■o
Im Ir-
■co ¡>n ic"> "o
Prehrana v vrtcih in šolah pod drobnogledom
Malo delo - argumenti »za« in »proti«
HTM'	
90,6 95,1	95,9 100,3
nT']' k	:
VSAKT0R	EK IN PETEK
Št. 26/Leto 66/Celje, 1. april 2011/Cena 1,30 EUR
^nn
Reševanje velenjske reševalne službe
Razkrivamo ozadje. Gre za sporno kadrovanje ali vestno varčevanje - to je zdaj
vprašanje!
Zgodbe, ki jih piše življenje
Mercator Center Celje
OpekamlSka 9, Celje, tel. ¿t: D3/4?6 80 00
„Od realizma do abstrakcije"
slikarska razstava / od t. aprila do 19. aprila 2011
Pomlad je pravi cas za nov začetek.

mm
Vojni š Ua gmajna, užitek bivanja!
Za ogled poktiflc» 365 287
Ustvarite svoj dom v Vojniški gmajni ie ca pomlad ir iikortetite dodatni popust. fe se za nakup stanovanja odločite do 15. aprila 20111
UrwMi. mllriliiii^Mfl.ff II
UVODNIK
Laži mi
TATJANA CVIRN
Si vas je danes že kdo prvoaprilsko privoščil? Če ne, je časa še dovolj, saj pri nas na prvi april laganje ni omejeno samo do opoldneva kot ponekod. Žal tudi za ostale dni v letu pri nas ni nobene omejitve. Je pa seveda razlika, ali nekoga prvoaprilsko duhovito in nedolžno potegnete za nos ali pa mu natvezite laž, ki ima lahko dolgoročne posledice. Pri prvih se ob razkritju skupaj smejimo, druge lahko pustijo v življenju globoke rane, sploh če so nam lagali naši najbližji, ki smo jim najbolj zaupali.
Verjetno se strinjate, da ni človeka, ki ne bi nikoli izrekel vsaj drobne laži. Čeprav je ravnal v prepričanju, da je z neresnico sočloveku prizanesel, da bi ga resnica bolj prizadela, kot ga je laž, je to navsezadnje še vedno laž. Ali je potem laganje z dobrim namenom dovoljeno? Ali niso tudi vsi tisti politiki in gospodarstveniki, ki so jih ujeli pri nečednih poslih, ravnali v prepričanju, da so bili njihovi nameni čisto v redu? Zanje že. Morala pri tem tako in tako že dolgo nima več kaj iskati.
Kot otroci smo brali pravljico o Ostržku, ki mu je nos zrasel ob vsaki laži. Bujna domišljija je seveda poskrbela, da nas je bilo vendarle malo strah, ko smo izrekali svoje otroške laži, kar pa ni dolgo trajalo. Nos je namreč rasel le v pravljici... Smo pa vsak po svoje razumeli vzgojno poglavje o tem, da je »prodajanje« neresnice neprimerno, da to ni dejanje, ki bi ga okolica odobravala, da je bolje povedati resnico, pa naj je še tako slaba, ker laž pride vselej na dan. Eni so to lekcijo preslišali in še vedno lažejo ob vsaki priložnosti, drugi se k temu zatečejo(mo) občasno, pa še takrat se (nam) zdi, da s(m)o imeli dober razlog ali da majhna neškodljiva laž nima posledic. Pa je res tako ali gre le za tolažbo in ponovno laganje sebi? In če majhna laž nima posledic, zakaj potem sploh lagati? Zapleteno.
Bistvo je verjetno v tem, koliko morale in zdrave presoje ima nekdo v določenem trenutku in kaj vse je oziroma česa ni pripravljen storiti za dosego svojih ciljev, kje postavi mejo. Ko se vsakodnevno okoli nas razkrivajo zgodbe o lažnivcih, o ljudeh, ki bi morali biti za zgled in za katere se izkaže, da so poskrbeli predvsem za svojo r.., je najbolj šokantno to, da tudi ob vseh dokazih, ki jim jih servirajo, še vedno lažejo. Gledajo v kamero ali človeku v oči in niti ne trenejo.
Zadnje čase gledam na televiziji kriminalno serijo, v kateri nastopa strokovnjak, ki na osnovi načina govora in neverbal-ne komunikacije ugotovi, ali nekdo laže. Menda so raziskave pokazale, da se lažnivci resnično razkrijejo z načinom govorjenja in mimiko obraza ter s kretnjami. Škoda le, da nismo vsi strokovnjaki za njihovo prepoznavanje. Kako enostavno bi bilo potem marsikaj v življenju!
Ob 1. aprilu - neuradnem prazniku norcev še iz daljnega
18.	stoletja, ko je dvorni norček nasmolil kralja Ludvika XIV. - smo vam jo tudi mi malce zagodli. Zlagali smo se vam kar dvakrat. Vas pa vabimo, da odkrijete naslova obeh »prvoaprilskih« prispevkov in nam pisni odgovor posredujete na naslov: Uredništvo Novega tednika, Prešernova
19,	3000 Celje ali po elektronski pošti: tednik@nt-rc.si. Zaupajte nam tudi vaš točen naslov in telefonsko številko. Med pravilnimi odgovori bomo namreč izžrebali dva bralca in ga oblekli v majico naše medijske hiše.
Odgovor nam pošljite najpozneje do srede, 6. aprila 2011.
Uredništvo Novega tednika
PETEK
SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK
	V*1 i-	1 1	
J 2f			JNr"t
			''' S
ME	m ed	CBE	nisi
Reševanje reševalne službe -kaj pa pacienti?
Velenjska reševalna služba zaposluje tudi orodjarja, ki včasih opravlja še nujne prevoze - Reševalci opozarjajo na slabšo varnost - Pacienti niso ogroženi, trdi direktor
Kadrovske menjave
»Naša reševalna služba počasi, a vztrajno tone glede strokovnosti in varnosti,« pravijo velenjski reševalci. Direktorju Zdravstvenega doma Velenje Jožetu Zupančiču so večkrat razlagali, da nova organizacija dela ni dobra, predvsem pa so ogrožena tudi življenja pacientov. Opozarjali so predvsem na problem, da pacienti niso deležni storitev, ki jih sicer plača tudi zdravstvena zavarovalnica, to je spremstvo pri nenujnih in seveda nujnih reševalnih prevozih. Tudi na to sta opozorila nadzora ministrstva za zdravje in Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije, ki sta odkrila še več nepravilnosti in neupoštevanja standardov v velenjski reševalni službi.
Ključna težava je, da so pacienti prikrajšani za storitve, ki jih sicer krije zavarovalnica, kar torej pomeni, da jih zdravstveni dom dobi povrnjene. Gre za nenujne prevoze, ki bi jih morali opraviti s spremljevalcem, toda dostikrat se v Velenju zgodi, da tudi v primeru nujnih prevozov vse opravi voznik sam. To pomeni, da pride voznik po pacienta na dom, kjer ugotovi, da je nepokreten. Ker ga sam ne more spraviti v reševalno vozilo, mora prositi svojce, da mu pri tem pomagajo; če jih ni doma, pride prav pomoč sosedov. Reševalci vedo povedati, da so jih ljudje na terenu zaradi takšnih prošenj tudi že pošiljali v različne dele teles ... Najhuje pa voznika šele čaka. Med vožnjo do bolnišnice mora takega pacienta ves čas spremljati v vzvratnem ogledalu, da vidi, če še diha ali morda ne bruha. »Včasih se zgodi, da do Celja stojiš štirikrat. Moraš ustaviti avto, pa četudi si kje na avtocesti. Človeku moraš seveda pomagati,« pravi Nejc Tamše, voznik reševalnega vozila.
Varčevanje z znižanjem standardov
Tamše je sicer zdravstveni tehnik. Lahko pa se vam v Velenju zgodi, da bi prišel po vas orodjar! V duhu varčevanja so namreč v velenjski reševalni službi zaposleni tudi taki, ki tam ne bi smeli biti oziroma bi morali biti na kakšnem dru-
Potem ko so se reševalci oglasili in opozorili direktorja na težave, ki bodo ob reorganizaciji nastale, je direktor z mesta vodje reševalne službe odstavil Janeza Kramarja. Zdaj tega delovnega mesta ni več oziroma reševalno službo vodi laboratorijski tehnik. Kramar je sicer inštruktor evropskega sveta za reanimacijo za področje oživljanja odraslih in inštruktorski kandidat za področje oživljanja otrok, International travma life support inštruktor, habili-tiran strokovni sodelavec Zdravstvene fakultete na področju javnega zdravja, bil je član skupine za izobraževanje za prehospitalno okolje ministrstva za zdravje, bil je sodelavec ministrstva za zdravje za opravljanje strokovnih nadzorov služb, leta 2005 je dobil zlati znak
(najvišje priznanje Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije), je soavtor nacionalne poklicne kvalifikacije za poklic zdravstveni reševalec, licenciran za preverjanje in učenje nacionalne poklicne kvalifikacije za poklic zdravstveni reševalec, član izvršilnega odbora sekcije reševalcev v zdravstvu in član podkomisije za izobraževanje, predavatelj in inštruktor sekcije reševalcev v zdravstvu in strokovnjak zbornice zdravstvene nege. Septembra 2009 so ga premestili v zdravstveno postajo Šmartno ob Paki, kjer dela v pediatrični ambulanti. Kar pa je še vedno bolje, kot se je zgodilo dvema kolegoma, ki sta bila zaposlena za določen čas. Lani, potem ko sta se tudi oba javno oglasila, jima pogodbe niso podaljšali.
gem delovnem mestu. Orodjar sicer lahko vozi sanitetne prevoze, to so prevozi na primer na dializo. Napačno je to, kar se dogaja, ko opravlja tudi reševalne prevoze, česar po predpisih ne bi smel početi. Ni pa to edini primer napačnega kadrovanja v velenj ski reševalni službi. Odgovorna oseba za zdravstveno in babiško nego v dežurni službi j e vodja delovne enote in ima zgolj peto stopnjo izobrazbe. Še bolj žalostno je, kaj je ta oseba odgovorila ob strokovnem nadzoru, kot j e zapisano v poročilu: »Za pridobitev poklica diplomirane medicinske sestre se ne izobražuje, pove, da za študij zdravstvene nege ni zainteresirana.« Ob reorganizaciji je službo vodje reševalne službe izgubil Janez Kramar, odprli pa so novo delovno mesto »zdravstveni tehnik z odgovornostjo«. To danes zaseda laboratorijski tehnik!
Izvirni greh je reorganizacija
Težave velenjske reševalne službe so se začele z reorganizacijo službe septembra 2009, ki je reševalno službo razdelila na dva dela, in sicer na službo nujne medicinske pomoči in na reševalne prevoze. V reševalni službi ni dispečerja, to je oseba, ki bi skrbela za prejete klice in jih tudi usmerjala, hkrati pa bi ta oseba točno vedela, kje je kateri rešilni avto oziroma reševalna ekipa. Da bo delo brez dispečerja ob ločenih ekipah reševalne službe
Reševalci (z leve) Vito Hrovat, Nejc Tamše in Janez Kramar
precej oteženo oziroma da bo reševalna služba razpadla, so reševalci direktorju ZD Velenje Jožetu Zupančiču skušali večkrat razložiti. »Direktorju se ni nič dalo dopovedati. Vse sestanke je prekinil in šel,« se spominjajo reševalci. Februarja 2010 je bila sklicana izredna seja zavoda, ki pa jo je direktor po desetih minutah zapustil.
Kaj pa gospodarska škoda?
Ustanoviteljice bi morala zanimati tudi domnevna gospodarska škoda, ki jo je ugotovil strokovni nadzor. S takim izvajanjem nenujnih reševalnih prevozov, ko na vožnji poleg voznika ni tudi usposobljenega spremljevalca, se namreč ti obračunavajo kot sanitetni prevozi. To pa pomeni, da se takšna storitev obračunava s približno polovično ceno; tako zdravstveni dom iztrži od zavarovalnice pol manj, kot bi sicer.
Opozorila v gluha ušesa
Prav februarja 2010 je bil v velenjski reševalni službi opravljen nadzor z ministrstva za zdravje. Ugotovili so, da v
zavodu ne upoštevajo standardov ravni izobrazbe, ekipa za nenujne prevoze prav tako ne deluje v skladu s standardi, obstaja tveganje, da bi v
Zapoznela reakcija ustanoviteljic
Čeprav so reševalci na probleme opozorili tudi na izredni seji sveta zavoda, se ustanoviteljice, torej Mestna občina Velenje ter občini Šoštanj in Šmartno ob Paki, do zdaj niso preveč vmešavale. Zdaj pa je velenjski župan Bojan Kontič zahteval pojasnila, z velenjskim in šoštanjskim županom pa so se reševalci tudi sestali. Na Kontičevo pobudo se bodo v ponedeljek sestali reševalci, vsi trije župani in vodstvo velenjskega zdravstvenega doma.
nočnem času ostala dežurna ambulanta prazna, oprema za reševanje življenj ni ustrezno porazdeljena po reševalnih vozilih, opozorili pa so tudi, da reorganizacija slabša delo ekipe nujne medicinske pomoči. Spremenilo se ni nič.
Nepravilnosti glede reševalnih prevozov je ob strokovnem nadzoru čez dobrega pol leta ugotovila tudi Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije. V svojem poročilu, ki so ga izdali decembra lani, so med drugim zapisali, da so v Velenju ugotovili strokovno nepravilno izvajanje nujnih in
nenujnih reševalnih prevozov pacientov brez spremstva. Ugotovitev zbornice je, da je takšno ravnanje ZD Velenje »nedvoumno strokovno nepravilno, ker predstavlja nevarnost za zdravje in življenje vseh pacientov, ki potrebujejo nujni reševalni prevoz«. Tudi pri nenujnih prevozih ugotavljajo, da je odločitev zdravstvenega doma, da pacienti ne dobijo spremstva, v nasprotju s strokovno doktrino in z veljavno zakonodajo.
Velenjski pionirji
Znižanje izobrazbenih standardov pri zaposlovanju bi seveda pocenilo delovno silo. Zapisniki sej Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije kažejo, da je bilo pobud s strani direktorja velenjskega zdravstvenega doma, da bi se standardi pri zaposlovanju znižali, kar nekaj. Gre za to, da bi delo diplomiranih zdravstveni-kov v reševalni službi, vključno z nujnimi prevozi, lahko opravljali kar tehniki zdravstvene nege. Poleg velenjskega direk-
Vsi za bolj polno
zdravstveno
blagajno
Po nekaj poskusih smo vendarle prišli do pogovora z direktorjem Zdravstvenega doma Velenje Jožetom Zupančičem. Direktor zavrača vse očitke: »Trdim, da je naša služba dobro organizirana, da pacienti niso ogroženi, da so dobro oskrbljeni in da imamo pohvale tudi z njihove strani.« Primerov, kot jih navajajo reševalci, da morajo vozniki reševalnih vozil včasih tudi na nujne vožnje sami oziroma da morajo v vzvratnem ogledalu spremljati pacienta, če še diha ali morda ne bruha, ne pozna: »Ne vem, kje je on dobil ta primer. Jaz sem se pogovarjal z vodjem naše urgentne službe, z zdravniki, ki delajo v naši urgentni službi in tudi zunanjimi zdravniki, in tega podatka nimam.« O pogovoru z reševalci je dodal le še odgovor, zakaj je zapustil izredno sejo. Pravi, da zato, ker je hotel dati reševalcem, ki so ga obtožili, da nad njimi izvaja pritisk, možnost, da članom sveta zavoda v miru povedo, kako ta pritisk izvaja.
Glede na to, da sta dva strokovna nadzora ugotovila nepravilnosti, smo direktorja Zupančiča soočili tudi s tem. Zakaj niso v zdravstvenem domu na poročilo nadzora odreagirali, ni odgovoril. Ko smo mu citirali del poročila, ki navaja, da takšna organizacija dela hromi delovanje službe nujne medicinske pomoči, pa je skočil v besedo: »Ne hromi.« »Ampak, to so zapisali.« »Nič hudega. Naj še enkrat pridejo, pa bomo pokazali, kako je to bilo.«
Zupančič se zavzema še, da bi dela diplomiranih zdra-vstvenikov opravljali kar zdravstveni tehniki. Trdi, da ima za to podlago v pravilniku o službi nujne medicinske pomoči, ki dovoljuje, da delo opravlja ali diplomirani zdravstvenik ali zdravstveni tehnik, čeprav pravilnik o prevozih pacientov pri nujnih prevozih zahteva diplomiranega zdravstvenika. Zupančič še zatrjuje, da je v pripravi pravilnik, ki bo pravilnika uskladil. Na ministrstvu za zdravje pripravo novega pravilnika zanikajo. V vsakem primeru pa prevoze, ko je zraven ali diplomirani zdravstvenik ali zdravstveni tehnik plača zdravstvena zavarovalnica. Zakaj se je torej odločil tu varčevati? Zupančič odgovarja v duhu zavedanja, da moramo vsi varčevati in misliti na prazno državno »kaso«: »Povsod tam, kjer lahko zdravstveni tehnik opravi enako strokovno kvalitetno delo, ne vidim razloga, da bi zaposlovali diplomiranega. Navsezadnje bi lahko zaposlovali tudi zdravnika, pa bi bilo še dražje, pa bi bilo še boljše. Ali ne bi bilo boljše, če bi se trije zdravniki vozili v avtu noter? Iščemo racionalno zasedbo, ki ustreza strokovnim standardom.« Minister za zdravje Dorijan Marušič v svojem odgovoru na poslansko vprašanje ni za nižanje izobrazbenih standardov. Direktor Zdravstvenega doma Celje prim. Stanislav Kajba prav tako ne: »Težko zagovarjamo, da potrebujemo manj izobražen kader.«
torja sta se za to zavzemala še dva direktorja zdravstvenih domov, vendar ne iz naše regije. Kljub temu, kot nam je povedal direktor združenja zdravstvenih zavodov Metod Mezek, v združenju o tem nimajo enotnega mnenja.
Proti znižanju standarda so tudi v združenju zdravstvene in babiške nege. Namigovanja, da gre za nekakšen »lobi« diplomiranih zdravstvenikov, ki si želi čim več zaposlitev, pa predsednik sekcije reševalcev Jože Prestor zavrača. Priznava sicer, da bo v prihodnje precej diplomiranih zdravstvenikov, saj te šole rastejo kot gobe po dežju, vendar so ti kadri dosti
bolj usposobljeni, zato se v sekciji reševalcev za dodatna izobraževanja zavzemajo. Poleg tega lahko reševalci z višjo izobrazbo delajo več in z večjo odgovornostjo.
O zniževanju izobrazbenih standardov je ta teden na poslansko vprašanje šoštanj-skega župana Darka Meniha odgovoril minister za zdravje Dorijan Marušič. Pojasnil je, da temu na ministrstvu niso naklonjeni ter ob tem napovedal tudi nove nadzore nad izvajanjem nujne medicinske pomoči, ki bodo pozno pomladi.
ŠPELA KURALT Foto: SHERPA
iDNJA NOVICA
Ko najmanj pričakuješ, jih potrebuješ. Foto: (arhiv NT)
Ministri po pavlihovsko?
Pred dnevi smo se vsi, ki se zavedamo pomena 3. razvojne osi in hitre ceste Šentrupert-Velenje, malce kislo nasmehnili ob napovedi okoljskega Roka Žarnica, da naj bi se trije ministri (še kmetijski Dejan Židan in prometni Patrick Vlačič) 1. aprila odpravili na teren v Savinjsko dolino. Kot smo izvedeli, ministrski trojček danes res prihaja v naše konce, samo da nihče, niti župani niti javnost, včeraj dopoldne še niso vedeli, kdaj, kam in kako. Glede na to, da je usklajevanje za skupni sestanek trajalo mesec in pol, si drznemo natolcniti, da bomo morda do poletja izvedeli, kakšna bo usoda načrtovane trase.	US
Medsosedska pomoč s črno piko
Poslanci so s tesno večino v torek prižgali zeleno luč noveli zakona o preprečevanju dela na črno, ki je vzbudila veliko negodovanja zaradi pojasnil, kaj sodi in kaj ne sodi v termin »medsosedska pomoč«. Poslušali smo opozorila - od tega, da sosed ne bo smel obrezati sadnega drevja, do tega, da frizerka s svojim s.p.-jem ne bo smela doma urediti pričeske. Če poenostavimo, slednje, torej o frizerki, velja - po zakonu sosed sosedu ne sme nuditi brezplačne pomoči, če gre za dejavnost, ki jo opravlja poklicno.
V bistvu gre samo za dopolnjevanje 11 let starega zakona o preprečevanju dela na črno, ki bi ga radi omejili z novimi, s strožjimi opredelitvami in z ostrejšimi sankcijami. V noveliranem predlogu so izrecno navedene dejavnosti in izjeme, ki se ne štejejo za delo na črno: sosedska pomoč, delo v lastni režiji, nujno delo, humanitarno, karitativno, prostovoljsko delo (po tem zakonu in po drugih predpisih), osebno dopolnilno delo in kratkotrajno delo.
Zgolj kot pomoč
Zato poudarimo, da si bodo sosedje še lahko pomagali, vendar poklicni avtome-hanik ne bo smel sosedom zastonj popravljati vozil. Določbe glede sosedske pomoči
Ne glede na spremenjen zakon si lahko sosedje, seveda ne kot s.p.-ji, pomagajo
zaposlitve pred razkritjem poravnati vse obveznosti iz naslova delovnega razmerja najmanj v višini minimalne plače za vsak mesec opravljenega dela.
Posameznika lahko doleti kazen v višini 2000 evrov. Sankcija za posameznika, ki je zaposlen na črno, bo 1000 evrov, za študenta, ki dela brez napotnice, pa 500 evrov. Posameznik, ki bo prijavil delodajalca, ki ga je zaposlil na črno, bo oproščen sankcij. Za ponavljajoče se kršitve in hude kršitve je predvideno plačilo dvakratnika predpisane globe. Med nadzorne organe se vključuje Carinsko upravo RS, s čimer bodo lahko v nadzor nad opravljanjem zakona vključili dodatne inšpektorje.
URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA
www,novitednikxoi
sno ali sezonsko pomoč pri posameznih opravilih.
Delo v lastni režiji je, recimo, pleskanje stanovanja ali »brkljanje« po lastnem avtomobilu, a tudi vsa dela na nepremičninah in premičninah (na primer košnja trave ali pomoč v gospodinjstvu) v lasti sorodnikov do drugega kolena. Kar pomeni, da si lahko pomagata brata ali
Zakon o preprečevanju dela na črno je podprlo 44 poslancev, 33 pa mu je nasprotovalo. Če bo državni svet na zakon vložil veto, potem bo vlada morala v podporo zakonu prepričati vsaj še dva poslanca.
se namreč zaostrujejo s tem, da je ne morejo ponujati obrtniki in podjetja, torej tisti, ki isto dejavnost opravljajo na trgu. Prav tako za sosedsko pomoč ne velja opravljanje dela na nepremičninah in premičninah, namenjenih za opravljanje dejavnosti. Na primer: če ima nekdo registrirano gostinsko dejavnost, mu v okviru sosedske pomoči ne more »brezplačno kot sosed« pomagati v gostilni, lahko pa mu pomaga pri drugem delu, ki ni vezano na njegovo gostinsko dejavnost.
Za sosedsko pomoč se šteje opravljanje dela med (pravimi) sosedi, če med njimi ni sklenjene pogodbe in je delo opravljeno brez plačila ali druge materialne koristi ter če ga ne opravi prijavljeni mojster. Kar v praksi pomeni, da sosed, ki se uradno preživlja z opravljanjem vo-dovodarskih storitev, ne sme brezplačno renovirati vodovodne napeljave, načelno pa lahko pomaga pri napeljavi električnih žic. Pri sosedski pomoči naj bi šlo le za obča-
svakinji in ne samo starši in otroci oziroma zunajzakonski partnerji.
Humanitarno in karitativno je brezplačno opravljanje dela za organizacije s takim statusom, prostovoljsko delo pa je urejeno s posebnim zakonom. Širša je zakonska definicija osebnega dopolnilnega dela, saj gre za pomoč v gospodinjstvu, za nabiralni-štvo, druga manjša dela, tudi izdelovanje izdelkov domače in umetne obrti. Osebno dopolnilno delo pa mora biti priglašeno v upravni enoti, ki obvesti carinsko upravo in davčni organ; drugi pogoj pa je, da skupni prihodki v koledarskem letu trenutno ne smejo presegati 6000 evrov. To je številka, ki se bo predvidoma usklajevala z rastjo minimalne plače.
Proti plačevanju na roko
Zaradi teh določil je minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Sve-tlik zatrdil, da se sosedska pomoč dovoljuje še naprej pod pogoji in v obsegu, da
ne bo pomenila nelojalne konkurence podjetnikom in ne bo služila kot prikrivanje dejanskega dela ali zaposlovanja na črno. »Dovoljena je, ko gre za solidarnostno pomoč, ne pa takrat, ko gre za plačevanje na roko,« je ponovil minister že slišana opozorila o napačnih interpretacijah, ki so se okrog novega določila pojavljala v javnosti. »Z novelo zakona ne želimo posegati v temeljne vezi med ljudmi, ki so bodisi teritorialno bodisi sorodstveno povezani oziroma so jih povezale izjemne situacije.«
Tudi na ministrstvu so zatrjevali, da namen zakona ni preprečevanje sosedske pomoči, ampak podrobnejša regulacija dela in zaposlovanja na črno in učinkovitejši boj ter nadzor nad temi pojavi.
svojo dejavnost legalno in v skladu s predpisi, plačujejo vse obveznosti, drugi pa se z delom in zaposlovanjem na črno izognejo tovrstnim obveznostim.« Zato, kot poudarjajo na ministrstvu, klasične medsosedske pomoči ne onemogočajo, jo pa strožje regulirajo in skušajo preprečiti, da bi se pod pretvezo sosedske pomoči skrivalo opravljanje pridobitne dejavnosti ali delo na črno, kar predstavlja na trgu nelojalno konkurenco. »Izkušnje s terena kažejo, da so se pod sosedsko pomočjo izvajale dejavnosti, ki s tovrstno pomočjo tako po vsebini kot po obsegu del niso imele nobene zveze. Inšpektor je na terenu na primer ugotovil, da se gradnja hiše v celoti izvaja pod pretvezo >sosedske po-moči< ali >dela v lastni režiji<,
Novost je, tudi zaradi precej poenostavljenih razlag, pred sprejemom naletela na ostre odzive v javnosti. Kot je na primer poudaril pravni strokovnjak dr. Miro Ce-rar, je sosedska pomoč izraz naše solidarnosti, ki nas dela človečne, v kriznih časih pa bi morali v še večji meri spodbujati tako solidarnost kot dobre medčloveške odnose. Takšna omejitev dela na črno je po njegovem »kaplja v morje, z vidika poslabšanja medsosedskih odnosov pa pravi niagarski slap onesnažene vode«.
V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije postavljajo v ospredje prizadevanja, da se delo na črno omeji, ob tem pa zagovarjajo sosedsko pomoč. »V javnosti se ustvarja napačen vtis s tem, da se stalno kažejo posledice sive ekonomije, ne pokaže pa se, kje so vzroki za tak obseg sive ekonomije. Treba je urediti plačilno disciplino, nujno urediti nefleksibilen trg delovne sile in sprejeti delovno zakonodajo, ki bo primerljiva z evropsko.«
Opozorila o tem, da delež sive ekonomije v Sloveniji dosega skoraj 25 odstotkov bruto družbenega proizvoda, seveda niso ostala ne-preslišana. »Pod sosedsko pomočjo se skriva nemajhen delež prikritega dela in tudi zaposlovanja na črno in se na ta način uspešno izogiba nadzoru oziroma plačilu obveznosti. Če želimo zadeve urejati na za vse enakopraven način, potem je nujno treba zadeve regulirati. Krivično je namreč, da tisti, ki opravljajo
čeprav so bili delavci >plačani na roko«.
Višje kazni
Zakon sicer uvaja strožje sankcije za delo na črno in poostruje nadzor. Kazni za delodajalca, ki zaposli delavca, ne da bi z njim sklenil pogodbo o zaposlitvi, bodo lahko po novem znašale tudi 15.000 evrov, za samostojnega podjetnika do 12.000 evrov. Poleg tega bo moral to osebo zaposliti za nedoločen čas in ji za obdobje celotne
NOVI TEDNIK
GOSPODARSTVO
5
Celje s častnim konzulatom
Celje je v sredo obiskal veleposlanik Ukrajine, njegova ekscelenca Vadym Prymachenko, ki se je z gostiteljem, celjskim županom Bojanom Šrotom, pogovarjal o slovenskem, seveda tudi celjsko-ukrajinskem sodelovanju, v bistvu pa je s svojim obiskom potrdil, da bodo v knežjem mestu odprli častni konzulat Ukrajine.
Gre za eno prvih protokolarnih ustanov, ki bo delovala izven Ljubljane, je v povzetku pogovora z ukrajinskim gostom poudaril celjski župan Šrot: »Seveda želimo, da bi celjsko gospodarstvo vzpostavilo še boljše odnose z Ukrajino, častni konzulat pa bo dobra priložnost za navezovanje stikov.« Prostore za konzulat še iščejo, župan Šrot je omenil lokacijo v Celjskem domu, sicer pa stroške delovanja krije častni konzul. Tudi veleposlanik Prymachenko je omenil,
da bi konzulat lahko pomagal pri razvoju medsebojnih odnosov in dodal svoj prispevek na ekonomskem, kulturnem in športnem področju. »Upam, da bo to dober začetek za še boljše odnose med Slovenijo in Ukrajino,« je izpostavil veleposlanik.
Celje kot izhodišče
Kar veliko zaslug za eno od celjskih novosti ima častni konzul Vladimir Podbregar, ki je s svojim podjetjem B&L Utrip iz Latkove vasi dolga leta, od leta 1994, sodeloval z Ukrajino: »V tem času se je marsikaj zgodilo, predvsem veliko dobrega, čeprav je bilo tudi kar nekaj problemov. Ko je Ukrajina izrazila željo, da bi v Sloveniji vzpostavili točko za povezavo na različnih področjih, sem kot pogoj postavil, da je ta točka v Celju. Menim, da je lažje obvladovati del države in navezovati stike s podjetji s
tega območja kot iz Ljubljane.« Podbregar, od lanske jeseni upokojenec, je z Ukrajino sodeloval na gospodarskem in športnem področju, predvsem v odbojki. Sicer Savinjčan, ki je bil rojen v Žalcu, stanuje v Šempetru, osnovno šolo je končal v Preboldu ... »Bil sem v Železarni Štore in ko smo aktivirali tovarno traktorjev, sem kot komercialni direktor skrbel za prodajo po Jugoslaviji.« Poslovno pot je nadaljeval v žalskem Hmezadu, po osamosvojitvi Slovenije pa se je odločil za pot podjetnika.
»Mislim, da je Ukrajina odprta država, temelj je slovanska duša. Hitro se vzpostavijo stiki, tudi v neposrednem dialogu. Vendar je treba najti prave povezave. In s tem imenovanjem mislim, da lahko pomagam slovenskim podjetnikom pri odpiranju pravih vrat,« je še dodal Podbregar.
US, foto SHERPA
Z leve: častni konzul Vladimir Podbregar, župan Bojan Šrot, ukrajinski veleposlanik Vadym Prymachenko in konzul Maksym Tjoki pred celjskim zemljevidom.
Ključ za izhod iz gospodarske krize
Jože Cvetko, Peter Korun in Verner Perin najboljši inovatorji lanskega leta v Žalcu - V zadnjih sedmih letih nagrajenih 32 inovacij
V Žalcu so v torek s podelitvijo nagrad in priznanj okronali bogato bero letošnjega razpisa za inovatorje. Občina Žalec v sodelovanju s partnerji namreč že približno dve desetletji razpisuje nagrado inovator leta. Na letošnji razpis je prispelo sedem prijav, od tega dve skupinski, tako da je pri razvoju prijavljenih inovacij sodelovalo kar 12 inovatorjev in vsi so bili tudi nagrajeni. Čeprav imajo inovacije silno učena in zapletena imena, so uporabne v čisto vsakdanjem življenju.
V žalski občini se zavedajo pomena inovativnosti za razvoj celotne družbe. Čeprav mora inovatorje najprej vzpodbujati, stimulirati in primerno nagrajevati njihovo delovno okolje, torej podjetja in druge organizacije, v katerih ustvarjajo, lahko pomembno vlogo pri tem odigra tudi inovacijam naklonjeno lokalno okolje, so prepričani. »Ti ljudje ne delajo zaradi denarja, ampak
zato, ker želijo narediti nekaj dobrega, in če imajo pri tem tudi podporo v svojem okolju, so še toliko bolj motivirani. S tem tudi lokalna skupnost veliko pridobi. Inovacije pomenijo ključ za izhod iz gospodarske krize,« je prepričan žalski župan Janko Kos. Na občini so veseli, da je inovacij iz leta v leto več, da so med inovatorji tudi mlajši ter da so njihovi izumi tako dobri, da jih je mo-
goče uporabljati v vsakdanjem življenju. Žalska občina je od leta 2004 do danes nagradila že 32 inovacij, za katerimi stoji vrsta ljudi z idejami in več leti trdega dela.
Letos se je bogati beri ino-vativnih rešitev iz preteklih let pridružilo dvanajst inovatorjev (Jože Cvetko, Peter Korun, Ver-
ner Perin, Izidor Čižič, Roman Hlačar, Boštjan Golubič, Jaka Rojšek, Boštjan Turk, Janez Uplaznik, Justin Smrkolj, Damijan Ružič in Sebastjan Bogataj), ki so prijavili sedem inovacij. Med njimi je nagrado za tretje mesto prejel Verner Perin za izum elektronske naprave za lažje in preglednejše upravljanje in nadzor sodobnih profesionalnih kosilnic. Drugo nagrado si je prislužil Peter Korun, čigar inovacija - opozorilni detektor mrtvega kota v križiščih - bo prispevala k večji varnosti v prometu. Avtor zmagovalne inovacije Jože Cvetko pa bo z merilcem trenutne porabe pitne vode prispeval k varovanju okolja.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA
Žalska občina že vrsto let razpisuje tudi nagrado za mladega raziskovalca, saj se zaveda, da je vzpodbujanje inovativnosti pri mladih osnova za njihovo ustvarjalnost v kasnejših letih. V zadnjih šestih letih so tako mladi raziskovalci iz šol in vrtcev žalske občine ustvarili več kot 200 raziskovalnih nalog (na letošnji razpis je prispelo 49 raziskovalnih nalog). Priznanja mladim raziskovalcem bodo podelili konec maja.
Nagrajeni inovatorji žalske občine za leto 2010
Dobrna s plusom
V Termah Dobrna, ki naj bi bile po nekaterih navedbah s 600-letno tradicijo najstarejše delujoče slovensko termalno zdravilišče, so lani ustvarili skoraj 8 milijonov evrov čistih prihodkov, ob tem pa pridelali dobrih 205 tisoč evrov dobička.
Skupnih prihodkov je bilo tih pa delež tujih nočitev po-
za slabe 3 odstotke več kot v letu 2009, dobiček pa je skoraj za tretjino višji. V Termah Dobrna je bilo konec lanskega leta zaposlenih 164 delavcev, največji, več kot 38-od-sotni lastnik družbe pa je bil mariborski Zvon ena holding. V Termah so ustvarili več kot 93 tisoč nočitev, po dveh le-
novno povečali nad petino. Tržni delež term v nočitvah slovenskih naravnih zdravilišč je znašal slabih 5 odstotkov. Nerevidirano poročilo o lanskem poslovanju, ki ga nadzorni svet še ni obravnaval, je uprava Term Dobrna objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze.
EMO
ORODIHRnni894
Bežigrajska 10, Celje
VABLJENI
na Partizansko 12 v Velenje
gorenje
www.gorenje.si
Varno ali nevarno malo delo?
Je malo delo pot k večji varnosti ali nevarnost? Z okrogle mize o malem delu v Podčetrtku, kjer so soočili mnenja zagovorniki in nasprotniki malega dela.
PODČETRTEK - »Delo na črno na daje nobene varnosti, malo delo bo varnost za nekatere oblike dela povečalo,« je na okrogli mizi o malem delu v Podčetrtku zagovarjal svoje stališče minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivan Svetlik. »Trg dela v Sloveniji se lahko zelo hitro spremeni v trg storitev,« mu je pred bližnjim referendumom odločno nasprotoval Andrej Zorko iz zveze svobodnih sindikatov.
Za delodajalce naj bi bilo malo delo priročno v konicah, ko potrebujejo več delovne sile, prav tako naj bi z novimi oblikami malega dela obseg črnega dela bistveno zmanjšali, trdijo minister in drugi zagovorniki novega zakona o malem delu. Z malim delom bi dobili mali delavci po novem pokojninsko zavarovanje, zagotovljeno plačilo na uro nad štiri evre bruto ter priznavanje delovnih izkušenj, so na okrogli mizi naštevali posamezni zagovorniki predvidene novosti. »Preko študentskega servisa sem delal sedem let, vendar sem zato danes od pokojnine toliko bolj oddaljen, pa še nižja bo zato,« je v prid zakona o malem delu govoril po-
slanec Matevž Frangež, saj bi bili študenti z malim delom po novem pokojninsko zavarovani, pa še štipendije naj bi bile višje. Po sedanji ureditvi študentski servisi lepo služijo in denar je ko-riščen za vse mogoče druge namene, so menili zagovorniki malega dela.
»Ne gledam na to, koliko bi dobili, ampak koliko bi izgubili. Za malo delo po eni strani ne vemo, kaj nam prinaša, študentsko delo poznamo. Ne verjamem, da bodo študenti zaradi malega dela prej doštudirali. Za moje prvo delovno razmerje si vsekakor ne želim malega
dela, ampak redno zaposlitev,« je menil predsednik Kluba študentov šmarske regije in Obsotelja Ruben Cerovšek. »Zakonodajalec ima dober namen, posledice so vprašljive,« je še dejal sindikalist Zorko ter omenil, da so v Nemčiji na račun malega dela izgubili 1,6 milijona
delovnih mest, slabe izkušnje naj bi imeli z njim še na Portugalskem. Malo delo ne predvideva dodatkov za delovno dobo, dopust, malico in podobnih. Sindikalist vidi rešitev v davčnih olajšavah delodajalcem za redno zaposlovanje.
Ostali razpravljalci so bili do uvedbe malega dela manj kritični. Obsoteljčan Danijel Vuk iz ZOPG (Združenja za odgovorno prihodnost vseh generacij), ki je okroglo mizo v Podčetrtku organizi-
Zakon o malem delu bi delo omogočil tudi nezaposlenim in upokojencem. »Brezposelni tako ne bi bili pasivni ter bi lahko prišli do delovnih izkušenj ter stikov z mogočimi novimi delodajalci,« je v Podčetrtku zagovarjal zakon minister dr. Ivan Svetlik. Zagovorniki so prav tako omenjali prednost za upokojence z nizkimi pokojninami, ki bi si lahko z malim delom dodatno pomagali. »Malo delo nikakor ne sme postati korekcija nizkih pokojnin,« je odgovarjal sindikalist Zorko.
ralo, je prorektor za študentska vprašanja mariborske univerze ter uvedbo malega dela odločno zagovarja. Podobno je z obrtniki. »S tem zakonom se lahko marsikaj spremeni, z malim delom lahko gospodarstvo razbremenimo,« je v prid novosti povedal predsednik Območne obrtne zbornice Šmarje pri Jelšah Darko Stojnšek. Bolj nevtralen je bil Ernest Zidanski iz Zveze društev upokojencev Kozjansko, ki si želi, da malo delo ne bi »skregalo« mladih in upokojencev.
BRANE JERANKO Foto: BJ
NA KRATKO
Kmalu dovolj prostora za žalske malčke
ŽALEC - Tako kot večina vrtcev v Sloveniji se tudi žalski soočajo s prostorsko stisko. Na čakalni listi je trenutno 47 otrok.
V žalske javne vrtce je vključenih 859 otrok, ki so razvrščeni v 47 oddelkov. Vrtec bo z novim šolskim letom zapustilo okoli 180 otrok, pri čemer v vrtcu upajo, da bodo lahko septembra sprejeli vse vpisane otroke, saj si skupaj z občino prizadevajo, da bi zagotovili dodatne prostore za vrtčevsko dejavnost. V Novem Celju nameravajo tako do jeseni urediti novo enoto za 49 otrok. Še tri nove oddelke za več kot 50 otrok pa bodo do prihodnjega leta uredili v novozgrajeni griški šoli. S tem, upajo, da bo prostorska stiska v žalskih vrtcih rešena.
Letošnji vpis malčkov v žalske vrtce bo sicer med 6. in 20. aprilom.	BA
Zavod v mirovanju
MOZIRJE - V občini, kjer so že lani resno razmišljali, da bi po štirih letih ukinili tamkajšnji zavod za turizem, kulturo, šport in mladino, so obstoj zavoda podaljšali do aprila prihodnje leto, za vršilca dolžnosti direktorja pa imenovali Iva Glušiča iz občinske uprave.
Lani so namreč menili, da delovanje zavoda ni bilo v celoti realizirano in usklajeno s cilji sprejetega poslovnega načrta.
Zaradi tega so svetniki sprejeli sklep, po katerem bi zavod ukinili, zaposlene pa prerazporedili. Prerazporeditev treh zaposlenih, ki svoje naloge zdaj opravljajo znotraj občinske uprave, so že izvedli, delovanje zavoda pa je v mirovanju. Kot so na zadnji seji ugotovili svetniki, je veliko razpisov, na katere se lahko občina prijavi samo v sodelovanju z ustrezno organiziranim zavodom. Zato so namesto načrtovane ukinitve njegov obstoj podaljšali, do prihodnjega leta pa se bodo tudi odločili, kakšna bo njegova nadaljnja usoda. US
Šlo je brez kredita
VOJNIK - Tako čistega stanja ob prehodu leta v občini še nismo imeli - je bila ocena odbora za finance in občinsko premoženje ob obravnavi zaključnega računa proračuna Občine Vojnik za leto 2010.
Lanski proračun je bil na strani prihodkov 93-odstotno realiziran v višini dobrih 7 milijonov evrov, posledično pa so znižali tudi nekatere postavke na odhodkovni strani. Med večjimi izpadi prihodkov je bilo nižje sofinanciranje obnove ceste Frankolovo-Črešnjice in protipoplavnih ukrepov iz države in evropskih skladov, po drugi strani pa je Vojni-čanom uspelo pridobiti nekaj več denarja za sanacijo po neurju. Zlasti uspešni so bili lani pri pridobivanju denarja na različnih razpisih, saj so tako dobili v občinsko blagajno več kot milijon evrov. Občinsko upravo so svetniki pohvalili za gospodarno ravnanje na odhodkovni strani, saj se občina - kljub temu, da je kupila vozilo za PGD Frankolovo - ni zadolžila za predvidenih 150 tisoč evrov.	IS
KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE, IMENOVANJA, PRIZNANJA IN NAGRADE MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE CELJE
na osnovi 36. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 - uradno prečiščeno besedilo, 65/07 - Odl. US, 56/08, 4/10 in 20/11) ter 10. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Slovensko ljudsko gledališče Celje (Uradni list RS, št. 82/04, 12/07 in 39/09)
razpisuje prosto delovno mesto
UPRAVNIKA
(m/ž)
SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA CELJE
Za upravnika je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
•	ima univerzitetno izobrazbo družboslovne ali humanistične smeri;
•	ima najmanj pet let delovnih izkušenj;
•	pozna umetniško in poslovno problematiko gledališča;
•	pozna domačo in tujo dramatiko ter domača in tuja gledališča;
•	aktivno obvlada slovenski jezik;
•	aktivno obvlada najmanj en svetovni jezik in pasivno najmanj en svetovni jezik;
•	ima vodstvene in organizacijske sposobnosti.
Kandidat za upravnika mora ob prijavi na razpis predložiti strateški načrt poslovnega in programskega razvoja gledališča za mandatno obdobje.
Mandat upravnika traja 5 let in mu prične teči s 01.09.2012.
Prijavo z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev s kratkim življenjepisom je treba poslati do 15.4.2011 na naslov:
MESTNA OBČINA CELJE, MESTNI SVET, KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE, IMENOVANJA, PRIZNANJA IN NAGRADE, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje. Prijava s potrebno dokumentacijo mora biti poslana v zaprti ovojnici z oznako »SLG - razpis za upravnika«.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po odločitvi Mestnega sveta Mestne občine Celje.
Komisija
za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade
iZ NAŠIH KRAJEV
Novci svetnikov občanom?
Z znižanjem sejnin za polovico bi žalski svetniki privarčevali več kot 50 tisoč evrov - Populistična poteza Lojzeta Posedela?
ŽALEC - »Vsi smo priča veliki socialni stiski. Del sredstev v proračunu bi lahko privarčevali tudi z znižanjem sejnin in jih namenili za različne socialne pomoči,« je bivši žalski župan in sedanji svetnik Lojze Posedel predlagal žalskim svetnikom. Če bi sejnine znižali za polovico, bi v občinskem proračunu po njegovih izračunih na letni ravni privarčevali več kot 50 tisoč evrov.
A svetniških kolegov z navdušil. »To je populistična idejo o prepolovitvi sejnin ni poteza,« so mu očitali. Pose-
del je pojasnil, da so o znižanju sejnin predhodno razpravljali v odboru za finance in da je bilo dogovorjeno, »da bo pobudo na občinski svet dal en drug svetnik, a ker tega ni storil, češ da je tu zaradi denarja, sem to nalogo prevzel sam«.
Tudi županu Janku Kosu se pobuda o zmanjšanju sejnin ne zdi smiselna, saj se da po njegovem privarčevati tudi na drugačen način - z zmanjšanjem števila sej, na primer. »Če sejnine znižamo svetnikom, jih moramo tudi vsem članom odborov
in komisij in članom svetov KS, saj sejnine izhajajo iz določenega odstotka bruto županove plače. Pri čemer se sprašujem, kdo bo sploh še hotel delati, če si še tistih stroškov, ki jih imajo, da pridejo na sejo, ne bodo >po-krili< s sejninami. Za to spremembo bi bila potrebna cela procedura, ponovno bi morale zasedati komisije, kar bi spet predstavljalo strošek. Po moje je ceneje in enostavneje, če kakšno sejo izpustimo,« je pojasnil župan. Bodo pa žalski svetniki do naslednje seje vseeno razmislili, ali bodo pristali na kakršno koli znižanje sejnin. Posedel pa je že napovedal, da bo polovico svoje sejnine odslej namenjal za štipendijo enemu od dijakov ali študentov.
Koliko zaslužijo?
Žalski svetniki za udeležbo na sejah občinskega sveta prejmejo 204 evre bruto (158 evrov neto), kar predstavlja šest odstotkov županove plače (ta znaša 3.403 evre bruto). Plačilo za predsedovanje sejam delovnih teles predstavlja tri odstotke županove plače oziroma 102 evra bruto, za udeležbo na sejah delovnega telesa pa 68 evrov (dva odstotka plače župana). Izračun višine sejnin je sicer opredeljen v pravilniku o financiranju občinskih funkcionarjev ter članov delovnih teles občinskega sveta in drugih občinskih organov. V letošnjem proračunu Občine Žalec je za dejavnost občinskega sveta namenjenih okoli 181 tisoč evrov.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
PRODAJNI SALON
Partizanska 12, Velenje www.gorenje.si
gorenje SpaceDelux
IZJEMNA PROSTORNOST
Samostojni pomivalni stroj Gorenje
AAA
AQUA STOP
V Gorenju popolnoma zaupamo v brezhibno
delovanje sistema AquaSTOP, zato vam skozi celotno življenjsko dobo pomivalnega stroja
v primeru izlitja vode zagotavljamo povrnitev vseh stroškov, nastalih zaradi izlitja.
•70o
649Se-EPE-

