Političen list za slovenski narod,
Po poŠti prejeman veljd: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za eelo leto 13 gl., za pol lota 6 gl. 50 kr.. za eetrt leta 3 gl. 30 kr.,'za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VrednlStvo je v Semeniški ulici h. st. 2.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob V«6. uri popoludne.
ŽŠtev. 276.
7 Ljubljani, v četrtek 2. decembra 1886.
Letnilt XIV.
Kdo je kriv?
Znamenje dandanašnjega časa je splošna verna nemarnost ali pa brezvernost. S početkom krščanstva se je začela tudi vojska med resnico in krivim naukom ter pregreho. Vsakemu kolikor toliko omikanemu je iz zgodovine znano, da že o apostoljskih časih so vstajali krivoverci, kteri so kmalo to, kmalo drugo resnico tajili ali po svoje razlagali v nasprotji z zdravim naukom apostoljskim. Tako se je godilo tudi pozneje do današnjega časa. A v današnjih časih je menda to nekako zastarelo in taki krivi učeniki n. pr. Rouge in njegovi pristaši, celo jeden največih učenjakov, profesor Dollinger, nima nič več vspeha, kakor drugi oholi pritlikovci. A nasproti pa na tem polju bujno raste in kviško vihra brezverstvo in verna nemarnost. Največe število današnjih kristjanov je zapadlo tej nemarnosti in to po vseh deželah in pri vsih narodih.
Poglejmo posebno naš narod, ki je bil (menda je tudi še zmirom) najbolj veren in pobožen za Vest-falci na Nemškem in Tirolci na Avstrijskem. Ce se ozremo po našem narodu in na to, kar dandanes v verskem oziru na njem zapazimo, ter primerjamo z njegovim verskim prepričanjem pred kakimi tridesetimi leti, mora človeka srce boleti. Marsikdo bo začuden prašal: Je-li to mogoče? Ali si res že tako daleč zagazil, ti mili moj rod, čegar dedje in pradedje so še v svoji skromni a pravi pobožnosti cerkve zidali po slovenskih gorah nižjih in višjih, da se kaj enakega nikjer ne vidi po svetu, kterih goreča pobožnost je slovela daleč na okrog? Mi vnuki njihovi pa se še teh, ki na ravnem stoje, z nekako odločno doslednostjo ogibamo, ki bi bila kaj boljega vredna, ter kažemo povsod grozno mlačnost in malomarnost. Kdo pa je vendar kriv teh žalostnih verskih razmer današnjih dni? Kdo je zakrivil, da je v boljših stanovih toliko brezvernosti in v obeh, višjih in nižjih, pa splošna nemarnost v verskih zadevah? Kdo pa je provzročil, da nas je sram, naše versko prepričanje javno pokazati in javno zagovarjati nauke in čednosti, kedar se umazani jeziki in razsvitljene glave predrznejo oboje grditi in smešiti?
Še in še bi se dobilo cel koš takih vprašanj, kdor bi se hotel podvreči neveseli nalogi, da bi primerjal nravstveno stran našega naroda sedanjega časa z ono, ki jo je večina naroda še pred 80 leti imela. Več ali manj pečali so se s tem prašanjem že vsi katoliško-konservativni listi, rešiti ga temeljito je pač težavno. „Pol. Fragm." o tem pišejo: „Marsikdo misli, da je zadel žebelj na glavo, če pravi: liberalni in židovski časniki in pa duh današnjega časa so to zakrivili. Pač res, mnogo mnogo so tega krivi; a če so sami in edino le-ti krivi, je drugo vprašanje. Kaj pa, da so, se zopet sliši, kajti liberalni časniki so narod popačili, da se sedaj ne boji ne Boga ne hudiča ter se ne briga niti za nebesa, niti za pekel. Liberalci so s svojim pisanjem slabe, v človeku speče strasti zbujali, ktere se sedaj ne dajo več brzdati. Tako se skuša žalostna resnica dokazati in dokaz vtemeljiti.
