GLAS NARODA Ima 10.000 karočnikov Ost slovenskih delavcev v AmerikL 1 (0 The only Slovenian da-. In the United States 2- m m m (ji Issued every day except JjJ Sundays and Holidaysjjj rmUWON PHAJtNB: M87 CORTLAND T. Entered u Second-Cla« Matter, Beptember SI, 1903, al the Fort Ofllea at New York, H. Y, vi« tha Act of Congrats of Marek S, 187». TELEFON PISARNE: 4687 PORTLAND* NO. 215. — ŠTEV. 215. NEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER 13, 1915. — PONEDELJEK, 13. SEPTEMBRA, 1915. VOLUME XXTTI. M LETNIK »»"it VROČI BOJI OB REKI NJEMEN. NEMŠKI ZRAKOPLOVI V AKCIJI. NEMCI SO VJELI V ZADNJIH BOJIH PAR TISOČ RUSOV IN ZAPLENILI PRECEJ VOJNEGAMATERIJALA. — RUSKI KABINET NI RESIGNIRAL. — POLOŽAJ PRI RIGI JE MEIZPREME-NJEN. — BITKA PRI TARNOPOLU. — NEMŠKI PODMORSKI ČOLNI V BLIŽINI KRIMA. —RUSKA ZMAGA V KAVKAZU. TURKI SO SE MORALI UMAKNITI. — NEMŠKI CESAR JE StPODIL IZ SLUŽBE GENERALA KLUEGA. Z Ostri artilerijski boji severno od Arras. — Obstreljevanje Ostende iz zraka. Položaj na vzhodnem bojišču. Berlin, Nemčija, 12. septembra. Vrhovno vodstvo nemške armade je i/ilalo danes sledeče poročilo: Med Dvino in Njemnom se vrše silni) vroei spopadi. Armada generala Ilindenburga je vjela osem-najststo ruskih vojakov in zaplenila pet strojnih pušk. Pri Selvjanki smo prodrli na več mestih rusko bojno črto. liavarski princ Leopold je s svojimi četami na desnem krilu llin-denburgove armade. (Jeneralni feldmaršal Macken-st-n prodira proti Pinsku. — Nera-ei so odbili zadnje dni vse sovražniške napade. Avstrijsko poročilo. Dunaj, Avstrija, 12. septembra. Danes zvečer je bilo tukaj sledeče uradno razglašeno: Naši vojaki so prekoračili v soboto reko Ikvo in zavzeli več važni h sovražniških postojank. Pri Tarnopolu se je razvila vroča bitka, v kateri sino bili mi zma-govalei. Izgube sovražnika so zelo velike. Južno od Tarnopola smo odbili vse sovražniške napade. Ob litavski meji pri Kosovu so zavzeli Avstrijci močno utrjeno vas Szkuraty. Petrograjsko poročilo. Petrograd, Rusija, 12. sept. — Ruski generalni štab je izdal danes sb*leče poročilo: Ker tvori naša bojna črta pri Njemnu polkrog, se nam je zdelo potrebno pomakniti centrum nekoliko nazaj. Sovražnikova ofenzivo je le slabotna, in kakor kaže, bo v najkrajšem času končana. Ob dolenjem teku reke Selvjan-ke so Nemci parkrat navalili na naše postojanke, pa smo jih mi vedno pognali v beg. V" smeri proti Pinsku se ni ničesar posebnega pripetilo. Pri Tarnopolu se bitka za Ruse prav ugodno razvija. V soboto smo vjeli 21 častnikov in 4200 mož. Pri Rigi se vrše neprestano vroei artilerijski spopadi. Mi stojimo v ofenzivi in potiskamo sovražnika nazaj. Velik vojni plen. PetrogTad, Rusija, 12. sept. — Danes je bilo sledeče uradno razglašeno : Avstrijske in nemške čete izrabijo za napad vsako najmanjšo priliko. Mi na eeli črti dobro napredujemo. Množina orožja in vojnega materijala, ki smo zaplenili zadnje dni, je naravnost ogromna. Odpuščen general. London, Anglija, 12. septembra. Neka tukajšna brzojavna agentu-ra je dobila iz Amsterdama sledeče poročilo: Cesar Viljem je odpustil iz službe generala pl. Kluega, poveljnika osme divizije, ki je povzročil, da so se začeli Nemci pri reki Se-ret umikati. — General bo dobival precejšno pokojnino. Ruski zrakoplovci v akciji. Berlin, Nemčija, 12. septembra. Nad Vindavo se je pojavilo več s:iskih zrakoplovcev, ki so metali bombe na nemške križarke. Povzročena škoda ni velika. Petrograd, Rusija, 12. sept. — Iz glavnega stana poročajo: Nad nekim pristaniščem ob Baltiškem morju se je pojavil 10. septembra nemški zrakoplov Zeppelinovega sistem* in metal bombe na hiše. Škoda, ki jo je povzročil, ni posebno velika. V okolici Rige je položaj neiz-pn menjen. Med Svento in Vilno smo odbili vse sovražniške napade. Situacija na Galipolisu. Carigrad, Turčija, 12. sept. — Turški generalni štab poroča, da je uničila turška artilcrija na fronti pri Anaforti več angleških transportnih municijskih voz, in da je obstreljevala angleške pozicije pri Sed-il-Baliru. Mitilene, Grško, 12. septembra. Neka angleška bojna ladija je obstreljevala tabor turških prostovoljcev pri Aivali. Mrtvih je bilo samo deset vojakov. Pariško poročilo. Pariz, Francija, 12. septembra. O operacijah pri Dardanelah je bilo danes sledeče uradno razglašeno : Zadnjih pet dni se ni na Galipolisu ničesar posebnega pripetilo. V severnem delu so otvorili Turki velik ogenj na naše postojanke, toda iz svojih zakopov niso prišli. Na južnem delu polotoka je položaj neizpremenjen. Obstreljevanje Paraketa. Petrograd, Rusija, 12. sept. — Generalni štab ruske armade v Kavkazu naznanja: Ob obrežju se vrše vroei artilerijski spopadi. Turke, ki so obstreljevali naše postojanke na Gori Paraket, smo pognali proti reki Coruk. Ruski kabinet ni resigniral. Petrograd, Rusija, 12. sept. — Poročilo, da je resigniral Gorem-kinov kabinet, je neresnično. — Vlada je to poročilo odločno de-mentirala. Imenovanje mornariške komisije. Washington, D. C., 12. sept. — Mornariški tajnik Daniels je objavil danes imena 22 znanstveni kov in iznajditeljev, ki bodo tvorili pod predsedstvom Thomasa Edisona komisijo, koje namen je stati mornarici Združenih držav na strani v vseh tehničnih vprašanjih. Imenovane može je izvolilo 11 znanstvenih in tehničnih družb, kojih vsaka je imenovala po dva. Fdisona samega je pozval mornariški tajnik ter se o ceiem načrtu dogovoril z njim že preje. V sredo se bo komisija prvič sestala v mornariškem depart-mentu, kjer se bo razpravljalo o organizaciji in delavnem načrtu te komisije. Karneval na Coney Island. Danes se vrši na Coney Island v New Yorku 13. letni jesenski karneval. Pričakuje se vdeležbe pol milijona ljudi. Odklonjen dar. Predsednik zveze pismonošev, Ed. Cantwell iz Brooklyna, N. Y., je odklonil dar $2500, katerega mu je hotela izročiti zveza v priznanje za njegovo uspešno delovanje. Grki in Bolgari. Kavala, Grško, 11. septembra. --V bližini Fatorne, ki leži ob grško-bolgarski meji so se spopadle bolgarske prednje straže z grškimi. Po vročem boju so se morali Bolgari umakniti. To poročilo je u-radno potrjeno. Mesina, Sicilija, 12. septembra. Sanes je bilo tukaj zaznamovati potresni sunek, ki pa ni povzročil nobene panike ter tudi ni napravil nobene škode. Nemirna sta ognjenika Vezuv in Etna. Berlin, Nemčija, 12. septembra. V današnjem oficijelnem poročilu glede položaja na zapadnem bojišču se glasi, da se vrše skoro ob celi fronti ostri artilerijski boji. Uspešne minske operacije v Champagne in v Argonih so povzročile pri francoskih zakopih velike poškodbe. Sovražni letalci so vrgli bombe na Ostende, vendar pa niso napravili nobene škode. J Francosko poročilo. Pariz, Francija, 12. septembra. V popoldanskem oficijelnem poročilu se glasi, da se je nadaljevalo z obeh strani z artilerijskimi boji severno od Arras, v okolici Roye in severno od Aisne, med Passy in Craonneville. Odbilo se je ponovno nemške naskoke na francoske prednje straže pri Sa-pigneul. Nemški aeroplani so vrgli par bomb na Compiegne in francoski letalci so obstreljevali nemško zrakoplovno postajo v Brayelle. V večernem poročilu se istotako poroča o ostrih artilerijskih bojih na številnih točkah fronte, posebno severno od Aisne, kjer so Nemci s topovi vseh kalibrov obstreljevali pozicije med visoko ravnino pri Passy in Le Godst. V nadaljnem so se vršili artilerijski boji v Champagne, med rekama Maas in Mosel, v gozdu Montmartre ter pri Ban-de-Sapt. Izgube Angležev. London, Anglija, 12. sept. — Današnji seznam izgub vsebuje 3643 imen, med katerimi je 613 mitvih. Poslanik Bernstorff in tajnik Lansing. Nemški poslanik Bernstorff bo obiskal državnega tajnika Lansin-ga v zadevi nemške poslanice. NOVI SPORI. Zvezna vlada hoče namreč dokaza, da misli Nemčija pošteno s svojimi obljubami. Glasom italijanskih poročil je položaj malo izpremenjen. — Nove avstrijske utrdbe. Rim, Italija, 12. septembra. — V današnjem oficijelnem poročilu se poroča o naskokih Avstrijcev iztočno od Zlatenik-doline. Italijani so vse te naskoke odbili, potem ko je prišlo do spopadov z bajoneti. * 1 Ob dolenjem teku reke Soče so italijanski zrakoplovci ugotovili, da grade Avstrijci nove, zelo močne utrdbe in da neprestano prihaja na pozorišče bojev sveža avstrijska artilerija. Na tirolsko-trentinski fronti je artilerija nadalje aktivna kljub temu, da gosta megla ovira vsak razgled. Avstrijci so obstreljevali vasi za italijansko fronto. Po italijanskem naskoku dne 9. septembra proti griču Santa Maria so odšli večji oddelki Avstrijcev iz Jominski (?) doline proti Tolminu. ^ Švica izdeluje za Italijo municijo. Ženeva, Švica, 12. septembra. — Italijanska vlada je naročila pri neki švicarski firmi v La Chaux-de-Fonds za $7,000,000 municije. Nemci in Turki. Kavala, Grško, 11. septembra. Iz zanesljivega vira se je dognalo, da preskrbujejo Nemci turško armado z zrakoplovi. Zadnje dni se je vzdignilo v Oršavi na Ogrskem več nemških zrakoplovcev, ki so poleteli preko Srbije in Bolgarske v Drinopolje. Zahteva delavskega ministra. Bristol, Anglija, 12. septembra. Trade Union kongres je sprejel včeraj resolucijo, v kateri se zahteva imenovanje delavskega ministra, ki bi imel Čin člana kabineta. t Smrt veterana. Rockport, Mass., 12. septembra. Tukaj je umrl general George Forsyth, ki se je udeležil državljanske vojne. Washington, D. C., 12. sept. — S prav resnimi koraki se je za-počelo, da se spravi iz sveta še vedno obstajajoče diference med Nemčijo in Združenimi državami glede načina vojevanja s podmorskimi čolni. V ta namen se je za jutri zopet določilo konferenco med nemškim poslanikom Bernstorff om ter državnim tajnikom Lansingom. Poslanik je dospel danes zvečer v Washington, potem ko se je mudil deset dni v New Yorku. Lansinga bo obiskal najbrž predpoldne. Kakor se poroča nima sicer poslanik nikakih navodil od svoje vlade, vendar pa je dal izraza svojemu prepričanju, da je mogoče priti v tej zadevi do sporazuma in da nikakor ni treba izgubiti u-panja. On zastopa naziranje, da bo mogoče priti v posameznih slučajih do sporazuma, ker je Nemčija že v principu privolila v zahteve Združenih držav. Glasi se, da leže glavne težkoče v nejasnosti zadnje nemške poslanice glede parnika "Arabica", iz katere ne more vlada baje povzeti če misli Nemčija resno s svojim zagotovilom, da bo respekti-jala nevtralne potniške parnike. Vlada v Washingtonu pa hoče za vselej spraviti iz sveta te nejasnosti. Nemškemu poslaniku se bo namignilo, da se ne bo moglo uspešno nadaljevati s pogajanji toliko časa, dokler ne bo nad vsak dvom ugotovljeno, da postopa Nemčija v dobri veri. Nikakega dvoma ni o tem, da napenja poslanik Bernstorff vse sile, da spravi diference iz sveta. Nejasnost vlada le glede tega. v koliko ga podpira v tem njegova vlada. Izjavilo se je, da bi veliko pomenilo, če bi mogel poslanik dokazati, da soglašajo gospodje v Berlinu z njegovim naziranjem. Rešitev problema glede podmorskih čolnov bi bila potem skoro gotova stvar. Izseljevanje. Zastopniki raznih prekatlantskih parobrodnih družb so mnenja, da se bo takoj po sklenitvi miru izselilo silno veliko ljudi v Evropo. Ze v prvih šestih mesecih po sklepu miru jih bo šlo baje nad 500,000 v stari kraj. Na stotisoče Nemcev, Čehov, Poljakov in Italijanov se bo podalo v domovino, pogledat, kakšen u-pliv je imela vojna na njihovo deželo. Če jim bo doma boljše kazalo kakor v Ameriki, se ne bodo več vrnili. Številka 500,000 ni previsoka, če se pomisli, da se je izselilo leta 1908 vsled krize skoraj 700 tisoč oseb. Če bo postala Poljska svobodna, se bo vrnilo ogromno število Poljakov domov. Evropske države najbrže ne bodo nikomur dovolile izseliti se. Posebno one države, ki se vojskujejo, bodo potrebovale dobre delavske moči. Razburjeni črnci. Havana, Cuba, 12. septembra.