Zavtošolo NAŠ ČASOPIS 1H najhitreje do cilja! ****** IZHAJA ZA OBČINE VRHNIKA, BOROVNICA, HORJUL, DOBROVA-POLHOV GRADEC in BREZOVICA Leto XXVI, št. 254 Junij 1999 Prireditve ob občinskem* prazniku V nedeljo, 9. maja, je bila slavnostna seja Občinskega sveta Vrhnika ob prazniku Občine Vrhnika. Slavnostni nagovor je pripravil župan Vrhnike Vinko Tomšič, ki je podelil tudi občinska priznanja dobitnikom Cankarjevih plaket, Petkovškovih priznanj in priznanj za področje vzgoje in izobraževanja. Na sliki so vsi dobitniki, ki so v nedeljo prejeli priznanja. V prvi vrsti: Tomaž Grom (Cankarjeva plaketa), Marjan Košir (Petkovškovo priznanje), Tone Jurjcveič - Oktet Raskovec (Petkovškovo priznanje), Jana Vilfan in učiteljice v tretji vrsti - Oddelek šole s prilagojenim programom in Oddelek vzgoje in izobraževanja Podlipa (Cankarjevo priznanje) ter v drugi vrsti Zmago Solina (priznanje za vzgojo in izobraževanje). Več o slavnostni seji na drugi strani ter o drugih prireditvah na kulturnih straneh. S.S. Novo od 23. maja! Novi bančni avtomat Na ogled TMS z avtobusom Ljubljanskega potniškega prometa Posebni avtobus bo vozil vsako nedeljo ob 10.50 in 13:50 z avtobusne postaje na Vrhniki. Vrnitev iz.Bislre na Vrhniko bo ob 14.10 in 18.10. Avtobus bo imel povezavo z rednimi linijami na relaciji Ljubljana - Vrhnika -Ljubljana (odhodi iz Ljubljane ob 10.10 in 13.10, odhodi z Vrhnike ob 14.30 in 18.30). Muzej je odprl: od torka do petka od S.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 17.00, ob nedeljah in praznikih od 10.00 do 18.00. Ob ponedeljkih je muzej zaprt. Dodatne informacije dobite po telefonu 754 422. Vljudno vabljeni! Vrhničani vrnite se k lipi samostojnosti v četrtek, 24. junija, ob 21. uri. Veterani vojne za samostojno Slovenijo ob koncu tisočletja potrjujemo pravilnost naših skupnih odločitev leta 1991 in vas na predvečer praznika vljudno vabimo na zdravico s programom za dušo in srce. Predsedstvo OZVVS Vrhnika Borovnica Polhov Gradec - Ob prazniku krajevne skupnosti je bila v dopoldanskem dnevu programa slavnostna otvoritev bančnega avtomata Nove LB. Po besedah predsednika KS Bogdana Cankarja »se v Polhovem Gradcu ponovno začne praznovati krajevni praznik na kulturnem nivoju. Ker pa je to čas sodobnih pridobitev, je prav, da jim krajevna skupnost odpre vrata«. Obenem pa je prosil zbrane krajane, da z avtomatom delajo spoštljivo in naj ne bo tarča vandalizma. Na otvoritvi avtomata je bil povabljen tudi predstavnik banke, gospod Martinuč. Tako on kot banka so mnenja, »da v tako majhnih krajih bančni avtomati zanje niso rentabilni, je pa to pozitivna poteza banke, ko naredi korak naprej do svojih strank.« V svojem govoru se je banki zahvalil tudi župan Janez Oven. »Nova LB je bila edina banka, ki je znala prisluhniti tudi najmanjšim, kar tako veliko podjetje, kot je NLB naredi še večje.« Obenem pa je želja župana, da bi bil avtomat vedno na razpolago vsem krajanom, in da bi Polhov Gradec pridobil na gospodarskem območju kakšno novo delovno mesto. Kulturni program so popestrili fantje iz ansambla Pograjski polhi in mešani pevski zbor Pograjski Slavčki. Vesna Levičnik I i K. i Vrhnika Na ogledu pet županov Z novimi programi in tehnologijo v boljše čase Vrhnika je praznovala Humanitarni shod "Moč humanosti" strani 2 do 8 Dobrova - Polhov Gradec Sprehod po grajskem vrtu Ko zašije dobrota Borovnica Kar ostane, gre še največ za ceste Dan borovnic bo 24. julija Horjul Statut občine Brezovica CAP program na osnovni šoli Preserje Kup,kiga nikoli ne zmanjka O čistilnih akcijah v različnih krajih vseh petih občin, kamor vsak mesec zahaja Naš časopis, smo pisali in podrobno opisali veliko delovno vnemo vseh čisti/cev, ki so nam o tem pisali. Orisali smo tudi nekaj temnih plati našega vsakdanjega ravnanja, ki se kaže v tem, da nekateri smelijo, drugi pa za njimi pospravljajo, kar kaže na odnos do okolja, ki ni tak, da bi se lahko že čisto prištevali k civiliziranim družbam. No, tudi v družbah, kijih imamo mi za civilizirane in o sebi tako sodijo, ne gre gladko: ker nekaterim vse rotenje in prošnje nič ne pomenijo, urejene države opravijo s takimi, ki puščajo svojo dlako vsenaokrog tako, da jih ostro odkrivajo in še bolj ostro s svojimi zakoni preganjajo. V naših krajih imamo posebej zapisana dva primera, enega v borovniški in enega v horjulski občini. Prvi primer kaže, da kup, kije zrasel, mika še vse druge, če ga nihče dolgo ne odpelje. Drugi primer kaže, da tudi dobronamerna pobuda včasih zgreši namen. Gre za veliko akcijo borovniških lovcev, ki so se letos potrudili in iz gozdov res navlekli vso kramo, kije tam dolgo ležala, nekateri celo pravijo, da več kot desetletje. To so kazale školjke avtomobilov, ki so morlai biti zavrženi že nekje pred petnajstimi leti. Nekateri še pomnijo, kdo seje vozil z enim od tisith avtomobilov. Lovci so vse lepo na vozili na kup ob železniškem nasipu, kije speljan mirno Dražice in so pričakovali, da bo tisti kup nekdo odpeljal. Potem je začelo deževati, in ni bilo nikogar, nakar je bila druga nedelja, in spet ni bilo nikogar, nakar se v ponedeljek pred državnim praznikom na komunali ni delalo in spet ni bilo nikogar, ki bi kup odpeljal, nato je bil še državni praznik, ko ni nihče vozil, dan po prazniku pa so vozili: ne le tistega, kar so navozi/i skupaj lovci, temveč je kup kljub dežju in praznikom naraščal in ga je bilo za tri kupe prvotnega. Najbrž so bili na delu škratje, ki čuvajo Sneguljčico. Tisti kup so potem odvažali z velikimi tovornjaki od devetih zjutraj do devetih zvečer. V primeru horjulske občine gre za črno odlagališče na l.ipalci. ki ga uradno ni, pa vseeno je, ampak ga ne sme biti. Vaški odbor je dobronamerno sklenil, da se lahko na nekem kosu zemlji' zbirajo kosovni odpadki in jih bo potem ljubljansko komunalno podjetje, ki dvakrat na leto to odvaža, tam naložilo in jih odpeljalo tja, kamor sodijo. Da ne bi bilo nesnage in napote pri hiši, ampak bi bila lepo zbrana skupaj. Prvi trije stari štedilniki, ki so tam čakali rečni počitek, so bili res lepo razvrščeni kot vojaki v postroju. Ampak z odlagališči je tako kot s tem, ko se razve, da nekje točijo dobro vino: vsi hodijo tja. Oh tiste tri štedilnike so začeli iz bližnje, še bolj pa iz daljne okolice dovažati vse mogoče, nekdo je odpadno robo pripeljal celo s tovornjakom. Zgodila se je komunalna katastrofa neobvladljivih razsežnosti. Občina je ukrepala, stvar pospravila, vendar se zmeraj najde še kdo, kije slišal, daje tja mogoče še kaj pripeljati in odložiti. In pride ter odloži, če ga nihče ne vidi. Na horjulski občini so zemljišče označili, in če jim bo sreča mila, se utegne zgoditi, da tam ne bo smetišča. Printerje poučen zato, ker je šlo za vnemo krajevnih dejavnikov, ki ni bila dobro premišljena. Še zlasti zato, ker ni predvidela posledic. Pri taki okoljski osveščenosti v tej številki pišemo, kaj ponujajo na vrhniški komunali, ki že nekaj let prebira različne odpadke in jih skoraj v celoti vrača industriji, izdelujejo iz njih kompost in še druge koristne reči. Pri tem pravijo, da imajo vsak dan dolgo odprto in če kdo kaj pripelje tja, to tudi sprejmejo. Marsikje na svetu, kjer o tem marsikaj vedo, in naši strokovnjaki najbrž ne vedo manj, je zbiranje odpadkov posel, govorijo celo, da se s tem zelo dobro zasluži, toda pri nas tega niso še vsi vzeli. Saj je demokracija: ampak po svetuje tudi v demokraciji tako, da se osel sicer lahko povsod valja, toda za sabo pospravi svojo dlako. To pa zato, ker tako naredi tudi naslednji osel, ki se valja za njim. S smetmi pa je tako ali tako kot s listini jogurtom iz reklame: to je kup, ki ga nikoli ne zmanjka. TONE JANEZI C strani 9 do M strani 12 do 14 strani 37 do 44 V Borovnici skrbijo za promocijo strani 22 do 26 Naslednja številka izide 28. junija. Gradivo zbiramo do 18. junija. V maju je skupina Šota, ki deluje v okviru Kulturnega društva Borovnica, pripravila prvič v tej zasedbi Veseli večer, prireditev, ki se bo najbrž ponovilafnu sliki). To kaže na nov zagon kulturnega delovanja. Za poleti pa se pruv tako v Borovnici napoveduje že drugi dan ameriških borovnic, letos nekoliko širše zastavljen od lani, ki ho najbrž postal tradicionalen, bil pa naj hi vsako leto soboto pred nedeljo, ko se obhaju zunanja slovesnost praznovanja župnijske zavetnice sv. Marjete. Pred tem se bodo zvrstile druge tradicionalne prireditve, med njimi tudi že tradicionalno kresovanje, ki ga pripravljajo čebelarji, pomembna pa bo tudi slovesnost oh dnevu državnosti 25. juniju: tedaj bodo dr. Jožetu Petrovčiču kot prvemu izročili listino častnega občana Borovnice. Ker je to prireditveno vnemo težko vso zajeti v IVaš časopis, ki izhaja mesečno, sledite objavam na plakatih. nagovor župana Vinka Tomšiča Stoletje nas ločuje od Cankarjevih časov, časov, ki ob vsakokratnem prebiranju njegovih del ponovno ožive. Toda ali nam res pridejo do živega. Povečini se je takrat ljudem revščina zapisala z veliko začetnico. Otroci s Klanca so si veliki svet predstavljali s kosom kruha v rokah. Zgodaj so morali spoznati trdo garanje za vsak kos. Edina želja jim je bila, da čim prej pobegnejo od tod ter s tem zbrišejo pečat z veliko Klanca. Kako daleč, do kje, kako dolgo, se izplača ubežati pred temi spomini. Ivanu se to vse življenje ni posrečilo. V Krpanovi kobili je zapisal: "Iz veh tistih žalostnih zgodb, ki sem jih pripovedoval ljudem, gleda moj obraz." Redko komu je danes všeč Cankarjev opus, preveč osebne žalosti je izraženo v njem. V Podobah iz sanj pravi: "Res je najbrž, da bi mi tekla beseda glajše in veselejše, če bi - če bi bilo vsaj malo sonca; ter nadaljuje: "Kadar pa je semenj pri kraju in se barantači, mešetarji in tatovi zaklenejo vsaki v svojo bajto, v tisto pravo, ki je sto klal t ii pod semanjo zemljo, takrat-jih ni več; En sam človek je; in ta človek je visok v svojim mislih,... Dolgotrajne sanje so nas z veliko mero v narodovo bit prebudile v jasno jutro. S svojo majhnostjo stopamo v nov dan z velikimi, močnejšimi in zvitejšimi sosedi Evrope. Z dvema milijona duš v enem narodu smo tako-rekoč velika družina. Ne bodo nas branile meje, ki so kot ograde okoli staje.'Ohranjale nas bodo le v temelj zložene preproste etične in narodove kulturne vrednote. Pri nadaljevanju tega pisanja začnejo misli preskakovati druga drugo. Nobena ni tako dozorela, da bi lahko obstala na papirju. Odplavajo in izginjajo kot valovi v daljavi. Jutrišnje bodo že nove in sveže. Končno si pa želim modrejših misli. Kje te vznikajo? Bo imela genetika še veliko opraviti? Za sedaj vejja le, da Cankarjevega duha ne bo lahko preseči. In ga ni potrebno! Za strah pred revščino, ne tisto rojeno na Klancu, ampak za tisto, ki jo slutimo v sebi, nas mora skrbeti. Dandanes odkrivamo nove sorte revščine. Ta oblika obvladuje in obkroža svet, ker se ji podrejamo. Kljub različnosti nas pelje pot v isto smer. Vsak izmed nas naj si naloži tako breme na rame, ki ga zmore, nikar naj ga med potjo ne obeša bližnjemu na pleča. Ta skoraj dvatisočletna biblijska misel je še vedno veljavna. V različne namene uporabljamo ime Ivana Cankarja. Prav je tako! Zato smo se dolžni vedno znova vprašati, kolikokrat smo ga do sedaj že razvrednotili? WM\HW Vabimo vas na celovečerni koncert OKTETA RASKOVEC v petek, 4.6.1999, ob 20.30 uri v večnamenskem prostoru osnovne šole Ivana Cankarja na Vrhniki. 10. MAJ - PRAZNIK OBČINE VRHNIKA Na slavnostni seji podelili občinska priznanja Slavnostne seje ob občinskem prazniku so se udeležili skoraj vsi svetniki, dva župana sosednjih občin in drugi gostje. Gabrijela Brelih (rojena 10.3.1942) - predlagatelj: Janez Sodja, ravnatelj OŠ Ivana Cankarja Elica Brelih je odličen pedagog, je učiteljica, kije predana svojemu delu, je prizadevna in zanesljiva delavka in tudi prijateljica. Na Vrhniko je prišla leta 1972. Najprej je poučevala na podružnični šoli na Drenovem Griču, zdaj pa uči slovenski jezik učence petih razredov osnovne šole Ivana Cankarja. Dolga leta je vodila folklorno skupino na šoli; na Drenovem Griču je z učenci organizirala in pripravljala kulturne prireditve ob različnih praznikih; delovala je tudi v Društvu prijateljev mladine in za otroke nekajkrat organizirala otroški ŽIV ŽAV; nekaj let je bila pedagoški vodja letne šole v naravi v Valovinah pri Pulju; na predmetni stopnji je vodila planinski krožek; leta 1997 je s sodelavci in učenci petega razreda izpeljala odličen projekt S knjigo v svet in lani prav tako zelo kakovosten projekt z naslovom Kruh. Elico so spoznavali vrhniški otroci v četrtem ali petem razredu; v letih, ko otrok poleg ljubečih staršev, toplega doma in prijateljev potrebuje tudi razumevajoče in zanesljive učitelje. Otroke razume in spoštuje, zna jim prisluhniti in pomagati, zna jih navdušiti za razne projekte, kijih potem skupaj z njimi tudi kakovostno izpelje. Oktet Raskovec - Tone Jur-jevčič - predlagatelj Zveza kulturnih društev Vrhnika Skupina ima 11-letno tradicijo. Najprej so bili kvartet, kot oktet pa delujejo že 6 let. Sedanja sestava pevcev je: Tone Jurjevčič (umetniški vodja vseh 11 let), Franci Končan, Janez Lenarčič, Miran Kržmanc, Mitja Drašler in Blaž Tomšič, Janez Mesec, Aleš Kovač in Klemen Šiberl. Oktet je organizacijsko povezan v Kulturnem društvu Raskovec, ki ima veliko Jana Vilfan - predstavnica skupine učiteljic Oddelka s prilagojenim programom in Oddelka vzgoje in izobraževanja v Podlipi - predlagatelj Janez Sodja in svetovalne delavke OŠ Ivana Cankarja V šolskem letu 97/98 je šola s prilagojenim programom praznovala 30-letnico delovanja, Oddelek vzgoje in izobraževanja v Podlipi pa letos 10-letnico delovanja. Vse učiteljice in učitelji, ki so delovali in še delujejo z otroki s posebnimi potrebami, so delo dobro opravili, saj je to potrebno in tudi zelo pomembno. Take otroke izobražujejo posebej za to usposobljeni delavci, program je prilagojen otrokom, metode in oblike dela so drugačne kot v redni osnovni šoli. Zato učenci zmorejo opraviti šolsko delo, so uspešni, zadovoljni in imajo možnost, da se vključijo v programe nižjega poklicnega izobraževanja. Vsi, ki so v preteklih letih vzgajali in izobraževali, so s svojim poglobljenim strokovnim znanjem odprli nadaljnje možnosti izobraževanja mnogim otrokom, ki bi sicer lahko obtičali na polovici poti, brez izobrazbe in brez optimalne možnosti, da bi se v življenju res enakovredno uvrstili. 10. maja je Občina Vrhnika praznovala svoj občinski praznik. Na ta dan se je rodil največji Vrhničan, pesnik, pripovednik, pisatelj, dramatik Ivan Cankar, kije del svoje mladosti preživel na "njegovem Klancu siromakov". V počastitev občinskega praznika je župan Vinko Tomšič sklical slavnostno sejo Občinskega sveta Občine Vrhnika, ki je bila v nedeljo, 9. maja, v Mali dvorani Cankarjevega doma. Slavnostne seje so se poleg občinskih svetnikov udeležili tudi nekateri predstavniki vrhniških političnih strank ter župana sosednjih občin Horjula Daniel Fortuna in Borovnice Alojz Močnik. Slavnostni nagovor ob vrhniškem prazniku in ob podelitvi občinskih priznanj je imel župan Vrhnike Vinko Tomšič. (Njegov govor objavljamo v celoti.) Nato je sledila podelitev občinskih priznanj, ki jih je podelil župan. Priznanji za področje vzgoje in izobraževanja za leto 1999 sta prejela Zmago Solina ter Elica Brelih, ki pa je na podelitvi ni bilo. Petkovškovo priznanje za leto 1999, kije namenjeno za dolgoletno in uspešno delovanje na področju kulturne dejavnosti, sta prejela Oktet Raskovec in Marjan Košir. Največje občinsko priznanje Plaketo pisatelja Ivana Cankarja pa so prejeli Tomaž Grom in skupina učiteljev ter učiteljic, ki so in še delajo v oddelkih šole s prilagojenim programom in v oddelkih vzgoje in izobraževanja v Podlipi. Za zanimiv in svojevrsten kulturni program sta poskrbeli pevka Melita Osojnik in pianistka Irena Urbane. Prav pevka Melita Osojnik je s svojim izoblikovanim stilom in prepoznavno, svojevrstno interpretacijo ter svojim žametnim glasom ogrela srca poslušalcev in dobitnikov priznanj, kar je bil lep uvod v svečano nedeljsko popoldne. Svoje pesmi je zapela iz dveh že izdanih zgoščenk On je bil veter in Poljub višine, ki so jih napisali znani slovenski pesniki Neža Maurer, Milena Dekleva, Veno Dolenc, Kajetan Kovic in Tone Pavček, uglasbili pa Artur Az-arkevich, Teo Bard in Veno Dolenc. V pred vezju Cankarjevega doma se je po končani slavnostni seji razvil pogovor, popestren s pesmimi Okteta Raskovec, ki so malo prej prejeli zasluženo Petkovškovo priznanje. g g članov, ki pripadajo društvu kot ljubitelji ljudske in umetne pesmi. Tako je program okteta obsežen in raznolik: poleg že omenjene zvrsti pojejo še cerkveno glasbo, pesmi tujih narodov in velikokrat se odločajo za novosti. So redni gostje občinskih in medobčinskih revij, prireditev, otvoritev in drugih kulturnih dogodkov. Tomaž Grom (rojen 13.9.1928) - predlagatelj ZLSD Vrhnika Vse svoje dosedanje življenje je posvetil aktivnemu delovanju v krajevnih, občinskih organih ter v številnih organizacijah. Sodeloval je tudi pri upravljanju občine: prej v zborih, sedaj pa kot občinski svetnik. Šest let je bil predsednik Turističnega društva Vrhnika, kije prav pod njegovim vodstvom ponovno oživelo. Tako so nastali Znani Argonavtski dnevi, številni vrhniški turistični sejmi in znano silvestrovanje na trgu za sodiščem s tradicionalnim ognjemetom. Prav pod njegovim vodstvom seje pričela promocija Vrhnike z izdajami Turističnega informatorja, vrhniških razglednic in seveda tudi ocenjevanje urejenosti hiš, gostinskih lokalov, trgovin, zgradb, kar je prineslo priznanje Blagajana. Aktivno pa sedaj deluje tudi v Turistični zvezi Slovenije. na šoli. V letih 1990 in 1991 je z učenci s pomočjo računalnika izdelal pravega robota, s katerim so zmagali na tekmovanju mladih tehnikov. Bil je tudi pobudnik in organizator tekmovanja prvega državnega prvenstva Mladih tehnikov, ki je bilo na Vrhniki. V šoli je zaslužen za sodobno računalnico, ki je med najlepšimi v državi in tehnično najbolj dovršena. Zmago Solina (rojen 15.11.1958) - predlagatelj OO LDS Vrhnika V Osnovni šoli Ivana Cankarja je bil zaposlen 15 let, zadnja tri leta kot računalničar. Tri leta je bil mentor Kluba OZN, ki ga je je obiskovalo do 50 učencev. Poleg obeh naštetih dejavnosti je v šoli vodil še: fakultativni pouk tehničnega risanja, šolski radio, krožek za oblikovanje lesa, foto krožek in robotiko. Največ pa je prispeval k razvoju robotike in računalništva Marjan Košir (rojen 10.2.1937) - predlagatelj Zveza kulturnih društev Vrhnika Njegovo uspešno delo je zaznamovano na področju programa KINO - sekcije ZKD Vrhnika, kjer deluje že 22 let. Prav z njegovim vodenjem sekcije je vrhniški kino izboljšal programsko kakovost in vedno je bil pripravljen program prilagoditi potrebam okolja: za vrtce, šole, obe vojašnici in seveda drugim občanom. Deloval je tudi v Izvršnem odboru ZKD Vrhnika in bil dva mandata tudi predsednik. V sedanjem programu Kino sekcije je tudi filmski abonma, ki je kar dobro obiskan. Že nekaj let pa Marjan Košir skrbi za filmski program tudi v sosednji občini Logatec. RAZGOVOR Z VODJEM ODDELKA ZA UREJANJE PROSTORA IN KOMUNALNE ZADEVE OBČINE VRHNIKA ANDREJEM TREVNOM Pouk v novi šoli morda že jeseni 2000 Z vodjem oddelka za urejanje prostora in komunalne zadeve občine Vrhnika Andrejem Trev-nom smo se pogovarjali o nekaterih "vidnih znamenjih", po katerih je očitno, da občina deluje. Na predzadnji seji občinskega sveta je bil namreč dokončno sprejet proračun Občine Vrhnika. V proračunu je gotovo največ postavk oziroma financ namenjenih prav vašemu oddelku, ki je v občini odgovoren za številne gradnje, popravila, investicije, vzdrževanja, obnove infrastrukture, povezave s krajevnimi skupnostmi,... in za številne druge dejavnosti, ki so namenjene krajanom, občanom in seveda sami občini. V grobih številkah nam na začetku pogovora predstavite glavne finančne postavke, ki se nanašajo na vaš oddelek. V našem oddelku smo odgovorni za cestno gospodarstvo, komu- Andrej Treven, vodja Oddelka za urejanje prostora in komunalne zadeve nalno gospodarstvo in varstvo okolja, urejanje stavbnih zemljišč in urejanje prostora. Poleg teh aktivnosti pa vodimo vse investicije znotraj proračuna, kot so novogradnje (nova šola), večje adapta- cije (Mulajeva hiša), investicijsko vzdrževanje (obnova vrtcev, cest) ter skupne investicije v posameznih krajevnih skupnostih. Za cestno gospodarstvo je v letošnjem proračunu namenjenih 363 mio sredstev, od tega za: - letno in zimsko vzdrževanje cest 144 mio sit -dotacije KS za ceste 13 mio sit - investicije v ceste 191 mio sit - sofinanciranje programov KS 15 mio sit. Pri postavki komunalnega gospodarstva so vključene aktivnosti oskrbe naselij z vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, zbiranje in odvoz odpadkov, plinifikacija in varstvo okolja. Za letos je za to namenjenih 228 mio sredstev. Pri postavki urejanje prostora pa namenjamo 14 mio sredstev, za izvajanje nalog pri pridobivanju planske in urbanistične dokumentacije. Katere investicije so prav v tem času oziroma letos odprte in so v skladu s proračunom za letos? Največja investicija je izgradnja nove šole, ki je v gradnji že tretje leto. Odprte pa imamo še nekatere pomembne investicije, ki so že v gradnji oziroma so v pripravi: - rekonstrukcija Tržaške ceste (občina soinvestira 19 mio sit) - cesta pod Hruševco - dostop v POC in novo šolo 20 mio sit (pričetek gradnje II. polletje) - cesta na Zaplano 24 mio sit (od Gostilne Mesec do vodohrana) - pridobivanje dokumentacije za čistilno napravo 15 mio sit. Kot vidimo, je največja investicija prav gradnja nove šole. Kako je z gradnjo v tem trenutku? Do konca leta je bila šola zgrajena do tretje faze. Trenutno pa potekajo naslednja dela: zapiranje šole (okna, vrata), notranji ometi, tlaki in obvezna fasada. Koliko bo še narejeno do konca leta in koliko sredstev naj bi zato uporabili? V letošnjem proračunu je zagotovljenih 260 mio sit sredstev, s katerimi bodo dokončana vsa gradbena dela, razen: finalizacija inštalacij, finalnih tlakov in mizarskih del. Glede nove šole pa nam še povejte, kdaj načrtujete dokončanje investicije oziroma kdaj naj bi se začel pouk? Glede na trenutni trend gradnje bi šola lahko pričela s poukom jeseni leta 2000. Zato pa je treba, zagotoviti sredstva še za ureditev in nakup notranje opreme in ureditev zunanjih površin. Svetniki so s sklepom ob sprejemanju letošnjega proračuna že rezervirali 200 mio sit sredstev za pripravo proračuna leta 2000, in sicer za dokončanje celotne izgradnje šole. NOVINARSKA KONFERENCA KOMUNALNEGA PODJETJA VRHNIKA Na preizkušnji nov projekt kompostiranja Direktor KPV Stojan Jakin (levo) in Petja Šegatin (desno), predstavnica Tetra Pak, d.o.o., sta novinarjem predstavila novost projekta pilotskega zbiranja odpadne kartonske embalaže. V prostorih Komunalnega podjetja Vrhnika je bila v sredo, 12. maja, novinarska konferenca, na kateri sta direktor KPV Stojan Jakin in predstavnica podjetja Tetra Pak Petja Šegatin predstavila pilotni projekt zbi- ljajo nikjer drugje. Projekt bodo preizkušali eno leto ter na podlagi ocen in analiz ugotovili, ali se splača začeti kot prvi v Sloveniji kompostirati in zbirati tovrstno embalažo posebej. V nov projekt so že vključili bližnje šole in vrtce, V kup mešanice bioodpadkov in zmlete kartonske embalaže vpihavajo zrak, ki povzroča predelavo v kompost. ranja in kompostiranja odpadne kartonske embalaže za pijače. Kot so v uvodu povedali, takega načina zbiranja in predelave odpadne embalaže za sokove, mleko in podobno še ne uporab- kjer so razdelili posebne vreče iz koruznega škroba, ki se pri kompostiranju v 40 dneh razgradijo. V omenjene vreče otroci zbirajo kartonsko embalažo (od sokov, mleka,...), ki jo nato prepeljejo na deponijo na Tojnice. Tam zbrano kartonsko embalažo zmelje-jo in zmešajo z drugimi organskimi odpadki. Nastalo zmes oblikujejo v kompostni kup in ga prekrijejo s folijo. V kup vpihavajo zrak, kar je sodobno računalniško vodeno. S tem so tudi odpravili večino smradu, ki je negativno vplival na okoliške prebivalce. Proces nastajanja komposta traja 28 dni. Za gnojenje njiv in vrtov pa mora zoreti še dva meseca. Seveda je treba nastalo zmes še presejati, ker ostane 10 % nepredelanih odpadkov, ki jih je treba sežgati oziroma naložiti na deponijo. Stojan Jakin je tudi povedal, da na leto predelajo okoli 1.800 ton bioodpadkov, ki postanejo dober kompost, kakovosti hlevskega gnoja. Če pa bi pilotski projekt uspel, bodo k sodelovanju pritegnili še druge sosednje občine, peri tem računajo tudi na mesto Ljubljana, ki pa kljub številnim vabilom ne pokaže pravega zanimanja. Predstavnica Tetra Paka je na koncu poudarila, da si bosta podjetji stroške projekta razdelili in upa, da bo tak način recikliranja kartonske embalaže uspešen. S.S. Dan odprtih vrat Centra za ravnanje z odpadki Tojnice, v sliki in besedi: Komunalno podjetje Vrhnika je prikazalo novo posodo za pasje iztrebke, ki bodo kmalu stale v občinah Vrhnika in Borovnica. DAN ODPRTIH VRAT VRHNIŠKE DEPONIJE Na ogledu pet županov Ob dnevu odprtih vrat Centra za ravnanje z odpadki Tojnice je direktor KP Vrhnika Stojan Jakin povabil na ogled deponije in na kratek razgovor o enaki sorodni problematiki enajst županov vseh sosednjih občin. Vabilu so se odzvali župani Borovnice, [ga. Horjula, Logatca in Vrhnike ter predstavniki občine Cerknica ter Ministrstva za okolje in prostor. Na začetku je gostitelj predstavil delovanje ločenega zbiranja odpadkov, kakršno je uvedeno v občinah Vrhnika in Borovnica. Pozval pa je tudi druge župane, naj pričnejo razmišljati b ločenem načinu zbiranja, saj ima Komunalno podjetje Vrhnika še veliko rezervnih zmogljivosti za možnost vključevanja tudi drugih občin. Tudi vrhniški župan je menil, da je treba združiti sile in moči ter razmišljati o regijski-notranjski deponiji, z vso pripadajočo infrastrukturo. Vse vode in podtalnice namreč odtekajo na Barje ter naprej proti Ljubljani. Prav z Ljubljano pa bomo zelo težko dosegli kakšno razumevanje ali dogovor, saj so na vse pozive preprosto rečeno gluhi. Župan Iga je povedal, da na Igu že 15 let odvažajo odpadke v režiji podjetja SNAGA, tako da praktično njihovi občani s tem nimajo nobenih težav. Odvažajo iz ene posode za smeti, kjer praktično V pravem ekološkem vzdušju so župani predstavili mnenja in pobude, kako pri njih poskrbijo za odpadke in kakšne možnosti vidijo za naprej. zbirajo vse odpadke. Za ločeno zbiranje bo prav gotovo potrebna dolga "učna ura" samih ljudi. Logaški županje nekako dopolnil vrhniškega s tem, da se je strinjal o skupni regijski deponiji ter povedal, da se že dogovarjajo s Komunalnim podjetjem Vrhnika o reševanju problematike ločenega zbiranja odpadkov. Župan Horjula je poudaril, da o ločenem zbiranju odpadkov še niso veliko razmišljali, ker tudi pri njih brez večjih problemov ljubljanska SNAGA pobira skupne od- padke. Takšna pokritost Horjula je 100 %, vendar pa so morali že večkrat tudi sanirati razna črna odlagališča. Dolgoročno pa pričakujejo res povezavo na Vrhniko in na ločeno zbiranje odpadkov. Ločeno zbiranje je zelo pohvalil župan Borovnice, ki je še pristavil, da so se njihovi občani navadili na tak način in da ni bistvenih težav. Po razgovoru in predstavitvi .mnenj so si vsi skupaj ogledali deponijo in vsa dela na njej. S.S. Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA VRHNIKA Tržaška c. 1, 1360 Vrhnika Tel.: 061/755 121; Fax: 061/754 281 OBVESTILO Cenjene bralce obveščamo, da bo v SREDO, 16.JUNIJA 1999 ob 14.00 URI JAVNA DRAŽBA NAJDENIH STVARI Dražba bo NA DVORIŠČU OBClNE VRHNIKA, Vrhnika, Tržaška cesta 1. VABLJENI! UPRAVNA ENOTA VRHNIKA Vtem stroju zmeljejo vse lesene odpadke, ki jih je treba prej še prebrati, da ni drugih nepotrebnih (železnih) odpadkov. Kar je pločevine, kovin in starih avtomobilov (školjk), stisnejo s posebnim tovornjakom, ki ga občasno posodi podjetje SUROV/NA. Iz kompostnih kupov predelano zmes vozijo na stroj za sejanje, ki izloči dober kompost za gnojenje vrtov in njiv. V letu 1998 je bila obnovljena Mulujeva hiša, ki čaka na vselitev in oddajo poslovnih prostorov. Ob gradnji nove šole naj bi letos zgradili tudi športno igrišče pri Osnovni šoli Log - Dragomer. Kako je s to gradnjo, saj to zanima predvsem krajane Loga in Dragomerja, ki del svojega samoprispevka namenjajo tudi tem igriščem? Za novo igrišče pri Osnovni šoli Log - Dragomer je prav sedaj v pripravi vsa potrebna dokumentacija. V proračunu je namenjenih 40 mio sit sredstev, z gradnjo pa naj bi pričeli proti koncu leta. Veliko imate razgovorov s predsedniki vrhniških krajevnih skupnosti. Veliko je skupnih vlaganj v različne investicije. Kje so sedaj odprta najpomembnejša dela v posameznih krajevnih skupnostih? Župan ob zaključku leta povabi na razgovor predsednike krajevnih skupnosti, da bi pregledali opravljena dela v prejšnjem letu ter se dogovorili o pripravi programov za novo proračunsko leto. Drugi dogovori pa potekajo glede na potrebe izvedbe predvidenih investicij v posameznih KS. Trenutno končujejo nekatere naloge še iz prejšnjega leta, na primer asfaltiranje cest na Drenovem Griču -Lesnem Brdu, v Verdu, na Stari Vrhniki in na Betajnovi. Pričenja- jo pa se priprave za ureditev cest v Verdu, na Storževem griču, v Dra-gomerju in na Logu, javne razsvetljave Gabrče, kanalizacije Hrib, prizidki pri GD Bevke. Se nekaj manjših investicij pa je v pripravi. Kako pa se financirajo krajevne skupnosti, predvsem njihov investicijski program? Krajevne skupnosti se financirajo na več načinov: z rednimi dotacijami za sodelovanje KS, dotacije za ceste v KS (fiksni del), sofinanciranje programov posameznih investicij v KS (10 % od vrednosti potrjenega programa). V nalogah, ki so uvrščene v program urejenosti stavbnih zemljišč, pa občina prevzame še pripravo dokumentacije, vodenje investicije in možnost obročnega odplačevanja, kar so prav gotovo dodatne ugodnosti pri uresničitvi posameznih želenih investicij v KS. Kaj je bilo v letu 1998 in v zadnjem času zgrajeno s področja sredstev iz občinskega proračuna? V letu 1998 je bilo dokončanih kar precej investicij. Naj naštejemo samo nekaj večjih: - vodovod Zaplana (nadaljuje tudi letos), - cesta Blatna Brezovica - Bevke, - most čez Ljubljanico (na cesti Vrhnika - Verd, sofinancira tudi država), - semaforizacija križišča iz avtoceste (sofinancirala država), • rekonstrukcija Stare ceste, - izgradnja infrastrukture v Delavskem naselju, - obnova vodovoda iz borovniškega Vršaja. - nadaljevanje del pri plinifikaciji. Katere večje investicije pa lahko pričakujemo v prvih letih novega tisočletja? V naslednjih letih nas zopet čakajo kar obsežne investicije, ki bodo terjale zopet veliko sredstev. Glavni bosta vsekakor ureditev čistilne naprave in ureditev nove deponije. Nato pa so še: dokončanje šole, kar je prioritetno, urejanje kanalizacijskih sistemov v vseh KS, urejanje prometnega režima na območju celotne Vrhnike (obvoznice, mirujoči promet, križišča, avtobusni promet, peš poti, kolesarske steze). Razgovor pripravil: Simon Seljak Kaj se dogaja s pobudo zanimivo za vso Vrhniko? V Našem Časopisu je bila v marcu objavljena pobuda OO-SDS Vrhnika za pospešitev dogovarjanja z Ministrstvom za obrambo o vseh odprtih vprašanjih, še posebno pa za področje Košac. Osnova te pobude je tudi konsens predsednikov političnih strank, daje to trenutno prva prioriteta. Prisotnost vojašnic in vojske na področju Košac onemogoča dolgoročen razvoj mesta Vrhnika, še posebej, če se bodo te vojašnice posodobile, kakor izhaja iz zadnjih informacij. Odgovor na pobudo svetnikov SDS v Občinskem svetu Občine Vrhnika v zvezi z vojaškimi površinami v osrednjem delu Vrhnike je podala tajnica Občine Vrhnika ga. Sonja P. Keršmanec. (Citat): Odločili smo se, da pobudo posredujemo Ministrstvu za ob- rambo, da pridobimo tudi njihovo stališče do odprte problematike. Do sklica marčevske seje nismo prejeli stališča Ministrstva za obrambo, zato bomo celotno gradivo uvrstili na dnevni red ene od prihodnjih sej sveta. (Konec citata) Predsedstvo OO-SDS Vrhnika ocenjuje, daje citiran pristop k reševanju tako pomembne problematike za Vrhniko, kot je vojaška, s strani uprave občine in s tem župana g. Vinka Tomšiča nerazumljivo. To pa zato, ker je v pobudi nakazan tudi že osnovni pristop, ki bi aktiviral vse politične stranke v cilju podpore dogovarjanja. Še bolj nerazumljivo pa je, da nekaj posameznikov že vodi pogovore z Ministrstvom za obrambo o omenjeni problematiki, čeprav ob tem še niso postavljena izhodišča za pogovore v Občini Vrhnika. Predsedstvo OO-SDS meni, da omenjena problematika ne bi smela biti snov za nabiranje političnih točk posameznikov ali strank. Brez enotne podpore vseh občanov in sodelovanju strokovnih služb občine in širše, bodo pogovori z Ministrstvom za obrambo neuspešni. Izgubilo pa bo mesto Vrhnika. Svetnikom OO-SDS Vrhnika je žal, da se njihove pobude ne jemljejo resno in da niso zaželjeni pri reševanju tako pomembne problematike - dolgoročnega razvoja mesta Vrhnika. V nobenem primeru ne bomo sprejeli razlage, da smo kaj zamudili, saj naša pobuda nosi datum 11.02.1999, vložena na Občinskem svetu. Predsedstvo OO-SDS VRHNIKA SDS SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE Vsem občanom Vrhnike čestitamo ob dnevu državnosti in osmi obletnici osamosvojitve. OO SDS Vrhnika SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE Za širša politična obzorja gre Na 3.sejo Občinskega sveta občine Vrhnika, kije bila 30.3. in 5.4.1999, je župan uvrstil tudi prošnjo Mladinskega Centra Vrhnika, "Zakon", da bi bila iz občinskega proračuna zagotovljena sredstva za redno zaposlenega vodjo Centra, kar bi pomenilo 2.500.000 SIT na leto. V prošnji po dodatnih sredstvih je predsednik "Zakona", g.Bule navedel, da se je v Centru v dveh mesecih zvrstilo 10 potopisnih predavanj, ^koncertov, 3 literarni večeri in 2 gledališki predstavi. Če je na koncertih povprečno 100 obiskovalcev, na gledaliških predstavah 40, na potopisnih večerih 40 in na literarnih večerih 30 (od 20 do 40), kot zagotavlja g. Bule, potem organizirane predstave v Centru obišče več kot 10.000 obiskovalcev na leto. Če bi samo za obisk koncertov (7.200 vstopnic na leto) zaračunavali le po 300 SIT vstopnine in bi vsak obiskovalec spil samo po eno koka-kolo, bi to zadoščalo za dobro plačo polno zaposlenega organizatorja. A ker verjetno le ne gre za tak razmah dejavnosti, kot ga navaja g.Bulc, potem verjetno le ni pričakovati iz naslova vstopnine dovolj sredstev za plačo profesionalca. Osnovno vprašanje pa ni koliko in kako, ampak ali naj bodo iz proračuna občine Vrhnika sploh zagotavljena sredstva tudi za redno zaposlenega vodjo Centra? Medtem ko se določen del mladine morda res zbira v prostorih Centra, pa druga mladina išče os-mislitev svojega prostega časa v kulturnih društvih, na športnih igriščih, v planinskih društvih, skavtskih organizacijah in podobno. 26.3.1999 so ob materinskem dnevu brezovški skavti v gasilskem domu v Dragomerju pripravili svojim staršem večer recitacij, skečev in dve eno-dejanki. Glavna vrednost večera pa ni bila v tem, daje 120 staršev doživelo prijeten, uro in pol trajajoč program, ampak v tem, da jih je od 80 skavtov aktivno sodelovalo kar 60 in da so pripravili predstavo z idejno izredno bogatim, mestoma celo pretresljivim sporočilom. Nobene vstopnine ni bilo, edina nagrada jim je bil navdušen aplavz. Tudi njihova tedenska srečanja s skrbno pripravljenim programom, pogosti dvo- alitridnevni izleti v naravo in vsakoletni desetdnevni tabor terjajo od skavtov veliko organizacijskega dela. Vse navedeno pa organizirajo sami, si delijo naloge in zadolžitve, pri čemer pa raste njihova osebnost in zori vrednostni pogled na življenje. Nisem edini od staršev na Vrhniki, ki sicer spoštuje ponudbo Mladinskega Centra Vrhnika, a želi svojim otrokom ponuditi drugačno obliko osmišljanja prostega časa. Letos je bilo tudi na Vrhniki ustanovljeno jedro skavtskega gibanja, ki trenutno šteje 40 skavtov. To je bilo namreč možno šele sedaj, koje 7 vrhniških mladincev in mladink uspešno končalo šestletni skavtski "staž" na Brezovici in se na Vrhniko vračajo kot voditelji novega stega. Daleč od tega, da bi kdor koli od njih prosil za plačilo svojega dela, ki vsakemu od voditeljev povprečno predstavlja 600 ur na leto. So pa tudi vrhniški skavti februarja letos občino zaprosili za poravnavo začetnih materialnih stroškov, med katerimi je tudi 600.000 SIT za nakup šotorov. A medtem ko je občina Mladinski Center "Zakon" podprla že s 6.000.000 SIT, kot navaja g.Bulc, in je v letošnjem proračunu župan zanje predvidel še 1.282.000 SIT ter zanje predlagal še financiranje redno zaposlenega koordinatorja (za začetek prek sistema javnih del), pa prošnje skavtov v gradivu občinskega proračuna sploh ni bilo. Sem za to, da mladinskim organizacijam in društvom omogočimo materialne pogoje dela. Sem pa proti, da to delamo selektivno in zanemarjamo tista mladinska gibanja, ki gradijo na nekoliko drugačni vrednostni lestvici, na taki, ki jo tudi sicer mnogi starši želimo ponuditi svojim otrokom. Občinski svetniki SDS nismo zahtevali, da bi črtali 1.282.000 SIT, ki jih je za Mladinski Center v letošnjem letu predlagal župan iz občinskega proračuna, (čeprav delo Mladinskega Centra sofinancira že Ministrstvo za šolstvo in šport), smo pa skupaj z nekaterimi drugimi svetniki nasprotovali kakršni koli širitvi sredstev, dokler predlagatelj proračuna ne predlaga bolj uravnotežene in pravične finančne » podpore mladinskim gibanjem na Vrhniki. Po našem mnenju naj bi bilo financiranje mladinskih gibanj usmerjeno v podporo vsem pozitivnim in kakovostnim mladinskim programom in osvobojeno ozkih osebnih ali političnih pogledov. Ne bi škodovalo, če bi tudi Vrhnika zmogla okroglo mizo na temo mladinskih gibanj, da bi tako tudi vrhniška javnost in predvsem vrhniška mladina dobila celostnejši vpogled v vso bogato (ali revno), kakovostno (ali siromašno), pestro (ali enolično) mladinsko ponudbo osmišljanja prostega časa v vrhniški občini. France Cukjati, dr.med. SDS SDS OO VRHNIKA VABI NA TRADICIONALNO KRESOVANJE, ki bo v sredo, 23. junija 1999, pri cerkvi Svete Trojice na Vrhniki. Ta starodavni slovenski običaj bomo začeli z mašo za domovino ob 19.30. Osamosvojitev Slovenije in dan državnosti bomo počastili s kulturnim programom, v katerem bosta sodelovala naš priznani Oktet Raskovec ter igralec in pesnik Tone Kuntner. Poskrbeli bomo za prijetno vzdušje ter lačne in žejne. Nasvidenje ob kresu! GLOSA Zelo Leva Smer Diskusije Naj mi bo oproščeno, a nekaj je treba reči o cestah. O starih in novih. O Stari in Novi cesti kot jih domače pojmujemo in razločujemo. O Stari cesti je govora že mnogo let. Urediti smo jo želeli kol kulturno dediščino in jo za promet zapreti. Res smo naleteli na ogromne probleme. Nivo ceste je videl vsak drugače. Enemu stopnico gor, da je moral prvo s kolenom poklekniti, da je lahko nanjo stopil, drugemu zazidat/ pol vrat od spodaj. Kdo bo kaj dobil od tega je bilo le vprašanje pristopa. A tO sploh ni bil glavni problem. Kadar smo mislili začeti so bile vedno delegacije. Tudi v prejšnjem režimu. Kako z avto domov, kako na Čužo, v katero smer sploh obrniti enosmerni promet itd. So hodili tožit tudi na komite, zato smo cesto raje pustili temu sistemu. A so tudi delegacije, le kam hodijo tožit še ne vem. Delegacija stanovalcev za sistem vstopa z avtomobili do doma. Delegacija trgovcev za prost dostop avtomobiliv do trgovin. Delegacija pešcev za peš cono. Delegacija zelenih, temno sivih, črtastih itd. Ko smo vse interese združili, smo začeli z deli. No, vsaj prvih dobrih sto metrov in rezultat je presenetljivo ugoden. Berzo je sicer ugotovil, da fasada ne paše več k novemu asfaltu in dela novo, Lančič še vedno ne ve, kako narediti stopnico, pri Sončnici pa so asfalt prekrili s hortikulturo in tako pokazali svojo uspešnost v novih pogojih. Le Pekerna na vogalu ni prenesla novih tokov. In kakšen je pravzaprav bil ta recept za uspešno rešitev. Odstraniti pločnike in s tem omogočiti parkiranje na obeh straneh, v sredini pa tako pridobiti prostor za vozni pas. A da smo vzeli prostor pešcem? Pa kdo so sploh oni? A berete časopise? No, potem veste, da ti ne morejo poskrbeti niti za enostavno reprodukcijo, so pač odmirajoči element družbe. Za avte se gre. Te mesece že spet dosegamo rekorde v prodaji. To vendar slane zato moramo poskrbeti zanje. Treba jih je uporabljali. Tudi če doma stojijo, jim življenska doba leče. Boste videli, kako bo to v redu, ko bo cesta gotova do Oblaka. No, skoraj do tja. Pri Oblaku so za pešce že poskrbeli, da ne moreje več kolovratiti mimo. Pa tudi za kolesarje je treba poskrbeti. Saj ne rečem, da sem pa tja kakega ne primejo za roge in obrnejo v pravo smer. Bolj je nerodno, ko prisloni kolo na zid. Saj v tej situaciji zavzame prostor za cel avto. A s časom se bo vse umirilo, samo da ne spremenimo sistema. Saj smo za pešce in kolesarje tudi poskrbeli. Preprosto smo jih preselili na Novo cesto. To Novo cesto tudi že rekonstruiramo nekaj let. Po etapah, kot se reče. Še za kake dve letijo imamo. Potem bomo začeli na novo. Prevzaprav z Robovo. Saj smo obnovo mestnih cest začeli prav tam in bi jo morali že ponoviti. A zaradi reda naj še malo počaka, čeprav je po desni strani že počepnila. Sam sistem etapne gradnje ni sporen. Nekako oktobra razkopljemo primeren zalogaj. Potem malo potolčemo, nasujemo toliko, da reklamiramo terence, pripeljemo granitne kocke in prekrijemo s snegom. Potem dolge zimske noči čuvamo predvsem kocke, ki se rade umaknejo na kako dvorišče. Spomladi, ko se ljudje začnejo zanimati za sajenje rož, začnemo ob cesti saditi kamne. Nekako, ko začne cveteli bezeg, je odsek že skoraj nared. Letos zaradi vremena cveti bolj pozno, a se bojim, da še prezgodaj. Na ureditev ceste je bilo tudi nekaj pripomb, a zgolj nestrokovnih. Ko seje odločalo o tem, smo se dali strokovno podučiti v Ljubljani. Peljali so nas na Dunajsko pred Gospodarsko razstavišče. Takole bo izgledala vaša cesta, so nam tolmačili. Sedaj, ko vidim kako to zgleda doma, sem šel tudi sam na Dunajsko pred razstavišče. Ogledam si stvar malo po dolgem, a še bolj počez. Tako široko pa na Vrhniki le ni. Seveda, ugotovim, ukradli so nam dva pasova in zelenico razdelili na dve strani. Ni čudno, da tu teče promet tako tekoče. Pa tistih špičastih kamnov ni tudi nikjer, a morali bi biti skoraj pri vsa- ki hiši. Vsaj doma sem jih videl in enkrat tudi čutil. A mestna cesta se temu reče. Ja mesto smo pa tudi mi. Zato pa nismo hoteli praznovati štiristoletnice trških pravic, bomo raje čakali na okroglih mestnih let, ko bodo moji vnuku že nosili sivo brado. A magistralke pa ne bo več skozi Vrhniko. Ja, kje bodo pa Logačani v Ljubljano hodili? Sem se včasih na logalčana vsedel v Ljubljani, pa je prišel gor tisti črni Logatčan in zavpil »Vrhničani dol, to je naš avtobus!