Leto V. (XII.), štev. 281 Maribor, petek 11. decembra 1931 Urtdniitvo in uprava; Maribor, Aleksandrova cesta Oglui p« Urifu OgtaM •prejama tud! ogtaanl oddelek .Jutra- v Ljubljani, Prašernova ulic Telefon: Uradn. 2440 Uprav«2455 prsisTian v upravi ali po pošti 10 Din, doatavljan na dom pa 12 Din ooslanskih man Mostnina plačana v gel MartoorsM Din % €€ zha a 'a?un nede ie n | *ačun pri poitnam čak zav. v Ljubljani at, 11.400 . .J Prešernova ulica št. 4 Reševanje gospodarskih problemov Poslanci naše nove narodne skupščine so že pred pričetkom rednega parlamentarnega dela pokazali, da se v polni meri zavedajo svoje najvažnejše naloge: reševanja gospodarskih problemov. Na seji poslanskega kluba v sredo so bile v tem oziru izrečene mnoge zelo stvarne in tehtne besede, najtočneje pa je pokazal pot v bližnjo bodočnost brez dvoma naš slovenski rojak dr. Bogurml Vošnjak, ko je dejal, da naj bi bilo sp o-šno delo skupščine v prvi vrsti gospodarskega in šele potem političnega značaja. Volitve se dne .8. novembra niso izvedle na nekdanji kvarni strankarski pcdlagi, zato se tudi poslansko delo ne sme izčrpavati v sporu in boju za politične sofizme in obskurno demagogijo, kakor se je to delalo deset do gih in dragocenih let pred velikim zgodovinskim aktom-od-6. januarja 1929. Splošna gospodarska kriza, ki je zajela ves svet in še prav posebno Evropo, tudi naši državi ni prizanesla, a poleg teh splošnih težav imamo Jugoslovani še celo vrsto svojih lastnih, specifično naših. Med te spada prehrana pasivnih krajev, razdolžitev kmetov, ureditev davkov, ublažitev zakona o gozdovih, vprašanje žitnega monopola, pobijanje oderuštva, ureditev in omejitev uvoza itd. Vsi ti problemi niso popolnoma prehodnega značaja, kajti računati je treba s tem, da bo sedanje stanje trajalo vsaj še nekaj let. Zato je potrebno, da se vse javno in zasebno življenje prilagodi temu stanju. Poskrbeti za to je pa v prvi vrsti dolžnost naših narodnih poslancev kot sodelovalcev kraljevske vlade. Če hočemo najti' pot do cilja, moramo revidirati davčno zakonodajo, uravnovesiti državni proračun ter sorazmerno tudi proračune banovin in občin, zaščititi domače delo in njegove proizvode ter zmanjšati uvoz. Znano je namreč, da se pri nas uvaža v velikih količinah tudi tako industrijsko blago, ki se v zadostni množini izdeluje doma ali pa bi se vsaj lahko izdelovalo, če bi bile tovarne v polnem obratu. Poslanec Ivan Mohorič je na omenjeni seji povedal, da uvozimo vsako leto okoli 60.000 ton tujega kovanega železa, dočim se naši domači obrati, kakor n. pr. Železarne na Jesenicah, zaradi pomanjkanja odjemalcev in naročil zapirajo in odpuščajo delavce. Vse preveč uvažmo tudi luksuznega blaga, brez katerega bi prav lahko izhajali. Ali je n. pr. potrebno, da uvažamo iz Italije Sadje, povrtnino, nageljne itd.? Ali je notrebno, da uvažamo iz Avstrije in Nemčije luksuzno pohištvo, posodo, otroške igrače in razne druge predmete? Proti temu morata naša narodna skupščina in vlada najodločneje nastopiti. Vse, karkoli se lahko pri nas doma dobi, se mora pri nas nabaviti. Le na ta način bomo mogli dvigniti svojo lastno Produkcijo in zaposliti v svojih obratih vse naše ljudi, ki so danes brez