! Lato XX., št. 1 UpravniStvo ujuDijana, &naf|jeva 6 - relefoc št »122 3123, 3124, 3120 3126. toseràtn) addeiek: Ljubljana. Selen-burgova al - Tel. 3492 In 2492. Podružnica Maribor Gralskl trg 7. Telefon St 2458. Podružnica Celje K oc «nova ulica X - Telefon 9t 190. Račun) ori pošt ček zahodih: Ljub* t Jana 4L 11.842, Praga «alo 78 180 Wien M. 105 241 44510 Ljubljana, nedelja 1» jannarja 1939 Cena l P*w izhaja vsak dan razen ponedeijKa. Naročnina znaéa mesečno Din 25.—. Za Inozemstvo Din 40.—_ Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6 telefon 3122, 3123, 3124 3125, 3126 Maribor, Grajski trg 6t_ 7. telefon ét. 2455, Celje, Strossmayerjeva alica štev. 1, telefon St 65 Rokopisi se ne vračajo Kar največ sreče, zdrtP]a In zadovoljstva v letu 1939 Iz srca želi vsem svolitične, gospodarske in kulturne strukure prehajal v novi vek, tako naj bi bili dogodki našega časa začetne faze epohal-nega presna .4 jan j a in vekovith sprememb. Take ln podobne sodbe, nfcienja in napovedi čitemo v neštetih irEčicah že vsa povojna leta v revijah in knjigah velikih in malih evropskih na ';dov. Od Spenglerjevega dela o propau zapad-nega človeštva do danes je b 3* literatura te vrste ogromno narasla h čeprav ne moremo zanikati, da se ne li pojavljali nekateri napovedani znalè in spremembe, je vendar sleherno pesojanje zgodovinskega razvoja supektivno, prav kakor vse astrološke inf iragačne napovedi, ki spričo oslabitvé intelektualne kulturt prihajajo zopst v modo. Tudi v prvi polovici devetnapega stoletja, v dobi s/ète alianse in paznih reakcij na preporodna gibanjai ki jih je izzvala velika francoska resolucija, so se oglašali pot' težo občne depresije in negotovosti pCdobni glasovi fo propadu starih vrednot, o nesposobnos i ljudstva za vodstvo svtje usode, o pciomu pro-svetljene kultire itd Za čloi*ka, ki pozna zgodovine posebej Še zgodovino idej, ni torei sedanji »polbd novega sveta« nič novega Nova so samo tehnična sredstva ki trenutilo »spreminjajo svet«. Zato ne mopmo iz dogodkov leta 1938. najsi so ffli še tako pomembni in značilni, sklepat obračuna z vso dobo, ki jo preživljat»} in v kateri je posamezno leto samqjlen v nezr^no podaljšane verige. Vlrujmo se malodušne zmote! Ne zavrnimo vere v možnost napredka, humalizacije in racionaliza- NOVOLETNE ŽELJE DRŽAVNIKOV Hitlerjeva poslanica nemškemu narodu — Lebranova zahvala diplo* matom — Indirektna mirovna ponudba Japonske Berlin, 31. dee. br. Kancelar Hitler Je I danes izdal novoletno poslanico, v kateri govori o nalogah nemškega naroda v prihodnjem letu. Kancelar jih precizira v na-slednjin treh točkah: vzgoja nemškega naroda v duhu narodno-socialističnega edin-stva. izpopolnitev oborožitve in nadaljnje izvajanje štir.Ietnega načrta za obnovo nemškega gospodarstva. V svoji poslanici izraža željo, da bi prihodnje leto prineslo nemškemu in vsem narodom splošno pomirjen je. Na koncu svoje poslanice pravi Hitler: »Zavedamo se obveznosti, nastalih iz našega prijateljstva do fašist čne Italije. Te obveznosti so neprekršljive. Naše razumevanje zgodovinske vloge Mussolini ja v službi ohranitve miru v preteklem letu nas navdaja z globoko hvaležnostjo. Zahvaljujemo pa se tudi drugim državn kom, ki so to leto hoteli z nami iskati sredstva in pota k mirni ureditvi neodložljivih vprašanj. Glede svetovne politike nam naše stališče narekuje protikomunističnl pakt. Vsekakor je naša ed na želja na i bi novo leto pripomoglo k splošni pomiritvi sveta.« Berlin, 31. dee. br. Nocoj ob 19. Je na» filovil propagandni minister Göbbels po radiai novoletno poslanico na vse Nemce. V svojem govoru je podal bilanco dogodkov preteklega, leta ln uspehov režima. Večji del svojega govora pa je posvetil tokrat inteligenci, o kateri je dejal, da se še vedno ni mogla uživeti v novi duh ter da še vedno misli, da more vsak vetrič odstraniti sedanu režim. Vsaka malenkost jim Je dobrodošla da prodajajo svojo učenost toda to je samo neznatna skupinica, ki znaša komaj 0-8 odstotkov nemškega naroda. Nemški nairod gre preko teh demokratičnih kritikastmv. Ob koncu je v imenu vsega nemškega naroda izrazil zahvalo kancelarju Hitlerju. Pariz, 31. dee w. Prezident republike Lebrun je sprejel dopoldne člane diplomatskega zbora, v katerih imenu mu je izrekel novoletne čestitke papeški nuncij Valeri. Izrazil Je svoje prepričanje, da nodo mirovna prizadevanja francoske in tudi ostalih vlad napravila novo leto za izhodišče v boljšo bodočnost. Prezident Leforun je v svojem odgovoru naglasil, da Je Francija vedno pokaza- Skeleča operacija za nameščence na češkem Odpust vseh omoženlh uradnic — Številne predčasne upokojitve — Redukcija mladih uradnikov Praga, 31. decembra, br. Vlada je izdala uredbo o novi ureditvi položaja državnih in javnih nameščencev. K temu jo je prisilila okolnost, da je nastal z odcepitvijo obsežnih pokrajin velik pr sežek javnih nameščencev. Uredba določa pred vsem, da se odpuste iz državne in javne službe vse omožene nameščenke Starejši in manj sposobni uradniki bodo upokojeni, da se na ta način omogoči zaposlitev mlajših moči. Aktivitetna doklada se zniža za ne-oženjene nameščence za eno tretjino Prejemki javnih nameščencev in upokojencev se morajo spraviti v sklad z novim finančnim položajem d.-žave. Zato bodo oženjene upokojenke izgubile pravico do pokojnine, dočim se bodo pokojnine na splošno na novo uredile Strogo je za-branjeno dvojno zaslužkarstvo, prav tako pa tudi prejemanje več pokojnin iz kateregakoli naslrva Mlajši uradniki, ki bodo reducirani, brdo dobili primerno odpravnino, upoštevali pa se bodo pri namestitvi pri raznih novih ustanovah. Analogne določbe večajo tudi za zas-b^e nameščence, da se tud' na ta n*čin omogoči zaposlitev č:mvečjega števila odviš-nih javnih nameščencev. Povratek prezidenta Hache v Prago Praga, 31. dee. br. Prezidetnt republike dr. Hacha je danes zaiključil svoje potovanje po Slovaški ter se vrnil v Prago. Na meji Slovaške se je poslovil od njega Madžarski protesti v Pragi Zaradi propagande po slovaškem radiu — Oster govor • ministra Sidcrfa na zboru Hlinkove garde Budimpešta, 31. dee. AA. Madžarski uradni krogi so izdali tole informacijo o madžarski demarši v Pragi in Bratislavi: Spr čo protimadžarske propagande na Slovaškem, ki se ji je na žalost pridružil tudi češki radio v slovaški in rusinski emisiji, je madžarska vlada morala najprej protestirati v Pragi in Bratislavi Ker ta demarša ni rodila pr čakovanega uspeha, je madžarska vlada drugič intervengala in pri tej priložnosti opozorila češke in slovaške kroge na to, da takšna kampanja na Slovaškem otežkoča razmerje med obema državama in da bi, če se bo nadaljevala, poslabšala dobro soseščino, ki si je madžarska vlada posebno želi. Bratislava, 31. dee. h. Tu je bil danes ve- cije človeških zadev in v učinkovitost vekovitih idej o svobodi, ki segajo globoko v antični svet in ki jih tudi zmede sedanjega časa ne bodo mogle pokopati Za presojanje sedanjosti je treba vedno upoštevati tisočletni razvoj. Šele v tem časovnem okviru, kjer vzponi in padci stoletij predstavljajo samo krivulje v smernici zgodovinskega toka. presojamo mesto našega časa in položaj naših problemov v razvoju človeštva. S stališča generacij in še bolj s stališča posameznika je lahko v zgodovinskem dogajanju neka partija izgubljena, ideali za-mračeni. sedanjost težka Toda narodi imajo globlje korenine kakor posamezniki; leta in desetletja so v njihovem življenju krajša in manj pomembna kakor v našem Na površini zgodovinskega toka se vrtinci in visoki valovi vedno izravnajo z mirno in normalno st. -.jo. in prav tako izravnavanje sil je bistvo zgsdovinskpga drgTi?nia. Želimo si srečno novo leto V nvgovi bilanci pa bo zoret pomembno to, ksr ' bomo sami storili za rvoio srefo in za srečo svojega naroda, zakaj usria bo ! tudi nadalje s tistimi, ki imajo voljo, i pogum in sposobnost. lik zbor Hlinkove garde. Pri tej priliki je imel slovaški minister Sidor govor, ki so ga prenašale tudi vse slovaške radijske postaje. V svojem govoru je podal minister Sidor najprvo kratek pregled zgodovinskih dogodkov minulega leta, nato pa se je zelo obširno bavil s položajem slovaške narodne manjšine na Madžarskem in Poljskem. Omenil je razne incidente v zasedenem ozemlju ter obširno razpravljal o zatiranju Slovakov s strani Madžarov. Slovaška vlada se bo poslužila vseh sredstev, da prepreči raznarodovanje slovaške narodne^ manjšine, ki je izpostavljena strelom madžarskih žandarjev in teroristov. Svoj govor je zaključil s pozivom Slovakom onstran meje, naj vztrajajo, ker jih domovina ne bo nikdar zapustila. Politična amnestija na Slovaškem Praga, 31. dee. h. Predsednik republike je podpisal ukaz o amnestiji vseh političnih in vojaških deliktov na Slovaškem v zvezi z zadnjimi zgodovinskimi dogodki Enaka amnestija Je bila istočasno v smislu sklenjenega eogovora iizdr-** 'anes tudi na Madžarskem. Ljudsko Štetje na Slovaškem Bratislava, 31. dee. h. Na vsem Slovaškem je bilo danes izvedeno ljudsko štetje. Podrobni rezultati bodo objavljeni šele v par dneh. Volitve v Podkarpatski Rusiji Chu8*, 31. dee h. Iz vladnih krogov »e doznai.a, da bodo razpisane volitve v prvi avton ansi podkaip' U«ki parlament v začetku ma i ca. Kakor na Slovaškem, bo tudi v Počkaipo. ski Ru«si i portavi j ma enotna ukrajinska Uta in ločane skupine sploh ne bodo c'opuäleie. Slično kakor na Slovaškem .bo tudi v Pc karpat^ki Rusiji izvedeno glasovanje po narodni pripadnosti. la svojo najboljšo voljo pri delu za mir in da želi, da bi tudi druge vlade in drugi narodi bili prežeti enake volje ter da bi se brez razlike združili v delu za pomirjen je duhov in za iskreno mednarodno sodelovanje. Tokiu, 31. dee. o. Za novo leto sta min. predsednik vlade princ Konoje in vojni minister izdala proglasa na japonski narod in vojsko, ki se bori na Kitajskem. Princ Konoje je v svojem proglasu izrazil željo, da bi prihodnje leto dovedlo do popolne realizacije japonskih teženj po miru na Daljnem vzhodu. Mnogo več pozornosti je zbudila poslanica vojnega minstra, ki pravi, da se Japonci na Kitajskem bore le proti komunizmu, ki je edini vzrok, da so med japonskim in kitajskim narodom nastali spori. Le zaradi tega se je pričela tudi sedanja vojna. Japonska vojska se na kitajskih tleh bori za osvoboditev kitajskega naroda pred komun'stično nevarnostjo. Ta borba se bo nadaljevala ln končala z ustvaritvijo nove Azije, japonski narod pa se ne sme vdajati varljivim upom ln ne sme računati z naglo zaklju-čitvijo vojne. Prav prihodnje leto bo za- htevalo od japonskega naroda ln njegove vojske še neizmerne žrtve. Berlin, 31. dee. AA. (DNB) Vodja in kancelar Hitler je izdal na vojsko tole povelje: Leta 1938 se je izpolnil stoletni sen, ustvarila se je Velika Nemčija. Vi ste pri tem odločilno sodelovali. Zahvaljujem se vam za zvesto izpolnitev vaših dolžnosti. Prepričan sem. da boste tudi v bodoče zmerom pripravljeni varovati življenjske pravice naroda, proti vsakemur. gc, Solidarnost severnih držav Stockholm, 31. dee. AA. Listi objavljajo izjave štirih zunanjih ministrov severnih držav. Švedski zunanji minister Sandler je zia Novo leto izjavil željo, da bi skupina čustva severnih držav dobila konkretnejše oblike v praktičnem sodelovanju. Finski zunanji minister Erko je poudaril, da mora miroljubna pelitika severnih držav pomeniti istočasno tudi aktivno obrambno politiko, da se ohrani ta mir in nevtralnost evropskega severa. V tem pogledu so vse skandinavske države enakega mnenja. Norveški zunanji minister Koch je izrazil željo, da bi volja ljudstva po ohranitvi miru preprečila vojno. Danski zunanji minister Münch je naglasih Sodelovanje je edino, kar more ohraniti varnost evropske^ ^vera. L 1939 bi moglo biti še preteklo. or na čelu slovaških odličnikov predsednik avt.momne slovaške vlade dr. Tiso, ki je v s. o jem govoru naglasil, da Slovaki popolnoma zaupajo državnemu poglavarju ter se strinjajo z njim, da je danes bolj ko kdaj poirebna slega med Cehi in Slovaki. Obisk dr. Hache na Slovaàkem je dal pn-likoza spontane manifestacije češke in slovaške solidarnosti. Razpust komunističnih občinskih svetov Praga, 31. dee. h Danes so bili odstavljeni vsi komunistični župani in vsi občinski sveti s komunistično večino. V vseh teh občinah so bili postavljeni vladni komisarji, ki morajo v določenem roku izvesti nove občinske volitve. Razpust komunističnih organizacij je bil danes končan. Izvršen je bil v popolnem redu in nikjer ni prišlo do kakih incidentov. Skupni proračun ČSR Praga, 31. dee. br. Ob prUiki ob--«.a pre-zi.lenta republike na Slovaškem so se vodila med osrednjo in slovaško vlado pogajanja glede skupnega proračuna osrednje državne uprave. Dosežen je bil popo n sporazum tako glede izdatkov kakor tudi glede kritja. Poleg že prej predvidenih dohodkov bodo služili za kritje izdatkov osrednje vlade tudi dohodki skupnih državnih podjetij ter doklade na premog, pivo, sladkor in na luksuzne predmete. Nemčija bo povečala tudi svojo vojno mornarico Ugodno potekajoča pogajanja z angleško vlado London, 31. dee. br. Zadnja dva dni se je v Berlinu mudila posebna angleška mornariška mis ja ki jo je vodil namestnik šefa mornariškega generalnega štaba viceadmiral Camingham. Mis ja je bila poslana v Berlin, da bi se s tamkajšnjimi vodilnimi mornarišk mi krogi poučila podrobno o namen h nemške vlade, ki je izrazila željo, da bi povečala število nemških podmornic in križark tipa A. ki so oborožene s topovi kahbra 12.5 cm. Mornariška m'sija je imela več razgovorov z admiralom RÖgerjem in drugimi višjimi nemškim! mornariškimi oficirji Opoldne je odpotovala iz Berlina v London in bo jutri dopoldne angleškemu mornariškemu ministru podp'a podrobno poročilo o berlinskih raTsrovori.h. Po sporazumu, ki je bil sklenjen 1. 1935 med Anglijo in Nemčijo o omejitvi oboroževanja na moriu odnosno o določitvi razmerja sil med obema državama, se je Nemčlia zavezala da ne bo zgradila nad 35% vojnh ladij v razmeriu z angleško voJno mornnr'co. Ta odstotek je bil določen za vse kategorije 'adii, razen podmornic. Olede teh se je Nemčija zavezala, da število nemšk'h podmornic in niihova ofon-Hvna s la ne bo presegala 45% angleške razen če bi povsem nov položaj zahteval, da to pvojo ohvernost spremeni. Anglija je imela v trenutku, ko je bil sklenjen sporazum. 15 križark tipa A. Nemčija je imela tedaj pravico do 5 takih križark. dejansko pa je razpolagala le s tremi. Gradnjo dveh nadaljnjih je tedaj opustila. želja nemške vlade, da bi povečala število podmornic in križark t pa A, je toliko v skladu s sporazumom, da namerava bržkone sedaj zgrad:ti še dve križarki tipa A in povečati štev lo svojih podmornic v smislu zgoraj omenjenega pogoja. Potem takem smatra nemška vlada da je prav sedaj nastal nov položaj, v katerem je prisiljena zahtevati angleški pris^-nek za novečanje svojega podmorniškega bro-dovja. Kakor znano, je nemška vlada sklen'la povečati število svoj h podmornic, tako da bodo po efektivni s'li enako močne kakor angleške. Nemci utemeljujejo ta svoj pomorski gradbeni program z nevarnostjo, ki Nemčiji preti zaradi novih pomorskih gradenj v Rusiji. Ruska vlada je namreč napovedala zgraditev sedmih novih križark tipa A in celo vrsto novih podmornic. 2e sedaj razpolaga Rusija s 130 podmornicami za plovbo na velike daljave. Razgovori v Berlinu, ki so se pričeli v četrtek zvečer in so se davi končali, so potekli v prijateljskem duhu. Kakor za-triuiejo dobro poučeni kresi, bo ang'eška vlada upoštevala nemške želje. Francija ne žel! prekiniti stikov z Iranom Pariz, 31. dee. AA. Čeprav je včeraj iranski poslanik uradno obvestil francosko zunanje ministrstvo o prekinjenju diplomatskih odnošajev med Francijo in Iranom, v Parizu vendarle upajo, da do resnične prekinitve ne bo prišlo, namreč, da ne bodo odpoklicani diplomatski predstavniki. V zvezi s tem je francoski poslanik v Teheranu prejel naročilo, naj pr1 iranskem šahu j podvzame potrebne korake, da bi ga pre-i pričal o brezpomembnosti besedne igre, ki i je dala povod za spor. Prav tako upajo v Parizu, da incident ne bo imel hujših posledic za francosko-iranske odnošaje. Znano je, da sta Francija in Iran že pred tremi stoletji imela zelo prijateljske medsebojne odnošaje, posebno v kulturnem pogledu. Najodličnejše osebnosti bivše Perzije in Irana so študirale v Franciji ter vedno s ponosom poudarjale intelektualno sorodstvo, ki veže njihove dežele s Francijo. Poleg tega v Franciji z zanimanjem in simpatijami spremljajo sijajen polet, ki ga je ta država dosegla pod vlado šaha Radžaha. V Parizu bi jim bilo zelo žal, če bi se stoletni odnošaji med Francijo in Iranom kompromitirali zaradi nesporazuma pri slabem tolmačenju gotovih besed, ki niso bile napisane z zlo namero. Srditi novoletni hoji na vseh španskih frontah Republikanska protiofenziva pri Leridi — Oba tabora skušata drug drugemu presekati zveze z zaledjem London, 31. dee. br. V razplet dogodkov na katalonski fronti sta nastopila danes dva nova momenta. Republikanske čete so južno od Leride prešle v protinapad. Na desnem krilu nacionalistov operirajo tri močne divizije. Republikanska vojska je dobila nalog, da jih z bočnim napadom od juga odseka od ostale nacionalistične vojske in zajame. Nacionalisti pa so severo-zapadno od Balaguera udarili na Cubels, ki je poleg Granadelle najvarnejši cestni vozel na tem področju. Ce bi jim uspelo zavzeti to cestno kržišče, bi zelo otenli zveze med Barcelono ter republikansko vojsko, ki operira v Pirenejih. Po nacionalističnih informacijah se je Maročanom že snoči posrečilo prodreti prav do Cubelsa in zavzeti njegove prve h še. Iz Barcelone poročajo, da nacionalistom ni niti včeraj niti danes uspel noben napad in niso predrli glavne republikanske obrambne črte. Cubels je po teh informacijah še vedno nekaj kilometrov daleč od fronte. Iz republikanskega tabora Saint Jean de Lux, 31. dee. AA. Republikansko poročilo priznava, da so Fran-cove čete dosegle nadaljnje uspehe v odsekih pri Trempu, Balagueri in Leridi. Po- ročilo trdi, da so republikanska letala Izvršila več napadov na postojanke Franco-vih čet ter da je bilo sestreljenih več nacionalističnih letal. Poleg tega so bila sestreljena tri nacionalistična lovska letala, republikanci pa so zgubili samo eno letalo. V noči na petek je Francovo topništvo silovito bombardiralo Madrid, včeraj pa so Francova letala bombardirala pristanišče v Valenciji. Utrjevanje Valencije Valencija, 31. dee. AA. V Alicantu so zbrali milijon peset za utrjevalna dela v provinciji Va'enciji. To vsoto Je zbrala delegacija ljudske fronte v Alicantu. Prispevki za utrjevalna dela v provinci Valencije so dosegli 2 in pol milijona peset Bombardiranje Barcelone in Valencije Parie, 31. dee, w. Francovi letalci so danes ponovno bombardirali Barcelono in Valerc'jo. V obeh mestih je bilo veliko mrtvih in ranjenih. Na frontah ni bilo danes nikakih posebnih dogodkov. .'ostani in ostani élmu Vodnikove d r u i b e! »JUTRO« št 1. Nedelja 1. I 1939. Votini kitajski politik za mirovna pogajanja Podpredsednik stranke Kuomintang zahteva od maršala čangka^ka, naj se začne pogajati z Japonci za sklenitev miru »si - "" MRf» Hongkong, Podpredsednik Icuumiunatga VansjčiBgve-j je poslat maršalu Cangkajšku brzojavko, » kateri mu svetuje, naj takoj začne pogaja.-ijs za sklenitev miru z Japonsko. V brzojavki poudarja, da vsebuje nedavna izjava japonskega mm. predsednika kneza Konoja samo naslednje tri zahteve: I) Japunci morejo uživati svobodo na Kitajskem, 2) sodelovanje Japonske in Kitajske proti kominterm, 3) gospodarsko sodelovanje obeh držav. Kar se tiče prve točke pravi VangJingvej dalje, bi Kitajska'dobila možnost, da se ji vrneju ne samo severi.e pokrajine, pač pa tudi vse ozeqiljß. ki ga je izgub'ia v vojni. N 3 ta način bi se ohranila narodna suverenost in neodvisnost Kitajske. Glede druge točke pravi, da je naperjena samo proti podtalnemu delu komunistov ter na ta način ne posega v' diplomatske odnosa je med Kitajsko in Rusijo. Tretja točka bi se mogla v načelu vedno sprejeti Vangčingvej pristavlja, da -je--po zrelem preudarku prišel do prepričanja; da mora Kitajska nacionalna vlada takoj začeti podajanja z japonsko vlado glede .gornjih treh točk. Brzojavka Vangčingveja. ki so jo snoči objavili njegovi prijatelji, je bila dostavljena tudi vsem članom izvršilnega odbora kuonuntanga. Hongkong, 31. dee AA. (DNB) V kitajskih uradnih krogih dvomijo nad resničnostjo izjave VangCingveja. ker jo je dal dvema osebama, ki. ju nihče ne pozna, čeprav jo je objavil neki kitajski list. Tokio, 31. dee. AA. .V dobro obveščenih krngih na Japonskem vlada gotova skeptič-n g'^de neposrednih uspehov mirovnih pogajanj. tQv Mesto Kvajfru o^ustošeno Hongkong, 31. dee w. Japonski letalci so danes hudo bombardirali važno kitajsko mesto Kvajhu. Pri bombardiranju je bilo več sto ljudi ubitih Škoda je zelo velika. Po zadnjih vesteh je vse mesto v plamenih. Amerika vztraja pri politiki odprtih vrat Tokio, 31. dee. w. Ameriški poslanik je danes izročil japonskemu zunanjemu ministru noto vlade Zedinjenih držav, v kateri odločno odklanja japonsko zahtevo po spremembi politike odprtih vrat na Kitajskem. Ameriška vlada vztraja pri svojih pravicah, ki so ji zagotovljene z mednarodnimi pogodbami in izjavlja, da bo v obrambo svojih interesov nastopila z vsemi sredstvi. T°Kio, 31. dee. br. Ameriška vlada Je glede na izjave japonskega zunanjega ministra Arite, da bo treba prihodnje leto nanovo urediti gospodarski položaj na Daljnem vzhodu in postaviti trgovinske odnešaje med kitajskimi pokrajinami na novo podlago, reagirala z ostro protestno noto ki je bila davi izročena japonskemu zunanjemu ministrstvu. V tej noti ameriška vlada odločno odklanja japonsko namero o novi ureditvi gospodarskega položaja na Kitajskem. Amerika ne bo nikoli dopustila da bi se kakorkoli ovirala njena legitimna svobodna trgovina s kitajskimi deželami Japonske namere so v najhujšem nasprotju z vsemi mednarodnimi pogodbami predvsem pa s pogodbo devetih sil, ki sta jo podpisali tudi Amerika in Japonska in ki doslej še ni bila odpovedana. Ta pogodba se s kakim enostranskim aktom ne sme razveljaviti. Ze-dinjene države se ne bodo nikoli odrekle svojim uveljavljenim in že tradicionalnim pravicam na Daljnem vzhodu in tu (ji ne bodo nobeni sili priznale pravice, da bi izdajala kakršnekoli odredbe političnega ali gospodarskega značaja, ki bi veljale za kraje, v katerih njena suverenost nI priznana. .'3V.IO Strahovite o&tožlbe francoskega tiska Francoski novinar Henri de Kerillis, zunanjepolitični urednik pariškega dnevnika »L Epoque« je danes eden najbelj znanih panških publicistov in ves svet ve zlasti za njegove intimne stike s francoskim generalnim štabom. Nedavno je de Kerillis objavil podatke iz poročila, ki ga je poslal ameriški veleposlanik v Parizu Bullit svoji vladi V tem poročilu poudarja. Bullit, da je bilo defetistično razpoloženje francoske javnosti v mesecu septembru posledica nerazumljive sistematske kampanje francoskega tiska De Kerillis trdi sedaj, da so francoski listi dobili v šestih mesecih čez dva milijona funtov šterlingc»v podkupnin, to je preko pol milijarde dinarjev! Subvencije je delil grof Fernand de Brinon med večino pariških in pokrajinskih listov ter med celo vrsto novinarjev in političnih publicistov. Odkritje Kerillisa je vzbudilo seveda ogromno senzacijo, ker splošno velja za avtentično. Senzacija je naražčala od dneva do dneva ko se ni oglasil nobeden od prizadetih, ki jih je de Kerillis posredno j ali neposredno obtožil, da so bili pod-' kupljeni. Edini grof Brinon je končno pred par dnevi pozval de Kerillisa na dvoboj. De Kerillis, ki je bil med vojno eden najbolj drznih francoskih vojnih letalcev, pa je poziv na dvoboj odklonil z utemeljitvijo, da se taka vprašanja ne dado spraviti s sveta z orožjem. Francoska In ž njo pač v veliki meri tudi ostala evropska javnost sedaj z zanimanjem pričakuje. ali in kako se bo ta afera dalje razpleta in kontno razčistila. Nekateri pariški listi, ki se čutijo neprizadete spominjajo v zvezi s to afero na slično afero med svetovno vojno. Takrat je bil znani pariški časopisni izdajatelj Bolo paša obtožen, da sprejema iz inozemstva subvencije in da jih posreduje tudi za druge izdajatelje listov. Na zahtevo ministrskega predsednika Clemenceaua je bil Bolo paša postavljen pred vojno sodišče. ki ga je spoznalo za krivega in ga obsodilo na smrt Bil je ustreljen. Njegovi soobtoženci so komaj za las ušli enaki usedi. »Temps« o ciljih Francove ofenzive Pofslužbeni organ francoskega zunanjega ministrstva »Temps« razpravlja na uvodnem mestu o s>novi fazi španske krize« in se dotika v svoj h izvajanjih med drugim tudi vprašanja, kaj zasleduje general Franco s svojo najnovejšo ofenzivo. V tej zvezi piše »Temps« med drugim : »Glavni cilj ofenzive je očividno padec Barcelone, ki bi pomenil konec republikanskega odpora; seveda pa si nihče ne prikriva, da bi bile za dosego tega namena potrebne še zelo ostre borbe skozi več tednov. Toda ta morebitnost najbrž vendarle ni povsem izključena, kajti general Franco se gotovo sam dobro zaveda, da j igra v tem trenutku za svoje najboljše Izglede Ako bi njegova ofenziva ne uspela, temveč bi zopet bila po prvih uspehih pretrgana, bi ga izraba njegovih čet in njegovega materiala znab ti znova prisilila k neaktivnosti za daljšo dobo. Ker pa ni nobene verjetnosti, da bi republikanci spet pridobili vel k del ozemlja, ki so ga morali v dveh letih prepustiti nasprotniku, bi bile tako morda okoliščine ugodnejše za posredovanje, tako da ne bi bila izključena možnost, da bi na obeh straneh začeli razmišljati o pogojih zbližanja in častnega kompromisa.« Moscicki častni doktor sofijske univerze Sofija, 31 dee w Na sofijski univerzi je bil danes promoviran za častnega doktorja predsednik poljske republike Moscicki. Pri tej priliki je prišlo do velikih manifestacij za bolgarsko-poljsko prijateljstvo. Varšavski nadškof umrl Varšava, 31 dee AA Snoči je umrl v 76 letu starosti varšavski nadškof kardinal Aleksander Kakowski. Nadškof je postal v 1. 1913. Nov konHikt med Poljsko in Gdanskom Varšava, 31: dee. w. poljski komisar v Gdansku je izročil gdanskemu senatu noto poljske vlade, v kateri protestira proti Izgonu Židov, ltì so poljski državljani, in grozi, da bo na vsak tak izgon odgovorila z izgonom gdanskih državljanov iz Poljske. Krilenko izključen Iz komunistične stranke Pariz, 31. dee. A A. (DNB). Iz Moskve poročajo, da?je bil bivši poveljnik rdeče vojske in seäaöji ljudski komisar Krilenko izključen iz- komunistične stranke. Umor bivšega carskega generala Varšava, 3J. dèe h Na posestvu v bližini poljsko-Jj^e,Jrneje v Ostrovu so našli davi umorjenogp jbivšega ruskega carskega generala Vasife Mirkovióa Neznani morilec ga je usttìÉflih očividr.o gre za političen atentat. PokGjfli Mirkovič je srbskega porekla •rvv^.-./M. . Dunav v Nemčiji zamrznjen Dunaj, j že deset let m bilo na Dunavu tölik^-togp. kakor letos. Do Re-gensburga pokriva 'Dunav 50 cm debela ledena skorja, ki pa dosega ponekod celo debelino enega metra. Plovba je popolnoma onemogočena»' Povečanje angleškega pomorskega letalst.. London, 31. dee. A A »Daily Telegraph« komentira štiriletni načrt angleškega ministrstva mornarice in pravi med drugim, da bo zgrajenih veliko število novih letališč pod nadzorstvom ministrstva za mornarico ne samo v Veliki Britaniji, temveč na vseh točkah, ki so važne za ohranitev zvez med posameznimi deli angleškega imperija. Poleg šestih matičnih ladij za letala, katerih zgraditev je bila določena že 1. 1934 in izmed katerih bo vsaka mogla nositi štiri sto letal, bo zgrajenih še nekaj ladij tega tipa Dosedanje ladje tega tipa nosijo lahko 170 letal. Poleg tega bodo v bodoče vse vojne ladje in vse križarke opremljene s katapulti za startanje vodnih letal. Na ta način bo mornarica razpolagala s 740 vodnimi letali vštevši pri tem letala za obalno obrambo. NadškoS Stepinac o katoliški akciji Zagreb* 31. dee. o. Zagrebški nadškof dr. Stepinac je dal danes uredniku novega »Zagrebačkega lista« izjavo, v kateri je poudaril, da mora Katoliška akcija iipol-niti velike naloge v življenju hrvatskega naroda, tako da bi se poglobilo njegovo krščansko življenje. Zelo se čudim, je dr. Stepinac dejal, da so še danes ljudje, ki pripisujejo Katoliški akciji druge smotre in namere, kakor pa one, ki jim jih je odredila cerkev. Nov zagrebški dnevnik Zagreb, 31. dee. o. Danes opoldne je izšla prva številka novega zagrebškega dnevnika, ki ima ime »Zagrebački list«. Kot direktor lista in glavni urednik je označen narodni poslanec dr. žiga šol. * Uredba o pravnih fakultetah Beograd, 31. dee. p. »Službene no vin®« so danes objavile uredbo o pravnih fakultetah na univerzah v Beogradu, Zagrebu In Ljubljani. 1 Beležke Razvoj borbe med borbaši Citatelji se bodo še spominjali na notranjo borbo, ki se je razvila v Hodžerovi narodni, ali kakor se po glavnem glasilu stranke splošno imenuje: borbaški stranki. Pred dobrim tednom je izšla v listih izjava, ki je trdila, da je glavni odbor stranke odstavil strankinega predsednika Hodžero in postavil za predsednika dosedanjega podpredsednika dr. 2ivana Lu-kiča. Dan nato so listi prinesli izjavo strankinega tajništva, da ni bilo nikake seje glavnega odbora, ampak da se je zbral le ožji krog Lukičevih prijateljev. Ta izjava je obenem sporočila, da se bo 29. decembra zbral pravi glavni odbor, ki bo razpravljal tudi o Lukičevem udaru. Glavni odbor se je res sestal. Seji je prisostvovalo okrog 90 članov. Kakor poročajo včerajšnji beograjski listi, je glavni odbor izrekel zaupnico predsedniku Svetislavu Hodžeri, dr. Lukiča pa izključil iz stranke. Njegovi sodelavci pri poskusu notranjega prevrata so bili odstavljeni s svojih položajev, iz stranke pa zaenkrat še ne izključeni. Borba se je torej vsaj zaenkrat zaključila s popolno zmago Svetislava Hodžere, kateremu je izrekel zaupanje tudi slovenski član glavnega odbora dr. Potokar iz Kamnika Beograjski mestni proračun Beograjski mestni svet je včeraj zaključil večdnevno razpravo o mestnem proračunu za Beograd, Zemun in Pančevo za leto 1939. Proračun Znaša 355 milijonov din ter je po dohodkih in izdatkih uravnovešen. Mestni svet ga je v celoti odobril. Tujsko-prometna zveza v Sarajevu Kakor poročajo sarajevski listi, je bila v Sarajevu osnovana tujsko prometna zveza za drinsko banovino Zveza bo obsegala poleg tujsko-prometnih organizacij v ožjem smislu tudi planinska društva. Vatikanski organ o vseameriški konferenci Zaključne sklepe vseameriske konference označuje glavni urednik vatikanskega organa »Osservatore Romano« grof Della Torre med drugim kot »poslanico, ki prihaja za božič iznad ljudi. Ona predstavlja obenem o-bnovljeno lekcijo pameti, ki jo mladi ameriški narodi dajejo narodom v starem svetu, ki velja za zibelko vseh filozofij. To je prava Sveta alijansa. k> je vredna tega imena. Države obeh Amerik so ae na božični večer razšle ob ugotovitvi »oglasne povezanosti: duhovne edinosti svojih narodov, podobnosti svojih ustanov neomajne želje po miru, globokih čustev človečanstva in strpnosti ter spoštovanja vseh pravic in pravil skupnega mednarodnega življenja, predvsem pa načela, ki je osnova tej skupnosti, načela enakopravnosti narodov in posameznikov. Konferenca v Limi pomeni torej obrambo notranjega in zunanjega miru, tega idealnega premoženja, ki ni last samo ene ali več držav, temveč celega kontinenta.« Veleizdajniški proces v Berlinu Listi poročajo, da se bo 4. januarja začel v Berlinu velik veleizdajniški proces Glavni obtoženec je publicist F;anz Nikisch. ki je nekdaj izdajal revijo »Widerstand« ter je bil vodja desničarsko usmerjene mladinski skupine s socialističnimi tendencami. Obtožen je, da je sJcoval zaroto, katere žrtev naj bi postali narodno socialistični voditelji. Z njim se bo moralo zagovarjati 20 soobtožencev, kasneje pa še okrog 100 drugih oseb, ki so tudi osumljene, da so bile z Nikischem v zvezi. Po mnenju listov bodo Nikisch in 17 soobtožencev obsojeni na smrt. „Denatalite" Ta beseda je v zadnjem času zopet na ustih vseh Francozov in Francozinj, ki se brigajo za pereče narodne probleme Gre pri tem za trajno nazadovanje rojstev Problem je sicer že star, a je v luči novejšega mednarodnega razvoja dobil sedaj še večjo aktualnost. Anketa za anketo sledi o njem. Strokovnjaki ugotavljajo, da bo Francija čez trideset, Štirideset let štela komaj 30 milijonov ljudi in da bo tako postala država drugega ali tretjega reda Vedno češče se tudi v listih pojavljajo resna razmotrivanja, združena s pobijanjem argumentov, ki se navajajo tu in tam proti številnim rodbinam. Zlasti opozarjajo, da je izumiranje prebivalstva največja vaba za narode z gosto naseljenim prebivalstvom. Svarijo tudi, da bo ogroženo preživljanje stare generacije, ako mlada generacija ne bo dovolj številna in zdrava, da bi skrbela za staro. Kot minimum, ki je potreben za ohranitev francoskega nareda, navajajo število treh otrok, ki jih mora povprečno imeti vsaka francoska rodbina. A še potem se bo francoski narod ohranil komaj pri sedanji moči, ne da bi se mogel okrepiti. Nova odlikovanja v Sovjetski Rusiji Kakor poročajo listi., je vrhovni svet Sovjetske unije odobril ustanovitev novega častnega nadova »Junak socialističnega dela«. Naslov bo podeljen kot najvišje odlikovanje za zasluge izbranih delavcev na gospodarskem področju in med intelektualci. Kakor določa pravilnik, bo novo odlikovanje priznano »osebam, ki bodo storile posebne usluge državi, državnemu gospodarstvu, kulturi in znanosti in ki bodo pripomogle k povečanju moči in prestiža sovjetske domovine s svojim iznajdljivim delom na področjih industrije, poljedelstva, I prevoza, trgovine, znanstvenih iznajdb in t tehničnih odkritij.« Razen tega sta na novo ustanovljeni kot odlikovanji medalja »za zasluge pri delu« in medalja »za odlike pri delu«, ki bosta podeljeni delavcem, kolhozom, uradnikom in intelektualnim delavcem. ako se bodo izkazali 9 posebnimi sposobnostmi na področju proizvodnje in z zaslugami v pogledu tehničnega napredka in kulturnega razvoja. Odlikovanja imajo tudi praktičen pomen, ker dajejo imetnikom razne predpravice pri stanovanjih, nabavi obleke in hrane itd. Kdor bo n. pr. proglašen za »Junaka socialističnega dHa«, bo dobil od države podarjen avtomobil in bo prejemal tudi sredstva za njegovo vzdrževanje: ____ j . n i-tBHff^nrt . Naročnikom In prijateljem Ko stopamo v novo leto, Čutimo predvsem dolžnost, da se toplo zahvalimo vsem naročnikom in prijateljem za njihovo zvestobo in njihovo povezanost z »Jutrom«. Tudi v bodoče se jim bomo skušali oddolžiti s tem, da bomo ostali zvesti njim in da bomo napeli vse moči, da bi jim z listom nudili čim več tega, kar more dober, moderen in svoje odgovornosti se zavedajoči dnevnik nuditi čitateljem. Ze v preteklem letu smo »Jutro« v mnogih pogledih izpopolnili in razširili, med drugim z davčno in pravno posvetovalnico za svoje naročnike. Letos bomo pridejali še kmetijsko posvetovalnico in skušali s tem ustreči ponovno nam sporočenim željam razveseljivo naraščajočih kmečkih naročnikov. Na novo smo organizirali svojo poročevalsko službo iz Jugoslavije in tujine, tako da se v pogledu brzine in točnosti poročanja, kolikor je to v naših skromnih razmerah mogoče, lahko merimo tudi z velikimi evropskimi listi. Citatelji, ki imajo priliko take liste čitati, nam bodo to potrdili. Večjo izpremembo bomo izvršili v ponedeljski izdaji »Jutra«. Dosedaj je ta izdaja imela prilogo »Življenje in svet« v revialni obliki. Izkazalo se je, da je ta način tedenskega pregleda ne-prikladen in le malo čitateljev si je prilogo posebej shranjevalo. Ravno po željah, sporočenih nam iz širokih krogov naših prijateljev, smo se odločili, da ponedeljsko »Jutro« preosnujemo in mu damo poseben značaj, kakor ga imajo ponedeljske izdaje drugih listov. V skrbni redakciii bo ponedeljsko »Jutro« poleg najnovejših vesti od nedelje, domačih in tujih, ter obširne športne ru- brike prinašalo obilico pestrega aktualnega čtiva iz vseh področij našega dejanja in nehanja, iz politike in kulture, iz stcialnega in družabnega življenja» izpred sodišča in iz kriminalne kronike, iz domače zgodovine in iz senzacij, kakršne se dogajajo v velikem svetti, skratka, zanimivosti od prve do poslednje tiste. Seveda ostanejo v »Ponedelj-skeni Jutru« razne strokovne rubrike, je doslej gojila posebna priloga »Življenje in svet«. Svojim čitateljem bomd v »Ponedeljskem Jutru« otvorili tribuno, da se bodo mogli ogla-tehtno besedo v vprašanjih jav-pačaja. V vsaki številki bomo ob-nagradne naloge, ki bodo vzbu-lalni interes. »Ponedeljsko Jutro« katero velja, kakor znano, posebna naročnina 4 din po pošti, 5 din v mestih in krajih, kjer se z raznašalci dostavji;a na dom) bo še v večji meri kakor ioslej za vse naše prijatelje neobhodne spopolnitev naše redne izdaje. Prvo iSošnjo številko bomo jutri, v ponedeljek poslali vsem našim naročnikom na ogled. Tekoqr. prošlega leta je bila osnovana posebna zadruga, ki je danes že eden merodajiih činiteljev v lastništvu našega listi. S to zadrugo je uspešno pričeto delo kolektivizacije lastništva našega lista ki na ta način postaja last široke napredne in nacionalne slovenske javnosti :er s tem pridobiva ne samo na svoji ìotranji moralni sili, temveč tudi na zavesti svoje velike odgovornosti in g.'ojega poslanstva kot nosilec nanredne in nacionalne misli v Slove- • •! mji. ■è* »JUTRO« Poštna vreča Je izginila V njej je bilo 13*500 din in precej pisem Stična. 31. decembra Po enem letu se je v litijskem okraju primerilo že drugič, da so med vožnjo izgubili poštno vrečo z denarjem, priporočenimi in drugimi pismi Lani smo poročali o podobni zadevi iz Zagorja Tedaj je zdrknila denarna vreča s poštnih sani. Izgubo so opazili naslednje jutro in še isti dan so začela oblastva stikati za storilci Osumili so nekega brezposelnega, ki je po tistem dogodku razpečal več tisoč dinarjev. Osumljenec je bil aretiran, sodišče ga je obtožbe oprostilo Vso nastalo škodo je poravnal poštni uslužbenec, ki je vozil pošto Uganka, kdo je odnesel vrečo, pa še do danes ni pojasnjena Letošnji primer se je zgodil na drugem koncu litijskega sreza, blizu vasi Krke, ko so vozili pošto iz Žužemberka. Pot vodi mimo Krke. Zaradi slabega in močno zasneženega pota se ni upal na pot aytò-prevoznik g. Vehovec, zato so naložili pošto na sani ln vso odpravo je odpeljal s parom konj Stane Gliha iz Žužemberka. Na pot je krenil ob 16. uri. Gliha je prejel na pošti pisemske in denarne pošiljke, ki so mu jih kakor običajno zaklenili v službeno vrečo, namenjeno za glavno ljubljansko pošto. V vreči je bilo tudi 13500 dinarjev, ki jih je odposlala žužemberška pošta. Kakor je ugotovila preiskava, je bilo v vreči 7. tisočakov, 12 petstotakov in 5 stotakov. Žužemberška pošta ima zabeležene natančne številke oddanih tisočakov. Vreča je izginila na naslednji način:_ _ Konvencija z Romunijo o železniškem prometu Beograd, 31. dee. p. Namestnik predsednika vlade minister dr. Spaho In odpravnik poslov romunskega poslaništva Geblescu sta danes podpisala pogodbo, s katero se fiksirajo načelne določbe glede ureditve železniškega prometa med Jugoslavijo ta Rumunijo. Podaljšanje trgovinske pogodbe z Madžarsko Beograd, 31. dee. p. »Službene novine« so danes objavile konvencijo, s katero je naša trgovinska pogodba z Madžarsko podaljšana do 30. junija prihodnjega leta. Pogreb dr. Bogdana Markoviča Beograd, 31. dee. p. Danes je bil svečano pokopan bivši finančni minister in predsednik Privilegirane agrarne banke dr. Bogdan Markovič. Pogreba se je udeleži] kot zastopnik Nj. Vel. kralja polkovnik Dur-bešič. Nadalje je prišlo k pogrebu več članov vlade in mnogo drugih uglednih osebnosti ter velika množica prijateljev in znancev. Opozorilo železniške uprave Izredno hud mraz Je zadnje dni povzročil po vsej Evropi motnje železniškega prometa. V mednarodnem prometu nastajajo zakasnitve vlakov, ki zaradi zvez vplivajo tudi na točnost domačega, krajevnega prometa. Živahni potniški promet po progah ljubljanske železniške direkcije kljub velikemu mrazu zahteva na drugi strani od železniške uprave, da vozi dokaj dolge potniške vlake, ki se dajo zaradi svoje dolžine le težko ogrevati in so zlasti zadnji vagoni hladnejši. Železniška uprava opozarja zaradi tega vse potujoče občinstvo, naj računa z raznimi zakasnitvami vlakov, ker jih nikakor ni mogoče odpraviti, dokler se ne bo ves mednarodni promet polagoma zopet uredil ter postal točnejši. Dalje pa prosi železniška uprava potujoče občinstvo, naj se za potovanje dovoljno toplo obleče, da se izogne mrazenju v hladnejših vagonih, ki jih ni mogoče v vsakem primeru dovoljno prekuriti. Istočasno pa prosimo potnike, naj tudi sicer pazijo na to. da se že razgreti vozovi ne shladijo; zlasti naj i ne odpirajo po nepotrebnem oken in vrat ! Priporočamo tudi, naj potniki zasedajo prvenstveno potniška vozove čim bliže lokomotivi, ker so tople j ii od onih na koncu vlaka. Samo % sodelovanjem potnikov j z Železniškimi uslužbenci se bo lahko doseglo, da bodo tudi v sedanjih mrzlih dneh ostali potniški vozovi zadostno ogreti. V času, kf je odpeljal Gliha iz Žužemberka v Stičio, je zvedel avtopodjetnik g. Vehovec, di so medtem cesto že preorali in kur je imel več prijavljenih potnikov, s s je odločil, da krene sam z avtom v St čno. Avto je vozil z verigami na kolesih n poštne sani je dohitel .fclizu križpotja p i Krki. Bilo je že v mraku. Da bi bila pošta hitreje v Stični, Jd je prevzel na avto. Sredi pota so pre ožili tovor. Avto e despel v Stično pravofesno. Ko je oddal g. Vehovec pošto na uradu, so s strahoi : opazili, da ni poštne vreče nikjer. Uve< i na je bila takoj preifctava, ki pa še ni injasnila, ali so vrečo izgubili pri prekhda iju na Krki ali pa jo je kdo v tistem ukj adel, ko so nosili poštne pošiljke s sani na avto. Oblastva so i vedla strogo pmsjfcvo. - --■---- Obiskovanja Beograd, 31. dee. p. Odlikovani io bili: z redom Jugoslovenske krone 5. itopnje polkovnik v p. in mestni svetnik, Viktor Andrejka. z redom sv. Save 3. c;opnje univ. profeper in mestni svetnik Uojzij Hrovat, vtmv. profesor in mestni «vetnlk dr. Fran p eie, banovinski inspekfcr v p. dr. Alojzij Guštin, z redom Jugosfcvenske krone 4.jl:opnje kanonik in mesii svetnik dr. llcrraž Klinar, direktor. nestnih uradov Fr>nc Jančigaj, direktor ijoestnega gradbenega urada v p. inž. Matk» Prelov-šek, z redem sv. Save 4. stopnje mig. nad-svetnik dr. ArnoSt Brilej, magi svetnik Hubert 3^-etelj, direktor mestnega gradbenega ura ia inž. Albert Poženel, direktor ;mestne elektrarne inž. Stanislav Sonc. direktor mcFtne ženske realne fimnazije !dr. Antoi Baje; z redom Belegp orla 5. stopnje ccvetnik in mestni svetak dr. Josip Ažrnj t ter prosv. inšpektor t p. mestni svetn* Josip Wester; z n Jim Jugo-siovenske krone 5. stopnje vižjj mag. tehnik Rudolf Rustijan. direktor magistrat-nih pomožnih uradov Dragotin Siben'k, poslovodja in mestni svetnik Viktor Ko-zamernik, priv. nameščenec ln mestni svetnik A-gust Novak; z reJom sv. Save ,5. stopnje mag. finančni komisar dr. Leopold GroBclj, mag. komisar Andrej Gra-selli, mestna pristavka Marija P'.rh. pod-nadzornik policijskih agentov Franc Na-nut. trgovski poslovodja Feliks Pire; z zlato svetinjo za vestno službovanje pol. nadstražnflci* Franc Lupine, Ivan Obreza, Bernard F^čkar. Blaž Razboifiik, Valentin Gradišek, Franc Tomše, Ftanc RudeZ, Franc Du:ec, Ciril Razboršek; z zlato svetinjo za državljanske za.«Iujje nadzornik policiiske straže Leopold Riiivee, podnad-zorniki pcliciiske straže FifesC Sevšek. Maks Turin a. Franc Medvedk, policijski stražniki Anton Sojer, Jjfcp Jagodic, mestni strohni delovodla tk>ize Tep'na, mestni poduradnik Karel j Berghauser, podvodia mestnih gasilcev) Jos'p Ogrn, tramvajski preglednik Jern<1 Muhič, linijski vocHa mestnega troš rinske?a urada Ivan ,.Trnsterne: s srebrr j svetinjo za čržavljanfcke zasJncre nollci; !ki straSnfki Maks Arfprdč .Anton Cotlč. Matevž Breznik. Jožef eokelje, Jakob G brovec. Lojze Kek. Igntf: Likar, Ivan Pas »r. Franc Pohleven Raznotnlk. i ndrej Samar. Ivan Smolnikar, Jožef Udivi č. Leooold VaienfnCC. Ivan Vodonive*, Vinko Zore. Jožef 7-orer, Ivan Pregelj. Prane Kokolj. Jos?o Kovp Josip Fl? rnS. Graciian Skok. Al. Cvetrežn-'k, Fr»n Zadnlkar. Andrej Gor^e in Fr. Polte* »c; troSarinsld pre?lpdri'k ŽertuS. vf! I} mpstni stroj-n'k Aloizil 7unanc, m^tni tro«arinpki čuval Franc Cerov. Janko Cerne, tramva^sVl voznik Jožef Ipsnik, incanì po^nradn'k Fr^c V^ant »t^na m«-*tna de^vca Anten Kranež in »'»n M»Trj*r ter stalna mestna delavka M«lja Skvarča. Vremenska n Zemunsko vremensko v vsej držav:, ponekod primorju delno jasno dvignila povsod. Najnižj ljani —19, najvišja v Erj Zemunska vremenska ter od jugozapada in ra se bo dvignila. Ob tran j osti države po' snežilo, v primorju pa Zagrebška: Lepo tura se bo dvignila. Dunajska: Spremeni; temperature, ponekod oved t-rcilo: Oblačno abo sneži. Na iperatura se je je bila v Ljub- ovem 11. ipoved: Slab veda Tempera tu-it se bo v no-Ponekod bo ievalo. tudi. tempera- oblačno, porast \ Troica rovlč Gradišča 4 naj bi srečno tavala kakor »Lovčen« krog Balkana od pristana do pristana. In potem nekoč pomladi, ko smo se imeli radi, vse brstelo, vse je gnalo, cvetje belo, cvetje zalo, — so naenkrat se bodice nam zadrle v rokavice. No, hudo pa ni bolelo: tisto, kar je ovenelo stara je kopriva bila, pa čez noč je usahnila. Iz navade, kakor pade stih na stih in vzdih na vzdih, jeremijade in balade pišem, brišem, mrk in tih. Danes krajša, jutri slajša včasi ko harmonika se raz joče in g rohoče moja drobna kronika. To so mile, male šale nežen špas za bežni čas, da bi zale zasmejale moje dame se na glas... Leto pride, leto mine, — kaj ostane vam in nam? Za spomine in skomine dobre volje miligram. Ze preseda mi beseda, oziram se nazaj: Kri in kriza — in seveda dvojni vojni direndaj. ir novi lokal Wolfova ulica ». 10 Naša draga zlata Praga nas vabila je na zlet. Dobra volja vse premaga, kdor je šel, je bil zavzet. Tu so zbrane naše sile, ki ne bodo usahnile. Kdor se zna tako zravnati znal bo vedno hrabro stati Naše bratstvo ne propade, naša sloga ne omaga. Zlate kriješ nam zaklade večno draga, zlata Praga! To vesel je bit pokop: s tanki, topi in baloni šli so nemški bataljoni Avstrijo polagat v grob blago iz prave, izbrane austràlske volne Dober ribič, vrl oglednik pride v Prago na obiske. Je besednik in posrednik sredi borbe, sredi stiske, kdor le zmoreš najemnino. Ko pa mine tvoja doba in te bridka smrt obišče — v tramvaj! — kaj bi peš do groba, zdirjaš na pokopališče, pa si rešen svojih krajev idealov in značajev. H koncu nas bodri bilanca: O, le stoj, le stoj Ljubij an' ca! Polnoč! Brž navijmo ure! Dalje v dobo »konjunkture«! Čez količke nove meje veter veje, sever veje. Peter Bezruč se ne smeje: Pod Bezkidi, pod Karpati se Madžar s Poljakom brati Rod brezdomca Ahasvera išče skrivna daljna pota. Star denar in stara vera Zidom huda je napota. ^/UBljANAi Med gusarji, med pirati so predrzni akrobati: v zraku, v vodi, vsepovsodi tujec tujca v vojno vodi. Tarn na Španskem, na Kitajskem bil je strašen Karneval. Zdaj senzacijo domačo — glejte velikansko kračo: mamut, zver neznansko davna naglo slavna, slavno glavna najdba zadnjih tisoč let nam prišla je spet na svet. Brž domač prepir imamo: Kam jo damo? V črno jamo! Naj trohni še tisoč leti Da ne pride iz spomina slavna kamniška zverina »Jutro« da nam krasen dar: avto Škoda-Popular... Kaj še takšnega Je bilo? Sneg v aprilu. — Pognojilo se je mlado žitno polje, da rodilo bo obilo, da bo kmetič dobre volje, da bo plačal hipoteko in meščanom zvišal mleko. Za pogače, za kolače vse bo zraslo — (razen plače). Moja pesem nI Se h kraju, saj smo vendar šele v maju. To je mesec potovanja, ta so bila nevsakdanja. Prvo se takole rima: Hitler romal je do Rima. Janko Samec: Novoletni soneti Napolnimo si z vinom prazne čale, o bratje moji. ki nocoj smo zbrani tu, isti misli in ljubezni vdč*ni do te slovenske domovine naše! Vsak naj s pogumom si srce opaše, ker dnevi čakajo nas še neznani! Sam Bog ve, kaj v rokah to leto hrani, ki z nami v dalj na brzem konju jaše? Življenje gledam, ki v minljivost tone, bridkost, solz in razočaranj polno; in slišim še za njim pogrebne zvone — Še stiska se srce, od njega bolno, ko na vesoljnem svetu zre milijone ljudi, ki so poslali manj ko — govno! Situacija fatalna: teče voda, teče kalna... . Čudo tega ribolova bo ostala večno nova vsem državam slavno znana pretnja: »Boj se Runcimana!« Norimberku svet prisluhne: kaj se kuha, kaj izbruhne? To se svet zanima zanje, to je židovsko vprašanje: O j, povejte, kak potuje brez denarja se na tuje? Tu je božič. Vsakdo sanja če bo kaj obdarovanja. Enim je za kolonije, drugim pa za barantije. Človeka vidim, ki ponižan plaka pred svojih dni svobode domom strtim, in zre s pogledom nekam v dalje uprtim, kot da iz nje Odrešenika čaka! In vidim kri, ki vso zemljo namaka s toploto svojo... O, kako jo črtim, to strašno zemljo, z žrelom v noč odprtim, — ki pije kri mrjočega vojaka! — In kotnem v sebi ves človeški rod, ki ni še našel do spoznanja ceste, da človek vreden boljših je usod... O kje ste ženini in kje neveste, da vlijete v ljubezni svoje plod moči Človečnosti do groba zveste?! Kakor letos v letu lanskem k nam je vdiral mrzli val. V topem mrazu, v suhem ledu zmrzne vsaka kritika. S črno kavo po obedu sreba se politika. Ko zapoje v februarju violina, kontrabas, hrepenimo po denarju, sicer pust je pustni čas. Važno zgodbo vam opomnim s temle stihom pustno skromnim Ne Trebušnik, marveč Sušnik šel je jaden v Berchtesgaden. Mož pa ni bil zvest poslušnik. Ne prepóden, le prepaden se povrnil je na Dunaj. Je obračal in obrnil in je sukal in se zvrnil in je sam bil kmalu zunaj. Takrat izpolni naša se usoda, ki smo vse dneve in noči trpeli, za svetlim soncem večno hrepeneti kakor mornarji sred življenja broda! In šla vesela vest bo v rod iz roda po prerojeni naši zemlji celi, da bomo zopet srečni vsi živeli — Na mizo vinai Prazna je posoda! Napolnimo si z vinom čase prazne in pijmo, da konča to lepo slavje se sred noči te lepe in prijazne t zdravico, bratje, kot mied brati prav je. Vi vsi, ki ste ljudje te zemlje blazne, na vaše in rodov bodočih zdravje! Mi edini dobrovoljni vsega dobrega smo polni: čas darove čudne nosi, nam v naročje jih natrosi. Le še en pogled nazaj — res, bilo je marsikaj: prireditve, pridobitve, pa molitve in volitve, nova proga na Dolenjskem, trda cesia na Gorenjskem, in razstave in proslave, velesejmi in zabave, vse uspelo, vse veselo vse na drobno in debelo. V novih zgradbah bivaš fino Smelo Chamberlain z marelo se požuri do Berlina da gasil bo, kar razvnela iz Sudetov je vročina. Termometer brž navzgor, barometer pada, pada... Čehi zbirajo se v zbor, dokler ne oznani vlada: Os&mljeni! — Pozóbljeni! — Predrómljeni! — Razgràbljeni! Hajle mahne jo v Ženevo svojo reševat zadevo. Dve osi vsaksebi gresta: Rim — Berlin, London — Pa Kod nam teče prava cesta, kje bo konec zmed in kriz? Srečo srečaš, kjersibodl, lani še celo v Ljubljani. Hvala milostni usodi: nepozvani v zboru zbrani smo delili simpatije z žrebi klasne loterije. Ko se boben je obračal, milijončkov ni nam vračal. Vsi dobitki klasno krasni šli so v druge domači je f dobra vera nič ne hasni pri dobitkih loterije. Razne so pri nas postavke ljubi Bog se jih usmili: Da, ko žrebali bi davke, mi bi vedno pivi bili. ZOBJE BLESTE KOT BISEBI ! K ^ NJEMU ZAHVALJUJOČ SE »Koiynos« odstranja 8 veliko naglico grde, rumene madeže, ^^ uničuje klice, ki povzročajo razkrajanje In napravi zobe bele to lepe. — Poskusite * »Koiynos« antiseptično zobno Pasio. - ,____Povečajte sijaj ^L / \ V nKrSvHBffl^^!^ *voieg* smehljaja /Ì [^»NOSlI^^kl s »Kolynosom«. I^^^Em. It jfeflMH Varčujte — kupite veliko tubo! Mnogoteri gostje zbrani na kongresih so v Ljubljani Za trgovstvo in za ceste resolucije, proteste zbrali, odposlali smo — v košu spančkajo sladkó. Doli v Splitu v sončnem svitu barka je zaplavala, je »Ljubljana« imenovana >JUTRO« «. T. ■■ 3 —-——-——= Nedelja 1 1 1939- Deset let „Jutrovega" nezgodnega zavarovanja Svojci smrtno ponesrečenih „Jutrovih" naročnikov so v tej dobi prejeli nad milijon dinarjev — Zavarovanje je podaljšano tudi za L1939» Na današnji dan pred 10 Teti je »Jutro« objavilo, da je kot novoletno darilo svojim naročnikom sklenilo nezgodno zavarovanje za slučaj smrti za 10 000 din Ko so se takrat vršila pogajanja za to veliko zavarovanje, nisem niti slutil da bo stvar zavzela obseg. kakršen se lahko danes ob 10 etnici nesporno usatovi. 