«. Zdaj bo pa to naša mestna cesta. Jim bomo to vnovčili z obrestmi. Kar na obvoznico naj gredo. Potem se sprehodim proti centru Ljubljane in ugotovim, da hi bilo bolje, če bi nam praktični pouk delili na Cankarjevi. Bi se lahko hvalili, da smo jo mi razširili za kolesarsko stezo. A kot je, pačje. Zdaj, ko je še končali nismo, ja ne bomo že rušili. Prej neki dan se ustavim za možakom, ki na voznem pasu izstopa iz avtomobila. Maha mi in jaz mu vljudno odkimavam na njegov pozdrav. Malo čudno se mi le zdi, da me sredi ceste toliko pozdravlja. Ah, razumem, parkiral ho, pa sem mu preblizu. Dobro pa malo nazaj. Zadaj trobi. Tudi on je preblizu mene, pa saj jih je še nekaj za njim. Ta umik pa kar traja. No končno sede prijazni možak v avto in z njim v luknjo pri strani. A to smo se učili samo za šoferski izpit. Petkrat poskuša spraviti vozili v preveliko luknjo, a ne uspe. Žmigam mu, zadaj trobijo, on benti nekaj okoli živcev, a se le vda in spelje naprej. Neuspeli poizkus. Pri semaforju zavije proti lekarni, najbrž bo skočil po tablete za živce. Mi se medtem razkropimo. Nič hudega, bo pa tablete razdelil ob naslednjem parkiranju. Joj, čisto me je zaneslo. Hotel sem povedati, da smo tu ob Novi cesti uredi/i za kolesarje in pešce. Se več prostora imajo kot so ga imeli na ta Stari. In živo mejo, vsaj upam, da se bo prijela. Se pomikam v koloni proti semaforju in evo ti mojega kamerata Franceljna na kolesu mimo mene. Kako te to prehiti. Pri semaforju stojiva oba. Odprem okno in se pošalim »Sedaj, ko je novo si pa hiter«. »Ja, ja.», vpije nazaj: »Zasmrajate pa ko hudič. Ni več za vozit ob cest«. Užaljeno zaprem okno. Toliko se trudimo okoli njih, to imaš za zahvalo. Kar narediš jim gre v nos. Če je tako občutljiv naj si kupi gorsko kolo in se vozi po Trojici. Če ga bodo še drugi posnemali, bodo sčasoma še gor naredili pekarijo.Bo vsaj na cesti enkrat mir. Tisto o Logatčanih pa naj sosedje ne zamerijo, saj mislimo tudi na njih. Sem sete dni pogovarjal s kolegi o obvoznici. Strinjali so se, daje zdaj čas za borbo. Kajti za obvoznico se bo treba boriti, in prerivati, in komolčiti. To se nam bo lahko v naslednjih\dvajsetih letih celo obrestovalo. In potem, dragi sosedje, boste zopet dobrodošli. Za ime naslova zapisal Meri V Kočevski Rog - 20. junija 1999 Z vsem spoštovanjem do naših pokojnih, usmrćenih v letu 1945, se bomo poklonili njihovemu spominu pri sveti maši v Kočevskem Rogu, v NEDELJO 20. JUNIJA 1999 ob 11. uri. Odpotovali bomo z avtobusi, ki bodo parkirani pred "novo šolo IC", Lošca 1 na Vrhniki. ODHOD: 6.30 - ob pol sedmih CENA: 700,00 SIT PRIJAVE: Turistična agencija PAV pri Črnem orlu. NE POZABITE: na dežnike - zaščita proti soncu in dežju, na zložljive stolčke ali na polivinil za sedenje na tleh, na močnejšo obutev - ne v sandalih ter morda na kakšen sendvič. Po maši odpotujemo proti Vrhniki, brez vmesnih postaj. Organizator: SKD in PAV ŽELIMO PRIJETNO PRAZNOVANJE DNEVA DRŽAVNOSTI Združena Usta socialnih demokratov Vrhnika INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA Z VELIKO SPREMEMB Z novimi programi in tehnologijo v boljše čase FOTOGRAFIJA NE LAZE Podjetje Industrija usnja Vrhnika je že nekaj let v težavah, ki se stopnjujejo. Največji delodajalec v vrhniški občini bo v prihodnjih mesecih začel odpuščati delavce, že nekaj mesecev pa na veliko prodaja premoženje, ki ga ne potrebuje. Negotovost v občini se veča, od uspeha ali neuspeha tega podjetja pa je v veliki meri odvisna tudi občinska blagajna. Mag. Izidor Derganc je 18. januarja letos sedel na direktorski stol na mesto upokojenega Antona De-bevca, ki je bil na tem položaju 38 let. Po poklicu je magister metalurgije inje bil prej nekaj let direktor podjetja IMP Livar iz Ivančne Gorice. Takrat so kupili podjetje Belt iz Črnomlja in zaposlili 160 delavcev. Ker je uspešno rešil propada livarno Belt, kateri je grozil stečaj, ga je takratni minister za gospodarstvo Metod Dragonja prosil, naj se loti zahtevne naloge, reševanja IUV pred propadom. Ob prihodku novega direktorja so bile v IUV razmere kritične. Vedel je, da je podjetje v težavah in šele čez nekaj časa je ugotovil, kako zelo je IUV zabredla v težave. Zato je novo delovno mesto sprejel kot velik izziv, saj se mu je zdelo vredno tako znamenito podjetje rešiti propada. Sprva je bilo dogovorjeno, da bo dobil tudi novo vodstveno ekipo, ki mu bo pomagala pri reševanju IUV. Ko pa je spoznal, da se je sedanje vodstvo zelo trudilo pri reševanju podjetja in da so se hitro odzvali, ko je prišel v podjetje, se je odločil, da ne bo nobenih sprememb. Naloga za ureditev razmer v us-njarni je bila zahtevna, saj je podjetje imelo 2,3 milijarde tolarjev izgube, preveč zaposlenih, zelo veliko neplačanih računov in obilne zaloge, ki so bile precenjene. Vse skupaj pa je oteževalo dejstvo, daje usnjarstvo kot industrijska panoga v veliki krizi. Ker je podjetju grozil stečaj, so se z upniki dogovorili za prisilno poravnavo vseh obveznosti, ki jih je bilo za več kot pet milijard tolarjev. Da bi dolg zmanjšali za polovico, so pripravili nekaj ukrepov. Predvidevajo: odpis dolga v višini milijarde tolarjev, prodati še preo- Novi direktor, mag. Izidor Derganc, ob odprtju modnega dogodka v Centru mode, se je prvič predstavil tudi na Vrhniki. stale nepremičnine, kijih ne potrebujejo, ter odpustiti 20 odstotkov delavcev. Od večjih objektov so prodali Konfekcijo v Logatcu in opekarno v Sinji Gorici ter nekaj počitniških objektov. Za tri njihove usnjarne na Vrhniki, v Šmartnem pri Litiji in Šoštanju ni dela, saj cena usnjenim izdelkom na svetovnem trgu zelo upada, velik del pa so prevzeli kitajski, korejski in tajvanski usnjarji. Na Kitajskem so leta 1952 izdelali 150 tisoč svinjskih kož, leta 1993 pa kar 70 milijonov. V svojih usnjarnah imajo zaposlenih 1873 delavcev. Ker je v takih razmerah nemogoče obdržati tržni delež, nameravajo usnjarno v Šoštanju zapreti. Brez dela bo ostalo 228 delavcev, ki bodo šli na Zavod za zaposlovanje. Sicer pa nameravajo na Vrhniki odpustiti 89 delavcev, v Šmartnem 70, 11 v domžalski galanteriji in devet v svojih trgovinah. Skupaj nameravajo odpustiti 407 zaposlenih -nekaj več kot 20 odstotkov; tako naj bi bilo optimalno zaposlenih približno 1400 delavcev. Nameravajo zelo zmanjšati odstotek denarja, namenjenega za osebne dohodke, saj so v IUV v določenem času kar 40 odstotkov denar- IUV - Industrija usnja Vrhnika, d.d. Vrhnika, Tržaška c. 31 Na podlagi sklepa uprave z dne 18.5.1999 objavljamo RAZPIS ZA ZBIRANJE PONUDB za prodajo nepremičnin na Vrhniki PREDMET PRODAJE SO: 1. Pisarniški prostori na Tržaški 24 na Vrhniki (bivši finančni sektor družbe IUV) na pare. štev. 2053/3 k.o. Vrhnika, zk.vl. št. 3021; 2. Poslovni prostori IUV na Vrhniki, Pri lipi 2 (trgovina in pisarniški prostori družbe IUV) na pare. št. 2009/3 k.o. Vrhnika, zk.vl. št. 1252; 3. Trosobno stanovanje št. 3 v I. nadstropju več-stanovanjske hiše na Kopališki 3 A na Vrhniki, na pare. št. 548 k.o. Vrhnika, zk.vl. št. 1532; 4. Dvosobno stanovanje št. 2 v visokem pritličju v večstanovanjski stavbi na Vrhniki, Gradišče 19, na pare. št. 1944/2, 1943/4 in 1943/5, k.o. Vrhnika, zk.vl. št. 2917. POGOJI 1. Ponudnik je lahko pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki se izkaže z registrskimi listinami, ali fizična oseba, ki se izkaže s potrdilom o državljanstvu RS. 2. Ponudnik mora v ponudbi opredeliti ceno ter plačilne pogoje z datumom plačila. 3. Nepremičnine so naprodaj po sistemu videno - kupljeno. Davek na promet nepremičnin in overitev podpisa plača prodajalec. 4. Ponudbe morajo prispeti na naslov: IUV - Industrija usnja Vrhnika, cf.d., Tržaška c. 31,1360 Vrhnika, v zapečateni ovojnici z oznako "Ponudba za nakup nepremičnin pod zap. št.___", do vključno 15.6.1999 do 12. ure 5. Ponudniki bodo o izboru obveščeni v osmih dneh po zaključenem roku za zbiranje ponudb. 6. Izbrani kupec mora v 10. dneh po obvestilu o izboru skleniti prodajno pogodbo. Lastninsko pravico in posest bo kupec pridobil z dnevom plačila celotne kupnine. 7. Razpis ne zavezuje prodajalca, da bo z najboljšim ali katerimkoli ponudnikom sklenil prodajno pogodbo za nepremičnine, ki so zajete v tem razpisu. 8. Vse informacije glede nepremičnin in njihovega ogleda dobijo zainteresirani kupci po telefonu 061/754-211 int. 213, kontaktna oseba je Brane Jereb. Uprava družbe IUV, d.d. ja od prodaje namenili za plače zaposlenih. Ker imajo v svojih obratih tudi 170 invalidov, v sodelovanju z ministrstvom za delo pripravljajo ustanovitev invalidske delavnice, ki bi zaposlovala od 200 do 300 delavcev. Tam naj bi izdelovali drobno galanterijo, usnjena zaščitna oblačila, prevleke za avtomobilske sedeže in volane ter konfekcijo. Od proizvodnje nameravajo na Vrhniki ohraniti proizvodnjo svinjskih kož za konfekcijo, v Šmartnem bodo ohranili krznarstvo in za potrebe slovenskih čevljarjev začeli proizvajati goveje usnje. Direktor IUV je dejal, da so zaradi manjšega izvoza znižali cene, tako da se je njihovo usnje začelo dobro prodajati tudi v Sloveniji. Zato seje prodaja njihovih izdelkov povečala tudi za 40 odstotkov. Sicer pa največ usnja izvozijo v Italijo, Kanado in Turčijo, saj vrhniško usnje velja za enega najboljših v Evropi. Surovine, predvsem nasoljene svinjske kože, uvažajo iz ZDA (80%) in iz Danske (20 %), v Sloveniji jih kupijo zelo malo, ker jih skorajda ni. Goveje usnje, ki ga bodo predelovali v Šmartnem. kupujejo od Kota. Na razvojnem oddelku pripravljajo tudi proizvodnjo strojenega usnja brez kroma, tako imenovano ekološko usnje, za katerega pričakujejo, da ga bodo zaradi vse bolj zahtevnih ekoloških standardov dobro prodajali. Veliko pričakujejo tudi od povečane prodaje medicinskega ovčjega krzna, ki poleti hladi, pozimi pa greje. Ciljna skupina za nakup takega krzna je starejša populacija. V vrhniški industriji usnja pa kljub težavam niso zanemarili prizadevanja za čim manjši vpliv njihove, okolju zelo škodljive proizvodnje. Uvajajo poskusno strojenje kož brez uporabe kroma, ki je težka kovina. Sicer pa bodo letos za ekološke izboljšave čistilne naprave namenili 150 milijonov tolarjev. Njihove odpadne kože kompostirajo na vrhniškem komunalnem odlagališču. Pridobljen kompost je zaradi vsebnosti težkih kovin uporaben le za prekrivanje komunalnih odlagališč. E.A. 10 LET IUV DESIGN CENTRA MODE Z novimi kolekcijami v leto 2000 V začetku maja je ob 10-letnici uspešnega delovanja IUV Design Center mode pripravil modno revijo ekskluzivnih kolekcij za jesen in zimo 1999/2000. Revija je bila v njihovem Centru mode, na Cankarjevem trgu I, kjer so se z izborom kolekcij za prihodnjo jesen in zimo predstavile Almira, IUV, Mura, Peko in nogavičarji Polzela. Modnega dogodka so se udeležili številni povabljeni gostje, poslovni partnerji, številne članice Društva poslovnih žensk FAM iz Ljubljane in novinarji modnih strani slovenskih občin. Navzoče je nagovoril novi direktor IUV mag. Izidor Derganc, kije predstavil 10- letnico delovanja Centra mode, ki deluje v stari pošti na Vrhniki. Prav ta stavba je bila v zgodovinskem obdobju nekaj časa razcvet gospodarstva Vrhnike, služila je kot mitniška postaja in pošta. Iz Ljubljane so blago s čolni tovorih na vrhniško mitnico, nakar so ga s kočijami vozili naprej v Trst in Gorico. Prav ta dejavnost je bila ključnega pomena za celoten razvoj takratnega trga Vrhnika. Zato tudi ni nič čudno, če se Center mode vključuje v nekatere zgodovinske resnice, ki postajajo za celoten nadaljnji razvoj IUV lahko tudi resnične. Treba je namreč izkoristili nove programe, nove modne smeri in nove razmere na številnih tržiščih za nov elan in zagon celotnega IUV. Še posebno v sedanjem času, ko so problemi nekako dosegli nek vrhunec. In kaj so novega pokazale vse manekenke in manekeni ha reviji z ekskluzivnimi kolekcijami za leto 2000 ? Ker nisem modni kritik, naj navedem zapis iz nove revije ONA: "Predvsem je pohvalna ideja o skupnem nastopu, kjer smo v stvlin-gu lahko videli možnosti kombiniranja programov treh izdelovalcev oblačil, smiselno dopolnjenih z nogavicami in obutvijo. Za popoln vtis bomo sicer počakali, da sloven- ska moda zaživi na naših ulicah, saj smo videli le izbor. Tokrat so nas popeljali na sprehod med sivinami. Nosilna barva na prehodu v novo tisočletje bo siva v vseh odtenkih. Linije modelov rahlo sledijo telesnim, v ospredju pa je udobje. Oboje je v nadvse mehkem slogu, po krojih in materialih. Dolžine suknjičev in spodnjih delov so različne, saj moda pri oblikovanju sloga že nekaj časa poudarja individualizem." Kot je bilo videti na koncu, je revija uspela in prikazala resnično nove modne smeri za novo jesen in zimo. Zelo vidno vlogo so imeli prav oblikovalci in kreatorice IUV Design Centra mode, ki s svojimi idejami, kreacijami hitro stopajo v modne smeri Evrope in sveta. Zato bo blagovna znamka IUV še naprej znana in zanimiva za številne poslovne partnerje in seveda kupce. S.S. S ponedeljkom, 17. maju, so v kuhinji restavracije Blagajuna na Vrhniki (nekdanji ohrut družbene prehrane IUV), pričeli s kuho in pripravo obrokov za vrhniški vrtec. Kot vemo, je vrhniški vrtec pogorel in treba je bilo urediti problem njihove prehrune. Prej je to opravljala Gostilna Močilnik, sedaj pa Restavracija Blagajana, kije v lasti Mesarstva Blatnik. Občina je najela del prostorov v kuhinji, kjer osebje kuharic iz VVZ Vrhnika pripravlja obroke za vrhniške vrtce. §1 \\ ŠT Bilo je nekega dne v maju, ko so vrhniški gasilci in MI KROM na Vrhniki reševali nesrečnega mucka, ki je že tri dni čepel nu vrhu slemena strehe Kmetijske zadruge Vrhniku. Po strokovnem ukrepanju je maček varno pristal na tleh ter se ves prestrašen hitro izgubil med bližnja poslopja. Na nekem "parkirišču" pri blokih na Vrhniki je nekaj voznikov na svojih vozilih zjutraj prejelo "čudno " obvestilo, ki nam lahko marsikaj pove. Na travnati zelenici, med dvema blokoma na Klisu, je videti tudi "nekaj takega ". Že nekaj stanovalcev nas je opozorilo, zakaj tudi "nekaj takega " ne slikamo in objavimo. Gotovo je na Vrhniki še nekaj "tukih starih " avtomobilov, to pa je že delo za komunulnega redarja. Nekaj modnih utrinkov z revije, predvsem z izdelki IUV. DAN SLOVENSKE VOJSKE Načelnik generalštaba mag. Iztok Podbregar podelil priznanja Načelnik generalštaba SV mag. Iztok Podbregar je imel slavnostni nago- Jože Prvinšek prejema bronasto vor na proslavi ob dnevu Slovenske vojske v vojašnici na Raskovcu. medaljo Slovenske vojske. Tamara Kogoj je prejela bronasto Franc Žust je dobil bronasto meda- Marjan Balam prejemu bronasto meduljo Slovenske vojske. Ijo generala MAISTRA. medaljo Slovenske vojske. Ob 15. maju, dnevu Slovenske vojske, je bila v Vojašnici Ivana Cankarja na Raskovcu pri Vrhniki proslava, na kateri so podelili tudi priznanja Slovenske vojske. Svečanost je bila v četrtek, 13. maja 1999, ki se je je udeležil tudi načelnik generalštaba Slovenske vojske mag. Iztok Podbregar ter pripravil slavnostni nagovor. Že eno uro pred svečano proslavo je bil v prostorih častniškega kluba 54. OKMB vojašnice sprejem za vse povabljene goste, ki ga je opravil poveljnik 52. brigade SV polkovnik Marjan Balant. V svojem imenu in v imenu Slovenske vojske seje zahvalil vsem civilnim strukturam, ki so kakor koli povezane s Slovensko vojsko, saj brez njih tudi vojaki ne bil mogli delovati. Tudi v prihodnje si je treba prizadevati, da se Slovenska vojska zgradi na sodoben način, neodvisno od bivših osnov jugo vojske. Zavedati se moramo prvih temeljev Slovenske vojske, ki so se porajali na Igu in v Pekrah, kjer so se izobraževali prvi vojaki naše vojske. Nato so se vsi prisotni zbrali na tankovski ploščadi, kjer je bil postroj 52. brigade, katere vodstvo je prav na Vrhniki. Načelniku generalštaba SV mag. Iztoku Podbre-garju je poveljnik 52. brigade "pre- dal raport", nakar si je ogledal svečani postroj vseh vojakov. Sledil je kulturni program, ki sta ga izvedla Oktet RASKOVEC in Pihalni orkester iz Cerknice. Svoje spretnosti z rokovanjem puške pa so predstavili vojaki gardnega sestava SV. Pred podelitvijo vojaških priznanj je mag. Iztok Podbregar imel svečani nagovor. Med drugim je poudaril: "V prvi vrsti gre za svečanost v vojašnici enote SV, ki je nastala ob lanskoletni 1. fazi reorganizacije in pomeni našo udarno moč, tako po številu enot, po moči oborožitve in opreme, kot po usposobljenih in izurjenih pripadnikih stalne kot vojne sestave. Današnja slovesnost je pomembna tudi zato, ker poteka v vojašnici, ki nosi ime velikega Slovenca, pisatelja Ivana Cankarja, in je v SV znana po dobrem sodelovanju z lokalno skupnostjo. Pripadniki 54. OKMB ste to dokazali tudi v preteklih dneh, ko ste aktivno sodelovali v prireditvah v počastitev praznika Občine Vrhnika. Prepričan sem, da z lokalno skupnostjo uspešno sodelujete tudi pripadniki drugiih enot in želim vam, da bi bili ti stiki v prihodnje še boljši. Dneva SV pa ne bi bilo, če ne bi bilo osamosvojitvene vojne in vseh aktivnosti pred, med in po njej, ki so vplivale na oblikovanje samostojnosti Republike Slovenije. Med nami ste veterani vojne za Slovenijo, mnogi tudi pripadniki MSNZ in vam velja moj poseben pozdrav in zahvala za storjena zgodovinska dejanja. Prireditve v počastitev dneva SV so lahko tudi obračun našega dela v preteklem obdobju. Zadnje leto je bilo še posebeno intenzivno. Izpeljan je bil prvi del reorganizacije SV, izredno uspešno smo zagotovili podporo vaje NATO in PzM "CAS-98", nadaljevali in razširili smo vključevanje v mednarodne mirovne operacije, vzpostavili smo vojaški del Misije RS pri NATO, začeli smo z nekaterimi pomembnimi sistemskimi spremembami pri organizaciji in delovanju obrambnega sistema, še posebno SV. Pri tem moram omeniti sprejemanje dolgoročnega načrta razvoja in opremljanja SV, izdelavo obsega in strukture, spremembe na področju financiranja, spremembe v organiziranosti vojaškega izobraževanja in še nekatere." Zbrane vojake je pozdravil tudi župan občine Borovnica Alojz Močnik, nato pa je sledila podelitev priznanj Slovenske vojske, ki so jih prejeli tudi nekateri občani naše in sosednjih občin. S.S. V častniškem klubu vojašnice sije bilo mogoče ogledati različne makete ob tekmovanju v plustičnem maketarstvu TANKETA 99. Na ploščadi, kjer so ponavadi sumo vojuki in tunki, so parkirala starodobna vozila. Dan odprtih vrat Vojašnice Ivana Cankarja na Raskovcu V sklopu Cankarjevih dnevov je vojašnica na Raskovcu pripravila tradicionalni DAN ODPRTIH VRAT, ki se gaje udeležilo, lahko zapišemo, rekordno število obiskovalcev. Dan odprtih vrat je potekal v soboto, 8. maja, in to v sami vojašnici, kjer je bilo mogoče videti vojaško tehniko in oborožitev II. Bataljona za zveze, 16. Bataljona za nadzor zračnega prometa, 1. Raketnega divizijona zračne obrambe in 54. Oklepnomehaniziranega bataljona ter na vadbišču ob Stari Vrhniki, kjer se je bilo moč popeljati z oklepnim bojnim vozilom - tankom. V vojašnici je potekalo tudi tekmovanje v plastičnem maketarstvu TANKETA 99, in sicer v sodelovanju z Združenjem graditeljev plastičnih maket. Poudarek je bil namenjen predvsem tistim, ki se ukvarjajo z ma-ketarstvom izdelovanja miniaturne vojaške opreme, orožja, vojaških vozil in vojaških akcij, vojaških letal, pač z vsem, kar je povezano z vojaško tehniko. Kot je bilo že omenjeno, je bila na ploščadi vojašnice razstavljena bojna oprema, tehnika in orožje vseh štirih enot, ki so nameščene v sami vojašnici. Prav na tej ploščadi so se za nekaj časa ustavili tudi udeleženci s srečanja starodobnih vozil. Tako so se med bojno tehniko pomešala tudi civilna motorna vozila, ki so nekdaj kraljevala po naših cestah. Vse udeležence in obiskovalce vojašnice je pozdravil Orkester Slovenske vojske, ki je izvedel Promenadni koncert. Glavno dogajanje pa je bilo prav gotovo na vadbišču za oklepna vozila ob Stari Vrhniki, kjer se je bilo mogoče popeljati s tankom. Na voljo je bilo pet tankov, ki so neprenehoma vozili vse zainteresirane, saj je bila gneča res nepopisna. S tankom se je vozilo staro in mlado, ženske in moški, gneča pa je bila do konca voženj res velika. V sliki in besedi vam predstavljamo le nekaj zanimivih utrinkov z dneva odprtih vrat. Za mnenje pa smo zaprosili poveljnika 54. OKMB in vojašnice Ivana Cankarja podpolkovnika Roberta Puša, ki je bil tudi gostitelj vseh aktivnosti v vojašnici. S.S. Orkester Slovenske vojske je izvedel Promenadni koncert. Obiskovalci so si ogledali tudi zanimivo vojaško opremo - radarje. Ameriški polkovnik predstavil nacionalno ameriško gardo Največ obiskovalcev si je ogledulo tanke. Tudi pri vožnji s tankom je moral biti red, da so se lahko vsi peljali z njim. Izjava Roberta Puša, poveljnika 54. OKMB in Vojašnice Ivana Cankarja ob dnevu odprtih vrat Vojašnice Ivana Cankarja Vrhnika "Osmega maja letos smo že sedmič odprli vrata naše vojašnice širši javnosti. Ideja se je porodila "davnega" leta 1993, ko smo s takšno prireditvijo poskušali približati enote in Slovensko vojsko predvsem Vrhničanom, katerih občina je ena najbolj vojaško "obremenjenih" v Sloveniji. S svojo odprtostjo smo hoteli pokazati, da smo povezani s krajem bivanja in da smo pripravljeni tudi sodelovati in pomagati. Zaradi dobrega odziva smo se odločili, da se predstavimo vsako leto. Srečno naključje je tudi ime vojašnice, saj nas krajani lažje sprejmejo, hkrati pa se vključimo v Cankarjeve dneve na Vrhniki. V železni repertoar dneva sodi tehnični zbor oborožitve in vozil, tekmovanje v plastičnem maketarstvu in vožnja s tankom Oklepnomehaniziranega bataljona. Vsako leto pa poskušamo dodati še zabavni del prireditve in dan obogatiti tako, da je prijeten obisk prelepe vojašnice združen z dogajanjem, ki ljudem ostane v spominu. Tako smo že imeli na programu koncert Vilija Resnika, viteške igre v organizaciji društva Moj Aron, obisk vozil - veteranov, letos pa tudi Promenadni koncert orkestra Slovenske vojske. Te dodatne prireditve so prijetne tudi za nas, zaposlene, sicer je to še en delovni dan v tednu, ko smo maksimalno pozorni na varnost obiskovalcev in popolnoma zaposleni. Naše nekajletno spremljanje odziva je pokazalo, daje obisk vse bolj množičen, starostnih razlik ni, prihaja mlado in manj mlado iz vse Slovenije. Vsako leto jim ponudimo tudi izpolnjevanje vprašalnikov, katerih rezultati nam pomagajo k še boljši prireditvi naslednje leto. Vsako leto je obveščenost ljudi boljša, saj obvestimo medije že prej, zagotovimo predvajanje reklamnih posnetkov v lokalnih medijih po Sloveniji in tako dosežemo, da se obisk vsako leto veča. Letos je bil obisk rekorden in ljudi je bilo toliko, da se vsi niti niso mogli popeljati s tankom. Število obiskovalcev ocenjujemo nekje na 4000 ljudi, kar nas zelo veseli, hkrati pa postavlja pred nas zahtevo, da se naslednje leto še bolj potrudimo. Prireditev je potekala brez zapletov, brez okvar in na vso srečo brez kakršnih koli poškodb tako zaposlenih kot obiskovalcev. Po dolgi in delovni soboti nas vse zaposlene navda dober občutek in zadovoljstvo. V ponedeljek pa je nov delovni dan z novimi težavami in nalogami. Prav na koncu bi se vsem obiskovalcem zahvalil, da so si vzeli čas in prišli, zahvalil bi se poklicni sestavi enot v vojašnici za požrtvovalno in natančno delo, predvsem pa bi pohvalil obnašanje in kulturni nivo vseh ljudi, ki so s svojim obnašanjem in razumevanjem dokazali, da takšna prireditev lahko mine brez slabe volje in težav, ki jih prinese množičnost obiska in želja videti vse. Kot pove- ljnik vojašnice sem po takšnem dnevu ponosen in zadovoljen, da poveljujem takšnim profesionalcem in da delam v vojašnici, ki je (vsaj po mojem mnenju) ena najlepših v Sloveniji in hkrati dom raznovrstnim, vrhunsko usposobljenim in glede na tehniko in ljudi najboljšim enotam naše vojske." Območno združenje slovenskih častnikov Vrhnike in Borovnice je v sredo, 19.5.1999, pripravilo vojaško strokovno predavanje na temo Organiziranost nacionalne garde Združenih držav Amerike. Tematiko je predstavil ameriški polkovnik, ki sodeluje v stalni vojaški misiji ZDA v Sloveniji, in sicer v sklopu mednarodnega vojaškega sodelovanja MIL TO MIL. Predavanja se je udeležilo kar veliko članov območnega združenja, ki so z zanimanjem prisluhnili predavanju polkovnika, popestrenemu z diapozitivi. Polkovnik je med drugim omenil, daje v Sloveniji že skoraj eno leto inje Slovensko vojsko spoznal ter si ustvaril sliko in vizijo za nadaljnji razvoj. Svoje ugotovitve je posredoval ministrstvu za obrambo. Predvsem je v naši vojski treba bolj opredeliti vlogo podčastnikov, ki naj bi imeli glavno besedo pri urjenju vojakov. Opazil je tudi premajhno usposabljanje rezervne sestave, predvsem na ključnih tehničnih točkah, saj se tehnika ne- trt i verjetno hitro spreminja. Vse omenjene vidike pa bi bilo treba prenesti v zakonodajo vojaškega področja, ki je vse preveč še nekako okvirjeno s prejšnjo vojsko. V nadaljevanju predavanja je predstavil nacionalno gardo države Colorado, ki s Slovenijo tvori skupno partnerico za mir. S.S. spoštovani: Vljudno Vas vabimo na osrednjo prireditev, ki bo v počastitev DNEVA OKLEPNOMEHANIZIRANIH ENOT V SLOVENSKI VOJSKI v vojašnici Ivan Cankar na Vrhniki, 30.6.1999 ob 17.00 uri Druženje bomo obogatili z otvoritvijo razstave "ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA SKOZI ČAS" (Do razstave je prišlo ob pomoči Muzeja novejše zgodovine iz Ljubljane, Zveze Sever, ZB NOV, ZWS, DVD PONIKVE in Heledis-a) Veselimo se vašega obiska. Podpolkovnik Robert Puš POVELJNIK VOJAŠNICE "IVAN CANKAR" VRHNIKA ŠTEVILNA SREČANJA, OTVORITVE RAZSTAV, KONCERTI, SLAVNOSTI IN PODELITEV PRIZNANJ Vrhnika je praznovala V počastitev državnega praznika 27. aprila - dneva upora, osvoboditve Vrhnike 6. maja in občinskega praznika 10. maja, rojstvo pisatelja, dramatika in pesnika Ivana Cankarja ter že znanih Cankarjevih dnevov, so se od 26. aprila pa do 16. maja odvijale številne prireditve in otvoritve razstav v spomin na zgodovinske vojne dogodke in na obletnico rojstva največjega Vrhničana Ivana Cankarja. Vse prireditve so bile v organizaciji Občine Vrhnika, Zveze kulturnih organizacij Vrhnika in Območnega odbora ZB NOB Vrhnika, OŠ Ivana Cankarja Vrhnika in SLKD Območne izpostave Vrhnika. Vse prireditve so bile dobro obiskane, kar pove, da so se aprilsko - majski praznični dnevi ukoreninili med Vrhničani. Tovariško srečanje občanov in udeležencev NOB Na dan državnega praznika, 27. aprila-DAN UPORA, je Območni odbor združenja borcev in udeležencev NOB Vrhnika pripravil tradicionalno tovariško srečanje v ribiškem domu na TOJNICAH pri Vrhniki. Zaradi slabega vremena je bilo srečanje v notranjih prostorih doma. Srečanja so se udeležili številni gostje ter udeleženci NOB z Vrhnike in iz Borovnice. Za kratek kulturni program je poskrbel Oktet Raskovec. Tako so udeleženci vsakoletnega tradicionalnega srečanja zopet slišali nekaj partizanskih pesmi. Vse navzoče je pozdravil predsednik Območnega odbora ZB Franc Pas-setta. kije poudaril nekaj zgodovinskih dejstev in datumov partizanskega boja v letih 1941 in 1945. Naj ob tem poudarimo le nekaj najbolj bistvenih trenutkov tega zgodovinskega obdobja za slovenski narod. Praznik upora proti okupatorju je povezan z datumom ustanovitve OF, ki je Slovence povezovala v boju proti fašizmu in okupaciji v drugi svetovni vojni. Že 1941. leta so začele nastajati prve partizanske čete na raznih območjih Slovenije. V letu 1942 seje boj širil, nastajali so bataljoni, odredi in brigade. Že 1943. leta so se oblikovale djyizije in korpusi, tako da smo ob osvoboditvi leta 1945 imeli dva korpusa, divizijo na Štajerskem in več samostojnih odredov in brigad. Poleg enot, ki so nastajale na domačih tleh, so bile še 4 prekomorske brigade. Vsemu je poveljevalo Glavno poveljstvo, pozneje Glavni štab NOV in PO Slovenije. To je bila povsem slovenska vojska. Glavni štab je deloval do maja leta 1945. Hkrati z vojaško rastjo so nastajali krajevni, rajonski, okrajni, potem okrožni in pokrajinski odbori Osvobodilne fronte. Vse je povezoval Izvršni odbor OF. Odbori so bili najprej politična oblika podpore in sodelovanja s partizanskimi enotami. Z nastajanjem osvobojenih ozemelj pa so prerasli v organe oblasti. Znameniti odbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju oktobra leta 1943, kjer je sodelovalo 572 izvoljenih in 78 delegiranih odposlancev, je s svojimi sklepi in z izvolitvijo Slovenske narodnoosvobodilnega odbora pomenil začetek slovenske državnosti in s tem tudi rojstvo republike Slovenije. Prvo zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta februarja 1944 v Črnomlju (180 članov) pa je bilo mejnik v nadaljnji graditvi slovenske državnosti. Kot prvi parlament slovenskega naroda, kije združeval vse Podžupan Richard Beuermunn je na tovuriškem srečunju v ribiškem domu imel svoj prvi uradni nastop na tej funkciji. tri funkcije državne oblasti, je s svojimi sklepi in odloki začrtal ustrezno obliko te državnosti. Predsedstvo SNOS-a je prevzelo naloge vlade. Postavilo in usposobilo je za delo upravne odsekeza notranje zadeve, za graditev narodne oblasti, za gospodarstvo, za finance, za prosveto, za zdravstvo in druga območja, kijih zdaj upravljajo ministrstva. Formiran je bil Denarni zavod Slovenije, kije po odloku tiskal prvi slovenski denar - bone in tiskane obveznice svobode. Sodna oblast je bila sprva izročena vojaškim sodiščem; pozneje so se na osvobojenem ozemlju vzpostavila civilna sodišča. Mednarodni odnosi so bili vzpostavljeni s pomočjo predstavnikov zavezniških držav pri Glavnem štabu Slovenije. Razpisane so bile tudi volitve v na-rodno-osvobodilne odbore in prvič so imele volilno pravico tudi ženske. Tako so bili vzporedno z odbori OF formirani narodno-osvobodilni odbori, ki so predstavljali organe oblasti. 5. maja 1945 je bila v Ajdovščini oblikovana prva slovenska vlada, ki je po prihodu v Ljubljano nadaljevala delo. Z njo so prišle v Ljubljano tudi vse institucije in prav tako nadaljevale začeto delo. Iz opisanega spoznamo, daje Republika Slovenija nastala v bojih za svobodo v srcu okupirane Evrope, kar je edinstven primer tistega časa. Slavnostni nagovor pa je pripravil podžupan občine Vrhnika, Richard Beuermann, ki je med drugim povedal: "Slovenec naj bo lastne zemlje gospodar. To je bilo že geslo kmečkih uporov in tudi vodilo narodno-osvobodil-nega gibanja med drugo svetovno vojno in malo je narodov, ki bi tako kot Slovenci svojo podobo in usodo oblikovali prek toliko uporov. Najbolj usoden in silovit pa je bil prav upor proti okupatorju. In prav zgodovinsko dejstvo upora proti okupatorju je. da sije prvi program samoodločbe slovenskega naroda zastavila Osvobodilna fronta, ki je bila ustanovljena za boj proti fašističnemu in nacističnemu okupatorju. Vrhovni plenum OFje že v času, ko je bila okupirana še velika večina Evrope, sprejel sklep, da se razglasi za Slovenski narodnoosvobodilni odbor, ki v času osvobodilnega boja predstavlja in tudi vodi slovenski narod na njegovem ozemlju. In kot ugotavlja zgodovinar Janko Pleterski. to dejanje pomeni začetek ustanavljanja slovenske države. Brez take narodove izkušnje ter brez pridobitev narodno-osvobodilnega boja bi bila ob koncu svetovne vojne kljub zmagi antihitlerjevske koalicije ponovno vzpostavljena rapalska meja. Slovenska Primorska bi bila za vedno izgubljena, Slovenci znotraj Kraljevine Jugoslavije pa bi bili v skladu s beograjsko hegemonistično politiko o tro-edinem jugoslovanskem narodu zre-ducirani na vegetiranje znotraj Dravske banovine. Priznati si moramo, da bi brez herojskega boja partizanov in zmage v svetovnem spopadu na strani zaveznikov težko v letih 1990 in 1991 zmogli toliko nacionalne zavesti in volje za ustvarjanje lastne države. Na koncu je prisotne pozdravil še župan Borovnice Alojz Močnik in srečanje seje nadaljevalo v tovariškem pogovoru o dogodkih iz vojnih partizanskih dni. S.S. Razstava "likovna umetnost 1941 -1945" V ponedeljek 26. aprila je bila v mali dvorani Cankarjevega doma otvoritev razstave "LIKOVNA UMETNOST 1941 - 1945", kije bila na ogled do 6. maja 1999. Razstavo so skupno postavili Muzej novejše zgodovine iz Ljubljane in Območni odbor ZB NOB Vrhnika. Razstava je zajemala partizansko grafiko in različne risbe umetnikov, ki so nastale v letih vojne, (41-45), saj je v tem obdobju bilo moč ustvarjati prav v teh dveh tehnikah. Razstavo je odprl in o partizanski grafiki in risbi spregovoril direktor Muzeja novejše zgodovine g. Durjava, ki je v uvodu poudaril: "Tokratna razstava, ki smo jo pripravili ob prazniku upora, temelji na izboru del iz bogate partizanske likovne dediščine. Ponovno nas bo seznanila s tvornostjo, kije nastajala v najusodnejših dneh Direktor Muzeja novejše zgodovine g. Durjava je predstavil partizanske grufike in risbe, ki so nastule v času zgodovinski/i let 41-45. slovenske nacionalne zgodovine. Ta tvornost je bila sposobna kljub umetnostnemu ustvarjanju nenaklonjenih pogojev zadostiti potrebam zgodovinskega trenutka in spregovoriti s takšno umetniško močjo, da nas preseneča še danes. Na razstavi so s svojimi deli zastopani vsi najpomembnejši ustvarjalci medvojne likovne umetnosti. Ti so na stran odpora proti okupatorjem stopili z orožjem, ki so ga najbolje obvladali: z zavestno artikulirano umetniško govorico zavezano osvobodilnim ciljem slovenskega medvojnega upora." V nadaljevanju pa je predstavil pričujočo razstavo in likovne umetnike iz vojnega obodbja. "V obdobju 1941-45 je veliko slovenskih likovnih umetnikov sodelovalo v odporu in ga podprlo s svojim ustvarjanjem v ilegali, zaporih, taboriščih in v izgnanstvu. Največje risb in grafik, ki so bile najustreznejše v težkih razmerah, pa tudi slik, kipov in celo fresk. 1941-43 so likovniki skupaj z arhitekti opremljali in ilustrirali ilegalni tisk v Ljubljani, nekateri pa so se že tedaj borili in ustvarjali v partizanih. Večina likovnikov je bila po zaporih in v taboriščih. Po kapitulaciji Italije je odšla v partizane skupina uglednih likovnikov (1). Jakac. F. Mihelič, D. in N. Vidmar, N. Pirnat, D. Klemenčič). ki so skupaj z mlajšimi ustvarili jedro bogate partizanske likovne dediščine. Čeprav je največ risb, M. Dolgan pa je ustvarila celo nekaj kipov, ima v njej najbolj pomembno mesto grafika. Ta je s svojim črnobelim značajem najbolj zadostila potrebam časa, saj je odločno obsodila nasilje okupatorja in njegovih sodelavcev ter poveličala partizanski boj in žrtve. Partizanska grafika je zato postala sinonim za vse likovno ustvarjanje med vojno. V osebnih risanih zapisih lahko vojno dogajanje preraste v pravo apokaliptične vizije (F. Mihelič) ali orise intimnih človeških tragedij npr. "drežniških sirot" (N. Vidmar); risane študije požganih vasi, porušenih ognjišč in ožganih dreves pa so tihe obtožbe skrunjenja slovenske zemlje (D. Vidmar, D. Klemenčič, V. Globoč-nik idr.). Naloge likovnikov med NOB so bile zelo raznovrstne: opremljali in ilustrirali so tisk in pri tem dosegli zelo kvalitetne rezultate (Prešernova Zdrav-Ijica, 1944, M. Šorli, J. Vidic). Likovniki in arhitekti so izdelovali osnutke za denar, znamke, grbe, diplome in dekorirali dvorane za prireditve. Prav tako so bili scenografi pri partizanskem gledališču. Pomembno je bilo tudi dokumentiranje zgodovinskih dogodkov (kočevski zbor, 2. zasedanje AVNOJ), portretiranje borcev in risanje važnih partizanskih objektov. Največ takšnih del je ustvaril B. Jakac.Vzgoja likovnega naraščaja je nekaj časa potekala v grafičnem ateljeju GT KPS. Izdajali so grafične mape in prirejali razstave, ki so imele znatne kritiške odmeve v tisku. V prekomorskih brigadah sta ustvarjala J. Ciuha in I. Čargo, med srbskimi partizani pa K. Zomik. Angažiranje likovnikov med NOB je zahtevalo mnoge žrtve: pod okupatorjevimi streli so med drugim padli H. Smrekar, J. Weiss-Belač, L. Šušmelj, F. Golob, v taborišču je umrl kipar F. Kuhar." Območno Združenje borcev in udeležencev narodnoosvobodilnega boja Vrhnika vabi na spominsko svečanost 12. Junija 1999 na Ljubelju in na vseslovensko osrednjo spominsko ter jubilejno prireditev Severovzhodna Slovenija v uporih in bojih za svobodo (boji generala Maistra, NOB in boji za osamosvojitev 1991), ki bo 25. junija v Velenju. Prijavite se lahko v pisarni ZB NOB Vrhnika, Cankarjev trg 8, vsako sredo od 9. do ll. ure in v sredo in četrtek od 16. do 18. ure. REDNI ZBOR VETERANOV VRHNIKE IN BOROVNICE Še letos s svojim praporjem Koncert samospevov slovenskih skladateljev Na četrtkov večer, 6. maja 1999, koje bila osvobojena Vrhnika, je bil v Cankarjevem domu na Vrhniki koncert samospevov slovenskih skladateljev. Skladbe sta izvajala operna pevca Irena Baar in Marjan Trček, na klavirju paju je spremljala pianistka Nataša Valant. Polna dvorana poslušalcev je slišala skladbe znanih slovenskih umetnikov Benjamina Ipavca, Antona Lajovica, Rada Simonitija, Frana Gerbiča in Ri-sta Savina. Območni odbor ZB Vrhnika se zahvaljuje Občini Vrhnika, podjetju EP: COMING in Komunalnemu podjetju Vrhnika za finančno pomoč pri izvedbi koncerta samospevov slovenskih skladateljev v Cankarjevem domu na Vrhniki. S.S. Območno združenje veteranov vojne za samostojno Slovenijo Vrhnika - Borovnica je 8. maja v vzdušju odprtih vrat Vojašnice Ivana Cankarja izvedlo redni letni zbor veteranov -članov združenja. V sprejetem poročilu predsedstva za preteklo leto smo predvsem ugotovili, da smo se uspešno in pravočasno reorganizirali v samostojno društvo ter s tem in pridobitvijo svojih prostorov ustvarili pogoje za nadaljnje dobro delo. V programu aktivnosti za tekoče leto 1999 smo se zavezali razviti svoj prapor, ob spominskih datumih manifestirati pravilnost odločitve v osamosvojitvenih letih 1990 in 1991 ter združevati veterane osamosvojitvene vojne, več sodelovati z veterani širše pokrajine, dopolniti lastno organiziranost z ustanavljanjem novih sekcij, predvsem zaradi temeljitejšega pristopa k zbiranju spominskega gradiva osamosvajanja za zgodovino. Še naprej si bomo prizadevali za pridobitev spominskega bojnega znaka MORS za Vrhniko, za spominski dan občine 25. oktober ter za odpravo krivic, povzročenih veteranom vojne za Slovenijo. Med nami smo z veseljem pozdravili župana obeh občin g. Tomšiča in g. Močnika ter sekretarja predsedstva ZVVS g. Bitenca, ki so našemu zboru obljubili še nadaljnjo podporo. Pozornost našemu zboru so s svojo prisotnostjo namenili tudi: poveljnik Vojašnice I. Cankarja z uvodno dobrodošlico, predsednik ZB NOV območja, predsednik ZČS območja in predsednik Pokrajinskega odbora ZVVS Ljubljana - okolica. Zaradi vpetosti zbora v prireditev ob dnevu odprtih vrat vojašnice je zmanjkalo časa za podrobnejšo obravnavo številnih vprašanj. Vendar bo za to kmalu več priložnosti, saj smo s sklepom zbora redni letni delovni zbor prestavili v pozno jesen, koje primernejši čas za poročanje in načrtovanje. Na dan odprtih vrat Vojašnice Ivana Cankarja pa bomo v prihodnje organizirali svečani zbor veteranov našega območnega združenja v počastitev dneva Slovenske vojske. Svečanost tega dne je poudaril koncert godbe SV, pomembnost veteranst-va pa prav gotovo veterani avtomobilske in motociklistične industrije. Radi se bomo vračali v tako okolje in vedno bomo hvaležni vsem. ki nas spoštujete in nam pomagate. Predsedstvo OZVVS Vrhnika - Borovnica Predsednik veteranov Jože Molk med brunjem letnega poročila pred delovnim predsedstvom zbora. OB SREČANJU GENERACIJ VETERANOV SLOVENSKA KULTURA - NAJŽLAHTNEJŠA PRVINA NOV Pripadniki Vojašnice Ivana Cankarja smo ob državnem prazniku -dnevu upora (23. 