— Majhen upor se je dogodil v Santiago de Cuba, kjer so imeli črnci ognjevite govore, v katerih se napadali belce, posebno pa ženske Eden govornikov je izjavljal, da se bliža nova plemenska vojna, hujša od .prve, na katero pa so Črnci sedaj pripravljeni. V splošnem prevladuje tukaj naziranje, da je opaziti upliv revolte na Haiti. Trije dečki utonili Philadelphia, Pa., 12. sept. — Trije dečki iz Philadelphije so da nes utonili in dva sta komaj ušla smrti, ko se je preobrnil neki čoln pri Grenloeh, N. J. Vojaški atašej Papen mora iti. Baje se je storilo že vse potrebne korake za odpotovanje nemškega vojaškega atašeja. NEZAŽELJEN. Zaveznike se bo naprosilo, da mu dovolijo prosto pot. — Imenovanje na drugo mesto. Washington, D. C., 12. sept. — Odpotovanje vojaškega atašeja, kapitana pl. Papena, se bo določilo že v prihodnjih dneh. Tozadevno izjavo se je podalo danes. Situacija, v katero je bil Papen istotako zapleten kot Dura-ba, je zelo težavna in vlada išče pot. po kateri bi se najlažje dalo doseči odstranjenje nemškega vojaškega atašeja. Dejstvo, da je izročil ameriškemu državljanu dip-lomatična poročila na nemško vlado, zadostuje, da je njegovo bivanje v Združenih državah kot priznani zastopnik nezaželjivo. Zvezna vlada pa se hoče izogniti vsem težkočam1 in to je mogoče le tem potom, da se odkaže Papenu drug delokrog. Zagotavlja se, da bo nemško poslaništvo rado ugodilo tej želji. Širi se prepričanje, da je v interesu obeh dežel, da se odstrani Papena z njegovega mesta. Vprašanje je le. Če bosta dala Anglija in Francija Papenu prosto pot, ker je on vojak'. — Danes se je ugotovilo, da je Papen že na 44dopustu" in da potuje nekje po deželi. Bernstorff ni bil involviran. Glasi se, da je situacija glede nemškega poslanika Bernstorffa manj ostra, ker se je izkazalo, da je Papen edini član nemškega poslaništva, ki je bil zapleten v Archibald afero. Iz Londona se poroča, da se bo v kratkem objavilo listine, katere se je odvzelo Archibaldu in vse pričakuje z napetostjo objave teh dokumentov. V krogih vladnih uradnikov se je zaznalo iz Londona, da bo dunajska vlada ugodila zahtevam zvezne vlade ter odpoklicala dr. Dumbo. Vsled tega se domneva, da je slučaj praktično končan. — Vladni uradniki so tudi prepričani, da ne bo dunajska vlada odgovorila s tem, da bo poslala domov ameriškega poslanika. Dumba v svoji poletni rezidenci Lenox, Mass., 12. septembra. — Dr. Dumba je preživel današnji dan v svoji tukajšni poletni rezidenci. Atašej poslaništva, princ Hohenlohe, se je danes zjutraj posvetoval s poslanikom. Zadnji razvoj zadeve je pomnožil delo v poslaništvu in danes je bilo zaposlenih veliko tajnikov, ki so odgovarjali na korespondenco. Danes zvečer došla poročila se glase v smislu, da bo avstrijska vlada odpoklicala dr. Dumbo, a tozadevnih vesti se ni potrdilo v poslaništvu. PoslaniŠki svetnik baron Zwiedinsk in drugi tajnik Hedri sta rekla danes, da se bo v par dnevih objavilo izjavo poslanika. Pričakovano odpoklicanje poslanika bi se ne dotikalo stališča ostalih uradnikov poslaništva, ker ni nikdo izmed njih zapleten v zadevo Archibalda. Nov napad Zeppelinov na iztočno obal Anglije. Nemški Zeppelini so se zopet pojavili nad iztočno obaljo Anglije ter širili grozo. STRAH PRED NAPADI. Domneva se, da je angleški cenzor prikril resnico glede zadnjega napada na London. Amsterdam, Holand., 12. sept. V Berlinu se je objavilo danes sledeče poročilo glede novega pohoda Zeppelinov: — Tekom noči se je uspešno obstreljevalo londonske pomole in okolico. — Nemški listi izjavljajo, da je zadnji napad na London, ki se je završil preteklo sredo, osebno vodil grof Zeppelin. London, Anglija, 12. sept. — V danes objavljeni ofieijelni izjavi se glasi, da so vprizorili Zeppelini nov napad na iztočno obal Anglije, da pa ni imel ta napad nobenih nadaljnih posledic. V poročilu se glasi, da so se pojavili v pretekli noči nemški zrakoplovi nad obaljo ter metali bombe, ki pa niso imele za posledico nobenega smrtnega slučaja. Tudi ni zaznamovati nobene materijalne škode. Cenzor še vedno zabranjuje objavo glede tega. kateri del Londona je trpel ob priliki napada Zeppelinov v noči pretekle srede. Zagotavlja se. da je padel primeroma majhen del bomb na poslopja ter da so padle skoro vse bombe na ceste in v vrtove. Neka bomba je padla le par korakov od zavoda, v katerem se nahaja 600 otrok. Izbruhnilo je večje število požarov, katere pa je požarna bramba kmalu pogasila. Bojazni Angležev. V newyorskih angleških krogih so vzbudila veliko bojazen skrita poročila, katera je najti v kabelskih poročilih in ki so ušla pozornosti cenzorja. Iz teh namiga-vanj se lahko posname, da je veljal napad osrčju mesta ter da se je povzročilo velikansko škodo. V angleški koloniji so prepričani, da je cenzor prikril' resnico in da predstavlja zadnji napad Zeppelinov na London strašno tragedijo. Angleži, ki so se bali za svojce, so se obrnili na angles ko~poslaništvo v "Washingtonu. a tudi tam niso mogli ničesar izvedeti. — Skoro ugotovljeno .ie. da se je završil napad v srcu Londona, v bližini Trafalgar Square. V tej okolici se nahajajo najvažnejša poslopja Londona. General Carranza. Člani panameriške konference se bodo sestali v nekem obmejnem mestu. — Splošen napad. Washington, D. C., 12. sept. — Predsednik "Wilson se bo najbrže jutri posvetoval z državnim tajnikom glede situacije v Mehiki. V svojem odgovoru je rekel genera) Venustiano Carranza, da bi bilo najboljše, če bi se vršila paname-riška konferenca v kakem obmejnem mestu, tako, da bi se je mogli udeležiti tudi zastopniki Mehike. Iz tega je razvidno, da je postal Carranza precej popustljiv in da v prihodnje ne bo tako nasprotoval Združenim državam, kakor jim je dosedaj. Združene države hočejo na vsak način napraviti red v Mehiki in ne bodo prej odnehale, dokler ne bodo zavladale v tej nesrečni deželi normalne razmere. V severnem delu Mehike se bo vršila v najkrajšem času velika bitka med Carranzovimi in Villo-viini četami. Viliova armada je koncentrirana pri Torreonu. Tukajšnja Viliova agentura zatrjuje, da se je Villi posrečilo dobiti dovolj denarja in da je sedaj z vsem potrebnim dobro preskrbljen. V glavnem mestu Mehike je položaj neizpremenjen. Revno prebivalstvo je iz dna srca hvaležno ameriški družbi Rdečega križa, ker pomaga, kolikor je v njeni moči. Razburjenje v Nuevo Laredo. Laredo, Tex., 12. septembra. — V Nuevo Laredo je nastalo danes zjutraj silno razburjenje. Po vseh cerkvah so zvonili zvonovi, na trgih so se zbirali vojaki, prebivalstvo jo pa prestrašeno begalo semtertja. Med Ijtromi se je namreč pojavila govorica, da je polkovnik Davila pustil Carranzo na cedilu if da prodira proti mestu. Toda bilo ni nikogar. Šele pozneje se je dcgn:ilo, da je bilo poro--čilo izmišljeno in da je ostal Davila zvest Carranzi. Ameriški državljan umorjen. Brownsville, Tex., 12. sept. — V tukajšnji bližini so našli umorjenega nekega ameriškega državljana. ki je bil po rodu Mehikanec. V giavi u>u ie tičalo osem krogel. Najbrže so ga umorili mehiški band iti. Sara Bernhardt. Pariz, Francija, 12. septembra. Sara Bernhardt bo šele po preteku nekaj mesecev prišla v Združene države. Nekemu časnikarskemu poročevalcu je rekla: — Bodite prepričani, da se nisem premislila. Ker sem se namenila v Združene države, bom tudi došla. V teku dveh mesecev bom zbrala nekaj novih igralcev, ker služijo skoraj vsi o-ni, ki so dosedaj igrali z menoj, v francoski armadi. Nekaj jih je celo padlo za domovino. Kakor znano, so slavni igralki odrezali lansko leto levo nogo pod kolenom. Pisatelji so igre, ki jih je ponavadi igrala, tako predru-gačili, da lahko igra, sedeča v naslonjaču. Nemški podmorski čolni v Črnem morju. Petrograd, Rusija, 12. sept. V bližini polotoka Krima se je pojavilo nekaj nemških podmorskih čolnov: Tozadevno poročilo se glasi: — V bližini Krima so videli prebivalci več podmorskih čolnov. —■ Strokovnjaki so dognali, da so to nemški podmorski čolni, ki so pri-deljeni turški mornarici. Črnec umoril štiri osebe. Carlisle, Ark., 12. septembra. Pat Bowers, neki črnec, je ustrelil danes tukaj svojo ženo ter nato dr. Crawforda ter nekega John sona, dva belca, ki sta dobila od konstablerja Burnetta naročilo, naj aretirata tega črnca. Isti črnec je pozneje smrtnonevarno ranil Chester Crawforda, brala zdravnika ter si pognal nato kroglo v glavo, da se izogne linčanju. Delo nemškega špijona Parnik "St. Louis" American črte jedospel včeraj v New York po zamudi enega tedna. Da ni mogel ob pravem času odpotovati iz Livecpoola proti New Yorku, pripisujejo častniki na krovu delovanje nekega nemškega špijona. Olju za stroje je baje dodal neko snov, še predno je odplul parnik iz Liverpoola. Vsled tega so bili stroji tako pokvarjeni, da j je bilo treba na licu mesta obšir-' nih poprav. Pozor, pošiljatelji denarja! Denarne pošiljatve v Avstrije bodemo sprejemali kljub vojni k Italijo, pošta gre nemotljeno preko HOLANDIJE in SKANDINAVIJA. Zadnja poročila nam naznanja jo, da se denarne pošiljatve ne iz plačujejo v južni TIROLSKI, na GORIŠKEM, DALMACIJI in deloma v PRIMORJU. — Za del ISTRE, KRANJSKO vso in enako spodnji ŠTAJER in druge notranje kraje pa posluje pošta kakor v mirnih časih, seveda traja pošiljanje in izplačevanje kaka dva tedna dalj, nego v mirovnih razmerah. Od tukaj se vojakom n« mori denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se po&lj« sorodnikom ali znancem, ki ga od-tam pošljejo vojaku, ako vedo ra njegov naslov. Denar nam pošljite po "Dom* stic Postal Money Order", ter prt. ločite natančni Vaš naslov in ontf osebe, kateri m ima izplačati. e i m 1 n E. $ K. $ 5____ .80 120---- 18.90 10.... 1 60 130____ 20. tO 15.... 2.40 140____ 22.05 20.... 3.20 150____ 23.G5 25.... 4.00 1C0____ 25.20 30____ 4.80 170____ 23.80 35.... 5 CO 180 ... 23.35 40____ 6.40 190____ 29.95 45.... 7.20 200____ 31.50 50____ 8.00 250____ 39,40 55____ 8 80 300____ 47.25 60.... 9.60 350.... 55.15 65____ 10.40 400____ 63.00 70.... 11.20 450.... 70.90 75____ 12.00 500.... 78.75 80.... 12 80 600____ 94. £0 85____ 13.60 700____ 110.25 90____ 14.40 800.,.. 126.00 100.... 15.75 900.... 141.75 110.... 17.35 1000____ 156.00 . Ker se cene sedaj Jako snramft- njajo, naj rojaki vedno gledajo w naš oglas. _ TVRDKA FRANK SAKSEE, ta CorUandt Sfc, In JorK K, & \ GLAS NARODA, 13. SEPTEMBRA, 191». M Sl»S NARODA" Daily.) ;L1S bilNEDIK, Treasurer. 4. • * r* of Buaineas of the corporation and addresses of above officers : 4» Cc-tlandt Street, Borough of M*d-Uttaa New York City, N. Y. i 1 r«to f**to velfa list z» Ameriko in ZmuaA •.... .......... ........$3.00 '* >U »et» ................. 1.B0 • >*to Zb. New York........ 4.00 t* -i>l leta ca tries to New York •. • 2.00 • I trropo »a ieto...........4.60 * poll eta....,........2.65 r "^titiitft............i.7o fiuAS NARODA" izhaja vsak dan .i t^ ibfli n' deij in praznikov. ((LAS NARODA" v'"-cice of the People") I* -awi aver} Jay except Sundays and Holidays. ♦ ruuacnption yearly $3.00. v 4J v«rtlaem«nt of. keraem l.topui £ *» |KX^>i«a in oeobboeti ee ne ^-'.jbJujejo. — ,>*„„ fclwjcvoli poSiiiati 'pc — fc1 >ney Order. Bpfttneaibi kraja narotnikov pro- •ift ae nam tudi pre-jšnj«* t Alitče naznani, dahitrsja najdemo naslovnika. D-v**" ^ pofišjatvam naredite ta naslov: -NiLAS NARODA" y 91 CoiUivndt St., New York City. Telefon 4« 37 Cortland t. je on najboljši, kar jili ima pokazati Avstrija, potem potrebuje Avstrija majhnega Plattsburg ve-žbališča za diplomate. Dopisi. Mocn Run, Pa. — Pred kratkim se je poročil tukaj Frank Divjak s Franciško Arh. Oba sta rojena v Ameriki. Poroka je bila v tukajšnji cerkvi, ženitovanje se je pa vršilo na nevestinem domu. Na ženitovanju smo se izborno imeli. Nikdo ni ničesar pogrešal, pijače in jedil je bilo več kot v izobilju. Novoporočeneema želim obilo sreče! — U. R. Jakobič. Lorain, Ohio. — Danes imam sporočiti slovenski javnosti žalostno vest, da je umrl po daljšem bolelianju 251etni mladenič Anton Jermek, doma iz Stralio-merja, fara Ig. V Ameriki zapušča dva brata in eno sestro, v stari domovini pa stariše in eno sestro. Pokojnik je bil član društva sv. Alojzija št. 19 J. S. K. J., ki mu je tudi preskrbelo lep pogreb. Na sliki vidimo, da so tudi rojaki v Ameriki zelo navdušeni za vojno. — Slovenski fantje v Lit-le Falls si preganjajo dolgčas z vojaškimi vajami. — Med slovenskimi vojaki v Little Falls in med onimi v starem kraju, je kakor vidite, razloček samo v uniformi in orožju. človeške sebičnosti, ki je zmožna dostnem čelu preletavajo oblački[u.rad?lk_sPisov- Dr- Svetin raz-vsega zla. Vi ste torej uverjena, in oči ima uprte nad nanosnikom X111 cita: da na Proseki nikdo ne ve, da je v strop na eno mesto. . ^osPodu dr. Svetinu, pre- bilo dete oteto iz vode?'1 j Knjigo drži nebrižno v roki. V j ^'alnemu sodniku! "Doslej nikdo ne ve." 