132. številka, Trst v četrtek 12. maja 1904 Tečai XXIX, * V Izhaja vsak dan aH ob nedeljah in praznikih) ob 5. ari, ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. •UMine številk« se prodajajo po 3 novi. (6 Btotink) aodgih tobakarnah t Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, •lii, Kranju, Mariboru, Celovcu, Idriji, &t. Petru, Sežani, Nabrežini, Novemmeatu itd. Jclaie ln naročbe sprejema uprava lista „Edinost", kli Molin piccoio stv. 7. — Uradne ure «d 2 pop. do 8 zvečer, ■ne oglasom 16 stotine na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domaći oglasi po pogodbi. TELEFON Stv. 870. Glasilo političnega društva inost" za Primorsko. F edinosti jc moč t N&ro&nlna znaSa za vse 'eto 24 kron, pol leta 12 metrov cd Dajankae. Brzojavka poreča calje: Dne 8. maja Be je vdala našim patru-jam korejska posadka v Pektonu na reki Jalu, skupno 75 mož. PETROGRAD 11. General Karkevič je nadalje brzojavil generalnemu štabu : Dne 6. maja so ee spopadli neki drugi ruski oddelki z oddelkom japonske konjenice v vasi Medalieng, 10 kilometrov južno od Pektona, ne da bi imeli kake zgube. Poročilo general lajtnanta Saharova generalnemu štabu od 8. t. m. se glasi r Japonske čete, katere so zasedle Fenghvang-čeng, se nebajajo še tam in pošiljajo na glavno cesto v Liaojang in na razne druge rani oddelke na rekognosciranje. Dne 7. t. m. so zasedli Japonci Kuantianaian, 70 ometrov severovztočno od Fengvangčenga. Poročilo admirala Toga. TOKIO 11. (Reuterjev biro.) Admiral Togo je sporočil : Od 6. maja dalje se sliši i Port Arturja ponovne eksplozije. Vzrok hd ni znan. V Tokiju menijo, da bo Ruai •hupali, da bi se m gli VBpešno braniti v Purt Arturju in da radi tega razstreljavajo - /oje ladije preden Be umaknejo iz trdnjave. (?) ĆIFU 11. (Reuterjev biio.) Semkfcj japonska neuradna depeša omenja tudi da Rusi baje uničujejo svoje ladije v Port Arturju. Nova bitka ? PARIZ 11. »Matia« je prejel od sve-jega dopisnika iz Petrograda poročilo, da ee širi tam vest o bitk1, ki je bila pri eoteBki Motien med Rusi in Japonci pod generalom Kurokijem. Rusi bo bili baje poraženi in eo ineli znatne zgube. General Sasuli* je baje tudi med mrtvimi. PODLISTEK. V lepše življenje! Novelica. Marko Vilinskj'. I. »Konec bo pa vendar grenek, dragi v rekar...« mu je odgovoril Zalesnik. »Grenek, ali ne . . . pride pa. No, tlak i: voda ostaneta vedno. Veseli bodimo in pij m o !* S temi besedami je Smrekar prijel čsšo jo pohlepno zlil vase. Tudi Zaleenik je p 1 čašo za čaeo in pri-j i 89 ga je občna veselost, da bi bil kar - svet objel. Zaanci so ee mu zdeli najbolji ije na svetu, krema najbolj komodna in "■rni Niko ee mu n» več režal šsodeželjno. Smrekar pa mu čez neksj časa jel zopet voriti : »Veš pa, Jakob, punic sa mi vari! ' -j, da te katera ne zmami tako, da Be ce več mogel ločiti, ne da bi si raztrgal 4e. Meni se je tako zgodilo ; ona ima se-begatega trgovca, jez pa sem postal to, * r vid s. Ti še prideš kedaj v življenje, ki j** vredno poštenega človeka. Jaz pa se ne Japonsko posojilo. NEW-YORK 11. Novo japonski posojilo je bilo izdano danes po borzoem kurzu 965/4. Nakup ladij za Rusijo. BEROLIN 11. Gladom brzojavke, ki jo je prejela »Voss. Zeitung« iz Hamburga, je prodan Rus;ji tudi brzi parnik' »Augusta Viktorija«, Hamburžko-ameriške črte. Parnik je odšfl danes po Labi navzdol v Bruna-haupten odkoder odpluje jutri v Libavo. Glede nakupa poštnega parnika »Pretorija« ee vrš<5 že podajanja med družbo in Rusijo. Položaj v Niučvangu LONDON 11. Rtuterjev biro je prejel 9. t. m. iz Niučvanga poročilo : O i pet;h polkov, ki so bili tukaj, so štirje odšli. Peti polk je imel oditi danes, a je prejel proti povelje. Glasom nekega zanesljivega vira izkrcujejo Japonci sedaj svoje čete v Kaiču, a medtem so pa zastdti Rusi utrdbe v An-pingti, kamor prevažajo topove iz Niučvan-Bke trdnjave. Gladom neke veni znaša število japonskih čet 30.000 mož. Vojaaki BvetDvalec podkralja Juanšikaja, polkovnik Munthe, je dospel danes semkaj. Sodi se, da se hoče po govoriti t ruskimi oblastn:jami, ki so baje pripravne izročiti Niučvang Kitajcem. Ruai bo branili ameriškemu konzulu od poBlati ameriškemu poslaniku v Peking poro č.lo o sedanjem položaju. Šs le na energični protest je smel konzul odp slati depeio. V Niučvangu je mnogo japonskih vohunov, ki so preoblečeni kakor berači. Ti posltdaji bo pretrgali zvezne žice podmorskih min na u=tju reke Liao. Japonsko brodovje pred Port Ar-turjem. LONDON 11. Japonsko brodovje je bilo 9. t. m. o polnncči pred Arturjem, ali do 6treljaoja ni še pr šlo. Taifun (vihar) ki je trajal po dnevu je aelo zakasail izkrca vanje pri Pitsevu. Japonci so prodrli do Pulantiena a so se zopet umaknili v P,t-evo, potem ko so poškodovali postajo in en most. Zveza z golob j o pošto- MOSKVA 11. Po zatrdilu 1 Bta »Rus-koje Slovo« ee bode vptljala med Pcrt Arturjem in glavnim stanom golob a poštna zveza. Zi leta 1902. je prejela ruska armada v Mandžuriji 150 poštnih golobov, z namenom, da se ustanove golobje pisemske pošte v Liaojacgu, Mukdcou, Harbinu in Port Arturju. Ogrska zbornica. (Brzojavno poročilo.) BUDIMPEŠTA 11. Med vlogami se nahaja predlog pos!. Podmanitzkjja, Thalyja, Bentivanyija, Rakovszkjja in Szederkenyja dvignem več, Be ne rešim več. Vedno ostanem tiK, kakor cunja na cesti, ki jo vsakdo baca v stran In kdo je temu kriv? Oja. .. ! | Ti pa bodi pameten, varuj se golobičice !. ..« In hrupno se je zasmejal in prijel za čašo. »Ah kaj, ta je previsoka zame«, je re kel Zileenik smeje se, v srcu pa je čutil, da laže —. Pdi so do polunoči. Zadnja sta odišla Zalednih in Smrekar, vesela, da še n kdar tako. Prijela sta sa pod pazduho in korakala po osamijen;h ulicah. »Daj, bratte, da te poljubim!