4. 1999) pripravili že tradicionalno srečanje članov Zveze borcev NOV in Združenja veteranov vojne za Slovenijo. Vrhniški vojaki skušamo ob svojem rednem usposabljanju čim več pozornosti namenjati negovanju slovenskega vojaškega spomina. Pristno in stalno sodelovanje z vojnimi veterani vseh zgodovinskih obdobij nam je pri ohranjanju le-tega v veliko pomoč. Počastitve državnih praznikov, kolje dan upora proti okupatorju, so primerna priložnost za poglabljanje prijateljskih stikov z bojevniki, ki so se v kritičnih obdobjih naše zgodovine borili proti za-sužnjenosti našega naroda in postavili temelje, na katerih seje zgradila naša mlada država. Letošnje srečanje smo obogatili z odprtjem slikarske razstave priznane slovenske umetnice, akademske slikarke Rože Piščanec, ki je bila tudi sama udeleženka narodnoosvobodilnega boja. V vojaškem klubu so bile predstavljene posamezne umetniške stvaritve - od risb, oljnih slik do ilustracij. Zapisati je treba, da za izposojo slik in pomoč pri postavljanju razstave akademska slikarka ni zahtevala nikakršnega nadomestila v obliki razstavnine ali kaj podobnega. Na žalost pa se pogosto dogaja, da vse več slovenskih umetnikov svojo umetnost (kot tudi tujo) gleda izključno skozi oči finančnega bogatenja; odprtost in dostopnost umetnosti pa se tako zožuje in postaja vse bolj domena visokih slojev družbe. Po skromnem, a prisrčnem odprtju razstave smo obiskovalce presenetili s koncertom Orkestra Slovenske vojske. Predstavljene so bile različne, bolj ali manj znane skladbe, pa tudi partizanske koračnice, ki so pri obiskovalcih vzbudile največ navdušenja. Če se povrnemo k odprtju razstave, smo se z njo želeli dotakniti pomena kulture, ki jo je času NOV leta imela ter vzpodbuditi udeležence vojne za Slovenijo iz leta 1991, da tudi kdo izmed njih predstavi svoja umetniška dela. Razstavljalka Roža Piščanec se v času NOV še ni aktivno ukvarjala z likovnim izražanjem, temveč je v likovno poustvarjanje šele vstopala. Kot vsak partizan je imela možnost občudovati dela svojih soborcev "znamenitih slikarjev in grafikov", in sicer: Božidarja Jakca, Nikolaja Pirnata, Franceta Miheliča, Ivana Carge, Dore-ta Klemenčiča-Maja, bratov Nandeta in Draga Vidmarja, Alenke Gerlovič ... in še mnogih drugih. Njihove umetnine - risbe, grafični listi in zahtevnejša dela (slike v olju in celo kipi) so nastale v ekstremnih razmerah - časi hajk, dolgih pohodov, bojev. Roža Piščanec seje rodila leta 1923 v Lovrencu na Dravskem Polju v zavedni družini slovenskih emigrantov iz Trsta. Rano mladost je preživljala v Mariboru, po vojni pa so se preselili v Ljubljano. Umetnica pripada tistim prvim povojnim generacijam likovnikov, ki so, potem ko so preživeli tesnobna leta okupacije in bili povečini tudi sami aktivni udeleženci NOV, z mladostnim zagonom začenjali študij v novo ustanovljeni Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Malo pred začetkom vojne je končala trgovsko akademijo in pozneje službovala v italijanskem podjetju Savica, prek katerega je s pomočjo sodelavcev do kapitulacije Italije osvobodilnemu odporu omogočala občasne prenose pošiljk blaga in drugega. Z Osvobodilno fronto so sodelovali vsi družinski člani. Po naključju sta bili izdani njena mati in sestra, zato soju sredi vojne poslali v delovno taborišče v Nemčijo, ona in njen oče pa sta se pravočasno umaknila v partizane. Tam je aktivno delovala med mladinskimi organizacijami v različnih akcijah na širšem obmčju Kočevja, s pridom pa so njene sposobnosti izkoristili tudi za strojepisna dela. Prva povojna leta, leta pomanjkanja, zanjo pa tudi za vse mlade ljudi, Skupina vojni/t veteranov oh odprtju razstave. Akademska slikarka Roža Piščanec ki so želeli študirati, niso bila lahka. Tako je bila na primer še v času obiskovanja celotnega prvega letnika akademije razporejena na delovne obveznosti. Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je diplomirala leta 1950, dve leti pozneje pa opravila specialko za zidno slikarstvo pri prof. Slavku Pengovu. Potem seje posvetila pedagoškemu delu vse do upokojitve. Učila je likovni pouk in umetnostno zgodovino; najprej v osnovni šoli, pozneje pa v gimnaziji in srednji vzgojiteljski šoli. Njeno vzorno pedagoško delo ji je vzelo veliko časa, zato se žal ni mogla popolnoma posvetiti likovnemu ustvarjanju. Kot slikarko ilustratorko jo uvrščamo v skupino znamenitih ilustra-tork, ki jih je umetnostna zgodovina opredelila kot "pravljičarke" iz petdesetih in šestdesetih let in ki so sloves slovenske knjižne ilustracije ponesle v svet pod pojmom ljubljanske šole. Njene ilustracije lahko občudujemo v več kot 18 knjigah. Ob koncu tega članka se javno obračamo na veterane, ki so leta 1991 sodelovali v vojni za samostojno Slovenijo, s prošnjo, če bi svoja umetniška dela - fotografije, filme, slike, skice, pesmi, razmišljanja, spomine, ki so jih pousfvarili v vojnih časih ali pozneje ter so nastali kot spomin, lahko posodili oziroma jih dali na vpogled Vojašnici Ivana Cankarja. Dela niso vredna le zaradi zgodovinskega sporočila, ampak tudi zaradi svoje umetniške izpovedne moči. Na lak način bi zapolnili mozaik celokupnega kulturnega poustvarjanja zgodovinskih uporov slovenskega naroda skozi čas. Vrata našega vojaškega kluba, kjer organiziramo različne razstave, so široko odprta za vsakršne predstavitve. Dosegljivi smo po telefonu 753-125. Kontaktna oseba je pisec tega članka. Samuel Lajevec NAŠ NAJ POMLADNI UTRINKI IZ DOMA UPOKOJENCEV Ustvarjalna delavnica z otroki vrtca Rožni griček Obisk krajanov iz Starega trga pri Ložu SREČANJE KRVODAJALCEV SLOVENIJE STO TISOČ IN VEC NAS JE, NASE POSLANSTVO JE DEJANJE, KI GA ČLOVEK LAHKO STORI, TO JE DAROVANJE KRVI, KI JE PRAV GOTOVO NAJBOLJ NEPOSREDNO IN ČLOVEŠKO. S SVOJO KRVJO SMO MNOGIM VRNILI ZDRAVJE IN REŠILI ŽIVLJENJE. PRI TEM JE NAŠE VODILO: NEPRISTRANOST, PROSTOVOLJNOST IN HUMANOST, V VSAKEM PRIMERU PA VELIKA ŽELJA POMAGATI LJUDEM! TISTI, KATERIM POMAGAMO, NAS NE POZNAJO. SPOZNAJMO SE MED SEBOJ M1..KI POMAGAMO. PRAVI DAN ZA TO JE SOBOTA 19. JUNIJ 1999 PRI BAB1ČEVEM MLINU NA MURI, PRI VERŽEJU. PREVOZ NA SREČANJE ORGANIZIRA OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA VRHNIKA. ZBRALI SE BOMO OB 6. URI ZJUTRAJ NA PARKIRNEM PROSTORU PRED "PAVZO"-TRG KARLA GRABELJŠKA. PRIJAVITE SE V PISARNI OBMOČNEGA ZDRUŽENJA RDEČEGA KRIŽA VRHNIKA, POŠTNA ULICA 7B, VSAK DAN OD 7. DO 14.30 URE, OB SREDAH TUDI POPOLDNE DO 17. URE. LAHKO NAS POKLIČETE TUDI NA TELEFON 752-105. OO RK VRHNIKA 8. MAJ - DAN RDEČEGA KRIZA Mimovoz sturodohnih avtomobilov Srečanje primorskih domov v Izoli Letos smo na poseben način obeležili 8. maj - DAN RDEČEGA KRIŽA. Učenke iz razredov 3.c, 4.d, 6.d, 7.e, 7.b in 8.c Osnovne šole Ivana Cankarja, so pripenjale mimoidočim brezplačne značke RK. To delo je bilo letos enostavno, saj se je 8. maja na Vrhniki veliko dogajalo. Razstava starih motorjev in avtomobilov, v vojašnici Ivan Cankar dan odprtih Skupni nustop PZ Društvu invalidov Vrhnika pod vodstvom Jožeta Jesenov-ca in PZ Doma upokojencev Vrhnika "Zarja", ki ga vodi Ivan Mulavušič Humanitarni shod "Moč humanosti" Rdeči križ Slovenije organizira v SOBOTO 5. JUNIJA 1999 humanitarni shod "MOČ HUMANOSTI", oziroma obeleževanja 55. obletnice obnove Rdečega križa Slovenije. Prireditev se bo odvijala na letališču Prilozje (občina Metlika) v Beli Krajini. Uradni del prireditve, katere pokrovitelj in častni gost bo predvidoma predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, se bo pričel ob 11. uri in trajal do 12.30 ure. Po zaključku uradnega dela bo sledil neuradni del shoda, namenjen druženju in zabavi, ki bo predvidoma trajal do 19. ure zvečer. Območno združenje Rdečega križa Vrhnika vabi vse člane RK, krvodajalce in vse ostale občane, da se nam pridružite. Prijavite se v pisarni Rdečega križa Vrhnika, Poštna ulica 7B, vsak dan od 7. do 14.30 ure, ali nas pokličite na telefon: 752-105. do srede 2.6.1999. Prevoz organizira Območno združenje Rdečega križa Vrhnika. VABLJENI! VABILO Društvo invalidov Vrhnika vabi člane društva in ostale občane na REVIJO PEVSKIH ZBOROV DRUŠTEV INVALIDOV SLOVENIJE. Revija bo ob 30-letnici delovanja ZVEZE DELOVNIH INVALIDOV SLOVENIJE, v torek, 22.6.1999, ob 17. uri v Cankarjevem domu na Vrhniki. Sodelovalo bo deset društev invalidov Slovenije, med njimi tudi pevski zbor Društva invalidov Vrhnika. VABLJENI! V spomin moji mami Ani Varšek Pred nekaj dnevi mije telefonirala predsednica našega Slovenskega društva ga. Milica Plan-ko. Rekla je: "Janez, ali bi ti nam kaj povedal, prebral, ali recitiral za materinski dan. Niti ni treba, da bi rabil odlomke od Cankarja, Levstika ali Prešerna - povej preprosto o svojih občutkih in izkušnjah, kot sijih sam doživel." Ni ji bilo treba vprašati dvakrat, ker nikdar v svojem življenju ne bom mogel pozabiti na materinski dan devetega maja 1999, zadnji materinski dan pred letom 2000. Moja osebna izpoved ho kratka in jo posvetim svoji materi... Moja prva zavest o materinskem dnevu gre nazaj, ko sem bil star pet let. Vprašal sem staro mamo: "Stara mama, kaj pa je materinski dan?" In ona mi je odgovorila: "Veš, Janez, to je posebno sveti dan, ko počastimo svoje matere. Ti ji lahko nabereš šopek rožic, in ko jih njej daš, ji izreci pesmico, ki le /o bom naučila." Sel sem na travnik, kjer so ob potoku rasle spominčice. Ko sem nabral lep šopek, sem šel v bližnji gozdiček, ki je bil poln dišečih šmarnic. Naredil sem res lep šopek za svojo mamico, in ko meje stara mama naučila pesmico, sem šel k mami, ji dal šopek, in ji nekako tresoč takole rekel: Na svetu zvezdic je milijon. vsa noč je pozlačena, a mali, matije le ena Mama meje objela, se zahvalila in srečna je bila. Dokler sem bil še otrok sem ji na vsak materinski dan deklamiral to pesmico, ko sem ji dal šopek spominčic in šmarnic, in ko sem odrasel mi je ta dan vedno bil nekaj posebnega in lepega in svetega. Mama je bila rojena 1904. leta na Vrhniki. Mnoga leta je bila učiteljica in vzgojiteljica slovenske mladine. In čas je tekel-lani jeseni je dopolnila 94 let. Živela je v Kranju v Domu upokojencev. Postala je šibkega zdravja in slutili smo, da se njena življenjska pot končuje, dasi je bil njen duh še čil in bister. Jaz sem se nameni/, da bom z njo preživel čim več časa, dokler je še prisotna in živa in sem jo tako pozimi obiskoval v Krati ju nekaj mesecev, kjer sva obujala spomine. Kol mnogi naši starši je bila rojena pod staro Avstro-Ogr-sko, kamor smo poleg Cehov, Hrvatov, severnih Italijanov spadali tudi mi Slovenci. To je bila doba še relativnega miru v Evropi. Dobro se pa je spominjala usodnega letu /9/4, ko so srbski nacionalisti ubili v Sarajevu princa Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Kot 10 letna učenka je bila prisotna s celo šolo, ko so njuni krsti peljali z železnico proti Ljubljani in potem na Dunaj. Kmalu potem seje začela prva svetovna vojna, ki ji je sledil komunizem, fašizem in nacizem in druga svetovno vojna - in na stotine milijonov ljudi je umrlo - in še sedaj ni miru. V takih okoliščinah je bilo res težko preživeti in vzgajati svoje otroke in naše matere so bile prave svetnice da so vztrajale in bile kos tej težki in sveti nalogi. To je njihova velika zasluga da je sedaj Slovenski živelj zdrav in napreduje ali doma v Sloveniji ali pa je razkropljen po celem svetu. Vse matere, hvala vam, hvala za vso ljubezen, trud in požrtvovanje. Ta torek četrtega maja mi zgodaj zjutraj nenadno telefonira bratranec: "Janez, žalostno novico imam zate, Mama ti je umrla pred eno uro in pol. Mirno je zaspala in hvala Bogu, ni trpela. Moje globoko sožalje". Mame ni več. Počiva pri Bogu. Včeraj sojo pokopali na njeni rodni Vrhniki. Imela je velik in lep pogreb. Prišli so tudi bivši učenci in zapelji je pevski zbor. Pri pogrebščini so obujali mnoge spomine... Mama, danes je drugi dan ko počivaš v miru in v lepi in dragi slovenski zemlji. In danes je tudi materinski dan, zadnji, predno začnemo novo tisočletje. In kot pred mnogimi desetletji, ko mi je stara mama povedala o svetem pomenu lega dneva, sem danes zjutraj tukaj v Vancouvru v Kanadi iz svojega vrta nabral zate šopek spominčic in šmarnic, ki bi ga rad položil na tvoj sveži slovenski grob. Tudi pesmice nisem pozabil: V vesoljstvit zvezdic je milijon, milijon, Vsa noč je čudovito pozlačena, A mati, mamica samo je ena. V imenu svoje družine se zahvaljujem vsem, ki ste se kakorkoli spomnili moje mame in jo pospremili tudi na njeni zadnji poti. Janez Varšek iz Vancouvra -Kanada vrat in še za piko na i - kdor se je želel peljati s tankom, se mu je ta želja izpolnila. Ker je bilo ta dan na Vrhniki ogromno obiskovalcev, je teh tisoč značk kar hitro zmanjkalo. Učenke so z veseljem pripenjale značke in se priporočile za sodelovanje za naslednje leto. Značko sem pripela tudi mlademu fantu. Citiram njegove besede, ki so me globoko ganile: "Ta značka je majhna, a za mene je tako velika, ves teden jo bom nosil." Ta rdeča značka je tako izstopala na snežno beli srajci. Po končani akciji je ta mladi fant povabil vse sodelujoče v akciji na sladoled. Ko sem prišla domov, sem premišljevala te ganljive tople besede tega mladega fanta, tam dol iz daljnega Kosova. Vprašala sem se -kdaj mu je ta značka segla tako globoko v srce, da se je izrazil s tako lepimi in toplimi besedami. Mislim, da je ta znak zlezel globoko v srce milijonom in milijardam ljudem po celi zemeljski obli. Tudi meni seje usidral globoko v notranjost, saj delam humano v organizaciji, ki nosi ta simbol že več kot pol stoletja, zadoščenje in zadovoljstvo je plačilo, ki je tisočkrat poplačano. IVA PEČAR KRVODAJALSKA AKCIJA V MESECU MAJU, LEPO USPELA ! Kljub težavam, kijih imajo naši krvodajalci v podjetjih, je akcija lepo uspela. To ni samo uspeh organizacijskega dela, ki ga vložimo v organizacijo vsake akcije, to je zasluga naših plemenitih nesebičnih krvodajalcev. Letos je bilo pravo presenečenje, neverjetno število je bilo mladih krvodajalcev, ki so prišli prvikrat darovati svojo dragoceno tekočino - k r i. Prepričana sam, da bodo ti mladi ljudje ostali naši stalni krvodajalci. Prisrčno se jim zahvaljujem s prošnjo, da bodo še naprej ostali v vrstah nesebičnih in plemenitih ljudi in naj jih vedno spominja to nadčloveško geslo: "TVOJA KRI REŠUJE ŽIVLJENJE". Z mislijo, da so vsa plemenita dejanja v življenju poplačana, vsem krvodajalcem nasvidenje v decembru na krvodajalski akcijo v Cankarjevem domu na Vrhniki. Še enkrat vsem tisočkrat hvala ! ZA OZ RK VRHNIKA Iva Pečar 6. maj - osvoboditev Vrhnike ■ Na ta dan so udeleženci NOB Vrhnika na grobnici na Drči položili venec ter se tako poklonili vsem žrtvam, ki so svoja življenju darovali za svobodo Vrhnike in vsega slovenskega ozemlja. POROČILA 0 DELU ODBOROV OBČINSKEGA SVETA OBČINE DOBROVA- POLHOV GRADEC Dne 08.04.1999 je na prvi seji zasedal Odbor za šolstvo, predšolsko vzgojo in izobraževanje. Obravnavali so problematiko otroškega varstva ter pregled stanja na področju osnovnega šolstva v občini. Pri ocenjevanju posameznih proračunskih postavk najbolj zmoti visok strošek za šolske prevoze 23 milijonov tolarjev. Proračunska postavka "Dodatni prevozi-nevarne poti" je namenjena organizaciji šolskih prevozov tudi za tiste učence, ki imajo manj kot 4 kilometre do šole, pri tem pa morajo uporabljati cestišče inje takšna pot brez pločnikov s prometnega vidika nevarna. Te vrste problemi so prisotni na Dobrovi in v Polhovem Gradcu. Na nekaterih relacijah so že doslej reševali te težave z dodatnimi postajališči šolskih prevozov, medtem ko so posamezni cestni odseki za varno pot v šolo še neurejeni. Odbor za šolstvo, predšolsko vzgojo in izobraževanje daje pobudo, da Odbor za komunalo v svoj program dela uvrsti tudi izdelavo analize in projekta izgradnje pločnikov, da se učencem kolikor je mogoče zagotovi varna pot v šolo. Obravnavali so tudi problematiko vrtca Šentjošt in pokritje izgube, ki jo le-ta povzroča. Zavzeli so se za pokritje dosedanje izgube, in za zaprtje jasličnega oddelka. Odbor za gospodarstvo in turizem je zasedal na svoji prvi seji dne 21.04.1999. Na dnevni red je uvrstil pregled stanja na področju gospodarstva in turizma in proračunsko financiranje gospodarstva in turizma v letu 1999 ter oblikovanje predlogov in pobud. Na področju gospodarstva in turizma je veliko izzivov: malo gospodarstvo s svojo specifiko in kompleksnostjo ter turizem s svojimi potrebami na področju delovanja društev, krajevnih posebnosti in turistične ponudbe kot dodatne kmetijske dejavnosti. Nujno bo organizirati razgovore z nosilci gospodarske dejavnosti in turistične ponudbe, pripraviti razvojne programe in motivirati čim širši krog zainteresiranih za spremembe. Eden od osrednjih namenov sestanka je bil dogovor o organiziranosti odbora in načinu dela. Predlagana sta bila dva pododbora, in sicer za turizem in za gospodarstvo. V razpravi, ki je sledila, so bile navedene številne pomanjkljivosti in slabosti: - povsem neusklajeni obratovalni časi v gostinstvu - pogreša se koledar kulturnih in turističnih prireditev v občini - koncept in program za razvoj turizma v občini - kreditiranje malega gospodarstva v letu 1999 - pogreša se profesionalno delo in pomoč na področju turizma, nekdo, ki bi bil nosilec pobud in usmeritev, ki bi oblikoval in vodil aktivno politiko. Prisotni so si bili enotni v ugotovitvi, daje za pomembnejše premike na področju turizma najpomembnejša iniciativa samih ljudi. Župan Janez Oven je opozoril na gospodarno ravnanje s proračunskimi sredstvi za gospodarstvo in turizem, ki jih je približno dvakrat več kot v lanskem letu. Prednost je dal trem sklopom, ki so povezani tudi z julijsko prireditvijo Srečanje v moji deželi: - oblikovanje celostne podobe občine (občinski grb, občinski praznik, občinska priznanja, promocijski material ...) - sprejetje odlokov o javnem redu in o plakatiranju - oblikovanje in postavitev obeleževalnih in informacijskih znamenj, napisov, panojev, tabel ipd. Opozoril je tudi na problem onesnaževanja okolja v občini in na dejstvo, da imamo na teritoriju občine aktivne številne lovske in ribiške družine, ki imajo tudi okoljevarstvene naloge. Odbor za kulturo in šport je zasedal dne 14.04.1999. Člani so opregle-dali stanje na področju kulture in športa in proračunsko financiranje kulture in športa v letu 1999 ter oblikovanje predlogov in pobud. V občini je aktivnih 7 kulturnih in 10 športnih oz. planinskih društev. V skladu z Zakonom o športu, ki je stopil v veljavo v letu 1998, sme lokalna skupnost porabiti proračunska sredstva za financiranje športa le na osnovi veljavnih meril za vrednotenje in financiranje športa v občini, na osnovi javnega razpisa in v skladu s pogodbami, sklenjenimi z izvajalci športnih dejavnosti. V razpravi je bilo ugotovljeno, daje najprej potrebno pripraviti osnutek takega dokumenta, postopek do razdelitve sredstev pa je zelo dolgotrajen, zato so na izredni seji dne 20.5.1999 razdelili sredstva za financiranje športnih dejavnosti po enakih merilih kot v letu 1998. Pri sofinanciranju dejavnosti kulturnih društev so se že doslej vsa leta upoštevala merila Ministrstva za kulturo, k-i vrednotijo vsako posamezno sekcijo. Boljših meril ni in tudi letošnja razporeditev sredstev je pripravljena v skladu z njimi.. Potrebe po vzdrževanju kulturnih domov so nekajkrat večje, kot jih omogoča proračun. Razdelitev pa je naslednja: * dejavnost društev 2.480.000,00 SIT * vzdrževanje kulturnih domov 1.520.000,00 SIT * program vzdrževalnih del 1.120.000,00 SIT Prva seja Odbora za zdravstvo in socialo je bila v ponedeljek, 03.05.1999. Tudi ta odbor je imel na dnevnem redu pregled stanja na področju zdravstva in sociale v občini in proračunsko financiranje zdravstva in sociale v letu 1999 ter oblikovanje predlogov in pobut^ Župan je uvodoma pozdravil prisotne in opozoril odbor na potrebo, da se opravi analiza zatečenega stanja na področju uveljavljanja socialno varstvenih pravic, zlasti oskrbnin v domovih za ostarele. Proračunska postavka v višini skoraj 20 milijonov tolarjev skriva marsikaj. Dobivamo opozorila s terena o posameznikih, ki so razpolagali pred odhodom v dom z znatnim nepremičnim premoženjem, ki so ga darovali bližnjim sorodnikom in potem dokazovali, da nimajo nikakršnih dohodkov in premoženja, ki bi omogočalo plačilo domske oskrbe. Tudi novi lastniki takšnega premoženja pogosto nimajo nobenih plačilnih obveznosti, čeprav bi jih morali imeti. Revizija stanja bi morala odkriti in odpraviti te zlorabe. Upokojenci bi nujno potrebovali društvene prostore, ki bi jim omogočali druženje in aktivno preživljanje prostega časa. Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo je zasedal dne 24.05.1999. Sestanek je bil zelo uspešen, saj je oblikoval predlog za porabo proračunskih sredstev za subvencije v kmetijstvu na najbolj učinkovit način. Večji del sredstev bo namenjen za dodeljevanje ugodnih kratkoročnih in dolgoročnih posojil za osnovno in dodatne dejavnosti v kmetijstvu. V lanskoletnem obsegu bodo zagotovljena tudi sredstva za pridelavo mleka. Poskrbljeno bo tudi za vzrejo živine. V nerazporejenem delu pa bo ostal tudi del denarja za interventne namene (poplava, požar,..). O načinu koriščenja subvencij bodo kmetje pravočasno in na ustrezen način obveščeni. Za Občino Dobrova- Polhov Gradec: M. Tavčar Vabilo na kresovanje ob dnevu samostojnosti Že 4. leto zapored pripravlja KD Črni Vrh na vrhu Pasje ravni kresovanje od dnevu samostojnosti. Kres bomo zakurili 24. junija ob 21. uri ter na začetku prisluhnili kratkemu kulturnemu programu. Nadaljevali bomo z zabavnimi igrami, glasbo in plesom. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno. Zelo lepo vabimo vse, da nas obiščete, saj boste v primeru jasnega vremena z vrha Pasje ravni lahko videli ljubljansko kotlino, Poljansko dolino, Gorenjsko s hribi ter Škofjeloško in Polhograjsko hribovje. Zaželjeno je, da se obiskovalci, ki bodo prišli z avtomobili, pripeljejo do spomenika ali do kamnoloma pred cesto, ki pelje na vrh in ga tam pustijo, ter se peš odpravijo do vrha, kjer je hoje le za slabih 10 minut. Potrudili se bomo, da bodo obiskovalci kresa zadovoljni z obiskom na Pasji ravni. V primeru zelo slabega vremena bo kresovanje odpadlo. M.P Sprehod po grajskem vrtu V okviru praznika krajevne skupnosti so bila odprta grajska vrata Polhograjske graščine. Slavnostni zvok fanfar iz grajskega stolpa je naznanil začetek proslave. V začetnem govoru je zbrane lepo pozdravil predsednik KS Bogdan Cankar in jih s prijazno besedo povabil na sprehod po grajskem vrtu. S pestro kulturno prireditvijo je začel moški pevski zbor Turističnega društva Briše pod vodstvom Marjana-Malovrha. Za njimi so s svojimi nežnimi glaski zapolnil grajski prostor otroški cerkveni zbor, ki ga vodi Katarina Tominec. Folklorna skupina TD Briše pa se je predstavila s štajerskimi plesi. Marija Nartnik pa je s svojim mešanim pevskim zborom Pogra-jski slavčki zaključila prvi del popoldanskega kulturnega programa. Zbrani so se sprehodili do dveh šotorov, v katerih so bile predstavljene stare obrti. Tako je zeliščari-ca Ivana Zornada predstavila svoje znanje o rastlinstvu in zeliščih, ki gaje podedovala od svojih staršev. Družbo ji je delal Dario Cortese, agronom, publicist in avanturist, ki je radovedneže prepričeval o okus-nosti in užitnosti divje samorasle hrane. Iz drugega šotora pa so se omamno širile vonjave čajev podjetja Mogota z Vrhnike, kije pričelo z uživanjem starih receptov iz pleterske samostanske lekarne. Na pokušino so dali pestro izbiro čajev iz svojega programa. Po nagovoru predsednika KS pa je obiskovalcem spregovorila tudi gospa Jožica Kavčič. Radovednežem je spregovorila nekaj o sami zgodovini graščine, ki ni zapisana v nobeni knjigi. Tako so mnogi krajani in ostali obiskovalci zvedeli kakšno novo anekdoto, ki se veže na grad in nekoč v njih živečih ljudi. Ob koncu pa je gospa Kavčič tudi uradno odprla razstavo v muzeju na temo Zgodovina Kraja. Ker je sama sodelovala pri izoblikovanju razstave, je bila tudi zanimiva voditeljica med razstavnimi elementi. V vsakem razstavnem elementu je našla svojo zgodbo in svoj namen. Proti večeru pa je zbranim spregovoril Aleksander Jakopič, dramski igralec, ki je s svojim znanjem Predsednik KS Polhov Gradec Bogdan Cankar pozdravlja navzoče brane besede in tradicionalnega pripovedovanja grajske obiskovalce popeljal v svet etnobotanike. Glasba, ki jo je ustvarjal Lada Jak-ša, pa je popestrila grajske zidove, ki so ob mistični glasbi izdali svojo preteklost. Vesna Levičnik IX. dan pod Lovrencem Polhov Gradec, nedelja, 20.6.1999 Pričetek prireditve ob 14.30 uri, sprevod konj in vpreg ter narodnih noš iz Briš, proti Turističnemu domu v Polhovem Gradcu, prikaz starih obrti, (usnjarstvo, žganje-kuha), razstava starih vprežnih prevoznih sredstev, razstava in prodaja kmečkih dobrot, tekmovanje ekip v kmečkih igrah. Vso prireditev bo vodil Milan Skledar Zabavni program z ansamblom Nagelj v primeru slabega vremena, se prireditev prestavi na nedeljo, 27.6.1999. Jožica Kavčič razkazuje eksponate Pisani štanti, za njima Ivana Zornada (na sredini) in Dario Cortesefskrajni levi) NAJ BO POLHOGRAJSKA DOLINA Mnogi iz Polhovega Gradca se vsak dan vozimo skozi dolino proti Dobrovi in kar nekam vrasla se nam je v zavest. Našel bi se tudi kak navdušenec, ki se je iz Ljubljane namenil po njej iti peš. Da bi malce preizkusil sebe in tudi videl, kje pravzaprav vsak dan hodi. Če je človek v avtu, vse tako hitro brzi mimo. Mogoče je najlepši tisti ozek del od ravnice na Logu in do Hrastenic. Ko se peljemo proti Ljubljani, pogled obstane na Gug-lovi domačiji in na nekaj hiš okrog nje. S pečinami nad gozdom za njo daje vtis, da smo nekje nad Bohinjem. V Guglovi hiši je bil rojen slovenski škof Jakob Trobec, misijonar v Ameriki. Ko se v popoldanskih urah vračamo domov, pa nas z leve ob Gradaščici spremlja mešan gozd, ki jeseni zažari v zlatoru-menih barvah, spomladi pa zelenje zagrne hrib in človeku se zdi, kot da se je dolina zožila. In tista strma senožet nad Hudopotnikovo domačijo, ki je tako skladno s pokrajino prislonjena na vznožje hriba, celo leto spreminja svojo barvo. Od sivkasto rjave jesenske preko sivozelene zgodnjespom-ladanske do travnato zelene v poletju. Po skoraj navpični senožeti vodi že opuščena steza, ki jo gotovo poznajo le najbližji in najbrž rabi le, če koga prisili nuja. Po njeni spolzki in razmočeni smeri je Hudopotnikov ata 1. novembra 1991 varno vodil družino s tremi otroki, od katerih je najmlajši triletni sin svojemu očetu tičal na hrbtu. Velika povodenj, kije zalila cesto proti Polhovemu Gradcu, jim je preprečila običajnopot domov po cesti, pa seje Hudopotnikov gospodar ponudil, da jih spremi po stezi nad hišo. Sami" zagotovo ne bi mogli slediti njeni komaj opazni ozki smeri. Želeli so pač opraviti pot, ki sojo bili dolžni svojim prednikom na ta dan, nazadnje pa bi jim deževje skoraj preprečilo pot do doma. Za to kratko, a lepo dolino na zemljevidu ne najdemo imena. Zapisi v raznih virih pa so različni. Najstarejši, za katerega pa lahko predpostavljamo, da se nanaša le na spodnji del te doline, to je od Ljubljane do Dobrove, je v ljudski pesmi o nastanku božje poti Marije Dobrovske, to je ime Dobrovska dolina. Pesem, ki jo najdemo v III. knjigi Slovenskih ljudskih pesmi na strani 235 (knjigo je izdala Slovenska matica 1992), se glasi tako: Leži, leži dolinica, dolinca lepa Dohravska, zelene trate in polje se z gostmi gojzdi tu vrste. Pri tem glas a v besedi dobrav-ska ne sme motiti, ker je lahko zapisovalec besedo po svoje slišal. Določnejši in merodajnejši so zapisi Marjana Slabeta v drobni knjižici z naslovom Polhov Gradec (Ljubljana 1987, zbirka Kulturni in naravni spomeniki Slovenije). Takoj na začetku Pograjcem dobro znani umetnostni zgodovinar takole zapiše: "Polhov Gradec leži na nadmorski višini 397 m v eni izmed treh glavnih dolin (Horjul-ska, Polhograjska in Podlipska dolina) sredi Polhograjskega hribovja /.../. Sem pa tja vidimo zgornje ime napisano tudi z malo začetnico. Včasih se sliši še tretja možnost: Gradaška dolina. Vse tri možnosti so bile predložene v presojo doktorju Milanu Orožnu Adamiču, predsedniku Komisije Vlade Republike Slovenije za standardizacijo zemljepisnih imen z. Geograf- skega inštituta Antona Melika na Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ugledni strokovnjak, ki je soavtor knjige Geografski atlas Slovenije (1998), Krajevni leksikon Slovenije (1995) in drugih temeljnih geografskih del o Sloveniji kot državi, meni, da je najprimernejše ime Polhograjska dolina. Tako kot Horjulska naj se tudi ta imenuje po največjem kraju v njej. Prav tako lahko to ime opremo na poimenovanje hribov na tem območju - Polhograjsko hribovje. Domačini jo lahko v svojem narečju imenujejo tudi Pograjska dolina. Tako. To je mnenje uradnega strokovnjaka z. uradne ustanove. Sami pa moramo poskrbeti, da se bo to ime prijelo. Ob pravi priložnosti ime naše doline omenimo in zapišimo, in to z veliko začetnico: Polhograjska dolina. Milka Bokal Informacija o poteku delitve med občinama Dobrova - Polhov Gradec in Horjul Občini Dobrova - Polhov Gradec in Horjul se pospešeno pripravljata na dokončen podpis delitvene bilance in s tem na dokončen prehod na samostojno financiranje obeh občin. Dne 17.5.1999 je župan Občine Horjul predlagal podpis novega dogovora o delitvenem razmerju in sicer 71% za Občino Dobrova -Polhov Gradec in 29% za Občino Horjul. Še istega dne seje sestal občinski svet Občine Dobrova - Polhov Gradec na izredni seji in v korist čimprejšnje razdelitve sprejel predlagano razmerje, s klavzulo, da razmerje velja za razdelitev vseh sredstev in obveznosti, ki izhajajo iz preteklega obdobja bivše Občine Dobrova - Horjul - Polhov Gradec. Do podpisa tega dogovora ni prišlo, ker se Občina Horjul ne strinja z razdelitvijo tudi vseh obveznosti, ki izhajajo iz preteklega skupnega obdobja. To je bilo tudi temeljno vprašanje, s katerim sta se ukvarjali Komisiji za delitev premoženja pri obeh občinah na drugem skupnem sestanku dne 24.5.1999 na Dobrovi. Občina Horjul je vztrajala le pri podpisu dogovora o delitvenem razmerju, Občina Dobrova - Polhov Gradec pa vztraja pri rešitvi delitvenega vprašanja v celoti. Občino Horjul je tudi ponovno seznanila z vsemi zneski, ki so predmet delitve, tako na strani sredstev kot na strani obveznosti. Občina Horjul sije ponovno vzela čas za premislek inje na potezi, da skliče naslednji skupni sestanek. Za občino Dobrova - Polhov Gradec Andreja Grabner 10 NAŠ ČASOPIS DOBROVA - POLHOV GRADEC JUNIJ 1999 SREČANJE V MOJI DEŽELI V POLHOVEM GRADCU_ Priprave za izseljensko prireditev Srečanje v moji deželi so v Polhovem Gradcu v polnem teku. V kulturni program prireditve so se vključili tudi sosednji kraji v občini, Črni Vrh, Dobrova, Šentjošt. Seveda je vse povezano z velikimi stroški in zato smo veseli sponzorjev, ki podpirajo naše delo: Teol - kemična industrija, d. d. Ljubljana, SKB banka d. d., MTC-SL d. o. o., Murska Sobota, Henkel- Ecolab Maribor, Fenolit d. d. Breg pri Borovnici, Krekova banka d. d., Maribor. Podrobnejši program prireditve si lahko ogledate na polhograjski strani Našega časopisa. Pripravljamo tudi prisrčne, domiselne spominke. Kakšni pa bodo, pa naj ostane skrivnost. Prisrčno vabljeni v Polhov Gradec 4. julija. Čaka vas lepa narava in prijazni ljudje. Krajeva skupnost Polhov Gradec Odbor za turizem Program Nedelja, 4. 7. 1999 ob 10. uri • Sprejem in pogostitev pevskih zborov iz tujine s kratkim kulturnim programom ob 11. uri • maša za izseljence v župnijski cerkvi Marijinega rojstva v Polhovem Gradcu • kratka predstavitev kulturnih znamenitosti Polhovega Gradca -Jožica Kavčič od 10. do 12. ure • prireditev za otroke - otroška delavnica - park v Pograjski graščini • balinanje - Pograjski dom od 12. ure do 14.30 • srednjeveško dogajanje (mečevanje, lokostrelstvo) - Viteški lokostrelski red Gašperja Lomberga, Turjaški mečevalci in lokostrelci - park v Pograjski graščini od 13. do 15. ure • zabavni program • kmečke igre • prikaz domače obrti (kovaštvo, klekljanje, predenje, izdelovanje harmonik) • glasbeni in humoristični program • povezovalec programa - Modra kronika s ciganskim parom ob 15. uri • Sprevod po Polhovem Gradcu (narodne noše, mečevalci, lokostrelci, zapravljivčki ) od 16. do 17. ure • himna • pozdravni govori • kulturni program • povezovalec programa - Modra kronika ob 17. uri • zabavni program - gost večera, pevec Vili Verhovšek iz Ontaria, Kanada, slovenski Elvis • ansambel Čuki • plesna skupina Panorama Dodatne prireditve 4. julija 1999: • Dan s pograjskimi klckljaricami - Pograjska graščina • Pohodi ob 10. uri po Polhograjskem hribovju - organizator Planins- ko društvo Blagajana iz Polhovega Gradca • vožtga z zapravljivčki po Polhovem Gradcu Spremljajoče prireditve od 23. junija do 2. julija v Mariboru • likovna kolonija za slovenske umetnike po svetu od 24. junija • razstava Marka Kobala, slovenskega umetnika iz Avstralije - Pilono-va galerija v Ajdovščini od 2. julija 1999 • razstavi Svet blagajane in Dežela čebel - odprtje v petek 2. 7. 1999 ob 19. uri v Pograjski graščini 3. julij • ob 18. uri gasilska vaja - gasilska društva v občini • ob 18. uri revija folklornih skupin • ob 19. uri predavanje z diapozitivi - Prvi Slovenec brez dodatnega kisika na Mount Everestu - alpinist Pavle Kozjek - Pograjska graščina Spremembe dopuščamo. Slavje ob zlati poroki na Črnem Vrhu Po dolgem času smo imeli krajani Črnega Vrha priložnost prisostvovati slavju ob 50. letnici poroke - zlati poroki - zakoncev Pavle in Antona Kožuha - po domače Riharjevih. Krajani ne pomnijo, kdaj je bila zadnja zlata poroka, kdorkoli pa jo je praznoval, jo je doma brez posebnega slavja in maše. Gospa Pavla se je rodila v številni družini z 17 otroki dne 3. januarja 1924 leta v Želez-nikovi koči v Zalogu, kasneje pa so živeli "pr"Štefan". Hišo so jim med 2. svetovno vojno podrli Nemci, saj je ravno preko nje potekala meja. Začasno prebivališče so najprej dobili na domačiji pri Golarju v Bukovem vrhu, ter se kasneje preselili na Riharjevo in hkrati gradili novo hišo v Zalogu, kjer je stala prejšnja - podrta od Nemcev. Ob izgradnji hiše so se ponovno preselili v Zalog, vendar se je Pavla leta 1949 preselila nazaj na Riharjevo, saj se je poročila z domačim sinom Antonom. Anton je bil rojen 17. januarja 192 leta. Tudi v njegovi družini je bilo 17 otrok, življenje je bilo težko inje moral že kot otrok iti za hlapca. Leta 1943 je pisiljeno šel na rusko fronto kot nemški vojak. Pol leta je bil v ruskem ujetništvu. Dokončno se je vrnil domov za Božič ob polnočnici leta 1946, vendar so ga doma še komaj spoznali, saj so bili prepričani, daje izgubil življenje na fronti. Že koje bil poročen, je moral za 3 mesece na orožne vaje v jugoslovansko vojsko. V petek zvečer, 7. maja so imeli priložnost proslavljati mlaje "ta poročeni možje", kar mislim, da jim je bilo v veliko veselje. Postavili so mlaja ter nanju obesili dva jarma, ki predstavljata sinomin za zakonski jarem. V soboto 8. maja pa je slovesno mašo pripravil domači župnik g. Marjan Arhar. Ponovna poroka po 50 letih skupnega življenja Pavle in Antona je bila zelo lepa, saj je bila cerkev okrašena še od praznika svete birme, kije praznovanje še polepšalo. Domači cerkveni pevci so poskrbeli, da seje v cerkvi razlagalo petje, kot že dolgo ne. V življenju zakoncev je bilo vsega, lepega in hudega, vendar pa sedaj svojo starost preživljata v miru z najmlajšim sinom in njegovo družino, ostali štirje otroci pa živijo nedaleč od njiju. Milka Pogačnik V SOROTO, 5. JUNIJA Otvoritev športno centra Brezje pri rekreacijskega Dobrovi Pred približno dvema letoma je športno društvo Brezje pričelo razmišljati o nakupu zemljišča, kjer bi lahko vaščani in ostali našli od prometa odmaknjen prostor za rekreacijo. Glede na vedno gostejši promet na lokalni cesti Dobrova- Horjul, tudi otroci že dolgo časa pogrešajo igralne površine za varno vožnjo s kolesi, rolerji ter druge igre. Kdorkoli, ki se je že kdaj ukvarjal s projektom, ki je bil že vnaprej obsojen le na prostovoljno delo, samoprispevke ter predvsem na samoangažiranost, ve, koliko truda je bilo vloženega v preteklih letih v izgradnjo športno rekreacijskega centra. Zgradili smo balinišče, asfaltno igrišče za košarko in nogomet, otroška igrala, brunarico s sanitarijami ter tuši in spremljajoče pripomočke. Pričujoča fotografija kaže posnetek igrišča pred približno mesecem dni. Po tednih trdega dela igrišče sedaj kaže novo podobo. V soboto, 5. junija, bo tako ves trud aktivnih članov ŠD Brezje poplačan- namreč imeli bomo uradno otvoritev športnega igrišča, ki ga bosta slovesno predala namenu župan občine Dobrova- Polhov Gradec Janez OVEN ter predsednik športnega društva Brezje Izidor KOGOVSEK. Po slovesni otvoritvi s pričetkom ob 18. uri bo sledil kratek kulturni program, ob 20. uri bo župnik Anton Golob blagoslovil igrišče, nato pa bo sledila veselica z bogatim srečelovom. Zabaval nas bo ansambel NAGELJ. Posebna zahvala gre vsem, ki so pripomogli k uresničitvi zastavljenega cilja, sponzorjem, donator-jem in tistim, ki so s svojim delom pomagali pri gradnji. Torej, v soboto, 5. junija 1999, ste vsi prisrčno vabljeni na otvoritev ŠRC Brezje in zabavo, ki bo trajala do jutranjih ur! Športno društvo BREZJE 90 let Ferdinanda Setnikarja Svojih 90 let je dočakal ustanovni član Lovske družine Dobrova Ferdinand Setnikar iz Šujice 44, ki je član te družine že od leta 1946. Mož, ki jih kaže pol manj, je bil med prvimi kolarji v tem kraju, nekoliko mlajši od njega pa se ga spominjajo kot prvega izdelovalca smuči. Lovci pa se ga spominjajo kot vestnega do narave in okolja. Kljub visoki starosti pa je še vedno aktiven in povezan z lovsko družino. S svojim lovskim humorjem in dobro volje je na svoj slavnostni dan na domu sprejel starešino lovske družine Milana Velkavrha, ki mu je izročil nov lovski klobuk. Čestitki pa seje pridružil tudi župan Janez Oven, predsednik KS Dobrova Jože Oven in tajnica občinske uprave Dobrova- Polhov Gradec, Andreja Grabnar. Zvečer pa so slavljenca in njegovo družino povabili na kmečki turizem Bitenc, kjer je pozno v noč praznoval s svojimi lovskimi kolegi in prijatelji. Vesna Levičnik DOBROVSKA NOC Športno društvo Dobrova, kot že tolikokrat, tudi letos, v soboto dne 19.6.1999 ob 20. uri organizira veliko prireditev z zabavnim programom in srečelovom. Prireditev bo na Dobrovi pri spodnji osnovni šoli, pod velikim šotorom. Na prireditvi bodo nastopali: - SIMONA WEISS - Ansambel MAGNETI - IVAN HUDNIK VSTOP PROST ŠD Dobrova KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA VABI NA PREDAVANJE "DAVEK NA DODANO VREDNOST" V petek, 4. junija 1999 ob 9. uri (Gasilski dom na Dobrovi) Predavala bo Alenka Caf, specialistka za ekonomiko pri Kmetijskem zavodu Ljubljana. Predavanju sledi še kratka razlaga javnega razpisa o možnostih pridobitve nepovratnih sredstev M KG P, v povezavi s posojili Sklada za regionalni razvoj. Vljudno vabljeni! Nada Gabrenja, kmetijska svetovalka KSS enota Dobrova KAPELICA DOBILA NOV OLTAR BRIŠE - Brisani se lahko pohvalijo z obnovljenim oltarjem Sv. Treh kraljev kapelici ob glavni cesti. Ob tej priložnosti so člani TD Briše pripravili kratek