zaslužka ali vsaj brez stalnega in primernega dela. Ce se bo pa povišalo Število delavcev, *e bo povišalo tudi število primerno za- VSI MANDATI RAZEN DVEH POTRJENI. - VOLITEV ODSEKOV V POSLANSKEM KLUBU. - MAŠE ZA ŽRTVE AVTOBUSNE NESREČE. BEOGRAD, 11. decembra. Verifikacijski odbor je po tridnevnem delu dovršil overovljenje poslanskih mandatov. Overovljeni in potrjeni so vsi, izvzemši dveh. Osporjen je mandat poslanca dr. Branka Djordjeviča iz volilnega okraja Ogulin, kjer bodo dne 27. t. m. v kraju Škare I naknadne volitve ter mandat poslanca Dimitrije Popoviča, ker navaja pri tožba proti overovitvi, da je bil na dan izvolitve še aktiven ljudsko-šolski učitelj, med tem ko zatrjuje Popovič sam, da je bii 8. novembra že upokojen. Verifikacijski odbor je zahteval tozadevno pojasnila od prosvetnega ministrstva in bo potem definitivno sklepalo o tem mandatu. Poročilo odbora bo že v najkrajšem času naEsnjeno. Verifikacijska debata se bo pričela dne 16. t. m. BEOGRAD, 11. decembra. Skupščinski poslanski klub je izvolil včeraj odseke, in sicer gospodarskega, finančnega, kulturnega in socialnopolitičnega. V prvega je bilo izvoljenih 35, v drugega, tretjega in četrtega pa po 25 poslancev. Za tajnika socialnopolitičnega odseka je bi. izvoljen poslanec Pavlič, za podpredsednika gospodarskega odseka pa poslanec Cerar, oba iz Dravske banovine. BEOGRAD, 11. decembra. Oba poslan ca duhovnika iz Dravske banovine, župnika Barle in Pavlič sta darovala danes v cerkvi sv. Petra in v farni cerkvi v Krunski ulici maši zadušnici za žrtve celj ske avtobusne nesreče. Obema mašama so prisostvovali vsi poslanci iz Dravske banovine. Borba med vlado in ooozl-cijo v Nemčiji BRUNING PRIPRAVLJEN RAZ PUSTITI-DRŽAVNI ZBOR. NACIONALISTI NAPOVEDUJEJO BORBO V PRUSKEM DEŽELNEM ZBORU. BERLIN, 11. decembra. Vlada zagotavlja, da bo zmogla vse težkoče, ki bodo, kakor se pričakuje, nastale v nemškem državnem zboru; v nekaterih krogih pa zatrjujejo, da bo vlada, če bo potrebno, parlament tudi razpustila. Glede na Gospodarsko stranko, ki je za včeraj sklicala zborovanje, ni vlada v nikakršnih skrbeh, ker nudijo nove zasilne odredbe hišnim in zemljiškim posestnikom celo neke posebne ugodnosti, katerih stranka prav gotovo ne bo hotela za- praviti. Brez Gospodarske stranke pa ni mogoča nobena opozicionalna večina proti Briiningu. BERLIN, 11. decembra. Opozicija je po razglasitvi zasi'nih odredb borbo proti Briiningovi vladi še poostrila. Že v prihodnjih dneh bodo nastali novi parlamen tarni spori, in sicer v pruskem deželnem zboru, ki se bo sestal dne 15. t. m. Nem-ško-nacionalna stranka bo predlagala vladi nezaupnico. DELAVSKI NEMIRI V ŠPANIJI. MADRID, 11. decembra. V Saragossi so bile včeraj velike delavske demonstracije. Demonstranti so se spopadli tudi s policijo in oddanih je bilo več strelo . Danes je bila proglašena splošna stavka. ANGLEŠKO-FRANCOSKI CARINSKI SPOR. PARIZ, 11. decembra. Po informacijah londonskega poročevalca Agence Havas, je angleško zunanje ministrstvo izročilo francoski vladi noto, v kateri ostro protestira proti uvedbi 50% carine na angleško blago. Angleška vlada zahteva preklic teh odredb, ker bo v nasprotnem s'učaju tudi sama posegla po enakem sredstvu napram uvozu iz Francije. Avtomobilska katastrofa v Pragi. PRAGA. 