« je dejal Smrekar Zalesniku pred vrati h še, v kateri je s'einji b val. Objeia sta se in Smrekar je pevaje odišel dalje- Djspevši v svojo s ibico, je Zalesnik odprl okno, pr ž^al luč in sel k mizi. Ni se mu hotelo spati, marveč je vzel belo polo papirja, lepo odzgoraj napisal ca-slov svoji novi črtici »Izgubljene duš«« in pisal in pisal ... Z ipet je siušal svoje znance, zopet mu je Smrekar govor 1, a njemu je be galo pero po pap rju in pisalo o izgubljenih dušah, ki so ee izgubile zavoljo lepih, vlež a h oči dekliških, o dušah, ki pijejo sladek glede zahvale N;. Vel. za sklenjeni prenos smrtnih istankov Rifcocayjevih. Predsednik je predlaga!, naj se ta predlog motivira v seji, ki Be vrši v petek. — Zbornica je na to pristala, nakar se je izvr-š la volitev članov v delegnc io. Brzojavne vesti. •f Ante vitez Supuk. ŠIBENIK 11. Drživn m" deželni po Sianec dalmat nski, bivši župan ski z 30 let Ante vite« Šupuk je ntc.j okolo 7. ure na gloma umrl. Parlamentarne vesti. DUNAJ 11. Parlamentarna komisija če-šsega klu >a je sklenila v svoji datain i seji izjavo, v kateri Be izreka zahvala zaveznemu slovanskemu klubu na zvesti p dpori, radi katere je poslala slovanska obatrukcija nepremagljiva. Izjava opiBUje žalostne posledice uporabe § 14 ter obdolžuje sedan;o vlado, da je zakrivila sedanji položaj, ki je nevaren obstanku avstrijskih narodov, ker noče iz vršiti predstoječih zakonov o enakopravnosti v deželah češke krone ter ovira uravnavo parlamentarnih razmer in ref irmo poslovnega rede. Češki poslanci radi pripomorejo, da ae te neznosne razmere odpravijo, aso se na pravi narodni mir v deželah češke krone. Oai so bili pripravni razpravljati o ustano vitvi okrožji, toda oni izjavljajo lojalno in odkrito že v naprej, da se ne smejo na noben nbčin krčit: vsled ustanovitve okrožji jezi kovne pravice narodne manjšine. Ne oziraje se pa na pogajanja o sporazumljenju morajo zahtevati češki uradni jezik in vseučilišče na Moravskem, katere zahteve so direktni pogoj, da piide do aporazumljenja med obema narodoma. Izjava zvršuje : Češki poslanci so vsikdar pripravni sklen:ti pravičen mir, na drugi strani so pa tudi odločni ustrajati v boju proti vladi, katera hoče napraviti zmago nemške obstrukcije za stalno. DUNAJ 11. Tudi vsenemška zveza je sklenila izjavo, ki pokazuje na škodljiv upliv češke obstrukcije na samovoljno gospodatvo § 14 in naglaša, da se hoče držati linšktgi in vsenemškega programa. Izjava protestuje proti vsem po-kusom, da se vsled takczva nega sporazuma izpostavlja nevarnosti pravice nemškega naroda. Revizija civilnega zakonika. DUNAJ 11. DaaeB je imela komisija za pripravo revizije civilnfgi zakonika Bvojo prvo sejo. Razpravo je vodil predsednik državnega sod šča dr. Unger. Komisija be je posvetovala, v kaki smeri naj se priču<5 uvodna dela. Po podrobni razpravi ho se člani komisije zedi-nili, da naj pravosodno ministerBtvo izdela pregled o onih določbah civilnega prava, ki strup, dokler se ne ptgube, dokler ne izginejo iz življenja . .. Z iaj pa zdaj se mu je zasmehljal naproti krasen obrazek Marice, obdan z črnimi ko-drčiti, tako črnimi, kakor je bila zunaj noč... II. Začelo ee je že svitati, ko je Zalesnik upihuil luč in ee ob!ečen vrgel na posteljo. Zaspal je, a v glavi mu je bilo težko in nekaj mu je st skalo prei. Iz tega mučnrga polurna ga je zbudila Mirni, goapodinjina hčerka ki mu je prinesla kavo. »Kako imate tu na mizi vse v neredu!« je rekla in jela devati knjige in listine ne toliko v red. Zalesnik pa je počasi pil kavo in jo gledal. Ša le sedaj je zapazil prvič, kako lepe, svttle lase ima Mimi in zaspani oČe-ci sta se mu zdeli tako krasni, kakoršnih še ni v del. »Mimi, kako si lepa !« je vzkliknil. »P.iredntž !« se je ona zasmejala in odišla iz Bohe. Z-desnik pa je vstal in se umil. Mrzla voda mu je ohladila glavo in lahkega se je čutil, kak< r malokdaj. S car je zapazil v ho se pokazale v pravnem občevanju preozke oziroma nedostatne, — kjer se torej določbe zakona ne samo ne striniajo z napredkom sedaniega časa ampak tudi ovirajo in obtežu ejo praktičuo pravo in vsakdanje prometne razmpre. Ko bode ta pregled, ki ima služiti za prvo podlugo posvetovanju dovršen, se komisija zopet sn-de. Deputacija pri grofa Tiszi. BUDIMPEŠTA 11. Ministarski predsednik grof Tisza je sprejel danes deputacijo ob-toječo iz 14 čianov iz KecskemetsRe okolice, ki ]e prosila naj vlada po.lpira ogrsko vin*igr»dstv-o povodom pogajanj o carinski pogodbi z Italijo. Strajk pekovskih pomočnikov. BEROLIN 11. Berolinski pekovski pomočniki bo sklenili z 2863 proti 104 glasom^ da pričn>» £traik«ti. Italijanska kraljica Helena. RIM 11. V senatu je priobčil predsednik Saracco isto poročilo o interesantnom stanju krajice, kakor predsednik Biancheri v zbornic ter je izrazil željo, naj Bog izpolni vročo željo italijanskega naroda. (Živahni pohvala in trajajoči klici : Ž vio kralj !) Cesar Viljem na potovanja. STRASSBURG v Alzaciji 11. Cesar, cesarica in prmcesinja Viktorija Luiza so dospeli danes popoludne semkaj, ter bo bili od prebivalstva navdušeno pozdravljeni. Shod pivarjev. DUNAJ 11. Avstrijski ehod pivarjev je bil otvorjen ob veliki vdeležbi posestnikov pivovarnic in inozemskih odposlancev. Boj med Braziljanci in Peruanci. NE\V JORK 11. New Jork Herald« je brzojavno sporočil iz Rio-de-Janeiro, da so glasom poročil iz Manocosa Braziljanci pri reki Cnandles popolnoma porazili Peruance. Nemške vojne ladije. BEROLIN 11. Štiri ladije križarske divizije v vztočui Ameriki se podajo namesto v Nevvport News v Haiti, kjer se je bati nemirov. Ladje se zberejo v Port au Prince. Od tod odplujejo v Newport Ne\\\j. Križarka »Gazelle« ostane, če bo potreba, v Nevvport Stusko-japonska vojna. Napisal Bes Arabski. (Dopis iz Rusije) .,V kolokol, mirno drjemuvšij, s naljeta tja-želaja boaaba grjanula. S trjeskom krugom ot njejo razljetjelia oskolki. On že vzdrognul — i k narodu mogueije mjedm je zvuki vdalj potekli, negoduju, gu lja i na boj vyzyvaja. A. K. Tolstoj. I. Predstavljajte si mirno vas, ki jo je ravno zakrila noč svojimi krili. Večina vašSanov ogledalu, da je bledejš: nego navadno, a kaj to... Potem pa je od.šal v urad. Jakob Zalesnik je bil praktikant na pošti. Danes mu je bilo do gočaeno v uradu, kakor že dolgo ne. Tudi 0[0ludne se ni nič razvedril. Komaj je čakal večera, da zopet pojde k lepi Maric', da mu bo mogel zopet razkladati jej Gorkija in jej gledati v globoke oči. A Marica ni b.la danes niti pol tako vesela nego včeraj, ko ja prišel. Enakomerno je potekala ura in niti enkrat se Marica ni posmehljala Zaleeniku. Hladno Bta as poslovila in ZaUsnik je šel domov z nekim čustvom v srcu, ki ni bilo ne veselje ne žalost, ampak nekako — vsakega pol. Doma se je naslonil na okno in zrl čez vlažna dvor.