Hfe49,9Ö_EURj
GS 65324 W
10 programov • 14 pogrinjkov • zakasnitev začetka pomivanja do 12 ur
•	SpaceDelux tretja košara
•	Avto program • 3 v 1
•	program HIGIENA • program hitrega pomivanja
•	senzor umazanosti vode • MultiClack sistem polnjenja • raven hrupa 48 dB • poraba vode 12 litrov
Priročna tretja košara razširja možnost pomivanja na kar 14 pogrinjkov! Vanjo udobno namestite pribor, omogočeno je tudi ločeno zlaganje daljšega pribora ali kavnih skodelic. Takšna razporeditev zagotavlja boljše pomivalne učinke, izjemno enostavno uporabo in optimalno izrabo pomivalne površine.
www.gorenje.si
Celjska tržnica med najboljšimi projekti
Tržnica do zime na novi lokaciji
VELENJE - Velenjska tržnica je v precej slabem stanju in se lahko vsak čas podre, zato bi jo radi čim prej preselili na novo lokacijo. Na občini so tako naročili pripravo idejne zasnove njene ureditve. Po tej zasnovi bo poslovala v atriju bivšega KSC ob Čokoladnici Lucifer in ob sobotah tudi v podhodu centra Nova. Na občini pričakujejo, da bo nova tržnica zaživela do letošnje zime. Na mestu, kjer je zdaj, naj bi uredili parkirne prostore.
Idejno zasnovo so že vide-
li branjevke in branjevci, pa tudi velenjski mestni svetniki. Kljub temu bodo na občini še vedno sprejemali pobude in tudi predloge za morebitno drugačno ureditev. V vsakem primeru pa v staro tržnico ne bodo več nič vlagali, ker ni smiselno. Edina rešitev tako ostaja preselitev. Po trenutni idejni zasnovi bo v atriju bivšega KSC nameščenih dvanajst posebnih stojnic, ki bodo imele vsaka svoj prostor za shranjevanje in tudi prostor, na katerem bo branjevka stala. Ob sobotah bodo branjevke lahko prodajale predvidoma tudi v podhodu centra Nova, kjer pa bodo morali za neovirano delovanje tržnice še marsikaj postoriti. Med drugim bodo morali branjevkam zagotoviti dovolj svetlobe, elektriko, poskrbeti pa bodo morali tudi za lažjo dostavo.
Na mestu, kjer je tržnica zdaj, bodo uredili parkirne prostore. Načrt za to območje sicer predvideva gradnjo bloka s parkirno hišo, vendar lastnik zemljišča Tomaž Ročnik tega zaenkrat naj ne bi imel v načrtu.
ŠK
Foto: SHERPA
CELJE - Nova Mestna tržnica Celje se je letos uvrstila v izbor 39 najboljših projektov za evropsko nagrado za sodobno arhitekturo Mies van der Rohe, ki je ena najpomembnejših in najuglednejših svetovnih arhitekturnih nagrad.
Nagrada Mies van der Rohe je evropski »oskar« za arhitekturo, ki se podeljuje vsaki dve leti. Za letošnjo
IZJAVA TEDNA
»Ne pravim, da je v Celju ali Ljubljani dobro, ampak pri nas bo pa res najslabše.«
Velenjski svetnik Franc Sever meni, da tržnica ne bi smela delovati na dveh mestih.
Atrij
stanovanjska zadruga z.o.o. Ljubljanska cesta 20, Celje 03 42 63 110 http://www.sz-atrij.si, www.sloveniapropertyatrij .si; info@sz-atrij.si
CELJE - Otok
2,5-soBNo sTANovANJE v 4. nadstropju
Stanovanje je lepo vzdrževano in ima dnevno sobo z malim balkonom, ločeno kuhinjo, veliko spalnico in otroško sobo (ali kabinet), hodnik, kopalnico in klet. V bližini je vsa infrastruktura in možnost lepih sprehodov ob Savinji.
Cena: 59.000 EUR Info: 041 329 179 violeta.stojs@sz-atrij.si
nagrado je bilo nominira-nih 343 projektov, ki so bili v Evropi izvedeni v zadnjih dveh letih. To je drugi največji uspeh slovenske arhitekture v vsej zgodovini te nagrade (podeljuje se od leta 1987). Mestna tržnica Celje je bila prav tako izbrana za enega izmed projektov, ki bodo predstavljani v katalogu in na razstavi ob podelitvi evropske nagrade za
sodobno arhitekturo. Novo sodobno tržnico so v Celju odprli decembra 2009. Kot so zapisali v službi za odnose z javnostmi pri MO Celje, je tržnica središče mestnega dogajanja in srce mesta ter privlačen in z ostalim mestnim dogajanjem trdno povezan prostor, pomembno zbirališče prebivalcev mesta, okoličanov in turistov.
KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE, IMENOVANJA, PRIZNANJA IN NAGRADE MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE CELJE
na osnovi 36. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 - uradno prečiščeno besedilo, 65/07 - Odl. US, 56/08, 4/10 in 20/11) ter 12. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zavod za kulturne prireditve in turizem CELEIA Celje (Uradni list RS, št. 51/05, 47/06 in 91/09)
razpisuje prosto delovno mesto
DIREKTORJA
(m/ž)
ZAVODA ZA KULTURNE PRIREDITVE IN TURIZEM CELEIA CELJE
Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
•	ima univerzitetno ali visokošolsko izobrazbo - VII. stopnja;
•	ima najmanj pet let delovnih izkušenj;
•	strokovno pozna področje dela zavoda;
•	ima vodstvene in organizacijske sposobnosti;
•	aktivno obvlada slovenski jezik;
•	aktivno obvlada najmanj en svetovni jezik.
Kandidat za direktorja mora ob prijavi na razpis predložiti program poslovnega in programskega razvoja zavoda za mandatno obdobje.
Mandat direktorja traja 5 let in mu prične teči s 01.12.2011.
Prijavo z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev s kratkim življenjepisom je potrebno poslati do 15.4.2011 na naslov:
MESTNA OBČINA CELJE, MESTNI SVET, KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE, IMENOVANJA, PRIZNANJA IN NAGRADE, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje.
Ponudba s potrebno dokumentacijo mora biti poslana v zaprti ovojnici z oznako »ZKPIT - razpis za direktorja«.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po odločitvi Mestnega sveta Mestne občine Celje.
Komisija
za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade
Sezona obnove cest
CELJE - Končno se je začela dolgo pričakovana obnova mostu čez Savinjo na cesto proti Laškem, pri čemer bodo stroški plačani iz državnega proračuna. Tudi v občinskem proračunu je nekaj sredstev namenjenih cestni infrastrukturi. Tako za gradnjo novih kot tudi za sanacijo obstoječih cest. Katerih se bodo lahko lotili, pa je precej odvisno od pridobivanja ustrezne dokumentacije.
Dotrajanega mostu čez Savinjo, ki je precej poškodovan, se je končno lotila direkcija za ceste, saj gre za državno cesto. Hkrati gre za edino prometno povezavo proti Laškemu in naprej proti Zasavju, zato je kljub obnovi promet po mostu dvosmeren. Most je namreč dovolj širok za premikanje obeh pasov. Enosmerni promet je velja zgolj ob koncu Partizanske ceste ob mestnem parku, na koncu Ulice XIV. divizije. Do zastojev kljub obnovi naj ne bi prihajalo, čeprav je vprašanje, kako bo s tem, ko bodo
na vrsti bolj zahtevne faze obnove. Ta bo namreč trajala vse do oktobra. Dela izvaja podjetje CM Celje, direkcija pa je obnovi namenila več kot 800 tisoč evrov.
Zima močno načela ceste
Številne občane sicer zanima tudi, kdaj se bo obnavljal tudi most čez Savinjo na Po-lulah. Kot pravijo na občini, ta rekonstrukcija za letos ni predvidena, v mejah finančne zmožnosti pa bo izvedena delna sanacija cestišča. Župan Bojan Šrot ponavlja, da so letos pretežni del proračunskih sredstev namenili družbenim dejavnostim, predvsem obnovi celjskih šol in vrtcev. »Kar se tiče cest, se moramo najprej lotiti sanacije cestišč po zimski sezoni. Zima je ceste tokrat močno poškodovala, prednostna naloga je, da jih spravimo do normalnega in varnega voznega stanja,« je pojasnil Šrot. Potrdil je, da se bo v spomladanskih mesecih nadaljevala granja Bežigrajske ceste z gradnjo mostu čez
Ložnico in rekonstrukcijo ceste v Gaje, ki se bo navezala na novozgrajeno cesto. Gre za skupno več kot 3 milijone evrov vreden projekt, za katerega je občina iz naslova regionalnih razvojnih programov uspela pridobiti skoraj 2,5 milijona evrov. Z dokončanjem del na Bežigrajski cesti naj bi izboljšali pretok prometa, zmanjšali zastoje ter ustvarili pogoje za gospodarski razvoj območja z večjo mobilnostjo. »Letos se bo nadaljevala tudi obnova ceste proti Lopati od podvoza do zaselka Lopata, gre za okoli 300 do 400 metrov dolg odsek,« je še povedal Šrot.
Na cesto Nova vas - Ostrožno bo treba še počakati
Ostale obnove in gradnje cest v letošnjem letu je težko napovedati, saj je veliko odvisno od nakupa zemljišč in ureditve projektne dokumentacije. Tako je tudi v primeru težko pričakovane gradnje nove ceste Nova vas-Ostro-
žno. To ima občina že dolgo v načrtu, a bo nanjo treba še počakati. Ta cesta bi precej razbremenila naselje Ostro-žno, kjer je promet omejen z ležečimi policaji ter gre ponekod po ozkih in enosmernih cestah. Težave se pojavljajo pri odkupu stanovanjske hiše, za katero so lastniki postavili zelo visoko ceno. »Odkup zato v tem letu še ni predviden, občina ga ima v načrtu za leto 2012. Takrat naj bi izdelali tudi projektno dokumentacijo za cesto,« je še pojasnil Šrot. Odgovoril je tudi na vprašanje, kakšna bo usoda mostu čez Koprivnico »pri Ljubici«. Krajani nad napovedano rušitvijo mostu namreč niso navdušeni. Ker pa je most dotrajan, ga bo treba porušiti, tudi zaradi poplavne varnosti. Na celjski občini pravijo, da most v naselju popolnoma lokalnega značaja s prometnim režimom 30 km/ h ni potreben. Nadomestili naj bi ga z brvjo za pešce in kolesarje.
POLONA MASTNAK Foto: GrupA
Nabito polna dvorana Celjskega doma kaže na to, da ljudje radi prihajajo na tovrstne dogodke, sploh če so humanitarno obarvani.
Druga modna interactijada
CELJE - Interact klub Celje je pretekli teden organiziral že drugo dobrodelno modno revijo, ki so jo mladi oblikovalci tudi letos poimenovali Modna interactijada. Namen revije, na kateri se je predstavilo deset kreatorjev oziroma različnih ustvarjalcev, ki so se prijavili na interactov razpis, je bilo medgenarcijsko povezovanje v skupnem projektu, kjer se je lahko vsakdo izkazal na področju, ki ga najbolje obvlada.
Predsednica kluba Petra Žo-har je poudarila, da je takšna modna revija priložnost za druženje in ustvarjanje mladih ter sodelovanje pri skupnem projektu. »Želeli smo ustvariti projekt, ki bi pritegnil mlade z
Oblikovalka nakita Maruša Maligoj je bila na Modni interactijadi prvič, predstavila je lasten unikaten nakit: »Zame je to posebna priložnost, da me drugi spoznajo. Delam nakit iz polimerne gline, izražam svojo vizijo in ne želim kopirati drugih.« Maligojeva dodaja, da je kljub rosnim 18 letom že prodala nekaj nakita in da so cene njenih kreacij konkurenčne na trgu. Poleg Maruše so se predstavili še Vida Katarina Vidovič, Bernarda Grešak, Tjaša Gorjanc, Katarina Ograjšek, Ines Ljubej, Ajda Seničar, Maša Zorko, Nika Rode in Matic Veler.
različnih področij. Menim, da nam je dobro uspelo, čeprav sem presenečena, da se mladi ne odzivajo, tako kot bi pričakovali, prav tako se na naše prošnje oziroma ponudbe glede sodelovanja na Interactijadi ne odzivajo niti vse šole,« je razočarano povedala Žoharjeva.
Interactovi dogodki so namreč odprti za vse šole in dijake, ne samo za gimnazije, kot mislijo nekateri. Celoten dogodek, na katerem so »inetractov-ci« mladi priseljenki iz Bosne in Hercegovine Lejli Gradaškic podelili enkratno donacijo v višini 300 evrov, je spremljala
Most čez Savinjo - lotila se ga je direkcija za ceste
Senior prihaja ...
PODČETRTEK - Od danes, 1. aprila, bo izvajal socialno-varstveno storitev pomoč na domu v občini Podčetrtek nov koncesionar. To je Senior - center za pomoč starejšim iz Bistrice ob Sotli samostojne podjetnice Lidije Umek, ki ima izpostavo v Podčetrtku. Že od septembra deluje na območju sosednjih občin Bistrica ob Sotli ter Kozje.
Senior je bil na razpisu za podelitev koncesije edini ponudnik ter bo nadomestil dosedanjega - Center za socialno delo Šmarje pri Jelšah. Namesto centrov naj bi imeli pomoč družini na domu, kot se storitev dejansko imenuje, na skrbi lokalni izvajalci, seveda, če bodo imeli za to vse pogoje. Pridobiti morajo še strokovno mnenje Socialne zbornice Slovenije.
V	vseh treh kozjanskih občinah bo Senior tako imel od aprila 70 uporabnikov pomoči, od tega približno polovico v občini Podčetrtek. Občinski svet Podčetrtka je na zadnji seji sprejel sklep o ceni socialnovarstvene storitve pomoči na domu, ki bo za uporabnike znašala enako kot doslej, to je 4,54 evra na uro, njena ekonomska cena pa je 15,48 evra na uro (razliko plača občina). Cena za uporabnike je nekoliko višja kot v občini Kozje (tam znaša 4,28 evra) ter precej nižja kot v Bistrici ob Sotli, kjer znaša pet evrov.
V	Seniorju - centru za pomoč starejšim, kjer lahko poleg storitve pomoči na domu ponudijo tudi posamezne posebej plačljive storitve, je devet zaposlenih. Med temi storitvami, ki jih lahko opravijo na domu, so na primer fizioterapija, fri-ziranje in pedikura.
BRANE JERANKO
glasba lokalne zasedbe Saxo-toxin, kar je dogodek še dodatno popestrilo in ga naredilo veličastnejšega. »Želeli smo podpreti nekoga, ki bo pametno izkoristil ta denar. Lejla se nam je zdela perspektivna osnovnošolka, ki se je z mamo preselila v Slovenijo zaradi želje, da bi pridobila čim kakovostnejšo izobrazbo,« je razložila dijakinja I. gimanzije v Celju, ki je še dodala, da se ji zdi pametno podariti denar nekomu, ki lahko predstavlja nov rod dobrodelnih dijakov. Predstavljene izdelke so lahko obiskovalci po končani reviji tudi kupili.
Interact klub Celje bo maja pripravil še eno prireditev, in sicer koncert pianista Urbana Ulrycha.
MOJCA KNEZ Foto: GrupA
V občini Rogatec znaša trenutno cena pomoči na domu za uporabnika 3,90 evra, v Šmarju pri Jelšah 4,70 evra, v Rogaški Slatini 4,68 evra ter v Kozjanskemu bližnji občini Brežice 3,81 evra. Slovenska posebnost je Občina Krško (ki meji na občino Kozje), kjer znaša ekonomska cena 18 evrov, vendar jo v celoti plačuje občina. Prispevek uporabnika znaša malo več kot tri evre, kar namenja občina za razvoj te dejavnosti.
(odsluženo pohištvo, bela tehnika, gradbeni material...)
Za informacije o dostavi in ceni pokličite na tel.: 425 64 OO ali GSM: 041669 362 (do 14. ure)
NOVI TEDNIK
POLITIKA / IZ NAŠIH KRAJEV
Zupan ali poslanec naj bo -a ne oboje!
Že sedmi poskus uveljavitve nezdružljivosti županske in poslanske funkcije - Bo tokrat uspelo?
Predvidoma na majskem zasedanju državnega zbora bodo poslanci znova zagrizli v kislo jabolko nezdružljivosti opravljanja županske in poslanske funkcije. Glede na to, da gre za sedmi tovrstni poskus, je kljub zagotovilom predlagateljev, da imajo za spremembo zakona podporo že 48 poslancev, vprašanje, ali bo tokrat res uspelo ali pa so med podporniki zakonskih sprememb tudi takšni, ki držijo figo v žepu.
Skupina 44 poslancev je prejšnji teden vložila predlog za spremembo Zakona o poslancih, tako da bi bila poslanska funkcija nezdružljiva z župansko in s pod-župansko. To je že sedmi poskus sprememb zakona od leta 1993 - nazadnje so poslanci poskušali novembra 2009, pred zadnjimi lokalnimi volitvami - a tokrat imajo predlagatelji potrebno večino glasov za sprejem zakona zagotovljeno. Predlog zakona, ki bi ga lahko po napovedih obravnavali že na majski seji, je podpisalo osem od devetih poslancev Zaresa, 21 poslancev SD, po štirje iz vrst LDS in SNS, dva poslanca DeSUSa, nepovezani poslanci in poslanca narodnih skupnosti. Po hitrih izračunih in dogovorih med poslanci ima sprememba zakona po besedah prvopodpisanega predlagatelja Francija Keka 48 glasov podpore. Med podpisniki zakonskega predloga je na drugem mestu tudi poslanec SD Bojan Kontič, sicer župan Mestne občine Velenje, sledi mu Konjičan Tadej Slapnik, »naša« pa sta še Silven Majhenič (SNS) in Andreja Rihter (SD). Svojega podpisa pa nista dala Matjaž Han (SD), ki kot župan vodi Občino Radeče, in Darko Menih iz vrst SDS, ki je župan Občine Šoštanj.
V primeru, da bi poslanci spremembe zakona podprli, bi nezdružljivost začela veljati ob državnozborskih volitvah prihodnje leto. Takrat
V primeru, da bi poslanci tokrat podprli nezdružljivost opravljanja poslanske in županske funkcije, bi ta začela veljati po državnozborskih volitvah prihodnje leto.
bi lahko za mesto poslanca kandidirali tudi župani, ki pa bi se morali v primeru izvolitve odločiti za eno od funkcij.
Zakaj sploh spremembe?
V	82. členu Ustave RS je zapisano, da se z zakonom določi, kdo ne sme biti izvoljen za poslanca, prav tako pa tudi nezdružljivost funkcije poslanca z drugimi funkcijami in dejavnostmi. Veljavni Zakon o poslancih določa, da izvoljeni poslanec ne sme biti hkrati član državnega sveta niti ne sme opravljati druge funkcije ali dela v državnih organih. Prav tako poslanec ne sme poklicno opravljati funkcije v organih lokalnih skupnosti, veljavni zakon pa dopušča izjemo, da je poslanec lahko istočasno nepoklicni župan.
V	preteklih letih se je velikokrat opozarjalo, da t. i.
»županski lobi« v državnem zboru nima kaj iskati. Zakaj? Predstavnike lokalnih interesov imamo nenazadnje v državnem svetu, medtem ko morajo v državnem zboru poslanci uveljavljati interese vseh državljanov in ne, kot se v primeru »dvojne« funkcije dogaja, predvsem »svojih« občanov. Poleg tega so funkcije na državni in lokalni ravni po svojem namenu in ciljih toliko različne, da jih ni mogoče opravljati hkrati, še trdijo tudi v strokovni javnosti. V državnem zboru z uveljavitvijo nezdružljivosti poslanske ter županske ali podžupanske funkcije naj torej ne bi bilo več »kupčkanja« na primer v smislu eni občini več kilometrov asfalta, drugi pa vodovoda. Da je tega kar precej, so nam v preteklih mandatih prostodušno priznavali župani s Celjskega, ki so bili istočasno tudi poslanci. »Če nič drugega, k razvoju
občine veliko pripomore vsaj to, da si veliko časa v Ljubljani. Da si praktično ves čas v stiku z ministri oziroma ljudmi z ministrstev, pa se tako lažje odprejo kakšna vrata, ki bi drugače ostala zaprta,« je bilo največkrat mogoče slišati.
Vprašanje pa je, kaj bi uveljavitev nezdružljivosti pomenila
za že tako finančno obremenjene občine. Že danes je slišati jadikovanje županov, da država sprejema zakone, finančne obveznosti za njihovo izvajanje pa prevali na pleča občin. »Ne razumem, da se to dogaja v času, ko v državnem zboru sedi tako veliko županov,« jim je pritrdil tudi predsednik Računskega sodišča RS dr. Igor
Do ponovnega poskusa uveljavitve nezdružljivosti poslanske in županske funkcije so se v torek opredelili tudi v Skupnosti občin Slovenije. Srečali so se tisti župani, ki sedi-j o hkrati tudi v državnem zboru, ter ugotavljali, da je ob velikih nerešenih problemskih vprašanjih lokalne samouprave (to, da še ni pokrajin, razdrobljenost občin, status mestnih občin, nove in nove obveznosti za občine ...) vprašanje nezdružljivosti funkcij manj pomembno. Še več - ob tem, da občine na državni ravni nimajo ustreznega organa za uveljavljanje svojih interesov, da vedno pogosteje izgubljajo komunikacijske stike z državo in se ožijo možnosti usklajevanja in uresničevanja interesov lokalne ravni, je prav funkcija župana, ki je tudi poslanec, izjemno pomembna. Morebitno uveljavitev nezdružljivosti so zato ocenili za nesprejemljivo.
Šoltes, ko je pred kratkim z župani s Celjskega razpravljal o poslovanju z javnimi financami na ravni občin. Pa bi se z uveljavitvijo nezdružljivosti poslanske in županske funkcije »obremenjevanje« občin sploh poslabšalo ali bi stanje ostalo nespremenjeno?
IVANA STAMEJČIČ GrupA (arhiv NT)
r«i
CELJSKI DOM SREDIŠČE MESTA STARI GRAD CELJE
V
•I /
Več informacij o festivalu:
TIC Celje, Krekov trg 3
tel.: 03 42 87936, 03 49 25 081
e-mail:tic@celje.si.
www.celeia.info
r\ MEDNARODNI / vJ MLADINSKI i— PEVSKI FESTIVAL
CELJE, SLOVENIJA; 6.-10. APRIL 2011
Lokalno vodenje kot nadstandardna storitev
ŽALEC - Turistično vodenje po občini Žalec bodo odslej lahko opravljali tudi tuji vodniki oziroma tisti, ki turiste iz tujine spremljajo na celotnem potovanju, česar dosedanji občinski odlok ni dovoljeval.
Doslej so namreč turiste po občini lahko vodili le lokalni oziroma slovenski vodniki. Nov občinski odlok o turističnem vodenju pa to omejitev odpravlja. Kot je pojasnila vodja občinskega oddelka za negospodarske in gospodarske dejavnosti Nataša Gaber Sivka, je sprememba potrebna zara-
di uskladitve z veljavno zakonodajo, pri čemer je lokalno turistično vodenje treba razumeti zgolj kot nadstandardno storitev. »Skupino turistov, ki te storitve ne želijo, lahko vodi katerikoli vodnik z licenco, tudi tujo, če je ustrezna,« je pojasnila. Trenutno je na območju Žalca registriranih 25 turističnih vodnikov.
Po besedah Nataše Gaber Sivka so na območju žalske občine lani zabeležili okoli 50 »tržno ovrednotenih« turističnih vodenj. K tej številki je treba dodati še vodenja za šole in vrtce ter društva iz žalske občine, ki so praktično
brezplačna in niso evidentirana kot turistična vodenja.
Med obiskovalci je bilo lani tudi ogromno tujcev (zabeležili so okoli deset tujih skupin iz Avstrije, Nemčije in Italije), večinoma takšnih, ki so nastanjeni v bližnjih zdraviliščih. Obiskovalci si običajno ogledajo mesto Žalec s Savinovo hišo, Kevdrom, cerkvijo, z ekomuzejem, s petrovško baziliko ter turistični znamenitosti jamo Pekel in Rimsko nekropolo ... Radi pa v Žalcu ustrežejo tudi posebnim željam obiskovalcev, saj zanje pripravijo tudi posebne programe turističnih vodenj.BA
Slatina ni ob meji?
ROGAŠKA SLATINA - Med krajani in v občinski upravi močno odmeva uredba o določitvi obmejnih problemskih območij v Sloveniji, ki jo pred dnevi sprejela vlada na predlog vladne službe za lokalno samoupravo in
regionalni razvoj. Ker Občine Rogaške Slatine med temi območji uradno ni, je občinski svet na seji v tem tednu naslovil na vlado službo zahtevo po upoštevanju dejanskega stanja. Celotna slatinska občina je v 10-kilo-
metrskem obmejnem pasu, med novimi obmejnimi območji pa sta se, na primer, znašli Postojna in Slovenj Gradec. Več o ozadju te novice v torkovi številki Novega tednika.
BJ
10
EKOLOGIJA / AKCIJA
NOVI TEDNIK
V zabojnike, ne v naravo
Že minuli konec tedna so bile na Celjskem številne čistilne akcije, ki se bodo nadaljevale prve aprilske dni.
Pohvalen primer z Grobelnega. Krajani so s skupno akcijo očistili in uredili potok Slomščica.
Na območju občin Dobrna in Vojnik bo spomladanska čistilna akcija razdeljena v dva dela. Na Dobrni se bo začela s postavitvijo 7-20 kubičnih metrov prostornih zabojnikov, ki bodo od ponedeljka, 4. aprila, do nedelje, l0. aprila, po tri dni postavljeni po posameznih naseljih. Za obveščanje o tem, kje natančno in v katerih dneh bodo postavljeni zabojniki za smeti, so v občini poskrbeli na krajevno običajen način, prav tako vabijo občane, da v primerih, ko bi se odpadkov zbralo več, kot je zanje prostora v zabojniku, zaprosijo za dodatnega. Ta zbirna mesta bodo na voljo za odlaganje kosovnih odpadkov, za staro železo in druge kovinske odpadke pa bo urejeno posebno ločeno zbirališče na Novem gradu. V sodelovanju s krajevnimi skupnostmi se spomladanske čistilne akcije lotevajo tudi v Vojniku. Manjši in večji zabojniki za kosovne odpadke bodo od ponedeljka do sobote po tri dni postavljeni v posameznih naseljih oziroma na drugih že znanih zbirališčih, občani pa odpadke lahko pripeljejo tudi neposredno v zbirni center v Arclinu.
Osrednje čiščenje nabrane navlake in smeti na Dobrni
in v Vojniku za središči občin in vsa večja naselja pripravljajo v soboto, 9. aprila, ko se bodo čiščenja okolja lotili ob 9. uri. V Vojniku imajo za primer, da bi bila ta sobota deževna, za spomladansko čistilno akcijo kot rezervni
termin že izbrano soboto, 16. aprila.
V obeh občinah tudi vabijo občane, da nadaljujejo lani začeto akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu, in letos sporočajo lokacije črnih odlagališč odpadkov iz svoje
okolice, da bi jih ustrezno evidentirali in se pripravili, da jih prihodnje leto očistijo v okviru akcije Očistimo Balkan v enem dnevu.
V šentjurski krajevni skupnosti Dramlje bodo čistili jutri, v soboto, ko se bodo
krajani zbrali ob 8. uri na različnih mestih v KS. Uro kasneje pa bodo krajani čistili središče Gorice. Zbrali se bodo za kulturno-gasilskim domom v Gorici pri Slivnici.
V velenjski krajevni skupnosti Vinska Gora bodo
prav tako čistili v soboto, ko pred večnamenskim domom ob 8. uri pričakujejo številne člane krajevnih društev, učence osnovnih šol in druge krajane.
Primer za zgled
Bralec z Grobelnega nam je poslal fotografije in zapis, kako so se pri njih lotili čiščenja. Ugotavlja, da so tisti, ki živijo ob potoku Slomščica, že nekaj časa zaskrbljeno opazovali, kako se včasih lep potoček, v katerem so se še pred 20 leti veselo kopali, spreminja v priročno odlagališče vseh mogočih odpadkov brezbrižnih ljudi, ki jim ni mar za nič okoli sebe. Struga potoka je bila na več mestih zajezena s kupi vej in smeti, ki jih je pobrala voda na svoji poti. Tudi okolica potoka je bila posejana z ogromno plastenkami, pločevinkami, kozarci, vrečkami, ki jih je po številnih poplavah za sabo pustila razlita voda. Zato so organizirali čistilno akcijo, v kateri so sodelovali vsi vaščani na tem območju. V treh dneh so strugo potoka v dolžini 900 m očistili vseh naplavljenih smeti in ostankov dreves in grmovja, ki so preprečevali normalen pretok vode. Ponosni in veseli so, da jim je uspelo.
IS, TC
Za poln hladilnik
Morate priznati, da ima Novi tednik res dodano vrednost. Če vsak torek in petek po branju vzamete v roke škarje, iz-režete kupon za akcijo Do polnega vozička brez mošnjička in ga pošljete, ste naredili že veliko. Ko pa v sredo ob 12.15 na Radiu Celje slišite, da smo izžrebali prav vas in vas kličemo, ste zmagali in le vaša iznajdljivost je meja, koliko boste prihranili z »nakupom«.
Najboljše stvari so tri, zato krat poslala točno toliko kuje Jana Golob iz Migojnic to- ponov. Sreča ob klicu je bila
Žreb med tremi kuvertami je opravila Martina. (Foto: ALJOŠA BONČINA)
nepopisna, edina skrb je bil telefon. Kaj če ugasne, kaj če zmanjka linije, kaj če ... Njene strahove smo odpihnili, z njo pa linijo s Planetom Tuš in zato smo se lahko vmes precej naklepetali. O nakupih, ki jih Jana Golob opravlja sproti in dnevno, zato niti ne uporablja nakupovalnega listka. Razpravljali smo o prizorih iz trgovin, ko se togotni otroci mečejo ob tla, starši pa vsak po svoje rešujejo situacijo. Takšnih izkušenj na srečo Jana nima, a vseeno svoja otroka »pocrklja« s kakšno liziko, ki posladka nakup. Tokratni je minil brez tega, a je vozičku pristalo kar vse po malem. Začelo se je z rižem, različnimi testeninami, olji, naročila je malo vložene zelenjave in seveda ni šlo brez poltrajnih in trajnih mesnih izdelkov. Za kakšno kosilo bo piščanec, morda tudi govedina, z zamrznjenimi morskimi sadeži pa je Sašo in Simono usmerila k delu trgovine, kjer bolj poredko »kupujejo« naši izžrebanci. S sladoledom so se iztekle tri minute in po takšnem ogrevanju bi z lahkoto še kaj dodali v voziček. Toda Martina je izžrebala kuverto, ki je bila prazna, s čimer se je zgodba končala na blagajni. A ima srečen konec, saj je bil prihranek vreden kar 137,81 evra.
NENA LUŽAR
Jana Golob je v voziček naložila za 137,81 evra dobrot. (Foto:TimE)
Bojanu Pišku ni težko opraviti tehničnega pregleda pred štartom. (Foto: ZLATKO BOBINAC)
NOVI TEDNIK
ZGODBE, KI JIH PISE ŽIVLJENJE
11
Se na Kozjanskem godi velika krivica?
Zavod hoče plačilo zdravstvenega zavarovanja za tri sporna leta - »Zdravstvena kartica je bila blokirana, zato sem račune plačevala kot samoplačnica,« trdi občanka, ki ji bodo kljub temu prodajali zemljišče na javni dražbi
Elizabeta Felicijan, ki v teh dneh ne more spati, pred svojo skromno hišo na Kozjanskem. Zavod za zdravstveno zavarovanje hoče prodati njeno zemljišče na javni dražbi, ki je že razpisana.
Ko občan računa na pravno državo, ta prevečkrat ne deluje, ko je obratno, je drugače. Še posebej seveda, ko gre za malega človeka, brez denarja in zvez. Elizabeta Felicijan s Kozjanskega v teh dneh ne more spati. Zaradi neplačanih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, ki jih ni zmogla plačevati, je za njeno zemljišče že razpisana javna dražba.
Obiskali smo jo na oddaljenem Pokleku, v širši okolici gradu Podsreda, kjer je njena zelo skromna domačija z nekaj zemlje. Domačija in njena notranjost, ki pričata, da pri hiši zagotovo ni denarja. Fe-licijanova je bila do leta 2004 zaposlena kot kmetovalka ter je plačevala prispevke za obvezno zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, nato ni zmogla več. Že dolgo je bila resno bolna in ko je zbolela še huje, na zemlji ni več mogla delati, zato tudi prispevkov ni več uspela plačevati. Zdravniki so ugotovili, da ni sposobna niti za štiriurno delo, pogojev za upokojitev takrat še ni imela. Tako so prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje ostali neplačani za obdobje od oktobra 2004 do konca leta 2008.
»Zaradi bolezni od 30. septembra 2004 ni več kmeto vala,« piše med drugim v listini ambulante s posvetovalnico za osebe brez zdravstvenega varstva s podpisom zdravnika Aleksandra Dopliharja. Ko je po tistem, ko zdravstvenega zavarovanja ni več mogla plačevati, odšla k zdravniku, ni imela od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki zbira plačane prispev-
Za dodatno pojasnilo, kako je mogoče, da zavod za zdravstveno zavarovanje terja Elizabeto Felicijan za plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje za tri leta, kljub temu, da je bila njena zdravstvena kartica blokirana (ter da je bila pri zdravnikih v tistem času samoplačnica), smo vprašali tudi na sedež zavoda v Ljubljano. Odgovora še nismo prejeli.
ke, nobene finančne koristi, ugotavlja Elizabeta Felicijan. »Zdravstvenega zavarovanja niti nisem mogla koristiti, saj je bila zdravstvena kartica blokirana. Ko sem občasno obiskala zdravnika, sem morala zdravstvene storitve zato plačevati kot samoplačnica. Račune še hranim,« dokazuje Felicijano-va. »In ko mi je denarja začelo zmanjkovati, k zdravniku niti nisem več hodila.« Leta 2009 je izvedela, da ji pripada socialna pomoč, ki ji jo je center za socialno delo tudi odobril. Od lani ima končno skromno starostno pokojnino.
Iz malega raste veliko
V Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije so prepričani v svoj prav ter zahtevajo plačilo neplačanih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje za tri sporna leta. Še več, zaradi obračunanih zamudnih obresti se je osnovni dolg 1800 evrov, ki so ga zahtevali od Felicijanove, do lanskega poletja povišal na 2400 evrov, saj so ji zaračunali zamudne obresti. Ko je zavod zaprosila za odpis dolga za prispevke, ki jih terjajo od nje, ji je Območna enota Celje lani izdala odločbo, s katero so ji odobrili odpis zamudnih obresti v primeru, če bo plačala glavnico. Po Zakonu in zdravstvenem varstvu in zdravstvenem za-
varovanju ter po zavodovem pravilniku o plačilu dolga je zavezancem dolgove mogoče odpisati zaradi neizterljivosti ali socialne ogroženosti, če je le-ta ugotovljena z odločbo centra za socialno delo o dodelitvi socialne pomoči v času vložitve vloge ali če sta bili med postopkom prisilne izterjave dolga vsaj dve dejanji izvršbe neuspešni. Za Felicijanovo to ne velja, so uradno ugotovili na zavodu za zdravstveno zavarovanje, zato so ji bili pripravljeni odpisati le zamudne obresti.
Elizabeta Felicijan pravi, da se je na takšno odločbo pritožila, obenem je s svojo pravno zastopnico v tem mesecu vložila tožbo na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani. Pred dnevi ni mogla verjeti svojim očem. Prejela je namreč odredbo Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah, da bodo njeno zemljišče prodali na javni dražbi, skupaj z napovedanim datumom in uro dražbe, ki bo aprila. Na dražbi naj bi prodali njeno zemljišče, ki je po uradnem izračunu vredno sedemkrat več, kot znaša osnovni dolg, ki ga od nje zahteva zavod za zdravstveno zavarovanje. Osnovni dolg 1800 evrov pa je, skupaj s »pripadki«, na-rastel zdaj že na 4100 evrov, torej se je več kot podvojil.
BRANE JERANKO
Do novega doma s pomočjo dobrih ljudi
DOBRNA - Osetičevim iz Vinske Gorice nad Dobrno spomin na letošnji 3. marec, ko je popoldne najprej zagorelo v domači kuhinji, požar pa se je hitro razširil na celotno hišo, ne bo tako hitro ugasnil. Če sploh kdaj, saj je 77-letnemu Jožefu in 61-letni Alojziji ter njunemu najmlajšemu sinu, 19-letnemu Stanetu, ogenj vzel dom. Do novega bodo prišli le s pomočjo dobrih ljudi.
O tragediji družine Ose-tič, ki za gradnjo novega doma potrebuje denarno in materialno pomoč dobrih ljudi, smo podrobno pisali že v reportaži takoj po požaru. Na pogorišču se je takrat zbrala vsa družina, od šestih Osetičevih otrok je le najmlajši Stane še živel doma. Čistili in pospravljali
so tisto, kar je sploh še ostalo od domačije, a uporabnega po šesturnem boju gasilcev z Dobrne in Nove Cerkve ni bilo kaj dosti. Le osebni dokumenti so ostali bolnemu in nepokretnemu očetu Jožefu ter materi Alojziji, ki ju je k sebi v Velenje vzela hči, Stane pa je začasen dom našel pri bratu v Veliki Pirešici.
Da družina sama ne bo zmogla, je bilo jasno že takoj. Kako tudi bi s skromnimi 180 evri očetove kmečke pokojnine, z materino socialno pomočjo in s Stanetovni-mi dohodki? Za koordinacijo pomoči, ki bi jo Osetičevim ponudili dobri ljudje, so v družini izbrali sinova Jožeta in Petra, hitro pa se odzvali tudi v širši okolici. Tako je pobudo prevzela Župnijska karitas Dobrna, ki je doslej za Osetičeve že odprla tran-
Na dobrodelnem koncertu za družino Osetič bodo nocoj, v petek, ob 20. uri v Kulturnem domu Dobrna nastopili ansambli Modrijani, Vikend, Spev, Pogum, Novi spomini, Iskrice, Vrt, Akordi, Naveza, Petka, Gadi, bratov Gašperič in vokalna skupina In spiritu, program bo povezoval Blaž Švab. Medijski pokrovitelj koncerta, za katerega bodo vstopnice po 10 evrov v prodaji tudi uro pred začetkom prireditve, je medijska hiša Novi tednik in Radio Celje.
Obupana mati Alojzija s svojim najmlajšim sinom dan po tragediji. Danes je upanja, da se bo spet vrnila v Vinsko Gorico, že nekoliko več.
sakcijski račun pri Banki Celje (št.: 06000-1921810665), jim predala denar, ki so ga z nabirko zbrali v farni cerkvi, za gradnjo novega doma pa bo šel tudi ves izkupiček dobrodelnega koncerta, ki ga skupaj z ansambloma Modrijani in Vikend pripravljajo nocoj, 1. aprila, ob 20. uri v kulturnem domu na Dobrni. »Sprva sta ansambla razmišljala o dveh koncertih - domači Modrijani na Dobrni, Vikend, v katerem igra tudi Osetičev sin Peter, pa v Vinski Gori - a smo se dogovorili za skupnega. Pri organizaciji bodo sodelovali tudi naši mladinci,« pravi Herta Rošer iz Župnijske karitas Dobrna. Kako pomagati Osetičevim, so se vprašali tudi člani občinske komisije za socialna vprašanja, ki se bodo aktiv-
no vključili v času, ko bo v Vinski Gorici že gradbišče. »Takrat bo namreč še kako dobrodošla pomoč posameznikov, ki bi darovali material, pa seveda podjetij in obrtnikov, ki bi lahko sodelovali pri gradbenih in drugih delih,« računajo v župnijski karitas na pomoč dobrih ljudi.
In če bo šlo vse po sreči, bodo v Vinski Gorici stroji že kmalu zabrneli. Osetiče-vi že urejajo dokumentacijo, saj bi radi, da bi bil nov dom vseljiv do pozne jeseni. »Vsem je težko, a najbolj si domov želita Jožef in Alojzija, ki sta zdaj pri hčerki oziroma pri starših njenega soproga,« še pravi Rošerjeva.
IS, foto: GrupA (arhiv NT)
ZGODBE IZ KAMRE
rZ_i wv
tamra
www.kamra.si
-r __
Sí^flt&V
Žitna polja v okolici Celja na upodobitvi leta 1750
Od pšenice do kruha
Štajerska je dobila svoj prvi mlinski red že leta 1346
Za izumitelje kruha v današnjem smislu veljajo Egipčani. O tem pričajo številne upodobitve v grobnicah faraonov iz obdobja II. in IV. dinastije (3000-2500 pr. n. št.). Pekli so v glinenih pečeh stožčaste oblike in kruh je v Egiptu predstavljal glavno hrano ter simbol bogastva. Hekataios Miletski je na primer prebivalce starega Egipta v svojem delu iz leta 500 pr. n. št. imenoval kot »kru-hožere« in od njih so se naučila mlinarstva in pekarstva tudi sosednja ljudstva: Židje, Grki in Rimljani. Rimljani so pridobljena znanja razširili po vsem imperiju in jih z značilno praktičnostjo tudi nadgradili.
Antični pisci omenjajo številne zvrsti kruha, saj so peki kruhu dodajali različne dodatke in dišave. Veljali so celo za umetnike, s čimer je bil povezan tudi njihov premoženjski in socialni status. Mlinarstvo in pekarstvo sta ohranjala
Več o digitalni zbirki in drugih domoznanskih zgodbah, ki jih pripravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju s partnerji, si lahko preberete na spletnem naslovu www. kamra.si.
OSREDNJA
značaj enotne družinske obrti, ki se je navadno prenašala iz roda v rod.
V srednj em veku so poslovanj e mlinov na naših tleh urej ali posebni mlinski redi; Štajerska je dobila svoj prvi mlinski red že leta 1346. Avstrijski cesar Franc I. je leta 1814 v svojem mlinskem redu (ohranjen je v Vodnikovem prevodu) pogoje ustanavljanja in delovanja mlinov še zaostril. Mlinarska tarifa iz tistega časa je na primer določala, da je mlinar za mletje centa (56 kg) žita dobil 1 krajcar ali 3,5 kg žita, in ker so ljudje v glavnem plačevali z žitom, so mlinarji svojo dejavnost navadno dopolnjevali s pekovsko.
Okolica Celja je bila obdana z vodnimi mlini verjetno že zelo zgodaj, toda prvi pisni viri govorijo o celjskih mlinih šele ob pridobitvi mestnih pravic. Hu-
JIZNICA Celje
dourniška Savinja za mline ni bila primerna, zato pa jih je bilo toliko več na njenih pritokih in mlinščicah - umetnih kanalih, ki so bili speljani vzporedno z njeno strugo. Neposredno ob Celju sta bili dve strugi - mlinščici, ki sta dobro vidni še na upodobitvi Celja iz leta 1750. Ena je bila na zahodu blizu obzidja, druga na vzhodu ob še ohranjenem vodnem stolpu; celo ulica je dolgo nosila ime Mlinska ulica. Na vzhodu in zahodu na mlinščicah sta bila graščinska mlina, toda ker so jezovi zadrževali vodo in povzročali pogoste poplave, so ju morali porušiti, zato mlinov na kasnejših upodobitvah mesta ni več.
Prihodnjič bomo predstavili Majdičev in Joštov mlin v Celju.
JANKO GERMADNIK ROBERT OŽURA
Simov oziroma Kalvarijski mlin na Kaiserjevi upodobitvi Celja iz leta 1855
WM
Steletova nagrada Tanji Hohnec
Tanja Hohnec iz celjske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine je med letošnjimi nagrajenci Slovenskega konservatorskega društva. Včeraj je na slovesnosti v ljubljanski Narodni galeriji prejela Steletevo priznanje za izjemen dosežek na področju varovanja in ohranjanja kulturne dediščine.
Steletovo priznanje je Tanja Hohnec prejela za projekt celovite obnove Občinske kolonije v Trbovljah. Rezultat je prvi v celoti prenovljen in ohranjen kompleks delavske kolonije na Slovenskem, ki še vedno služi svojemu namenu - bivanju. »Z izvirnimi strokovnimi in tehnološkimi prijemi je bilo doseženo izboljšanje bivalnih razmer, zunanji atributi dediščine pa so ostali neokrnjeni. Kolonija je bila zgrajena v letih med obema vojnama in namenjena pretežno rudniškim upokojencem, po vojni pa je bila njena podoba okrnjena zaradi številnih nestrokovnih posegov. Obnova je trajala od leta 2008 do slavnostnega odprtja v oktobru 2010,« je v obrazložitvi nagrade med drugim zapisala
Tanja Hohnec
žirija. Steletovo nagrado so	Sapač in zakoncema Sari in
podelili Miri Strmčnik Gulič,	Keithu Hogg.
priznanja pa še Evi Pezdiček	BS, foto: GrupA
Hiša kulture »v gradnjo«
Nov kulturni hram bo imel obliko triangla - Odprtje napovedujejo za novo leto
žalska in velenjska občina. Drugi bo namenjen razvejani dejavnosti celjske hiše kulture. V tretjem kraku bo distribucijsko središče Coca-cole za jugovzhodno Evropo. »Pomisleki o tem, da bo vpliv Coca-cole na kulturno ustvarjanje v mestu prevelik, so odveč,« so vstop multina-cionalke v ta projekt komentirali v Hiši kulture.
Gradnja se je torej začela, prve prireditve v novem celjskem trianglu, ki se bo po arhitekturi lahko kosal z ameriškim Pentagonom, se je torej začela. Neumorni organizatorji hiše kulture pa že napovedujejo slavnostni otvoritveni koncert, na katerem bo Celjanom, na posebno željo župana Bojana Šrota, zapela slovita ruska sopranistka, največja zvezdnica svetovnih odrov Anna Jurjevna Netrebko. Za prihodnje leto napovedujejo še več nastopov svetovnih zvezd, šušlja se tudi, da naj bi v novi celjski triangelski lepoti svoj poslovilni koncert odigrali Rolling Stones.
POPEK
CELJE - Hiši kulture Celje je slednjič le uspel veliki met. Potem ko so lani ustanovili kulturno navezo Triangel in povezali kulturno produkcijo občin Celje, Velenje in Žalec, so po vstopu Mestne občine Celje v svoj največji projekt doslej in potem ko ga je podprla še multinacionalka CocaCola, prav danes na lokaciji ob nekdanjem Kurivu v Celju zasadili prvo lopato za nov celjski in slovenski kulturni hram.
Že dolgo je znano, da Celje žal nima primerne dvorane za večje kulturne prireditve. Celjski dom je akustično neprimeren, Narodni dom slovi po akustiki, a je premajhen, celjske športne dvorane so za večje prireditve tako zvočno kot ambientalno neprimerne. Hiša kulture Celje, ki že več let kot edina v mestu skrbi za lastno kulturno produkcijo, si je zato pred dvema letoma zadala cilj, da v Celju zgradi tudi primeren kulturni center. Uresničila je zamisel o pravi hiši kulture, ki bi z veliko prireditveno dvorano
in s številnimi manjšimi, zlasti pa s sodobnim in z vsem potrebnim opremljenim velikim odrom iz Celja dejansko naredilo novo slovensko kulturno središče, v mesto pa ob lastnih produkcijah pripeljala tudi večje svetovne.
Projekt je tako dodelan, da ga je po zgolj nekajdnevnih pogajanjih v celoti podprla svetovna multinacionalka Coca-cola. In ker zato financiranje gradnje ni več problem, se je slednjič odzvala tudi Mestna občina Celje, ki je v projekt vstopila kot partnerica in solastnica v deležu, ki ga predstavlja vrednost hiši kulture namenjenega zemljišča.
Projekti so pripravljeni. Arhitekt Nande Korpnik je sicer odstopil od prvotne zasnove stavbe, ki se je iz sodobnega betonskega silosa spremenila v pravo arhitekturno poslastico. Oblikovana bo namreč kot triangel, z ogromno dvorano za skoraj tisoč gledalcev v središču in s tremi povezanimi kraki. V enem bosta svoje produkcije muzikalov in operet razvijali
Pelo bo vse mesto
V sredo se bo v Celju začel 29. mednarodni mladinski pevski festival
Celje bo med 6. in 10. aprilom zaživelo z mladinskim zborovskim petjem. Začel se bo namreč tradicionalni celjski bienalni Mednarodni mladinski pevski festival, ki bo prinesel tudi nekaj vsebinskih novosti.
Festival bo v sredo uvedla tradicionalna Pes'mca - območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov - na kateri bo zapelo 22 zborov. Četrtek so rezervirali za uvodni koncert, na katerem bosta zapela zbor Antona Schwaba iz celjske hiše kulture in Komorni zbor Megaron z ljubljanske škofijske gimnazije. Petek in sobota sta namenjena tekmovanju mladinskih, dekliških in otroških zborov, na katerem se bo predstavilo 13 zborov iz Slovenije, s Slovaške, Češke, z Madžarske in iz Molda-vije. V tekmovalnem delu festivala se bosta predstavila tudi dva celjska zbora (MMPZ Šolskega centra Celje in Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje - Center) in dva velenjska (MMPZ Šolskega centra Velenje, MPZ GŠ Frana Koruna Koželjskega). Festival bosta zaokrožila tradicionalni sobotni koncert prvonagrajenih zborov iz vsake od treh kategorij ter podelitev nagrad, vrhunec pa bo v nedeljo, 10. aprila, ko bo na Starem gradu množična pevska prireditev
z več kot tisoč mladimi pevci in na kateri se bodo ob združenih zborih predstavili tudi gostujoči.
Festival prinaša tudi bogat spored spremnih prireditev. Za strokovni del bosta najpomembnejši okrogli mizi o mladih in zborovski glasbi in zlasti strokovno srečanje slovenskih zborovodij, na katerem pričakujejo več kot sto glasbenih pedagogov. Že tradicionalna je tudi dvodnevna zborovska delavnica Skupno petje, na kateri bodo člani zborov, ki sodelujejo v tekmovanju, spoznavali skupno petje in pripravljali zaključni skupni nastop.
Zadnji festival pred dvema letoma je šel nekako mimo Celja, saj festivalskega utripa v mestu skoraj ni bilo zaznati. Da bo letos drugače, bodo pripravljali že od srede vsakodnevne nastope številnih domačih zborov na celjski zvezdi in pred kinom Metropol, organizatorji pa pričakujejo, da se bodo Minutkam za pesem pridružili tudi gostujoči zbori. V prostorih nekdanje knjigarne v Stanetovi ulici pripravljajo tudi razstavo Se spomniš, ki bo predstavila spomine posameznikov in drugih iz minulih celjskih pevskih festivalov.
BRST
Gimnazijski Plesni cocktail
Dijaki I. gimnazije v Celju so v Celjskem domu pripravili plesni večer, ki so ga naslovili Plesni cocktail.
Za prireditev so se odločili zato, ker se veliko dijakov s plesom aktivno ukvarja v različnih celjskih plesnih šolah in drugje, ples pa je tudi ena najštevilčnejših in najbolj
razvitih obšolskih dejavnosti. Gimnazijci so pripravili pestro prireditev, saj so predstavili vrsto plesnih zvrsti, od baleta, show dan-cea, latinsko-ameriških plesov in sodobnih oblik plesa. Občinstvo je videlo kar 20 plesnih točk.
BS, foto: SHERPA
NE ZAMUDITE ...
... polfinalnega pesniškega turnirja za najboljšo izvirno neobjavljeno pesem v slovenskem jeziku v tekočem letu, ki bo v petek (danes) ob 18. uri v Muzeju novejše zgodovine Celje. Pesniški turnir je založba Pivec uvedla leta 2001. Do leta 2007 se je na njem v Mariboru vsako leto pomerilo 12 s strani strokovne žirije izbranih finalistov. Z letom 2008 se je turnir z izborom 24 polfinalistov razširili po celotni Sloveniji. Letos je Pesniški turnir prvič obiskal Primorsko, prvi polfinale je bil v Kopru, prvič pa prihaja tudi v Celje, saj na njem sodeluje opazno število pesnikov iz tega konca.
Na današnjem drugem polfinalu se bodo s svojimi pesmimi predstavili Tanja Alkvaič, Nina Bizjak, Matjaž Brulc, Katja Gorečan, Alenka Kveder, Breda Pugelj, Ifigenija Simo-novic, Marko Skok, Žiga Stopinšek, Denis Škofič, Rok Vahter in Martin Vouk, literarna gosta bosta Josip Osti in Zoran Pevec, glasbeni gost pa harmonikar Zmago Štih. Prireditev bosta povezovala Zora A. Jurič in Nino Flisar. Strokovna žirija (Danica Križa-nič Müller, Lidija Gačnik Gombač, Barbara Korun in Josip Osti) bo za finale, ki bo 16. aprila v Mariboru, izbrala 4 finaliste, dva pa občinstvo z glasovanjem. Vstop prost ...
Na gradu Podsreda se iz Društva steklarjev Slovenije predstavljajo oblikovalec stekla Matjaž Bornšek in dijaki Šolskega centra Rogaška Slatina. Na fotografiji Bornšek ter ravnateljica centra Anita Pihlar.
Odprta vrata Podsrede
Na gradu Podsreda so z razstavo steklarskih mojstrovin odprli vrata obiskovalcem, ki si bodo do pozne jeseni lahko ogledali več občasnih in stalnih razstav.
Na razstavi z naslovom Ars Vitraria predstavljajo svoje steklarske izdelke oblikovalec stekla Matjaž
Bornšek ter dijaki Šolskega centra Rogaška Slatina, ki so kolektivni član društva steklarjev. Bornšek oblikuje steklo desetletje in pol in ustvarja steklene miniature ter nekoliko večje skulpture, dijaki Šolskega centra Rogaška Slatina se predstavljajo z likovnimi kompozicijami barvnih stekel v klasičnih in
novejših steklarskih tehnikah. Slatinski šolski center edini v državi izobražuje tehnike steklarje.
Grad Podsreda, kjer so prav tako na ogled različne stalne zbirke, je odprt vsak dan, z izjemo ponedeljkov. Razstava Ars Vitraria bo na ogled do 26. junija.
BJ
Priznanja Lisaninu v
H	V ■ ■ ■
Turčiji
Da je res najtežje biti prerok v svoji vasi, te dni dobro čuti Mihailo Liša-nin, ustanovitelj enega največjih mednarodnih likovnih razpisov za mlade na svetu. V času, ko od vsepovsod prihajajo vabila za razstave iz arhiva Galerije likovnih del mladih Celje, se v Celju ne zmorejo dogovoriti, kaj z galerijo in razpisom po odhodu ustanovitelja.
Kot da čutijo, kaj se dogaja, so iz Trabzona v Turčiji ponudili letošnjo organizacijo glavnega ceremoniala podelitve priznanj nagrajencem 16. mednarodnega razpisa. Za Slovenijo in Evropo bo ta podelitev še vedno ostala v Celju, za Turčijo in ostali svet pa jo bo izpeljalo to turško mesto ob Črnem morju. Tudi turški Eskisehir želi v svojih galerijah postaviti to razstavo. Na drugi strani istega morja pa je Novorusijski, še en kandidat za to razstavo. Da v Turčiji spoštujejo delo Mihaila Lišanina bolj kot doma, dokazuje častna plaketa, ki so mu jo podelili v zahvalo za desetletno sodelovanje. Lišanin je trenutno v Hong Kongu, kjer na Festivalu mladosti s tre-
mi nagrajenci ter razstavo nagrajencev letošnjega celjskega razpisa predstavlja likovno ustvarjalnost otrok vsega sveta. Aprilska zgodba se bo zaključila v Indiji, kjer mu bodo v Ban-galoreju kot edinemu tujcu podelili prestižno nagrado Aryabhata.
Priznanja in vabila dežujejo z vseh strani, v domačem Celju pa še vedno nihče ne ve, kaj bi z galerijo likovnih del mladih, in predvsem kakšna bo usoda vsakoletnih razpisov revije Likovni svet za likovna dela mladih po vsem svetu.
BS
Svet Osrednje knjižnice Celje
Muzejski trg 1 a, 3000 Celje
Na podlagi 12. in 13. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Osrednja knjižnica Celje (Ur. l. RS, 2004/82) svet zavoda objavlja razpis za imenovanje
DIREKTORJA KNJIŽNICE (m/ž)
Za direktorja (m/ž) knjižnice je lahko imenovan kandidat (m/ž), ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje naslednje pogoje:
-	ima univerzitetno izobrazbo družboslovne ali humanistične smeri;
-	strokovno pozna področje dela knjižnice;
-	ima opravljen strokovni izpit iz bibliotekarstva;
-	ima najmanj pet let delovnih izkušenj;
-	aktivno obvlada slovenski jezik in najmanj en svetovni jezik;
-	ima vodstvene in organizacijske sposobnosti.
Kandidat za direktorja (m/ž) mora ob prijavi na razpis predložiti program poslovnega in programskega razvoja knjižnice za mandatno obdobje. Izbrani kandidat (m/ž) bo imenovan za mandatno obdobje 5 let.
Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev morajo kandidati (m/ž) poslati v 8 dneh po objavi na naslov: Osrednja knjižnica Celje, Muzejski trg 1 a, 3000 Celje, z oznako »Prijava na razpis za direktorja«. O izboru bodo kandidati pisno obveščeni v roku, določenim z zakonom.
Preizkušen recept: dvojec na klopi
Rokometaši Celja Pivovarne Laško so se sinoči pomerili z Gorenjem, po tekmi pa je vodstvo kluba obelodanilo, kdo bo v naslednji sezoni na klopi članskega moštva zamenjal Mira Požuna.
To bosta Slavko Ivezič in Mišo Toplak, ki bosta imela enakovredni vlogi. Bila sta soigralca pri RK Aero Celje. Ivezič je bil že večkrat trener celjskega moštva, Toplak pa še ne. Pred njima je zahtevna naloga, čeprav predstavnik glavnega pokrovitelja kluba Dušan Zorko zagotavlja, da bo imel klub tudi v prihodnje zavidljiv proračun. Glede na govorice sta bila za trenersko mesto kandidata še Stanko Anderluh in Igor Razgor. Skupaj z direktorjem Ro-
Slavko Ivezič
manom Pungartnikom se
bo nadaljevalo sestavljanje moštva za naslednje sezone. Zanimivo je, da sta Ivezič in Toplak podpisala pogodbi le
Mišo Toplak
do konca leta, 1. januarja pa bo na klopi ostal le eden izmed njiju.
KD
Foto: GrupA
Trener evropskih prvakov se poslavlja
Vodstvo rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško je napovedalo, da bo trener članskega moštva tudi v naslednji sezoni Miro Požun.
67-letni strateg pa je zavrnil ponudbo: »V naslednji sezoni ne bom vodil celjskega moštva, kajti moja družina meni, da je to zame prenaporno. Strinjam se glede na moja leta. Po drugi strani pa se je veliko govorilo o moji zamenjavi. Odnos novinarjev mi ni dajal vzpodbude. Ko te menjujejo, pa še funkcije prevzel nisi, po-
tem nekaj ni v redu. Vse to bi me verjetno spremljalo v naslednji sezoni.« Požun, ki je s Celjem Pivovarno Laško leta 2004 osvojil naslov evropskega prvaka, pa je zagotovo tudi izvedel, da se klub pogovarja z mnogimi trenerji ...
Zaradi velikega igralskega osipa vodstvo kluba zapolnjuje mozaik za naslednje sezone. Dveletni pogodbi sta podpisala levi zunanji napadalec, 23 - letni Rok Žuran, ki je kot član Ormoža zbral dva nastopa za člansko reprezentanco Slo-
venije in dosegel šest golov, in Srb Nemanja Zelenovic,
21-letni desni zunanji napadalec, ki je trenutno član beograjske Crvene zvezde in redno nastopa za mladinsko reprezentanco Srbije, občasno pa tudi za člansko.
DŠ
Najboljše v državi bodo skušale biti najboljše tudi v Evropi.
Z domače na evropsko sceno
Kegljavke celjskega Lanteksa so brez poraza, z 18 zaporednimi zmagami osvojile svoj 19. naslov državnih prvakinj v samostojni Sloveniji ter skupaj s sedmimi naslovi iz bivše države že 26. naslov od leta 1973, ko je bila pri klubu formirana ženska selekcija.
Največ nastopov je opravila osmerica igralk, Barbara Fidel, Anja Kozmus, Nada in Rada Savič, Eva Sajko, Gordana Radič, Brigita Strelec in Polona Rogina. Trener Lado Gobec je izpostavil: »Kar osemkrat smo zmagali z najvišjim možnim izidom 8:0 in ob koncu imeli 11 točk naskoka pred Eto iz Kamnika.« Višek sezone za celjska dekleta pa šele sledi: »Jutri se bomo v Nemčiji v polfinalu zaključka evropske lige pomerili z romunskim Elektromuresom. V primeru zmage sledi obračun z boljšim med nemškim Bambergom in srbskim Pionirjem.« Druga ekipa Lanteksa je osvojila prvo mesto v 1. B ligi, v enem od dvobojev pa dosegla najvišjo možno zmago, ko je dobila vseh 24 setov, kar v vseh slovenskih ligah doslej še nikomur ni uspelo.
V drugi polovici meseca maja bo v Sarajevu še ekipno svetovno prvenstvo, od desetih slovenskih reprezentantk jih bo kar sedem iz celjskega kluba.
DEAN ŠUSTER
Bodo jutri presenetile?
Trikrat za eno
Danes se bo po odmoru zaradi reprezentančnih tekem nadaljevalo tekmovanje v 1. slovenski nogometni ligi.
CM Celje bo gostil Nafto. Prvi medsebojni dvoboj v tej sezoni so Lendavčani v Areni Petrol dobili s 4:2, drugi pa se je v Lendavi zaključil neodločeno, 2:2. Celjani so kar trikrat vodili, osvojili pa le eno točko. V Areni Petrol je za 1:0 zabil Štraus, v Lendavi pa za 0:1 Klebčar, za 1:2 Čadikovski ...
Na klopi bosta dosedanjega trenerja Staneta Bevca zamenjala dva stratega, Damjan Romih in Simon Rožman, ki bosta imela enakovredni vlogi. Na treningih jima pomaga Simon Vidovič. »Imamo boljše moštvo od Nafte, toda to moramo dokazati na igrišču. Tekma nam lahko veliko prinese, lahko nam tudi veliko odnese,« se pomembnosti obračuna zaveda Sebastjan Gobec.
DŠ
Tim najboljši na svetu
Celjski deskar Tim Mastnak je v Valmalencu postal mladinski svetovni prvak v paralelnem veleslalomu. V polfinalu je izločil Nemca Baumaistra, v finalu pa je bil boljši od Avstrijca Lukasa Mathiesa.
Mastnak se je po odlični sezoni v evropskem pokalu nadejal odličja. 20-letni celjski deskar namreč trenira skupaj z Rokom Margučem, kar mu je prineslo ogromno dragocenih izkušenj. Na univerzijadi v Turčiji je bil četrti, na evropskem pokalu na Rogli tretji, rezultat kariere pa je dosegel v sredo v Italiji.
DŠ
Odbojkarice Alianse, ki so z uvrstitvijo v polfinale državnega prvenstva dosegle zgodovinski uspeh, so na prvi tekmi izgubile proti kamniškemu Calcitu s 3:1.
Gostjam so z borbenostjo in srčno igro nudile dober odpor, čeprav je zaradi poškodbe gležnja manjkala Barbara Hren. »Igrali smo z vrhunsko ekipo, aktualnimi državnimi prvakinjami. Dali smo vse od sebe in kljub porazu še nismo vrgli puške v koruzo,« je povedal trener Beno Božič, ki še vedno čaka na »tekmo sezone«, saj je prepričan, da dekleta še niso pokazala vsega, kar znajo. Polfinale se igra na dve zmagi s prvo tekmo pri nižjeuvrščeni ekipi, drugo in morebitno tretje srečanje pa je pri boljši ekipi. Članici Calcita sta nekdanji igralki Alianse, Tjaša Turn-šek in Valentina Založnik, ki je tudi državna reprezen-tantka. »Pričakovali smo,
Trener Beno Božič upa, da bo Barbara Hren nared za jutrišnjo tekmo, saj bi bile možnosti za presenečenje večje.
da bosta Tjaša in Valentina večji trn v peti, ampak smo obe uspešno ustavili, kar pa ni bilo dovolj za zmago,« je dodal Božič. Drugi obračun
bo jutri v Kamniku, morebitni tretji pa v sredo.
MOJCA KNEZ Foto: SHERPA
Štiri prva mesta Uniorjevcev
Smučarsko društvo Unior Celje se lahko pohvali s štirimi naslovi v državnem prvenstvu.
V cicibanski kategoriji sta bila veleslalomu v Cerknem najboljša Ula Podrepšek in Žiga Debelak. Na Golteh pa je v kategoriji starejših deklic Claudia Seidl osvojila naslov v veleslalomu in kombinaciji, v slalomu pa je bila tretja! Društvo je imelo svojega predstavnika v Kranjski Gori na DP v smučanju prostega sloga v disciplini slopestyle, kjer je Nik Podrepšek med mladinci osvojil 2. mesto.
DŠ
PANORAMA
KOŠARKA
1. SL (ž), za prvaka, 4. krog: Triglav - Celje 55:64; Verbole 16, Durič 11; Gor-tnar 14, Turčinovic 13, Bosilj 9, Klein, Jagodič 8, Abramovič, Klavžar 6. Vrstni red: Kranjska Gora 24 zmag, Celje 21, AJM 17, Ilirija 15, Triglav 13, Ježica 9. (KM)
ŠPORTNI KOLEDAR
Petek, 1. 4.
NOGOMET
1. SL, 25. krog: CM Celje
-	Nafta (18).
MALI NOGOMET
1.	SL, 21. krog, Sežana: Casino Safir - Dobovec (20).
2.	SL, 21. krog, Oplotnica: Kebelj - Nazarje (20.45).
Sobota, 2. 4.
NOGOMET
1.	SL, 25. krog, Kranj: Triglav - Rudar (16.30).
2.	SL, 19. krog, Ljubljana: Interblock - Šmartno, Slovenske Konjice: Dravinja
-	Šenčur (16.30).
3.	SL - vzhod, 16. krog, Štore: Kovinar - Veržej, Ma-lečnik - Zreče (16).
Štajerska liga, 16. krog: Peca - Mons Claudius, Šmarje - Podvinci, Poljčane - Ro-gaškaZavrč - Šoštanj (16).
MČL, MNZ Celje, 12. krog: Vransko - Radeče, Laško: Pi-vovar - Kozje (16).
KOŠARKA
1. SL, liga za prvaka, 3. krog, Laško: Zlatorog - Krka (17), Polzela: Hopsi - Geo-plin Slovan, Šoštanj: Elektra
-	Helios (19).
1. SL, liga za razvrstitev, 4. krog, Ljubljana: Parklji - Šentjur (18).
1.	B SL, 25. krog: Hrastnik
-	Konjice (18), Grosuplje
-	Rogaška (20).
2.	SL - vzhod, 22. krog, Vransko: Vrani - Nazarje (16), Podčetrtek: Terme Oli-mia - Lastovka (19).
1. SL (ž), liga za prvaka, 5. krog: Celje - Kranjska Gora (19.30).
1. SL (ž), za razvrstitev, 3. krog, Konjice: GVT - Rašica (16.30), Domžale - Rogaška (18).
ROKOMET
1. B SL, 19. krog, Ljubljana: Mokerc - Celje Pivovarna Laško B (19).
Pokal RZS, polfinale, Zagorje: Krka - Žalec (15.30).
ODBOJKA
1. SL (ž), 2. tekma polfina-la končnice, Kamnik: Calcit
-	Aliansa (20).
Nedelja, 3. 4.
ROKOMET
Pokal EHF, povratna tekma četrtfinala, Velenje: Gorenje - Göppingen (17).
NOGOMET
3.	SL - vzhod, 16. krog: Odranci - Simer Šampion, Stojnci - Šentjur (16).
V zgornji vrsti z leve so trener Damir Grgič, Patricija Gračner, Matea Tavic, Ana Turčinovic, Tjaša Gortnar, Urša Svetič, Jelica Petrovič, Tjaša Brišnik, Neža Belak, pomočnik trenerja Žane Bortek. Sedijo Sara Čoh, Urša Belak, Rebeka Abramovič, kapetanka Nika Barič, Tjaša Kopušar, Tjaša Gaberšek, čepi fizioterapevt Mišo Arandelovič.
Celjanke četrtič zapored
Mladinke celjskega košarkarskega kluba so ponovno osvojile naslov državnih prvakinj.
Podmladek enega najuspešnejših košarkarskih klubov je na finalnem turnirju v Pivki še četrtič zapored osvojil naslov. Varovanke trenerja Damirja Grgiča so v polfina-lu s 96:47 premagale Grosuplje, v finalu pa so bile boljše od ljubljanske Ježice s 83:60. Za najboljšo igralko zaključnega turnirja je bila izbrana
Ana Turčinovic, ki je bila s 57 točkami tudi najboljša strelka in s 37 skoki še najboljša skakalka. V najboljšo peterko sta bili zbrani Anini soigralki Nika Barič in Tjaša Gortnar.
V Pivki se je poškodovala Nika Barič. Počile so ji kapilare v mišici leve noge. Izpustila je člansko tekmo v Kranju, toda jutri bo pripravljena za dvoboj z vodilno Kranjsko Goro. Ženski košarkarski klub
V Šoštanju bo danes zaključni turnir 45. Pionirskega festivala za starejše pionirje. Polfinalna para sta OŠ Šoštanj - OŠ Straži-šče (10.30) in Oš Šmarje pri Jelšah - OŠ Vrhovci (12.30), finale bo ob 17.30.
Celje je pred sezono ostal brez pomoči dotedanjega generalnega pokrovitelja Merkurja. Vodilni možje kluba niso stali križem rok in v ponedeljek bo sledil slavnostni podpis z novim sponzorjem - vse to je zagotovo posledica odmevnih nastopov mladih košarkaric v Jadranski ligi.
MK, DŠ Foto: ALJAŽ MOČNIK
Dva ali en milijon
Celjska občina bo tudi v tem letu financirala športno dejavnost ter infrastrukturo. Kot vsako leto, bodo z občinskim denarjem sofinancirali interesno športno vzgojo predšolskih in osnovnošolskih otrok. Tem bodo na voljo plavalni tečaji, tečaji drsanja, razna športna tekmovanja in brezplačne aktivnosti v času vseh počitnic.
Nekaj sredstev bo namenjenih tudi mladini in študentom ter športni vzgoji otrok s posebnimi potrebami. Tem bodo sofinancirali programe za izboljšanje motoričnih sposobnosti. Nekaj občinskega denarja bodo dobila tudi športna društva ter ponudniki športnih rekreativnih vsebin. Skupno bo celjska občina letos za šport namenila slaba dva milijona evrov. Od tega bo milijon evrov namenjen za sofinanciranje izgradnje Centra konjeniškega športa Celje; toda le v primeru, če bo ta sredstva občini uspelo pridobiti od ministrstva za šolstvo in šport. 40 tisoč evrov bo celjska občina namenila popravilu in obnovi garderob in sanitarij v dvorani na atletskem štadionu. Dobrih 860 tisoč evrov pa bo namenjenih vsebinam in programom v okviru letnega načrta športa.
Na področju vrhunskega športa bodo iz proračunskih sredstev sofinancirani programi vadbe športnikov, ki imajo status svetovnega, mednarodnega in perspektivnega razreda (71 športnikov), priprave klubskih ekip in posameznikov, ki bodo letos nastopili na uradnih mednarodnih tekmovanjih (tri do štiri celjske ekipe in okoli 90 športnikov v slovenskih reprezentancah) in programi vadbe športnikov z izpolnjeno normo za nastop na olimpijskih ali paraolimpijskih igrah.
PM
Pet medalj, dve zlati
V prekrasnem, sončnem vremenu je bilo že četrtič zapored državno prvenstvo v smučanju in deskanju za srednješolce na Rogli, kjer so se znova izkazali zreški organizatorji.
Pohvale pa si zaslužijo tudi tekmovalci Šolskega centra Celje. Smučalo in deskalo jih je preko 30. Žiga Plahutar je bil tretji v veleslalomu, prijetno pa so presenetili deskarji. Prvaka sta v svojih starostnih kategorijah postala Janez Slapnik in Gorazd Pusovnik, podprvaka pa Žan Kuder in Denis Langus.
DŠ
Tekmovalci in športni pedagogi Šolskega centra Celje.
Je v javnih kuhinjah sploh mogoče kuhati po receptih naših babic? Nekateri »kuharji« so prepričani, da za ta denar in v tako delegiranem sistemu že ne.
Od krožnika v vrtcu samo še navzdol
Kakšno hrano jedo naši otroci v vrtcih in šolah? - Je zdrava prehrana nedosegljivo razkošje, stvar zavednih posameznikov ali samo trend na papirju?
Strokovnjaki se strinjajo, da so prehranske navade, ki jih otrok prinese v odraslo življenje, ključne za dobro zdravje in počutje do konca življenja. A mimogrede ugotovimo, da le še redko katera mama uspe sredi dneva skuhati kosilo. Poznopopoldanski obroki pa so tako ali tako premastni, preobilni in - kar je najhuje - za mnoge šele prvi v dnevu. Večina otrok v vrtcih in šolah preživi večji del dneva in se tam tudi prehranjuje. Je res, da velikokrat z juhami iz vrečke, ker je kuhanje prave predrago? Kaj kupujejo šole in vrtci na javnih razpisih, če je že od nekdaj jasno, da je za malo denarja malo »mu-zike«?
»Ko sem stopila v kuhinjo, sem ravno videla, kako je kuharica v kotel vrele vode stresla prah za instant pire krompir. Bila sem zgrože-
na,« je o svojih izkušnjah pripovedovala dobra poznavalka razmer na tem področju. »Da bi puding skuhali iz mleka in praška, tako kot se spodobi, tudi ni prišlo v poštev. Razdeliti lončke kupljenega, ki ima rok trajanja več mesecev, je bistveno enostavneje. Tudi juhe iz vrečke niso nič posebnega. Ko sem eno od ravnateljic osnovne šole poskušala prepričati o absurdnosti takega početja, me je gladko zavrnila, da tudi osebje stane.« Pripraviti zelenjavo in skuhati navadno juho je namreč malenkost bolj zamudno, kot zgolj raztrgati vrečko in počakati, da je gotovo.
Kulinarično čudo iz vrečke
Kdo torej odloča, kakšna in kako pripravljena je hrana v osnovnih šolah? Vse imajo za to usposobljene strokovne delavce, t. i. vodje pre-
Videti je, da se velikokrat zaplete ravno tam, kjer hrano za vrtec pripravljajo v šolskih kuhinjah. Ko gre za dojenčka ali devetošolca, imamo namreč precej različne potrebe in okuse. Pred 15 leti je Občina Šentjur v hruševski šoli v prostore, namenjene za kuhinjo, »stisnila« vrtec. Posledično je zdaj kuhinja nekoliko premajhna, a vseeno dobro opremljena. Zdaj bodo gradili nov vrtec in novo skupno kuhinjo. Oprema prve bo neuporabna, nad delitvijo nove pa so skeptični tako v vrtcu kot v šoli. Kljub vsemu na občini vztrajajo, da je taka rešitev najbolj racionalna in edina možna. O tem, kako se v isti kuhinji razumeta dve gospodinji, pa so vedele povedati že naše babice ...
hrane. Oni so tisti, ki sestavljajo jedilnike in večinoma tudi preverjajo naročilnice, kaj kuharji nabavljajo. O instantnih pripravkih imajo načeloma vsi negativno mnenje, a hkrati priznavajo, da so dober izhod v sili, ko gre kaj narobe. In ker se z recepturami ne ukvarjajo, je od jedilnika dalje odgovornost odvisna od glavnega kuharja. Da se da pri - bodimo pošteni - tem težkem delu ubrati kakšno bližnjico, že več let opozarjajo tudi naši sogovorniki.
Kako torej preprečiti, da bi se juhe iz vrečk znašle na jedilniku šolskih ali celo
Po hitrem pregledu jedilnikov vrtcev v naši regiji smo dobili vtis, da ustrezni prehrani vsi po vrsti pripisujejo velik vpliv. Med anonimnimi izpovedmi pa najdemo tudi takšne: »Jaz jima doma kuham zdravo, ni kosila brez zelenjave, do leta in pol nista poznali sadnega jogurta, saj menim, da je sadje mogoče »samo mimo šlo« ali pa še to ne. Okus je pridobljen z aromami, s sladili in z barvili. Tako jima še zdaj sama pripravim sadje in temu dodam navadni jogurt. Sladkarij ne poznata, izjemoma po kakšni zelenjavni juhici kak polnozrnat piškot s čim manj sladkorja. Na jedilnik v vrtcu uvrščajo (skupina od 1 leta naprej) paštete, hrenovke, evro-krem, kekse kot obrok, cvrtje (sicer brez olja v pečici), solato kot zelenjavo (redkokateri eno leto star otrok je solato) in podobno. Vem, da se otrok slej ko prej sreča s hamburgerji in podobnim, ampak vzgoja o zdravi prehrani je enako pomembna za vse življenje kot vse ostalo, kar naučimo otroka. Res je težko otroka prepričati, da je jabolko bolj zdravo od čokoladnih piškotov, ampak saj nihče ni rekel, da je starš biti lahka naloga.
»Brez vztrajnega izobraževanja na tem področju ne gre,« je odločna dolgoletna vodja prehrane Albina Kar-muzel. Znanje iz gostinske šole je eno, uporaba v men-zah, gostilnah, bolnicah in šolah pa vse kaj drugega. Ko smo iz receptov izločile jušne kocke in podobne reči, je bilo treba to nadomestiti. Veliko truda je treba, da se stari vzorci spremenijo.« Seveda ne smemo spregledati kvalitete živil, ki po vseh pravilih pridejo v šolske kuhinje. Ob besedni zvezi javna naročila se večini ravnateljev stemni pred očmi. Sistem je tako birokratsko zapleten, da si ga redko katera šola upa izvesti sama. Morebiten prihranek odnesejo zunanje službe, javni zavodi pa so v povprečju za dve leti vezani na določene dobavitelje. Da imajo z njimi težave, se strinjajo povsod. »Veliko si upajo, ker vedo, da sprememba dobavitelja v tem sistemu ni ravno enostavna stvar,« pravi Robert Gajšek iz OŠ Hruševec. »Enega od inšpektorjev na predavanju sem vprašal, kaj lahko naredimo, če vemo, da nam dostavljajo slabo robo. Odgovoril je, da o tem sploh nimamo kaj razmišljati. Če je njihovo poslovanje dovolj dobro za potrebne certifikate in potrdila, mora biti tudi za nas.«
predšolskih otrok? Emilija Pavlič, ki je bila vso kariero šolska kuharica in kasneje vodja prehrane, trdi, da je edini način ta, da tako re-cepture kot naročanje živil prevzame vodja prehrane. »Ne sprejemam trditve, da je za zdravo hrano premalo denarja. Vse se da, če se ljudje zavedajo, kako odgovorno vlogo imajo, za koga pravzaprav pripravljajo hrano, in če niso preveč >komot<. Juhe iz vrečke so prepovedane. In če je vodja prehrane ne napiše v recept in je ne naroči pri dobavitelju, se na krožniku pač >niti pomotoma ali izjemoma< ne bo znašla.«
Sterilni kruh v celofanu
Država se v kvaliteto hrane neposredno ne vtika. Je pa z novim zakonom o šolski prehrani dosegla, da po novem plača dve tretjini malice tudi za osnovnošolce. Enako je za srednješolce, ki so imeli doslej obrok brezplačen. Po novem se s hrano toliko lepše in gospodarneje ravna, da so prihranili več kot tri milijone evrov, so se pohvalili pred dnevi. A ker birokratski sistem davkopla-čevalskega denarja ne more dati na lepe oči, kot se reče, zdaj vse slovenske šole dnevno skrbno preštevajo število razdeljenih malic. Zagrožena kazen v primeru neskladja je za šolo dva tisoč in za ravnatelja tisoč evrov. Država je po svojih analizah ugotovila, da je mogoče za 80 centov - 50 znaša subvencija, 30 je doplačilo staršev - zagotoviti primerno malico. A se predvsem v manjših šolah zatakne pri organizaciji dela. »Pri manjšem številu malic je čas kuharja tako omejen, da gre v resnici izključno za razdeljevanje že pripravljenih kosov. Morda lahko še pomijejo skodelice, če jim skuhajo čaj. Po novem niti s soglasjem zavoda cene malice ni mogoče zvišati. Pa so bile včasih enolončnice, ki so malo dražje, za malico nekaj običajnega. V tem pogledu gre pri tem za korak nazaj,« pravi ravnateljica Marjeta Košak iz Slivnice pri Celju.
Šolska toleranca v vrtcih ni sprejemljiva
Smernice zdrave prehrane so jasne, omejitve države tudi, želje staršev in otrok pa z anketami še najbolj. Da je med vsem naštetim skoraj nemogoče krmariti v vsesplošno zadovoljstvo, ni treba posebej poudarjati. Večina otrok na anketne liste med najljubšo hrano brez pomisleka vpiše pice,
hrenovke, pečen krompirček, puding in podobno. Da jim vsaj občasno ustre-žejo, smo izvedeli v vseh obiskanih šolah. Menda je bolje, če danes silno izbirčni otroci pojedo vsaj nekaj kot čisto nič, so nam ob tem povedali.
Do večnih konfliktov pa prihaja, kadar v takih kuhinjah hkrati kuhajo tudi za vrtčevske oddelke, še posebej če ima tam roko nad prehrano drug vodja. Sol, ojačevalci okusa, konzervansi, sladkor in še bi lahko naštevali v prvih letih življenja naredijo še veliko več škode, čeprav je že dolgo jasno, da pri nobeni starosti niso posebej koristni. Po pregledu tudi najbolj skrbno pripravljenih vrtčevskih jedilnikov smo na primer ugotovili, da so čokoladni kosmiči in čokolino kar pogosto na krožnikih. Tudi nad tem nekateri starši niso ravno navdušeni, medtem ko drugi opozarjajo na zdravo mero tudi pri prehranski osveščenosti.
Veliko težav imajo tudi tisti, katerih otroci so iz takih ali drugačnih razlogov vegetarijanci. »V prejšnji šoli so nam šli zelo na roko, v novi pa je edina vegetarijanska hrana sir v vseh oblikah. Pritožila sem se in prosila, če lahko sama kaj kupim, a to zaradi sledljivosti živil seveda ne gre,« nam je zaupala mama iz družine vegetarijancev. Pred časom smo pisali celo o primeru, ko so starši zaradi nerazumevanja šole prav zaradi tega razloga otroke izpisali iz šole. Kot pravijo v večini šol, posebne želje staršev upoštevajo samo na podlagi zdravniških spričeval. To je po svoje razumljivo, saj na primer v Osnovni šoli Hruševec kuhajo poleg rednih obrokov še štiri različne diete, v šentjurskem vrtcu pa kar deset.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA (arhiv NT)
NAPOVEDUJEMO
O tem, kakšno mesarsko klanje se bije med dobavitelji za posel, kakšne pritlehne metode ubirajo in kaj je v resnici v šunki, ki jo bomo jedli za praznike, bomo pisali v prihodnji petkovi številki Novega tednika.
www.novitednik.com
NOVI TEDNIK
PRED REFERENDUMOM - MNENJA
17
»Za in proti« malemu delu
V Novem tedniku v skladu s pravili o spremljanju kampanje pred referendumom o malemm delu, ki bo 10. aprila 2001 - objavili smo jih v časopisu št. 20, str. 2 dne 11. 3. 2011 - predstavljamo tematiko v obliki novinarskega poročila z ene izmed okroglih miz. V skladu z uredniško politiko in omenjenimi pravili znotraj mnenjskih rubrik ne objavljamo stališča strank. Z namenom celovite seznanitve s tematiko, ki bo predmet referendumskega odločanja smo k predstavitvi mnenj »za in proti« malemu delu pova-billi predstavnike ustanov, ki so sodelovali na okrogli mizi, ki je bila v Podčetrtku in o kateri na strani 6 tudi objavljamo novinarsko poročilo.
Našemu vabilu naj v obsegu največ 2000 znakov predstavijo svoj pogled na Zakon o malem delu so se odzvali: Zoran Kotolenko, namestnik generalne direktorice Direktorata za trg dela in zaposlovanje, nekdanji vodja Sektorja za programe zaposlovanja in eden od avtorjev zakona; Vojko Korošec, sekretar ZSSS, Območne organizacije Savinjska - Celje; Darko Stojnšek, predsednik Območne Obrtne zbornice Šmarje pri Jelšah; Danijel Vuk, član Izvršnega odbora Združenja za odgovorno prihodnost;
Težko popravljiva napaka!
Konec izkoriščanja!
Trenutna ureditev študentskega dela je najbolj izkoriščevalska in negotova oblika dela v Sloveniji. Zaradi odsotnosti kakršnihkoli omejitev imajo koristi od njega predvsem delodajalci, posredniki študentskega dela (15 milijonov evrov v letu 2009) in študentska organizacija (15 milijonov evrov v letu 2009). Mladim pa prinaša le občasen zaslužek brez kakršnihkoli socialnih in ekonomskih pravic. Še posebej problematično je, da zaradi neomejene količine tega dela in nelojalne konkurence rednim oblikam zaposlitve študentsko delo zmanjšuje možnosti mladih za redno zaposlitev. Letno tako predstavlja približno 30.000 polno zaposlenih oseb, kar je bistveno več, kot znaša število brezposelnih mladih do 26 let (približno 13.300).
Zakon o malem delu (ZMD) enotno ureja področje občasnega in začasnega dela in vsem, ki ga opravljajo, zagotavlja vsaj minimalne pravice. Malo delo bodo lahko po novem opravljali tudi brezposelni in upokojenci, in sicer v obsegu do 60 ur na mesec in do zaslužka 6000 evrov bruto. Malo delo se bo vštevalo v pokojninsko dobo in seveda tudi v redne delovne izkušnje.
Pri zaposlovanju mladih se namreč kot ena najpogostejših ovir izpostavlja ravno pomanjkanje uradnih delovnih izkušenj. Določena bo spodnja meja urne postavke 4 evre bruto (3,4 evra neto), rizični sklad pa bo vsem zagotavljal zasluženo plačilo tudi v primerih, ko delodajalec ne bo poravnal svojih obveznosti.
Ker delodajalci s kvotami in z omejitvami, kot jih določa zakon, ne bodo mogli nadomestiti sedanjega obsega študentskega dela, bodo morali zaposlovati. ZMD zaradi omejitev in ostrejšega nadzora tako ne bo povečal števila negotovih zaposlitev, kot se je to zgodilo v Avstriji in Nemčiji, kjer teh omejitev nimajo in kjer to delo lahko opravljajo tudi redno zaposleni, ampak ravno obratno, prispevalo bo k nastanku do 10.000 novih rednih delovnih mest. ZMD vzpostavlja neprofiten sistem posredovanja malega dela, močno povečuje sredstva za sklad za štipendiranje. Za dodatno socialno varnost študentov in dijakov pa bo poskrbel že sprejet Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, na osnovi katerega bo podeljenih 10.000 več državnih štipendij.
ZORAN KOTOLENKO
Predlagatelj Zakona o malem delu, ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, je med drugim zapisal, da je prednost malega dela v primerjavi z delovnim razmerjem še vedno v nižji obremenitvi (8,7 odstotka manjša obremenitev s prispevki za socialna zavarovanja) in v večji fleksibilnosti (sistem napotnic), prav tako malo delo ne predvideva drugih stroškov dela, ki bremenijo delovno razmerje, kot so na primer odpravnine, prevoz na delo, letni dopust ... Poleg tega je predlagatelj Zakona o malem delu priznal, da se bo ura dela malega delavca štela zgolj kot 40 minut zavarovalne dobe. To pomeni, da bi mali delavec v preračunu povprečnih delovnih dni na mesec v letu 2010 s polno zavarovalno dobo imel priznanih 4,24 meseca. Tako pa ima priznanih le 2,82 meseca. Maksimalni letni zaslužek malega delavca je omejen v višini 6.000 evrov, če pa upoštevamo minimalno bruto urno postavko 4 evre na uro, bo to pomenilo letni zaslužek v višini 2.880 evrov, kar je krepko pod mejo letnega praga tveganja revščine v višini 7.118 evrov. Z drugimi besedami: malo delo je bazen »zaposlenih, ki so revni«. Zato ni čudno, da 71 odstotkov malih delavcev v Avstriji ne more preživeti s svojim dohodkom.
Ministrstvo pravi, da imajo vse tri skupine, ki bodo lahko opravljale malo delo, svoj primarni status urejen na drugi podlagi. Poglejmo: konec leta 2009 je v Sloveniji prejemalo štipendijo 61.110 dijakov in študentov, to je le malo manj kot tretjina vseh vpisanih dijakov in študentov (Surs, 20. 12. 2010). Povprečna štipendija za študenta je bila »celih« 209 evrov, kar je manj od polnega zneska denarne socialne pomoči (226 evrov). Po podatkih zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je v novembru 2010 247455 upokojencev v Sloveniji prejemalo pokojnino, nižjo od 500 evrov. Po novem pokojninskem zakonu pa bo oseba, ki ji bodo izračunali najnižjo pokojninsko osnovo in iz nje najnižjo pokojnino, prejemala neto plačo približno 724 evrov. Po podatkih Sursa pa je v letu 2009 v Sloveniji kar 45 odstotkov zaposlenih prejemalo plačo, nižjo od 724 evrov neto. In kaj se bo zgodilo - en delavec bo opravljal več različnih malih del, da bo preživel. V Avstriji tako več kot polovica malih delavcev opravlja več kot eno malo delo.
Malo delo ni odskočna deska za redno zaposlitev. Izkušnje iz nemškega primera malega dela kažejo naslednjo sliko, samo 10 odstotkom oseb, ki opravljajo malo delo, uspe prehod v redno zaposlitev. Večina jih ostane pri malem delu ali ostane znova brez dela (DGB).
Z uvedbo malega dela se želi zmanjšati obseg dela in zaposlovanja na črno. Malo delo zagotovo ne bo preprečevalo dela na črno. Po podatkih iz Nemčije dela na črno pri podobnih storitvah, kot se opravljajo v gospodinjstvu, ni bilo mogoče omejiti s poenostavljenim postopkom zaposlitve za malo delo v gospodinjstvih.
Zakon o malem delu ne bo povečal obsega negotovih oblik na trgu dela. Dovolj je primer Nemčije, ki je že pred časom uvedla malo delo. Od leta 2000 se je samo število zaposlitev s polnim delovnim časom in z obveznim socialnim zavarovanjem znižalo za 1,6 milijona. Delež malih del pri celotni zaposlitvi se je od leta 1995 skoraj potrojil.
Zakon o malem delu uvaja strog nadzor nad kršitvami zakona? Vendar - ali bo to preprečilo veriženje malega dela (posojanje napotnic drugim)? Zagotovo ne. Ko bo en mali delavec dosegel limit ur, bo pač dobil napotnico pod drugim imenom in nadaljeval delo. In še nekaj - pri delodajalcu, ki zaposluje do deset delavcev, bo lahko po predlogu delalo šest malih delavcev. In koliko je takšnih delodajalcev v Sloveniji? Po podatkih Umarja je kar 96,6 odstotka gospodarskih družb v Sloveniji prav mikro družb, torej družb, ki zaposlujejo do deset delavcev! Po drugi strani je Inšpektorat RS za delo v celem prejšnjem letu ugotovili devet primerov posojanja napotnic.
Vse to in še kaj bi lahko našteli kot argumente proti uveljavitvi malega dela.
Johaness Jakob iz nemške sindikalne centrale DGB je prav zato zelo jasen, ko govori o malem delu. »Ko je narobe zastavljena pot izbrana, jo je zelo težko zapustiti.«
Zato v sindikatih strah ni odveč. Ko se malo delo enkrat uvede na trg dela, se ga preprosto ne da več umakniti - interesi in pritiski delodajalcev po zniževanju regulacije so preprosto preveliki.
VOJKO KOROŠEC
Obrtniki »za«, toda
Kot delodajalec menim, da bi Zakon o malem delu nekoliko omilil, nikakor pa ne rešil, težave delodajalcev, kadar se pojavlja potreba po zaposlovanju delavcev občasno, sezonsko, za kratek čas. Obstajajo nekatera delovna mesta, kjer je nemogoče delavca enakomerno tedensko, dnevno razporediti in je opravljanje teh del vezano recimo na konec tedna, na sezono in podobno. Prav gotovo ta zakon ne bo rešil tovrstne zagate, temveč bi morala biti delovno-pravna zakonodaja naravnana bolj fleksibilno.
Pozitivno je tudi to, da bodo delavcu, ki bo zaposlen v malem delu, štele izkušnje, kar sedaj ni bila praksa pri raznih drugih oblikah zaposlovanja.
Zakon predvideva premajhne dovoljene kvote koriščenja malega dela za podjetnike - začetnike, kar pa ni stimulativno, saj se podjetnik ravno na začetku svojega poslovanja spopada z mnogimi neznankami in še kako pomembno je, da si za opravljanje svoje dejavnosti zaposli ustrezno delovno silo.
Kot sem že omenil, prepričan sem, da bi bilo zaposlovanje pri nas fleksibilnejše ob ustrezni delovno-pravni zakonodaji, kar ne pomeni nujno zmanjševanja pravic zaposlenih, kot nekateri tolmačijo težnje delodajalcev po spremembi. Če je celotno poslovanje tržno naravnano, bi moralo biti tudi področje zaposlovanja fleksibilnejše.
DARKO STOJNŠEK
V naslednji petkovi številki Novega tednika bomo v okviru posebne mnenjske rubrike o malem delu predstavili poglede še nekaterih predstavnikov strokovne in zainteresirane javnosti s Celjskega.
www.novitednik.com
Velika priložnost!
Združenje za odgovorno prihodnost vseh generacij se zavzema za celovito obravnavo družbene problematike, premišljene odločitve, razumne rešitve in za iskren dialog med generacijami. Pri tem je za nas pomembno, da imamo zmeraj pred očmi medgeneracijsko solidarnost in ne lastnih parcialnih interesov.
Prav parcialni interesi so tisti, ki po mnenju Združenja vodijo nasprotnike Zakona o malem delu. Nedvomno namreč Zakon o malem delu posega v zaslužke študentskih servisov, saj posredovanje malega dela po novem več ne bo pridobitna dejavnost. Hkrati se bodo prihodki z naslova koncesijske dajatve prerazporedili, tako da bo več denarja namenjenega novim štipendijam in uspešnim študentskim klubom in ne okostenelim študentskim organizacijam. Izguba dela prihodka je verjetno tudi eden izmed razlogov, zakaj Zakonu nasprotujejo funkcionarji študentskih organizacij.
Zazrti v lastne interese so pozabili na vse pozitivne vplive, ki jih bo Zakon o malem delu imel. Novi zakon določa jasne omejitve glede največjega števila opravljenih ur, tako da študentje in drugi upravičenci več ne bodo nelojalna konkurenca rednim oblikam zaposlitve. Obenem z ostrimi omejitvami števi-
la zaposlitev zakon dodatno ščiti redno zaposlene, saj delodajalci ne bodo mogli samovoljno zaposliti ogromnega števila »malih« delavcev, kot to počno danes. Zakon določa tudi najnižji zajamčen dohodek in ustanavlja rizični sklad, ki bo zagotavljal plačila vsem delavcem. Ob zagotovilu plačila prinaša Zakon o malem delu delavcem tudi uradno priznanje sorazmernega deleža pokojninske dobe in delovnih izkušenj.
Lažne so tudi navedbe, da nas bo malo delo pahnilo v revščino. Malo delo bodo lahko opravljale samo osebe, ki imajo zagotovljeno socialno varnost že iz naslova svojega statusa, tako da bo prihodek iz malega dela dodatni zaslužek in ne osnovni vir sredstev za preživetje. Po podatkih Davčne uprave je zakonska zgornja meja zaslužka 6000 evrov postavljena tako visoko, da je prenizka za samo 6,7 odstotka študentov. Hiter izračun pokaže, da je najvišji dovoljeni zaslužek po malem delu primerljiv z minimalno plačo delavcev v redni oblikah dela.
Zakon o malem delu prinaša številne izboljšave in priložnosti, zato Združenje za odgovorno prihodnost vseh generacij poziva vse volilce, da parcialnim interesom nasprotnikov ne nasede.
DANIJEL VUK
Nad sestre in zdravnike z vpitjem in s klofutami
Zaskrbljujoče: v vseh zdravstvenih domovih na Celjskem primeri nasilnih pacientov
Ker smo v pogovorih z zdravstvenim osebjem večkrat slišali, da se med nasilnimi pacienti pogosto pojavljajo odvisniki od drog, smo poklicali v Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog Celje in vprašali, kakšne izkušnje imajo oni. Veronika Jazbec, zaposlena v centru, pravi: »Primeri verbalnega nasilja so, vendar v manjšem obsegu, kot ljudje mislijo. Res pa je tudi, da delamo samo na tem področju, kar pomeni, da imamo več specifičnega znanja o obravnavi oseb, ki so odvisne od drog. Menim, da družba, tudi zdravstveni delavci, še vedno stigmatizira ta krog ljudi. V večini primerov je tako, da če se nekdo do takšnih uporabnikov vede spoštljivo, ne >dobi nazaj< agresivnega vedenja.«
Zatem ko se je pretekli teden v dežurni ambulanti velenjskega zdravstvenega doma pacient polil z bencinom in zažgal, pred tem pa zdravstvenemu osebju grozil, smo preverili, kako nasilni so pacienti na Celjskem. Informacije, ki smo jih dobili iz večine zdravstvenih domov, kažejo porazno stanje. Na našem območju namreč ni zdravstvenega doma ali postaje, kjer se do zdaj še ne bi srečali z nasiljem nad zaposlenimi. Pacienti so največkrat verbalno nasilni, zmerjajo predvsem sestre, a jih slišijo tudi zdravniki. Še več! Dogaja se, da se nanje spravljajo fizično in da po ambulantah uničujejo tudi predmete.
Zdravniki, s katerimi smo se pogovarjali, opozarjajo, da je v takšnih situacijah treba upoštevati »stanje nasilnih pacientov«, saj se med njimi največkrat pojavljajo osebe, ki imajo psihične težave. Kljub temu tovrstne težave nikakor ne morejo biti izgovor za kakršnokoli nasilje. Nevarni so alkoholiki in odvisniki, ki pogosto prestopijo mejo dovoljene ravni komunikacije z zdravstvenim osebjem. »Fizični napadi so pri nas sicer redki, toda dogaja se tudi to. V takih primerih imamo dogovorjen postopek, saj gre za izreden dogodek, o katerem takoj obvestimo policijo,« nam je dejal direktor ZD Celje Stanislav Kajba. Zdravnica Anita Friškovec iz urgen-tne službe celjskega zdravstvenega doma je pritrdila, da je veliko predvsem verbalnega nasilja: »Zgodi se, da pokličemo policiste, ki morajo posredovati in iz naših prostorov odstraniti nasilne osebe.« V celjskem zdravstvenem domu imajo varnostnika, toda le podnevi, v nočnih urah ne. Če se takrat kaj zgodi, so v prostorih tudi reševalci, so pa ekipe v dežurni službi preko alarma povezane z varnostniki.
Razgrajanje v ambulantah
Klicali smo še več priznanih zdravnikov na Celj skem
Letos so v zbornici zdravstvene nege sprejeli sklep, da morajo medicinske sestre, babice ali zdravstveni tehniki za obnovo svoje licence pridobiti tudi znanje s področja nasilja v družini in nasilja na delovnih mestih.
Do nasilja prihaja tudi v splošni bolnišnici Celje, torej ne le v zdravstvenih domovih. Lani so tako v celjski bolnišnici zabeležili kar 22 primerov verbalnega nasilja in 22 fizičnih napadov na zdravstveno osebje. »Do verbalnega nasilja pacientov ali svojcev nad zaposlenimi, predvsem medicinskimi sestrami, prihaja enakomerno po vseh oddelkih. Fizično nasilje je pogostejše na sprejemnih oddelkih (urgentni center, oddelek za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo), posamezne dogodke, povezane z nasiljem, pa smo lani zabeležili tudi na ostalih oddelkih.« Gre za fizično nasilje s strani pacientov, v nekaterih primerih tudi njihovih spremljevalcev.
V zdravstvenih domovih so najbolj na udaru nasilnežev medicinske sestre in zdravniki.
in neverjetno je, kaj vse se jim je že zgodilo. V Mozirju so morali klicati policijo zaradi pacienta, ki se je sprva verbalno znesel nad medicinsko sestro, nato trgal liste in metal stvari po ambulanti. Kasneje so ugotovili, da je imel hude psihične težave. »Včasih si tiho, ker upaš, da se bo nasilje nehalo, toda ni vedno tako. To je res neprijeten občutek,« so nam povedali sogovorniki. Večina jih je povedala, da ima javnost slabo mnenje o zdravnikih predvsem zaradi poročanj o stavkah in visokih plačah posameznikov. »Zato je ogromno jeze, ki se potem pokaže v obliki nasilja nad nami,« so nam še povedali. S fizičnim nasiljem so se soočili tudi v laškem zdravstvenem domu, kjer se je pacient spravil nad sestro in zdravnico. Nasilneži prihajajo tudi v zdravstveni dom v Žalcu - ta občina na Celjskem »slovi« po nekoliko večjem številu odvisnikov od drog. V zadnjem obdobju sta se tam zgodila dva takšna dogodka, kjer sta bila pacienta nasilna do delavcev, prišlo je tudi do poškodb. Vodilni so napad prijavili in zadeva je
trenutno v rokah policije oziroma sodišča. V Žalcu jim pogosto poškodujejo tudi prostore zdravstvenega doma. Tamkajšnja glavna medicinska sestra Ana Plamberger je povedala, da verbalno nasilje doživljajo vsakodnevno. »Nekateri pacienti so specifični zaradi svojega bolezenskega stanja, nekateri pa poskušajo s takšnim nasiljem izsiljevati tudi zdravila, ki jih ne morejo dobiti kar tako.«
Čeprav so določene zdravstvene postaje na obrobju ali daleč od mestnega dogajanja, to ne pomeni, da tam nasilja ni ali da ga je manj. »Bolnik na primer meni, da ni dobil ustrezne zdravstvene obravnave, in
je lahko to razlog za hudo kri. Vzrok za zmerjanje je pogosto tudi, da nekdo ne dobi podaljšanega bolniškega staleža,« nam je razložila predstojnica zdravstvene postaje Vojnik Jana Govc Eržen. Zgodilo se ji je že, da jo je napadla starejša bolna gospa in da ji je nek pacient »razbijal« po ambulanti. Vedno več je agresivnih mladih, so povedali tudi naši sogovorniki iz medicinskih vrst. Z vpitjem vinjenih pacientov pa so imeli nekajkrat težave tudi v Šmarju in Šentjurju: »Problematične so predvsem vinjene osebe, ki se ponoči zatečejo v zdravstveni dom in želijo tu prespati, kar seveda ne gre. Takrat pokličemo po-
licijo.« Dodatne sive lase jim povzročajo odvisniki, ki želijo pod različnimi pretvezami tudi tam priti do zdravil. So pa bili pred časom v Šentjurju na delu tudi vandali, ki so vlomili v službeni avto zdravstvenega doma.
Vsi vodilni ne odreagirajo
Že leta 1999 je raziskava Nasilje in spolno nadlegovanje nad medicinskimi sestrami na delovnih mestih v Sloveniji pokazala, da kar 72 odstotkov zaposlenih v zdravstveni negi doživi kakšno od oblik nasilja. Na ta problem že več kot deset let opozarja tudi Irena Špela Cvetežar, univ. dipl. medicinska sestra, ki deluje v delovni skupini za nenasilje v zdravstveni negi (v okviru Zbornice zdravstvene nege - Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije). Raziskavo so zdaj ponovili, toda končni rezultati še niso znani. Med zaposlenimi v zdravstveni negi je več žensk, zato je delež teh, ki so žrtve nasilja, seveda večji od deleža moških. »Več nasilja se pojavlja na urgentnih oddel-
kih, na področju psihiatrije in pri terenskem delu. Tu mislim na patronažne medicinske sestre, ki so vrsto let posebej aktivne pri preprečevanju in obravnavanju nasilja,« je navedla Cvetežarjeva. Čeprav se posledic nasilja v družbi zaveda večina, nadrejeni, v kolikor so o tem obveščeni, ne odreagirajo vedno. »Kar v nekaj primerih opažamo, da vodstva zdravstvenih zavodov ne reagirajo na nasilna dejanja. Marsikje še nimajo izdelanih pravilnikov za obravnavanje nasilnih dejanj ali sprejete izjave o nenasilnem vedenju v in-štitucijah. Vodilni delavci tudi ne menijo, da je njihova naloga zagotavljanje varnega in zdravega delovnega okolja, kar pomeni, da morajo delovati preventivno in hkrati poskrbeti za reševanje primerov nasilja,« je pojasnila Cvetežarjeva.
Zdravstveni delavci so lahko tudi žrtve nasilja, ki ga izvajajo njihovi sodelavci. V teh primerih gre največkrat za trpinčenje: psihično, fizično, spolno in ekonomsko.
»Članice delovne skupine za nenasilje v zdravstveni negi smo v desetih letih zaposlene v zdravstveni negi izobraževale, kako ravnati, če do nasilja pride. Izkazalo se je, da je zelo pomembno, da zaposleni zabeležijo tovrstne incidente. Analiza teh dogodkov namreč vodi v sistematično in celovito obravnavo nasilja,« je še dodala. Nadaljuje, da se - kadar so žrtve medicinske sestre - te najprej zaupajo svojim kolegom.
V Zdravstvenem domu Celje in celjski bolnišnici je bilo do zdaj že nekaj usposabljanj o preprečvanju nasilja na delovnem mestu. O takšnem izobraževanju smo poročali lani, ko so predavanja o tem imeli še dijaki srednje zdravstvene šole.
Lani je bila ustanovljena tudi multidisciplinarna skupina za pomoč žrtvam nasilja na delovnem mestu in dobila 17 prijav. Psihoso-cialno pomoč jim nudi tudi društvo zaposlenih v zdravstveni negi. Na voljo je še Društvo SOS-telefon, ki je začelo svetovati ravno takšnih žrtvam. Njegova številka 031 722 333 je dosegljiva vsak torek od 17. do 20. ure.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Bojan Poplaz. Pravosodnih policistov, odetih v neprebojne jopiče, ni mogoče videti vsak dan v sodnih dvoranah ...
Nedovoljeno snemanje domnevnega storilca?
Bojan Poplaz: »Sploh nisem vedel, kaj je Vegrad niti tam nisem bil nikoli!« - Kdo je potem na Ve-gradova vrata nastavil bombo?
Kot smo že pred meseci napovedali, se je ta teden začelo sojenje 50-letnemu Bojanu Poplazu iz Celja, ki je obtožen, da je 1. septembra lani na vrata Vegradove poslovne stavbe v Velenju nastavil eksplozivno telo, v katerem je bila nevarna ročna bomba. Očitajo mu nedovoljeno proizvodnjo in promet z orožjem ter povzročitev splošne nevarnosti, za kar mu grozi večletna zaporna kazen. Pravilno smo napovedali tudi, da mu v obtožnici ne bodo očitali, da bi želel »komu odvzeti življenje«, ampak »le« zastraševanje, resnični so tudi podatki, da so posnetki nadzornih kamer v objektu zelo slabi.
Posnetki namreč »ne zagotavljajo zanesljive identifikacije«, kar lahko predstavlja težavo pri sodnem postopku. In ravno s posnetki in foto-
grafijami, ki so bile posnete na hodniku in na katerih je viden storilec, se je zapletlo že na začetku. Poplazov odvetnik Boštjan Verstov-
šek predlaga izločitev tega dokaza iz kazenskega spisa. Razlog? Vegrad namreč ni v okolici objekta niti na objekt obesil oznake, da se tam oziroma v stavbi snema, kar predpisuje zakonodaja. Ker to menda ni bilo urejeno, so v Vegradu storili kršitev, meni Verstovšek. Omeni nam 138. člen kazenskega zakonika, ki pravi: » ... kdor neupravičeno slikovno snema ali naredi slikovni posnetek drugega ali njegovih prostorov brez njegovega
soglasja in pri tem občutno poseže v njegovo zasebnost ali kdor tako snemanje neposredno prenaša tretji osebi ali ji tak posnetek prikazuje ali kako drugače omogoči, da se z njim neposredno seznani, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta«.
Torej - pa kakorkoli se to sliši morda čudno - z video-posnetkom so morda kršili tudi zasebnost domnevnega storilca, saj ta o snemanju ni bil obveščen ustrezno ... Da
bi se lahko sodišče resnično odločilo v prid Verstovšku, med vrsticami nakazuje odločitev sodnega senata, da o tem »zaenkrat še ne bo odločal«, saj naj bi bilo še prehitro. Toda problem bo nastal, če Vegrad tega res ni imel urejenega. »Pravila morajo vendar veljati za vse, izjem ne sme biti ...« pravi odvetnik.
Vegrada ne pozna
Poplaz očitke zanika in pravi, da ni imel pojma, kaj
je Vegrad, dokler ni enkrat sedel za računalnik in pogledal na spletu nekaj novic o tem. V podatke z njegovega osebnega računalnika so se vpičili tudi policisti, ki so ugotovili, da naj bi Poplaz od februarja do septembra na spletu večkrat spremljal dogajanje v tem podjetju. Je pa obtoženi na te navedbe odgovoril, da gre za zmešnjavo z datumi. Računalnik naj bi pokazal ameriški zapis spletnih pregledov, kar z drugimi besedami pomeni, da bi zapis 9/2 lahko pomenil tudi drugi september in ne deveti februar.
Poplaz, ki je sicer nemški državljan, je še vedno v priporu in nič ne kaže, da bi ga izpustili na prostost. Takšnega varovanja, kot ga je imel v sredo, že kar nekaj časa ni bilo videti na celjskem sodišču. Tja so ga iz pripornih prostorov pripeljali štirje oboroženi pravosodni policisti celo v neprebojnih jopičih. »Takšen način mi žal ne daje zaupanja v pravosodni sistem, saj me obravnavajo kot nevarnega zločinca,« je dejal Poplaz.
Na sredinem sojenju so zaslišali nekdanja Vegrado-va direktorja Mateja Košiča in Janka Movha. Ta sta bila namreč prva v Vegradovem objektu in bombo opazila, saj sta v službo prišla že pred sedmo uro zjutraj (bomba je visela na vratih od pol tretje ponoči). Je pa bombo pred tem na obhodu opazil že Ve-gradov vratar Ivan Pušnik, a ni bil posebej pozoren nanjo. Sojenje bodo nadaljevali sredi aprila, ko bodo zaslišali balističnega izvedenca, policijska bombna tehnika, ki sta bombo odstranila z vrat, in forenzika, ki je preučeval biološke sledi, ki so jih našli na lepilnem traku na eksplozivni napravi. Ravno te sledi so neprijetna novica za obtoženega, saj naj bi se ujemale z njegovo DNK.
SŠol
Foto: SHERPA
Stara zgodba s KŠCR končno na sodišču?
Alex Loxley in Daniel Cool Star v ZDA, sojenje pa v Celju ...
Edina grožnja Hildi Tovšak?
Na Okrajnem sodišču v Celju bi se moralo v sredo začeti sojenje več obtoženim kaznivega dejanja goljufije. Glavna obtožena sta Alex Loxley in Daniel Cool Star oziroma Alek Gradišnik in Danijel Kociper, kot sta se imenovala pred tem. Po več kot osmih letih se je tako na sodišču znašla zgodba, povezana s Klubom študentov celjske regije in posojanjem denarja z oderuškimi obrestmi. Takrat je bila to ena večjih afer v Sloveniji, Gradišnik in Kociper pa sta takrat tožila tudi našo medijsko hišo, ker naj bi ju razžalila z navedbami o okoliščinah kaznivih dejanj. Da se vendarle nismo motili, ko smo povzemali podatke policije, tožilstva in sodišča, kaže tudi to, da so na okrajnem sodišču ravno za ta domnevna kazniva dejanja, o katerih smo pisali, zdaj razpisali tudi sodno obravnavo.
Cool Star sta še v Ameriki. Tretjeobtoženi Marko Ro-manič pa v Dominikanski republiki. Naj spomnimo, da so že leta 2002 celjski kriminalisti začeli obsežne preiskave in vložili osem
Proces vodi Saša Ko-vačič, ki pa je začetek sojenja prestavila na september oziroma oktober. Sojenje se brez glavnih obtoženih namreč ne more začeti. Loxley in
Alek Gradišnik. Danes Alex Loxley.
kazenskih ovadb. Skupina naj bi storila kazniva deja-
nja s tem, da je posojala ljudem denar preko enega podjetja, nato naj bi ustanovila še več podjetij, kreditojemalci pa naj bi zaradi oderuških obresti ostajali brez prihrankov in tudi premoženja. O podobnih domnevnih kaznivih dejanjih so poročali tudi hrvaški mediji in prav tako omenjali imeni Loxleya in Cool Stara. Kovačičeva je odločena obravnavo speljati do konca, zato bo zdaj poskušala trojici, ki je v tujini, vabila vročiti po mednarodni pošti. V primeru, da se na vabila ne bodo odzvali, obstaja možnost, da bodo zanje razpisali celo mednarodno tiralico.
SŠol, ŠK
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.	UREDNIŠTVO
PREJELI SMO
□ DRI TELEFON
Izkoriščani vozniki tovornjakov
Z velikim zanimanjem sem poslušala oddajo o izkoriščanju voznikov na Radiu Celje. Žal mi kljub vsemu trudu in veliki želji ni uspelo vzpostaviti stika ter v »eter« povedati svojega mnenja. Zato želim s tem pismom vsaj malo prispevati k odkrivanju korupcije in zlorabe, ki jo izvajajo podjetniki nad svojimi vozniki.
Iz pogovora v oddaji imam občutek, da je ena takšnih gospa Jožica, ki je s svojimi trditvami pri meni sprožila val ogorčenja, sočasno pa željo, da obelodanim nekatere zadeve. Iz lastnih izkušenj lahko rečem, da so tisti časi, ko si je kakšen voznik na svoji poti privoščil kavi-co s kolegi, zelo daleč, pogosto ni časa niti za postano in hladno kavo, ki jo vozi s seboj. V širšem družinskem krogu sem imela kar lepo število šoferjev (zeta, svaka, bratranca, strica, partnerja, nečaka). Neznosni pogoji in razmere so jih odvrnile od tega včasih spoštovanega in tudi lepega poklica. Delovna knjižica voznika iz vaše oddaje ni edina polna štampiljk, to je običajno in značilno za večino voznikov v današnjem času. Žal je to odraz in potrditev izkoriščanja in slabega ravnanja delodajalcev. Izjeme so redke, redki so tudi tisti vozniki, ki upajo ob grožnjah o vsem spregovoriti, v najslabšem primeru sledi odpust, torej še en žig.
Voznik v vaši oddaji je razkril le kanček nepravilnosti. Malo čudno je, da voznik z izkušnjami in dolgoletno prakso pristane na točki uvajanja, kot govori zgodba Pro-busa. Iz zavoda sprejmejo voznika z dolgoletno prakso, da lahko dobijo subvencijo, ki je poglavitni razlog takšnega zaposlovanja, voznika »uvajajo« v povsem običajna dela na »sedežu« podjetja, kot je določeno po zakonu. V resnici isti voznik opravlja prevoze za svojega delodajalca po vsej Evropi in to ne samo po osem ur dnevno. Edini prosti čas so pavze, ki so po zakonih nujne in čas, ko čaka na nakladanje ali razkladanje ...
Na delovnih nalogih je točno izračunano in vidno, koliko ur dela opravlja (bi ga moral). Žal voznik na svojih dolgih vožnjah tega ne uspe izvedeti, še manj si lahko do potankosti izračuna, kdaj bo doma. Okvirno lahko načrtuje. Upa, da bo naložil za kakšno domače podjetje, a ga pot ponovno popelje daleč od doma. Pogosto mora počakati in preživeti noč
pred kakšnim podjetjem, ker je zmanjkalo robe in ni naložil pravih palet. Nekateri drzni vozniki poskusijo srečo in vozijo v času pavze ali celo v času prepovedi vožnje tovornih vozil, kar se slabo konča za voznika, ki ga to udari po žepu.
Danes je vse več velikih trgovskih mrež, ki imajo za samoumevno, da voznik, ko pripelje robo, le-to tudi sam razloži. Tako se zgodi, da po urah vožnje in ko bi moral ali lahko koristil pavzo, to uporabi za raztovarjanje in potem sede za volan in se poda na dolgo pot. Vsem tem zgodbam je skupno, da je glavni akter voznik utrujen, izkoriščen, kaznovan, ponižan . Tako ali podobno se je dogajalo z voznikom iz vaše oddaje v času njegovega »uvajanja«. S tem, ko je izpolnjeval zahteve delodajalca, je naredil prekršek, za katerega je bil kaznovan, kljub temu, da je o vsem obvestil zavoda za zaposlovanje v Šmarju in Celju. Ker v Celju ni bilo zanimanja in odziva, je vsa zadeva bila podana na zavod v Ljubljano, sočasno je bila podana prijava na inšpektorat za delo v Celju, a vsa stvar še traja. Kljub raznim pritiskom in celo grožnjam je voznik spregovoril, razkril nepravilnosti, ki so se dogajale in se še, obvestil o tem pristojne organe, ki žal spijo (ali si namerno zatiskajo oči in ušesa), a so v svojem »dremežu« uspeli kaznovati voznika.
Potrkala sem na mnoga vrata raznih inšpekcijskih služb, napisala razne pritožbe in prijave o korupciji, izkoriščanju ... Veliko časa, moči in volje, predvsem strpnosti je potrebno ob vseh telefonskih klicih, poteh od vrat do vrat (to vozniku enostavno ni mogoče) in čakanju, da se kdo zgane in ukrepa. Upam, da je vaša oddaja segla v živo vse do odziva zavodov in inšpekcijskih služb, ne le govora in raznih izgovorov, temveč da začnejo z ukrepi in s kaznovanji pravih kršiteljev ter preprečevanja korupcije in izkoriščanja.
Celjanka Anita (naslov v uredništvu)
Kaj so koline?
V zimskem času je bilo zelo veliko kolin, predvsem na podeželju. Tam še vedno koljejo prašiče in drugo živino na zastarel način, ki je zelo boleč.
Gospodinja prašiča vso leto hrani, da bi bil velik in »špeh-nat«, se z njim pogovarja in ga neguje kot ljubljenčka. Pride čas kolin, ko se mora od njega posloviti, tudi ob prašičji smrti se razjoče in doživi stres. Moramo vedeti, da so prašiči inteligentne živali in se zelo navežejo na ljudi. Lačnega prašiča potegnejo iz svinjaka in ga podrejo na tla.
Svinja se brani in cvili, toda klavec preizkusi nož za klanje in mu na vratu povzroči rano. Če mu na vratu zadene na žilo, še cvili in kriči okoli 15 min. Ko izkrvavi, mu počasi ugasne življenje z močnimi bolečinami. Morate si misliti, v kakšnih mukah umre. Kot ljubitelj narave in živali prosim vse nezakonite klavce, da s tem prenehajo. V kolikor že morajo klati živino, naj bo to brez občutka bolečin, da bo žival čim manj trpela. Zakonito in na human način to opravijo pooblaščene klavnice. Nestrokovno klanje živine in s tem po nepotrebnem povzročanje bolečin je po novem zakonu kaznivo dejanje. Na tem področju bo potrebno več nadzora in bo moral kateri od mučiteljev dobiti »lisice na roke«, kot je to v nekaterih evropskih državah.
SLAVKO JERIČ,
Rogaška Slatina
ZAHVALE
Dobri ljudje
Bil je 1. marec, dan kot vsak drugi. Toda za mene ni bil kar navaden dan. Če ne bi bilo patronažne sestre Zalike iz Zdravstvenega doma Laško, bi lahko bilo za mene pogubno. Njej se moram zahvaliti, da se je končalo tako, kot se je. Ko je prišla skozi vrata, je takoj opazila, da je z mano nekaj hudo narobe, in me takoj napotila v Zdravstveni dom Laško. Tam me je sprejel nadvse prijazen in spoštljiv zdravnik Niko Borič ter me napotil v bolnišnico Celje na kardiološki oddelek. Tam so me sprejele sestre, pridne kakor mravljice, žal velikokrat premalo cenjene in spoštovane. Med drugim bi se rad zahvalil tudi zdravnici Metki Jazbec Coh, ki je lepo skrbela zame. Posebej pa bi se rad zahvalil predstojniku kardiološkega oddelka Draganu Kovačiču. Tako prijaznega in požrtvovalnega, spoštljivega predstojnika, kot je ta zdravnik, ima malokatera bolnišnica. Rad bi pohvalil tudi reševalca Zdravstvenega doma Laško, ki sta bila v službi 9. marca popoldne, za nujno pomoč in prijaznost. Vidi se, da še obstajajo prijazni ljudje na tem krutem svetu. Iskrena hvala vsem skupaj, ki so poskrbeli za moje počutje. Naj dobri Bog vam vsem skupaj podari še veliko zdravih dni. Ljudje v belem, hvala vam, da lahko še zdaj uživam lep dan.
MILAN JAZBINŠEK, Laško
Priča na upravni enoti
Bralka je prejela od Upravne enote Celje obvestilo, da se mora oglasiti kot priča v zadevi ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča za nekoga, ki naj bi pred leti živel v njenem bloku (posredovala je tudi številko te upravne zadeve). V obvestilu je zapisano, da je v primeru, če ne bo prišla, lahko kaznovana. Pravi, da ji pričanje na upravni enoti jemlje čas in denar, zato je ogorčena, saj meni, da so za rešitev takšnih zadev mogoči drugi načini.
Načelnik Upravne enote Celje Damjan Vrečko odgovarja: »V kolikor posameznik ne prijavi naslova stalnega prebivališča ali spremembe naslova stanovanja stalnega prebivališča, upravna enota, na območju katere posameznik prebiva, uvede postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča na podlagi 8. člena Zakona o prijavi prebivališča. Uradna oseba z zaslišanjem stranke in prič ter s pridobitvijo drugih verodostojnih dokazov nesporno ugotovi dejansko stalno prebivališča posameznika, izda odločbo o prijavi novega stalnega prebivališča oziroma o odjavi stalnega prebivališča v primeru stalne odselitve z območja Republike Slovenije. Na podlagi dokončne odločbe vpiše v register stalnega prebivalstva novo stalno prebivališče oziroma odjavi stalno prebivališče v primeru stalne odselitve z območja Republike Slovenije. Dokončna odločba velja kot potrdilo o prijavi oziroma odjavi stalnega prebivališča.
V navedenih postopkih imajo ključen pomen pričanja prič, ki jih uradna oseba povabi z uradnim vabilom. Pričo, ki se neupravičeno ne odzove vabilu, se lahko denarno kaznuje do 500 evrov ali pa se jo prisilno privede in se ji naloži plačilo stroškov, ki so s tem povezani (prvi odstavek 187. člena ZUP). Prav tako se lahko naloži taki priči plačilo stroškov, ki so nastali stranki in drugim udeležencem postopka zaradi njenega izostanka (tretji odstavek 187. člena ZUP).
Po ZUP uradna oseba, ki vodi postopek, izda sklep o prisilni privedbi ali sklep o plačilu stroškov, povezanih s prisilno privedbo, ali sklep o denarni kazni, h kateremu mora dati soglasje uradna oseba, pooblaščena za odločanje (drugi odstavek 187. člena ZUP), ali sklep o plačilu stroškov zaradi izostanka. Lahko pa ji naloži tudi vse štiri sankcije hkrati (odločitev uradne osebe) - seveda ob pogoju, da je bila priča predhodno v vabilu opozorjena na možnost teh sankcij (prvi odstavek 71. člena zUp). Zoper sklep o stroških in denarni kazni je dovoljena pritožba (peti odstavek 187. člena ZUP), ki ne zadrži izvršitve sklepa (peti odstavek 258. člena ZUP). Sankcije (razen prisilne privedbe) se lahko kasneje odpravijo, če priča izostanek opraviči naknadno, v tem primeru se sklep odpravi.«
Moteči točki
Zaradi neurejenega okolja sta poklicali bralki iz Celja. Bralka iz Travniške ulice se pritožuje zaradi nepozidane parcele na začetku Rožne ulice, kjer je po njenem opažanju različna navlaka. Kot je izvedela, je parcela v lasti občana iz Nove vasi, pri čemer je občinske inšpektorje že
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158.
opozorila. Prav tako se pritožuje bralka, ki jo moti neurejeno okolje nekdanjega gostinskega lokala Moro, ki je tik ob celjski občinski stavbi, na začetku Ljubljanske ceste.
Alja Tihle, ki je v Mestni občini Celje zadolžena za stike z javnostmi, odgovarja: »O nepozidani parceli na začetku Rožne ulice odloča lastnik te parcele, ki se mora ravnati po zazidalnem načrtu, ki ga je sprejela občina. Če se na omenjeni parceli odlagajo komunalni odpadki, bo medobčinski inšpektorat lastniku parcele naložil, naj jih odstrani. Gostinski lokal Moro (nekdanji Markiz) ne obratuje več, zoper lastnika oziroma najemnika pa je postopek že uveden.«
Garaže ni
Bralec po popisu nepremičnin ni prejel obvestila geodetske uprave o svoji garaži skupaj z oceno vrednosti. Garaža v zemljiško knjigo še ni vpisana. Zanima ga, kaj naj stori ter če je lahko kaznovan, če svoje nepremičnine ne prijavi.
Iz Geodetske uprave RS odgovarjajo: »Če bralec obvestila o poskusno izračunani vrednosti nepremičnin ni prejel, naj podatke o svoji garaži sporoči preko obrazca, dostopnega na www. obvescanje.si, »obrazci za urejanje lastništva - obrazec 1« ali na telefonsko številko 01/478 48 00. Po identifikaciji garaže, ki je v lasti bralca, bo geodetska uprava lastniku na njegovo željo posredovala izpis obvestila o poskusno izračunani vrednosti garaže. Geodetska uprava bo podatke, ki jih je prejela med obveščanjem lastnikov nepremičnin o poskusno izračunani vrednosti nepremičnin, analizirala. V primeru nepopolnih podatkov bo lastnike najprej pozvala, da posredujejo podatke, šele nato bo (če se lastniki ne bodo odzvali) posredovala predlog za inšpekcijski nadzor pristojni inšpekcijski službi.«
BRANE JERANKO
f 66 lit \
z vami Lia, za vas
VSAK, TOR.BK, IN VBT6K ir^"lNovi tednik in Radio Celje www.novitednik.com
tednik
/ X Obiščite našo prenovljeno spletno stran - www.turnsek.si / www.turnsek.si	
Paketi TROJČEK Digitalna TELEVIZIJA INTERNET L_ _J ._ _i i_ _<	TELEFONIJA
^ „ Si trojžek « m 2X€ ^yp)|ektrO v	www.turnsek.si ¡nfo@turnsek.net 03 42 88 198 03 42 88 199 _/
INFORMACIJE