'presledkih »ogledava sieer vanjo.1 , -, ^ ° ^ "To je dobro, jako dobro. zato;v najnovejše delo slovečega du-i uldduih izvolite Vi Tempotom se vsem, ki so se ude-'ne kaže, da bi vzela dete že zdaj, najskega pravnika, toda njega ležili pogreba, prisrčno zahvalju- j iz rok teh sebičnih ljudi. Prej bi misn tekajo daleč od knjige. V jem. — Dragi rojaki, morebiti se morala pritožiti v Ljubljani in hipu se zgane iu strese, kakor bi i vas je še kaj, ki ne spadate k dru- stoprav potem bi se jim smelo od- j ga 2eblo, dasi je peč izpulitevala i vzeti dete. Za vas je najbolje, eeklagodejno toploto. Okolu usten i nimate nič opraviti z gosposko Poslanica glede 'Arabica.' Nemška poslanica glede parui-]• a "Arabica"' je zopet eden 6te-i r j i» l slabih simptomov nemške i Ikritosrčnosti z ozirom na Združene države. Grof Bernstorff jo pred desetimi dnevi v posebnem pismu na državnega tajnika Lansinga svečano obljubil sledeče: "Naši podmorski čolni ne bodo brez svarila in brez var-ii »ti za življenja potnikov potapljali potniških parni-knv, razven, če bi ti parniki skušali pobegniti ali se braniti." To obljubo se je storilo, da se prepriča Združene države, da ni ImI potop "Arabica" nameravano iicprijateljski čin. Ta dežela je opravičeno pričakovala, da bode ju mika poslanica glede tega slučaja vsebovala isto izjavo. Ta po-flanica pa dela izjavo Bernstortfa ničvrednim koscem papirja. Nemška vlada ne trdi. da je bil "Arabic" posvarjen. Tudi ne trdi. da jo skušal pobegniti. Isto-ta ko -se ne trdi, da se je parnik upiral. Nemčija opira svoje nazi-lanje na nepotrjeno vest, "da je izpremenil parnik svoj prvotni iiv.", ki ga je povedel proti ne-k«-mu nemškemu podaorskemu čolnu v sle d štvu. Pristopite takoj, ker nikdo ne ve, kje ga čaka nesreča, bolezen ali smrt. — Tempotom naznanjam članom društva sv. Alojzija št. 19 J. S. K. J., da naj se polno-številno udeleže seje, ki se bo vršila v nedelju 19. septembra. — Delavske razmere so kakor ponavadi. Delamo po štiri dni v tednu, zaslužimo pa toliko, da se preži-vimo. Sem zaenkrat ne svetujem še nikomur hoditi. S pozdravom Fr. P. Widen, W. Va. — Premogarska naselbina, o kateri vam pišem, leži zelo visoko in je vsa obdana s temnimi gozdi. Slovencev ni veliko tukaj, toliko več je Hrvatov in drugih Slovanov. Pred letom je bilo tukaj veliko slovenskih pečlarjev; pri mali reki so imeli svoj pečlarski klub z imenom "Most". V spomin na ta klub so res naredili most, katerega se tukajšnji prebivalci še sedaj poslužujejo. Ker je ta dežela "suha", so se pečlarji preselili v druge Kaj hočete IllC ULuatin x. guijjumu. i um Pisal bom sosednjemu župniku. UOst. pod cegar župnijo spada ta vas. j 0(lpro sp duri in ga bom prosil, naj strogo nad-j vstQpi služkiuja> žira Koemurjeve. Sama pojdite k i njemu in mu povejte vse brez' strahu. Pomagal vam bo radevo-lje. Tako vsaj ukrotimo nenasičeno sebičnost teh ljudi. Dalje vam svetujem, ne iiodite tja prečesto. Fredite raje to tako, da se bosta videla z detetom v župnišču, ki je od vasi oddaljeno samo pol ure. iS tem vsaj nimate česa opraviti z radovednimi ljudmi. Jn koneč-no vam svetujem, da vzamete vselej s seboj zanesljivega spremlje- de zasliŠati pričo Rezo Mavrino-vo glede na roparski napad v gozdu na Proseki. X. X., svetnik c. kr. dež. sodišča. , - i Rezika Mavrinova!" pouav poigrava notranja razburje- i- ... . .. H _ 1 ° J J j U» dr. Svetin, in zdi se mu, da mu je šinil plamenček iz srca. da nehote položi roki na prsi. '-Re- |zika, Rezika! In jutri se imava vpraša osorno. |zopet ostati — v sodni dvorani. "Gospa prosijo, da bi gospod Možno, da se zbirajo nad mojo prišli kmalu k nji..." ;glavo oblaki, da me uničijo kot "Recite gospej, da ima tako črva. — Xe bojim se! Bedno je daleč do mene, kakor jaz do'moje življenje, kaj me more za "je!" |deti hujega nego smrt, — da — "Gospa pravijo, da jo boli smrt, podobno oni mojega otro glava..." ,ka!... " "Recite ji. naj mrzle obklade." nanjo polaga Sede za pisalno mizo, na katero je bil prej položil uradne spise. "Gospo mučijo krči in zahteva;Obsegali so mnogo orožniških po takojšnjo pomoč..." jročil in preiskave okrajnih sodišč. "Vzame naj si želodčnih kap-!Pregledavši površno te spise, za misli se. Pred njega dušo sta stali dve osebi: bivša ljubica in seda- valca."--- Ko bi bila poslušala ta pame- Ijicl" ten svet! Kdo pa pozna nadrobno "Ampak gospa omedleva... srce materino! Čim huje, pregreš-' "Polijte jo torej z mrzlo vodo!jn?a nJeg°va soproga neje je prej grešila zoper dolžno- V obče pa prosim, da me ne nad-'l>lsno različni osebi, sti materine, tem iskreneje si je legujete s takimi bedarijami! Ce-potem prizadevala, da je spolno- sto sem že rekel gospej. da me ne vala te dolžnosti, ko je našla svo- ganejo take komedije." je dete. Premagovala se je ven-. In ko odide hišina, nadaljuje kraje. Naselbina je lepa, čista, da | dar toliko, da je hodila k sinčku dr. Svetin: se najde malo podobnih. Družba samo ob nedeljah. Vasica je bila! "Ker njena blazna ljubosumje napravila lepo urejeno umival- oddaljena od najbližje železniške j 1!0st celo pred posli ne pozna mej, postaje dobro uro hoda. Hodila je j prisiljen sem reči celo pred služ-| vselej skozi smrečji gozd, kedarjkinjo, da ne zametuje samo sebe, ta pot se ji je e nico, katero se pri mnogih premo-gokopih pogreša. Premogarska družba ima tudi godbo, pri kateri je šla k detetu; ta pot __ „ „ je tudi par naših rojakov. Zaen- 'zdela najpripravnejša in cesto j krat naj zadostuje, pa še drugikrat kaj več. — M. Pogorele. Posavček. — Slika iz življenja. blagoslavljala to zeleno smrečje. Ta gozd ne obveseljuje samo izletnikov in podaja zavetja potnikom. največkrat se prav v njem dogajajo zločini, kar se skoro zgoditi tudi pri Reziki. Vsa okolica je vedela, da često bodi obiskovati dete in da obilno podpira rednike. Vsled tega je nastala govorica o nje bajnem bogastvu, o plemenitem rodu itd. Ko se je neko nedeljo proti ve-Tretji dan nato proti somraku C'eru Eezika vračala od svojega pozvoni nekdo v zasavskem žup-ideteta domov> napadeta jo dva nišču. Sultan takoj poskoči in z lopova. Branila se je sicer pogum-kojega poveljnik je bil'deklo hiti pogledat, kdo je zunaj. n0' na pomaganje klicala, kar je t. ga mnenja, da ga hoče Ko se odpro duri in sultan ovoha mo£la> totla lopova sta jo oropala (Nadaljevanje.) vir. parnik atakirati ter potopiti. Ali je bilo še kdaj kako hudo-<"' 1st v o, katero bi se skušalo opra-\ieiti na ta način? I mor ameriških državljanov na visokem morju je mogoče o-pravičiti s tem, da poveljnik nemškega podmorskega čolna "misli", da jo imel parnik "ua-Jn«'u'1 potopiti ga! Nobenega od-1 rit. ga dejanja ni treba. On uvidi po svoji lastni pameti iu ta pamet j<' poveljnik, sodnik in izveditelj Midbe. O čemur je prepričan poveljnik podmorskega čolna, o tem je tudi prepričana nemška vlada iu vsled tega jo prišla izjava uem-^ :ega poslanika na stališče oblju-1>«\ da no bodo nemški podmorski < >1ni potopili nikakih drugih par-nikov kot one, katere bodo v resnici potopili. To jo diplomacija zakotnega kar sem iskala.' prišleca — bila je to mlada žen- ~ imela Pri sebl 20 gumarska. — jame poskakovati veselo. Jev ~ 111 ^nila. sta v tem tre- "Ali me še poznaš?" vpraša nutku v g°zdu' za5uvšl človeške tujka, gladeč psa. "Vrl in zvest korake. Skoro se je bila raznesla pes si!" govorica, da je bila napadena in "Ali je gospod župnik doma?" oroPana tuJa žena v ^ozdu. Orož-vpraša deklo Nežo. |lllkl jameJ° zasledovati lopova; "Doma, doma je, tu-le zraven'in kdo. °Piše strah' ko izve' v sobi." ,da se je tega zločina polotilo celo V tem trenutku se odpro duri j sodišče, in na pragu se pojavi častitljivi stari župnik. "Hvaljen bodi... " "Aj. aj, Rezika je tu!" pozdravi jo dobrosrčni župnik., ''Sultan vas je dobro zapomnil!! In P*i«Ia je zopet nova pomlad, Sedite in povejte, kaj je novega, niinulo je drugo poletje in nasta-Vidiin, da ste zadovoljna in ve- Je hladna, mrzla jesen z ostri-sela." 1 mi vetrovi, ki so zmajevali vrata "Da, vesela sem, duhovni očeliu okna ter brili skozi dimnike v moj ", odgovori Rezika pohlevno, i človeška stanovanja. Kako pri-poljubujoč mu roki. "Našla sem, 'jetno de človeku v takem trenut Izgubljena sem!" vzklikne plakaje Rezika in zdrkne na ko-(leni. VIH. odvetnika in ameriški narod se mora sprijazniti z mislijo, da ni ina nemška vlada nobenega pošt- nega namena nastopati v dobri veri proti Združenim državam. Predsednikova strpnost, njegova od kritosrčnost, neoporekljivost namena in njegov vstrajni ideali zem: vse to so biseri, — katere se meče pred svinje. Berlin jih je že pomandral in prišli amo nazaj na isto točko, kjer smo pričeli. Na podlagi vsega tega je um-Ijivo vprašanje, zakaj bi vlada Združenih držav nadaljevala z di-plomatienimi odnošaji z deželo, ki se očividno norčuje iz naše dobre volje. Ali je postalo ponižanje naša navadat Dr. Dumba je stal visoko kot jliplomut v Washingtonu. Če pa |ku pri gorki peči. Iz gozda, kjer "Je-li možno? Hvala Bogu! No,,se Je roparski napad, ve- povejte mi vse." .dem sedaj častitega eitatelja in In Rezika jame pripovedovati čitateljico v stolno mesto Ijub- vse od te dobe, ko je ostavila žup-nišce. Stari župnik med pripovedova- ljansko, v salon prvega nadstropja ene najlepših hiš. Opustim naj opisovanje ličnega njem često prikima zadovoljno z in razkošnega stanovanja ter po-glavo, da, z nekakim ponosom zre hištva, ki je krasilo domovanje na pripovedovalko, kako se ji je dr. Svetina. godilo v Ljubljani, kako je našla j Slednji je zares vzel oholo Her-svojega zapeljivca in šla potem mino, kajti mlademu možu je na kmete iskat svoje dete, katero zmedla glavo edina beseda — ka-je slednjič našla po dolgem iska-jrijera, častna bodočnost, dobra nju in po naključju. služba. "No, jako ste me obveselila!"j Večer je. Dr. Svetin sedi v sa-hvali jo duhovnik. "Hvala Bogu, Ionu na naslonjaču s knjigo v roda je šlo vse tako sfcečno! Toda ki. Tik njega je na miziei prižga-vaš sedanji položaj treba preso-!na dragocena svetilka. Minulo je jati premišljeno." leto dni od te dobe, ko smo se se-lnagi siromak Radi tega sem prišla k vamjznanili ž njim v družbi, in ven-1 meni!"--m — duhovni oče, da se posvetujem."(dar — kako se je spremenil naši Zvonček pri vratih zadoni. Draga moja, vi še ne poznate junak] Ustni sta mu ožji, po mla-1 Služkinja prinese mali zavojček temveč tudi mene pred svetom. Sklenil sem, da ne odstopim od svojih načel, in naj se zgodi potem kar hoče, celo najhujše..." "Tako —-tako — tako!" zaječi nekdo a* postranski sobi. "To je imelo so tedaj tvoje obljube, ko sem te vzela..." "Ne žali me! — Jaz, da, jaz sem vzel tebe, jaz sem te osvobodil nehvaležnega, neprijetnega de-vištva, — jaz sem ti žrtvoval svo jo mladost... " "Da bi, prej ko mogoče, učinil karijero!" "Žal!" Po salonu razburjena vihra Svetinova gospa, precej visoke in suhe rasti. Iz bledega obličja je sršelo dvoje zlobnih oči; nad brazdatim čelom moleli so ji kratki, a rdeči kodri. Oblečena je bila v okusno domačo opravo. "Ivonečno sem teh domačih ko medij sit do grla!" nadaljuje dr. Svetin. "Jaz ti ne dajem povoda k ljubosumnosti in torej prepovedujem, da me sramotiš pred posli, inače odklanjam veselje in čast nadalje bivati s teboj pod euo streho!" "Saj vem, da že davno hrepeniš po ločitvi, razdruženju!" "Ti si blazna, pa še enkrat ti rečem: blazna si, ker meni in sebi ostrupljaš življenje!" "Jaz sem blazna!" kriči gospa Svetinova. "In to mi pravi moj mož — moj soprog!