šča in temne strehe hiš, nad katerimi se je tu in tam dvigal v zrak vitek dimnik kake fabrike, ven v zelene hribe, katere je komaj razločeval skozi polprozorno meglo, ki je ležala nad mestom. In spomnil se je znancev »pri Črnem Niku«, tsmrekarja, in v dušo mu je zopet prišlo ono veliko in mogočno hrepenenje pa solnčnem življenju... po jasnejših dneh . . . (Pride še.) epi, prtcej velik del dremlje; le nekateri bde .. In le ti poslednji čutijo, kako v steni grize črv, ki ne miruje ni podnevi ni ponoSi.... Nakrat... Čuj!... Plat zvona .. Vedno goBteje in gosteje se razširjajo enogla3ni zvtk'. B ieči so že dolgo na mgah ia snujejo okcli po žara... Dremajoči si rnanejo zaspace oč\.. A zaspanci ? No? Ali s^e dalje, ali se pa tajć. Sedem let se je Japonska pripravljala na vojno. A S ovan ? Sij veste, kaj je Slovan! velike topove za obleganje. Toda s časoma se položaj spremeni. Nobena trdnjava ne more za dlje časa vzdržati obleganja, ako ne dobi pomoči od zunaj. Prejšnji stari zii trdnjave je bil odstranjen in na njrgivem mestu je sedaj prekop, ki zelo ovira naglo zavzetje trdnjave. Japonci morajo imeti 2-krat oziroma dvakrat in pol več vrjdštva oziroma topništva. Redkokrat se posreča zavzeti obmorsko trdnjavo, ker jo je treba zavzeti od morske in kopne strani. Sedanja vojna je že dokazala, od morske strani. Od te strani je nemožao zavzeti trdnjavo ; sedaj gre za poskus, da bi jo vzeli od kopne strani. Sebastopol je držal v krimski Barbarski Vzhod« vojni leto dan, stil je pa Rusijo 100.000 m«.ž. V steni domačega , Trdnjava pa ni bila tudi popolnoma oblegana, Po poslednji vojni so ee s novi Rusiie vglo-bili v mirnih poal.b, v vsakdanjosti. Nekateri kako sijajno je vspela hranitev njih 83 celo poginil'. Drugi so bili vedno na straži ta »svjatuju Matušku Pucj«, a tretji, element mladi in mnogo bolj živi... šel je predaleč in hotel »osrečiti« e »kulturoj« Zapada... ognjišča je pa neumorno glodal in glodal črv. ampak je imeia na severu svobodno zvezo z In kedo je ta črv v Brcu ruskega naroda ? 1 deželo. Židje!! Ej, g-spoda, ta borba Azije z Ev- Angležko poročilo o boju na reki Jalu. ropo ni nova. Ž dje eo ee vtihotapili najprej | Dopisnik Reuterjevega bir6> ki ee na k zapadnim Slovanom in s Poljsko jih je po- faaja y glavnem Japonflkem tabm§ slika boj dedovala Rusija. (A v Avstriji zat.rajo Slo I ^ ^ Jalu kakor ^. Dve japon3ki ba. vane toliko Zidje, k likor Azijati Ogn !) Kaj ^ ^ boj g ^ da ^ ^ ure Tatarski jarem! Neznatna šiba božja v pri ,. __. ... , ... „ . J . streljali proti višinam, na katerih so bili Kusi. meri s t* strašnj nevarnostjo, ki jo predstav- rp , .,. ._,. . . , , . . J ' r li bo odgovorili na streljanje se le, koje bila Ija za Rusijo Židovstvo ! M o m s e n prva japonska kolona le še kakih par slo korakov od reke oddaljena. V trenutku se je pričelo grozno streljanje iz večih utrdb. Japonski častniki bo ostali pred četami na konjih. Brezdimni smodnik ruskih čet ee je izvrstno obnesel. Ni bilo možno videti njihovih pozicij, niti določiti silo njihovih krdel. Razvrščenje Japoncev je bilo gosteje, nego je nedavno pri angležaih četah. Kmalo po 8. uri zvečer je pa rusko streljanje potihnilo. sam je rekel, da Židovstvo razjeda vsaki narod, k j e r j e našlo svoje ubežišče. Poseboo pa naj pomnijo to aksijonso .. Slovani, katere razdvaja le Židovstvo, prednja straža Nemcev povsod, kjer bij ejo boj za obstanek — Slovani! Jaz se izogibam imen slovanskih narodov, kakor jih delč po narečjih ! Kajti v dvajsetem stoletju, katero vendar n'so nazvali prehitro »Siovanski vek«, posebno pa sedaj, ko se na Daljnem Vzhodu preliva kri naš h bratov Slovanov, se mi zdi, da jaz kar nič ne čutim, da sem slučajno Slovenka, ali da je moj znanec Čeh, da je moj direktor Rus. Ne Slovenka, ne Ceh, ne Rus, Slovani smo vsi skupaj! Ako zmaga Rusija, bo dvajseti vek reB slovanski vek ! Meni se dozdeva, da zapadni Slovani umejo ulogo Rusije. Saj pričajo o tem telegrami raznih društev, glavnih mest na Ce- škem, Hrvatskem, Moravskem, v Sloveniji, niamo dožlveli in videli niž druzega, nBgo telegram« »slovenskega ženstva«, ki ga je ped- vrgto ve, aU man}e odurDlh prisorov> ki Kriza v Avstriji. Vrata visoke zbornice so Be zopet zaprla. Položaj je sedaj isti, kakoršen je bil cb od ložitvi pred Veliko nočjo. Mlin je ropotal, ali moke ni bilo iz-pod ksmenov. Legislativno delo je ostalo zaustavljeno, ker m moglo preko mrtve točke narodnostnega problema. Parlament je pač imel nekoliko sej,. ali do dela ni priš o. V tem kratkem zasedanju še le prav dokazali ad oculos vbo absolutno nemožnost, da bi ta parlament prišel do dela, dokler bomo imeli v Avstriji vlado, ki je .v pisalo veš nego sto zavednih Slovenk, katerih imeoa sem čitala v »Novem Vremeni«. Japonska se mi vidi kakor novepober-vana skrinja. Ah, lepa, lepa! No pa le ssdi najintimnejem razmerju ž njimi, ki abaolutno na njo prijatelj! Buh ! Ia že sediš — a ne nočejo, daeeustvaii neizogibni pogoj za izhod n a škrinji, ampak v skrinji. Največ svoje t3 krize, ki se ravco ksža v popolni sti-zlonosne kulture so si Japonci nabrali v An- gnaciji vsakega zakonodajnega delovanja. Sagi ji. V svojih mornaričnih šolah sd se tudi danja vlada je najintimneja zavcaoica nemšaim »lčili po aBglijski knj gi, kjer je črno na be- etrankam. Zato je za poslednje v največem katastrofa o J dne do dne. Vzl:c temu je zadela ta vest britko vsakega Hrvata in tudi Slovana, ker je z dr.om Bresz venskvjem legel v grob čestit boritelj za dobrobit naroda, iskren Hrvat in dober Slovan. To izjavljamo odkrito ;n lojalno ob mrtvaškem odru pDkojnika. Zadnje čase smo ga sicer z iskrenim obžalovanjem videli na poteh ki po našem trdnem uverjenju ne morejo dovesti do političnega osamosvojenja naroda hrvatskega. Izltsti nas je bolelo, da se je blagi pokojnik zaplel v mreže takozvan.li »čistih« in da so se mogli ljudje, ki negirajo Slovanstvo, sklicevati na njegovo č.sto in pošteno ime. Ali to, kar smo rekli ravnokar, bodi le konstatacija, nikar pa očitanje na škodo pokojnika, ker nam jamči vsa njegova minoloBt, da vse, kar je storil, je storil v dobri veri in v čisti želji, da bi koristil svojemu narodu. Slava spominu velikega rodoljuba dra. Bre3ztyenskega ! Dr. Šandor Bresztyensky se je rodil dne 5. septembra 1840 v selu Prečeč, v uugosel-skem okraju pri Zagrebu. Po dovršenih gimnazijskih naukih se je posvetil pravdnim stu-d<]am katere je izvršil na tedanji