Radi dobro jemo
... včasih po receptih iz oddaje Kuhajmo skupaj na Radiu Celje... SLASTNO CVRTJE
Ko primerjamo prehrano nekoč in danes, je vse jasno. Skromno za vsak dan, malo boljše, s kakšnim kosom mesa, v nedeljo in ob posebnih priložnostih dobrote, o katerih seje ostale dni le sanjalo. Tako ni bilo pretirane skrbi, koliko je kalorij, kako zdravo je in koliko rekreacije je treba. Ocvrta hrana, o kateri smo govorili v oddaji Kuhajmo skupaj, je kalorična in zato danes primerna za tiste, ki nimajo zdravstvenih težav, še najbolje pa je, dajo uživamo kot včasih. Ker bi to v praksi pomenilo le nekajkrat na leto, je dobro imeti pri roki nasvete, kako pripraviti slastnega ocvrtega piščanca. Tega lahko ovijemo v dunajsko, pariško ali pivsko panado in z dodatki spremenimo videz in okus. Zato hitro po sestavine, veselo na delo in dober tek!
NL
NASVETI ZA CVRTJE
Kadar paniramo zrezke, je to povsem enostavno in primerno tudi za začetnike. Dobro ocvrto piščančje bedrce pa razkrije mojstra cvrtja. Surovo ali krvavo pri kosti je nočna mora vseh, ki se jim je to že kdaj zgodilo in so zato izgubili voljo do priprave. Da bo od zdaj naprej drugače, vam svetujeta poslušalki Klavdija in Marta.
Klavdija cvre v litoželezni ponvi s steklenim pokrovom. To dobro segreje, da je res vroča, in vmes pripravi meso. Za dunajsko paniranje v to razgreto ponev da žličko maščobe, pripravljeno meso in pokrije s pokrovko. Ta mora biti ves čas na posodi, paziti je treba le, da takoj, ko se na pokrovki nabere, to obriše. Če tega ne naredi, se meso kuha in panada je pokuhana in pacasta. Na tak način se lahko peče tudi po pariško pripravljeno meso. Da piščančja bedrca nikoli več ne bodo surova, vam Marta svetuje, da jih pred peko enostavno pokuhamo
v vodi. To naj traja le toliko, da povre, se malo obkuha in nato bedrca vzamemo ven. Ohlajena spaniramo in ocvremo, kot smo vajeni. Voda, v kateri pokuhamo meso, je lahko osnova za zelenjavno juho. V njej skuhamo še malo korenčka in ostale poljubne zelenjave. Tako imamo poleg ocvrtega mesa hkrati pripravljeno juho. Panirano meso lahko spečemo tudi v pečici. Zložimo ga v pekač, dodamo malo masla ali margarine po dnu ali meso rahlo poškropimo z oljem. Čas peke je vsaj 45 minut do ene ure, vseeno pa to ni ocvrto meso. Dobili bomo pečeno meso s skorjico. Cvrtje se namreč vedno pripravlja v ponvi in na štedilniku. Za užitek pri jedi in nič dela pa si lahko zadeve še bolj poenostavimo - pojdimo v najljubšo gostilno!
-	DUNAJSKO
Pripravimo tri posode in v eno damo moko, v drugo stepeno jajce in tretjo drobtine. Po tem vrstnem redu tudi paniramo. Moka naj se oprime mesa, vseeno pa odvečno dobro otresemo. Pomokano meso namočimo v jajce (nekateri mu dodajo še malo mleka) in povaljamo v drobtinah. Tem lahko po želji primešamo še malo sira ali sezama, če pa nam jih zmanjka, zdrobimo koruzne kosmiče.
-	PARIŠKO
Skupaj zmešamo jajce in moko, da dobimo gosto testo, ki se lepo oprime mesa. Tako panirano meso takoj ocvremo v vroči maščobi.
- PIVSKO
Za pivsko testo zmešamo jajce, moko in pivo. Testo naj bo tako gosto kot za pariško paniranje oziroma kot za praženec. Tudi takšno paniranje takoj ocvremo. Zaradi piva v testu je ponavadi bolj rahlo.
NL
stiščejnp^no^
M" Bohorč " f&t.
DOMAČA KUHINJA, MA1ICE, FIZZE, KOSILA, AlA CAJ» CEIEMNGi Sprejemamo raofflla m večje zaključene dmžb«
Bohotf Maijm i.p., Dušana Kvecfra U, 3230 Šentjur pri Celju, Tel.: ++386 (0)3 746 14 30r Motili* ++386 (0)41 666 726
" Po dobrem vinu dobro spiš, kdor dobro spi,^ ne greši, kdor ne greši, pride v nebesa. Torej dobro vino pomaga v nebesa!" (WUliam Shakespeare)
Narava se je začela prebujati. Začel Narasti tudi čemaž, zato vam v teh
mel edhV GOSTIŠČU MIRAN n^irno ramič j iz te zelo zdravje rastline-
ČEMAŽ (Allium ursinum L0
Družina: lilijevke v	česnik
Domača imena: čremož> dij^ j liečf S|tikk'aVec gozdni česen, kaqi lek, ftrkeVeC Tuja imena: luk srijemuž, Br°ad-leaved ja garlic, medvedi luk, Barlauch, Ail des ours, Aglio orsino Čas nabiranja: List; marec, april, maj, junij Čebulica" julij avgust, september , Č e Pzctimoramo? da ga ne zan^j^ s strupeno šmarnico, pegastim , kačnikom in jesenskim podleskom!
PdZjil, zvišan krvni pritisk, jetr ne boaeSer gliste, beli .^S^10 ran, za zdravljenje p^cmhbc) J|haVcvTtje Uporaba: sok, solata, prikuha, juha, cvrtje
ČEMAŽEVE JEDI
Čemaž v solati	¿P
Čemažev namaz na kruh Palačinka s čemažem Čemaž pečen z jajcem Čemaževa solata z Jabolkom^ Čemaževa juha	v JT
Krompirjeva solata s čemaž°m Čemažev skutin nama^ Čemažev pesto
včasih pa v naših najljubših lokatih*