11. dec. Sinoči se je pripetila na najprometnejši ulici v Pragi strahovita prometna nesreča. Z bliskovito naglico je zavozil osebni avto v tramvaj. V hipu se je vžgal bencin in ogenj je zajel vozilo, v katerem sta iz gorela dv . častnika- Nesrečo je zakrivil šofer, ker je vozil do tračnicah cestne železnice. BEOGRAJSKA UNIVERZA ZAPRTA. BEOGRAD, 11. decembra. Rektorat beograjske univerze sporoča, da ostane zavod zaprt še do 20. t. m. JAPONSKA VLADA ODSTOPILA. rOKIO, 11. dec. Vlada je danes podala ostavko. Vzroki demisije so finančnega in gospodarskega značaja. Politika napram Kitajski sc ne bo spre menila. SILEN POŽAR V LE HAVRE-U. LE HAVRE, 11. dec. V tukajšnjih pristaniških skladiščih je davi izbruhnil požar, ki je uničil 80-000 vreč kave, kakava in drugega blaga. Škode je nad 5 milijonov frankov. ANGLEŠKA V! Ar>\ DOBILA ZAUPNICO. LONDON, 11. decembra. Angleška spo dnja zbornica je nezaupnico vladi, predloženo po poslancih laburistične frakcije, odklonila s 439 proti 44 glasovom. ^ Noblova nagrada za mir. OSLO, 11. dec. Včeraj je predsednik ocenjevalnega odbora, vseučiliščni profesor Stang izročil ob navzočnosti kralja in diplomatov Noblovo nagrado za mir Američanki Jani Addams in Nikolaju Batleru. , poslene inteligence, posebno strokovno naobražene, in rastle bodo ter se razvijale vse naše gospodarske panoge. Trgovska bilanca bo aktivna, davčna moč se bo okrepila in čez nekaj let bomo zopet lahko normalno dihali. Ker so naši narodni poslanci sami po- vedali, da se teh svojih dolžnosti zavedajo, smo trdno prepričani, da jih bodo tudi izpolnjevali, in tako bo nova narodna skupščina pomenila tudi v gospodarskem, ne le v političnem oziru, pričetek nove, lepše in srečnejše dobe naše mlade Jugoslavije. Iz poslanskega kluba Poslanski klub je imel včeraj dopoldne in popoldne sejo, na kateri se je razpravljalo o bodočem delu v Narodni skupščini. Vsi govorniki so se ba-vili največ z vprašanjem kmečkih dolgov in povdarjali potrebo, da se kmetom bremena čim bolj olajšajo. Tudi vprašanju nezaposlenosti delavcev, ki postaja čedalje večja, so govorniki posvetili veliko pozornost in predlagali, naj se za zboljšanje položaja delavstva takoj izdajo potrebni ukrepi, da industrijska podjetja ne bodo smela ustavljati obratov brez vednosti in predhodnega odobrenja vlade. Poslanski klub je sklenil tudi, da se osnujejo štirje odbori: gospodarski, finančni, socialno - politično - prosvetni. Na seji klubovega plenuma so sc nato izvršile volitve v te odbore. V gospodarski odbor je bil med drugimi izvo-ljen poslanec Krejči.__________________ Deset let lovskega dela V lovski sobi pri »Orlu« je snoči po1-družnica Maribor Slovenskega lovskega društva obhajala svojo desetletnico, katere so se udeležili v velikem številu lovci iz Maribora in okolice ter zastopniki oblasti in raznih društev. Navzoč je bil tudi predsednik SLD gosp. dr. Lovne n č i č, ..in predsednika ptujske in trboveljske podružnice. Družabni večer, ki je bi! zem obiskan, je otvoril zaslužni predsednik mariborske podružnice gosp. ravnatelj Bogdan P o g a č n i k, ki je vi slavnostni seji najprej pozdravil došle