kulturni program. Blagoslov in mašo je opravil polhograjski župnik. Ponovno je presenetila zbrane tudi gospa Jožica Kavčič, ki je s svojim zgodovinskim znanjem pripravila lep oris zgodovine kapelice. Otroški pevski zbor TD Briše je ob kapelici začel slovesnost. OBČINA DOBROVA - POLHOV GRADEC organizira v sodelovanju z Območno obrtno zbornico Ljubljana - Vič PREDAVANJE NA TEMO DAVKA NA DODANO VREDNOST Vsebina seminarja: * temeljne značilnosti obdavčevanja prometa blaga in storitev, * davčni zavezanec, * predmet obdavčitve in stopnje obdavčitve, * davčne oprostitve, * davčne evidence, * način obračunavanja in plačevanja davka, * registracija davčnih zavezancev, * prehodne določbe zakona in pripravljalno obdobje, * vpliv DDV na poslovne odločitve, * DDV v kmetijstvu. Seminar bo trajal 4 polne ure. Udeleženci bodo na seminarju prejeli gradivo. Seminar bo v PONEDELJEK, 7. JUNIJA 1999 ob 16.00 uri v dvorani Gasilskega doma na Dobrovi. Cena seminarja znaša 5.000,00 SIT za udeleženca (V ceno je vključena subvencija in sicer: OOZ Ljubljana- Vič prispeva za svoje člane 3.000,00 SIT, za ostale občane pa prispeva Občina Dobrova- Polhov Gradec 3.000,00 SIT na udeleženca). Prijave in informacije: Občina Dobrova- Polhov Gradec, Ul. Vladimirja Dolničarja 2, Dobrova, tel.: 06l?64l-458. Izvajalka seminarja bo Janja Holcman, Davčna uprava RS. NA SEMINAR POVABITE TUDI SVOJE PRIJATELJE! LOVSKA DRUŽINA ŠENTJOŠT NARAVI KRADEMO SMETI Lovska družina Šentjošl je v tednu od 19. do 24. aprila organizirala in izvedla čistilno akcijo z naslovom "Naravi krademo smeti". Lovci so skupaj z osnovno šolo Šent-jošt, gasilci in delovnimi organizacijami poskušali očistiti vsaj nekaj zavrženih stvari nevestih lastnikov. Zelo žalostno je bilo videti odpadne avtomobilske karoserije, štedilnike, hladilnike, pa še kaj, sredi gozda v grapi, iz katere naj bi pritekel studenček zdrave pitne vode. Kako nevesten mora biti človek, ki prav v takem okolju odvrže traktorsko ali avtomobilsko baterijo, polno kisline. Kislina iz take baterije lahko onesnaži več kot 100 m2 zemljišča, da ne go- vorim o škodi, ki jo povzroči rastlinstvu in živalim. Ta akcija vseh slovenskih lovcev je pomenila le drobec posega v čistejše okolje, upamo pa, da bo pomenila mnogo več pri vzgoji tako mladega kot starejšega rodu. Naravi smo na področju našega lovišča odvzeli štiri velike tovornjake odpadnih stvari, ki ne sodijo v lepo zeleno okolje. Odločili pa smo se, da bomo tako akcijo še ponovili, saj upamo, da tudi na tak način prispevamo svoj delež k boljšem odnosu do narave, saj jo moramo ohraniti tudi za bodoče rodove. Starešina LD Šentjošt Drago Černoš Šola Šentjošt je pomagala lovcem v naravi. Ni važno, kolikšen je kup, v majhnem je največji strup! Zahvaljujemo se jim za sodelovanje v očiščevalni akciji, ki so jo organizirali lovci po vsej Sloveniji. LD Šentjošt Čistejša Butajnova V prejšnji številki Našega časopisa je pisalo o novih smerokazih v Butajnovi. Njihov izdelovalec je domačin Srečko Celarc, ki se že več let ukvarja z obdelovanjem lesa. Tako zelo rad iz naravnih materialov (grč, korenin, rogovil, drevesnih rakov) ustvarja številne živalske figure, pa tudi razne kozolčke in table. "Smerokaze v Butajnovi sem izdelal na pobudo Planinskega društva Šentjošt, pa tudi posamezniki so izrazili željo po označitvi njihove kmetije." pravi Srečko in hitro doda "Še vedno pa sem pripravljen izdelati ko-zolček ali smerokazno tablo, samo če ima kdo željo." Organiziral pa je tudi očiščevalno akcijo, kjer so on, Tone, Zdrav-ko, Jože, Janez in Tine počistili odpadkov bližnjo okolico in vse cestne odseke, ki vodijo v Butajnovo. Tine je s tovornjakom kar trikrat moral odpeljati odpadke, ki so jih fantje nabrali, zato tudi apelirajo k večji ekološki osveščenosti. Naslednja akcija bo obnovitev vaške znamenitosti Butajnove: va- Sredi vasi stoji kozolček, z zemljevidom Butujnove in njene okolice. ški vodnjak, ki ga je zob časa že močno načel. Gašper Tominc XII. srečanje otroških gledaliških skupin V sredo, 12. maja je v kulturnem domu Ivana Cankarja v Šentjoštu potekalo 12. srečanje otroških gledaliških skupin z območne izpostave Ljubljana - okolica. Sodelovali so Zavod za slepo in slabovidno mladino z igro "Jedec sveta", Osnovna šola Livada z "Kraljevi smetanovi kolački", Osnovna šola Preserje s "Strip strup - denarja kup", KD Rakitna -Klepetulje z "Čiren čaj in juha kokos pokos kvak kvak" in KPD Ivan Cankar Šentjošt z "Impro gledališče". Vse skupine razen prvih dveh so odigrale krajši odlomek svojega repertoarja, mentorji skupin pa so prejeli priznanja za njihov trud pri uvajanju mladine na odrske deske. Gašper Tominc Na fotografiji je šentjoška zasedba Impro lige. Slabo majsko vreme je nekoliko ponagajalo tudi krajanom Kurje vasi pri gradnji novega rezervoarja. Vendar so kljub temu stisnili zobe in ga v tednu dni izgradili. Sedaj je potrebno na ustreznih mestih napeljati še vodovodne cevi in izgraditi zajetje, (gt) POMAGALI SO BOLNEMU LUKCU Ko zašije dobrota V mali vasici, ki leži le nekaj streljajev od Ljubljane, je že v davnih časih zažarela čudovita svetloba. Kot nežna melodija je ob težkih trenutkih napolnila sleherni, pred soncem skriti kotiček prelepe doline. Ta svetloba je dobrota srca, ki so jo že naši predniki skrbno gojili in prenašali iz roda v rod. Daje res tako, so njeni prebivalci dokazali v nedeljo, 2. maja. Ob usodi, ki je v posteljo položila malega, komaj 8-letnega Lukca Rutarja, je zaprasketalo v srcu marsikaterega Pograjca. Drobne iskrice so se budile v dušah dobrih ljudi in na koncu zažarele v mogočno svetlobo - ŽAREK DOBROTE. Tako se je imenovala prireditev, ki nas je tisti dan združila z enim samim namenom, da bi malemu Lukcu, kije zbolel za redko obliko raka, pomagali omogočiti čimboljše zdravljenje. Oder je bil skoraj premajhen za vse nastopajoče, ki so se resnično potrudili, da bi njihov žarek posi- jal tja do Ljubljane, kjer je bil Lukec tedaj na zdravljenju. Otroški cerkveni zbor, Otroški zbor T. d. Briše, Pograjski slavčki, Moški zbor T. d. Briše, ansambel Grajski polhi, trobentač Žiga Pečovnik, harmonikar Marko Buh, 10-član-ska družina Kos in na veliko veselje vseh-vokalna skupina Glorija so pripomogli, da smo skupaj s krajeno skupnostjo Polhov Gra- dec zbrali v omenjeni namen skoraj 500 tisoč tolarjev. Teh darov pa ne bi bilo, če ne bi prepolna dvorana darovalcev čutila skupaj z nami na odru - STOJIMO TI OB STRANI, LUKEC. Vsem, ki so bili pripravljeni priskočiti na pomoč človeku v stiski, se še enkrat zahvaljujem - tokrat tudi v imenu Lukca in staršev, ki so vam resnično hvaležni. Na tem mestu bi se rad še enkrat zahvalil vsem nastopajočim, vsem, ki so pomagali pri pripravi prireditve, posebno zahvalo pa izrekam Radiu Ognjišče, kije bilo zanjo pripravljeno brezplačno oglaševati. Na koncu pa bi izrekel besede matere 8 otrok, Anice Kos: "Ta dan sem bil ponosen, da sem Pograjec." Marijan Malovrh O dostavi pošte v Šentjoštu in njegovi okolici Pred tremi leti je v Šentjoštu začela delovati pošta, ki pa zaradi majhnega prometa vse bolj stagnira. V obratovalnem času (od 9. do 11. ure) je njen poštni uradnik domači poštar Lojze Oblak, ki pa poleg tega še raznaša pošto po okolici Šcntjošta. Vse prevečkrat se ljudje pritožujejo, da ne dobijo sveže pošte in da še preden dobijo dnevnik v roke, že vedo vse najnovejše novice. Vzrok temu je treba iskati po besedah Lojza v prenatrpanosti urnika. Prevzem pošte v Horjulu vzame poštarju kar precej časa, sledi dostava paketov v smeri Horjul - Šentjošt in še tisto malo časa, ki ga ostane, porabi za raznos pošte. Pri tem pa se zelo rado zgodi, da šc preden konča raznos pošte v določenem kraju, mora že hiteti na drugo delovno mesto, na pošto v Šentjošt. Neposredno s tem pa je povezano tudi pomanjkanje časa za pripravo na pošti. Zato ni neumestna ugotovitev, da bi bila to potrebna uradnica z ustrezno izobrazbo, kar pa je seveda pogojeno z večjim pretokom poštnega prometa tako na dostavi, kakor tudi z.a okencem. Hitrejši pretok pošte bi po besedah Lojza bil dosežen žc s tem, ko bi ljudje namestili hišne nabiralnike. Gašper Tominc Pevski zbori 6. junija na Lovrencu nad Polhovim Gradcem Planinci PANORAME pripravljajo planinski pohod, združen s planinsko pevsko revijo, 6. SREČANJE NA GORI, ki bo letos spet v nedeljo (lani je bila v soboto, pa se je izkazalo, da obiskovalcem veliko bolj ustreza nedelja), 6. junija, s pričetkom ob 15.uri. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Upamo, da bomo imeli srečo, kot na vseh petih revijah doslej. Če nas bo pa enkrat pošteno namočilo, se pa tudi ne bomo razburjali preveč. Prav ljubitelj planin jih mora doživeti tudi v dežju, da jih lahko občuduje takrat, ko so obsijane s soncem! Po ustaljenem programu bodo revijo tudi letos pričeli pevci Moškega zbora z Dobrove, priznanja za peto udeležbo bosta prejela zbora z Briš in Mešani zbor z Dobrove, svojo udeležbo pa so potrdili tudi drugi dosedanji udeleženci revije pa tudi nekaj novih zborov bo. Po reviji so domači harmonikarji zagotovili nekaj veselih "viž" za tiste, ki jih ne moti višina in bodo radi zaplesali v pristnem planinskem okolju. Tudi za hrano in pijačo bo poskrbljeno na domačiji PRI LOGARJU pod vrhom Lovrenca, kjer bo revija potekala. pt Na binkoštno nedeljo je trinajst fantov in deklic iz fare Šentjošt prejelo zakrament svetega prvega obhajila. Tako veliko število prejemnikov omenjenega zakramenta v tej fari ni bilo že več kot deset let. (gt) DOBROVA - V prepolni dvorani KD Dobrova so organizirali 21. srečanje plesnih skupin iz Dobrove, Brezovice, Vrhnike, Horjula, Škofljice in Ljub-Ijune. Mladi navdušenci za ples so tako pokazali svoje znanje, predvsem pa veselje do plesa svojim staršem. Glede na zainteresiranost, saj mnogi od staršev žal niso uspeli priti v dvorano, bi bilo vredno razmisliti, da bi take in podobne prireditve lahko večkrat organizirali, (vi) VI. prvenstvo harmonikarjev Notranjske "Babna Gora 99" Turistično društvo Vetrnik razpisuje VI. prvenstvo harmonikarjev Notranjske, na diatonično harmoniko "Babna Gora 99", ki bo hkrati izbirno tekmovanje za 19. Zlato harmoniko Ljubečne. Tekmovanje se bo odvijalo v nedeljo 27. junija 1999 na Babni Gori pri Polhovem Gradcu, s pričetkom ob 15. uri. Tekmovalci bodo razvrščeni v pet kategorij: I. kategorija do 14 let (vključno) II. kategorija od 15 - 25 let starosti III. kategorija od 26 - 40 let starosti IV. kategorija od 41 - 60 let starosti V. veterani - starejši od 60 let Za nagrado Notranjske "BABNA GORA 99" se lahko poteguje tekmovalec s področja Notranjske. Za izbiro na tekmovanju 19. Zlate Harmonike Ljubečne pa vsi tekmovalci. Tekmovalec zaigra po lastnem izboru, v trajanju do treh minut. Zaželjene so predvsem skladbe ljudskega izbora. Strokovna žirija bo ocenjevala: - izbor skladbe - točnost melodične in harmonske interpretacije - ritmično interpretacijo - dinamiko - poustvarjanje skladbe - nastop tekmovalca Razglasitev in podelitev nagrad bo takoj po končanem tekmovanju. Najboljši bodo lahko predstavili svoje mojstrovine na harmoniki tudi našim izseljencem, ki živijo širom po svetu, na prireditvi "Srečanje v moji deželi", 4. julija 1999 v Polhovem Gradcu. V kolikor igrate na diatonično harmoniko, izrežite prijavnico in jo pošljite na naslov: Turistično društvo Vetrnik, Babna Gora, 1355 Polhov Gradec. Prijave sprejemamo do 20. junija 1999. Informacije na tel. (061) 645 264, 645 260 po 19. uri. Prijavnica Priimek in ime............................................................................ Datum rojstva............................................................................. Naslov........................................................................................ Pošta.......................................................................................... Telefon....................................................................................... Naslov skladbe............................................................................. Avtor skladbe.............................................................................. Ritem....................................................................................... Vaš učitelj ali glasbena šola............................................................. Kraj in datum............................................. Podpis ZUPANOVO OKNO: Mesec maj je skoraj za nami. Hitro je minil, in zapustil veliko aktivnosti, tako pri vas v vaših okolicah in pri meni ob mojem vsakodnevnem delu. Tudi v maju so bila razna srečanja, posveti in razgovori z občani. 17. maja je preteklo sto dni mojega županovanja. Lahko rečem sledeče: veliko dela s spoznavanjem vsebine županovanja. tekočega dela za nemoteno funkcionalnost občinske uprave in spoznavanja različnih delovnih vsebin preteklosti. Delo je zanimivo, kreativno, ki zahteva cetega človeka brez kakšne druge obveznosti, zato se čudim županom - poslancem, kako to zmorejo, kakšni so njihovi rezultati dela. Nedavno je župan - poslanec v časopisu "Delo" izjavil; "Župan je samo protokolarna oseba", ta zasluži vso javno grajo. • Občinski svet je na 4. redni seji sprejel osnutek občinskega proračuna in danje hil v javno razpravo, ki se zaključi 29. maja. - Da bi bili občani in porabniki čim bolj seznanjeni z vsebino in konstrukcijo proračuna, sem organiziral in izvedel posvete s porabniki proračuna in to: vsa društva, javni zavodi (šola, knjižnica, VVZ), predsedniki odborov in komisij občinskega sveta ter predsedniki političnih strank. - Če povzamem teh razgovore, smatram, da je dani osnutek izdelan dobro, saj je bila dana podpora vsebini. Do zaključka javne obravnave je prispelo samo nekaj mišljenj za eventuelno minimalno korekcijo oziroma dopolnitev. Čistopis predloga proračuna ne bo bistveno spremenjen. Po sprejetju predloga proračuna za leto 1999 se na široko odpirajo vrata delovnih aktivnosti za njegovo realizacijo. Seja občinskega sveta bo 8. junija. * - Ker proračun v svojem vsebinskem delu zavzema najvišjo postavko v prostorski problematiki za: glasbeno šolo, vrtec, prostore za devetletko in knjižnico, je v izdelavi študija za optimalno rešitev prostorov na prvotnem objektu osnovne šole. Pozitivna rešitev bo omogočila, da bi lahko pridobili novo površino in s tem delno rešimo nakazano prostorsko problematiko. • Tudi problematika površin za pokopališče je delno rešena. Razgovori za eventuelno nove površine sov teku in predvidevam, da bi v naslednjem letu že pripravili tehnično dokumentacijo prostora grobišč in poslovilnega objekta. O potekih aktivnosti in rezultatih vas bom obveščal. • Preko moje rubrike sem vas dolžan obvestiti in s tem podati pravilno informacijo glede asfaltiranja ceste Pokojišče-Borovnica, v izogib netočnih govoric, ki krožijo med občani. Na osnovi skupnega razgovora z županom Vrhnike g. Tomšičem sem mu poslal pismo, v katerem podajam moje stališče, ki se izraža v sledečem: - Sredstva proračuna v mojem mandatnem obdobju 1999-2002 glede na planska predvidevanja in problematiko v občini, ne dovoljujejo posega v predčasno namensko rezervacijo finančnih sredstev. - Strinjam se z vašo željo, da pristopite k modernizaciji cestišča Pokojišče-Borovnica v planskih letnih etapah in vam glede na lastništvo cestišča dovoljujemo predvideni poseg. - Investicijski program, ki ga boste na osnovi danih razpisov prijavili, lahko zajema etapno gradnjo v celotni dolžini cestišča. - Z izgradnjo asfaltnega cestišča prevzamete tudi funkcijo vzdrževanja le tega, kar velja za vsa letna obdobja s poudarkom na zimskem vzdrževanju in pluženju. - Smatram, da glede na že predhodne gradbene posege (zgornji ustroj, odvodnjavanje, cestni prepusti itd) predlagana investicija ni realno ocenjena-precenjena, kar bo pokazala investicijsko-teh-nična dokumentacija, katera ni bila predložena. - Strinjam se, daje potrebno glede demografskega področja za Pokojišče z okolico omogočiti in najti način, da se prebivalstvo teh zaselkov, ki večinoma bazirajo na borovniških skupnih funkcijah, obdrži v svojih krajih. Smatram, da to ni edino asfaltiranje cestišča, ampak najti in izdelati bo treba razvojni program, ki bo domačinom omogočil delo in jim pokazal noviteto in dohodek. - Moje ugotovitve vnesite v vaše vsebinske priprave za razpis in bodoče obveznosti. • Prtčetek javnih del na področju komunalnih dejavnosti pričenjamo v mesecu juniju. Programski del je bil s strani Zavoda za zaposlovanje v Ljubljani potrjen in izvršeni razgovori z izvajalci. Njihov obseg dela zajema široko paleto del in računamo, da bomo pri tem uspešni in vidni. • Imel sem razgovore s podjetjem Liko, "tematika biomasa", o skupni prijavi na razpis o subvenciji za izdelavo tehnične dokumentacije "Projekta za gradbeno dovoljenje in izvedbo". Rešitev razpisa je pozitivna in v mesecu juniju bomo pripravili pripadajoče pogodbe. S to pridobljeno dokumentacijo bodo podane vse možnosti za nadaljne aktivnosti pridobivanja tujih in državnih finančnih sredstev za realizacijo energetske infrastrukture z virom tako imenovane "biomase". Moja naloga je, da pri energetski noviteti, ki je državni program in eden od elementov reševanja energetike in okolja, sodelujem kot nosilec, pobudnik ter pripravim program informacij in videnj, kar je razvidno iz posameznih ogledov, posvetov in razgovorov, ki sem jih o tej tematiki imel v tem mesecu. • V maju je bilo kar živahno glede prireditev, druženj in srečanj. Pohod I. maja v organizaciji Turističnega društva je pokazal, da so taka srečanja izredno zanimiva. Družabni prostor za Planino je bil poln mladeži in starejših. Igre so pokazale moči posameznih ekip, tudi občinska ekipa pri vlečenju vrvi ni bila slaba, je močna in še močnejša bo drugo leto. • Koncert našega klarinetista Tadeja Keniga je privabil občane v večnamenski prostor osnovne šole, enako "Veseli večer" kulturne skupine ŠOTA. Takih prireditev si še želimo. • Akcija z rožicami, kije poznana tudi širše, saj je bila objavljena v časopisu "Delo", že daje razultate in okna hiš, balkoni z ograjami se polnijo. Z veseljem gledam, kako vestno se skrbi za zunanji videz, tudi tam, kjer poudarjena fasada hiše ni najnovejša, vendar korita z rožicami ima. Počakajmo na obilo cvetov in trud ne bo zaman. • Hvala vsem, ki skrbite za kulturno življenje, za ugled in izgled naše občine. Nad mladino se nimamo kaj pritoževati, je uspešna v svojih aktivnih sredinah -društvih. Nadaljujmo začrtano pot po majhnih, vendar zanesljivih korakih uspešnosti, do predvidenih ciljev. V prihajajočem poletju vam želim oddiha in prijetnih počitnic, mladim uspešen zaključek šolskih in študijskih obveznosti. Lep pozdrav! ŽUPAN Alojz Močnik SEM TER TJA PO PRORAČUNSKIH ŠTEVILKAH Kar ostane, gre še največ za ceste V tem mesecu je v borovniški občini v javni obravnavi osnutek občinskega proračuna, se pravi odloka, ki bo izmeril možnosti delovanja in investiranja. Prihodki občinskega proračuna naj bi bili po osnutku nekaj več kot 300 milijonov tolarjev. Proračunski odlok na bi občinski svet predvidoma sprejel na junijski seji. V zvezi z letošnjim proračunom zato potekajo ves mesec intenzivne dejavnosti. O njem so razpravljali posamezni občinski odbori, bila so tudi srečanja z večjimi porabniki. Pojasnjeno je bilo, daje s tem v zvezi glede na prejšnja leta nekaj sprememb: nič več ni določena zagotovljena poraba, temveč po novem primerna poraba, kije zdaj določena v proračunu na 62.961 tolarjev na prebivalca letno povprečno v vsej Sloveniji. V borovniški občini je ta poraba 63.000 tolarjev na prebivalca, saj ne gre za posebej ugodno strukturo. Merila za to so določena po površini občine, dolžni lokalnih cest, številu prebivalcev, mlajših od 15 let in številu prebivalcev, starejših od 65 let. Glede na to se določa znesek, ki ga država primakne, če občina ne bi mogla te višine zagotoviti s svojimi prihodki, vendar le do določene meje. Borovniška občina ima nekaj nad 3700 prebivalcev, meri 42 kvadratnih kilometrov, ima 22,05 km lokalnih cest, 18 odstotkov prebivalcev, mlajših od 15 let in 12 odstotkov prebivalcev, starejših od 65 let. Od dohodnine, kijih plačujejo Borovnicam, dobi občina 183 milijonov tolarjev. Razen nekaterih drugih prihodkov naj bi prišlo v občino malo manj kot 51 milijonov finančne izravnave, država ima od lanskega leta dolg do občine nekaj manj kot 4 milijone tolarjev. Planiranih je tudi 20 milijonov tolarjev, kijih naj plača občina Vrhnika iz naslova delitvene bilance. Preostalo se zagotavlja iz drugih virov. Med zanimivimi postavkami pri porabi proračunskih sredstev velja omeniti, da v občini deluje veliko društev, ki bolj ali manj zajemajo iz tega denarja. Na občini je bilo odločeno, da bodo podpirali predvsem njihove programe, ki so jih društva morala pravočasno predložiti, če bodo ti programi tudi realizirani. Med novimi postavkami je tudi tako imenovani županov tolar v višini 2,5 milijona tolarjev, iz sredstev, ki so prihranjena, ker se je župan odločil za nepoklicno opravljanje funkcije. Občinski funkcionarji (podžupan in svetniki) prejemajo nadomestilo za porabljeni čas v skladu z zakonom, ki določa, koliko so lahko v vsaki občini izplačajo glede na njeno velikost. Občina zdaj plačuje obvezno zdravtstveno zavarovanje za 46 oseb, ki nimajo prejemkov. V šoli zagotavlja občina plačo za enega pomočnika v kuhinji ter za nivojski pouk matematike in pouk angleškega jezika v 3. in 4. razredu. Zagotavolja tudi denar za plačo direktorice in knjižničarke v knjižnici. Iz občinskega denarja se pokrije 70 odstotkov ekonomske cene v vrtcu, ostalih 30 plačujejo starši. Občina bo tudi nadalje delno zagotavljala denar za šolo v naravi in za bralno značko. Letos je borovniška občina za zimsko službo plačala 9 milijonov tolarjev. Zato je letos v proračunu rezerviranih približno 3,4 mio tolarjev za nakup opreme za pluženje in čiščenje cest. Predvidena so tudi sredstva za vzdrževanje vseh občinskih cest in za obnavljanje cestne signalizacije. Za športno opremo in opremo telovadnic je planiranih 750.000 tolarjev, glede na programe, ki so jih dala društva. Sicer pa ej za dejavnost športnih društev planiranih 5,5 mio tolarjev. Za kulturna društva je planiranih 1,2 mio tolarjev. Za knjižnico bo šlo nekaj nad 11 milijonov to- larjev (delno za plače, delno za materialne stroške). Prevozi otrok v šolo stanejo okrog 5 milijonov tolarjev. Občina ima tudi kmetijski program, ki naj bi ga financirala z 8 milijoni tolarjev. Letos je nekoliko povečana postavka za čebelarstvo, ki gaje v Borovnici lani prizadela huda kužna bolezen. Najvišja je postavka za novogradnje in rekonstrukcije: za obnovo ceste naj bi šlo najmanj 17 milijonov tolarjev, za stavbe nekaj nad 22 milijonov (urejanje prostorov nad vrtcem in morda v šoli), urejanje pokopališča na novih površinah, pripraviti je treba dokumentacijo za vodovod Jele, urediti kanali- zacijo, najprej na Zalarjevi cesti do križišča pri Petriču, morda tudi na Paplerjevi. Največ je seveda odvisno, kako daleč bo letos mogoče pripraviti različno projektno dokumentacijo, s katero bo občina lahko zaprosila za subvencijo oziroma posojila države. Dejstvo je, daje tukaj doslej še najmanj urejenega, država pa na lepe oči ničesar ne da. Nov strošek v letošnjem letu je sofinanciranje najemnine za pretvornik kanala A. Kar smo zapisali, je torej v osnutku, ki je bil dan v presojo širši javnosti. Občinski svet pa bo junija glasoval, ali številke ostanejo take, kot so zapisane, (nč) Prostori za različne dejavnosti Odbor za prostorsko planiranje,stavbna zemljišča in okolje pri občinskem svetu občine Borovnica se je na zadnji seji seznanil z nekaterimi najbolj perečimi problemi na področju, s katerim se ukvarja. Člani odbora so se seznanili s tem, da je bil izveden elaborat prostorske presoje območja Cukalova štala z urbanističnega vidika, ki gaje predstavil g. Slavko Gabrovšek (SONET d.o.o.). V njem so podane smernice, ki jih bo potrebno upoštevati pri urejanju območja objekta predvsem z vidika prometa in ureditve funkcionalnih površin itd. G. Edo VVallner je predstavil načrt ureditve pokopališča. V osnutku je predlaganih 111 novih grobnih polj, kar naj bi po današnji intenziteti širjenja pokopališča zadostovalo za cca 10 let. Ožje območje ob meji s tovarno LIKO zaradi urejanja brežine zaenkrat ni predvideno za grobna polja. Odbor je predlagal, da občina naroči načrt za-količbe terena in grobnih polj. Župan Alojz Močnik je povedal, da je za urejanje prostora letos v proračunu predvidenih 22 milijonov tolarjev, od tega je 10.2 mio tolarjev namenjenih za pripravo projektne dokumentacije. V zvezi s tem bi bilo potrebno čim prej pripraviti projekte ureditve prostorov nad vrtcem in v osnovni šoli, kjer je še dovolj razpoložljivega prostora za različne dejavnosti (knjižnica, društveni prostori... itd.) Nekateri stroški i/, naslova urejanja prostora so rezervirani v naslednjem obsegu: pokopališče 1.5 mio, vodovod 4.5 mio, i uvest, vzdrževanja 3.5 inio, nabava zemljišča 7.5 mio, nakup stanovanja 7 mio itd. Člani odbora so se strinjali s tem , da je potrebno čim prej izdelati načrte preureditve razpoložljivih prostorov (šola, vrtec) INFORMACIJA 0 DELOVANJU OBČINSKEGA ODBORA ZDRUŽENJA PODJETNIKOV LJUBLJANSKE REGIJE PRI GZS Boljši časi za podjetništvo? V skladu s statutom GZ Slovenije in volitvami v organe zbornice je bil tudi v Občini Borovnica ustanovljen Območni odbor 1.06.1995 v gostišču Godec na katerem je bilo prisotnih od 102 vabljenih obrtnikov in podjetnikov 22 članov. Na ustanovnem zboru je bil prisoten tudi župan g. Andrej Ocepek, kije poudaril tudi pomen združenja za nadaljnji razvoj občine in pripravljenost sodelovanja s svetom in občinsko upravo. Izvolili smo sedem članski odbor v naslednji sestavi: Franjo Modrijan, Franc Debevcc, Tone Palčič, Alojzija Trček, Tone Gantar, Slavko Turšič in Slavko Gabrovšek. Za povezovanje je bil zadolžen Slavko Turšič, ki je vodil Odbor za gospodarske dejavnosti pri občinskem svetu. V omenjenem obdobju je imel odbor skupno 6 sej, na katerih smo obravnavali problematiko razvoja male borovniške občine, občinski letni proračun, prostorske probleme ipd. Na 1. seji 3.10.1995 smo predlagali županu, da za podžupana občine imenuje Antona Janežiča, ki naj bi povezoval in zastopal v svetu interese podjetnikov in obrtnikov. Na pobudo združenja podjetnikov je občina le naročila nekaj prostorsko ureditvenih načrtov, vendar v praksi niso bili realizirani. Ti so naslednji: - Poročilo o možnostih izgradnje O.C. Borovnica in primernosti obstoječih zasnov tega območja (osnova Z.N. - 1983), januar 1996, SONET d.o.o. Vrhnika, - Usmeritve rabe prostora razvoja dejavnosti in oblikovne podobe Borovnice, junij 1997, SONEJ d.o.o. Vrhnika, - Predlog programskih območij v Borovnici.december 1997, SONET d.o.o. Vrhnika. V mandatnem obdobju 1995-98 občinski svet problematiki gospodarskega razvoja občine ni posvetil posebne seje (bilo je 36. rednih sej). Pri svetuje bil imenovan tudi posebni odbor za gospodarske dejavnosti v sestavi: Turšič Slavko, Debevec Franc, Petrovčič Jože, Kržič Marjan in Čebela Bojan. Dejavnosti in aktivnosti tega odbora nam niso znane in bodo morda opisane poročilu o delu občinske uprave in tajnika v obdobju 1995-98. V obdobju delovanja našega združenja smo sprejeli naslednje pobude in predloge: 1. Odbor predlaga občini Borovnica, da pripravi program razvoja občine za obdobje 10-let in določi strokovne nosilce (prostorski, gospodarski in socialni razvoj), 2. Odbor predlaga ustanovitev Sklada stavbnih zemljišč, ki bo upravljal in gospodaril z nepremičninami v občinski lasti, 3. Občina mora z inšpekcijskimi službami preprečiti nadaljnje negativne posege v prostor, 4. Opraviti mora razgovor s predstavniki slovenskih železnic o možnostih izgradnje obrtno-poslovne cone pod postajo v Borovnici, 5. Občina naj pripravi program nadaljnjih aktivnosti za sprejem UN, ZN, PUP ipd. (primer: soteska PEKEL - razglasitev naravne dediščine), 6. Določiti je potrebno lokacijo za bencinski servis s spremljajočimi dejavnostmi, 7. Opraviti je razgovor s predstavniki PS MERCATOR glede izboljšanja ponudbe in nove lokacije za. prodajalno gradbenega materiala, 8. Določiti je potrebno lokacijo za proizvodno-obrtne dejavnosti in stanovanjsko gradnjo (blokovna, individualna), 9. Določiti traso bodoče obvoznice do vasi v zaledju borovniške kotline, 10. Določiti površine za rekreativne namene (kolesarske in pešpoti, igrišča itd.). Večkrat smo poudarili, da morajo biti letni proračuni občine bolj razvojno naravnani in manj porabniško. K sodelovanju moramo pri- tegniti strokovne potenciale, ki imajo znanje, izkušnje in so pripravljeni za dobrobit občine tudi kaj narediti. Ker s pobudami inpredlogi v prejšnjem mandatu nismo bili uspešni, nameravamo to storiti sedaj, ko obstajajo boljše možnosti. O nadaljnjem delu združenja se bomo odločali na zboru, ki bo predvidoma v drugi polovici junija 1999. Sprejeli bomo program dela, izvolili novo vodstvo pred bližajočimi volitvami v organe Gospodarske zbornice Slovenije. Administrativna dela za združenje bi opravljali v okviru občinske uprave. Sredstva za delo združenja so minimalna in bodo zagotovljena v proračunu (100.000,00 SIT). PREDSEDNIK ZPLR: O O - Borovnica Franjo Modrijan Vabimo vse obrtnike in podjetnike, da se aktivno vključijo v delo združenja, predvsem mlajši. Borovnica že ima podžupana Na 2. redni seji občinskega sveta Občine Borovnica 28. januarja 1999 je bil za podžupana občine izvoljen g. Franjo Modrijan, član in vodja Borovniške liste -neodvisni. Funkcijo bo opravljal nepoklicno. V rednem delovnem razmerju je v družbi ELLES, d.o.o Borovnica kot direktor. Poleg tega je tudi podpredsednik Združenja za drobno gospodarstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije in član upravnega odbora mešane hrvaško-slovenske gospodarske komisije. Na sliki: borovniški podžupan Franjo Modrijan v družbi najmlajših košarkarskih privrženk na košarkarski tekmi. * IZ DEJAVNOSTI TURISTIČNEGA DRUŠTVA BOROVNICA Lanska prireditev, kije bila prva, je privabila kar številne obiskovalce. TUDI LETOS VELIKA PRIREDITEV Dan borovnic bo 24. julija Tudi letos bo - kot je bila lani prvič na soboto pred Marjetino nedeljo - prireditev z imenom "dan borovnic." To bo letos 24. julija. V okviru priprav na organizacijo največje turistične prireditve v občini Borovnica, ki je bila sprejeta na občnem zboru Turističnega društva Borovnica in potrjena na Svetu občine Borovnica, se je doslej dvakrat sestal odbor za pripravo in izvedbo. Za vodjo projekta in koordinacijo je pooblaščen podžupan Franjo Modrijan, ki si bo po svoji presoji izbiral potrebne sodelavce in izvajalce posameznih nalog. Pokrovitelj prireditve bo župan Alojz Močnik. Kot možni lokaciji prireditve so si zamislili Molkov trg ali pa Pa-plerjevo cesto. Prevagala je Papler-jeva cesta z bližnjimi lokacijami gostilne Zalar, VVZ in šolo. Za gostinsko ponudbo je zadolženo turistično društvo ob pomoči lovske družine in gasilcev, pri čemer naj bi pritegnili še gostiifae, ki delujejo v občini. Turistično društvo bo poskrbelo tudi za glasbo za ples, medtem ko naj bi za slavnostni uvod povabili Litostrojsko godbo, za kar naj poskrbijo predstavniki kulturnega društva. Turistično društvo naj bi ob pomoči občine poskrbelo tudi za primerno okrasitev kraja, ureditev prireditvenega prostora in za razsvetljavo. Za varovanje prireditve so zaprošeni borovniški gasilci. Kulturnemu društvu je naloženo, naj pripravi celovit kulturni program s predstavitvijo starih ljudskih običajev, značilnih za borovniško okolje, za družabne igre in podobno. Pridelovalci borovnic naj bi poskrbeli, da bi so obiskovalci prireditve pod strokovnim vodstvom ogledali nasade borovnic in seveda tudi zato, da si jih obiskovalci lahko nakupijo, podobno tudi izdelke iz njih. Odbor je predlagal županu, naj bi na ta dan organizirali muzejski vlak iz Ljubljane, kar bi se bilo treba dogovoriti s Slovenskimi železnicami, tudi Tehniški muzej v Bistri naj bi naprosili, naj na dan borovnic posodi staro vozilo iz svoje zbirke, še posebej pa star voziček ali cizo za prevoz borovnic, takega, kakor so ga nekdaj uporabljale branjevke pa se danes redko vidi. Celotna prireditev ima namen, da bi predstavili občino Borovnica tudi po njenem pridelku, "borovniški borovnici", kakor bi jo poimenovali, kot pravijo organizatorji. To naj bi v prihodnje postala krajevna značilnost in bi v največji sezoni pomagala pospešiti prodajo tega pridelka. Zamisel je tudi, da bi pridelovalce povezali v eno blagovno znamko. Seveda k temu sodi tudi izdelava promocijskega gradiva, embalaže, propektov, majic, kap in vsega drugega, kar sodi k premišljenemu pristopu k taki veliki akciji.(nč) DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE DESUS OBČINSKA ORGANIZACIJA BOROVNICA Izvršni odbor DESUS, ki je odgovoren za uresničevanje ciljev in nalog stranke, ter sklepov in stališč kongresa in Sveta stranke, je v medsebojnem sodelovanju s predsedniki pokrajinskih odborov usklajeval vsebinska vprašanja aktivnosti in ugotovil: Da DESUS s svojimi stališči izjemno težko prodre v medije, da je znotraj vladne koalicije vse prepogosto odsotno medsebojno usklajevanje koalicijskih stališč in da je ravnanje dveh velikih strank pogosto takšno, kot da DESUS ni koalicijska partnerica, ne sme zamegliti dosedanjih rezultatov dela naše stranke. Zato ni odveč, da se ti rezultati, tudi z vidika ocene, kakšna bi bila usoda upokojencev, če DESUS ne bi bila parlamentarna in vladna stranka, prezentirajo in jasno predstavijo v vseh okoljih, kjer imamo to možnost. Ugotavljamo: • daje veljavni proporcionalni volilni sistem v osnovi dober, ker omogoča zastopanost različnih in nazorskih pogledov ter skupin v parlamentu, • prav je, da parlament odraža razpoloženje ljudstva in ne samo ene stranke, • proporcionalni sistem omogoča močno kontrolo oblasti v parlamentu in zmanjšuje možnost zlorabe oblasti, • vlada bo morala vgraditi pravico do regresa z jasnimi roki in letno zvišanje regresa, • vlada bo morala vgraditi vdovske pokojnine (v pogajanjih bi morali doseči preciziranje roka in višino procenta), • doseženo je, da mora vlada v zakon vgraditi člen o usklajevanju pokojnin izključno z gibanjem vseh povprečnih plač v državi, • dosežena je ukinitev februarske formule, oziroma po izračunu februarske formule v letu 1999 bi se januarska pokojnina indeks 104,1% zvišala le za 2,6% in ne za 4,8%, kot je upokojencem prinesla sprememba zakona z ukinitvijo februarske formule, • potrebno je obdržati invalidsko zavarovanje kot sestavni del sistema pokojninsko-invalidskega zavarovanja, nikakor pa ga ne statusno ločevati ter znotraj njega zmanjšati razlike, ki izhajajo iz tega, kje oziroma kako je do invalidnosti prišlo, • DESUS je sredi oktobra zamrznila svoje koalicijske obveznosti: izvršni odbor je zamrznitev ocenil logično za svoj obstoj in ustvarjalno delovanje koalicije, ne more pa pristajati na izkoriščanje dogovorov in nezakonitosti, ki ne škoduje le koalicijskim partnericam temveč slovenski državi kot celoti, • DESUS je svoje sodelovanje predstavila tudi do NOB in polpretekle zgodovine, pri čemer je bilo posebej izpostavljeno, da DESUS ne pristaja na zaničevanje vloge in pomena NOB v protifaši-stičnern in protinacističnem gibanju ter na enostransko in neosnovano kriminaliziranje naše preteklosti. Morda se bo marsikdo vprašal, zakaj to objavljamo, zakaj se zavzemamo. Menim, da je to zastavljen pravičen boj za našo bodočnost, za pošten pokojninski zakon in tudi za pravičen volilni sistem, v katerem bo prisotna proporcionalnost glasov in ne igra na srečo, kot se potegujejo nekatere stranke. Koristil bi tudi priložnost, da se zahvalim vsem, ki ste volili našo stranko, za boljši jutri, za boljše pogoje vseh, ki boste dočakali naš PREDSEDNIK STRANKE DESUS BOROVNICA Niko Stražišar Letos smo prvič organizirali velikonočni pohod po obfobju dela borovniške občine in sicer na velikonočni ponedeljek. Udeležilo se gaje 35 pohodnikov. *** V nedeljo 25. aprila smo organizirali pomladni koncert godbenikov iz Vrhnike pred vrtcem v Borovnici. V soboto 1. maja smo imeli pohod okrog Planine z družabnim srečanjem na Župenci. Prihajali smo iz vseh strani, največ iz Borovnice in Zabočevega. Prijetno toplo vreme je vplivalo na dobro razpoloženje in ga nekaj kapljic dežja ni moglo pokvariti. Ob prihodu smo udeleženci pohoda prejeli rdeč nagelj. Izkazalo se je, da je bilo pripravljeno premalo miz in klopi, a smo se kar radi stisnili. Na robu jase pod zasilno streho so skrbeli, da nismo trpeli lakote in žeje. Igrali smo nogomet, med dvema ognjema in druge igre z žogo. Najbolj nas je razmigalo vlečenje vrvi. Ženske udeleženke pohoda so se borile proti predstavnikom občine Borovnica. Ve se, kdo je zmagal! Tisti, ki jih ni bilo zraven, pa lahko sedaj le ugibajo. Pomerile so se še druge ekipe. Najbolj tekmovalno so vlekli vrv otroci in se prav zagrizeno borili za zmago. Nagrajeni so bili s kolačem, katerega je prispeval aktiv kmečkih žena. Člani društva upokojencev se vedno v lepem številu udeležijo naših pohodov. Letos so »muzi-kantje« prinesli s seboj tudi inštrumente (glej sliko). Ob njihovem igranju smo skupaj prepevali. Za njihov prispevek k veselemu raz- položenju se jim najlepše zahvaljujemo! Najstarejša, najmlajša ter najstarejši in najmlajši od pohodnikov so prejeli darila. Na svidenje spet 1. maja leta 2000. Turistično društvo za zahvaljuje sponzorjem prvomajskega pohoda: - Trg. podjetje OREL , Vrhnika - KIMV1, Borovnica - K.T.M d.o.o. , Ljubljana - Mesarija Lajči, Plešivica - Trgovina in mesarija Pod viaduktom, Borovnica - Gasilci Brezovica - Vrtnarstvo Rahne, Borovnica - Galles, Vrhnika - Medex , Ljubljana - Uredništvo Našega časopisa - Drogerija Media , Ljubljana - Molk Ivan , Borovnica -Ljubljanskabanka. Podružnica Vič, Ljubljana Akcija "Čelada varuje kolesarjevo glavo" Učenci tretjih razredov OŠ dr. Ivana Korošca v Borovnici so uspešno opravili kolesarski izpit. K temu prijetnemu in zanimivemu doživljanju kolesa oziroma opravljanju prvega izpita za samostojnost, da sme sam na cesto, smo poskrbeli za večjo prometno var- Prvomajski pohod V soboto, 1. maja, sem šla z mamico, očkom, teto in stricem na pohod okrog Planine. Od doma smo šli ob 7.45. Napotili smo se Pod Goro, pri KIMVI-JU pa smo se zapodili v strm hrib. Imeli smo tudi lepega kužka. Pot je bila zelo dolga. Kužek Reks je med potjo moral piti, tako kot tudi vsi drugi. Na cilj smo prišli med prvimi. Očka jc rekel, da bomo pot nadaljevali. Pot nas je vodila naprej k bifeju Pri Strugovi Micki. Moj stric in jaz sva poiskala slamico. Pri Strugovi Micki pa sem pila vodo. Ko smo šli od Strugove Micke, smo videli veverico in srnjaka. Potem smo šli na piknik, kjer je začelo deževati. Koje dež ponehal, smo se napotili v dolino, ki je bila zelo drugačna. Vse skupaj je bilo lepše. Sabina Gerdina nost tako, da smo vsakemu učencu tretjega razreda, kije opravljal kolesarski izpit, dali še kolesarsko čelado z minimalnim prispevkom posameznika 500,00 SIT. Zahvaljujemo se vsem tistim, ki so prispevali k akciji "ČELADA VARUJE KOLESARJEVO GLAVO", katera se že četrto leto organizira, še posebno pa se zahvaljujemo; * LIKO BOROVNICA, * ZAVAROVALNICA TRIGLAV, * TRGOVINA JURČEK, * VULKANIZERSTVO MOLK, * VRTNARSTVO RAHNE, * OBČINA BOROVNICA, saj brez njih ta akcija ne bi bila uspešna. Svet staršev OŠ dr. Ivana Korošca in Odbor za komunalno in cestno infrastrukturo pri občini Borovnica si želita, da bi bilo v našem kraju še več takih akcij, ki bi kakorkoli pripomogle k večji varnosti otrok oziroma vseh udeležencev v prometu. Kdor pa želi kupiti otroško kolesarsko čelado, jo lahko do 15. 06. 