i
^erieržtem
Vila Herberstein
Kopališka cesta 1,3320 Velenje SLOVENIJA T:+386(0)3 8961400 F:+386(0)3 8961414
e-pošta: vila.herberstein@siol.net
| KULINARIKA | PRENOČIŠČA | POROKE
Stopče 31,3231 Grobelno,Tel.: 03/ 746 66 40, E-mail: gostilna@ahac.si
AHACU
• Pestra kulinarična ponudba Sezonska kuhinja ' Prostori in ponudbe za skupine
TO
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
SOBOTA, 2. april
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj, glasba 60. let, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Časovni stroj, glasba 70. let, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 13.15 Časovni stroj, glasba 80. let, 14.00 Regijske novice, 14.15 Časovni stroj, glasba 90. let, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Sobotni večer s Tadejem Kupcem, 24.00 SNOP (Radio Sora)
NEDELJA, 3. april
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Natalija Zupančič, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, vmes 17.00 Sedem dni nazaj, 19.00 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Sora)
PONEDELJEK, 4. april
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Znanci pred mikrofonom-Natalija Zupančič, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
TOREK, 5. april
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
SREDA, 6.april
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (naro-dnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Do polnega vozička brez mošnjička, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
ČETRTEK, 7. april
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
PETEK, 8. april
Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Mladinska oddaja, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
Misa - duSa za ljudi z roba družbe
Letos mineva enajst let delovanja žalskih dnevnega centra za odvisnike Želva in dvanajsto leto centra za pomoč ljudem z duševnimi težavami Eureka.
Natalija Zupančič, Miša, kot jo kličejo že od otroških let, je duša in gonilo dela z ljudmi z roba družbe. Bolj kot vsakdanja srečanja z duševnimi bolniki in brezdomci so občanom v napoto odvisniki. V Žalcu že nekaj let iščejo ustrezno lokacijo za preselitev Želve. Kmalu naj bi jo našli, vendar javnosti še ne želijo prehitro vznemirjati o tem, kje naj bi se odvisniki
Natalija Zupančič
po novem zadrževali. Potem ko je javno dejala, da bi si odvisnike, duševne bolnike in brezdomce, s katerimi se dnevno srečuje, želela za sosede, je Zupančičeva razbila še enega od tabujev, da v družbi ni takšnih in
drugačnih, temveč smo vsi enaki. To dokazuje vedno znova s svojo osebnostjo in svojim delom. Z njo se bo to nedeljo v oddaji Znanci pred mikrofonom pogovarjala Mateja Jazbec.
Foto: TimE
Rože za Celjanke
Odkar se Radio Celje nekoliko več druži s klubom celjskih študentov, je »rata-lo« že kar nekaj dobrih akcij. Ena zadnjih se je odvijala v središču Celja, kjer smo na materinski dan s cvetjem povedali Celjankam, da jih spoštujemo in jih imamo radi.
Foto: GrupA
Predprijave na info@l-n.si
Medijski pokrovitelj
	20 VROČIH	
		