---Da, v istini je to, da bi znorela, — zno—re—la!... " Zadnje besede utihnejo v po stranski sobi, kamor odvihra vsa razburjena. Nastane tiho kot v grobu, euje se samo nihanje ure. Malo nato se strese dr. Svetin, .i je torbo in menila sva se. l.ot da razpravljava o naj a/nej-ih rtvareli na svetu. Delala sva načrte za prihodnjost. — Govorila c^in pravzaprav le jaz. on j a je poslušal. Dobrovoljno se je smejal, kadar sem pravila, kako imenitna igralka postanem: če pa sem govorila o samostanu, ni bil zadovoljen. O sebi ni govoril nikdar. Tako so potekli tedni, samo par dni je manjkalo do velikih počitnic. Nekega dne se je zamudil v šoli in ni me čakal. Žalostna se odpravim domov. Srečajo me njegovi sošolci, spogledajo se. eden zažvižga in že me udari po nosu. Kri se mi ulije. toda jaz se zakadim vanj ter ga oprasnem po licu; v tem trenutku me potegne drugi za lase. Položaj je bil skrajno neprijeten Toda predno se dobro zavem, udari nekdo po mojem protivniku. po drugem in tretjem in vsi so odnesli rogove. Ozrem se po svojem branitelju — bil je moj prijatelj. — Slabo bi se ti godilo. — je dejal samozavestno. Hvaležna s^m nm bila in nisem vedela, kako na.J mu povrnem. V pravljicah vzame kraljevič rešeno kraljičino za že no.... Pogledala sem ga od stra m. Ali je uganil moje misli? Oba sva zardela čez ušesa in v zadregi molče nadaljevala svojo pot. Zadnji dan pred počitnicami je važno in skrivnostno prenašal bel listek. Kljubz vsem vprašanjeu mi ni zaupal skrivnosti belega listka. Pred nizko predmestno hišo se ustavi. — Počakaj, gospodu učitelju oddam. ... — in že je izginil. — Kmalu nato se je vrnil. Bil je zelo molčeč, jaz sem mu pravila o počitnicah. Par korakov pred domom. se je ustavil. Zelo nerodno mu je bilo. stiskal mi je roko, da me je bolelo in govoril je pretr-goma: — Na tistem listku je pesem "Vijolica", za te sem jo napravil. V " Zvončku*v bo natisnjena, zato sem jo dal gospodu učitelju. Kadar bom velik, postanem pesnik, ti pa boš moja žena, ali boš? — Bom, — sem odgovorila smeje in zbežala domov. Od tedaj ga nisem videla več. iRuske,m so prišli v.si iz Nemčije, iz katere so bili včasih srednjeveških verskih izgredov pregnani in ohranili so si skoz stoletja svoj posebni nemško-židovski jezik. Kolo-iiLziranje Nemcev na Ruskem je zlasti cvetelo v zadnjih petdesetih letih. Ruska vlada je to naseljevanje pospeševala in podpirala. Poleg kmetovalcev so prihajali na Rusko tudi obrtniki, trgovci ter industrijalci, tako. da je bilo ob izbruhu vojne nemštvo na Ruskem že j ko številno. Po zadnjem izkazu je bilo na Ruskem skoro pet milijonov Nemcev. Eni so bili nasledniki v starodavnih časih priseljenih kolonistov, tako v baltiških provincah in na Poljskem, drugi so se priselili šele v zadnjih 50. letih. Večinoma žive Nemci v mestih, a tudi kmečkih naselbin je mnogo. Nemci so svojim vasem dali tudi nemška imena, imeli so do vojne nemške šole in nemške Nemci na Ruskem. Kadar je število kakega naroda tako naraslo, da doma ni vee kruha za vse, se začne izseljevanje. m , . , Navadno se obrne izseljevanje na cev zapora. Tudi dogovori med , . , • • , : , . , . ■ . , , (tisto stran, kier je odpor naislab- •odajalci glede een, ce so te cenexT . . 1 .. o 65 ~ - J "" ^ Mpmi.1 TISi svnioni n-701111111 '/O šolskim oblastvom poslalo ukaz, daj delujejo na to, da ne bo preveč mladine sililo v srednje šole. Ta ukaz je neumen! nji poljski kraljevini je bilo naseljenih ne samo v mestih, nego tudi na graščinskih posestvih jako mnogo Nemcev. Poljski kralji in šlahčiči so sami klicali Nemce v deželo, kakor so tako delali tudi Francija se pripravlja na zimsko češki kralji. Seveda se je veliko vojno. (nemških naseljencev potopilo v na- Francoski senat je odposlal na J rodu, med katere so prišli, a mno-fronto posebni odsek, ki naj pre- go jih je tudi ohranilo svojo na-iskuje priprave za zimsko vojno, rodnost. Židje na Poljskem in na eerkve. Ne stanujejo pa samo v zapadih provincah ,na Poljskem, v Livlandiji, v Kurlandiji, v Estoniji nego tudi v Besarabiji in v Ukrajini in do Kijeva, na Krimu in celo okrog Saratova. Na Dunaju sta zasačili dva 19-letna fanta, ki sta vlomila v juvelirsko trgovino Berger in ukradla za 90.000 K dragoceuih kamnov. Kje je moj oče JOŽEF G LIVAR ? Doma je iz Brezovega dola. fara Ainbrus, pošta Zagradee-Fu-žine, Dolenjsko. Pred S1/^ leti je bil v Tower, Minn., kje se sedaj nahaja, mi ni znano. Prosim cenjene rojake, ako je kateremu znan njegov naslov, da ga mi naznani. Kdor mi pošlje resnični naslov, dobi $5 nagrade. Moj oče ne zna brati in pisati. John G livar, 352« E. SO. St., Cleveland, O. (11-1-1—9) MAZNANTLO. Rojakom v Lorain, Ohio, in o-kolici naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik JOHN KUMŠE, ki je pooblaščen pobirati aaroč-oino za list Glas Naroda. S spoštovanjem Upravništvo Glas Naroda. NAZNANILO. Članom društva sv. Andreja št. 84: J. S. K. J. v Trinidad, Colo., se tem potom naznanja, da se vrši prihodnja redna mesečna seja dne 19. septembra v navadnih prostorih. Pri tej seji imamo rešiti več važnih točk, zato ste naprošeni vsi člani, da se gotovo tudi udeležite. Posebno se pa poživlja one člane, kateri niso bili pri seji že po več let, ali pa še celo nikdar. Ravno ti člani društvenemu napredku najbolj škodujejo, ker prav nič ne vedo o društvenem delovanju. Dolžnost me veže, da v kratkem razjasnim nase težnje zadnjih par let. Pri letni seji 21. junija 1914 se je seznalo, da smo bili dolžni do 1. januarja 1914 Jednoti $;300. Ta dan smo potem plačali ases-ment za tri mesece v naprej, to je za julij, avgust in september, kakor običajno. Toda pozneje smo šele seznali, da smo bili takrat dolžni že $559 in uračunal nam se je plačani asesment za tri mesece za nazaj. Sedaj me pa člani vprašujejo, kaj je vzrok, da smo se toliko zadolžili. Jaz bi prav rad pojasnil, toda ni mi mogoče, ker takrat so bili drugi uradniki iu one je treba vprašati in pojasnili nam bodo. Dolgovali smo in zato je bilo potrebno, da nekaj ukrenemo, da dolg poravnamo. Sklenili smo, da se vzame članom 10% od bolniške podpore in zajedno se je naložilo vsakemu članu še 33% naklade poleg asesmenta. Poleg tega smo kupili zlato uro za $45, katera je bila kupljena od Pogorelca pred par leti za $100 in napravili Smo 250 številk oziroma žrebov po $1. Vsak član mora po društvenem sklepu vzeti en žreb. Torej sem razposlal 64 žrebov članom, od katerih se pa nekateri protivijo plačati. Eden je celo raje odstopil od društva. 106 žrebov smo razprodali med rojaki in prijatelji in 80 nam jih je še ostalo. Ako bi vladala sloga med člani, bi vse že lahko razprodali in dolg bi bil zmanjšan za celih $250. Prosim torej sobrate, da se potrudijo še ostale žrebe prodati in denar poslati do 19. septembra. Ako bodo do takrat vsi člani plačali svoje žrebe in pomagali razpeeati še neprodane, potem nam bo mogoče na ta dan številko izžrebati. Ako hočemo biti le malo požrtvovalni, bomo pri tej seji plačali ves dolg in rešeni bomo vseh nepotrebnih nesoglasij. Z bratskim pozdravom Martin Orekar, tajnik. 225 W. Main St., Trinidad, Colo. (10-13—9) __________ GLAS NARODA, 13. SEPTEMBRA, 19115. ■»"i — Slovanski Svet. Zemljepisna in statistična slika današnjega slovanstva. Napisal prof. Lubor Niederle. (Nadaljevanje) T,, j'* kompaktno Poljsko. V poljskem kraljestvo ruske države u.,rijo I'kIjaIvi 7185 odst. vsega prebivalstva. Največ jih je v gu-l„.r,,ipal» I.a levem bregu Visle (v varšavski 73.6 odst., v kaliski 84 , m, i ;ki >7.0 odst.. lomžinski 77.3 odst., piotrkowski <2.1 odst., r-Mmnski odst, in v ploski guberniji 81 odst.). V siedleški m lu-l.i.n.ki t\«»rijo samo 06 in 63 odst., v suvalški 23 odst. Poleg tega j i. |, j, IMI1 Poljake ]>o vseh krajih evropske Rusije, seveda samo v ne-... 1111 ■ ... ;t.vilu. Nad 5odst. jih je v gub. grodnjenski (10 odst.), vi-lin.U ,^2 odst.), volinjski (6/2 odst.) in kovenski (9 odst.). \ eeje , , v velikih mestih, n. pr. v Moskvi, Peterburgu. Kijevu. Na otoku Stbalma jih je bilo vsled .b-portaeije naštetih 5.8 odstotkov. \ln»"o jih je v vzhodni Galiciji. Tam so tako razširjeni, da je ,.,1..„ v vsej (.ialieiji čist ruski okraj, v katerem je Poljakov manj ....... f» odst.. samo eden (kosovski), dočim je čisto poljskih 23! Ta ra/širjt-iuist Poljakov v ruski pokrajini se opira glavno na veeja im-sta" Mesta čisto ali z odločno večino poljska v ruski polovici Ga-],rIj.. s,, „. pr. ta: Lvov (120.(MX) Poljakov, t. j. 76.8 odst. m lo,000 Rusov t j 9.6 odet.), Bobrka, Muszyna, Sanok, Lisko, Sambor, Pr-zmivsl Rawa ruska, Belz pri Sokalu, Zolkiew, Grodek. Cieszanow, Siryi K a lusz. Sianislaww, Zaleszezyki, Kolomyja, Krystynopol, K.iliiionka Strumilova, Busk, Tarnopol, Zbaraž, Husiatyn, Buczacz, So! ;i!. < v.ort ko\v, Rohatyn. Brzezany, Podhajce, Trembovla. slabej-v,, \t i*ino imata še Drohobyez, Zborow. Dni' ud v Evropi so večje poljske kolonije n. pr. na Dunaju (1. 1!KM). 4346 Poljakov), v Berlinu (26.000), v Draždanih, Bukareštu, )';,,- /u itd. V Nemčiji se srečamo poleg tega še s poljskimi otoki, ki n.movn tvorijo na Vestfalskem in Porenskem, v mestih: Muehl-.nuni a. d Ruhr, Ruhrortu, Essenu, Dortmundu, Bochumu, Hattin-glavno v (ielsenkirehnu. To so vedno naraščajoče delavske k- .1« in i je T kjer je naštela leta 18f)0 statistika 5820 enojezičnih polj- >1. duš. I ta 1900 pa 26.785 iti kjer je pri zadnjih volitvah v parla-,ii( lit 0 poljskih kolonij z 80 tisoči duš. Parano že imenujejo Novo Poljsko. :{. Statistika. Kakor se dosedaj ne morejo temeljito določiti polj-i . meje tako se tudi ne more zanesljivo določiti niti število Polja-; . Poljske statistike so se neznansko razlikovale v svojih rezul-= ::, 1 Sul'iiiierski je naštel leta 1882 — 12 milijonov, E. čzvnski I, t: is^7 l:j milijonov (podobno tudi A. Fircks leta 1893), leta P m h) I. St r»s/.e\viez že 18—19 milijonov in leta 1902 VI. Czerkawski :'! 111 47 Poljakov. Toda niti števila ('zerkawskega ne smatram za popolnoma gotovo in računam sam takole: V ruski drŽavi je bilo po štetju v začetku leta 1897 Poljakov 7 'Ml .307. t. j. >.3 odst. Ako dopolnimo to število s štiriletnim prirastkom. ki znaša po Kovalevskem v Poljskem kraljestvu 1..5 odst. (t. j. 11S.970), dobimo na koneu leta 1900: V ruski državi (tudi z Azijo) približno........................8.400.000 V Avstriji približno ........................................................4,259.150 V \« m e i j i skup. s K asu bi in Mazuri) približno--------3,450,200 V ostali Evropi (po Czerkawskem) približno............55,000 V Ameriki po < "zerkaw skem > približno ....................1.500.000 17,664,350 Število Poljakov v Ameriki pa je zelo negotovo. Siemieradzski h šteje amo v severni Amsriki črez 1 in pol. mil. (tako tudi Z. Ya 1 j a v e i ■ iu 1-asopis 4 • Praea Polska") v Mihvaukeeju je leta 1907 na- 1'm>7 naštel Poljakov v Ameriki celo 3 milijone! Tudi statistika \ NeMi.'iji ji* Poljake gotovo prikrajšata, saj je n. pr. Romult leta I-'-'* naštel od naselbine do naselbine 200,000 Kašubov (toliko jih priznava tudi Tetzner . dočim uradna statistika iz leta 1900 samo 1(10,000! Negotovo je, do katere meje smemo sem šteti poslovat ene nke Poljake, katerih je v novejšem času Karlowicz naštel okoli 120,000. toda v Czambel samo tretjino. L'radno so jih našteli 26,834, In tako, ee izvzamemo zopet fin po pravici) gališke Žide, ki so sicer priznali poljski obeevalni jezik, ki pa pri vsem tem niso Poljaki (v Galiciji jih je 621,036), dobimo, ako tudi prištejemo dodatke in ko-■ 'kture, komaj nad 17 in pol milijona Poljakov, število, ki bi ga smatral danes za najbolj pravo. I..'ta 1!M)2 sem naštel Poljakov črez 19 milijonov zato. ker še ni 'n'o znano rusko uradno štetje, in cenil sem takrat nasproti resničnim rezultatom visoko (na 9 in pol milijona). V koliko je tukaj potrebna poprava, ne vem. Določiti kratko in natanko ostale statistične razmere poljske narodnosti je težavno zaradi tega, ker živijo v treh državah, katerih statistike dosedaj še niso