zastopnike in goste ter nato orisal desetletno delovanje društva. Ob koncu svojega govora je izrazil nado, da bo mariborska podružnica ob vsestranski podpori merodajnih faktorjev in celokupnega članstva, ki se vedno tesneje, v vedno večjem številu in z naraščajočo vnemo okiepa svoje mariborske matice, kos svojim velikim nalogam tudi v bodočnosti in mogla priboriti našemu lovstvu ono razvojno možnost, ki mu gre po njegovem narodno-gospodarskem in narod-no-kulturnem pomenu. Velike uspehe, ki jih je žela mariborska podružnica zlasti v zadnjih letih pod agilnim in lovsko-strokovnini predsednikovanjem. Bogdana Pogačnika, je orisal tajnik g. prof. S c h a u p. ki je podal poročilo o desetletnem delovanju društva. Svoje čestitke ob desetletnici mariborske podružnic SLD so nato izrekli številni zastopniki oblasti in društev. Posebno toplo je bil sprejet govor veiezasluž-nega predsednika g. dr. Lovrenčiča, ki je med drtfgim tudi izjavil, da se je na dati, da bo lovski zakon v najkrajšem času razglašen in da bo odgovarjal v glavnem željam naših lovcev. S tem trenutkom pa nastane za lovsko društvo dru ga važna naloga: treba je ljudstvu pokazati, da je lov večje vrednosti, negoli-se je doslej mislilo, in da bodo občine v bodoče tekmovale med seboj, katera ima boljši lov, ker je baš lov za občino izvor stalnih in dobrih dohodkov. , Sicer je potekel družabni večer zelo animirano. Filmska predstava našega u-spešnega filmskega operaterja in fotografa g. V1 a š i č a je žela splošno odobravanje in prinesla mnogo zabave. Gosp. Vlašič je predvajal v glavnem lastue filme, ki so se mu prav dobro posrečili. Mnogo smeha sta povzročila tudi humoristična govora gosp. prof. Co t i č a o postanku in delovanju društva ter gosp. arhitekta Je’eneca, ki je spregovoril v j imenu divjačine nekaj prav duhovitih in I dovtipnih. Stran 2. W»r!BorsM V P C -SStaJ FR VIK Jntra —ni V M a r i h o r u, dne 11 \'TI 1931. Žrtve avtobusne katastrofe pri Celju Pretresljiv je pogled na dvanajstero rakev, ki ležijo na lesenem mrtvaškem odru v mrtvašnici celjskega okoliškega pokopališča. Razburjenje in pa globoka žalost, vsega prebivalstva se tudi še danes ni polegla. Zdaj so znana že imena vseh smrtnih žrtev. To so naslednji: Ivan Krajnc, 70 letini zasebnik iz Žalca in njegova 651etna žena Ana Krajnc; Ivan Krefl, 601etni posestnik in krojaški mojster iz Braslovč; Frančiška Pri-stovšekova, 40letna posestnica iz Drešinje vasi pri Petrovčah; Filip P o-sedel, 60 letni upokojeni rudar iz Zabukovce in njegova nekaj let mlajša žena Brigita Posedel; Anton Svet, 401etni vinogradnik iz Brežic; Ana Strahov-n i k ova, 501etna mizarjeva žena iz Žalca, mati šestih otrok v starosti 1 do 17 let. Na mrtvaškem odru v kapeli celjske javne bolnice pa leže nesrečne štiri žrtve. ki so umrle po prevozu v bolnico: Anton Dobnik, 30 letni posestnikov sin in lesni trgovec iz Čepelj pri Vranskem; Marija Zupančeva, 36 letna gostilničarka in rudarjeva žena iz Migojnic pri Grižali, ki zapušča tri sirote v starosti 1, 3 in 6 lpt; Otilija Dobelšek, 33 letna tovarniška delavka iz Št. Pavla pri Preboldu, po rodu Čehinja in mati dveh otrok, 2 letnega Valterja in 11 letnega Rudolfa. Na posebnem odru poleg