pravo in dfžavnoslovni akademiji v Zagrebu in potem na vseučil šču v Budimj ešti, kjer je bil meseca jul.ja 1868. pron.oviran doktorjem prava. NrKoliko čaša je bil tajnik podbana Leona buro. a R-.ucba, potem je pa bil imenovan iz-red um profV-orjem na pra oslavni akademiji v Zagrebu. Ko je bilo leta 1874. vstanovljeno v Zagrt-bu novo vseučilišče je postal dr. Brehztyen$ky redni profesor za civilni pravdaj red. V tej službi je cstal do svojega upokojenja leta 1894. L^ta 1880/81. je bil iekt r zagrebškega vseuSil šča, a [dvakrat, leta 1875/76. in 1884/85. pa dekan pravoslovne fakultete. Zagreb ga je izbral leta 1892. v meni ni sver, občina velikogonška pa svojim za-rtopn kom. B I je tu li delaven na znanstvenem |ji>lju ter je t-pisal več učenih razprav. Nekoliko let je izdaval perijodični list »Balkan« kateremu je bila nf-.loga združenje zapadne in vzločne cerkve. Pokojnik ni bil cženjen ; v svoji oporoki je zapustil razun nek>h malih iegatov v pobožne svrhe ves svoj imetefe hrvat-kemu vseuč l šču za dijaške ustanove. Pogreb pokojnika se vrši danes v Zagrebu, kamor se prepelje njegovo truplo iz V«*bke Gorice. Viečnaia ti pamjat ! da bo mogla tudi držati to, v kar se je obvezala. Sklepajoči take zveze pa voditelji naših Italijanov niso le marederji, ki se morejo voziti dalje v vladinem kupeju, ampak tudi slepci, ki nič ne vidijo, kam se vozijo. Ali to naj Bi zapomn jo, da na jedni zadnjih postaj te vožnje bodo obračuni se slovansko večino države ! In tudi tega naj ne pozabijo, da utegne priti čas, ko n* stroju avstrijskega vlaka ne bodo stali več nemško-nacijenalni ministri. In tedaj tudi sedanji zavezniki Ita-janov ne bodo imeli %*eč moči, nego jim gre ! Da-li si ne bolo Italijani tedaj želeli — dru-z h zaveznikov ? ! lem, da je za sovražnika jaso ugoden hipni napad na svojega tekmeci pred napovedjo vojne. In catanko fo ee uČencean. V Kronstadtu delajo noč ia dan, da se oboroženje izvrši čim prej. (Tudi na tej odredbi v:dimo, kako ja-poncfilsko novinstvo laže z namenom, da bi kompromitiralo Rusijo in bfgaio in sleparilo javnost. Z oči vidnim namenom, da predstavijo svetu popoln poraz Rusije kakor neizog -ben deg^dek, bo preplavljali te dni svet z vestjo (kateri so dajali povsem pozitivno obliko), češ, da je Rusija defiaitivno opustila misel na cdposlanje balt ske fljte v vztočno-azijsko vodovje. Op. ured.). StrokovDjaška sodba o obleganjih. Iz Pttrrgraca so sporočili v Beiolin : O obleganju Port Arturja *e je izjavil general Cezar < ai na sledeči način : O pričetku obleganja bj imel Port Artur, kakor vsaka velika trdnjava, v boju topn štva prenoč. Port Artur je popolnoma pripravljen, dočim mo rajo Japonci še le polagoma dovajati svoje nih potrebah«, o »interesu državne skupnosti« itd. ! A dejstvo je, katero treba danes zabeležiti z markantnimi črkami, da so Nemci, ki etavljajo svoj strankarski nad državni interes, in da je vlada Koerberjeva, ki inte re» skupu; s4i podreja vprašanju svoje lastne ekz stence. Zabeležiti treba, da so nameni Nemcev in vlade v polnem eoglasju. Zabeležiti treba, da so Nemci se svojo intransin genco ubili vse Bpravne poskuse in da jim je bila vlada tiha ali zelo aktivna zaveznica tu li na tem delu! Zabeleženo mora biti to, da bomo vedeli, kdo je kriv, da ga tudi ob sedanji odgoditvi državnega sibora ni videti niti zaam^nja, ki bi kazalo na kako zbjljšanje v hudi krizi, ki pije moz?g državi in nje narodom, ker ne dopušča nik&kega dtla za toli potrebne gospodarske in socijalne reforme. t Dr. Šandor pl. Bresztyenszky. Mico i ponedeljek po noči je umrl na svojem posestvu v Veliki Gorici na Hrvat skem narodni zastopnik v hrvatskem saboru, rlr. Sandor pl. Bresz'venski. Ta vest ni pr:š!a iznenadoma. Pokojnik je bolehal že dolgo časa za srčno hibo ter je bilo pričakovati Povrnitev bolgarskih beguncev. Iz Sreilca poročajo : Ker sti se bolgarska in turška vlaia sporazumeli o načinu povrn tve bolgnrs^ib beguncev, so bili le-ti od bolgarske viade brzojavnim potom pozvani, naj Be nemudoma podajo v svoja bivališča. Ol 14. maja naprej bolgarska vlada ne bo dojila več nikake d name podpor«*. Iz Srbije. Iz Bslega^rada nam piŠ9 naš dopisnik : Gov-vo je zaana že tuiii Vam vest, ki so jo prinesle neke dunajske novine č» š. da se v Srbji pripravlja sprememba ustave, da ee je kraij Peter < dpovedal prestolu in aa b »inre n ivano regent-tv o. To je vse zlagano od prve do zadnje pičice. Veru;te mi, to so le pobožne želje dunajske vlade in agenta te vlnd« na — Bolgarskem, kneza Ferd:uanda, Nemca, usiljenega bolgarskemu narolu. Z i danes sem hotel le registrirati one absurdne vefct . Toda o priliki se povrnem k njim. Ponoviti moram vendar le še enkrat, da nit gov >ra ni o kak h dogodkih. Slovenci in S ovaui naj bod) uverjeni, «ia ni povoda za nobfno skrb ozirom na razvijanje stvari v bratski Srbij'. Politiko maroderjev in slepcev hočejo tirtt še nadalje naši avstrijski Italijani. Nedavno temu so vs t tež > svoje pozicije ob tržaškem š dskem vprašanju takorekoč obesili na vb d na mnenja in guvernamentalne nazore. Stranka, ki se ce zna voziti dalje drugače, nego v kupeju, danem jej milostno na razp lago od vlad, zaslužuje v polni meii ime stranke političa h maroderjev. Sedaj pa javlja »Neue Freie Presae«, da je prišlo meti Nemci in Italijani do popolnega sporazum jeoja, a dogovore od nemške strani da so ek enih »nemški tapredojaki«. To pa je ravno tista skupina na nemški strani, ki živi le še od privilegijev in od svojih zvez z vladnimi krogi in s kt.marilo torej skupina, ki nirra nikakh tal v ne niš t h masah in ki zaradi lega niti Le m re dati nikak h garane j, Dnevne novice. Trgovce z jestTinami opozarjamo, da je danes popoludne ob 4. uri sestanek v gostilni »Leon d' oro«. Koiisorcij trgrovcev z ještvinami je imel včeraj svoj občni zbor. Dogodki na tem zborovanju so, rekli bi, zgodovinskega pomena v našem ožjem tržaškem ofevirju. To pot so naši slovenski trgovci prvikrat odločno nastopili kakor taki. Zato pa so bili včeraj viharji, kakor-šnjih ne poznajo anali gori imenovanega konsorcija. Ogorčenje med našimi je bilo teua vtče, ker se je proti njim poskusila c.Ia vrsta nasilstav. Grdo nasiletvo se je dogodilo že dne 27. marca t. 1., ko je predsednik iz golega strahu, da bi Slovenci zmagali, samovlasino razpustil zbor, da