ROŽA LJUBEZNI
VINKO BITENC (japonska pravljica)
Izmed vseh cvetic, ki jih raztrosi maj po zcmlji, je najlepša tista, ki se ji pravi roža Ijubc2ni. Njcn cvet je škrlatnordeč, c živorumenimi pestici, stebelce pa je tako belo, kakor deviški cvetovi Češnje. In tako opojno diši cvet rože Ijubezni, kakor z narcisi posejana jasa v mladem pornladanskem jutru.
Toda roža ljubezni ne rastc povsod. V takih krajih zemlje raste, kamor ne zaide zlepa človcška noga. Pa tudi malokdo jc tako srečcn, da bi jo našel med travo, kajti roža Ijubezni ima prečudno moc, da lahko postanc ncvidna. Samo kdor je eistcga srca, jo more dobiti in se nagledati njenc lcpote, nasrkati se njcnega vonja.
Tisti kraj, kjer raste roža ljubczni, je otok Hai-ču v Rumenem morju.
Tam je živel deček Kong. Bil je sirota, ta deček Kong. Nikogar ni imel na svetu, sam sebi je bil pripuščen, kakor drevo v samoti. Pri dobrih Ijudch je dobil hrano in stanovanjf, da mu ni bilo trcba od hudcga umreti.
Ko sc jc prisracjal pomladni mescc maj v dcželo in so bile ceSnje, breskve, jasmin v polncm cvetju, se je Kong-odločil in je Šel na pot. Na tako pot je bil krenil, ki mu je bi!a Čisto neznana in še nikoii ni bil hodil po njej.
Ni bilo naselij ob tisti poti, ne templjev, še mlina na veter ni bilo nikjer opaziti. Sama planjava, vsa zeluna, polna cvetlic. cvetočih brcskev in marelic.
Kong si je mislil:
»Grcm, kar naprej grem, bom že prišel do nekcga cilja. Ce ne drugam, rae pripeljc pot k morski obali.«
Srečal je starca( svečenika Bude.
»Kam. deČko?«
»Srečo grem iskat.«
»Srečo?« se je zaČudil sveccnik. »Star scm že, pa je do zdaj §o nisem našel. No, ti si še mlad, mogoče 30 najdeš.«
Dečck Kong se je hotel odpra^iti dalje-
»Počakaj.a ga je zadržal stari svečcnik; »v teh cvctočih, sončnih krajib raste roža Ijubezni. Tudi te nisem mogcl najti. Roža Ijubczni jc namreč tista sreča, ki sem jo iskal. Kako bi, jaz, nadložen, z grehi obložen starec! Ti pa si nedolžen otrok. Ker si že na poti, poglcj za rožo ljubezni in jo poišči. Dosegel boš tako srečo na svctu. kakor je doslej še ni nobedcn.«
Dečck se je zahvalil za svet in je odšcl tiaprej.
SlednjiČ se je ^nočilo. Deček Kong je legel in zasnul.
V sanjah se mu je prikazal sam Buda, v podobi zalega mladeniča.
»Kong.« je izpregovoril mladenič, »ne dalcč od tu, kjer ležiš, raste najčudovitejša vseb rož — roža Ijubczni, Ko se zbudiš, pojdi od breskve deset sežnjev na levo, potem še deset na desno. V prostoru, ki ga boŠ začrtal s hojo, iščt in naŠel boš rožo ljubezni.«
Deček Kong sc je prebudil žc navsezgodaj. Sonce je lezlo izza daljnih obronkov, po drevesih so peli kolibriji. Urno je vstal, pojedcl dve pesti riža, ki si ga je bil prihranil od projŠnjcga dne, in je nato napravil vse tako, kakor mu je bil naročil Buda v sanjah. Šcl je od breskve deset sežnjev na Ievo, se vrnil in hodil spet deset sežnjev na dcsno. V vmcsnem prostom ie nato pričel iskati rožo Ijubezni. Dolgo jo je iskal, ves božji dan in jo je slednjič ugledal. Sklonil se je in jo utrgal. Bila je t*ko krasna, tako čudovita, da se je dečck Kong od presenečenja ni mogel nftgledati.
212
Pritisnil si jo je na ustnice in jo poljubil. Tedaj je začuti! v sebi tako nepopisno radost, kakor jc ni primerc na svetu.
X rožo ljubezni je odšel po poti nazaj, ukrcal se na jadrnico in se odpeljal naravnost na mikadov dvor.
Mikado (japonski ccsar) jJa je sprejel z najveejimi častmi.
Deček FCong je vzkliknil:
»Sin nebeški! Tebi podarim rožo ljubezni!. Jaz sem se že nasrkal njenega vonja. Prevzet sem od ljubezni do domovine. Tu me imaš, tebi in domovim hočem služiti do smrti.«
Mikado je imcnoval dečka za svojega prvega svetovalca. V srcci in zadovoljstvu je živel Kong na dvoru do konca svojih dni.
Kdo izmed vas, mladi prijatelji, bo kdaj nasel rožo ljubezni?