napravljene z ozirom na posamezne narodnosti. To velja posebno v ruski državi, kjer živi največji del, skoro polovica vseh Poljakov. Nekatere glavne podatke, v kolikor se tičejo ruskega distrikta poljskega earstva, smo omenili že zgoraj pri pregleda statističnih dat ruske države. Najvažnejše je. da je tu koe,-• ij. nt letnega prirastka zopet 1.5 odst. V Nemčiji, v krajih, kjer o naseljeni Poljaki, vidimo koefieijent porodov: na Poznanjskem I.4 odst.. na zah. Pruskem 1.4 odst., toda prebivalstvo je rastlo v resnici mnogo manj; vzrok je bila pogosta selitev in odnarodovanje. Pri galiških Poljakih bom navedel vsaj nekatera pristopnejša dat a. Letni prirastek v celi Galiciji je bil v letih 1890 do 1900 10.7 odstotkov, pri čemer so imeli po avstrijski statistiki Poljaki delež 14.52 odst. (vštetih je seveda 15 odst. Židov), dočim Rusini samo s 71 odstotkov. Ako primerjamo to s prejšnjimi podatki, vidimo tu stalen celoten napredek Poljakov. Leta 1851 jih je bilo v Cislajtaniji II.45 odstotkov, eta 1880 že 14.86 odst.. leta 1890 15.84 odstotkov, leta 1900 16.59 odstotkov. V Galiciji, kjer imajo Poljaki vlado v rokah, so zrastli v 50 letih za 14 odstotkov. Starostne razmere so podobne kakor pri Rusinih: nadnormalno Števil« mladih ljudi j (50.4 odst. do 20 leta), malo število starejših (12 odst. nad 50 !et .. Oženjenih, oziroma omoženih je 32.3 odstotkov. Pri ruskih Poljakih je bilo neoženjenih mož in neomoženih žen 60.6 in 55.9 o,1st., oženjenih, oziroma omoženih 37 in 36.3 odst., vdovcev iu vdov 2.24 in 7.64 odst.. ločenih 0.05 in 0.08 odstotkov. Kar se tiče spola, pride pri galiških Poljakih na 1000 mož 1049 žen, dočim je na Ruskem Poljskem obratno razmerje: po Zaleskem — 986, po uradni stat jstiki 989 žen (gotovo je šteto tudi vse tam združeno vojaštvo). Drugače je razmerje spolov celotno isto, samo v lomžinski guberniji je prišlo samo 925 žen na 1000 mož. Kar s<> tiče vere, je znamenje pravega Poljaka katolicizem, tako kakor pravoslavna vera za Rusa. Pravoslavnih Poljakov danes v Rusiji, posebno vsled olajšave v verskih zadevah, ki je nastala v letu 1905. skoro ni. Starejše statistike, n. pr. Lebedkinova, je naštela v šestdesetih letih XIX. stol. po uradnih statistikah še približno 40,000 pravoslavnih Poljakov (unijatov). Ravno tako malo je protestantov-skih Poljakov, zato pa so protestanti pruski Mazuri (leta 1890 je bil otu naštetih 96 odstotkov protestantov) in v tem leži tudi eden glavnih vzrokov njihove hitrejše germanizacije; nasprotno pa je zopet katolicizem pri Poljakih eden glavnih vzrokov, da se tako trdno ustavljajo ponemčevanju. V Avstriji je sicer Poljakov katolikov v slatistiki le 83.4 odstotkov, toda to zaradi tega, ker se je za Polja- ke priglasil tudi 14.7 odstotkov Židov. Ako jih odštejemo, je skoro vsak Poljak katolik (poljskih protestantov je 1.8 odst.). Na Ruskem Poljskem je bilo razmerje prebivalstva po veri tole: 74.8 odst. katolikov, 4.47 odt. protestantov, 14.5 odst. Židov in 6.57 odst. pravoslavnih vzh. cerkve (skupaj s staroobrednimi). Katoliki so tu osredotočeni glavno v kraju na levi strani Visle, kjer jih je povsod med 70—80 odst. V poljskem carstvu štejeta edino sjedleška in lublinska gubernija samo 60 in 62 odst. katolikov. Tako je bilo pri štetju leta 1897. Po 17. aprilu 1905 so se te razmere silno spremenile, toda točne celotne cenitve do sedaj nimamo. Pri Poljakih v Rusiji je konstatirala zadnja statistika tele verske razmere: Pravoslavnih in staroobrednih ...... 0.63 odst. Rimskih katolikov.................. 98.26 odst. Protestantov ...................... 0.51 odst. Židov.............................. 0.59 odst. Mohainedancev .................... 0.01 odst. Bil je torej tudi tu Poljak to, kar katolik. Toda pripomniti je treba, da se je k novi sekti Marjavitov priglasilo leta 1905 že 59,000 ljudij. _ (Nadaljevanje prihodnjič). Pomladni mraz, Novela. Svetozar Hurban Vojanski. (Konec.) In resnica, bil je jeden od onih krasnih pomladnih večerov, kateri vsikdar počasi minevajo, kakor bi tudi njim bilo žal, posloviti se od dolin in gričev. Jasno so, kakor bi bilo sobice pozabilo nekaj svojih žarkov, ko se je skrilo za gore. Prijateljici sta šli, držeči se za roki. Za mestom ovije Marica roko gospej učiteljici okrog pasu in tako sta šli tesno druga pri drugi. Marica skloni glavo k njenemu ušesu. " Veste li, da sem se pregrešila?" ji pravi šepetaje; "nikdar, niti v največji tugi nisem pomislila na vas. Ne vem, kako se je mo glo to zgoditi, toda popolnoma ste mi prešli iz spomina." Naokrog poleg ceste so cvetele črešnje; da, tu pa tam se je že kazal zelenkast njihov sad. Bilo je ldadno. Nebo je bilo jasno, brez najmanjšega oblačka; nežen severni vetrič je šumel in jima pihljal v lice. "Kako bi tudi mogli misliti sredi širokega sveta na revno učiteljico?" ji odvrne prijateljica, za-vijaje se v svoj sivkast ogrtae. Marica naenkrat obstane. "Oli. kako zopern mi je ta široki svet! Sama temnica, ječa!" Zobje ji ja-mejo klepetati. "Nu, niti vi me ne razumete! Nočete verjeti! Nisem li mar vam še povedala vsega? Nisem li vam odkrila svoje duše? Vi me izdastel" "Oh, nikdar, dušica, nikdar!.. Če mi dovolite, pridem jutri k vam. Otroci mi res ne dajo miru, toda vsekako pridem. Nu, po tej stezici pojdem; vi pa se vrnite." "Ne, še nekoliko____tjekaj k gozdiču, kamor sem zahajala s po-strežnico.... potem se vrnem." "Jnu, dosti je', reče učiteljica, ko sta po zložnem rebru dospeli k gozdu, ki je ravnokar jel zeleneti. Nežno, mlado, zažoltelo njegovo zelenje je bilo sveže in prijetno. Listje na drevju se še ni razvilo, ker je še le ravnokar prišlo iz popkov. Zdelo se je, da trepeta od hladnega večernega vetra. "Z Bogom!" reče Marica, polju-bivši učiteljico v čelo, na katerem so se že kazale prve vraske. "Z Bogom! Jutri vam povem še mno-gno, mnogo. Samo, ee se ne boste jezili? Vidim grozne slike, strašne prikazni; one me proganjajo. Čutim v sebi stud, da se sama sebi gnusim in se bojim, da se tudi vama gnusim! Nisem več poprejšnja vaša Marica!" "No, zato pa ste bogata in krasna gospa! Kaj si vse domišljuje-te?" 'Krasna, bogata gospa!' vzklikne Marica----Njen krik je odmeval po tihem, praznem polju, pak dvignil se v mlado-zeleno goro, in tukaj, se je zdelo, je zatrepetalo od njega mlado listje topolek in brez. Nad breze se je razpenjal o-gromen hrast, še popolnoma po-greznen v zimsko spanje. Nič zelenega še ni bilo na njem. "Nu. čas je že! Mene čakajo o-troci in mož, vas pa tudi že čaka soprog!" S temi besedami poda učiteljica Marici svojo trdo roko. Poslovita se. — Marica je videla, kako je učiteljica zginila za drevjem. S počet-ka je šla nazaj po stezi; ko je videla. da je bila učiteljica že daleč v gozdu, dvigne kviško svojo suk-njico ter jame teči po gozdu, na levo od steze. Tekla je naravnost v liosto. Nežni lističi so jo oplazova-li po obrazu, ki ji je bil ves v o-gnju. Veje so ji strgale z ramen o-grtač, ki ga ji je dala s seboj skrbna mati. Ona ni opazila tega. Dospela je na planjavo, katero je pre- dirjala kakor srna, kojo proganjajo z lajanjem lovski psi. Na planjavi je bilo mokro in močvirno; Marici so se vdirale noge do gle-ženj v mehko zemljo. Padla je, roke so se ji zarile v mehko, vlažno travo. Toda dvignila se je zopet ter zdirjala navkreber. "Kam hitim?" je vprašala sama sebe, toda odgovora ni bilo; pač pa je bila čudna, nerazumljiva želja: bežati. Bežala je pred samo seboj, toda zbežati ni mogla. Bežala je pred svojimi mislimi, telesno gibanje je razganjalo one prikazni, ki so se ji kopičile v glavi. Njene krasne prsi so se dvigale, kakor dva morska valčka. Njena obleka se je zacepi la ob trnje.... ona se je ozrla s strašnim pogledom, z onim groznim bleskom v očeh, ki se je tako eesto pojavljal v njih. Odtrgala se je, pustivši na trnju kosce obleke. "To nisi ti, pošast, nisi, to je trn. priprosti trn! Halia!" Pred njo se je prikazal goli grič. ki pa se je že zavijal v pomladni večerni mrak. Nad njeno glavo se je vspenjal ogromni hrast, suh, brez sočnatega zelenja, široko razprostirajoč svoje veje. Mogočno je dvigal k nebu svoje črne roke, kakor bi se grozil nižjemu, z zelenjem in svežostjo bahajoeemu se drevju. Marica je bila vsa mokra od znoja; moči so jo zapuščale, pod hrastom je pokleknila na eno, potem na obe koleni, na to padla na roke. Hotela se je dvigniti. Zopet jo je nekaj podilo dalje, dalje v goro, v pustinjo. Toda moči so ji opešale! Z velikim trudom je vstala.... Sedaj pa jo je prevzela nekaka sladkost, kateri se ni mogla protiviti. Njene prsi so puhtele z vsakim dihom o pojno vonjavo. Po tresočih se u-dih se je razlivala sladka, pomirjajoča mrzlica. Še enkrat je po skušala vstati.... roke se ji niso več ganile----da, zdelo se ji je. da nima več nikakih rok. Trda skala, na katero je položila lice, se ji je zdela mehka, neizrekljivo bla-žilne občutke, vzbujajoča blazinica. Odprla je oči ter se je prepričala, da jih odpira le z največjim trudom. Nad njo je dvigal k jasnemu nebu hrast svoje suhe, pre- čudne roke____Te so se daljšale. rastle in raztezale na širjavo. A nad njimi, daleč, se je smejalo jasno nebo vsem naporom mogočnih vej. "Ne dosežete, ne dosežete, če se še tako trudite", smejalo se je nebo in se razširjalo zmagovito, brezmejno, neskončno ter se lahko in brez truda umikalo mogočnim vejam. Sladkost, katero je čutila Marica v vseh svojih udih, je začela zapuščati njeno telo.. ..Zapre o-či.... Sladkost se je zbrala v prsih, okolo srca. Ona ni čutila večni rok, niti nog, — kakor da bi jih niti ne bilo---- Potem pa je zginilo vse, tudi čutilo sladkosti in prijetni hlad skale, vse je polagoma ginilo in nastopila tišina, tako neobsežna, neizrekljiva tišina____ * Črnošinski je razumno in jasno razložil Bijankovičevej, da on sicer ne pričakuje kake si bodi sreče, toda živeti z Marico mu je nemogoče. On ji hoče zagotoviti letne dohodke, preskrbeti jo____vsekako pa tudi hoče še preživeti nekoliko let, med tem ko mu Marica ne pusti ni svobodno dihati v lastni hiši. Bijankovičeva je obupala. 'Moj Bog, kje je Marica?!' je kričala, opazivši, da se je že stmenilo. "Povejte to njej, pred mojimi očmi!" je dejala Bijankovičeva joka je. "Kaj je to, moj Bog, — j a ničesar od tega ne razumem. " Ker Marice le ni bilo nazaj, jel je celo sam Črnošinski postajati nemiren. Postrežnica je šla po ljudi. Črnošinski je šel ž njimi iskat Marice. Šli so po veliki cesti, potem po stezi pi Tr do vasi. Gospa učiteljica je trdila, da se je Marica vrnila domu.... Črnošinskega je objel strah; urno se je vrnil z ljudmi v mesto. "Moj Bog, moj Bog!" je vzdi- hal stari sosed Bijankovičevi, ki je šel s Črnošinskim, "strašen mraz imamo! Star sem že, toda takega se še ne spominjam v tem času." Zjutraj, komaj je solnce izšlo, je odšla Bijankovičeva z ljudimi v gozd. Mogoče, da je Marica za-blodila.... Pridejo v gozd. Tož-no je bilo gledati sveže zelenje, pokrito z mraznimi bleski. Blišča-li so se na jutranjem solneu kakor briljanti. — Listje je venelo pod solnčnimi žarki in tajajoče se iv- je je kapalo na zemljo---- solze uvenelih. Pod starim hrastom najdejo Marico v raztrgani obleki, ležečo z glavo na skali. Na njenem hladnem in bledem licu se je zrcalil tihi smeh. Mati pade na mrtvo truplo. Pomladni mraz! Ko so pripeljali mrliča na priprostem, lesenem vozu k hiši Bijankovičeve, je velmožni gospod Črnošinski, zvedevši vse, kaj se je zgodilo, sedel že v vozu prvega razreda, hladen, mračen, — žrtva pomladnega mraza. Kadar pridem z vojne! Spisal Jan Janča. Slovens ko katoliško I. Žalostno, prežalostno so praznovali na moravskem Slovaškem bin-koštne praznike leta 1866. Kamorkoli si pogledal, povsod si opazil ljudem skrb na licih, in na ušesa ti je doletavala samo žalost in tarnanje. Kakor bi bilo peklo izpustilo iz sebe vso zlobo, je tlačila tesnoba ljudi in deželo. Setev je u-gonobil mraz, da je polje bilo videti kakor prepreženo z žolto odejo. na strehah in po drevju je blestela slana ; zelenjad je pozebla, nade poljedelca so bile večinoma uničene. Žalostno so zrli gospod-darji na sad svojega težkega truda, in marsiakteri se je zamislil ter dejal sam pri sebi: "Prerokovali so to. prerokovali. Že takrat, ko se je prikazala na nebu taka strašna zarja, kakor bi bilo vse nebo oblito s krvjo, ni prerokoval nihče nič dobrega. Bog nas je svaril, toda nismo se poboljšali.