2e takrat je bilo j a vi j eno. da gre za eno največrh, privatno-pravnib zavarovalnih pogodb, saj ie bilo izdanih takrat 19.000 polic pa 10.0fl0 din. toref ssknpno zavarovalno vsoto 190 milijonov dinarjev. * Jutro« je takrat objavilo: »Na pragu novega leta »Jutro« tudi letos ni pozabilo na svoje naročnike, ki tv-rijo glasni steber vedn večjera in lepšega razvoja našega lista Mislili smo Dred vsem na one naše naročnike in rodbine, ki jib zadene kaka huda nezeoda Vsaka smrt v rodbini je huda: huda zato. ker iztrga živ de1 iz rod-b'nskega telesa huda pa tudi zato ker nakoplje na nesrečno rodbino še veli" ke denarne skrbi Toda najhuje je prizadeta rodb'na. ako jo nezgoda nenadoma oropa očeta, gospodarja.« Zadeva je bila. če odkrito rečem, miši iena takrat kot poizkus za dobo ene?a leta. Saj je bila tedaj še prilič-na konjunktura, ki je dovoljevala veliko režijsko obremenitev Konjunktura je sicer kmalu fenjala tudi za časo-pisie. toda medtem se je .izkazalo da predstavlja to »Jutrovo« nezgodno zavarovanje vprav kruto potrebo neštetih naročnikov, saj se je v premnogih primerih ugotovilo, da je bila dajatev iz tega nezgodnega zavarovanja edina podDora. ki jo je prejé'a naročnikova družina, kar dokazuje, kako malo so ljudje pri nas zavarovani. Ne pretiravam če rečem, da je bilo v zvezi s to veliko socialno akcijo, iz* plačano doslej preko 1,000.000 dinarjev. Konzorciju »Jutra« je bilo mogoče vzdržati ta brèmena samo na ta način, da so se tudi naročniki v resnici zavedali svoje dolžnosti in plačevali dospe-vajočo naročnino ob zapadlosti brez ot> omini e vanj a. Zavarovalna vsota 10 000 din sama zase ni visoka, vendar predstavlja veliko podporo in pomoč preostalim v prvi sili, da se zamorejo v izoremenjenili razmerah na novo gospodarsko orientirati. Ne bom pozab'1 prvega vtisa, ko ie bila izplačana prvič zavarovalna vsota že ob prvem mesecu trajanja pogodbe mladi vdovi po nesrečnem železniškem uradniku Sama je ostala revica z dvema majhn'ma hčerkama in »Jutrova« pomoč je bila za njo v mesecih, ko je čakala na odmero in nakazilo pokojnine. vprav edina podpora v on;h težkih dneh Nesreča je hote a, da sta se potem še v istem mesecu ponesrečila dva člana — naročn;ka. Eden od teh ie bil državni a drugi privatni uradnik in v obeh primerih se gotovo rodbini še danes sponrniata nepričakovane visoke podpore ki sts jo biti deležni potom »Jutrovega« zavarovanja. Ce vzamem v obzir, da je »Jutrov« dobri vzgled imel odziv tudi drugod in so tudi drugi časopisi povzeli to idejo, čeprav ne v isti pravni obliki pravilne zavarovalne pogodbe, moram priznati, da je bila »deja za najširše plasti naroda zelo koristna in plodonosna. »Jutrove« naročnike je pomagala povezati v neko druž;no da so medsebojno informirani o nesrečah, ki zadenejo so-naročn ka. Po svojem obsegu in koristnosti predstavlja »Jutrovo« nezgodno zavarovanje edinstveno socialno akcijo, gotovo največjo po svojem obsegu, ki si jo je privatno podjetie prostovoljno nalovilo, kaže pa tudi-solidno osnovo, da je to akcijo lahko celo desetletje stalno vzdrževalo in danes ni več dvoma, da bo ostalo »Jutrovo« nezgodno zavaroyanje trajna ustanova. Pravno predstavna »Jutrova« pogodba tipičen primer zavarovanja v korist tretjega, kakor ga predvideva § 59 zakona o zavarovalni pogodbi, Zavaro-vatelj sklene pogodbo z zavarovalcem v lastnem imenu za interes tretje osebe. Pri takšni pogodbi uveljavlja zava-rovatelj lahko s>mo pravico do zavarovalne listine,:,vse druge pravice iz pogodbe pa ima v lastnem imenu zava-rovanec-koristn'k v kolikor je v posesti zavarovalne Mstine Letos so se zavarovalni pogoji še v toliko izpopolnili. da so izisecne krite tudi nezgode pri gasilskih aMjah* kar doslej ni bilo povsem jasno razvidno iz splošnih za varovalnih pogojev in kar so po^eb. j še izrecno ž^Vle gasilske orean;7tcij» potom svojih predstavnikov pri upravi »Jutra«. Rekel bi, da je skoro nekaka igra usode, da sem pred 10 leti sklenil to zavarovanje za zavarovalnico »Triglav« in je bila pogodba pri tem zavo- du v veljav) vse do leta 1934 Letos za lOletnico pa z zadoščenjem konstatiram ,da se je konzorcij obrnil zopet name radi prevzema tega zavarovanja po »Zedinjeni zavarovalnici d. d.«, fi-lijalni direkciji v Ljubljani, katere predstavnik sem in se je tako v 11. letu trajanja pogodba vrnila k prvotne* mu iniciatorju. Ko konzorciju čestitam k njegovemu trajnemu razumevanju za socialne potrebe naročnikov, želim, da bi se našle še nove možnosti, ki bi krog naročnikov medsebojno 5e bolj povezale. Dr. Ladislav Lajovic Zahvala za »Jutrovo« zavarovalnino L. 1938. je bil mladi orožnik Anton Hltt zadnja žrtev smrtne nesreče iz vrst naročnikov „Jutra" Ljubljana, 31. decembra Večkrat se je že zgodilo, da so bili »Jutrove« zavarovalnine deležni tudi svojci onih javnih uslužbencev, ki so svojemu težkemu in odgovornemu poklicu žrtvovali tudi svoje življenje. Med njimi je bilo več železničarjev in orožnikov. Ker so Uli vs< kot naročaiki lista ravno tako vestni kakor v svoji težavni in odgovorni službi, so bili svojci deležni »Jutrove« zavarovalnine, ki jim je bila dobrodoš a pomoč. Tudi zadnja letošnja zavarovalnina je bila izplačana vdovi požrtvovalnega orožnika, ki je pri izvrševanju naporne službe izgubil življenje. To je bil 361etni orožniški podnarednik Anton Hiti, doma iz Cerknice pri Logat- cu. Služboval Je v Jelst na otoku Hvaru. Ko se je 26. septembra 1938. po šolskem streljanju na Hvaru vračal na svojo postajo, je tako nesrečno padel, da je tri dni pozneje v splitski bolnišnici podlegel poškodbam. Zdravniki so zaman storili vse, da bi mlademu, vestnemu orožniku rešili življenje. Pokopali so ga 1. oktobra na splitskem pokopališču črti veliki udeležbi tovarišev, predstojnikov in članov slovenske ko'onije v Splitu. Nesrečni Anton Hiti je bil poročen komaj leto dni In na dan njegove smrti je bila obletnica njegove poroke in 131etnica aktivne orožniške službe. pokojnikova vdova je poslala z Jelše v objavo naslednjo zahvalo s Najtopleje Be zahvaljujem za zavarovalnino v znesku 10.000 din. ki mi je bila od zavarovalnega društva »Jugos'avije< izplačana po tragični smrti soproga Antona Hitija, ki je bil zavarovan kot vsi ostali »Jutrovi« naročniki. Ta zavarovalnina je bila velika, edina pomoč, ki sem je bila v najhujših dneh deležna kot v tujih krajih od vseh zapuščena reva. Zavarovalnina mi je bila izplačana baš za božične praznike in moia prva skrb je bila tedaj plačilo »Jutrove« naročnine, ker znam pač sama najbolje ceniti veliko človekoljubno skrb uprave tega lista za naročni ke. Jelša na Hvaru, 28. decembra 1938. Anica Hiti Ne vemo ne ure ne dneva •. • L. 1938« je bilo izplačanih 12 „Jutrovih" posmrtnin Vsaka smrt v rodbini je huda Huda zato ker iztrga živ del iz rodbi's>keaa telesa, huda pa tudi zato. ker nakoplje v težkih časih nesrečni rodbini še velike denarne skrbi Najhuje je prizadeta rodbina ako jo nesreča nenadoma oropa očeta in red-nika Vsako zavarovanje, zlasti nezgodno, je velike gospodarske in socialne važnosti. »Jutro« je pokazalo prvo * Sloveniji za vse to veliko razumevanje ter uvedlo zavarovanje svojih naročnikov To zavarovanje ni naročniku nobene breme. saj je njegov edini pogoj. poravnana naročnina. »Jutro« ne želi biti svojim naročnikom in čitateljem le dober informator, temveč vedno tudi iskren in koristen prijatelj. Zato vedno misli tudi na to. kako bi jim moglo biti v pomoč Razne akcije za siroma ke. za pridne dijake, za letovanje mladine na morju in na planinah, organizacija ce nenih potovanj, razni razpisi nagrad za mia dino — vse to pač dovolj dokazuje tskre-no in koristno prijateljstvo Kol eno naipo membnejših akcij. fco', socialno zadevo prve vrste, pa smatra »Jutro« zavarovanje svojih naročnikov. Že rezultati prvega leta 1929 so pokazali, da so bile dobrote tega zavarovanja de- teine bai rodbine nepremožnih, drugod nezavarovanih ljudi in da je bila »Jutrova« po>mrtnina 10.000 din za svojce velika »te na in tolažba v najbolj ne»rečnih, najbo! skrbi polnih urah Deset in še več najhuj ših nesreč pride na leto wi vsakokrat j »Jutrova« zavarovalnina velika pomoč. Vsa ko leto pa je tudi po nekaj žalostnih pri merov. da ob najhujši nesreči zava ovalni na ne more biti izplačana, ker naročniki niso izpolnili njenega edinega pogoja. Ve (javnost zavarovalnine je odvisna od tak. majhne pozornosti vsakega naročnika, Az je na vsak način velika površnost, če se primeri, da zava-ovalna pogodba zaradi ne plačane zavarovalnine ni veljavna. Z orožniiikim pod narednikom Antonom Hitijem vred je v enem letu izgubilo pn raznovrstnih nesrečah življenje 14 »Jutro vih« na očnikov. V d vana/H ih primerih je bila zavarovalnina izplačana, v dveh pa ne. ker naročnina ni bila poravnana. Smrtne žrtve so: Ivan Franetič, vlakovodja. ki je 14. decembra 1937. izgubil življenje pri prometni nesreči na postaji Jasenovac. Za va-oval ni-na je bila izplačana njegovi soprogi Mariji Filip Bizjak, ugledni ljubljanski krznar je postal 19 novembra 1937 žrtev avtomobilske nesreče m je v bolnišnici v Trstu podlegel hudim poškodbam Zava-ovalnina je bila .zpla:ana njegovi soprogi i'ranjl Franc Fajdiga, trgovec v Kamniku, se je hudo poškodoval pri avtomobilski nesreči 6 avgusta 1937 in je poškodbam 20 dni pozneje podlegel. Zavarovalnino je dobila njegova soproga Ivanka Jakob Kunstelj. gostilničar in trgovec. Gorje-Bled. je bil tudi žrtev avtomobilske noreče, ki se je pripetila 19 oktobra 19Ì7 Zavarovalnica fe prostovoljno izplačala ■>000 din. uprava »Jutra« pa je dodala 1000 di n. ker izplačilo celotne zavarovalnine za radi prekoračenja starostne meje ni bilo upravičeno. Milko Križman, šolski upravitelj na Pia nini pri Sevnici, je pade' na ledeni poti in si zlomil nogo Nastale so komplikacije in ugledni šolnik je 4. avgusta 1937 umrl Zavarovalnino je prejela njegova soproga He-dvika. Andrej Tavčar, mesar in gostilničar iz Gornjega Logatca je izgubil življenje 29 lunija 19<8 pri hudi avtomobilski nesreči nred f^brom Zavarovalnina je bila izplačana njegovi soprogi Emi. Martin Kufiler. trgovski uslužbenec iz Stožic pri LiuhPani. je bil 13. julija 1938 do >mrti povožen od ljubi lanskega tram vaja pri tromostovju. Zavarovalnino je dobila njegova soproga Apolonija. Ivan S*are. restavrate-r z Blejske Dobrave, je postal žrtev smrtne ne>rece 22. marca 1958 in je bila zavarovalnina izplačana njegovi sop-ogi M ìriji Roman Matz, avtoprevoznik iz Maribora, je 4 aprila 193b padel po stopnicah in se tako hudo poškodoval, da je kmalu umrl Zavarovalnino je prejela njegova soproga Marija. Janko Lani. poštn? uslužbenec v Ljubi ja ni je postal smrtna žrtev prometne nesreče 20 .junija 1938 pri Domžalah Zavarovalnino je dobila njegova soproga Jožefa. Andrej Ivančič, trgovski uslužbenec v Ljubljani, je 20 julija 19*8 utonil v Ljub Ijanici. Delno zavarovalnino je prejela njegova soproga Ana. Pred 300 leti Gospodarstvo « Hotelske in gostilniške tek se v Ljubljani Ljubljansko gostilniško združenje nam je poslalo: Jvj.es.-o Ljubljana ni turistično me3to. To dokazuje urauna statistika, ki ugotavlja, da prispejo v Ljubljano samo okoii 3% letov ščarjtv, to je tistih, ki pridejo v Ljubljano na oddih ali počitek. Vsi ostali pa so poslovni ljudje, ki imajo v Ljubljani opravka v trgovinskih poslih aL pa imajo uradne opravke pri oblastvih. Vseh teh 97% ima interes na najmanjšem izdatku v mestu. Ljubljana je v pogledu tujskega prometa le izrazito tranzitno mesto, baj uradna statist ka ugotavlja, da ne odpadeta na eno osebo niti dve nečnini. Ljubljana nima takih zanimivosti, ki bi mogle tujce zadrževati dalje časa v mestu. Zato je napačno, če se trdi, da se modernizacija mesta (kanalizacijo, asfaltiranje cest. povečanje električne razsvetljave, naprava parkov itd.) izvršuje samo zaradi tujskega prometa, ko se vendar vse to izvršuje v prvi vrsti v prid občanov. Vsak izmed teh gostov, k. biva v Ljubljani po poslovnih ali uraanih opravkih, gleda na končno številko računa in ga prav nič ne interes ra, kam in v ime kakega naslova gre denar. ki ga plača v hotelu. Vsak gost pa se obregne samo ob hotel, češ da je b.vanje v hotelu tako drago. česar pa so krive le visoke dajatve in predvsem visoka hotelska taksa Zato se poslovni svet ogiba Ljubljane :n si uredi svoje posle tako da čimprej zapusti Ljubljano in da sploh ne prenočuje ali pa prenočuje v manjših mestih in krajih izven Ljubljane kjer so takse in s tem tudi cene izdatno n:žje. V Ljubljani so tudi v drugem pogledu prev soke inriirektne daiatve Na pr. voda. elektrika plin trošarine, uvoznina in drugo. Vse to zv'Suje cene in odganja industrijo in obrt iz našega mesta in s tem tudi naše goste. Ljubljana postaja čedalje bolj uradniško in študentovsko mesto ter bo počasi gospodarsko propadla. Sosedne države s pravim tujskim prometom tujske takse ali sploh nimajo, kakor na pr. Nem-č.ja, ali pa imajo nižjo. Tako v Svici ne doseže niti polovice ljubljanske hotelske takse. V Italiji doseže največ 10%, v Grčiji pa največ 8%. Neovrgljivo je torej, da so pri nas cene visoke zaradi previsokih mestnih taks in drugih dajatev. Drugje gredo tujskemu prometu mnogo bolj na roko in ga ne obremenjujejo s tako visokimi dajatvami. Zato .majo drugod tudi jahko nižje cene in torej tudi več uspeha v tujskem prometu. Krivičnost davščine na potrošnjo obstoji predvsem v tem, ker je ne plača noben drug pr.dobitni stan razen gostinskega. Prevalitev te davščine na gosta je v praksi nemogoča, ker bi imelo s tem največjo škodo postrežno osebje. Gost namreč ne da nobene napitnine, ako se terja od nje ga plačilo te davščine. Vsak tujec se seseda čudi in se brani plačati to socialno davščino, ki je ni nikjer drugje v tej obliki. Pavšalacija slon. na napačni odmerni podlagi, ker je večina konzuma izpod 5 din. če bi se ti računski 1 stki dejansko plačevali po gostih, bi ta davščina ne done-sla niti tretjine pavšala. To in pa določba uredbe, ki ne dopušča prevalitve pavšala na postrežno osebje, a se jo gost brani plačati je baš dokaz da gre ta davščina na potrošnjo res iz žepa gostilniškega podjetnika. Samo to se Je na vsedržavni konferenci hotelirjev, kavarnarjev In resta vra ter je v ugotavljalo na Sušaku. Gost Iniški stan upravičeno vztraja na teh svojih ugotovitvah in trditvah in trdno upa. da se bo zn:žanje hotelske takse doseglo vsaj nn polovico davščina na potrošnjo pa popolnoma odpravila. Direktor Reichsfcanke Ecke je te dni iz. jav.l, da je letos vrednost nemškega izvoza za 700 milijonov mark manjša kakor lani, d očim znaša zmanjšanje vrednosti uvoza le 200 milijonov mark. Zlasti je v zadnjih mesecih občutno nazadoval nemšk izvoz v Zedinjene države, kjer propagirajo bojkot nemškega blaga Pov šanje delovnega časa zaradi povečanja nemške domaČe produkcije sirovia je smatrati kot nekak protiutež Nemčije proti bojkotn.m akcijam v tujini. V zvezi s podaljšanjem delovnega Casa je značilna tud. naredba, ki jo je izdal predsednik nemškega državnega urada za posredovanje dela, po kateri morajo lokalni uradi za posredovanje dela prepreč.ti, da bi se avstrnsk' delavci ki so po priklju- vi sprejeli delo v stari Nemčiji, vrnil, v Avstrijo. Uradi za posredovanje dela v Avstriji morajo takim delavcem, ki se vrnejo dodelit; novo delo spet na področju stare Nemčije. Dunajski »Völkischer Beobachter« pravi, da avstrijski delavci zapuščajo delo v Nemčiji zaradi tega, češ da se ne morejo navaditi na tempo dela in na nemško hrano. Dattorni dslavnik v Nemčiji Ì7 V»*«5re smeri vidite 7 krogov? • ' i — Že pre3 meseci so v NemCji zaradi po-n » n n i anja delavcev povišali redni delovni čas "v nekater h strokah na 8 in pol ure. Zdaj pa poročajo iz Berlina, da se 1. januarja 1.1939. v določenih primerih poviša delovni čas na 10 ur dnevno. Formalno bo tudi še v bodoče veljal 8-urni delavnik, ki pa se lahko podaljša na 10 ur. če bodo to zahtevali splošni interesi. V izrednih primerih se lahko podaljša delovni Ca« do 16 ur dnevno. In sicer enkrat v treh tednih Po novih predpisih se za čiščenje strojev in delavnic ne plačajo več mezde za nad ure. Izjemni 16-urni delovni čas se že izvaja pri gradnji utrdb ob francoski meji na takozvani Siegfriedovi liniji. V Nemčiji pr iman'kuje predvsem strokovnih de'avc.v. ker je potreba takih strokovnih 'Jeleucev zaradi ogromnih državn'h naročil v zvezi z oboroževanjem znatno narasla. Od podaljšanja delovnega časa pa si obetajo predvsem pocenitev produkcije umetnih in nadomestn h slrovin, ki so v mnogih primerih znatno dražje kakor naravne sirov ne, uvožene Iz tujine. Isto velja tudi glede izkoriščanja manjvredne železne rude v rudnikih družbe Re chswerke Hermann Göring. Ta železna ruda ima le majhen odstotek železa, kar znatno po-dražuje produkcijo. Kakor kaže, bo Nemčija prisiljena nadalje zmanšati uvoz nozemske železne rude ln drugih inozemskih »rovin ter Izsilit nadaljnje povečanje produkcije domače že jezne rude tn domaČih ter sntetičnlh si rovin. ker nemški Izvoz v inozemstvo nn zf^uje in i-nt i:; 'v.l. nrm^kih i-) '. Blagovna triiSča «ITO + BudlmpeStanska termlnska borza (31. decembra). Tendenca nepravi ln? Promet miren. Rž: za mare 14.40 — 14.42, za maj 14.79 — 14.80. Turščica: za maj 14.88 — 14.90, za junij 15.26 — 15.30. U\IMA + Mariborski svinjski sejem (30. decembra). Okoliški kmetje so pr peljali 37 r ilcev, prodanih pa jih je bilo 19. Cene so ;>ile: prascem 7 do 9 tednov starim, 130 'o 190, 3.do 4 mesece 210 do 260. 5 do 7 mesecev 300 do 490 8 do 10 mesecev 510 o 580, leto dni starim 700 do 1050 din. Pr hodnji svinjski sejem bo 5. januarja. V Ameriki Zakonska žen» svoji prijateljici: »Zdaj n pa ve; rie Jognaia. kje prebije moj ž vse ve?: ?:« <: ' T: a j nr pove 6? Kako si pa * se " to re^rčakovano , i i . ?a ai S2U1 ga dobila — Pri jat na: : jia Naše novoletno darilo: Sto nagrad razdeli ..Jutro" med slovensko mladino Krasen uspeh božičnega nagradnega natečaja Ko je stric Matic razpisal letošnji — pardon, lanski, saj smo danes vendar že prestopili prag Novega leta! — božični natečaj, je zapisal v uvodu, da bodo otroci nekoliko razočarani, ko preberejo pogoje. Kajti namen natečaja je bil, da pridejo nagrade v roke tistim tovarišem in tova-rišicam izžrebancev, ki v letošnji hudi zimi najbolj trpijo. A ne! Prav ta božični nagradni natečaj je imel čudovito lep odziv Tako lep, da je zdaj stric Matic razočaran, oziroma — hitro popravimo! — očaran, ko je sprevidel po tolikerih pismih svojih mladih prijateljev in prijateljic, da je ubral pravo struno. Stricu Maticu ni treba dosti govoriti in razlagati, ko lahko govorijo in pričujejo pisma sama iz vseh krajev Slovenije pa tudi iz raznih krajev Jugoslavije in izza meje. Vseh pisem je prejel stric Matic 1213. Ko jih je samo površno pregledal, da ugotovi katere naloge so pravilno rešene, jih je moral izločiti 205. Ostalo jih je torej še 1008. Pomislite, otroci, v treh kratkih dneh je bilo treba vseh teh tisoč pisem podrobneje pregledati. Razodela se je žalostna, prežalostna slika tegob in zadreg, nesreč in uboščine, ki domuje po slovenskih krajih. Najhujše pa je, da so z nesrečo in revščino prizadeti otroci, ki morajo dan za dneh hoditi v šolo, ne da bi imeli toplo obleko za pot in, kadar se vrnejo iz šole, toplo kosilce in toplo sobo. Pisma, ki jih bomo objavili, nam bodo razodela več, kakor more stric Matic sam povedati. Po vseh teh pismih bo namrič treba še kakšno pošteno besedo izpregovo-riti. Zaenkrat pa je naloga strica Matica ta, da pove pravilno rešitev nagradne uganke in da razdeli razpisane nagrade. Pravilna rešitev Ni samo ena, marveč jih je več, a vsaka mora ustreči naši zahtevi, da dajo po štiri številke seštete v posameznih vrstah, kakor tudi povprek od kota do kota skupno vsoto 38. Za primer pravilne re-navajamo: 5 10 6 17 * 8 12 3 16 7 11 4 2 13 9 14 Večina »Jutrovčkov« nam je navedla, da so imeli s to uganko precej opravka, kar pa za prebavo pri božičnih praznikih ni nič škodovalo. Bistrejši računarji so se spet zavzeli, da stric Matic razpisuje tako lahko nagrado. I, seveda, vsem bistrim glavicam po širni Sloveniji tudi stric Matic ne more vselej ustreči. Veselilo pa ga je, da so se nagradne uganke lotili tudi odrasli čitatelji »Jutra«, ki pri žrebanju seveda niso mogli biti upoštevani. A kakor rečeno, glavni namen božičnega nagradnega tekmovanja je bil, da se izkažejo fantki in punčke v plemenitem tovarištvu in da morebitno nagrado — v kolikor je sami bridko ne potrebujejo Izročijo svojim trpečim sošolcem in sošolkam. V tem pogledu je bil namen natečaja tako častno dosežen, da lahko stric Matic čestita samemu sebi in se obenem s toplim priznanjem zahvali vsem, ki so pravilno razumeli božični natečaj. Edino, kar more obžalovati, je to, da nima več kakor sto nagrad, medtem ko bi jih v resnici komaj 1000 zadostovalo. Toda začetek je storjen in stric Matic bo razmišljal dalje. Cas poteka in z njim pridejo tudi novi prevdarki. Zdaj pa brž k nagrajencem! častna nagrada: zlato nalivno pero Stric Matic je obljubil častno nagrado tistemu, ki nam bo najlepše opisal, kako hoče nagrado v obleki ali denarju oddati dlje Prebiral je in se je težko odločil. Naposled je vendar presodi lin pričakuje, da bodo z njim vred istega mnenja vsi, ki prečitajo nas'ednje srčkano pisemce: Dragi stric Matic/ Če izžrebaš mi nagrado, Ti iz srca bom hvaležna. Nisem hčerka staršev bogatih, pač pa revnega, bolehnega rudarja. Sem brez dobre mamice, da bi toplo me oblekla, dobrih dajala mi nasvetov, pritisnila me k sebi in me ohrabn'a, kadar je moje sr-čece najbolj žalostno in omamljeno, da si ne vem pomagati. Ampak imam sošolko, ki je nagrade bolj potrebna kakor jaz. Zato hočem nagrado njej podariti za rojstni dan m jo razveseliti vsaj sedaj, ko priložnost imam. Vem, da ugibaš, stric Matic, zakaj je ona najbolj potrebna. Stric Matic, pogledat pridi, pa se boš bridko jokali Mamo ima vso botano. ~z roko suho. ata vsega izčrpanega, za delo vsega nezmožrega. brezposelnega že 14 let. Zraven pa še pet bratcev in sestric. Žive v koči, sezidani iz ilovice, raznoke so velike, da bi po štiri prste vtaknil vanjo. Moja sošolka Ivanka menda kruha sploh še nikdar jedla ni. Zatorej, stric Matic, bodi pravičen in daj nagrado Ivankici. Zbogom, ttric Matic! Pozdravlja Te Mila JavoriVova, učenka IV razreda na Lokih PodkraJ it. 20. Zagorje ob Savi. Draga Mila! Stric Matic Ti te dni pošlje zlato nalivno pero. Gotovo boš znala z njim lepo ravnati in ga boš dolgo varo- J vala v prijazen spomin na dobro delo, ki si ga storila ob božiču 1938 Ustreženo je tudi tvoji presrčni želji: Ivanka dobi od »Jutra« blago za toplo obleko. Blago z vso podlogo za dečke do 14* leta: 1. Stanko Zablačan iz Mar bora, Komen-skega trg 6, je sklenil, kakor nam p'še, da bo dal darilo 9 letnemu Jožeku, drobčka-nemu, toda bistremu dečku Jožek vsak dan prosi od hiše do hiše za košček kruha. da ga nese bolni materi. Revček nima ne obleke ne čevljev, ter hodi okros skoraj bos, raztrgan in lačen v tej hudi zimi. Pa tudi očeta nima več. 2. Mirko Dovjak, učenec IV. razreda osnovne šole v Litiji, izroči nagrado svojemu sošolcu Ivanu, ki ima do šole dobre pol ure hoda. V šolo pride redno vsak dan, naj bo mrzlo, dež ali sneg. Je zelo priden Zadnje dni. ko je bilo prav mrzlo, se je tresel in večkrat potožil, da ga zebe. V šolo hodi samo v zelo slabi tanki srajci s kratkimi rokavi, hlačkah in suknjiču Tudi obut ni dobro Hodi vedno v istem oblačilu v šolo in je torej res potreben »Jutrove« pomoči. 3. Dušan Dobrovoljc, učenec III a razreda v Šmarju pri Jelšah, bo razveselil svojega prijatelja Ivana, o katerem nam p'še: »Oče mu je umrl, a mati je slepa. Kako mora biti to hudo, prav posebno še, ko je siromašna in ne more nuditi svojemu otroku najpotrebnejšega. Fantek se mi smili, ko prihaja v šolo in ga zebe, ker ni dosti oblačen Srčno rad mu odstopim darilo, ako ga slučajno dobim pri žrebanju.« 4. Roman Javoršek, učenec I razreda iz Podkraja 7., Zagorje ob Savi, še ne zna pisati drugače, kakor s tiskanimi črkami in je napisal: »DRAGI STRIC MATIC! NIMAM MAME, DA BI MI KUPILA TOPLO OBLEKO. SEM 2E MIKLAVŽU PISAL, NAJ MI JO PRINESE, PA JE ZGRESU, KO SMO DOMA V HOSTI ATA PRAVI. DA GA SPLOH NI CE PA TI STRIC MATIC SI ZARES, DAJ MI, TE PROSIM ZA NAGRADO OBLEKO, DA ME NE BO ZEBLO, KO BOM SOV V SOLO IN IZ SOLE DOMOV. SEDAJ SE VSELEJ PRIJOKAM DOMOV, KO PA ME TAKO ZEBE.« — Tako, vidiš, Romanček, ko prejmeš toplo obleko od »Jutra«, te pa ne bo več zeblo in se ne bo treba vsak dan jokati Enkrat se boš vendar smejal! 5 Milanček Vauda iz Vojnika nam je sporcčil: »Ce bom izžreban, bom dal nagrado prijatelju, ki je zelo reven. Njegov oče je brezposelni mizar, zelo bolan, ima jetiko Njesova mati je odšla že spomladi iskat zaslužka nekam v Dalmacijo, obljubila je. da bo mesečno pošiljala denar domov Odtlej ne vedo, kje je. Moj tovariš je tako bolan, suši se mu desna roka. Ima še enega brata in sestro. V hiši je grozna revščina Prijateljček se z menoj igra in se pri nas ogreje.« 6. Karel Ingolič, učenec VI. razreda na Spodnji Polskavi 71, pošta Pragarsko nam piše: »Ko sem se večkrat med glavnim odmorom izprehajal v šoli po hodniku, sem videl in še vedno vidim zelo revne otroke. Kadar sem opazil v šoli dva brata, mi je posebno tesno postalo Stiskala sta se k peči, kajti njuna obleka je tako revna, da ju komaj prekriva. V šoli se dobro učita. Nagrado odstopim tema dvema bratoma, da bosta imela kaj obleči.« 7. Miloš Pristov, učenec III. razreda v Rakitni, bo iz srca rad pcdaril blago za obleko z vso podlogo sošolcu Jošku, čigar oče se je izgubil v tujini. Za Joška sk.bi le uboga mati. ki je bolehna, miloščina pa je majhna, ker Rakitna pač ni premožna vas. 8. Rajko Bajt, učenec VI. razreda na Trati v Poljanski dolini bo razveselil svojega srčno ljubljenega prijatelja Franceta, ki živi s pridno materjo v napol podrti koči sredi vasi. — Rajko! Lepo si napisal stricu Maticu, kako nameravaš storiti z nagrado. Le napravi tako, kakor si zamislil. 9. Franjo Korun, Trnava. pošta Oomilj-sko, izroča svojo nagrado tovarišu Francetu, sinu siromašnega mbarja v Orlji vasi Francetova sestrica je bolehna in gre skoraj ves zaslužek za zdravila. 10. Zvonko Wochl, učenec Il.a razreda na Viču, Bonifacij eva 172. Obleke za deklic 2: 1. Mila Javorškova, ki jo je stric Matic odlikoval s častno nagrado — zlatim nalivnim peresom — odstopi blago za deklico svoji prijateljici Ivanki. 2. Tatjana in Ljubica Brus odstopita svojo nagrado prijateljici Mariji Iz Tatja-ninega pisma povzame stric Matic naslednje stavke: »Vidiš, smili se mi prijateljica Marija, ker je dobra in pridna deklica, a je sirota brez očeta Umrl ji je za posledicami vojne. Njena mamica ne dobiva za njim nikake podpore, poleg tega pa je še težko bolna, ter brez zaslužka in Marija ima same žalostne dni. Tudi mi nismo premožni. Ali jaz, bratec in sestrica smo brezmejno bogati, ker Imamo tatkovo in majkino ljubezen.« — Tako je! Tudi Ljubica je napisala prisrčno pisemce in stric Matic s'"di, da ima Ljubica bistro glavico, ker mu je takole zabrusPa: »Gotovo si mislil, da si bomo ob tej nalogi zelo belili glavo. Toda Imdo si se zmotil. Bila je prav lahki.« Le potrpljenje, Ljubica, bo 1 pa drugič nekaj strašno hudega! Seveda! — f ',V- ■ f. To je doseglo samo Terpentinovo milo »OVEN«, ki krasno pere in ohranja perilo! 3. Marica Zabukoškova, učenka V. razreda v Šmarju pri Jelšah, odstopa svojo nagrado prijateljici Veri v Dvoru, ki ima 8 bratov in sestric in je še v snegu in mrazu prihajala v sokolsko telovadnico brez nogavic. 4. Nada Štuhec, dijakinja I. realne gimnazije v Mariboru, je hčerka učitelja v Trbonjah pri Vuzenici. In tam živi siromašna družina, o kateri nam piše Nada: »Imajo sedem otrok, nimajo ne kruha, mleka sploh ne poznajo. Obdarila bom njihovo hčerko Marijo, ki je majhna in slabotna, njej bi dala vse. 5. Ivica Oblakova, VI. razred na Viču 172, je iz desetčlanske družine. Da je nagrada prišla v prave roke, sodi stric Matic, ko je prepral njeno pismo. 6. Zora Spindierjeva, učenka IV. razreda meščanske šole v Vojniku pri Celju, je hčerka pismonoše in bo odstopila nagrado ubožni družinici, o kateri nam je napisala obširno, ganljivo poročilo. Osrečila bo najstarejšo hčerko te družine, desetletno Anico. 7. Tanja Pivčeva, dijakinja II. realne gimnazije v Celju, hčerka šolskega upravitelja v 2alcu, odstopi nagrado součenki Nadi, ki je iz enajstčlanske železničarske družine 8. Sonja Willenpartova, učenka III. razreda ženske realne gimnazije v Ljubljani, se spominja svoje tovarišice Mire, ki je pridna učenka in bo nekoč morda še sloveča pevka. Oče je invalid in Mira zasluži »Jutrovo« darilo. 9. Mar j anca Turkova iz Brežic 54 odstopi svojo nagrado tisti tovarišici, ki je v ondotnem okolišu najbolj potrebna: Ančka je učenka III. razreda osnovne šole, ima še tri sestrice in bratca, očeta nimajo, mama pa dela v tovarni opeko. Stanujejo v borni koči v Zverinjaku. 10. Majda Schuber to va, učenka 1 razreda H. meščanske šole v Ljubljani, poklanja. darilo svoji revni prijateljici Stani. Za druž no šestih otrok skrbi samo mati vdova. Po en volneni sviter prejmejo naslednji nagrajenci: 1. Mihaela Rajnerjeva, učenka V. razreda na Javorniku 115, ki odstopi nagrado 13 letni tovarišici Ivanki iz devetčlanske družine. 2. Štefka Permoserjeva, učenka 5. razreda osnovne šole v Studencih pri Mariboru, Vodnikova 17. je najmlajša hčerka matere vdove s 5 nepreskrbljenimi otroci. 3. Edo Stračanek, učenec IV. razreda osnovne šole v Stranicah pri Konjicah, odstopi nagrado ubožnemu tovarišu, saj je v tistem kraju mnogo siromašnih otrok. 4. Branko Tankovic, učenec I razreda meščanske šole v Zagrebu, Vlaška ulica 94 b. 5. Boris Jager, dijak v Ljubljani, odstopa nagrado sinu delavca Raška Rade-viča v Podgorici, Letičeva ulica 21. 6. Franc 2ivko, učenec osnovne Sole v Toplicah pri Zagorju ob Savi 7. Cecilija Koroščeva, učenka IV. b razreda v Kasazah pri Petrovčah. 8. Franci Vreš, djak v Trebnjem na Dolenjskem, obdaruje siromašnega otroka iz sedemčlanske družine. 9. Andrej Lovše, učenec V. razreda osnovne šole v Polju; sin vojnega invalida, ki se je nedavno ponesrečil pri delu. 10. Norbe.t Drugovič, učenec ILb razreda osnovne šole v Celju, odstopi darilo prijatelju Rajku, s katerim se igra in ki prebiva v kleti. Zimsko perilo za deklice 1. Roz'.ne in zadnji se je pridružil vodja sarajevske podružnice »Putnika«, Ante Roje, ki je romanje organiziral. Gimnastika za dame in otroke, za mlado in staro. Gimnastika za debelo ln sloko, krepko in 3labotno. Gimnastika za dobro držo, prožno hojo in graciozne kretnje. Gimnastika w vzbuja dobro voljo in veselje do življenja. lisa Druškovič, Kersnikova ulica 8 zaSla-miCem. Pojasnila od 17.—19. * Zahvala vsem dobrotnikom bednih slepih. Društvo slepih v Ljubljani ima dolžnost in čast, da se ob koncu leta v Imenu vseh bednih slepih iskreno in prisrčno zahvaljuje velikodušnim dobrotnikom, kl so med letom naklonili slepim volila in razne darove v blagu ali denarju. Vsem naj bo izrečena tisočera hvala, ker eo pomagali lajšati bedo in gorje največjim rer.ežem na svetu. Društvo se dobrotnikom zahvaljuje v nadi, da bo slepim revežem ostala dobrotljivcst naklonjena tudi v prihodnjem letu Jo da bo našla mnogo posnemovalcev. Usmilite se revežev, katere je useda vrgla v temo. Društvo želi vsem plemenitim dobrotnikom in zaščitnikom slepih srečno novo leto! * Odbor za postavitev nagrobnega spomenika dr. Ivanu Lahu, Ljubljana, ima čekovni račun št. 17839. * Vodnikova družba želi vsem svojim sotrudnikom, poverjenikom in članom srečno in zadovoljno novo leto. * »Zvonček« stopi s pestro januarsko številko, ki izide te dni. v svoje 40. leto. čita ga slovenska mlad na po vsem svetu. — V Italiji je prevzela prodajo in razpošiljanje »Zvončka« tvrdka Giovanni Paro-vel, Trieste, casella postale 593. — Starši, naročajte »Zvonček« svoji deci, rodoljubi, darujte v »Zvončkov« sklad! * timrt škileča vujvo jnskeara novinarja. V Novem Sadu je umrl 69-letni novinar Lavoslav Selinger, ki je bil v zadnjem času dopisnik zagrebškega »Jugosloven-skega Lloyda«. Umrl ie takorekoč za ured niško mizo, ker je delil kruto usodo velikega števila pokicnih tovarišev, ki nimajo pokoininskega zavarovanja in moralo delati, dokler jim pero ne pade iz rok. Pokoini Selinger je bil doma iz Djakova v Slavoniji in njegov oče, ugledni trgovec, je bil prijatelj vladike Strossmayerja. ki je Lavoslavu pomagal, da je dovršil gimnazijske študije v Osjeku in Zagrebu. Po maturi je postal član redakcije nekdanie-ga »Agramer Tagblatta« in si je kma'u pridobil sloves zelo sposobnega novinarja. Dolga leta je v Osjeku urejeval list »Die Drau«, po prevratu pa se je preselil v Zagreb in sodeloval pri »Morgenblattu«. Od leta 1928. je deloval v Novem Sadu. • Ugotovitev. Uredništvo »Jugoeloven- ske revije« za Slovenijo v Ljubljani nas je prosilo za objavo naslednje ugotovitve: V števiki »Jugoslovenske revije« za letošnji november in december je izšel članek, ki poudarja umestnost nove uredbe o klasifikaciji gostinskih obratov in maksimiranju cen v istih. Ta članek je prispevala sušaška redakcija revije in torej nI stališče ljubljanske redakcije aLi a'ovenskih krajev in slovenskih gostinskih podjetnikov, ki so odločno proti omenjeni novi uredbi, po kateri v Sloveniji nimamo sptoh nobenega ne luksuznega, ne prvorazrednega hotela. V reviji objav'jeni komentar je smatrati boli kot uradno stališče gostinski podjetniki pa bodo imeli priložnost v prihodn^ številki »Jugoslovanske revije < povedati svoje pomisleke in vsekako utemeljene ugovore. • Na svetovni razstavi v New Yorkr bodo rarstavlieni mnori naši zgodovinsk1 in kulturni spomeniki. Te dni so iz Splita poslali odboru svetovne razstave celo kolekcijo kopii raznih starohrvatskih fragmentov. PošTjatev je uredila turistična zveza. V prihodnjih dneh bo poslana druga kolekcija, ki bo vsebovala razne zgodovinske in kulturne starine Trogira. šibe n;ka in še nekaterih drugih primorskih krajev. Žene morejo po večkratni nosečnosti z dnevno rabo pol kozarca naravne Franz-Josefove grencice, užite na teše želodec, doseči lahko izpraTnienie črevesja in urejeno delovanje želodca. — Franz-Josefova voda je davno oresku-šena. najtopleje priporočana in se dobiva povsod. 1dgl. rog. S. br. 15. 485-35 • Otroik* roke so potrebne zlasti v 2**- in Jcfeii^-^fr : t^axi p,—tts> KaJodeiuia Gelee je Idealno in zdravilno sredstvo za razpokane, bolne ročice. * Podporno društvo železniških uslužbencev in upokojencev v Ljubljani obvešča svoje članstvo, zlasti ono, ki plačuje svoje prispevke po pošti {upokojenci io drugi), ga občn°ga zbora s 1. februarjem 1939. povišana članarina od dosedanjih « din na 8 din,, kar naj blagovoli članstvo upoštevati pri pošiljanja članarine. Odlor, .,.,» + Ciril Metodova družba prosi svoje podružnice, da svoje prispevke nakažejo vodstveni blagajni po položnici. * Za novo-'etne čestitke uporabljajte razglednice Ciril Metodove družbe! * Opozorilo članstvu Učiteljskega pevskega zbora »Emil Adamič«, članstvu UPZ je bila razposlana na počitniške naslove okrožnica glede spremembe začetna prihodnjega pevskega tečaja. Po sklepu načelstva zbora bo začetek pevskega tečaja, ki je bil sklican za 6., 7. in 8. januarja, ze 5. januarja, točno ob 10. dopoldne' v prostorih Glasbene Matice v Ljubljani; konec tečaja pa bo 8. januarja opoldne. Prosimo članstvo UPZ, da se Se 5. januarja polnoštevilno udeleži pevsKih vaj. — Tajništvo. * Akademski ples v Ribnici priredijo tamošnji študentje v četrtek, 5. t. m. zvečer v Sokolskem domu. Buffet, jazz. Vabijo k obilni udeležbi. * Redni letni občni zbor Zveze kulturnih društev v Ljubljani bo v nedeljo 15. t. m. ob 9. dopoldne v društveni dvorani Udruženja inženjerjev v Kazini, Kongresni trg l/L Upravni odbor vabi vsa v ZKD včlanjena društva, da zanrsljivo pošljejo na občni zbor svoje delegate. * Pri zaprtju tn motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice .......................................................................xnmiiuiuauiiifairaaiBntminiUHiiiti Odvetnik dr. Ivo štemplhar na Jesenicah naznanja, da ima odslej svojo pisarno v novo urejenih prostorih v hotelu »Triglav« I. nadstropje. MMIBlfiiBniiP^f^iHninraniinmiiii whi nfüi«t"»»»«m«iifii! miiHHHtnnsiiHtmimimiimniiiiaBiifiiamumiiima * Mestna hranilnica in Spodnještajer-ska ljudska posojilnica v Mariboru dne 2. t m. zaradi internega dela za stranke ne bosta uradovali. * »Jugoslovanski biserl«. Božična-no-vo-letna številka mariborskih »Jugoslovanskih biserov« je te dni izšla, opremljena s sijajno zimsko sliko »Pohorskega doma« na naslovni strani, številka je kakor ma-lokatera dosedanjih živa in pestra po člankih in po krasnih ilustracijah. Po jedrnati uvodni besedi mariborskega župana dr. A. Juvana slede z okusnimi slikami opremljeni članki o Rogaški Slatini, Dobrni, o Rimskih Toplicah tn o Slatini Radencih, o zimskih Golteh. o Slov. Bistrici in o nažerr zimskem Zadravju (Koz-jiaik). Na Mariboi se nanašajo članki o njegovem gledališču, o gostinstvu o ra-diofemiji in kinematografih. Slovenski bal-neolog dr. L. Trauner razpravlja v vele-pomsmbnem članku o z'msko klimatskih krajih in o higijeni belega športa. Ostalih osem, zopet moderno ilustriranih člankov dela stvarno propagando za našo belo Ljubljana, za Bled in Kranjsko goro, za Trsat, Sušak, Omišalj in Crikrcenico in za naš kraljevski Beograd. Celi letnik reviie stane le din 60.— Revijo urejuje prof. dr. Fr. Mišič. Na-oČa se pri upravi v Mariboru. Oglejte si to številko! Prepričali se beste, da naš obmejni Maribor uspešno tekmu je tudi v tujsfkriprometni propagandi z inozemstvom. H ° D Svniim cenjenim odjemalcem *!üT_.T □ M " SSFJCCNO NOVO USTO M g manufaktura [j E Lončar - RaSka • Stare. R I ^ R P " LJUBLJANA. fa □ D uiimnDmGaDnDDoaaDoaaDain »All-rlght« knjigovodstvo Oton Stiglio Organizator Liubliana A eksandrova 4/lu Teieton 3^-09 * Vprašanje muslimanskega koledarja. Sarajevsko muslimansko društvo »Trezve-nost« je priredilo te dni predavanje prof. Kantardžica, ki je obravnaval vprašanje musiimanskega koledarja, s katerim se bavijo zdaj tudi odbori muslimanske verske zajednice. Predavatelj je naglasil, da je postalo vprašanje mus imanskega koledarja zelo komplicirano, ker imajo Muslimani kar štiri koledarje, dočim imajo dru-goverci v Evropi samo dva. Naši Muslimani opravljajo svoje praznike po vesteh in po koledarju vzhoda, kar povzroča večkrat zmedo. Vprašanje muslimanskega koledarja hi morali predstavniki verske zajednice sporazumno z znanstveniki rešiti na ta način, da bi se Muslimani v naši državi odločili za enega od štirih muslimanskih koledarjev in po njem ravnali vse svoje praznike. SVETOVNA RAZSTAVA V NEW YORKU Nudi se ugodna pr lika za obisk svetovne razstave v New Yorku kakor tudi za obiske v Severni Ameriki po znižanih cenah in to: Odhod ekspresnlh veleparnlkov v aprUu 193S. »BREMEN« 6. aprila 1939. »Eli KOPA« 15. aprila 1939. »BREMEN« 22. aprila 1939. Odhod ekspresnih veleparmkov v Juniju ln Juliju: »EUROPA« 27. junija 1939. »BREMEN« 6. julija 1939. »EUROPA« 14. julija 1939. Prevozne cene do New Yorka in nazaj preko Bremena v III razredu dolarjev 175, v turist čnem (II.) razredu dolarjev 226; preko Cherbourga v III razredu dolarjev 162, v turističnem (II.) razredu din 219. Vse Informacije brezplaino. NORDDEUTSCHER LLOYD, g'.avno zastopstvo: ZAGREB, Starčevlčev trg 4, — telefon St. 4i-. ..nia: BEOGRAD. Karadjordjeva ulica 91. Zastopstva: S O M B O R. Karadjordjeva ulica 6, LJUBLJANA. TyrSeva cesta 31. NEMŠKE MARKE Lastniki zaprtih računov nemških znamk (Sperr-mark), vrednostnih papirjev, glase "•Ih se na mar ke lastna posest 100"/« motnost uporabe za vsa potovanja po morlu (krojna potovanja), kakor tudi za potovanja po Sredozemskem morju, polarna potovanja, na Spi r.zherep. Severni rt. Skan dlnavijo Norve'ko 1n V9p de'-e s"»ta — Navodila ria'e »NOTtDDf U^S^HEK L» OYD« fSeveronem Ski T.iovd) "enp'-a'no za^toTt^o za jwro-'ii-i'fi' I ZAPW.rjB tr~ 4 «M 7)>etnr,etr-i PEO- ! GR.«D V"">-Mordjeva ulica 91, LJUBLJANA, Tyr-ševa cesta 31. * Poročna spekn-'ac'.ia korfnlf «<5ke«rn čevliar'a fezoni v naših krajih in da bi si rwidoWli na-$e državljanstvo, je napravila poročno speku-laciio s č^i^.-nrm. Po^o^ia sta se za 25 tisoč din. Polovico mu je izplačala še pred noir>ko. ko i? ie podo'sa1 pogodbo, da $ ne bo v nobenem oziru kratil svobode drugo polovico pa je čevljar dobil po poroki. nr>r"oTiR pa mH^a žena ni dosegla. Ko je presila pri občini za do-movnico, so n^eno orošnlo odbili, češ, da je bil zakon navadra špekulacija in da zfk^noq pni oh ne misl'+a Wveti skupil. V akcijo je moral spet stoniti čevliar. Mla-dooo-o^-nca s*a si naiela skupno stanovanje in zdaj bo Dunaič^nka poskusila svojo ^r-ečo pri višji ob^sti. * Mladoporočenca, ki Štejeta skupaj okroe 160 let. V Petrovpradu ie bila te dni nenavadna poroka. 81-letni Tošo Despotov je vzel za ženo 78 letno vdovo Jano Ra'3čevo. Do poroke v tako visoki starosti je prišlo tudi po nenavadnih okoli-šč'nah. ženin Tošo je bil nekdaj zelo bogat, a od vse era bogastva mu je ostalo samo stanovanje v eni izmed njegovih nekdanjih hiš. Sedanji lasliiik hiše ni rad »lr/tnl cufcHkai-ja in še bolj se je hudo-val, ko je stari Uuäo vzei k aecn /a guspo-din^o v^ovo Jano. Hišni lastnik je Toši pretil, da ga bo z Jano vred vrgel na cesti), ker Ima samo zase v nlegovi hiši iz- | govor-'en k'oS ln se je nekako te pravice i odrekel, ko proti volji h'i'ne^a gospo-1 dar^a vze1 k tulo Seno. Tr»So je avo je težave not^Wl redarstva ln ta mu je svetoval, naj se s Jano poroči ln tako zase in zanjo obdrži pravico do p-euž*tka.. Tošo se je po nasvetu ravnal in tako je j prišlo do poroké. S 1« januarjem 1939* bom vodil znano gostilno pri »Kolovratu« ■ t ^___ ___x —.oén.i boforlm IA v splošno zadovoljstvo cen j. gostov, katerim «e najtopleje priporočam ln telim srečno ln veselo novo leto. FRANC K R E G A R GOSTILNA STEP ANJA VAS 17 — Svetosavska proslava bo tudi letos na dan sv. Save 27. t. m. v prostorih >Kazinec. Uprava Srpske pravosavoe cerkvene občine prosi vsa društva v Ljub Ijani, da ta datum blagovoUjo upoštevati pri določanju svojih prireditev. u— Vodstvo banovinskega instituta za raziskovanje ln zdravljenje novotvorb v Ljubl am se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli" k prireditvi naše lepe božičnice. Zahvaljuje se vsem, ki so počastili njegovo božičnico s svojim obiskom, predvsem g banu. Upravi kavarne Emona in Union se zahvaljuje vodstvo, da mu pošilja strokovne medicinske listse ter obenem želi vsem srečno in blagoslovljeno leto 1939. u— Združenje trgovcev v Ljubljanni obvešča gg. učne gospodarje, da je pričetek šole na trgovski nadaljevalni šoli dne 2 t. m. ob 2. uri. li— Mlada koncertna pianistka Viktorija Svihlikova, ki je v minuli koncertni sezoni z največjim uspehom koncertirala v Ljub'jani, priredi samostojni klavirski večer v ponedeljek, dne 9. januarja v veliki Filharmonični dvorani. Na koncert izvrstne mlade češke umetnice že danes opozarjamo. Spored priobčimo prihodnjič. u— Redni pouk na šoli Glasbene Matice ljubljanske se bo pričel v torek. 3 t m po običajnem urniku. — Konserva-torijske počitnice trajajo do vštevši 9. januarja 10. začne v vseh letnikih in oddelkih zopet redni pouk. ti— Prostovoi'na gasilska četa LJubljana mesto, Mestni dom sprejme ve<^e število mladeničev od dovršenega 14. do 18. leta. ki imajo veselje do gasilske službe, med svoj naraščaj. Prijave za vstop sprejema do 31. t. m. v Mestnem domu. La l>A M C m (iosrol)» moderen ■n tiig1t''»«ln po dogovoru. Iz Kamnika ka— Zadnja pot pokojnega nadučitelja Edvarda Jevnikarja je pokazala kako globoko sočutje je vzbudila njegova smrt med kamniškimi meščani, ki so ljubeznivega in odločnega starega šolnika visoko spoštovali in ljubili. Na zadnji poti ga je spremila dolga vrsta meščanov z iskrenim sočutjem, da je smrt iztrgala iz njihove srede tako prijetnega družabnika in zaslužnega šo'nika, ki je nad 25 let oral pro svetno ledino v Korotanu in budil narodno zavest pri sv Kacijanu, v Mokličah. v Vo-brah, v Melovičah in v Češnjah. Izpolnila se mu je še poslednja želja, da bi bil pokopan v grobu ljubljene matere pri sv. Križu v Liubliani. Avtofureron ie odpeljal krsto s truplom zas'užnega šolnika v Ljubljano, kjer je bil pogreb ct> prisotnosti najožjih prijateljev. Pokojni zapušča hudo prizadeto soprogo go. Zofijo in hčeri Sonjo ter Edo, poročeno šuhic. Žalujočim naše iskreno sožalje! ka— preureditev električnega omrežja. Občinski odbor je sklenil, da bo v naslednjih 5 letih preuredil električno ozemlje od 110 na 220 voltov V prihodnjem letu pride na vrsto Maistrova ulica. Novi grobovi V Mojstrani je 30. decembra preminil g Emanuel Hayne, upravitelj cementarne TPD Pogreb bo jutri, 2. t m. iz zavetišča sv. Jožefa na Vidavdanski cesti na pokora'išče k Sv. Križu. — Včera> so spremili k večnemu počitku g Ivana J a -novskega, dijaka v Ljrbljani. — Dne 28. decembra so pokopali v Zireh go Martino S t r 1 i č, roj. Mehora. — Na farnem pokopališču v Trbovljah je legel 31. decembra k večnemu počitku g. Leopold A v s e c, n dni'ki poduradnik v pok. — V Kranjski gori bodo danes cb 15 30 položili v zemljo g. Jakoba Cerneta, lastnika hotela Razor in lesnega trgovca. — V Št. Lovrencu na Pohorju je po dolgi in mučni bolezni, v visoki staresti 71 let preminil g. Avgust Löschnigg , lesni in-dustrijec in veleposestnik. Pokopali ga bodo danes ob 15.30 na domačem pokopališču. — Pckoinim blag spomin, žalujočim preostalim naše iskreno sožalje! Vat vabi n a svoj I. ELITNI PLES U m vriH pod pokrovitelj I.dm gocp. ministra za teksiu ^J^^^INEC vzgojo naroda 7. januarja 1939. v vseh gornjih pro flCRÈhE ili i ^p m ^ *M il i>L ! «^H/ à il 5 IS KKEIVIA auRAV-JA IN LEPOTE Ivanu Lahu spomenik Ljubljana, 31. decembre Sestavil se je odbor z nalogo, da postavi pisatelju Ivanu Lahu vsaj skromen nagrobnik Moramc priznati, da Slovenci rad pozabljamo svoje vel ke može, v čimer se pač kaže pomanjkanje prave narodne zavesti. še vedno velja v tem primeru, da narod, ni vreden svojih velikih mož, če j h ne zna ceniti. Ivan Lah je bi] ljudski pisatelj v dobrem pomenu besede in njegovo ime bo nedvomno živelo med narodom. Pričakovati pa smemo tudi, da prošnja odbora za postavitev nagrobnika Ivanu Lahu ne bo odbita tudi pr* inteligenci. V tem primeru pač ne moremo govoriti o žrtvah, naj gre le za skromne prispevke, da se z nj.mi vsaj nekoliko oddolžimo pisatelju, novinarju in nacionalnemu deiavcu. Odbor namerava odkriti nagrobni spomenik ob obletnici pisateljeve smrti, 18. maja. Zato je potrebno čim prej zbrati primerno vsoto denarja in se mora odbor obrniti na javnost že zdaj. V ta namen razpošilja tiskano prošnjo, naj bi vsak prispeval po svojih močeh. Upamo, da bo akcija dosegla popoln uspeh ter da bo Ivan Lah dobil dostojen nagrobnik. Slovanski večer 2e od leta 1921 dalje je prirejal JNAD Jadran svoj vsako'etni Slovanski večer. Od preprostih začetkov, ko je bila prireditev še v areni Narodnega doma, se je ta prireditev povzpela na tako višino, da je bila težko pričakovan dogodek vseh ljubljanskih krogov. Kot naslednik JNAD Jadrana je organizacijo letošnjega Slovanskega večera prevzelo »Jugoslovensko nacionalno akademsko društvo JUGOSLAVIJA« Kot odlični organizatorji so se nacionalni akademiki letos že izkazali ob priliki »Dobrodelne akademije«, ki jo je sredi novembra priredila JNAD JUGOSLAVIJA. Ze uspeh te prireditve je dovoljno jamstvo, da bo organizacijska in tehnična stran večera na višku. Sam program bo dogodek za sebe. Solistični in skupinski nastopi bodo nudili tudi najrazvajenejšim okusom res umetniški užitek Ker je Slovanski večer prireditev n-fajše generacije, je JNAD JUGOSLAVIJA prosila za sodelovanje naše mlajše a že priznane umetnike H temu delu programa se bomo še povrnili Omenimo raj le, da bodo na Slovanskem večeru člani Istrske obitelji dali Ljubljančanom priliko, da bodo lahko prisostvovali predvajanju najstarejšega istrskega narodnega plesa — baluna. Ta ples je bil na olimpi j adi v Berlinu nagrajen z zlato kolajno. Znano je, da je eden najtežjih problemov vseh prireditev, ki se vrše na Taboru dekoracija dvorane. Letos se je nacionalnim akademikom ta problem posrečilo najuspešneje rešiti in bo dekoracija letošnjega Slovanskega večera najintere-santnejša in najbolj uspela kar je dekoracij sploh bilo v taborski dvorani. Po umetniškem sporedu bosta g Bojan Adan-rč s svojim ansamblom in g. plesni mojster Jenko skrbela da bo tudi plesni del večara na višku. — Vabila bodo razposlana v prvem tednu januarja. Stara Ljubljana odhaja ' " - Ljubljana, 31. decembra Tesna Tvrseva ulica med nebotičnikom £n »Evropo« bo dobila kmalu novo lice. Palača, ki jo že vse leto gradi tu banka Slavija, je v surovem stanju dograjena in kmalu bodo morale izginiti stare, pol porušene hiše. ki zdaj še kazijo ta del ulice. Nadzorni organ arh. ing g. Ivo Medved nas je informiral o graditvi te palače, ki bo krasila vogal Gajeve in Tvrševe ulice. Nosilna konstrukcija zgradbe je železobe-tonski skelet Stebri na fasadah so v raz-dahah po 2.30 m vsak drugi steber je vote! in ima le 8 cm debele stene. Votline teh stebrov bodo služile za namestitev raznih inštalacij. Palača ima na Gajevo In Tyrševo ulico okoli 40 m dolžine v Novo ulico pa znaša dolžina okoli 30 m. višina do glavnega venca prav tako 30 m. Cela fasada bo obložena s kamnom, zaradi tega bo morala stavba prezimiti. da se pokažejo vse eventualne razpoke zaradi krčenja. Kljub hudemu mrazu, ki je pritisnil v zadnjih dneh. se nadaljuje inštalacija centralne kurjave, tople in mrzle vode i. dr. Palača bo dograjena avgusta meseca 1939. leta. ko bo tudi že porušeno staro poslopje ob Tyrsevj ulici tja do pekarne Piskar. Za osem lokalov, kolikor jih bo v palači ob Tyrsevi in Gajev* ulici, je do danes že 92 reflektantov! Ob N«vi ulici pa bo imela banka svoje nove prostore, ki bodo raz vrščeni v petih nadstropjih Ob TyrSevi in deloma tudi ob Gajevi ulici bodo v prvem nadstropju prostori, prikladni za različne pisarne. Od II. do vključno VI. nad- strop ja pa se bodo nahajala stanovanja. Tudi za ta stanovanja je že veliko povpraševanje. Samskih stanovanj bo 10. enoaob-nih bo 5, dvosobnih 11. trosobnih 6, štiri-■iobnih 2 in eno bo šestsobno. Na podstrešju bodo še stanovanja za tri hišnike, pral-lice: sušilnice kopainice za služinčad in zidane podstrešne shrambe. V kleti pa so prostori za centralno kurjavo, premog, kleti za trgovine in kleine shrambe za stanovanja Tako se počasi, kos za kosom, poslavlja stara Ljubljana, majhne, počrnele hiše se umikajo novim paldčam, ki bodo kmalu popolnoma iz.premenilt njen videz. Iz Cella e— Iz zdravniške službe. Gosp. dr. Marijan Bregant sekundarij banovinske bolnišnice v Celju, je premeščen po službeni potrebi v žensko bolnišnico v Novem mestu. Gosp. dr Bregant je b,! več let pomočnik šefa-primarija g. dr. Steinfelserja na kirur-gičnem oddelku celjske bolnišnice ter se je z vso ljubeznijo, vestnost jt in strokovnim znanjem posvečal delu v bolnišnici, kjer ga bodo težko pogrešali. Na Teharju pri Celju si je uredil pred leti srečno rodbinsko življenje Tam je njegova gospa soproga učiteljica na narodni soli ter ie skupno z možem. ki sedaj odhaja po potrebi službe, vzorno skrbela za svojo nedoletno deco. Dr. Bregant je društveni zdravnik Sokola Ce-lja-matice in sokolsici župni zdravnik. Aktivno se je udejstvoval tudi pri društvu »Soči« v Celju Mlademu, simpatičnemu zdravniku, ki tako nenadoma zapušča Celje. želimo mnogo uspehov na novem službenem mestu, bolnišnici v Novem mestu pa k pridobitvi tako odlične strokovne moči iskreno čestitamo! PlaSè—jopico—perilo—nogavice ln drugo kupite poceni tn dobro v modni trgovini VRACKO GUSTI, CELJE, e— Gibanje prebivalstva. Lani se je v celjski župniji poročilo 236 parov nasproti 185 v L 1937.. rodilo se je 800 otrok (407 dedkov in 393 dekhc med njimi 442 otrok iz krajev izven celjske župnije) nasproti 723 v letu 1937.. umrlo pa je 492 oseb (268 moških in 224 žensk) nasproti 515 v 1 .1937 Iz celjske župnije je umrlo lant 263 oseb (137 moških in 131 žensk) Razveseljivo je dejstvo, da se je število porok in rojstev lani povečalo, dočim »e umrljivost nazadovala V mesecu decembru je umrlo v Celju 34 oseb in sicer 10 v mestu in 24 v javni bolnišnici zahvala. Delavstvo tekstilne tovarne »ELKA« v CELJU se zahvaljuje svojemu g. šefu za božičnico ter mu želi srečno ln veselo NOVO LETO! e— »Potopljeni sveta v gledališču. Ljubljanska drama bo vprizorila v petek 13. L m. ob 20 v celjskem gledališču dramo Stanka Cajnkarja »Potopljeni svet« v reži ji g. Cirila Debevca Sodelovali bodo ge. Mira Danilova. Saričeva tn Vida Juvanova ter gg Debevec, Gregonn in Sever Predstava je za abonma Neabonenti dobijo vstopnice v prodaji v knjigarni Slomškove tiskovne zadruge. KINO METROPOL Od 1. do 3. januarja »MOJA MALA 2EN-KA« — Od 4. dalje »OLIMPIADA I. in II. DEL«. e— Na koncertu, ki ga bcxio priredili akademiki starešinske organizacije »Sloge« v soboto 7. t. m. ob 20.30 v veliki dvorani Narodnega doma bodo nastopih gdč. Ljud mila Polajnarjeva (sopran) g. Alojzij Go-stiša (tenor) m g. Bojan Adamič (pianist), vsi člani ljubljanskega d'iavncga konserva torija Po imenu pozna te umetnike tudi celjsko občinstvo, saj je imelo večkrat pri liko citati v časopisih laskave pohvale o njihovih nastopih ah pa slišati nj'hove šte vilne nastope v ljubljanskem radiu Opozarjamo občinstvo, da se bo pričel koncert točno ob 20. $0 Vstop v dvorano med koncertom ne bo dovoljen. KINO UNION Od 1. do 3. jan »HEiDI« (v nemškem jez.) od 4. dalje »HAVAJSKI ZVOKI«. e— Umrla je včeraj v Zavodni štev 63 pri Celju v visoki starosti 84 let zasebnica Uršula Klenovškova. e— Planinski dom pod Tovslom. Mestna občina celjska je pred leti ko je bilo Celje še malo mesto in so bi:e gpspodarskc razmere vsekakor slabše, nego so zadnja tri leta. začela graditi velik planinski dom pod Tovstom Ta dom je bil leta 1915 v surovem stanju tudi dograjen. Pa smo dočakali novo občinsko upravo in ? priključitvijo okoliške občine tudi Veliko Celje Planinski dom pod Tovstom na mestnih tleh pa stoji nedograjen, razpada in čaka. da bi se ga usmilila dobra ali huda ura Morda še tak dočaka kako občinsko upravo ki bo spet mnenja, da je ta dom potreben za povzdigo tujskega prometa, ker ga težko čakajo izletniki in srnu'arji ter razni ponižni občani mesta Celja, ki ne morejo na morje, ne v oddaljene pianine, ne na nedeljske avtomobilske izlete So pač to manj pomembni in gospodarsko šibkejši sloji, ki si upajo tudi še živeti v Celju in pot ebu-jejo na tej lepi izletni tečki dostojno zavetišče. AKJA^Ös^ JUUlJUUU IV. Akademski ples „SLOGE" s koncertom CELJE — NARODNI DOM Adamičev jazz Bar e— Svojega gosta je okradla. Pred tričlanskim senatom okrožnega sodiš"a v Celju se je morala zagovarjati v petek gostil-ničarka Antonija Zupanova iz Trbovelj Obtožena je bila. da je 23. julija v svoji gostilni izmaknila nekemu gostu 5 300 din in izvršila še več sličnih tatvin Zupanova je bila obsojena na 4 n-esece zapora ter na plačilo 300 din povprečnine in povračilo povzročene škode. e— Obnovite srečke drž. razredne loterije čimprej v podružnici »Jutra« v Celju! Iz Maribora a— Jubilej znane Mariborčanke. Jutri bo dopolnila znana bivša restavraterka in sedanja hišna posestnica ga Marija Oro-vičeva v Mariboru 70 leto svojega življenja. Jubilantka je v Mariboru splošno priljubljena in spoštovana. Nekoč je bila lastnica restavracije »Pri rdečem ježu«, nato pa restavracije pri Treh ribnikih. Bila je vedno odločno narodna in značaj-na žena ter velika dobrotnica revežev. Z veliko ljubeznijo je podpirala revne slovenske dijake in jim dolgo vrsto let nudila brezplačno hrano. — Ugledni jubilantki iskreno čestitamo k 701etnici in ji želimo, da bi ji usoda naklonila še dolgo vrsto let zdravja in zadovoljstva! a— Častni sodniki. Pri okrožnem sodišču so imenovani za častne sodnike ve-letrgovca gg. Miloš Oset in Ferdo Pinter ter industrijec g Drago Roglič. a— Prihodnja operna premiera tra Smetanova »Prodana nevesta«. V vodilni vlogi bo nastopila gdč. Jelka Igličeva. □ Srečno Novo leto želi 3 STEFAN KRAUT ^ carinski posrednik v MARIBORU cxo^DDDaoauoDacnonL jaDüu lunm a— Znižanje žigovine. 