ei je bil isti pravilno sklican in je bilo. na povabilih izrecno rečeno, da ee bo zborovanje vršilo ob vsaki vdeležbi v drugem sklicanju, to je uro pozneje, kar je utemeljeno tudi v pravilih. Na včerajšnjem novem zborovanju je bilo kak h 300 zadružnikov. Zborovanje se je imelo pričeti ob 'J. in pol uri popoludne, ali komisija, imenovana od konsorcija, je začela sprejemati glasovnica že ob o. uri in je bilo dol< ceno, da se bo volitev nadaljevala do (». točke dnevnega reda, ki je ravno določala volitev. To je bila torej nepravilnost, ker razposlani poziv ja določil volitev kakor G. točko. Ali to naj bi še bilo, ako ne bi se bila poskušala druga grda nas l*tva. Naši stranka, ki je bila tako močna, da je po pravic; zahtevala, naj bo tudi ona zict i-pana v konrsiji, je pooblastila petorico, ki naj interveuirajo v komisji v nje imenu. Kom:sija, izvo'jena cd konsorcija, jednofctivno ni bo ela dovoliti naši stranki nobeneg* zastopstva na voli.nem Činu. T o j e bilo prvo poskušeno nasilstvo. Ali naši so nastopili a tako energijo, da so si izsilili veljavo in nasilstvo je b.lj zlomljeno. Začela se je volitev. Djsedanji gospodarji sj nastavili svoje ljudi na vrata, ki bo hoteli s silo ziprečiti Dašim vstop v veliko borzno dvorano. Ali naši so zopet nastopili z levjo srditostjo in so zlomili tudi to drugo poskušeno nasilstvo. Sedaj je hotela komisija poskusiti t na silstvcm. Odklanjati je hotela namreč vee one naše, ki slučajno niso imeli legitimac je pri eebi, da si so bili not >rični in eo imeli druge listine pri sebi, s katerimi so 83 mogli legi t>mirati kot zadružniki, dočim je dopuščala k volitvi vse svoje, če tudi nieo imeli legitima-c je, oziroma bo svojim izdavali duplikate, dočim so govorili našim, da to ni dopustno. Toda naši so zopet nastopili z nezmanjšano energijo in obveljala je njihova zahteva, du mere voliti vsakdo, ako ga le poznajo tr je členi komisije. T a ko je bilo zlomljeno tretje poskušano nasilstvo. Vo itev je nadaljevala. Tu pa se je <1 >-god.l slučaj, da je neka trgovina izdala dve pooblastili — eno slovtnski in eno italijanski stranki — in komisija je poskušala novo peto nasilstvo s tem, da je hotela v sprejeti pooblastilo izdano italijanski in odkloniti ono izdano slovenski stranki. Navf-tsl je nepopisen hrup in dvigale so se pesti. Naši so zahtevali povsem opiavičeno : ali naj se fnul rati obe pooblastili ali pa naj veljati obe. Hrup je naraščal, a to je bilo magi-striitnemii komisarju v dobrodošlo pretvezo, da je sistiral volitev in razpustil zborovanje. Resnični vzrok pa mu je bil gotovo tat ker je bilo očitno, d a je naša stranka v večini za kaki h 30 do 40 g 1 a s o v. Tekov zaključek je bil t«mu včerajšnjemu veleznamen temu zborovanju konsorcija trgovcev z jeatvinami. E pur Bi m-uove tudi v cašem trgovskem siauu. A kaj da pom^nja to, ne.treba praviti njemu, ki zna, kakov činitelj je trgovski stan v* našem mestu. Nf.č n, kako so nastopili naši, nas je prasenet 1 po svoji energiji. Ta energija pa jim je prihajala iz ziveati, da se bore za pravično ftvar. Duhovi so ee vzdramili in mi smo uver-eni, da ne odnthajo, in da ntš. slovenski idružniki na prihodnjem občnem zboru za-i!obe tisto veljavo, ki — jim gre ! Preziranje SioTcncev od strani cerkvenih oblasti. Iz župnije pri sv. Jakobu mo prejeli : Tudi v nrši župni cerkvi imamo edaj majnikove pobožne sti. iNa žalost pa vidimo tudi ob tej priliki, kako ee cerkvene iblasti nimalo ne men jo za obstoječe in neoporečno dejstvo, da je SI vencev v tej župniji. A ne le da j b je, ampak da so celo v veliki večini. Vsaj po 7O°/0 60 župijani pri sv. Jak bu slovenske narodnosti. Razmerje je tako, da bi bila tudi na italijanskih propo-vedih cerkev blizu prpzna, ako ne bi bilo notri Slovencev in Siovenk. v Zagrebu leta 1903 6253 K, letošnji 5000 , Zakaj je zdravnik prišel prepozno ? Zato K. Ustanovila se je tudi družba »zidarjev ker je moral nadzornik Ladovac cele pol ure družbe sv. Cirila in Metodija«, kateri je na- klicati telefonsko centralo, da bi ga Btavila men, da nabira prispevke. Ti »zidarji« so na- v zvezo 6e zdravniško postajo. A zakaj je brali že do sedaj do 000 K. Odlikujejo se moral nadzornik Ladovac klicati telefonsko tudi denarni zavodi po vseh hrvatskih krajih, centralo cele pol ure? Na ta odgovor naj Celo od bratov v Ameriki prihaja pomoč. Na odgovori telefonska centrala sama. veličanstveni skupščini v Vinidolskem Biri- Ptički v kletki. Predsinočnjim je policijski biru je zbrani siromašni narod zložil dar ofioijal Jurij Titz aretoval 32-letnega Ivana 700 kron. — Velik prijatelj družbe je go- Spetz, kateri je meseca marca, v družbi sve- spod veleč, župeupravitelj Josip Knavs v To- jega brata Frana in Alojzija Belič, okradel polovcu. Daroval je družbi svojo hišo in kos slaninarja B tteri, provzrovčivši istemu 2000 zemlje v sv. Luciji pri Oprtlju. Hišo je družba dala v najem domačemu človekUj ki je tam odprl trgovino, kar je tudi korietno za narod v tamešnji okobci. (Pride se). CXXXV. odborova seja »Slovenske Matice« v Ljubljani bo v sredo dne 18. vel. travna t. 1. ob petih popoludne v društveni pisarni. — Vspored : 1. Naznanila predsed-ništva. 2. Potrditev zapisnika o 134. cdbo- Da, o propovedih smo hott 1 govoriti. rovj 8ejf# Poročilo o računih za 1. 1903. Vzlic že konstatovanemu dejstvu nameč so večerne propovedi le italijanske ! Pa kako udno zgovarja dotični propovednik ! Tako, a eelo italijanski poslušalci tožijo, tla ga ne 4. Poročilo o pripravah za redni občni zbor. 5. Tajnikovo poročilo. 6. Eventualia. Akad. tehn. drnštvo »TriglaT« v j Gradcu prire.li v petek, dne 13. maja Bvoje -norijo u meti. Po tej konstataciji si že lahko 19. izredno občno zborovanje v društvenih edstavljsmo, koliko ga u mejo Slovenci, pa Bi tudi lahka umejo t.žadko narečje. Ozi->ma na slovensko večino župljancv so te ropovedi absolutno brez vsake koristi in prostorih. Na vaporedu so : slučajnosti. Plesna zabava. Danes zvečer bo v dvorani Berger, pod mestnim gradom, plesna zabava, katero priredi cdbor jestvinčarakih kron škode. Bel; 5 in Fran Spetz sta že dlje čaBa pod ključem, in sicer prvi od dne 25. marca a drugi par dni pozneje. Tudi ta dva sta bila aretovana po oficijalu Juriju Titzu in na podlagi njegovih poizvedovanj. Najdeno. Predvčerajnjem predpoludne najdel je na ulici g. Blaž Hreščak novčarko z malim zneskom. Kdor jo je izgubil, naj se prijavi v ulic; B icacc:o št. 9. II. n. Žalosten konec »telovadbe«. 