	RADIA CELJE	
TUJA LESTVICA		
1.	BORN THIS WAY - LADY GAGA (2)	
2.	PRICE TAG - JESSIE J	
	FEAT. B. O. B	(5)
3.	MR. TOKYO - EVA & THE	
	HEARTMAKER	(3)
4.	HIGHER - CRUZ TAIO FEAT.	
	KYLIE & TRAVIE MCCOY	të)
5.	LET IT RAIN - STRYDER	
	TINCHY FEAT. MELANIE FIONA (4)	
ß.	L. I. F. E. G. O. E. S. O. N. -	
	NOAH AND THE WALE	të)
7. WHEN WE FIRST KISSED		
	HELLOGOODBYE	(2)
8.	EYES WIDE SHUT - JLS FEAT.	
	TINIE TEMPAH	(1)
9.	RESCUE ME - YOU ME AT SIX	(3)
1O.	SUNDAY HURTS	(1)
DOMAČA LESTVICA		
1.	VANILIJA - MAJA KEUC	(4)
2.	MOJE LUČI TABU	(3)
3.	LADADIDEJ APRIL	(4)
4.	BILO LEPO BI - NINA PUŠLAR	(2)
5. BISTVO SKRITO JE OCEM		
	OMAR	(3)
B.	TI SI TISTI - SYLVAIN, MIKE	
	VALE IN HANNAH MANCINI	(2)
7. MALISHKA SIDDHARTA		të)
8.	ADIJO - MATEJA STARIČ	(1)
9.	EJSIDISI BRIGITA MI2	(5)
10. TIME 4 REVOLUTION - ROCK		
	PARTYZANI	(1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO		
	DON'T HOLD YOUR BREATH	
	NICOLE SCHERZINGER	
	HEART AND I ROBBIE WILLIAMS	
	FEAT. GARY BARLOW	
	PREDLOGA ZA DOMAČO	
	LESTVICO	
	VSE BO LEPO - ALYA	
	V AORTO - ELEVATORS	
	Lestvico 20 vročih lahko poslušate	
	vsako soboto ob 18. uri. Za vam	
	najljubše skladbe lahko glasujte na	
	spletni strani www.radiocelje.com.	
VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2011
CELJSKIH 5 PLUS		
1.	PRVI PLES - ANS. BRANETA	
	KLAVŽARJA	(3)
2.	MED ISKRENIMI LJUDMI	
	ŠESTICA	(4)
3.	LJUBIL SEM TE RES	
	ISKRENO GOLTE	(1)
4. ABRAHAM SEM JANI IN		
	FRANCI PIRŠ	(2)
5.	ZLATA MAMI - OKROGLI	
	MUZIKANTJE	(5)
PREDLOG ZA LESTVICO
NI POŠTENJA ANS. BRATOV AVBREHT
SLOVENSKIH 5 PLUS
1.	DRAGI PRIJATELJI ANS. LOJZETA SLAKA
2.	MOJ ŠOCEJ - IGOR IN ZLATI ZVOKI & VRČKOVNIK IRENA
3.	ZAVRTI ME ANS. ŠTRK
4.	VZEMI MOJE SANJE AKORDI
5.	MLINAR - BLOŠKI ODMEV PREDLOG ZA LESTVICO NOČ PRED POROKO - ANS. NARCIS
Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15. Za vam najljubše skladbe lahko glasujte na spletni strani www.radiocelje. com.
(2)
(5) (1) (4) (3)
■■ft
d il
www.radiocelje.com
Kje se
skriva vizija Celja?
Helsinki, mestni urbanizem na očeh javnosti
V rubriki Novega tednika z naslovom Mnenja in razprave bomo vsak petek gostili mnenja predstavnikov civilne družbe, politike, gospodarstva, kulture, športa. Vsak mesec bomo odprli kakšno zanimivo družbeno aktualno temo, ki se dotika tako Celjskega kot tudi širše domovine, Slovenije in Evropske unije. Vabimo vas, da s svojimi pogledi na predstavljena mnenja sodelujete tudi vi. Naš elektronski naslov: tednik@nt-rc.si
Poleti sem imel možnost, da se pobliže seznanim z delovanjem urbanistične stroke v Helsinkih. V uvodu naj omenim, da sta pri njih družba in celoten sistem bistveno bolj razvita kot pri nas, pri čemer v času največje gospodarske krize zelo optimistično in s polno paro pripravljajo nove strategije in vizije.
Ta duh se pozna v vseh porah življenja, še posebej izstopa na področju prostorskega in urbanističnega načrtovanja. Zato je mestna oblast z društvom arhitektov in urbanistov že pred leti ustanovila urbanistič-no-arhitekturni center sredi mesta, v prostorih nekdanje avtobusne postaje. Center je z leti postal osrednje torišče vseh urbanističnih in arhitekturnih projektov mesta, vanj ima dostop vsakdo, vedno pa so na voljo arhitekti in urbanisti, ki pojasnjujejo ideje in vizije. V centru je prikazana vizija razvoja mesta, ki temelji na visoki kvaliteti bivanja in dvigovanju že tako visokega standarda vseh meščanov. Hkrati so za posamezne lokacije že obli-
kovani konkretni projekti s finančnim načrtom in z že predvidenim dobičkom pri njihovi realizaciji.
Zelo pomenljivo je, da lokalna skupnost degradirana in še ne razvita mestna zemljišča pospešeno kupuje, nato se loti priprave strokovnih podlag, praviloma z javnimi natečaji, pripravi izvedbene prostorske akte, oblikuje finančno konstrukcijo celotnega projekta ter na koncu zemljišča ne proda, temveč ga transparentno odda v 99-letni zakup po principu javno-zasebnega partnerstva. Hkrati se z bodočim zasebnim partnerjem dogovori o višini dobička, ki praviloma ne presega 15 odstotkov investicije. Tako so do začetka investicije vsi postopki izredno transparen-tni, pri čemer je vključen velik nabor tako strokovnjakov kot ostale zainteresirane javnosti, ključni rezultat vsega pa je, da mesto že vrsto let posluje z dobičkom.
Med našim obiskom je center med drugim obiskala močna gospodarska delegacija, kot primer dobre prakse pa je mesto gostilo mednaro-
dno strokovno arhitekturno in urbanistično konferenco.
Na prvi pogled se zdi, da je to popolnoma drug svet, ki ga s Celjem ni mogoče primerjati, a vendarl ni tako. Pred dvema desetletjema je
bilo tudi na Finskem podobno kot pri nas, manjkale so vizije, življenjski standard je padal, najbližje večje mesto je bil sovjetski Sankt Peterburg. Po padcu berlinskega zidu je namesto veselja
vladala še večja negotovost. Vendar so ravno te ekstre-mne razmere ponudile pravo okolje za pripravo novih vizij in za mobilizacijo arhitek-turno-urbanistične stroke, seveda z veliko podporo in aktivnim sodelovanjem mestnih oblasti.
Morda se zdaj ravno v Celju dogaja podobno, morda se je naša stroka ravno ob pravem času začela podobno angažirati kot finska pred dvajsetimi leti, morda je ravno zdaj pravi čas, da se zgane tudi mestna oblast, in morda je zdaj za-
dnja priložnost, ki je ne bomo imeli vsaj dve desetletji ...
Ostane nam zgolj ena možnost - da poskusimo. Društvo arhitektov in urbanistov Celja je za. Mestna uprava pa se mora odločiti čim prej. Le tako bomo lahko čez desetletje v uvodni zgodbi spremenili samo ime mesta in namesto Helsinkov ponosno zapisali Celje.
Gorazd Furman Oman Društvo arhitektov in urbanistov Celje Foto: GORAZD FURMAN OMAN
Ivan Štuhec o Cerkvi na spolzkih tleh
Najbolj omajano zaupanje v zadnjih nekaj sto letih
Glavni razlog za finančni polom mariborske škofije je, da so ves čas podcenjevali finančno krizo, je med drugim na pogovoru z naslovom Cerkev na spolzkih tleh v Aninem domu v Preboldu dejal Ivan Štuhec, slovenski teolog in filozof morale, ki je od leta 1996 direktor Zavoda Antona Martina Slomška, v okviru katerega deluje tudi škofijska gimnazija. Dokaj kritičen je bil tudi do kadrovske politike Vatikana, v ozadju pa so bile tudi umazane igre politike. Ta je namreč od NLB zahtevala naj ne ne reprogramira dolgov Zvona ena in Zvona dve.
Kako je mogoče, se je vprašal Štuhec, da so za te igre vedeli tudi pri Dnevniku, ki je podatke o dogovorih objavil, še preden sta obe strani sedli za pogajalsko mizo. Potem ko to pisanje pri nas ni bilo tako odmevno, kot so nekateri želeli, je o tem poročal tržaški časnik in vemo, kako je tamkajšnji članek razburil slovensko javnost. A to še ni bilo dovolj. Članek je bil preveden in napisan tudi v angleščini.
Da Cerkev v Sloveniji doživlja najnižjo stopnjo zaupa-
nja v zadnjih stoletjih, je res. Zaradi mariborskega primera so hoteli okriviti kar nadškofa Krambergerja. V zvezi z njegovo vlogo ordinarija je treba povedati, da se je ves čas otresal gospodarskih zadev. Da bi mu pomagali na tem področju, je imel nastavljene pomožne škofe. Tako so imeli v Mariboru pomožnega škofa Stresa, potem pomožnega škofa Štrumpfa, pa spet koadju-torja Stresa in zdaj koadjutorja Turnška. Tako hitrih menjav si v Cerkvi ne bi smeli privoščiti. Komaj je nekdo začel spoznavati sistem, že so ga zamenjali in nujnih sprememb ni mogel uvajati. Gospodarski sistemi so med tem nemoteno delovali naprej, očitno na sporen način.
Štuhec se ni mogel izogniti niti spornemu T2. Naložba v tovrstno tehnologiojo po njegovem ni bila sporna. Vprašljiv pa je postal ta projekt s spoznanjem, da je preko tega sistema omogočen tudi dostop do pornografskih kanalov. O tem, da se je zgodba s pornografijo reševala prepočasi, je več razlag. Nekateri snovalci so ves čas načrtovali, da bodo ta projekt moralno diskrediti-rali in si ga potem poceni prisvojili. Morda so bili za to tudi
poslani, pri čemer je mogoče slišati tudi druge špekulacije. Upravičeno lahko domnevamo, je dejal Štuhec, da so del denarja pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami namenili tudi za ustanavljanje sporne Krščansko demokratske stranke, saj so se isti ljudje pojavljali na dveh straneh. Od tod do prejemanja podkupnin seveda ni daleč.
Pri vsej zgodbi je v Cerkvi dovolj ljudi, ki so nedolžni. Po mnenju Štuhca bo treba sporno cerkveno gospodarsko zgodbo razčistiti do konca, če želimo, da verodostojnost Cerkve kot ustanove in njenih voditeljev ne bo več vprašljiva. Za to bomo morali poskrbeti kar sami doma. To ni stvar Vatikana. Cerkev seveda mora delovati pastoralno, ukvarjati pa se mora tudi z gospodarstvom, če želi izvajati dejavnosti, kakršni sta tudi šolstvo in dobrodelnost. Zahtevati, da se ne sme ukvarjati z gospodarstvom, je norost. Prav je, da vstopa na trg kapitala in vrednostnih papirjev. Na vprašanje, kaj bo s certifikati, ki jih je zaupalo 60 tisoč vlagateljev, je dejal, da obstaja realna množnost, da bodo velik del denarja dobili nazaj.
JANEZ VEDENIK
VELIKA NAGRADNA IGRA		
Do polneči MOZICfc brez mošnjička	F* a r	Izkoristite priložnost in svoj hladilnik napolnite brezplačno!
Super, brezglavi nakup brez greha, brez obžalovanja, brez plačila.
Vsako sredo
ob 12.15 ;
naRadiuCe\)e.;
Kako lahko sodelujete?
Izpolnite kupon in ga na dopisnici pošljite v naše uredništvo na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Do polnega vozička brez mošnjička, Prešernova 19,3000 Celje. Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo voditeljico, ki bo zanj "nakupovala" želene izdelke.
Pravila nagradne igre najdete na:
www.tus.si,www.novitednik.com in www.radiocelje.com.
tus
KUPON za sodelovanje v igri Do polnega vozička brez mošnjička
Ime in priimek:.
95.1 95.9 100.3 90.6 h
Naslov:.
Št. Tuš klub kartice: CDCEDCDCrOCED
Davčna številka:_
Telefon:_Podpis:_
INFORMACIJE
Dom je ponavadi naša oaza miru, kjer se počutimo varno. Kaj hitro pa se lahko zgodi, da se nam kakšna reč pokvari, in takrat se počutimo nemočno, saj ne znamo rešiti težave oziroma nismo usposobljeni za to. Takrat mrzlično začnemo razmišljati, kje bi dobili nekoga, ki nam bi znal strokovno priskočiti na pomoč.
Prav tako se nam dogaja, ko se odločimo za specifične nakupe izdelkov, storitev ali da bomo začeli obnavljati, urejati okolico, da tisti trenutek ne vemo, na koga bi se obrnili, vsem nam pa je skupno, da želimo za svoj denar dobiti čim več in kvalitetno.
Zavedamo se, da so takšne informacije še kako dobrodošle, zato jih skušamo bralcem ponuditi iz prve roke s pomočjo naših strani Vsi naši mojstri.
Trenutno so na teh straneh ponudniki storitev in po odzivih sodeč so bralci hvaležni zanje, veseli pa bomo, da boste tudi potencialni ponudniki storitev, ki še niste bili predstavljeni, pripomogli k še boljši obveščenosti in predstavili svojo ponudbo na naših straneh - za vas se bomo trudili mi - vse, kar morete storiti, je, da pokličete 031 692 860, in sestavili vam bomo ponudbo, s pomočjo katere boste postali še bolj prepoznavni v svoji in naši okolici.
SO TUDI VASA VRATA ZE DOTRAJANA, GRADITE?
ROBNIK d.o.o., Krnica 33 3334 Luče ob Savinji, E-mail: info@robnik.si
lesena vhodna in notranja VRATA ZA vsak dom!
Eko sklad v Sloveniji kreditira okoljske naložbe občanov in pravnih oseb
Sklad spodbuja razvoj na področju varstva okolja z dajanjem ekoloških kreditov oziroma poroštev za okoljske naložbe in z drugimi oblikami pomoči. Sklad vzpodbuja naložbe, ki so skladne z nacionalnim programom varstva okolja in z okoljsko politiko Evropske unije.
Kredite dodeluje na osnovi javnih razpisov večkrat letno, po obrestnih merah, ki so bistveno nižje od tržnih obrestnih mer. Višina ekoloških kreditnih sredstev je določena vnaprej, razpis pa je končan, ko so dodeljena vsa sredstva.
Eko sklad izbira med tistimi ponudniki in zbere tisto banko, ki nudi najugodnejše pogoje, gltfcfe stroškov sklenitve kreditne pogodbe in vodenja kredita. Prav tako pofltja^ena zavarovalnica nudi najugodnejše zavarovalne premije za kredii
Z ekološkim Itredifijm^Eko sklad financira sledeče naložbe občanov:
-	vgradnjo sodobhih/ naprav in sistemov za ogrevanje prostorov oz. pripravo sanitaijiejts^ie vode;
-	rabo obnovlji-
-	zmanjšanje to1
-	gradnjo novih i^^tanergijskih stanovanjskih objektov;
-	nakup energijsko flHnkovitih d^av;
-	nakup okolju prijaznih vozil;
-	odvajanje in čiščenje odpadnih voda;
-	učinkovito rabo vodnih virov;
-	nadomeščanje gradbenih materialov, ki vsebujejo (azbestne kritine);
-	oskrba s pitno vodo, kjer javna oskrba ni predvidena.
Promocijsko besedilo
Knjigovodski servis
virov energije^
izgub prr JBnovi 6Dstoječih stanovanjskih objektov;
gsm:041314531,gsm:051603579 Tel.: 03/57 71495,faks: 03/57 71499 e-mail: brigita.bucar@amis.net
BRIGiTA BUČARs.p. I/SČ ZCL StKhO! (agSgjff) Proizvodnja in montaža krovsko-klepankih iilillmii , l»	' j i
in strešne kritine; Prožnska vas 57,3220 STORE j ~
www.streha-metaiko.si
ZA IZMER0 IN IZDELAVO PREDRAČUNA NA KLJUČ POKLIČITE NAŠEGA STROKOVNJAKA ZA STREHE NA GSM: 041 622 385.
Pokličite: 03/839 08 70 ali obiščite www.robnik.si
Pozimi TOPLEJE - poleti HLADNEJE
IZDELUJEMO: VSE VRSTE FASAD, NOTRANJE IN ZUNANJE OMETE, GRADIMO STANOVANJSKE OBJEKTE
TELRMO SGD www.termosgd.com
Šešče 48 a, Prebold • Tel.: 03/ 705 30 57 • GSM: 041/ 642 643
Î^BALNICA