2igovina za pregled in žigosanje sodov se zniža od dosedanjih 5 din na 3 din za vsakih začetih 100 1. Ostanek, manjši od 100 1, se računa za polnih 100 litrov. Ali so pljnčne bolezni ozdravljive? io nad vse važno vprašanje zanima očitno vse, Id trpe na astmi Katarju pljučnih vrhov, zastarelem tia&lju, zasluzenosti, dolgotrajni bripavosti in hripi. a doslej še also našli zdravila. Vsi taki oolniki dobe pri nas POPOLNOMA BKGZFUCNO KJVJIUO S SLIKAMI izpod peresa gosp dr ja med. Gutmanna. — Preba je pisati samo karto (franklrano z 2 din J s točnim naslovom na: PUHLMANN & Co., Berlin 614. Mbggetòtrasse Nr. tò-'i5a. Otlohreoc tU min tot pol «aa txuko .KldeljenJ» 8 Oi 2416 od 12 SU t933 MODERNO K021JH0VIN0 v veliki izbiri po najntžjih cenah dobite pri tvrdki P. SE M KO Gosposka ut 37 a— Skoro bi bil zmrznil 17 letni krojaški pomočnik Janez Kckol iz Pečice pri Spodnji Kostrivnici. V gozdu je zgrešil pot in se je le z največjo težavo prebil skozi snežne žamete Domov je prišel ves zmrznjen na obeh rokah in nogah. Prepeljali so ga v bolnišnico. a— Razbit avto grofa Attemsa. Med Gornjo Polskavo in Framom se je pripetila huda prometna nesreča Težak tovorni avto, ki je last tvrdke Tapred lz Zagreba, je trčil v osebni avto grofa dr Attemsa iz Slovenske Bistrice. Dr At-temsov avto je popolnoma razbit in znaša škoda okoli 50.000 din. a— Pojasnjen vlom v hmbuško pošto. Studenški orožniki 6o zajeli 26-letnega Josipa Podklanjška iz Podlehnika pri Ptuju, ki so ga že delj časa zasledovali Osumljen je, da je bil med udeleženci vloma v pošto in Robičevo gostilno v Limbušu. Krivdo sicer zanika, izročili so ga v zapore. Iz Hrastnika h— Krajevna p roti tuberkulozna liga je za božične praznike izplačala v počastitev spomina b'agopokojnega člana upravnega odbora g. Janka Hanžeka petim revnim jetičnim bolnikom po 100 din. Občni zbor te človekoliubne ustanove bo v nedeljo 22. t. m. ob 9.30 v novi restavraciji ge. šentjurčeve. želeti bi bilo, da bi se ga članstvo polnoštevilno udeležilo. h— Božične počitnice na strokovni (obrtni) nadaljevalni Soli bodo trajale kakor v ljudski šoli do vštevši 9. t. m. Pouk se torej začne v torek 10. t_ m. h— Redna letna skupščina Rdečega križa bo v nedeljo 15. t. m. ob pol 1L v restavraciji Sen t jure v Hrastniku. fr P+*iia J— Ptujsko dramsko društvo uprizori v torek 3 L m ob 20. v Mestnem gledališču reprizo Cankarjeve dramske pesnitve »Lepa Vida«. j— Presenečenja nam priprav'ja za pust naša mladina. Ta vest se trdovratno Siri po našem mestu Znano nam je samo toliko, da je vse to v zvezi s tradicionalno sokolsko maškarado, katero bo organizirala mladina. * RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja danes ob 15.15 in 20. pevski film »SVET KLIČE« (Pevec Njene Visokosti). Za dodatek Paramountov zvočni tednik. NOVO MESTO. Kino »Dom« v Sokoi-skem domu bo predvajal danes ob 15., 18 ln 20.15. zvočni velefilm »Mir na Renu«, predigra: Paramountov zvočni tednik. S pojedino, godbo in plesom in petjem, z voščili, poljubi, darili in cvetjem slavili smo novega leta prihod. A slavnosti tam so le dobro uspele, kjer v skledah so tečne „JAJNINE" duhtele, poznane po finem okusu povsod. Srrcno fn veselo novo leto! Tovarna testenin »Pekatete«. a— Vagoni zmrznjenih pomaranč. Te dni smo poročali o prenatrpanosti tovornih vlakov na naših obmejnih progah Med tovornimi vlaki, ki niso mogli naprej. je bila tudi garnitura z več vagoni pomaranč na Teznem V mrzlih nočeh so oranže zmrznile. Neko prevozno podjetie je s slamo zaščitilo pomaranče, ki so že pričele gniti a— Akademski ples 5. t. m. v Soko)-skem domu (Union) priredi Akademska podporna zadruga. a— Muzikanti z noži so se pojavili v noči na soboto na cesti iz Maribora v Sp Počehovo Navalili so na 561etnega vini-čarja Ferda Serpa iz Košakov, ki je obležal zaboden v pleča SVILO za odeje, klote. damaste, sa-tene, inlete v vseh kvalitetah nudi najceneje »OBNOVA« — F. NOVAK, Jurčičeva 6 . iiliiiiiFtrìIJUIllM^lIJ'cUÉfìirIliltt^Ull'lHi! I ìr^iUttlttf t.ììiJ i.ilttxà/iUrUj a— Naša kola na sokolskem plesu. Tudi v plesni spored letošnjega Sokol skega p:esa, ki bo v soboto 14. t. m. v vseh prostorih Sokolskega doma, bodo na splošno željo uvrščeni naši priljubljeni in slikoviti narodni plesi, razna kola. Da bi se tudi širši javnosti nudila možnost, da si osveži svoje znanje oziroma, da se nauči plesati naša kola, bo meddruštveni odbor so-kol3kih društev v Mariboru v četrtek C t. m., ponedeljek 9. t. m. in četrtek 12. t. m. ob 20. v gornji mali dvorani Narodnega doma predvajal in vežbal ko*a: Kraljevsko kolo, Zubčanko, Devojačko kolo, Vranjanko, »Iz banje ide« in Sremsko kolo. Odrasli in mladina prisrčno vab'jem I Vstop prost. n— Vlom v delavnice inž. Friedaua. V , noči na 19 oktober je 31 letni ključavničar i Friderik Volke z nekim po'dasem vlomil ; v delavnice inž Friedaua v Mlinski ulici ter j odnesel razno orodje v vrednosti okoli H00 j dm Mali kazenski sena» ga je obhodi' na leto dni rob:je Po prestani kazni ga bodo I izgnali iz države. fl— Specialist na zidanice Mali kazenski j senat je obsodil 26-letnega Jakoba Kokola ; s Kozjaka 3 na 2 leti robije ter na izgubo j častnih državljanskih pravic za dobo 3 let, j ker je dne 26 itmija m. 1 vlomil v zidanico ! trgovca Josipa Careta v Pesnici ter odne- j sel perilo, posteljnino, kuhinjsko posodo, obleke in d uge predmete v skupni vredno- j sti 20.000 din. i Velik vlom v Slovenjem Gradcu Maribor, 31 decembra V Slovenjem Gradcu je bila izvršena velika in drzna vlomna tatvina v stanovanje Angele Margaritove žene inženjer-ja. ki je zaposlen v Abesiniji Tatovi so se vtihotapili v času njene odsotnosti v stanovanje v hiši lončarja Franca Lobeja Prebrskali so vse predale, pretaknili vse kote in omare Ko se je lastnica vrnila domov, je našla v svojem stanovanju pravo razdejanje Ugotovila je, da ji je izginila iz neke kasete platinasta broša z briljanti potam zlata zapestnica, dva uhana z briljanti in drugi predmeti v skupni vrednosti preko 30 000 din Zelo pa se je začudila, ko je opazila, da je bil vlomilec tako velikodušen da ji je pustil še 340 din gotovine, ki so bili skupno z omenjenimi predmeti v kaseti. O tej veliki vlomni tatvini je bila obveščena tudi mariborska policija Na mesto vloma se je takoj odpeljal s policijskim psom policijski agent g Medvešček. ki je posnel prstne odtise Nadaljujejo se poizvedbe, da se izsledijo krivci in da se drzna vlomna tatvina pojasni. Iz Novega mesta Srečno novo leto želi LUDVIK K OD IC — čevljar NOVO MESTO — DILANCE VA 1 Specialna izdelava smučarskih čevljev in oficirskih škornjev — Nizke cene! Srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem IVAN MEDIC l? krai'ne Sneg In burja za božič Mraz je prijsnil letos tudi v Julijski Krajini nenadoma in tik pred božičem. Trat in Istra sta ostala takrat brez burje. v Trstu je padla temperatura celo na — 7, kar je zanj že redka temperaturna stopnja. Na Krasu Je fcazal toplomer za celih 10 sujpinj nižjo temperaturo. Na Trnovski planoti in v Gornji Soški dolini je bil mraz Se vse hujši Ponekod so temperaturni minimi segali do 20 vn več stopinj ped ničlo. Kakor po vsej Srednji Evropi, je tudi tu zapadel suh. visok wg Ko je mraz prav o božiču nekoliko popustil, pa je na Krasu in v Istri zap'esala burja. Baš na sveti večer in naslednjega dne je tulila okrog vogalov in divjala po kraških goličavah z brzino po 70 in več kilometrov na uro. Kakor vedno so nastali tudi letos že ob prvih snežnih metežih zameti. xi so v hipu paralizirali vel'k del cestnega ìd < e o-ma tudi železniškega prometa. Cestna in železniška uprava, ki spričo običaJn;h milih zim nimata ravno najboljših IzkuSenj, sta le s težavo po nekaj dneh poskrbeli, da so bile ces e in ponekod tudi proge spet proste sne?a. Tako je bil promet prekinjen med Reko in Trstom, med Reko in Pulo, med Vipavo in Idrijo ter na več krajih v Gornji Soški dolini . Val mraza je zahteval tudi nekaj človeških žrtev. Blizu Devina so našli na ž e-fanov dan na stari cesti zmrznjenega 44 let starega Antona Gravnerja iz Trsta. Tržaški reševalci mu niso mogli več pomagati Dan nato je bil pokopan Na cesti med Opčinami m Sežano se je ponesračil neki motociklist, ki g-a je silen sunek burje zagnal ob železniške zapornice Pri padcu si je prebil lobanjo in dobil še hude notranje poškodbe. &a i ti« 11 ji j«, jttimt |iri tvrdki G. far o vel. Trsi 9. Via F Denza S. Drobne novice Pred goriškim sodiščem sta se zadri j« dni vršila cHa nova procesa proti begun -cem, ki so se brez potnih listov odpravili čez mejo. Pri prvem procesu sta bila obtožena 25 letni Marij Skaiinič in Ri hard Stanta, ki sta se odpravila preko Milana in Turina v Suso, od koder sta poskusila zbežati čez Alpe v Francijo. Beg jima je po velikih peripetijah uspel. A že čez nekaj dni sta estala brez vseh sredstev in. sta se morala vrniti. Skarinič je bil obsojen na 1 lete dni zapora in 6000 lir cenarne kazni, Stanta na 3 mesece zaipora in 2000 Ur denarne kazni. Pri drugem procesu sta ee morala zagovarjati Gabrijel Ferletič ln njegov svak Gabrijel Tram-puž s Proseka pri Tretu. Zbežati sta nameravala čez bližnjo mejo, a sta v cerkljanskih gorah naletela na miličnike. Begunca pa se jim nista zlepa predala, Fer-letič je Dil zato obtožen še zaradi nasilja. Trampuž je bil obsojen na običajne 3 mesece zapora in 2000 lir denarne kazni, Ferletič pa na 18 mesecev ječe in 3000 lir denarne kazni. »Vedež«. Ravnokar je izšel splošni žepni koledar »Vedež« za leto 1939. Dobi se v zaležbi Stoka, Trst. via Milano 37 ter v vseh boljših trgovinah na deželi. Izžrebane loterijske številke; Bari 81, 27, 9, 31, 12, Benetke 62, 48, 34, 4, 22, Flo-renca 42, 54, 73, 29, 66, Milan 90, 43, 29, 48, 66, Napoli 57, 45, 59, 27, 88, Palermo 85, 57, 16, 30, 5, Rim 42, 71, 69, 43, 74, Turin 83, 47, 37, 69, 72, ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŽIŽKI, telefon 41-79. Vesela ln duhovita komedija Neustrašni ženin V gl. vlogah: Heinz Rühmann, Hans Moser. Theo Lingen itd. Predstave: danes ob 3., 5., 7. in 9. uri in jutri ob pol 9. uri V dopolnilo: Paramountov zvočni tednik! SOKOLI! Obiskujte in podpirajte sokolski kino! Na dan sv. Treh kraljev: VSE ZA LJUBEZEN ! Zabaven novoletni program! — KINO SLOGA, teL 27-80, ob 15„ 19. in 21. urL NESPRETNI LJUBIMEC TnSle Marlen1—^Tlreofingen' Vesela in zabavna komedija — polna smeha ln komičnih zapletijajev ! Za Novo Leto — smeh in zopet smeh! čudovite prigode in nezgode mladega profesorja I v sijajni burki Harold Lloyd - profesor I KINO MATICA 21-24 Danes ob 10.30, 15., 17, 19. In 21. uri! Dopolnilni spored: najnovejši tednik In kulturni tlim. I VASA DEVIZA DANES NAJ BO: S SMEHOM NA LICU IN VESELJEM V SRCU VSTOPIMO V NOVO LETO 1939 ! Zato si morete ogledati najzabavnejSo filmsko burko v kateri brlljirajo 8 najpopularnejši komiki? .cac -jz San": Mosferln l&STOI.OV ^^ISSH Rudolfi Carl -■L^^ ® ^^ mA^w W T*2»-ti ; ^^ m u. in Priporočamo cenj. občinstvu, da si vstopnice nabavi že v predprodajl, ker je laolmanje ca ta program ogromno! - gl. ari. asnp LOVANSKI VEČER ^h^hmubhm TABOR » i*. JANUARJA W59 O T Kaj bo na sporedu? Novoletni spored je več kakor skromen Ker je današnja športna nedelja obenem dan po Siivestrovem večeru, so tradicijam tega dneva prikrojili svoj spored tudi športniki, in sicer tako, da bo čim manjši. Med domačimi bi bilo omeniti le s umsko skakalno tekmo na Jesenicah, ki bo ob 14.30 na prenovljeni skakalnici SK Bratstva pod Možakljo. V Zagrebu bosta igrali hokejsko tekmo moštvi ZKD (eno izmed kandidatov za naslov državnega prvaka) in KSU iz Kar-lovca. Slednjič bosta na sporedu Se dve kvalifikacijski tekmi za zimski pokal v nogometu. in sicer v Kragujevcu med Bad-nlčkim in Vojvodino ter v Borovu med Bato in Saškom iz Sarajeva. Gor&nfcki smučarji pred ztetom Jesenice, 31. decembra Le 14 dni Se nas loči od velikih smučarskih praznikov, ki bodo v okviru II. zleta gorenjskih smučarjev v dnevih od 1 - do 16. jaguarja v Kranjski gori. Po -pnpravah in snežnih razmerah sodeč bo ietošnU zlet gorenjskih smučarjev pa ln naravna smučišča tako na Gorjancih in na Gačah nad Crmosnjicami, kjer je eno najlepš h in naravnih smučišč. Gače privabijo, dasi so še manj znano dolenjsko smučišče, leto za letom več zimskega sporta željne mladine Tu goji smučanje vsako leto novomeška sokolska župa za svoje članstvo, ki trenira za sokolske smučarske tekme. Kočevske Gače imajo pač tako lego, da tu zapade prvi sneg in leži, ko ga drugod sploh ni več, zato je mo- letoSr* zlet gorenjskih smučarjev v i goč°tu vsako leto dolga in ugodna smuka. Kranjski gon ena največjih smučarskih * . . narava bo£rato tožena s ^rire' ìtev, ka.r smo jih kdaj imeli v naši državi. V okviru tega zleta bodo razen ostalih tekem tudi izbirne tekme za sestavo državne reprezentance, ki nas bo zastopala na svetovnem smučarskem prvenstvu. Uprava gorenjskega podsaveza vabi vse tisoče slovenskih smučarjev ,da se v čim večjem številu udeleže te velike smučarske prireditve ter moralno podprejo vse naše mlade borce za sloves jugoslovenske-ga smučarskega sporta. Tako obsežna m z velikimi žrtvami pripravljena prireditev ni samo zadeva podsavezne uprave in smučarjev tekmovalcev, temveč zadeva naše široke športne javnosti, ki je moralno dolžna podpreti zimski sport, da bi zajel najširše plasti našega naroda, öim močnejši bo razvoj zimskega sporta, tem Jepše bo uspeval tujski promet v naših krajih, ki spada med najvažnejše čtnitelje v našem gospodarstvu. Na zletu gorenjskih smučarjev v Kranj' Letos pa, ko je narava bogato založena s sr.egom, je na Gačah še posebno lepo. žal niso Dolenjske Gače še toliko obiskane kakor bi zaradi lepega terena zaslužile. Gotovo se bo v tem pogledu zbolj-šalo, ko bo novomeška sokolska župa izvedla svoj načrt ter zgradila na Gačah svojo stalno postojanko, ki naj bi služila pozimi za ugodno bival'šče smučarjem, poleti pa za vabljivo pribežališče letoviščar-jem. Sicer pa je tudi že sedaj v tem pogledu dovolj preskrbi leno, ker si je posestnik in gostiln'čar Pečauer v črmošnjicah uredil lepo ln prostorno hišo za ob'skovalce prijaznih Gač. kler jim lahko postreže z vsem potrebnim. Ker Crmošnjice niso daleč od Gač lahko pričakuiemo da se bodo začeli športniki v Cmdalje večjem številu javljati in uporabljati enega najlepših smučarskih terenov na prijaznem Dolenjskem. Tudi železniške zveze so prav ugodne tako ■z Llubljane. kakor tudi po novi železni za Hrvaško, zlasti v Zagreb. . . do že- V nekaj v rs tali Protest SK LJubljane — zavrnjen Na zadnji seji poslovnega odbora JNS so bili zavrnjeni trije protesti, ki so jih proti trem jesenskim tekmam z varaždinsko Slavijo vložili sarajevska Slavija, Ljubljana in Bask, in sicer vsi trije klubi zaradi nastopa igralca Stjepana Keržana, češ da Je bil nepravilno verificiran za varažd nski klub. V utemeljitvi navaja poslovni odbor precej obširni historijat verfikacije in prej šnjega kaznovanja omenjenega Igralca ln zaključuje, da Je proteste treba zavrniti in tekme verificirati z doseženimi rezultati za Varaždince. Tako so torej potrjeni rezultati za Varaždince. Tako so torej potrjeni rezultati varažd;nske Slavije 2 :1 v tekmi s sarajevsko Slavijo, 3 :1 z Ljubljano Ln 0 :0 z Baskom. — Pred kazenskim odborom so na zadnji seji »dobili« igralci Jednstva Sekulič, Vukčevič ln Petkov'6 po dva tedna prepovedi igranja — zaradi žalitev sodnika. Kazen jim bo potekla že 4. januarja. Oni dan Je Imel občni zbor beograjski [ahkoatlotski podsavez, ki združuje 8 klubov. večfno iz Beograda. Eno izmed večjih prireditev bo podsavez prihodnje leto izvedel v Subot:ci, nekaj manjših — prav tako v propagandne svrhe — pa tudi v Somborn. Nišu in Skoplju. Za predsednika PAB je bil Izvolien Voja Jovanovič. v odboru pa so številni znani športni delavci Iz Beograda. med nitmi tudi naš ožji rojak g. podpolkovnik Ivan Jane. V Nemčiji (bl'zu Reità na Bavarskem) so imeli za božič tudi že prvo skakalno tekmo, na kateri sta izmed naših znancev skakala Norvežana Sörensen, ki živi stalno v NemčMi, in naš pianlški rekorder Gregor Bradi. Slednji je po lanski hudi poškodbi to pot nastopil prvič na smučeh in seveda še nI bil dorasel ostalim. Zasedel je tretje mesto za Sörensenom 'n Eisgruber-jem s skokoma na 60 in 62.5 m. WC1.U gUlCUjOIVUJ OIlVUUmjVT » JLJH—.J £ O» i-. » . . v« , ----*-----* " *-- ski gori bo vsak udeleženec v polni meri | lezniške postaie Uršna sela na Belokranj priäel na svoj račun. Smučarji bodo pre- J ski železnici, odkoder je do Gač le kako uro izkusili svoje fizične in tehnične sposob- t hoda po nepretežavnem terenu, nosti. gledalci \ a bodo uživali ob pleme- . .. »------- Dolenjske Gače so povsem naravno smu- J1U&L1. gieueuui ( a uuuu uutan vru pvmv ■ ------------------. niti borbi naših najboliših tekmovalcev, l čišče ki nudijo vse pogoje za smučarski H ___.„i. Krn. nnf A «•« ir\ BVMII. vsem pa bodo ostale trajno v spominu krasote planinske zime pod mogočnimi vr- ? h »vi naših Alp. Za zaključek se bodo že | vsi ob pesmi in godbi razveselili v družbi } živahnih Gorenjeew. Pridite vsi, ki vam je pri src« zimski Epe rt in iioče+e nekaj lepih ur preživeti v krasni beli naravi. Pridite vsi, Kranjska gora vas bo sprejela z odprtimi rokami in vam postregla z vsem, kar si boste želeli! V Kranjsko goro l Sedaj, ko je v Ljubljani sami toliko j enega, kar nekako radi pozabljamo, da so [ v naMh najlepših alpskih predelih zimsko- f športni kraji dobro urejeni in z dobrimi snežnimi razmerami. Kranjska gora in !j njena okolica leži pod globoko plastjo od- 5 ličnega snega. Smuka že leta in leta ni bila tako dobra, kakor je baš letos. Razen tega nam je Kranjska gora pripravila presenečenje. V gozdu proti Bukovniku in na Vitraneu do višine 1330 m je napravljen izsek, tako da imamo preko 1000 m nepretrganega smuka tja do Kranjske gore. ... ....... . .. . Kranjska gora se v ostalem mrzlično pripravlja za izvedbo »Gorenjskega dne«, ki bo od 13. do 15. januarja. Razen športnega užitka bodo omenjena obsežna smu-ška terišča in bližnja okolica nudila številnim izletnikom prav prijetno smuko. Kranjska gora Vas vabi na »Gorenjski dan«! Zimsko vrvenje pa Jesenicah Smučarska -šola za mladino TK Skala na Jesenicah je uvedel smučarsko šolo za mladino, staro od 8 do 18 let. Smučarsko šolo vodi znani mladinski smučarski prvak.-; Stanko .Koblar. ; Pouk v smučanju je za vsakega prijavljenca brezplačen, pouk v smučanju je v 'orkib in četrtkih na Mesarjevem travniku tilt nad hotelom Paar ter vsako sredo in petek nad ljubljansko železniško progo tik cb koncu Lampefove ulice. TK SKala hoče v smučarsko šolo pritegniti čim večje število mladine, ki bo dobila v smučanju temeljito osnovo, izvežbani smučarji pa si bodo v smučarski šoli izpopolnili smuško tehniko, da se bodo lahko Se bolj uveljavili pri smuških tekmah. -- življenje na sckolskem drsališču Sokolski drsalni odsek je tudi letos uredil veliko drsališče, ki sega preko vsega letnega telcvadlšča. Na drsališču je vsak večer lepo število drsa'cev obojega spola, ki se z veliko vnemo vadijo v tej lepi, zdra vi in elegantni panogi zimskega sporta. Ob cestah pa zmerom stoje gruče gledalcev, ki imajo s spretnimi drsalci tudi svojo zabavo, če bo drsališče ostalo dobro dlje časa, bodo drsalci priredili tudi drsalni tekmo ob reproducirani glasbi in umetni razsvetljavi, kar- bo za Jesenice izreden športni dogodek. sport Se tako izb'rčnim, zato vabijo smučarje v svoje prijazno okrilje. G. Tujsko-prometno društvo v SkofJ! Loki priredi od 2. do 10. t m. smučarski tečaj za novince in nadaljevalni tečaj za bolj izvežbane smučarje. Tečaj bo vodil učitelj S cherl Janko. Vstop ln izstop iz tečaja je mogoč vsak čas. Učnina po dogovoru. Prijave sprejema Tujsko-prometno društvo v Škof ji Loki. Športni klub Mars želi vsem svojim odbornikom in članom veselo, srečno in uspešno novo leto 1939. Srečno novo leto želi vsem članom in prijateljem Iliri je — predsedstvo S. K. Ilirije. do v novem letu Petrova petletka — Priprave za II. vsesokolski zlet Povešanfe števila žup — Vzgoja vaditeljev — ženske v telovadnicah — Pokrajinski zlet v Ljubljani Tudi na Dolenjskem so smučišča Novo mesto, konec decembra Po dolgi izredno lepi in sončni jeseni je tudi po Dolenjskem zapadel za božične praznike sneg, ki je pokrJ vso naravo z lepo belo snežno odejo, že nekaj let ni bila Dolenjska tako bogato založena 8 snegom, tako da se tudi zimsko veselje ni moglo razviti tako kakor je zlasti želela mladina. Tudi Dolenjska ima mnogo lepih točk, kjer se lahko gojijo zimski «porti, zlasti smučanje. Razen Polževega, kjer je že znano in tudi dobro obiskano smučišče, ima tuett novomeSka Qkelica prav primerna, le- Jugostoversko sokolstvo Je pričelo s pripravami za svoj II. vsesokolski £let, ki bo 1. 1941 v Beogradu, prav za prav že z uvedbo sokolske Petrove petletke (SPP) v septembru 1936. že dosedaj Je bilo v okviru SPP storjenega zelo mnego. Se več pa je zasnovanega in bo v pretežni večini izvedeno do leta 1941., ko bo petletka končana. Tedaj bo naše sokolstvo ob svojem II. zletu v Beogradu na dan polnoletnosti vzvišenega starešine kralja Petra n. objavilo plodove svojega vztrajnega, tihega dela po vseh svojih društvih in četah. Tisoči in tisoči telovadečih pripadnikov pa bodo na zletnem stadionu vsej jugnsloven-ski, slovanski in ostali svetovni javne sti polagali račun o svojem delu v sokolskih vzgojevalnic-ah, telovadnicah. Vse naše delo bo torej v L 1939., še bolj pa v sledečih dveh letih pesvečeno temu velikemu smotru. Toda SPP in IL vsesokolski zlet leta 1941. v Beogradu sta samo prehodnega značaja. Sokolsko delo se potem, ko se bomo vrnili z zleta domov, nikakor ne bo ustavilo, temveč še bolj po-jač&lo, poglobilo in utrdilo, saj se vsi še danes spominjamo I. vsesokolskega zleta leta 1930. v Beogradu, kakšne posledice je imel za našo organizacijo, število edi-nic je po njem pričelo naraščati tako hitro in — to zlasti naglašamo — po vsej Jugoslaviji, da mu skoraj nismo bili kos. Naloge sokolskega vodstva, posebno pa vaditeljstva so tako nenadno narasle, da smo jih v prvih pozletnih letih le z napo-nom vseh sil obvladali. Da še danes ni povsod vse tako, kakor si želimo, je posledica prehitrega porasta naše organizacije in pomanjkanja dovoljnega števila strokovno izvežbanih voditeljev. Saivezno vodstvo je polno zaposleno z reševanjem raznih vprašanj, ki se tičajo ureditve delovanja žup, društev in čet, da se ohrani njihova delavnost vsaj na dosedanji višini. Toda vedno bolj se kaže potreba, da bo morala skoraj že slediti nova razdelitev celotnega ozemlja države na nove župe, ker so dosedanje postale marsikje prevelike. To delo ne bo kar tako, saj bo treba pogreto v bodočih župnih središčih šele ustvariti pogoje za uspešno delovanje žup. Drugi važesn problem je stroga revizija vseh obstoječih društev in čet. poleg velikega, lalko trdimo pretežnega števila lepo delujočih in razvijajočih se društev in čet imamo skoraj v vsaki župi tudi po nekaj edinic. ki niso dovoljno ali celo prav nič delavne. Nje bo treiba postaviti na noge ln jih usposobiti za nadaljnje, uspešnejše delo. Revizija edinic pa ni tako enostavna stvar, kakor bi si morda kdo mislil. Vzroki nedelavnosti edinic niso povsod isti. Vemo, da so pogoji v raznih predelih naše doióovine za sok:lstt\0 delo različni in se ne dado vkalupiti v eno samo zdravilno formulo. Marsikje Je vzrok nedelavnosti edinice samo malomarnost članstva, teda drugje moramo računati tudi z raznimi pojavi, ki so izven sokolske organizacije in imajo vendar na njeno delovanje velik vpliv. Nekatere edinice so žrtev nedelavnosti članstva, drug» pa n« morejo priti do rednega in nemotenega sli v to važno vprašanje prav gotovo vso jasnost in bodo usmerili delo mnogih žup in okrežij v pravilno smer. Tudi župe kot take stoje pred raznimi važnimi nalogami Naraščajoče Število sokolske mladine prinaša večje potrebe Izvežbanem in »okotsko vzgojenem vadi-teljstvu. To ni mala stvar Telovadna or-peča s teelsno vzgojo v toliki meri, kakou ganizacija, oziroma organizacija, ki se peča s telesno vzgojo v toliki meri, kakor naše sokolstvo. ohrani svoje edinice pri življenjski moči tu delavnosti le takrat, alto ima za izvajanje telesnovzgojnega programa dorvoljno število prvovrstno vzgojenih vaditeljev in vadtfeljic. Naš ideal mora ostati v tem pogledu vsaj ta da naj ima vsaka edinica dvakrat toliko vaditeljev to vaditeljlc, kolikor šteje telovadečih oddelkov, zato je dolžnost žup, pa tudi okrožij tn večjih društev, da organizirajo vsako leto svoje prednjaške tečaje in jih tudi izvedejo ne glede na število prijavljenih. Saj se lahko povsod primeri, da se priglasi kako leto manj kandidatov, toda zato 6e tečaji še ne smejo opustiti. V drugi vrsti pridejo potem čele na vrsto izpopolnitveni tečaji in šole. V načelu naj še vedno velja, da si mora vsaka večja edinka sama vzgojiti svoje vaditelje in bratsko pomagati tudi pri izvedbi okrožnih župnih tečajev. Telesno vzgojna organizacija brez dovoljnega kadra vaditeljev je hromeč brez nog! Važno je vprašanje Sokolskega «en»tva. Samo nekaj nad 8000 sester šteje sokols-stvo v Sloveniji. Ah je to zadosti? [n le nekaj nad 1700 izmed njih jih telovadi. Izkušnje v češkoslovaškem sakolstvu nam pričajo, da pomeni sodelovanje ženstva v sokolski organizaciji važno postavko v ugodnem smislu besede. Dokler češko sokolstvo ni imelo srvojih ženskih odsekov organiziranih, sta fe zlasti naraščaj tn deca le polagoma razvijala in napredovala Ko pa «o sestre priskočile bratom na pomoč pri izvajanju sokolskega dela, se je pričela slika hitro spreminjati. Matere, ki so same že prešle skezi sokolsko telovadnico, so .spoznale koristnost telovadbe in so zato tudi svojo deco poverile sokolskemu vaditeljstvu. Začetek je že storjen, toda potrebno bi bilo, da bi se število telovadit, naraščajnic in deklic po vseh društvih čim prej vsaj podvojilo, v Sokolu ne dela nihče samo zaradi društva kot takega, temveč predvsem zaradi svojega zdravja, svoje lastne vzgoje, ker morejo samo zdrand, pravilno vzgojeni po-edinci in poedinke služiti narodu tako, kakor to velevajo večni zakoni narave. Sokolstvo v dravski banovini se pripravlja na svoj Jubilejni zlet na Vidov dan 1839. Ob svoji 751etnici se hoče sestati v Ljubljani vse Sokolstvo naše ožje domcrno*t. Imamo vtis, da se sicer stori precej v tej smeri, toda še vedno premalo. Ni važno, al" oridobimo svojemu društvu cele gomile ega članstva; bolje bi bilo, da jih jt .anj, toda biti morajo vzgojeni, zavedni pripadniki sokolske družine, da še bo lahko na nje ob vsaki priliki zanesla. Sokolstvo ni politična organizacija, kjer bi se šteli predvsem glasovi. Sokolska načela so širša in globlja od načel poedinih političnih strank in struj, ker zajemajo ves problem naroda v vsej širini in globini. Zato moramo polagati ravno na pravilno idejno vzgojo svojega članstva, posebno pa naraščaja in tudi dece vso pazljivost. Besedo imajo pri tem vsi naši vzgojitelji, vaditelji in prosvetarji in tudi vse starejše članstvo. Ni važno za odmero naših nalog, če smo v teku enega leta v tej ali oni župi, oziroma zboru številčno nekoliko napredovali ali nazadovali Mi se zavedamo, da napredujemo enkrat številčno, drugič kakovostno. lahko pa tudi obeje skupaj. Naše naloge se z našim napredovanjem vedno večajo, nikdar pa ne zmanjšujejo. Ker smo si kot vzgojna organizacija nadeli nad vse važno nalogo, da hočemo vzgojiti čim večje število pripadnikov povsem temeljito in v vsej širini in globini sokolske misli, je razumljivo, da se z našim splošnim napredovanjem tudi vedno bolj množe naše naloge. In za nje Je potrebnih vedno več delavcev. Večkrat smo Citali v zadnjih letih besede, da je sokolska organizacija prečiščena tn v njej ni več takih, ki bi hoteli iskati potom sokolske legitimacije lastnih koristi. Vzemimo, da je to vse tako. Toda s tem še nismo dosegli vsega. V sokolski organizaciji tudi ne smemo imeti takega članstva, ki »amo plačuje članarino, dela pa nič. P« leg vsestransko delavnih mladih in starejših bratov in sester je pri nas še vedno premnogo članov, ki si niso znali najti kake primerne zaposlitve v svojem sokolske m društvu. Mogoče so celo voljni delati, pa ne vedo, kako. Tem naj posvetijo društvene uprave vso pažnjo ln jim odkažejo kako tako delo, kjer se bodo čimprej znašli in dali društvu sili četi mno go več. kakor pa samo članarino. In radi bodo prijeli za delo ko jim bo odkazano. Društvene uprave Imajo prav hvaležno polje v tem pogledu. Naj upravljajo društvo tudi v tem oziru ln pridobile si bodo mnogo sodelavcev ki ste je sedaj ob strani. Načelo, da oodi v Sokolu vsak zaposlen, bo pridobilo na vrednosti, društvo samo pa na kakovostni teži Sokolsko delo gre iz dneva v dan, iz leta v leto in ne pozna oseb, še manj pa osebnosti. Tyrš pravi- Oseba nič, celota vse! To velja za nas vse, ki smo prostovoljno. po lastnem preudarku in odločitvi vstopili v sokolske vrste in jih nikdar več ne nameravamo zapustiti. Zato hočemo vztrajati pri našem delu vabimo pa vse, ki cenijo sokolsko delo, da pristopijo k nam in sodelujejo v bratskem našem krogu. Bratje in sestre, srečno Vam leto 1939! Zdravo! Vsem »okolsklm društvom. V četrtek 5. t. m. ponedeljek 9. t» m. tn v četrtek 12. t jn. 1939 se bodo v gornji mali dvorani Narodnega doma predvajala in vežbala kola: Kraljevsko kolo, Zubčanka, Deva-jačko koio, Vranjanka, »Iz banje ide« in Sremsko kolo članom in članicam se s tem nudi najlepša priložnost, da se vež-bajo oziroma da se naučijo teh slikovitih na rodnih plesov. Opozarjamo članstvo, da bo do kola tudi v letošnjem sporedu Sokolskega plesa, ki bo v soboto 14. t. m. v vseh prostorih Sokolakega doma. Bratje in sestre, izvršite v društvih čimvečjopro pagando za tečaje narodnih plesov. Vstop prost Meddruštveni odbor Sokolskih društev v Mariboru. To je monogram abecede. Vb« črke ta vse številke so v njem Nate gledališče D Et A M A Nedelja, 1. Januarja ob 15.: Pikica in Tonček. Izven. Mladinska predstava Ob 20. Pokojnik. Izven. Znižane cene. Ponedeljek. 2.: Zaprto. Torek, 3.: Hollywood. Premiera. Premierski abonma. Sreda, 4.: Dobrudža 1916. A. četrtek, 5.: žene na Niskavuoriju. Izven. Znižane cene. OPERA Nedelja, 1. Januarja ob 15.: Ero z onega sveta. Izven. Znižane cene. Ob 20 Frasquita. Izven. Ponedeljek, 2.: Zaprto. Torek, 3.: Don Kihot. 13. Sreda, 4.: Gioconda. Red Sreda, četrtek, 5.: Roxy. Red četrtek. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Nedelja, L januarja ob 20.15.: Dobri vojak Svejk- MABIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 1. januarja ob 15.: Pesem a certe. Globoko znižane cena. Zadnjič. Ob &>. Vse za leto. Ponedeljek, 2.: Zaprta Torek, 3. ob 20..: Kr&'j na BetaJnovL D. Mcgoče. • • Mogoče novo leto. da nas na vse strani z debelo mledo srečo pošteno obdari — mogoče, da Ljubljana na novo bo pobeljena in plača rmVga uradnička s priboljškom bo zabel jena — mogoče mestne rožce bo drug vrtnar sadit, mogoče bo Ljubljančan cenejše vino pil — železnica mogoče, da se nam poglobi in spomenik mogoče Ljubi jasna nov dobi: mogoče je mogoče — saj to so pač stvari o k'terih vsa Ljubljana že dolgo govori — mogoče avto-cesto dobimo na Susak, da tudi v tem pogledu napravimo korak — mogoče v novem le*u nam pride spet na um kak dober in pravičen notranji sporazum — mogoče pri teatru se čudo to zgodi, da plačo kar naenkrat umetnik vso dobi — in v bolnici mogoče celò se pripeti — mogoče ne po dva več — mogoče ne po tri — da vsak bolnik za sebe tam v posti ji sem leži — mogoče, da ta veVka ta težka industrija z domačim kapitalom se lepše se razvija — mogoče nove stavbe postavimo teko, da cesto mi dobimo razširjeno le pò — Prešernova ta cesta še ožja se mi zdi odkar nam »Slon« ta novi pred pošto tam sloji — mogoče vsi Slovenci se združimo tako, da nas sosedje naši spoštujejo močno — mogoče, da naš tramvaj tako se uredi, da kadar vstopit hočeš naprej on podrvl, a kadar pa se tebi zelo, zelo mudi, da tramvaj na križišču po! ure le stoji — mogoče v novem letu privatTmo se na to, da v kmečkih rutah dame po mestu hodijo - kot mlekarce, solatarce po cestah Švigajo, v resnici pa odličnice, direktorce, inšpektor- torce so to — zakonci pa mogoče tako se vzljubijo, zvestobo na debelo da več ne lomijo — mogoče v novem letu se tudi to zgodi, soprogu, da na sejo se vedno ne mudi, v resnici pri »Angelci« pa z ljubco da sedi — mogoče da — mogoče ne — na svetu vse mogoče je--- Mirko Jelačln Iz Jesenic Zvočni kino Radio predvaja danes ob 8. zvečer in ob 3. pop. velefilm »Ne morevr, se Ti upreti«. Med dodatki tudi kulturni film »čmo-belo« in Paramountov zvočni tednik. Iz Kran)a Odvetnik dr. Joža Vilfan je odprl svojo pisarno v Kranju, Vidovdan« ska cesta 5-1. nadstropje (poleg sodišča). Vremenska poročila z dne 31. X1L 1938 Kranjska gora 810 m: —11, solnčno, 60 cm prš.ča, barometer pada, drsališče in sankališče uporabna, Rateče-Planica 870 m: —11, solnčno, 54 cm pršiča, vetrovno, skakalnica uporabna, Planica-SIatna 950 m: —12, solnčno, 58 cm pršiča, drsališče uporabno, Bled 501 m: —11, 2 cm pršiča na 60 podlage, Pokljuka 1300 m: —13. solnčno, 70 cm pršiča ,mimo, Bohinj-»Zlatorog« 530 m: —10, megleno, 95 cm pršiča, mirno, Mojstrana 650 m: —9, oblačno, 60 cm pršeča, Komna 1520 m: —8, solnčno, 165 cm pršiča, mirno, Vogel 1540 m: —13, solnčno, 150 cm pršiča. mirno, Dom na Kofcah 1500 m: —12, delno oblačno, 10 cm pršiča na 80 podlage, Koča pod Storžičem: —13, delno oblačno, 10 pršiča na 70 podlage, Koča na Zelenici 1534 m: —17, delno oblačno, 10 pršiča na 100 podlage, Vršič — Erjavčeva koča 1515 m: —14. Bolnčno 65 cm pršiča. mirno, Gorjuše 1000 m: —12, delno oblačno, S prš ča na 65 podlage, mirno, Koča na Smrekove«: —11, 45 cm prSifia, fekofja Loka 620 m: —6, 4 pršiča na 35 podlage, mirno, KureSček 833 m: —6, 10 pršiča na 40 podlage. Polževo 620 m: —5, oblačno, 35 cm pršiča, Velika plan'na 1558 m: —9, solnčno. 60 cm pršiča, Dom na Krvavcu 1700 ms —10, 90 cm pršiča, Sodražica: —7, drobno mede, 8 cm pršiča na 40 podlage, Rakek: —7, delno oblačno, 45 cm pršiča, mirno, Lisca: —6. delno oblačno, 10 cm pršiča na 20 podlage, Celjska koča 700 ms —10, delno oblačno, 10 cm pršiča na 40 podlage, Mozirska koča 1844 m: —12, solnčno, 20 cm pršiča na 60 cm podlage. Mariborska koča 1080 m in Pohorski dom 1080 m: —8, solnčno, 30 cm pršiča, mirno, Ruška koča 1249 m: —10, solnčno, 30 cm prš ča, mirno, Klopni vrh 1269 ms —15, solnčno, 80 em pršiča, mirno, Senjorjev dom 1522 ms —16, solnčno, 80 cm pršiča na 50 podlage, Ribnica na Pohorju 715 ms —11, solnčno, srež, 50 cm podlage. Sv. Lovrenc na Pohorju 488 ms —18, Mlačno, 50 cm prSiČa, mirno, Peca 1654 ms —12, solnčno, 85 cm pršiča, mirno, Umski vrelec 580 ms —11, 60 cm prttča, drsališče uporabno, Maribor: —12, solnčno, 80 cm priiča, mir» no. Stanje avtomobilskih eestt Vse glavne ceste Slovenije tudi na P®" horje so prevozne z verigami. Cesta Tržič—Ljubelj je neprevos». , nr ..... ...............................»weeeeaawmeeweem^ -----——— ss prične Nouo leto? &a, v kateri obkoli zemlja sonce - Starorimski prvi marec Novo leto pri Egipčanih — Uredba Gregorja XIII. Pri voJaSld vežbl nemške vojske Je oklopnl avtomobil obtičal v močvirju. Ljudje ga niso mogli Izvleči, iato so vpregi! slona Is Hagenbeckovega sverlnjaka, ki Je stvar opravil v sploSno zadovoljstvo Anton Dvofak je bil nad vse vesten delavec. Libreto »tArmide« je natančno pregledal, ali ni v njem kakšne nedoslednosti. Ko je čiital tisto mesto, kjer predpisuje rokopis jezdeca, se je prekinil, dvignil oči ta vprašal s kritičnim glasom. »Ali so tedaj že imeli konje?« ★ Slikarja Vratislava Nechlebo Je obiskal neki velik politik. Ker je spadal ta politik med ljudi, ki hočejo vse vedeti, se je postavil pred neko delo, ki ga je bil slikar pravkar začel, In je začel razlagati, kako bi on to in ono napravil: »To stvar b: naslikal taso, figuro bi postavil v to pozo, ozadje bi aranžiral tako-le.« Nechleba ga je nekaj časa poslušal, potem mu je izročil paleto in dejal: »Le poslužite se, gospod doktor, čopič je treba drzaü tako-le.« SLOVENKE! ' Kadar perete, uporabljajte le slovenski Izdelek HUBERTUS milo, ki odlično pere. Kdo je suh ? Razpredelnica telesne teže v luči moderne znanosti Kskin« je »normalna« postava, ni točno določeno, toda moderna znanost je že sestavila razpredelnico telesnih tež, o katerih bi lahko rekli, da so v bistvu še pravkar prave Povprečne àtevilke, ki se nanašajo na razmerje med telesno velikostjo m telesno težo, bi bile sledeče: Pri višini 150 cm naj tehta moSki 48.1, ženska 45.1 kg; višina 155 cm. teža. moški 53 kg, ženska 49.8 kg; višdna 160 cm: moški 58,4 kg, ženska 54.8 kg; višina 165 cm: muftì 64 kg. ženska 60 kg; višma 170 cm: moški 70 kg. ženska 65-6 kg; vnšina 175 cm: m orški 76.4 kg, ženska 71.6 kg Za koliko smejo te teže navzgor aH navzdol? Prüf Brugsch pravi, da je suhost majhna, 6e znaša teža (seveda golega) telesa 10 do 20 odstotkov pod povprečjem, srednje suhi so ljudje, ki so za 20 do 30 odstotkov lažji nego povprečna teža, zelo suhi pa tedaj, če je njih teža več nego 30 odstotkov manjša, nego bi morala povprečno biti. S čim se preživljajo ljudje Moža s tekočo hrano fe samo kost in koža Ko je Rockefellerjev zavod L 1928 hotel praktično preizkusiti vpliv različne hrane na ljudi s težkim telesnim delom, so se ponudile stotine ljudi, ki so se morali obvezati, da bodo dvanajst let vsak dan prevozili 80 km s kolesom ali s kotalkami ter ponoči sede spali. Istočasno bd se morali držati najstrožje diete. Od teh poskusnih oseb, ki Jih je bilo prvotno 623, so ostale do danes samo Se tri, in sicer neki Američan, neki Kanadijec in neki Anglež. Kanadijou se godi 6e najbo- lje, ker se hrani na običajni način, Anglet pa mora jesti samo koncentrirano hrano, Američan samo tekočo. Poskus se bo končal žele L 1940., potem dobe možje, če vztrajajo do konca, visoko vsoto .da bodo za vse ostalo življenje bre» skrbi. Američana Franka Fieldinga, moža s tekočo hrano, je danes samo še kost ln koža. Ko konča svoj poskus, ga bodo morali kakor dojenčka na normalno hrano šele privaditi. Pravi, da se v podobne žrtve ne spusti več niti za milijon dolarjerv. v «rojih potomcih dalje. Ta navidezna razlika mod življenjem eno-«rtaničnih in mnogostaničnih bitij nam po stane umevna če ai ogledamo prehodne oblike in najnižja mnog osta» tàna bitja no koliko pobliže. Pri vsakem mnogo«tonJčnem bitju se sta Jtice ločujejo » različna tkiva m posamezne «tanice so doživel« t delitvijo dela spre mombo, tako da ne morejo opravljati vseh Ivivijonjskih fu-nkcij na isti način kakor pri enostanlčnih bitjih. Kot prehodno obliko smatramo morda lahko kolonije enostaničnic, v katerih so sc enakovredni indindijl združili v večjo zve iso. To j« n. pr. žival vel ver, katere našel bin« sestoje Iz neštetih poedincev Dokler ne doseže kolonija določen« velikosti, se poodinet lahko množijo z delitvijo V odiasi i koloniji pa kmajo to sposobnost le šc nekatero po ed 1n e «tante« In te teh se stvori nora kolonija, kl zrase v votline stare naselbine. Cim je vrsta tak Inih novih kolonij dosegla določeno velikost, se stara kolonija razdruži hi njeni Zakaj se prične Novo leto s 1. januarjem in ne n. pr. 25. marca ? Prvi januar je pač prvi dan leta in zato je treba novoletni dan praznovati tega dne, odgovarjajo ljudje. Toda zakaj mora biti tako? Leto je doba, v kateri obkroži zemlja sonce ln v kateri so se izmenjali vsi štirje letni časi. Kje pričnemo tu računati začetek te dobe, je v bistvu vse eno. V resnici so v srednjem veku slavili tudi 25.' marec kot novoletni dan. To je bilo v škof.ji trierski ln Marijino oznanjenje so takrat smatrali tam za pravi začetek Odrešenikove zgodbe. Marijino oznanjenje pa je cerkev določila na dan 25. marca ,zato so v Trieru ta dan dolga stoletja smatrali za novoletni dan. To »Marijino leto«, ki se je držalo seveda Se tedaj veljavnega julijanskega koledarja to si je izbralo le drug dan za svoj začetek, se je držalo le v območju Triera. Drugod pa so smatrali spet velikonočni praznik za tako važen, da so si ga Izbrali za novoletni dan, čeprav je Vel ka noč, kakor vsd vemo, premičen praznili. Najbolj razširjen novoletni dan pa je bil b o 21 fi to ta dan bi bil prav za prav najbolj upravičen do tega. Vsaj za cerkveno leto letni Slon pomaga vojakom časi ln kroženje zemlje okrog sonca niso odločilni, zanj so važnejši cerkveni prazniki. Pri orientalskih kristjan h pa se je leto začelo na neki čudni način že 1. septembra ln Rusi so se od 13. stoletja dalje držali tega cerkvenega leta ter datirali po njem tudi svoje meščansko leto. Oba starorimska koledarja, ki sta veljala do 50. oziroma 153. L pred naäim štetjem, sta začenjala leto ■ 1. marcem, čeprav je računal starejši čas po luni to je obsegal le 355 dni, novejši pa Je računal po luni to soncu ter imel letno povprečje 366 dni. Stari Egipčani se niso brigali za veliki zvezdi sonce to mesec, temveč so se ravnali po Siriju. Dan ali bolje noč njegovega vzhoda, torej noč od 19. na 20. julij, je bil njih novoletni dan, ki so ga praznovali z velikimi • lavnostml, Žrtvami in «prevodi Egipčani so Imeli prav, kajti kot vodilo so si bili izbrali pojav na nebu. ki ga Je bilo lahko opazovati to Je zato neko časovno dobo točno omejeval. Stari Germani so se ravnali spet po dnevu, ko je bil dan najkrajši In kot novoletni dan so slavili naslednji dan, ki se Je začel spet daljšati. Rimljani so se ravnali spet ChamberlaiJiov božični po upravnih razlogih kajti od 1.153. pred naS'm Štetjem se je njihovo novo leto začenjalo z dnem, ko so novoizvoljeni konzuli prevzemali svoje posle, to Je s 1. januarjem. Njihovo leto Je bilo torej pravo »poslovno leto« to tudi Julij Cezar je v svoji koledarski reformi obdržal to uredbo, ki Je preživela celo vsa »Marijina«, »velikonočna« ali »božična« leta. Tudi papež Gregor Xm.. ki je popravil 1582. napake julijanskega koledarja, je določil 1. januar kot novoletni dan to z njegovo Izvrstno reformo v štetju časa m je ta v bistvu samovoljni novoletni termin uveljavil pr! vseh civiliziranih ljudstvih. Tako praznujemo s tem dnem še vedno prav za prav nekdanje nastope službe starorimskih konzulov. j Angleški min predsednik Neville Chamber« lain je voščil letos božične praznike prijateljem in m-ncem s sliko letala, ki ga Je v kritičnih y~ptembrs" "'i dr h neslo i Monakovo na sesHn^k iiiilh državnikov Zmaga nad smrtj Kako dolgo lahko žive potomci kakšnega bitja v ugodnih okoliščinah? - Višji razvoj organskega življenja je mogoč le na račun smrti poedincev Rdečelaske v zgodovini Rdečelasi cesarji in kralji — Kakšne lase so nosile „čarovnice44 V vseh pripovedkah o zlatem veku, v katerem tu živeii ljudje večno mladi in lepi, n* da bi posnali bol oči no smrti, v rajski pokrajini, zveni želja o imagi nad smrtjo. Razum pa ne verjame » to. Življenje in smart sta mu le dve strani istega pojava, večno neločljiv^ Vsi poskusi, d« bi podaljšali življenj« preko njegovih naravnih meja, vodijo le do za časnih uspehov. Naravnost fantastične podobe p« nastanejo, če si smrt odmisli mo od življenja, podobe o neznanskih množicah bitij, ki jemljejo drugo drugemu svetlobo to zrak. Nasilna «m rt sa voljo ned os tajanja brane, zavoljo m-a za, s Yvefc^ kakor se j» terazll, preživljala svoje počitnice. Toda ob njunem prihodu Jto mtrok »že spal.« Zvečer età se Durand in Oour» betova sprehajala po pettini. Na nebu so žarele zvezde ln morje j« Šumelo kakor v pravljici Daleč nackoU nI bilo videti in slišati žive dude. Takrat je Durand Objel Madelaino z obema rokama ter Jo polju-bil na ustnice. MadeOaine n« le, da se ni branila, nasprotno, vračala je poljube ln je na koncu Durandu tako krepko polo» žila roko na tilnik, kakor bi ga n« hotela nikoli ve£ Izpustili. Ko sta se nekaj časa držala v objemu, pa Je nenadoma prekinila molk ln vprašala: »Nu, kaj p& Yveta?« »Hh, Yveto sem popolnoma paratoti«, je rekel Durand. Sploh pa, kaj bi besedova« ta o tem!« i »Kako? Ravno Yveta je važna oseba s odrom na to, kar s« zdaj spleta med nama«, je Courbetova poučila Durands» »Jaz se nie morem odločiti za noben ko* rak, doflder ne vidim tega otroka.« »Kahaha!« se j« tedaj zRsmejsl Durand. »Ce je tako, moram biti seveda popolnoma jasen. 