26-letni Janez Beton je bil prišel okolo 10. ure zvečer nekol ko vinjen na železni m >st pri PrimBkovem. Hotel je skakati čez ograjo, da pokaže svojemu tovarišu, kako zna »telovaditi«. Ali obtičal je na oni strani ograje in ni mrgel več nazaj t*»r padel v Kokro. rečajo popolnoma svoj namen. In ravno trgovskih pomočnikov. Mej plesom bo tudi to, ker so brez koristi, — škodijo, ker humoristična tombola. Te tombole, ki obljub-rčajo njih, ki radi zihajajo v cerkev. Pa ig darov, bodo deležne brezplačno vse i m govora, da vera peša! Mora pešat;, ako gosp: dične. Začetek točno ob 7. uri. cerkvene oblasti tako naciionalnoenostran- j Jfa pojedini, ki se je vršila o priliki e v svojem postopanju ! Eaih -- onih, ki krsta malega Ivana Višnjavec v Vrdeli, nato načelno nasproti ne pridobi vajo,| druge bralo se je med botri in povabljenci za a odbijajo ! Efekt ne more biti drugi, nego žensko podružnica družbe sv. Cirila in Meda »vera peša«. Ali tega pojava naj se ne todija 8 kron. pse na račua »pokvarjenosti« ljudstva in Telefon, sotmdnik karbolne kisline, krivda ne zadevlje »liberalcev«, Jampak oer- Nekdaj, ako si hotel govoriti s človekom, ki kvene t slasti same so, ki hočejo tako! Čim Be je nahajal pol ure daleč od tebe, si šel k služijo naredni inoleranciji ene narodnosti, Djemu in ai poi ure naj pozneje govoril ž njim. ne morejo služ ti cerkvi, v kateri je, ali bi Izaašli BO telefon in tedaj Be je vpilo, da ba .oral biti, utelesjen princip absolutne jedna- šlo sedaj V8e hitreje od rok. Potom telefona >sti v vsakem pcg'edu ! ^ bo j^ko človek zmenil v petih minutah Kaj m slijo vendar cerkvene oblasti ? _ tako se je dejalo _ s človekom, ki bo fenda računajo, da se mehki Slovenci že Btaj 5 ur da]eg# 1 udanoUi do carkve slednjič vendar udajo, a se radi te udanosti zlomi njihovo narodno No, to bi sicer bilo lahko res tako, a vendar je drugače. Ako hočeš govoriti s člo :tvo. Mot jo se; ti računi se izialove prav vekom, ki je 5 minut daleč od tebe, potre- tovo. Ker Slovenci vemo, da cerkev — buješ žaijbog( poi ur« jn tudi več. To velja ava Kristova cerkev — ne zahteva od n^- navadno za dnevni čas, a po noči, in sicer od gar da bi nacijonalno abdici- 9 ure Daprej| je pa naravnost grozno, nepo- ai — pa bodi tudi le v cerkvi —, da more J|i6DO Kaj je ^mu krivo? Na to vprašanje ati katolik! C. rk\ eae ob asf pa vzbujajo no5emo odgovarjati edino zato, ker je odgo- k > d< mnevanje se svojim pj«topanjem. Zato vor vsakemu jaBen. A grajati in ožigosati to 1 to postopanje ni v soglasju z auhom in dejfltvo pa moramo, kakor tudi zahtevati, da , vom Kristove cerkve. Samo talijanske ve- 00 temu 6im prej odpDm0re. Odlašali smo "rne Izpovedi v žapni cerkvi pri. sv. Ja- dolgo> a Bedaj ne smemo več, ker je to dej- obn pa so v tov dokaz, kako potrebna je etvo vfieraj provrro6il0 smrt človeka, ali — ozicija priti sedanjemu — pclit;čnemu zi- afeo hoget9( da ublažimo obliko, — zakasnilo nu na naš h cerkvenih oblastih. rešitev človeškega življenja, kar je jedno Z občnesa zbora družbe sr. Cirila in jn isto. dfja za Istro. Posnetki iz p o - j Včeraj popoludne okolu 1. ure je prišel čila tajnikovega V i k t o r j a nekdo povedat redarstvenomu nadzorniku v arja E m i n a. Barkovljah, g. Ladovcu, da leži v jarku po- E m i n a. Družba je priš a danes preko 1'čke, da Raznr /^stl i* P. E 0uciaux. V Parizu je umrl preti nedavno ravnatelj gl »s .vitega Pasteurjevega zavoda, P. E. Duclaux v starosti G4 let. Bil je eden najznamemtejih P.-.steurjevih sotrudni-kov ter je napisal tudi mn< g ) medicinskih in bioložkih del. Male vesti. — Na Filipinskih o toči h je sedaj približno 12.000 g >bavih ljudi. — Mesto Orto na na otoku Tene-r f^ ima morda na|Ug )dnejše p >doebje med vsemi mesti na zemlji. Najmrzleji m< sec februar, ima srednje toplote 19; najvročeji. juli, pa 25 stopinj Celzja. — Azovsko morje, čegar največa globočina je znaš da pred 20 leti le še 16 metrov, ee čimdalje bolj zmanjšuje. Po tečnem merjenju je d kazano da ee je v zadnjih 5 letih 1200 000 hektarov njtgovega morskega površja spremenilo v močvirje tako, da je vs'ed te^a promet iz priatfcnišč v Taganrogu in Rostovu v Crno Mor^e zaradi plitvosti precej težaven na večih mestih. — Avstralija ima 4 in pol milijona ljudi, a zamogla bi jih bhko imeti 100 mi lijonov gledč na me s žio^t, ki znaša 7,929.000 kvadratnih kilometrov, in je 28 krat veča nfgo I tal j Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — francozka renta 9G 6O. 570 italijanska renta 102.60, Španski ezterieur akcije otomanake banke 575.—. Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železo^** —Lombardi —.— unificirana turška renta 82.70 menjice na London 251.05, avstrijska zlata rent« 99.BO ogrska 4°/0 zlata renta 99.90, Lftnderbank —.— turške srečke 12150. parižka banka D —t italijanske m^ridijonalne akcije--, akcije R»o Tinto 12.96. Trdna London. (Sklep) Konsolidiran dol? 893/,c Lombardi 3E/a srebro 2513/J4, Spaaska renta «r/2, julijanska renta 1021/4, tržni diakont 2.—, menjice na Thinaju--dohodki banke —.— izplačila banke. Trdna. Tržna poročila 11. maja. Budimpešta. PSenica za maj od 7.89 do 7.90 za oktober 8.— do 8.01. Rž za oktober 6.60 do 6.61, Oves za maj Iv 5.28 do 5.30, za oktober K 5.5?» do 5 56 Koruzi« za maj K 4.99 do 5.00, za julij 5.15 do 5.16. Pšenica : ponudbe srednjo; povpraševanje omejeno, mrtvo. — Prodaja 6.000 met. stot, o pričetku nekoliko stotink znižanja, a v sklepu nespremenjeno. — Druga žita nespremenjeno. Vreme : dež. H a v r e. (Sklep.) Kava Santos good av«-rage za tek. mesec po 50 kg 39.— frk, za sept, 40.—. Ha m b u r g. (Sklep pop.) Kava Santoa gool average za maj 32—, za september 33—, za dec. 33Vi, za marec 341/4, vzdržano. Kava Rio navadna loco 31—33, navadna reelna 34—36, navadna dobra 32—39. Hamburg. (Sklep.) Sladkor za maj 18 4 >, za jul;j 18.65, za sept 18.90, za oktober 18.70, za dec. 18.65, za marec. 18 95; trdno. Vreme: oblačno. London. Sladkor iz repe surov 81/« Sh Java 8.101/. Sh. irdno. Sladkor tuzemski. Cenurifugalpile, promptno K 66.50 do 68.00, za september K —do —.—, marec-avg. 66.50 do 68.—. Concassć in Melispilć promptno K 68.30 do 69.30, za sept. K —.— do —.