U^LiJ---
MULEJ DEJAN s.p. mulej .dejan@siol.net
■	PECI ZA CENTRALNO OGREVANJE NATRDA	Hpi
•	IN TEKOČA GORIVA	VJ^
•	CISTERNE ZA KURILNO OLJE (TUDI DVOPLASCNE) fc
•	B0LJERJI ZA OGREVANJE SANITARNE	_ '
■	HIDROFORJI
•	OLJNI JAŠKI	Hfe^^H
•	AKUMULATORJI - ZALOGOVNIKI VODE Jj
•	REZERVOARJI ZA SANITARNO VODO ALI HI i E V M H 0 - RAZTEZNE POSODE

IKOB TERMOINSTALACIJE11«|.: 03/749 25 f0, gsm: 041 /630 764, fu: 03 749 25 f 1 Kolodvorska 8, 3230 Šentjur | malli Mo8kob-konl|.«l ■ WWW.kob-koi.lj.sj
KL J UCI&KL J UCAVNICE
Izdelava, servis 041639292 035441377
KABA
www.avto-ldjuci.cnm www.alum-drame.si
377
KESO TITAN
ALUlil
DRAMETRGOVINA
prodaja, montaža, prevozi
Nunčič Franc s.p.
Dušana Kvedra 38,3230 Šentjur GSM: 041787935 e-mail: frenk.nuncic@gmail.com
-	ideja -svetovanje
-	izdelava ponudb
-	prodaja
-	montaža
1*f
ZBR<i\TLt4ČELfiK(l
M
THERMANA
"vse za ogrevanje, vodovod, prezračevanje, plin"
-peči
-toplotne črpalke
-	kolektorji
-	bojlerji
-kopalniška oprema
MANUALNA TERAPIJA
Izvaja: Dr. A. VERŠ1N1N ortoped revmatolog
manjša EKSPRESNA popravila -original krajšanjejeansa -oženje oblačil, menjava zadrg.. -popravila usnjenih oblačil
F1TEX d.o.o.., Dunajska 120 a, 1000 Ljubljana tel.: 03 /734-57-00,031 566 262; splet: www.fitex.si; e-poJta: eitex@t-2.net