8bvar je torej ta: Yveto sem d bil izmislil samo zato, da sem smel priti do Madelaine Oourttetove. Yveta je otrok mojih sanj — de pa hoče Madelaine Oour-botava, se bo ta sen polagam®, lahko spra- menil v Bv® resnico,, 4 ____j ' > ^ \f . Razvoj in pomen petrolejske industrije Nastanek surove naSte In njena nahajališča SVOK — rafinerija «flnejSe od nekdanjega lova za zlatom- In | danes pomenijo petrolejski izvirki često j večje bogastvo od zlatih rudnikov. V Ev- | ropi spadata med te srečne dežele tudi Rumunija in Poljska, ki s svojim petrolejem ne krijeta samo vseh domačih potreb, ampak lahko velik presežek celo izvažata Ki suho zlato v sosednje države, ki niso tako srečne, da bi imele petrolejske vrelce na domačih tleh. Predeli okrog Kaspiškega Jezera in okolica Bakuja imajo slasti bogate petrolejske izvirke. Dalje so tu predeli Iraka in Mezopotamije, potem Južna Amerika, Zadnja Indija, otoka Borneo in Sumatra, Kitajska in še mnoge druge tnanjše dežele, ki po svojem bogastvu na petroleju ne zaostajajo mnogo za prvo petrolejsko deželo: Zedinjenimi državami, kjer je te dragocene tekočine zlasti obilo v Pennsylvania i, Ochiu, Texasu in Kaliforniji Tri četrtine celokupne potrošnje na izvodih nafte krijejo Zedinjene države samo četrtinko dobavljajo vsi ostali trirl na svetu. V naši državi glede nahajališč nafte le pnerom nimamo dokončnih rezultatov. V kolikor so doslej znani uspehi prizadevanj t Bosanskem Broda Ida hrani, verjetno v sebi petrolej, potlej se prične najprvo s takozvanim poskusnim vrtanjem, ki domnevno eksistenco petroleja ali potrdi ali ovrže. Ze to vrtanje zna-či velikanski riziko, saj so zanj potrebne drage instalacije in kraji, kjer se vrta, leže včasi daleč proč od naselij, tako da je treba najprvo šele zgraditi do tja primerne komunikacije ter poskrbeti za vodo in za bivališča delavstvu, kar često ni mala reč, ako pomislimo, da so novi izvirki včasih v pravcatih pustinjah in puščavah. Sele, ko je vse to opravljeno, se lahko začne postavljati vrtalni stolp. Sistem samega vrtanja se ravna po tem, s kakšnimi zemeljskimi plastmi imamo opravka in do kolikšne globine naj se vrta. So različne -vrste svedrov in tudi način njih okretanja se menja. Svedre žene normalno motorna sila, le za prav majhna vrtanja zadostuje včasi ročni pogon. Sila se prenaša na sveder s pomočjo posebnih verig ali po vrvi, kakršna je pač globina vrtanja. Izvrtina se izplakuje z močnimi curki vode, a da se ne bi potem spet zasula, spu-Sčajo vanjo postopoma Mannesmannove Shell — Instalacija na odkriti petrolejska ležišča pri nas, bi bilo samo želeti, da bi ves trud In žrtve, ki so se doslej doprinesle v tej smeri, kaj skoro rodili sad, da bi se tudi naša država lahko Stela med srečne zemlje z lastnimi petrolej skimi vrelci. Zajetje surove nafte Nafto so poznali že v predzgodovlnski dobi Japonci in Kitajci. Biblija omenja, da je neka bitumenska smola služila kot vezivo pri gradnji babilonskega stolpa in očak Noe je najbrže tudi uporabljal tako smolo pri tesanju svoje barke, da je z njo zatesnil njen trup. Nafto omenjajo tudi Herodot, Plini j, Plutarh in drugi klasiki ln svete ognje, ki so jih poznala stara kulturna ljudstva, moramo smatrati za goreče prirodne petrolejske izvirke, iz katerih je Cukarid pri Beograda cevi, ki so zgoraj zaprte s posebnimi glavami, da služijo za odvajanje zemeljskega plina in nafte, ki navadno že zaradi lastnega pritiska eruptivno vreta na površje. Vrtanja so često podvržena nepredvidenim slučajem, ki utegnejo povzročiti obilo škode, ali pa lahko celo popolnoma prekinejo nadaljne delo. Lahko se zgodi, da v izvrtino udre voda, lahko se sveder zaskoči ali celo zalomi, ali pa se slednjič cevi zaradi notranjega pritiska izkrivé. Ako teh poškodb ni mogoče popraviti, je bilo vse delo pač zastonj. Ce pa do takih nepredvidenih slučajev ne pride in ako so imeli strokovnjaki srečno roko, da so zadeli pravo mesto, potlej se sveder slednjič pre-grize do tiste zemeljske plasti, v kateri je jezero nafte. Še preden pa pride sveder do teh kotičkov zemeljske skorje, ki so ostali skriti milijone in milijone let, se navadno Izpraznijo skozi Izvrtino s eruptivno silo zemeljski plini. Ti niso koristni samo zaradi tega, ker se lahko na licu mesta Izkoristijo kot dragoceno gorivo za pogonske stroje, ampak se lahko tudi pod pritiskom spravijo v rezervoarje in drugod služijo kot pogonsko sredstvo ter za izdelovanje bencina po posebnih postopkih. Bazeni ali jezera nafte, ki leže navadno v globočinah med 50 ln 3000 m pa niso zmerom izdatni. V posameznih primerih se izčrpajo v prav kratkem času ln vrtanje je bilo skoraj Izgubljen trud. Izčrpavanje nafte, ki ne izvira pod lastnim pritiskom, se vrši s pomočjo posebnih posod ali zajemalk lz katerih se nafta odvaja v rezervoarje, iz njih pa s pomočjo raznih transportnih sredstev v rafinerije v svrho nadaljnje predelave. Cesto se odvaja nafta od izvirka neposredno po ceveh v rafinerije. Ti cevovodi takozvane pipe - lines utegnejo biti tudi po nekaj tisočev km dolgi. Vmes mora nafta pasirati seveda številne črpalne postaje, kjer Jo črpalke SVOK — rafinerija t Bosanskem Broda zmerom iznova poganjajo naprej po ceveh. Znani so taki cevovodi od izvorov nafte v Texasu do rafinerij v New-Yerseju, kakor tudi tisti od naftnih polj pri Mosulu do pristanišča Hajfe v Palestini, ki so zaradi sedanjih nemirov nenehoma ogrožena od Arabcev, pa potrebujejo Angleži celo vojsko, da jih lahko vzdržujejo v obratu. Predelava surove nafte Sestava surove nafte je glede na njene derivate lahko zelo različna. So vrste, ki vsebujejo mnogo — do 60% bencina in spet druge, ki ne vsebujejo ne kaplje bencina in petroleja. Nekatera nafta ima mnogo parafina, dočim ga druga vobče nima. Od narave surove nafte je tudi odvisno, kako so rafinerije urejene kakor tudi sam način predelovanja. S predelovanjem v rafinerijah se pridobivajo iz surove nafte: bencin, petrolej, plinsko olje in njeni ostanki, ki služijo ali kot kurilno olje, ali se pa z nadaljnim ra-finiranjem dobivajo iz njih razna mazalna olja, asfalt ali parafin. Čeprav so rafinerije urejene na razne načine, vendar delujejo vse po istem osnovnem principu, ki je: destilacija. Pri destilaciji se najprvo dobivajo derivati, ki prehlapevajo pri nižji temperaturi, potlej pa vse gostejši in gostejši proizvodi, lei so za posamezne temperaturne stopnje že v naprej določeni. Ti primarni produkti, ki jih dobimo po prvi destilaciji še ne predstavljajo uporabnega blaga, ampak se morajo še nadalje predelovati v bolj ali manj kompliciranih aparaturah, dokler po mehaničnih ali kemičnih procesih slednjič ne dobe tistih svojstev, ki jih od njih zahtevajo potro-šači. Zaradi silno naglega razvoja motorizaci-je zlasti avtomobilizma in aviacije, se je počasi pokazalo, da naravna količina bencina v surovi nafti več ne zadostuje, da bi se pri normalni produkciji lahko krile vse potrebe. Z napredkom tehnike pa so se našla pota in načini, da se je tudi ta nedo-statek odpravil s takozvano destruktivno destilacijo (eraking), s pomočjo katere se težka mineralna olja pretvarjajo v lažje frakcije. Je pa ta destruktivna destilacija zaradi dragih strojev, ki so v ta namen potrebni, zelo nevšečna reč, ki samo po-dražuje blago in povzroča velike izgube. Neka) o derivatih nafte Bencin: S proučevanjem prirode bencina ln njega rabe v strojih so prišli učenjaki do povsem novih kriterijev za oceno njega kvalitete. Dočim je bila poprej merodajna samo specifična teža in kasneje poleg te tudi še hlapljivost bencina, sta danes ti lastnosti bolj postranskega pomena. Za oceno uporabnosti bencina kot motornega goriva, je danes v prvi vrsti važna njegova antidetonatorska vrednost, t j. njega odpornost, da se pri gotovi kompresiji, ki je utemeljena v sami konstrukciji motorja, prezgodaj ne užge. To svojstvo bencina se izraža s tako zvanim oktanskim številom. Tehnika je namreč stremela za tem, da bi se dosegel čim večji učinek motorja, ne da bi bilo treba prostornino njegovih cilindrov povečati. To se je skušalo doseči s postopnim povečanjem kompresije, kar pa je zahtevalo tudi od goriva nekih posebnih svojstev. Ker ima naravni bencin maksimalno oktansko število 73, dočim Je danes veliko povpraševanje za gorivo z 80, 87 ln celo 100 oktanov, se je tehniki posrečilo ustvariti taka goriva z dodatkom raznih kemičnih preparatov. Petrolej: Petrolej se 9e zmerom rabi največ za razsvetljavo. No, tehnika je tudi tu storila velik korak naprej in je stare petrolejke na stenj že precej nadomestila s konstrukcijami, pri katerih se petrolej najprej razplini in plin potem izgoreva v gorilcih z mrežicami, ki dajejo neprimerno boljšo svetlobo. Razen tega se petrolej uporablja še za kuho ir: za pogon petrolej-skih motorjev zlasti v traktorjih. Plinsko olje: Inž. Diesel je z Izumom svojega motorja prinesel v gradnjo eks- , I Instalacija O tem, kako Je v zemeljski notranjščini nastala surova nafta, se je razvilo več teorij, od katerih pa sta doslej samo dve obveljali. Po eni je nafta nastala iz velikanskih množin odmrlega rastlinstva, ki je v milijonih let, pod velikanskim pritiskom zemeljske gmote in ob prisotnosti vodika, preživelo kemični proces, po katerem se je spremenilo v tekoče ogljikovodike. Po drugi teoriji, ki ima dokaj večje število pristašev, pa izvira surova nafta od ogromnih praživali, ki so že zdavnaj vse izumrle in ki so nekoč v pradavnim padale v velikanskih hekatombah kot žrtve elementarnih potresnih katastrof, kakršne je prav pogosto doživljala naša zemlja, preden se Je na njej pojavil človek. Velikanska grobišča milijonov dinozavrijev, mastodontov ln drugih orjaških plazilcev so v zemlji razpadala in pod vsakovrstnimi zapletenimi kemičnimi presnovami so slednjič iz -ti vali nastala pod zemeljsko skorjo cela Jezera surove nafte. Na svetu je mnogo srečnih dežel, ki se lahko pohvalijo z izdatnimi ležišči surovega petroleja, za katerega se je zadnja leta razvnelo mrzlično tekmovanje, širše in Shell — Instalacija ▼ Dubrovnika SVOK « rafinerija v Bosanskem Broda ^ v Solina I nafta vrela na dan, kakor vre drugod voda ij lz žive skale. } Nafta pa prav redkokdaj sama prihaja na zemeljsko površje. Da bi prišel do nje, je leta 1859. pričel polkovnik Drake prvič z vrtanjem pri mestu Titusville v Penn-sylvaniji. To prvo vrtanje, opravljeno z dokaj primitivnim orodjem na ročni pogon je bilo uspešno in na zemeljsko površje Je privrela prva umetno pridobljena nafta, ki je poslej postala fundament velikanski industriji in silnemu razmahu tehnike. Drakejev prvi poskus je dal pobudo za iskanje novih metod in sistemov v globinskem vrtanju. Razvila se je cela nova panoga znanosti, ki stremi za tem, da bi že v naprej čim bolj natančno določala položaj in obseg posameznih petrolejskih nahajališč in mest, ki bi bila za navrtava-nje najprimernejša. Za določanje takih mest je na poslu cela vojska geologov in geofizikov, ki opravljajo svoj posel na podlagi proučevanja posebnih zemeljskih formacij. Ali poleg te znanstvene podlage, in praktičnih izkušenj je odvisen uspeh v premnogih primerih tudi od — sreče. Ako strokovnjaki za neki teren doženo, plozljsklh pogonskih stroj er velikanski , preobrat Dočim so poprej najbolj Si stroji Izkoristili le 10 do 12% energije goriva (danes ti stroji izkoriščajo 18 do 20%, parne turbine in motorji na upojni plin 20 do 22%), Je Dieslov motor izkoristi do 36% Diesel Je prvotno zamislil svoj motor na pogon s premogovlm prahom, kasneje pa je prišel na mineralno olje. Ker v obeh primerih ni dosegel večjega uspeha, je posegel po derivatu surove nafte, ki ga baš imenujemo plinsko olje in ki se je v njegovih strojih prav posebno obneslo. Diesel je s tem utrl plinskemu olju pot do vseh velikih pogonskih strojev v industriji, ladjeplovbi in zadnji čas celo v avtomobilizmu in aviaciji. Mineralna oja za mazanje: Z Izumom mineralnih olj za mazanje so dobili kon-strukterji vseh vrst strojev v roke sredstvo, ki jim omogoča dvigniti koristni efekt njihovih konstrukcij. Poprej n. pr. ni bila mogoča uporaba pregrete pare v parnih strojih in turbinah, niti ne trajni pogon eksplozijskih motorjev, ker rastlinska in živalska olja, ki so se prej splošno uporabljala, niso bila za tak obrat dovolj stanovitna. Pod vplivom toplote in atmosferskega kisika so se razkrajala, tvoreč pri tem kisline, ki so nevarno razjedale strojne dele. Mineralna olja za mazanje, ki se izdelujejo v tovarnah po modernih metodah iz izbranih surovin, so napram omenjenim kvarnim vplivom indiferentna in zaradi tega neomejeno stanovitna. Za strojna mazila se danes splošno uporabljajo. Kurilna olja: Ostanki nafte po izdesti- liranju bencina, petroleja in plinskega olja se, v kolikor ne služijo za izdelovanje ma-žilnih olj, porabijo kot gorivo pod parnimi Ide današnje tehnike. V teh rafinerijah družbi predelujeta rumunsko surovo nafto, Iz katere dobivata vse vrste bencina, petrolej za svečavo in pogon, plinsko olje za pogon Dieslovih motorjev, kurilno olje, vsa vrste olja za mazanje, kakor tudi mineralne masti in asfalt Obe rafineriji lahko pri normalnem obratu predelata letno 250.000 ton t J. 25.000 cisternskih vagonov surove nafte, za primer potrebe pa se njih kapaciteti avtomatsko lahko poveča še za nadaljnjih 100.000 ton. Glede na današnjo stvarno potrebo naftinih derivatov v naši državi, obratujeta obe rafineriji zdaj samo s 40°/® normalne kapacitete. Ker je bila vzeta za osnovo transporta surove nafte do rafinerij pot po rekah, sta bili rafineriji zgrajeni pač na reki Kolpi odnosno na Savi. Razen tega sta rafineriji spojeni z industrijskim tirom normalnega in ozkega koloseka z najbližjima železniškima postajama. V rafinerijah je zaposlenih okrog 600 delavcev, dalje specialno tehnično osebje in uradništvo, ki je vse izključno samo jugoslovenske narodnosti. Rafineriji razpolagata seveda tudi s potrebnim specialnim voznim parkom za transporte. Tega tvori 450 železniških čistem za normalni kolosek in 25 cistern za ozkotirne proge. Razen tega imata rafineriji veliko število potrebnih lesenih in železnih sodov in balonov. Rečni tanki, s katerimi se dovaja surova nafta, pristajajo v posebnih pristaniščih ob rafinerijah, kjer so montirana najmodernejša postrojenja za črpanje surovine iz tankov v rezervoarje, katerih kapaciteta seveda tudi ustreza kapaciteti samih rafinerij. V teh rezervoarjih je prostora za prav znatne količine surove nafte kakor tudi njenih derivatov. Razen teh rezervoarjev imata petrolejski družbi tudi Shell — rafinerija v Capragu kotli, v centralnih kurjavah, ▼ topilnicah in livarnah železa ter drugih kovin itd. Je to pač idealno gorivo s toplotno vrednostjo 10.000 kalorij, ki ne daje pepela, ki se da najracionalneje transportirati in shranjevati. Posebno pripravno je kot kurivo pod ladijskimi kotli, ker so tudi tako v trgovski, kakor tudi v vojni mornarici vse češče uporablja. Domača petrolejska industrija Glede na velikansko važnost in pomen industrije surove nafte v današnjem stoletju tehnike, je povsem naravno, če so se v to industrijo investirali velikanski kapital. Najmlajši poganjki tega kapitala tu igra tu angleško-ameriški in holandski kapital. Najmlajšii poganjki tega kapitala so zastopani tudi v naši državi in sicer so v petrolejskih družbah Jugoslovensko Shell d. d. in Jugoslovensko Standard-Vacuum Oil Cie d. d. Čeprav v naši državi doslej surovS nafte še ne pridobivamo v zadostni množini, imata omenjeni družbi v Capragu in v Bosanskem Brodu svoje najmodernejše urejene rafinerije, ki pač predstavljajo vi- I po celi državi še nadaljnji sistem rezervoarjev, v katerih so tudi spravljene velike količine blaga, pripravljenega za prodajo. Končno sta družbi v vsej državi po mestih in ob vseh važnih prometnih potih postavili posebne bencinske črpalke s podtalnimi rezervoarji, s pomočjo katerih se konsumenti najlažje postrežejo. Družbi imata tudi svoj lastni avtomobilski vozni park, sestoječ iz avtomobilskih cistern in specialnih naprav, s katerimi se poslužujejo tudi aerodromi- V samih rafinerijah so urejeni posebni oddelki za fabrikacijo lesenih in jeklenih sodov, pločevinastih posod in lesenih zabojev. Ne manjkajo seveda tudi ne tehnično naj moderne j e urejeni in kompletno opremljeni laboratoriji in instituti za raziskovanje. Tu se vsak posamezni proizvod temeljito preizkusi in prouči, preden se pusti v promet, tako da zanesljivo ustreza vsem zahtevam. Zdaj vidimo, kako igra proizvodnja in predelovanje surove nafte neizmerno važno vlogo v vsej industriji in motorizaciji in kako je od nje odvisna v veliki meri tudi vojna pripravljenost in udarnost posameznih držav. Po vsem tem je pač razumljivo, da si vsaka država prizadeva, kako bi to važno panogo- industrije čim bolje zaščitila in čim bolj pospeševala njen razmah. >JUTRO« St I. 12 Nedelja, 1. L 1939. ^fUTROVA" POSVETOVALNICA Davčna »Naročnik«. — Vprašujete na», do katerega leta še plačuje samski davek in od česa. Imate samo frišo, ki Vam donaša najemnino. — Po § 1. zak. z dne 15. XIL 1930 (SI. 1. št. 4 iz 1. 1931.) so vsaka moška neoženjena oseba ali pravnoveljavno ločena oseba in vdovci zavezani, če stalno stanujejo v mestih, trgih ali krajih a sedežem sreza ali se v takih krajih obre-menjajo z neposrednim davkom ali prejemajo tantieme, plačevanju posebnega davka na neoženjene osebe. Vdovci plačujejo ta davek, če so brez zakonskih otrok, ločene osebe pa samo, če je zakon sodno razveljavljen ali ločen in če nimajo zakonskih otrok ali Če jim po sodni »odhi ni naloženo plačevati preživnjio za ženo in otroke. Davčna obveznost (§ 2. zak.) se začne z dnem 1. Januarja prihodnjega leta in prestane s poslednjim dnem onega leta, v katerem je dovršil 60. leto ah je sklenil zakoniti zakon. Ta davek se odmerja na podstavi dopolnilnega davka zemljarine, zgradarine in pridobnine in davka na rente po davčnem razporedu ter znaša za osebe: od 30. do 35. leta 50%. preko 35. do 40. leta 40%, preko 40. do 50. leta 25%, preko 50. do 60. leta 10% dotičnega davka. (Na drugo vprašanje Vam odgovori prihodnjič »pravna«.) — Dr. N. P.—Lj. — Culi ste, da M plačuje rent nI na samo od v podnajem oddanih praznih sob. Takšno sobo ste od svojega stanovanja oddali Vi, vendar pa Vara Je davčna uprava za tekoče leto odmerila 15%no rentnino z odmerno osnovo 480.— din. Ker so Vam pri davčni upravi rekli, da morate dejanskemu stanju primerno izenačiti pod najemnino z izdatki, ki so v zv ezi z oddano sobo, ste zaokrožili račun na ta način, da ste porazdelili na stroške za kurjavo, elektriko, plin, zajtrk, pranje perila in pospravljanje sobe colo podna-jenurno. Kaj Vam je storiti, da Vam davčna uprava prihodnje leto zopet ne odmeri rentnine?Po čl. 60. zak. je zavezan davku na rente vsak dohodek v denarju ali naravi iz imovinskih predmetov in imovinskih pravic, ki niso zavezani neposredno nobenemu drugemu davku, pri čemer zakon pod točko 6. tudi najemnine (podnajemnineJ izrecno navaja. V podnajem oddane prazne ali opremljene sobe od rentno-davčne obveznosti niso izvzete ter jih tudi čl. 63. zak. v nobeni točki ne omenja Pač pa se po čl. 68. zak. morajo odbiti od kosmatega dohodka, če so dokazani, stroški za upravo in vzdrževanje predmetov ali za ukoriščanje pravic, če obvezno obremenjujejo davčnega zavezanca. Davčna uprava "je torej pravilno postopala, ko Vam je pri odmeri rentnine od v podnajem oddane sobe priznala stroške za kurjavo, elektriko, plin. pranje perila in zajtrk, ne pa tudi za pospravljanje sobe, ki Vam ne povzroči efektivnega stroška in to tem bolj, ker ne vzdržujete 6lužkinje samo za podnajemnika. 15% rentnine je utemeljena v I. odstavku čl. 69. zak. Konkretnega nasveta, kako bi se otresli rentnine, Vam ne moremo dati, odloči naj Vaša lastna uvidevnost. — B. L.—M. — Ali boste plačevali prldob-nino od Vašega obrata VI, Vaša žena aH Vaš tast? — O tem smo v naši rubriki že govorili. Po čl. 50. zak. plačuje davek na dohodek od podjetij, obratov in poklicev lastnik podjetja ali obrata ali Izvrševalec poklica. Ce nastane dvom, se smatra za lastnika oni, za čigar račun se podjetje, obrat vodi ali poklic Izvršuje Več Vam ne moremo povedati, T. K.—R. — V zakup ste vzeli ribolovni revir, lz katerega boste odvažali plen na trg. Vprašujete, ali bo ta Vaš obrat zave-Ton pridobnlnl. — § 25. a) fin. zak. za L 1936.-37. dopolnjuje čl. 46. zak. o neposrednih davkih na ta način, da ribiči ki love ribe z navadnimi pripravami In čolni, a dohodek lz teera opravila komaj zadošča za njih vzdrževanje In ne presega običajne mezde v dotičnem kraju niso zavezani pridobnlnl. Drugače pa je od ribte lovi po čl. 42. zak. po IT. skup'ni. točki 5 v zvezi s čl. 59. zak. plačevati 6% pri-dobnino z ustreznim dopolnilnim davkom. Dr. I. K.—M. — Koliko boste morali plačati na taksi za izdajo dovolila za izvrševan te zdravniške prakse? — Ker Vaše vprašanje ni dovoli izčrpno, Vam moramo navesti celotno določbo tar nost. 108. taks. zak., ki veli: za dovolilo diplomiranim zdravnkom za svobodno Izvrševante prakse je plačati kot takso v Llubliani in Mariboru (dru.ee večje krate iznnSčamo) 1000 din v krajih z več kot 10.000 prebivalci 600 din. v ostalih kralih 300 din. Ob iznremembi krala iz manlšee» v večjega. kjer se plačuje večja takn se plača samo ra?m?a v taksi,— ©st?»P vnra-prWefo radi pomanjkanja prostora prihodnjič na vrsto. »odišče lele lahko izstavilo potrdilo, da Vas ne zadene nikaka kazenska krivda. Sele na to Vam bo zavarovalnica izplačala zavarovalnino. Ako menite, da je bila škoda prenizko ocenjena, se pritožite na zavarovalnico. V. D. N. M. Porok ne ve kaj bi ukrenil, ker je glavni dolžnik, ki uživa glede dolga zaščito po uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov v zamudi s plačilom anuitet o znižanem dolgu, — Po zadnji uredbi, po kateri je bil dolg glavnega dolžnika znižan, odgovarja porok kot solidarni dolžnik, najsi tudi ne bi bil kmet, za obveznosti tako, kakor glavni dolžnik kmet Ce ne plača dolžnik svojega dospelega obroka po uredbi, pridobi upnik pravico takoj zahtevati plačilo celotnega ostanka po redni sodni poti v višini znižanega dolga. Porok se bo rešil vseh posledic, ki bi ga zaradi zamude glavnega dolžnika zadale, čim bi odplačal obroke, ki so zapadli v plačilo glavnemu dolžniku. Kakih drugih korakov ne bo mogel porok pod vzeti v poboljšan j e svojega obveznostnega položaja. »Bratislava«. Svoji sestri ste posodili nekaj tisočakov proti 6*/* obrestim in proti temu, da trpi vse druge stroške. Odplačala je že del svojega dolga, na to pa je umrla. Od koga smete zahtevati plačilo ostanka. — Neplačani dolg morete izterjati od njene ležeče zapuščine, ki jo predstavljajo oporočni ali zakoniti dediči vse dotlej, dokler zapuščina ni prisojena dedičem Ako se ne bi dosegel s predstavniki zapuščine in med Vami sporazum, koliko in kdaj je še plačati zaostali dolg. boste morali ležečo zapuščino tožiti na plačilo neplačanega dolga. Dediči bodo v dotični pravdi najbrže s pridom ugovarjali plačilu rentnega davka, ker je taka pogodba, po kateri naj plača dolžnik upniku tudi rent-ni davek poleg obresti, proti dobrim šegam in po postavi nična. Sodišče bo verjelo pač dotičnemu, ki bo doprinesel v dokaz svojih trditev močnejše dokaze. V primeru, da bi predloženi dokazi ne zadostovali. bo pa zaslišalo v dokaz obe pravdni stranki. Ker bo dedovala po Vaši sestri njena hčerka. Vam svetujemo, da kot bližnji sorodnik tudi Vi nekaj popustite na kar bo sporazum šele možno doseči. Rent-ni davek je napovedati tekom meseca januarja pri pristoini davčni upravi in davčni upravi tudi sporočiti, dan kdaj 1e bila glavnica z obrestmi vred popolnoma plačana. P. S. M. Zaradi odškodnine, k! Jo je povzročil sosedov otrok, ste se pred pričami poravnali z nVfnvIm očetom, zdaj pa odklanja vsako plačilo. — Opomnite soseda, da izpolni obveznost, ki jo Je prevzel ob poravnavi ln da v gotovem roku. ki mu ga stavite, plača Vašo terjatev Ker ste ob priliki poravnave tudi Vi nekaj popustili, je smatrati vailno pogodbo kot obojestransko obvezno. V primeru, da bi sosed ne izpolnil svoje obveznosti, ga boste morali tožiti. Ker znesek ne presega 12 000 din, bo pristojno sodišče onega kraja, v katerem ima obvezanec svoje stalno bivališče, t .1. okrajno sodišče v L. P. M. G. Komisija za odobritev prenosa nepremičnine na kupca, kateremu ste prodali svo.fa zemljišča. nI dala svoje odobritve. — Proti sklepu te komisije imate pravico pritožbe na komisijo za odobritev prenosa nepremičnin, ki je ustanovi iena na sedežu apelacijskega sodišča v Liublia-ni Pritožben! rok znaša 15 dni In se mora pritožba vložiti pri predsedniku komisMe okrainega sodišča, ki je poslovalo prvo. če ne da odobritve tudi komisija druge stopnje, bo smatrati, da pravni posel, kupna pogodba, med Vami in kupcem sploh ni bila sklenjena. — Glede prvega se priključujem mnenju vašega zdravnJca, da gre za žolčne kamne. Treba je, da se drž.te diete. Jejte vse na olju! Svinjskega mesa, »vežega kruha in alkohola pa se Izogibajte! Priporočam nadalje, da večerjate malo in zgodaj in da vzamete kako pomirjevalno sredstvo, n. pr. hrom, odnosno valenjansko tinkturo. To vas bo pomirilo in pripomoglo do mirnega spanja. Slovenjgraueox Po mojem mnenju ni prav nobenega razloga, da ne bi mogli ponovno zanositi. Stanje, v katerem se danes nahajate, odnosno kot ga opisujete, da mislite, da imate napačno lego maternice, kar je pogosto vzrok Jalovosti, pa tudi drugih motenj n. pr. belega toka, bolečin v kr.žu in alično. Natančneje vaa pouči o tem vaš zdravnik. Obupana: Pišete, da imate slabe živce, odkar se spominjate. Zdravniki so ugotovili, da ne delujejo niti Jajčniki, niti možganski privesek. Jemali ste odgovarjajoča zdravila, ki so vam pa samo deloma pomagala. Odkar ste opustili zdravila, se ponovno slabo počutite. Slabša se vam zlasti sluh in vid. — Da-11 sta slednja dva v zvezi z živci, bi skoro dvomil. V vaši starosti postane človek običajno daljnoviden. Ta napaka pa se da s primernimi naočniki korigirati. Isto Je tudi s sluhom. Tudi tu utegne preiskava ugotoviti, da gre samo za spremembe na bobniču, ki 80 vzrok slabemu sluhu, kar pa seveda nima z obolenjem živcev nič skupnega. Glede ostalega mislim takole. Vzemite zdravila v oni količini, ki Je po vaSih Izkušnjah zadostna ln ki vam pomaga. Sicer se pa obrnite na vašega zdravnika, ki vam bo v tej zapleteni zadevi mogel bolje svetovati. kot jaz na daljavo. K. T. LJ.: V vašem primeru «vetujem, da poskusite najprej z d'eto. Uživajte par dni samo mleko, prepečenec, pasi rane prikuhe, kompot, ki pa ne sme biti preveč sladek. Po mojem mnenju gre namreč za katar želodca, združeno z abnormalnim vrenjem, kar vam povzroča težave. Ako se ne bi stanje kmalu popravilo, pojdite k zdravniku v svrho preiskave. SAH PfWtä' K. H. J. Kot tuj državljan bivate v naši državi pa bi radi, da bi tudi Vaša hčerka prišla iz inozemstva. — Pri politični oblasti prve stopnje, kamor ste pristojni po državljanstvu, zaprosite za potni list Le s potnim listom bo Vaši hčerki možno priti v našo državo. Do otrokove polnoletnosti imate vedno pravico zahtevati, da se otrok preseli k Vam in Vam jo tuji ljudje, pri katerih se sedaj nahaja, morajo izročiti. A. T. B. Pred leti ste prodali hišo in vrt pa se je kupec poslužil dobrote po uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov, glede zneska, ki ga Vam je ostal dolžan. Menite, da zaradi tega dolga dolžniku ne pripada zaščita! — Vaše naziranje je popolnoma napačno. Cim je bilo Vašemu dolžniku izstavljeno potrdilo, da mu pripada značaj kmeta, se je mogel poslužiti pravice iz uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov od 26. septembra 1936. Nakup hiše in vrta se ni-kakoi ne more smatrati kot nakup takega blaga, ki ga predvideva člen 36 uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov in ki bi ga bilo plačati v 12 letnih obrokih brez znižbe. Kot blago je razumeti le premične in potrošne stvari. Dolgovi iz ostalih pravnih razmerij se po uredbi marajo znižati za 50% in odplačevati v 12 letih s 3°/o obrgstmi od 15. novembra 1936 dalje. Vašemu dolžniku je bilo torej znižanje upravičeno izvršeno, ter se morate.« tem položajem že sprijazniti, ker tudiy-kaka pritožba ni več mogoča. S. J. V. Polar Vam je nničfl vinlčarijo, pa Vam zavaroya'nlca še ne izplača zavarovalnine. — Pp£v' boste morali izida kazenskega ;]a, ako Je bik» uvede- no zaradi požara. Yafe lastnine. Ako bo E. F. LJ.: Stari ste 67 let in trpite na naduhi v toliko meri, da ne morete hod:ti in da morate samo sedeti doma SIcer živite zelo solidno. Proti naduhi Jemljete ephedrin. — Zdravilo, ki ga uživate, je zelo dobro In uspešno. Zdi se mi pa, da bo v tej starosti tudi srce malo oslabljeno, in da vam to dela tudi težave. Vsled vašega načina žMienia ste verietno dobro hranjeni, kar je tudi važno glede presoje In zdravljenja. M'slim torej, da v vašem primeru ni naduha edini vzrok vaših težav. Naibolje bo. da pokličete zdravnika, ki vam bo po preiskavi predpisal vse, kar je potrebno, da se vam stanje toliko omili, da bo vsaj znosno. M. P. L.: Stari ste 22 let. Prvo perilo ste Imeli s 14. letom. Potem vam Je izostalo 3 mesece. Sedaj pa krvavite že 8 tednov. — Pri tako pomanjkljivih podatkih ne morem preko domnev. Možno Je vnetje možna 1e nanaka v jajčniku, možen je splav Itd. Potrebna Je zdravniška preiskava. s katero ne smnte o^tešati, da preveč ne oslabite radi ireube krvi. Kotar: Imate takorekoč kroničen nahod, že 20 let. Nahod nastopa v naoafilh. ki trajalo po 12 ur. Med tem časom kihate v presledkih po lOkrat. — Čudim se vam, da se niste že prete obrn'll na strokovnjaka za no.sne bolezni, in da ste čakali tako dolgo. Zdi se mi sicer, da je vzrok vašemu nahodu posebna konstitucija, vendar vam absolutno svetu iem, da greste k specialistu za nosne bolezni. Brez pregleda iß vsak nasvet lahko iluzoren, zlasti pa v vašem primeru. Neprijetno: Vaše mnenje, da imajo gliste samo otroci, je povsem napačno. Gliste opazujemo v vsaki starosti in so pogosto vzrok jako težkih moteni. Ako ste opazili gliste, vam zato priporočam, da jih odpravite. Glede recepta se obrnite na vašega zdravnika. M. A. Lj.: O prhljaju Je bilo že dosti govora. Zato se bom omejil samo na par pripomb. Masirajte lar'Söe z 2% salicilnim alkoholom In sicer dnevno. Glavo pa umivajte vsaka 2 tedna, z odcedkom korenin koprive. V. L.: Pred par dnevi ste imeli proliv. Med blatom ste opazili temnorjave kepice, kar vi mislite, da je kri. Obenem vam Je močno krulilo po želodcu in črev'h. — V vašem pismu ste podali sliko običajnega črevesnega katara, ki ga opazujemo posebno ob praznikih. Zdravljenje je zelo enostavno. Treba se Je namreč postiti. Uživajte samo čaj, prepečenec, kompot, | piré krom p'r, nakar pre'dite po par dnevih na normalno hrano. V blatu, po vašem opisu sodeč, ni bilo krvi in ste tozadevno lahko pomirjeni. L F. Comeno: Vaša bolezen datira 3 leta nazaj. Večkrat letno opažate, da je voda temna. Ob isti priliki čutite tudi. da vas trese mrzlica. Letos opažate poleg tega, državni tožilec, kater imù je bila vložena kadar hočete zaspati, nepritetne občutke prijava po Vašem- kazenski posto- b'lo v ^avi aH pa drugod. Včasih se celo panje sploh ustavil, bo pristojno srssko Uesete tako, da zaspite šele proti jutru. V novem letu bo najvažnejša šahovska prireditev pač olimpiada za svetovno prvenstvo moštev v Buenos Airesu, ki se začne po najnovejših podatkih začetkom julija ter bo trajala približno tri tedne. Kljub raznim težavam je verjetno, da se bo olimpiade udeležila tudi naša reprezentanca. — Matcha za individualno svetovno prvenstvo v L 1939. prav gotovo ne bo nobenega. Pač pa je predvidenih nekaj prav velikih turnirjev, čeprav nobeden izmed njih po pomenu najbrž ne bo dosegel lanskega Avro-tumirja 2e za januar je napovedan v Moskvi večji mednarodni turnir, v katerem naj Igrajo inozemci Ke-res, Capablanca, Reshevsky, Flohr in Lilienthal ter najboljši ruski mojstri z Bot-vinnikom ln Levenfišem na čelu Se večji obseg naj ima drug mednaroden turnir, tudi v Moskvi, ki Je projektiran za Jesen. Nemci so za sredino maja pravkar napovedali v Stuttgartu turnir 12—14 najmočnejših evropskih mojstrov. Organizacijo tega turnirja je že prevzela Velikonemška šahovska zveza. Za september Je predvidena prireditev še večjega sloga v Mün-chenu. V Berlinu pa se začne že jutri zanimiv match med velemojstroma Eliskase-som in Bogoljubovom, ki bo obsegal kar 20 partij. Na Holandskem, kjer se šahovske prireditve radi velikega zanimanja Javnosti tudi finančno izplačajo, hočejo dati dr. Euweju priliko, da se zopet v ma-tehu spoprime z enim izmed vodilnih velemojstrov. Kot nasprotnika mu nameravajo postaviti Fine-a ali pa Botvinnika Ta tekma naj bi se vršila poleti. — Kakor vidi mo. Je mednarodni Šahovski program za novo leto precej bogat. Seveda bo treba počakati, če bodo vse napovedi res tudi Izpolnjene. — Doma bo, kolikor Je doslej znano, pravkar preloženi turnir za državno prvenstvo v Zagrebu najvažneiša ln najbrž tudi edina mojstrska prireditev. Slovenska šahovska zveza priredi dne 8 t m. v Ljubljani pokalni brzoturnir za moštva, ki se ga lahko udeležijo vsi zverini klubi Vsako moštvo nastopi z 8. igralci — Dne 12. oz. 15. t m. pa se začno v posameznih skupinah medklubs-ke tekme za zvezino klubsko prvenstvo. Tekme bodo trajale do 14. maja. Tudi tu nastopi vsako moštvo z 8 igralci. V A-skupini tekmulejo naslednji klubi: Mariborski š. k., SK Železničar in UJNZB (vsi Maribor), Ptujski š k.. Mežica in Črna. V B-skupini igrajo: Celjski i. k., Gaber je, Trbovlje, Radeče, Šoštanj in Slovenjgradec. Ti dve skupini igrata po Izločilnem sistemu (razen mariborskih klubov, ki naiprej Igrajo med seboj po turnirskem sistemu). Zmagovalec vsake skupine pride v semifinale. — C-skupina je razdeljeni» v dva dela. Enega tvorijo ljubljanski klubi, ki igraio med seboj po turnirskem sistemu. Ljubljanski š. k. nastopi v tekmah s tremi moštvi, klubi Triglav, Amaterski, Sentpetrski, Šiška, Lovšin in 2elezničarski pa s po enim. Zmagovalec pride zopet v semifinale, drugo in tretje plasirani ljubljanski klub pa tekmujeta še dalje za vstop v semifinale. Igrata namreč izločilne tekme s klubi drugega dela C-skup'ne, ki Jo tvorilo Kranj, Skofja Loka in Močilnik - Vrhnika. Skupno se udeleži • medklubskih tekem 22 klubov s 24 moštvi. Ljubljanski šahovski klub ima dne 14. t. m. ob 20. v »Zvezdi« svoj redni letni občni zbor. Dne 15. t m. pa se začne klubov glavni turnir, na katerem Ima pravico udeležbe 22 najboljših klubovih igralcev. — Da omogoči klub čim večjemu številu svolih članov udeležbo pri medklubskih prireditvah, je razdelil vse svoje aktivne člane po moči v tri skupine, ki bodo že v medklubskih tekmah Slov. šah. zveze nastopile samostojna Posebno mnogo zanimanja le vzbudila ▼ holandskem veleturnirju naslednja partila med zmagovalcem turnirja in svetovnim prvakom . Car« - Kann. Beli: K eres Crai: Dr. Aljehtn (12. kolo, Haag, 24. nov.) 1. e2—e4 c7—c6 Dr. Aljehin zelo redko igra to otvoritev. 2. d2—d4 d 7—d5 3. e4 : d5 c6 : d5 4. c2—c4 Sg8—f6 5. Sbl—c3 Sb8—c6 6. Lcl—gS ®7—efl Iz matcha Botvinnik - Flohr L 1933. J« znano, cut je de4. siaoo za črnega S potezo v partiji pa si črni zapre za dalj časa damskega lovca. 7. Ügl—13 Lf8—«7 8. c-i—c5! Ze znan manever, « katerim skuša beli popolnoma blokirati črno pozicijo. 8. . . . 0—0 9. Lfl—b5 Sf6—e4 Drugače se črni ne more razbremeniti. 1U. Lg5 : e7 Dd8 : e7!? Dosedanji potek Je identičen s partijo Botvinnik - Kmoch iz Leningrada L la3-L Tam pa je vzel tu Kmoch s skakačem, kar se je izkazalo kot siabo Dr. Aljehin poskusi v partiji novost, ki so jo doslej nekateri priporočali, drugi pa odklanjali kot is to tako slabo. 11 Ddl—c2 Kot najboljše za belega Je doslej veljalo 11 0—0, Sc3:, 12. bc3:, Ld7, 13. Tbl s prednostjo za belega, Verjetno pa je, da je tu dr. Aljehin imel pripravljeno kakšno ojačenje, čemur se Keres raje previdno izogne. 11. . . . Se4—gS! Črni mora zamenjati skakača f3, da tako napade točko d4 ter obenem omogoči osvobodilno potezo e6—e5. 12. Sf3 : g5 De7 : g5 13. Lb5 : c6 b7 : c6 Ne Dg2:, 14. Ld5:!, ed5: 15. 0—0—0! in beli ima na g-liniji izglede na napad, pa tudi za končnico stoji bolje. 14. 0—0 e6—e5! S tem Je črni dosegel svoj strateški cilj — osvoboditev pozicije, pa stoji z lovcem proti skakaču in prostim kmetom prav dobro. 15. d4 : eS DgS : e5 16. Tfl—el De5—f6 17. Tal—dl Ta8—b8 18 Dc2—d2 Le8—g4 19. {2—13 Lg4—e6 (?) Najbrž je bolje takoj Ld7 ter nato Te8. Tudi v naslednjih potezah igra črni nekoliko neprevidno. 20. b2—b3 Df6—e7 (?) 21. Dd2—e3 Tf8—e8 22. Sc3—e2! h7—h6 23. De3—c3 De7—g5 24. Se2—d4 Skakač se je utrdil na zelo važnem polja Beli ima zopet vsaj enako pozicijo. 24. . . . Lefl—h3 25 g2—gS Dg5—f6 26 Tel—e3 Lh3—d7 27. Tdl—el Te8 : e3 28. Tel : e3 h6— h5t Močna pozicija belega skakača ter zasedena e-linija silijo črnega na energične protimere. 29 Sd4—e2 Df6—f5 Črnemu se zdi prenevarno, da bi šel z zamenjavo dam v končnico Res ima potem beli na damskem krilu premoč, ki bi po potezah Dc3:, 30 Tc3:, Kf8. 31 a3. Ke8. 32. Sd4, a5. 33. Tel ter nato Tbl in b4 prišla lahko dokaj nevarno do Izraza. 30. Dc3—d3 Df5—f6 Cmi hoče s ponavllanjem groženj Dal + ali Dbl + Izsiliti remis. 31. Dd3—d4 Df6—f5 32. Kgl—f2!? Ni verjetno, da Je ta odklonitev remila upravičena. Črni pride v naslednjem do nevarnega napada. 82. . . . DfS—bi Tudi Dh3 Je prihajalo ▼ poštev 33 Dd4—f4 Tb8— f8 Ne Teö, 34. Te8:+, Le8:, 35. Db8. Kf8, 36. Dd6+, Kg8, 37. De7. 34. Te3—e5 Ld7—h3 ? Izgleda, da dr. Aljehin sledeči direktni napad nekoliko precenjuje. Z enostavnim Da2 , 35. Th5:, Te8, 36. Te5, Db3: bi bil imel jasno prednost 35 g3—g4! h5 : g4 36 f3 : g4 d5—d4 ? Zopet napaka. Se vedno bi bila situacija po Dfl + dokaj nevarna za belega, saj ne gre potem 37. Kg3, Dg2 + , 38 Kh4, Lg4:I Tako bi moral vleči 37 Ke3, nakar je d4-i-zelo močno. — Sedaj nastalo pozicijo so Javili holandski poročevalci še med partijo ter so bili pomotoma mnenja, da ima dr Aljehin še vedno Sanse na zmago. V resnici je tu črni že izgubljen Naslednje poteze do prekinitve sta morala napraviti nasprotnika radi časovne stiske v nekaj sekundah. 37 Kf2—g3!! Pe 37 Sd4: ali Dd4: bi bil Imel črni vedno vsaj remis Drzna poteza v partiji pa bi morala dobiti za belega. 37. . . . d4—d3 38. Se2—d4! Dbl—fl Drugega ni več. saj grozi tudi Sc6:, nato Se7+ ter Th5 mat 39. Df4 : fl Lh3 : fl 40. Sd4 : c6 f7—f6 Potrebno, radi omenjene grožnje. 41. Te5—d5 Lfl—«2 Tu Je bila partija prekinjena. 42. Kff3—f2 Kg«—f7 43 Td5—d7-P KH—e6 44 Td7—d6 + Ke»—f7 45 Rc6 : a7 Le2 : g4 46. Td6 : d3 Tf8—a8 47. Td3—d4 ? Primeroma z lahkoto bi bilo dobilo 41. Sb5 Sedaj je stvar težja, 47. . . . Ta8 r »7 48 Td4 : g4 Ta7 : a2+' 49 Kf2—e3 (!) NI dobro 49. Kg3, Ta3, 50. Tb4, Ke6 49 . . . Ta2 : h2 50 b3—b4 «7—g5 51 c5—c6 ? Beli kmetle so dalje napredovali negtf črni, pa bi b'l moral beli le še zmagati. Pravilno na bi bilo tn 51. b5, nakar bi beli laže branil svoje kmete. 51 . . . Kf7—e7 52. b4—b5 ? Sedaj je bila zadnja šansa na zmago 52. Td4, da bi odrezal črnemu kralju pot Res tudi potem stvar že ni več jasna Tc2 53. b5. Tc5, 54. Tb4, Kd8, 55 b6. Kc8 56 b7-(-, Kb8. — Sedaj pa črni jasno forsira remis: 52* • • • Th2—b2 53. Tg4—c4 Ke7—d8 54. Tc4—c5 g5—g4 55 Ke3—f4 Tb2—b4 + 56 Kf4—g3 Kd8—c7 57 Kg3—h 4 Kc7—c8 58 Tco—h5 Kr8—c7 59 Th5—h7 + Kc7—c8 60 Th7—b7 Tb4—c4 61 Kh4—e3 16—f5 62. Kg3—h4 Tc4—c5 remis. Vas ja Pire. R Nedelja, 1. Januarja LJubljana 8: Vesel nedeljski pozdrav (plošče). — 830: Kvartet trobil. — 9: Napovedi ln plošče. — 9.15: prenos lz franč. cerkve. — 10.15: Verski govor (dr. Gregor Rožman). — 10.30: Vsakemu nekaj (plošče). — 11: Radijski šramel. — 12: Slovenske narodne po jo Fantje na vasi in sestre Stritarjeve. — 13: Napovedi, poročila. — 13.20: Radijski orkester. — 17: Kmet. ura. — 17.30: Plesna glasba. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19 50: Koncert vojaške godbe. — 21.45: Lahkih nog naokrog (plošče). — 22: Napovedi, poročila. Beograd 16.45: Ljudski koncert. — 17.30: Havajske kitare. — 18.15: Zvočna igra in plošče. — 20: Narodne pesmi in plesi. — 21: Vojaška godba. — 22.15: Lahka godba in ples. — Zagreb 16.45: Plošče. — 20: Zborovsko petje. — 21: Božična kantata. — 22.20: Godba za ples. — Praga 20.05: Orkestralni ln pevski koncert. — 21.10: Dvofakove komorne skladbe. — 22.20: PloSče In ples. — Varšava 21.20: Vesela muzika in zvočna Igra. --22.20: Ples. — Sofija 18: Lahka in plesna muzäka. — 19: Godalni orkester, violinske skladbe in zvočna igra — 20 55: Vesela rmrdka. — Dunaj 11: Kmetska nedelja. — 12.12: Orkester. — 16: Dunaj mu zi eira. — 19: Prenos Weber Jeve opere »Carostrelecc. — 22.30: Lahka ln plesna muzika. — Berlin 19.15: Veseli napevi. — 20.10: Slavnosten novo'etnl koncert. — 22.30: Lahka godba ln ples. — München 19: Pogled na minulo glasbeno leto. — 22.30: Lahka glasba in ples. — Pariz 19.40: Lahka glasba — 20.30: Violinske skladbe. — 20.45: Mešan program. — 21.30: plošče in zvočna igra. — 23.45: Lahka glasba. - Ponedeljek, 2. Januarja Ljubljana 12: Ba'alajke igrajo (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Koncert Radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 18: Zgodovina psihia-strije (dr. Bogomir Magajna). — 18.20: Poljske narodne pesmi (plofče). — 18.40: Kulturna kronika: O Ptujski gori (prof. dr. Fr. Stele). — 19: Napovedi, poročila. 19 30: Nac. ura — 19 50: Zanimivosti. — 20: Koncert Radijskega orkestra. — 21.15: Koncert dvospevov. Izvajata ga. Dragica Sokova in gdč. Štefka Korenča-nova, pri klavirju prof. M. Iipovšek. — 22: Napovedi, poročila — 22.15: Prenos plesne glasbe iz restavracije »Emona«. Beograd 16.45: Skladbe za čelo ln narodna glasba. — 18.20: Orkester. — 20: Prenos opere iz Nar. gledališča. — Zagreb 17.15: Petje in skadbe za čelo. — 20: Prenos iz Beograda. — Praga 19.25: Vojaška godba — 20.10: Instrumentalna glasba — 21.10: Skladbe za violino ln orkester. — 22.20: Plošče. — Varšava 21.15: Klavirske skladbe in orkestralni koncert. — Sofija 17.30: Odlomki iz zvočn'h filmov ln lahka glasba. — 19: Pette in simf. koncert. — 20.55: Lahka godba ln ptes. — Dunaj 12: Vesela glasba. — 16: Drobna muzika. — 19: Kitate tn klavir. — 20.10: Smučarski večer. — 22.40: Nočni koncert in p'es. — 24: Vedra muzika. — Berlin 20.10: Pester koncertni večer. — 22.30: Kakor Dunaj. — München 1915: Koncert po «e'jah. — 20.10: Plesni večer. — 21.20: Lahka komorna glasbo — 22 40: Kakor Dunaj. — Pariz 19.30: Lahka glasba. _ 21: VloHnski koncert. Torek, 8. januarja Ljubljana 12: Pisana šara (plošče). —> 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20« Koncert Radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 18: Kitaro igra g. Stanko Prek, pri klavirju (Eiletz Rafael). — 18.40: Problem ma'ega naroda (univ. prof. dr. Fr. Veber). — 19: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Vesela kronika. — 20: Zdenek Flbich »šarka« (fantazija plošče). — 20.20: Remčeva komedija »Čarovnica« (čl. igr. družine). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Operetni zvoki Radijskega orkestra Beograd 16.45: Narodni napevi ln orkestralna glasba. — 18.20: Flavta in plošče. — 20: Narodne pesmi ln simfonični koncert. — 21.45: Plošče in narodni napevi. — Zagreb 17.15: Orkester. — 20: Zvočna igra in koncert. — 21: Lahka in plesna muzika- — Praga 19.25: Radijski potpuri. — 21.10: Simf. koncert — 22: Plošče. — Varšava 21.15: Dramski večer. — 22.15: Koncert orkestra. — Sofija 17.30: Vojaška godba. — 19.30: petje in godalni kvartet. — 20.55: Ruske romance. — 21.15: Lahka in plesna muzika — Dunaj 12: Lahka glasba. — 16: Koncert so'Istov in orkestra. — 18.25: Pesmi R. Straussa. — 20.10: Plošče. — 20.55: Koncert konservatoristov. — 22.35: Lahka in plesna muzika — 24: Nočni koncert. -— Berlin 19: Operetna muzika s plošč. — 20.10: Prenos opere »Seviljski brivec«. — 22.30: Lahka ln plesna muzika. — München 19.15: Koncert po željah. — 20.10: Zvočna igra. — 21.30: Griegova glasba. — 22 30: Lahka ln plesna muzika — Pala 19.30: Pester koncert pevcev in orkestra. — 21.30: šlagerji in plošče. — Rim 17.15: Orgle. — 21: Zvočna igra ln plesna muzika. Najstarejši berlinski kočijaž umrl »ßelezml Gustav«, najstarejši berlinski kočijaž, ki je pred več nego desetimi leti s svojo kočijo potoval iz Berlina v Pariz ln so ga povsod sip ejemali s 6Lavnc»tmi, je sedaj v starosti 85 let umrl mirne smrti. Se marsikdo se bo spominjal te originalne vožnje starega Gustava Hartmanna, ki se je vršila »pomladi L 1928. in o kateri so poročali listi po vsom «vetu. Se pred nekoliko dnevi je bilo videti krepkega moža z večno cigaro in pristnim berlinskim dov-tipom v ustih nasproti postaje Waninse« v majhni stojnici, kjer je prodajal razglednice in razne spominke. Podkupljiv ministrski tajnik Rumunsko državno pravdništvo je odredilo zaplembo vsega imetja bivše:a tajnika v notranjem ministrstvu in predsednika prometnega urada Sergija Dimitriuja. DimiLriu se je bil z drugimi znanimi osebami zapletel v razlastitveni škandal v Ungheniju. Neki odvetnik mu Je dal visoko vsoto, da bi v poljedelskem ministrstvu dosegel izplačilo 42 milijonov lejer. Obtožili so ga tudi, da je bukareštanskl telefonski družbi za 7 milijonov lejev prodal posestvo, ki ga je bil tri dni prej kupil za milijon lejer, j Veselo novoletno oznanilo smučarjem Dobili so prostrano in idealno smučarsko terišče pri Kranjski gori Sredi zime smo. Za nami so Casi, ko J« gledal meščan na belo pogrnjeno pokrajino z otožnimi očmi ali jo celo primerjal z — mrtvaškim prtom. Res sneg ni vsem enako pri srcu, toda vendar je z njim premnogim ustreženo. Pridni kmetovalec Je z njim rešen skrbi, da mu ozimina ne pozebe; žeie si ga gorski drvarji, ki se Jim živina smili, da jim bo trdo delo po spolzkih vlakih olajšano; vesel dogodek Je sneg za čevljarje, krojače, modo, športne trgovine in razne obrtnike, ker Jim pribavi novega zaslužka. Z nikomur cd teh pa se seveda ne dà primerjati vzhičenja, ki ga sproži padanje žametasto belega puha, v danes že ogromnem smučarskem taboru, posebno pri mladini, pri deci, ki tedaj — »ko se berači te-pó«, kar od veselja poskakuje. Se en stan je, ki si ob veseljačenju vrtoglavih kos-mičev radostno mane roke, to so tujsko-prometni interesentje po naših zimo-viščih. Debel sneg, trda zima jim oznanja Lužice oziroma vežbališče »na Lužicah«. No današnja, cela bela smučarjem letos pridelana zaplata, ta pa je že izdatno večja, recimo kakor približno 5krat tolikšna. Kdor tega novega terišča še ni videl, bo letos pri izstopu z vlaka v Kranjski gori kar debelo izbulll oči, kakor polž svoje roge, kajti nova lisa Borovškega smučarskega raja je že res velika, da smučarju kar srce zaigra. Po obsegu meri sedanje Borovško terišče približno okrog 30 ha Z Lužic se dviga goljava lepo polagoma v viš proti Vitraneu, zgoraj pa se razcepi v dva rokava. Levi rokav se spoji v strmi, že nad 1000 m ležeči Dolenčev rut Ta levi vrhnji kot, ne bo za vsakega, kajti tod se bodo kobalili še celo najbolj korajžnl in najbolj spretni gorenjski L dr. I Vaški motiv iz Kranjske gore (foto r. badjura) dobro zimsko sezono, vzudi up na bogat vir novih dohodkov, dočim pomeni zanje gnila zima brez snega — hudo katastrofo, ki jo Bog ob vari. Takih skrbi in želja — po snegu ln sicer po čim debelejšem snegu pred svetovno vojno nismo poznali in nikoli smatrali snega za posebno radosten dogodek, kvečjemu kedaj pri — kepanju. Zelo so se izpremenili časi. Poprej so imeli ljudje po deželi polno brig samo za krompir, žito in druge pridelke na polju, za krmo, les, živino, kuretnino, vino, sadje itd., kako bi čim več tega do zime pod streho spravili. Toda skrbi, namreč resnih skrbi: kedaj in koliko snega bodo kje pridelali, tega pa res nismo poznali. Po vojni je tudi to prišlo. Polagoma, počasi, kakor pač žal vse leze pri nas v Sloveniji, že raste spoznanje: da je tudi sneg velik činitelj v našem narodnem gospodarstvu. O pravem času, na pravšnem mestu, v dovoljni količini in v pravi kakovosti namedèn, pomeni sneg — denar, je dobrodošel »trgovski artikel«, za mnoge kraje predmet naravnost neprecenljive vrednosti, nič manj nego njive, travniki, vinogradi, sadovnjaki itd. In kakor smo se bili že pred vojno navadili po zdraviliščih »mineralno vodo« in v toplicah »naravno toplo vodo« ponujati naprodaj, kakor smo se priučili po letoviščih zgolj od sonca pogreto »rečno vodo«, po gorskih postojankah pa poleg mleka tudi že »gorski zrak, sončne žarke ln slikovitost naših gora« v ceno spraviti, prav tako trka na naša vrata novi čas, ko mora slovensko narodno gospodarstvo vprav resno razmišljati: kako se bodo podjetni slovenski ljudje čimprej Mučili tudi — »sneg prodajati« ali z drugimi besedami: kako se bodo privadili snežne prilike turistično pametno Izkoriščati in se čimprej prilagoditi zahtevam modernega turizma. Nobena šala ni to, temveč bridka resnica Sloveniji bije ura! Ce se ne bomo kmalu in bolj zganili ter ne znali umno ln pravilno izrabiti, kar nam ponuja naša priroda, če ne bomo našli prav kmalu primernih sredstev za smotrno izpopolnitev in sodobno ureditev naših zimovišč — bo po nas, ubila nas bo Inozemska konkurenca! Naša tujsko prometna politika, kar se tiče zimskega sporta, doslej ni bila dale-kovidna. Kaj vse smo izgubili ln koliko že zamudili, to nam zelo jasno pové en sa:m stavek, namreč to-le dejstvo: da po 28 letih, odkar se je pri nas spočelo moderno smučarstvo, šele letos komaj otvarjamo prvo na£e veliko stmsSko terišče, pa da tudi to še nI dokončano in tako vzorno urejeno kakor bi moralo biti in kakor bi lahko biló. Ko že obešamo to smučarsko novico na veliki zvon, bo prav, da se z njo nekoliko bolj podrobno pobavimo. V mislih imamo Borovško smuško terišče. Leži na za-padni strani tik poleg Kranjske gore zgor velike ceste, ki drži v Podkoren, koj za penzionom »Olgo«, odkoder se prav zmerno napeto dviga v Vitrančeve rebri. Doslej smo poznali samo spodnji del terišča, t j. samo nekaj gladkih njiv in senožeti, koj za že omenjenim penzionom in nad cesto proti Podkorenu. Mala lisa je to bila. Od te bore smuške drsne masti se je skoz dolgih 28 let radii in cedil ves sloves »smučarskega središča Slovenije — Kranjske gore«! Ta smuško-historično zanimivi prostor imy>'ijpmo sedaj staro smvčHrsko torišče ali s pristnim krajevnim imenom , smučarski krmarji. Strmi Dolenčev rut bo sčasoma prizorišče mnogih smuško-sportnih prireditev. Posebno zanimiv bo n. pr. slalom s tega kota navzdol ki ga bomo imeli priliko nekdaj opazovati. Nekdaj pravim, kajti v letošnji sezoni tega ne bo mogoče tako sijajno prirediti, kakor smo nameravali, ker se nam je na te-rišču postavila nepredvidena zapreka. Ta zoprna zapreka — vsi jo boste videli, smučarji tudi občutili — je gozdnati klin, ki se zajeda od Dolenčevega ruta naravnost navpik, ne prav po sredini, toda daleč navzdol v napoto po terišču in ga pregradi, razpolovi na dva neenaka dela. Ta klin je otipljiv, daleč vidan spominek, ki kaže globoko razumevanje nekaterih za boljši razvoj zimovišča Kranjske gore kakor tudi za splošno korist vse Slovenske Sibirije vnetih tujsko-prometnih interesentov — domačinov. Od tega spominka ali klina — vzemite kakor hočete — se jame dvigati proti za-padu kvišku drug desni rokav čez rob Počivalo, odkoder nas ozka preseka prek rebri dovede prav zložno na širno, gladko, prekrasno odprto planjo Budinekov rut 1050 m Prekrasen je odtod pogled na Podkoren, prelaz Koren in po vsej Slovenski Sibiriji na vznožju Karavank. Ce stopiš le nekoliko više, ugledaš tudi Rateče in Trbiž. Prihodnje leto, tako upam, pa bomo gledali in lahko fotografirali odtod tudi Kranjsko goro. Budinekov rut je lepa pridobitev Borovškega smuškega terišča, pomembna posebno zaradi tega, ker se ta goljava dviga visoko v Vitranec do približno 1300 m višine. Ta rut jamči Kranjski gori stalen dober sneg tja do spomladi, z njim bo izdatno podaljšana zimska sezona v Kranjski gori. Z Büdinekovega ruta proti zapadu podrsamo lahko h kolodvoru v Podkorenu. Prvi dve tretjini tega bodočega tira, ki bo spajal Borovško smuško terišče s Podkorenskim, nič manj pomembnim smuškim svetom (Kolovrati, Velika dolina, Skrajnica), sta že odprti, strmi breg v zadnji tretjini tira pa bo oglajen v bodoči sezoni. Poznamo torej Se tri sestavne, med- seboj že spojene dele Borovškega smuškega terišča: Lužice, Dolenčev in Budinekov rut. To pa še davno ni vse. Ne bo zato odveč, marveč premnogim, po 30 ha razkropljenim smučarjem zelo v prid, če se brez posebne muke le še malo bolj točno seznanijo s topografijo prostranega Borovškega smuškega terišča. V ta namen je potrebno, da si vcepimo v spomin vsaj še tri imena in lego nadaljnjih delov smuškega terišča Vzemimo naprej Pečarjevo ali »Pečarjev del«. Kako na primer in kje boš iskal ta prostor, če ti naroči tvoj smučarski učitelj (ali pa morebiti druga tvojemu srcu mnogo bolj bližje stoječa osebnost): »Pridite ob tej in tej uri na Pečar-Jevo«, pa si v trenutni zaverovanosti zmeden, nisi utegnil spomniti, da bi vprašal: kje da Je to? Da te torej rešimo te eventualne nič kaj prijetne zagate, povemo torej: na Pečarjevem, to je oni lepo viseči del kraj gozda na levi, vzhodni strani smuškega terišča, koj nad Radivojevičevo vilo na Lužicah, h kateri drži od vile »Olga« kolovoz med Jeseni in skoz globačo navzgor Radivojevičeve vile, te pa nikakor ne moreš zgrešiti! Take megle v Kranjski gori, kjer je vobče megla zelo zelo redka, sploh nikdar ni. Ta vila, postavljena malone v sredino bivšega starega smuškega terišča na Lužicah smučarjem v — napoto, je drugi pomnik, bolje rečeno žalostni »znanik« Borovškega smuškega terišča, ki bo — koliko let, tega ne vemo — jasno spominjal na nekdanjo dalekovidno razsodnost bivših borovških občinskih očetov i. dr. činiteljev: kako je namreč treba smotreno delati v prid zimskim gostom, na katere je zimovišče Kranjska gora življensko navezano. 