omenjene trojice leži med številnimi venci in cvetjem 40 letni tajnik Kmetske posojilnice v Celiu Ivan Krajnc, znani narodni delavec in pCaninec. Zapušča vdo- vo in 17 letnega sina gimnazijca. Njegova vdova o smrti soproga še ni bila obveščena, ker se nahaja v ljubljanskem Leonišču po srečno uspeli operaciji in bi jo grozna resnica o tragični usodi soproga mogla potreti do smrti. V celjski bolnišnici pa leži sedem težko ranjenih. Učiteljica, 24letna Matilda Potočnikova, iz Griž, leži še vedno nezavestna. Helena Fonda, 581etna posestnikova žena iz St. Ruperta pri Gomil-skem, ima hude poškodbe na nogah, rokah in na glavi. Posestnica, 331etna Marija Janežičeva iz Prekope pri Vranskem je hudo poškodovana na levem licu. Trgovec, Andrej Šepec, star 52 let, iz Dolge Pušče pri Zagrebu toži o neznosnih notranjih poškodbah. Posestniški sin. Anton Oblak iz Vrbnja pri Žalcu ima pretresene možgane. France Lešar, 63 letni posestnik iz Ruš pri Petrovčah trna na glavi ve'iko rano in občutne notranje poškodbe. Šofer, Franc Bučar, ki je vozil usodni avtobus, pa je že izven nevarnosti. Trebušne poškodbe niso bile tako hude. Lažje ranjeni pa so bili: služkinja Marija Tomšetova iz St. Pavla in Vinko Aristovski, krojač iz Arje vasi pri Petrovčah. Nepoškodovan, od vseh 24 oseb, ki so se vozile s smrtnim avtobusom, ni ostal nihče. Nekatere žrtve bodo prepeljali na njihove domove, druge pa bodo jutri dopoldne položili v skupen grob na celjskem pokopališču. Mariborski in dneoni drobit Tisti tuleči pes (in ka] bi lahko bila senzacija.) Rahlo trkanje, za steklenimi vrati se giblje senca, senčica. Urednik odpre: majčkena, drobcena dama je. V nekoliko staromodnem črnem plaščku in nekoliko staromodnem klobučku, izpod katerega mežika še vedno koketno srebra kodrček. Trgovski in privatni nameščenci Srčkan kniks z očarljivim nasmeškom, in Herr Redacteur mogen vielmals ent-schuldigen... die unliebsame Storung... in da ne zna dobro slovensko. Die schone slovenische Sprache. Prejšnje čase, hier in Marburg, saj veste... Ah, da, to so bili časi! zavzdihne urednik in ponudi stol. — S čim morem po-shižiti dami? Dama se ljubko smehlja v urednika. Z njene obleke dehti sladkoben vonj, ki vzbudi v uredniku hipen spomin na de-tinstvo. LavendeH pravi dama, opazovaje ured nikov vohljajoči nos. Da. Po naše: sivke, potrdi urednik. Jako simpatično zelišče. Moja stara teta, pardon, moja mlada sestrična ga je imela vedno po vseli omarah... A s čim Vam morem poslužiti, milostiva, gn&dige Frau, madame... 1 Gospodična! dahne ona s sramežljivim nasmeškom. In se nekam plaho ozira po prijaznem lokalu redakcije »Večernika«. Tako mračno imate tukaj, so diister... pravi in gleda urednika s sočutjem. Kakor v mrtvašnici, Totenkammer... zamrmra urednik z votlim glasom, nato pa se zasmeja: Za veder časopis }e to potrebno, gospodična! Cnnii plašček zadrgeta kakor od groze, temne, še vedno tople oči se zapro. Molk. Slednjič se dama zbere In razodene svojo željo. Zavoljo tistega psa je prišla, vom Hausherrn. Vse noči tuli. Pes namreč, n« gospodar. Ni mogoče spati. Če bi gospod redaktžr bil tako liebenswtir-dig in v cenjeni list dal notico... Z veseljem. Ali pa je njega, gospodarja, že kdaj