INFORMACIJE
Mizarstvo Korun je znano družinsko podjetje, katerega tradicija sega v daljno leto 1927. Podjetje je poznano daleč naokoli predvsem po tem, da se posebej posvetijo vsakemu kupcu, njegovim željam in potrebam.
Izdelujejo stavbno pohištvo, opremo za notranje prostore, lokale ali pisarne.
Leseno stavbno pohištvo predstavlja domačnost, ki jo lahko nudi le les kot naravni material. Da bo harmonija vaše hiše popolna, lahko izdelavo oken popolnoma prilagodijo vašim željam, z njimi tudi izboljšajo toplotno in zvočno izolacijo, zaščitijo vas pred sončnimi žarki. Okna so okolju prijazna in energetsko varčna, primerna za vgradnjo v nizkoen-ergijske hiše. Imajo trojno zasteklitev Ug=0,7 W/m2K, dvojno tesnjenje. Okna vam montirajo po najnovejših RAL-smernicah.
Pri menjavi starih oken lahko pridobite eko subvencije za nova energetsko varčna okna Korun.
POKLIČITE MIZARSTVO KORUN ZA OGLED. ZA VAS BODO POSKUSILI NAJTI NAJBOLJŠO REŠITEV.
TELEFON; 03 70 56 023, gsm; 031 765 997 ali e-mail: mizarstvo.korun@siol.net
SLOvfNiJi« QUALITY SLOVENSKA KAKOVOit
inEIQn
VEČ NA: www.mizarstvo-korun.si
LESENA OKNA IN VHODNA VRATA ZA VAŠ DOM
Izmera, svetovanje, izdelava, montaža, demontaža - vse po vaših željah
Kontakti:
Tel. 03 7056023 Fax 03 57 26 390
e-mail: mizarstvo.korun@siol.net; splet: www.mizarstvo-korun.si
M»l I III IUI" "Mil ■ - < " -
¿3»'	" ■ I.........

rs.p.
III. Frankolovskih žrtev 15,3000 Celje 031/842-845 www.tanase.si
TaNa/e
SPLOŠNO STEKLARSTVO
FRANC MAJORANC, i .
-	graviranje, peskanje in fazetiranje stekla in ogledal
-	izdelava steklenih nadstreškov, fasad, stopniSfnih ograj, stenskih oblog
C. L. Dobrotlnška 21,3230 Šentjur Tel.: 03/74612 90 Faks: 03/74612 95 franc.majoranc@sioi.net www.majoranc.si
PVC in ALU stavbno pohištvo vhodna in garažna vrata zimski vrtovi
rolete, žaluzije in komarniki termoizolacijsko steklo obdelava ravnega stekla vitražna stekla
Za Vas in Vaš dom vršimo: d o m o f i n a 1 -tesarstvo	
DOMO FINAL Ivan ROBAČER s.p. Ul. Bratov Jančarjev IIa 3212 Vojnik GSM: 041 756668 telefon/fax: 03 781 21 72 e-pošta: domofinal@t-1 .si	-	Krovstvo -	stavbno kleparstvo -	montažo Velux oken -	izdelava nadstreškov -	izdelava ravnih in zelenih streh Pooblaščeni krovec za kritine: GERARD, CREATON, TONDACH, BRAMAC, LINDAB, HOSEKRA, TEGOLA, S-METAL, ESAL,...
<PTIKK
7&t
TRANKE
ERŽAN VAM NUDIMO:
V OPTIKI TERZ
•	STROKOVNI PREGLED VIDA ZA OČALA
•	KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OČALA
•	STROKOVNI PREGLED ZA KONTAICTNE LEČE
•	KVALITETNE KONTAKTNE LEČE
•	ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE
•	SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV
I MARJAN TERŽAN, s.f
Mariborska 54	._„„„_
I p.p. 1013, 3102 CELJE	. lasten parkirni prostor za stranke optike -
Tel.: 03/491-38-00, Fax: 03/491-38-01
DELOVNI ČAS: delavniki od 8.00-18.00, sobota od 8.00-12.00
Za sodelovanje v oglasni rubriki
VSI NAŠI MOJSTRI
pokličite: CTTT&Tm
OKNA&VRATA ALU-PVC
Izdelava,montaža,servis 1041639 292 I55BB5S™ ALUlil drame d.o.o.
- • - • C. na Ostrožno 2 Celje
iSlaščičarstvo ffelka
izdelujemo torte za:
POROKE, ZAKRAMENTE, OBLETNICE, »*Sc ROJSTNE DNEVE, TORTE ZA ODRASLE
Ponujamo tudi veliko vrst peciva in potic!
K
DOLGA GORA 15,3232 PONIKVA DELOVNI (AS: TOREK - SOBOTA (8h-15h) I TEL: 03 75912 00 FAX: 03 75912 01	" ,
splet: www.tortejeIka.com e-pošta: slascicarstvo@siol.net
-vsa notranja in zunanja pleskarska dela
-	poslikave, dekoracije sten
-	lastne unikatne tehnike barvanja
HMOSKK d.o.o.
Nova Cerkev 127.3Z03 NOVA CERKEV/CelJe
Tel.: 03/780 40 20; Fax: 03/780 40 XI GSM: 041/786 503,04I/64Z 948 e-mail: moskk.oslalidsiol.net
Vj 1 it www.moskk.si STAVBNO KLEPARSTVO ■ KROVSTVO OSLAK
VSE ZA DOBRO STREHO!
POGREBNA SLUŽBA PRIMOŽIČ
PEVOJNIK 051 649 780 PE CELJE www.primozic.si
11 11 11 I I I 111 11 11 I 11 111 11
Št. 26-1. april 2011 -
I I I I I I I I I I II j I I II j I I M j I I I I j I I I I
TURIZEM
Tudi
Savinjčani povezovali soline
Sedmega solinarskega pohoda, ki so ga portoroški organizatorji poimenovali Povežimo soline, se je v nedeljo udeležilo okrog dva tisoč pohodnikov iz vse Slovenije in med njimi tudi precej Savinjčanov. Kar za cel avtobus jih je bilo iz Grajske vasi, med potjo, dolgo dobrih 12 kilometrov, pa smo srečali tudi nekaj ljubiteljev pohodništva iz drugih krajev naše regije.
Vonj morja, okusi Istre, barve narave, ki se tam prebuja malce prej kot na celini, zmerni jugo, ki nas je božal med potjo ter rahlo valovanje morja so nas spremljali v nedeljskem pomladnem dnevu ter v nas zbujali same lepe misli. Po opravljeni solina-di, solinarskem ritualu za srečo, smo iz Lucije odšli do največjih solin na Jadranu in si ogledali našo najstarejšo razstavo kipov na prostem Formo vivo, ki letos praznu-
je 50-letnico. Od tod ni bilo daleč do spominske plošče našemu najboljšemu ultra-maratonskemu kolesarju Juretu Robiču in že so nas pričakale prijazne domačinke s svojo polenovko, tradicionalno istrsko praznično jedjo, ki mora biti na mizah tudi na predbožični večer.
Čez predor ozkotirne železnice, ki je nekoč povezovala Trst in Poreč, smo nato šli do strunjanske doline in tamkajšnjih solin. Malo preden nas je objela ta dolina, smo si ogledali cerkev, kjer naj bi se pred 499 leti prikazala Marija, in ogromen križ, ki se bohoti nad Mesečevim zalivom, najlepšim zalivom našega morja. Na cilju v Strunjanu so vsem, ki smo premagali pot, okrog vratu obesili spominske medalje, razdelili več kot tono soli in nam ponudili »bobiče«, toplo istrsko mineštro s fižolom, koruzo, prekajenim pršutom,
Predor nad Portorožem, skozi katerega je peljala železniška proga, ki je nekoč povezovala Trst in Poreč, je v nedeljo prehodilo več kot dva tisoč pohodnikov iz vse Slovenije.
papriko, paradižnikom in seveda različnimi začimbami. Na pohodu niso manjkale niti »kroštole«, kot Primorci pravijo flancatom, polenta, sardele in kruh z olivami, pa tudi kozarčki vin na vinarski ulici, ki so nam jih ponujali priznani istrski vinarji.
Lep je bil dan v slovenski pokrajini, kjer ribiči vlečejo svoje mreže, solinarji pripravljajo »kavedine«, galebi se kriče zaletavajo v morje in kjer se blizu Seče še ukvarjajo s »škverom«, izdelavo čolnov na star način. Tako menijo tudi tisti, ki so bili na
tej poti teden dni pred nami. Niso bili pohodniki, pač pa tekači. Med udeleženci nas ni bilo malo takšnih, ki smo se odločili, da bomo poletno poležavanje na soncu in kopanje kdaj popestrili tudi s takšnim pohodom.
JANEZ VEDENIK

ud .
www.radiocelje.com
* Podprite tu s slovensko!
Tradicija, varnost in slovenska
kakovost- trgovine Tuš!
Kampanja KUPUJEM SLOVENSKO - spoznajte prednosti slovenskih živilskih izdelkov.
Pri nas lahko izbirate med skoraj 500 domačimi izdelki, ki na svoji embalaži že nosijo oznako sestavljeno iz 4 elementov: kakovost, varnost, slovenski okus in domača tradicija.
Izdelki so narejeni skladno s strogimi slovenskimi standardi, znotraj slovenskih meja, s slovenskim znanjem in delom slovenskih rok.
In ne le to, naj vaš nakup prispeva tudi k ohranitvi slovenskih delovnih mest in ohranjanju kupne moči v domačem gospodarstvu.
V trgovinah Tuš podpiramo slovensko!
MALI OGLASI - INFORMACIJE
csfcrU s plinom in toploto
Energetika celje
javno podjetje, ö.o.o.
Smrekarjeva 1, Celje	tel.: 03 425 33 00, e-pošta: info@energetika-ce.si
VOZILA
PRODAM
DOBRO ohranjen motor Jmstar, letnik 2007, prvi lastnik, registriran do 3. 9. 2011, moč 50 kb, prodam po ugodni ceni. Telefon (03) 5796-098, 051 636-630.	1089
PEUGEOT 306 1,4, letnik 1998, peugeot 106, letnik 1998, 800 EUR/eden, reg. vse leto in peugeot 306, po delih, v Šentjurju, prodam. Telefon 051 306959.	Š 117 GOLF IV tdi variant, letnik 2000, ak, cz, esp, strešno okno, odlično ohranjen, lastnik, prodam. Telefon 031 653-295.
1205
ŠKODO felicio, letnik 1997, 50.000 km, prvi lastnik, lepo ohranjeno, prodam. Telefon (03) 5813-540.
STROJI
PRODAM
KUPIM
do 4.500
|ü upobjemt-uiapMleiiHO1
40 37 33 37
odkup
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
Celje: 031508 326
delovni čas: vsakdan non-stop
NOVO! UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost izbire višine obroka
-	možnost odloga odplačevanja
i-^ZASTAVLJALNICA TIAL
**	CELJE_
GOTOVINSKA POSOJILA
na podlagi zastavitve [
MWIMMHI,
Tel.: 031 503-140.051 633-832 M Fax: 059 233-752	Jj
E-mail: tial.sp@gmail.com	^J
POSEST
PRODAM
1254
OBRAČALNIK pajek, na dve vreteni, prodam. Telefon (03) 5488-081, 041 514-722.	1223
OBRAČALNIK pajek Class 360, gibljivi priklop, vrtljiva kolesa, prodam za 850 EUR. Telefon 041 271-340. 1217 PAJEK za seno Sip, na štiri vretena, prvi lastnik, prodam. Telefon 031 782-708.
1255
SAMONAKLADALKO Sip 25, tračni obračalnik, pajek na dve vreteni in dvoredno mehansko sejalnico Olt, prodam. Telefon 041 261-676.	1249 PRIKOLICO za manjši traktor prodam po ugodni ceni. Telefon (03) 573-3133.
1259
VILE za prenos okroglih bal, nove, prodamo. Telefon 031 278-786. 1265
TRAKTOR, prikolico, trosilec, kosilnico, mo-tokultivator in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 1048
HITRI KREDITI
[CE, Ljubljanske i, 71
T f C Vrini«» >|
raza
VIKEND prodam ali menjam za stanovanje v 1., 2. nadstropju, Laško, Celje. Telefon 041 919-019, po 15. uri. 1035
KOMUNALNO opremljeno parcelo, na relaciji Vojnik-Frankolovo, z gradbenim dovoljenjem, prodam. Telefon 031 697-748, 041 714-940. 1122
V	VIRŠTANJU pri Podčetrtku prodam hišo z vinogradom ali samo zgornjo etažo, s svojim vhodom in ohišnico. V račun vzamem tudi delovni stroj. Telefon 040 211-346.	p
NA čudoviti lokaciji v osrčju Savinjske doline prodam stanovanjsko hišo v tretji gradbeni fazi. Hiša na sončni lokaciji, za tiste, željne sonca skozi ves dan, bo lahko služila kot prijeten in miren dom ali vikend, ko si boste zaželeli miru in počitka. Telefon 031 684-171, Rok.
1190
HIŠO z nekaj zemlje, v Vezovju, Šentjur, prodam. Telefon 5793-140. 1194
V	CENTRU Šentvida pri Planini prodam večjo (12.000 m2) zazidljivo parcelo, na lepi, sončni legi. Telefon 041 727290.	1211
NA Planini pri Sevnici prodam zazidljivo parcelo, 1.400 m2, na lepi, sončni legi, ob gozdičku, s pogledom na grad. Telefon 041 727-290.	1211
NA relaciji Frankolovo-Žička kartuzija prodam kmetijo z gospodarskim poslopjem. Cena po dogovoru. Telefon 031 211-874.	1203
V	OKOLICI Zreč (Brezje pri Oplotnici) prodam bivalni vikend z nekaj zemlje. Telefon 070 853-213, 030 347-706.
1203
VIKEND na relaciji Celje-Laško prodam. Telefon (03) 5488-081, 041 514-722.
1223
OPREMLJENO počitniško hišico v avtokam-pu Indije, Pulj, prodam. Telefon 051 318-181.	1238
ZAZIDLJIVO površino - parcelo, številka 297/3, k. o. Dvor, 2.800 m2, v okolici Šmarja pri Jelšah, na lepi, sončni legi, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 354-025.	1246
HIŠO v Vezovju, 7 km iz Šentjurja, 150 m2, zemlje 1.500 m2, prodam. Telefon 041 866-765, 781-7004.	1262
SAMOSTOJNO hišo, 120 m2, v Šentjurju, podkleteno, z garažo za 3 avtomobile kot poseben objekt, na parceli 1000 m2, ugodno prodam. Telefon 041-733286.	1267
ODDAM

PROSTOR za skladišče ali priročno delavnico ob cesti Arclin-Ljubečna dajem v najem. Telefon 041 262-063, 041 523-295.
PISARNIŠKE prostore z lastnim parkiriščem oddamo v najem v Kovinarski ulici 12 v Celju. Revisto, d. o. o., telefon 041 769-688.	n
KEMIČNO čistilnico, v Celju ( Nova vas) s poslovalnico v Žalcu, oddam v najem. Informacije po telefonu 031 757-894, po 17.uri.	p
STANOVANJE
PRODAM
ENOSOBNO stanovanje v Štorah, 47,91 m2, novogradnja, vseljivo takoj, brez opreme, vsi priključki, dvigalo, 1. nadstropje, parkirni prostor v varovani garaži, prodamo. Za ogled in informacije pokličite 051 337-177.	n
ODDAM
PRODAM
PRAŠIČE, težke od 30 kg naprej, za zakol ali za nadaljnjo rejo, prodam. Možna dostava. Telefon 031 524-147. 1268 PRAŠIČE za nadaljnjo rejo ali zakol, od 30 do 120 kg, mesni tip, krmljene z domačo krmo, prodam. Telefon 031 839-090.	š 56
NESNICE, grahaste, rjave in črne ter bele težke piščance za dopitanje, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, (03) 5472-070, (03) 5471-244, 041 763800. p ČEBELJE družine, zdrave, z lanskimi maticami, na 7 in 9 AŽ satih, okolica Celja, prodam. Telefon 040 688-876. 1008
JARKICE na začetku nesnosti, grahaste, črne, beli susex, ameriške hajlajn, rjave in bele lahke ter enoletne rjave in črne kokoši, za nesnost ali zakol, po naročilu tudi očiščene, prodajamo na farmi Roje pri Šempetru vsak delavnik. Sprejemamo naročila za enodnevne in enomesečne brojlerje za dopitanje. Prodajamo dnevno sveža jajca. Večje količine dostavimo. Telefon (03) 7001446.	916 PRAŠIČE, težke od 30 do 80 kg, ugodno prodamo. Možna tudi dostava. Telefon 041 655-528. Š 96 KOBILA pinto in postrvji sivec naprodaj. Cena po dogovoru. Informacije po telefonu 051 215-863. 1109 JARKICE, rjave, grahaste in črne, pred ne-snostjo, cepljene, vam nudi Kmetijska zadruga Laško. Telefon 041 375-677.
PRAŠIČA za zakol, težkega približno 200 kg, rejenega z domačo hrano, ugodno prodamo. Smo iz okolice Grobelnega. Telefon (03) 5794-058. 1138 JAGNJE, staro 3 mesece, prodam. Telefon 5798-402, 070 662-188. 1193 TELICO simentalko, 300 kg, prodam. Telefon 040 276-815.	1209
Do 36 mesecev na osnovi OD,
PE CELJE, Ul. XIV. divizije 14, 03/4257000
_02/2341000_
BONAFIN PLUS d.0.0.
Sloveneka 27,1000 ljubljena
DEL stanovanjske hiše v Arclinu, stanovanje, oddam. Telefon 041 726-516.
1224
V	ROGAŠKI Slatini oddam v najem opremljeno garsonjero s posebnim vhodom, wc, tuš, možno za dve osebi. Telefon 031 510-441.	1272
V	CENTRU mesta oddamo trisobno opremljeno stanovanje. Telefon 041 730720.	1236
H!TRO NAROČITE
MENJAM
ENOINPOLSOBNO stanovanje, last Nepremičnin, lepo in funkcionalno, menjam za večje dvo- ali večsobno. Telefon 030 280-966.
1185
PRODAM
LEPO ohranjeno šestdelno kredenco z dvodelno omaro, vse masivno, primerno za vikend, prodam po simbolični ceni. Telefon 040 479-098. 1233 NOVO bukovo mladinsko posteljo, 90 * 200, z vzmetnico in letvijo ter bukovo pisalno mizo, ugodno prodam. Telefon 031 772-848.	1222

IZPLAČILO TAKOJ! 03/4900336
Znider's Celje, Gosposka ul. 7
1156 I Žnide^sd.o.o., Ul. Vita Kraigherja 5,Maribor |
NOVI TEDNIK
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1,10, petkova pa € 1,30. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,70 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. ■ Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: ■ 5 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, J 2% pri plačilu za tri mesece.
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.

eh>
tudi
2011 4 J»W.];H
TV-OKNO!
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.

NAROCILNICA
Ime in priimek:
Kraj: Ulica:
Datum rojstva:
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika
n
MALI OGLASI - INFORMACIJE
VILEVALDEBEKPULA
Iščete stanovanjski objekt v bližini morja? ^^ Skupina ^ Si želite mirnega preživljanja tretjega
življenjskega obdobja?	^
Imate radi udobje, eleganco in višji standard opreme? Potem so stanovanja, ki smo jih zgradili v hrvaški Puli, kot nalašč za vas!
Informacije: Darko Popovič Telefon: 000386 (0)41 691 857 ali 00385 (0)91 400 85 85 E-pošta: darko.popovic@cm-celje.si
Izvajam notranje strojne omete, pleskarska in fasaderska dela
DVE ovci s tremi mladiči, cena 140 EUR, ugodno prodam. Telefon 031 812-460.
1225
ŠEST ovac, enega ovna, 10 jagnjetov, za zakol ali nadaljnjo rejo in telico, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon (03) 5716-489, 041 794-217. 1241 ČEBELJE družine, na AŽ satju, cena 50 EUR za 7 satov, prodam. Telefon (03) 5707-566, po 20. uri. 1239 BIKCA simentalca, 130 kg, prodam. Telefon 041 283-075.	Š 128 TELIČKO simentalko, težko 150 kg in prašiče, težke 60 kg, prodam. Telefon 031 582-624. 1253
KUPIM
O B VE S TIL O
Prebivalce širše celjske regije obveščamo, da AVTOHIŠA SKORJANEc, D. O.O.,
PE Gaji 42a, Celje, od 1.4.2011
ni več prevzemno mesto družbe
karbon, d. o. o., za oddajo izrabljenega motornega vozila.
V okolici Celja lahko vaše izrabljeno motorno vozilo brezplačno oddate na enega od naslednjih prevzemnih mest:
-	AVTO REJc, s.p., Zg. Hudinja 28, 3000 CELJE,
-	DINOS, d. d., Skladišče Celje, Gaji 37, 3000 CELJE in
-	Transporti enes draganovič, s. p., Cesta ob železnici 4, 3310 ŽALEC,
kjer vam bodo za oddano izrabljeno vozilo izdali tudi potrdilo o razgradnji vozila. Hvala za razumevanje!
Karbon, d. o., o., Koroška cesta 40/a, 3320 VELENJE
SLIKOPLESKARSTVO PARKETARSTVO TALNE OBLOGE
tiMZEBEC
VRUNČEVA2 3000 CELJE GSM: 051/335-200 FAX: 05/91181 50
mcrm wi im
4
VEDEŽEVANJE ODSLEJ ŠE CENEJE
Vas zanima Ijutežen? Kaj bo z vašim zdravjem? Prihodnost? Zakupile minute in se s svojim vedeževalcem ali astrologom pogovarjate še ceneje.

Zakupite minute, ki jih lahko porabite za več klicev v obdobju enega leta od dneva nakupa. Klic na navadno stacionarno telefonsko številko h rez dodatnih stroškov. Minute lahko plačate po povzetju, v elektronski banki afi z moneto.
Za informacije in nakup minut pokličite (03) 490 02 22
Inf. gsm:
040 46 06 91 ali 041 72 63 98
TELIČKI simentalki, stari 6 mesecev in pujske, težke približno 60 kg, prodam. Telefon 041 295-239. 1243 BIKCA simentalca, 140 kg in teličko simentalko, staro 15 dni, prodam. Telefon 031 842-010.	Š 130
JAGNJETA, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 031 786-975. 1261 KOBILO mešanko, staro 9 let, svetlo rjave barve, ujahano, prijazno in kastrata, starega dve leti in pol, svetlo rjavega, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 613-269.	1264
Strojni ometi Kokot, Ul. Paherjevih 4, Miklavž
JALOVO kravo kupim. Telefon 5743-696, 031 434-714.	1230
PSIČKO labradorko, črne barve, staro od 5 do 6 mesecev, lahko je tudi mešanka z labradorcem, kupim. Telefon 5870846.	1228 KRAVO ali telico za zakol kupim. Telefon 031 743-351. 1231 BIKCA simentalca, stara 14 dni, kupim. Telefon 041 295-239. 1243
VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Telefon 040 6 47-223. Š 832 DEBELE, suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. Š 87
Roiffeisenbonk Eberndorf
DNE 11. aprila 2011 ob 9. uri
se bo pri Okrajnem sodišču v Žalcu vršila druga javna dražba nepremičnine, vl. št.
748, k. o. Ponikva, tj.
stanovanjska HiSA
na naslovu Kale 13, Šempeter v Savinjski dolini. Vse zainteresirane prosimo, da nas pokličejo Raiffeisenbank Eberndorf, telefonska številka je 0043 4236 2020 137 n
PRODAM
BELO in rdeče vino, možna dostava, ugodna cena, prodam. Telefon 041 382735.	p SENO v oglatih balah in sadike pušpana prodam. Telefon 031 701-656. 1273 CIPRESE za žive meje, navadne in smaragd, ugodno prodam. Telefon 041 573-863. 979 SILAŽNE bale ugodno prodamo. Telefon 031 734-832. Š 103 VINO kraški teran, odličen, ugodno prodam, tudi dostavim. Telefon 041 614862. p BELO in rdeče vino, za večjo količino podarim 5 l, prodam. Telefon 031 647-525.
1229
SENO, kakovostno, v bližini Dobrne, prodam. Telefon 5778-415. 1248 NAVADNE ciprese prodam. Telefon 041 524-804, 5717-694.	1250
ŽVICE: jurko, izabelo in šmarnico prodam. Marija Sluga, Razbor 12, Dramlje, telefon (03) 5798-233.	1245
OSTALO
PRODAM
DESKE in plohe parjenega in neparjene-ga oreha, hruške, bukve, lipe, javorja, hrasta, jelše ter gradbeni les za ostrešje z deskami, prodam. Telefon 040 211-346.	p
DESKE in plohe parjenega in neparjene-ga oreha, hruške, bukve, lipe, javorja, hrasta, jelše ter gradbeni les za ostrešje z deskami, prodam. Telefon 040 211-346.	p
OVNA, pasma jsr, starega dve leti, stiskalnico za grozdje, na vodovodni pritisk, 120 l, LCD-televizor LG, star dve leti, 81, prodam. Telefon 041 803-254.
1192
HLEVSKI gnoj, mlin na pokončne kamne, vhodna in garažna vrata, v 240, š 258, 400 kosov zidakov, 25 x 12 in motorno žago Stihl, prodam. Telefon 031 755899.	1199 GUME na alu platiščih, R 14«, gume so Michelin (letne), 175 * 65 B 14, prodam. Telefon 041 250-157. 1234 DRVA, bukova ali mešana, lahko narežem in dostavim in približno 3 m3 suhih desk, rezanih na 20, za ostrešje, prodam. Telefon 031 351-666. 1226 SENO v kockah, puhalnik Tajfun in tisoč litrske plastične cisterne prodam. Telefon 041 663-137, (03) 5778-182.
1236
ELEKTRO motor Energoinvest, 11 Kw -1.450 obr, 8 Kw - 750 obr., ugodno prodam. Telefon 041 978-205, (03) 5771-326.	1186
ELEKTRO motor, 7,5 Kw, 1.440 obr/min, za 240 EUR in agregat, nov, 2,8 Kw, 220 V, bencinski, prodam za 240 EUR. Telefon 041 271-340. 1217 TRAKTORSKI hidravlični zabojnik, širina 1,80 m, dolžina 0,90 m, višina 0,50 m, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 809-691.	1237
ALU platišča z letnimi gumami, 165-6513, primerna za clio, prodam. Telefon 031 498-464, Laško. 1240
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	p
VISOKO kakovostne bukove brikete Fish-ner, 7,9 kWh/kg, pakirane v kartonih, prodam. Telefon 051 828-683. n
DREVESA: podiranje, obžago-vanje, tudi nižanje večjih dreves v strnjenih naseljih, odvoz.
Janez Dolinar, s. p., Zabukovica 109, 3302 Griže, telefon
031 786-975
Žalske lekarne Žalec
Prešernova 6, 3310 Žalec
RAZPIS ZA DELOVNO MESTO
Žalske lekarne Žalec
objavljamo prosto delovno mesto
farmacevtskega
TEHNIKA/-CE
Glavne naloge za to delovno mesto so opredeljene v sistemizaciji delovnih mest v zavodu.
Od vas pričakujemo: V. stopnjo izobrazbe farmacevtske smeri z opravljenim pripravništvom in strokovnim izpitom, znanje za uporabo računalnika (Word, Exell, Power Point...) Trajanje zaposlitve: z izbranim kandidatom/-ko bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s 6-mesečnim poskusnim delom, s polnim delovnim časom od ponedeljka do sobote. Prednost imajo kandidati, ki imajo kraj bivališča do 10 km od Žalca.
Rok za prijavo: 10. april 2011
Če izpolnjujete pogoje za zasedbo delovnega mesta in si želite novih delovnih izzivov ter imate željo po osebnem razvoju, se nam lahko pridružite.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev nam pošljite na naslov:
Žalske lekarne Žalec, Prešernova 6, 3310 Žalec.
Skozi delo in poštenje vodile so tvoje poti, a zdaj zaprle se tvoje trudne so oči.
Nam ostala tiha je praznina, vedno prižgana ti bo lučka spomina.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustil dragi mož, ati, dedi, tast in zet
ANDREJ HRAPOT
z Lahovne 20 a, Celje (20. 8. 1946 - 23. 3. 2011)
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, bivšim sodelavcem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, sv. maše ter izražena ustna in pisna sožalja. Posebna hvala dr. Majdi Janež Bizjak za nesebično pomoč v času njegove bolezni in kardiološkemu oddelku SB Celje za sočutno pomoč v zadnjih dneh njegovega življenja. Iz srca se zahvaljujemo g. župniku Srečku Hrenu za lepo opravljeno sv. mašo in ganljiv pogreb. Zahvaljujemo se tudi pevcem in trobentaču. Hvala pogrebni službi Primožič za spoštljivo in korektno opravljene storitve. Zahvaljujemo se tudi vsem ostalim, ki so kakor koli pomagali in nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Žalujoči vsi njegovi
Pomlad je na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti in sedla je na rosna tla in jokala, ker tebe ni.
ZAHVALA
Po zahrbtni bolezni nas je na hitro in mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, ati, dedi, sin in brat
JANKO ZVEGLER
iz Vodruža pri Šentjurju
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, Klemnovim sošolcem, razredničarki in učiteljem, Krajevni skupnosti Šentjur in Planinskemu društvu Resevna, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Hvala za prejete darove, cvetje, sveče, svete maše, izrečena ustna in pisna sožalja ter vso izkazano podporo in pozornost. Posebna zahvala sosedu Alojzu Cvetku za izrečene besede ob odhodu izpred domače hiše in govorniku na pokopališču. Iskrena hvala vsem pevcem, trobentaču in gospodu župniku Petru Orešniku za lepo opravljen cerkveni obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Jožica, hčerka Nataša z družino, hčerka Darja z družino, sin Klemen, mama, brat in sestra z družinama
ZAPOSLITEV
ZAPOSLIM samostojno frizerko v Celju, za nedoločen čas. Frizerstvo Zinka Pasa-rič, s. p., Cankarjeva ulica 21, Šentjur, telefon 031 375-646. Š 118 HONORARNO zaposlim voznika, lahko upokojenec, s C, E, NPK, E 95, na relaciji Celje-Ljubljana-Celje. Prevozi Rudolf Šolinc, s. p., Zlateče 1, Šentjur, telefon 041 222-341. Š 129
EKJEANSOUTLET
PINOCCHIO, D. O. O.
OUTLET- INDUSTRIJSKA PRODAJALNA
PETROVČE115, 3301 PETROVČE
IŠČEMO kandidatko za delo TRGOVINSKI POSLOVODJA (M/Ž)
Informacije v PINOCCHIO, d. o. o., Gosposka 1, 3000 Celje. Prijave z življenjepisom sprejemamo na e-naslov: ek@pinocchio.si do 22.4.2011
ZAPOSLIMO fasaderje in slikopleskarje. M3grad, d. o. o., Gosposvetska 3, Celje, telefon 041 771-104. n
AGNI NEMEC, d.0.0. Laško
Zaposli
m inženirja gradbeništva
za vodenje gradbišč | na področju nizkih gradenj in
• mehanika gradbene mehanizacije
Informacije na gsm: 041 625 913
AGM Nemec, d.0.0., Sedraž 3,3270 Laško		
RA	Z	NO
GRADITELJI, pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Tone Aplenc, Prekorje 29, Škofja vas, telefon (03) 541-5011, 041 531-976. 1146
GARAŽNA VRATA
OGRAJNI SISTEMI
NADSTREŠKI
02 48 OO 141
Ženitna posredovalnica
zaupanje
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
n
L 131
MALI OGLASI - INFORMACIJE
Oko zaprem, v spominu vedno znova te uzrem. Nikjer te ni in to boli. Spomin na tebe večno bo živel, nikoli ti zares od nas ne boš odšel, v naših srcih večno boš živel.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega očija, dedija, tasta in brata
RAJKA AUDIČA
s Ceste v Debro 2 v Laškem (12. 1. 1953 - 17. 3. 2011)
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, sorodstvu in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prezgodnji zadnji poti ter mu darovali cvetje in sveče. Hvala za izrečene besede so-žalja in ponujeno roko v trenutku naše največje žalosti. Iskrena hvala nadžupniku gospodu Roku Metličarju za opravljen obred in pogrebno mašo, govorniku gospodu Petru Ojsteršku za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, za zaigrano Tišino ter kolektivoma
Merkur in Avto Celje. Še enkrat hvala vsem, ki ste bili z nami in nas v najtežjih trenutkih niste pustili same ter za izkazano spoštovanje do pokojnega. Žalujoči: hčerki Urška z Romanom in Klara s Tomažem, vnuki Jan, Maja in Tia ter brat Srečko z družino
ZAHVALA
Ob izgubi moža in očima
IVANA KRAMARJA
-HANZE
z Dobrne 56 (6. 9. 1943 - 20. 3. 2011)
se iskreno zahvaljujemo celotnemu kolektivu Doma sv. Jožefa v Celju, kjer je bil njihov oskrbovanec. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala za opravljen cerkveni obred, govorniku za poslovilne besede, pogrebni službi Usar in trobentaču
za odigrano žalostinko. Posebej hvala kolektivu Aktiva, d. o. o., in vsem tistim ljudem, ki so ga v življenju spoštovali in imeli radi.
Žalujoči: žena Jožefa in Jožica z družino
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600.
n
INŠTRUKCIJE angleščine, matematike, fizike in prevode slo-ang, nudimo. Telefon 031 793-430. Jezikovno društvo Barve jezika, Trubarjeva 53 b, Celje. 897 IZDELUJEMO strojne omete, tlake kvarc, vse vrste fasad. Telefon 031 598-355. Omes gradbenišvo, d. o. o., Ledina 40, Sevnica.	1184

Celje
Zlato poroko sta praznovala zakonca Zofija in Jožef ZUPANC iz Celja.