2e tako je bila tista majhna nekdanja bela krpa starega smuškega vežbališča na Lužicah skromna, pa so morali še to vilo tja gori nesti smučarjem — v nevoljo. Ce bi postavili tedaj na starem vežbališču poleg Radivojevičeve še 2 ali 3 vile, bi takrat lahko dosegli, da bi šel zimski sloves Kranjske gore — rakom žvižgat! Hvala Bogu je sedaj s povečanim teriščem ta pesem enkrat za vselej odžvižgana, ampak kamen spodtike bo nekaj časa žal še ostal. Nadaljnji 5. sestavni del Borovškega smuškega terišča je takozvana Brustlina V dialektu Izgovarjajo to ime kratko »Brs-nina«. Tisti pa, ki zanjo ne vedo ali mislijo, da so slovenska krajevna imena zato tu, da jih ne uporabljamo ali celo, da naj jih omalovažujemo, pa so si izmislili za ta del učeno ime »Univerza«. S tem so morda hoteli nekako namigniti na ne prav prikladen kos sveta na terišču, kamor naj smučarski novinec »pieničar« nikar ne hodi »krmarjem« v zelje. No tako zelo hudo ni na teh lomičih t j. na rutu, čigar svet se trikrat prelomi. Tudi Brusnina je lepo gladka, voljan svet, čeprav malo bolj visi in se večkrat prevaga. Za vežbanje, kako se spretno in varno krmari v ovinkih, je res zelo pripravna in v te namene terensko kakor naiašč izoblikovana ploha. Po štirih, petih dnevih elementarnega dobrega pouka, se že lahko upaš tudi na Brusnino. Zal da letos Brusnina z Borov-škim teriščem ni še vidno spojena. Loči jo velik gozd in sicer na desnem zapad-nem kraju terišča. Pride pa se že sedaj na Brusnino že prav zložno in sicer izpod Pe-čarjevega (de)a) po kolovozu nad Radivojevičevo vilo naravnost malone vodoravno proti zapadu, skoz predtrti les; nazaj lepo teče. Se eno vežbaMŠče, to Je 8. del terišča, nam je omeniti, da bo vsa p1 "ha Borovškega smuškega terišča tečao prikazana. Ta poslednji sestavni del je PodHs, kar pomeni pc dolžni pas goljave, nekaj njiv in senožeti »pod lesom« na severovzhodnih podankih Vitranca, ki so obrnjeni proti borovškem »predmestju«, tako-zvanemu Požar ju. Ta svet se položno vzpenja na zapadni strani ulice, ki drži od penziona Olge proti borovški kavarni »Prisank« ob cesti iz Kranjske gore v Pi-šenco. Podlés si posebno rada izbira bo-rovška deca na smučkah in sankah, zato ga lahko imenujemo »Dečje terišče«. Po vsem tem bi mogli našo »novico« že kar lahko zaključiti. Zdi se nam pa, da smučarski radovednosti še nismo dovolj odoleli. Utegne namreč kdo pripomniti: čemu le toliko kvasam ln predem samo o topografiji, zgolj o talnem načrtu terišča, ko bi bila vendar smuškosportna plat terišča mnogo važnejša za občinstvo? Dodajmo torej še kratek pregled, ki naj vsaj v glavnih potezah prikaže Športni in turistični pomen Borovškega smuškega terišča da bo vsem in v vsakem ozira po možnosti ustreženo. Prostrano Borovško smuško terišče v Slovenski Sibiriji leži tik poleg Kranjske gore ob železnici in gorenjski državni veliki cesti, zato ima torej od vseh slovenskih pomembnejših smuških terišč najkrajši, najlagodnejši dohod za staro in mlado. BorovSko smuško terišče, ki meri nad 30 ha, je po obsegu največje in edino nmetno prirejeno podgorsko smuško terišče v naših snežnikih, ki nudi že v sedanjem obsegu neovirano rajanje stotinam smučarjev. Veliko smuško terišče pri Kranjski gori, ki se vzpenja iz višine 810 m (Kranjska gora) lepo polagoma navkreber čez Dolenčev in Budinekov rut v osojne visoke rebri Vitranca do višine 1300 m, jamči smučarjem primeroma za najboljše snežne prilike v bližini železniške postaje; smučarska sezona v Kranjski gori se bo torej izdatno podaljšala tja do poznega marca. Borovško smuško terišče nudi poleg sebe in sicer v izhodišču Kranjski gori največ že prilično dobro urejenih gostišč, hotelov, penzionov in privatnih stanovanj kakor nobena druga izrazito smučarska postojanka v Sloveniji. Borovško smuško terišče Je dobilo po letošnjem delu svojo prvo temeljno podlago, na kateri se bo mogla uspešno razvijati dobro organizirana smučarska šola pod strokovnim vodstvom avtoriziranih domačih smučarskih učiteljev v raznih Jezikih. Borovškemu smuškemu terišču pod VI-trancem je dana sedaj možnost, da se bo prirejalo na njem ob raznih priložnostih različne zanimive smnškosportne prireditve, tako strogo športne kakor tudi zabavne, česar doslej zaradi pomanjkanja razsežnosti ln primernega sveta v te svrhe ni bilo mogoče izvajati, kakor n. pr. »Miklavža«, »Zaganja Babe«, »Pokopavanje Pusta«, »Pustni korzo« itd. Take prireditve ne bodo mikale zgolj aktivnih smučarjev, nego bodo privabile tudi obilne množice radovednega občinstva. Borovško smuško terišče Ima v svoji bližnji izredno slikoviti okolici mnogo prilik za smučarske izlete. Naj omenimo le nekatere: Krnico, Vršič, P.anico, Peteli-njek, Koren, Kamnat vrh, Vožco. Z Borovškim smuškim teriščem sta bil! na en mah ubiti dve muhi: za zimsko dobo smo pridobili prostrano terišče, po drugi strani čez leto pa se bodo na tem mestu kmalu prikazale gladke senožeti — izvrstni paSniki za mlado živino, kar bo izdatno poživilo kmetsko gospodarsko plat v Kranjski gori. Tudi tega ni prezreti. Verski katekizem uči samo 6 resnic, borovški smučarski pa jih ima kar 9, kakor smo navedli. Katekizem je katekizem, to treba znati. Seveda pa je Tujsko prometno društvo v Kranjski gori zelo liberalno in napram svojim gostom v vsakem ozira uslužno in obzirno. Od prav nikogar zato ne bo zahtevalo nobene vstopnine in tudi ne take, da bi moral vsak kar vnaprej znati vseh gori navedenih 9 resnic, preden bi se ga spustilo na smuško terišče. Ne, ste lahko mirni! Po mili volji lahko drsate ln dričate, letate in skačete po njem, kjerkoli in kakor se Vam zljubi (— samo »voziti« je prepovedano —), lahko tirite sami ali v družbi, se zapodite in smuknete kamorkoli hečete (— samo ne v »drevesa«, te pustite lepo pri miru —), kajti je omenjeno društvo trdno prepričano, da boste p o prvem rajanju, nazaj grede s terišča že znali — vseh 9 resnic njegovih! Na veselo svidenje torej na Borovškem smuškem terišču! In ne pozabite priti k slavnostni otvoritvi Borovškega smuškega terišča, na kar Vas bomo še posebe kmalu opozorili. Rud. Bidjura Severni sij na nočnem poletu Doživljaj letalskega kapitana in potnikov nad Zuider- skim morjem Berlinski letalski kapitan Albert Gerstenkorn je te dni na nočnem poletu opazoval zanimiv naravni pojav, ki ga opisuje takole: Letel sem iz Londona v Berlin. Po vmesnem pristanku v Amsterdamu so potniki takoj legli 3pat kajti zavoljo hudega vzhodnega vetra je bilo pričakovati daljše zamude do Berlina. Leteli smo nad nizkimi oblaki in ob 20.20 smo pravkar dosegli Zuidersko morje, ko i sem na severnem nebu opazil prizor, ki me je pripravil do tega, da sem dal potnike zbuditi »n ugasniti luči v kabinah. Tako smo doživeli nepojmljivo lep in raznovrsten severni sij. Razvil od severo-severozapada proti severu-severovzhodu kot ostro omejen svetlobni oblok v obliki ne preveč zakriv- ljene mavrice. Nenadno so se sprožili it J tega obloka v vsej njegovi širini žarki sffio-f pi, kakor da «o jih povzročili tisoči moč nih ! žarometov. V sredini in ob obeh koncih j so bili ti snopi posebno močni m so segali v višino kakšnih 70 stopinj. Na zgornjih robeh žarkov so nastala vinsko rdeča polja, ki »o neprestano spreminjala svoj prostor. Pojav je trajal v isti moči 10 minut, potem je začel bledeti in je zapustil samo neko svetlobno kepo na severu. Po treh minutah pa se je razvil Se enkrat, m sicer sedaj o«d severa proti vzhodu, pri čemer pa oblok ni bil tako močan. Nasprotno pa se je pojavil daleč na seve roža padu izredno močan svetlobni snop, ki je z drugim pojavom vred po natančno desetih minutah spet ugasnil. Kaj je redilno? Kategorije jedi, po katerih si lahko vsakdo sam uredi Življenje Celo dobre gospodinje niso vedno poučene o redilni vrednosti poedinih jedi Tu naj sledi zato majhen pregled za hitro rabo: Redilna so svinjska rebrca, kostrunova rebrca, sardine v olju, prekajeni losos, svinjski filet, jajca, gos, slanik, camembert-ski sir, priželjc, kruh rozine. Srednje redilne jedi so: kuretina. račje meso, vrete-nice (lokarde), tiske, krompir, grozdje, ba- nane, mleko. Zelo malo redilne so hruSke, jabolka, marelice, šipinača, šparglji. Posebno redilne jedi so: olje, maslo, čokolada, sladkor, koštrunova prsa, švicarski in na podoben način izdelan sir, riž, posušen grah in slanina. S pomočjo te sestave si lahko vsak izbere tisto, kar naj njegov organizem resi odvisne teže, a tudi preve. like mršavosti. Podzemski Jeruzalem Ne širi se samo v dolžino in Širino, ampak tudi v globi*» « Nevarna in težavna orientacija Smučarsko življenje na Pvdlesu (Foto R. Badjura) Sele ob zadnjih nemirih je SirSs javnost zvedela, da se to palestinsko mesto ne razteza samo v dolžino in širino, temveč tudi v globina Mnogoštevilnim vstašem je »»pelo izginiti brez »ledu v zemljo ter uiti skozi hodnike, dvoran« in rove, ki dajejo mestnemu podzemlju značaj mravljišča. Ko so bri tak e čete na novo zasedle staro mesto, •o izkoristile priliko, d« so ta podzemeljski Jeruzalem po načrtu raziskale in kartograf baje. Pri tem so bri take oblast* dognale presenetljive stvari, prava bJodišča in mestne predele, Joi so se v stoletjih pogreznili tako rekoč v zemljo. Staro mesto stoji, kar J® danes skoraj neopazno, na celi vrsti gričev, ki so doline med njimi sčasoma napolnile kompaktne hišne mase. Po turškem zakonu je smel vsakdo zgraditi novo hišo nad 2e obstoječo hišo in Jerozalemoi so se • tem okoristili. Posledica je bila, da se je nivo cest polagoma dvigal in da so spodnje hiše počasi izginjale v zemljo. V njih ne so ljudje deloma še vedno prebivali, deloma so jih uporabljali kot skrivališča. Tako stoji v židovski četrti nekje pet sinagog druga nad drugo in pod isto streho, do njih pa prideš s sedanje ceste po stopnicah. Ubožna četrt, ki se drži židovske četrti, in ki je büa še pred kratkim naseljena, ni dobila nikoli sončnega žarka, ker leži popolnoma pod zemljo. Pod starim mestom so tudi kamnolomi, is katerih je kralj Salomon po izročilu dobival kamen z« gradnjo svojega svetišča. Rovi in jame teh kamnolomov so delno še danes dostopni in dopolnjujejo podzemeljske hišne četrti v pravo nerešljivo zmešnjavo. K temu je treba pridteti še to, da imajo Starejše hiše starega mesta obsežne kleti ln podzemeljske hodnike, o katerih niti «tanoraJei tis vedo, kam vodijo. Do teh . skrivališč skoraj ni bilo mogoče priti, ker so vhodi skriti običajno v haremsJcih prostorih, kamor tudi za policijo dostop nI priporočljiv, pa naj je evropeizacija Orienta še tako napredovala. Ni čudno, da je bilo to mesto pod mostom britski policiji p~avi trn v peti. Vstop sem je bil zvezan z največjo nevarnostjo. Nekoliko policijskih čas-tnikov pa je podzemeljski Jeruzalem vendarle neodoljivo vabid in storili so vse, da ga temeljito proučijo. V tem pogledu sta se izkazala posebno namestnik policijskega višjega inten-danta Hegerty in njegov pomočnik Eyres, ki dobro poznata jeruzalemsko podzemlje, kar je jima med aabskimi uporniki pridobilo nartlov »satanovih dvojčkov«!. Hegerty je vodil britske čete pri vkora-kanju v Jeruzalem. Vedel je dobro, kje so skrivališča Araibcev, a to znanje bi bil za Las plačal s utrl jo. Vstaši so iz v sili nanj pet atentatov s streli, bombami in nožem. Mož z nožem je navalil nanj. ko je hotel raziskati hodnik,, ki je bil celo njemu ne-znan. Odtlej imenujejo Angleži Hegextyja »moža s sedmimi življenji«. Tudi njegova izbrana policijska četa, ki stalno straži staro mesto, je dobila naslov, namreč »■četa samomorilcev«. To kaže v ostalem jasno^ kako sodijo britske čete C »pomiritvi« Jeruzalema. A N E K DO T A Oscar Wilde je nekeg2 -'ne pok ical po telef.nu zastipilka neke zavarovalnice: »Svojo hiào bi rad dal ^. - rovati zoper požar. A.li lahko opravìvr to telefon ano?« »Da. Pošljem varò isió " urad^'ka.« »Ta se mora prèmiti,^ j e dejal Wild% »HiSa nam rej že gprL* ■ e oo «Ii'/ßJau ■■ L atta ceòtita mm rnimiiiiiimimi um miiiniimijiii SREČNO IN VfcSELO NQVQ LETO ZELI VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM TVRDKA I. KNEZ, Ljubljana □uuuuuuui i»m»iu 11 juuDajuuLJju.ji„ilpj h i m ijococ I II1 111 « »III 11« » 1111 I I I I I» »I » I I«I 11 I 11 M II IX 1 II 11 M 11111 II I I 11 II I I I II IULL RUPENA - LUTZ družba z o. z. TOVARNA LUTZ-PEC1 IN ARMATUR LJUBLJANA — Frančiškanska uL 1 LJUBLJANA Vn ftISKA H ...............................ur? "ül IJUUULI111 111 mi «i i U i IJUULÌ SREČNO IN VESELO NOVO LETO Celi vsem svojim odjemalcem KRA6NJA MIRKO krznar ■ 11 m 11111111 ni 1111111111 » n u lj 111 mu mi, t .iui.ji.ji lajtjtjlmjüüüaaxiülji ìjulhjulh ito OGLASNI ODDELEK »JUTRA« LJUBLJANA &KLENBUBGOVA ULICA ti 11111 iliuuuuuulij^^ lh 11 u.u i u i m'u.mjuuutxdnrttttn^ « m in 11 m m i ujlujulu i mm iiuiimm SREČNO NOVO LETO I VILJEM KAPELJ - Ljubljana VII bakrarstvo ln kotlarstvo ..................................nun □ ■ ■ ■ 1 P : E u 11111111111111 m i m i ii i mm Srečno ln veselo novo leto 2ell vsem cenjenim strankam, znancem ln prijateljem VOJSKA STANE pleskar, sobo- ln črkosllkar LJUBLJANA samo Cerkvena uL U iiiimiiimniimiiiiiimimiiniii mm £e£at SPECERXJA — DEL1KATESE — ZAJTRKOVALNICA LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA CESTA 28 Srečno noro leto! Seli vsem strankam, prijateljem in znancem Miroslav Zupan pooblaščeni graditelj, stavbenik LJUBLJANA Votojakova ulica 6 Tel. 21-03 I Ü M m ■ B « m ■ H I H » H » « » B B » » M r rif » B HIT M 1! II » I I »II « 1 I I » ■ JT111 III II11 n 111 I 11 I ITTI II IJULO JOSIP STUPfCA LJUBLJANA — Slomškova"ul. it. 6 Trgovina avtomobilov, vozov ln konjskih oprem. Llčanje avtomobilov, koles ln strojev po amerlkanskem sistemu »DUCO«, ognjeno ličanje, tapetništvo avtomobilov ter Izvrševanje vseh v to stroko spadajočlh del po konkurenčnih cenah. Avtogaraža BENCIN-OLJE BENCIN-OLJE Gumi ta» to p» tv o »Pirelli« Zastopstvo Willys avtomobilov. SREČNO NOVO LETO! Telefon 28-26 Telefon 28-2« 111 ii t mrmnrrrini inumili i.i = A. Volk, Ljubljana veletrgovina žita In mlevskih Izdelkov uuululoduij n ii » ii b »juuuuuuuuuuuuuuuui i i i i i ii ii itti )i » b i m i m t i 11 it s mi b b ii innnnrrinrrTnnnnnn^^ i a n 111 a a hit n i n n cim n ii n ii ii aTTTnnnnni iimnmr SREČNO IN VESELO NOVO LETO 2ELI PETER ANGELO, družba z o« z. •p-"/ LJUBLJANA u jijuuuuuu JI JI h 8, liuijlojuuüdüuliuuuuu^ L1L1UI. OJJLlUULA.OrTOUULOJLlDDLIUL^ I SMOLE FRANC Svojim cenjenim gostom Selita srečno ln veselo novo leto IGNACIJ in HELENA BANKO GOSTILNA PRI »NACETU« LJUBLJANA Kette-Murnova c. (fimartinska e.) . ii i « n » » a « m m i m m ii m i n 111 n un 111111 3uuuuuuu1i nrri n lojuli .ii i h i iuljulujli mi km m ' ■ f SREČNO NOVO LETO želi vsem cenjenim odjemalcem ANTON PERSIN MESARIJA tu u ii m m m mjlm m m juuui y JURIJ MARENCE gostilna LJUBLJANA Dolenjska c. 20 □duü miiimuiimi mimo I a I I I I »JUT IJ M U JUH lì UJULI ILBJU1J LIVARNA -R« i. TV* « LJUBLJANA Vodovodna cesta TRATA 18 i > j • Pošta 8T. VID NAD LJUBLJANO JUUULlULUJUUUUCmUUU^ a« juuuuuaanuuiJoaDaaaa^^ ROK BERLIČ TOVARNA POHIŠTVA ST. VID NAD LJUBLJANO ZAPU2E 22 □ □JUUUUUL» j J. H 1.R 3EX J3aJUUiXJUUUUUUULID[X3DaULIUUUUUUt uulh i II I iulo J JJUÜUDDÜUUUDIIIDgDDDDCTIOnDDDDDnDDDl 8 SREČNO IN VESELO NOVO LETO B feil svojim cenjenim odjemalcem elektrotehnično podjetje B BOGATAJ IVAN LJUBLJANA — Kongresni trg 19 lpoleg nunske cerkve) □ S pojedino, godbo in piesom in petjem, z voščili, poljubi, darili in cvetjem slavili smo novega leta prihod, A slavnosti tam so le dobro uspele, kjer v skledah so tečne „JAJNINE" duhtele, poznane po finem okusu povsod* Ivan in Frančiška JAVORNIK mesar ln prekajevalec LJUBLJANA Domobranska c. ? Šolski drevored PodruZnlce: Dolenjska pod Rs kovni kom VVolfova ulica 12 telefon 27-03 Miklošičeva c 17. telefon 31 57 C. 29. oktobra JÜTRO« St. t ---15 — NeSetfa, 1.11S9I i Od Uersaja do fllonahoua Kratek pregled velikih dogodkov, ki so dvakrat preobrazili Evropo - Leto 1938 začetek novega mednarodnega razvoja? — Negotovost ob vstopu v novo leto Nikdar ni šla obletnica premirja, ki »e Je pred petimi leti še svečano praznovala, tako tiho mimo človeštva kakor leta 1938, ko smo po dvajsetih letih povojnega mednarodnega razvoja bili večkrat bliže novi vojni kakor — staremu iniru.. Težko se je aanes vživet: v čase velikega veselja in novih nad, ki jih je človeštvo zaživelo ob koncu velikega svetovnega klanja. o katerem je pred dvemi desetletji — in tudi še kasneje — šel glas, da je bilo »poslednje v zgodovini«, ali vsaj poslednje v zgodovini Evrope. „Versajska Evropa44 »Nova Evropa«, ki je vstaia na razvalinah svetovne vojne in ki jo danes v oddaljenost: dveh desetletij lahko imenujemo »versajsKo Evropo«, je bila v primer, t Evropo leta 1914 zares v marsičem nova. Zrušila se je avstro-ogrska monarhija spremenila je svoje lice Nemčija močno pe je preobrazila Rusija, nastale so nove države: Avstrija. Madžarska, Jugoslavija, Češkoslovaška, Poljska, tri baltske republike: Litva, Letonska in Estonska, ki so prej pripadale Rusiji, ter Finska, katere «azemlie je bilo pred svetovno vojno tudi rki; pičeno v rusko carstvo; močno «e je povečala Rumunija, ki ji je pripadel del bivše Avstro-Ogrske in del bivše Rusije; Nemčija je vmiia Franciji Alzacijo in Lorena. Be.giji Euper in Malmédv ter Dan-sk. Siezvik, a Poljski Je odstopila del ozemlja. ki kot »poljski koridor« odpira Po-jski okno v Vzhodno morje; Srbija in Cme gora sta se i jugoslovenskimi po-krajinam: bivše Avstro-Ogrske združili v nervo kraljevino Srbov, Hrvatov tn Slovencev današnjo Jugoslavijo; Bolgarija je j^r^b-ifi neka; svojega ozemlje na meji s Grčijo in Rumunijc, Italija pa je vključile v svoje meje del bivšega avstrijskega ozemlja To se bile glsvne in v grobih obrisih pritiEzsne teritorialne spremembe v Evropi takoj po svetovni vojni, kakor se D.ie potrjene ns pariški nnrovn: konferenc. leta 1918. Toda te »versajske Evrope« ofc koncu leta 33E že marsikje ni več Monakovska kor_*e~en=a. te »e je sestala proti koncu septembra lete 193E ob višku tako rvane »češkoslovaške krize«, je dala Evropi v marsičem povsem novo obličje, ki nima ?e dokončnih potei, ki pa je zlasti v pe-dunavski kotlini že močno predmeačens. Avstrijska republika je bila že pred mo-nakovsko konferenco vključena v tretji rajh, ne da bi popre; doživela dvajsetletnice svojega obstoja, svoje zgodovinske tn versajske "meje pa je z monakovskim! sklep; izgubila Češkoslovaška, ki je okrnjena ze približno eno tretjino svojega oženil, a ir eno tretj:no svojega p-ebivai-stva :r. s; cer v korist Nemčije, Madžarske ir Poljske. izgube ln pridobitve Nemčije Nemčija je s poslednjimi spremembami pridobite celo nekaj več ozemlja in pre-bivaistva kakor ju je imela leta 1914 Teda; ie namreč sa njenem ozemlju, ki je merilo 540.000 kv. km. prebivalo 65 milijonov ljudi; leta 1918 se je njeno ozemlje skrčilo "na 472.00C kv km preb:vaistvo pa na 5P milijonov ljudi; ob koncu leta 1938 Je svoje ozemlje povečala ne 580.000 kv. km (ali za 108.000 kv. km v primeri X ozemljem leta 1918i, svoje prebivalstvo pa na okoli 80 milijonov (ali za okoli 25 milijonov v primeri t prebivalstvom leta 1£18 Nasproti ozemlju is prebivalstvu, ki ge je imela leta 1914. se je torej današ-nja Nemčija povečala za okoli 40.000 ki*, km ir 15 milijonov ljudi. V primeri t svojim predvojnim položajem je na slabšem samo še g ede nekdanjih kolonij, ki jih Je izgubila po svetovni vojni in ki merijo okrog 2 milijone kvadratnih kilometrov Njeno kolonialno posest sta si leta 1918 v glavnem razdelili Anglija in Francija. in sicer tako. da je ns Anglijo odpadlo okoli osem desetin, ne Francijo pa dve desetini bvših nemških kolonij. Toda Nemčija Je, kakor znano, tudi kolonialno vprašanje že pred leti postavila na dnevni -ed ln se svoji zahtevi po vrnitvi nekdanjih nemških posestev v Afriki tudi po monakovski konferenci in teritorialnih pridobitvah v srednji Evropi ni še odrekla Verjetno je celo. da bodo te njene za-ijteve — v zvezi z onimi, ki jih nasproti bivšim zaveznicam, zlasti Famciji, postavlja v tem pogledu tudi Italija — za nadaljnji mednarodni razvoj v bližnji bodočnosti prav tako odločilnega pomena kakor Je bila v preteklih dvajsetih letih borba med premagano Nemčijo in velesilam: zmagovalkami, zlasti Francijo in An~l:jo. v glavnem odločujoča za dosedanji potek dogodkov. Pariški mir ist njegov sistem Ako bi bil pariški mir, kakor sleherni mir v predvojni preteklosti, samo diktat zmagovalca premagancu, bi bil ves povojni razvoj za človeštvo prav tako razumljiv iiakor mu je v zgodovinski odmaknjenost: razumljiva predvojna borba velesil za nadoblast Toda pariški mir smo vsaj do nedavnih ostrih zapleti j a jev med velesilami: biti navajeni motriti tudi skozi drugačno prizmo. Sestavni dei versajske mirovne pogodbe je bil namreč tudi pakt Društva narodov kot temelj nove mednarodne organizacije, ki naj bi v bodoče preprečila slehern obkrožen spopad in ki naj bi vsem državam, pa naj bodo velike al: male, zagotovila popolno enakopravnost v mednarodni skupnosti Pariški mir je vsaj do neke mere pomenil nadalje tudi popravo hudih narodnih krivic, ko je n pr potrdil nastanek nekaterih novih narodnih držav, predvsem na razvalinah stare Avstro-Ogrske. pa tudi s tem, da je skušal posameznim narodnim vejam ki so kot nar manjšine osta'e izven svojih narodnih držav, zagotoviti čim pravičnejšo zaščito. Ženevska ustanova je končno pretrgala z dotedanjo prakso tajne diplomacije in je vsaj navidezno, zlasti v začetku, vzbujala v človeštvu nade, da so mi pili Stari časi medseb jnega mednarodnega izigravanja, zlasti izigravanja m^ih v tgri velikih. Zato so narodi vsega sveta Štirje tvorci versaj-kega miru: Wilson, Lloyd George, Clemenceau in Orlando pozdravili konec svetovne vojne ne le kot konec medsebojnega klanja, ki je zahtevalo ogromne žrtve na vseh koncih in krajih, temveč tudi kot začetek nove dobe v zgodovin: človeštva, kot začetek pravično urejene mednarodne družbe, v kateri se brez kazni nobenemu ne sme več zgoditi krivica Najrazličnejša miroljubna sredstva naj bi za vselej preprečila prelivanje krvi med narodi in vojno sploh onemogočila. Črke in dejanja Toda dvajsetletni povojni razvoj teh nad ni upravičil Leta 1919 se je pač spremenila pisana postava mednarodnega sožitja, toda metode mednarodne borbe so ostale nespremenjene. Stiki med narodi so se povečali, toda mednarodno zaupanje se zaradi tega ni v tolikšni meri posplošilo, da bi bili izostali spori, ki so nastajali iz nasprotja interesov, zlasti in •ereso v velesil. Nikdar se o mednarodnih zadevah ni z boljšimi nameni napisalo toliko knjig kakor v dveh povojnih desetletjih; nikdar niso bili najširši krogi v vseh državah sveta tako temeljito in vsestransko poučeni o mednarodnem razve ju kakor po svetovni vojni, vendar tudi ta spozranja niso zaustavila mednarodnih sporov, ki jih je bilo samo v teh dvajsetih letih toliko, da jih na eni strani »Jutra« niti našteti ne moremo Mnogi med njimi so bili celo zeio resni, tako resni, da jih nobena mednarodna avtoriteta ni mogla omiliti in da je navzlic vsem diplomatskim posredovanjem vendarle često grozil Evropi in ostalemu svetu resen vojaški konflikt. Društvo narodov, ki je bilo ustanovljeno predvsem zato, da bi obvarovalo človeštvo pred novimi vojnami, jih ne le ni moglo preprečiti, temveč se je končno celo samo ob njih zrušilo, tako da je danes — po še ne dvajsetih letih svojega obstoja — izg bilo sleherno poMtično vrednost in je ponižano le še na društvo za negovanje , mednarodnih stikov in mednarodnega so-j delovanja na področjih, ki so izven političnih sporov med državami Po abesinski, j kitajski in Španski preizkušnji m nanje nihče nI reč obrnil CeSkoslovalka kriz» se je rešila brez njega Skratka, v teh dvajsetih letih, ki so ta nami, je propadlo vse, kar naj bi po za-1 misli mirovnih tvorcev leta 1919 tvorilo sliko in vsebinsko dopolnilo k novo zamišljenemu okviru Evrope Nekake do leta 1935 je ostalo nedotaknjeno vsaj ver-sajsko ogrodje, ostal Je v glavnem nespremenjen versajski skelet novih razmejitev v Evropi in novega teritorialnega stanja, d asi seveda brez teritorialnih sprememb tudi razdobje od 1919 do 1935 ni bile. Poljska Je na primer v nasprotju z versaj-gkim sistemom zasedla Vilno, Litva Klaj-pedo, Rumunija Besarabijo, Italija Dode-! kanez, Turčija pa Je izgnala Grke iz Male Azije itd. Dasi so te spremembe marsikje zasekale rane, ki so ponekod ostale, je vendar ostal versajski teritorialni sistem vse do novejših sprememb v glavnem ne-: okrnjen. Tri dejstva Ne bi pa navzlic temu sodili prav, ako bi rr»«HH, da se je versajske zgradba začela rušiti šele leta 1938 Napačno je tudi mnenje, da je šele monakovska konference zadale versajskemu sistemu usodni udarec. Monakovo ni začetek, temveč samo ene izmed stopenj in ene izmed posledic dolgege mednarodnega razvoja pred njim za katerega so bila odločilna tri deistva: 1. politična razdvojenost velesil zmagovalk, zlasti tudi obeh zapadnih velesil, 1 odločne volje Nemčije in Italije, da bi priborite boljše mesto pod solncem, i. Umetna tvorbe povojnega zavezniškega sistema, ki v odločilnem trenutku ni vzdr-tal hude preizkušnje. Upoštevanje teh treh temeljnih dejstev, ki so bila tako odločilna za ves povojni razvoj, nam vsiljuje nadaljnjo ugotovitev, da so tudi po vojni — navzlic nasprotnim videzom, ki jih Je bilo zlasti v Ženevi vse polno — v glavnem odločali tok dogodkov samo interesi štirih glavnih evropskih velesiL Pretežni del vsega drugega kar smo v teh dvajsetih letih še opazovali na mednarodni pozorni ci, spada samo med tako rvane spremljevalne pojave velike igre veiesil, ki jo je netilo potegovanje zs vplivna področja ali območja Svetovnega ali, v manjšem, evropskega ravnotežja ni odločale ženevska ustanova, temveč medsebojna tekma velesil, ki so se negle-de na prejšnje vojne zveze in zavezništva kmalu razdelile v dva bloke: v blok tako zvanih nasičenih in blok nenasičenih velesiL V tem nasprotju moramo iskat! četrti glavni temelj povojnega mednarodnega razvoja Ta temelj je bil odločujoč zlasti za bistveni preokret v odnošajih velesil na veliki povojni prelomnici ob koncu leta 1935. ko so v nasprotju med Italijo (in kasneje Nemčijo) na eni ter Francijo ln Anglijo na drugi strani nastali pogoji za pregrapacijo velesil v dveh smereh na zvezo Angiija-Francija (2 Rusijo) in zvezo Italija-Nemčija (z Japonsko) Vsaj navidezno nevtralno stališče med obema blokoma velesil je dolgo ohranila sedma svetovna velesila: Zedinjene države Severne Amerike, ki pa so se zlasti v novejšem razvoju močno približale obema zapadni-ma evropskima velesilama, dasi še vedno ubirajo ločena ameriška pota skupno z ostalimi ameriškimi državami (vseameri-ške konference!). Špranje v ženevski zgradbi Povojna oddaljitev severnoameriških Zedinjenih držav od EvTope in od Ženeve pa je že od vsega početka predstavljala najhujši udarec za Društvo narodov, katerega največji pobomik je bil prav tedanji ameriški prezident Wilson. Očitek, da ni bilo ženevsko Društvo narodov nikdar svetovna ustanova, ima svoj prvi izvor v tej začetni špranji ženevske zgradbe. Ko so nato iz njega izstopile po vrsti še Japonska (27 marca 1933), Nemčija (12 novembra 1933) in Italija (1. dee. 1937). Je bilo Društvo narodov brez sodelovanja štirih velesil hromo, četudi je med tem vstopila vanj Rusija (septembra 1934) Ako navežemo na vse naznačene ovire normalnega mednarodnega razvoja v povojnih letih še vse brezuspešne poskuse za razorožitev, ki predstavljajo nedvomno naivečji neuspeh vodilne ideje Društva narodov o mirnem reševanju mednarodnih* sporov, nadalje neuspeh prizadevanj za gospodarsko obnovo in vzpostavitev svobodne mednarodne trgovine ter končno povečana ideološka nasprotja med državami zaradi medsebojnega pobijanja raznih državnih sistemov in svetovnih nazorov (komunizem-fašizem-narodni socla-lizem-demokracija), da niti ne omenjam neštetih drugih pojavov, ki so sproti vnašali nova nasprotja v mednarodne odno-šaje (n. pr. protižidovski pokreti) in se posebej ne spuščam v razmotrivanja o povojnih pogodbah, sporazumih ln dogovorih, ki so jih v giavnem narekovali posebni interesi velesil v njih medsebojni borbi, lahko na tem ogrodju vsaj bežno nakažem nekaj mednarodnih dogodkov, ki so bistveno vplivali na povojni mednarodni razvoj v padajoči črti od Versaje do Monakova. Padajoča Črta Versa j—Monakovo Tragikomedija razpadanja versajskega sistema, v kolikor je pomenil diktat zmagovalcev premagancem, se je začela z znano igro okoli reparacij. Od prvotno približno zaokroženih 300 milijard zlatih ma. k, ki naj bi jih Nemčija plačala kot vojno odškodnino, so se zavezniki po raznih konferencah in načrtih (Dawes 1925, Young 1929, Hoover 1930) ter izpraznitvah zasedenih ozemelj (Porenje 30. Junije 1930, Posaarja 12. dee. 1930) zadovoljili z borimi tremi milijardami zlatih mark, ki pa jih Nemčija nikdar ni plačala, kajti že leta 1932 je ustavila vsa zadevna piatila. Pač pa je na račun reparacij v prejšnjih letih v materialu in industrijskih proizvodih poravnala okoli eno desetino prvotno približno zaokrožene vsota svojih dajatev. Nekako ob višku t« tragikomedije se Je z Japonskim napadom na Mandfarijo odigralo prvo dejanje Japanrir« igro na Dalj- nem vzhodu, ki se Je zaključilo s proglasitvijo samostojne Mandžurije-Mandžukua dne 9. marca 1932 in s sklenitvijo vojaške zveze z Japonsko v septembru istega leta. čemur je naslednje leto sledila še osvojitev pokrajine JehoL Ze tu je Društvo narodov pokazalo svojo prvo slabost, katere ozadje moramo seveda iskati v nasprotujočih si interesih njegovih članic. Os Rim—Berlin Dogodkom na vzhodu so nekako v isti verigi, ki nas vodi k Monakovu, sledili dogodki v vzhodni Afriki. Incidentu med Itaiijani in Abelina pri Ualualu (decembra 1934) je sledila italiiansko-abesinska vojna (3. oktobra 1935), ki se je zaključila po vkorakanju italijanskih čet v Adis-Abebo dne 5. maja 1936 zmagovito za Italijo s proglasitvijo abesinske aneksije dne 9. maja istega leta, in to navzlic nastopu Društva narodov, kljub sankcijam in angleškim grožnjam Ker pa Anglija in Francija abesinsek aneksije nista priznali in so ostala tedaj vsa zadevna italijanska prizadevanja brezuspešna se je Italija prib,:~ala Nemčiji in ustvarila ž njo os Rim - 1 rlin (berhtesgadenski protokoli t dne 25 oktobra 1936) Nemčija je med tem (18 marce 1935) Se proglasila splošno vojaško dolžnost, ki pomeni zunanji začetek nemškega oboroževanja (navzlic odporu ostalih treh velesil na povsem neplodni konferenci v Stresi v aprilu istega leta), že naslednje leto pa Je izrabila abesinske homatije tudi za so- petno oborožitev Fui eitje (7. marca 1936), čemur je še v avgustu istega leta sledila uvedba dvoletne vojaške službe, v novembru pa razveljavljen je versa jskih omejitev rečne plovbe v Nemčiji Po oktobrskem sporazumu z Italijo je Nemčija razširila svojo dinamiko Se - s m«tikomuni: ticno rvezo z Japonsko fS5 «rfvembra 1936). h kateri je dne 6. novembra 1937 pristopila tudi Italija Španija, Daljni vzhod Med tem je v Španiji že drugo leto divjala španska državljanska vojna, ki se je začela z uporom generala" Franca v noči 16. in 17. julija 1936 in ki je dolgo osre-dotočevala nase skoraj vso mednarodno pozornost, dokler se ni z japonsko-kitaj-skimi incidenti z dne 8. julija 1937 (pri Kučau) začel nov bojnl-pBes na Daljnem vzhodu in so se iako.-«j-$§pskim homati-jam pridružile Se neve «mede v Aziji, katerih rezultat je ob koncu leta 1938 ta. da je Japonska zasedla že skoraj polovico kitajskega ozemlja. Sredozemlje Istočasno z napetostmi na Daljnem vzhodu so se stopnjevale tudi napetosti v Evropi. Njih ozadje moramo spet iskati samo v nasprotujočih si interesih velesil. Abesinska zadeva sicer neposredno m več razburjala sredozemskih valov (Ita-Ija in Anglija sta se medlem celo dvakrat zbližali in podpisali najpre; sredozemski džentlmenslti sporazum z dne 2. januarja 1937 in nato še tako zvani velikonočni sporazum i dne 26 aprila 1938. uveljavljen dne 26. novembra H*3P; oba sporazuma spadata vsaj delno v poglavje o likvidaciji abesinske zade^-e. h kateri sta tako Anglija kakor Francija pripomogli še s priznanjem ahesàn^kf aneksije ir_ italijanskega imperija* toča Španija se je od časa do časa še vedno razraščala v spor, ki Je presegal španske meje in grozil z novo katastrofo Evropi. Razen tega so vse do konca leta 1938 ostali neurejeni itali-jansko-francoski odnošaji. katerih težišče je spet v Sredozemlju; v decembru 1938 so se t! odnošaji celo znova zaostrili, ko Je Italija odpovedala pogodbo, ki jo je dne 7. januarja 1935 (torej še pred začetkom abesinskih homatij) podpisal v Rimu Lavai Tako Je prav za prav ve? niz sredozemskih vprašanj, pri Katerih so razen treh sredozemskih veiesil (Anglije, Francije ln Italije) interesirane tudi druge države, še vedno odprt in ostaja vse Sredozemlje eno izmed najbolj nevarnih mednarodnih spornih področij, ne katerem so novi zapletljaji vedno mogoči. Srednja Evropa Srednja Evrope Je bila v razvoju abesinske, daljnovzhodne tn španske krize le navidezno mrtvo področje, ki Je živelo v — miru pred viharjem Nemčija ln Italija pa sta že vse od leta 1936 dalje, ko sta se združili na os: Rim - Berlin, dajali jasno razumeti, da odklanjata sleherne varuštvo evropskega zapada nad tem področjem, ki tvori njuno naravno vplivne območja tako gospodarsko kakor politično Osnovi svojega sodelovanja ki sta si ! jo postavili v oktobru 1936, sta Italija in Nemčija ostali zvesti vse do najnovejšega časa. V popolnem sporazumu z Italijo je Nemčije uspešno izvedla še dve nadaljnji reviziji versajske pogodbe; priključitev Avstrije (13. marce 1998V ln obmejnega češkoslovaškega ozemlja, kakor ji Je bilo priznano na monakovski "konferenci dne 28. septembra 1938. oboje brez prelivanja krvi. Obenem t Nemčijo pa sta dosegli mirno revizijo češkoslovaške meje tudi Madžarska in Poljska Monakovska konference Je ustvarile povsem nov položaj v Evropi Iz poročil, ki so vsem 6e v svežem spominu, so znani dogodki, ki so Ji sledili Razen teritorialnih sprememb, ki so močno okrnile češkoslovaško republiko. Ja povzročila tudi globoke notranje spremembe v sami Češkoslovaški Ta se je po Monakovu preobrazila v federativno republiko ■ tremi avtonomnimi področji: Češko z Moravsko, Slovaško in Podkarpatsko Rusijo Kot važen dogodek na prelomu med prejšnjo in novo Ceškosiovsaško. Je treba zabeležiti tudi odstop preziéente ■dr.- 5eneša dne oktobre 103S. Pot po Monakovu Izmed problemov, ki Jih Je okrnjen J e Češkoslovaške sprožilo, prehaja v nove leto ukrajinski problem, te bo gotovo 6e predmet velike mednarodne pozornosti zaradi nasprotujočih si interesov držav, ki so na njem interesirane Na širšem evropskem področju pa so spremembe v srednji Evropi pomenile zrušenje vsega dosedanjega evropskega ravnotežja, ne da bi se moglo že sedaj z gotovostjo reči. kakšna bo »nova Evropa«, ki bo vzrasla ; na ruševinah stare. Kakor prejšnje, bo j tudi novo evropsko ravnotežje odvisno predvsem od odnošajev, Id Jih bodo med seboj vzpostavile ali mogle vzpostaviti prizadete velesile. Poskusov Je bilo v tem pogledu storjenih že precej, vendar stopa Evropa v leto 1939 s precejšnjo negoto-' vostjo, ker Je kočljivih ln nereSenih problemov na vseh glavnih spornih področjih ! Ae vedno mnogo. Ne prelomu iz starega tv mai sitem usodnega) leta v novo pribijemo lahko za zaključek: Evropa se Je po dvajsetletnem povojnem razvoju znašla tam, kjer Je bila leta 1914. Od Izkušenj svetovne vojne in «poznanja lz povojnih nptpak bo odvisno, ali bo lahko z novim toten, šla boljšim ali slebšim časom nasproti. Ohranitev miru v septembrski krizi preteklega leta Je bila ! mogoča it ze ceno velikih žrtev. Dr. B. V. Postani In ostasi ilan > JUTRO«, it Z 16 Nedelj«, 1. L 1939 v,- IHartßor cestita tlUUUUUULg H II H II H II m KONFEKCIJA JAKOB LAH -Va siiiv'.."-. ■ ' ' MARIBOR __->n«V:or" •• . . - LjUUUUUUUUUULgJUL^ EEmm axnxrrEDD □I H h » g I H .IUÜUUÜULJUUÜLIB, JUUULPXP IVAN KRAVOS sedlarstvo, jermenarstvo, torbarstvo u MARIBOR Aleksandrova c. 13 larrriaaDoaDuuumDDGDnmnacojJLi oao[n3[i]amii]iixiuuuLjüLmjuLi alojz senica kavarna ln restavracija MARIBOR Tattenbachova ul. 5 ril, n muiinmiimiiii rnoao H FRANO HANL «obo-črkoslikarstvo ln pleskarstvo MARIBOR Orožnova ulica 4 Mrmrm n n u i h i i » »vinnnnnnnrnnnri ...............i » 11 » » m » i m » ii goinmnociidmceadenmdocm uLLiuuuLiuunn » o.iluuuulh j h h mm fl ZAKRAJSEK anka § □ damski česalni salon □ Q maribor Stolna ulica 1 □ fi MARIJA ZEMLJI« PAVEL HERICKO pečar In keramičar MARIBOR Tattenbachova ul. 0 J-.Sic.-. to--: in P. semko krmar ln Izdelovalec Cepič MARIBOR Gosposka ul. 37 13 mm umiliDcoxiLgxiciDDODt -i 03dq3xoxddadcodlxodda3da^dc iH I I M B I I I3LH h I igjndmdrttxoddgql f. KRAMARSIC G moda, perilo. Šiviljske tn krojaflke M potrebščine □ maribor Gosposka ulica 13 R llllllllim »gradivo« d. z o. z. preje C. PICKEL cementni Izdelki MARIBOR Koroščeva 39 i hotel, restavracija in kavarna „OREL" MARIBOR ujuuuuluuuuuliuu 8. udu laaDDDaDDODDGDDDaoaannnaDaaDDC martin z & strauss MARIBOR h i ii m i n ii i n » h a ii » o i » i m rma " < 111 m n 1111......11 n m RADIO STARREL MARIBOR Trg Svobode 8 i h 11 j.i gjuüüuuuuu » nun hjuuuu n i b » b i im a n m » « n « u i n i ■ g p i ■. », FP » 11 i EJTTII -H ILO H imm II H U » a ■ i h K-~ JUSTIN GU6TINCIC mehanična dela trgovina koles, trg s starimi stroji MARIBOR Tattenbachova ul. 14 axomaoaDooDDooD^^ EMAN. ILICH slaščičar MARIBOR, Slovenska 6 ln Meljska 2 £ UDDODDDOmDODDDDaexa: Manufaktura OESK1 MAGAZIN Peter Burazin MARIBOR Ulica 10. oktobra ;tlo i b i 1g h » i »ii i n i » m i n n gjuuu IVAN PEČAR specialna fototrgovtna, kozmetika, parfumerija ter foto kino □iXDacnxjg « g g imnon mamm «.- - - maribor Gosposka «ti. 11 uiiiriMmmiiiiimiijuu jr-ii n h s ■ ■ ■ » ■ u u ii milnim u~rTT n a g g g ajLia i g g n naa^acaocoaaaa i ii » » n ■ 11 n » i i » g aro i g g i ii m na: JOSIP KAGER □ Izdeluje dragulje m zlatnino MARIBOR Miklošičeva uL 4 p i g i g g i g g g gì n lunnnrrrnaDaaco iinmioDODEnimniniELDD JUDLDODDnr Tinti j=j FRANC TRAVISAN § trgovina špecerijskega ln kolonialnega blaga, deželnih pridelkov m perutnine □ MARIBOR Stolna ulica 4 □□amüGDOLiLiuuüLxiDDoaaDaanacocS FELIX SKRABL manufakturna trgovina MARIBOR Gosposka uL 11 . iniJLODDaixiocxo^aDOJXiaocaxnj ii mi « b nrnrrirTWirTnnnnnnrxTrTTnn' B ANTON TAVČAR tovarna mesnih Izdelkov Jurčičeva ulica mmiminmrin TaaaaoDaDDoaDDmumi n 11 mnmiTi § ernest gert medi čar ln svečar MARIBOR Gosposka ul. 13 Inž. arh. JELENC & inž. ŠLAJMER • jnaaaaaoDaazxDDoaaoaa^xüDDDi ^□□txnxjDDDaaDaaaa^^ p § FRANC FILIPIČ g S mesarija S Ubald Nassimbenì tn estui stavbenik ln gradbeno podjetje — strojna opekarna — žaga — ml-■arstvo In tesarstvo s strojnim obratom Maribor — Vrtna «L 12 TeL Int. »0-74 GRADBENO PODJETJE IN TEHNIČNA PISARNA D. z O. z. MARIBOR TeL 22-13 ~ Vrazova ulica 11 tduuuuuuuncr^^ g juliji » n » " mi > * n * % k-juuuuuulo n ■ hliuulgjuljlgjuuuuulgjul^ ÜB iTTTTnnnrinni n i iJUUUnmL. igamDDaoGoaannnnnn m a h h h beodc MARIBOR Betnavska cesta vogalna hiša RADIO MARIBOR R. Z. Z O. 2. Glavni trg 1, vogal državni most tji i g g 1111 g i n » m.m g » m heb H ili i g g n g g g g g g i g g i g i g g g g g g m □Q MAKS USSAR kleparstvo ln instalacija »• »i • > maribor Gregorčičeva ulica £jg g i g g g g * g b n g g » « m g g g g girxo FTDL3uui.iL j, ji ».juh, n i.* n umu umu FRANC WEILER specialna parfumerija MARIBOR Gosposka ulica 29 un BI g g g g g g H H JU g g' g g g ,g g JULg U g g.l Mariborski grad JOSIP MASTNAK Kavarna »Central« MARIBOR Gocpotka ulica lin B ■ i « ■ I « 8 1 1 I I » I I I I I g y I I ixr< rni m n e n i » « i n Manulaktura „SAVA" MARIBOR Koroška cesta 9 SAJKO & LAZAR iobosllkarstvo In pleskarstvo MARIBOR Aleksandrova c. t (dvoriSČ« biv*e pivovarn« Union) yn b p i « mm « » » ■ g i «ttttttrttxl cnocnjxg un n i b j g ,muui g g g g itiujuljuiujlo mmm Miloš Oset veletrgovina MARIBOR Glavni trg 22 Yfl fl-J_a.il « i > i, 8 u B n n B II » B BII ii « » Bil rmnnnm m ■ m ■ H M rJUUUUUUUUULI Ih M I I I I I M ü I gJUUUUUUUUUUJUUUUUJ j □i g g g g g g g g i g g g 11111 g i g g u m i 11 g i g g 111 g g g g q SREČNO IN VESELO NOVO LETO 2ELX DOLČEK & MARINI MANUFAKTURA, MARIBOR y,'/. * ' " ' • ' " - 7'. t' Gosposka ulica 27 t B B I I » I II S » g m g B g g g i g g i M II » B B B» U H U » I t t « q M g B H $aš & £es$a specialna trgovina za iivila MARIBOR - UUca X. oktobra 2 SREČNO IN VESELO NOVO LETO ŽELI PUGEL & ROSSMAN yau-atraoyina z vinom maribor Trg Svoboda t | jnmnraa g g g g g j g j ,g g g g ,g g g ojulajl IVAN 2TVIC gradbeno podjetje MARIBOR Smetanova ulica 33 Telefon 22-77 U30LZJ BOJLJUÜUÜLJQJLOJ g g g g gJUUUlJ Tovarna poMStva bi tapetništva E.ZELENKA « . 't S - " ' fc. ■ MARIBOR Ulica 10. oktobra 5 « gl g g g g g g gJüuuuüamaaaaaixoxii ; HAVARNA JADRAN R Josip éerec Ö MARIBOR Aleksandrova c. 36 Q tl,.M......mmininilllllllHIIHHIll maribor JOS. TSCHELIGI PIVOVARNA m 4GANJARNA , t ^ Korolka eerta 2 . a___ roiM i« ■ ^nrinnnrrTTrTJLLIXLHXm g g g g g g g g g ITTTl nnff u. ■ ■ ■ ...»■ H-ggggggggggggIMggggggggggMJL j g g g g u g.iOJuuuuuig g g g min: cur g g g g ii g g g g g g g g a bi i g g g j g g g g gj A. PODLISSNI6 veletrgovina «papirjem MARIBOR, Badlova T, Telefon 2448 t ninni iujluju ^gjjuui ima GUI g g g g g ff"g g H 8,gAJt,gg »gJ.gJJ g,B1JLJII »SVILA« specialna trgovin« MARIBOR ^ Gosposka ulica 34 LO g 1IJU gg.gggggHgggggggggggO K. JAN CIO manufaktura MARIBOR Aleksandrova cesta xiLiLiuuüuaaaaaauüLiüuu^ DOnLgJXILEOJUULOJULIUUm p r. PRATTES elektromehanična delavnica p MARIBOR Aleksandrova c. 33 ^^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nDaj a H u g g g g ,g.JULJlJÜÜUUÜUUÜUL0JUUL03 y LEOPOLDINA LEBEN-EIGL damski česalni salon MARIBOR Gosposka ulica 28 frTTTTTTrnrTTTTnnnn^^ ni g g g g » i n-TTnnnnrinririni' » ■ ■ « n-r-y-^ 8RAJ JOSIP manufakturna ln modna trgovina MARIBOR Slovenska 12 □rmiiiJLi g IJL1JIUX ni g g g g g g g g h «.Jj-iii.jnnaDaDaDODnaa Srečno tn veselo novo leto Želi F. BERNHARDOV SIN: ImejitelJ GUSTAV BERNHARD saloga stekla ln porcelana MARIBOR Aleksandrova cesta 17 . II g I g g g g g g g H B g g J H .g g H H B, B g ..IJLOXaxaj g g B, HJGLILOLi LO II g g g g IAJLI LH I Med mestom in deielo posreduje »Jntrov« mali oelaanlk LH..B i g g g g g B g i g g g g.g r nnncnüLiüLiua __ o □ PERDO KUHAR □ □ tapetnik ln dekorater g g MARIBOR Vetrinska ulica 26 R g Karo! Robavsa nasi. RAROL RAKUSA parna pekarna MARIBOR, Koroška c. 24, tel. 22-24 Srečno novo leto teli vsem svojim odjemalcem Ur M priporoča tudi v naprej aa cenjen« naročila Josip Bauman veležganjarna. Izdeloval nI ca konjaka, likerjev In «adnlfe 6t. m pri Maribora juliuuliuuliuuljuui.ii ninnimi^ mam nn i g pnmaaamcaxca □DrFimrrnnQDQaaDaDroxinDnfxrin: J B I g g g g g II I I g, H.ftXgJLgJ.g g g g B luuuur JOSIP SRA2A MARIBOR Glavni trg — Rotovž IVAN LAH Bpecerlja, koloniale, dellkatese n MARIBOR, Glavni trg 10, tel. 25-03 LiUUULJt.il O g I JI B B g B B g I g UUUUUUUCX3L .1 n ■ ...... n n ... n ■ rrr j",11"""""'" noutxmunjuug (xnjxaxa iuuuuuuuu mm nn SREČKO PIHLAR manufakturna trgovina M^Qf 8 P g MARIBOR Gregorčičeva ul. 29 i iniiiiniminifroTTFDDaaoui mjnujjmjymj g|| roxroaxopout: IVANA RACIC restavracija Gambrinu« niigggigggggggggg: Transport mednaronl prevozi MARIBOR Modna trgovina ANTON PAS MARIBOR Slovenska uL 4 ■ F............ Birrrrnrnrinnr ALBERT VI CEL spec. trgovina « kuhinjsko posodo MARIBOR Gosposka ul. B ajcpjaaa Iiiiiiiii Finnrnrrii-inm fBOH B.OJI B b b b g g Ig g H H H g TTTT3DQ-T n g g g b b b B b b » b b b b b g g g g g g b b b O J cduuuuuuuuulbj B B □ ixijuuuugcxo u b b b .n. g g g jl jf m f g * t rm inmcoui □□rim irrrg g g g g g h g ocEoaxnim un b b g b g b g h g g g g g gJUDaaauuuuuuut MAKS PUCHER modni predmeti «a dame ln gospode, perilo, platno, belo blago, pletenine MARIBOR Gosposka ul. 19 nncu g g u g ii i g .g ji g.nnxanaaDcxo ivanka ZUPANČIČ trgovska Agentur» MARIBOR fet »t Slomškov trg 18 om I I I I n I LIJ.bjuulljt b iuuuuoxp AVGUST HED2ET modna trgovina MARIBOR Aleksandrova c. 9 P"BTg g g,! g.lLJLJULJI g II HJLK.ir.TI'JI.VJilLO. 1 B, n g I g l B I B B B H B BTinm » I IJLJDDn KAROL RAGG 1CARXB0R Gosposka uL 8 'iijlb,j.i.g.j..g n g i b g 11 mi.g.g.juannnanc JOSIP CEBOKLI parna pekarna MARIBOR Glavni trg 9 * Srečno In veselo novo leto 2eli Podružnica „Jutra" v Maribora 3 "irrrnnnrin g g g g g g roxrinrirrocix m g..g g g g innm g g hjuuuuljji h g tu riiiimi inni ii ii »J t »t iimn imn ÜUO II I M B B B B « 1 B,B « g 11 Ol ,imiIP nOJUUUULIJLnxriULI ILLaXEOTTirO KRSTE GOJANOVIÖ gostilna — dalmat ln itajerska vina MARIBOR 8tolna uUca 10 MARIJA 8IEBER trgovina s rokavicami MARIBOR Glavni trg 1« tXLg.g„IUUUI IUI ,g.J.H g b b g g g g g btttt i imrririfTTiiJLJUi.b b g g g b b b g bjuul KONRAD MIHELM krojaiki atelje MARIBOR Glavni trg 88 JUUUUUULkJÜLA B M 11 M J iUlJUÜDDDDDC ŽjuGCiana cestita □□□□□□UUUUUUUUUl^UUUUlJULJUULiDDl ŠPENDAL JOSE modno krojaStvo LJUBLJANA Kolodvorska 26 A. PINTAR Specerlja, semena, dež. pridelki p a LJUBLJANA Gosposvetska c. 14 ^□□□□□□□nnnnnaaamDaanmnDaom liTTnnnnnnnnnnnnnnrinnnnnnnnnnnri juulimuuljulhj'imojjlitrrm nirminiiiiiiiiiiiniiiirm amnn1»ammoamaiumudncg. PAVLIN STANE □ □ STEFAN PUHAN □ H modno krojaStvo FILIPIC IVAN lesno strugaretvo LJUBLJANA VII Jerneje va e. 19 ji i n i mrrrrrrimnnaDGC cvetličarna LJUBLJANA Celovška c. 63 g rnnmt imrni juuujaouuixmnnr mre E LJUBLJANA Sv. Petra c. 27 ^□□□□□ixinDDmaDDaaxoDDDDDGDi uuuuuuuuulo d« j! m 'nnoGouLiLHJUua iiir n m ii h a ojüLaaxii » « ululi i i n JOSIP MUSAR P □ BAHAR LEOPOLD mesar in prekajevalec N g trgovina z usnjem tn Čevljarskimi Ljubljana, Sv. Petra c. 61 - Tel. 32-40 P P potrebščinami LJUBLJANA Miklošičeva c. 13 g ^ Podružnica: Celovška 43 - Tel. 20-33 g H LJUBLJANA VU Jernejeva c. 18 n ■■ innr-jm i. inryxk hhù h tu ìnririi iru « m mri irmnnn,- mrif rt; mt u innm it u n j u ìrint «trn TEODOR RABIC štampllje — etikete JLjjm AjuLj » » im HODI nmm rOTl i i n n h innnnnnnmnnnnr-innnnnnn ŠTEFAN GJURA g □ ANT. jesse □ H kroj arnica □ S LJUBLJANA Gradišče 13 čevljar LJUBLJANA Linhartova 1« LOZDCOJLilz BALON FRANC krojaSkl mojster LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 10 __ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ca « B Hin n inaamüuixojmanaannamaiiDaaDn mumuuuuuuLiuuuuLiuLJij a a n a n n n i i ■■■■■■■■■■ □ i_i IVAN BERNDS □ □ FRANJA KACIC P 9 trgovina s kurivom in gostilna □ g LJUBLJANA vn Celovška 67 tovarna rolet LJUBLJANA Linhartova 8 pnnnrncExmnmnnnnnuuüuuLiLiüüij 7 Delikatesna trgovina □ IV. BUZZOLINI f • «trna» h iddixojliüim.mrrmi]acxjddcii VUiHAB □ □ VIKTOR Ž VEG EU J orar ln trgovec s zlatnino, srebrnino □ g S0b08ukarstvo, pleskarstvo H in optičnimi predmeti g g ^ Crkosllk£rstvo □ 1 □ LJUBLJANA Sv. Petra c. 36 tjttbLJANA Coizova urin notah iinnnnni n im......... u inn jPmnnn, ;nn w rmnnnnr,, „„ jf mnnf.if ,3 LJUBLJANA ANTONIJA GUTNIK mesarija ln prekajevalnica u i=i GLINCE Tržaška cesta 5 g ^ÈKSSOXDDB äax3oa[X3[X3üüüüüüaüüLXX3aoaDnnu nrrrinnnnn a u uri a r m ii a a a a a a n a a a «j ■■■■■■■■■■■■■!■■■■■■■■■■■■ «i MATIJA PERKO □ R FRAN ŠKAFAR □ □ □ H n □ □ H pohištveno ln gradbeno mizarstvo □ □ H N LJUBLJANA Rimska c. 16 g § ii cnnmjiminxm n n a o iloj n mizarska tvorni ca Ljubljana VII Celovška c. 97 OSVALD PENGOV trgovina — gostilna LJUBLJANA Karlovška cesta □ JCD ]DD[XOXlUUULIJLAJUUULJL^ OSVALD DOBEIC veletrgovina galanterije in pletenin LJUBLJANA Pred Škofijo 15 xnnmncinnnnnncxinnDnnnaxEOxi Cesalni salon za dame O ERNA FETTICH-FRAN RHEIM § LJUBLJANA Kongresni trg 1 N jLDaaDQCüDDüaxnJüouQimiirf paDjmuüLijaaiJüLOJüüLJUULJ uno TOME IVAN čevljar LJUBLJANA Sv. Petra C. 47 gnaDLfjuuuuuLJLiLgjODauuu-i rr a'if ir a FRANC AN210 □nuLiuuijmaanaaaannaaoaa^aaaaa oDajuuuuLBhuiipimbjuulbjulilu IVAN SAJOVIC splošno čevljarstvo in speclallst za ortopedična obuvala IVAN SIMONCIC trgovina z meSanim blagom ŠIŠKA LJUBLJANA □ B B 3ULJUUUUUUUUUUUUUÜC Trgovina z de lika tesami in specerijo g RUDOLF MLAKAR JERNEJEVA 35 ŠIŠKA Seli svojim cenj. odjemalcem srečno in veselo novo leto □ u BÖ □ □ □ □ □ mesar LJUBLJANA Vodnikov trg Fn n n n 1! Il II nnmmmaaaaaDDDmr^ innnrTTTnnnnnnr n i rr ■ ■ ii u i ■ ■ « i p Novi trg 4 JUDDul maamanrrpxjuaac to juuLLjmuuuumuuuLiLnjLiLjmun^ □ LOJZKA in TONE REBER □ □ mesarija H H ^ LEUSTEK P Bohoričeva 4, Udmat - Društvena 21 □ g lekarnar IL^LU^UL^JUUIAJU^jlaajlxjuB mT^^OITTTTTw'n^^ IVANA GORSE RESTAVRACIJA »NOVI SVET« LJUBLJANA Gosposvetska c. 14 ni a i « a a ìuuoDnrnxiiiiiEai □ A. KAUČIČ MEHANIČNA DELAVNICA TRŽAŠKA C. GLINCE 4 ROŽNA DOLINA C. X/4 P □ Srečno ln veselo novo leto želi vsem BRUNČIČ IVAN pleskarstvo in ličarstvo □□□□nmnnnnnnriri a a a n hjllili LJUBLJANA Celovška c. 42 SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM SVOJIM CENJ. ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM Cvetličarna „SPLIT11 PETKOVŠEK FRANC splošno kolarstvo, izdelovanje B{=j karoserij □ LJUBLJANA Holzapflova ul. 21 £ B iüüul-U^,____^■LU,_____j*.«.».in □ g oiirniiizinmnnmm] j ŽJ.AJLB.JJUL juLyuüuuDaaaumuiJjuüüü □ FVAN AMBROŽ strojna delavnica □ g LJUBLJANA Trnovski pristan 32 ltjuuulexoxiuul^^ nnmn n i ff « h a a a an 11 b m a Srečno novo leto Seli cenjenim odjemalcem tet se priporoča parna pe-kärnä ANDREJ DOLINAR LJUBLJANA aa vogalu Bohoričeve in šmartlnske c. □ g J[X3oS □ B □ □ irmi m i nnmnnnrnnni ~ * lovro picman vodovodna instalacija — centralna N kurjava in kleparstvo □ Ljubljana, Ilirska ul. 15 — Tel. 29-11 R 3DOLDX1 pnnc U Srečno novo leto želita □ JAKOB In ANA PETR1C, mesarija Ljubljana, šolski drevored (stojnica) Telefon 37-48 ^□□□□nnmnnnnnnnni o a i a g a g nT J02E in MICI NERED mesarija LJUBLJANA =1 šolski drevored pri Zmajskem mostu hf-nrnHnrnnmni inrif inrt mmt nrnn innnnnnnnnni irir rinnru-T « n a ii mn| JESIH JAKOB mlajil gostilničar in mesar rudnik št. 30 oxpxe mnnmm n a a « a a bjul oddoliulojr' ìrilTXTTTnmDOXIDDaaaD I n n » » o v m II u m li i » m mr m ir T¥ » yin juojuulliuldaalm Tvrdka DRAGO SCHWAB R a Srečno ln veselo novo leto teli G. Besednik in drag R s LJUBLJANA, ALEKSANDROVA ? g g LJUBLJANA g trgovina in Izdelovalnlca kirurgičnih □ □ ln ortopedičnlh pripomočkov in sa* nitetnega materiala = —----------------Prešernova ul. S C □ numiJULAJUUUUUUUUUIJJIXCIDP EqqcxjcxrinmaacxiDajaDLiJJLILBJULJL oparTTinnnnnaaaaomnrTTo^ B □ Srečno novo leto Seli tvrdka g IVAN KREGAR R pasar ln srebrar — Izdelovanje vseh g kovinskih predmetov in kromiranje P LJUBLJANA Zrlnjskega cesta 3 □ jL«-h g a a IUU1 I,u » h n ii ii u » « iljui jl,.»i,,i h jl.Q □□□□□□□[XDUUUUI^^ m ÜDLILlLJLILIUÜLflJi JLJULIULILOUCO. CTxionDDaixoxnxajaaaannt a H iuq □ Veselo ln srečno novo leto želi gostilna pri »Korelnu« »NA-NA« Srečno novo leto želi TEODOR KORN klepar, krovec in instalater centralne kurjave LJUBLJANA □ □ □ □ □ Srečno novo leto želi svojim cenjenim p □ g gostom □ g gostilna g g pri „KOLOVRATARJU" Poljanska cesta 8 § g LJUBLJANA Pred škofljo 14 Srečno in veselo novo leto vsem cenjenim odjemalcem želita Milko in Marija Slani« mesarija LJUBLJANA Jegllčeva 10 MARINSEK IVAN in MARIJA g gostilna in mesarija g LJUBLJANA Prečna ul. 6 ^□□□□□□□□□□□□□□□nmnaaDDi □mnnnnmnmnnLJi juüüui iul'ljuüüdcx §□ FRANC ln MARIJA NOVLJAN mesarija LJUBLJANA šolski drevored g Podružnica: Rožna ulica 37 nMnnnmnnnnrrTTTinnnnnnr n » n » i ff Srečno in veselo novo leto 1939 želi F. OSTRELIČ trgovina mešanega blaga LJUBLJANA — Nabrežje 20. sept. pri tromostovju Srečno novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem DOLENC SILVA izdelovalnlca dežnikov in solnčnikov iDDDanaaaoaaaroaoaaanaaacoDDm ^□□□□exDmDDDDnauüuuDDaDDD: SREČNO IN VESELO NOVO LETO 2ELI SVOJIM STRANKAM Antikvarijat JAMNIK LJUBLJANA STARI TRG 10 ifjnnnnrxxinnnnrrirHnnnrxnnnnnnnnnn ìl t j n h » n iijijjjuuuuunnnEXiaaaaanm Srečno! C D. CEBIN □ premog, drva, koks Wolfova 3 Telefon 20-55 Dcpoannnaan jüULimüiJJüümaüULajuüüq Krojaški salon za gospode in dame IGNAC REŠETIC LJUBLJANA Masarykova 14/H. JERNEJ JELENIC kisarna pri »Majarončku« LJUBLJANA šlajmerjeva ul. 1 Telefon 25-78 inannnnoaamaoamannnDco: O JuumuuuuuuuaoauumuuumuuGni IVAN ZUPANČIČ IZDELOVATELJ METEL LJUBLJANA Kersnikova ul. 8 □ DOLENC VINKO ln ŠTEFANIJA mesarija Moste — Kodeljevo — Zelena jama jaaaaocicrl uji « ojuul1uuuuuuuüüuu jul1uuuu! ir-Srečno in veselo novo leto želi tvrdka ANTON KOZINA matematlčno-mehanična delavnica LJUBLJANA šmartinska c. 8 □□□□□□□□□□□□□nnnnnnnnnf-innnririri nnnnnmmmrrrTni r w ff w r m ti n n h n w üUUUUüüLA lULJULlüLlüLTUlJül OJUl Srečno novo leto želim cenjenim odjemalcem ROJC MARIJA Srečno novo leto želj svojim cenjenim odjemalcem SIMON KUNČIČ Izdelovalec aoda-vode ter prodaja drv in premoga □□□□□□□□mnmnnrDOaUULUUüa g LJUBLJANA Prešernova ulica 42 B □ rTTTDTTAMA a o. - . ..........y Q c S LJUBLJANA Sv Petra c. 45 p g □□□□□□□□□□□□□□□□□[□□□□□□□□axjäi Ìlodqooqdodddddddliulo k m « ma na inriro'ianro.i 11 .inrmuui ..iloxroamaj Srečno novo leto želi GOSTILNA PRI TROMOSTOVJU SUNARA, Cankarjevo nabrežje 3 □□□□! nnnrnnni H' a h a mi u » n h h » t m inpromi prevozništvo LJUBLJANA Tržaška cesta FRANC PRAPROTNIK strojno mizarstvo LJUBLJANA VII AleševCeva ul. 37 ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□nnnnrinnrii P n « H u II ti II ti r n n n rinnm. n n !i a Junmng-T ANTON BARTOL trgovina s kurivom in lesom LJUBLJANA Tyrševa cesta 46 □ □ □ 'innnnnnnnnnnnnDDnnnnnnnnnnnnni g □ooDocoDoaiiiimmiiroim FRANC BAVČAR prej Srebot čevljarski mojster Ljubljana — Ravnikarjeva ulica 15 = ^□□□□□□□□□□□□nnnomiiDDmmDa PETER PODBORŠEK veletrgovina z vinom LJUBLJANA ŠIŠKA ^□□□□□□□□□□□uüULUUüUDnaaxoD nomrECEoociDmiiniomiiinim FAJMOSTER, gostilna LJUBLJANA M. ANŽIČ JI II n II II II innnnnr II II innnnnnnnnnnnr MATKO SOKI.IC trgovina in gostilna Pred konjušnico štev. 4 — Trnovo ln Hrenova ulica 19 p IQÜLI) n II II IÜ ndnnnnnnnnnnnnnnnnnDnDnnDi □ Srečno novo leto želi svojim cenjenim □ odjemalcem in naročnikom q IVAN GLAČ § čevljar LJUBLJANA Gosposka 4 □ Srečno novo leto želi vsem cenjenim □ naročnikom ter se priporoča R POGAČNIK MATKO FRAN IGLIC krojaški atelje za dame in gospode LJUBLJANA Pražakova 10 ^□□□□□mnnnrTrDexDDaaDaaaaaae □ □ B D □ knjigoveznica ln galanterijska delavnica □ LJUBLJANA Koneresni tre 12 □ S GENUSSI IVAN pleskar ln sobni slikar LJUBLJANA, Gregorčičeva ul. 17-c aDDaDULLJücxDexElxaaxinn JU JÌX JI Srečno in veselo novo leto želi Parfumerija Strmoli ljubljana Pod Trančo 1 □ □ Prvo jugoslovansko Izdelovanje drož g g (kvasa) K g Marija Volk-Košmerl □ P LJUBLJANA Frančiškanska ul. 6 Telefon 83-12 P □ üuixjlhjüuüljcjuuducjljl^^ B PIO RAOONie veletrgovina vina in žganja ljubljana Stara pot fit. 0 mmnmnodmdraiiraricmjujli iqjuuijljljuliuuuuüuuuüu i a imjuul L. M. Ecker sinova splošno kleparstvo in vodovodna inštalacija ANTON MENCINGER SPECERIJSKA TRGOVINA LJUBLJANA Sv. Petra cesta 42 J3 □ Cenj. naročnikom želi srečno in uspeha polno novo leto stavbno podjetje RUDOLF 2ERJAL poobl. mestni zid. mojster LJUBLJANA Riharjeva 20 o^ojiJLajüüULimüUiJUüL^ FRANC ZALETEL veležganjarna ŠT. VID NAD LJUBLJANO □axoaaaoioDoaQamaQoaaau it J i, 9 n » n i u ii n u o n u ii n innnnm n s Tr nr if n n a F. J. ŠUŠTERŠIC gostilna »Slepi Janez« ŠT. VID NAD LJUBLJANO oji a a a a a luuuumuuaaaaaaaaaaaDa IVAN ŽELEZNIKAR manufakturna trgovina LJUBLJANA Marijin trg 3 mmm n u rn h ii u ii m it m h y h h ,, „7 lAi b a a h luuuuuuaaaarx^ Juuuuuuuuui.il imnnmii £JD iiiiiiiiiiminiiimiiiiiii jmmnnngnamrxpmnmauuüüüLr Brivski in damski česalni salon GJUD ALEKSANDER LJUBLJANA Kongresni trg 6 nrTnrrrimnnrinnnnmi u inro im 11 g rtu PAVEL STRGULEC izdelovanje žičnih posteljnih vlog io železnih postelj LJUBLJANA Gosposvetska c. 13 □ TTmnnnrujnmmmiualla r SPLOŠNO MIZARSTVO UMEK IVAN LJUBLJANA GLINCE C. XI/12 — Telefon 8458 Inni mnimmiiiiiiiiiim julb b i .m ai,« h a b a a b a a a a b ii julojjlji Srečno ln veselo novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem ELZA LENSČAK trgovina z meSanim blagom LJUBLJANA Poljanska cesta 78 niiiimiiniiminiii,» GOSTILNA »HVAR« Samoluk Marko LJUBLJANA Kolodvorska 26 mnmnnni nuniinrir^nnnnrinnnn' JOSIP MAGUŠAR pekarna LJUBLJANA Dolenjska c. 48 LJDGDCDnnrg a h a b b a \ inrTTTTirirorf[ «nuBitmnm m1« 11111 » i « v » « i ANTON ZBAŠNIK čevljar LJUBLJANA Bežigrad 8t 13 JUU mxj i »umilili rrn rrrn L3 f i m / £ìuM)ana éeòtita Srečno in veselo novo leto 1939 A. & E. Skaberne ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□i □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ 3iDmnnnixinnnnnnnoncxEicx3mc33tg uumjuuui n n n ii iuulct: 1 ...... □ □ Srečno novo leto Želi \ ni...................................uui ii n n ii n ii Dmnnannnanpaaaaa^pg Veselo in srečno novo leto želita Kovač Josip in Pepca gostilna na »Friškovec« LJUBLJANA Prisojna ulica 5 □ □ n Srečno novo leto želi vsem cenjenim naročnikom FRANC REBERNIK pleskarstvo in ličarstvo Ljubljana, Komenskega 22, tel. 31-77 Srečno ln veselo novo leto želi cenjenim naročnikom ln odjemalcem Jos. Rofina, LJubljana konfekcija — modno krojaštvo specialna delavnica poklicnih oblačil dB !