Ali pa je tudi res vse tako od besede do besede? Res je pač, da so brezverni in liberalni časnikarji nezmerno in neprecenljivo škodo vernemu narodu včinili, a le sami, le edino oni verske nemarnosti niso provzročili. Resnica je pač, da liberalci niso se zbali nobenega sredstva, še tako laž-njivega in nesramnega ne, kedar je bilo treba narodu „oči odpirati" (! ?), da so ga na svojo stran pridobili. Naša cerkev strogo prepoveduje v petek meso jesti. Liberalec ti je pa napisal, da je klobasa v petek prav tako dobra, kakor v svetek, in tako je šla, korak za korakom, kos za kosom, vera priprosti, kakor tudi učeni mladini večinoma iz srca, žalibog, da tudi mnogim odraščenim, priprostim kot učenim.
Res, da njih moralično zadolženje je brez primere grozno veliko in bi v njih koži ne hotli biti niti v življenji, niti v smrti; a pri vsem tem verne nemarnosti niso sami in edino le oni krivi. Veliko malomarnosti v verskih rečeh so zakrivili tudi konservativci sami, ker niso umeli duha časa.
Kakor znano, ima človeška narava poleg svojih slabih lastnostij tudi nekaj dobrih. Oe so liberalci na slabe lastnostij naše narave svojo pozornost obračali, naj bi bili pa konservativci v enaki meri in ob
pravem času pobrinili se, da bi se bili polastili dobrih lastnostij človeštva. A ravno v tem se je mnogo grešilo. „Ko so ljudje spali, prišel je sovražnik ter ljuliko med pšenico prisejal." Te besede Kristusove konservativce, sicer dobro misleče, prav jako zadevajo. Naj bi bili le toliko delali za dobre namene, kakor so liberalci za slabe, bile bi krščanske razmere v večinoma katoliški Avstriji gotovo boljše, kakor so pa sedaj.
Narod v svoji celoti mora kakor posamezni človek odgojen biti, toraj zahteva voditeljev in vo-diteljstva. Kdor nasprotno trdi o narodovi, oziroma ljudski zavednosti, tak naroda ne pozna, tak sploh človeške narave ne pozna! Narod sam se navadno tudi ne spozna ter tudi ne ve, je li v dobrih ali slabih rokah. Vsega tega navadno pred ne ve, kakor kedar se pokažejo nasledki, kedar je že dostikrat prepozno. Navadno gre narod vedno za tistim, ki ga ume najlepše zabavati, ki mu zml kratkočasno pripovedovati ali pisati in se ob enem najbolj gorečega in vnetega zanj kaže. Priprostemu narodu lahko vsako reč zagovarjaš in lahko vsako reč razširjaš, samo če se poslužiš praviti pripomočkov. Kaj pa, da veliko laglje je strast buditi, kakor jo krotiti. V tem oziru so liberalci pač lahko delo imeli, a so pa tudi res svoje storili.
Ustanovili so si po celi državi, po celi Evropi in še dalje velike politične dnevnike, sklicavali so velike ljudske shode, spisavati so jeli narodom spolzko berilo, ki vzbuja strasti in občutke, ki so mu sicer neznani in prav s tem so ga še najhuje in največ potegnili na svojo stran.
Kaj pa so med tem konservativci delali? Malo malo, toliko kot nič! Roke so križem držali in k večemu nekoliko pozabavljali so, nekoliko toževali, in — zadremali so v stari navadi, pa je ostalo zopet vse pri starem. Prej ni bilo treba niti društev, niti časnikov, toraj, mislili so, jih tudi zanaprej ne bode treba — vlada bo že skrbela za red in pokoj; a pomislili pa niso, da vlada državna ni bila več nekdanja vlada cesarska. Konservativci so se zlasti v tem motili, da so premalo porajtali na to, da je vlada postala sama liberalna. Liberalci so to takoj
LISTEK.