1999 naroči na občini Borovnica po ceni 2.300,00 SIT. Jože Šraj član odbora za komunalno in cestno infrastrukturo MEDVEDJE V OKOLJU V lovišču Lovske družine Borovnica, ki se razteza po vseh obronkih borovniške kotline, opažamo vse več medvedov, ki prihajajo iz svojih stalnih bivališč vsa bliže naseljenim krajem. Njihova prisotnost pa vznemirja prebivalce, ki na . ta pojav reagirajo zelo različno. Lovska družina Borovnica, kije nosilka skrbi za okolje in živalstvo v svojem lovišču, razume zaskrbljenost prebivalcev in vas zato želi seznaniti z naslednjimi podatki. Medved je po svoji naravi vse-jed, kar pomeni, da išče vse vrste prehrane: meso, mrhovino, koruzo, jagode, med, žuželke ipd. V našem okolju je stalno prisoten že stoletja. Človeka se zaradi prastrahu boji, zato se pred njim običajno umakne. Je klatež in na svojih, predvsem nočnih pohodih, prehodi tudi po 20 km na dan. V preteklosti je vladal v gozdu mir, saj ni bilo toliko gozdnih poti, gobarjev, sprehajalcev, gorskih kolesarjev, terenskih motoristov, zmajarjev in avtomobilov. Medved • seje obiskovalcem redno pravočasno umaknil, zato njegove prisotnosti, razen lovcev in gozdarjev, skoraj nihče ni opazil. Ker je srečeval človeka redko, se gaje bolj bal in se je zadrževal dalj od njegovega bivališča. Z večjo človekovo prisotnostjo se je to razmerje podrlo, medved pa je postal tudi bolj nevaren. Na število medvedov lovci ne moremo veliko vplivati, saj njegovo številčnost določa Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki določa letni odstrel. Težnja naravovarstvenikov in samozvanih ljubiteljev in poznavalcev narave pa je, da bo narava sama uravnavala pravo število živali. Občanom priporočamo, naj bodo v gozdu čim bolj previdni in naj se držijo glavnih poti. Obnašajo naj se kot ljubitelji narave in naj je ne obremenjujejo s kaljenjem miru in odpatki. Odgovorni pa naj premislijo tudi o tem - ali je gozd res tisti del našega okolja, kjer lahko vsak počne, kar se mu zljubi, ne glede na posledice. Bolj ko postaja medvedov mir ogrožen, bolj je lahko medved nevaren. LOVSKA DRUŽINA BOROVNICA - Bistro Štorklja , Ljubljana *** V začetku junija bo potekalo pomladansko ocenjevanje urejenosti po objavljenem natečaju. Komisijo čaka težka odločitev izbire. Zato ponovno vabimo vse občane k sodelovanju s predlogi komisiji za ocenjevanje urejenosti. Predloge pošljite v zaprti kuverti na naslov: Turistično društvo Borovnica, Paplerjeva 22, p.p. 60, 1353 Borovnica s pripisom: Za komisijo za ocenjevanje urejenosti. Obvestilo I .maja smo na jasi na Župenci našli zlato zapestnico. Lastnica izgubljene zapestnice naj pokliče Turistično društvo Borovnica v sredo od 16. do 17. ure, tel. štev. 746 126. *** Uradne ure Turističnega društva Borovnica so vsako sredo od 16. do 17. ure. Povabilo na srečanje veteranov vojne za Slovenijo 1991 iz Borovnice -"Borovniških čivav" Iniciativni odbor za pripravo srečanja "Borovniških čivav" vabi vse nekdanje pripadnike enote in njihove simpati-zerje na srečanje, ki bo v soboto, 26.6.1999. s pričetkom ob 19. uri pred gasilskim domom v Brezovici pri Borovnici. Poleg druženja in obujanja spominov na dogodke iz leta 1991 je namen srečanja tudi seznanitev vseh navzočih z zakonodajo, ki ureja status vojnega veterana in z dejavnostjo Območnega združenja Veteranov Vojne za Slovenijo Vrhnika - Borovnica. Na svidenje v Borovnici, 26.6.1999 Iniciativni odbor Borovniških čivav PROGRAM PRIREDITEV V OBČINI BOROVNICA - JUNIJ 1999 P O M O D I 'Sobota, 12. junij 1999: Le-penatka in Rogatec (informacije in prijave na tel.: 746-022. 746-008 - Alenka) Organizator: Planinsko društvo Borovnica * 25. junij 1999 - 30. junij 1999: Tabor mladih planincev na Zelenici (informacije in prijave do 1. maja 1999 na tel.: 747-022, 746-008 - Alenka) Podrobnejši opis tabora v Našem časopisu. KULTURNE PRIREDITVE * Četrtek, 10. junij 1999: LITERARNI VEČER ob 18.30 uri v Knjižnici dr. Marje Borošnik Borovnica Organizator: Kulturno društvo Borovnica - sekcija ŠOTA * Vsak ponedeljek 7. junij, 14. junij 1999: URA PRAVLJIC ob 17.00 uri v Knjižnici dr. Marje Boršnik Borovnica Izvajalec: Knjižnica dr. Marje Boršnik Borovnica * Ponedeljek, 21. junij 1999: ZAKLJUČNA PRIREDITEV ZA MALČKE -BRALČKE ob 17.00 uri v Knjižnici dr. Marje Boršnik Borovnica Izvajalec: Knjižnica dr. Marje Boršnik Borovnica "Petek,24. junij 1999: KRESNI VEČER - DAN DRŽAVNOSTI ob 20.00 uri v OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica in Mavčevi dolini Organizatorja: Kulturno društvo Borovnica in Čebelarsko društvo Borovnica * prva polovica meseca junija 1999: OTVORITEV "ARTer-ijc" in RAZSTAVA SLIK MOJCE KOŠIR Organizator: Mladinsko kulturno društvo ARTerija ŠPORTNE PRIREDITVE * Sobota, 12. junij 1999 in nedelja, 13. junij '999: SPUST Z GORSKIMI KOLESI - DOVVN-HILL Organizatorja: TVD Partizan Borovnica in KK Bišport 'Nedelja, 20. junij 1999: 3. MEMORIALNI TURNIR V MALEM NOGOMETU V POČASTITEV SPOMINA NA JANEZA PRVINŠKA (v primeru slabega vremena rezervni datum 27. junij 1999) na nogometnem igrišču na Dolu Organizator: Nogometni klub Borovnica OSTALE PRIREDITVE * Sobota, 19. junij 1999: VRTNA VESELICA - ANSAMBEL "TINE STARE IN VALOVI" ob 18. uri pred Gasilskim domom v Borovnici Organizator: PGD Borovnica * Torek, 22. junij 1999: SREČANJE UPOKOJENCEV SLOVENIJE V DOLENSKIH TOPLICAH Organizator: Društvo upokojencev Borovnica IN MEMORIAM STANETU SUHADOLNIKU Na večer prvega letošnjega ponedeljka je ugasnilo življenje dragega Staneta Suhadolnika. Rodil se je v Zabočevem leta 1928, kmečkim staršem. V osnovni šoli je bil odličen učenec in želel je nadaljevati šolanje, vendar ga je oče pregovoril, da je ostal na kmetiji. V času NOB se je kot najstnik vključil v narodnoosvobodilni boj. Njegovo ilegalno ime je bilo Elko. Bilje kurir in Nemci so ga ujeli in pri Podpeškem mostu, ga zaprli in strašno pretepli. Uspelo mu je pobegniti. Ob koncu vojne je bila njegova družina na seznamu za likvidacijo Črne roke, vendar jih je osvoboditev rešila najhujšega. Po vojni se je aktivno vključil v obnovo porušene domovine, prestal je težo obvezne oddaje v prvih povojnih petletkah, bil v Upravnem odboru PGD Brezovica, dejaven član Kmetijske zadruge, sodeloval je pri ureditvi vodovoda v vasi Zabočevo, trasiranju kamionske poli skozi Zabočevo, asfaltiranju ceste in drugih delih, ki so se dogajala v kraju. Veliko je prebira/ časopise in tudi kmetijsko strokovno literaturo. Rad Seje konfrontira/ o političnih vprašanjih, če je le dobil voljnega sogovornika. V zakonu so se mu rodile štiri hčere, kijih je napotil v šolo v Ljubljano in jim pomagal pri graditvi njihovih domov. Mehaniziral si je kmetijo in vpeljal v delo tako v gozdu kot na polju najstarejšega vnuka. Bilje brezkompromisen in pokončen mož manjše rasti, a klenega duha. Prestal je tri hujše internistične operacije in zadnja štiri leta bolehal za Par-kinsonovo boleznijo. Ni se mogel sprijazniti, da ne more več delati tako kot nekoč, vendar je delil nasvete za dela do zadnjega. Jeseni je v krogu svoje družine praznoval sedemdesetletnico, malo za tem pa zbolel za pljučnico in za njenimi posledicami tudi umrl. M. S. Veseli večer v Borovnici Skupina Šota, ki deluje v okviru borovniškega kulturnega društva, se je i/kazala že z drugo prireditvijo. Najprej so pripravili kulturni del sporeda za občinski praznik, tokrat pa v soboto 22. maja še veseli večer, na katerem so zbrali pevce in pevke Štinglcev in Ajde, muzicirali so mladi Kačani, harmonikarji Roman, Lado in Marko, v kratkih skečih pa so nastopili Edo Suhadolnik, Janez Rot, Slavi Košir, Primož Berus, Milena Skulj in Martina Lužar. Spored je povezovala Joži Rupar. Rdeča nit večera so bila domača opravila, ki danes izginjajo: da res govorijo ali pojejo o tem, je prikazovala tudi odrska scena, napravljene za to priložnost. Bil je tudi živi del scene: g. Cilka Kini je naredila predpražnik iz lickanju, g. Ivanka Resman je na kolovrat plctla nogavice, g. Janez Janžclj je plctcl košare in pokazal tudi dva imenitna koša, kakršne dela Peter Grmek. Ročna dela tonejo v pozabo, smo slišali. V Borovnici so, kakor v vsakem drugem slovenskem kraju na deželi včasih pletli košare, izdelovali brezove metle, kolarili, trli lan in iz njega delali platno, iz konoplje so izdelovali klobčiče in jih pošiljali v Ligojno, kjer so tkali vrvi ter predli zase na kolovrat. Slišali smo tudi, da so se spremenile tudi prehrambene navade, močnika, štrukljev, žgancev in zelja ter krompirja kot vsakdanje hrane si danes ni mogoče zamisliti, včasih so to kuhali dan na dan. Le ob večjih praznikih so si privoščili meso in kaj boljšega. Povedali so tudi, da je bilo nekdaj samotno ponočevanje v Borovnici nevarno: različne skupine fantov so si vsaj nagajale med seboj, če že ni prišlo do pretepa: nekatere skupine so se imenovale po predelu, kjer so bile doma, druge po življenjski usmeritvi: znani so Malničarji, Brcarji, Kuparji, Kaškarji, Kačani itd. V navadi je bilo tudi vasovanje, ki je včasih pripeljalo do ohceti: gruntarska poroka jc trajala tudi po dva dni. Nekaj od te ohceti jc bilo dano v pokušnjo tudi v obliki drobnega peciva in potic, za kar so se posebej potrudile gospodinje iz Brega. Bil je prav en lep večer, bi rekli, za kar številno občinstvo je vse minilo zelo hitro, čeprav je trajalo dobro uro. Šota obljublja, da bo najbrž še en tak večer, bolj usmerjen k opravilom drugega dela leta. Dan odprtih vrat s policisti V četrtek, 20.5.1999 smo dopoldan preživeli s policisti. Policijska postaja Vrhnika pod vodstvom komandirja g. Ivana Škulja nam je pripravila pester program. Vodja borovniškega okoliša G.Vili Jereb in policistka Urša sta nam pripravila predavanje o varnosti v prometu.za otroke, stare od 5 do 7 let.Z malimi šolarji sta se pogovarjala o varnih poteh za pot v šolo, kje se lahko otroci rolajo.....spoznali so uniformo in pripomočke, ki jih uporabljajo policisti pri svojem vsakdanjem, delu. Med tem časom so si najmlajši ogledovali motor prometne policije, ki je bil najlepši, posebno še zato, ker so lahko na njem sedeli. Otroci so si ogledali intervencijsko vozilo, lahko so vključili luči. poslušali sireno. Z nami sta bila tudi dva psa, ki sta opazovala otroke. Obiskala nas je konjenica.otroci, so lahko konja pobožali...Kljub vztrajnemu rahlemu rosenju nam dež ni pokvaril razpoloženja ob obisku policistov. Prireditev si jc ogledal tudi naš župan. Zahvaljujemo se g. Jerebu in vsem udeležencem za prijetno poživitev naše dejavnosti. Čez eno leto se zopet srečamo. Ravnateljica: Marha Ocepek Policisti prikazali svoje delo Na asfaltni ploščadi pred vrtcem v Borovnici so vrhniški policisti ter del specialnih enot iz Ljubljane predstavili in prikazali delo policistov ter del njihove opreme. Predstavitev je bila namenjena otrokom iz vrtca, predvsem pa malim šolarjem, ki bodo jeseni prestopili šolska vrata ter se samostojno podali v svet prometa. Prav ti so imeli tudi'pravo učno uro prometa na temo Otroci v prometu. Specialne policijske enote iz Ljubljane so prikazale svoje službene pse, vodnik psov pa je predstavil njegovo poslušnost. Predstavila sta se tudi dva policijska konjenika, ki ju sicer le malokrat vidimo, pa še to samo v Ljubljani. Tako sta med otroki res pritegnila največje zanimanje. Otroci so pregledali tudi notranjost in kompletno opremo intervencijskega vozila (marice) ter sedli na policijsko - prometni motor, ki ga je predstavil prometni policist. Čeprav je prikaz policijskega dela nekoliko motil dež, so otroci z veseljem in zanimanjem pregledali vso razstavljeno policijsko opremo ter prisluhnili policistom, ki so jih poučili marsikaj zanimivega in koristnega. Prikaza dela vrhniške Policijske postaje se jc udeležil tudi župan Borovnice Alojz Močnik, ki jc poudaril, da so take predstavitve zelo koristne za mladi rod, ki počasi vstopa v kruti svet prometa.Starejši namreč vse premalokrat pomislimo, da so udeleženci v prometu tudi otroci. S.S. V "marki" so taki potniki, ki si jo samo ogledujejo, premalokrat. Policistka in policist na konjema sta nujholj pritegnila zanimanje in poglede najmlajših. PREDŠOLSKA BRALNA ZNAČKA V. šolskem letu 1998/99 so vzgojiteljice borovniškega vrtca, ki vodijo Oddelke malih šolarjev, vključile vse otroke v Predšolsko bralno značko, ki podpira, razvija in popularizira predšolsko bralno značko, jo spodbuja v vseh vrtcih in splošnih knjižnicah po vsej Sloveniji. V zadnjih nekaj letih potekajo živahna prizadevanja, da bi starše spodbudili k branju svojim predšolskim otrokom. Branje je pomembno za duševno zdravje in razvoj otroka. Zato je knjižna vzgoja vključena v celoten vzgojno-izobraževalni proces v vrtcu. Toda navajanje na knjige in začetki ljubezni do književnosti se začnejo že v zgodnjem otroštvu v družini. Branje knjig otrokom ustvarja toplino in krepi čustvene vezi v drtižini. Poleg tega dobro in pomirjevalno vpliva tudi na starše, saj skupaj z otroki uživajo in stopajo v domišljijske svetove. Otroci, ki jim starši v predšolskem obdobju in še posebno v prvih treh letih življenja berejo in se pogovarjajo z njimi, imajo močnejši temelj za uspešno branje v poznejšem življenju. Obenem je dobra priprava na prenovljeni program poučevanje slovenščine v OŠ, ki v prvih treh letih predvideva, da bodo starši doma svojim šolarjem brali v nadaljevanjih (skupna domača naloga). Predšolska bralna značka je obogatitev in razširitev knjižne vzgoje v vrtcu. Predšolska bralna značka poskuša doseči in osveščati vse starše, da bi brali svojim predšolskim otrokom in z njimi obiskovali splošne knjižnice. To je dobra priložnost, da se splošne knjižnice včlanijo otroci in starši. Minimalno število doma prebranih knjig, o katerih otroci poročajo v vrtcu: tri pravljice ali zgodbice in ena pesmica. Večje število lahko privede do prenatrpanosti in površnosti pri doživljanju, poročanju in poslušanju pravljic. Načini »preverjanja« so različni, vedno pa si vzgojiteljica označi, katero zgodbico je otrok že pove- dal. Otroci bodo doma na list narisali ilustracijo za »prebrano« zgodbico, spodaj pa se bosta podpisala očka in mamica - tako, da bralna značka povezuje celotno družino. Ni pomembno število prebranih knjig; pomembno je, da starši in otroci ob knjigah doživijo čar branja in literature! Otrok ne silimo za vsako ceno, da vrstnikom poročajo na glas; pravljico lahko povedo le vzgojiteljici, morda jih spodbujamo k pripovedovanju s »pravljičnim stolčkom«, risanjem ipd. Pripovedovanje pravljic v vrtcu bo vsakodneven, malce »poseben«, čaroben dogodek, pa naj pravljico pripoveduje vzgojiteljica ali otrok. Ob koncu šolskega leta bomo pripravili zaključno prireditev, kjer se bomo zbrali vsi otroci, starši, vzgojiteljice in knjižničarka. Razstavili borno vse risbice z ilustracijami in otroke nagradili za njihov trud s priznanji. Vzgojiteljica pred. otrok: Irena Mali Tisoč in tisoč zvezd je nad nami, tisoč in tisoč zvez med nami... Ta naslov je vabil občane Borovnice 14. majnika 1999 ob 19.30 v OŠ dr. Ivana Korošca, da ob dnevu šole in zaključku kreativnega pisanja preživijo lep večer ob recitalu Pavčkove poezije. Pesmi mladoletja so nam pisane na kožo, saj smo z veseljem obsuli publiko, ki je na koncu odhajala navdušena. O poeziji pa smo razmišljali tudi na letošnjem vseslovenskem tekmovanju iz znanja materinščine za Cankarjevo priznanje. Predstavili smo najboljše spise. Ana Janežič je zapisala takole: Vsak človek je zase svet, ves čuden, svetal in lep (Razmišljanje) Mnogo ljudi se samim sebi ne zdi zanimivih. Pa vendar je vsak človek nekaj posebnega. Tone Pavček je zapisal: "Vsak človek je zase svet, ves čuden, svetal in lep." Mislim, da ima prav, saj je vsak človek povsem svoja osebnost. Ima svoje težave, zamisli, veselje. Le redko kdo čuti tako, kot njegov prijatelj. Včasih res prijateljem po glavi hodijo podobne misli in nekdojih pove, pa drugi pravi, da je mislil ravno to. A te misli niso skupne. So samo od določene osebe. Nikoli niso povsem enake. Tudi dvojčki so si navzven podobni, pa se vseeno najdejo kakšne raz-. like. Prav tako ima tudi veliko ljudi so-imenjakc. A nihče ne misli enako. Nihče nima enakih, kaj šele istih misli. Ves čuden, svetal in lep. Resnično, to je vsak človek zase. Nekateri so bolj čudni, nekateri lepši. Ampak so samo svoj svet z grozotami, sanjami, ljubeznimi. Človek je ljubljen na svoj način, vsak človek ljubi na svoj način. Ni in nikoli ne bo nihče popoln. Čeprav se ljudje trudijo biti popolni, ne bodo. Imajo napake, ki so lahko še tako majhne, pa vendar le-te ne privedejo k popolnosti. Ljudje skozi vse življenje nabiramo izkušnje, vsak mesec, vsak dan. Nekateri svoje želje dosežejo prej in zlahka, drugi pa se morajo za to potruditi. Vsi imamo svoje želje, svoja občutja. Vsi smo svoj svet. Vsi smo zase glavni. Vsak je zase zahteven. Nihče pa ni reven, vsaj tisti ne, ki imajo veliko pravih prijateljev. Prijateljev, ki te ne zapustijo. Ti so srečni. Vsi ljudje, smo nekaj posebnega že s tem, da lahko živimo, da imamo možnost življenja. Ni pomembno, kakšen je naš zunanji videz, ampak naša notranja podoba. Program smo zapolnili še z glasbo. Pri tem so nam pomagali: Vita Mekin da, Špela Repar. Nina Umek, Ana Gruden, nad njimi so bedele profesorice iz glasbenih šol. Za čist zvok je poskrbel Edo, za tehnične stvari pa hišnik Marjan. Vsem se lepo zahvaljujemo. In čisto na koncu, ko so izzvenele Pavčkove besede ljubezni, smo se poslovili tudi kreativci z revijo, ki kaže naše štiriletno bojevanje s peresom. Na papir smo izlili vse. kar nas teži, potovali smo skozi svetove domišljije, ljubezni. Vse brez robov, brez črt, na rdečih, rumenih, zelenih, navadnih papirjih. Tudi na belih, če nam je bilo tako všeč. Vsak na svoj način smo prepotovali puščavo in se ustavili ob Ze-ienkici in njenih prijateljih, šli smo na polje sanj. S Pavčkom smo bili na njegovi zvezdi in čutili, daje nekaj v zraku. Pa vendar ni bilo to le druženje s papirjem, bilo je druženje s svojim jazom in s prijatelji, ki so počeli isto. Bilo je prijetno, zahtevno, vse drugo pa ve list, ki ni ne bel ne rdeč ne moder, ampak drugačen kot vsi drugi - list naših osnovnošolskih dni, in mentorica Metka Pristavec - Repar, ki nam je približala poezijo, štiri leta pa se je trudila, da bi nam svinčnik in list postala orodje, s katerim se kleše umetnine. Kaj vse smo morali narediti, da smo se lahko predstavili občinstvu? Najprej smo morali izdelati vabila in sceno. V glavi smo prebrskali vse predalčke, da bi dobili ideje. Pri sceni nam je pomagala gospa Jožica Mekinda. Najboljša zamisel za vabilo seje pojavila v Urškini glavi med uro slovenščine. Mentorica je bila zadovoljna in pričeli smo z delom. Potrebovali smo "tone" papirja in valovito lepenko, čeprav smo pridno delali (pomagali so nam tudi šestošolci), je bila scena končana šele v četrtek zjutraj. V petek pa smo jo postavili v večnamenski prostor. Pavčkova mavrica je napolnila prostor, velika zvezda nad njo pa nas je opominjala, daje človek le majhen delček ve-soljstva. V nedeljo je scena polepšala še Tadejev recital, v ponedeljek pa so ob njej fulaste pesmi poslušali še učenci predmetne stopnje. Bilo je lepo. splačalo seje delati. Za kreativce zapisali: Mateja Gerdina, Ana Rot, Urška Šivic PA SMO JO Bil je lep sončen prvoaprilski dan. Dan, poln šal, in potegavščin. V razredu smo sklenili, da bomo naapri-lali koga od učiteljev. Izbirali smo žrtev. Učiteljica slovenščine naj bo ! Nato smo iskali sošolca, ki bi odigral glavno vlogo. Določili smo Marjana. Strinjal se je. Ko je učiteljica po glavnem odmoru vstopila v razred, je takoj opazila našega Marjana, ki je žalostno slonel ob oknu. Zaskrbljeno ga je vprašala: "Kaj pa je ?" V zboru smo ji povedali, da mu je slabo in bruha. "Joj, pa nisi mogel iti na stranišče? Kar je, je! "je pribila. Nato je odhitela po brisačko, da bi se fant obrisal, mi pa smo s težavo zadrževali smeh. Koje prišla do njega, pa je udarilo iz nas: "Prvi april !" Tovarišica se je pridružila našemu smehu in priznala: "Pa ste me!" Nataša Tovornik, 6.a OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica POVABILI SMO MAME Tudi letos smo šestošolci povabili mamice za njihov praznik v šolo. Imeli smo veliko priprav. Odločili smo se, da bomo nastopili vsi. Kar prehitro je prišel dan našega nastopa. Praznično oblečeni smo se zbrali uro pred nastopom, da smo še zadnjikrat na hitro ponovili program. Mamice, nekatere so spremljale tudi očetje, so končno začele prihajati v dvorano. Ko so se vse zbrale, sta jih predstavnika obeh razredov pozdravila in se jim zahvalila za njihovo skrb in razumevanje. V spomin na ta dan smo jih podarili lončnico. Vesele so jih bile. Nato smo pripovedovali pesmice, prebirali sestavke, v katerih smo obujali spomine, kako je bilo, ko smo bili še majhni. Kdor je bral, je z očmi poiskal mamico in ji pripovedoval. V marsikaterih očeh se je zalesketala solza. Nastop so poživili naši sošolci in sošolke z igranjem na harmoniko, flavto in violino. Tudi za smeh smo poskrbeli. Mame so se od srca nasmejale šalam in skečem. Predno smo končali, smo se spomnili še naših razredničark. Pripravili smo jima presenečenje. Zapeli smo Ne čakaj na maj, ki smo sejo naučili samo za njiju. Zahvalo smo izrekli tudi tovarišici, ki nam je pomagala pri nastopu. Nato pa je pred nas stopila Matejeva mami in nam povedala: "Bili ste enkratni. Pripravili ste nam čudovito popoldne. Hvala vam I" Podarila nam je tudi bon- bonieri. Njena pohvala nam je bila všeč. Z občutki, da smo storili nekaj lepega za naše mame, smo se razkropili po domovih. Tatjana Čepon, 6.a OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica PRI NEMŠČINI Nemščino imamo na naši šoli že nekaj let kot fakultativni predmet, ki ni obvezen. Obiskujejo ga tisti učenci, ki želijo dobiti osnove tega jezika. Ker je to fakultativni predmet, nas mora učiteljica ocenjevati - ocene so vpisane tudi v spričevalu. Nemščino imamo dvakrat tedensko. V skupini je 34 učencev-od petega do osmega razreda. Vsi se učimo jezika prvo leto. Do sedaj smo se že kar nekaj naučili. Znamo pozdravljati, se predstaviti, računati, dobro poznamo šolske potrebščine, družino, živali in še in še. Da pouk ne bi bil enoličen, ga tovarišica popestri s pesmicami, ki se jih zelo radi učimo, še rajši pa ji jih pripovedujemo, ker nas nagradi z lepimi ocenami. Za Prešernov dan smo se naučili in zapeli celo našo himno. Vsako uro se na začetku pogovarjamo po nemško. Pišemo tudi nareke in teste. Pri pravopisu smo imeli v začetku težave, ker se v nemšini samostalniki pišejo z veliko začetnico. Sedaj pa nam gre že veliko bolje. Učiteljica je uvedla novost. Ne daje dvojk in nezadostnih. Če pa nam kdaj spodleti, nas potolaži, češ da bo drugič bolje. In čeprav je tu in tam veliko naloge, hvala mentorici, ki nam je ta predmet naredila zanimiv. Matej Jenko, 6.b OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica DAN ŠOLE 18. maj je dan naše šole, ki se imenuje po pesniku in partizanu, dr. Ivanu Korošcu. Letos smo ga praznovali malo drugače kot doslej. Namenili smo ga predstavitvi pesnika Toneta Pavčka. V uvodu nam je mentorica, gospa Metka Pristavec- Repar, prebrala pozdravno pismo, ki nam ga je posla-ia Koroščeva sestra, gospa Božena Pavšič. Nato nas je spomnila na sklepe, ki so jih učenci sprejeli na pionirski konferenci 8.11.1985. In kakšni so ti sklepi ? 1. Skrbeli bomo za spominsko obeležje na Lazah in obiskovali grob na pokopališču. 2. Ohranjali in spoštovali bomo njegovo zapuščino.. 3. 8. maj, dan Koroščeve smrti, smo določili za dan šole. Trudimo se, da jih uresničujemo. Že prejšnji dan je delegacija učencev odnesla šopek cvetja na Korošcev grob. Nato je gospa Reparjeva občuteno prebrala njegovo pesem Romanca. In že je bila na vrsti predstavitev pesmi Toneta Pavčka, ki je letos praznoval 70-letnico rojstva. Njegove pesmi so v tem šolskem letu prebirali in razmišljali o njih tisti osmošolci, ki so se odločili, da se bodo pomerili v znanju materinščine. Ker so recitator-ji in recitatorke pripovedovali pesmi zelo sproščeno in doživeto, smo jih radi poslušali. Nama so bili najbolj všeč verzi o pubertetniških ljubeznih. Nič čudnega, saj je prav ljubezen pogosta tema nas mladih. Osmošolki Maja Brezovar in Ana Janežič sta nam prebrali svoje razmišljanje, ki sta ga zapisali na državnem tekmovanju. Čudili sva se, da se znajo nekateri že v osnovni šoli tako izbrano izražati. Nato je gospa Reparjeva razdelila vsem tekmovalcem, teh je bilo 11, bronasta Cankarjeva priznanja. Povedala nam je, da so tri tekmovalke, Saša Mevec, Ana Rot in Ana Janežič, prejele srebrno Cankarjevo priznanje na osrednji prireditvi, ki se že vrsto let odvija na Vrhniki. Program je popestrila osmošolka Biljana s svojim plesom. Predno je bil program končan, so kreativci predstavili svoje glasilo. To je bilo njihovo zadnje glasilo, saj zapuščajo osnovnošolske klopi. Lepo bi bilo, da bi s pisanjem nadaljevali tudi v srednji šoli. Nato je v dvorani zadonel aplavz. Z njim smo nagradili vse nastopajoče z mentorji, ker so se zelo potrudili in nam približali Pavčkovo poezijo ter s tem polepšali dan šole. Kaja Zorman, Mojca Perdih, 7.b OS dr. Ivana Korošca Borovnica RAZGOVOR Z DIREKTORJEM ISKRA - ANTENE MIROM OBREZOM Kupcem ponuditi kakovostni sprejem zemeljskih in satelitskih signalov Vrhniško podjetje anten in elektronskih naprav ISKRA - Antene je v začetku maja v tovarni odprlo novo trgovino, kjer je moč kupiti celoten asortiman njihovih izdelkov, izdelkov ISKRINIH programov ter izdelke priznanih domačih in tujih proizvajalcev AVDIO -VIDEO in HI-FI tehnike. Prav gotovo je to nova pridobitev podjetja v boju, da bi dosegli konkurenčnost na slovenskem trgu, občanom Vrhnike in krajanom bližnjih krajev pa se neposredno približajo s svojimi lastnimi izdelki. Trgovino so odprli v navzočnosti vseh zaposlenih, nekaterih poslovnih partnerjev in gostov iz koncema ISKRA. Odprl pa jo je direktor ISKRA - Antene -Miro Obreza ter ključe izročil prvemu prodajalcu v trgovini Robertu Pon-telliju. Ob tem dogodku smo se pogovarjali z direktorjem podjetja Mirom Obrezom ter mu postavili nekaj vprašanj. Odprli ste novo trgovino neposredno ob sami vaši proizvodnji. Kaj vas je navedlo na ta, lahko rečemo zgodovinski dogodek za Iskra-Antene? Novo trgovino smo odprli zato, da bomo kupcem ponudili lažji in prijaznejši način postrežbe, večji izbor izdelkov ter strokovno svetovanje in pomoč pri izbiri različnih rešitev za boljši sprejem zemeljskih in satelitskih programov radia, televizije, GSM telefonskih signalov. V novem CENTRU boste prodajali svoj program izdelkov, kateri so to? V "Antenskem centru" nudimo celoten asortiman naših izdelkov, kot so: satelitske antene, satelitski rotorji (ročni in avtomatski), satelitske komplete za analogni in digitalni sprejem kot tudi elemente za skupinske in kabelske sisteme. Od klasičnega programa nudimo vse vrste strešnih anten: FM, VHF, UHF in kombinirane, sobne antene pa tudi antenske ojačevalnike, kretnice, napajalnike ter pribor vtiči, vtičnice, kabel, podaljške, mehanski pribor in, kot pravimo, vse, kar je potrebno za kakovosten sprejem. ZA boljši sprejem mobilne telefonije nudimo več vrst GSM anten (strešne in avtomobilske). Nudimo tudi asortiman avtoanten in zvočnikov. Poleg fastnih izdelkov prodajate oziroma zastopate še preostale ISKRINE programe, ki so prav gotovo zanimivi za številne občane. Zanima nas, kateri so ti programi? Od Iskrinih programov nudimo celoten asortiman ročnih orodij, telefonov, program CORONE (sesalniki, štedilniki, mali gospodinjski aparati), televizijske aparate itn... Iz prodajnega programa je razvidno, daje izbira velika. Katere izdelke bo moč kupiti v novi trgovini? V trgovini je poleg naših izdelkov mogoče kupiti izdelke priznanih domačih in tujih proizvajalcev, kot so televizorji GORENJE, Iskra, SONY, PHILIPS, GRUN-DIG, SAMSUNG itd...., Hl - FI stolpe, CD stolpe, videorekorder- je in zvočnike, gospodinjske aparate GORENJE (štedilnike, hladilnike, pomivalne stroje), sesalnike za prah in gospodinjske aparate CO- Direktor ISKRA - Antene Miro Obreza ob odprtju Antenskega centra. Notranjost trgovine, kije kar dobro založena; prodajalec Robert Pontelli pa pravi, da bodo vse storili za kupce tudi z nasveti, informacijami in in-štrukcijami. RONA, program Radia SCHACK (svetilke, baterijske vložke, orodja, lepilne trakove...), GSM telefonske aparate TEL1TAL, Siemens, Motorola, Samsung itn., program BRAUN (brivniki, mali gospodinjski aparati) in še bi lahko naštevali. Kupec vabimo, naj nas obiščejo in se sami prepričajo o bogati ponudbi. Podjetje Iskra Antene, pred mnogimi leti ELEKTRON, je eno starejših podjetij v Občini Vrhnika. Doživelo je več vzponov pa tudi več kriz. Kako uspešni ste bili v letu 1998? Leta 2000 bo že 45 let od ustanovitve podjetja, ki seje imenovalo ELEKTRON, Iskra Antene pa so že od leta 1972. Podjetje je poslovalo uspešno do leta 1991, koje zaradi razpada Jugoslavije in vojne izgubilo 80 % trga in seje moralo hitro preusmeriti na zahodne trge. Tako velike spremembe so povzročile precejšnjo krizo v letu 1993, ki smo jo s sanacijskim programom uspešno sanirali tako, da od leta 1994 poslujemo pozitivno. Poslovanje v letu 1998 je bilo sorazmerno dobro, saj smo leto končali z dobičkom, ki sicer ni bil ravno velik, vendar smo precej sredstev investirali v razvoj novih izdelkov in tehnološko posodobitev proizvodnje. Kakšen je sedaj proizvodni program in kam izvažate svoje izdelke? Naš proizvodno-prodajni program je nslednji: - satelitske antene - satelitski rotorji (MANUAL, avtomatski) - TV, FM antene - strešne sobne - antene za mobilno telefonijo NMT/GSM - avtomobilske antene - AM, FM,GSM - satelitski sistemi - individualni - skupinski satelitski sistemi - antenska elektronika - GSM telefonski aparati - zastopstvo - pribor in kabli Izvažamo prek 70 % naše proiz- vodnje v več kot 15 držav Evrope, Bližnjega vzhoda, prodiramo pa v Afriko (Kenijo), navezali pa smo tudi stike s potencialnim partnerjem v Avstraliji. Izdelujemo kakovostne in cenovno konkurenčne izdelke, kar nam priznavajo tudi naši partnerji na zahtevnih tržiščih Nemčije, Skandinavije, Italije, Španije itn. Večino svojih izdelkov prodamo pod blagovno znamko Iskra Antene, nekateri kupci pa želijo svojo blagovno znamko, predvsem partnerji iz Španije in Italije, ki pokrivajo tudi tržišče Severne Afrike, Španije, Portugalske, Nemčije in Francije. Na Hrvaškem sodelujemo s firmo ETT, s katero smo sklenili licenčno pogodbo, po kateri proizvajajo naše logaritemske antene in s tem sistematsko pokrivamo s celotnim asortimanom naših izdelkov hrvaško tržišče. Zelo uspešno pokrivamo tudi tržišče BiH, na katerem smo v letu 1998 beležili 100 % rast prodaje, saj smo s pravočasnim sodelovanjem s pravimi partnerji zavzeli 70% tržišča. Vsekakor je blagovna znamka Iskra v BiH in na Hrvaškem znana in je sinonim za kakovostne izdelke, kar omogoča boljšo prodajo. Zanima nas tudi organizacija in koliko imate zaposlenih? Podjetje je organizirano sektorsko in ima vse ključne funkcije, kot so: prodaja in marketing, razvoj, proizvodnja, finance in orodjarna za izdelavo orodij in strojev za lastne potrebe. V podjetju je trenutno zaposlenih 63 delavcev. V zadnjih letih seje število stalno gibalo okrog 65 delavcev. Kako ste izvedli lastninjenje in kakšna je sedaj povezava z Iskro? V letu 1997 smo prejeli drugo soglasje o lastninskem preoblikovanju in poslujemo v sklopu Koncema Iskra, d.d., kije večinski lastnik. V Iskro, d.d., je vključenih 31 podjetij z več kot 6000 zaposlenimi. Kakšne načrte imate za naprej, tako za letos kot za naslednja leta v novem tisočletju? Za letos smo v poslovnem načrtu predvideli prodajo v višini 5 milijonov DEM, kar je 10% povečanje glede na doseženo prodajo v letu 1998. Povečanje prodaje je predvideno predvsem na račun večjega izvoza, ki predstavlja 70% celotne prodaje. V prvih štirih mesecih lezos smo poslovali v okviru načrtovanih ciljev in tudi naslednje mesece imamo pokrite z najavami in naročili. Načrti za naslednja leta v novem tisočletju so opredeljeni v strateškem razvojnem načrtu do leta 2003, v katerem smo predvideli povprečno 10% letno rast prodaje in večja vlaganja v razvoj izdelkov iz. področja sprejema, oddajanja in prenosa digitalnih signalov satelitske televizije, sat. radia, interneta, GSM telefonije in drugih podatkov. Predvsem se zavedamo, da se svet izredno hitro razvija na področju komunikacij (internet, televizija, radio, mobilna telefonija), kot tudi na področju mode in zabave (televizija je zabava in okno v svet). Televizija je najpomembnejše telekomunikacijsko sredstvo, ki ima pomembno vlogo predvsem pri širjenju kulturnega vpliva in zabave. Digitalni satelitski prenos to področje delovanja še bolj razširja. Satelitske antene, satelitski rotorji, satelitska elektronika in pribor so sestavni del tega posla. Za konec bi še dodal, da imajo Iskra-Antene v svoji poslovni strategiji zapisano, da bo: "Podjetje s svojimi izdelki in storitvami nudilo kupcem kakovosten sprejem zemeljskih in satelitskih signalov (tona in slike), kot tudi sprejem, oddajanje in prenos signalov za ostale uporabnike." Podjetje tako pomembno prispeva k povečanju informacij in izboljšanju standarda bivanja. Hvala za zanimiv pogovor. Simon Seljak Iskra Antene d.o.o Idrijska 42, Vrhnika, tel.: 754-079, 754-897, faks: 755-482 Odprto: od ponedeljka do petka 8-16 ilna telefo Program "antene" -—-,- Pri nas se lahko priklopite na Si.mobil 'SI.MOBIL telita! Električno orodje IskraERO Cena $ prometnim davkom do razprodaje zalog samo + prometni davek PREDSTAVLJAMO VAM DRUŽINSKO PODJETJE AVTOHIŠA SELIŠKAR Po peugeot na Vrhniko Pred osmimi leti, natanko leta 1994, je bilo ustanovljeno podjetje AVTOHIŠA SELISKAR na Vrhniki, predvsem zaradi prodaje in servisiranja vozil znamke PEUGEOT. Tako nadaljujejo tradicijo družinskega podjetja iz Ljubljane na Vrhniki. V podjetju je sedaj zaposlenih 5 delavcev, imajo pa tudi zunanje strokovne sodelavce. Najbolj pa so NAMERAVATE GRADITI ? Za novogradnje in legalizacije svetujemo in izpeljemo celoten postopek pridobitve dovoljenj: gradbeno, enotno, priglasitve del, rekonstrukcije... Na podlagi Vašega pooblastila pridobimo vsa soglasja, potrdila, uredimo vse na občini, upravni enoti. Tel.: 041 550 163 L.B.B. storitve ponosni, da so že takoj postali pooblaščeni koncesion-ar vozil PEUGEOT za Slovenijo. S svojo prodajno in servisno mrežo pokrivajo del Notranjske, ljubljansko kotlino z Barjem in del primorske pokrajine. Dejavnost AVTOHIŠE SELIŠKAR obsega prodajo novih in starih vozil, prodajo originalnih rezervni delov, strokovni servis, kleparska in ličarska dela, vulkanizerstvo in avtoelektriko, torej vse na enem mestu, kar je prav gotovo prednost za vse njihove stranke. Pri prodaji vozil je možnih več oblik prodaje: plačilo z gotovino, na posojilo (obrestna mera 4,5% na 3 leta) in leasing (čas odplačila do 5 let). Lahko pa se kupci odločijo za prodajo staro za novo in staro za staro. Za vsa stara vozila imajo tudi svojega pooblaščenega strokovnega cenilca. Na zalogi imajo vedno 20 različnih modelov vozil PEUGEOT, tako da jih kupci vidijo in preizkusijo na mestu samem. Servis na vseh vozilih PEUGEOT opravlja strokovni team, ki seje izšolal v tovarni v Franciji in se še vedno sproti izobražuje z vsemi PEUGEOTOV1M novostmi. Redni servis ponavadi traja dve uri in stranka je lahko prisotna, da se o delovanju pogovori z mehanikom. Ko smo že omenili, v AV-TOH1ŠI SELIŠKAR prodajajo originalne rezervne dele, ki jih dvakrat na teden dobijo naravnost iz Francije. Prodajajo pa tudi gume letnega in zimskega profila znamk MICHELIN, CONTINENTAL in GISLAVED. Za letošnjo pomladno in poletno novost so uvedli prodajo in servis motorjev, skuterjev znamke PEUGEOT, kijih imajo na zalogi in jih lahko kupite takoj (možnost posojila do 3 leta, z obrestno mero T + 0% do I leta). AVTOHIŠA SELIŠKAR vam tako resnično ponuja storitve, za katere so usposobljeni prodajalci in serviserji. Najdete jih na Beta-jnovi 16, na Vrhniki, ob lokalni cesti proti Starem Malnu in Storževem griču. Pokličete jih lahko tudi po telefonu 061/754-716. S.S. PEUGEOT AVTOHIŠA SELISKAR d.o.O. BETAJNOVA 16, 1360 VRHNIKA Tel./faks: 061/754-716 Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil PEUGEOT že od 1.432.000,00SIT že od 2.190.000,00SIT že od 1.484.762,00SIT (5% pd) že od 2.460.000,00SIT (5% pd) 5% AKCIJSKI POPUST ZA KOMBINIRANA IN TOVORNA VOZILA PRODAJA • novih in rabljenih vozil • staro za novo • kredit (T+4.5%) • leasing možen pologa SERVIS • avtomehanika • avtoelektrika • kleparska ličarska delavnica • vulkanizerstvo KUPON-1% popust za kombinirani in tovorni program sMvtaAAerkur PS0 Bežigrad d.d. 1000 LJUBLJANA, SAMOVA14, SLOVENIJA POOBLAŠČENI SERVISNO PRODAJNI CENTER HYUI1DFII ATOS 1.323.300,00 SIT ACCENT 1.393.100,00 SIT LANTRA 1.946.300,00 SIT PRODAJA 061/303 066 UGODNI KREDITI DO 5 LET STARO ZA NOVO Smo v centru Ljubljane! SERVIS 061/13 44 317 - garancijska in izvengarancijska popravila - originalni rezervni deli - vgradnja dodatne opreme - velika izbira gum - nudimo nadomestno vozilo - brezplačni preventivni pregledi na najmodernejših testnih napravah rtf JbvtoJMerkur PS0 Bežigrad d d 1000 LJUBLJANA, SAMOVA 14, SLOVENIJA POOBLAŠČENI SERVISNO PRODAJNI CENTER FELICIA že od 1.271.726 SIT OCTAVIA že od 1.957.099SIT PRODAJA 061/303 070 UGODNI KREDITI DO 5 LET STARO ZA NOVO Smo v centru Ljubljane! Salona: Samova 14, BTC hala 3 SERVIS 061/303 061 ■ garancijska in izvengarancijska popravila - originalni rezervni deli - vgradnja dodatne opreme - velika izbira gum - nudimo nadomestno vozilo - brezplačni preventivni pregledi na najmodernejših testnih napravah AGENCIJA PORTAL d.o.o. Ljubljana Celovška 73 Log pri Brezovici pričela se je gradnja vrstnih stanovanjskih hiš v Jordanovem kotu. Hiše bodo zgrajene do III. podaljšane gradbene faze, zaključek gradnje oktober 1999. VRHNIKA: - prodamo hišo (dvojček) v III. podaljšani gradbeni fazi, novogradnja, bližina Vrtnarije. Vse informacije po tel. 1595 171 ali 1595 196. OPTIKA ERJAVEC Tadej Erjavec, s.p. LOKA CENTER ROBOVA ■ VRHNIKA TEL: 061/751-510 USLUGE PRI IZDELAVI OČAL IN RAČUNALNIŠKI KONTROLI VIDA • za naročnike očal je kontrola vida brezplačna • velika izbira okvirjev • vse obstoječe vrste stekel • sončna očala že od 2.200 SIT dalje • brezplačna manjša popravila očal • možen odlog plačila s čeki Delovni čas: od 12 do 18.ure, sobota od 9 do 13.ure GSM: 041/690-054 Imamo tudi poslovalnici: • v Cerknici, Tabor 42; tel.: 061/793-775 • v Grosuplju, Stranska pot 1; tel.: 061/761-760 MALI OGLASI Delo dobi mlajši moški z vozniškim izpitom C kategorije in ki ima voljo opravljati še druga dela. Informacije 041/ 757775 Vsestransko uporaben pralni stroj Gorenje in hladilnik in šivalni stroj, prodam. Na telefon 061/752-057, Vrhnika. Instrukcije kemije! Absolvent kemije z večletnimi izkušnjami z instruiranjem kemije, zelo uspeno instruira kemijo in kemijsko računstvo za osnovne in srednje šole. USPEH ZAGOTOVLJEN! Inf. po tel. 061-753-152 Instrukcije matematike in fizike za srednješolce in instrukcije vseh osnovno- šolskih predmetov na področju občin Brezovica"- Vrhnika - Borovnica. Pokličite na telefon: 652-580. Andreja in Slavko. Požarnice 46, Vnanje Gorice Kupim stanovanje do 45 nr, v okolici Ljubljane, Vrhnika, Logatec. Ponudbe po tel. 1255-887, med 16. in 21. uro. Poučujem diatonično harmoniko! Informacije 041/584-531. Matjaž Ugodno prodani 8 kosov 6-valnih salonit plošč 1 x 1 m. Tel. 061/654-491. Podarim rabljen ital. hladilnik, 180 I. tel. 061/654-491. Ugodno prodam Citroen AX. rdeče barve, lepo ohranjen. Tel. 0609/649-577 (po 16. uri). SVET NEPREMIČNINE, d.O.O., LjublJANA Enota VrIinIIca CanIcarjev TRCj 5 1560 VRhNilcA NEPREMIČNINE TeL: 061/755-194 REAL ESTATE Fax.: 061/754-595 JDDDA ©EOVNI PROSTOR POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER Drenov Grič 99 pri Vrhniki Tel.: 753-807; 751-007 CITROEN SAXO že za 1.250.000,00 SIT za XSARO In BERLINGO klimatska naprava - 99.999,00 SIT SALON PRODAJA VOZIL POSREDOVANJE PRI PRODAJI VOZILA NA ZALOGI AVTO MEHANIKA KLEPARSTVO LIČARSTVO Drenov Grič 99, pri Vrhniki; tel.: 753-807, 751-007 Izdelava elektro priključkov, montaža in vzdrževanje elektroinšalaclj PETER NAGODE Podolnica 48, 1354 Horjul mob.: 0609 615 992 Takoj zaposlimo kvalificiranega delavca s IV. etopnjo ali pa nekvalificiranega z zanimanjem za priučitev. Prošnje pošljite na naslov: Podolnica 48 1354 Horjul, informacije po telefonu 749-583. SKUPAJ PROTI (& 080-1200 POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI OK d.o.o. Na Gulč 8, Vnanje Gorice, 1357 Notranje Gorice telefon: 061/651-479, mobitel: 0609/639-652 Zaposlimo KV splošnega ključavničarja ali mlajšega fanta za priučitev ključavničarskih del. Izdelovanje in montažo kovinskih izdelkov (okn, vrat, ograj, konstrukcij, itd....) Informacije: od 7.00 - 8.00 tel. 061/651-479 Ing. Marko Popit, s.p. Cesta Dolomitskega odreda 4 1351 Log pri Brezovici telefon: 061/653 036, faks: 061/654 432 URL: http://www.popit-sp.si e-mail: marko@popit-sp.si Poliestrske cisterne ■AASS • kletna cisterna za kurilno olje (od 1900 do 11.500 I) • podkletna cisterna za kurilno olje (od 2500 do15.000 I) • podzemna cisterna za vodo (od 6500 do 16.000 I) 30 let garancije - dvoplaščna - nadzor tesnosti Kovinske cisterne iz 3-milimetrske pločevine (od 1000 do 5000 I) Cisterne izdelamo tudi po naročilu - atestirane. Nerjavne posode za vino (od 12 do 300 I) Na mednarodnem sejmu VZDRŽEVANJE "MARIBOR 99" dobitniki srebrne plakete za cisterne HAASE. BARVE IN POL ZA VAS DOM Notranja disperzijska barva NATURPOL 25 kg samo 2.125,00 SIT Apnena mineralna barva APNOBEL za vlažne prostore - kuhinje, kopalnice, stare hiše 25 kg samo 1.875,00 SIT fasadna barva FASADACOLOR 25 kg samo 6.500,00 SIT KJE? LOG, Loška c. 21 a v trgovini NATURCOLOR-JE, telefon 061/655-066, gsm 041/75-77-75 NAIUICOLOI Vlažna stanovanja - nič več! Vlaga je sestavni del človekovega bivanja. Če pa je vlage preveč, pa je to za marsikaterega človeka lahko že problem, sploh pa če se ta problem pojavlja v okolju, kjer človek preživi lep čas svojega življenja, to je v stanovanju. Veliko ljudi je, ki se s tem problemom nenehno srečujejo. Ponujamo vam rešitev. Na Logu v novi trgovini NATUR-^ COLOR-JE, Loška cesta 21/a (pri* Mlinarju) vam je na voljo najugodnejša ponudba: BARVE IN POL ZA VAŠ DOM, s posebnim poudarkom za barvah za notranje in zunanje stene vaših domov in v doglednem času bomo ponudbo še popestrili. Po najugodnejših cenah vam je na voljo že uveljavljena disperzijska bar- va NATURPOL s pripadajočim kitom za glajenje neravnin. Za reševanje zgoraj omenjenih problemov vlažnih sten pa vam po najugodnejših cenah ponujamo APNOBEL- bio apneno mineralno barvo. Ta barva zaradi svojih naravnih sestavin vpija in oddaja vlago,diha, prav zaradi tega jo priporočamo za barvanje prostorov, v katerih je več vlage - kuhinje, kopalnice in primerna je za stare kamnite stene. Za stene, ki jih je že napadla nadležna plesen, pa priporočamo BIOK1T, ki skupaj z apneno barvo zanesljivo rešuje do sedaj nerešljiv problem. Obiščite nas ali pa nas pokličite na tel. 061-655-066 in skupaj bomo našli pravo pot. TURISTIČNA PRIREDITEV ARGONAVTSKI D N EVI 18./ 19. IN 20. JUNIJ ytV PETEK 18. junij 9.00 - kvalifikacijski nastopi - NIVEA SUN - Beacri valley cup - za veliko nagrado Casino' Ljubljana (Športni park) 18.00 - mednarodno tekmovanje barmanov za pokal "Argonavtski dnevi" (Hotel Mantova) 19.00 - kulturno zabavni utrinki raznih izvajalcev na Stari cesti 20.00 - otvoritev Argonavtskih dnevov - (sodnijski trg) 21.00 - plesni večer na vrtu hotela Mantova - nadaljevanje kulturno zabavnih utrinkov raznih izvajalcev na Stari cesti 22.00 - žur z ansamblom GAUCHO (sodnijski trg) 19.00 - 02.00 gostinska ponudba SOBOTA 19. junij 9.00 9.30 10.30 16.30 17.30 19.00 20.00 9.00 9.00 - kvalifikacijski nastopi - NIVEA SUN - Beach vallev cup - za veliko nagrado Casino' Ljubljana (Športni park) - razstava in prikaz izdelovanja izdelkov domače in umetne obrti (sodnijski trg) - mimohod in nastop godbe in mažoretk po ulicah Vrhnike - kako smo pekli kruh - prikaz (Tehniški muzej Slovenije - Bistra) - ukročena elektrika - demonstracija (Tehniški muzej Slovenije - Bistra) - revija folklornih skupin I. del (sodnijski trg) - "Spopad" Vrhniških mojstrov kulinarike (sodnijski trg) - revija folklornih skupin II. del (sodnijski t BUD - Noč na Vrhniki - veliki ročk koncert (športni park) - koncert Slovaškega mešanega zbora - Collegium Cantus (cerkev Sv. Pavla) - 24.00 gostinska ponudba (sodnijski trgal - 21.00 sejemska ponudba (Stara cesta in sodnijski trg) (.programu pa boste našli še mar-nismo omenili. Poskrbeli bomo, navtskimi napitki. Plesna glasba zgodnjih jutranjih ur. Ob 22. uri NEDELJA 20. junij 9.30 - mimohod in nastop godbe in mažoretk po ulicah Vrhnike 10.00 - finalne tekme za NIVEA SUN - Beach vallev cup za veliko nagrado Casino' Ljubljana (Športni park) 10.00 - otroški ŽIV - ŽAV (sodnijski trg) - otroške delavnice (sodnijski trg) 10.30 - nastop Pojočega kuharja (sodnijski trg) 15.00 - finale - ženske pokal NIVEA SUN - Beach vallev cup za veliko nagrado Casino Ljubljana (Športni park) 15.00 - veselo popoldne z ansamblom ABRAKADABRA (sodnijski trg) 15.30 - nastop plesne skupine O.