□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ ^□□□□□□□□□□□nnr.nnnnr b ii ii n n a n u n m. unHHiimimiiiiimmii □ □ G R □ R □ R □ R □ R □ R □ R □ R □ R □ R □ □ □ iimnmmi _____ □ Srečno in veselo novo ieto želi vsem cenjenim gostom in odjemalcem ter se priporoča IVAN ZALAZNIX kavarna, slaščičarna in pekarna malcem DULAR FRANC mesar Cerkvena ulica 19 B □ R 9 B □ B □ E P E □ □ □ □ □ svojim cenjenim gostom Martin Bujas, Ljubljana Restavracija >Lloyd« in Prešernova 5 i juuuLnjjaamDaaDoaDaDDDDDDDaGDL □ Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim gostom in odjemalcem □ gostilna ln trgovina □ □ Vladislava Novaka ded« □ VIC PRI LJUBLJANI Srečno novo leto želita vsem svojim cenjenim strankam Franc in Anica ŠIMENC Higienična pralnica Svetlolikalnica Kemično čiščenje oblek LJUBLJANA Kolodvorska ul. 8 ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□LJ rj äa. vama, siasutcuua ju ^cnama un u u _t. &□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ EGnnnncmmnoDDnDDnDnnimr [□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□L □ Krojaštvo za dame in gospode □ IVAN WALLAND □ LJUBLJANA Sv. Petra c. 3 □ (Hotel »Soča«) R □ _ _ □ Obilo sreče v novem letu 1939 želi rmmmmnnnmnmm nnananonnononnoüocnnniniooj □muuuuuuuuDnaoDDnnnDnoonnana □ BATTELINO ANGELO □ ________ B R ** » «r« tAcir rn ■ D □ rt?tt-^tmo m vksrlo novo leto □ B U pooblaščeni stavbenik in sodno Gostilna „CEBAV44 želi cenjenim gostom, prijateljem in znancem srečno novo leto ANICA IN FRANJO FRITZ ŠT. VID NAD LJUBLJANO HAVLIČEK FU N konc. elektrotehnično podjetje LJUBLJANA Sv. Petra cesta 5 Hotel »Soča«, dvorišče Telefon samo 34-21 SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi vsem cenjenim odjemalcem Ivan Smole in sin mizarstvo TACEN POD ŠMARNO GORO £□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□[ LJ □ □ □ Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim gostom Gostilna „Pri FIgovcu" LJUBLJANA Srečno novo leto želi ,G R O M" n carin, posredništvo in spedicijski biro LJUBLJANA !□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ J □ □ □ □ n □ □ n □ n □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ni Tvrdka § □ Josip šolar in I. Wagner trgovina s čevlji — nudi v novem lokalu vse vrste čevljev po zmernih cenah ter se p. n. odjemalcem toplo priporoča LJUBLJANA Pred škofijo 9 Veselo in srečno novo leto želi vsem svojim naročnikom tvrdka GLINŠEK IVO slikarstvo in pleskarstvo ROŽNA DOLINA — C. H št. 36 ^□□□□□□□□□□□□□□□nDroaarrrancD ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ö nnrTTrnirrinnnmmmmamuuLiJua □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□i B ...... " fi 8 s R □ R □ s B a Srečno novo leto teli vsem cenjenim odjemalcem R. ZEVNIK mesarija LJUBLJANA VH TyrSeva c. 41 □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□rxo 1-1 Srečno in veselo novo leto 1939 želi vsem svojim cenj. odjemalcem tvrdka Vinko Cunder torbarstvo, sedlarstvo, jermenarstvo LJUBLJANA, Igriška 3 (za dramo) ter se priporoča še za nadaljnjo naklonjenost Srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim gostom Sokolov Josko in Metka LJUBLJANA Pred škofijo 13 zapriseženi izvedenec Izvršuje vsa gradbena in v to stroko spadajoča dela, kot železobeton, pod-In nadtalne zgradbe, kakor tudi vsa cementna in umetno kamnoseška dela. Nadalje se priporoča tudi za izvršitev vseh tehničnih del, kakor načrtov, proračunov, statičnih računov, Izvedeniških mnenj itd. Pisarna v Ljubljani VII, Aljaževa ulica 35, Telefon 33-39 ! n ■ n ii b ii a « » b « u « ii mm » ii n ii ii ìnrmnnnni " □ 08 H* 0 8 R □ R □ □ □ R □ □ □ SREČNO IN VESELO NOVO LETO ŽELI Vesele božične praznike in srečno novo leto vam želi Egidij šušteršič soboslikarstvo Stanovanje: Igriška ul. 14 Delavnica: Križevniška ul 6, tel. 3101 r mrmrmr ìnnnnnnnnnnnnnnnnri i Veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem veletrgovina usnja, strojarskih maščob, kemikalij ln strojil BRATA MOSKOVIČ LJUBLJANA Telefon Inter. 2515 □ □ 3 □ □ □ □ □ □ □ □ □ n iiiiiiniiiiiiniiiiiiiinmi □ □ S □ D □ □ Srečno in veselo novo leto želim FRANC ZALÀZNXK tapetnik ln dekorater ŠT. VID NAD LJUBLJANO in se priporočam za nadaljnja naročila, katera bom izvršil točno, solidno in po nizki ceni □ □ □ □ □ □ Veselo in srečno novo leto želi modna trgovina T. E G E R LJUBLJANA Sv. Petra c. 2 □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□Hi B B □ špedicija in carinsko posredništvo LJ T U H K B LJUBLJANA g !□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □ Srečno in veselo novo leto želi ^ cenjenim naročniknm S ALBINA BOGATAJ H salon perila LJUBLJANA Gradišče 13 Edvard Wostner Ivan mL kleparstvo ln vodovodna Inštalacija LJUBLJANA — MOSTE Srečno novo leto želi cenjenim odjemalcem □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□i R □ ..... g H □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□L □ Srečno in veselo novo leto želi vsem R cenjenim odjemalcem J. ROZMAN izdelava in eksport pristnih kranjskih klobas Srečno in veselo novo leto želita Fraac in Helena Rode mesarija DEV. MARIJA V POLJU LJUBLJANA šolski drevored BUfihfi.PRSflŽfl nÈBOTIQrHKR □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□c J Srečno novo leto 1939 želi vsem cenjenim odjemalcem veletrgovina usnjenih in gumijastih čevljev Aleksander Oblat VSEM CENJENIM GOSTOM IN ODJEMALCEM 2EL1 SREČNO IN VESELO NOVO LETO LEOPOLD ZUPANČIČ POSESTNIK UM GOSTILNIČAR LJUBLJANA — JEGLIČEVA C. 15 □ □ n □ n □ R □ R □ R □ g □ Srečno novo leto! Kr. dvorni dobavitelj ANTON VERBIČ deiikatesa in špecerija Stritarjeva ul. □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ LJUBLJANA □ □ □ □ LJUBLJANA Sv. Petra C. 18 Tel. 24-35 Ljubljana, Sv. Petra c. 83, tel. 27-66 □ (-]□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□! B ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□O □ VESELO NOVO LETO ŽELI lekarna dr. G. Piccoli ]□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□! Srečno novo leto želi cenjenim odje- malcem in se priporoča I. VRHUNC trgovina s kurivom LJUBLJANA Bohoričeva ulp. 25 □ R □ R □ R □ R □ R □ R □ S □ R □ □ LJUBLJANA, nasproti »Nebotičnika« !□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nDDDC£, n y Srečno novo leto želita vsem cenjenim gostom tn odjemalcem Ivan in Elza Rahne trgovina tn restavracija MOSTE PRI LJUBLJANI Srečno novo leto 1939 želi svojim cenjenim gostom tn prijateljem KAVARNA „EVROPA44 v Ljubljani ANTON IN TEREZIJA TONEJO T[Xi[XDanaDaannnnnmnnannnaiinnb ~ C Avtopodjetje „Peregrin" = C C C C C C C C C C C p C C C c c C C družba z o. z« (Bratje Rode) O KAMNIK, TELEFON ŠT. 24 LJUBLJANA, TELEFON ŠT. 35-11 !□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□I □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ ]□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□!-> Cenj. gostom želi srečno novo leto Gostilna KAČIČ £ ju« Ciana & He^fon □ □ □ □ □ c r □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□DDDDL g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nnnn,l f □ h r LJUBLJANA Tyrševa cesta 58 □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□i; B B □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Anton Brecelj čevljar LJUBLJANA Cesta 29. oktobra Vsem svojim poslovnim prijateljem in znancem želi srečno in veselo novo leto BRICELJ IVAN POOBLAŠČENI GRADITELJ Slomškova ul. 19 LJUBLJANA Telefon 25-27 Gradbeno podjetje in tehnična pisarna za vse vrste visokih in nizkih zgradb. Izvršuje stanovanjske in trgovske hiše, industrijske zgradbe, popravila in adaptacije v priznano solidni kakovosti tn po najnižjih cenah. □ -------- ^ □ ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□^ BIZJAK BORIS izvršuje vsa urarska, zlatarska in optična dela LJUBLJANA Pražakova ul. □ □ □ □ □ □ □ □ □ 12 □ n □ □ □ □ □ Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim odjemalcem ter vsem prijateljem in znancem FRANC DOLINAR parna pekarna in slaščičarna Poljanska cesta 19 LJUBLJANA Pred Škofijo 11 Srečno novo leto ÌQ3Q ^ ^ želi vsem cenjenim odjemalcem in konzumentom našega piva, špirita in kvasa Piuouarna Union d.d., Ljublana onrTTTTTTmnnnnnnaanaaaaaaaaaa r—, n □ □ rnnnmrmnnmnpnnm! t » „,,, .......................«........ ■■..oiu fl j m ü »nnnnnnnnnnnnnnnnnni hhhhbhhhwhh tt juumüüLiüULiüuuaaamnaaaaamaacoaDüi ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□DDDDDOnnnnanmD innnnaaanaaaaaanaaaaaciauuuLiüi luuuaconui ii n TTinranrTTTTTTri^^ S W ____«oli frt^ oa nrlnnrndo TD nodiiHnln nolrlnnfpnnef tvrHlr« l Srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem tvrdka JAKOPIČ ANDREJ Izdelovanje damskih torbic in vseh v to stroko spadajočih del LJUBLJANA, Gallusovo nabrežje 7 □ □ □ □ B □ □ □ □ □ □ □ I VESELO LET® J želi cenjenim odjemalcem ter se priporoča za nadaljnjo naklonjenost tvrdka KARL PRELOG TRGOVINA VOLNE, BOMBAŽA IN GALANTERIJE ________________- .. M .. .. «» M1.-M-1« M , .« w M !■■ If ir v v v irv ir « u ,1 u .r r M u i --------- _ p Ü —---------------------IPVWKOM» ^nnrrTnrunnnnnnnnnnnnrinnnnaau ^unnnnanroamndmrannnnnmuadndnt ojodcö imuuDüüoacxiutJaaaanLiuaDüi Ojijcojuu h « h it k iuj i> > m NA DEBELO! GOSPOSKA ULICA 1 — 3 NA DROBNOl Start trg la, židovska uL 4 rmri ;. o ■ ■ » 'nnr inni tf juaüUDDDÜ V Stajeußa cestita il1xjuuüuüuljü1jujuujli iii! hjuluu F. SCHOBER Magda lenska parna pekarna « MARIBOR Kralja Petra trg 2 [j □ bB □ S lfmniimmiimiiin.ini IJ 1 B B B B B B B B B B B 1 B B B B B B B B II ULDOC KAROL ČERNEJ mlin josip 6inigoj trgovina * delikatesaml MARIBOR Aleksandrova c. 18 KAROL TRAFENIK gostilna »Preflernova klet« MARIBOR Gosposka uL 26 F R A M □ojdacepui n « iljljuuuliuui jaorrrro: '[xpddoar k :iuüi_)i jul irnmi mnnn mimiiiiimimniii« HTimr i a b n i a » n i n 11 » ri 11 a ju-juloddoi f= SLAVAN RIBARIČ galanterija MARIBOR Aleksandrova c. 59 ozp ii h ii m b h JuuoconnrrinmcoDDDa 3X3ULJUj.roxioaaDaDaanDaa[xojDt FEIERTAG ANTON _ parna pekarna S MARIBOR Betnavska c. 43 IVAN MAGDALENO trgovina koles r a o b ! iiiimiiiiiiiniiiiimiiin ERNEST in ANA BIRTIO restavracija »Pri klavnici« MARIBOR Ob brodu niniiiiiiiiiiiiiiiiiii» rrr|nr CO UJUUUUUUUUlJJJnaC^^ □ cyro.ii luuLPJUDLtuLiuLjgji jujum-iur H ÜL.HJUI » b II B II b.BJUUUULJULII tt I» I» I B » I ILj TOMA« RRAJNO tovarna olja ANTON POŽAR □ n vrtnarstvo Pobrežje ln cvetličarna g □ MARIBOR Gosposka ulica □ H p y f r a m PUUUUUUL» H II .H JI um II B a,.IÜÜLOXOr □ ^TmDDOczzraanoanraDncröiDm 11 n 111 n 111111 n 1 A. SPRAGER □ Q Prva parna pekarna elektrotehnično podjetje 5 □ MULEC HENRIK MARIBOR Vetrinjska 14 □ □ Obrežna cesta 1 zamolo emil □ trgovina manufakture. Specerlje, že-~ leznlne, usnja, stekla, cementa — Na- t kup ln prodaja deželnih pridelkov — " F r a m q ii n » b mm iuljlililililiuliliuli i n h, i .imm minimi b.muu i « i y □ □ STUDENCI MARIBOR oxiDaooDDDDoaaoco n ran itodu I » JI U .11 R .ULlJüULILiüüUülJliüüüüDDDDl A. R E C N I K C elektrotehnično podjetje j= "i MARIBOR PobreSka cesta 6 C V. SMODE mesar ln prekajevalee POBRE2JE PRI MARIBORU JOS. TICHf I dr. trgovina — elektrotehnično podjetje MARIBOR Slovenska uL 16 locoTrnrj nmanmmiHH □Lnr mmiimiHHimimii Kavarna ORIENT FRANC MAJCEN mi"""....."umi g-Tnnrint » in Parna pekarna SCHERRAUM MARIBOR Grajski trg 6 □ Telefon 29-60 ß j n!».fl irmraiB hui ii TnrriaxciaaoDCD I umu g11 g « h ii h ii h f 11 mi i rrirrrr* ^ »H I F« FRANC HOINIG g tvorniSka zaloga nogavic, pletenin □ ln tkanin 1 MARIBOR Aleksandrova c. 24 ^ ila g ii ii mri ta aiiucoimi a « inmnnnr rnTinn,..M...mii»llllllIin| Trgovina oblek WEISS «IGA MURSKA SOBOTA ?? 111 « n a ii b ii n ii luur n nwnnnmf o 11"» i 3XOX3GUUUUULIJUULIULI I M I IJLI j Srečno novo leto jtelL vjfem svojim odjemalcem K« K U RE L . modno _ MURSKA SOBOTA iDononoonon «jsi'jeiexixjmlii itasi nö ijaonnmannaaannaaaainDaoaDonoa □ - t ;- , BManufakturna trgovina KR. HIRSCHl in SIVOVA MURSKA SOBOTA ^□□□□□□□rrrinnrrr^ .a. « .h i j BERGER JOSIP I sin veletrgovina z žitom MURSKA SOBOTA JUCO GUMILAR RALMAN brivec in damski frizer MURSKA SOBOTA JUULIIJJLBJ.T ir T lQUUUÜÜUULJLlUUa jjljül.I li Ijjlaxjl3ljjuüuüüliliuuli1UOJ1 Veselo novo leto želi cen j. odjemalcem BEIGOT IVAN trgovina z mefianim blagom Sv. Lenart v Slov. goricah oxinmmnnr nn irr innfinmm eMuf&Ga Sobota Manufaktura tn kratka roba na debelo PAVEL HAHN MURSKA SOBOTA JuuumuuuuuuLiJüODDaaüüaüüüLorS EHjui b n b s a ■ ì ■ b muuLh ii.n.a.jLn. xjuüuuü 1ÜLOJLJJJÜUULOJULILJ I M I II I Hü I DIH MARIBOR palata Pok. zavoda M iLOTTTTTTTFintT ITimmUf ii « il ii 11 ii il □dddüguuuliuuui ii ,1,1111 II « n I I h I ii 1.1 a uulu.uj Lll.LI.ll BIJ b.b iii I iii ITTCTH W. WITLACZIL pekarnà MARIBOR Grajski trg □1xk juuljuljuuuuulu »bil h b h i i jj.lj »J mjl.l.l flw»bmbhh »Tli m ii ii » ii h h h » h ii ii if »CVETLIČNI DOM« Ivan Jemec MARIBOR IVAN KODRIÖ trgovina s mefianim blagom fr am I p B n i m » « i i » u i I » i » ■ III I » I i irm i.u,.mn HJUULU « nmiii m.mm i Heratann Wögerer Veleklavnlca — Tovarna klobas, mesnih Izdelkov, masti ln konzerv MARIBOR rr i g-l b-i i m 111 n n a n h m n " m. WREGG zaloga čevljev MARIBOR Slovenska ulica erttb b 1 b « g I b I g a I ii » g S u H u » I « ttp H POSOJILNICA v Framn registrovana zadruga z neomejeno zavezo 3 nj « n » » g i » i ■ i ■ g ■ g ■ g g » m g ■ ■ » i rt »BATA« MURSKA 80B0TA POSLOVODJA FINK MARTIN O □ □ □ □ Si o r. J€ • • □mnaxigrmdamuumnr cul« h aji jui □ R Mr. Ph* V. Prorazil lekarna pri »Mariji Pomagaj« _______JUUÜLILOaDOLIUJüLIJLlI 1111111 ITTI*) cP 1 ' ' 1 11 OXOnDOOOOODDOnTl » B 11 I 11 HJLBJL1 * trgovina parfumerije in kemo» tehnični izdelki j* MARIBOR, Slovenska ul. 8, tel. 21-53 mrumri v ¥ lnnrrimufTO ¥ uxjopS iiiiiiiiiiiiiimimiiim Hotel MERAN Maribor MARIJA tn ANTON GLAS buffet tn parna pekarna Krpanova 19 - Studenci pri Maribora ujulbjjjjuuluu B I MILU UBOJ ■i :i b i.i 11.ii mi,i n I.I.jljulj h ii 1uro lo n » ii n,»,mmxmuaaaaaapod PAVLA CR IP P A R R GOSTILNA ŠUNKO trgovina s delikatesaml in vinom B u MARIBOR Slovenska ulica 8 H H ZG. RAD V AN JE pri MARIBORU fcmnDrrajuuuu mnimmiE 9 jmirrnnaoaDaaaarrimT-B bb imnu ,aac ji .n.i b a b mu 11 m n 111111 ni 11 b 11111 rtttticgjaaoaogdadooaa ululi li i h 11 b b b i b3uuüiib m. PCO U a SLOV. KONJICE Šiftar Ludvik tovarna perila * 11111111 m n i i i ni 11111 ili mn . DEREN6IN STANKO strojna delavnica za Izdelovanje orodja za množlnsko blago (Massenartikel), in sicer za medenino, železo, les, usnje, celuloid itd. MARIBOR Mlinska 81 MURSKA SOROTA [lllllliro---ojuujuulbtttt Rrror h h b «i h b bjljuum h ut« b.lujl.jls □□□□LiuLLim jinni n oo m b Tnnuuuuuu A L F A tvornica čevljev SLOV. KONJICE □umi n b ii irrrnaaxDDLuxjlh b h hi iTTTrnrroaaDaDDncxBjrxnnam 'i m 111 rm ni n b u mi iajljulujui ropin karol manufaktura in specer. trgovina SLOV. KONJICE 3ch b, B a,ji i, juülujuüülo ujuulu, ijlhj franc ftlipič pečar MARIBOR Mlinska ulica 81 jlüjlkxaxu 11 b t b b 00x1 b.jf ljlo jpc]QLOJüULEi b a (UDnarTTTroinnoa odi b b b » du b b ii h ii ojulilajllijüullll. FRANC PERGLEB tovarna avtokaroserlj MARIBOR Mlinska ul. 44 JCTTTTH b,",I,JL UU-UTTTttii B B I .ILJOC cri b b.b b.b bi.b b b b b b.a.b. b.b hjl ■LL.IUUULU IVO STA UDINGER pohištveno ln stavbeno mizarstvo D MARIBOR Mlinska 17 g □eni b « b b b b b i bi i b i b b b b b b b b b.i.LJU ncoddddddddddddddddddcijddddco SREČNO NOVO LETO ! Rrnderman Alojz gostilna in mesarija MARENBERG Srečno in veselo novo leto želi GOSTILNA PESEK ZG. RADVANJE pri MARIBORU ■ULU i iu i H i,l H B 8 h ITTTf UJLUXU.:U.U JL H .H.H TLBJ I. H.B.b,B.,u.IJLBJ JOS. ULAGA nasi. J. 8ZINICZ manufakturna trgovina MARIBOR Aleksandrova e. 21 oxiuuljülujulb H. IJ Uli IUI IIITTIT tXJJ BUB rTTTirTTTTTTTTTTTT^ MARIBORSKA TOVARNA METEL IN SCETK Brata L G« Zupančič ROGATA J in JANC klobučaraa MARIBOR Gosposka 8 1ju1j.b b b-juuulbj o-hjui ili » B b j b UBI B. ASCHER i SIN veletrgovina MURSKA SOBOTA iiimiiinmmiin b biiijx jniiiiimiiiimiiiHii] TOVARNA PERILA CVETIČ JANEZ I BJJ.UJ.il H XJLO JLILLiL H. UJUULUJC1 xsxoxoDoauLimajLLBJuc FILIPITSCH STEFAN gostilna th mesarija SLOV. KONJICE im «Tir^rrrinnniTTrTTriaDDDUi^^ itlb i b a a b oximnnoaadixddadixica SENICA AUGUST gostilna ln mesarija SLOV. KONJICE i un ,BJLU i h n BJüuuLUXHXiLiuuLrrinii MURSKA SOBOTA J.B b B B B UJUUUULU* B B i i B B B u u i i iiHiniiiiMiiiimnaii BJEXO JUL i Ib B b U b b I b I b U B i. U UJLODDC Mil I » t » II » I! t! n n » II n I! H DOBNIK HENRIK avtomehanik, ključavničarstvo ln avto-taksa SLOV. KONJICE MARIBOR PobreSka cesta 20 fcojjjuuuuumutjuulul^^ guum.u.1 n lULLilXJÜUUÜÜUULULJL Ivan in Rezi PINTER gostilna »WILSON« e30q MARIBOR, Aleksandrova cesta 53 (nasproti kolodvora) IVAN SLUGA veletrgovina s slrovlnami ln prevoz tovora MARIBOR Tržaflka cesta 5 Telefon 22-72 Ivan BEZJÀK tovarna bnčnega ol]a FRAM n.w jij ii a ;i b-ojuullhjlh b b m b h h u nrm STIVAN ERNEST Tehnična trgovina, kolesa, pisalni in šivalni stroji, radlo-aparatl ln foto-graflčnl material MURSKA SOBOTA 3ulu.u u. u r riTTTjauüüGüüaaaoa m u b b b u B H M H ,B Q3COODDUCI KAVARNA IN RESTAVRACIJA „KRON AM VUCAK LUDO VIR, RESTA VRATEB MURSKA SOBOTA rTnnrmnni g b « mi innrxTnnnnnnrrTnr n ü roxotb b B B II U II i IH B.U U Bi I Ulj t JL.H b. b b B.«,TTTTTllTTiaanmrBXUJU^ i Jt I II II g « ■ II t b u mn « ll U g g g g g' g g g g I CIRIL VRHOV6EK trgovina z mešanim blagom SLOV. KONJICE FRANC IN ROZA DOMITBOVIÖ gostilna »Jelen« SLOV. KONJICE IljUUUmUlXCTXOUUU^ jaaaanonono ODLIU l-B B B B B b B B B Uli B I B B rFTFO Srečno in veselo novo leto želi vsem članom in vlagateljem Glavna hranilnica r. s. s n. s. Sv. Lenart v Slov. goricah 5r.ll IIH " 11 ■■■■■■■■■ » " lTTirrnnnni POLJU IIIUBBBBBBBBJL.HB, B lfTK SREČKO KRANJC IZVOZNIK P e s n I e a obilo sreče v novem letu t Bančna poslovalnica B E Z J A K GLAVNA &OLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 25 JUUl JLHJJLJL B. B B B b h B tUULPJUUU IO.H.i ]q n t |i * « hinnrtpnrrrnnrttrttrttr^ ijlh g w B ii ii B h B B B b b b b b b bibiiBJUUL mm jfT'Tf fTTTnrTTTTinaaaax^ i.w i h ii bui im b b b b b b b b ujulu Kavarna in hotel »CENTRA L« FAFLIK ALOJZU Mnrška Sobota BJUULJJUUULBJJLBJUODt'JULH i b b,b 1 b b i b U i U B3 Športni klnb Mura MURSKA SOBOTA ira i b u b b b b b u h h btb.ti.l.b bjudogdc .umu i b b it yjLnmnu a; u o RfTUPER ALOJZ trgovina z radlo-aparatl, dvokolesl ln Šivalnimi stroji MURSKA SOBOTA iiiüiminm irirrif raff U.U.JLJULK I H II g I I I B g g g H g .g « H II H H H-H H OJULBJUtJ K. HASENBÜCHEL trgovina usnja in čevljarskih potrebščin SLOV. KONJICE umu b b1 h' BJLBJJuuucDDoriroTnnriri GROLEGER LOJZE manuf^ spec., galanterija, dež prid. SLOV. KONJICE 1 b i b b b b h tttnddddcxfnnnnrbjli julpt ülilu..b ji.h b ii ii ii tf bxiüoaajluaujluji POVH ANTON mesarija ' SLOV. KONJICE uljlbjlbjuu n h iuuuuacDanroju.b a n b mm b b il1uliüu bju.dcoatb H U B b II „u uiiiuiu.IIJL 'ixnDxmnmn 11 juuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuli b.i u iii i i ujlbjuib nclujuui g 1b hjuui ji urn iüuüuoco < Veselo novo leto Seli ARN li è FRANCEK gostilna __ »v. Lenart v Slov. Goricah e>11 b ul JOSIP BENKO tovarna mesnih izdelkov in mesnih yanzerv. MURSKA SOBOTA TELEFON 8T. 3 tiuJLJUUUUUIJLIJJ.il ih ujii u ■ 11m h » n u u hi if i w it m I M m IIII ■ bbbbbibbbbb imiiirrrmm g » g g mi h g g g rm t f p- Foto atelje ČERIC SL. KONJICE tii,n n■.■..iia.jCX oocoxonnnrri.ju Ant. Nnnčič čevljarstvo SL. KONJICE imiiurmnr h b n g i b n n innr-o h h nnnru iiiuiiisif ■ K- V- MAKS in MICI SUTTER gostilna SLOV. KONJICE jl» B g g « g g -g ir h u g g im) h b g b ■ «I ulf 1 kov6e ALOJZ modni salon za gospode in dam« SLOV. KONJICE n B B B H B ll.OntJX'ULU B B U UI j Srečno in veselo novo leto želi L. LAURICH TOVARNA USNJA SLOV. KONJICE mi J i iJLiJüuuüuuüJoannooooanf.ii u b b i h bjuuuuló B B M B H I B J ^ «Ivan urar ln optik 8L. KONJICE 'óoodco: »JUTRO«, St 1 V ^ebtitke it VeCja riacooDoaioDDaDuuuuaaaonDaanoD ~ ..... .. • •a TÜRK STEFAN § v,- wijp q mesar n IVAN TACEK mL prva celjska parna barvarija ln kemična čistilnica CELJU Gosposka ulica 21 CELJE GABERJE KRISTINA KUS v- * '' gostilna in restavracija CELJE Glavni trg □ □ □ □ □ JAKOB ROVAC □ P splošno krojaštvo □ □ CELJE M □ n ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nDLi jyjlddmcxiadtxodgdnannnnaacod J"^ Prostovoljna gasilska četa □ h GABERJE PRI CELJU g □ želi vsem svojim prijateljem ln do- □ ß brotnikom srečno tn veselo novo leto! ^□□□□□□□□aUUUUUUuUUUUUDLiUUaGL , Il I] ■■ I II II M II I n n» n i m m 11 11 n «ABOZA« tvorniška zaloga oblek A. DROFENIK □ CELJE Kralja Petra cesta ^□□PjaOJLOJlJl im H H II B II I III I I l'i -ir-im t H » ii H ii H H ii ii H H ii ii H ii1 H H » » h » IM ii ji g ANTON FILJPIC □ pasar, clzeler in t zri«* - tiec kovinske □ galanterije CI .............................ULJ H HHH H H I II II H B IULI II I H HB II I B LLU □ Prešernova 20 juuuuuuuu^mmnHri'-'' IUJUUÜULLH > □ PRVA CELJSKA □ B „KRISTALIJA" P lzdelovalnica ogledal in brušenega □ stekla Hotel „ZVEZDA" vd. Frančiška 2umer CELJE □□□□□□□nnnnnnnaDaDDanar■ juuui » "11 " h irn 11 mro r-orri " " iuulhj □ U -- - - - ....... o 3 □ □ CELJE R □ n P A. jager gostilna »Na-na« Veselo in srečno novo leto želi Instalacijsko podjetje za vodovode LEO INKRET CELJE Dečkov trg 2 maks zabükosek modna krojačnlca S CELJE Cankarjeva cesta □ -, II b b i i i 11 II b b b b b II b H II IJLJUUUTJmu ilo b b b II b b b II B B IT QXOOLHJJUUUCIDD ŠUNKO VALENTIN □ slikarstvo ln pleskarstvo □ CELJE Aškerčeva ulica 7 g ìlJìJIJI b b b aXlUULJLJr03DLB DDDDDE 0 O JOSIP JAGODIC špecerija ln železnina CELJE Glavni trg podružnica Gubčeva ulica TnrrxinrTnnnrTTVTTTvnr^^ p H n'ì ODOLHJULCT^naauuijmuu^ Modni salon za dame in gospode □ FK. pešec, Kocenova ulica 2 p □ »Mlad«, toda izkušen, izdelujem lz- □ □ rečno po najnovejši modi P TI B H B b b B II B H ILJLJLlLDGaaDCXlDLJLIJJUÜI KAROLPAJK modna trgovina CELJE Glavni trg 2 □ iLincDaacoJLJiJiJ b n u b h b.i b i b uccddc JLJÜUUÜLAJUULIJLIULJLXKTOJ^ ANTON LEČNIK ure, zlato, srebro, optika j O E L J B maniTTIDDDUUULILO-llA H b rOTTOJ □ a □ □ □ LLODOOoannoaanonaDaDaaixojoac p Modna čevljarna g ANTON MULEJ □ CELJE Q a nnmumDEjm^^nTOmmixn S □ Tvrdka D □ R FRANJO L JBOVIČNIK □ □ SILVA ROMIH CELJE modlstlnja *, S. ■*-./• - J- : .....:« Samostanska 8 'co Ji-ILM JüüUlJi junnnnnnnnnnn-nnpi □ Priporoča se trgovina premoga, koksa D S in drv H FRANJO KALAN □ CELJE p ir m-ior- XIUUÜUUUULIUL1ÜUÜIJ M H H IMI H JUUUÜUÜI FRANJO SIR£E 3 trgovina z mešanim blagom CELJE Krekova c. 4 D n__p II I II lrinru H B t II II n If B II II H H ÌI in H B II IUI H i' Srečno in veselo novo leto 2ell MATEVŽZADRAVEO pekarna CELJE Gosposka ulica S um n imDrrrTaaDUULHJLP^ ^ Srečno m oo-o leto želi □ KINO »DOM« □ CELJE □ □_ __ _□ i iül1ulh o llilkjlilluuojljliumuuljljljlx "uuutxroxiixDDdrianrT^^ □juLODCPaoui n n n iijaaDaonnnntxn FRANC BELAR l oblast Konc instalacijsko podjetje za elektriko, centralne kurjave ln vodovodne naprave c C C C i Za kresi jo 12a CELJE Luul iixjaaaooaocoxo- irò » a g kjlil □□UL jur.ox]aaaaaaacroüfTTfTrTiULiG. Srečno m veselo novo leto teli FRANJO NERAD gradbena tvrdka i V CEL J B uuiil uljulj b m i itt 1ü □txt m j b m Triro ma hjuli i juljoi Svojim cenjenim odjemalcem telim f. v novem letu ritnogo sreče In sé pri- 1 poročam f IVAN MASTNAK [ konleki ljska in manutakiutuu trgO> C U vina ter lzdelovalnica oblek j= □ JELJE Kralja Petra cesta 15 b fa-iUl II JlJUULIULJLJIJLJLILJl JI JULJJLIULJLlXOjl' co it r opadamjumrrji jijül ji j h n ii o □ MARTIN OREHOVCA NASI«. IVO KOŽUH krznar in izdetovaten razni ti <*epic ; C B L J B ÌL*JC IDULOJLimDDCOXiaOCaODDDODül ->nnt [Celle ■■"■■ie*:-.* ■ r5-..-:». ■■■■■': i .. - T i- V k 1 ... »Msm? ■t Sorodni i om Srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem BETI PUSNIK strojno pletenje m trgovina pletenin P = CELJE 3 □ Cankarjeva ulica 4 Vojnlk n g__P ■uapDconr h n n u n imui, «h b b h n nnnuu üüiJJLOJuuuüümumuüüum P R. GROBELNIK § gledališki frizer C CELJE centrala Glavni trg 17 Filiala Higiea poleg hotela Evrope Pedlkura Se vljudno nadalje priporoča p I IH M ■»■■■"■■ ■ rmnn yuuuuljulliulbjliuuulllj 11 H OBOnC »f MODNI SALON URAN" CELJE Kolenčera 6 cjlijljjuliuljljuuu^ b ii b b b b b nmn 1juulbjuuuuuuuu. .b,. b b i 11 b ii i b k i b m ANTON ROBEK gostilna »BRANIBOR« CELJE Kralja Petra eesta 41 □ m miiiiiiiimiiiii »tttxxl HELENA K Kl J 816 kavarna »Evropa« CELJE il » B b 11 B B jl juuLi'H't i nmnrrn » n n h h v h iulhjluj Srečno in veselo novo leto p PEKARNA VOSNJAK □ (lastnica J «ovačič) □ CELJE Kralja Petra cesta ^ jUüLk. -mm ■■■■■■■ rm.i BARBA AMIGA modlstlnja CELJB Gosposka «L IT tbimiiiiiiinuimiii rmr uulbj a 1111 m i n rm n i a 11 b b b b b j. ALBIN URBAN mesar ln delikatesa Prešernova ul. U .................... RAFAEL SALMI6 trgovina z urami, zlatnmo ln optičnimi predmeti CELJE auanoi b n i m uijut mminuiii ur □□TT" nUÜLOJLlüüLlüULlüLIJLU b U b II hi b II II HENRIK OBLAK mehanična delavnica CELJB Ozka ulica 8 J. J ELLENZ trgov uia kož in usnja C B L J B ^H II IIH H ■ iTnrn n i I I I I I I I I I II I I II I II I I I IITTT. F. KÖNIG Norimberöko ^^uu.-. ijsko-lgrater> sko dr"^" "«k* in pleteno blago H — veletrgovina — Celje g -i ii n b 11 inriry rmr m uh umni » « « « n JU JI HI ITU m H M I I » n lili I I » B B B I 1! ANTON PETEK man n fakturna m modna trgovina CELJB Preöernova ulica b p ■ ■ ■ i ■ 11 » 111 ■ 11 ■ » 11111 mn.3 JUL1LB B, B B B II I B I B » II B B B B B H ILIlJUUUUa IVAN BELCER g trgovina s «pecerljo, koloniale, drv ^ ln premoga 5 CELJB, Narodni dom, telefon it. 26 . ._ P mu 11 n i m 111111 ii i n i m lo g B n 11111 II 1111 M 111 IS n pncoq IVAN RAVNIKAR •pecerlja ln kolonialna veletrgovina — uvoz petroleja ln bencina O B L J B E_ iüüULlüüUUL II-B I II I III I HIB OXiüZ imiuiiiimiiiniiiiiiimi Veselo m srečno novo leto Seli HOTEL „POSTA" jB Narodni dom itJLTiJLIUÜüULIllJÜUÜÜLO lfl l.l B IDDUL ii JULjjaoaaaaajaaaana^ Srečno tn vedelo novo leto želi STEFAN ZDOLSEK slikar m pleskar rmr n n g'g'n h h innnnnnnrinnr i JixTnnar Srečno ln veselo novo leto Zell nnmi i u t milim«....... rrm ÜUUUJLKJUUULIUI IBMIIBHBBBBBI ITTT mnirilion II B II B HJLH JL H11 IIJ B B B B ILHJUUU I H HI t FRANC KERIN splošno mizarstvo □ □ ANTON HOFBAUER trgovina i annjem čevljarskimi po trpbVInaml tn vsem v to «troko «padajočim orodjem v t'^ljn Gosposka oboa flt 6 ter „FENIXU tvomics usnjenih izdelkov, kakor dokolenir aktovk damskih torbic, kovčegov, jr"rn«lh rtelo^ /a čevlje tn drugo v Celju, H CELJB Klavna ulica 1 želita vsem svojim cenjenim odjemalcem uspehov polno In srečno novo leto. T'y ^ m 11 m 1111 m i n » n 11 « ■ » m 11111 m i n 11 n n 11 n » nii I O B L J B chj i« n i a i » i m 11 a a 111111 beoliü ti ii iii i b i bij i.b. b.i. b ! i b b i ijljul1ljl CELJB w v Kralja Petra c. 31 oxjo OJOXJÜLJÜUULJÜLlUnnDDD^ juu b b b i b i b b ii b ijüliuüüüüuuuullüt b b h h b b ii b i fttct jüULlLOJLHJLAJULOJULlüULOJLJL^ R« ALMOSLECHNER Juvele, zlato, srebro ln ure ■ :UULJLJLK\X2..:L Z .f: A-u. CE L J S Dr. Gregor žerjavova uL 4 ■.ÜCOCOJIJUÜÜÜUÜULOJL^ ''nHnDnüUDauaoaDDüüi ii luuLJuannr j lečno novo äpH vsem cenjenim strankam i i? R. •. i i' •" ALOJZ? f PLANKL urar k -y K ' ■ " • LIKER. MALINOV SOK. BRANDY. RUM. 2GANJE i S« Lukas, OH* Na veliko! Na veliko! i 1 □ 1 3 i □ -j i SREČNO NOVO LETO ' 1. Jugoslovenska tovarna tehtnic m ključavničarstvo ter koncesljonlrana Instalacija vodovodov (van Rebek Celfe Mariborska cesta Elektrotehnično In mehanično podjetje, zaloga koles. Šivalnih strojev ln nadomestnih delov DRAGO GAMS CELJB Prešernova ulica 16 juliju 1111 m 11 m b i b m 11 m III 11 I I I 11 I 11 II I I » 11 I I I IJULJUt .»...n pnmnrnnmnni n g U g g H B ULULI m M I T O O II B III 11 TT 11 I I B 11 B B H B B II B B B B B B I b B I I I B B B B H I H T irH H » a a m « II m a u b » n K n II n u « inrraTTririrT H » » ■ » u ii rmnrani □□□□□UuuiJuaGDDUi i i b OT1 miimlumiiimii HJ-J, PREK A JEVALNICA JUNGER CELJB Prešernova ulica 8 HOTEL eoroph V CELJU H » » u u » » t M M II M HM U mnnmDDDDDCXIUL^ žeM svojim eenlenfm gostom veselo ln srečno novo leto! jj _ p □□nmit hjuujuuh b 1.1 B, a B.nntxo SREČNO IN VESELO NOVO LETO £ell vsem svojim cenjenim strankam DOBRAVC MIHAEL slikarsko ln pleskarsko podjetje CELJB Glavni trg 10 Pini)innimi»iiiiiiiii rrn »" JLJUUUJU, 1.1 b b B b I MIAI II H I PCO Dr Gregorja žerjava 3 ! -..j CELJB ìLilO-U ixxEDDa0mü0E3000DmuLiü( □nrn ii h Juao[XXXi[XKXDDDa3Duna! g VALENTIN HLADIN □ manufakturna trgovina CELJE Prešernova ulica y ifllHllMIll TTTTTTTTTTTirTTTTTIIXiJLI.I H B II rOXO SREČNO NOVO LETO ŽELI ROZA ZAMPARUTTI delikatesa — zajtrkovalnlca CBLJB I.ÜIXOXIXEIODÜÜUUUULIÜIJJL^ 1 WJLJI im II H " Il I! II HU II II II 'HTHf II ^0001X0: P Srečno novo leto želi h KAfU lioibnicr □ äpeccrija' delikatesa 1 1 g CELJE Kralja Petra cesta 17 H n " H " —"""~"—"—.....r~" T"' Kina Cenar*, <£eVe Kralja Petra cesta 4t. 26 Trgovina z ročnimi deli — predtiskarlja lzdelovalnica perila, zaves ln posteljnih pregrinjal STAVBNO PODJETJE Vinko Kukovec tesarski mojster, trgovec z lesom ln parna žaga CEL JE - L A V A maoacnjm i onro i inumimi b k b juuulbjlliijdu üüuuuüüli1111 « b B 1 1 i 1 1 b i b 1 B b B ililujuuuuuuulijann SREČNO IN VESELO NOVO LETO vsem svojim obiskovalcem KAVARNA „MERKUR" CELJB Ulica dr. Gregorja žerjava 11 Qomi I I III III I I 1 I I I I I I I BUL- LI I I I I fl I i JULI I B I I B I II I JU I DDOnr Ji C fumi ŠfoG splošno kleparstvo ln vodovodna Instalacija Veselo ln srečno novo Isto teH vsem svojim cenjenim strankam ANTON ORA2EM krojaški mojster CELJB Gledallika uHca jl« b 111111 m 11 « a if i u 1111 m i n CELJE Afikerčeva ulica 8. _________uinumiM =j Veselo tn srečno novo leto vsem eenj. j odjemalcem želi modna trgovina 1 GUSTI VRACKO CELJB Kralja Petra e. 16 » i n 'nnmnr VcMttkc t$ ötajer&ke •H il ............up.....in Srečno ln veselo novo leto teli vsem svojim cenjenim strankam A. KÜNSTEK h igieni Ona pralnica ln svetlollkalntc« CELJE Aškerčeva uL 4 nmm orozopcaji » n i lojlo KARL D VORS AK ur ar celje Koeenova 2 poleg podružnice »Jutra« □uociixoxax3aDo~i t m « n » » i n t iimihih i .ijuuljliliuuli im i » JOSIP PLEVČAK Izdelava ln trgovina čevljev CELJE Kralja Petra cesta 28 "h im »i rrrrriTrrriiTOTiirrinnnr Tr m i m i i i m UJLlLJtAJJLJUUUCrr BOMBONIERA KOROŠEC ANTONIJA CELJE Prešernova uL 1 Irrrnm i « iiojuuuiiinmxnl jGammuuuuLODOLOJuuLiuL^^ FRANC ZANGGER trgovina • ftpecerljo. tganjarna in velepraZarna kave CELJE .............. ö ^miiimmny» nrrrnri » uulh UUUULI.m mil U-JUUI iii II i» II i 1 11i Veselo ln srečno novo leto Zeli vsem cenjenim odjemalcem VREČIC KABEL — T f. V AR OBLEKE Dr. Žerjavov* ulica ■ « Il i iTTf I » II IITTTTTTTfTTTTTTDODDP ,,,...,»» P ...■■■■ i ■ » ■ 111 n ran Oglašujte 3 Srečno novo leto toll wem ««njenim obiskovalcem KINO METROPOL CELJE Stìitant Veselo ln srečno novo leto želi vsem svojim cen j. strankam ln se priporoča Bernhard Globočnllc stavbno in utmetno ključavničarstvo CELJE b Oubčeva ulica In Gosposka allea 8 tLuL/Ljamaaamnrrrrm c b D POŽENEL DOMINIK modna trgovina CELJE Glavni trg 14 o m n i n i m m mucmm ■ t * mocž JUL1JLJLJLX1JUUUUIJJUIA JULU JLUJULO GOSTILNA »PRI JELENU« Terezija Gorenjak mesarija ln prekajevalnlea CELJE Kr. Petra e. 8T dtntn m m 111 ullajonmnrati UUÜLUII I M M M M 11 M II M M E JULI t i I i JULXJUL1JUUUUUUUULI * « »DD SREČNO IN VESELO NOVO LETO ŽELI VSEM SVOJIM STRANKAM ključavničarsko podjetje ANTON PLANIN SEK Obenem naznanjam, da sem preselil svojo delavnico is dosedanjih prostorov — Mariborska e. 14 — v novo s modernimi stroji opremljeno delavnico — Mariborska e. 22, »Gostilna Vouk« nasproti vojašnice kralja Aleksandra. — Prevzemam vsa ključavničarska dela, kakor tudi električno ln avtogensko varen Je. Specialno va-renje parnih kotlov. — Priporočam s« sa cenjena naročila -m ...............il tttt 1 . Srečno ln veselo novo leto ieU „PERSIL" d* s o. m. CELJE M* t* » 4' I. iimmmjjmmi IUUI m m i m üjx3 Srečno novo leto želi in se priporoča u sa obilen po set KOZLSVCAR VALENTIN, mesar A O S T A N J _ JLM M 11 II II M I M I 1 JI M M 11 » T Mimiiiiiinmi'Hii i » ma LEOPOLD IVANKA TERAN gostilna, prekaj« vài rtlca in deilkatesa « O • T A N J iiiiiiimmHiiillll mm juuLjjuuuLOTTrinrrTi ?jjL03iim. □□u JEXXOXJULIUUUDC i m m m H UULH 3 3 h im m m m i »111 i m m 11 i m » m m m SLAVKO SAFAR ipecerlja ln kokxnjal« CELJE Kralja Petra cesta 24 □ULI 11.11 m m i i m i i i m m ii ixt3u ry « m m »11 l H I 11 I I 111 I 11 I l'I JOS. KIRBIS parsa strojna pekarna ln celjska tovarna kvasa, slada in kanditov C B L J 1 [tot ..............minil rrr Srečno ln veselo novo leto želi tvojim stran-kam HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE PODRUŽNICA V CELJU n m i r b ■ » i » 11111 » ■ » m » i ■ m ms jprr-^-r-« mmi>in>MIM'nm»» >11 SREČNO IN VESELO NOVO LETO SELI VSEM 8VOJIM STRANKAM -, elektrotehnično podjetje FRANC AMERSEK Obenem naznanjam, da sem preselil svojo delavnico lz dosedanjih prostorov — Mariborska c. 14 — v novo ■ modernimi stroji opremljeno delavnico — Mariborska C. 22, »Gostilna Vouk«, nasproti vojašnica kralja Aleksandra. — Prevzemam vsa r to stroko spadajoča dela: Inštalacije vseh 3 vrst za Jaki in šibki tok, previjanj« - elektromotorjev In auto dinam ter vseh instrumentov, kakor tudi Jačo-nje magnetov. II fl ■"■ "TT" i.fMiiMiiiiiiiinimiinnr S. Holobar SLIKARSTVO TRGOVINA RARV CELJE PTUJ ................m 1TTT i j i i m i m m m m m m ii i i m ddp SREČNO NOVO LETO fteh vsem cenjenim obiskovalo«» KINO UNION Celje 11 1 i i 1 i i 1 i i i 1 i m*t iiiiiiiii itt Srečno Ip veselo novo leto teli FERDEB RUDOLF mesarija ŠOŠTANJ Vodnikov trg 4 i.iiiiiiiFiiiiiriiimm gm gostilna cerovaek •OSTANI ........................ n.....«» i » 11 n i n t ir i m m ALBERT in ANTONIJA FONDA gostilna ff.|if I.III III I »»liBMiiiiy ia iFliiuimiimmnmilll3[ JOtEF PIBERNTK maearlja lo preksjevalnica VBLBNJ® -, lì M MI 11 M M I« I M M M M II M Q l K. deti ček lesna Industrija VELENJE I I ■ I « I I I I ■ f II I II I » I I I I I I I ITTTÉ rsi « « « i « nrrrrimnnnn lin ll T » m M JULIJU. 11TTTTIT rirXXXPUULI I I II II I I M M M 111 EP FRAN JO DOL2AN [ galanterijsko Is stavbno Kleparstvo, kono. vodovodni Instalater CELJE Es krasijo 4 Itinere ste ie v novem i ein cr*nnmnr n h i f « » ■ i i ■ i i i i i m mn "j Srečno ln veselo novo letoled rsem svojim cenjenim strankam MIHAEL KRANJC klepar 3 A CELJE Pred Grofijo 12 L 1 lf If rirrnr^TT-rTTr» 111 1 I » M PDP ^iiiipihiiini ijjuluullp J. GRADISER vrtnai m prodajalec cvetlic n CELJE Razlago va ulica b _ r £nnnra iumu iiiihihdJ SELI VSEM GOSPODI» K •" . v J. .' v ' " IJAM IN TRGOVCEM, KI KUPUJEJO K « X laiMMMMMMMIMIIMIM ITU M M M IHXDDQ ■ «n SREČNO IN BLAGOSLOVLJENO LOTO 1089 SELIJO Gornjeradgonska občinska podjetja OPEKARNA BOREČI OPEKARNA CREŠNJEVCI SVOJIM ODJEMALCEM SIROM SLOVENIJE Zastopniki sa naio prvovrstno strešno opeko t vseh večjih krajih Slovenije < ^ GOBNJERADGONSKA OBČINSKA PODJETJA ili'M""............................. g. E. BLATNIK kolesa, deželni pridelki, gostilna STARA VAS VELENJE M II III C ............................ FRANC REDNAK p«6arskl Id lonfiankt moJsU» VELENJE „PERION" in „HUBERTUS" CELJSKA MILARNA d. z o. z. CELJE t QDOüüuuj. .^Lonrnr« r i rTTrrnnmDcnmJxajrai i......."i"..................................nr^ OBČINSKA HRANILNICA v Gornji Radgoni j« pupllamo varen zavod. Sprejema vlog« po 4 tn 4H% obrestni meri. Daje posojila po ugodnih plačilnih pogojih Za vloge tn poslovanje jamtt občina Gornja Radgona s vso svojo davčno močjo In svojim premoženjem. Soritio Jtadfcna Srečno novo leto! UPRAVA MMiimimiMiiiniiiiiu MMMMMMMMMM IIIIMI SOLAN BOBTAT I lem industrija. Melo- vanj« spominkov, Igrač, dekorativnih predmetov, reklamnih črk is 1«m itd. «ir SOSTA N J ^piiiiiinmiiiiiimiiii mr CXOJCJ icnrmr c vuiuijunmirixcoi * Obilo sreče v novem letu teli JOSIP MARA1K «drsvtllška restavracija SLATINA RADENCI vri h w,t1f1f m rti " « m nrimr tt ti OLI» M I > M 1.1 J HI > »m » MI M ^ FRANC In AIX5JZIJA DOMANJKO brezalkoholna restavracija ln gostilna SLATINA RADENCI Sali svojim gostom veselo novo leto S _ •n rm * » » * * * * ^n tut»-tttti il f f f ...»■ I I I I I I I I I 1TJLUULI HJULJOD Srečno In veselo novo leto teli vsem Odjemalcem in prijateljem -xixoxoxoxxixoxjLiji nnraa ELIZABETA HIBLKB gosttlnlčarka kolodvorske resUvra-ci je KarbaS GORNJA RADGONA 1 "r""'« mTm f^tf ITU « " " «H tmcuHD ■iimnmiimiiiiiiiiiiiimniiiiinm Slctensfca (Bistrica O UJLIII IJUUULU- IVAN BOZAR mehanična ln ključavničarska delavnica ln autogaraSa GORNJA RADGONA ■vlfttttnt m ii ii ii il u ii h li il ìljuuLJUUULO- I èjtflL mineralna voda ZDRAVILIŠČE SLATINA RADENCI E3u 1. UlTTTTTITXXTTIM MM 11 ITI MM'".....I » IJUUUUUUUUL1LJ SREČNO IN VESELO NOVO LETO ^ Seli gradbeno podjetj« Arh. FRIC G. FEKONJA GORNJA RADGONA .OJUUUUUUJUUUJUUULA1DOCP 11 I T ANTON KOROŠEC trgovina s usnjem, čevlji tn čevljarskimi potrebščinami u Gornja Radgona, pri murskem mostu £ fi ri.- m » iro-jj u ii a ii it u iLji_ii_u_ii_ji_.i_-.. j, kjO FRANC TALANY1 gostilna GORNJA RADGONA ooocnmin UULU» Ji JUUUUUUULOJÜOULIUI^ PAVEL BENKO nasled. Zotter trgovina s mešanim blagom GORNJA RADGONA XOIXXJflflLIJlXOTXIXnUUULXJLIJLl HOTEL NEL'HOLD H sobe za tujce ln salonsko kegljlM« h ter Izvošček d SLOVENSKA BISTRICA SuttOTTf-rrani yrniriTif « IMITI:. XJULIJUUUUULOJXIJUL^ Ivan strucL pekarna SLOVENSKA BISTRICA i m i n m m mm i ii m m m ml mii •JADRAN« lesna trgovina SLOVENSKA BISTRICA milili ml ii ii imi umi imi it Franc Woschnagg & sinovi d« d* TOVARNA USNJA S O • T A If J ČEBUL ANTON čevljarstvo ŠOŠTANJ iiiiminiimiiiniillina ttì m II m II m I I II ITTI mimi »iiimimimiimmiiiiiii camp .i g t cmnn m m i nog STRAUS STANE frizerski salon za dame ln go«pod« trajna ondulaeija ŠOŠTANJ Kralja Petra trg JAGODIC IVAN mesar ln prekajevalsc SLOVENSKA BISTRICA OimillJIU ITTTDEPTTTTTTODO JULJ urna yiQIHIKIIMIIimi^^11"'^*111^1 IAIJÜUUULUJLIJULIAUJ li, I U 11.11 1 I ^jQQQQQQQjjQQQQQQQQpQjQQQQQPQQiJ t.l im m ii 111 Srečno in veselo novo leto FRANC GREBENSEB sploftno Čevljarstvo ŠOŠTANJ Vodnikov trg H innnimiiililll jlilijuljuni uuujulijli m m i m uuulm mm IX3Q ......................... WALLAND IVAN restavracija tn tujske sob« SLOVENSKA BISTRICA SORCNIK ROZA gostilna SLOVENSKA BISTRICA O I I I I I 11 I H I M r I I M M M ITTTFI Lj ALOJZ LENART £ brivski salon za dame tn gospod« r trajna ondula^ C ŠOŠTANJ Preflernov trg 11 Hm"""""1 iiimirmmo era: IXMJUULIUUULIJUUUUUULLI MM IT« 2, VIKTOR MAČEK trg s ipecerijo, železnino ln manuL SLOVENSKA BISTRICA JUUUUUULDCXX3Ll.i l M M M M I M fl U M M M M M M M RJUULU I I IITTP"! F. 8TIGER in SIN lastnica Ida S tiger trgovina z mešanim blagom SLOVENSKA BISTRICA jPfnr-mnrmr » « nas« rn l II I II Hiti juuulij m ii i m m ii1h i m ii11133 IVAN SENIOà trgovec • O S T A Jt J i f>»»ii mi mmiMmm mrr jouudlkjucoixxxxxxxiaaduuuojchdd .................................uli m m m m m m m m i m 70000000 fjnnrrinmiii.iiiiiilllllìHl m ii m m i m m m u « m m m q33 VE8ELO NOVO LETO 2ELI VSEM SVOJIM GOSTOM EN ODJEMALCEM MARIJA MAITZ gostilna ln mesarija GORNJI CMUREK TRATE — poèta MARIJA SNEŽNA mi » t m j a mul k il if n ii innnrnannnoD ALOJZ In LEOPOLDINA PUCKO mesarija, prodaja svežega mesa ln vseh mesnih Izdelkov f GORNJA RADGONA uuuum oxojajoryjfxuuuuuiriiiiron AVGUST In EMA BERLAN gostilničarja pri »Veselem kmetu« V GORNJI RADGONI Mg. phm. MOND INI BRANISLAV lekarna pri sv. Jerneju SLOVENSKA BISTRICA ìuuuuuuiojumax^ [xrimnaaaauLUJUüuuuuu^ LEPSINA DRAGO trgovina z mešanim blagom in lesni trgovec SLOVENSKA BISTRICA ùounancxxjoioaoaaaannaoaDnoatt ROZA PECRIK trgovina z mešanim blagom SLOVENSKA BISTRICA TaaaauumLOxxiJLM im Mirim JLI M M M M I II M II 111 IT« I ANTON PEM3C trgovina z mešanim blagom SLOVENSKA BISTRICA m ii ii i m m u.l m m i m m i m pcp i.niimiiniinimini rmri AVGUST tal MARIJA MLABEB mesarija in gostilna ŠOŠTANJ KoroAka c. « JULM JUUUüULOXXTTrrrrrrimüOÜU I^HHTIIIM1""1 » innnnnnnnri ^inmii rinnrinrODamDmjULifl H ululi k tttuulojljuljuljljljlijlhjuaam fra NJO STRAH 6 trgovina z mešanim blagom p " Gor. Radgona, Gor. Gris, Podgrad c KRULC JOSIPINA hotel »Beograd» — restavracija SLOVENSKA BISTRICA M I I M M M M M m I m II M Dp CECEK ROZALIJA gostilna z mrzlimi in toplimi Jedili SLOVENSKA BISTRICA 1.111 UUULI.I II « I ITI II 11 JLJ OJUUUL1ÜUUUU JUUUCJ1 lUULLJl H 11 JULI 3 Sreče polno novo leto Seli vsem odje- ü 4 malcem podružnica BATA N H poelovodja Plavčak A. f J GOPNT ' ' ~ d lirami inannr mronnnooanD uuuuuumjuuuLOXiD! u m m ilo š «J U T R Oc LANG JULIJANA gostilna in mesarija SLOVENSKA BISTRICA nrr Tnmnpnrr: uuujloddjla I I M M m m 1 M ITTTTf ANTON MARINSEK modno Čevljarstvo in trg. z usnjem SLOVENSKA BISTRICA :^x*JLlxinpr>f jnnr r* rt n « » » m m mi i m m m m i m i imrmr I ■ fimi 11 ■ III ■ » rm JANKO SMIGOVO klobučar ŠOŠTANJ IIIIIIMIMUMII lojuci 11 ■ i » 1111 » » « 11 ru n iiii i n L R. KUNST mesarija ln gostilna S OST A N J ili x liTTrrirrrnrifTiiiaaDanaa IIMI II II IIIIIIMl II mu . ■ -;-> ■,< 5T- JOSIP KOZLEVCAR mesarija ln prekajevalnlca SOSTA N.J ■nnooono »JUTRO«, It t 24 1. L 1939 (Qe&titße ff ptuja in òxmota gram h luuuuuuuuuuuui min m ■/■■■■■■■■ m 11 mu nimam ihiicbhhbibiii hjulujlijuüuulijüljl ALOJZ ZORCIÖ □ □ „,.„ valjčni «111». oljarna na Bregu. P ti ^^ES ^ u n __slaščičarna PTUJ PreSernova ulica JOŽEF mehanična delavnica koles Itd. PTUJ ì « Ljutomerska cesta nun ojumuuuuuu mim ,ui m y h i » » i in uuuuuuuuljjuljuuj rrrn menjalnica PTUJ PTUJ MAB DRAGOTIN mehanična delavnica Vseh svetnikov lt mmunmnD mmnnm ■TinmrTf ? TtitTtt ' IVAN1 VINCÉKOV10 umetno trgoVskb vrtnarstvo — cvetličarna — Tyräev trg PTUJ Ljutomerska e. 14 TmncDaDuuuuuuuaGumnnr.i r» lin. LjmuuuuuuüüüuuLCO mu t jopo. ¥111111 II 11 HI 1111111 11 » M 11 « t ninmiiiimmmm rmrf I I I I I I I I II KJLJLJLJLJLJLJLJLXJI jlJLJL.^ Mil IJLJ lBIIIJ|jIlllflll1Hfl|lHHlf FRANC KKAVINA U □ 8rečno novo leto! trgovina s lesom, apnom, cementom, H H KElSERSBERGEK JOSIP premogom ln gostilna g Q modno krojaštvo PTUJ g g PTUJ lliniuilimmnmil IOCOJ .nillllliimmmi rnmnmti PTUJSKA TISKARNA (Lojze žulerj PTUJ PDDanxaxiciixnxnnDnraxicm ...................... jmiiiiiiiimnnmnrro CIXDDDDamUUÜUÜIJLlJIJÜÜULILILlXJL PREJ AO STANKO splošno Čevljarstvo PTUJ, Vošnjakova 3 (Narodni dom) n n imimimmmiiiiiiiiri u ii i h h h n m müuuLH ii i n h 11111 rmn 8 KOROŠEC M. b valjCnl mlin ln Izdelovanje olja HINKO KREFT trgovina z meSanim blagom la nakup vseh deželnih pridelkov — PrlporoCa tudi bencinsko črpalko in vsa spadajoča olja in maže za motorje ln Diesel-motorje PTUJ Ljutomerska cesta 1 breg PTUJ TTTl il ii H H ii « « u innnnnnnrTnrTriprTrMrm i m i n m 1111 m » i n i n n n 11 iiiiiiiiiHuyiiiuüim rm x ALEKSANDER RAJH krojač BUDINA PRI PTUJU MATJASIC STEFAN mizarstvo za notranje pohištvo PTUJ Prešernova ul. 7 □□ÜUÜUULHJLJ H n a HJUULILILIUUi I I I H Ml ojuui II y PDDDDDCDDDDE II I H.MUUUDnni □ □ 3 FRAN JO SIREC H milil» 1LLIUUL1LIÜUUUI H ItJtJULICDO TOMAŽ BREZNIK gostilna na Bregu PTUJ li n n ìnmnnnmr tu h q QT2L I. R. KRUPAN elektrotehnično podjetje ln trgovina □ z radijskimi aparati Prešernova ulica g trgovina z motornimi kolesi, blclkljl H Bin šivalnimi stroji — mehanična de- n n lavni ca U □ PTUJ Telefon TI R n __n 1DUUUUUDDDIIIPDDDUUI II I I II I I 1.1 I 11 „H. I I t I II ■ II H I II » I M I II H M j » H » » I ■ ■ » t t B m j Franc Urban mesar ln prekajevalee PTUJ mDODDOUJUUUULILlLII II II i i 11 i i ll.uu I hll iib i. i.IJUUJUUUUUUI i B i B DDDDD il 0 PTUJ nmmiimninmiiiniinr rujlqxiaduuuumlxiuuujuu 111 i ju §R. J. PETEK n trgov, vseh trst stekla ln porcelana y PTUJ, Panonska ul. (nasproti poŠte) □DUUDnaJUUCOJ U »I H H III » » I IJULJ ^nnrTTnnnnnnni nnnnnmnn -mu i- - i ? PINOŽA ALOJZIJ urar, draguljar, optik PTUJ o n n m nnnmmnmnni rnmiHinmiiii mr- UUULJUUUUI I I I IJLJULJI I H I I » 11 II H IO VINKO IGNAC 0Ü ,„...„ .uv„. modno kroiaštvo ^ fl IGNAC ARNUS Sa dam« Za gospode 8 8 trgovina s mešanim blagom ___ "P J_R B_PTUJ _ Ii »MI I I I I I II l,.n.lL.OJ I I I 11 IIXPDD laUUUUUUUUULIUUI II m n I lUUU » I JUÜ Iiiiiiimimiiiiiiiiii^ LJUBEČ FRANC mizarstvo za stavbe ln pohištvo — □ lzdelovalnlca modernih vozičkov PTUJ. Krempljeva ulL 4 (dvorišče) mini iuuuijjumji.il n n ljl li I » I I I I I I I H I h A-H I I ii n « I IIa h jul Ferdinand Stress tekstilna barvarna PTUJ — Telefon 48 — Tyrtev trg 12 IIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIH' ...................n rn D » » t t H H H II BH I H »I i M i t « I« » I I » H II OABROVEC FRANC □ splošno čevljarstvo za hitro ln poceni B PTUJ TyrSev trg g iaaDoauuuuuojijuLO nguxa mr iJLOJUUUUUUUUUUUULlJUU^ I I l-JULg juulojuuuuuuuulfljuuuuul^ Pečnik Franc špedlcijsko podjetje Telefon T3 PTUJ Telefon 78 JUUUUULBJUUULIJULJJUUI. IL.I JUL.JUUUUUU1 ULJI «Il I I I I HJLI* 1LAJLOJ I I IIJUUUUUU IGNAC VAUDA trgovsko tn umetno vrtnarstvo, vezanje vencev ln šopkov, urejevanje vrtov ln parkov PTUJ — Miklošičeva ul ln Tiha pot Drogist SKOCIR BOGOMIR PTUJ Slovenakl trg parfumerlja, foto-potrebščine, kemikalije, droge, sredstva sa pokonča- vanje mrčesa itd. RAZVIJANJE, FOTO, KOPIRANJE n Robert Rosenfeld trgovina s mešanim blagom PTUJ Ljutomerska cesta ^j-^^m^Jüuüuu n n ii inm □uuuuuuuui bi i i i a iuuuuuuuulxjdco am 11 m rrnuuuuuuuuuuuuaaaaaa DLO.JLJLOJUUUUUUULI lllllllfilllll P B. ZADRUŽNA ELEKTRARNA za Ptuj, Breg in okolico v Ptuju r. a. s o. s. -! n n ii n n n » un n n a ii n » k h « i » n n 11 h b DRAGA RRAJNIK trgovina s konfekcijo PTUJ OJUUUUUUUULLJULILB.Jll.JLJI XXX i O » I HI 1UUUI in n in murni » bjuui " » » ULULILI □ FRANC HOJNIK — PTUJ - trgovina s kratko robo, pletenino. □ damsko in moško modno blago, Q konfekcija ln zaloga Čevljev ir lnnnnni n u mi u if n ini n ir n n ii u mrri pmi n it u n rrn rro » muioj m n hjljuli n P K. ACKERMANN n. A. KINDL trgovina z urami, zlatnino, srebrnlno ln optičiJmi predmeti PTUJ Krekova ulica X jtjüQüuaa a i a.tu n n nnnm 111 n m « n ii n i n im ii mu uuuuuuuljuhjì m Srečno ln zadovoljno novo leto Seli BEZJAK MIRKO modno krojaštvo PTUJ Vseh svetnikov uL r^nni-KHiinHngiiiiiiBirrwinimii)fii< ZADRAVEC JURIJ Izdelava dežnikov Prodaja ^ «k rr. i® ILJLI 1 BJUUUUUUULUJa. m « I 1 I I I IH II Zupančič Marija gostilna in prenočišča PTUJ Ljutomerska cesta lui H. I I I I M III I I Iii I I I I I II I H 11m jl uum uiiiiinimiim uuuuuu Srečno ln zadovoljno novo leto želi Julij Žilavec mesarija ln gostilna PTUJ UUULLIJLIJULBJUUUUUL.n lUUUUUODDGt niiiiiiiimimiiimmn Rudolf Havelka man uf akt urna trgovina PTUJ 111 »i 11 mmmxn11 nnxa Na debelo! Na drobno! pjuuuuui 1UULL1LUUUUUUUUUULOJULU Srečno novo leto želita MINKA ln JOSKO KE2MAH valjčni mlin ZGORNJI BREG PTUJ Tügui .iLinuuuDuuuaDnuuLUJurTTir.inDO □□□□IIXOXO-O^OIlJJXOJDDCCTXOIll JTTTTTT1 K fl h m ii m M JT If TnCTTTinr TTTTTnnnnnTT MONOPOLSKA VELEPRODAJA SOLI A. SENČAR in SIN veletrgovina s špecerijskim blagom, deželnimi pridelki, eks-port jajc, zamenjava bučnega olja. zastopstvo Standard Va- _ cuum Oli Company of Jugoslavija, tovarna žveplenlh Izdelkov R ln žvepleno-apnene brozge: A. J u r c a Na debelo! nasi. milko SENCAR Na drobno! Podružnica: Ptuj, Slomškova ulica 11 ln Nova cesta 2 JUUUUUUULOU mul ji. pjuuui iLOjmuDaoanoaDaoDUDt f □□□□□□□□uuua UN J §§ § ORMO« □ p RIHARD 3 __HAVLAS 3 lijuuuuuloxoxindüdaadoaaaddani Qtxojxaxxijaaaaaaaca^^ immm uuuuuuuuuui i n 11 ujli VUGA & BAČNAR galanterija, pletenine, trikotaža, šolske ln čevljarske potrebščine PTUJ OTMAR S ARIA Slomškova ulica 1 Na debelo ! Na drobno 1 JAKOB HABJANCIO krojaštvo JANKO REPI6 modno krojaštvo PTUJ mouumj.ilujuulu i.hi 11 h mi n bttoj rtJULOJLJJLIUUUUUUL^ FIJAN RUDOLF mesar ln prekajevalee PTUJ Hrvatski trg T 'jGDDDazojuuuur H" it i i ii ii i ii i a i ii h |u| ? fuuuuulu »mmiimimi iuuuli.juli » LEOPOLD STERN Ö trg. s lesom, stavb, materialom in R a prémogom Štefan BRODAR vinske kleti Ormož Telefon Interurban 13 u p n t Ö 3 mesar u h ^ ln prekajevalee 3 □ □ PTUJ nutJUULiJLJ I » ii h ii ii ii rr-Tiriririnni »iiinnmimiim g~0jul0jadrtttrtnaaaaaam i ijllij i i i jlujudolto RAŠL IVAN konfekcija, špecerlja, manufaktura, galanterija Itd. *-lllllllllllllll uli hiiiikiiiit. I JI i ii i II i I 1 UBI t H « » II II I » ittt CUCEK STEFAN mesarija ln trgovina s suhomesna- tlml Izdelki PTUJ Slovenski trg iDcxxrojLLLi u i niTxnxmijLi] imminiimiHHmjuim □ PTUJ Vseh svetnikov ulica □ □□□□□□□□mLuumLiumumuDanaDman^^ □ podružnica SREOISCE ormož U Veletrgovina Ludvik Kuharic Ivan Cvikl manufakturna trgovina PTUJ 1LH1J 11 i.IJULHJULI II i I I ii i I ii 1 11 I uni 11 n ii 111 m a 11 m ii i i3coju i.. !jljjuuuuuijuuulii ii ii a mn PTUJ □ ir ii mi mniriL dulujuuliljuuulijulo ijljli.il h 1juc Edino slovensko stavbeno podjetje MARTIN MACUN PTUJ Srbski trg C C avto-prevozn1stvo VESENJAK STANKO PTUJ Miklošičeva 4 Tel. 42 crxrojifjuLiuiJJLJULii im mmmco k .ritsD f" <>-"5v , . i" ^lUUUUUUUUULIUUUUUL^ I JI, IJUUULJLUJLJI § Anton Rosenfeld Tu i n j, jul.i O..IUI, jullli 1.1 HJUUJLBJUDDÓ PUI I II I I ajLUL^ JUULUJUULOCODaaUULIl H II II OXIUUUUUULILII H.LJUUUHJDD (Kdor oglašuje — ta napreduje S gjqaaDaDaamuuuLrii. r.ir UULUXO upum;jrxLiLimnnuauuuLJuuLjjm □ □ § BRENČIČ ANTON □ trgovina z železnlno, stavbnim materialom, barvami, laki, flrneži ln vsemi slikarskimi □ potrebščinami. Zaloga orožja ln municlje. Čebelarske potrebščine. □ O g Na drobno! . PTUJ Na debelo! R □____□ nraJULB-int t l n » b » i n n n g n « ii n i i g h ii h i n » i h i i ■ ■ ■ i ■ t ■ b ii h b ii « i m ■ « « ■ mmn O r m o ž B § Pletarna — Ptuj r. 1.1 o. i. a i a i juu julul j ninnili rxoJ imiiiimiimiiimiyiiiiiii □ ZVOČNI KINO PTUJ Mestno gledališče miimmmiiminninuj diplom, aranžer -je r - PTUJ Telefon 80 jii . :;oojuuljuuüliüuuuu h n 11 n cm ;n.n a a a a a h a a uuui a a,« h a a i n n i srečno novo leto 3bli Gostilna BRAČIČ »niiiiMiiinmiiman »imnn quüuuiJLJüaDün, a m a a a a a a a ijui i iluluc a a i n 111 luuuuuuuunr i a i juuuco FRANJO VRABL __ □ □ □ trgovina z železnlno, orožjem ln mu- R g nlcljo, zaloga barv, firneža, lakov ln □ □ stavbnega materiala PTUJ □ EDVARD RASTEIGER obi. konc. Instalater vodovodov ""».......■■■■■■"Milim Hotel Oaterberger JOSIP PAVSER — HOTELIR PTUJ iiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiihii|i Telefon 25 PTUJ Telefon 25 □ JlllllliiiiiniiiMiiiiiiiii^ jo iomü- nova. vas èri ptuju ; -3 Ci rrr _ v 'f f" " aDaajuuuLiLiLiui u i uuuuulqddcddq imuuLiJuuuLiJuuuuLuu^ a i ji a o i a p a i n a 11 an n ■JUDaDaDUuuuuuuua um 11 Hl 11 IH n ITI iJUULJLJannDnnnp nomri ............................m-rimf nnuimri KATARINA HLCP1C _ Izdelovanje perila ln oblek PTUJ Prešernova ulica SNOJ & URBANČIČ veletrgovina z galanterijo ln konfekcija perila C PTUJSKA MEHANIČNA TKALNICA dangelo žigon PTUJ ŽELI SVOJIM ODJEMALCEM v NOVEM LETU MNOGO USPEHA ■rirr*nnrrrr m Il I II I 11 I IUJ1.I1 I II 11 II 11 »lILfl H 8 1111111111 m 11111111irrr ANDRIC STEFAN ____ «plodno Čevljarstvo PTUJ Prešernova ulica 12 ."