opomnila? Si ne upa. Bi zameril. In ji morda celo odpovedal stanovanje. Ha, takšen človek je to? se ogorčuje urednik. No, temu bomo pa že navili uro! — Pa kaj pravijo sosedje? Ah, tam okoli stanujejo, sami delavci, tl so trudni in spijo kakor medvedje. Ta uboga žival! nadaljuje dobra dama. Gotovo tuli nur darum, ker je zmeraj priklenjena. Seveda! pritrjuje urednik. Vsi prikle-njenci tulijo. Jaz tudi tulim včasi... Dama (ginjena): Sie Armer!... Morda je pa ubogi pes tudi žejen. Seveda je žejen. Vode mu treba. Ampak jaz sem nekoč pred takega psa, ki mi ni dal spati, postavil vedro vina, pripoveduje urednik. Veste, to je bilo v kraju, kjer imajo veliko vina, a malo vode. Povem Vam, gospodična, pes je spal tri noči ko zaklan. Imel sem blažen mir. Kar vina mu ponoči nalijte v skledo, gospodična. Saj vino je v Mariboru poceni. Edino, kar je tu poceni. Menda zato, ker ga jaz ne pijem. A pravijo, da bi bilo lahko še cenejše. Miklavžev veter Dama se smehlja. AIso, Vi boste res napisali tisto notico, Herr Redacteur? Kako galant od Vas! Aber meinen Namen, prosim, ne ... Brez skrbi, gospodična. Stroga uredniška tajnost! S preobilnimi prisrčnimi zahvalami se poslovi črni plašček. Ampak je naš urednik raztresen človek in je damo pozabil vprašati za adre-so tistega psa oziroma njegovega gospodarja. Ampak nekje na desnem ali levem bregu Drave mora biti tisti nesrečni pes, ki tuli vse noči in ne da spati ljudem. In zato apeliramo na dotičnega hišnega gospodarja — spričo vsestranskih pritožb soseske! — naj poskrbi, da pes ne bo več tulil. Pomisli naj: prvič, da mi sam s svojim psom na svetu, in drugič, da je to kaljenje nočnega miru. In da utegne eventualno (eventualno!) imeti sitnosti s policijo. Najpametneje naredi, če izpusti psa z verige, na zlato svobodo. (Živela svoboda!) Pa da namesto psa dene na verigo samega sebe. Potem bo, če tako rad posluša tulenje, lahko tulil on. Bo vsaj senzacija. Saj teh nam je v Mariboru itak treba! Dolgčas je, in povrh še kriza. K)e je Gosposvetska ulica? Marsikdo išče in sprašuje, kje je Gosposvetska ulica v Mariboru. Niti vsi prebivalci, ki na njej stanujejo, ne vedo, da so že pred dobrim pol letom prekrstili mestni očetje Samostansko ulico v Gosposvetsko. In če je temu že tako, čemu ne preskrbi gradbeni urad tudi na Gosposvetski uličnih tablic? Poziv strokovnim organizacijam. Danes, dne 11. tm. se sestanejo ob 20. uri v dvorani Nabavljalne zadruge državnih nameščencev. Rotovški trg, vsi zastopniki združenih strokovnih organizacij v Mariboru. Na programu so priprave za javni shod, ki se vrši v ponde-Ijek, dne 14. decembra ob 19. uri v dvorani pivovarne »Union«. Udeležba vseh delegatov organizacij je obvezna in se posebnih vabil ne bo razposlalo. — Akcijski odbor za pobijanje draginje. Ljudska univerza v Mariboru. Zal se mora iz nepredvidenih razlogov spremeniti tema današnjega predavanja prof. dr. Halma. Namesto »Sedanje Rusije« bo predaval: »Od belega o-beliska v Uralu čez divji Turkestan in Sibirijo do Tihega oceana«. S pomočjo mnogobrojnih projekcijskih slik nas popelje po vsej ogromni Sibiriji in nas seznani z življenjem tamkajšnjih mnogih človeških p'emen. Pravkar je imel to predavanje v Celju, kjer