Š. I. Cankarja il'^^B^ 16.00 - finale - moški pokal NIVEA SUN - Beach valley cup za veliko nagrado Casino' Ljubljana ( Športni park) 16.10 - predstava za velike in male GUSAR BERTO (sodnijski trg) 17.00 - nastop ansabla ABRAKADABRA (sodnijski trg) 9.00 - 22.00 gostinska ponudba (sodnijski trg| 9.00 - 21.00 sejemska ponudba (Stara cesta)| PONEDELJEK 21. JUNIJ 18.00 - srečanje v Cankarjevem lazu - Cankarjev Na Vrhniki bodo v času od 18. do 20 junija že tradicionalni Argonavtski dnevi. Poskrbeli smo za bogat kulturno zabavni program pa tudi na šport nismo pozabili. Potrudili smo se, da bo vsakdo našel kaj zase in da bo Vrhnika vse tri dni zelo živahna. V petek 18. junija bodo že v zgodnjih dopoldanskih urah (ob 9.00) merili svoje moči in spretnosti igralci odbojke na mivki. Organizatorji pričakujejo številno udeležbo, saj je do danes prijavljenih že preko 80 tekmovalcev. Vse tri dni bodo potekale tekme NIVEA SUN - Beach vallev za veliko nagrado Casino' Ljubljana. Za poznavalce in ljubitelje "rnešani(9 pijač" šo;poskrbeli vrhniški bar-mani pod vodstvom Ogrin Aleša, ki rjpdo v petek ob 18. uri izvedli na vrtu hotela Mantova mednarodno tekmovanje v mešanju pijač za pokal "ARGONAVTSKI DNEVI". Da bo tekmovanje atraktivno, se boste lahko prepričali tudi sami s pokušino raznovrstnih koktailov, kijjo mnenju strokovnjakov segajo v sam evropski vrh ■ Namesto pojočih se "gum" ter kovinskega lesketa bomo eno od.naj-prometnejših ulic na Vrhniki - Staro cesto - spremenili v "oazo" glasbe, veselja, komedije in prijateljstva. Petkov večerni program je pripravil' Uroš Jereb s s vojimi mladimi prijatelji. V romantičnem ambientu soja bakel bo potekal program, v katerem se bodo predstavili mladi glasbeniki glasbene šole Vrhnika - violinisti, harmonikarji, kitaristi. Argonavti vas bodo s svojo besedo popeljali v antične čase ter vas pospremili na sodnijski trg, kjer se bodo na odru predstavile članice turističnega podmladka O.Š. I. CankaŠja s svojo kratko predstavo "Moja Vrhnika-turistični kraj". Po otvoritvenem ceremonialu, ki ga bo obogatil tudi New Swing Ouartet, se bo rajanje na Stari cesti nadaljevalo. Zabaval vas bo žongler Ali s svojo fiijateljico, seveda ne bo manjkal glasbeni duo Popili, stand up komedijanta Miha Brajnik in Damir Laven-tič. Kot posebni gost se bo predstavilldatjaž Javšnik z monologom "Od boga poslan". Poskočne zvoke po strfpah banja bo izvabljal Franci Pal. Med nami bodo tudi člani vrhniškega tiatra - Dejmo stisnt Impro. Medse so povabili tudi stare znance vrhniških ljubiteljev plesa v "stari Mantovi" - ansambel Toneta Stanovnika. Tudi Jraktivnega nastopa plesno navijaške skupine PRO DEMO TEAM nik§rkor ne izpustite, saj so izvrstne plesalke in predvsem čedna dekleta, sikatero zanimivo prireditev, ki je tu š da se boste na stojnicah osvežili z an bo odmevala na vrtu Hotela Mantova se bo pričel na sodnijskem trgu nočnjjžur z ansamblom GAUCHO. V soboto 19.6. se bodo ob 9.30 rj|> vrhniških ulicah sprehodile logaške mažoretke skupaj s pihalnim jfrkestrom in vas vse skupaj povabile na sobotne prireditve. Pričnejo se s športom - tekmovanje v odbojki na mivki v športnem parku. Stara cesta bo gostila sejmarje z bogato ponudbo. Na sodnijskem trgu pa bo zanimiv prikaz izdelovanja izdelkov domače in umetne obrti, kjer boste lahko omenjene izdelke tudi kupili. Ob 16.00 bodo svoje kuhalnice prekrižali vrhniški kuharji, ki se bodo pomerili v kuhanju golaža. Seveda si bo najboljši "prikuhal" pokal 'ARGONAVTSKI DNEVI". Nakuhali ga bodo dovolj za vse gostujoče folkloriste, ki bodo s svojim programom pričeli ob 16.30 in s svojimi plesi navduševali mlado in staro. Seveda dobre hrane no bo zmanjkalo tudi za vse ostale obiskovalce. Obiskali nas bodo tudi pevci Slovaškega zbora Collegium Cantus in vas s pesmijo povabili na svoj koncert, ki bo ob 20. uri v cerkvi Sv. Pavla. Veliki koncert Pozdrav poletju v organizaciji Kluba Nauportus se bo pričel ob 19. uri.,Na glasbenem žuru bodo sodelovali eminentni glasbeniki in glasbene skupine: The Diinkers, Društvo mrtviti pesnikov. Nude, Sausagos. Magnrfico s Picemajkersi, Pero Lovšin in Križarji, Đavoli, Big Foot Mama, Rok'n'band, Parni valjak. Oraganizator pa se trudi, da bi obiskovalcem pripravil tudi ognjemet. mST edeljski program je naravnan po meri in okusu najmlajših. Skupaj z Društvom prijateljev mladine in Skladom ljubiteljske dejavnosti izpostava Vrhnika smo prjflpili pestmm zanimiv program. Ob 10. uri nas bodo "prebudile" mažoretke v spremstvu pihalnega orkestra, ki bodo s svojimi poskočnimi koraki in udarnimi zvoki pihal po vrhniških ulicah oglašale jutro. V športnem parku bo že zelo napeto, saj bodo ob 9.30 pričeli z predzadnjimi finalnimi tekmami v odbojki na mivki. Finale pa se začne ob 15. uri za ženske in 16. uri za moške. Seveda bomo tudi tukaj podelili pokal "ARGONAVTSKI DNEVI" za najbolj atraktivno tekmovalko oziroma tekmovalca. Na sodnijskem trgu se ob 10. uri prične ŽIV ŽAV. V programu bodo sodelovale skupine O.Š. I. Cankarja in Pojoči kuhar, ki poleg kitare DOBRA KAKOVOST SALAM Na 15. salamijadi ocenili 39 salam V soboto, 15. maja, je bila v Gostilni Pri Kranjcu že 15. salami-jada, ki se tako uvršča v tradicionalne prireditve ter v dodatno turistično promocijo Vrhnike. Na ogled in ocenjevanje je bilo prinesenih 39 salam različnih pridelovalcev iz bližnje in daljne okolice. Večina "salamarjev" je bila iz občine Vrhnika, v oceno pa so jih prinesli tudi iz sosednjih krajev: Vrzdenca, Butajnove, Horjula, Rovt, Logatca,... itn. Kot vsako leto je tudi letos salame ocenjevala tričlanska strokovna žirija (nekdanji in sedanji mesarji) in dva člana izmed stalnih gostov Gostilne Pri Kranjcu, ki naj bi salame dobro poznala. Vse delo, ocenjevanje salam je potekalo anonimno, saj je bila vsaka salama oštevilčena (šifrirana), brez naslova lastnika, tako da komisija ni vedela, kdo je v resnici lastnik salame. Pripravljalec salam je vsako salamo prerezal, narezal pet koščkov ter jih dal strogim sodnikom. Ti so na svoj listek napisali pet ocen (največ do 10). Ocenjevali so zunanji videz salame, zunanji vonj, notranjo barvo salame ter notranji vonj, pogledali so sestavo mase in vsako salamo okusili in obenem ocenili še aromo. Vse ocene petih sodnikov so sešteli in tako dobili salamo z največ točkami (največ lahko 250 točk). Po takem postopku so ocenili vseh 39 salam in vrstni red je bil naslednji: 1. Jože Jeraj st., 213 točk (Bevke) 2. Urša Habe, 206 točk (Vrhnika) 3. Jože Jeraj mL, 204 točke (Bevke) 4. Marko Dolinar, 201 točka (Bevke) 5. Franc Kovač, 197 točk (Sinja Gorica) 6. Dejan Skopec, 196 točk (Vrhnika). Vsi našteti so prejeli tudi posebna priznanja in praktične nagrade, ki so jih prispevali številni sponzor- ji. Celoten vrstni red lahko spoznate v Gostilni Pri Kranjcu. Po razglasitvi rezultatov je sledila še prava veselica. Za dobro voljo je poskrbel Ansambel TOPLI ŠEK iz Savinjske doline, mnogi pa so razstavljene salame lahko tudi poizkusili. Ob tej priložnost se Odbor za pripravo in izvedbo 15. salamijade zahvaljuje vsem sponzorjem, ki so prispevali nagrade za prvih šest najboljših izdelovalcev salam ter za bogat srečolov. Tako je minila še ena kar odmevna prireditev in, kot so povedali številni gostje, brez domače Tinke, motorja vseh sala-mijad, le-teh ne bi bilo. S.S. obvlada tudi umetnost peke palačink, kar bodo malčki lahko okusili. Torej otroci vsi ha palačinke ! Popoldanski čas jim bo krajšala zabavna skupina ABRAKADABRA, mlade plesalke plesne skupine O.Š. I. Mesna skupina BOLERA - HIP HOP. Ob 16. uri bo pred- najboljša zdravila, ki so na razpolago vsakemu, le poskusiti je treba njihovo čudežno moč. Vera v Dobro bo rešila človeka in svet, vera v dotik Narave in upanje v dober namen vsakega trenutka, ki s svojim sporočilom prihaja v naše življenje. Dotaknimo se danes sami sebe in sočloveka z dlanjo, nasmehom, toplo mislijo, ki deluje tudi na daljavo, vzpodbudimo prvega, ki ga srečamo, z vzpodbudno besedo in naše življenje bo postajalo vsak dan bolj radostno in neprijetnosti se bodo druga za drugo poslavljale od nas. Kajti šele ko odstranimo plevel negativne misli, sovražne besede, lahko pose-jemo seme dobrega v misli, besedi in dejanju. Kar mislim, to sem, kar govorim, se zgodi, kar počnem, se mi vrača, kar sejem, to žanjem. Voščimo si prihod novega tisočletja z merico semen Dobre misli in posejmo jo še danes v svoj notranji vrt. Rože, ki bodo vzkalile, bodo najlepša izpolnitev sejalca in najlepše darilo, ki smo ga podarili sebi in sočloveku. Pozdravimo novo tisočletje z vrtovi cvetja zdravilne rastline Dobra misel. Ali veste, da brsti tudi v vašem srcu? Le zalivati jo je dobro redno in z ljubeznijo... Maja Kos, urednica ekološkega programa na radiu Zeleni val Po Slomškovih poteh Župljane Notranjih Goric je letošnja romarska pot popeljala proti sončni Štajerski. Po dveurni vožnji, kije bila prepletena s prepevanjem in seznanjanjem z življenjem prvega slovenskega svetnika Antona Martina Slomška, smo prispeli na Ponikvo. V njegovi rojstni vasi smo si ogledali obnovljeno domačijo Slom, kjer je preživljal svoja mlada leta. V domači cerkvi svetega Martina nas je sprejel tamkajšnji župnik in nam razkazal notranjost, kije v stilu baroka, še posebej pomembne pa so tamkajšnje orgle, ki spadajo med najstarejša tovrstna glasbila. Pot smo nadaljevali do Rogaške Slatine, kjer smo se sprehodili po urejenih parkih in začutili utrip zdraviliškega življenja. Nadalje nas je pot vodila po osamljenih vaseh vse do Ptujske gore, kjer se nam je razodel čudovit pogled na takrat poplavljeno Ptujsko polje. Ptujska gora je ena od treh večjih slovenskih romarskih središč. Veseli smo bili sprejema tamkajšnjega minoritskega patra, ki nam je predstavil zgodo- vinsko pomemben kulturni spomenik. Po maši smo se odpravili proti Ptuju, enemu najstarejših slovenskih mest, kjer nas je že čakala prijazna vodička. Najprej smo se okrepčali na kmečkem turizmu in si nato ob razlagi vodičke ogledali Ptujski grad. Zbirke starega grajskega pohištva, mask in starih glasbil so marsikoga pritegnile. Za zaključek pa nam je ostal še ogled mariborske stolnice, kjer počiva A. M. Slomšek. Gospod Lipovšek, ki nas je sprejel v stolnici, nas je povabil na obisk papeža, ki bo 19. septembra. Takrat bo tudi uradno razglašen prvi slovenski svetnik. Pot do Notranjih Goric je kar prehitro minila, ugotovitev vseh romarjev pa je bila, da smo preživeli duhovno bogato soboto, prepleteno z družabnostjo in kulturnimi utrinki. Ponovno smo spoznali prelep kos slovenske zemlje, ki jo je tako zelo cenil A. M. Slomšek. Tudi v tem mu skušajmo biti podobni. Metka Kastelic Paša Subvencije za pašnike, velikosti od 2 do 30 ha, obtežba pa od 0,7 do 2,5 GVŽ/ha. Vlogo je treba oddati do 14.6.1999. Za popolno vlogo je treba priložiti naslednje dokumente: - Prijava - obrazec št. 1 - Podatki o kmetijskem gospodarstvu - obrazec, ki je bil oddan do 15.4.1999 - izjavo prosilca, da je pašnik v uporabi in skladen z načrtom kmetijske svetovalne službe - načrt pašnika - mapna kopija M 1:2880 - posestni list ali overovljeno zakupno pogodbo za najmanj 10 let - zemljiškoknjižni izpisek, star do 3 mesece -originalni račun (leto 1998 in 1999) - pooblastilo vlagatelja. Celostno urejanje podeželja in obnova vasi Nepovratna sredstva za izdelavo: (Programi investitorjev-občin, kmetijskih zadrug,...) - dokumentacija - izvedba - kmetijska infrastruktura - namakanje in osuševanje - analize in investicijsko-tehnič-na dokumentacija za agrarne operacije - komasacije - agromelioracije. Razvojni programi na kmetijah Nepovratna sredstva in posojila za gradnjo hlevov in opremo, os- novno čredo, gradnjo pomožnih objektov, investicije v vrtnarstvu, dopolnilne dejavnosti, mreže proti toči, nakup zemljišč, specialna mehanizacija,... Vloge je treba oddati do 28.6.1999. Za investicijo je treba zagotoviti 25 % lastnih sredstev, 15 - 35 % nepovratnih sredstev in preostalo posojilo (del Sklada za razvoj podeželja in del drugih bank) Razmerja se spreminjajo glede na višino investicije in ugodnosti za "mlade gospodarje na kmetijah". Omejitev predstavlja tudi znesek investicije. Vloga mora vsebovati: - original obrazec vloge (HKS) - opis investicije (do 2 mio sit) ali poslovni načrt (nad 2 mio sit) - potrdilo o plačanih davkih, o državljanstvu in status kmeta -gradbeno dovoljenje ali odločbo o priglasitvi del - zemljiškoknjižni izpisek (star največ en mesec) - mnenje Kmetijske svetovalne službe - finančna dokazila (posojili banke ali občine) - predračun. Zaradi obsežnosti razpisa so navedeni le nekateri poudarki, podrobnejše informacije dobite pri Kmetijski svetovalni službi Slovenije. Kmetijska svetovalna služba Enota Dobrova: inž. Nada Gabrenja Enota Podpeč: inž. Anton Zavodnik STARI KOZOLEC NAŠEL NOV DOM BABNA GORA - Člani TD Vetrnik, so z veliko volje in pomočjo tako članov, kot simpatizerjev društva rešili 120 let star kozolec pred propadom in tako prispevali k ohranitvi kulturne dediščine. Pri razstavitvi, prevozu na novo lokacijo in pri ponovnem sestavljanju je bilo opravljeno več kot 1100 ur prostovoljnega dela, pomagali pa so prav vsi vaščani, Lepo so se izkazale tudi gospodinje, ki so poskrbele, da pridnim delavcem ni manjkalo ničesar. TD Vetrnik je s tem pridobil prostor za članske sestanke ob enem pa je kozolec vez med starim in mladim življem v vasi. S tem pa so pridobili tudi prostor za prireditev Zlata harmonika Ljubečne, ki jo TD prireja že peto leto. Člani društva pa imajo tudi dolgoročne načrte. Tako imajo v prihodnosti namen urediti turistično pešpot s potrebnimi markacijami in klopcami, največja želja pa jim je, da bi jim pod kozolcem uspelo kmalu organizirati poletno šolo harmonikarjev. V upanju, da jim volje in idej ne bo zmanjkalo, se vidimo 27. junija pod kozolcem, ko bo društvo organiziralo tekmovanje harmonikarjev. Vesna Levičnik Stari kozolec je ponovno zaživel. Poročilo rekreacijske selekcije NTK Eta Preserje Tudi v sezoni 1998/1999, v okviru namiznoteniškega kluba Eta Preserje, deluje rekreacijska selekcija. Vadba je potekala trikrat tedensko (v ponedeljek, sredo in petek) od 19. do 21. ure. Obiskovalo jo je petnajst igralcev. Del ekipe (7 igralcev) je pod imenom Kamnoseštvo Vogrinec tekmoval v II. ljubljanski rekreacijski ligi. Dosegli smo četrto mesto z osvojenimi enajstimi zmagami in štirimi porazi. Udeležili smo se vseh sedmih tekmovanj za Računalniško lestvico Slovenije in dosegli nekaj zelo dobrih posameznih uspehov - celo zmag. Polona Rozman je v kategoriji žensk od 16 do 40 let dosegla tri zmage in bila v skupnem seštevku na odličnem drugem mestu. Aleš Šuštaršič je v kategoriji moški od 16 do 40 let zasedel v skupnem seštevku peto mesto, dvojica Aleš Šuštaršič in Roman Peršin pa četrto mesto. Igrali smo tudi na 7. državnem prvenstvu za rekreativce in veterane, kije bilo v Ljubljani dne 18. aprila 1999. Po zaslugi igralke Polone Rozman je ekipa dosegla izjemen uspeh. Polona je osvojila kar tri naslove, in sicer med ženskami posamezno do 40 let, ženskimi dvojicami in mešanimi dvojicami z Edvardom Veckom. Bila je daleč najboljša udeleženka prvenstva. Med moškimi posamezno je Tomaž Možek dosegel ravno tako odlično 3. - 4. mesto. Sezona 1998/1999 je bila tako ena najbolj uspešnih, kar obstaja rekreacijska sekcija v okviru namiznoteniškega kluba Eta Preserje. Vodja sekcije Roman Peršin Ligaško tekmovanje "Total" v motokrosu Delovanje športnega društva Podpeč ■ Preserje Odkar so se vremenski pogoji nekoliko izboljšali, je bil hrup močnih motorjev in vonj po izpušnih plinih nekaj povsem normalnega v Butajnovi. Vse skupaj pa je doseglo vrhunec na nedeljo 2. maja, ko je tod potekalo ligaško motokros tekmovanje za pokal Total. Lepo vreme, predvsem pa obetajoči se spektakel je privabil množico gledalcev, pa tudi tekmovalcev. Najbolj nestrpni gledalci so si lahko močne motorje ogledali že dopoldne ob desti uri, ko je bil uradni trening. Takrat so si tekmovalci še lahko privoščili napake, že dobri dve uri kasneje pa bi bile bolj ali manj pogubne za dobro uvrstitev. Na 1200 m dolgi progi je tekmovalo 96 tekmovalcev, ki so bili razdeljeni v devet skupin. Potrebno je bilo odpeljati dve vožnji. Vsaka je trajala 10 minut + 2 kroga, razen pri cicibanih (8 min.) in pri 60 ccm amaterjih in 60 ccm podmladek, ter pri 80 ccm podmladek, ki so vozili 8 minut + 2 kroga. Na tej motokros progi je lani že potekalo tekmovanje, kljub temu pa proga ne obratuje ravno dolgo časa. Sprva je bil tod povsem normalen travnik last Gabrovšek Tin-eta. Zaradi potrebe po organiziranosti seje tako tekom let ustanovil Motoklub BB (Buhc - Butajnova), ki danes šteje 40 članov, od tega je 9 voznikov in je bil tudi tokratni organizator tekme. Z močno voljo in entuzijazmom so člani Motokluba BB čez čas uredili progo in njeno okolico takšno kakor je danes, za kar so bile potrebne številne prostovoljne delovne ure. Pri izpeljavi. tekmovanja so organizatorju pomagala še gasilska društva Butajnova - Planina, Črni Vrh in Luči-ne, obenem pa se organizator opravičuje Pavletu Jankovec, .ker zaradi prenatrpanosti urnika in časovne stiske ni imel možnost izreči pozdravnih besed tekmovalcem. Prvi so z tekmovanjem pričeli PW cicibani, ki so s svojo drznostjo za njihova leta (od 4 do 6 let) in originalnostjo zbujali pri gledalcih bučno navdušenje. Zanje je bila potrebna tudi preureditev proge, saj zaradi zmogljivosti njihovih motorjev niso mogli premagati strmega klanca. Prava paša za oči pa je bila skupina motorjev s 125 in 250 ccm, kjer je vratolom- ......: j, s . mmmm m ; Med fanti je bilo prisotno močno rivalstvo, še zlasti takoj po startu. Brane Gabrovšek in Matej Oblak sta domačina, ki sta na ligi "Total" prejela že drugič najvišje odlikovanje. na vožnja z elementi drznega pre-, hitevanja in skoki, bila nekaj povsem normalnega. Kljub vsej drznosti pa hujših padcev, kjer bi bila potrebna zdravniška pomoč, ni biio. Med tekmovalci pa sta tekmovala tudi dva domačina, oba člana motokluba BB: Branko Gabrovšek (80 ccm amaterji) in Matej Oblak (125 ccm profesionalci). "Ne vem od kod mi ljubezen do tega. Verjetno je to že v genih, saj je moj oče (Oblak Viktor, tudi predsednik Motokluba BB op.p.) deset let vozil rejli in osvojil celo vice naslov državnega prvaka v Jugoslaviji", pravi Matej, ki poleg tega vozi tudi za državno prvenstvo v klubu GIC Racing Team. Tokratno tekmovanje je bilo drugo v motokros ligi "Total" in na obeh tekmovanjih sta Matej in Branko posegla po najvišjem odlikovanju. Ostala tri tekmovanja bodo še v Šentvidu pri Stični, 22. avgusta še enkrat v Butajnovi in nazadnje, 29.8. v Rakeku. Rezultati prvenstva "Total" v Butajnovi 60 ccm podmladek, amaterji: 1. Fortuna Jure, 2. Gerčar Klemen, 3. Salobir Tomaž PW 50 ccm: 1. Ogulin Marko, 2. Moškerc Jan, 3. Trebižan Tilen 60 ccm: 1. Virant Rok, 2. Petrov-čič Rok, 3. Piber Dejan 80 ccm licence: 1. Gabrovšek Branko, 2. Milavec Janez, 3. Sluga Damjan 80 ccm podmladek: 1. Ogukin Dejan, 2. Bekanovič Rok, 3. Kidrič Martin 80 ccm: 1. Barle Miha, 2. Nastran Uroš, 3. Štor Sebastjan 125 licence: 1. Kavčič Jože, 2. Slavec Erik, 3. Macuh Damjan 125 ccm amaterji: 1. Rus Uroš, 2. Kovačič Franci, 3. Habič Boštjan 250 ccm amaterji: 1. Fortuna Aojzij, 2. Tomšič Vinko, 3. Meglic Marko 250 ccm licence: 1. Škarja Mirko, 2. Delan Domen, 3. Rus Andrej veterani nad 35 let: 1. Fortuna Alojz, 2. Hren Tomaž, 3. Pleste-njak Franc Gašper Tominc Kolesarski odsek športnega društva Gulč se predstavlja Na pobudo predsednika športnega društva Gulč Aleša Mirana smo ustanovili kolesarski odsek. Naš klub je znan že po organizaciji dirke Cross Countrv Vnanje Gorice, ki šteje za pokal Slovenije (v lanskem letu najbolje organizirana dirka) in je tradicionalna. Letos pa bosta poleg te dirke organizirani še dve: Juriš na Rakitno 99 in Kros Krim 99. Kolesarski odsek organizira vsakot- edenske kolesarske treninge, ki potekajo ob četrtkih. Odhod je ob 17. uri izpred gostilne Amfora (s parkirišča). Odsek ima trenutno tri člane, ki so tekmovalno dejavni v cestnem kolesarstvu in tekmujejo v državnem prvenstvu rekreativ-cev in veteranov (Ivan Popovič, Aleš Bajda in Miran Aleš). Torej, vsi privrženci kolesarstva (tako gorski kot cestni kolesarji) ste vabljeni, da se Novice iz namiznoteniškega kluba Eta Preserje Namiznoteniški klub Eta Preserje seje že drugo leto zapored uvrstil med štiri najboljše slovenske ekipe. Po rednem delu smo zasedli dobro tretje mesto, kar je potihem dajalo upanje na podoben razplet kot v lanski sezoni, ko smo dosegli drugo mesto. Po rednem delu je bil vrstni red sledeč: 1. Maxi Olim-pija, 2. Maribor, 3. Eta Preserje, 4. Krka. V zaključnih bojih 'play offa' je to pomenilo, da smo se pomerili z Mariborom, s katerim smo v rednem delu sezone dvakrat remizirali. Prva tekma 'play offa' je bila 12. maja 1999 v Mariboru. Tekma seje končala z zmago Maribora z izidom 6:3. Domača ekipa je igrala zelo dobro, vendar mi nismo vrgli puške v koruzo in smo se jim hoteli maščevati že na drugi tekmi pred domačimi navijači, ki so nas zelo dobro spodbujali skozi celo tekmo. Tekmo smo začeli zelo dobro, saj je Bojan Pavič premagal Plohla, Janez Petrovčič pa tretjega mariborskega igralca Jermana. V tretji tekmi sta se pomerila kitajska igralca Pan Vei in Jang. Uspešnejši je bil mariborski Kitajec. Nato pa je Petrovčič izgubil s Plohlom in Jan-gom, Pavič z Jangom, Vei je premagal Plohla, zmagala pa je tudi domača dvojica. V odločilni tekmi pa je Pavič pri izidu 5:4 izgubil z Jermanom, kar je pomenilo končni rezultat 5:5 in še tretjo tekmo v Mariboru. Pred to tekmo smo se dogovorili, da gremo na vse ali nič, saj smo morali zmagati s 6:2. Začeli smo odlično in povedli s 4:1, vendar seje nato vse obrnilo in še enkrat smo remizirali, kar pa pomeni, da se bomo v boju za 3. mesto pomerili z namiznoteni-škim klubom Krka. Predsednik NTK Eta Preserje Igor Petrovčič nam pridružite, kajti skupaj bomo močnejši in hitrejši. Kolesarski pozdrav. Doseženi uspehi naših kolesarjev na tekmovanju za državno prvenstvo rekreativcev in veteranov Po prvih kronometrih in cestnih dirkah so doseženi že vidni uspehi naših kolesarjev. - 16. maja, kronometer Fob-ški kal: Matjaž Bajec (Stop team) - 3. mesto (kategorija R2), Ivan Popovič (športno društvo Gulč) - 6. mesto (veterani A), Aleš Bajda (športno društvo Gulč) - 12. mesto (kategorija Rl). Dolžina kronometra je bila 9,5 kilometra z razgibano progo in močnim nasprotnim vetrom. - 22. maja, kronometer Kamniška Bistrica: Matjaž Bajec - 2. mesto, Bojan Debenec - 3. mesto (veterani A), Ivan Popovič - 7. mesto, Aleš Bajda - 14. mesto, Boštjan Svete - 6. mesto (kategorija MTB do 30 let). Dolžina kronometra je bila 8 kilometrov z 260 metrov višinske razlike. - 23. maja, cestna dirka Mare-zige 99: Ivan Popovič - 5. mesto, Matjaž Sedej - 3. mesto (mladinci do 20 let). Matjaž Bajec in Aleš Bajda sta odstopila zaradi okvare -počene gume. Dolžina dirke je bila 40 kilometrov (4 krogi) s skupno 1000 metrov višinske razlike. Aleš Bajda Poročilo o rekreaciji starejše skupine moških v sezoni 1998/1999 Rekreacija je potekala v telovadnici osnovne šole Preserje ob ponedeljkih in petkih zvečer med 20. in 22. uro. Med vso sezono je bilo prisotnih okoli 20 rekreativcev, včasih pa tudi več. Predvsem v začetku sezone je rekreativcev preveč in zaradi gneče nekateri raje prenehajo z udeležbo. Ob koncu sezone z mislijo na prihodnjo podajamo predlog o spremembi pričetka sezone, ki bi jo po našem mnenju lahko pričeli prej. Namesto 15. oktobra predlagamo pričetek 1. oktobra in zaključek 1. aprila namesto 15. aprila. Športnemu društvu še veliko nadaljnjih uspehov. Vodja rekreativcev Ervin Purič Poročilo vadbene skupine odbojka Vadbo smo imeli dvakrat tedensko od 15. oktobra do 30. marca 1999, in sicer ob torkih od 20.00 do 22.30 in četrtkih od 20.15 do 22.30. Obisk je bil nekoliko slabši kot v preteklih letih, je pa bilo več resnosti in zrelosti med člani, ki so vadbo obiskovali. Tekmovali smo v jesenski ljubljanski rekreativni ligi, kjer smo od deset ekip na koncu bili peti. Šest igralcev se nas je udeležilo seminarja za sodnika in kasneje smo vsi tudi naredili teoretični del izpita. Praktičnega dela kljub številnim posredovanjem z naše strani sodniki še niso organizirali. V zimsko ljubljanski ligi smo bili osmi od skupaj šestnajst ekip. Notranjska liga, v kateri smo tudi uspešno nastopali, je potekala po dvokrožnem liga sistemu. Sodelovalo je osem ekip, na sredini pa jc ena odstopila. Na koncu smo bili tretji, v 'play-off turnirju, ki je potekal na Igu, pa smo bili četrti. S tekmovalnega vidika sezona ni bila najuspešnejša, smo pa toliko bolj veseli, daje minila brez resnejših poškodb. Zdrav duh v zdravem telesu je naše vodilo in naj tako ostane tudi naprej. Športni pozdrav! . Peter Kraljic Turnir v malem nogometu in košarki PGD Brezovica pri Borovnici je organiziralo 25. aprila 1999 tradicionalni turnir v malem nogometu in trojk v košarki. Prijavilo seje 14 ekip in se pomerilo v predtekmo-vanjih. V zaključni del so se uvrstile ekipe: PRINGO GALE iz Notranjih Goric, Š.D. ŽABA, P1NK PANTER iz Ljubljane in PANDA iz Borovnice. Prvo mesto so malce presenetljivo osvojili igralci Š:D: ŽABA, ki so bili nekoliko spretne-jši (sretnejši) od igralcev iz Notranjih Goric. Tretje mesto so si priborili igralci PANDE po kazenskih strelih. Za popestritev so organizatorji vzporedno priredili turnir trojk v košarki, kije vzbudi! precej pozornosti in zanimanja zlasti med mladimi. Najboljši so bili igralci MIZARSTVA JAN (Petelin, Tur-šič T, Turšič M.). Najboljši vratar turnirja je bil Borovničan Uroš Petric. Najboljši strelec je bil igralec PANDE-Win-terleitner. Najbolj natančen metalec izza črte 6,25 m je bil Tomaž Bovha. Organizator se zahvaljuje vsem, ki so pomagali pri organiza- cij], sodnikoma in ga. Mileni Škulj, OŠ Ivana Korošca in Občini Borovnica. Turnir so omogočili: TRGOVINA JURČEK - BOROVNICA SUHADOLC FRANCI - BREZOVICA PRI BOROVNICI FERŠPED - OHONICA ŠVIGELJ ALEŠ - BREG VULKANIZERSTVO MOLK-BOROVNICA SADJE ZELENJAVA SYLAJ -DOL GOSTIŠČE GODEC - BOROVNICA OKREPČEVALNICA KIM-V1 -BOROVNICA TURŠIČ GABRIJEL - BREZOVICA PRI BOROVNICI Lov na losa v Kanadi Tišina, mirna roka in in potrpežljivost so trije zlati nauki lovcev, ki se jih držijo, če hočejo biti uspešni v lovu. To je upošteval tudi Sečnik Vili iz Ljubljanice pri Šent-joštu, koje pred letom in pol odpotoval v Kanado in tam ustrelil losa. Vili ima v Kanadi, v Torontu, dva strica - Ferdota in Srečota, ki sta prav tako lovca. Skupaj so pri turistični agenciji v Torontu dobili dovoljenje za tedn dni lova na losa, za teleta, samico in samca. Na želeni teritorij, so naprej en dan potovali z avtom do kraja z imenom Nakina, nato pa še od tam eno uro z hidroplanom v osrčje divjine. V ceni lova je bila vključena tudi koča v divjini, kjer so potem tudi prebili večina tedna. Takoj po prihodu sta se Vili in stric razgledala za losovimi sledovi, že naslednji dan pa sta se s kanujem odpravila po jezeru navzgor. Tam sta si postavila zasilna ležišča in prebila noč na prostem. Zgodaj zjutraj naslednji dan, sta takoj začel z rogom vabiti svoj plen. "po dolgem času in številnih pikih nadležnih mušic pa se je le prikazal. Bilje samec težak od 600 do 700 kg. Zaradi nervoze sem ga prvič nekoliko slabše zadel, je pa zato po tretjem strelu padel", pripoveduje Vili. Skupaj s Ferdotom sta ga dala iz kože, ki sta jo pustila v divjini, odrezala glavo do prsi za trofejo, preostalo meso pa razkosala. V tistem času ju je "dohitel" tudi Srečo, kije prejšnjo noč ostal v koči, vendar se je bal da sta se izgubila in ju je šel že iskat. Vse skupaj so naložili na kanu in se odpeljali do koče, kjer so kose mesa dali v posebne vrečke proti mrčesu, kasneje pa je ponje prišlo tudi letalo. Preostale tri dni so zaman čakali še na samico in teleta, medtem pa so si krajšali čas z ribolovom na ščuke. Ferdo je dal v Kanadi losovo glavo nagačiti, vendar pa se je pri prenosu trofeje leto kasneje v Slovenijo močno zapletlo, saj je bila naša birokracija neizprosna. Kljub temu pa je Vili ohranil lepe spomi- Sečnik Viti doma pred trofejo losa. ne na lov v Kanadi in bi se z veseljem udeležil še kakšnega, če ne bi bile vedno finance tiste, ki vsako stvar pogojujejo. Gašper Tominc TENISKI TURNIR VETER KUP Š.D Dobrova teniška sekcija organizira dne 25, 26, 27. junija 1999 tradicionalni teniški turnir Veter Kup za posameznike in posameznice ter otroke do 14 let. Igra se po sistemu devet (9) dobljenih nizov. Prijavnina je 1.500 SIT in se pobira vsako popoldne na teniških igriščih v Gaberju. Zadnji rok za prijave je sreda, 23. junij 1999 do 19.30. Žrebanje parov bo v sredo, 23. junija ob 20.00 na teniških igriščih v Gaberju. Turnir bo veljal za občinsko prvenstvo občine Dobrova -Polhov gradeč. Tekmovalci tekmujejo na lastno odgovornost. ŠPORTNO REKREATIVNA PRIREDITEV VETER V LASEH - S ŠPORTOM PROTI DROGI Letos se je občina Brezovica prvič odločila sodelovati na šport-no-humanitarni prireditvi z naslovom Veter v laseh - s športom proti drogi. Prireditev bo zajela populacijo od 13. do 20. leta starosti. Vseslovenska akcija, ki jo vodi Športna unija Slovenije, je namenjena mladostnikom, poslanstvo akcije pa je, odvrniti mlade od mamil in jih prepričati, daje žoga boljša kot droga. S to akcijo bi radi pokazali, daje druženje mladih v športu, kjer ni cilj zmaga ali boj za čim višji dosežek, ena boljših oblik sproščanja energije. Mladi imajo veliko energije, ki pa je ne znajo pravilno izkoristiti - dajmo jim priložnost tudi s to akcijo. Veter v laseh bo pihal celo soboto, 12. junija 1999, od 10. ure dalje pri Mladinskem klimatskem zdravilišču v Rakitni. Posebni avtobus bo ustavljal po postajah od Brezovice do Rakitne; odhod z Brezovice ob 8.30. Prijavite se lahko za naslednji panogi: - Košarka: do 12 let, do 14 let in od 15. leta dalje. Ekipo sestavljajo trije igralci in rezerva, od tega najmanj ena igralka. -Odbojka: do 12 let, do 14 let in od 15. leta dalje. Ekipo sestavljajo štirje igralci in rezerva, od tega dva fanta in dve dekleti. Vsi udeleženci tekmovanja prejmejo spominske diplome in majice, prve tri ekipe v vsaki kategoriji pa še medaljo. Prijavite se lahko športnim profesorjem na osnovni šoli Brezovica in osnovni šoli Preserje, svoje prijave pa lahko oddate tudi po telefonu številka 653-223 ali 651-383. Vabljeni na športni dan! Alenka Pirnat, Mladinsko klimatsko zdravilišče, športno društvo B.V.G. Vnanje Gorice in Občina Brezovica ŠPORTNA ZVEZA VRHNIKA POČITNIŠKI PROGRAM A PROGRAM ŠPORTNA ŠOLA - TENIS - PLAVANJE A program je namenjen mlajšim od 6 do 10 let. Udeleženci se bodo seznanili s tenisom, plavanjem in raznimi športnimi igrami. Za začetnike bo program potekal 2 krat po 5 dni. Vsi tisti, ki so program že obiskovali, pa se lahko prijavijo za en termin. TERMINI: 1. termin 12.7. do 16.7. 