Laško
Umrl je: Rajko AUDIČ iz Laškega, 58 let.
IZVAJAMO posek in odkup lesa. Telefon
040	211-346. Sim-les, s. p. Zagorje 31, Lesično.	p
ČE je kje gospa, stara od 65 do 70 let in nima svojega stanovanja, se lahko preseli k meni. Skupaj bi gospodinjili in si delili stroške. Informacije po telefonu 031 694-641.	p
KAKOVOSTNO in po zelo ugodnih cenah izdelujemo demit fasade. M3grad, d. o. o., Gosposvetska 3, Celje, telefon
041	771-104.	1251
mniinM.iiowilednilusoni
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Branko GRAD iz Šmarja pri Jelšah, 63 let, Silvester PLAHUTA iz Šmarja pri Jelšah, 77 let.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Jožef TOPLIKAR iz Šentjurja, 94 let, Ivana ZI-DANŠEK iz Dramelj, 96 let, Franc OCVIRK iz Celja, 91 let, Milan PODKRAJŠEK iz Zagaja pri Ponikvi, 60 let.
Še včeraj smo v pravljici živeli in neskončno radi se imeli. In kakor cvet pomladni v ljubezni smo dehteli...
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža in atija
DAMJANA VEBRA
iz Zgornje Rečice 22 (18. 1. 1976 - 18. 3. 2011)
Človek spozna prave prijatelje šele v nesreči. Vsem pravim prijateljem, ki ste nama stali ob strani v najhujših trenutkih življenjske preizkušnje, se globoko, iskreno zahvaljujeva za nesebično pomoč. Hvala vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom in sodelavcem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in maše ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala sestričnama Nataši Simonič in Tanji Mavrel z družinama, prijateljema Jurčku Rozmanu in Petri Čeh in družini Toplišek. Hvala govorniku g. Matjažu Pi-klu, pevcem Idile, gospodu župniku Stanku Domanjku, Splošni bolnišnici Celje, kolektivu KZ Laško za denarno pomoč in kolektivu gostinstva Danijel Hochkraut. Hvala vsem vam, ki boste tudi poslej postali ob njegovem prezgodnjem grobu. Dragi Damjan! Bodi srečen tam, kamor si odšel.
V globoki žalosti tvoji: žena Tina in hčerka Aleksandra
Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal.
ZAHVALA
V 92. letu je odšel k večnemu počitku naš dragi oče, dedek, pradedek, brat in stric
FRANC CERJAK
s Polane 8 pri Jurkloštru (5. 6. 1919 - 20. 3. 2011)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, vsem lovskim tovarišem, ZB Jur-klošter, MPZ Jurklošter, KD Jurklošter in RK Jurklošter, ki ste z izrečenim sožaljem, darovanim cvetjem, svečami in sv. mašami izrazili sočustvovanje na njegovi zadnji poti. Hvala zdravstvenemu osebju, prevozništvu Berginc in CSD Laško za večletno pomoč. Hvala g. župniku Marku Magdiču za lepo opravljen cerkveni obred in moškemu pevskemu zboru Razbor, ki so ga pospremili s petjem. Hvala govornikom g. Slavku Kozmusu, g. Andreju Ma-vriju in g. Stanetu Ivanšku za poslovilni govor. Posebna zahvala LD Jurklošter za vodenje celotnega pogreba, rogistom za odigrane žalostinke, vsem praporščakom in
pogrebni službi KP Sevnica za opravljene storitve. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste bili v težkih trenutkih z nami. Žalujoči: hčerki Greta in Darinka, zeta Ivan in Zvone, vnuki Andrej, Irena, Tomaž, Tina in pravnuki Sanja, Kaja, Nastja, Aria in Maurino
Žalec
Umrli so: Leon MEŽNAR iz Domžal, 67 let, Jože ŠTRA-VS iz Vrbja, 63 let.
Mozirje
Umrli so: Marija KRAJNC iz Pustega Polja, 76 let, Frančiška SUHOVERŠNIK iz Nove Štifte, 85 let.
Velenje
Umrli so: Janez KOMELJ iz Kranja, 68 let, Štefka ZLOBKO iz Velenja, 56 let, Maksimiljan MEDVED iz Rogaške Slatine, 93 let, Franc KORBER iz Šmartnega ob Paki, 86 let, Vladimir GOR-ŠIČ iz Velenja, 82 let, Terezija KNAFELC iz Šmartnega ob Paki, 74 let, Vera BEVC iz Velenja, 60 let, Sonja LIPIČ-
NIK iz Šmartnega ob Paki, 57 let, Kristina SLUGA iz Velenja, 88 let, Branko KOTNIK iz Velenja, 61 let, Katarina REGVAT iz Šoštanja, 89 let, Frančišek STROPNIK s Polzele, 86 let, Marija VODONČ-NIK iz Pake pri Velenju, 85 let, Cecilija LEVAR iz Šoštanja, 88 let.
POGREBNA SLUŽBA
PRIMOŽIČ PE CELJE PEVOJNIK 051 649 780
www.primozic.si
Tvoje delovne roke, pošteno in dobro srce so naš ponos in drag spomin nate.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi dragega ata in starega ata
FRANCA OCVIRKA
z Mariborske ceste 32 c v Celju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam ob njegovem odhodu stali ob strani in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izražena sožalja ter darovano cvetje in sveče. Hvala župnijskemu uradu sv. Danijela Celje za opravljeno pogrebno slovo, pevcem cerkvenega pevskega zbora Ponikva za odpete žalostinke, trobentaču za odigrano skladbo in govorniku g. Danijelu Doberšku za besede slovesa. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: hčerka Tatjana z družino ter sinova Daniel in Roman z družinama
Ne jokajte ob mojem grobu,
privoščite mi večni mir, izčrpal sem vse svoje moči, zaprl sem trudne oči.
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je mnogo prezgodaj zapustil ljubi mož, ati, dedi, sin in brat
MILAN GORJUP
iz Vrtne ulice 6 v Štorah
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Hvala za darovano cvetje in sveče. Posebna hvala gospodu župniku, gospodu Mastnaku za lep govor, pevcem in
za odigrano Tišino in pogrebni službi Žalujka. Posebna zahvala hematološkemu oddelku bolnišnice Celje, gospe Hedi Zimšek iz Hospica, sestrični Majdi za požrtvovalno pomoč v zadnjih dneh njegovega življenja.
Žalujoči: žena Irena, sinova Tomi s Karmen in Žanom, Robi s Sabino, mama Anica, brat Silvo z družino, sestri Dragica in Branka s sinovoma
Oh, kako je hiša prazna, ko te več med nami ni, prej bila je tako prijazna,
ko skupaj smo še bili. Ostali so le sledovi tvojih pridnih rok, ki jih bo še dolgo pomnil ves naslednji rod.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega ata, tasta, starega ata in pradedija
MILANA SEBIČA
iz Voduc (27. 1. 1936 - 19. 3. 2011)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsa izrečena in pisna sožalja ter darovano cvetje, sveče, svete maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju urološkega oddelka SB Celje za lajšanje bolečin ob njegovi težki bolezni. Zahvala g. župniku Marku Šramlu za tako lepo opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem za petje pri sveti maši, govorniku g. Alojzu Jevšniku za sočutne besede slovesa, hvala sosedi Irmi Keše za molitve in Dragici Keše za pomoč. Hvaležni smo tudi pogrebni službi Zagajšek za organizacijo pogreba, pevcem za odpete žalostinke, trobentaču za odigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi
212
L 102
L 101
1216
1244
S 127
VODNIK
KINO
PLANET TUS
Spored od 1. 4. do 4. 4. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Odrasli - komedija (21.00 sobota)
Zlatolaska - animirana družinska komedija 3D 10.40, 12.50, 15.00 Jutranje veselje - komedija 16.25
Moja neprava žena - romantična komedija 21.40
Rango - animirana družinska pustolovščina, sinh. 13.40, 16.15
Usodni - znanstveno - fantastični tri-
ler
18.50
Justin Bieber - glasbeni dokumentarec
17.00, 19.20 Obred - grozljivka 20.50, 23.25
Paul - znanstvenofantastična komedija
12.10, 16.10, 18.30
Kako veš - romantična komedija
11.05, 13.35, 16.05, 18.35,(21.10 petek,
nedelja, ponedeljek) 23.40
Odklenjen - triler
13.00, 16.00, 18.20, 20.40, 23.00
Prikriti udarec - akcijski domišljijski
triler
13.30, 21.20, 23.50
Gola zabava - romantična komedija
11.15, 13.45, 16.15, 18.45, 21.15, 23.55
Hitro maščevanje - akcija
12.30, 14.40, 17.05, 19.15, 21.30, 23.45
Cirkus Columbia - drama
18.35, 21.05, 23.35
legenda: vsak dan
sobota, nedelja,
petek, sobota
PETEK, SOBOTA in NEDELJA 18.00 in 20.00 Srbski film - srhljivka/ brutalna krimi drama
«r^uNJK.im™
PETEK in SOBOTA
20.00 Črni labod - ameriška drama
-	triler NEDELJA
18.00 Črni labod - ameriška drama
-	triler
PETEK
18.00 Moja neprava žena - romantična komedija
18.15 Mali Nikec - družinska komedija
20.00 Jaz bi tudi - romantična drama 20.15 Pravi pogum - western, drama SOBOTA
18.00 Jaz bi tudi - romantična drama 19.30 Pravi pogum - western drama 20.15 Moja neprava žena - romantična komedija NEDELJA
16.00 Mali Nikec - družinska komedija
18.00 Pravi pogum - western, drama 19.00 Jaz bi tudi - romantična drama 20.15 Moja neprava žena - romantična komedija
PETEK, 1.4.
9.00 do 11.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
S pravljico po svetu
ob mednarodnem dnevu knjig za otroke
12.00 Muzej novejše zgodovine Celje
Celje, mesto?! 1451 - 2011 - 2571
odprtje razstave mladinskega fantazijskega natečaja
15.00 do 17.00 Pred jamo Pekel_
15.00 do 17.00 Ribnik Vrbje
16.00 do 17.30 Dom kulture Velenje Igralne urice
16.30 (in 18.30) Dom kulture Velenje
Pozdrav pomladi 2011
območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov
18.00 Muzej novejše zgodovine Celje
Podarjamo vam pesem
pesniški turnir
18.00 Knjižnica Velenje
19.00 Kulturni dom Vojnik
19.00 Mladinski center Podčetrtek
Ekofest
otroška delavnica: netopirji
Ekofest
jezdenje ponijev
Anthony Horovitz: Nevidni meč
bralno-debatni krožek za najstnike
Zmeda v kopalnici
komedija v izvedbi Dramske skupine France Prešern Vojnik
Socotra - Jemen
potopisno predavanje Marije Vodušek
19.30 Kulturni dom Terme Zreče
Optimist
monokomedija Matjaža Javšnika
20.00 Likovni salon Celje
Osvajalec nekoristnega
odprtje razstave Jureta Cvitana
20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Mladinski simfonični orkester GŠ Celje s solistko Anjo Bukovec
za glasbeni abonma in izven
20.00 Kulturni dom Dobrna
Dobrodelni koncert za družino Osetič
nastopajo: Modrijani, Vikend, Spev, Pogum, Novi spomini, Iskrice, Vrt, Akordi, Naveza, Petka, Gadi, Ansambel bratov Gašperič ter Vokalna skupina In spiritu
21.00 MC Patriot Slovenske Konjice Stand up komedija
21.00 eMCe plac Velenje
Ambiental music
klubski večer
SOBOTA, 2. 4.
9.00 do 12.00 Muzej novejše zgodovine Celje
9.00 do 18.00 Bio park Nivo Vrbje pri Žalcu
9.00 do 12.00 Tržnica Žalec
10.00 in 12.00 Ekomuzej Žalec
10.00 Trgovina Košarica Galicija
Pomladni otroški bolšji sejem
Ekofest
predavanja, delavnice, koncerti.
Bolšji sejem
Ekofest
Sproščeno odkrivajte svoje talente - predavanje
Ekofest
Voden ogled ekološke učne poti Trje in predstavitev turistične kmetije Podpečan
10.00 Kinodvorana Kozje
Mineštrala
predstava za otroke v izvedbi gledališča Ku-kuc
10.30 Dom kulture Velenje
Jana Milčinski: Škratek Prehladek
sobotne lutkarije
11.00 do 12.00 Ekomuzej Žalec
Ekofest
smejalne vaje, izvaja Žiga Birsa
15.00 Ribnik Vrbje
15.00 do 17.00 Ribnik Vrbje
18.00 Kulturni dom Store
18.00 Osnovna šola Soštanj
Ekofest
voden ogled po ekološki učni poti Vrbje
Ekofest
jezdenje ponijev
Praznik vina in domačih dobrot
Za črno-bele tipke
koncert
19.30 SLG Celje
Anton Pavlovič Čehov: Jaz vas ljubim
abonma po posebnem razporedu in izven
20.00 Dvorana Golovec Celje
Hari Mata Hari z gosti
koncert
21.00 eMCe plac Velenje
Mladi neuveljavljeni bendi
koncert; predizbor
22.00 MC Patriot Slovenske Konjice Predizbor za Rock Otočec
NEDELJA, 3. 4.
9.00 do 13.00 Ekomuzej Žalec
10.00 do 11.30 Ekomuzej Žalec
10.00 Ekomuzej Žalec
Ekofest
eko tržnica in sejem
Ekofest
Dobro počutje spomladi, predavanje
Ekofest
Zasaditev in nega okrasnih rastlin na problematičnih legah, predavanje
10.00 do 18.00 Bio park Nivo Vrbje pri Žalcu
Ekofest
predavanja, delavnice, koncerti
10.00 Kulturni center Laško
Srečanje tamburašev in mandolinistov Slovenije
18.00 Dom kulture Velenje
Politika bolezen moja
komedija v izvedbi KD Pekre - Limbuš
PONEDELJEK, 4. 4.
od 8.00 dalje Medobčinska splošna knjižnica Žalec
10.00 Mladinski center Velenje
17.00 Prostori KS Petrovče
17.00 Dom kulture Slovenske Konjice
Zakaj sem tako majhen
ura pravljic
Pravljični maraton
ob mednarodnem dnevu knjig za otroke
Igraj se z mano
delavnice za otroke in odprtje razstave
Pravljične minute in ustvarjalnice
17.00 Dvorana centra Nova Velenje
Razlike nas bogatijo
prireditev ob svetovnem dnevu Romov
17.00 Knjižnica Velenje
Pomladni čas
otroška ustvarjalna delavnica
18.00 Galerija Mozirje
Studenček
mladinska literarna dela učencev OS Luče, Ljubno ob Savinji, Mozirje, Nazarje, Gornji Grad
18.00 Knjižnica Vojnik
Rajko De Marti
odprtje dobrodelne slikarske razstave
19.00 Mestna knjižnica Soštanj
Slovenska mitologija
predava Andrej Ivanuša
Petek, 1. april, ob 20. uri v Domu II. slov. tabora Žalec MLADINSKI SIMFONIČNI ORKESTER GŠ CELJE IN ANJA BUKOVEC, za glasbeni abonma in izven, vstopnice 15 EUR.
Petek, sobota in nedelja, 1., 2. in 3. april,
EKOFEST
v Ekomuzeju, Bio parku NIVO, pri jami Pekel, na ekološki učni poti Trje in pri ribniku Vrbje.
Podroben program dogajanja v TIC-u Žalec in na nasi spletni strani!
Torek in sreda, 5. in 6. april, ob 20. uri	_
v Domu II. slov. tabora Žalec SKOPUH, Molierova komedija. Mestno gledališče ljubljansko, za gledališka abonmaja in izven, vstoDnlce 15.00 EUR.
ZKŠT ŽALEC, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst~zalec.si Informacije: TIC Žalec, 03 710 04 34, E-pošta: zkst.tic@siol.net
RAZSTAVE
Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Svetišča ob reki, do preklica; Emona - mit in resničnost, gostujoča arheološka razstava Mestnega muzeja Ljubljana, do 31. 12.
Fotosalon Celje: fotografska razstava Žige Gričnika: Ogledalo življenja, do 14. 4.
Muzej novejše zgodovine Celje: Tradicionalne hrvaške otroške igrače, gostuje Etnografski muzej Zagreb, do 1. 9.
Osrednja knjižnica Celje: razstava literarnih glasil slovenskih osnovnošolcev v okviru 29. Roševih dnevov, do 30. 4.
Dom sv. Jožef Celje: razstava likovni del z naslovom Križev pot akademske slikarke Jane Vizjak, do preklica
Galerija Mercator centra Celje: razstava likovnih del Zorana Jošiča, do 19. 4.
Fakulteta za management Celje: razstava umetniških del študentke Dolores Ponoš: Ustvarjanje v svinčniku, do 31. 5.
Železarski muzej Teharje: likovna dela Andreje Jelen Mernik, do 30. 4.
Galerija Mozirje: likovna razstava Umetniki za Karitas, do 7. 4.
Kulturni center Laško: razstava likovne skupine Protempore, do 10. 5., samostojna razstava likovnih del prof. Milana Lamovca - Didija do 3. 4.
Mestna kavarna Žalec: likovna dela Stelle Muzlovič z naslovom Spomini, do 14. 4.
Dom kulture Slovenske Konjice:
razstava Surovi grafični intimizem avtorja Staneta Klančnika, do 6. 5.

celjski mladinski center
Sobota, 2. april, učilnica MCC: Brezplačna učna pomoč
ob 8.30 uri: matematika, reševanje nalog
ob 10.30 uri: angleščina, introduction 1
Nedelja, 3. april, učilnica MCC: Brezplačna učna pomoč
ob 8.30 uri: angleščina, introduction 2
ob 10.30 uri: nemščina, predstavitev sebe (videza, značaja)
Četrtek, 7. april, ob 20. uri, MCC kavarna: Okusi in doživetja sveta - Grčija malo drugače z Efi Kesanidou BREZPLAČNA UČNA POMOČ: V mesecu aprilu in maju 2011 bodo štiri prostovoljke nudile brezplačno učno pomoč za osmo- in devetošolce OŠ Mestne občine Celje za matematiko, slovenščino, nemščino in angleščino. Več na www.mc-celje.si.
Anina galerija Rogaška Slatina: Jože
Trobec: Zapis časa, razstava karikatur znanih osebnosti, do 3. 4.
Kulturni center Rogaška Slatina:
likovna razstava Vere Avguštin, do 15. 4.
Muzej usnjarstva Šoštanj: razstava Usnjarstvo na Vrhniki avtorice Olge Pivk, do 30. 9.
Galerija Velenje: razstava Srečanja Apolonije Simon in Dušana Tršarja, do 16. 4.
Klub študentov občine Celje
Košarka: telovadnica Srednje zdravstvene šole Celje, petek med 17. in 18.30 uro, brezplačna rekreacija za člane KŠOC
Fly-box aerobika: dvorana Plesnega vala, Trg celjskih knezov 8, ponedeljek med 20.30 in 21.30 uro in sreda med 19.30 in 20.30 uro; članice KŠOC imajo 40 % popust na vse cene, do 19. januarja lahko kupijo mesečno karto za 15 evrov
§	K	ryi Livl	gj
0Vn*»KIK{VI>NlMIHU«UIIIU			
Petek, 1. april, ob 19. uri, P2 (Športni park Šentjur): Uspešno iskanje zaposlitve ali Kako najti »šiht«!?
Sobota, 26. marec, ob 14.30 uri, Telovadnica šentjurskih olimpijcev: rekreacija; košarka, odbojka in namizni tenis
Sobota, 2. april, ob 19. uri, P2 (Športni park Šentjur): Turnir 4 v vrsto
Ponedeljek, 28. marec, ob 19. uri, prostori RA Kozjansko: Pilates
Torek, 29. marec, ob 19. uri v P2 (Športni park Šentjur): Priprave za teoretični izpit iz jadralnega padalstva; predavanje Društva jadralnih padalcev LINTVAR

PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Celje Matica vabi
v soboto, 9. aprila, na Dunajski Snežnik, Schneeberg (2076 m). Odhod ob 5. uri z avtobusnega postajališča na Glaziji ob Ljubljanski cesti. Prijavite se v društveni pisarni, prispevek prevoza znaša 25 EUR.
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03] 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8t70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašic Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Računalniški prelom: Igor Sarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Brane Jeranko, Spela Kuralt, Polona Mastnak, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Branko Stamejcic, Ivana Stamejcic, Simona Solinic, Dean Suster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasovpo elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
Nagradna križanka
majhna, ob bokih toans-st1snjena morska formator riba, rapauna krajše
telesu
Škodljiva snov
gozd, ohranjen v naravnem stanju
nemška država
v Času
nacizma
23
aretha franklin
tovarna sanítet. materiala z vira pri domžalah
grafično oblikovanje matevž bokauč
vzdevek edvarda kardelja
franc. flmski komik (jacques)
mera za grad-
papeževo večno mesto
desni pritok ljubljanice
naravoslovec
kužna bolezen goveda, vranični prisad
tretja potenca števila
ant1k-vtteta
kdor živi vfr.met-tropou
18
22
paradiž
13
uniform. služabnik
slov. pisatelj (jakob)
20
IZPfTJE NA DUŠEK SLOV. HLOZOF KOMEL
najmanjši tombolski dobitek
f1lpin. državnk
(FUEL)
RUSKI VLADAR
VESLAŠKIM CENTROM
FOTOGRAF HOOAUč
Sprinter boldon
ponoči je vsaka črna
29
daljša
vrsta trgovec premi- s cenenim kajočih blagom ljudi
14
angelo cerkvenik bivši šef banke ce (niko)
11
suveren (bažar) evropska reka
očevma
10
32
madžar
otok med molatom inškardo
baletnik oirinst.
ameriška vesolj. uprava
15
30
plačamo jo državi ali občini rdeči planet
osrednji
del vietnama andrej karou
iv
voditelj medmorje bizovičar
17
razmnoževalni
del rastline
28
cesta iz kamna in peska primorski cmok
27
manjša vojaška enota pernata žival
ravnodušen človek
pesnik župančič
izvedenec za ruski
položaj pri jogi
25
31
pomlad. cvetlica zbelmi in rumenimi cveti
MONAŠKI VLADAR
partui-čevje socialistični kulak
fevdalno
poolož-niško delo
me, 7, one
21
knjiga
je duševna
osnovna količina sl mlad. pisatelj (vitan)
26
RODBMA puške s spiralast. žlebom v cevi
12
primor. rastlina, ožepek rado bohinc
33
razred členo-nožcev
nasičenost
16
kemijski
znak zairidu upoštevanje
19
neumna ženska (slabs.)
Navdu&uje
s svojo pojmo In dfqgnazuinl
Ç1	v f.^ APO -vulkan na Mindanau; IZOP - primorska rastlina s pisanimi cveti in dišečimi listi, ožepek; PRAŽA - užitna drobovina divjačine;
OlOVarCeK. RAMOS, Fidel -filipinski predsednik 1992-98 (roj.1928); SPRAT-majhna morska riba; TATI, Jacques -fr. filmski komik (1908-82).
Nagradni razpis
1.	nagrada: karta za koncert Tanje Žagar 15. aprila v dvorani Golovec v Celju in darilni bon Hiše lepote Infinity Laško v vrednosti 10 evrov
2.	nagrada: darilni bon kozmetike Alenke Marguč iz Celja v vrednosti 20 evrov
3.-5.	nagrada: vstopnica za kopanje na Rogaški rivieri
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 7. april.
Rešitev nagradne križanke iz št. 24
Rešitev: BERNARDO, OLEASTER, LEVT, ANI, IKAR, ČIK, VT, OO, SS, ARALSK, RARITETA, NT, MAK, NAŠI, OONA, SMUČARSKI, SUAD, KRI, ANORAK, TROS, NAM, KENIJA, IASI, TIA, SKOLEKS, ASPEKT, ET, ATALENT, EZER, LAK, LARA, HRANA, ROBEC,
ORNAT, KITARIST, ODISEJ, ANOLI, KING, NETO, NANAK, IKRE, ILIE
Geslo: Bronasti orli s Holmenkollna
Izid žrebanja
1.	nagrado, darilni bon Hiše lepote Infinity Laško v vrednosti 30 evrov, prejme: Marija Kamenšek, Rimska cesta 4a, Laško.
2.	nagrado, darilni bon Hiše lepote Infinity Laško v vrednosti 20 evrov,
1	2	3	4	S	6	7	8	9
		10	11	12	13	14	15	16	17		
				18	19	20	21				
22	23	24	25	26	27	28	29	30	31	32	33
Ime in priimek: Naslov: _
Ona: Bodite malo bolj potrpežljivi do svojega partnerja, ki ima zadnje čase kar precej težav na poslovnem področju, pa si tako ne more privoščiti malo več sproščenosti v vajinem odnosu. Težave bodo minile prej, kot si mislite.
On: Kamorkoli se boste obrnili, se bo vaš pogled srečal s pogledom neznanke, ki se bo kar naprej pojavljala v vaši bližini. Nikar se ne izmikajte, ampak se prepustite ljubezenskemu nagonu, ki vas še ni izdal.
Ona: Obiskali boste nekdanjega prijatelja in pri njem preživeli prijetne urice ob obujanju spominov na dobre stare čase. Potem pa se čim prej vrnite domov in se posvetite tudi svojemu partnerju, ki že dalj časa pogreša vašo bližino!
On: Teden bo sicer naporen in poln presenečenj, vendar pa boste s svojo veliko energijo vsekakor uspeli razrešiti vsako še tako zapleteno situacijo. Konec tedna si boste privoščili malce ponočevanja, kar vam ne bo prav nič škodilo.
TEHTNICA fl
Ona: Nikar si ne delajte odvečnih skrbi, ampak se prepustite svojemu občutku. Finančno stanje se vam lahko samo izboljša, pa najsi naredite še takšen nesmisel. Nekateri imajo pač srečo, zato jo raje izkoristite, dokler je tu!
On: Najbolj vas veseli, če vam ni potrebno ničesar narediti, vendar tako ne boste mogli živeti v nedogled. Ljudje se vas bodo enostavno naveličali in si poiskali družbo nekje drugje. Poskrbite, da ne bo tako!
mnm
Ona: S partnerjem se bosta odločila za praznovanje pomembnega dogodka iz bližnje preteklosti, ki sta ga zaradi preobilice dela doslej stalno prelagala. Obeta se vam zelo prijeten vikend v dvoje in neka pomembna skupna odločitev.
On: Nikar se ne zapletajte v nekaj, kar vam lahko pusti neprijetne posledice. Poglejte okoli sebe in kaj hitro boste opazili veliko ugodnejše priložnosti, ki samo čakajo, da jih izkoristite. Predvsem pa brez kakršnekoli panike!
DVOJČKA fl* ■ S™«6 »
Ona: Če hočete doseči trezno in jasno presojo, si morate sneti masko ter se odkrito pogovoriti. Čustva bodo povsem obojestranska, zato ni prav nobenega vzroka za vašo sramežljivost. Na koncu bo vse še veliko bolje, kot ste pričakovali.
On: Nepričakovan obisk vam bo prinesel izredne novice, ki vam bodo v bližnji prihodnosti pomagale pri vaših »osvajalskih pohodih«. Vendar se nikar ne spuščajte v divje avanture, ker lahko zaidete v velike težave.
sr*
Ona: Sprejeli boste pomembno odločitev, ki bo v veliki meri vplivala na vaše prihodnje ljubezensko življenje. Partner bo od začetka sicer malo začuden, kasneje pa mu bo bilo vse skupaj prav všeč.
On: Še vedno se vam ne bo uspelo unesti, kar vas bo v prihodnosti še kako teplo. S prijateljico se boste zapletli v zanimiv pogovor, ki vam bo odkril pravo podobo njenih čustev. Nikar ne omahujte, ampak napadite!
Ona: Po kritičnem premisleku se boste vendarle uspeli sprijazniti z nastalo situacijo. Konec koncev ste bili krivi prav vi sami. A vseeno se boste imenitno zabavali, saj sedaj res ni pravi čas, da bi zapravljali te dragocene trenutke.
On: Uživajte v družbi in ne bodite tako zelo zahtevni, saj so ravno tiste enostavne stvari tudi najbolj prijetne. To bo znala ceniti tudi vaša partnerka, kar vaju bo ponovno precej zbližalo.
KOZOROG ^
Ona: Pogovor s prijateljico vam bo precej olajšal uresničitev vaših srčnih načrtov. Obeta se vam prav prijeten vikend, ki ga boste vsekakor do konca izkoristili. Toda nikar se ne prenaglite, ampak samo počasi in zanesljivo...
On: Ponovno ste »zamočili«. Ne izgovarjajte se sedaj, da je bila kriva pozabljivost, saj sami dobro veste, da je vmes nekaj čisto drugega. Začnite se učiti na lastnih napakah, drugače boste kar naprej padali v težave.
prejme: Teja Grum, Dobrna 14c, Dobrna.
3.-5. nagrado, darilni bon Hiše lepote Infinity Laško v vrednosti 10 evrov, prejmejo: Jožica Osolnik, Smrekarjeva 4, Celje, Nežika Bobek, Šentvid 42, Planina pri Sevnici in Zinka Potočnik, Cesta na Roglo 11a, Zreče.
Vsi izžrebani nagrajenci bodo obvestila o nagradah prejeli po pošti.
Ona: Predvsem od vas samih je odvisno, kako se bo vse skupaj izteklo. Pazite, da tega ne izve vaš partner, saj bi lahko imeli velike težave. Malce več diskretnosti vam tokrat pač ne bo škodovalo!
On: Partnerka postaja nestrpna, saj si od vas obeta vse mogoče koristi. Poskrbite zanjo in poskrbeli boste tudi zase. Šele proti koncu tedna pa boste prišli v tisto pravo razpoloženje, ki vam bo zagotovilo dokončen uspeh!
DEVICA
Ona: Privoščili si boste manjšo ljubezensko avanturo, vendar pa se vam lahko kaj hitro zgodi, da se boste na koncu celo resno zaljubili. Dobro premislite, ali ste v tem trenutku res sposobni za resno in odgovorno zvezo.
On: Dobro poglejte okoli sebe in opazili boste, da se nekdo vse prevečkrat kot po naključju pojavlja v vaši bližini. Mogoče je še najbolje, da prav vi storite odločilen korak, saj bo druga stran vse preveč sramežljiva.
VODNAR
Ona: Nikar se ne zanašajte na govorice, ki krožijo okoli vas, ampak poglejte raje vase in kaj hitro boste videli pravo resnico. Je že tako, da se na koncu izkaže, da je človek sam sebi najboljši prijatelj.
On: Vaša osnovna napaka je naivno mišljenje. Svojih aktivnosti vam ni treba razlagati do podrobnosti. Lahko vam škoduje. Poglejte na življenje nekoliko realneje in v trenutku boste spregledali vse svoje pretekle napake.
Ona: Deležni boste malce več pozornosti in prijaznih besed prijatelja, vendar pa bo za kaj konkretnega treba še kaj več tudi z vaše strani. Na vsak način imate več kot dobro priložnost za precej resno zvezo.
On: Prišel je pravi trenutek za poravnavo spora, saj boste lahko le tako začeli uresničevati načrt, ki vam ne da spati. S partnerko se sicer ne boste povsem strinjali, vsekakor pa bodo v vajinih načrtih obstajale določene stične točke.

Na fotografiji sta najzaslužnejša za dober program Tone Gregorc in Dušan Horvat (levo) v družbi Ansambla Saše Avsenika s pevko Sandro Križan. Pridružila se jim je še Marija Sodin, ki je vodila prvih deset prireditev.
Ostali bodo prijatelji
Ljubitelji narodnozabavane glasbe so konec tedna množično romali na Frankolovo, kjer je bilo že 20. srečanje Ostanimo prijatelji. Nastopilo so ansambli Mladi odmev, Bitenc, Petrič, Štrk in Donačka, in to vsi prvič, ter Vitezi Celjski in Vesele Štajerke, ki so nastopili že večkrat. Ob koncu prireditve je dvignil dvorano na noge Ansambel Saša Avsenika, ki je zaigral tudi znano Ostanimo prijatelji, po kateri se imenuje uspešna prireditev. Za humor je poskrbel Vinko Šimek, prireditev pa je že devetič vodil Tone Vrabl.
Kdo pravi, da moda ne zanima športnikov? Morda še toliko bolj, ker so večino svoje kariere oblečeni v drese klubov, ki so predvsem praktični, manj pa modni. Zato ne preseneča, da si je pomladno modno revijo Modni navdihi v Celju ogledal tudi Edi Kokšarov z ženo Natalijo.
Modni navdušenci
Foto: SHERPA
Spet skupaj
Maturantski plesi v Celju so se za letos končali. Med zadnjimi so bili maturanti poslov-no-komercialne šole. Na ples so prišli tudi vsi lanski dijaki 4. c, ki so se ponovno srečali z razredničarko Heleno Muha in obudili lepe spomine.
Foto: NATAŠA MÜLLER
Malo si bosta oddahnila
Nad vsemi maturantskimi plesi v Celju sta budno bdela glavna organizatorka iz ZPO Celje Tadeja Filipič in vodja varnostnikov Matjaž Cestnik. Odslej bodo njune noči ob petkih in sobotah manj naporne, saj sta za leto dni končala s plesi.
Foto: NATAŠA MÜLLER

raaioceije
www.radiocelje.com
Zlatko in Simona Hliš ter Nataša Berginc so trije znani obrazi iz celjskega sveta mode, ki niso smeli manjkati na Modnih navdihih.
Prijateljska pojedina
Prejšnji teden je po celjskih ulicah zavel veter s slanim, morskim priokusom. Okusi pa so bili tudi čisto konkretni, saj je župan Občine Baška Toni Juranic (desno) v Celje prinesel dobrote domačinov z otoka Krka. V Celje je prišel na obisk k že tradicionalno prijateljski občini. V Baški namreč že več kot 50 let stoji Celjski dom, kjer so letovale in se učile plavati številne generacije celjskih otrok. Po novem pa je kar nekaj otrok iz Baške prvič videlo sneg na Celjski koči. Juranic je prišel kar na celjsko zvezdo vabit tudi nekoliko starejše goste, ki se dobrot seveda niso branili. Medtem ko je gostitelj, celjski župan Bojan Šrot, proučeval prvomajske programe oddiha v Baški ter verjetno ob tem razmišljal, da je škoda, ker nima več časa, pa je mimo prineslo še znanega celjskega črkoslikarja Ladislava Perčiča (levo). Dobrote so bile tako mamljive, da se jim ni mogel upreti. Bližnje srečanje je minilo brez posledic. Kot vemo, imata Šrot in Perčič svojstveno tradicijo neprijetnih srečanj, da tokrat ne bi prišlo do hujšega, se je vmes postavil celjski prvi gasilec in »zamrznjen« podžupan Janko Požežnik. Saj veste, za vsak slučaj.
Foto: SHERPA
Nepreslišano!
»To ni res. Jaz gledam le CNN, berem pa le The Times, Le Monde in Novi tednik.« Bojan Poplaz, obtožen, da je na vrata Vegradove poslovne stavbe lani septembra namestil ročno bombo. Tako je v sodni dvorani odgovoril na očitek, da je pred kaznivim dejanjem spremljal tudi medijska poročanja o dogajanju v Vegradu. (P. S. Zdaj vemo, da imamo vsaj enega zvestega bralca.)