Carstvovanje Katarine II. (1762—1796.)
Po Solovjevu in drugih spisal J. Steklasa.
(Dalje.)
6. Kuga in vstaja moskovska.
Za poljsko-turške vojne je bila ruska vlada v velikih skrbeh zarad notranjih nemirov Leta 1770 se je pojavila v južnih krajih Rusije kuga; zdravstvena zaprtija se je slabo obdržavala; okužena mesta ni bilo mogoče popolnoma zapreti zarad pomanjkanja vojakov. Spomladi 1. 1771 se je pojavila kuga v Moskvi, ter se silno hitro razširila, ker prebivalci so niso hotli podrediti najpotrebuišim predpisom, držeči jih za brezkoristno preganjanje. Začeli so vpiti, da zdravniki more bolne v karantenah, ter so vsled tega zatajili vse bolne po hišah; boječi se oblasti, ki je sožigala stvari umrlih, skrivali so trupla po kletih, vodnjakih ter jih pokopali po vrtih. V juliju in avgustu je umiralo do 1000 ljudi vsaki dan. Glavni zapovednik grof Satikov je zapustil Moskvo, ter se podal na deželo; ostal je njemu na
pomoč poslani general Eropkin s slabimi sredstvi: on je imel samo 436 mož; a med tem se je brezposelni narod razburil, sodišča so bila zaprta, prodajalnice ravno tako, vsako delo je prenehalo. Raz-nesel se je glas, da so nekteri čudežno ozdravili od slike Bogoljubske Bogorodice na Varvarskih vratih in zdajci je nahrupil narod, bolni in zdravi, k tej podobi. Nadškof v Moskvi je bil v tem času Ambrož Zertis-Kamenski, jako naobražen duhoven, kterega so sovražili nevedneži zarad odprave raznih zlorab, posebno zarad tega, ker je odstranil zbirališča brezmestnih duhovnov, ktere so najemali za službo božjo po zasebnih hišah. Ko je Ambrož zvedel o shodih v Bogoljubski cerkvi, gledal je, da jih zabrani, zapovedal zapečatiti skladuice z denarji, odstraniti šotor, kjer so donašali in prodavali darove, hotel je sneti celo sv. podobo. 16. septembra, ko je narod opazil te priprave, se je začul glas med množico: „ Nadškof je brezbožnik, on je vzel s silo skladnico pri Materi Božji, on hoče vzeti narodu tudi samo zastopnico; gotovo se je dogovoril z loč-niki, moriti narod; pravoslavni slobodno trpč krivice od oblasti; ko ne bi bilo kadenja po ulicah in bolnicah, že davno bi bil prenehal pomor". Zdajci se
začuje plat zvoni, množica se je začela zbirati, čeravno ui znala zakaj; ali kmalo je našla cilj. Začuli so se glasovi: „v Ivremlj, v Kremlj! vprašajmo Ambroža, zakaj ne zapove narodu prositi za pomoč Mater Božjo? lekarji mečejo strup v vodnjake!" Množica je hrumela proti Kremlju, ter napadla nadškofov dom. Ker pa ni našla Ambroža, je začela vse pokončavati po njegovih sobah. Eropkinu se je posrečilo s svojimi vojaki očistiti Kremlj od upornikov ; ali drugi dan so oni ulovili Ambroža v Don-skem samostanu, ter ga ubili. Ko so uporniki pokončali še dve bolnici, podali so se zopet v Kremlj, da popolnoma porušijo dom nadškofov, ter poplenijo trgovska skladišča, ki so bila pod Cudovim samostanom ; na opomine glavnega zapovednika careviča Gruziuskega in brigadira Mamonova so odgovorili s kamenjem. Tedaj je Eropkin zapovedal svojim vojakom streljati iz pušek in topov, ter udariti na upornike s palaši (dolge sable); pijana druhal je pobegnila, ali do sto ljudi je bilo ubitih in 149 tih. Pokazalo se je, da so se spuntali dvorski ljudje' (družina pri plemstvu), kupci, pisarji, tovarnarai posebno razkolniki. V oktobru se je pomor zm^ui^' šal, a meseca januvarja 1. 1771 je oblast javila,
zapazili, ter si to jako dobro v svojo korist porabili. Mnogo in vsak dan kaj druzega in kaj več so tirjali. Bes, vsega niso dobili, a za njihove slabe namene mnogo preveč. Eazmere bile so po ustanovljenem novem redu konservativcem še zmirom dobro vgodne, in naj bili bi ustanovljali povsod dobre časnike, vpeljavalli katoliške družbe ter ji}) marljivo vodili in osksrbljevali, sklicevali ljudske sbode, napravljali politična katoliška društva, vodili volitve itd., bi gotovo nikdar ne bilo tolike bre?-vernosti in pa tako splošne verske nemarnosti, kakor je pa sedaj.