___ Težko nas tepe sedaj njegova pravična roka.... Setev je uničena sadno drevje je pozeblo, in novice o vojni so vedno groznejše.... Ne mogoče nam je, odvrniti jo, — to rej zgodi se božja volja!" V V. niso praznovali na binkošt ni pondeljek obhoda sv. treh kra ljev. Pripravljali so se nanj, imeli pripravljalne vence, trakove, obleko za kralja in pobočnika ter sablje, dolge in tako leslceče, kakor jasni mesec. Zalešakov Jožef bi imel biti kralj, Obratilov Jurij in Zazarilov Jan pa njegova pobočnika. Sami vrli mladeniči, a Jožef najkrep-kejši med njimi. Ej, imeli bi to leto kralja, ka-koršnega že davno ne, in kdo ve, C*e ga bodo še kedaj imeli! Spoštovan, zal kakor devica in tako krepak, da bi se mogel brez strahu kosati s kraljem iz sosednje vasi. Za takega kralja bi se že dobilo kaj. Ko bi se peljali po vasi, bi zvončki na konjih veselo žvenklja-li, kraguljci rožljali in kraljeva pobočnika bi klicala: "Obdarujte Isralja, mati, obdarujte! Imam za-L-es revnega kralja, toda zelo poštenega----", drugje pa: "Pred to hišo je luža, zato pa je vaša A-iiica zala kakor roža", pa še drugih rekov so imeli nabranih celo kopo; toda ne pojdejo in ne zakli-čejo pred Zdikovo liišo: "Pred vašo hišo raste trava, ker vaša Ro-zarka kaj nerada vstaja", da bi s to veselico ne skušali Gospoda Boga ---- Na^ binkoštni ponedeljek je bilo ^koro kakor po zimi. Rezek veter je pihal z gor, po obnebju so plavali težki oblaki, iz katerih je na-sletaval sneg! Gore so se pobelile f negom in tudi v dolino je priletel kakor brezpernati tiček. Ljudje so bili zbrani pri molitvi v cerkvi, proseč, da bi jih Bog obvaroval nezgod, lakote, kuge, vojne in živalskih boleznij---- Zaman so vpletali v pesem ganljive svoje prošnje — a nebesa kakor bi ne lišala njihovega glasu. V stiski in negotovosti se je vlekel čas kakor polž. Ljudje so ho-lili kakor zablodele ovce s poveše-nimi glavami, kakor bi jih težila težka vest. Če so se sešli po dva ali trije, *ešli so se le, da si potožijo svojo revo in si tako olajšajo srce____ V----ski župan je dobil proti koncu aprila dopis od slavnega u-^ada. Naznanili so mu, da nastaja *as vedno bolj resnoben in zato se bo vršil za leto 1866 še drugi nabor, na kateri se imajo pozvati vsi mladeniči iz peterih razredov, rojeni 1841-1845. leta Na oproščenje od vojaške službe naj nihče ne podp. društvo svete Barbare ZA ZED1NJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. Inkorporirano dne 21. januarja 1902 t državi Pennsylvania. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 95, Willoek, Pa. I. podpredsednik: KAROL ZALAR, Box 547, Forest City, Pa. II. podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, 299, N. Cor. 3rd St., Kcck Spring«. Wyoming. Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest Citv, Pa. H. tajnik: JOHN OSOL1N, Box 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN ML'HlC, Box 537, Forest City, Pa. PooblaSCenec: JOSIP ZA I-AR, 1004 North Chicago St., Joliet, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IYEC, 9G0 Chicago St, Joliet, Til NADZORNI ODBOR: Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. I. nadzornik: JOHN TORINC, Box 622, Forest City, Pall. nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemaugh, Pa. III. nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave., Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 72, East Mineral, Kana. I. porotnik: MARTIN ŠTEFANČIČ, Box 78, Franklin, Kans. II. porotnik: MIHAEL KLOPČIČ. 528 Davson Ave., R. F. D. 1, Green- field, Detroit, Mich UPRAVNI ODBOR: Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No 2, Box 11%, Bridgeport, O. L upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Bioughton, Pa. II. upruvnlk: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, lil. Dopisi naj se poSiljajo I. tajniku Ivan Telban, P. O. Bul 707, Forest City, Penna. Društveno glasilo: "GLAS NARODA." misli. Cesar potrebuje vojakov proti "Prajzom in Talijanom", kateri mu hote odvzeti celo državo; zato bodo potrjeni v vojake tudi slabejši, in celo oni. ki so bili oproščeni druga leta. Kdor ima dobre zobe ter ni hrom. gluh. ali grbast — vsak bo potrjen. Ta novica, našopirjena z raznimi dostavki, je zbudila v vasi splo šen strah. Matere so tarnale, očetje žalostno gledali svoje sinove, šibke kakor jelke in zdrave kakor hraste; videli so jih že v vojaški suknji, s puško na rami in sabljo o boku, kako drve na sovražnika, kako se hrabro borijo in umirajo junaške smrti.... Pri spominu na to junaško smrt se je prikradla marsikateremu solza v oko; pozabil je na vso slavo na bojnem polju ter videl v duhu samo mrtve, pohabljene, tarnajoče in kličoče na pomoč. Temu manjka roke, temu noge. onemu je prestrelila smrtonosna krogla glavo — sploh ljudje so že videli v domišljiji pred seboj vojno z vsemi njenimi grozotami. Oni, ki bi jej imeli postati žrtev, so se hrabrili z novo pesmijo, katero jim je zložil dosluženee in kočar France Dragota, kateremu je odstrelil 44neki okorni Tali-jan" 1859. leta desno roko. Hotel je dati svojo pesmico celo tiskat v časopisih, kakor je to storil najemnik Nemčič pri Kojetinu s svojo pesmijo "na spodbujo naših sinov k hrabrosti, k izpolnjevanju dolžnostij in k vojaškim vrlinam", toda nasposled je dejal, čemu bi se mučil po nepotrebnem s pisanjem, katero mu še takrat ni šlo dobro izpod rok. ko je pošiljal svoja pisma iz vojne domu: saj jo fantje zapojo in s popevanjem raz-nesejo po svetu bolje nego časopisi. Fantje so se pesmi priučili ter jo kmalo popevali z drugimi vred . (4 Solnce mi na vshodu vshaja, Zla novica k nam prihaja: Da moramo na vojsko iti, Očeta, mater zapustiti ', i. t. d. Novačenje se je pričelo že dne 15. junija in istega dne je bil tudi razglašen poziv od moravskega namestnika v Brnu o vstopu pro-stovoljeev v vojsko za čas potrebe za gotovo plačilo 25—25 goldinarjev. Bojno gibanje se je povečalo, ko je nekdo prinesel z Broda novico, da Slovaki že snujejo prostovoljno krdelo borilcev za planino in ravan. 44Vojna je že v deželi!" so klicali vsi, in gospodje pri novačenju je za le količkaj sposoben... Ko je v nedeljo, dne 17. junija, odvabil zvon k veliki maši, se o-glasi naenkrat v vasi ropot bobna — nekaj zelo nenavadnega — in kmalu na to je oglašal bobnar Jurij Obratil z močnim in resnim glasom: 44Ljudje, ne prestrašite se! Vojna zares napoči. Že smo dobili to celo tiskano od cesarskega dvora. Le poslušajte"____ Pred- no je to dogovoril in razvil cesar ski manifest, že so ga obkolili naokrog vaščanje in vaščanke, katere so si otirale s predpasniki o-bilno se udirajoče solze. Jurij je začel lomiti besede ce- sarskega proglasa "Mojim narodom!" — Med vaščaui je zavladala grobna tišina; vsi so z odkrito glavo poslušali besede, s katerimi je govoril cesar na srce svojemu ljudstvu. Trajalo je dobre četrt ure, in med tem časom so se zbrali na obsežnem prostoru pred cerkvijo skoro vsi vaščanje. predno je o-glašalee prišel do besed: "K odgovornosti za vse te nesreče, katere navali ta vojna na posamezne o-s;ebe, rodbine, pokrajine in dežele, pa kličem one, ki so je zanetili, pred sodnji stol zgodovine in večnega, vsemogočnega Boga." Dušljivo ihtenje žensk se je spremenilo pri teh besedah v glasno tarnanje, in otroci, veliki in mali. ko so videli tla se jokajo matere, so tudi jokali; saj je tudi marsikateri mož skrivoma otiral solzo. ___ Jurij je čital dalje ter se ni dal motiti. Naposled pa je jezik tudi njemu odpovedal službo in se za-kaliio oko. da so navzoči zahtevali, naj nadaljuje nekdo, ki zna dobi "o čitati latinico. Odzval se je Zalešakov Jožef ter čital z zvonečim. povišanim glasom: 44 Vendar naše zaupanje in nade ne počivajo edino na našem zjedi-njenju iu na naši moči. Jaz stavim svoje nade do najvišjega, na vsemogočnega, pravičnega Boga, kateremu je služila moja hiša že otl svojega početka, kateri ne zapusti onih, ki v pravičnosti vanj zaupajo. Njega hočem prositi pomoči in zmage ter pozivam svoje narode, naj tudi oni isto učinijo z menoj." 4* Učiuimo tako. ueinimo!" — so klicali navzoči enoglasno, tako, da se je Jožefov glas, čitajoč datum iu podpis, izgubil v tej mešanici glasov, spodbujajočih k molitvi za zmago.... Gospod župnik je nekoliko počakal. predno so se sešli ljudje k maši. Med tem pa si je zložil celo novo pridigo, v kateri je spodbujal vernike k zaupanju v Boga in k vroči molitvi za zmago avstrijskemu orožju____ Vojna je bila torej oglašena. Po blagoslovu so se sešli ljudje na besedo ter se pomenkovali do pozne noči. pozabivši pri tem na vse drugo. Nočni čuvaj ni oglašal enajste pred polnočjo, a nihče se za to ni zmenil, dasi so bili v tem času še vsi po koneu. ... Pri Zaleškovih se je sešla množica vaščanov, da jih je bila polna izba. Starejši so pripovedovali o vojni z Napoleonom in Ilolštajnu, ju so jim pritrjevali, potrju-./T . , P°!eonom 111 "olstajnu, vojaka vsakega, kdor je bil T-1 l)0«ra-iim »arejata nam le ° ' " rOVllVA A __* 1 7 > • težavo, o katerih pa je baje Bis-rnark rekel, da ju dobi, če ne zlepa, pa z nasiljem; pripovedovali so o Benedeku. češ, da je vrl general, ki se je že mnogokrat odlikoval v Italiji; o Prusakih, da jih potol-čemo z ovčjimi kučmami, ter o drugih rečeh in domislih, pri čemur je čas tekel kakor voda. Mlajši so pazljivo poslušali, naposled pa, ko je pripovedoval stric Obratil, kaki mehkužneži so Prusaki, se o-glasi Jožef: "Tedaj bi jaz vzel na vsaki prst enega!" (Dalje prihodnjič.) Za vsebino oglaaov mi odgovor* ao n« artdmiitTo a« upramištv* CtAS NABORA 13- SEPTEMBER »Ig. EP Jugoslovanska Katol. Jedoita a Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI: j*. t redsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad- dock, Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Barberton Ohio. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, "Mi™ Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOTTIE KOSTELIC, Box 583,Salida, Colo. ddi. - • • Thomas, W. H te oEotfcai Prta! Kocijan in A. Korenchan. Grafton, Wis.: John StampCeL Kenoha, Wis.: Aleksander Pezdlr. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik hi Frank Meh. Sheboygan, Wis.: Frank Sepich te Heronlm Svetlin. -H West Allis, Wis.: Frani Bkol 1* Louis LonCaria. i Rock Springs. Wyo.: A. Justin, VaL Stalich in Valentin Martina. Wx«. J Joslp Motofij ^ iCENIK KNJIG katere ima v zalogi SLOVENIC( IPUBLISHING CO. 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, If. YJ ^ MAJl ZASTOPNIKI, kateri so pooblaščeni pobirati naroQ-alno sa "Glas in knjige, ka- kor tudi za vse drage t naSo stroko audolf Požek. Springfield, DL: Matija BarborlC Frontcnac, Kaos. te akollea: Fran) Cerne. Molbery, Kaas. ta okolica: Martli Cos. Calumet, Mich, te okolica: Pav* Shalts In M. F. Kotws Manistique, Mich, te skoUea: I Sotslan. 50. Range, Mich, te okolica: a. » (JkovIS. Aurora. Mlaa.: Jortp Fnctaa Chisbolm, Minn.: K. Zgonc, Jako* Petrlch In Frank Žagar. Duluth, Minn.: Joseph Sharaboa. Ely, Minn. In okolica: Ivan Goni« M. L. Kapsch, Jos. J. Peshel in Loni IC. PeruSek. Eveleth, Min.: Jurlj Kotse. Gilbert, Minn, te okolica: L. Vose Hlbbing, Minn.: Ivan PouSe. KitzviUe, Minn, in okolico: Jot Adamich. Nashwank, Minn.: Geo. Manrta. Virginia, Minn.: Frank Hrovatich 51. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. ftont.: Gregor Zobec. Falls, Mont.: Math. TJrleh 8409 N. 5th Ave. Red Lodge, Mont.: J. KoprivSek. Roundup, Mont.: Tomaž Paulin. little Falls, N. X.: Frank Gregorka Cleveland, Ohio: Frank Sakser, J ACarlnOS, Cbas. Kar linger in Jakot O. te okolica: Alois Ba taut Bridgeport, O.: Frank Hočevar. CaDtewood, O.: Math. Slapnlk. Lorain, Ohio in okolica: John Xua to 1736 E. 33. St. Toongston, O.: Ant. Ktkelj. Oregon (9fty, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. te okolica: M. KU rich. Pesswer, Pa.: Louis Hribar. Biaddock, Pal: Ivan Germ. Mdgoville, Pa.: Rudolf Pleteriek Burdine, Pa. te okoUcn: John Kst Caneosaugh, Pa: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerlna. Canonsburg, Pa: John Kokllch. Broughton, Pa In okolica: A. Dem hr. Daoragh, Pa: Dragu tin SlavUL Dunlo, Pa. in okolico: Josip Suhor Export, Pa in okolica: John Proctor Forest City, Pa.: Karl Zalar in Fi okolica: Jooept Fared Kt Anioa Oreensburg Pa in Novak. Irwin. Pa b ter. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja 1x John Polanc. Marianna, Pa: E. Gottlicher. ■ais. Pa.: Ooorg Schnlts Pa.: Math. Kikelj. t Pa In okollon: Iml MOLITVENIKI: Duhovni boj t—.60 Evangelijska zakladnica t—.50 Gospod usliši mojo molitev z pesebno velikimi črkami $1.00 Ključ nebeških vrat :—.50 Jezus in Marija t^-.40 Marija Varhinja «—.60 Marija Kraljica —.60 Skrbi za dušo —.60 Vrtec nebeški :—.40 POUČNE KNJIGE: Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan t—.50 Angleško-slovenski in slo- vensko-angleški slovar ;—.40 Berilo prvo, vezano —.30 Berilo drugo, vezano t—.40 Berilo tretje, vezano t—.40 Cerkvena zgodovina —.70 Dobra kuharica, vezano $3.00 Domači živinozdravnik :—.50 Evangelij ' ;—.50 Fizika 1. in 2. del .45 Hitri računar, vezano ■—.40 Katekizem vez. veliki ;—.40 Katekizem vez. mali :—.15 Nemščina brez učitelja, 1. in 2. del vezano $1.20 Občna zgodovina $4.00 Pesmarica, nagrobnice $1.00 Poljedelstvo :—.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan $1.00 Postrežba bolnikom ;—.20 Sadjereja v pogovorih —.25 Schimpffov nemško-sloven- ski slovar $1.20 Schimpffov slovensko-nem- ški slovar $1.20 Slovenski pravnik $2.00 Slovenska Slovnica, vez. $1.20 Slovenska pesmarica 1. in 2. zvezek po —.60 Slovensko-angleška slovnica, vez. $1.00 Spisovnik ljubavnih pisem —.40 Trtna uš in trtoreja —.40 Umna živinoreja —.50 Umni kmetovalec —.50 Žirovnik, narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po —.50 ZABAVNE IN BAZNE DRUGE KNJIGE: Baron Trenk —.20 Belgrajski biser ' ■—.20 Beneška vedeževalka :—.20 Bitka pri Visu —.30 Bodi svoje sreče kovač —.30 Boj s prirodo :—.15 Božični darovi t—.15 Burska vojska :—.25 Cerkvica na skali =—.15 Cesar Jožef II. s—.20 Ciganova osveta :—.20 Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00 Cvetke ^-.20 Don Kižot t—.20 Dobrota in hvaležnost —.60 Fabiola - —.35 George Stephenson, oce železnic t—.20 Grizelda .—.10 Hedvika, banditova nevesta —.20 Hubad, pripovedke, 1. in 2. zvezek po t—.20 Ilustrovani vodnik po Gorenjskem •—.20 Izlet v Carigrad t—.20 Ivan Resnicoljub .>—.20 Izanami, mala Japonka ;—.20 Izidor, pobožni kmet •—.20 Jama nad Dobrušo i—.20 Jaromil —.20 Jeruzalemski romar —.45 Kristusovo življenje in smrt vezano $3.00 Krištof Kolumb —.20 Križana umilejnost -—.40 Kaj se je Makaru sanjalo? —.50 Lažnjivi Kljukec —.20 Leban, 100 beril —.20 Maksimilijan I. •—.20 Marija, hči polkov® —.20 Mati, socijalen roman $1.00 Malomestne tradicije !—.25 Miklova Zala —.35 Mirko PoštenjakoviS ?—.20 Na aivjem zapadu, vez. (—.60 Na jutrovem Na krivih potih Na različnih potih Narodne pripovesti, 1., 2. in 3. zvezek po Naseljenci Na valovih južnega morja NezgOtic* na r*alavanu Nikolaj Zrinski O jetiki ^ Odkritje Amerike, yea. Px*ihajač s Pregovori, prilike, reki Prst božji Randevouz Revolucija na Portugalskem Senila Simon Gregorčiča poezije Stanley v Afriki Sherlock Holmes, 3., 4., 5. in 6. zvezek po Sveta noč Srečolovec Strah na Sokolskem gradu, 100 zvezkov Strelec Sanjska knjiga, velika Štiri povesti Tegetthof Vojan na Balkanu, 13 zvez. Zlate jagode, vez. Življenjepis Simon Gregorčiča Življenja trnjeva pot Za kruhom Življenje na avstr. dvorn ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) —.30 s—.20 r—.20 .—.20 :-.15 t—.20 —.20 ^-.15 t—.80 i—.30 —.20 (—.25 —.20 t—.49 .—.20 f—.80 s—.20 s—.20 $5.00 !r—.20 !—.30 »—.20 —.25 $1.85 :—.30 i—.50 •—.50 i—.20 —.79 1. zv. Ljubite svoje sovraž- nike r-.2Q 2. zv. Maron, krščanski deček t—.25 4. z v. Praški judek —.20 6. zv. Arumugan, sin indij- skega kneza —.25 7. zv. Sultanovi sužnji —.25 8. zv. Tri indijanske pove- sti :-.30 9. zv. Kraljičin nečak —.30 10. zv. Zvesti sin J—.30 11. zv. Rdeča in bela vrt- nica :-.30 12. zv. Boj in zmaga .30 14. z v. Prisega huronskega glavarja s—.30 15. zv. Angelj sužnjev t—.30 16. zv. Zlatokopi —.30 18. zv. Preganjanje indijan- skih misionarjev —.30 19. zv. Mlada mornarja t—.30 TALIJA. Zbirka gledaliških iger: Brat sokol ^-.23 Cigani —.40 Pri puščavniku c —.20 Putifarka I - ^-.20 Raztresenca i s—.30 Starinarica [ ' —.20 Županova Micka —.30 Idealna Tašča ) —.20 RAZGLEDNICE: Newyorske, s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po :—.03 ducat po t—.25 Z slikami mesta New Torka po —.29 Album mesta New Torka krasnimi slikami, mali —.35 ZEMLJEVIDI: / Avstro-Ogrske, mali —.10 Združenih držav, mali —.10 veliki —.25 vezan —.50 Balkanskih držav —.15 Evrope, vezan —.50 Vojna stenska mapa $1.50 Zemljevidi: New Tork, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po i—.29 OPOMBA: Naročilom je prilo žiti denarno vrednost, bodisi v sta. tovini, poštni nakaznici, ali poštn ih znamkah, Poštnina je uri vaahi U vračunana, M ' ' - ■ 1 GrLAS NAHODA, 13. SEPTE^IBRA, 1915. . — i i.i IZVBŠEVALNI ODBOR: Frank Sakser, predsednik, 82 Cortlandt St., New York, N. T. Edward Kalish, tajnik, G119 St. Cl&ir Ave., Cleveland, Oblo. John Jager, blagajnik, 5241 Upton Ave. So., Minneapolis, Minn. je poročila z Markom Beveem, pa ga je kmalu1 zapustila. Dne 22. novembra se je pa v drugem kraju zopet poročila z nekim Jernejem Lešnikom. Seveda je zaradi biga-inije prišla pred sodišče v Mariboru. Pri obravnavi se je izgovarjala, da jo je prvi mož Marko Bevc tako pretepal, da se ji je( Resničnost je prekosila daleč vse, Rad bi izvedel za naslov MATI- Kje je moj prijatelj FRANK BE-kar sem mogel pričakovati. Mno- ' ~ go se je govorilo o utrjenem mostišču goriškem in o Doberdobski planoti, ki tvorita enoto, katera je skoro nepremagljiva. Ali vse to si more človek predstavljati prav šele potem, ko je videl s svojimi JE ANZEDC. Prosim cenjene, rojake, če kdo ve, da mi javi,! ali naj se pa sam oglasi. — Mike1 Benčina, Atlas Mine, Sneffels, Colo._(10-13—9) Za slovenske grafofonske plošče, Columbia grafofone, zlatnino očmi ta sistem naravnih in umet- • ,__ in srebrnmo obrnite se name. NOVICE IZ STARE DOMOVINE. zmešalo in da je potem, stopivši nih utrdb, ki se dvigajo liki ne-( . j v drugi zakon, popolnoma poza- j dostopnemu zidu. Te trdnjave Frontenac (7—11 t sob) Kanj. TERBOVEC, hVnn fnn o n bila, da je že poročena. Sodišče ji predstavljajo drzno izzivanje, ki je pa vseeno prisodilo tri mesece nasprotujejo tudi najmočnejšemu ječe. |pogumu za napad, največji vnemi' NAZNANILO. Pcnesnaženi spomeniki Te dni in najvstrajnejši volji. Kdor opa-! Cenjenim naročnikom ▼ Polje bil v Gradcu — že drugič te- zuje črto, ki ščiti levi breg Soče, sylvaniji sporočamo, da jili bo y. KRANJSKO. V ruskem ujetništvu. Fran Ko-ne iz Cirč pri Kranju je bil častniški sluga pri nadporočniku Ko-rentu in je prišel meseca januarja z vmi nadporočnikovo prtljago v rusko ujetništvo. Njegova sestra j»- hodila večkrat vprašat h Ko-n-ntoviin po njem in tudi nadpo-ročnik Korent bi bil rad, ko je bil na dopustu, kaj izvedel o njem. A nihče ni ničesar vedel. Sedaj pa se j" France Kone oglasil iz ru-sk*-g;i ujetništva z dopisnico, pisano dne G. februarja, ki je pa došla š»'lc meseca julija v Cirče. V dopisnici vprašuje, če nadpo-ročnik Korent še živi in ga lepo pozdravlja. Pridan je njegov naslov: France Kone, biro vojno-pbnnvch v Petrogradje, gorod TaŠkent, 2. polk, 2. rota. — Jer-n» j Skok se je oglasil po daljši dobi iz Taškenta v Aziji. Njegov brat Anton, ki biva na Vrhniki, se je jako razveselil po tolikem času Jernejevega glasu, saj se bosta še videla, ko bo zopet zavladal zlati mir. — Viktor Kosmač, ki se sedaj nahaja v vojnem ujetništvu v Sam ari, je svojcem "od mrtvili vstal". Bilo ni od njega toliko časa nobenega glasu in poročila, da se je splošno mislilo, da ga že pokriva grob v nesrečni gališki de-želi. Mati Viktorjeva, kakor tudi njegova rsestra Ivana, ornožena Valjavec v Otočah na Gorenjskem. sta se zelo razveselili, ko sta prejeli preveselo Viktorjevo poročilo, da je še med živimi in komaj čakati, da bi že prišel domov. — Anton Podboj piše svojcem v Strmici pri Postojni, da se nahaja kakor vojni ujetnik v mestu Čeljabinsku, ki leži v oren-burški guberniji onkraj rudonos-nega uralskega pogorja, odkoder pošilja dragim domačim srčne pozdrave. — Fran Težak piše ter pošilja pozdrave iz Turkestana v A-ziji svoji ženi Mariji, ki biva v Planini št. 151 pri Rakeku. — Pi-še, da je zdrav in da se mu dobro godi. — Andrej Eržen se je zgla-sil iz Skobeleva svoji ženi Aui, ki biva v Drazgošah pri Kkofji Loki. Piše, da je na Ruskem ujet in še zadosti zdrav. V Skobelevu sta ž njim skupaj tudi Bertovee in Mežnar iz Lajš. — Florijan Tar-man se je oglasil svoji materi Mariji, ki biva v Hrušici št. 12, pošta Jesenice na Gorenjskem. Piše ji i/ Tjumna: Ljuba mati! Bil sem kom enega leta — s črnilom po- dobi vtisk, da se je Bog pri vstvarjanju te črte spremenil v o-fieirja avstrijskega ženijskega zbora in vse prcskrbel, da olajša mogoče'2 vsevidečo in vsegamogočno ved-' požrl neki 26 let stari bivši po-lstorilca izslediti. Vladni komisar nostjo nalogo obmmbe v isti meri,1 vodi pri mlinarju Andreju Jane- mazan spomenik pesnika Hamer-žiču. lin ga. Pomazan je bil popolnoma. Paskus samomora posebne vr-jl^si je bil takoj poklican policij-ste. V Tržišču pri Mokronogu ie 'ski Pes> vendar ni bilo mogoče kratkem obiskal nai potOTalai m-stopnik "STIC? Svoječasno je bil v Cliis-holmu. Minn., in sedaj ne vem, ali je še tam ali ne. Jaz sem mu pisal že dva pisma, .toda odgovora nisem dobil nobenega. Jaz mu nekaj dolgujem, zato želim zvedeti za njegov naslov. — Anton Gold. :{S47 St. Clair Ave. Cleveland, O. (11-14—9) HARMONIKE kakor je otežkočil strašno delo napada. Že talna formacija go-,j rovja, smer črt, razširjeni sistem možni uradnik osem šivank z na- 2a mesto Gradec je razpisal namenom, da naredi konec svojemu 'grado 100 K tistemu, kdor storil-življenju. Pripeljali so ga v dežel-!c^ dožene. Isto noč je bil tudi spono bolnišnico v Ljubljani. menik cesarja Jožefa obinetan zJnaravnih utrdb, narava skalovja, V dobrodelne namene. V izložbi jajci in ponesnažen. I razdrapanost, luknje, ostrine, bli-F. Urbanca Pod Trančo v Ljub-' Utesnitev prometa. Iz Maribora žina deroče in globoke reke, vse' ljani se nahaja slika, delo hčerke poročajo: Obratni inšpektorat to je kakor vstvarjeno, da ustavi poslovodje Vaniša. Slika pred- južne železnice poroča, da so iz'vsakega, ki poskusi prehod. Rav-stavlja lakoto, kugo in vojno, tehničnih vzrokov ustavljeni do no tako popolne kot naravne so Slika je na prodaj najvišjemu po-'nadaljne odredbe naslednji vlaki tudi umetne utrdbe. Avstrijci, so nudniku. Denar se podari najbolj' (ponočna) brzovlaka št. 5 in 6 na'na glasu, da so mojstri v zgrad-( revnim ranjenim slovenskim voja- progi Maribor—Trst in zgodnja bali takih trdnjav in v tem slu-kom. — Za namene Rdečega križa'jutranja poštna vlaka št. 33 in 36 čaju so sami sebe prekosili. Strel-! sta darovala tvrdka St. Tauzlier «a progi Maribor—Ljubljana. " ijubljani 140 K in Elza Galle PRIMORSKO. V ruskem ujetništvu. Josip Bol- na Bistri 100 K. Ustavljeni promet. Ker se popravlja asfaltni tlak na Hradecke-ga mostu v Ljubljani, je promet zdrav sem in želim, da bi bili do-z vozili preko tega mostu začasno ma Ysi zdravi. Sprejmite sto in ustavljen. st0 sr£nih pozdravov. Z Bogom! Maksimalni taxif št. 2. Mestni Josip Bolema, vojni ujetnik v Ru-magistrat ljubljanski je izdal nov1 siji, dne 29. junija 1915. Bolčino-tarif za živila na vsakdanjem te- va ^ena Ivana biva v Dolu št. 11 deuskem trgu. Razlika med 1. i"'pri Ajdovščini. ski jarki, narejeni z največjo skrbnostjo v dolgih mesecih priprave za vojno, so najpopolnejše in najmodernejše delo, kar si je v " " v , 7JT" T"'"1' ".'