—, marec-avg. 68.30 do 69-30. New-York. (Otvorenje). Kava Rio za bolr.** dobave, vzdržano, 5 stotink znižanja, nespremenjeno. Pariz. Rž za tekoči mesec 15 —, rž za junij 15.—, za julij-avgust i4.70, za september-de-cember 14 70 'mirno). — Pšeoica za tekoči mesec 21.10, za junij 21.20, za julij-avgust 20.80, za september-december 20.50 (mirno). — Moka ta tekoči mfsec 27.70 za junij 28.—, za julij-avg. 28.15 za september-december 27.60. (mirno). Repič-n< olje za tekoči mesec 46.2^, za juiij 46 5 >, za mlij-avg. 47.—, za sept.-december 48.50 (stalno.) Sr;irit za tekoči mesec 39 75, za junij 39.75, za julij-avg. 39.50, za sept.-december 35.50 (trdao). Sladkor surov 88° uso no? 23V„—23a/4 (stalno), bel za tekoči mesec 25.371/,, za junij 27 621/*, za ju ij-avgust 28.—j za okt.-jan. 29.— (trdno), rafiniran 5S— 58l/i Vreme: oblačno. leg ceste blizj Čedasa mlad človek, kateri Trgovina. Borzna poročila dne 11. maja. Tržaška borza. Napoleoni K 19.06 19.08, angležke lire K —.— dcn—.—, Londin Icratek termin K 239.40 239.^5 Francija K 95.30—95.50, Italija 95 15 — 95.30 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.15—117.35, nemški bankovci K---—.— avstrijska ednotna renta K 99.50—99.80, ogrska kronska renta 97.4<)—1*7.75, italiianska renta 100.75 101.V« kreditne akcije K 63650 — 638.50 državne železnice K 636 - - — 638.—, Lombardi K 79.— 80—, Lloydove akcije . 642 —650.—. — Srečke: Tisa K 324.---328—. redit a 4ti5.- e ustanovila šolo. Cila vreta je ža takih rajev, ki uživajo nje blagoslov. Ali ni ss i vršila svojega lepega dela in ga ne isvrii Dunajska oorza ob 2. uri popol. : bo bi že narodu, ki naj vidi njeno nkrb, njeno |je samo moril mm namenom pd karbolno ki ^ B^nkredit l880 K _ 308.-, Bc srce. >o, družbi je že prve dni svojega živ- 8ltD0. — Nadzornik Ladovac je takoj poslal denkredit 1889 K 292.— 300 —, TurSke K 129.— enja obrn la svoje f»ree temu dragemu ko-. na (Z3ačeno mesto enega redarja, a pam je do 130'50 Srbake ~do —■■■ Sa nase lepa zemlje: našim Livadam. Ali Bt0pil k telefonskemu aparatu, da bi poklical dprla je svoje arce tudi dragim krajem, kjer ; travnika se zdravniške postaje. V f» avrho je mtiral, — kakor je vsakemu znaao — najprej poklicati telef »nsko osrednjo poBtajo, takozvano »centralo«. ( V taj osrednjej telefonski tako hitro. To dtužlo vzdržuje ves hr-j postaji ee pa nahaja odgovor na vprašanje : taki uarod. Vzdržuje jo v prvi vrsti » P^-j»Kaj je temu krivo ?», ki amo je stavili /a cami. Teh je do 54. Vse kažejo, kako prej). A prej, nego se mu je ta »centrala« u je ca srcu vzvišena svrha družbe. Ali se odzvala, je minolo najmanje pol ure. Ko se mnogo krajev po Istri, kjer bi se morale anov ti j»odružnice. V I=t-i in Dalmaciji bi ne bilo človeka nzšega roda, ki ne bi Člen družbe. mu je slednjič posrečilo, da je dobil od »cen trale« zaželjeno zvezo se zdravniško postajo, je nadzern k poklical zdravnika, kateri je tudi nemudoma pr šel v Barkovlje. A koje prišel Državni dolg v papirju „ „v srebru Avstrijska renta v zlatu „ „ v kronah 4 °/0 A vat. investicijska renta 31/,0/, Ograka renta v zlatu 4°l0 n „v kronah 4 renta 3'/, Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 10 ital. lir Cesarski cekini včeraj danes 100.— 100.— 100.— 100.-- U« S5 118.70 99.70 99 60 9 L.05 9. .< >0 117.90 i 17.8 t 97.70 97 36 88.90 «8 95 — 1684 — 617.M) ♦>>9.50 239 40 239.421 ll7.-2ol f, 117.25 23.46 19 08 19.02 95 20 95.20 11.34 11.31 Zahvala. Podpisani usojajo si iz dna duše izraziti tem potom srčno zahvalo vsem onim, ki so na katerikoli način izrazili svoje sočutje o smrti našega nepozabnega soproga, očeta, starega očeta in tasta Kristjana liuKša Posebno zahvalo izrekamo preč. gg. župnikoma Ivanu Mariji Martelanc iz Prošeka in Josipu Macarol iz Ivontovela, ki sta vodila kondukt; slavnemu pevskemu društvu „Hajdrih" za ganljivo in v du'o segajoče petje v cerkvi in na grobeh; vsem onim. ki so prihiteli k mrtvaškemu odru, da izkažejo zadnjo čast preblagemu pokojniku, kakor tudi vsem. ki so njega spremili k večnemu počitku. NA PROŠEKU, dne 11. maja 1904. Žalujoče družine £ukša - Jfabergoj - Verša. Tovarna pohidtva Aleksander Levi fftinzi = ulica Tesa št. 52. A. = (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se nI bati nikake konkurence. iSprejeiuajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. tlustrovan csutir t>r-z^l?v6no In firask A me re ee še na diu»i naSin, brez ni- ! k onemu nesrečnežu, in sicer v 'Sti hip, ko e listne škode koristiti družbi. Prodaja rtu je stavil v usta cevko v svrho, da mu enk je dones a družb' v letu 1903 H000 izpere želodec, je oni cesrečni Človek umrl. n dohodka. Lep dobiček ima družba tudi papirja za cigarete. Manje povoljen je eh cd prodaje cikorije, da si je izdelek d ber. Nade je. da se bodo f-koro pro-fon, pa bi bil lahko i'e družbine razglednice. Ali ob samih po- morilcu. žni>th in ob prolaji svojih proizvodov ne Ziravnik se je hudoval, zakaj da ga n:so pozvaii poprej, kajti — takn je zatrdil — 10 ali vsaj 5 minut poprej, da bi bil prišel rešil žvljenje samo- Samomorilec je bil 18-Ietni Pavel San mog i a družba vspevati. Treba je tudi ' tini. Izpil je bil 75 gramov karbolne kisline, -e pcžrtvoV£lnost:. To dal rovoljni da- Pri njemu so našli 6 kron in 30 atotink in Ti s? nabirajo po vseh hrvatskih zem- list, na katerega je bil zapisal: »Grem k l in nab rajo jih hrvatski listi. Sploh gre sodniku ! Z bogom za vedno, Marija, mat. astvo družbi na roko v vtakem pogledu, mjjac. Iq spadaj ee, kakor P. S. »Strup tudi direktno prihaipjo družbi lepe svot?. zapuščam kuharici !