2. termin 19.7. do 23.7 URNIK ŠPORTNE ŠOLE - 8.00 prihod v športni park (teniško igrišče Vrhnika) -8.10 do 10.00 tenis - 10.00 malica (topli obrok in pijača) - 10.45 do 13.30 plavanje - 14.00 odhod domov Cena programa je 7.000 SIT. ZA PRIHOD IN ODHOD OTROK SO ODGOVORNI STARŠI. V posamefni skupini bo od 8 do 10 udeležencev. V enem terminu bodo tri skupine, zato pohitite s prijavami. Prijave sprejemamo na Športni zvezi od 5.7. do 10.7. Tel. 754-484. Vodja programa: Miro Gruden C PROGRAM UČENJE PLAVANJA Plavalni tečaj je namenjen učencem 7 razredov, ki so na preizkusu v bazenu Tivoli pokazali pomanjkljivo znanje plavanja. Termini so: od 5. do 9. julija od 12. do 16. julija Urnik: - 9.45 prihod pred bazen na Vrhniki - 14.00 odhod. V skupini bo do 6 otrok. Prijave sprejema Osnovna šola Ivana Cankarja od 1.6. do 5.6.1999 Cena tečaja 4.000 SIT Vodja programa: Zlata Novak prijavnica Ime.................................................................................. priimek......................................................................... STAROST......................................................................... NASLOV .......................................................................... TELEFON..........................D:..................S:.................. PRIJAVLJAM SE V PROGRAM: (ŽELJENO OBKROŽI) PROGRAM: A: termin L, 2. B: termin L, 2. Podpis starša .BAZEN VRHNIKA Bazen prične z obratovanjem 19.6.1999. Obiskovalce bazena obveščamo, da bo kopališče obratovalo vsak dan ob 10.00 do 18.00 ure, večerno plavanje pa od 19.00 do 21.00 ure. CENIK Ob delavnikih dnevna karta odrasli 400 SIT dnevna karta otroci do 15. leta 300 SIT Ob sobotah in nedeljah dnevna karta odrasli 600 SIT popoldanska od 13.00 dalje 500 SIT dnevna karta otroci do 15. leta 400 SIT popoldanska otroci 300 SIT Večerno plavanje otroci in športniki v skupinah s trenerjem 100 SIT Otroški bazen namenjen samo neplavalcem 100 SIT za vrtce in skupine v dopold. času 50 SIT Vsem kopalcem želimo dobro počutje. Poskrbeli bomo za čisto vodo in prijazno osebje, vi pa poskušajte upoštevati kopališki red in navodila osebja. ODPRTO OBČINSKO ATLETSKO PRVENSTVO Nastopilo več kot 170 mladih atletov OTVORITEV TENIŠKE SEZONE NA VRHNIKI Zmagala brata Mesec iz Stare Vrhnike Vrhniški teniški klub Vrhnika, je sredi maja izpeljal otvoritveni turnir nove teniške sezone, za člane svojega kluba, ki so se pomerili v dvojicah. Zanimivost turnirja je bila, da so za vsak nadaljnji nastop zmagovite dvojice te med seboj žrebali, tako da isti pari niso igrali ves čas skupaj. Turnirja seje udeležilo 36 tekmovalcev - članov kluba, med njimi tudi deset članic. Dokaj presenetljivo sta zmagala brata Dejan in Miran Mesec, ki sta se med seboj izžrebala prav za finale, kjer sta premagala prav tako sorodstveni par bratranca Saša Čačiča in Aljošo Seljaka. Na tretje mesto pa sta se uvrstila Zdene Božič in Dare Troha, četrta pa sta bila Janko Rous in Branko Jurišič. Prvi trije pari so prejeli pokale, četrto pa medalje. S.S. V organizaciji Osnovne šole Ivana Cankarja je bilo v četrtek, 6. maja 1999, Odprto občinsko atletsko prvenstvo, kije potekalo na športnih igriščih na Vrhniki. Tekmovanja seje udeležilo prek 170 mladih atletov iz petih osnovnih šol: Ivana Cankarja (Vrhnika), Ivana Korošca (Borovnica), Tabor (Logatec), 8. talcev (Logatec) in z Rakeka. Nastopali so v sedmih atletskih disciplinah, in to med mlajšimi in starejšimi kategorijami. Tekmovanje je potekalo v lepem vremenu, kije omogočilo lepe boje za vsako sekundo in vsak centimeter. Rezultati prvih treh (ki so prejeli medalje, po kategorijah in po disciplinah pa je naslednji): Tek 60 metrov: mlajše deklice 1. Tina Nagode (Tabor, Logatec) 8,52 2. Bojan Volk (8. talcev, Logatec) 8,61 3. Neža Grapulin (8. talcev, Logatec) 8,88 mlajši dečki 1. Luka Tršar (Tabor, Logatec) 8,72 2. Alen Abdakovič (I.C., Vrhnika) 8,96 3. Marko Magdič (I.K., Borovnica) 9,34 starejše deklice 1. Urša Petrič (I.K., Borovnica) 8,37 2. Bojan Oblak (Tabor, Logatec) 9,12 3. Sara Rupnik (Tabor, Logatec) 9,30 starejši dečki 1. Rok Stražišar (I.K., Borovnica) 7,90 2. Siniša Kojič (Tabor, Logatec) 8,02 3. Gašper Modrijan (I.C., Vrhnika) 8,03 Tek 300 metrov mlajše deklice 1. Andreja Skubic (1.K./Borovnica) 49,44 2. Nadja Brus (Tabor, Logatec) 50,92 3. Petra Hladnik (I.C., Vrhnika) 52,41 mlajši dečki 1. Urban Pavlovič (I.K., Borovnica) 43,80 2. Davor Mulec (Rakek) 46,41 3. Andraž Pavlišič (Rakek) 48,00 starejše deklice 1. Tamara Jesenovec (I.C, Vrhnika) 46,79 2. Barbara Senčar (I.C., Vrhnika) 51,73 3. Polona Kržič (I.K., Borovni-ca)52,33 starejši dečki 1. Miha Preveč (Tabor, Logatec) 44,87 2. Dalibor Mršič (I.K., Borovnica) 45,24 3. Uroš Kovač (I.C., Vrhnika) 46,24 lek 1000 metrov: mlajše deklice 1. Tinka Petrovčič (I.C, Vrhnika) 3,39,00 2. Karin Ivančič (Rakek) 3,49,00 3. Tonka Mohar (I.C., Vrhnika) 3,51,00 mlajši dečki 1. Jan Munda (I.K., Borovnica) 3,22,00 2. Tine Brenčič (Tabor, Logatec) 3,28,00 3. Nejc Skubic (Tabor, Logatec) 3,33,00 starejše deklice 1. Lea Pregovnik (Tabor, Logatec) 3,40,00 2. Ajda Slavec (I.C, Vrhnika) 3,47,00 3. Polona Brenčič (Tabor, Logatec) 3,48,00 starejši dečki 1. Rok Šemrov (Tabor, Logatec) 3,05,00 2. Aleš Jurjevčič (I.C, Vrhnika) 3,07,00 3. Dejan Kešelj (8. talcev, Logatec) 3,11,00 Štafeta 4 x 100 metrov: starejše deklice 1. Ivan Cankar (Vrhnika) 56,89 2. Dr. Ivan Korošec (Borovnica) 58,35 3. Tabor (Logatec) 1,02,88 starejši dečki 17. tek po mejah KS Drenov Grič - Lesno Brdo Otvoritveni turnir ni imel samo tekmovalni značaj, ampak tudi prijateljsko druženje za začetek teniške sezone na Vrhniki. Od leve: drugo uvrščena Čačič in Seljuk, prvo uvrščena hrata Mesec, ter tretja Troha in Božič. Čepita pa Jurišič in Rous. V organizaciji športnega društva Dren iz Drenovega Griča - Lesno Brdo, je bil v nedeljo 2. maja že 17. tek po mejah krajevne skupnosti. Teka seje udeležilo 85 tekmovalcev, kar je nekoliko manj kot prejšnja leta. Rezultati prvih treh v posameznih kategorijah pa so naslednji: Mi. deklice, letnik 1990 in mlajše, proga 500 m: 1. Eva Mihajlovič, 1,56,93 2. Sarah Melini, ŠD Dren, 1,58,84 3. Ana Oblak, 2,41,12 4. Manja Koren, ŠD Dren, Ml. dečki, letnik 1990 in mlajši, proga 500 m: 1. Marko Marinko, 1,32,90 2. Anže Povirk, AK Domžale, 1.35,20 3. Grega Petkovšek, TSK Corning Vrhnika, 1,47,65 Deklice, letnik 1988-1989, proga 500 m: 1. Adela Lučič, AK Rudar Trbovlje, 1,28,60 2. Alisa Šehič, AK Rudar Trbovlje, 1,33,34 3. Urša Jesenovec, TSK Corning Vrhnika, 1,37,56 Dečki, letnik 1988-1989, proga 500 m: 1. Aleksander Kovačič, AK Rudar Trbovlje, 1,28,26 2. Žiga Zdešar, TSK Corning Vrhnika,' 1,38,55 3. Matic Grom, TSK Corning Vrhnika, 1,41,50 Dečki, letnik 1986-1987, proga 1000 m: L Tine Brenčič. ŠD Hotedršica, 3,02,45 2. Matej Novak, AS Vrhnika, 3,04.04 3. Tomaž Leben, 3,07,34 Deklice, letnik 1984-1985, proga 1000 m: 1. Polona Brenčič, ŠD Hotedršica, 3,11 2. Anja Mikulan, TSK Corning Vrhnika, 3,17 3. Ajda Slavec, TSK Corning Vrhnika, 3,31 Dečki, letnik 1984-1985, proga 1000 m 1. Matjaž Kosmač, Žiri, 2,35 2. Peter Lamovec, Žiri, 2,36 3. Domen Zalar, TSK Corning Vrhnika, 2,41 Članice, letnik 1968-1983, proga 6500 m: 1. Katja Žibert. ASA Naklo, 25,30,44 2. Barbara Širaj, Dolga pot, 33,25,07 Člani, letnik 1968 in mlajši, proga 6500 m 1. Franci Vehar, ŠD Log, 22,43,90 2. Sašo Škrbine, ŠD Šmartno, 24,09,06 3. Sebastjan Jeršinovič, Vrhnika, 24,55,55 Veterani A, letnik 1967-1958, proga 6500 m: 1. Štefan Emeršič, Ljubljana, 25,45,60 2. Slavko Keršmanc, ŠD Dren, 28,05,32 3. Anton Pečar, ŠD Dren, 29,11,19 Veterani B, letnik 1957 in starejši, proga 6500 m: 1. Štefan Lešnik, Ljubljana, 22,26,81 2. Igor Ritonja, Novice Ex-treme, 22,45,70 3. Pavle Kreže, A K Rudar Trbovlje, 23,59,53 Veteranke, letnik 1967 in starejše, proga 6500 m: 1. Veronika Bohinc, ŠD Kraš-nja, 25,49,55 2. Hedvika Kotar, Brezovica, 26,54,61 3. Polona Gabrovšek, Vrhnika, 28,19.85 Moški, proga 13000 m: 1. Tomo Petek, ŠD Šmartno, 1,07,57 2. Ivan Tomažin, Vrhnika, 1,09,45 3. Gašper Novak, Borovnica, 1,13,13 Atletski živžuv v športnem parku na Vrhniki 1. Tabor (Logatec) 53,73 2. Ivan Cankar (Vrhnika) 54,60 3. Dr. Ivan Korošec (Borovnica) 56,10 Skok v višino: mlajše deklice 1. Darja Trpin (Tabor, Logatec) 135 cm 2. Nina Debevec (I.K., Borovnica) 130 cm 3. Alenka Šebenik (I.C., Vrhnika) 125 cm mlajši dečki 1". Andrej Lukančič (Tabor, Logatec) 140 cm 2. Andrej Brenčič (Tabor. Logatec) 135 cm 3. Borut Markelj (I.C., Vrhnika) 130 cm starejše deklice 1. Mojca Matko (i.K., Borovnica) 155 cm 2. Tanja Krvina (Tabor, Logatec) 135 cm 3. Maja Pivk (Tabor, Logatec) 135 cm starejši dečki 1. Mladen Stankovič (8. talcev, Logatec) 170 cm 2. Sašo Mitrovič (8. talcev, Logatec) 165 cm 3. Jure Žagar (8. talcev, Logatec) 160 cm Skok v daljavo mlajše deklice 1. Petra Kavčič (I.C., Vrhnika) 459 cm 2. Eva Kosmač (8. talcev, Logatec) 455 cm 3. Mateja Grubič (I.C, Vrhnika) 424 cm mlajši dečki 1. Matic Levinger (Tabor, Logatec) 437 cm 2. Jošt Žerjav (I.K., Borovnica) 430 cm 3. Aleš Rijavec (I.K., Borovnica) 425 cm starejše deklice 1. Helena Trček (I.C., Vrhnika) 490 cm 2. Monika Janjič (8. talcev, Vrhnika) 481 cm 3. Urša Bogataj (I.C., Vrhnika) 474 cm starejši dečki 1. Marko Jerina (8. talcev, Logatec) 562 cm 2. Miha Petkovšek (I.K., Borovnica) 530 cm 3. Gašper Končan (I.C, Vrhnika) 520 cm Met žogice: mlajše deklice 1. Ana Rus (I.C., Vrhnika) 4070 m 2. Nika Zorman (I.K., Borovnica) 39,60 m 3. Kaja Ramčič (Tabor, Logatec) 36,80 m mlajši dečki 1. Matej Vuk (I.C., Vrhnika) 53,20 m 2. Miha Šivic (I.K., Borovnica) 47,70 m 3. Matjaž Švajncer (Tabor, Logatec) 47,50 m starejše deklice 1. Sabina Sekulič (I.C., Vrhnika) 46,20 m 2. Manca Praznik (I.C, Vrhnika) 36,50 m 3. Saša Kržič (I.K., Borovnica) 36,40 m starejši dečki 1. Gašper Povšnar (I.C, Vrhnika) 64,50 2. Brane Antunovič (I.C, Vrhnika) 55,60 m 3. Matic Vidmar (Tabor, Logatec) 51,50 m S.S. Sporočilo članom ŠD Dren Drenov Grič ■ Lesno Brdo Obveščam člane ŠD Dren, daje ŠD Dren dobilo novo vodstvo, izvoljeno na drugi izredni skupščini društva 17. maja letos. Poudariti moram, da tako kot prva izredna skupščina 24. aprila tudi druga izredna skupščina 17. maja ni bila sklicana na podlagi in v skladu s Statutom. S sporočilom želim seznaniti člane ŠD Dren, ki se niso udeležili redne in izrednih skupščint o poteku in načinu menjave UO ŠD Dren. Ne želim pa se spuščati v polemiko, ali je nov UO izvoljen na legitimen ali nelegitimen način. Dejstva so, daje UO bil voljen na dveh izrednih skupščinah, sedaj je izvoljen in da izredni skupščini nista bili sklicani v skladu s Statutom ŠD Dren. Najbolj smešno, to je milo rečeno, pri vsem tem, kar seje dogajalo, pa je, da so predlagatelji za zamenjavo UO na prvi izredni skupščini predlagali na kandidatno listo za nov UO vse stare člane UO, razen predsednika ŠD Dren, kot se je pozneje izkazalo, z nekaterimi novimi kandidati. Še bolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da večina teh kandidatov ni želela kandidirati, še slabše, še celo seznanjeni niso bili. Tudi razrešnica predsedniku in UO na drugi izredni skupščini ni bila utemeljena niti z enim samim argumentom. Sprašujemse komu in zakaj je bilo vodstvo ŠD Dren trn v peti in po kakšnem merilu predlagatelji ločujejo člane ŠD društva. Nekaterim članom se namreč vabila za izredno skupščino vroča na dom, za druge pa so dobra obvestila na oglasnih deskah v KS. Člane želim seznaniti tudi z delom ŠD Dren, v obdobju maj 1997 ,-rriaj 1999 ŠD Dren je v tem obdobju doseglo najboljše rezultate na tekmovalnem športnem področju v zgodovini društva, za kar so zaslužni člani UO, pa tudi vodje posameznih sekcij, trenerji in igralci: Tenis: dečki do 14 let, 11. mesto v državi; člani, uvrstitve'na II. in III. mesto v III. SMTL teniški ligi; nogomet: člani 1. mesto v II. MNL in napredovanje v I. MNL, kadeti 1. mesto v II. MNL in napredovanje v 1. MNL. Na rekreativnem področju smo organizirali tradicionalni tek po mejah KS Drenov Grič - Lesno Brdo, v zimskem času uredili tekaško progo. Organizacija teniških turnirjev po razpisu TŽS do 14,16 in 18 iet. Člane in druge krajane seznanjam, da smo v tem obdobju uskladili osnovni akt z novo zakonodajo, zakon o društvih, začeli s postopkom za legalizacijo športnih objektov v lanskem letu. V roku in pravilno smo vlagali zahtevke za odložitev odstranitve športnih objektov zaradi črne gradnje glede denacionalizacije na Ministrstvu za okolje in prostor. Zadnji sklepi za odstranitev športnih objektov so podaljšani do januarja leta 2000. Za naše člane pa smo poskrbeli za ugodnejše vsakršne nakupe v trgovinah Kara Vrhnika. Športni pozdrav! Jani Jelovšek Tekmovanje - turnir v tradicionalnem Občinsko prvenstvo Vrhnike Shotokan karateju Kimon 99 v namiznem tenisu V soboto, 10.4.1999, je v Ljubljani na OŠ Franca Rozmana Staneta organiziral karate klub Kimon turnir v Tradicionalnem, Shotokan karateju, in sicer v disciplinah karate kate. Na turnirju je nastopilo 64 tekmovalcev iz štirih klubov: 1. KK KIMON (Ljubljana) 2. KK EMONA (Ljubljana) 3. KK DYNAMIKA (Lukovica) 4. KK VRHNIKA KARATE KLUB VRHNIKA so zastopali naslednji tekmovalci: MIŠA TOMINEC (OŠ Ivana Cankarja) IGOR TOMINEC (OŠ Ivana Cankarja) ANŽE KRAVANJA (OŠ Drenov Grič) SANDRA ZORC (OŠ Log Dra-gomer) ERIK HUDNIK(OŠ Dobrova) ALEŠ SVETE (OŠ Bevke) MIHA PIRC (OŠ Drenov Grič) ANDREJ PLEŠKO (OŠ Drenov Grič) JANEZ PLEŠKO (OŠ Drenov Grič) MATJAŽ VIDMAR (OŠ Drenov Grič) Tekmovanje se je pričelo ob 9 uri s predstavitvijo vseh klubov in skupnim ogrevanjem. Nato so sledili nastopi MALČKOV IN ZAČETNIKOV, ki so tekmovali v dveh disciplinah, in sicer v KARATE ELEMENTIH (KIHON): SUNEK NAPREJ, ZGORNJA BLOKADA, PROTISUNEK, ZUNANJA BLOKADA, BRCA NAPREJ TER SPODNJA BLOKADA - vse to so izvajali v prednjem položaju v gibanju, vsak element po 5-krat v KARATE KAT1 TAI-KYOKU SHODAN. V hudi konkurenci je član našega kluba IGOR TOMINEC osvojil dve drugi mesti. Po tej skupini so sledili nastopi v šolskih katah MLAJŠIH ŠOLARJEV IN ŠOLARK, kjer sta se odlično izkazali MIŠA TOMINEC, osvojila je prvo mesto, ter SANDRA ZORC, osvojila je tretje mesto. V skupini, kjer smo tudi imeli naše predstavnike, in sicer STAREJŠI ŠOLARJI, sta bila prav tako zelo dobra ANŽE KRAVANJA, osvojil je drugo mesto, ter ERIK HUDNIK, osvojil je četrto mesto. Samo tekmovanje je bilo zelo dobro organizirano, saj je potekalo brez zapletov ter se je končalo pred predvidenim koncem tekmovanja. Najboljši trije so dobili medalje ter manjše praktične na- Ekipa, ki je zastopala KK Vrhnika, na karate turnirju KIMON 99. Stojijo z leve proti desni: ERIK HUDNIK, ALEŠ SVETE, vodja ekipe BORIS PEČEK, ANŽE KRA VANJA, ANDREJ PLEŠKO, MIHA PIRC, MA TJAŽ VIDMAR, JANEZ PLEŠKO, IGOR TOMINEC, SANDRA ZORC, MIŠA TOMINEC. Trening tekmovalne skupine: SHOTOKAN TRADICIONALNEGA KARA-TEJA KARATE KLUBA VRHNIKA. grade. Ker pa brez sladkarij pri otrocih ne gre, so jih bili deležni vsi tekmovalci. Med seboj so tekmovali tudi klubi, tako da so bile posamezne uvrstitve tekmovalcev do osvojenega četrtega mesta ovrednotene s točkami. Vrstni red nastopajočih klubov po točkah: 1. KIMON 53,5 TOČK 2. VRHNIKA 11 TOČK 3. EMONA 9 TOČK 4. DYNAMIKA 3 TOČKE KK VRHNIKA je bil razglašen za najboljši gostujoči klub ter je bil s tem deležen nagrad v obliki polne vreče sladkarij. VSEM TEKMOVALCEV BI RAD V IMENU KK VRHNIKA IN V SVOJEM IMENU ZA OMENJENI USPEH ČESTITAL, TUDI TISTIM, KI USPEŠNOSTI NJIHOVEGA NASTOPA NISEM DODATNO OPISAL. OMENIM LAHKO SAMO, DA SO ZASEDLI SLABŠA MESTA, KOT JE ČETRTO. OB TEJ PRILOŽNOSTI BI SE RAD ZAHVALIL TUDI STARŠEM, KI SO SVOJE OTROKE PRIPELJALI NA TEKMO TER JIM TAKO OMOGOČILI NASTOPANJE! Za Karate klub Vrhnika Trener karateja Boris Peček, 1. dan 1. občinsko prvenstvo Vrhnike v namiznemjtenisu je bilo 23.4.1999 v dvorani ŠZ Vrhnika. Nastopilo je 18 igralcev, med njimi tudi pripadnica nežnejšega spola. Igralci so bili razdeljeni v tri starostne skupine. Rezultati: A. IGRALCI DO 30 LET: 1. Žiga Valentič 2. Aleš Purkart 3. Uroš Jereb (Sinja Gorica) 4. Boža Grom (Vrhnika) 5. Miha Deželak Janez Kikelj (oba Vrhnika). B. IGRALCI 30 - 50 LET 1. Sandi Petkovšek 2. Peter Gutnik 3. Marjan Šurca 4. Peter Vrbančič (vsi Sinja Gorica) 5. Borut Kikelj 6. Dušan Lindič (oba Vrhnika) C. IGRALCI NAD 50 LET 1. Tone Štih 2. Jože Berginc 3. Tvrtko Dimač 4. Bruno Kosi 5. Franci Drašler (vsi Sinja Gorica) 6. Marjan Grom (Vrhnika) DVOJICE (nastopilo je 9 parov) 1. Berginc - Kosi 2. Drašler - Purkart 3. Dimač - Deželak 4. Šurca - B. Grom Tekmovanje je vodil in kljub zapletom ob koncu tekmovanja zaradi zasedenosti dvorane uspešno pripeljal do konca Bruno Kosi. Samo prvenstvo, ki so ga poimenovali 1. občinsko prvenstvo, je bilo izpeljano, po nekaterih izračunih, po več kot dvajsetih letih. Tokrat so namreč igralci igrali resnično dober in kakovosten namizni tenis. Tudi v kategoriji nad 50 let so nastopili nekateri akterji tistih lepih dni namiznega tenisa na Vrhniki in v Verdu. Več o nekakšnem zgodovinskem pregledu namizne- V najmlajši kategoriji (do 30 let) je zmagal Žiga Valentič (v sredini), drugi je bil Aleš Purkart (levo) in tretji Uroš Jereb (desni). Med veterani nad 50 let pa so nastopili in osvojili naslednja mesta: od leve stojijo: Franci Drašler (bil 5.), Tvrdko Dimač (3.), Bruno Kosi (4.), čepita pa Jože Berginc, bil je drugi, in zmagovalec Tone Štih. ga tenisa ste lahko prebrali v eni prejšnjih številk Našega časopisa. Gotovo pa je, da se vsaj aktivnosti v tej športni panogi na Vrhniki le počasi vračajo v dvorane. Zasluge "zato ima tudi ŠD Sinja Gorica, neutrudni Bruno Kosi ter nekdanje legende namiznega tenisa na Vrhniki. S.S. Vse večji razmah in vse kakovostnejši namizni tenis v Sinji Gorici Namiznoteniška ekipa ŠD Sinja Gorica je letos uspešno končala sezono v III. ljubljan- ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE PRED ODHODOM V TUJINO POMISLITE TUDI NA SVOJE ZDRAVJE Na turističnem potovanju v tujino lahko vsakega doleti smola, da zboli ali se poškoduje. Zato je dobro, da se pravočasno poučite in uredite vse potrebno, da v takih primerih ne boste soočeni z dodatnimi težavami. Na preglednici je opisano, kaj morate pred odhodom v posamezne države storiti in kako boste uveljavljali svoje pravice iz zdravstvenega zavarovanja: ski rekreativni ligi. V spomladanskem delu prvenstva so premagali kar vse nasprotnike, in sicer: 1 NTS ŠD Dobrepolje 8-1 ŠD Šmarje 5-4 Soča oprema (Lj.) 7-2 Delo(Lj.) 5-4 Mengeš 6-3 Komenda 6-3 Grafični studio Media 7-2 Knauf (Zalog) 6-3 TSP Elektro (Lj.) 7-2 Tako so prepričljivo osvojili prvo mesto v III. namiznoteni-ški ligi in se tako uvrstili v višjo, II. namiznoteniško ligo. Tako so pripomogli, da bomo v novi sezoni 1999/2000 še naprej na Vrhniki spremljali kakovosten namizni tenis. Zaradi velikega zanimanja med samimi tekmovalci so se v ŠD Sinja Gorica odločili, da bodo v novi sezoni startali z dvema ekipama (v II. in IV. ljubljanski rekreativni ligi). B.K. DRŽAVE, V KATERE STE NAMENJENI OSNOVA ZA ZDRAV. ZAVAROVANJE KAJ JE TREBA UREDITI PRED ODHODOM V TUJINO URESNIČEVANJE ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA V TUJINI OPOZORILA AVSTRIJA, BELGIJA, HRVAŠKA, ITALIJA, LUKSEMBURG, MADŽARSKA, NEMČIJA, NIZOZEMSKA, ROMUNIJA Določila mednarodnih sporazumov o zdravstvenem oziroma socialnem zavarovanju (konvencija) Pred odhodom si morate obvezno priskrbeti "POTRDILO O PRAVICI DO DEJANSKIH STORITEV MED ZAČASNIM BIVANJEM V DRUGI DRŽAVI" Potrdilo se lahko izda največ za tri mesece in ga dobite na vseh območnih enotah in izpostavah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) S "Potrdilom" boste uveljavili pravico do nujnega zdravljenja * v vseh navedenih državah in sicer praviloma brez plačila pri zdravnikih in zdravstvenih ustanovah, ki so del javne (državne) zdravstvene mreže. Če boste nujno zdravljenje uveljavljali pri zasebnih zdravnikih ali na klinikah, ki nimajo pogodbe z državnim organom zavarovanja, boste morali stroške poravnati na licu mesta, ZZZS pa vam bo ob vrnitvi domov na osnovi priloženih računov stroške povrnil v višini kot bi jih priznal tuj organ zavarovanja. ** ANGLIJA, BOLGARIJA, ČEŠKA, POLJSKA Meddržavni dogovor (konvencija) Na podlagi dogovora boste v navedenih državah nujno zdravljenje * uveljavili v javnih zdravstvenih ustanovah na osnovi SLOVENSKEGA POTNEGA LISTA in potrjene zdravstvene izkaznice. Pri tem v načelu ne bi smeli nič (do)plačati, saj bodo dolgove med seboj poravnali pristojni zavodi v državi. Tak način uveljavljanja nujnih zdravstvenih storitev velja samo za javne zdravstvene ustanove. OSTALE DRŽAVE (Francija, Grčija, Skandinavske države, Slovaška, Španija, Švica, Turčija, ZDA itd.) Za vse države, kjer do sedaj ni bilo mogoče urediti posebnih pogojev za uveljavljanje pravic do nujnega zdravljenja v tujini velja, da morate zavarovanci sami poravnati stroške za nujno in nepredvideno zdravljenje, nato pa vam bo ob vrnitvi domov na podlagi predložene dokumentacije ZZZS te stroške povmil. * OPOMBA 1: Nujno zdravljenje pomeni tiste medicinske postopke, ki odvrnejo nevarnost za življenje in brez tveganja omogočajo varen povratek obolelega alt poškodovanega v domovino. Pri tem je dobro vedeti, daje v primeru, če je zavarovana oseba sprejeta v tujo bolnišnico, o tem potrebno takoj obvestiti OE Zavoda. ** OPOMBA 2: V primerih zahtevkov zavarovancev po povrnitvi stroškov za nujno zdravljenje v tujini, ZZZS upošteva le dokumentiranje račune, vsakič preverja tudi nujnost posegov oz. opravljenih storitev in upravičenost višine stroškov. Na tej osnovi ZZZS od 1.1.1995 na podlagi Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Ur. 1. R Slovenije, št. 3/98, 90/98) povrne stroške v celoti, delno ali v višini ustreznega deleža povprečne cene teh storitev v Sloveniji. LOKOSTRELSTVO Uspešen zaključek dvoranske sezone in šolskih tekmovanj Na dvoranskem Državnem prvenstvu za posameznike in ekipe, ki je bilo 14. in 15. marca 99 v Kranju, so člani Lokostrelske sekcije pri ŠD Dragomer - Lukovica potrdili svoje mesto v vrhu slovenskih lokostrelcev instiktivnega stila. Po napetih finalnih bojih je Goran Pivk zasedel tretje mesto, Damijan Oblak peto, Peter Preglej pa je bil deseti. Ekipno so bili drugi in tako obdržali lansko uvrstitev. Med članicami prostega stila je tekmovala tudi naša mladinka Ana Tomšič, ki je tudi pq finalnih bojih obdržala zelo dobro šesto mesto. Lokostrelska sekcija ima v svojih vrstah tudi pet mladih članov, ki so letos uspešno tekmovali na vseh šolskih tekmovanjih. Na dvoranskem DP osnovnih šol v Kamniku je David Belava (dečki 1.-4. razred, 34 tekmovalcev) zasedel drugo mesto, Kristijan Oblak je bil petnajsti. Med fanti 5. in 6. razreda (47 tekm.) je Anže Pečar zasedel osmo mesto, Andrej Tomšič pa v svoji kategoriji (7.-8.r. - 29 tekm.) sedemnajsto mesto. Ana Tomšič je bila med dijakinjami srednjih šol druga. Na zunanjem tekmovanju (tekmovalci streljajo na 25, 20 in 15 metrov) je bil Anže 25., Andrej 19., Kristijan pa peti. David je osvojil prvo mesto in tako postal osnovnošolski državni prvak. Vodstvo sekcije se zahvaljuje vsem, ki so nam pri našem delu kakor koli pomagali. Sonja Ralca /.////«7 si delo, dom In družino, le v rodni vasici si srečo koval. Zdaj liho odšel si po večno plačilo, Ija k Bogu, kjer gledaš z nebeških višav. ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, dedka, brata in strica FRANCA PETELINA iz Goričice pod Krimom se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter podjetjem, za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče, darove za maše ter darove za cerkev - namesto cvetja. Še posebej se zahvaljujemo: dr. Žagarjevi za izredno skrb in moralno podporo v času pokojnikove bolezni; ob obiskih, g. Kočarju hvala za duhovno pomoč ter vzpodbudne besede in hvala tudi župniku g. Malovrhu za lep obred ob uri slovesa. Posebno se zahvaljujemo gasilcem za izkazano čast in tople poslovilne besede. Hvala prav vsem, ki ste v tako velikem številu pospremili našega dragega očeta ob njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi ZAHVALA Za vedno nas je zapustila draga mama, babica in prababica Ana Osredkar Letonija z Vrhnike Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter Domu upokojencev na Vrhniki za vso nego in skrb. Vsi njeni dragi Vrhnika, 22.5.1999 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in babice Jožefe Gladek roj. Kune se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem za darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala pa velja osebju Doma upokojencev na Vrhniki za vso zdravniško nego in skrb ter g. župniku, Oktetu Raskovec in Pogrebni službi Vrhovec za pogrebni obred. sin Jakob z družino ZAHVALA Ob smrti naše mame, babice in prababice Ivane Zore iz Bevk se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in srčna hvala vsem, ki ste jo pospremili na poti k večnemu počitku. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pogrebcem, pevcem Kranjskega okteta ter Pogrebni službi Vrhovec. Vsinjeni Bevke, 14.5.1999 Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje, nam ostala zdaj praznina in velika bolečina. Le srce in duša ve, kako boli, ko le več ni. ZAHVALA Ob odhodu v večni mir in počitek naše drage žene in mame Marjance Kavčič bi se radi zahvalili vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na tej žalostni poti. Iskreno se zahvaljujemo vsem za ustne in pisne izraze sožalja. Lepa hvala vsem za darovano cvetje, sveče in denarna sredstva, ki smo jih na željo naše mame namenili za obnovo šentjoške cerkve. Vsakemu, ki je naši dragi mami in nam v težkih trenutkih namenil dobro misel ali se kakor koli poklonil njenemu spominu -hvala. Zahvaljujemo se dr. Novaku z Onkološkega inštituta in dr. Pirčevi iz ambulante v Horjulu, ki stajo podpirala v njenem boju za življenje. Prisrčna hvala duhovnikom Jožetu Matetu, Rafku Lešniku in Janezu Vilfanu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za občuteno zapete pesmi in Pogrebni službi Vrhovec. Mož Tone in vsi njeni ZAHVALA Po hudi bolezni nas je zapustila Pavlina Gutnik Iskreno se zahvaljujemo vsem za besede sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni, zadnji poti. Zahvala velja tudi medicinskemu in strežnemu osebju Doma upokojencev na Vrhniki. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedka Janeza Slabeta s Stare Vrhnike se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam izrekli ustno sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Dunji Piršič in sestri Veri za zdravstveno pomoč. Lepa hvala tudi Obrtnemu združenju, upokojencem ter g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem Raskovec, pogrebnikom in Pogrebni službi Vrhovec. Vsi njegovi ZAHVALA Po neizprosni bolezni nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče Anton Ogrin Iskrena hvala dr. Ćaliču in osebju Gastro klinike v Ljubljani, sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Poslovilne besede našega sorodnika g. Avgusta Ogrina so nas globoko ganile. Zahvaljujemo se g. kaplanu. Pogrebni službi Vrhovec, Oktetu Raskovec in trobentačem. Hvala za vsa izrečena in pisna sožalja, za cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot. Žena Iva, otroci Mateja, Lado in Katarina z družinami ZAHVALA ob smrti naše drage mame, babice, prababice, sestre in tete Angele Grom roj. Rosenwirth z Vrhnike se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje in sveče ter za izrečena in pisna sožalja Posebno se zahvaljujemo dr. Rusu, sestri Metki, patronažnima sestrama Andreji in J. Pogorelec za vso pomoč v času njene bolezni ter dolgoletnemu družinskemu zdravniku dr. Kogoju. Iskrena hvala osebju Doma upokojencev Vrhnika, dr. Heleni Drašlerjevi, sestram in negovalkam, ki soji nudile nesebično pomoč v težkih trenutkih njenega zadnjega bivanja v Domu. Zahvaljujemo se tudi Društvu upokojencev Vrhnika, organizaciji RK Vrhnika, ZB Vrhnika za poslovilni govor, Pogrebni službi Vrhovec, pevcem in trobentačem. Vsi njeni Vrhnika, 17. maja 1999 In obrisal bo vse solze z njihovih oči in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitju in bolečine ne bo: kajti prejšnje je minilo. (Raz. 21:4 SPP) Zahvala Ob i/gubi očeta in dedka Alojza Emila Roglja z Jezera 90 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ustno in pisno izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče. Zahvaljujemo se patronažni sestri gospe Zalki in dr. Gabrijelu, za pomoč v njegovih zadnjih urah. Hvala župnikoma gospodu Kočarju in gospodu Malovrhu za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala pevcem, trobentaču, pogrebni službi Pieta, članom prostovoljnega gasilskega društva Jezero in sosednjih gasilskih društev. Zahvala pa gre tudi vsem tistim, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Maj 1999, Jezero, Staje, Notranje Gorice Zahvala Po težki bolezni nas je zapustil dragi mož, ati in ata Stane Konestabo iz Podpeči Iskreno se zahvaljujemo vsem znancem, prijateljem, sorodnikom in društvu upokojencev Podpeč- Preserje, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Zahvaljujemo se vsem za darovano cvetje in sveče, za izraženo sožalje, in vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot. Vsi njegovi Podpeč, maj 1999 Zahvala Leto dni je minilo, odkar te ni več med nami, draga mama, sestra, babica Marija Kenk iz Notranjih Goric Tvoj spomin je še vedno svež v našjh srcih. S hvaležnostjo se te spominjamo. Vsi tvoji 2. SREČANJE STARODOBNIH VOZIL "Predstavilo" se je 107 motorjev in osebnih vozil Pogled na parkirana starodobna vozila, ki so bila na ogled. Sekcija OLDTIMER pri Zvezi šoferjev in avtomehanikov Vrhnika je organizirala in izpeljala 2. srečanje starodobnih vozil, ki je bilo v soboto, 8. maja. Tudi ta prireditev je sovpadala v Cankarjeve dneve in praznik Občine Vrhnika. Že zgodaj pred sobotnim startom seje na parkirnem prostoru pred gasilskim domom na Vrhniki, na trgu za sodiščem in na parkirnem prostoru pred Mantovo, zbralo veliko motorjev in osebnih vozil, vsi že s spoštljivimi letniki izdelave. Vsak lastnik starodobnega vozila je svojega konjička prav posebno pripravil za to srečanje. Nekateri so se svetili, bili obnovljeni, dobro očiščeni, različno opremljeni, pač bili so prava paša za oči. Tako je bilo mogoče videti 107 starodobnih vozil, od tega 60 osebnih vozil in 57 motorjev. Start je bil točno ob 10. uri in z enim za drugim so.se vozniku odpeljali po Stari cesti na Idrijsko cesto do krožne vožnje okoli Doma upokojencev, kjer je bila manjša pogostitev za udeležence. Nato so se odpeljali v vojašnico Ivana Cankarja na Raskovcu, kjer so vsi udeleženci parkirali svoja vozila na tankovski ploščadi, kjer je bila razstavljena oprema tamkajšne vojašnice. Prav tam je potekal dan odprtih vrat vojašnice, ki so ga dopolnila še vsa starodobna vozila. Po tem postanku so vozila nadaljevala vožnjo nazaj skozi Vrhniko po Robovi cesti proti Ligojni. Tam so krajani Velike Ligojne pred gasilnim domom pripravili pogostitev, tako da sc je moral vsak voznik ustaviti. Vožnjo so nadaljevali proti Sinji Gorici, na staro magistralko ter nato do Loga, vasi Bevk, v Blatno Brezovico. Tam seje praktično zbrala vsa vas in voznikom v športnem parku ponudila okrepčilo - malico. Po nekaj daljšem postanku so starodobna vozila še enkrat prečkala Vrhniko ter se skozi Verd odpeljala v Bistro. Prav v Tehničnem muzeju Bistra pa se je končala vožnja vseh udeležencev 2. srečanja starodobnih vozil. Zaključek prire- Prvi so startali starodobni motocikli. Start prvega avtomobila PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE d.o.o. Vrhnika, Usnjarska 3 Slavko Puzigaća - direktor* Id.: +386/61/753-732, fa* 061/753-825 tet.: +386/61/751-309,753-309 (stanovanje) mobitel: 0609/614-651, 041/614-651 ■mi* IZDELOVANJE REKLAMNIH DEŽNIKOV IN SENČNIKOV VSEH DIMENZIJ iiiTiiijfr ditveje bil slovesen. Vsak udeleženec je prejel priznanje s svojo fotografijo starta, ki jo je posnel Bogomir Markelj. Podelili so tudi tri pokale. Za najstarejše motorno kolo, ARIEL, letnik 1928 - 500 ccm, je pokal prejel njegov lastnik Franc Mausar z Drenovega Griča, za najstarejše vozilo FIAT BALLILA, letnik 1932, pa lastnik Rok Mihelčič iz Ljubljane. Pokal je prejel tudi najstarejši voznik Franc Okra-jšek z Vrhnike. Sledil je še pravi vojaški golaž, ki gaje darovala vojašnica Ivana Cankarja z Raskovca, celotno postrežbo zabavnega in družabnega popoldneva pa je opravilo podjetje REJC d.o.o. Vsi udeleženci so bili s srečanjem zelo zadovoljni. Tudi vreme je bilo ugodno. Prav vsi člani ZŠAM Vrhnika so opravili ogromno organizacijskega dela, za kar jim veljata res velika zasluga in zahvala. Tudi Vrhničani ter vsi krajani, kjer so se starodobna vozila ustavljala, so bili navdušeni nad pogledom na lepo urejene "stare" avtomobile. Prireditev so vsi vzeli za svojo. Organizacijski odbor - Sekcija OLDTIMER se zahvaljuje vsem sponzorjem in donatorjem, da so omogočili izvedbo 2. srečanja starodobnih vozil, saj brez njih takega srečanja ni moč pripraviti. S.S. Sponzorji in donatorji 2. SREČANJA STARODOBNIH VOZIL NA VRHNIKI - 8. MAJ 1999 (po abecednem redu) Avtohiša Seliškar, d.o.o., Avtokle-parstvo Leopold Novak, s.p., Avtome-hanika Miro Mivšek, s.p., Avtomerkur-pooblaščena prodaja vozil Škoda, Samo-va 14, Ljubljana, Avtotrade, d.o.o., Sinja Gorica, Avtovleka Čepon, s.p., Beta studio - Šteblaj, Biroservis Molek Ciril, s.p., Blagomix - g. Jani Jazbec, Cankarjeva založba Vrhnika, Servis Peter Molek, s.p., Dom upokojencev Vrhnika, Družina Tone Rode, Delavsko naselje 22, EL-PE Elektromehanika, Robert Penko, s.p., Euroton, d.o.o. Ljubljana, Danijel Furlan, s.p. - servis motornih žag. Gasilsko društvo Borovnica, Jože Geronij, Vrtnarija 12 c. Gostinstvo -Stane Rejc, Hotel Mantova, JFM elektronika - Franc Jelovšek, s.p., Kolarstvo Stanko Umerk, s.p., Komunalno podjetje Vrhnika, Krajevna skupnost Blatna Bre- zovica, Krajevna skupnost Ligojna, Krovstvo Mirko Pivk, s.p., Jože Kunstelj, Tržaška 10, Liko, d.d., Loka, d.d., Škof-ja Loka, Franc Mavsar, Drenov Grič, Mizarstvo Janez Rožmanec, s.p., Mizarstvo Vidmar, Modni dežnik, d.o.o., Mogota, d.o.o., Bistra, Občina Vrhnika, Janko Oblak, Orel, d.o.o., Pekarna Baškovč, s.p., Pekarna Vrhnika, d.d., Stanislav Pišek, s.p. - izdelava štedilnikov, Sansonvan Ama-deusem, Kotnikova 14, Saturnus, d.d., Ljubljana, Slaščičarstvo Berzo - Aliriza, s.p.. Jože Slabe, Kalce 41, Logatec, TD Blagajana, Vrhnika, Tiskarna Arna - Škrbec, s.p., Borovnica, TMS Ljubljana; TMS Bistra, Vargalant, Oto Prebil, s.p., Vojašnica Ivana Cankarja na Raskovcu, Žito mlini, d.o.o. Lekarna na DOBROVI V dobro založeni lekarni na Dobrovi lahko dobite: Zdravila na recept Zdravila brez recepta Negovalno kozmetiko za otroke in odrasle Otroško hrano Od 1. aprila 1999 je v veljavi nov podaljšan delovni čas NOV DELOVNI ČAS: Ponedeljek: 13:00 do 19:00 Torek: 8:00 do 19:00 Sreda: 8:00 do 19:00 Četrtek: 8:00 do 19:00 Petek: 8:00 do 19:00 Sobota: 8:00 do 12:00 Horju Brezovica Polhov Gradec Podutik Vrhovci polhograjska 37, dobrova tel: 641-722 AVTO THAD FIAT SEICENTO PO ZELO UGODNIH CENAH MOŽNOST KREDITA IN LEASINGA Z našim vozilom FIAT SEICENTO vozi Tomaž Gorenc na dirkah, ki štejejo za Slovenski pokal. Nastopa v ekipi AVTOTRADE & BLAGOMlXinjena prvi dirki v Zeltwegu osvojil četrto mesto. NAŠ ČASOPIS izhaja enkrat mesečno za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova-Polhov Gradec in Brezovica in ga brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v teh občinah. Uredništvo: Tone Janežič (odgovorni urednik), Simon Seljak (novinar in organizator). Naslov uredništva: NAS ČASOPIS, Tržaška cesta 1,1360 Vrhnika. Telefon uredništva: (061) 756-224 ali h.c. 755-121, int. 222 in 291. Telefaks: (061) 755-158. Elektronska pošta: Anton. Janezic @ siol.net. Pokličete nas lahko tudi na mobitel 0609/650-186. Gradivo za brezoviške strani sprejema časopisni svet občine Brezovica, Tržaška 390,1351 Brezovica, telefon ali telefaks 653-223. Oglasi: 1 cm v stolpcu za ekonomske oglase po 650 SIT, na prvi in zadnji strani dvojna cena. Oglasi za kulturno-zabavne in športne prireditve z vstopnino po 400 SIT za cm v stolpcu. Zahvale so po enotni ceni 10.000 SIT. Mali oglasi so brezplačni. Oglase lahko naročite pri sodelavcu NAŠEGA ČASOPISA, pomagali vam jih bomo tudi oblikovati. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico do jezikovnih popravkov propagandnih sporočil. Po mnenju pristojnega organa je NAŠ ČASOPIS informativni proizvod, za katerega se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Grafična priprava: Tomograf, s.p., Novo mesto. Filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Tisk: Delo-TČR, d.d., Ljubljana. Nagradna križanka EP: Corning Pred vami je nova nagradna križanka, za katero je nagrade prispevalo vrhniško podjetje EP: Corning. To podjetje že 10 let uspešno deluje na slovenskem trgu, na Vrhniki pa se z raznimi akcijami vključuje v kulturne, športne in humanitarne dejavnosti. Prav v mesecu maju so na sedanji lokaciji Tržaška 28 (Vrhnika) odprli prenovljeno in razširjeno trgovino, kjer vam poleg obstoječih prodajnih programov nudijo tudi belo tehniko. Za pravilno rešene križanke pa so pripravili 6 nagrad: 1. nagrada: aparat za masažo 2. nagrada: radioura z budilko (Grundig) 3. nagrada: nalkman (Panasonic) 4. nagrada: majica EP: Corning 5. nagrada: majica EP: Corning 6. nagrada: majica EP: Corning Rešene križanke pošljite do 20. junija 1999 na naslov: Uredništvo "NČ", Cankarjev trg 4, 1360 Vrhnika, v ovojnici z obveznim pripisom "Nagradna križanka". S.S. Izžrebali tri nagrade za križanko "Pedikura ■ Solarij" V prejšnji številki Našega časopisa je bila nagradna križanka Pedikura - Solarij. V uredništvo smo opravili žrebanje in prve tri pravilno rešene, odnosno njihovi lastniki, prejmejo naslednje nagrade: 1. nagrada: 12.000,00 SIT Špela Majer, Krožna pot 8c, Vrhnika 2. nagrada: 8.000,00 SIT Laura P. Bastar, Pod Lovrencem 10, 1351 Brezovica 3. nagrada: 6.000,00 SIT Melhiora Pečevnik, Lesno Brdo 15, 1354 Horjul Vse tri dobitnike naprošamo, da v uredništvo sporočite točne naslove, matično in davčno številko ter številko žiro računa. Vrhniško podjetje COMING d.o.o. je odprlo prenovljeni EP: Corning center Na Tržaški cesti 28 na Vrhniki je uspešno slovensko podjetje COMING d.o.o., povečalo obstoječo trgovino. Trgovini so namenili celo spodnje nadstropje zgradbe, s čemer so pridobili približno 100 kvadratnih metrov dodatnih prodajnih površin, ki so jih namenili razširitvi obstoječih prodajnih programov (audio video, telekomunikacije, računalniki in oprema in mali gospodinjski aparati) in kupcem dodatno ponudili še program bele tehnike. Vrhnika je tako dobila sodoben nakupovalni center, prav takšna pa je tudi ponudba v njem. Želja lastnikov podjetja (pred kratkim je večinski lastnik COM1NGA postal Avtocommerce) je, da bo center prerasel okvire bivše občine Vrhnika in postal regionalno nakupovalno središče, kamor bi tradicionalno dobra ponudba, konkurenčne cene in ugodni prodajni pogoji privabili tudi kupce iz širše okolice, kar pa je lahko tudi določen razvojni potencial za občino Vrhnika. N.C. EP: Corning Tržaška cesta 28, Vrhnika telefon: 061 - 752 392 Delovni čas: 09.P0 - 19.30, sobota: 09.00 - 12.00 Panasonic gorenje POHVDB SECA SESALEC MC-E962 »Moč 1600W ■ • 7-kraino filtriranje • Kontrola moči • Zelo tiho delovanje KOMBINIRANI HLADILNIK ER 841 7B PET LET DELOVANJA MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA MAVRICA Večno lepe melodije Mešani pevski zbor MAVRICA je ob svoji 5-letnici delovanja v soboto, 15. maja v Domu Karla Grabeljška izvedel jubilejni celovečerni koncert. V popolnoma polni dvorani so se pevci predstavili v zares imenitni luči ter poslušalce navdušili s svojim znanim pevskim slogom, ki zajema predvsem večno lepe melodije muzikalov, operet in pesmi iz sveta zabavne glasbe. Darinka Fahiani, ena od ustanoviteljev zbora, pet let zborovodkinja in dobitnica Zlatega Gallusovega priznanja. Mešani pevski zbor Mavrica je bil ustanovljen 1.12.1993 na pobudo glasbenikov Darinke in Marka Fabiani. Zaceli so s 15 pevci, sedaj pa jih je že 42. Pevce druži predvsem ljubezen do petja in resnično dobra volja. So popolni glasbeni amaterji, različnih poklicev - od kmetov in delavcev, prek dijakov do znanstvenikov, starih od 15 do 56 let. Kot sami pravijo, različni med seboj kot barve mavrice, pa vendar enoviti in složni meti seboj. Svoj pevski program so namejiili predvsem poslušalcem, tako da ob večno lepih melodijah, operet in oper, radi zapoje-jo sakralne pesmi, slovensko ljudsko pesem in pesmi iz sveta zabavne glasbe. Nastopajo samostojno, večinoma pa ob spremljavi Komornega orkestra Vrhnika. Že vseh pet let pa zbor vodi glasbena pedagoginja Darinka Fabiani. Vsako leto pripravijo tradicionalne koncerte: Pomladanski gala koncert in Novoletne koncerte, ki obsegajo priljubljeno klasično orkestralno in vokalno glasbo, začinjeno z zimzelenimi melodijami. Tako so daleč naokrog edini, ki gojijo to glasbeno zvrst. Prav to pa jim je prineslo veliko popularnost med poslušalci in njihovi koncerti so bili doslej vedno razprodani. Zato tudi ni nič čudnega, da je bil koncert ob 5-letnici delovanja pol-noštevilno obiskan. V prvem delu koncerta so pevci predstavili nekaj pesmi Cankarjeva dramatika na Radiu Slovenija Pred dvema letoma smo v Cankarjevem domu na Vrhniki pripravili pogovor z naslovom Cankar v medijih - Cankar v gledališču, na filmu in na televiziji. Pogovor o interpretaciji Cankarjevih besedil je vodil Jernej Novak. Pogovarjal seje z režiserji in kritiki Miletom Korunom, Dušanom Jovanovičem, Vojkom Duletičem, Mirčem Krageljem, dr. Andrejem Inkretom in Vasjo Predanom. Letos smo pogovor nadaljevali. Pogovor o Cankarjevih besedilih na radiu je vodil Aleš Jan, glavni urednik igranega programa Radia Slovenija. Pogovarjal se je z režiserjem Mirčem Krageljem, režiserko Rosando Sajko in s tonsko mojstrico Metko Roje. Gostje so se strinjali, daje " radio zvočno gledališče in zelo intimen medij, ki posreduje poslušalcem čarobne zvoke poetične Cankarjeve proze". Radio Slovenija ima v svojem arhivu več kot 4500 iger, med katerimi je najmanj deset Cankarjevih besedil ( Hlapci, Polikarp, Hlapec Jernej in njegova pravica, S poti, Kurent, Aleš iz Razora, Podobe iz sanj...) Pogovor so dopolnili odlomki radijskih iger in glasba v izvedbi Godalnega kvarteta Akvarel. V uvodnem delu smo slišali skladbo iz filma Na klancu Jožeta Privška, ki jo je za ta dogodek priredil dirigent Marko Fabiani, ob zaključku pa Zadnji stavek iz Serenade za godala Benjamina Ipavca. Od leve: Aleš Jan, Metka Roje, Rosanda Sajko in Mirč Kragelj na pogovoru o Cankarjevi dramatiki na Radiu Slovenija POVABILO V LJUBLJANO, V CANKARJEV DOM, V GALLUSOVO DVORANO_ Vabimo Vas k ogledu BALETA CULLBERG! Balet Cullberg, ki gaje leta 1967 pod okriljem švedskega gledališča Riksteater ustanovila Birgit Cullberg, zaradi inovativnosti, tehnične dovršenosti in silne osebne izpovednosti plesalcev že leta ostaja ena izmed vodilnih baletnih skupin v svetovnem merilu. Balet, pod umetniškim vodstvom Birgit Cullberg in njenega sina, koreografa Matsa Eka, je z navdušenjem sprejelo občinstvo več kot tridesetih držav na vseh petih celinah. ' V nedeljo, 13. junija, ob 20. uri TRNULJČICA Koreografija: Mats Ek Glasba: P.I. Čajkovski Scenografija: Peter Freiij V ponedeljek, 14. junija, ob 20. uri G1SELLE Koreografija: Mats Ek Glasba: A. Adam Scenografija in kostumografija: Marie-Louise Ekman Vstopnice: 3.000 SIT, 2.400 SIT, 1.600 SIT. Skupine imajo popust. Prijave za ogled zbiramo v Cankarjevem domu na Vrhniki, tel: 754 - 648. znanih svetovnih skladateljev ter ljudske pesmi.v drugem delu pa znane zimzelene melodije in pesmi znanih avtorjev slovenske zabavne scene. Zbor so spremljali Aleksander Muller na klavirju, Kvintet godal in Vesna Soban na kitari. Kot gostje pa so večer popestrili štirje pevci iz Velenja-JOYQUARTET - pod umetniškim vodjem Janija Šuligo-ja. Na koncu koncerta, ki so ga poslušalci nagradili z ogromnim aplavzom, so bila podeljena še Gallusova priznanja. Priznanja je podelila Marta Rijavec. Zlato Gallusovo priznanje je prejela zborovodkinja Mešanega pevskega zbora Darinka Fabiani, bronasta priznanja pa: Slavi Štirn, Vida Stržinar, Mojca Čretnik, Niko Fabiani, Bogdan Mulej, ' Marija Kramar, Anka Grom, Franja Rom, Tanja Trpin, Anka Petrovčič, Darja Keršmanc in Rasto Jakič. Predsednik Zveze kulturnih društev Vrhnika Janez Pečar pa je Mešanemu pevskemu zboru Mavrica podelil posebno priznanje in darilo ob uspešno prehojeni 5-letni glasbeni poti. Tako seje na slovesen način končal jubilejni koncert, ki so ga pripravili pevci in pevke zbora Mavrica. Tudi mi jim želimo še mnogo let glasbenega druženja, uspešno nadaljnjo glasbeno kariero ter da bi še naprej resnično gojili to glasbeno zvrst, ki poslušalce navdušuje. S.S. Mešani pevski zbor Mavrica sestavljujo: Sopruni: Darja Arh, Sanja Baretič, Urša Jakič, Karmen Keršmanc, Mojca Logar, Tanja Murkelc, Luuru Markelc, Anita Osredkar, Maruša Petrovčič, Vida Stržinar, Jana Štirn, Tanja Trpin, Olga Vonča, Damjana Zorko; Alti: Mojca Čretnik, Anka Grom, Joži Garin, Silvija Jakič, Darja Keršmanc, Marija Kramar, Metka Krašovec, Tatjana Mesec, Andreja Mulej, Anka Petrovčič, Franja Rom, FaniSnoj, Slavi Štirn, Dragica Turk, Vanja Zaje; Tenorji: Franjo Čretnik, Franci Gaheršček, Dušan Helbel, Janez Hren, Franc Lukan, Roman Ve-hur, Viktor Zudnik, Andrej Zakrajšek; Basi: Marko Bobnar, Matjaž Bobnar, Niko Fabiani, Rasto Jakič, Boris Logar, Peter Mesec, Bogdan Mulej. Polna dvorana Doma Karla Grabeljška je uživula v prelepih melodijah oh 5-letnici delovanja zbora. Zaključek 22. državnega tekmovanja za Cankarjevo priznanje SLOVESNA PODELITEV ZLATIH IN SREBRNIH CANKARJEVIH PRIZNANJ OSNOVNOŠOLCEM IN SREDNJEŠOLCEM Ljubljanske regije in zamejstva. V petek, 7. maja, so se v vrhniškem Cankarjevem domu zbrali učenci in srednješolci iz Ljubljanske regije in zamejstva, ki so na 22. tekmovanju v znanju materinščine osvojili zlata in srebrna Cankarjeva priznanja. Tema tekmovanja je bilo življenje in delo pesnikov Toneta Pavčka, Janeza Menarta, Kajetana Kovica in Cirila Zlobca. Šolskega tekmovanja v znanju materinščine seje na vseh štirih stopnjah udeležilo 7959 tekmovalcev. Skupaj so osvojili 4218 bronastih priznanj. Na vseslovenskem tekmovanju za Cankarjevo priznanje je tekmovalo 2033 tekmovalcev. Skupaj so na vseh štirih stopnjah osvojili 889 srebrnih in 181 zlatih priznanj. Tako je na Vrhniko prišlo 177 osnovnošolcev in 51 srednješolcev z mentorji in prijatelji. Napolnili so veliko dvorano Cankarjevega doma, kjer je potekala slovesna podelitev. V kulturnem programu so sodelovali: pesnika Tone Pavček in Janez Menart, ki sta se spominjala svojih prvih poljubov in povedala nekaj svojih pesmi, Adis Velič iz OŠ Preserje, Polona Maver iz Gimnazije Jožeta Plečnika in Matteo Dimai iz Znanstvenega liceja Franceta Prešerna, ki so prebrali svoje spise in Mali simfonični orkester Glasbene šole Vrhnika pod vodstvom dirigenta Marka Fabianija. Priznanja so podelili Vlado Pire, vodja tekmovanja za Cankarjevo priznanje, in predstavnik Zavoda RS za šolstvo, Mojca Mam, predsednica Slavističnega društva Ljubljana, in Zoltan Jan, predsednik Slavističnega društva Slovenije. Med dobitnicami priznanj so bile tudi učenke Osnovne šole Ivana Cankarja, in sicer: Nina Veršič, Ana Cepič in Ana Osredkar, ki so prejele srebrna priznanja. Iskrene čestitke! Zanimivo je bilo prisluhniti pesnikoma Tonetu Pavčku in Janezu Menartu, ki sta se spominjala dogodkov iz mladosti. SKLAD RS ZA KULTURNE LJUBITELJSKE DEJAVNOSTI OBMOČNA IZPOSTAVA VRHNIKA OBČINSKI PROGRAM Tržaška c. 25, Vrhnika Telefon: 753 - 648 in 754 - 648 PROGRAM PRIREDITEV V JUNIJU 1999 Petek, 4. 