.'mogla izmisliti dosedai voina teh-' cina i)ise: Ljuba zena in otroci! " T ,, J. wJ"a 7pravj zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad IS let tukaj v tem poslu in sedaj j v svojem lastnem domu. V popravek i vzamem kranjske kakor vse druse j harmonike ter računam po delu ka-! korsao kdo zahteva brez nadaljnib vprašanj. JOHN WENZEL, 1017 East 62nd St., Cleveland, Ohio. ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDP, DRŽAVAH. Iščem svoje znance iz Dolenjega Logatca, posebno rada bi izvedela za naslov ŠUŠTERJEVE MI (TKE. Prosim, da se mi javijo na naslov: Mary Verbic. o-možena Suhadolnik, 1357 First Ave.. New York City. 2x 13&1S—9.) Izranredna ponudba za bolne. e—o—■ To je zadnji mesec, ki nudimo —, da hočemo natančno preiskati vaše telo, kemifno analizirati | urin ter mikroskopično preiskati kri in izmeček ter izvršiti $10.oo vredno preiskavo z X-ŽARKI VSE ZA $2.CO. Nobenega ugibanja ali pomot glede vaše bolezni. X-žarki zrejo naravnost skozi vaše telo. To je zlata prilika in vsem bolnikom se svetuje, naj se je poslužijo, tudi ako žive 200 milj od tu, izplačalo se bo priti. Pridite takoj. — Odlašanje je na-varno. Dr. L. E. SIEGELSTEEN, 308 Pemueat BUf, 746 Euclid Attnae, Cleveland, 0hi». ZAHVALE. Mr. ALOIS-SKULJ, P. O. Box 1402, New York City. Poslano harmoniko, ki je res dobra, z največjim veseljem sprejel; priporočam Vas tudi vsem drugim igralcem, ki žele imeti dobro harmoniko. Alois Iločevar, 1302 N. Broadway, Joliet, 111. Poslano harmoniko sprejel in mi je prav všeč; zahvaljujem se Vam za tako dobro postrežbo. J. Petrich, Box 238, Aliquippa, Pa. S poslano harmoniko sem kar najbolj zadovoljen; tudi še en drug rojak jo bo kmalu od Vas naročil, ker se mu moja zelo do-pade. John Zakšek, Box 94, Acosta, Pa. S harmoniko, katero sem kupil od Vas, sem vsestransko zadovoljen; kmalu bom naročil še eno, in sicer chromatično. John Režek, 1106 Jefferson St., Gary, Iud. Prav lepo se Vam zahvalim za poslano mi harmoniko; sem jako zadovoljen z njo. Joe Kastelic, Box 492, Victor, Colo. NAZNANILO. Rojakom v državah Illinois in Wisconsin naznanjamo, da jih bole obiskal naš zastopnik 6 Mr. FRANK MEH kateri je opravičen pobirati narod nino za list "Glas Naroda" in is dajati pravoveljavna potrdila. Ro jakom ga toplo priporočamo. Umvntttvo 'Glas Naroda*. ZA VSEBINO OGliASOV NI ODGOVORNO NE UPRAVNI 5TVO NB UREDNIŠTVO. Mr. IYOHKO JMJUMM, ki je pooblaščen pobirati maroŠ-nino im izdajati tosadevma potr dila. Sedaj se mudi t Pittsburgh, Pa., i* okolicL naravni Rt™ "Glaa Narofe" . PPVI HRVASKO-SLOVENSKA TOVARNA TAMBUfllC V AMERIKI pri porota n vsem Slovenskim tam-buraškim zborom, kakor tudi posameznikom. ki ljubijo tambuie. V tej tovarni se izdelujejo tambure po najnovejšem aimta -mu in najpopolnejših uznetmiških načrtih. Okrašene so z biseri in vsakovrstnimi rolami. Velika zaloga vsakovrstnih goda) in najboljših gra mofonov ter finit slovenskih plošč i. t. d. Veliki iluetrov-.-ni cenik e slikami polljem vsakemu sastonj. Ivan Benčič 4054 St. Clair At*., Cleveland. Ohio. EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) v GREATER-NEW YORKU ANTON BURGAR 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika. Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno in solidno postreženL Kadar kako draitvo namenjeno kupiti bandero, saatave, regaJje godbene inštrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, vcriiico, prfv«pk» ~»"tan Itd., ne kupite prej nikjer, da tudi mene sacene vprašate. Upralaoie V/ ■ *tane le 2c. pa si bodete prihranili dolarje. Cenike, več vrst poiiljam brezplačno. PiSlte poaj. IVAN PAJK & CO., Conemaugh, Pa. Box 328. Največ denai^a iz Amerike se nalaga v MESTNI HRANILNICI LJUBLJANSKI v Ljubljani v Prešernovi ulici št. 3, Kranjsko. Oenarni promet koncem leta 1914 je znašal nad - 740 milijOIlOV k 1*0X1. Rezervnega zaklada nad 1,330.000 kron. 4* Hranilnih vlog nad 4-4*5 milijonov kron. Sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po O 2 O brez odbitka. Nevzlignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, po rjenih po c. kr. deželni vladi izključena vsaka špekulacija z vloženim denarjem. Zato vlagajo v to hranilnico sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev, župnišča cerkven in občine občinski denar. Tudi iz Amerike se nalaga največ denarja v to hranilnico. Naš dopisnik v Zjed. državah je že več let 82 Cortlandt Sfc, NEW TORI. 3104 St. Clair Ave, N. E. CLEVELAND, «0. GLAS NARODA, p. SE'PTlM'BKA, I5T&. Manon Lescaut p Lin $ Chevalier Desgrieux. Spisal: ABBE PBEVOBT. —— ^ I fl L £Z a G1 a a Naroda prevel: G. P. 28 (Nadaljevanje) Niti najmanjše sitnosti nisem imel, da pridem na ladijo. ker p.- je /.<• itak iskalo miade možke. ki bi se prostovoljno izselili v Ameriko. Prevoz in hrano sem dobil zastonj. Ker je odšla prihodnji dan pisim-na pošta v Pariz, sem pustil pismo za Tiberge-a. — Moralo je biti izvanredno nežno in ganljivo, da ga je napotilo do ftkit-pa, ki se more poroditi le iz najčistejšega prijateljstva in največje plemenitosti. linzpeli smo jadra. Veter nam je bil ugoden in kmalu smo bili dah r od kopMgl. Napotil sem kapitana, da je dal meni in Manon poseben, ločen prostor. On je tudi drugače postopal z nama kot t ostalimi nesrečneži, ker sem ga že takoj prvi dan pozval na stran ter mu pojasnil del mojega trpljenja. Mislil sem. da bom s tem obrnil njt govo pozornost na naju. Mislim, da nisem izustil pregrdo l.t/. K11 ms mu rekel, da sva poročena. Delal se je kot da mi vrja-lne ter mi zagotovil svoje vartsvo, katerega sem bil tndi eelo pot v resnici deležen Skrbel je. da sva dobivala dobro hrano in vsled tega so naju tudi ostali sotrpini pričeli gledati z drugimi očmi. — Neprestano sem pazil, da se je prihranilo Manon vsako neprijetnost. — Ona je vse to zapazila in raditega ter radi izvanrednega koraka. katerega sem storil radi nje, da sem šel z njo na pot. je po-Fitala njena ljubezen tako nežna in strastna da sva se drug z dru-; jrim kosala v izkazovanju ljubezni. Prav nič se nisem žalostil radi ^ Kvrope, pač pa nasprotno. Cim bolj smo se bližali Ameriki tem mir- j lie j ši sem postajal, tem prosteje mi je bilo krog srea. č"e l>i bil gotov, da nam tudi tam ne bo manjkalo najbolj potrebnega, l>i se zahvalil Bogu za ta ugodni preobrat v življenju. Po dvamesečni vožnji smo konečno dospeli do zaželjene obali. Na prvi pogled ni nudila dežela ničesar prijetnega. Nerodovitne, neobljudene pokrajine in sempatarn par od viharjev raztrganih dreves in grmov. O ljudeh in živalih pa nikakega sledu. Ko smo pa izstrelili par strelov, je prišla takoj množica ljudi iz New Orleans. polna veselja vsled našega prihoda. Mesta nismo mogli videti, ker je ležalo skrito za nekim gričem. Ubogi ljudje so nas obsipavali z vprašanji glede Francije in posameznih provinc, iz katerih so bili sami doma. Objemali so nas kot da bi bili bratje ali dragi tovariši, ki so prišli, da dele njih bedo iu samoto. Vsi skupaj smo odšli v mesto, a smo bili zelo presenečeni videti le par siromašnih koč. ko se nam je vendar govorilo o ličnem mestu. Hiša governerja je bila edina, ki se je odlikovali! po svoji velikosti in boljšem položaju. Bila je zgrajena na dobrem temelju ter obdana s širokim jarkom. Predstavili so nas. Governer se je dalj časa tiho pogovarjal s kapitanom, a se je konečno obrnil proti nam ter si po vrsti ogledal deklice, ki so prišle z ladijo. Bilo jih je trideset, ker se nam je v 1 lavni pridružil še neki drugi oddelek. Nato je pustil governer poklicati par mladih ljudi iz mesta, ki so si želeli žene. Najlepše deklice se je takoj priznalo najuglednejšim, ostale pa se je izžrebalo. Z Manon ni governer še govoril. Ko pa se je odstranila cela družba, nama jo ukazal governer, naj ostaneva. — Kapitan mi je rekel, Q>) NAJBOLJŠA ® ® ® ® SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA Prirejena za slovenski narod, s «o-delovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Odi t platno vezani $1.00. Rojaki v Cleveland, 0. doke isto v podružnici Fr. Sakser, 1604 St Clair Are., N. L HnBBfl MODERNO UREJENA TISKARNA GLAS MRU RA i,,,,,,,,,. --- VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. sss o o e' a* 9 ° DELO OKUSNO. ° ° o o o e IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. * o e • TJNIJSKO ORGANIZIRANA, - 'a a m' V ' •f<~ i POSEBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETI, CENIKI I T. D. VSA NAROČILA POŠLJITE NA: SLOVENIC PUBLISHING GO. 82 Cortlandt St., New York, N.Y. - Veliki vojni atlas Mr. OTO PEZDOt, ki j« pooblaičan pobirati naroinl-no in izdajati tozadevna potrdila. Upravnižtvo "Glas Naroda". Prosti nasvet in infor-pacije priseljencem, "TH Barean of Indnatri* Immigration" aa državo Maw York varuje in pomaga priaeljcn-ki m bili oaleparjani, oropani ali s katerimi se j« date ravnalo. Bresplačno se daje nasvete priseljencem. kateri so bili oaieparjani od bankirjev, odvetnikov, trgovcev a zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, spremljevalcev, kažipotov in posestnikov KtHa, Daje se' informacije v natnrali-sasijekih sad s rak: kako postati •Iržavljan, kjer se oglasiti aa 4*-žavljanakc listine. Sorodniki naj bi se sestali s priseljenci na Ellia Islands ali pri Barge Office. £J*ŽAVNI DSIiiLTSm DEPARTMENT '(State Department of Iia¥<»"/ BUREAU OF INDUSTRHH AND IMMIGRATION. Urad v mestu New Yorkrli Bf Sest Sdth St., odprt vsaki dan ed 9. ore ajutraj do i. popeldnt U ? svedo irflej od S. de 11. m vojskujočih se evropskih drža? in pa kolonij-skih posestev vseh velesil. Obsega 11 raznih zemljevidov^ ■a lOtlh straneh in vsaka stran je 10» pri IS* palca vallka? Cena samo 25 centov^ Manjši vojni atlas Obsega devet raznih-, zemljevidom »a 8 itransh, vsaka atran 8 pri 14 palcev. Cen« samo 15 centov. Tli aemljevidi so narejeni v raznih barvah, da so vsak lahko spozna. Označena bo vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajolposamesna države. Pošljite 25c. ali pa I6c. ▼ znamkah In natančen naslov !■ mi ▼am takoj odpošljemo zaželjeni atlas.- Pri ▼•£]«■ •d J smo damo popust Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. ZASTONJ deset (10) HASSAN kuponov (1ZREŽITE TA KUPON) Ta POSEBNI KUPON Je vreden deset (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako si ga predloži skupno s devetdesetimi (90) ali več rednimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kaki na Uh HASSAN P KEMIJSKIH POSTAJ ali pri THE AMERICAN TOBACCO CO, Freedom Dept. 499 Broome St., New York, H. Y. (Ta ponudba ugasne 3 L decembra 1915.) Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav. Velikost je pri 38 palcih. Cena 15 centov. PO ZOB ROJAKI I Najbolj n- ipešno žilo za žen- ' Bke in moške laue. kakor tudi za moške brke in brado. Ako Be rabi to mazilo. zrastejo v 6 tednih krasni, gosti in doljfi laeje. kakor tadi mofikim krasne brke in brada in ne bodo odpadali in ne osiveli. Revmatizem, kostibol ali trganje v rokah, nogah in križu v S dneh popolnoma ozdravim, rane, opekline, bule. ture, kraste in Grrinte, potne noge, kurje oči, bradovice. ozebline ▼ par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brez uepeha rabil, mu jamčim za $5.00. Piiite takoj po cenik in knjižico, pošljem zastonj. JAKOB WAHClC, Itn K MU IL, Clevelani, OUe. ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NABODA", NAJVBCJI »LOVEN8KI DNEVNIK T ZDB. DlflXTOL Zadej je natančen popis koliko obsega kaka drsava, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov. Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkangkih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov. Naročila in denar pošljite nat Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Streel, New York, N. Y. Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do iobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pošiljatva tudi seda.' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino? 100 K velja sedaj $15.75 s poštnino vred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. /