki so večinoma ali vsaj deloma namenjeni tujskemu prometu, naj prijavijo svoja imena in sedanje bivališče. Na to se jc prijavilo veliko število prizadetih hotelirjev in gostilničarjev, ki dob* v kratkem pojasnila ta navodilo, kaj jim bo storiti, da bodo deležni podpor, ki so določene za povrnitev Škode, nastale vsled Izostalera tujskega prometa med vojno. Načeloma se jim priznava obrestovanje ia morebitna odplačila vknjl-ženih dolgov doslej ie za dve leti, zdaj pa se namerava priznati jim vse to Se sa tretje leto. Pri velikih podjetjih, kakor m. pr. »Parkhotel« v Gorici, bo znašala ta odškodnina že visoko svoto. Teh podpor utegnejo biti deležne celo manjše gostilne, ki sicer nimajo sob za tujce, ali so služile tujskemu prometn, n. pr. gostilne blizu železniških postaj itd. Kdor meni, da more opravičeno zahtevati take podpore, a nam doslej svojega naslova Se al naznanil, naj to čim prej stori. t žalosti potrtim srcem naznanjamo vsem prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš dobri soprog in oče rej FerlMga OAROVL Za aovo ftoto v okraja Sv. VMa so darovali: Fr. S. 5 K, Hubert Leiler 3 K, I. O. 1 K, Justa Suban 5 K, Vlad. Fimdžlč 3 K, Iva Orsdllar S K, Karla Požar 1 K, Mihael Pleteršek 1 K Maric« Bartol 3 K, Iva Sabadin 4 K. Francika Mfflč 2 K, Pernicich 40 v, Bak J K. N. N. I K, Valerija Oombač 1 K, Roj-el 10 1C, N. N. 2 K. H Schmidt 5 K. Jožica Dovgan 2 K, Marica Sček t K, Ivan Suban 2 K, Ponikvarjevi 2 K, Antonija Oermek 2 K. Karla Valentlč 2 K, Pina Negode t K, Tončka Odina! 2 K, Neža Hribernlk 3 K, Abram 1 K, JVUhael Gombač 2 K. Vinko Trobec 3 K, Edvard Roflc 1 K, Kare! Urdih 2 K, Ivan KraH 2 K. Alois Schramek 2 K. Milka Karis 2 K Berta Sne 2 K, Več neznanih K 2*52, Marila Clemencich 2 K, Justina Petelin I K. Ivan Brusi 1 K, Angela Setničar 2 K, Otj;a Sorč 10 K, Marica Daneu 2 K, Antonija 2gur 2 K, Pavla Udovlč 1 K, Vekoslav SuŠelj 2 K, Andrej Ličen 5 K, Anton Vrtovec 4 K, Fran 2ibema 2K, A. Pirich 5 K. Antonija SlavJk 10 K. Sosič 1 K. Terezija Ll-ien 2 K, Jožeia Lokar K 1*60, Alolzija BenevoK 3 K, vlan Klun 2 K, Prošclej Matija b v, Milka Vad-nal 2 K, Ante Krota 6 v. Vlšnjavec 40 v, Negode Ana 30 v, Svagel 20 v. Vugl Brokolo 10 v. Ant. Baul 20 v, Jožefa Lenardon 1 K, Gondolo Pepe 20 v. Pepele Bičerin 20 v, Dolfi Schusterschitz 20 v, Karla Fonda 1 K, Josip Jerončič 1 K, Ana Brana 40 v, Blaževlč 20 v, Kocjančifi 20 Rožica Vouk l K, Pavla KocjančiC 2 K, Eruest Prelc 50 v, Ivan- ka 2ivec 3 K, M. Gerbec 2 K, VirgiUJ Sček 20 K. Denar hrani podružnični tajnik. — Na prireditvi ženskega odseka »Šentjakobske Čitalnice« v korist Krekovega spomenika so darovali oziroma preplačall vstopnino po 10 K: Del. kons. diuStvo, gospa 2iberna, GombaČ, I. Stepan-ćič, B. Sbil 8 K. A. SmerdelJ 8 K. J. Merhar 12 K. A. Pouh 7 K. Iv. Prelog (K, L Tomažič 5 K, Zega 5 K, M^urič 4 K, Kosič, Zevskl, N. N. po 2 K. Trošt 1 K. V naturalljab: gospa CernigoJ kržič kruha ia kavo '^sti dohodek po odbitju stroškiv znaša «72TS9 kroa, kateri znesek hrani uprava lista. Odsek se prisrčno zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način pripomogli do tega uspeha ter upa, da ga bodo pri slučajni novi prireditvi i&otako podptiaU, ter glede slučajno dogodivšlh te pn mankljajev pripomogli z nasvetom. Ženski odsek »Šentjakobske Čitalnice«. — V počaščenje spomina pok. sestre tovariša F. Cibic je darovalo učiteljsko osobje slovenske mestne šole ▼ Rojanu J4 K ca vdora la sirote