6. 1999, ob II. uri IGRAJMO SE, IGRAJMO SE, ZAPLEŠIMO! Srečanje otroških folklornih skupin Slovenije. SKLD Območna izpostava Vrhnika in SKLD Območna izpostava Ljubljana Okolica. Cankarjev dom na Vrhniki. Petek, 4.6., ob 20.30 CELOVEČERNI LETNI KONCERT Okteta Raskovec. Oktet Raskovec. Večnamenski prostor OŠ Ivana Cankarja. Ponedeljek, 21.6., ob 18. uri VI. TRADICIONALNO SREČANJE V CANKARJEVEM LAZU Cankarjeva knjižnica. Cankarjev laz na Trojici. Torek, 22.6., ob 17. uri REVIJA PEVSKIH ZBOROV ZVEZE DELOVNIH INVALIDOV SLOVENIJE. Zveza delovnih invalidov Slovenije. Cankarjev dom na Vrhniki. RAZSTAVE Od 25.5. do 30.8. FOTOGRAFSKA RAZSTAVA O BARJU. Društvo Barje in SLKD Območna izpostava Vrhnika. Avla Cankarjevega doma na Vrhniki. PROGRAM FILMSKIH PREDSTAV V CANKARJEVEM DOMU NA VRHNIKI ZA JUNIJ 1999: 5. 6., sobota, ob 19.00: PAST ZA STARŠE - ameriška komedija - 127' The PARENT TRAP Režija: Nancy MEYERS V gl. vi.: Lindsay LOHAN, Dennis QUAID,Natasha RICHARD-SON V poletnem taboru se srečata dvojčici ločenih staršev. Skleneta, da bosta spet združili starša, da bo družina spet to, kar mora biti... 6. 6., nedelja, ob 20.30: V LERU - slovenska črno-bela "trpka" komedija - 90' Režija: Janez BURGER Vgl. vi.: Jan CVITKOVIČ, Nataša BURGER, Janez RUS, Mojca FATUR, Polona LOVŠIN, Drago MILINOVIČ V študentskem naseljuje gneča in "stara bajta" sprejme v sobo bruca, ki se mu kmalu pridruži noseče dekle. Študent z dolgoletnimi izkušnjami ima tudi dekle, ki pa ga zapušča, saj z njim pač ni videti perspektivne prihodnosti... Izjemno življenjski, duhoviti dialogi dvigajo film nad povprečje, še več, gre za enega najpomembnejših slovenskih filmov zadnja leta. Film je posnet po vzoru čeških komedij iz konca šestdesetih let, sicer pa je režiser dokončal študij v Pragi. 13. 6., nedelja, ob 20.30: ZALJUBLJENI SHAKESPEARE - angleško-ameriški 125' SHAKESPEARE IN LOVE Režija John MADDEN V gl. vi.: Joseph FIENNES, Gwyneth PALTROVV, Geoffrey RUSH, Ben AFFLECK, Colin FIRTH, Judi DENCH "Zmagovalec" letošnjih OSCARJEV - kar sedem jih je dobil v glavnih kategorijah. Gre za romantično komedijo iz 1593. Leta, ko se obetajoči W.Shakespeare bori z ustvarjalno krizo. Navdih dobi pri lepi Violi, ki bi bila rada igralka, pa se bo po volji staršev morala poročiti z lordom Wessexom. Toda, puške ni treba vreči v koruzo... 20. 6., nedelja, ob 20.30 LJUBEZEN V STEKLENIČKI - ameriška melodrama 132' MESSAGE IN THE BOTTLE Režija: Luis MANDOKI V gl. vi.: Kevin COSTNER, Robiti WRIGHT PENN, Paul NEW-MAN, John SAVAGE, Robbie COLTRANE, Illeana DOUGLAS Tereza odkrije v najdeni steklenički sporočilo neznanega moškega...Romantična pripoved o izgubljeni in najdeni ljubezni... 27. 6., nedelja, ob 20.30 ŽIVLJENJE PO ŽIVLJENJU - ameriška melodrama-113' WHAT DREAMS MAY COME Režija: Wincent WARD V gl. vi.: Robin VVILLIAMS, Cuba GOODING Jr., Annabella SC1-ORRA, Max Von SYDOW Družinska sreča, ljubezen - vse lepo - toda prometna nesreča ugasne dve življenji otrok. Po nekaj letih umre tudi oče, obupana mati pa naredi samomor. Oče v nebesih pa hoče po vsej sili rešiti ženo iz pekla...OSCAR za najboljše efekte. 4. 7., nedelja, ob 20.30 MAMIN SINKO - ameriška komedija 89' The WATERBOY Režija: Frank CORACI V gl. VI.: Adam SANDLER, Kathy BATES, Henry VVINKLER, Fairuza BALK, Jerry REED Adam Sandler igra nekoliko "zaostalega" športnega "Forresta Gum-pa", ki hoče postati vrhunski igralec ameriškega nogometa. - In mu uspe in to je vse in dovolj za nezahtevno, značilno ameriško komedijo z veliko dobre glasbe in dinamike. GLASBENI ŽIV-ŽAV Območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov V četrtek, 22. aprila 1999, je bila v Osnovni šoli Ivana Cankarja na Vrhniki območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov iz osnovnih šol Borovnica, Log- Dragomer in Vrhnika. Organizatorja revije sta bila Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti - Območna izpostava Vrhnika in Osnovna šola Ivana Cankarja. Revijo je prišlo poslušat kar veliko ljudi, predvsem staršev otrok pevcev, ki so navdušeno pozdravili nastop vseh petih šolskih zborov. Vsak zbor se je poslušalcem tudi predstavil ter nato zapel tri pesmi. Tako se je zvrstilo vseh pet zborov, in sicer: otroški pevski zbor OŠ Ivana Cankarja - najmlajši (Vrhnika), otroški pevski zbor OŠ Ivana Cankarja (Vrhnika), otroški pevski zbor OŠ Log -Dragomer, otroški pevski zbor OŠ dr. Ivana Korošca (Borovnica) in mladinski pevski zbor OŠ Ivana Cankarja (Vrhnika). Slišali smo skoraj 180 mladih pevcev, ki že nakazujejo pravo ubranost zborovskega petja. S tem pa se nadaljuje pevska tradicija v občinah Borovnica in Vrhnika, saj njihovi starejši vzorniki v številnih pevskih zborih že potrebujejo nove, mlajše glasove. Prav ti pa lahko popestrijo in povečujejo kakovost številnih zborov na Vrhniki in v Borovnici. Zato se nam ni treba bati za obstoj vseh omenjenih zborov, saj na vrata že trkajo mladi pevci. S.S. Polna dvorana Osnovne šole Ivana Cankarja je zopet dokazala, da so priljubljeni tudi šolski zbori. Otroški pevski zbor OŠ Log - Dragomer, pevci in pevke iz vseh razredov, zbor vodi Dragica Klobučar. Otroški pevski zbor OŠ Ivana Cankarja - pevci in pevke iz 1. razredov, zbor Otroški pevski zbor OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica, zbor vodi Alenka vodi Ljubica Jelovšek. Petkovšek. 32. območna revija pevskih zborov V petek, 19. marca 1999, sem bil priča lepemu glasbenemu doživetju, ki so ga pripravili vokalni sestavi iz vrhniške in borovniške občine. Revijo sta skrbno pripravila ZKD Vrhnika in Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti. To je že 32. revija, kar potrjuje, da ima ljubiteljska kultura v tem delu Slovenije dolgo tradicijo. Številni poslušalci so napolnili večnamensko dvorano OŠ Ivana Cankarja. Pohvalno je, da ste revijo preselili iz Cankarjevega doma, kjer akustika ni naklonjena zborovskemu petju. Revijo sem spremljal že drugič in moram zapisati, daje napredek v kakovosti petja očiten. Nekaj sestavov je novih, kakšen pa je tudi manjkal. Tako smo slišali sedem mešanih, tri ženske zbore in en oktet. Kot prvi je zapel Invalidski pevski zbor, ki ga vodi Jože Jesenovec. Zbor seje predstavil z lepim in doživetim petjem, zvok zbora je dokaj ubran. Slišati je bilo, da ima pesem v njihovem življenju posebno mesto. Vse pohvale zborovodji. Ženski pevski zbor Ligojna vodi Majda Smrke. Pevke so se skušale v dveh ljudskih pesmih, ki sta naravnani na žensko dušo, čim bolj približati sporočilu, ki ga nosite v sebi. Z natančno intonacijo jim bo to uspelo. Mešani župnijski pevski zbor Svete Marjete iz Borovnice, zborovodja Tone Janežič, se je prvič pojavil na reviji in opravičil svoj nastop. Treba bo pomladiti zbor, da bo zvok zbora bolj svež. Zborovodja Roman Marolt vodi Mešani pevski zbor Drenov Grič. Novi zborovodja si prizadeva za prepričljivo in lepo petje, kar mu bo s trdim strokovnim delom uspelo. Zanimivo ljudsko petje so predstavile pevke Ženskega pevskega zbora iz Borovnice pod vodstvom Rudija Ccrka. Prepričljiv nastop, ubrano petje in smiselna interpretacija so odlike Okteta Raskovec in njihovega vodje Toneta Jurjevčiča. Mešani pevski zbor Mavrica, vodi ga Darinka Fabiani, je prijetno presenetil, saj je od minulega leta napredoval tako po zvočni kot po muzikalni in programski strani. Kakovostno je napredoval Mešani pevski zbor Svetega Pavla z Vrhnike, ki ga vodi s. Boža Čotar. Zbor je zapel zanimivi in tehtni skladbi (zlasti Missona Boga, ki zemlja ga časti). Zvok zbora je poln, dopadljiv, interpretaciji skladb sta bili zgledni. Pomladil seje Ženski pevski zbor Concinitc. Sproščeno in doživeto petje je imel trdno v rokah odlični zborovodja Jože Furst. Mladost in zagnanost pevk sta porok za nadaljnje delo. Mešani pevski zbor Ivana Cankarja vodi Lovro Grom. Z nastopom so pevci dokazali zavzeto delo, očiten je napredek pri oblikovanju zvoka in zanesljivi intonaciji. Zborovodja je pripravil zbor, ki bo lahko posegel po tehtnejših zborovskih skladbah. Prijeten nastop. Vsem zborovodjem in pevcem želim tudi v prihodnje veliko uspešnega in dobrega dela, obilo umetniških užitkov ob zborovski pesmi, ki bogati tako pevce kot poslušalce. Karel Lcskovec Otroški pevski zbor OS Ivana Cankarju -2., 3. in 4. ruzredov, zbor vodi Mludinski pevski zbor OS Ivana Cankarju, pevci in pevke višjih razredov Helena Grbee. (od 5. razredu nuprejj, zbor vodi Helenu Grhee. SLIKAR GEORGI BOŽINOV ZOPET NA VRHNIKI Odprta razstava v bistroju PAVZA Po umetniškem zatišju, ko seje slikar Georgi Božinov vrnil v rodno Makedonijo ter zopet nazaj na Vrhniko, seje Vrhničan zopet predstavil v polnem zamahu. V razstavnem prostoru bistroja Pavza v Domu Karla Grabeljška na Vrhniki je v četrtek, 20. maja, predstavil svoje najnovejše oljne slike iz ciklusa DIALOGI 1999. Razstavo je odprl župan Vrhnike Vinko Tomšič, tako da jo je sedaj moč videti v predverju Doma Karla Grabeljška. Slikar Georgi Božinov seje rodil leta 1947 v Strumici v Makedoniji. Je član slovenskih in makedonskih likovnih umetnikov, ker živi in dela tako na Vrhniki kot v Skopju. Udeležil seje številnih slikarskih kolonij širom bivše Jugoslavije, kjer je imel tudi samostojne in skupinske razstave. S to razstavo in seveda zanimivim novim oljnim ciklom pa se Vrhničanom predstavlja že devetič. O DIALOGIH 99 pa je Pavel Mrak napisal (citiramo): "Desetletje po nastopu Božinova z oljnimi slikami, na katerih je korenine pretvoril v nadrealno figuraliko, je nastal nov ciklus slik komornih formatov z odslikano večjo dvojnico ženske in moškega. Navidezno je to nadaljevanje njegovih figuralnih kompozicij, vendar sedaj v dramatičnem dialogu. Dramatičnost stopnjuje z intenzivnejšo barvno skalo ter telesnih ovojev, erotično prepletenih v dinamičnem krogu večne nerojenosti EROSA in TANATOSA. Ozadje je še vedno hladna modrina neba ali globine vodnih zrcal utopljenih sanj. Izbrani mali formati zmanjšujejo kar grozljivo napetost tragičnih življenjskih prepletov. Iz zemlje izločeni kadavri korenin nemih dreves, prepleteni s kapilarami življenjskih sokov v celoten spekter sobivanja od erotskega dvorjenja do osamljenosti nerazumevanja in končnega nehanja, z neko čudno popkovino speti v čas oziroma prostor sledi, se pravi slike. Morda iz nekih novih življenjskih izkušenj pred nas postavlja sporočila na ogled manj agresivni avtor. To niso skrivnostni demoni gozda, so pa prademoni ženskega in moškega principa življenja in njegove krhke minljivosti. Za avtorja je ustvarjalnost tisti končni eros življenja in odslikane sledi, njegovo samopotrjevanje narojenosti v slikarstvo". 5. srečanje godb LOGATEC 99 V dneh od sobote, 19. junija 1999, do nedelje, 20. junija 1999, Kulturno društvo Pihalni orkester Logatec prireja tradicionalno, 5. srečanje godb LOGATEC 99. Srečanje bo na prireditvenem prostoru, na igrišču pred Narodnim domom v centru LOGATCA, kjer bo postavljen velik šotor. Tako da bodo vse prireditve potekale v njem, kar pomeni, da bo prireditev v vsakem vremenu. Poleg domače. Logaške godbe bodo nastopali še Mengeška godba, godba iz Kamnika, Pihalni orkester Postojna in godba iz Cerknice. Kot gosti pa bodo nastopili godbeniki iz Švice (Feldmusik VVilleam - Land). Program 5. srečanja za oba dneva pa je nasssslednji: Sobota, 19. junij 1999: - ob 19.30 - Koncert gostujočega pihalnega orkestra iz Švice - ob 21.00 - zabava s skupino KINGSTON Nedelja, 20. junij 1999: - ob 14.00 - igranje sodelujočih godb na različnih mestih v Logatcu - ob 15.00 - povorka vseh orkestrov in mažoretk na prireditveni prostor - ob 15.30 - predstavitev vseh godb - ob 17. uri - veselica z bogatim srečelovom. Vsa zbrana sredstva bodo namenjena nabavi novih instrumentov ter udeležbi Pihalnega orkestra Logatec na tekmovanju v Ostravi na Češkem letos novembra. S.S. Ena od oljnih slik DIALOGI med žensko in moškim stojne razstave na Vrhniki GOSTOVANJE GLASBENE ŠOLE VRHNIKA V LICHTENSTEINU Glasba, Lichtenstein in prava kneginja NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI - maj 99 STROKOVNA LITERATURA Bick, J.: Vse, kar ste želeli vedeti o poslih, bi se lahko naučili pri Mikrosoftu Bizjak, M.: Šport od mladosti k zrelosti Bohinc, R.: Direktor gospodarske družbe Brennan, H.: Kako premagamo pozabljivost Caesar, G.J.: Galska vojna Copleston, F.: Akvinski Easwaran, E.: Meditacija in še 7 stvari, ki vam lahko spremenijo življenje Filipčič, A.: Tenis: učenje Freemantle, B.: Hobotnica Godet, J.: Evropske rastline Haraway, D.J.: Opice, kiborgi in ženske Harris, N.: Velika knjiga znanja Joannes Paulus II.: Vera in upanje Ivanko, Š.: Upravni praktikum 1 Kendel, H.: Otroške bolezni: veliki priročnik Klopčič, M.: Stvari, ki jih imam rad Kuper, A.: Antropologija in antropologi: moderna britanska šola Kuhar, A.: Kuharjeva knjiga Likar, M.: Vodnik po onesnaževalcih okolja Manning, M.: Pozdravljeni, otročički! Manning, M.: Moje telo, tvoje telo Miščevič, N.: Fizično in psihično: uvod v filozofijo psihologije Muhleib, F.: Vitamini: za zdravje in dobor počutje Pediček - Terseglav, D.: Kašče na vrhniškem Planica: 1934-1999 Plesničar- Gec, L.: Zgodnjekrščanski center v Emoni Pravni terminološki slovar Predpisi o DDV in trošarinah Prelec - Lainščak, J.: Prehrana pri boleznih prebavil Prelovšek, D.: Plečnikova sakralna umetnost Podgorntk - Reš, R.: Enoletne in dvoletne cvetnice Podgornik - Reš, R.: Okenske in balkonske rastline Rathbone, A.: Windows 98 za telebane Rozman, F.: Pred velikim pokom ali Kaj je starejše od materije? Schwartz, D.: Magija velikopoteznega mišljenja Search, G.: Vrtnarjenje brez vrta: nasveti za polepšanje prostorov s posodovkami Slovenci skozi čas Svilar, B.: Zakon o davku na dodano vrednost Švajncer, M.: Spoznavanje in modrovanje Tarman, D.M.: Mladiči na potepu Ternpleton, J.M.: Modrost življenja: 200 večnih duhovnih načel Thomas Aquinas, s.: Izbrani Filozofski spisi Van Praagh, J.:: Pogovori z nebesi: sporočila medija o življenju po smrti Vlada Republike Slovenije 1998 LEPOSLOVJE ZA ODRASLE Čučnik, P: Dve zimi Debeljak, A.: Atlantski most Hibbert, E.B.: Hčere Anglije Highsmith, R: Nadarjeni gospod Rjpley Kohlmeir, M.: Kohlmeirjeve antične pripovedke Kolmanič, K.: Razcvet sončnice Kurja juhica za dušo ljubitelja malih živali Le Carre, J.: Krojač iz Paname Morgan, M.: Sporočilo iz večnosti Polajnar, G.: Ne ubijaj, rad te imam: roman Salinger, J.D.: Franny in Zooly Snoj, T.: Jama Sparks, N.: Ljubezen v steklenici Strojan, M.: Parniki v dežju Tabucchi, A.: Navaja Pereira Vuga, S.: Na rožnatem hrbtu faronike LEPOSLOVJE ZA MLADINO Bieniek, Ch.: poljubi me! Bloom, B.: Tiho, tukaj beremo! Brezina, T.: Za prepovedanimi vrati Cole, B.: Grešna kozla Frischmuth, B.: Afrika Garland, S.: Okostnjak brez prsta Hanel, W.: Ana Nas se maščuje Jorg, S.: Mina in medo Kovač, P.: Kaja in njena družina Moost, M.: Zmedo ali to se lahko zgodi vsakomur Novak, B.A.: Čarovnije sveta Pausewang, G.: Dam ti še zadnjo priložnost, Bog Praprotnik - Zupančič, L.: Resnične pravljice in pripovedke Schubert, U.: Blaž in Špela Tellegen, T.: Zabava na luni Vidmar, J.: Peklenske počitnice Septembra 1998 je vrhniška glasbena šola gostila lichensteinski godalni orkester. Imeli smo skupen koncert in si obljubili, da se še kdaj srečamo. Po intenzivnih razgovorih ravnatelja Glasbene šole Viktorja Zadnika in direktorja Glasbene šole iz Lichtensteina gospoda Jo-sefa Frommelta se nam je priložnost za gostovanje ponudila med letošnjimi prvomajskimi prazniki. Naš mladinski simfonični orkester z dirigentom Markom Fabiani-jem in v spremstvu učiteljev ter ravnatelja glasbene šole je krenil na pot v Lichtenstein v petek, 30.4.1999, zjutraj. Vozili smo se ves dan z manjšimi postanki. Vreme je bilo aprilsko razpoloženo: malo sonca, malo vetra, malo dežja. Med potjo,, ki je hitro minila, smo se različno zabavali. Opazovali smo pokrajino, ki se je glede na nadmorsko višino spreminjala od čisto zimskega videza do pomladnega vzdušja. Ponujale so se rosno mlade svetlo zelene trave, krošnje dreves pa so bile ozaljšane s prelepimi belimi cvetovi in prosojno zelenimi listi. Opazovanje narave, pokrajine pa seveda ni bila edina zabava. Kot je sedaj moderno, smo poslušali glasbo in gledali na TV monitorju domislice Mister Beana. Ob devetnajsti uri smo že bili na cilju - v glavnem mestu Lichtensteina -Vaduzu. Gostitelji so nas pričakali v svoji glasbeni šoli, nas razdelili po skupinah in odpeljali na svoje domove. Drugo jutro, v soboto, smo se odpeljali na izlet v Triesenbergtn Malbun. Lichtenstein je gorata dežela. Kamor koli smo šli, so nas obdajale čudovite gore Centralnih Alp. Tako seje tudi naša vožnja vila čez hrib in dol. Triesenberg je kraj z maloštevilnimi planinsko urejenimi hišami. V tem kraju smo si ogledali tudi muzej, v katerem smo videli predmete, ki so jih visoko- Eden od učencev pri izdelavi svoje ure. gorski kmetje uporabljali pri svojih kmečkih opravilih; prostor, kije bil opremljen podobno, kot so bile naše kmečke hiše z majhnimi okni, mizo, stoli, kot Petkovškova slika Doma. Celo otroške posteljice, ki smo jih videli - zibelke, so podobne slovenskim. V muzeju je tudi galerijski prostor, kjer so razstavljene skulpture, oblikovane iz slikovitih drevesnih korenin in vej, lepe in nenavadne umetnine. Malbun je smučarsko središče in v začetku maja še prav prijetno za smučanje. Smuči nismo imeli s seboj, ker bi s kakšno poškodovano roko bolj težko muzicirali. Namen obiska v Lichtensteinu pa je bilo muziciranje. In tako smo se po odličnem kosilu v Malbunu odpeljali, ne smučat, ampak igrat v lichtensteinsko gimnazijo. Koncert je bil prijeten, uspešen, poseb- no pa nas je navdušila naša mlada solistka violinistka, komaj osemletna Katja Šporar. Po koncertu smo se ustavili še v bližnjem gostišču, izmenjali glasbeniške izkušnje in pokramljali Z našimi gostitelji, če nam je pač znanje jezika to dopuščalo, in se v nedeljskem jutru že odpeljali v bližnjo Švico novim dogodivščinam naproti. Švica - dežela najmanjšega, mesta Buchs, slapov in soteske Rena. Ogledali smo si te švicarske znamenitosti: majhno cerkvico iz 12. stol. v kraju Zillis, znamenito po lesenih stropnih poslikavah, ki so tako lepo ohranjene, kot da so nove, čudovite slapove Rena in sotesko Via Mala. Vozili smo se po zelo ozki, vijugasti, a lepo urejeni cesti. Včasih pa ni bilo tako. Kar hude težave in nesreče so doživljali ob gradnji ceste. Besedo Via Mala Vponedeljek, 10. maja 1999, ob 18.uri je bila v Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki odprta razstava ur izdelkov učencev 6. razredov OŠ Ivana Cankarja na Vrhniki. Razstavljenih je več kot 60 unikatnih izdelkov, ki se jih ne bi sramovali tudi priznani oblikovalci. Učenci radi burijo svojo domišljijo, še raje pa svoje ideje naredijo uporabne. Pri pouku tehnične vzgoje učenci radi izdelujejo uporabne izdelke. Pri tem združijo bi po slovensko prevedli: Slaba pot. Tako je ime zaznamovalo neprijeten spomin na gradnjo ceste za vse večne čase. Dandanes si turisti z velikim zanimanjem ogledujejo omenjeni kraj. Pogled s ceste na prepadne stene in strugo Rena je fascinan-ten. Pot, ki vodi do rečne struge, je urejena s številnimi stopnicami, ki se strmo vijejo tudi skozi ozke skalne hodnike - predorčke, široke le za enega človeka. Višinska razlika med prvo in zadnjo stopnico pa je prav vrtoglava. Ogromni kamniti granitni skladi so ostro razbrazdani od vodne sile, ki hrumi, bobni in buči kot simfonija simfonij, harmonično ubranih, naravnih zvokov v skalni katedrali. Še tako dobra fotografija je le bled odsev mogočnega vtisa, ki ga doživiš, ko to v resnici vidiš in slišiš. Res nepozabno in enkratno! Naš izlet po Švici pa smo končali z ogledom najmanjšega mesta na svetu. Mesto Buchs - pravljica ali resničnost! Ne hiše, hišice so grajene iz lesa, stoje na lesenih tramovih. Fasade: nekatere pobeljene, nekatere skodlaste, nekatere ravnih sten. Stebre - skodlaste kot v naši Trenti in še kje na Gorenjskem. Mestece pa stoji pod okriljem gradu ob jezeru, po katerem brezskrbno in tiho drsijo labodi, plavajo mimo belih lokvanjev in dopolnjujejo podobo kraja, ki daje vtis brezčasnosti, neresničnosti, vtis iluzije sreče in popolnosti. Večer tistega dne smo preživeli na dobrodelnem koncertu lichten-steinskega simfoničnega orkestra, se tam srečali in celo fotografirali z lichtensteinsko kneginjo Mario von Lichtenstein in se naslednje jutro, polni vtisov odpeljali v našo lepo domovino Slovenijo, ki niti ni tako majhna in revna, kot smo dotlej mislili. Zapisala: Vesna Soban, Viktor Zadnik svojo domišljijo, ročne spretnosti in naredijo tehnično in estetsko zanimiv izdelek. Učenci so ure izdelovali in ustvarjali iz različnih materialov ter v različnih tehnikah. Le-te so domiselno kombinirali in ustvarili izdelke, ki so vredni ogleda. Ure so naredili iz lesa, plute, mediapana, das mase, stekla in keramike. V vsako so vložili ogromno truda in dela. Začeli so ž izbiro materiala, nato so načrtovali obliko ure in skicirali njeno končno podobo. Izbirali so tehnike, s katerimi so prišli do želenih rezultatov. Pri izdelavi so morali upoštevati tudi tehnične danosti. Na svoje izdelke so učenci zelo ponosni in prav je tako. Zato smo sklenili, da njihovo delo predstavimo. Izdelali smo vabila in jih izročili učencem. Za odprtje smo pripravili kratek kulturni program. Dve skladbi nam je na harmoniko zaigral Blaž Kovač. Nato je sledil odlomek iz Cankarjeve črtice Moje življenje, ki gaje interpretirala Vesna Jugovec. Program sta z dvema skladbama sklenila sakso-fonistka Damjana Vrenjak ob spremljavi klavirja, na katerega je igral Aco Muller. Upam, da vam je bila razstava izdelkov vrhniških otrok všeč in da si jih boste ogledali tudi v prihodnje. Mentor: Primož Trček V marcu je minilo 100 let, odkar je izšla Cankarjeva pesniška zbirka Erotika. Ob tej obletnici je vrhniški recitator Janez Smrtnik pripravil izbor pesmi, ki jih je predstavil v nedeljo, 16. maja, na Klancu, ob Cankarjevi spominski hiši. Izbral je pesmi Helena, Iz lepih časov. Dunajski večeri in odlomek iz črtice Mater je zatajil. Recital pesmi je dopolnila glasba časa, v katerem je ustvarjal naš veliki rojak Ivan Cankar. Pod vodstvom mentorice Vesne Soban je skladbe Francisca Tarrege predstavila kitaristka Maruša Ogrin. Ob zaključku prireditve so si obiskovalci ogledali notranjost spominske hiše, v katero jih je povabila Katja Oblak. " VSI CVETOVI PRIHODNOSTI SO V SEMENU SEDANJOSTI Unikatne ure šestošolcev CANKARJEVA KNJIŽNICA NA VRHNIKI vabi svoje člane, prijatelje in vse ljubitelje Cankarjeve umetniške besede na 6. TRADICIONALNO SREČANJE V CANKARJEVEM LAZU. Prireditev bo v ponedeljek, 21. junija ob 18. uri. Če bo deževalo, se dobimo v knjižnici. RODOSLOVNA SEKCIJA VRHNIKA Predstavili nove sadovnike Rodoslovna sekcija Vrhnika je točno po enem letu, ko jc bila uradno ustanovljena, zopet pripravila in predstavila razstavo nekaterih novih Vrhniških rodovnikov. Razstava in predstavitev je bila 24. maja 1999 v dvorani PAVZE Doma Karla Grabeljška. Predvsem je bila zanimiva predstavitev nekaterih novih rodovniških verig vrhniških družin, ki so jih predstavili avtorji in obenem neutrudni iskalci rodbinskih vezi, tja nazaj v leto 1600 do današnjih dni. Tako so se predstavili rodovniki priimkov Ogrin (z okoli 500 imeni). Žitko (z 365 imeni) in rodovnik Jelovšek celo iz začetka leta 1400 in okoli 700 imeni. V dvorani se je zbralo zelo veliko ljudi, predvsem tudi tistih, ki so se našli v zgodnjih generacijah razstavljenih rodovniških verig. Prisotne je na začetku pozdravil predsednik rodovniškega društva Slovenije, ki je izrekel pohvalo na račun enoletnega dela. Razstavo pa je otvoril predsednik vrhniških rodovnikov Anton Kos, kije navzoče pozval naj se priključijo k delu razreševanja rodovnikov, saj je še precej neodkritih verig, katere je potrebno raziskati in jih združiti v celotne rodovnike. S.S. "Šla si mimo mojega življenja..." 10 LET ODDELKA VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA V PODLIPI Otroci so se predstavili s pesmijo, plesom in z gibanjem O izobraževanju in delovanju otrok z motnjami v Oddelku vzgoje in izobraževanja v Podlipi, ki deluje v okviru Osnovne šole Ivana Cankarja, smo že veliko zvedeli iz priloge SOVICA, ki je bila v prejšnji številki NAŠEGA ČASOPISA. Prav pravcato predstavitev svojega dela pa so otroci učenci in učiteljice s svojimi gosti pripravili v petek, 7. maja, v večnamenski dvorani Osnovne šole Ivana Cankarja na Vrhniki. Predstavitev je obenem sovpadala s praznovanjem 10. obletnice OVI Podlipa. V večnamenskem prostoru seje zbralo veliko ljudi, ki so prišli prisluhnit programu, ki so ga skupaj s svojimi učiteljicami in z vzgojiteljicami sami pripravili in tudi scenografija je bila njihovo delo. Kot se za obletnico spodobi, sta zbranim spregovorila župan Vrhnike Vinko Tomšič in ravnatelj Osnovne šole Ivana Cankarja Janez Sod-ja, ki je med drugim poudaril: "Potreba po usposabljanju otrok in mladostnikov z zmernimi in težjimi motnjami v razvoju seje na Vrhniki pojavila v drugi polovici osemdesetih let. Starši, ki so imeli take otroke, so bili prvi, ki so izrazili željo, da bi na tem področju nekaj naredili. Odločili smo se, da bomo prostore za usposabljanje takih otrok uredili v opuščeni podružnični šoli v Podlipi. Posebno rad se spominjam, kako je bilo, ko sem krajanom prvič povedal, kakšne namene imamo z njihovo šolo. Naletel sem na popolno razumevanje in podporo. Če sem prej imel še kakšen dvom v uspešnost naših prizadevanj, sem se iz Podlipe odpeljal poln vere v uspeh in prepričan, da je treba v uresničitev projekta vložiti vse sile. Poprijeli smo za delo, obnovili opuščeno šolsko stavbo in 7. marca 1989 odprli prvi oddelek Vzgoje in izobraževanja. Ta oddelek devetih otrok je prevzela socialna pedagoginja Anica Žilavec. Istega leta smo zaposlili še varuško, ker pa seje število otrok večalo, smo čez dve leti odprli še en oddelek, ki ga še vedno vodi Evgenija Pupis. V desetih letih se je v Podlipi usposabljalo 21 otrok. 10 otrok je že končalo usposabljanje in so se vključili v Varstveno- delovni center, ki smo ga odprli 1996. leta, 11 otrok pa se v dveh oddelkih usposablja za življenje. Glavno delo pri postavljanju osnovnega koncepta dela so opravile učiteljice Šole s prilagojenim Anica Žilavec je kot učiteljica že vseh 10 let v Podlipi. programom in še posebno učiteljice, ki so in še vedno delajo v Podlipi. Materialno so veliko prispevali starši, razni sponzorji in donatorji. Nikakor pa ne smemo pozabiti na kolege iz Nizozemske in še posebno Eda Zupana, ki je ves čas pomagal s svojimi izkušnjami. Dovolite mi, da se vsem, ki so in še vedno tako ali drugače sodelujejo pri organizaciji in izvedbi vzgoj-no-izobraževalnega dela v teh oddelkih, še enkrat zahvalim, saj se zavedam, da bi brez njihovega en-tuziazma, navdušenja in poguma govorili o drugačnih Oddelkih Na koncu je učence razveselila še pevka Anika Horvat; z njo so skupuj zaplesali in zapeli. Ob 10. obletnici OVI Podlipe se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so pomagali pri izvedbi proslave: UNI-PACK d.o.o., Vrhnika AKVAd.o.o.,Verd GOSTILNA KRANJC, Vrhnika HALL d.o.o., Vrhnika BOJA d.o.o., Vrhnika GRADBENIŠTVO VILJEM PIHNER, Vrhnika FRIZERSKI SALON "JANA", Vrhnika TURMEX d.o.o., Brezovica TRGOVINA "KARA", Vrhnika MARMOR MARKO JEZERŠEK, Vrhnika BAR KRNICA,Verd SEČNIK d.o.o., Vrhnika Posebna zahvala: NOVI LJUBLJANSKI BANKI za nov pomivalni stroj ter njegovo vgraditev ter vsem občinam, ki so podprle izid biltena SOVICA. OVI PODLIPA Tudi Gena Pupis je zelo zaslužna za razvoj OVI Podlipa. vzgoje in izobraževanja in drugačnem Varstveno- delovnem centru v Podlipi. Menim, da smo dosegli osnovni cilj - drugačni otroci in odrasli v Podlipi so srečni in zadovoljni, vzgajamo in izobražujemo jih, zagotavljamo jim varnost, dajemo jim tisto, kar potrebujejo, vračajo nam tisto, kar zmorejo. Zadovoljen sem, ker vem, da z njimi delajo pravi ljudje, veseli me tudi spoznanje, da so jih sprejeli učenci osnovne šole in tudi širše okolje." Nato so otroci izvedli pravo predstavo o štirih letnih časih, ki jih preživijo v svoji Podlipi. S pesmijo, plesom in z gibanjem so predstavili delovni sedemurni dan, številne aktivnosti, od raznih športnih tekmovanj, zimske in poletne šole v naravi, poletne počitnice, pričetek šole, nabiranje gozdnih in domačih sadežev, pričakovanje in obdaritve sv. Miklavža, dedka Mraza in Božička, pustovanje in sploh vse, kar delajo, se učijo prek vsega leta, med vsemi štirimi letnimi časi. Otroci so se resnično potrudili in skoraj brez treme predstavo izpeljali do konca, ki je bila predstavljena na njihov značilen način, z nekoliko prisrčne nerodnosti, vendar pa z vso resnostjo in zagnanostjo. Polna dvorana je nastop nagradila resnično s spontanim aplavzom in marsikateremu se je utrnila solza v očeh. Vendar ne zaradi kakršnega koli pomilovanja, ampak zaradi spontane prisrčnosti, ki so jo otroci z zmernimi in s težjimi motnjami v duševnem razvoju bili pripravljeni prikazati zbranemu občinstvu. Prav ti otroci so s tem pokazali, da se radi gibljejo, ukvarjajo s plavanjem, atletiko, smučanjem, risanjem, da najraje tudi zapojejo. Ob njihovi 10. obletnici je zanimiv večer popestril še sekset saksofonov glasbene šole iz Logatca pod vodstvom profesorja Marjana Grdadolnika. Za presenečenje je poskrbela pevka Anika Horvat, ki je znala pritegniti učence, da so skupaj z njo zapeli in zaplesali. Celoten program je z ubrano besedo popestril radijski napovedovalec, Logatčan Marko Škrl. Izkazali pa so se tudi starši otrok iz OVI * Podlipa, ki so učiteljicam ob 10. obletnici poklonili darila v zahvalo za resnično poglobljeno delo z njihovimi otroki, ki so nekoliko drugačni, vendar del našega vsakdana. Prav na koncu sta na oder prišla Sonja Ogrin, vodja Ljubljanske banke na Vrhniki in direktor NLB podružnica Vič - Notranjska Pavel Martinuč ter šoli v Podlipi podarila pomivalni stroj, ki bo prav gotovo služil svojemu namenu - pomivanju številnih posod po obrokih učencev. Naj zapišemo, da so sedaj kar sami, kot dežurni pomivali svoje posode. Z omenjenim darilom pa jim tega ne bo več treba opravljati in bodo čas lahko uporabili za dodatne aktivnosti. Učenci in učiteljice so se obema darovalcema iskreno zahvalili s svojim izdelkom - z risbo. po končani prireditvi so vse prisotne povabili na ogled razstave o svojem delu, kjer so predstavili različne fotografije o aktivnostih, številne risbe in izdelke, ki so jih izdelovali pri svojem učenju v Podlipi. Ob tem je nastal živahen pogovor o delu v OVI Podlipa tako z učenci kot z vsemi učiteljicami, vzgojiteljicami, starši otrok in gosti, ki so se udeležili prireditve ob 10-letnici delovanja šole. S.S. VAJA GASILCEV IN ŠOLSKIH OTROK V BEVKAH "Šola poškodovana zaradi potresa" Prostovoljno gasilsko društvo Bevke in Občinski štab Civilne zaščite sta na podlagi programa rednih vaj v petek, 14. maja izvedla vajo reševanja šolskih otrok iz porušene šole v Bevkah. Vajo so poimenovali POTRES OŠ BEVKE. Učenci Osnovne šole Bevke so imeli redni pouk, koje potres z rušilno močjo porušil del šolskega poslopja. Del učencev se je skupaj z učiteljicami rešil skozi pomožni izhod, nekaj jih je ostalo poškodovanih in zasutih v notranjosti šole. Takoj je sledil klic za reševanje otrok iz porušene šole. Vodja intervencije (PGD Bevke) je takoj obvestil MIK-ROM, ki se je zelo hitro znašel na nesrečnem prostoru. Prek zvez je poklical še PGD Blatna Brezovica, PGD Stara Vrhnika in Zdravstveni dom Vrhnika. Po nekaj minutah so bili že vsi zbrani in takoj pričeli z intervencijo. Zasute otroke so rešili skozi kletna okna in okna iz prvega nadstropja. Tri poškodovane otroke so rešili izpod ruševin ter jih ž nosili prenesli v varno zavetje šolskega dvorišča. Tako se je vaja karhitro končala. Otroci in učiteljice so bili rešeni. Na koncu so bevški gasilci vsem pokazali še gašenje z ročnim gasilni-kom, ko seje vnelo bližnje olje oziroma motorno gorivo. Nato je sledila še analiza vaje, ki je pokazala, daje vaja uspela. Še posebno vso resnost in pozornost so naredili učenci Osnovne šole Bevke. Seveda je to bila sarrio vaja. Bolje se je učiti v normalnih razmerah, kot pa resnično doživeti kakšno naravno katastrofo. S.S. Pravi vtis k 10. obletnici OVI Podlipa in nastopu njihovih učencev je prav gotovo prispevala polna dvorana. Otroci so prikazali delo, aktivnosti in učenje v štirih letnih časih, kijih preživljajo v prelepi Podlipski dolini. Direktor NLB Podružnica Vič - Notranjsku in vodju vrhniške LB sta otrokom in učiteljicam podarila pomivalni stroj. 10 tortic srčkov za vsako leto v Podlipi DRAGI OTROCI! Društvo prijateljev mladine Vrhnika in Turistično društvo Blaga-jana, vas vabita na otroški ŽIV-ŽAV, ki bo v nedeljo, 20.6.1999 na trgu za sodiščem, v okviru Argonavtskih dni. Dobimo se ob 10. uri dopoldne, ko naš bodo s svojim nastopom pozdravile Logaške mažoretke, nato nas bo zabaval "Pojoči kuhar", ki ob petju in igranju kitare peče tudi palačinke. Obiskal nas bo tudi čarovnik Romano. Dopoldanski del ŽIV-ŽAV-a bomo končali ob 12.30 uri, popoldne pa se bomo spet dobili ob 15. uri. Zaplesali bodo z ansamblom Abrakadabra, predstavila se nam bo plesna skupina OŠ IC Vrhnika, pod vodstvom ga. Teje Šraj. Ko bomo že prijetno utrujeni bomo poslušali pravljico "Gusar Berto". V dopoldanskem in popoldanskem delu ŽIV-ŽAV-a boste lahko sodelovali v različnih delavnicah, kijih bodo vodile vzgojiteljice iz vrtca, učiteljice OŠ IC, knjižničarke Cankarjeve knjižnice in sodelavke SLKD-ja, obm. izpostava Vrhnika. Ne razmišljajte, ampak pridite v našo družbo, veselo in zabavno bo! Reševanje otrok je potekalo tudi skozi kletna okna. Trije ranjeni so bili rešeni in njihovi sošolci so se tega zelo veselili. Popravek in opravičilo V sestavku Vaja reševanja otrok pred požarom v prejšnji številki Našega časopisa smo pomotoma izpustili, daje pri vaji sodelovalo tudi Prostovoljno gasilsko društvo Vrhnika. Za pomoto se prostovoljnim gasilcem opravičujemo: NČ Tržaška 3, Vrhnika, tel.: 061/752-714 Polepšajte si dan s šopkom svežega rezanega cvetja Pričakujemo vas ft PIETA Pogrebna služba FRANCI TRŠAR; Gabrče 9 Vrhnika Telefon:754-109, 752 -894 0609 628 - 257 AKVA /1X1 r/1 AKVA d.o.o., Verd 31, Vrhnika kvalitetno in strokovno ČISTIMO in SEDEŽNE GARNITURE Preproge odpeljemo in pripeljemo. Naročila na telefon 754-656. smsmmsismov 1-005 Prodaja, montaža, servisiranje izpušnih sistemov za: - osebna vozila, - mala dostavna vozila - kombije. Uradne ure: pon.: 7 - 15 J tor. : 10-18 sre. : 12-18 rn.ii - is Možnosti tudi montaže: j[JL 8 -12' 8 - športnih loncev, - športnih okrasnih nastavkov. Sv« Ew»iršSreia'; ifmmVmm CASERMAN PAVEL s.p. VRTNARIJA 16 jpU 1360 VRHNIKA GU TEL: (061) 752-455 — FAX: (061) 756-188 AKVA 1 elan IBN z licenco Nepremičnine KUPIMO STANOVANJA IN HIŠE: Različnih velikosti in cenovnih razredov, lahko starejša za adaptacijo in kasneje vseljiva, kupimo. ZEMLJIŠČA: Vrhnika z okolico, Log, Dragomer, Borovnica, Horjul, Polhov Gradec, Logatec, stavbna zemljišča različnih velikosti, kupimo. HIŠE: VRHNIKA in okolica, kupimo hiše različnih velikosti in cenovnih razredov. PRODAMO: STANOVANJA: LOGATEC, štiri dvosobna stanovanja na Pavšičevi, ugodno, prodamo. LOGATEC, štirisobno, 120 m2, v bloku, polkletno, komplet prenovljeno, prodamo. HIŠE: VRHNIKA, bližina centra, nova samostojna nadstandardna hiša, 300 m2, klasično kakovostno grajena, moderna, razgibana, potrebna finalnih del, z urejeno okolico, na parceli 763 m2, prodamo. VRHNIKA, center, nova samostojna, brez talnih oblog in keramike, lahko dvodružinska, parcela 650 m2, nujno prodamo. DRENOV GRIČ, Lesno Brdo, samostojna, 20 let, 200 m2, dve etaži na parceli 1150 m2, z možnostjo dodatne gradnje, prodamo. POSLOVNI PROSTORI: VRHNIKA, v poslovno obrtni coni, 66 m2 + 70 m2, s parkirnim prostorom, prodamo ločeno ali skupaj. ZEMLJIŠČE: VRHNIKA, strogi center, zazidljivo zemljišče, 747 m2, lepo, ravno, sončno, ob vodi, prodamo. SINJA GORICA, prodamo zazidljivo parcelo, 1600 m2, v naselju, lepo, ravno, dostop po asfaltni cesti, prodamo. ZAPLANA, Strmica, zazidljivo parcelo 1045 m2, voda in elektrika na parceli, prodamo. ODDAMO: POSLOVNI PROSTORI: VRHNIKA, 110 m2, trgovina z živili, komplet opremljeno s hladilnico, v urejeni hiši, oddamo. VRHNIKA, 50 m2, poslovni prostor, višina stropa 3.70 m, uporabno dovoljenje za mirno obrt ali skladišče, pisarna s pripadajočimi prostori 20 m2, urejeno ogrevanje, parkirišče zagotovljeno, ob asfaltni cesti v urbanem naselju, sprotno plačilo, oddamo. VRHNIKA, poslovni prostor za kakršno koli mirno dejavnost, v lepo urejeni hiši, v bližini LOKA CENTRA, oddamo. NAJAMEMO: VRHNIKA in okolica, najamemo stanovanja različnih velikosti. VRHNIKA, Vrtnarija, nujno najamemo enosobno stanovanje. Varno posredovanje pri prodaji, nakupu, najemu In oddaji nepremičnine. Smo člani Informacijska borza nepremičnin z lleanco za opravljanja poslov nepremičninskega posrednika. irEDcJio uirhirtikoi tel: 061/757262, tel/fax: 061/757261 Janezova vas, Verd tel.:756-001 Krimskega odreda 11, Vrhnika Stara cesta 45, Vrhnika - tel.: 752-812 Trgovina Dojenček vas vabi v novo poslovalnico na Stari cesti 45. Nudimo vam otroško opremo, kozmetiko in konfekcijo od 0 - 8 let, znanih domačih proizvajalcev, kot je KATJA in ALEN ter drugih tujih blagovnih znamk. Delovni čas: od 8.30-12.00 in od 16.00 do 19.00 sobota od 8.00 do 12.00 Izdelava in montaža priključkov j za hidravlične cevi 1 MARJAN GRDADOLNIK s.p. I 1357 Notranje Gorice Cesta na log 85 Tel./faks: (061) 651-624 Tel. privat: (061) 651-621 GSM: 041/681-106 t' L E 3K Ing. Marko Popit, s.p. Cesta Dolomitskega odreda 4 1351 Log pri Brezovici telefon: 061/653 036, faks: 061/654 432 URL: http://www.popit-sp.si e-mail: marko@popit-sp.si Redno ali honorarno zaposlimo STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA Pisne ponudbe pošljite do 10. junija na gornji naslov, kjer dobite tudi dodatne informacije. ni uorgolont horjul VARGALANT, d.o.o., Horjul TAKOJ ZAPOSLIMO delavca s poklicno Izobrazbo kovinske stroke, starega do 30 let. Vloge pošljite na naslov: VARGALANT, d.o.o., Horjul 227, 1354 Horjul. Ostale informacije na razgovorih. 3HI " Telefon: 125-42-04 d.o.o. z dobrim imenom Tržaška 2 - Ljubljana Uradne ure vsak dan od 10. do 16. ure, ponedeljek in sreda od 10. do 17. ure IZKORISTITE NAŠO UGODNO PONUDBO! NUDIMO VAM MOŽNOST KREDITA NA 6 ALI 12 MESECEV IN PLAČILO NA 4 ČEKE ZA A, B IN F KAT. - tečaj CPP organiziramo 2x mesečno na Tržaški 2 -v juniju in juliju bodo tečaji CPP 07.06. ob 18. uri in 21.06. ob 17. uri, 05.07 ob 18. uri in 19.07. ob 17. uri - organiziramo tudi tečaj prve pomoči - nudimo izposojo literature - dijaki in študenjte imajo posebne ugodnosti NOVO - Vse informacije o naši avto šoli lahko dobite tudi preko interneta ali naših strani www.3-d.si, kjer se lahko prijavite tudi za tečaj CPP. V vašem kraju organiziramo tečaj iz varstva pri delu s kmetijskim traktorjem. IMS Servis popravila pralnih in pomivalnih strojev GORENJE CANDY Telefon 061/653-227 VW SERVIS IN VULKANIZERSTVO TURSIC VRHNIKA # JAGROVA 2 • TEL: 755-117 • Servisiranje in popravila vozil VW, AUDI in SEAT • Pri nakupu novih avtoplaščev nudimo 5% gotovinski popust DELOVNI ČAS: od 7. do 12. ure in od 13. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. CE' ■kftjLu JL