je vzbudilo veliko zanimanje. Opozarjamo, da je tema današnjega predavanja popolnoma drugačen od onega, ki ga je obravnaval pred dvema letoma pod naslovom »Pregnan v Sibirijo«. — Prihodnji petek bo spominski večer Goethejeve stoletnice smrti. Predava univer, profesor dr. Kelemina o vplivu Goetheja na jugoslovansko književnost. Koncert »Svobode«. Po večletnem presledku je pevski odsek »Svoboda« zopet započel s koncertnimi prireditvami. Tak koncert se vrši v soboto, dne 12. decembra ob 20. uri v veliki kazinski dvorani. Kakor posnemamo po sporedu, nastopi društveni mešani, moški in ženski zbor. Dirigent zbora g. A. Faganeli zapoje nekaj bariton-so-lospevov; (pri glasovirju g. D. Cvetko). Spored vsebuje 18 narodnih in umetnih pesmi in bo po svoji pestrosti nudil po-Siušalcem prijeten kulturni večer. Z ozirom na izredno nizko vstopnino bo prireditev gotovo deležna lepega obiska. Ljudsko gibanje. V preteklem mesecu je bilo v Maribo-’ ru 75 rojstev, 48 smrtnih slučajev *n 35 porok. Po posameznih župnijah: v stolnici 42 rojstev, 9 smrtnih slučajev in pet porok; v frančiškanski župniji 7 rojstev, 3 smrtni slučaji in 10 porok; pri Magdaleni pa 24 rojstev, 35 smrtnih slučajev in 19 porok. ' otrdila o dobavni sposobnosti za dr« žavne licitacije. Tvrdke, ki se udeležujejo ofertalnih licitacij za državne in samoupravne dobave, se opozarjajo na to, da je po razpisu D. br. 195.ICO oddelka za državno računovodstvo in proračun v Beogradu z dne 16. novembra 1929 sicer dovoljeno, izdajati pristojnim zbornicam potrdila z v..javnostjo za dobo treh mesecev, da pa ministrstvo vojske in mornarice zahteva, da se predloži na licitacijah, vršečih se pri vojaških oblasteh, tako potrdilo o dobavni sposobnosti, iz katerega mora biti med drugim razvidno, da se tvrdka bavi stalno s posli, ki so pred-i. licitacije in to baš tistih predmetov, ki so v konkretnem primeru predmet licitacije, t. j. da mora biti navedeno v potrdilu dotično b ago, ki ga želi ofertant ponuditi na dotični licitaciji po kakovosti in '-oličinah. Iz tega sledi, da se permanentna potrdila z veljavnostjo za dobo 3 mesecev pri vojaških upravah ne pr^^vaio. Union kino V soboto velika svečana premljera najvese-lejše vojaške operete LiubavnS regiment Gustav Frohlich, Dolly Haas, Tibor v. Halmay Sijajna opereta iz šolskih dni bodočih generalov. — Najmodernejši šlagerji! Sneg je pobelil v zadnjih jutranjih urah Maribor in napravil šolski mladeži maio veselje. Dan ie lep, a precej hladen. Ribji trg. Na današnjem ribjem trgu so prodajali sardine po 16 Din, orade, sipe in kabljive po 22 Din kg. Krapov je bilo 80 kil in so jih prodajali po 6—8 Din. Narodni dom 12. XII. Beraška garda. Zadnje čase se je beračenje, posebno ob petkih, zelo razpas'o. Številni mestni pa tudi okoliški berači pritiskajo kljuke drug za drugim. Med njimi pa je mnogo postopačev in lenuhov, ki nočejo prijeti za nobeno delo. Zato je danes predpoldne polovila policija skoro vse te berače, da razčisti njihove vrste. Devet dela-mrznežev bodo izročili sodišču, ker je z novim zakonom prosjačenje prepovedano. Nekateri izmed beračev so res u-smiljenja vredni, dosti pa je še krepkih in mlajših, ki bi si lahko na drug način služili