□□□cGunrr ,., »JUTRO«, St 1 ■ 25 Nedelja, 1. L II V TlovoCetni po$dtavi t$ Sta)erme Sloveti Uradec (Prevalie - (Dravograd iiimiiE MIIIIIMIIII □ □ □ □ □ □ □ □ P V. M. ROZMAN manufaktura ln mešano blago slovenjgradec pmnmmin»xrinnrTTnnnrinn jnumrirTi niniioiuimitxo n n _ . ._„ _ □ juuuuuuuLHJi munimunllll □ o JANKO GREGORIČ □ □ □ □ Izdelovanje Igračk In galanterijskih □ □ predmetov □ □ □ □ □ □ SLOVENJGRADEC □ □ □ □ _ Zadovoljno ln gospodarskih uspehov □ polno novo leto teli vsem tvojim kil» — entom ter se priporoča za nadaljnja zaupanje SREČNO IN VESELO NOVO LETO Cell vaem svojim članom, poslovnim prijateljem ln znancem KONZUMNO DRUŠTVO za Mežiško dolino r. s. s o. m. Preval)« niixoDonDnaoDnnnnnnGGonooooD p JOSIP LEVOVNIK □ □ Izdelovanje vsakovrstnih športnih, □ □ piezalmh in navadnih čevljev za Ja- □ P me in gospode. SLOVENJGRADEC P 11 « h f » iri » a» » rirTH «ma»» BTTTTin IONAC SMEH slikar ln pieskar SLOVENJGRADEC noGoaaGGannnaoa « i k iuuuugguuuui. □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ JOSKO ROJC avtopre voznlšt vo SLOVENJGRADEC □ □ icoaDaanGaaaacaaaaaaaca^xniaa □ □ v. cajnko trgovina lesa, sadja. dež. pridelkov □ ln čreslovine SLOVENJGRADEC DUULUünOODaoaDnnDGDOCIIlOODDDO fi|>»m» TnnrTnnfWTnnnnnnrinnnnnni JJUUUUULB B i n ii ji a iLXXHxqjacoxoa juuuGaGaaaouuuuuuauLii a n ii i irinmi S □ □ □ □ □ □ □ □ HRANILNICA □ lil POSOJILNICA □ pri D. M. na Jezeru v Preval Jah S Wjjulhjuuljuuuuuüu^^ Tmiiniiiiiniiiiniiu um '"mmr? _ i » 11 i i i i i i i ii i i » » i » ujulujlule Knjigama »fanoni j A« LJUTOMER • ' ' •: in "T aix3Eaaonooa3onmaaaoaaa me m111""""1» itrmi FRANC WIRTH trgovina s steklom, porcelanom ln barvami ljutomer ulilu i, m b ».n min tttttttttottod nimmuuuuluhiiim» muum. iuuuuuuuuuuuuulo ll.l ju ,1.1 h uuuuu Vekoslav Vyborny damskl in moški frizerski aalon ln parfumerlja slovenjgradec SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi svojim odjemalcem ln gostom ANTON PERNAT lesna trgovina ln restavracija □ □ □ B □ B □ □ □ □ □ G O ;□ o o o O Okrajna hranilnica C D □ C □ □ mi « ii « n ii ii lnnnnGnoooaoooooonooH 1 .. .. ___a___ l Dravograd Me2a Srečno novo leto želi cenjenim gostom ln potnikom GÖLL KARL hotel ln kavarna Na novo preurejena kavarna SLOVENJGRADEC □ □ □ „Zvočni kino Guitanf" Seli vsem obiskovalcem srečno novo leto ter ae priporoča za nadaljnji poset iiiiiiiiiiiiiii rTnrinnnrri i a in ii ùasQo ...................... Din m o.n ci i I loxojuulj1 u ii uq SCHMIDLECHNER FRIDRIH radio, kolesa, šivalni in pisalni stroji in sestavni deli. Mehanična delavnica. ljutomer ini » mi m «i « b a b b ii i » b n imnnnnnnn I » c r n n n HI n I n M u rirxinrrririnnnnnnr Hotel-resta vraclja Avtopre voznlšt vo LOJZE ZA VRATNIH ljutomer m h b b « i« b » « « i m i irrTTTnrinrwTnnnri jddliuul^uuuu^ g juliliüliuüuuuuuuuülii n ii n ii i n mm SLOVENJGRADEC □ □ □ rnninnnnnuit ftJUULinmnD u □ □ □ □ o slovenjgradec □ n _ C oaGacGCcaaaaananaGaaGaaaaaaaa ANTON KROFL koncesioniranl tesarski mojster slo ven jgr adec § MARIJA RABERNIK posredovalnica za službe □ □ slovenjgradec, K. Andreja 44 □ SüffllOÖCEEEmCECIEDDDEnijlllL DaooDaooiiiGimaaonnoonnmmn □ barl ivan q □ frizerski salon za dame ln gospode - slovenjgradec □ KOROŠKI § MAGAZIN □ A. PECE Prevalje iGDDODciiiooGaaaaaoaDoacmiiED lULIUULlLJLIULLHJL.il Hl Uli Ml .M ili I II II Čitajte »JUTRO«! bxq3dcojliuuljiju rt ii m ». h i i h i i » ijb laaaaaDaaaaaauuuuuun □ □ Ivan Rojnik SLOVENJGRADEC VERČNIK ŠTEFAN GRADBENO PODJETJE Slovenjgradee Stari trg ^jtnrttxtttttinnmnnncdddm 0"H h a H II h H JUUUUUULLLn= noaaaaaaaaaaoaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaan VEKOSLAV ROTER slovenjgradec Srečno in veselo novo leto telita vsem cenjenim odjemalcem in gostom PERDM EMIL In ANA mesarija ln gostilna « ■ » » » ■ b ■ b » 1 imi u iittttb h b h ii ii ii» mm V1DECNIR MATU A gostilničar ln trgovec REC1CA PRI LAŠKEM yMliiiiiiiiiimiimii rm < ■ b « b b b n n ii n « im iLjenrTTTinaLiLiuDDg HRASTELJ PETER ■trojno mizarstvo tn pogrebni zavod V.Miimymiimmiii mm i » H B b Ü B u B » b U H b I irVTTTTT!Onnr~irT"n KLEMEN FRANO trgovec v Rečičl pri Laškem želi vsem odjemalcem ln prijateljem srečno ln veselo novo leto ii » ii i n » nnnnnnnmnnnnnnnamnmD 111 lil III m » m n u n 11 » ii « mm HOTEL IN RESTAVRACIJA „UNION44 Rudolf in Jožeflna Resnlk CELJE omiiimimnimnum mm iLuuuuuuuuuuumuLJLii DxaxiXDqn RESTAVRACIJA HOTELA „RELI VOL44 CELJE £ENER KARL mesar L AS K O Kare! Rojnik SLOVENJGRADEC Modni atelje za dame ln gospode — Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela po solidni ceni — Angleška fazona □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□oou oaoaQQaQooaQaQaaaaoQQQQOOQQOooDaouuuuui n B « n VJVlco donna ■uuuulji.i mmmmnn hjuddi: £}utomer 2 ijpiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi tMes&isßa Äolt _ (□□□□□□□□□□□□□□□□□□□OUULOJLinDC' □ miroslav tassotto brivec, frizer, viasuljar — trajna ondulacija G u s t a n J Li ßn Bfl D □ PECARNIR IVAN pekarna PREVALJE H B B B BB "□nnnmmmnoDmoDamciDannoDO gc ™ Srečno novo leto želi vsem odjemalcem P □ KARL BEVC ß g trgovina z mešanim blagom □ □ GUSTANJ g rrrriromaDGDDajJLiuuuai Srečno novo leto želita FRANC ln MARIJA S E MC A gostilna ln mesarija M E 2 i C A MARS VITERNEK »Slavlja« in »Philips« zastopstvo GUSTANJ □nixooaDanaannancuuu^^ □ RUDOLF 8TOFAB g p gostilna M e 2 1 c A fXQX3QDaLXIX0DC0.1LIL0 UBI. U.juu. B SREČNO IN VESELO NOVO LETO Franfo in Marija METELKO GOSTILNA »PLANINKA« Gostom na razpolago sobe za tujce, zimsko kegljišče in kopalnica g DRAVOGRAD BROD g danraaracranni h j. hjui ii iL]uuuooanro Mnogo sreče v novem letu želi vsem svojim cenjenim odjemalcem ln se priporoča ZUPANC VIKTOR , GUSTANJ Venčeslav Vilar Ljutomer trgovina z železnlno, zaloga smodnika, dvokoles, šivalnih strojev, delov za dvokolesa, Šivalne stroje in poljedelske stroje. — Specerija in zamenjava raznih poljskih pridelkov lüuuuumuuuuuuuui tum immnao in m 11 n i m i n n c i ni ii n t r h Srečno ln veselo novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem ter se jim priporoča Se v nadalje za njihovo naklonjenost Dobrotinšek Anton elektro- ln radiotehnlčno podjetje CELJE Dr. Žerjavova 3 Telefon flt. 240 nnmnr» niiiiirf tnrrxr-(nnrinnnf Srečno ln veselo novo leto želi vsem S svojim cenj. odjemalcem ln naročni- □ kom ter se jim priporoča Se v nadalje □ za njihovo naklonjenost tvrdka H KAROL STRAHOVN1K strojno mizarstvo, zaloga pohištva In mrtvaških krst ŽALEC PRI CELJU coxoxroDDDDDaco3DGamnmr [j h pii « in b B bii if TiTiTTTT^nnnnnnnnnni d Parna vulkanlzaclja □ RUDOLF JEZERNIK vd. R CELJE Samostanska ul. 4 n jLiuui h a ii m mi n n ti «. m jui luaoGaaoat H » ».....hII n B h h g n y n h n a u h u h imn ■ i m i ii n n n in n immmcn FRANC SENČAR Trgovina mešanega blaga — Nakup jajc, masla, suhih gob ln vseh poljskih pridelkov - Zamenjava bučnega olja — Avto-bencin postaja LJUTOMER MALA NEDELJA k 'a i b b b b ■ b b mi b mi mm h ii un h m b mr LJTJDEVIT MURKO strojno mizarstvo PTUJ juuuuuuuuuijcct: □gol □ □ schatter josip □ umetno, dekorativno sobo-črkoslikar-P stvo ter pleskarstvo — gustanj ^ □tXinnnnnnrinnnrTTinmnnnmmnnrit □LBJULUJULJi. i .uuDnnnonDnnrnnanDDDi MIHAEL ZAVODNIK □ pekarna in trgovina z deželnimi □ pridelki GUSTANJ RUDOLF CIZEJ trgovina z mešanim blagom ŽERJAV MEŽICA g OULRJUUDDUUUULIUUI II II M II H II HJUUULJU lOGGOGGOOGGOUl. lULlUl JLJLHJl JL Srečno novo leto želi JURIJ STRASSER zidarski mojster G U 6 T A N J □ B M.niniimini i-rrrrrrnnc SREČNO NOVO LETO Želi vsem cenjenim odjemalcem veletrgovina z vinom, žganjem in tvornica penečega vina BRUNO MOSER inr-mrn il a B B JlJUUUULa H H B H II »imn iTOGaauuuuuuaauuuuuuuoauuuuuui □ --------------, - B □ FRA NJO POBERŽNTK trgovina in trafika DRAVOGRAD ME2A lUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUULOGOGl inUUUULiUDLJLIULJL.il H II I H H B B B LIULIUUU ' g Emil Jedlovčnik □ mednarodna Špedicija □ IVO SERSEN trgovina specerije, manufakture in galanterije „ Beograd — Zemun MOSEROVA 1 u TELEFON ZEMUN 37-555, 37-556 u JULJ II B B B «II B B Mil H II IUUI B B B B B « B B H 1 jjWrTnnnnnnr^^ n xaxoxo^aDGDanuDDDDoaouni LJUTOMER □ □ □ □ □ □ dravograd y ? II ,11 D Tinmn^nnnrin^r^nojnDnuuLIUU □ virtor ulz j=j Q mehanična delavnica □ □ Izdelovanje trajno gorečih ped G □ GUSTANJ g d: JOSIP SCHMIDT splošno čevljarstvo GUSTANJ h oduuuuuuuuli ii b b b bi b ii b b b i b boju i ojuuuuuui ii h b ii b h b h b b b i b i itttt □ □ □ luuumüDDDnoaDnoJuuuuuuuuuuaaii lxjl il )UULAJUUmmmULILILJLAJUlJULl JI JI' § Srečno novo leto želi vsem cenjenim y gostom □ □ JERICA EGUER, gost. AHATZ □ H PREVALJE □ - _ □LI a1JUULIUUULHJLHJUDDUUGUÜDUDDDD ondddddddcojdgjljlb b b h ii m b OHL DODoaDaapPuuuLO-iuuu ^ai-iuuuuuLXiuuGuuuuuDauuuuuLiuLiunnf orriüDQ rnnaaaGDaaaaaDDGaaaDaaaDnaxiDn H VRAVNIR IVAN D □ urar, draguljar in optik H GUSTANJ RAVNE TOVARNA LEPENKE44 Prevalje [ c uaauuuuu b b h b b b i b b i b b i i h nrro aaDDGDaaDDnrTTrTTTT b b b b b in b ddp M ■■ 11M M » I I n H n II I m m H JANKO SUSEO □ knjigarna ln tiskarna S LJUTOMER in GORNJA RADGONA _ g1MM.imiimiimiiHllTin ■j H B H H h ■ « « « » « » » innnni ii i juuuLmf^'| HOTEL SERSEN LJUTOMER .V ■■■■»■»""■ muui n 111 IBI B B3B i P n « B B B B TrrTTmnmnnnnaaoaJDGGgi " RUDOLF PUSENJAK Q trgovina z mešanim blagom Bamoprodaja »Pekoč čevljev samoprodaja Meinl d. d. üaatxoaaaaaaDGaaDac v Ptuju reglstrovana cadrnga c neomejenim poroStvom Ustanovljena leta 1884 sprejema hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri ter jih Izplačuje vlagateljem vsak čas. Daje posojila _______ , po ugodnih obrestih i ■ II ■ B B BTT» B B II II II IIM inmnrTii mmm □ □ □ □ □ C J. groia Thurnskega jeklarna na Ravnah delniška družba P P B B EB g GUSTANJ c r F g G □ VSEM POTNIKOM ŽELI SREČNO IN VESELO NOVO LETO Avtobusno podjetje FAKTOR VIKTOR črna pri Prevaljah X3UUULB B B H I B B B ILIUULD I B I « H II II ITTLM44JULlJUaODC3am TRGOVSKA HISA JAKOR ZAVRNIK konfekcija, čevlji, modno blago, perilo, galanterija ln kratk« roba rrnr - Na drobno! Fl U J Na debelo! v trm innnf u ju; UULjULILÜ JULKJUUÜUUL JU. irB B» B I B » UUUČ TI H H H B B B ■ B II U" ff'TTTTTTTTTTinCIIXO!!DI3GC^ jUUUI B B B B I B I I H H B II B J B B ti B B B HI B B II II t B ITTI MESTNA HRANILNICA JMCTUJU pupilarno varni zavod (ustanovljen leta 1858) sprejema vloge na knjižice ln tekoči račun. — Vse naložbe pri hranilnici povsem varne, ker jamči za iste mestna občina v Ptuju z vsem svojim premoženjem in davčno-močjo. .IDOCO ini B iTTD cestita j h n n B n h JuanaoDDDaxo pjixiLiuüüixmaLiLJJULi na ii m minar in veselo novo leto želi r □ Brivski ln česalnl salon □ mesarija ln izdelovanje vseh vrst mesnih izdelkov TRŽIČ TELEFON ŠT. 1 □□[DiianaDaDDDomnroDdcmcEiin □ BOCAK JELIOA ~ G trgovina z ročnimi deli, sviterji Itd. ^ TRŽIČ PIXlDDDDDDIinDDDULJÜUULiULiDGDDDDül imnooDnoonancoaoDnGa INDIHAR VIKTOR □ trgovina z mešanim blagom ln steklarstvo T R 21C iJüüULOJULXJüüLonaoaonaizDai SüuuuuuuDocxiDaaonDgDODnoDDoco Srečno in zdravo novo leto želi »ANGELI« T R 2 I C H PDLJUUUDDDLHJLJULJDUULJLILI^^ JO ANA 2AOAR HOTEL »LJUBELJ« T R 2 I c uuuuuuuuumuL^ I 'IJUUULJUlJUULIUUDEXDaaUUULIUULlJa^ Trgovina z mešanim blagom ln železnino, bencinska postaja ENGELSBERGER IVAN T R 2 I c LjLBJLBJUULfl .1 I I.I B BJLlJLlJUUUUULJUUULj Frizerski salon za dame ln gospode C — Trajna ln vodna ondulacija — pr- £ vovrstna postrežba — Se priporoča £ za nadaljnjo naklonjenost ^ MARIJA ME2AN F a m m m m i iuuuuuulojuuuuujl^^ □ Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem ln go- □ stom ter se za nadaljnjo naklonjenost □ priporoča MARIJA POLJŠAK restavracija, prenočišče, trgovina □ z mešanim blagom □ JESENICE R i ju m m m m i m m m m m m i m i m ugjuuiju « i oodddddduulliudgdoio I H m I h I HXHl .ijuuljuduljli1..C II II II ii 1 MODNA KROJACNICA d ZA DAME ZA GOSPODE 3 JoSko in Ivanka Pavli JESENICE BLED SREČNO NOVO LETO ŽELI JOSIP DEBELAK tvornica cementnih Izdelkov NOVA VAS LESCE PRI BT.F,DU nmnn a n oxoxixajxaxaxo □ g SREČNO NOVO LETO 2ELI § A. BREČKO § trgovsko vrtnarstvo n JESENICE n ANDREJ KRISTAN URAR Vseh vrst ure, zlatnine ln srebrnine! Cene najnižje! — Postrežba solidna! Kupujem staro zlato! T R 2 I C GODNOV Mihael In Viktorija brivski ln frizerski salon — trgovina galanterije in elektr. potrebščine T R 2 I C □ Srečno in veselo novo leto želi Slaščičarna JAKOB PRETNAR JESENICE, Trg Kralja Aleksandra □ ________ _□ □ulbj.tt.JLm n ii ii uuaaaaaxiaDaDDODDi J. PUCKO zaloga Šivalnih strojev ln koles — zastopstvo Philips-radio JESENICE □ p UDDDDCXFTrTinDDDDDDODDDDDDDDDDOl Srečno in veselo novo leto želi na novo odprta špecerijska trgovina KANDARE FRANC UUUUULB J JDDDDDDODDDDUUUUULILIULJL lllllllllllillHIllllim ITTTTT §ROZIKA PINTAR modistlnja M JESENICE Gosposvetska 4 i ii ji j, i itttn » m n loii ii ii ii rm •'□□□mnrH 11 nmmmmmin d □ □ JURIJ RABIC □ mesarija Dežman N JESENICE JESENICE Aljaževa 4 _g m m m m m m i m m m i b i m m 111 11 m m m i m m i m i m i m m b mxt TOMA2 KALIŠNIK splošno vrtnarstvo JESENICE Gosposvetska SS Hi i m m i m m m i m m b m m b b ddež ILO. H J j.ionnr!nrTTT^^rinnrinnrTinPr' VESELO NOVO LETO 2ELITA □ SVOJIM CENJENIM GOSTOM g Stanko In Marija Mule] gostilna POTOKE 20 SLOV. JAVORNIK u 1111 m m 11 m i » 1111 m 11 »7 □CTXODCOX1I. II .ILLJULQXODIXaXIÜULjl Tvrdka METAL »trojni tehnik Primožič SLOV. JAVORNIK mmmimimmmmmmmmmi POLANC FRANC ST. g vrvarna, žaganje drv, autotaksl □ § TR2I0 '' Blejska cesta 5 P R □mnuLimüüLJüUDaaaaDnaaDaaDa □ SREČNO IN VESELO NOVO LETO ŽELI VLADIMIR PERNUS avtopodjetje TRŽIČ Srečno novo leto želi vsem obiskovalcem ter se v nadalje priporoča SLAŠČIČARNA »JEFTO« TR2IC KLABUS AVGUST Velika zaloga: železa, cementa, barv, salonita, cevi, škrilja, heraklita, porcelana ln športnih potrebščin □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nnoni G Srečno novo leto želi cenjenim na- □ ročnikom ter se v nadalje priporoča G JEŽEK MARJAN Q g slikar ln pleskar TR2IC □ FRANJO STRITIH konces. tesarski mojster TR2IC GODNOV JANKO mesar in prekajevalec jnaomonmnauuuuuaxocxiDDCDDDi pmmaacxiiiDnnoaDnDixnnDcxioaDn Lekarna Mr. Ph. JOŽE ŽABKAR JESENICE NA GORENJSKEM Oddaja zdravil za bratovsko sklad-nico in vse ostale bolniške blagajne. JESENICE Gosposvetska c. 14 □ _ sa B O PETKOŠ IVAN oblastveno konc. tesarski mojster JESENICE Obrtniška ulica 28 Vsa dela izvršujem točno, solidno in po zmernih cenah po lastnih in danih načrtih nDDDUUULJLlLlUUDDDDDDCIEDDDDDCDDDL O □ JOŽE KOŠIR □ □ f=4 manufaktura, konfekcija P □ □ JESENICE □ R □__□ g üüuuuumuumuaajaDmaDoacaaDDi □ Huuuui luuunnDmnaaDciJCDnnronaGL □ 3 Srečno in veselo novo leto želi □ □ URBAR VIKTOR g □ soboslikarstvo in pleskarstvo □ □ g JESENICE — GOR. R □ Q laaaDDDinonDDnmDnocoaoaDDDnnni Avtoprevozništvo KANDARE — DRINOVEO JESENICE LUKAN FILIP mesar KOROŠKA BELA ŠMID JOŽE čevljarski mojster SLOV. JAVORNIK Velika inozemskih zaloga tu- ln zdravil -QjnaDüüuuuoaDDcaui-lüLXDDnanna □uuuumuüDanacxioDaDgcaaDaxinni KOBAL JERNEJ kovač JAVORNIK Ljubeljska cesta 20 niaoociEcnEDGOODcmiEDcrnon S n □ Srečno ln veselo novo leto želi □ □ n Ignacij Hrovat MESARIJA HERMAN Marija in Valentin gostilna in mesarija Kralja Petra c. □ H □ □ n 3 D 3 n 3 ° 3 □ 3 □ 3 □ 3 D 3 □ □ Fani in Jože PAJER gostilna NA HRUŠICI ŠT. 5 pri JESENICAH SGofia Jßofea li JiJUULK.j >< oji ü :r vTTiiiniirii PREGL FRIC trgovina z mešanim blagom škofja Loka, podružnica Zg. Pirniče Restavracija »Mestna klet« v Tržiča in restavracija na Ljubeljskem sedla LASTNIK A. JELENC □ □ JESENICE ter se tudi za nadalje priporoča ifxnxnjuuuuuuuoam Med mestom in deželo posreduje »Jutrov« mali oglasnik BLA2 JEGLIÖ mesar j juuuuljul1xöi]ii03ddo!id^ □ □ TR2IC □ □ n L^üomnnDomnEnxiDoocDDooüa □ □□□□□□axoaxoDaDanDDDcaoDDon □ B SREČNO NOVO LETO ŽELI □ RABIČ VIKTOR g URAR □ Nudim najceneje ure, zlatnino, sre-B brnino, očala, rebrne jedilne pribore. H Zlato kupujem po dnevni ceni. Radio □ aparati: popravila, zamenjava □ TRŽIČ EumuuDDaaDaoamn Srečno ln veselo novo leto želi vsem svojim odjemalcem ANDREJ ČUFAR gostilna, trgovina z mešanim blagom in strojno mizarstvo □ □ □ u □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Vsem cenjenim odjemalcem želi srečno in veselo novo leto lil se še nadalje priporoča LOJZE KRISTAN TOVARNA SUKNA, ODEJ IN PLETENIN Zapuže p. Lesce JESENICE Gosposvetska cesta □ □ □ □ □ □ r nmmionninriDcniciBoiraiDocEDooooqt h jesenice H □ LEKARNA KOŽELJ g □ ERNOŽMK PAVLE □ U frizerski salon za dame in gospode □g ŠKOFJA LOKA n TD0Dcra:0aciiD00[]mrrj0[]C]DmrT ŠINKOVEC KAROL modno krojaštvo ŠKOFJA LOKA g § □ " □ □ □ □ a a GORENJSKO § H __□ □ _ □□□□□□□cxctiidddddctxidddddddll^ iti 11 bi i ii 1111 bi i ii IJ ii 1 ii ITmi Mnogo sreče v novem letu želi vsem svojim cenj. odjemalcem, posi, prijateljem in se za nadaljnjo naklonjenost priporoča J O £ K O ŠUTAR trgovina usnja in kož ter v to stroko spadajočih predmetov Veselo ln srečno novo leto želi mesarija BOGATAJ ŠKOFJA LOKA JESENICE ajuüüüüunnongnorximnaDUüLiüUüüi U MARKELJ ln SIN [=j a trgovina usnja, čevljev in čevljarskih □ q potrebščin 0 iXJUUUUUUUUUDaoaa^ T R 2 I C H JANKO BOGATAJ 11 modna trgovina Veselo ln srečno novo leto želi RUPAR JANEZ ključavničarstvo, vodovodna Instalacija, specialna predelava bencin-mo-torjev JESENICE Gosposvetska cesta 4 JArfßZ ROTAR zidarski mojster TRŽIČ GORENJSKO n PDamaaamDDaDmEnnnCTTinm □□UUÜUUUUULO ILILBJLIUUUUULJUUÜIJLO § IzvoZ čevljev p §□ KOŠIR LOVRO BISTRICA PRI TRŽIČU PODULOLlLJUÜGtX [X]DDDaDDDD0DDD0aa00DDGa0DDD0DnD0D^ □□□mDiinaancxiDDDaaacxiuu^ RRATA VERBIČ tovarna usnja TR2I6 ■j ŠKOFJA LOKA i ■ « ■ » ■ ■ » ■. ■ ■ ■ ■ 11 ■ ■ M ii w n n H n Hmnil juuljuulbjl j. .b ji b h 8 ii ith ililbjuüuüüüiji MATEVŽ HAFNER mesar ln prekajevalec • K O 7 J A LOKA □ □ Tržiška posojilnica □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□rFirr'.jLiu .iljmxcDaDacEPCTxoa. *** " ■ »lajulii b b b b mnnajuuuuuui □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□0 b JuuuuuuuumumLiuuuLjaxa ^u i m i b b b b b b b m n im bjuuuuuuuui 3 □ _ . □ □ __ ___._____._____ , . _ „____ □ r* z« z o« z« □ □ □ □ Srečno novo leto želi cenj. odjemalcem ter se v nadalje priporoča ZAPLOTNIK FRANC i»a vs mirko trgovina z mešanim blagom t r 2 i c DDOöoiEacDDmmDODOocminm ——......... .... cppnncooLJL lULiuyra juulu' k jl mir ~~ Srečno novo leto želi vsem obisko- g valcem ter'se nadalje priporoča c FRANCKA BABIC — TR2IC t GOSTILNA PRI »LOJZKU« f EnJUarnr T 'r" < •<-■> ri, , innmr mrv mnt. □ n Gostilna in trg. usnja KRIŽE PRI TR2IČU Buffet TR2IC, Cerkvena ulica TRŽIČ j ^pnamronauLJuuL^^ □ Srečno ln veselo novo leto želi g ANTON BELHAR □ mesar ln prekajevalec i T R £ I e Srečno ln veselo novo leto Seli vsem cenjenim naročnikom JOŽE PETERNELJ strojno mizarstvo ŠKOFJA LOKA juuuuuuu b 1 b b b m b ,b b ii H b « b hm ii » ii h ii t u h m a ■ ■ « ■ h » « ii a « i t ■ p ■. H » i inr irimrmru V -f inrinmnnr» iiiiiiinimiiiiiiiin Jože in Marija Hafner gostilna in trgovina z lesom ŠKOFJA LOKA ojuuuuuuut ji irmrinrinf n i äjuljuiuocq »JUTRO«, K. 1 «7 MIKLLIM V čestitke t$ Hxan)a in (Hadovi)ice lllllllliiiiimiiiiiiiiiiiii II II.....m........................................nm I 11 I III III I I II I I M I II II 11 11 M I M M I I I I I II ITTI Moda m goopoda H I N K O — KHAN* Vam teli srečno noro iato ijuuuuuuuu mmnmmn Srečno novo leto teil Trank» SCIO KR Alf J n 111 m n i n 111 n i m i itttto rniiiniiniimiiiiniiiniji SCHILLING DRAGO konce», elaXtrotehn. podjetje K R Alf J Zon 11111-ulli m n 11111 n i « 111 m 11 n luuuuuLAjjLLi milimi franc bktjlo gostilna »Zlata riba* KRANJ m i m m i m m m 11 m 11 niimniiiiminiiiiniiin Srečno in veselo novo leto teli vsem svojim cenjenim odjemalcem in po* slavnim prijateljem „I K A" mehanična tovarna pletenin, nogavic ln trfkotafe družba i o. s. KRANJ Mestna hranilnica v Kranju Je tzpiačevtda in Izplačuje vedno vse vloge brez vsake omejitve odjemaloem Aell tmiiIii ln blagoslovljeno noro leto JURIJ POLLAK strojno mizarstvo KRANJ «■■■«»ini............... Teselo ln srečno novo leto Aell ©«njenim gostom KATARNA IN RESTAVRACIJA NARODNI DOM ▼ Kran) a MAK SO IN KATI REt . iiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii n-TT-r iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinininiiiiil r 1111 H I I M 11111 III 11111IIII11 M i n III111 » d: ■ iinni.ii.iiimtiiiii rm-r 1 « i , ; *.•; i - gostilna »beksel« BOH KRANJ liniminmmmiiimii f i i ii rT-r uliti m mmmini ajloji SMOLEJ kleparstvo ln vodovodne napeljav« KRANJ ul n 11 m 11 m m i m 1111 m i n nim i juu i m ut i k ijuu m m 1,1 Srečno ln veselo novo leto žeU vsem svojim naročnikom TONEJO VIKTOR, tapetnfk . kranj 111 m 11 m m m m i n riTi n n mimimiiiiiiiniiinuf »ROVINAI družba fi », S. trgovina s MUsntne KRANJ liiiiniiiimimninuiiii 5® SREČNO IN VESELO NOVO LETTO M. KANDUC nasL S. brinovec trgovina KRANJ r » i ii 11111111111111111 n mr iiiiuiiimnimiiiiiiiiii I ihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii •INK FRANO ■LaAčitema KRANJ m m 111 n n 11 ; m m 11 n 1111 j i n 1111 n 11 ì i m m » 111 m nm ■ MASTEHL 0 Predilnica žime za 2 i m n i e e StražiSče pri KranJn mimi rrrmi lililMllllllli »MiiiM...iiiiiinr SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1939 SELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IT AN 8ATNIK IN SINOVA tovarna rokavic ln trikotaže KRANJ □QDuixEODaaDDDDacxi um rmi mini ijuuuul ^iiininmiiiiniiiiii mmr ELEKTRARNA VINKO MAJDIČ KRANJ Il I 1 I H I I I I I II I I I I M I » I I lillo BnCfio tat vooelo novo leto Aell cenjenim odjemalcem ln poslovnim prijateljem Janko Hanf špecerijska ln kolonialna trgovina KRANJ MENCINGERJEV TRG I iti 11111 n 11 m m i m i m rrrr u 11 u ii m ii i u m m » n 111, Srečno noro leto želi wem oenjenlm gostom ln odjemalcem ANTON KRI2NAR gostilna ln trgovina STRAŽISCE PRI KRANJU m, 111 m 111111 m ü i y 1111 rmr JuuLi 11111111 u.i nintni iljlju; ii i m i m m m m 11 m rmr MIHAEL OSTERMAN mesar ln prekajevalee KRANJ » in m m 1111 n 111 m o: Srečno In veselo noro leto želi Lekarna Mr. METOD RAUCH kranj Mestni trg Ih 11111 m n u » i m m 11 itttiq mulh.1.1 i i i i lui h ittttt ti i julij. ULI II m H I lajuuuuuuudti' I I I I I I III I i III U I uuuuul1 rini ......................Milili TITI rnriuiimmiiiMiiiii imrit 1111111K Ü 1111 » » 1111111 unuju Srečno ln veselo novo leto žeH JOSIP KOLIAS in SINOVA kemična čistilnica ln parna barvarna KRANJ KRANJ sobo-, črkoellkar, pleskar in ličar juuuli I m T M ljuli I 1 I I I I III unnuuLiuumLi_iJLO i» n i MI iiiimiiimiiiiim^ xicnnrainirnir Tiskarna „Kolektor44 ALBIN POGAČNIK «TRASISCE PRI KRANJU Telefon it. 4 jljul^ 1duuli m m i i n tti iimiiiiiiifi in iiiiiiiii ulju m i m i m i moda O R O S E L KRANJ (Samski ln otroški KLOBUKI nogavica, rokavica, perilo I t.d. ioitttitttt"! ti ininnm rrro lijiiiiiiiii1uiiiiiiii pcx Trgovina s vsakovrstnimi surovimi kožami BATISTIC RAFAEL Plačujem naj vii Je dnevne cenet STRAŽIflCE PRI KRANJU M Srečno novo leto m vsem svojim cenjenim odjemalcem S E M P E R I T" JUGOSLOVENSKA TVORNICA ZA PROIZVODE IZ GUME s družba z o. s. KRANJ SREČNO IN VESELO NOVO LETO l TOVARNA ŽIME ZADRUGE ZA PREDELAVO ŽIVALSKE DLAKE R. Z. Z O. Z. StraiiSče pri Kranju * ELEKTROPARNO IZDELOVANJE — HIGIENSKO OČIŠČENE IN STERILIZIRANE SIMB Telefon.: STRASISCE t — Brzojavni naslovi zadruosima STRA2ISCE — teleznlfika postaja: KRANJ — Bančna avesa: ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA A. D., podružnica Kranj f uuuuuuuuul n mi 11 m m 11 m m i ijjuui i i iieh ULJ IM » II a 11111II m II11111111 mi 1111111 Srečno In veselo novo leto želi rsem gostom ln odjemalcem BENEDIR FRANO gostilna ln trgovina «TRASISCE PRI KRANJU 1 m m i m 11 » 11 » i i ii i i i i i 1111 ing 111111 n 1111 n 11 m n 111 muuun SREČNO NOVO LETO! M. KOKL man uf akt urna trgovina KR Alf J iiiinnuifiiiiihniiiiiiii[ -lun i m n 11 m m 111 m » i imj zor* Srečno noro leto Selim reem svojim cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem ter se jim ie v nadalje toplo priporočam Jože Vidmar mamifakturna in modna trgovina Centrala KRANJ; podružnica TRŽIČ FRANC GORJANC trgovina z deželnimi pridelki KRANJ ULULI IIIIII lUUUULJUUUUULLJUUDO^ f ii i m i i i n m n m ii i................... c j m 111111111 m u 11 m 11 »m uljulh i i u uuuuuuuuu ininnm MIHAEL DOLAR d H IGO ZA GORO trgovina a mešanim blagom m 11 m i m 111 » 11111 inm ULOJUUULI I m 1 I I II3ULIJUULOXO S BLED krojač Grajska e. S RADOVLJICA "uh.....ihiiiiiiiiiihii i <95 9 1CIXJUijlaj_»_»jlxjuulaji i i D03DDDDDDD puuuuuuuxjloj i i i »ii iii U i.jljud igduuulljulii i i i U iii iii iii i i i U ■ » n i mmm ■■■■■■■■■<■.....n C clji-juuuij-ujlijuulajlxn i-lxjuuuuudd m[iddll.l i 1111 i.iuulijuljjulajulijquulju1 i ii iii i ii i uuuuuuuuuuuuuuup ......................... RESTAVRACIJA »Pri kolodvoru« i ÜUUUULI.I I I ULI I.IIIIIIIIIIII IJULJLUn I III I I I IJUUULJUUUL1JUULJLJUULJUU V»",.....,,................ KRANJ Srečno nov» leto SeU vsem oenjenlm gostom Gostilna flPH LectarJU44 FRANC DOLŽAN Radovljica ter se nadaljnjo naklonjenost priporoča Srečno ln veselo novo leto SeU POGAČNIK JOŽE krojaški salon — Radovljica ftt 41 Prvovrstna Izdelava vseh salonskih, športnih oblek ln plaščev — V zalogi najflnejža angleška In Selka blaga SREČNO NOTO LETO SELI FRANC GRILC modna ln manufakturna trgovina RADOVLJICA PodrnSnlea Slovenski Javornlk Cenjenem« občinstvu se kar najvljudneje priporočam irmiiiniinHiiininn nra ULAJUULJLI IIIHHIIIII.il. ITT7 - .............................................................IIIIII.......IIIIIHIIII SREČNO NOVO LETO želi ter se sa nadalj' na naročita priporoča flatiftoflovak PLETILNA INDUSTRIJA RADOVLJICA L^ji i Lai ADIR Slavko Rems trgovina z mešanim blagom RADOVLJICA ■ 11 m i rmnmnnri ninnimi j •'utm.jt, ü ti ,.ii.ji inrn « n ii ii h n i d m n w-h i i ll b H ll h ii ii i » i i ii h ii ■ ■ n l i i b h b i il i ii i i ii i i» 11 m i i i i i i i i i ■ i i i ■ » ■ i i r b n i ■ i ■ i t i , , i i II ,-nr lili I. I.IJLIJUULLOJUUUUULIJLJLIJUL1 Srečno novo leto Seli cenjenim odjemalcem "■ PRESTERS ANTON pekarna rnrnm.it j unm »JUTRO«, St. X 2» Nedelja, 1. L 1039 Hoveaa mesta 'n dmgtft fkta)ev r mnm » ». n n i , »Trm mmmm IUUUUUUUUUUUUUUUUUI UUUUUI M » I M » I I » I I I I M IJULXJUUUI lJJLJ llllllllllllllllll H3HID , H III ■ I I ■ I M » ■ ■ ■ ■ » ■ ■ ■ ■ ■ ajlxjuul* - . . . H fl önnAMrt TXT TIWOWT A XTAtfrt T rVPA n n U U n U M Želim vsem «vojlm cenjenim obiskovalcem brivskega ln damskega salona, prijateljem ter odjemalcem BUR-GITA srečno novo leto! Priporočam se za cenj. naklonjenosti IVAN SVETEC NOVO MESTO m i g i HI HII inimiiacmnnn Umih iiiaaaaDaanaanacaaaaaao vidrib VINKO □ čevljarstvo E NOVO MESTO Zagrebäka c. 1 □ □ xxjQüütxEiaxna Lui h n » i n » b » :h AJixoDaaoCTXiaDCDa kavarna □ RUDOLF SMOLA B NOVO MESTO □ j _ □ xxraxri i n luuuuLLOJUuuLTJLOJuua SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi vsem cenjenim naročnikom GAZVODA JOŽE splošno mizarstvo GOTNA VAS NOVO MESTO Izdeluje po naročilu moderne spalnice, jedilnice in kuhinjske opreme — solidno m po zmenil ceni. p g dcxtddd! nuuljljuuuuul^^ I H ii 1 III mrl □ijlhjulojlhjulojuljij ii h i i i i 0x00 FABJAN DORÈ nasL M Inka urarstvo Ljubljanska c. IS NOVO MESTO Vsem oenjenim gostom talim srečno ln veselo novo leto JOSIP MATKO GOTNA VAS NOVO MESTO SREČNO NOVO LETO ŽELI ALOJZ VALANTIČ slikar ln pleskar NOVO MESTO Srečno novo leto želi vsem cenjenim naročnikom KNAFLIČ & MIRTIČ ključavničarstvo ln vodovod. InštaL NOVO MESTO KANDIJA □nnnnnnonnDDDamnLnjuuuLijacirD Il I I I I I II3DDDDDDDDDDDDDDLPIO □ uuLiiJLUJijnco-iLJ, luuuGLOjaoooaxra B ~~ Mnogo sreče v novem letu želi vsem □ □ ■vojim cenjenim gostom, poslovnim prijateljem in se za nadaljnjo naklonjenost priporoča ZVONIMIR BLAŽEVIČ restavracija prt »krištofu« (poleg mestnega magistrata) NOVO MESTO, Trg kraljaPetra^IL igo u u 88 88 88 □ □ □ n Srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem Anton Koncilija mesar m prekajevaleo Novo mesto ter se cenj. občinstvu priporoča □ □ Bn □ □ □□um i m rn ■ m m m n i httocxdo □ □aJuuuuuuuLJULLJU^ DRENIK IVAN spioSao čevljarstvo NOVO mesto Sukljetova TTrirnnnmnnnnmmrTinnmnamnDDCin]™ gui n rmi 11 uLajuuuDGaoooaaaaoDOGaaGOODODDa: -------------------- □□ □ □ G gradi, projektira, izvršuje Jamsko-vodna, nadzemna m vsa □ _ ostala stavbna dela 5 □ AVGUŠTIN OKR0GLIČ ZIDARSKO PODJETJE Srečno novo leto želi NOVO MESTO Seidlova cesta 7 Srečno novo leto želi cenjenim obiskovalcem KAVARNA SPLIHAL NOVO MESTO □ □ □ _„ □ □uuuuuuli in i ii n »□□□□□□□ocxxjoaa □ CQLOXirrii m n ojuuaoaaaaaacpi □ □ a □ □ D JOSIP KOBE specerijska ln delikatesna trgovma FERLIC JOŽE mehanična delavnica NOVO MESTO □ □ NOVO MESTO PODRUŽNICA »JUTRA« v Novem mestu c c C _ __C TuuuuuuuumunaDnam jDDDOgDOaJLJJUUULJJIJLO JTTTnnaLlULAJUUUUULOJaaODlJL uuuuuuulxjüuuljuul^ njuuuuüLijmLJjuuixajaa ALFONZ OBLAK Apecerija m galanterija □ □ _______□ uuuLiuLJuuuaaoQmQaQQOQQQoaaaQOQoa LIUI_»JUÌJ-ilj-<.AJUIXJUUULJ_IULXJ. » > > -Ji-.a .H H H w It R n n Ji 11 wsnwsi^w^wwwwJi« mmmam^mmmmm^mm^^ « - nnnnnrTTTrrTTnnrrTr^^ »«IBI»!»» m »»a ^LlJUrTTTTTTTFO omDDnDCXlDDaaDDnaDnnnDDDDDOaXDDDDr 1GG xionnoQjüü: 3--r— -r »r-i. M M f Tf'1' ^f-lT H' V K W Tf" lr BnJZZ^ ^aaooaxxxxxi ■ ■ ......V.... » .VnmnrTm amioDgmnminniuJujuu^ ood ooauooaooaPDDmDaoaDoo^ap^croaoan^^ ^a^^aaaamo^aaaaaacaaDDCoaoaoDODCx™^ «Metla" triovBÜo tndustritsCa družba Sbotto nt est o n ______________J®_______ „..n^nnnnnnnnnnnnnmnmnnmnnmnr ,1 Ii innnram □□□□□□UUUU'jaOaaüaüLXiüÜ^JLJJOjLXXDCOmCL;, □ n □ □ n L ||jP ^ f|J> Jj^ 99 DOLENJSKA OPEKARNIŠKA KOMANDITNA DRUŽBA, PREČNA PRI NOVEM MESTU oxoxinonnnnonnoDnmnmDnnanrj jaatxnaaDmrof raxinmnaacxoDL ouuuuuuulji ji j;' b ji j! ^.;rr^rtttttttnnp □ Vsem gostom želi srečno novo leto (WJ S ZORC FRANC ^if®tf©fttfilt □ brivski salon □ ČRNOMELJ gB pojinCTOoaaamoGCEnniEEnn cxiüücxoxjaaaaamcxiDaaoDüoooaai □ C Srečno novo leto želi n u D 3 d 3 n a □ □ « KREKO" tovarna perila Z Z AL Kresse B « □ □ □ □ d R □ □ O B EIMSIDLER FRANO p »vtotaksi m avtoprevoznik □ ČRNOMELJ P LJUULiuuuuonmaurTJTTnni njuuuuuag, WEISS JANKO gostilničar m posestnik ČRNOMELJ (□□□□□cixinDnDnonanaannnnnnonm □ TAJNER FRANO □ □ strojno pletenje R g ČRNOMELJ p D ---------------3X]DCOaXDLi LJLHJUUUUULLIUUUUUUÜÜLn^ Srečno novo leto želi vsem gostom HOTEL JAKLIČ BICEK L ČRNOMELJ SREČNO NOVO LETO ŽELI KAVARNA »BRAUNE« KOČEVJE KOČEVJE □ □ □ □ □ □ □ □ □ D □ □ G □ □ O (3vz ^Malhenhut ga RR. RUMPRET tiskarna knjigoveznica, zaloga □ uradnih tiskovin □ K R a K O g JUUUUUaDDQGLOJCXIJUUUU .nnnomrxxroTTTT]^^ □ KRIEGER EDVARD D S lesna trgovina, mesarija ta gostilna □ g KRŠKO p r _ □ DmacDuuLiui Ji-iuuroDT FiazonnnnDL.L. MII-KR ANTON čevljarstvo BREŽICE TiXJLlLOJLJUlJJLJUL g □ jaooDaDonnoaoanonoDGcnaDDDDOQ § Srečno novo leto želi □ □ g ALOJZ RACMAN g □ □ mesar □ p g RA JHENB URG ln KRŠKO □ □ □□□□□□□ixojLumaaaaaaaaaaaaan g BLAŽ JERICEK □ □ trgovina — gostilna B O RAJ HENBURG □ guuLiuuuuuuLiiJ 111 TnnamaaaaDGDü JOS. KRIVEC Krško ob Savi Jz JZ1JA JESIH mesarija Zavrti St. 6 šolski drevored LJUBLJANA laacmaannoGaoacnDroui k iji ir noja Gostilna pri „Nacetu" VRHNIKA želi srečno ln veselo novo leto vsem cenjenim gostom m se Se v nadalje priporoča za cenjeni obisk P. dobrova pri LJUBLJANI TELEFON 38-34 i_i f= r^OXODDOGOOOOODOODDOOOnDnató JÜÜÜÜUjU I' inLJUUUUUUUUUUH ŠPEDICIJA JOSIP JAKLIČ CARINJENJE IN MEDNARODNI TRANSPORTI Brzojavni naalov. JakličSped Telefon Int. 23-47 iLixnDDonaoixiDOGömoaoDnaon^ OJUÜUUÜL n IjULJULOJU JLIl ILJÜDDCOXir ü Srečno novo leto želi B §d a. grebe.nc □ „ nakup ln prodaja vreč □ LBJUÜLHJL3ÜUDQLF1I 11 JI 11,11 HUB OTTXPDa LJUBLJANA Tyràeva C. 36 q _ önontimiionocaaönoooL'uoonaoD uuuuuuuuuuljiiulujjlijliulu n ri a -----------□ ------ - jančar marija posredovalka Sv. Petra c. 27 Tel. 88-49 CTJJJUULUUUUUUUULA^ nnnnnrnri « H jmLIUUUULlJUUUULIUULflJL j » o MnnDUüODaüLjaGGüUüüüL.Lx J VINKO AMBROŽIC gostilna GORNJA VAS pri GOR. LOGATCU julij i y a JUUUULOJl JUlJULOJULiUUUlJDi pn m T'" r"r" " " " " 'ir " 111 H1 innnnr-JOSIP SEŽON [j modno kro.iašt vo za dame, gospode □ in uniforme Q CERKNICA H "nam Sreče polno novo leto želi □ DRAGO STÖGER soboslikarstvo, pleskarstvo TRBOVLJE n Ji H » H il ii IUI RJUÜ ZINRA in FRANJO LAMPREHT trgovina z mešanim blagom RUßE H. EGGER sedlar, jermenar to torbar MARIBOR Gosposka ul. 13 Telefon 26-15 Srečno ln veselo novo leto želim cen j gostom in odjemalcem IVAN GRAD gostilničar ln vinski trgovec , BERICEVO . LJ___ _ ifc oxDaaajjiJi.ii a « hjuuulh « m i i a i fi «xoxoxiooaanaaoi-iLUJUUuuuuuu _ SREČNO NOVO LETO želi svojim odjemalcem (Baia DOL. LOGATEC ter se aa nadalje toplo priporoča Poslovodja : LISENC IVAN . .........u u n u u m u a ii ii » « » i » m I B n mn HDDDCTJUDDQOui.lL-»J.ILiJUUlJLaa.a mjJOO jjüulb juL'üLiJUUJUUUUUUUoaaaaa gtzxnnaaanmaxraaraa □ s?ečQO ln veselo novo leto svo. ' """" n jim gostom ln se priporočava za na« GRADBENO PODJETJE GORISEK MARTIN mestni zidarski mojster BREŽICE Gostilna psi „Francelnu" V VERDU želi svojim cenjenim gostom to odjemalcem srečno ta veselo novo leto HKEN FRANC gostilničar in trgovec dalje Marija ln Viktor h o on 1r gostilna GORNJI LOGATEC Srečno to veselo novo leto želi svo- q jim odjemalcem in prijateljem n MIROSLAV PITPPIS, sodavlčar □ GOR LOGATEC p r« n1 a h ni a h 11 a a h ttoddoapampaoi JUDI H B I, a UJJUUUUUUUUUl JUUDGCDDO Srečno to veselo novo leto želi svojim članom to vlagateljem Rraslovšlca hranilnica ln posojilnica v BRASLOVCAH R juuuu iTTiiTiuuuaaDaoaaDaaaoaoD jj i a a a a ajDLOJUüoaDDQDoaaanor SREČNO IN VESELO NOVO LETO 2ELI VSEM SVOJIM ODJEMALcem Coricar in drug tovarna barv axoDDOODODnnnDamaaaoamnnGa p* .. q ivan marhl □ mltoostavstvo ln splošno mizarstvo G RUSE H OÜUULOXJ1 jJULODapuiJ u n n n joanaan JURSE ERVIN lesna trgovina □ RUSE □ □ I B H II H B BT r*THHnnr v ir »-«-.—■'IJCOTT'JI PR A 2 ARN A KAVE Anton Požar v Mariboru in trgovina z mešanim blagom Anton Požar — Ruše G '^ünaxDmuuüLJiJuiJuiii^Ajuuonrii jriu ČRNKO JERNEJ to ZOFIJA restavracija v RUŠAH o z i r i e ŽJUUJUUUUULJULOJLIJ^ čcmmmTrnimiiHiiJuuuD jranmnamf mnnm ftuuuulejuuuuuui j LH OJUUULUJÜUUUUUÜUÜUUUUL^^ yulh h » h u il rrrotdljutl 11 h ii b ii h hjodh JUUUUUUUUULJUUlJJJJULA ii h b b i b b wo |im»mimìiiini»i»yn iTxnn □ Hl.il bj 11 ljujuluju ojmuaodunuul it5 □mn b luujuuLH n ii yjupcnijaamaa KATARINA DOBLJEKAR 3 RUŠE □ C3 Q H Srečno novo leto vam želim ter se priporočam za vsa naročila vozov z gumastimi kolesi FRANC SVETLIN radomlje 77 cxioaaaoaDDaDDaDaDaaoDaoDöanoG Gostilna pri „Lovca" želi prav srečno to veselo novo leto vsem cenjenim gostom to se Se v nadalje priporoča za cenjeni obisk. — Se priporočata DRAGO In MICI MUROVEC VRHNIKA Srečno to veselo novo leto že il svojim dosedanjim to bodočim cenjenim odjemalcem MARIJA TOLLAZZI trgovina ln gostilna DOL. LOGATEC □ n r^mr trwinnrwinnDaunDmLJJJUL£m lULHJUUUUUUDDOaaaaO n i a i n i n » ca Obilo sreče ln zadovoljstva v novem letu želi cenj. odjemalcem AVTOELEKTRO POSTREŽBA D. PERKAN CELOVŠKA CESTA 38 TELEFON 30-78 SREČNO IN VESELO NOVO LETO ŽELI VSEM SVOJIM GOSTOM, OKOLICI IN LETOV1ŠCARJEM Hotel KRAMAR DOL. LOGATEC juixoDuuaaouuum^ iiiiuuLixiunnnncDDDUuuuuuum PEZDIREC FRANJO vozovni in podkovni kovač, splošno klučavničarstvo to avtogenično varenje HRAST JE P. MOSTE PRI LJUBLJANI IjUUUUUULJUmUUUUUUUUUUUUULJULA tnnaaoadddq[x3dgcngnulojl^^ ji JULOTTTTTirrinn VSEM OBISKOVALCEM Roške koče in Hlebovega doma na Smolnikn Podravska podružnica S.PJ3. v RuSah mii^iiiiimiiiinmiiminnin muLHJJULOJLiULBja: ii ii ii njuaoaoaLiLo SREČNO NOVO LETO ŽELI TVRDKA „golor« KISARNA - MENGEŠ Priporoča se za nadaljnjo naklonjenost nHiiiBTfHiiiBUB OTrnnririnni iiinr □on 1111 m a b a m a a a a uuppcoaa SREČNO NOVO LETO teli vsem cenjenim odjemalcem veletrgovina t vinom, žganjem ln tvornlca penečega vina BRUNO MOSER Reograd — Zenran MOSEROYA I TELEFON ZEMUN 37-555. 37-55« mnmnnrif iiimimimi rm rm ìxodaaaaaixjaaxioadaaaaocredncx JOSIP M druga hišna dela, dobi me sto pri tričlanski družini Ponudbi na Dodruž Jutra v Celju pod »Dobra moč.« 32735 I Spretnega prodajalci mlajšo moč, spiejmem v ti govino > papiriem in stcklon. Nastop takoi sli po dogo voru. Lastnoročno pisant ponudbe na naslov Armano Umek, Brežice. 32740-1 Kovaški pomočnik za orodje, trezen delavei. ki zna dobio izdelovati ce pine in krampe, dobi takoi stalno službo t dobro pia čo. Naslov > nefcai relerem pošljite na ogl. odd Ju tra pod »Res dofcei dela vec.« 32803 I Plesnega učitelja enkrat tedensku pouebuiemo za takoj v Ribnico na Do leniskem Ponudbe z zah tevki na Sokolsho društvu 32SÜO-1 Kolarski pomočnik »ajen ae.a o stroji, i^de-.ovanja smuči ter njih popravila iščem same boijše mesto Nastop ta isoj. Ponudbe nasloviti rranc Straunik, Muta Hrastnik 4-1 Hlapca vajenega konjev, treznega sprejme Fraujc. àoper, trgovec, Hrastnik Predstaviti se takoj osebno. 3-1 Mizarskega pomočnika dobrega in vajenca ta koj sprejme Mirko Kovač, strojno mizarstvo Hrastnik. 3-1 Vajenko in pomočnico (začetnico) išče modni salon Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Šivilja. 11-1 za moško perilo, pod-mojstrica z daljSo prak so, zelo spretna iti vajena komisionov sprejme takoj večja šivalnica perila pod ugodnimi pogoji Ponudbe na ogi odd. Jutrt pod »Topnost« 8 1 Natakarica pridna in jsošt^na, dobi mesto na deželo Ponudb'' na podružnico lutra v Celju pod značko »Poštena nata karica«. 110-1 Službo dobi ^ospouioaa ki je vajena samostojnega gospodinj stva m za pomoč v tr govinl pri samskem tr govcu Potrebna kavči ja. Naslov v vseh posi. Jutra. 23-1 Mlajšo postrežnico pošteno, pridno ln či sto iščem od pol 7. do 14 dnevno. A. Vadna) Beethovnova ul. 13-ni 25-J Čedno dekle v pomoi gostilniikemv Rospodlnjstvii ln za postrežbo v lokpilh sprejme gostilna Koiar. Celovška 66. 26-! Postrežkinjo marljivo, s spričevalom daljše zaposlenosti za dopoldne iščem. Naslov v vseh posi. Jutra 57 1 Me5?»n«ka korno-racija v Kamr»;1r- ra?p;sui« mesto ka v elektron* retitraii Predn.«« imaio kand;dat' » prakso v tej «roki Prošnie je vložiti na upravo Meščanske kor-poraciie v Kamniku do 10. januarja 1939. 32814-1 Trgovsko pomočnico oM attingo L^jAiO VKOstvO ufgovine spiejmem. b .tavcijo imajo piednost t-onuaoe na ogl odd ■ utra pod »Metana tr ■sovina« 41-1 izvežbano pakarico :anesi|ivo, dobro moč — •prejmemo. Obširne ponud ne pod »Praksa 66« na ogl. odd. Jutra. 84-1 Uradnika «eščega strojepisja, slov .n nemške Koie&ponae. je tn drugih pisarniških poslov, lö^e trgovsko podjetje. Podrobne po audbe na ogl. odd Jutra pod »Imam prakso«. 59-1 Postrežnico ,prejmem aa ves dan Brez hrane. Nastop ta-£Oj Sv. Petra cesta 24-U. nadstr. 61-1 Samostojna moč ct^uiui ^a piočUliloKa _e.a m trgovino z üua .ijem srowjarva[«--Keta n. atunonega Jezika dobi wttKoj mesto. Ponuo- c. jgi. odd. Jutra pod fin .o ^Samostojna moči. 58-^ Prodajalka papirne st>i'uo.e, mlada cane zunanjosti, ijui jenmva e strankami sa-noBtojna m zauiier^-si-.ana, poštena, dobi stai no službo s 15. jan. ali .a^neje Ponudbe na podr Jutra Mariboi ^od vAgilna« 32967-1 Vzgojiteljico nm kat vere, z sna .ljem nemškega in Irai. ,ezika lahko takoj nastopi mesto pri Sletnl deklici Ponudbe s fo ;ografijo in pogoji ua (jjubico Grabinski, -Sombor. 32944-1 Šiviljo 2a samostojno krojenje trikotaže, vesti), pulov-■ov. moškega, ženskega in otroškega triko perila bluz in polsrajc takoj sprejmemo. Ponud be z zahtevki plače tis Tr'ko-maja. K. D Da ruvar. (Mesto sta'no). 32953-1 Šoferja z lastnim avtomobilom išče tak. tvormca z« stal ne vožnje potnika, proti plačilu kilometraže. Naslov v vseh poslovalnicah lutra 72-1 Služkinjo veščo, popolnoma samosto) no dobre kuhe m drugih hišnih del iščem k maniši boljši družini. Naslov ■> vseh poslovalnicah lutra 64 i Službe išče Vsaka beseda 50 par da vek 3 din za šifro al dajanje naslova 5 din najmanjši znesek 13 dir Katera šivilja vzame agllno pomočni co začetnico » prakso v modni atelje z vso oskr bo v hiši, nastop takoj sli pozneje Mira Stana) pošta Meža 32'12 « 18 letna absolventka držav dvora* trgov šole, perfektna v slovenskem in nemškem jeziku, išče name ščenje. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Marlnva in zanesljiva«. 32782-2 Izv tno in cenen krpam perilo in poprav lian obleke Vprašati pr> itariu Delavskrga doma od 2.—5. ure. Bieiweisova cesta 42. 32964-2 Xsezfca zitnsQa hrana Služkinjo za meščansko kuhinjo ln hišna dela z dcbrlml spričevali sprejmem. — Geršak. Ljubljane., Prečna 4. 49-1 Mizarskega pomočnika prejme večje podjetje v tužbe I«ti:.«iB i bi mesto miz», v. nv j ter Nekaj kavcije potrebno Obširne ponudbe na ogl
moč v gospodinjstvu Službo nastopi kjerkoli Ponudbe na Dragica Eu tarac, Hrastnik, pošta -> ostaja. 32945-2 Gospodična «nrvem roJčine. išče primemf s'»ž be. Sprejme tud' službo vzgojiteljice. Cenj ponudbe na podružnico Jutra » Celju pod značko »Devet-najstletnae. »9-2 Začetnica ibsolventka enoletnega trgovskega tečaja »Hermes« v Mariboru z znaniem slov. in t)em?ke^3 tezika, obeh stenografi! in stroiepisa, išče služI o v kakršnemkoli trgovskem ali industrijskem podietju. Ponudbe na oglas odd Jutra pod »K«. 52722-2 Elektrotehnik dobet risai končal drž- tehniško sredn-o šolo v Ljubljani. Perfektno obvlada slovenski, srbohrvatski in nemški iczik ter stroiepisje išče odgovarjaiočo službo v industrijskem podjetju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »K«. 32721-2 Pisarniška moč Absolventka Christofovega trgovskega učilišča in mešč. šole išče mesto v pisarni ali kaj «ličnega Ponudbe na ogl. odd. jutia pod »Od! č-njikinja«. 32806-2 Trgovska pomočnica mlajša išče mesto najraje v Ljubljani ali oko lici Gre tudi par mesecev brezplačno v večjo trgovino. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro s>Postrežljlva< 55-2 Kakršnokoli službo v trgovini au siit.no ta-&oj spiejuiem. Grem tudi Kot oia0ajni_arna -začetnica. Ponudbe na ogi odd. Jutra pod šU-to »Zmožna kavcije.« 73-2 Ekonom — upravitelj oamskl • peucuio pran »j na veieposestvu v Jugoslaviji z 8 mesečno prakso v Nemčiji, star let. pošten, trezen ln soliden želi namestitve takoj na kakšnem večjem posestvu zaradi vrnitve Iz Nemčije. Ponudbe na podr. Jutra Maribor pod »Ekonom« 32969 2 16 šivalnih strojev Singer Grltzner. Platt. Adler. Wests ln drugih j.av poceni naprodaj pri Promet, nasproti kri ftanske cerkve. 32401 29 vojaščine prost želi na stopiti mesto kjerkoli Naslov • tHb j- Ji ra. 93897-2 Gospodična iz boljše hiše išče služ bo kot vzgojiteljica k otrokom ali kot začetnica v pisarno. Obvlada poleg slovenskega srbo hrvatski in deloma nem iki jezik Pomagala bi ev v gospodinjstvu. Po nudbe na ogl odd. Jutra pod i,Veselo dekle 32911-2 Trg. pomočnik mešane, usnjarske stroke. s kavcijo do 10.000 din v gotovini išče primerne zaposlitve Pon. na ogl. odd Jutra pod: »Tudi pisarna«. 32917 2 Gospodična stara 20 let, «nteligentna in poštena, hč dobrih a ne-premožnih staršev, prosi dobrosrčnega gospoda, ki bi ii iz socialnega čuta pripomogel pri kaki »družbi«, zavodu ali ka- sličnega. — Vedno mu bom hvaležna. Stanuiem pn svo'ih starših v skrajno težkem gmotnem položaju. Event ponudbe prosim na og!. odd. Jutra pod »Dobrotniku srečno novo leto«. 104-2 Šofer trezen, vojaščine prost, s primerno prakso, želi službe. Ponudoe na po-družn. Jutra v Celju pod »2&nesljiv vozač« 32973-2 Mlad trg. pomočnik vojaščine prost želi na stopiti mesto kjerkoli. Naslov v rseh pos' Ju tra. 32897-2 Vajenci (ke) Beseda 1 din. davek 3 din. za šltro ali dajanje i «lova 5 din Najmanj «I en««* 17 din 16 letna deklica se želi izučiti za frizerko ; če mogoče prosi stanovanje in hrano v hiši. Naslov : S. L. Slov. Konjice 112. 32839-44 Frizerskega vajenca prejme Kozinc Rozi, Stožlce 175. 32909-44 Sprejmem učenko za pletilstvo Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 101-44 Učenca sprejmem v trgovino stekla, porcelana ln barv Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Uče nec 22«. 24-44 Trgov, vajenca v trg. z meSanlm blagom, poštenih staršev, takoj sprejmem. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Vajenec 85.« 32698-44 Učenko sprejmem v trgovino z meš. blagom brez oskrbe. Naslov v vseh posi. Jutra 32860 44 Zaslužek Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje neslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. 2"00 din potrebujete da zasiuži te 1000 din mesečno Pi ìlte ANOS. Maribor -Drožnova ul. 296-i Lep zaslužek 20 sodelavcev za lahko delo v domačem delokrogu istem Za vzorec tn navodila Je vposlati 4 50 din v znamkah podružnici Jutra Maribor pod i/Bagary« 32970 3 Sprejmem učenko absolventko meščanske Iole, v trgovino z mešanim bla ;om. Ponudbe na ogi. odd. utra pod »Zdrav* in po-i«, 32790-44 Pouk Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro all da lan je naslova 5 din Najmanj šl znesek 17 din. Tečaj za strojepisj« priredi Trgovsko uč I *če m ttenugrafski institul KO HIDA. liubliana. Trnovska ul 15 Novi moderni stro u Nainoveiša učna meto da Začetek lanuaria 19J9 Po'-««:' v n'sarni * ' "'a Liubliana. Trnovska ul I) 32356-4 Diplomiran filozof instruira za zmerno ceno. Uspeh jamči večletna praksa. Krai in čas po dogovoru. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »lOOodstotna si gurnost.« 32818-4 Nemščino angleščino, francoščino, italijanščino ln klavir poučuje dipl. učiteljica. Kolodvorska ui. 11, pri tlltt«. 32754-4 Tečaj za stenografijo (šestmesečni) priredi Tr» govsko učiliščt o icn .^rui-ski institut ROBIDA 1 iub-Ijana Trnovska ul 15 — Poučuie ga prof Robidova. Učnina nizka L'speb za* tamčen Začetek lanuarjs 1939 Pojasnila s pisarni? učilišča Liubliana, Trnov« ska ul. 1J. 52355-4 Strojepisni pouk (Desetprstni «istem.) Večerni tečaji, oddelki o^ pol 7. do 8 in od pol 8. do 9. zvečer za začetnike in izvežbance — pouk tudi po diktatu Vpisovanje dnevno od 6. d< 8 ure zvečer — Edinstvena stroiepismca. — največja v Sloveniji s 40 pisalnimi stroji raznih sistemov. Novo«- v strojepisnici bo tudi računski stroj Pri. četek pouka 4 januarja, šolnina zelo nizka. Christo* fov učni zavod, Domobraa« ska cesta 15. — Tel. štev. direktorja 48-43. _32757-4 Nemščino angleščino, francoščino, it«» iijanščino in klavir poučuje dipl. učiteljica. Kolodvorska 11, pritličje. 32754-4 Konverzacijo lahek način učenja nem ščlne nudi poceni Izkušena gospa. Naslov v vseh posloval. Jutra. 70-4 INSERIRETE V »JUTRU« ! Potniki Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. Banovinske in sreske zastopnike v vseh večjih krajih Jugoslavije sprejmem. Kolosaleo zaslužek z našim novim, e-pohalnim, nenadkriljivim e« konomskim predmetom. — Monopolska prodaja brea vsake konkurence. Kupec it vsaki oseba, privatnik, podjetnik. obrtnik, trgovec, in* dustrijec, državne in vse druge institucije. Kolosalno veliko povpraševanje. Stalna mnogoletna in sigurna, ter dobra eksistenca. Strokov. znanje nepotrebno Za prevzem in vodstvo skladišč» >e potrebna eotovina od 4000 do 18 000 din odvisno od raiona. Samo resni gospodje. ki odgovarjalo ozna-čen;m pogojem, naj savijo obširno obrazložene ponudbe na Publicitas, Zagreb pod »Stev. 31819«. 52742-1 >JUTRO« št. L 31 Nedelja, 1. L 1939. Zastopnike agline ui ijlvfc tu pridooivanje zadrugar-jev v Ljubljani in oko lici in v vseh večjih kra jih dravske banovine sprejmemo. Lahko delo lep zaslužek Radi Inka 6a potrebna kavcija Po nudbe na ogl odd. Ju-tra pod »Zadruga 38« 43-5 Akviziterje provzitske. spre me v vseh sre?:h zavarovalnica za pogrebnino Prednost Doro-čen. ;n api>kn:enci« Ponudbe s sl'ko na >gl odd. Jutra pod »150C du me-sečnua. 32804-5 &LL \ sprejmemo v poeebni oc delek v komisijsko pro dajo pc zelo ugndnlh pogojih Kupcev le v tem oddelku vednu dovolj za dnbro ohranjene pohištvo Vso reklamo preskrbimo sami Spori čite nam na dopisnic: ali ustno Prevoz pohi štva v naš komisljsk oddelek preskrbimo sa ml Ivan Mathian. Ljut Ijana. Tyrseva cesta 12 79 12 Jedilnico ln razno kristalno ln porcelanasto posodo prodam. Gledališka 12 vis. priti. levo. 32849-12 Spalnice, kuhinje priznano solidno Izdela ne dobite najceneje pri Bitenc, mizarstvo. Gosposka ul. 10. 17-12 Novo spalnico jperano prodam. Odstopim ceneno enosobno stanovanje. Centrum, Kobilica, Tržaška cesta 4-n. 2912 Moderne spalnice od 2000 din, Icuhiniske opreme od 800 din dilje, dobite pri mizarstvu Josip GOLJAR, Florjanska 1. 94-12 tseseaa i ain, u»»» a din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši zn» spk 17 din. Avto dobro ohtanjen, znamke DKW ali Ford Eifel, ku pim takoi Ponulbe na ogl odd. Jutra pod »Avto«. 32779-10 Ford limuzino 800 kg 4 cilmdrsko, 4 sedežno, v dobrem stanju, pioaa Novak, OOapooia 37, Maiibor. 32853 10 Sodna dražba tovornega avtomobua, 6 cilin. Chevrolet 3 in pol tonski v najboljšem sta nju bo 7. I. 1939. Ljub ljana, Frankopanska ull ca 21. Kupci vabljeni. 32893-10 Magirus Diesel i m pol tonski v naj boljšem stanju nove gu me 34x7 ugodno naprodaj radi nabave večjega Pojasnila bullet Franc Kolček, Tyrseva 47, Ljub ljana. „• 32894-10 Avtomobile tovorne, osebne ln avtobuse dobro ohranjene vseh jakostl kupite nal "eneje pri O. Žužek, za -topstvo Krupp, Ljub ijana, Tavčarjeva ul. 11 38-10 Chevrolet limuzina ugodno naprodaj. Banjai, Miklošičeva 20. 88-10 Pod lastno ceno razprodajam avtomobile radi preureditve lokalov : Opel limuzina 4 vrata, 4 cllind., 1.3 lt. za ceno 18.000 din- Opel Kadett z usnjem tapecl ran. 2 Opel Blitz tovorna, 1 Ford tovorni 3 osovine. 1 Essex limuzi-na in odprt, 1 Peupeot pol-tovorni, 1 Morls 4 vrata, ujjoraba 7 lt sko raj nov. ter različne av tomoblle druerib znamk VoraSatl ori zastopniku Onel avtomobilov. Viirptm Öelje, Ra^aso-va ulica. 32971 10 Btseda 1 din. davek 3 -lin, za šifro ali dajanje i^slova 5 din Najmanjši znesek 17 din. Reklamni material rabljen še uporaben za izložbe, razni napisi in slike, kupim. — Ponudbe m ogl. odd. Jutra pod »Za deželo.« 32341-7 Moško uro žepno ali zapestno zlato eo r>~> a .j.-o .. ii Ponudbe pod »Brezhibna« na ogl. odd. Jutra 32838-7 Spalnica lepa, šperana, novih o-ken in več vrat za novo hišo, poceni proda Jože Jamnik, mizar. Škofia Loka 5. 32832-12 Spalnico lepo, staiiiisko, orehovo pr »damo globoke pod ce j no (Din 1800) Orehovo j jeo'iinico za 15U0 din. Ve lika zaloga novega in rabljenega pohištva. Se i ijripo'- • i rava-, celovška 50. Srečno novo leto. 32905-12 Avto DKW nalo vožen, dvosedežnl, «ibr'oiet. cport. ugodne oropam Naslov v vseh nosi. Jutra 32902-10 Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro alt dajanje naslova S din Naj manj-U znesek 17 din. Mlada dama hi se udeležila • kapitalom kjerkoli. Ponud oe na ogl odd Jutra pod »Dober zaslužek« 32495-26 Bančno kom. zavod MARIBOR Aleksandrova cest« 40 iupi takoj to piača naj bolje: hranune knjižic« bank tn hranllnlo vrednostne papirje: 3 odst obveznice, oone srečke, delnice Itd. valute vseh držav. Prodaja srečk državne razredne loterije. 28635 16 Posojilo 700.000 dio iščemo Z» večjo, debro idočo industrijo » provinci Slavomie. Na posojeni denti plačamo 10% obresti in večkratno osigurante » vkniižbo na prvo mesto nepremičnine, vredne okoli tri miliione dinarjev in izročitvijo zavarovalne požarne polire na dva in poi tniliiona. Kdor želi naložiti denai na sigurno meste in po dobr obrest ni meri. ki se izplačuie po želji upnika, naj se lavi na ogl odd. (utra pod šifro »Zajam«. _J2739-t6 Ureditev dolga potom sodnih to izvensodnih poravnav Nasveti v Konkurznlh zadevah to vseh drugih trgovsko obrtnih poslih Strokovne knjigovodske revizije. Sestava to aprobaclja bilanc Preskrbe kreditov Nasveti glede hranilnih vlog to plasiranje tstlb Vsi posli kmečke zaščite Edina konceslonirana komercialna pisarna LOJZE ZAJC Ljubljana. Gledališka 1 TELEFON 58-18. 230-16 Hranilne knjižic« asčitenih uvodov, vred • «nt papirie delnice ko pone dotiropisc ì'U obveznice tupuiero« p« 4*>"iiii>i cenah Različn» oosofila tt>latt* dovoli oi»am Rudolf Zore LJUBI JANA ■ iedal al 12 Tel 48-10 32245-16 Pocojila daje in hranilne vloge Spreeau SpioSno kreditno dru-itvo, Ljubljana, Aleksan- drova ). J297J-16 Kupim vloge vzajeiuuc pot,uj»iiuoe — &akor tudi delnice pivo ■ume Lasko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod vUgoana cena« 3296616 Gotovine 60 do lou usoc din vloži trgovsko izobražen gospod t dotaro dobička notino podjetje. Sodelo vanj« kot družabnik, poslovodja «U kaj podobnega J« pogoj. V po-Jtev pridejo samo dobra solventna, že obe to ječ« podjetja. 8anaclja izključen«. S&mo resne ponudbe Je poalaU na naslov Rudolf Zore, — LJubljana, Gledališka 12 /■n am k« s« din 3. 38-16 REVMATIČNE bolečine odpravijo »NIBOLc tablete In »NIBOL« mast kar se je zelo dobro obneslo tudi pri ishi)asn ln protinn «NIBOL« tablete se uporabljajo takisto kot dobro sredstvo zoper trganje v udih zoper cobo bi glavobol pri bri pi pri boleznih zaradi prehlada. » tablet din 20 48 tablet din 84 J1IB0L »NIBOL« Marnisi avto iov»>iše tipe kufvm Ponudbe z nnvedho cene in km na odd lutra pod š:fro »Novejša tipa«. 