padlih volakov. Darovi »Osrednjemu odbora« Dana! L Bankgasse 2. — Tretji izkaz darov: Vlad. Lokar, c. in kr. poročnik 30 K; Fr. Bratušek. tupnlk Svetinje 20 K; Anton Detela c. in kr. poročnik 40 K; Mart. Meško pri Kapeli 30 K; župni urad Barkovlje (Trst) 60 K; 1 Sekol, Vogrče p. Pliberk 10 K; Ljubljanska kreditna banka ▼ Ljubljani 1000 K; Županstvo Prvačina 50 K; Fr. Doberšek, župnik, Koprivnica 116 K; Valentin Svara, Senovica 5 K; Hranilno ln posojilno društvo ▼ Ptuju 500 K; Jadranska banka, podružnica Dunaj K 20GO; Deželna upravna komisija v Poreču 100 K; Vladni komisar za :..*.>to Trst 200 K. — Plemenitim darovalcem iskri f hvala danes, po kratki bolezni v naročju svojih dragih mirno v Gospod« preminul. Pogreb predragega pokojnika se bo vr£U v četrtek, 7. t. m., ob 3 pop. Is biše žalosti Rojaa-Scala Santa IL 227. ROJAN TRST. *. marca 1918. MARIJA roj. PETELIN, soproga Robert, Josip (odsotni) sinovi. Ljudmila, hči Češko Bndjevička Restavracija (BosA- fcova uzorna 6e£ka gostilna v Trstu) se nahaja v ul. Q. OaJatti (zraven glavne pošte.) SJovensJta i>£$trt?žba in slovenski jedilni listL [□□iS. S C£3 ALI : jTjttiTnAja po »ne Usiikae D&jo euki&s vej. — Najui : pristojbina 60 K rtot bes« io j pCTnj b«t>ade — rman-i i-**-* irei- Trst - 013 stadion 10 - Trst OUprt gU 8'2 zuečsr naprej I == vstopnina s 2 ^KONJAK destiliran Iz vina lastnega pridelka. Pri oslabelost od starosti in želodčnih tež-kočah je iz vina destiliran star konjak že stoletja znano preizkušeno okrepOilo 12 let starega v 4 pollitrskih steklenicah po-šiiem franko za K 80, mlajšega 3 letnega Čudovito bolečine tolažeče vdrgavalno sredstvo zoper trganje v udih, 4 pollitrske steklenice K 60. — Vino od 56 litrov naprej — Bell rlztfng K 4.80 hi rdeći bitr-gunder per L K 5.20 BEKEOIKT HERTL, veleposestnik graščina Ooliče pri Konjicah, Štajersko, n n mi i i n mini iubii totiak. tj| ULJ £ J Hfl Sadna dreeem: drevje iabaa u vr»te jj-o-Jsjs, Joaip Štrekelj v Kamna (Goriško>• ?cup;m v vitati množici. PlaPum po ■ »j %-išjib daniia;ih cenuh. Zuid eršič Općina St. ~ 1877 Vinske Gdđff S2 l kleti, Paifumiran in okusno urejen. Nadomestek toaletnega mila. Vsebina enega kartona 2l/t ducata, stane franko kiou 26.50, Razpošilja tvrdka LANG & COMPs Osijek, i karan ln i \m I M P r* i 1-92 aaspsd 34 let star, * drtavni službi, Toj-|ilna pr st, I It r svrho žeai ve cnanja z gospo^ilčno ali vdovo brez otrok fremclce imajo prednost. Cenjece pfv.ndVe na Id*, odi. Edinosti po6 proti rmzbitjtt. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja podiljatev na morju in po eah«ni. Življenjska zavarovanja v najrazJ-Anojii kombi, ascijah. Delniška glavnica in rezerve dne 31, decembra 1915 K 19^,625.992-40 Stanje zavarovalne rUvitce ca tivijeije (M 12 1915) K 54MO.S.H49-— Odkar obstoja draiba, je bdo v braoAah iz- plačano na ftkod.ih K 872.45 ! 443 8,1 Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih lo vajt r»ej$fh krajih Avstro -Otfrs!,e snoncrhf/e. aBiimsiiimi K ii&šaiBs DneunHt „ESlwsr u Trstu !• isdai in aal <~i:o ob H. 7. 8 in tf nr- J^D Trst Oiti Ccsm đl RlspirniD Jt23. 5 (tisti] pjsbija) Hapltcl In rezerva K t3.2C0.003— FlUjalke; DuuaJ Teeethotstrasse 7—9, L>ab ov i,( Kotor Ljubljana, Me. jv i, Opatja, Split, J:imenih, Zadar. Vfo^e r.a knjsžice 312°o Vls^e kn]l2:co od dneva vloge do dneva vzdiga. Reotn davek pia ^e baiika od s o,ei: i Obrestovanje viog t:a tekoćem in ži.o-ja:unu po dogovoru. Axreditivi če