kruh. Obupana žena. Vse okolje je na mlado ženo, Klaro P. tako žalostno vplivalo, da je skleni.a napraviti vsemu konec. Snoči je vzela moževo britev in si prerezala žile v zapetju levice. Obležala je na pločniku pred stolno cerkvijo. Očividno je imela namen, da pred samovoljno smrtjo še pomoli k Bogu. Z rešilnim avtom je bila prepeljana v bolnišnico, kjer so ji zdravniki rešili življenje. Revmatizem Jo huda bolezen. To je bridko občutil 221etni posestniški sin, Ivan Rak iz Vrtič pri Svečini. Da bi sc rešil hudega trganja, so mu domači pripravili vročo kopel iz zelišč v .ese-nem škafu. Pri tem pa se je prevrnil škaf in ga je krop hudo poparil. Moral je v bolnišnico, kjer mu bodo poleg opeklin morda ozdravili t^ui revmatizem. mariborsko gledališče Petek, 11. decembra. Zaprto. Sobota, 12. decembra ob 20. uri »Ptičar« ab. B. Nedelja, 13. decembra ob 15. uri »Zemlja smehljaja«. — Ob 20. uri »Ženitev«. Premijera. Na nedeljsko popoldansko predstavo krasne operete »Zemlja smehljaja« opozarjamo zlasti občinstvo, ki sicer med tednom ne more v gledališče. Velika kavarna — Restavracija Dan* cing — dnevno koncert kabaret. Kožni sejem v Ljubljani. »Divja koža«, prodajna organizacija Lovske zadruge v Ljubljani, pr.redi dne 25. januarja 1932 običajni sejem Sv. Neže za kožuhovino vseh vrst v prostorih velesejma v Ljubljani. »Divia koža« kot lovsko-prodajna organizacija izkazuje za lovstvo naše države vsako teto važen uspeh in deluje edinole v dobrobit lovstva. Zato bo tudi to pot storila vse. da bo mogoče za pravično ceno vnovčiti letošnji lovski pridelek. Seveda pa je u-speh »Divje kože« močno odvisen od lovcev samih. Cim več blaga bo na razpolago in čim boljša bo povprečna kakovost kož, tem lepši bo uspeh dražbe. Zato se ok'eralte »Divje kože« vsi in pošljite vse'pridobljene kože le njej. V današnjih težkih časih ne opravi v takih poslih posameznik ničesar, samo v slogi in medsebojni podpori je moč in zagotovilo čim boljšega gmotnega uspeha. Kože se sprejemajo že sedaj in do vključno 21. januarja 1932. Kdor potrebuje katerihkoli pojasnil, naj se obrne na naslov: »Divja koža«, Ljubljana-velesejem. Na ta nasi'ov naj se pošiljajo tudi kože, čimprej — tembolje. Svira: White Star Jazz Iz Poljčan Kamenjan brzovlak. Te dni je bil izvršen na brzovlak, ki vozi ob 14.50 proti Poljčanam, blizu predora na km 312 nenavaden napad. Neka ženska je metala vanj iz bogzna kakšnega vzroka kamenje in pri tem razbila več šip. Potniki so se naravno prestrašili in se pomirili šele na prihodnji postaji, ko so doznali, kaj je Mo. Sprevodnik je stvar takoj javil v prometnem uradu. Natakar jedilnega voza, ki je v tistem času slučajno gledal skozi okno, je izpovedal, da je bila ženska, ki je metala kamenje, mlada in visoke, sloke postave. Šipe so bile razbite na dveh italijanskih in enem češkem vagonu. Orožništvo iz Loč pridno poizveduje za storilko, ki zasluži eksemp'arično kazen. Ukradene sani. Ko je zadnjič pri nas zapadel prvi sneg-so gospodarji prlče'i pripravljati tudi že sani za primer potrebe. S tem namenom je iz poletnega spanja privlekel na Plan svoje sani tudi neki gospodar v Poljč3' nah. Čez noč pa so mu neznano kam jz' ginile. Kdo jih je izmaknil, to je z