112-10 Dva DKW Maistdrklasse Limuzine, model 1939, vožen meiec dni. ali pa Cabrio model 1938, vožen 5 mese cev, skoraj v novem sta nju. samo proti gotovi vini ugodno na prodaj Ponudbe na ogl. odd Tutra o od »Ker ne rabim oba.« 97-10 Naprodaj 1 kabrio-iimuzina BMW 22 ks, poraba bencina 8 litrov, 1 kabrio-llmuzl-isi Ford-Eifel, oba vo za v brezhibnem stanj v Vprašajte pri Ing G Tčnnies. Ljubi lana. Tyr Seva 33, Tel. 27 62 98 10 Hranilne knjižice zaščitenih uvodov vrednostne papir jc 3*/< obveznice vnovčuieoi «talno po naiviši eni >n ptot Ukoišniemu zplačilu • gntuvini Alujuelj PUoinšek i lUbliaua, oetuiuvtioV» 14 teletoo 3)-IO 310-U Knjižico Kmetfikeija oran. in po =oj. doma Ljuoljana ca zO.OOO prodam. ttudou 2ore, Ljubljana, Gieda Uška ul. 12. 3iättäib Posojilo Kdor mi puiool 20,000 Un za dobo poi leta Ugodne obresti. Za Jam sivo Je zemljišče. Naslov v vseh posi. Jutra. 32939-16 Mlad obrtnik išče diužabnico z nekaj gotovine za p evzem podjetja Zenitev ni Izključena. Ponudbe na okI o^d Jutr« pod štf ro »Življenjska sreča«. 117-lb Posojila na vknjižbo, poroke, me ni ce hipotekama dolgo ročna po 7•/« obresti ter kmetom za gt»podarske potrebe po 6% nabavlja Central Zagreb Bre-govita 7 Pošljite 3 din znamk za odgovor. 9-1C Plemeniti zvok stare violine daje koncertu iio noto: taka violina Inif svojo dušo. Stradivari med radijskimi aparati Je Din 5400«" za gotovino Din 6 000,-na IZ mesecev RADI0NE tipa S39A Glas tega Sestelebtronskega aparata je čudovit. Mehak je ln zvonk, nežen tn silen, Jasen in teman, vriska in poje. Tudi ta aparat ima svojo dušo. Za Vas, ki imate čut za glasbene finese, pride v poštev Ie aparat RADIONE 539A. Zahtevajte takoj poseben prospekt. Poslušajte ta aparat pri nas ter pri naših zastopnikih. „RADI 0" DRUŽBA Z O. Z, V LJUBLJANI, MIKLOŠIČEVA CESTA 7 Beseda 1 din, davek 3 din. ca Stiro «II dajanje naslova S din N«jmanJ ki en "«e* i? din Pekarno dobro idočo na prometni točki vzamem v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra v Celju pod »Agilen«. 32854-17 Gostilno bolJSo vzamem v najem v vse.i posi. Ju tr«. 32923 17 Gostilno vzamem v najem n« prometnem kraju Gorenjske. Naslov v vseh Dosloval. Jutr«. 113 >" Gostilno oddam v naiem Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 106-17 Beseda 1 din. davek 3 din. za Slfro «U dajanje naslova 5 din Najmanjši znepek t7 din. Frizerji nventat bnvskega to frtzet skesa salona prodam Po nudbe na ogi. odd Jutra pod »Bnvsk- inventar« 32)01-19 Delavnice uhe in svetle, oddam Na izpolago tudi teieton Na >lov v vseh poslovalnicah utra. 32776-19 Hotel na Jadianu naprodaj «11 pa vstop družabnika-strokovnjaka ki bi hotel vodil Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Jadran.« 32635-lb Dva prostora 20 X 11 m dalie dva pro štora 16 X t! m vse pri tličje in prvo nadstropit blizu ' Ljubliane, ob ielez niči m-državni cesti < bano vinskim električnim 'okotr> oddam v naiem tovarn'e3tu. v'praèatl Sv. Duh 11842 ■laoer. Zagreb. 32912 19 Frizerji pozor! Prodam salon za dame in gospode takoj zaradi od potovanja. Ivan Wolf Tyràeva c. 31. Ljubljana. 32927-19 Trgovino živil dobro vpeljano na pro metu prodam. Naslov v vseh posi. Jutra. 32930-19 Restavracijo ali gostilno v Mariboru, Celju ali v okolici vzamem v najem. Ponudbe na ogl xld Jutra pod »Rentabilno« 32951 19 Dve gostilni dobro vpeljani, zaradi obremenjenosti z delom prodam. M. Javornik, Trg Icra-iia Aleksandra 7, Zagreb, tel. 52-95. 32689-19 Zaprto skladišče vefie, za ies v Ljubljani in okolici iščem. Ponudbe i navedbo prostornine na ogl. odd. Jutra pod »Zračno«. 32752-19 Skladišče garažo ali delavnico na dvorišču oddam. Novak Rimska 19. 1-19 Trgovski lokal na prometni točki (križišču cest) popolnoma opremljen oddam takoj v najem za dalJSo dobo Naslov v vseh posi. Jutra. 6-19 Trgovino s sadjem in zelenjavo, oddam podjetni oseb! takoj. Naslov v mlekarni Sv Petra cesta 60 in v vseh poslovalnicah Jutra. 82-19 Lokal za buffet aH prazno sobo, ki bi >e dala urediti za lok«., iščem. Cenj. ponud. n« 3gl. odd. Jutr» pod AU-ro »Prometna točka«. 74-19 »M B O L« MAST DDi 20 »NIBOL« se dobiva v vseh lekarnah. Izdeluje? Lekarna MR. BAHOVECi LJUBLJANA Reg. fitev 17816/35 H-Salem Lokal aU drug neovirano doto pen stanovanjski pro 3tor za lahko obrt na prometni točki lSčcm. Ponudbe na ogl. odd. Tutra pod »Lahka obrt takoj« 32961-19 Mlekarno na promet.ii toč ri radi odpotovania zelo ugodno prodam. Ntslov v vseh poslo-alnicah Jutra. 115-19 Posest Beseda t din. davek 3 ito. za iltro ali dajanje naslova 5 din Najmanj il znesek 17 din Trgovsko hišo dve siauovanjs&i nisi ln lepa zem.jišča v promet nem kraju Slovenije takoj prodam pod ugodni ml pogoji. Ponudbe na ogl odd Jutra pod suro »Ugodna redka prilika«. 32510-20 Tovarno bučnega olja dnevno 400 kg olja. lep donos, prodam radi starosti skupno s stanovanjsko hišo ali tudi ;amo stroje. Dem tudi v najem Realna vred nost 630.000 din. prodam za 450.000 din Tovarna olja v Mariboru 32460-20 Stavbišče zemljišče opuščen mlin).ob trajni vodi izven naselja, nedaleč od kolodvora. Ponudbe na ogl. oddel lutra pod »Ugodni po jojt«. 32340-20 Hiša z mesarijo uuderno bia i . U o, ve iikn gospodarsko po-o-pje klavnico to velli, m itors ub riT v i • sti na prodaj. Naslov: Aleksandrova 19, Pobre-žje. 32684 20 2-družinska hiša ;ia prodaj 5 min.' od oos ta j e Tezno Naslov v /seh posloval. Jutra. 32682 20 Parcela 'epa vogalna prva postaja •)d remize ob Šolski ulici, -laprodai Poizve se Celovška cesta 193. 32581-20 Weekend zemljišče ali vilo na Goreniskem na razgledni točki blizu železnice in vode, event na Do leniskem z vinogradom, ku pim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra paod »Weekend gotovina«. 32846-20 Stanovanjska hiša t novo veliko delavnico, primerno za vsako obrt v industrijskem kraja na Gorenjskem prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 32831-20 V Novem mestu ugodno prodam ob državni cesti proti Zagrebu parcelo v velikosti 1.744 kv. m. lstotam oddam 2 lokala, pripravna za obrt ali trgovino. v najem. Naslov v vseh poslov. Jutra. 32840-20 Hišo do 500.000 din v Ljubljani kupim. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Renta« 32925 20 Kmečko hišo z nekaj aU več zemlji èia samo na Gorenj »kern vzamem v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kmečka« 32871 20 Vodno žago stanovanje, z nekoliko zemlje, v Podkraju, od da':er*> 10 m.nut od /A danega mosta prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zaga«. 32861-20 Enonadstropno hišo in več parcel aU skupno ob Celovški cesti pro dam. Aloiz Arhar. Ce-ovška e. 80. 32550-2P Novozidana hiša 10 let davka prosta, čista, takolšnja vselitev možna 7 sob. 2 kleti, pralnica. drvarnica, 500 m2 vrta. Industrijsko pro metno predmestje Mar) bora, nosi 13 odst obresti din 56.000, vknjižba 30 000 Dalje 3 nove hiše z 2 do 4 sobami od 33 do 46 tisoč din naprodaj. Informacije Ma. ri bor, Pobrežje, Gospo-svetska ulica 56, Krčma 32522 20 Večje število parce' «ompleksov. p»westev tozdov trgovskih tn pa tanovanjsklh hiš tei dl una naprodaj grad 'eno «troknvnn izobra žen posredovalec Kunaver LudvP Jest« 29 oktobra 6. Ti e fon 37-33 Pooblaščen raditeli ln sodni ceniteli za nasvete brezplar no n« razpolago 25 30 Dvonadstropno hišo na ugodnem kraju Ljubljane, s cca 1000 kv. m pripadajočega zemljišča, primerno za obrt in industrija, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačljivo t denarju.« 32693-20 Pozor peki! Ugodno prodam bilo t moderno urejeno parno pekarno, katero vodi Ustnik že 15 let, ter je v polnem obratu. V hiši je tudi buffet. Prodam zaradi družinskih razmer, deloma tudi zaradi bolezni. Naslov v vseh posloval. Jutra. 32801-20 Dvostanovanjsko hišo enonadstropno. prodam zaradi nesreče v družini za 155.000 din v severnem dein mesta, 3 min. od tram-, vaia. Posredovalci izključeni. Ponudbe naj Stavijo samo resni interesenti na ogl. odd. Jutra. 32748-20 Prodam za 160.000 din v Sv. Vidu pri Ptuju enonadstropno hišo, pripravno za vsako obrt, trgovino ali gostilno. Obširna gospo dareka poslopja, kleti, dvorišče, vrt to i to pol orala njiv. Ponudbe na Mahorlč, gostilna, Ptuj 32870-20 Kaniro stavbišče zemlUSče (opuWen mlin) ob traini volt. Izven na pel?«, cedale? od kolodvora. Ponudbe na ori. odd Jutra pod »TT*«e«trt*lr h?Je v najlepši točki Rožne doline za malo denarja dobi donosno hišo, naj se o-brne na ogl. odd. Jutra pod »Srečke. 32697-20 4-stanovanjsko hišo enonadstropno prodam izpod cene. ter hlev in okrog 1 orala zemlie v lepem kra-iu Sloveniie. Zamemam tudi za stavbišče ali pa večjo količino lesa. Snoj, Zagreb, Kučerina 62-1. 32690-20 Vila «Louis« v Trbovljah naprodaj.— Več se Izve pri posestni ku Prane Straus v Trbovljah L. Loke 79. 32882 20 Vila z vrtom poleg postaje pri Ljubljani ugodno naprodaj. Naslov v vseh posloval. Jutra. 32766-20 Prehrana Seseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. Upokojenec išče dobro domačo hrano, da se mu dostavlja na dom. Rožna ul. 37. L. 4. vrata. 32708-14 Hiše, posestva gostilne, restavracije, buffete, tovarne, todu strlje, trgovine, hotele, kupuje to prodaj« Central, Bregovlta 7, Zagreb 1020 Hišo v LJubljani ali bližini v ceni do 120.000 din kupim. Ponudbe to opis na ogl. odd Jutra pod »Gotovina 120.000« 15-20 Veliko gospodarsko poslopje z dobro vpeljano gostilno poleg farne cerkve tik Ljubljane, prodam. Naslov v vseh poslovni. Jutra. «7-20 Vpokojenci in prevžitkarji pozor! Nudim lepo stanovanjsko hišo na deželi blizu cerkve v dosmrtno upo rabo proti malemu poso jUu. Vknjižba na prvo mesto. Ponudbe n« podr Jutra Maribor pod šifro »Udobno življenje« 32968 20 Krasno zemljišče pod ftmarno goro poleg dp. Ptrnlč, 4.542 m2, — dve tretjim njive Va gos da za 50.000 din naprodaj, 5 minut od postaje Zužkovega avtobusa, pičle pol ure od postaje Medno (viseči most). In tereeentl a« naprošajo, da sporoča stoj naslov ogl odd. Jutra pod ti-fro »Razg'tdn« tečka« 32-20 4—5000 m' zemljišča ob kolodvoru na progi Logatec—Lase kupim. Ponudbe na ogl. xld Jutra pod »industrij«« 51-20 Upokojenec ilče dobro domačo hrano, ki se mu dostavlja na dom. Rožna ul. 37-1. 4 vrata. 32708-14 Zdravega dečka oddam za svojega poštenim dobrim ljudem. Na slov v vseh posi. Jutra 32892-14 tanovanje Beseda 1 din, davek 3 din, za šitro ali dajanje uaslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. Trisobno stanovanje sončno, Komlortno oa--dam L. iebruarja v Tui-nograjskl ulici 4 (pri drami). 32956-21 Večja delavska družina vajen« kmečkega ln gozdnega dela dobi sta no vanje to zemljišče pri Upravi veleposestva — Krumperk, p. Dob pri Domžalah. 32872 21 Dvosob. stanovanje z najmodernejšim komfor-tom oddam s 1 februarjem Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 32781-21 Dvosob. stanovanje s kopalnico to vsemi pri tiklinaml oddam mirni pošteni stranki. Rožna dolina, cesta VII-5a, bil zu kapelice. 32900-21 Enosobno samsko__ stanovanje v Zrlnjskega ulici oddam v najem s 1. Janu ar Jem 1939 Pojasnila dobite v Gajevl ulici 5-1., soba 128. 28-21 Lepo stanovanje 4 sob s pritlkllnaml bil zu sv. Jožefa oddam ta koj all 1. februarja. Na slov v vseh posi. Jutra 40-21 Sobo in kuhinjo oddam takoj za ceno din 300. A. Grebene, Vel. Čolnarska ul. 15. 95-21 Trisobno stanovanje s pritiklinami, komfortno, v bližini- drame, oddam 1. februarja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 68-21 Stanovanje soba, kuhinja, prftikli-ne oddam Tyràeva 181, Stožlce. 32952-21 Dvosob. stanovanje s kopalnico. Prazno so bo z uporabo kopalnice oddam v Staratovi ulici Trnovo, nova vila. 32731-21 Enosob. stanovanje komfortno oddam takoj aH pozneje. Naslov v vseh posi. Jutra. 20-21 Dvosob. stanovanje oddam takoj all s 1. februarjem Mahnlčeva 16. Kodeljevo. 63-21 Dvosob. stanovanje s kopalnico oddam. An-dlovlc. Dolenjska cesta, pod Rakovnikom. 114-21 Dvosob. stanovanje v novi hiši oddam. Pod mllščakova ul. 44. 32896 21 Besed« -Imidin, davek 3 din, za Sttro ali dajanje naslova 5 «Un Najmanjši znesek 17 din. Dvosob. stanovanje ali tudi večje enosobno i-ŠČeta zakonca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sama.« 32810-21« Trisobno stanovanje moderno Išče zakonski par za maj 1939. Ponud be na ogl. odd. Jutr« pod »Kartovškl okraj« 32943-21« Za maj iJZem komfortno trisobno stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra - pod »Reden plačnik«. 87-21« Šobo in kuhinjo s pritiklinami,- iščem za 15. januar, Cenj. ponudbe na ogl. odd. JuUa pod lifro »It. 5379«. 89-21* Sobo odda Beseda 1 din. davek 3 din. za šifro ali dajanj« naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. Prav lepo sobo elektrika krasen razgled, event. klavir in zajtrk, oddam solidni osebi. Tabor, 5. L o. desno. »2948-23 Opremljeno sobo ■ep-» oddam takoj. Vojvode Milita 4-1 pri Stre tiski uUcl. 32928-23 Prazno sobo parketir&no, sončno ve-iiko, s posebnim vhodom ln uporabo kopalnice oddam s 15. Januar jem. Naslov v vseh poslov. Jutra. 32866-23 Elegantno sobo s posebnim vhodom son čno oddam takoj solidni osebi. Center. Naslov v vseh posi. Jutra. 12-23 Soba malo prazno takoj oddam ženski brez otrok. Cesta na J3rdo 155, V16. 18-23 $ Lepo sobo s kopalnico to glasovir-jem -oddaoa poceni. Naslov v vseh posi. Jutra 19-23 ~ v Sostanovalko ki je ves dan odsotna* sprejmem. Kocenova ulica »._ 54-23 Veliko solnčno sobo moderno. opremljeno, S strogo separiranim vhodom, s souporabo kopalnice, oddam v središču mesta dvema osebama.. Krojaška 5-1. 81-23 Lepo opremljeno sobo s posebnim vbodom, oddam t?koj eni ali dvema boljši-ma osebama event. tudi « vso oskrbo v Ciril-Metodovi ulici 19, pritličje, levo. 86-23 DOBER, DA SE ŽE OD DALEČ POZNA PO VONJU...! . Ruff-ov kakao je zares odličen ln redil en. Pogosto ljudem ne prija kakao samo iz razloga, ker ga ne znajo skuhati Na vsaki škatlici Ruffovega kakao-a Je natiskano navodilo za kuhanje. Nt «loVeka, ki bi mu naS kakao, napravljen po načem navodilu, ne prijaL Dobiva se v vsaki boljSi trgovini. ..... 5. i. Ui fct» -,S5.it Opremljeno sobo I Šivalni stroj sr—^ « v^uUu mu.u.jz okroglim óoiniókom v ouuuiu au * dobrem »tanju poceni ""HWiSFSstWy produn. Ogled od lTdo Buuüfc JNaoi- v Vacu n« I 14. Kersnikova 7-n. — B^.ax. juira. j guasti 32874-29 Mirno toplo sobo C u « buta mna uu dam pvccul u.eiutt a., enemu biaeScniu m so-liaucmu gàsfcudu, nu Ku^eijeven^ dìhoiov V vseu potuovàfc juua. «t W «9 2„ Krasno sobo S (ttu DU Uluuu j^ust«- ljuaid. upotbou Kopalnice oadam tanoj. j_,a.v-raoeva 9, visoko priti. 37-S& • SUu6u attinti Untili vhouoxn, a prea»óoo ln prostorom za &updu, stalnemu uradniku. Naslov T vseh poslovalnicah Jutra. __80-.23 Veliko sobo prazno ali opremljeno — strogo separiranò (vhòj s stopnišča, oddam v vili pod Rožnikom, Večna pot 26. _ 77-23 Sostanovalko »preimem Kačič, Wolfova 12, dvorišče. . i ,k : Prazno sobo solnčno, lepo, visokopri-Mično, poseb vhod, oddam blizu kolodvora t Beslieve ceste. Naslov •r všeh posfo-Talnicah Jutra, __73-23 Sobo • posebnim *fcodom, oddam za gospoda ali gospodično. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra, __60-23 I Sobo Bovoopremlieno, separirano v strogem centru, s centralno kurjavo, oddam tako) boljji osebi. Naslov r j weh poslovalnicah Jutra. 65-23 Opremljeno sobo lepo takoj oddam boljšemu gospodu, a souporabo kopalnice. Beet tbovnova 15 III, L 93-23 Ugodno prodam : stiskalnico (Druckbank) — I stražnico, vijačno stiskalnico, razne elektromotorje in l'namé za vrtilni tok 5 do 10 KS, tehtnico za 500 g n razne druge stroie. Pia ninšek Anton, ključavničar I stvo. Celie. Mariborska ee NA6 DIESELOVI IN RENCINSKI TOVORNI AUTOMOBILI AVTOBUSI in TRAMBUSI Generalno zastopstvo za Jugoslavijo : ut opre da t a" ZAGREB, Baruna Jelačiča ulica br. 3 — TELEFON 23-Ols Katera gospodična ali gc«pa bi rada mate-rlelno pomagala revne 'nu, simpatičnemu ln tlravemu akademiku iončati študij. Protiu-sluga Zahvalnost. — Po nudbe an oglas, oddel. Jutra pod »Vse za njo« 32920-24 Fridrib Prisrčna hvala. Veliko ireče ln uspehov v novem letu želi Ivankica 22-24 wiTui.nÉ Vsaka beseda 2 din, davek 5 din, za dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 20 din. Okoličan Maribora i stalno državno službo želi >oznanstva z okoličanko ali Mariborčanko zaradi skupnega gospodarstva in even. ženitve. Obrtnico ali upo-Koienko, s stalno službo in oekai gotovine. Ponudbe na ogl odd. lutra pod »lepa zadovoljna bodočnost.« 32849-25 IOU Opremljeno sobo veliko in lepo oddam v | bližini banovine. Nasi V vseh posloval. Jutra 100-23 \llU Beseda 1 din, davek ö j din, za šifro ali dajanje aasiuvs 5 din Najmanj ài znesek 17 din. Samsko sobo • posebnim vhodom, iščem ali sobo s «uhmio. Ponud b? na ogl. odd. Juua pod Šifro »lakot 78«. " 32858-23a Opremljeno sobo B posebnim vhodom in popomo oskrbo iščeta brata. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pód »Solidno« 32924-23a Veliko prazno sobo Išče solidna gospodična s 1 februarjem v cen tru mesta ev. enosobna stanovanje. Naslov v vseh posi. Jutra. 32863 23? Sobo • štedilnikom läöe mala družina. Pisati na Tone Prešeren. LJubljana, Miklošičeva uL 40. 32907-23a Besed? 1 din, dav-;k 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. Davčne zadeve napovedi, (prijave), po jasnila, pritožbe, proš nje za odlog plačila, od pis itd. uspešno urejuje Zadružna gospodarska tn davčna poslovalnica v Ljubljani, Pokopališka 3-1. 44 31 Beseda 1 din, davek 3 [din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. javna dražba aznega gostilniškega inven caria bo 29 XII. 38 ob 2 sopoldne v gostilni 1 ržaška està 54. Interesenti vab tieni. 32755-32 Dl Vsaka beseda 2 din. d« vek 3 din. za dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 20 din. Gospodična mlada, osamljena, želi spoznati in osrečt 'St^t-ko o-samlienega ali v življenju razočaranega gospoda v starosti 30 do 45 let. Samo "esne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljana - Maribor.« ' 32737-24 Dijaške sob* VSaka beseda 30 par da-vek 3 din za šifro al) dajanje naslova- 3 din najmanjši znesek 12 din Dijaka " «preimem s pi>poli»o- eskffeo J poleg bež'grajsk$_ gimnazije lpavčeva 2, IjlibiiaTia.'"Jf" 32941-22 Dijakinjo Sprejmem v vso oskrbo; Klavir, nemščina franc< Sčlna v hiši. Cena nizka Slmončič, Gosposka uli-. ca 10-1. desno. 32895 22 Stroji Beseda 1 din, davek l< din za šliro aH dajanji naslova 5 din Ni'lmani Šl znesek 17 din Shaping stroj S00 mm dviga, tovarni 8ko nov takoj napro daj Lidvik iferHč," Ljub ljana, Rimska 13. 32954-29 Šivalni stroj Sinper domski, slcora} nov. prodam po ugoJni ceni. Na slov v vseh posloval. Ju-lr«. 32756-29 Šivalne stroje prvovrstnih znamk in krojaške tudi brzošivalne prodaja naiceneiie z ^jirancijo Prijatelj .Ü. bi preskrbel mladi, sposobni, inteligentki stalno službo, naj se javi na ogl. odd. Jutra pod »Sposobna«. Boljši gospod išče simpatično prijateljico, ki bi razumela težnje mladosti. Ponud be na ogl odd. Jutra pod »Ljubezen v zimi« 32906-24 Triglav, Resljeva 35-29 Šivalne stroje nbljene čevljarike_.£ylindet 49 cm rokav in druge od 300 Din napret prodaj* Triglav, Resljeva 16. -o 34-29 + Mlajša gospa prijetne zunanjosti, želi spo-Jnati simpatičnega bolišega gospoda. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Tra-le» prijatelj«, 92-24 Inteligent S6 let, prijetne zunanjo ätl. 150.000 prihrankov ;n 5000 mesečnih dohod Sov. poroči zdravo, lepo gospodično tudi de-želanko Ponudbe z naslovom ln sliko, ki se vrne (diskreclja) pod »Prijeten dom« na ogl Jdd. Jutra. 45-25 Starejša gospodična s premoženjem želi po ročlti nad 40 let stare 's gospoda v državni Uužbl ali upokojenca. P<• 'Uribe na ori. odd lutra pod »Tiha sr<-'a 329.3-^ 40 letna s premoženjem poroči zna čajnega gospoda o sigurno, stalno eks'tenco Neanonim-ne dopise na ogl oddelek Jutra pod š:fro »Vdovec i enim otrokom zaze-ijen.» 102-25 Gospodična srednjih let, z doto 100 tisoč din ln hišico z vrtom se želi poročiti z gospodom sigurne eksistence. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod»Je--enska pomlad.« 103-25 Sin veleposestn'ka trgovca s sredmešnlsko izobrazbo, 30 leten, žel- spoznati napredno Slovenko s primemo doto ki ima veselje do posestva in trgovine v svrho ženitve. Diskre-ciia ie zajamčena Slika zaželena. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Sreča na deželi.« 32842 25 Preprost gospod čedne zunaniosti, dobrosrčen, miren in pošten, star 31 let, išče zaradi žen tve dobrosrčno in blago gospodično ali vdovo. Pom «JifE na ogl. odd. Jutra pod šifro »Blaga duša«. 32838-25 Gospodična simpatična, delovnih rok, varčna gospodinja, želi postati odgovarjajočemu lntellgentu drž. uradniku ali gospodu s stalno službo, poštenjaku globoke duše 36 do 48 let skrbna in dobra žena Neanonlmne resne ponudbe na ogl. od delek Jutra pod »Pošten značaj 36« 32910-25 Edinka 23 let stara, z imetjem 1.500.000 din Išče moža z bogatim srcem ln dušo. Navodila daje NADA Zagreb. Jelačlčev trg 10 za informacije pošljite 10 din. 32881-25 Posestnik obrtnik poroči mlado dekle Neka) imetja zaželieno Dopise na ogl odd Jutra pod šifro »Posestnik«. 32850-25 Poročim dekle do 281etno najraje šivl-Llo s primerno doto za oovečanje obrata Ponudbe na ogl. odd Jutra Jesenice pod »S01 et ni« 32865-25 Vdovec obrtnik posestnik z vojno pokojnino. star 65 let, želi znanja z gospodično ali vdovo brez otrok, staro do 50 let, s primerno gotovino, pridno Slovenko Nasi v vseh posloval. Jutra. 32811-25 Boljši državnik uradnik 30 let star, želi znanja s premožno inteligentno gospodično zaradi pozneiše ženitve. Starost do 25 let. Tajnost častna zadeva. Dopise na ogl odd. Jutra pod »Gorenjski slavček«. 32449-25 Šivilja želi spoznati človeka nad 35 let s kakršnokoli stalno ali državno služ bo, vdovci z otroki ali upokojenci upoštevani Le resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ljubim mir« 32873-25 Trgovec srednjih let žel! poznanstvo z siospodl^no trgov naobraženo. ki bi imela veselle do lastne trgovine. Le resne ponudbe U. JV— »Pod letna* 32868-2? 31 letni privatni uradnih p oremoSenJem poroči ->"linit>r rjn^ii^lio * S'iko ti n r«r ori'i Tiiti-rt nod šifro •"Srčna milina« 32862-25 Vi?-?? nro^nilt » ^o ipt _ Vp. '■trt —f»?-ttorrift rvrr.^ 'o d:o — FTDIT" Tagreb, Vlaška 66 32417-25 Sümos'nVn 'fto.non dm. Teli ?nsn Ì9 7 .i« nt 'p. 2 PO-tov'nn *sn nnn v c^rVin t-o■ "n'p '^rvtve --><1: tso. -^-•ni^ nbri*--» Ponudbe s «''Vo V' vnp nn oel r.^d Jutra pt>d »Sreča v jeklu«. 32723-2< Udova popolnoma sama 36 let stara z Imetjem 500.000 din išče zakonskega druga. Navodila daje NADA, Zagreb, Jelačl cev trg 10, za informa clje pošljite 10 din. 32876-25 Kuharica 28 let stara, dota v gotovini 16 000 din išče obrtnika ali slišno. Navodila daje NADA. Zagreb, JelaMčev trg 10, Ta informacije pošljite 10 din. 32877-25 Dražestna udova 40 let stara z imetkom 3 milijone din Išče za-konskpea dniea. Npvodi la da'e N ADA, V&greb. Jelačlčev trg 10, za informacije pošljite 'O dinarjev 32878 25 Razno beseda 1 din. davek 3 1ln. za šifro all da'anje naslova 5 dtn Najmanjši znesek 17 din. Učiteljica 28 let stara, dota 250 tiso* din Išče zakon=ke ?a drusa. Navodi'.a dale NADA. Zagreb. Jela čičev tn? 10. za informp oije pošljite 10 din. 32879-25 Udova 32 let stara zelo leps ■tld tu zeir. skiro tvrdknm izr^an« tnnsk. la-tiiiiüti m tra, nostl Ki «i di do< goe'nr izKušni«. » 'k>No, Tone, napraviva seznam tvojih dolgov. Tudi jaz sem b'l nekoč mlad in se razumem na to,« je dejal mlademu možu niegov stric, ki ga je hotel izkopati iz dolgov. »čakaj, stric!« mu je rekel mladi mož, »Najprej moram še napolniti nalivno pero.« Med prijateljicami »Včeraj sem sedla na sveže prepleskano klop in mojemu možu ni ostalo nič drugega, kakor da mi je kupil novo obleko.« »Imenitno! Povej mi vendar, kje je tista klop ?« Leto 1939. Vam donese največjo srečo v Vašem gospodarstvu, ako si nabavite na jnovejši UNIVERZALNI TURFAN mlin Ker to je edinstveni mlin, s katerim lahko meljete vse vrste moke, koruzni, pšenični zdrob, pa tudi ješpren in kašo. Samoprodaja: TURNŠEK STEFAN, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4. 3IOIOIOIOIOIOIOIOIC Cenjenim odjemalcem želi srečno, veselo In zadovoljno novo leto. — Se priporoča za nadaljnji obisk TABOR JOSIP trgovina z Igračami ln suho robo LJUBLJANA Poljanska c. 5 3IOIOIOIOIOIOIOIOIC Začasna dobava ortopedskih pripomočkov Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu bo imel v ponedeljek 16. januarja 1939 ob 11. uri v uradnih prostorih v Zagrebu — Mihanoviceva ul. 3/III prvo javno ofertalno pismeno licitacijo za začasno dobavo ortopedskih pripomočkov. Ponudbe po predpisih taksirane po odredbi T. br. 25 taksne tarife zakona o taksah je treba oddati ali po pošti dostaviti v zaprti in zapečateni kuverti do gori navedeneea roka osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev (soba št. 305). Kavcijo v znesku 5% za domače, a 10% za tuje ponudnike je treba položiti pri blagajni osrednjega urada za zavarovanje delavcev (soba 420) naidalje do 10. ure na dan določene licitacije. Pogoje licitacije in tiskovino »Ponuda« lahko dobe interesenti nri osrednjem uradu za zavarovanje delavcev (soba št. 305) brezplačno. — T^etna vrednost nabavk znaša cca din 200.000. St. 64.390/1938. Od 29. decembra 1938. Iz pisarne Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. V globoki žalosti naznanjamo, da nam je naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, gospod Avgust Löschnigg lesni industrijalec In veleposestnik po kratki, mučni, z največjo potrpežljivostjo prenašani bolezni, dne 30. decembra v starosti 71 let, mirno v Gospodu zaspal. Zemeljski ostanki blagega pokojnika se bodo po svečani blagoslovitvi v nedeljo, dne L januarja 1939 ob 144 pop. na župnijskem pokopališču pri Sv. Lovrencu na Pohorju položili k večnemu počitku. SV. LOVRENC NA POH., ZAGREB, dne 30. decembra 1938. Marija Löschnigg roj. Ruschnik, soproga; Berta, Ivan, Avgust, otroci; Otto, Kamillo, vnuka in ostalo sorodstvo Urejuje Davorin — Iz'lHjb nt konzorcij «Julia* blanko VuanL — && Narodno u- j. ko. i.>Kai iiat ja bran Jerao* — Za insferaiu del je odgovoren Alojz Novak. — Vatv Ljubljani. »JUTRO« St. 1. 33 SEMfACUÀ1 Naročajte po pošt! s pomočjo naših katalogov, ki jih dobite brezplačno! „Morana" daje večno mladost In lepoto Za ženc oa 10 tet naprej norrr.or iRUv din 30 vraču ženi aktivnost m miadoac la žene xj io 4i) te! normen ìii'4je tieze dio 50 -. za ient xi IS 3ü «I marnili Krem visoki ^orja Jii 10. "esni nornioD kren 'a naguhanc in suhc Rute dm 50.— v'ilannD Krem la stific 'd občutljive .a» Si Ta'": «troji i oajnovejtib mod- ot motorji uiekiji _____pogrezljlvl Po zelo nlzJa ceni? Cenila franko! TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA RarlovSka cesta L Podružnica: Maribor. Aleksandrova cesta 26. : 1 ' » I I U 'JGZCÜTXiri-lJLl j L.LiJi ^ccszoottr- ■ • i ,'jjnn | □ Srečno in zadovoljno novo leto s p želi vsem svojim cenjenim naročnicam tn naročnikom LOMBAR ALOJZ, močni salon LJUBLJANA VEL „___________Celovška c.i3 I \a____□ h ii « j h n n i 4 ju.! iiunnnümtimii rrmrr^ ■UL" immQ b □ □ 3 XTTTJCT1 r \ v * ■ SPLOŠNA ZAVAROVALNA DRUŽBA fi „ANKE H" J -, podružnica Ljubljana, Kralja Petra trg 8 3 3 sprejme več zastopnikov proti proviziji in fUisumu. M TUUCL « - I f Renomirano tekstilno podjetje išče mlajšega, dobrega manufakturista kot potnika za dravsko banovino Generalno zastopstvo: JUGCST.A'VENSKO INDUSTRIJSKO I TRGOVAČKO D. D. Zagreb, Gunduličeva 17. Telefoni: 22-652, 22-61: Bosch postrežba Ljubljana: Kraljič Jože, Gosposvetska cesta 1 Bosch-postrežba Maribor: Alfred Marini, Tržaška cesta 16 — ----1--—; ..—, .. a —i__i___ « ,1. « -------------«—i—i— ■ □ Srečno ln veselo novo leto želi svojim cenjenim gostom in se 12 priporoča 3 KAVARNA ES SLAŠČIČARNA J IVAN ZALAZNIK - STARI TRG 21 STRITARJEVA UL. 6 i t » ; 1 ■ ' » i ■ □mm Ennm nmn rzzr~ t: L FRIDERIK ŠERBEC modno in galanterijsko blago i O a o □ 3 LJUBLJANA Stari trg št. 4 £ [□ C _p , II i ii a i i i. i. 11 t* UULULl^UL-UULJ-Z: C C p C C k. I DAJ—DAM Ker se Sirijo neresnične vesti, da nisem več solastnica »DAJ -DA M Ac, kar ne odgovarja resnici: ŽELIM VSEM CENJENEM GOSTOM ZADO\ OLJNO IN SREČNO NOVO LETO 1939. JU5TI OSETova solastnica Daj - Dama družba z o. z. sHdor eglasu'e ta napreduje t ZAHVALA Vsem. ki so na kakršenkoli način lajSali moje veliko trpljenje ob smrti mojega predobrega moža, gospoda «ii1 Jožeta Burgarja ing. arch. ga spremili na njegovi zadnji poö, ms pöklonfS cvetja in zapeli ganljive žalostinke, Izrekam iskreno sah vaio. Žalujoča žena PAVLA in sin JOŽEK * « »JUTRO« ZAVARUJE! - " . ZAUHUŽftA GOSPUDARSKA BANKA D. D. U LJUBLJANI PODRUŽNICE: Bled Krant Maribor Novi Sad. SpliL Dovoiju.e kratkoročne krc dite « teka -em r?futu - Eskonfip» trgovske .»entca DELNIŠKA GLAVNICA DIN 20.J00 000— Viose ohrp-Miw ne 4% vezan* oa odpoved oc 5% HOtfE VLOGE ZiAS«<0 Din 67f000.3t0— Vrši vse bančne posle ira IJrolaotoe je Oglaševanje v „JUTRU4 ima siguren uspeh! i H atta Stoiice onncxmnmnouiJUUULii rrrTTTmnnc minnnnni a « m u m ii imnr« inmimnimnmiiy Srečno ln zadovoljno novo leto 1939 žel j vsem svojim čenj odjemalcem tei se jim Se v nadalje priporoča F. H Gorjčar g Ljubljana □ Sv. Petm cesta 29 in 30 B ___^ oxiDDDGnDtaxinnonDDanuLiuuuuaDL o o o a □ □ □ SREČNO NOVO LETO želi svojim cenjenim naročnikom BABNIK & VOGA splošno kleparstvo in Inštalacija vodovodov D. M. V POLJU LJUBLJANA D □ □ □ Srečno in veselo novo leto □ želi vsem svojim odjemalcem in se priporoča IVAN MEDVED sodarski mojster TACEN — ŠT. VID pri LJUBLJANI Srečno in uspeha polno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem tvrdka STELE trgovina z domačim In južnim sadjem, zelenjavo ln deželnimi prideild na debelo LJUBLJANA POGACARJEV TRG (SKOFIJSKA PALAČA) JUUULJLULI i u m n m i ii u jm u 11 n m it ammniD SREČNO IN VESELO NOVO LETO ŽELI JOS« ERIIRLIs LJUBLJANA, Mestni trg 17 — Telefon 31-49 BRILJANTE zlatnino, srebrnino, ure ln druge umetnine kupite najceneje v moji trgovini. là II n II II jjaumuLJLiunnLJjaaom lauuLHJuunmn^ Iskrene čestitke k novemu letu 1939 ! p Mnogo sreče ln uspeha želi vsem cenjenim odjemalcem p tvrdka „KOTLABKA", d. z o. z. LJUBLJANA Kolodvorska ul. 23 lzdelovalnica vseh vrst kotlov, brzoparilnikov, filtrov za vino, žgalnlh kotlov ln vseh kovinskih predmetov. Se priporočamo vsem za nadaljnjo cenjeno naklonjenost. j a i lin ii 8 « h h irxananixoxDDLiLiüüüL - SREČNO IN VESELO NOVO LETO p želi cenj. odjemalcem in se priporoča za nadaljnjo cenjeno naklonjenost ELIGIJ EBER ^ krznar krznar p □ LJUBLJANA Kongresni trg 7 g rnnrrinnnnnnnnrrnr^^ 1 SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi svojim cenjenim gostom HELENA PERSIN GOSTILNA BERGANT □ jLjjuuuumuuuLJuouuuuaacaDani b b h naapannamannDi □ SPLOSNO LESOSTRUGARSTVO B H. PEČJAK & DRUG § D. Z O. Z. g se cenjenim odjemalcem priporoča za razne prvovrstno P izdelane igre ter želi srečno novo leto! N jjmaaaaaaaanrTTOxaDLiDaum JI ojULmDmmaaaò upnnnrFnjmuuDaauummi^ ninuuuuuuaaaomuuu^^ txoxKXi^DDnaaaooanD^ F. In M. ROZMAN □ g specijalna trgovina pletenin g □ JOSIP REBEK LJUBLJANA p □ ključavničar Frančiškanska pasaža 3, Židovska 7 SREČNO NOVO LETO J KAVARNA »TABOR Matija Karba Vsem cenjenim odjemalcem želim PRAV SREČNO NOVO LETO! FRANC VRHOVEC pečarstvo ZA BEŽIGRADOM 18, LJUBLJANA n n B R □ S □ □ □ □ □ □ KAVARNA PREŠEREN LJUBLJANA Sv. Petra Karol in Poldi Polajnar nasip ijjuuumuuuumuuaanouumaDODa AVGUST KOBILICA tapetnlkjn dekorater TyrSeva c. 36 LJUBLJANA Cankarjevo nabr. 7 A. ROJINA stavbno in umetno mizarstvo B LJUBLJANA Slomškova ul. 16 p Telefon št. 24-80 u Poštnega ček. urada račun št. 11.638 B Patentirana smuška okna sistema „ »Nikolaus« — Vrteča se vrata n i [^[□□□□□□mDDconnDDDaDDDiioaoDC □ JE-JA trgovina s čevlji I LJUBLJANA Miklošičeva c. 36 t Delavnica Cesta na Loko št. 20 □ □ □ LJUBLJANA i JLL^JLHJuuLjjDoanDonmanDDcxiDnGDi □ □ □ □ □ □ SREČNO IN VESELO NOVO LETO želiva vsem svojim cenj. odjemalcem ter se priporočava za nadaljnjo naklonjenost TRGOVINA S ČEVLJI .PRI LOJZETU" ji* Lojze m Kati Polajnko STARI TRG 21 □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ UlJÜÜQjUDÜi-li li li li il II M-IL-h-a. ^.xnxicDaLji IVAN FfGAR — LJUBLJANA Gosposvetska c., Vošnjakova ul. 6 PILARNA — TURP1J ARNA g Telefon 39-42 L3 □ □ □ □ O IT KL. 2 951 §e£i vtem svoiint cenjenim odi emu t cent òtccno in vetuto novo idei aum TTTTimDaoumaauuuLJucDD □no iixaLJ^uüumiJDonnonncoanGa □ □ Gostilna >Jadran< § § □ CALETA ZORA □ □ H LJUBLJANA Tržaška cesta 9 g g ~0 iLiLOIZOIOIJQnonODDtXJDDDDDDDDn g ojLiuuuaaDaaaaauuuuDuuuuuDaDDi □ SREČNO NOVO LETO vam Iskreno želi tn se najtopleje priporoča 2eleznina JOS. ZALTA & Co. LJUBLJANA TyrSeva c. □ □ □ □ Veletrgovina žganja EMERIK ZELINKA LJUBLJANA Vn želi vsem cenjenim odjemalcem srečno in veselo novo leto 1939 ! □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ (XnJUÜLIUDDDDDCjnnDDDDDDnZEIDaDDC □ □ □ □ R ° R D B □ 9. s <-'" IVAN VRBINC pleskarstvo ln sobosllkarstvo Veselo novo leto želi cenjenim odjemalcem ter se priporoča ANA SUHADOBNIK trgovina z mešanim blagom, mlekarna ln trafika LJUBLJANA Vodovodna c. 39 Poljanska c. 70 □ □ □ □ □ □ □ □ LJUBLJANA Kolodvorska ul. 23 KRULJC KAROL čikoslikarstvo LJUBLJANA Breg 6 □ □ □ Srečno ln veselo novo leto želi AUTO KLEPARSTVO FRAN KOSNIK LJUBLJANA Žlbertova ul (poleg DESE) juuummmmauuumuuuGuauGuuLt, SREČNO NOVO LETO ŽELI mizarstvo TOMŠIČ FRANC ZG. KAŠELJ Dev. Mar. v Polju □ □ □ □ □ B □ □ R S B u □ □ Srečno novo leto želi tvrdka ZATLER PERO trgovina koles C C □ G ^□□□LiuuLJLiaonnnannnnnanmnauiGQ SREČNO NOVO LETO ŽELI MARICA MESERKO N bufet B Tyrseva 170 ST02ICE g '□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□UULJLJL Gostilna KREGAR Čtepanja vas u K R E N O S J. p trgovina z mešanim olagom in dežel-□ nlnn pridelki ter parna pekarna g ZALOG Dev. Mar. v Polju DDi-iuuuUUDDDDDQjL Jt il li a n )UULiì_.uh. . □ □ □ □ □ Ü Srečno novo leto želi RO/J KOZINC brivski in frizerski salon Priporoča se za nadaljnji obisk ST021CE 172 ^iJDauaomDODaaaLit-iLjLjc^jt ■■ « ». HJUL" FRANC PIRC sodar □ D ra vii e >48 Srečno novo leto želi svojim cenj. odjemalcem m prijateljem LEKARNA USTAR nrint it jlojlii jl j ] SREČNO IN VESELO NOVO LETO 3 ŽELI ] Martinšek Alojzija 3 gostilna in Kopališče j J E 2 1 C A ] Obenem se priporoča za nadaljnji i obisk POSTRE2BA TOČNA IN SOLIDNA MNOGO SREČE V NOVEM LETU Vam želi stavbna tvrdka FRANCE KOSMAČ konees. zidarski mojster ZG. GAMELJNE 12 pošta št. Vid nad Ljubljano inGnannnnnGDanDDDSDnoDDDDDDDnn □ c E S □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ ;J n □ n □ n SREČNO IN VESELO NOVO LETO ŽELIVA VSEM CENJENIM ODJEMALCEM Alojzi; ln Marija $ E R J A K mesarija in prekajevalnica STOŽICE 44 Friporočata se za nadaljnji obisk □ C □ O □ □ p 0 G P P u R ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□üu □ □ □ □ □ B □ □ □ □ □ □ □ □ TL SREČNO IN VESELO NOVO LETO ŽELIVA VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM Franc in Ivanka BABNIK veležganjarna, trgovina in gostilna TOMACEVO Priporočava se za nadaljnjo naklonjenost •nmnrir v * Jt r 'f o jr nnnnmni » n rip^' ŽELI - MIRKO ROME mehanik (gostilna Kuhar) DEV. MAR V POLJU 29 MARIJA GRAD gostilna in kopališče černnče ILUJ JUUUUUUUULOTTJl.1UL3JUI II B TTIDDDD □ Srečno novo -leto želi , □ □ GOKSIC JOŽE B gostilna — Tyréeva 82 □ Priporoma se za nadaljnji obisk iJULJUl H JLIULA iUl JULIJI JULlUnnULlU" JUÜLO Srečno m veselo novo leto želi _ gostilna ln mesarija □ LOJZE m FRANCKA MREŽAR C ÉT. VID NAD LJUBLJANO G joamnaamf nit muoamoaaaDDDoa f w rinnnr^^nnnnnnnnnr^nnrffTnnnn Srečno ti ovo leto želi VACA RUDOLF brivec in frizer Priporoča se nadaljnji obisk p -ipnririnnnnnf -irinnnnr ini mm n ,i innr .r □ ŽELI VSEM SVOJIM CENJENIM □ GOSTOM □ _ _ T9 I! JI K It II It iri! It tf !i » " '' TTTTinrVT □cojljit il ÌUUUL1LJLIOJI JUULJl ji ii lUUULHJJ. g SREČNO NOVO LETO 2ELI □ tvrdka 5 TÜRK FRANC g sobosllkar ln pleskar □ TyrSeva cesta 215 STOŽICE Priporoča se za nadaljnjo naklonjenost Srečno ln veselo novo leto želi DIMNIK JAKOB mesar in gostilničar S DEV. MAR. V POLJU cljanaDaDaoaaoaoDaaoDD SREČNO NOVO LETO 1939 VSEM SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN ZNANCEM STAVBNA TVRDKA I. ERJAVEC J E 2 I C A Hkratu se priporočamo vsem onim. Id še nimajo lastnih domov, pa jih na-meiavajo graditi ìnLxrraxo ud h « n □□i □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ SREČNO IN VESELO NOVO LETO ŽELI VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM tvrdka ŠIMENC PAVEL vrtnarstvo SV. KRI2 Pokopališče Se priporoča za nadaljnjo naklonjenost Po n « ii h n ii ii innnnnnnnmjnnnrani___< □ □ □ □ a □ □ □ □ □ il 9 5 9 ooddudoloddodl _ „ .^.J.JÜUUJ«-« AJUULJULOJLIion u VESELO IN .SREČNO NOVO LETO □ želiva vsem žnahrem in prijateljem, g ter se priporočava zs obilen obisk v novo pričeti krčmi Franc In Iva Strniša D. M. V POLJU Pri postaj □ □ mi a luuuuagnnnnnnnio uaaoaoa anton novak gostilna in trgovina STEPANJA VAS DDDDDDDDDDDDDDDDOOÜODDOODDQCO opnnuijuio il LiumuLO w o a i ji h hjod Srečno in veselo novo leto želim vsem cenjenim damam modni SALON „MILA" ljudmila zupan Obenem se priporočam za nadaljnjo naklonjenost -LJUBLJANA STOŽICE 152 jgggminnnni «hiih» TrjuutuuüLOXQ- Mnogo sreče v novem letu želim vsem sedanjim ln bodočim igralcem srečk državne razredne loterije, kupljene pri DOBOVŠKU IVANU V POSLOVALNICI »JUTRA« S T O 2 I C E ■rJULLJLUULJUULE JLK Jtmr X ]( 1! If Ii T TIHI H II Uli H ILOJUUUUUUULt :^umuuuujnDDmutji^ ii b a hi FRANC PERSIN SEDLAR — AUTOLICANJE — TAPECIRAN JE ŠT. VID NAD LJUBLJANO jtxojüUL ii ii a x.a.a.tt i it a a a a a i a i 11 a h i b ilojuuuli jjui ilui : roxinnnna b ii ii iijijulojuli TTnDananaDDDmDDoaGixnxnnocn g Gradbeno podjetje Bat telino Vilibald pooblaščeni graditelj LJUBLJANA Rožna dolina želi svojim cenjenim naročnikom in znancem mnogo sreče in zadovoljstva v novem letu 1939 ! a □ n Srečno in veselo novo leto želim svojim cenjenim strankam in se priporočam še v nadalje FRANC FU J AN KROVSTVO ULHJUULH. B B J JUl I MJJJJUmUOUUUUlJ^^ jrrojaaaDacxiDDUuaaD^ VESELO NOVO LETO želi vsem strankam, prijateljem ln znancem GRADBENO IN TESARSKO PODJETJE ANTON MAVRIČ poobl. graditelj In soditi Izvedenec v Ljubljani Pisarna v lastni trlnadstropni hiši na Tyrševi cesti štev. 53 TELEFON 33-82 L Priporoča se tudi, v novem letu za naklonjenost ... . . ln mnogoštevilen obisk ^ Galjevica 9 LJUBLJANA Telefon 49-07 ji h 11ijljuhiiii itn i i.i.h i i.h1xi iii }ji bit lil n b fl*b 'l ■ i « 111WVM i iii ii, 111 h h i mil ih m h o i ilulu.i1,11 h'itmì »JUTRO«, K. I 35 V (Qe&titke l| s£asav)a Nedelja, J. 11939 ISrhovlJe mnnnaa « h » m n hjjlojloj. b b t ni k.J * n D □ gostilna g TRBOVLJE BEROER JOŽE lbmaaaüuuüuljürirojüi u 1111 bjuuul □□□□ur rr iLUJUucojuuuuuuuLBJUum □ □ Ci D □ Ll VLADRO CRNKOVIC dalmatinska vinarna, prvovrstna dalmatinska vina □ TRBOVLJE g myimniniiyi^iiMUfr SREČNO NOVO LETO! HAUCK JOŽE PODJETJE £iti}a iiiiiniiiiiiiimiiiiniirrr ROBAVS KAROLINA gostilna ln mesarija ŠMARTNO irr^iGnnDDUUUULiüuiJüüi C ANTONIJA ZUPAN T gostilna TRBOVLJE II Ma£erpe cb Savi m1111 u 11 n 11 u n j n n ii ijuuuuul KONCINA IVAN splošno krojaštvo Sklendrovc, pošta Zagorje iii h i i i i i i i i IT JUULOJUUULOJUÜ i i i i i i i m i i a ujULiuuuuuuuuuLO JANKO JEREB & DRUG ključavničarstvo TRBOVLJE IZaDaDDDnDDDnOEXnnDDDDDDDCXIOaO BOŽIČ ANTON STAVBENO IN TESARSKO PODJETJE iniiiinniiiiiiiiimiurm □ VOJKO ln JELA SRIBAR H restavracija na poŠti □ LITIJA _ □ _□ o ji.oju-h uuulh.tt ii I 11 I h II n II IUP il a i i 11 jlhjlu b i ojuii b..b hjuj KOŠIR STEFAN ln REZI mesar ln prekajevalec ZAGORJE OB SAVI Cj □ □ □ □ □ □ iLi FRANC SPORN kleparsko podjetje TRBOVLJE SKOBERNE ANTON u □ n krojaštvo za dame in gospode □ TRBOVLJE □ ...... MAČEK IVAN mesar — gostilničar ŠMARTNO pri LITIJI T H IUI I ULULILI Jl H.I I I IUI I il 11 POD ni ■ b ii b n h n » u « u w r o i ii 11 ü n tjnnnr^ MILKA In GOJKO VIDOVlC gostilna in splošno kovaštvo LITIJA iuuuLJLOTP. i n 1111 n 1111 n I en LJJL m I 11 11 I II I H IT H 11 I I 111ITTF □uli o.i.ojl.bjlbjulilojuu1j jlh 11,».ju i IVAN ln PAVLA DRNOVŠEK R rudn restavracija U TOPLICE H __□ jirmni amnnmmiiD üli ii 1111 m h b h ii ii luuuLmaaaaaaag FR. M. ROSINA parna pekarna — branjarija ZAGORJE OB SAVI ju 11 m iTToaDouuuuuca-Jtii i njuuä Oglašajte v »Jutra«! LO lUÜÜUÜULJLXJIJLrfll j'lLO ULIUI JLH IUÜ Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim oblskövÄOftHf slaščičarna ; RAKIB KADRI Zagorja objavi »mimo Svojim "cejgjg^rn^fijemalcem želi □ srečno, 19 xe§e\pjpqfo leto Skrlnjar §Maki -»-•sjgplnžso mizarstvo Zagorje — Toplice 11 h 11 ni n. h, ii ,ii rrrinrodulimlhjlojü lui « 111 ii n i ji jiimmjajoalajuuulpnng MÜLLER VIKTOR 1 trgovec ZAGORJE OB SAVI TT □ VINKO BAJCAR g trgovina z usnjem in .surovimi koža-O mi, sedlarstvo ln tapetništvo £ TOPLICE* * ob SAVI •xn.i.1 a 11 i.n 1 pnarrrrrrrmnanari JLIULH LHJL1Ul.mUUUUČDDaaODUUlJULIUI BAZELJ TINCA ln LOJZE § strojno pletilstvo S ZAGORJE OB SAVI Q R borlsek josip mesar ln gostilničar □ □ litija ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nnnnoöDa ^nnnm-n « t m juulojuuuuuuuuliljulilo □ □ □ □ □ Srečno in veselo novo leto želi in se P v nadalje priporoča frizerski salon □ PETRETIC TRBOVLJE □ irnnDODDaanuLU lunnnuuumuuuuLiLHJ □ Srečno novo leto želi JOŠKO VRANE8IC brivski — damski salon C TRBOVLJE □ □ □ □ □ □ □ Mlekarna Mlekarske zadruge Naklo M pri Kranju □ PODRUŽNICA TRBOVLJE □___n □□uuuuuaaaaoDDDaaDanncriaaaono ^UüüüLLiuncnnnnnnuLiii iljl.h n !□□□□□ ANTON MEDVEŠEK B krojaštvo in trgovina z manufakturo 'g TRBOVLJE VODE g □□ontxnaaaomDnaonoocxnaDDDDai gostilna pri »urški« litija juuuuuuuuuuuuljlul^ g K « h b B B b II i Ii luuumuuuauuuuLxm un-m m h uumuuuuaDDDmDnDni r □□□□□□□UUUULIUUUDU1 lUUUUUUULIUn, JAKOB KERLE C brivski — damski salon □ TRBOVLJE-VODE □ U □ □ □ □ □ □ □ □ Elektrotehnično podjetje, telefonski in radio- oddelek J. KLENOVŠEK 1 hjuuuliulo iiujl1i i i bjl01 11 iulpci □ □ FRANC KUNSTLER S parna žaga in mizarstvo litija pulilo! 11 ibi b i h bi iii i i ib i i b PÜ inimiinminmnimii itti SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM CENJENIM ODJEMALCEM JOSIP SENICA veletrgovina D O M 2 A L E MIRKO GR AD destilacija in trgovina z žganjem DRAGOMELJ —p.jPOMŽALE □ □ □ R TRBOVLJE □ D □ ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□coddu □ TRBOVLJE (Zadružna elektrarna) □□□C □ □ □ □ n KIMOVEC BLAŽ splošno čevljarstvo LITIJA C M. MARKIČ specialna trgovina vsakovrstnih čevljev C □ □ □ DRAGO KOVAČ □ □ □ □ S □ TI H )| II |l II II II IUUUULOJLOJUUUUULPJÜL tftadeče -Zidani mest □ jčrrmnnnnro^ □ DDDDDDDDDDDDDÜUUUÜLAJlJilOXlDDDg " - ....._...... - . □ SREČNO NOVO LETO «ELI □ FRANC LOŽAR □ gostilna, lesna trgovina in mlin □ __- IHAN PRI DOMŽALAH g UUUULOJUUUCODmDDUUUUUULiUUUU ^DODDmDDDCODaGOnnnc]DDDDS n i f . _ □□□□□□□□□ixöpDqm SREČNO NOVO LETO ZELI □ g g SEDOVNIK FRANC a □ □ splošno ključavničarstvo in v.- D □ orodničarštvo Ll LJ □ .« i» " ' DOMŽALE i jlh h j m » " "-»■» ' » ' mn mesar TRBOVLJE □ u □ r __□ ^□□□□□□□□uuuLOJütxoxojijmaDD □ TRBOVLJE □ _ _ _ □□uuuuuüaamuuLnoöDaDDDDaaaaa LOKE 381 g D ULUULJUULLIUUUULJUaDai.ll I H I B I H PC if-z:nacjDDnaaDDUüuuuüüuuDüüüüü'1 H K ER SIC ERNEST R mesarija B C TRBOVLJE Kurja vas N Li □ ^□□□□□□□□□□□□□mCXICODiXDCDDU igcxnnuuuuLuuuuuDDmDDomnDDQD g DOLANO JOŽE □ O avtopodjetje □ g TRBOVLJE H g uaLOjuuuDuuuLiuuuuDDDDnDaaaaDiS □ FRANC PIŽMOHT krojaštvo RADEČE PRI ZIDANEM MOSTU ìuuauuaaauuuuLB. imxu 111 u i umu 8 Srečno novo leto ieli svojim odjemalcem »UNIVERSALE« tovarna klobukov In slamnikov d. z o. z. 88 , ter se priporoia z» cenjena naročila n InmnoonuuLLiuuLO^ D o m 2 a 1 e = iifiiiiiiiiiiiinmiimiirn □ a ' S □ □ sTH^P- _ o m. u .. ■ .. mm i ...i ■■ h ■ n n m h nrmmff H SREČNO IN VESELO NOVO LETO □ ODuuuuuu^jDDuuuuuuuDDOJDDa ^ ^ VSEM SVOJIM ODJEMAL- g □ LAŽNIH FERDO S mehanično kdiarstvo □ RADEČE PRI ZIDANEM MOSTU n „ lDULiuLJLiLJLU.mi, n u n ll i m a 11BIII jddd inUULOJLPULO^JUUUUUULOJ PRIMOŽIČ FRANO fotograf RADEČE PRI ZIDANEM MOSTU □□DuuuuuuuiJL n nnmmm mi UÜÜÜLOJUÜLLOJLXJL H JÜLOJLO J Srečno novo leto želi cenj. gostom in 8plavarjem PAVLA ZUPANČIČ, gostilničarka RADEČE PRI ZIDANEM MOSTU •q ih h h U b h H M b b b i i 'M b i b t » b m » i mm m ih i i » h u u i ii i h ii h b h ii b m umni _ jj VSEM CENJ. GOSTOM IN ODJE- g □ 3 MALCEM ŽELIM SREČNO IN VE- n □ SELO NOVO LETO 1939 Obenem vam tudi nudim raznovrstno domače žganje in likerje. Pristni do- g □ j mačl malinovec, dobra štajerska ln □ □ 3 bizelska vina. V zalogi imam tudi ja- □ g =1 malca rum ter špirit iz tovarne »Uni- g □ on«, Ljubljana. Imam tudi zalogo Ra- □ □ denske vode. P g □ □ CEM ;IN PRIJATELJEM KURALT IVAN VALJČNI MLIN .if. i+MXLli:* DOMŽALE Janežič Valentin § mmcoxioc] gostilna ln trgovina z žganjem in vinom PSATA ST. 23 — p. DOMŽALE «n u innnnnnnnnnrif-B a h iR mDDEXimUÜÜUUÜÜLJULOJÜUÜÜÜlJJÜUU L Srečno novo leto želi Antonin SvagelJ ~> — splošno slikarstvo in pleskarstvo, G C dekorativni, sobni in črkoslikar [ g TRBOVLJE C Mrastnife ^jlojulojll juli i »i i o ULLI B »j FRANC OBLAK sedlar, tapetnik \ h h h u h H ■ Il i h b b b II M ""II' b h II » » b b II b II H II jI eoo I' ' L, "OJÜÜLILOJLOJLILAJJUDÜLJÜLJU -I*» ZVOČNI KINO »SOKOL« V HRASTNIKU Ö BENETEK FRANJO □ manufakturna in modna trgovina P HRASTNIK g ALOJZ STRAUS trgovina z mešanim blagom HRASTNIK MARICA KORUN strojno pletenje SV. PETER 30 ZIDANI MOST öüduuuuuulii jlh I iuuuuululkjli 11 H f ojüüluuuuuüuüüijjljüuui11 uiijuui Q Veselo novo leto želi cenj. gostom P g FRANC JUVANCIC □ hotel P ZIDANI MOST uuuuüüLiuüLOJLBjaDnnn OB.O-OJDD □ LUDOVIK MEDVED gostilni Č£ir Srečno novo leto Seli svojim cenj. odjemalcem in prijateljem Lojze Kane tvornica kvasa MENGEŠ ^□□□UUÜÜÜUUULDÜCXOJUIJ '11 flETFPD juliülojlojuüuuuuüüuuüluuuul^ □ SREČNO NOVO LETO! g NASTRAN in drag § d. t veletrgovina mlevsklh izdelkov ■ 'T'"' 2 u □ nn f. po^a" RÀDÓ^Ljé po&a JARS'E-ÖENGES O •i J & t* > Duuuuuuuuüüüüuüüüüuluuuüüuudj yorcmàka IrTTS 3H» : • v Sv. Petru 31 ZIDANI MOST uuulbjlojliululiulojuuuuul^ m f ■ ■ ■ hilimi nilu ■ ii « h ¥!□□□□ B ä Srečno in veselo novp leto Želi ^ JERNEJ GRAD IDÜLOJÜIJÜÜUUÜUULLLJÜÜLJ „H JUUL JLU XJ dLULIJ 11,11 H II I B H I H B JULP JLBXJLJLDL □ □ □ indij loco B B ANTON ZIMSEK in SLADKI S TONČEK K slaščičarna u HRASTNIK g omrrimno □ P □ P B _ .uaooaxojlojum'y 111 ujudobooi MOSER ALOJZ gostilničar ln mesar ZIDANI MOST vinska trgovina ln gostilna DRAGOMELJ — p. DOMŽALE □ □ CIRIL RAJŽELJ - :vmes8»i<-'!-J E S ENIC E LOJU I I n B B H a UUJLJUIXLBJÜÜULaXI nmnrinnnru u «il na ji j-.au a n innnnnnm , □□üULiJLuaaaDDanaaDOüUüuuLlüc □ BIRTlC g gostilna in mesarija 5DDDD0DnDöa0D0öD0ix3DamDDönaDö HRASTNIK □□uljlilim.jl, aji jt, i nortxo33qocxroa 2ANE HALLER GOSTILNA RADEČE PRI ZIDANEM MOSTU üuulojlpjuuuuuulb ,b ii h i b b b doxql R* L02AR trgovina z mešanim blagom DOMŽALE aruzoa z o« z* TRBOVLJE PAUL BAUERHEIM pi trgovina z mešanim blagom H HRASTNIK ^LBJJUöiJJLOJJLOXiüLUULinnnnf^ 3oxnx3LiULJLU.fTrinrTC,iiJ h n n h a h popp ............LIIBIIIIBIB BTTI BHBBBIIBIBIIIIBI I B B B BI B B'B H BJDOOCEEOäDDDnilECOXl BJULJLUÜÜUÜÜUUUUÜLJÜODaDD^^ Veselo in srečno novo leto želi J. ULČAR 4n DRUG splošno kovaštvo,. ključavničarstvo in vodovodne inštalacije i v : ii i-ri/ . sp, ooiyE [»JüiUyini I II B 11 ILOJLPJLP OJULIULPJLOJJUDCQ DRAGAN LISAO brivski in frizerski salon hrastnik TOMO MAJER kolodvorska restavracija zidani most ___UUUULJU_-_ I B I I I B I B II I I.PJLUUUULLOJUUDaDDDDm □cijuuuuuuuDaaDaaaoaDoaat^ ZAFTJ2E JOŽE RE S MAN veletrgovina in mlM ,cn .ut! n. U9onq o' .' 'NitWl B" r * «»« SeU oenjenlm odjemalcem In znancem novo leto! ju. i innuuuuuuuuuuuuL^^ ,:j[xoxpdci totoHfJ&te&jm'v i «Vf.^V4 ■•"•k.' - MALI SUPER Z VELIKIM GLASOM PHILIPS 21; • NAJMODERNEJŠI 8+1 CEVNI SUPERHE1 Z ORTODO KOT CEV ZA OSCILACIJO — t UGLAŠENIH KROGOV, KRATKI, NORMALNI IN DOLGI VALOVI, DOBITE ŽE ZA Din 17$.— mesečno Oglejte si äe danes ta aparat pri H. Suttner, Ljubljana ALEKSANDROVA C. 6 OGLED IN PREDVAJANJE BREZOBVEZNO — PROSPEKTI BREZPLAČNI ! TA VARSTVENA ZNAMKA NA STEKLENICI DA STE KUPILI ZA ČIŠČENJE VSEH KOVINASTIH PREDMETOV, OGLEDAL IN OKEN PRIZNANO NAJBOLJŠE SREDSTVO Sidol katero vsled kemičnih sestavin vse te predmete ČISTI, POLIRÀ, OHRANI) DESINFICIRA PAZITE NA VARSTVENO ZNAMKO! OGLAS Upravnika m. oddelka vojnotebničnega zavoda v čačku so potrebni takoj: strojnik In 16 elektroinehanikov Za detajlne pogoje se obrnite na opravo in. oddelka vojnoteh-ničnega zavoda v Cafku. R. br. 46356, 27. XIL 1938. g„ Kragujevac. Cauche — fotelje — m vse drugo priznano solidni delo dobav) SEVER - Marijin trg 2. Nit VEČ PLEŠAVOSTI - ME ZAHVALE Priznavam in se vam javno zahvaljujem, vaša voda »MO-RA_NA« mi je takoj ustavila izpadanje las in prhljaj je izginil. Prosim vas, pošljite mi še tri steklenice, da kuro popolno dokončam. ^MORANO« sem vsakomur priporočil. Subic Franc, Ljubljana, S. P. c. Koža na glavi mi je bila pokrita s trdim 1-šajem, ki me je srbel in se luščil, lasje so mi vsak dan bolj izpadali in postali povsem redki. V obupu sem povsod iskal zdravja in vse sem poskusil, toda vse zaman, da sem popolnoma izgubil vsako nado m voljo do življenja. Prijatelji so me napotili na vašo »MORANO«, ki jo uporabljam že nad dva meseca. V tem času je izginil lišaj, koža na glavi mi je povsem zdrava, lasje mi nič več ne izpadajo, a na mestih, ki so bili prej redki, mi že poraščajo mladi lasje. Prosim vas, pošljite ml še dve steklenici, da dovršim popolno kuro. Sprejmite iz srca mojo zahvalo in zagotavljam vam, da bom vsakomur priporočal vašo vodo »MORANO«. Vdani Babovič Božidar, Poenk. Beograd že nekoliko let je, da sem izgubil tretji del svojih las; vse sem poskusil, ali pomoči n sem našel Tedaj sem se odločil, da poskusim tudi vašo vodo »MORANO«, o kateri se toliko govori in se jo hvali, pa moram reči, po pravici, ker sem to sam poskusil, že po prvi steklenici mi je izg.nil lišaj, a druga steklenica mi je popolnoma ustavila izpadanje las; sedaj rabim tre>jo steklenico m že vidim mlade ta zdrave lase, ki so mi pokr.lì gola mesta. Prosim vas pošljite mi še dve steklenici, da dokončam popolno kuro. Sprejmite izraze moje hvaležnosti in za pr «tiuslugo bom vašo vodo »MORANO« priporočal vs-m svojlM prijateljem in znancem. Kleo-ičlč FerCo, Zagreb, Vlaška »MOR ANA* j« vredna vsake hvale Lasje so mi izpadali v kosmih, a koža je bila pokrita s prhljajem. Vse sem uporabila, pa nič ni pomagalo. »MORANA« ml je v kratkem času odpravila prhljaj in imam zdaj zopet bujne, zdrave lase; a za to se imam zahvaliti samo vaši »MORANI«, ki jo vsakomur priporočam. Jakšlč Bernarda, Sarajevo Nimam več prhljaja, lasje mi tudi več ne izpadajo, koža mi je zopet zdrava, a lasje bujni. Hvaležna vam Lemež Ste fica, Maribor Sprejmite izraz moje zahvale, ker vaša »MOR AN A« je čudodelna, ona m! je vrnila zopet življenjsko voljo. Nisem več plešast, temveč imam zdaj spet zdrave ln goste lase. »MORANO« priporočam vsakomur. Hvaležni vam Antoš Mita, Novi Sad, 2elj Z zahvalami nadaljujemo 8. Januarja. Cena veliki steklenici z omotom ln poštnino din 50. MORANA-SPLIT •m ecnonmo 1939, LCTO /m odjema/cemi ZAHVALJUJEMO JE SVOJIM ODJEMALCEM za zaupanje, ki so nam ga izkazali v leta 1938. V novem 1939* leta se bomo potrudili, da jih postrežemo Se bolje in ceneje nego doslej in da tudi nadalje ohranimo njihovo zaupanje. SVOJIM PRIJATELJEM za prisrčno izkazano moralno pomoč, ki nam je omogočila, da svoje delovanje čim bolj razvijemo in pospešimo v zadovoljstvo svoje in svojih odjemalcev. SVOJIM DOBAVITELJEM za pošteno in vestno sodelovanje, Id nam je pomoglo, da opremimo milijon svojih odjemalcev z dobjo in poceni obutvijo. SVOJIM SODELAVCEM za zvesto sodelovanje v velikem skupnem poslu glede obuvanja jugosloven-skega naroda in za požrtvovalno delo v službi našim odjemalcem. 2451—43682 TI dražestnl čeveljčki lz mehkega usnja, • toDlo Dod:oeo. nudijo otroškim nožlcam udobnost ln toploto. 2165—1674 Harmonični, udobni ln lahki plesni čevlji» Izdelani lz zlatih ln srebrnih Jermenčkov, b polvlsoko peto. 5839—64700 Elegantni ln lahki čevlji lz laka za odlično gospodo, izdelani specialno za ples PRINCESA Te tanke, a vendar trpežne svilene noga\ice bodo pop3)roma zadovoljile zahteve odlične dame. MAcEK DIN VODNE TEJZ1ÌB&5NE za vse razmere auf o m. regulatorje, zatvornice, opreme za žage in mline izdeluje in dobavlja G. F. SCHNEITE R ŠKOFJA M)HA TOVARNA STKOJK\ Prvovrstne refereoco. — Zmerne wne : Točno placai »Jutru« naročnino, vari!j svofcsm zavarovalnino! ßnsertra te r >&ru