« OaaUdi=a Rike in Stiiaka je priredila ples, ' Truplo samorrorilSevo so prepeljali v je d nesel drutbi 3000 Iv, veliki koncert mrtvašn;c ) k sv. Justu. Mizarska zadruga v Gorici (Solkan) tovarna pohištva s strojevnim obratom priporoča slavnemu občinstvu svojo zalogo pohištva prej ANTON ČERNIG0I m dei Rettori štev. 1 (Rosario) - v T rstu - tik cerkve Sv. Petra ? Hiši Marenzi Največja tovarna pohištva primorake dežele. Pohištvo izdeluje se solidno, trpežno in lično, in sicer samo iz lesa, posušenega v tovarniški sušilnici s temperaturo 60 stopinj. Vsaka konkurenca je izključena. Album pohištva pošlje se brezplačno. Prodaja se tudi na mesečne obroke. Zastopstva v: TRSTU, ŠPLJITU in ALEKSANDRI JI (ORJENT). Kapelnik H. 0. Vogrič se naseli s 15. majem t. 1. stalno v Trstu. Slavna glasbena in pevska društva v Trstu in okolici kakor tudi sasebniki ki žele pouka v petju, glasovirju blagovole poslati doučne ponudbe na upravo lista »EDINOST«. D Svoji k svojim ! Svoji k svojim ! Opozarjamo vsakega varčnega r, d i »ljuba da edna hrvatska zavarovalna zadrugi 99 Oroatiatf Al® M TRST - Ul. Farneto 8. - TRST priporoča svojo zalogo jest vin, kolonij ali j, vsakovrstnega olja, najfineje-testenine po jako nizkik cenah, nadaj le moko, žito, kavo, sladkon. Razpošilja blago tudi na deželo bodisi na drobno ali debelo. stoječa pod pokroviteljstvom t-l-b. in kra j. g avnegi mes a Zagreb z jamstveno glavnico 500.000 kron in temeljno glavnico 200000 kron ► prejemlie v^ako vrsto ntpremčno (bilo, go^pf dcrska p Blopja, t, var c) ter premičnin (Kakor j oh i it v o, gospodarsko f rodje, stroj , živino, ž t , hI in , seno, bl/go v skl-disč h ali ra pr< stem itd.) v z varovanje proti ognju in s el < b na niz h e nab in z najb Ij^i >i amstvom. — Isti po*r*duje za scoie zsvantvim^p poeo ^la n« n rem čn n p i ivvih d-* nam b ?avodih. Dolžnost vsakega dobrega Slovana je zavarovati se pri domačem zavodu — že d* ne trre v tu m» GLAVNO ZASTOPSTVO za TRST, ISrK(> n GORIŠKO i" im vna^'nt ° i^ro čio gosp. IVANU GORUP-U. inij««*»<-va lo gos .. 3>r. OTOKARJA RTBA&A odvetnika v Tr-tu. k ir Zaloga izvozno-marčne (Ejcport-Marzen) in vležane (Lager) =z Pive ===== v sodček ili in v boteljkah, kakor tudi = Kvasa = iz tovarne Bratov Reininghaus Steinfeld pri Gradcu. zaloga jKattonijeve Qiesshubler vedno sveže kisle vode po zmernih cenah pri ANTONU DEJAK junior TRST Via degli Artisti št. 9 in 10. Za birmo! Ponte della Fabbra štev. 2. Zaloga izgotovljcnih oblek Priložnostni nakup ! Velikanska partija oblek v«*eli vrst in velikosti za dečke. Podpisane vabi svoje cenjene odjemalce, da si og-iedajo nje zalogo. CENTRALA: Ponte della Fahbra, 2. 'vogal ulica Torrentei F J LIJA L K A : ulica Ponte Nuovo, 5. (vogal Torre Bianca). Spoštovanjem M. Salarini. ne manjše od 10.000 kron na hiše, zemljišče, dedščine KAROL OFNER Ulica Caserma štv. 6. • TRST. - Ulica Caserma štv. 6. (Posredovalci izključeni). Ugotovljene obleke ♦ v Planinsko zdravilišče in žvepljene kopelji „ladis ({ (stacija Landeck na Tirolskem); jako ro-mnntične. prijetno in komfortab^l: izvrstna penzija od K 4.— naprej. Prospekti zastonj od zdraviliščne uprave. .''t? r . i M. SALARINI | v ulici Ponte della Fabbra it. 2 (Vogal ul. Torrectc.) ' I Prva zaloga izgotovljenih oblek za m'š'ce, dečke ( in otroke. Jope črne in barvane v veli kepi izboru j nadalje bele od satena in platna, kostumi saten al j platneni za otroke. Velik izbor snovij za obleke po nueri. ki sw izgotove v lastne j krojačnici; »iOO oblek po K 10 za mo^ke, 400 po K 8 za dečke. Zaloga je \fdno obložena z izlelki najboljših tovaren (Ješke, Kor mina in Cervinjana. PODRUŽNICA; , ALLA CITTA Dl LONDRA" al. Poste nuove št. 5. (vopal ul. Torre bianca) Ulica S. Caterina štv. 8. Zaloga blaga od partije Cene neizmerno nizke in sicer perkat po 12 nvč. meter batiste po 18 nvč. meter cefir „16 „ „ trakovi „ 2 nvč. „ Sipke po 1 nvč. meter Okraski od žameta, svileniiia, drobnarje v velikem izboru. ZOBOZDRAVNIK <| Uni? M Dr MaKso Brillant4 v TRSTU nlica S. Antonio It. 9. H. nadstr. Iztg^uje zadelanj«* z emuji eni, pog-elamun ^ srebrom in zlutom. 4 1/deluje po>amezne umetne /.obove kakuQ ^ tudi celo zojovje. k DiNIRA od 9.—12 pred p . 3.-5. popol J I/d. J| OH Fotografični atelijer pri sv. Jakobu, ul. del Rivo 42 se priporoča slavnemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela, katera jih vrstijo dovršeno in točno po najnižjih cenah. ' ----- Triniu i uiilituriii lliin Barv i era vecehia 11. - AN I ON SANZIN - Barriera veecliia 11. Bogata zaloga perila, snovij za ženske, perkala, cefirja, satena in batiste v zajamčenih barvah ter novih narisih na izbero. Srajce bele ali barvane za moške, velik izbor zapestnikoviin kravat. D*" Modrci in drobnarije ter izdelki za delajce. Vse po jako ugodnih cenah. "V* Vse po jako ugodnih cenah. Podpirajte družbo Cirila in jKetoDa! Zaloga obuvala. IIF fl/T A TITI] !7 Zalo&a obuvala. Piazza Nuova št. ,. j][J MAM/l Via deHe^oste št. 3. - Velika zaloga vsakovrstnega usnja najboljših tu- in inozemskih tovarn. -Tovarna nadplatov ter vseh predmetov te stroke. Ugodne cene. za moške in dečke velikem izboru Via brcata 9 vogal ul. Sapone Fran Kalasch o------- Jirmanci! Glace rokovice I. vr. - nvč. 80 11 vč. = prodaja prodajalnica rokovic fi. }Citbman Corso 19. TRST Corso Ustanovljena I. 1865- in kravat 19. V novi provalnici pohištva uilici Madonnina št. 15 u Trstu se nauaja na izbero okvirja in zrcala po konkurenčni ceni. fožrej Vtottk. JAKOB BAMBIC - trgovec z jedilnim blagom -Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. Naj fine je testenine po jako nizkih cenah ter moke, žita, ovsa in otrobi. Razpošilja naročen > blago tudi na deželo na debelo in drobne po jako nizki ceni. Knjigovodja in korešponSent ffejg se išče za večjo lesno trgovino v Go mm rici. Isti mora biti v lesri trgovini j izvezban. vešč slovenskega, italjanskega I in nemškega jezika v govoru in pisavi, j Prosilcr srednjih let t j. od 30—40' leta imajo prednost Ponudbe pod ..LE^NA TRGOVINA4' na I ^ 'iSta ^ Grand Restaurant Hacker V Sv. Ivana trg štv. 5. H| = Otvoritev vrta je bilo včeraj. —— >"iilašf- i>ri]HraTljeuit večerja za f-as. ko končajo gledališke predstave. J^F" Cene zmerne ! Največji konfort! Postrežba točna „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v Podružnica v Celovcu. Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Podružnica v Spljetu Kupuje in prodaja tm vTPte rent, ustavsib pisem, prijorivet, komunalnih obligacij, are£k, delnic, valut, novcev 10 deviz. fromeio izdaja k vsakemu šrebanjn. Zamenjava in eakomptnje • izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale _ kupone. Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurznl j Izgub! V'»V'uJuje in dlvinkuiujo voiaške žon'tninsk© kavcije. HmMompt in inkaaso m m me. jgr Bni—\m naročila. IH— ■filiali 1 ■ 111 Bil I'I IIIIMI Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim i, obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do — dne vzdiga. - —— Promet » čeki in nakaznicami.