A vsega tega ni bilo, ali pa v tako mali meri, da nič pomagati ni moglo. Konservativci, miroljubne in pohlevne duše, si nikakor misliti niso mogli, da bode dobro verno ljudstvo take brezbožne časnike bralo, celo podpiralo; da bode brezverstne zapeljivce tako rado in hitro poslušalo — oni ravno niso poznali narave človeške in duha časa. Gotovo tudi ljudstvo — priprosto in omikano — toliko hudobne volje ni imelo, kolikor slab sad se je kmale pokazal. A narava človeška je ravno bolj k hudemu, kakor k dobremu nagnjena, strup ravno mnogo hitreje dela, kakor najboljša zdravila; preden so konservativci mislili na dobre časnike, podučne spise itd., je bila nesreča že storjena, ljudstvo s strupom že zavdano. Za dobre časnike ni več vprašalo, v čitalnicah raje plesalo, kakor se podučevalo in v tej meri je rastla brezvernost in nemarna malomarnost.
(Konee prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 2. decembra. Notranje dežele.
Še nekaj o letošnjih delegacijah. Pri razgovoru gg. delegati, ki so bili v drugi skupini pri cesarju na kosilo povabljeni, je bil cesar jako dobre volje. Vsem skupaj je kar naravnost povedal, kako vrlo da je zadovoljen, da so se letošnje delegacije tako gladko, brez vsakega posebnega krika v najlepši slogi završile. To je jako važno in dobro znamenje za jakost države. Posebno me pa veseli, rekel je cesar, da [se je jednota države na tako sijajen način pokazala. To bode državi na veliko korist in bo tudi na zunaj jako dober vtis napravilo. Glede postopanja Poljakov v delegacijah je rekel cesar, da so se dobro obnašali in povsem na korist države. Zastopnik Dunajčauov, dr. Jaques je cesarju zatrjeval, da je prebivalstvo z navdušenostjo pripravljeno za vsako žrtev, na kar je cesar rekel, da mu je to dobro znano in je tudi rekel, kako dobro mu je storilo, ko je videl edinost med zastopniki tolikanj raznih narodov. Tudi grof Taffe je bil prav dobre volje in je rekel skupini, v kteri so prav mirno skupaj zbrani stali Oehi, Poljaki in nemško-liberalci, da so delegacije »poštimovček" državnega zbora, kjer se vse strasti poležejo in si delegatje prijazno v roke segajo.
Kmeta po celi državi čevelj žuli. Kakor pri nas, prav tako zdihujejo tudi po Moravi, kar je posebno razvidno iz sporočila, ki ga je nedavno moravski deželni poslanec, dr. Tuček, napravil svojim volilcem. Kot deželni poslanec pečal se je posebno z razpravo agrarnega ali poljedeljskega vprašanja. Bekel je, da se ne di tajiti, da malo posestvo povsod hira. Deželni odbor dela na to, da bi vsaj to rešil, kar bi se še rešiti dalo in se v ta namen
peči s študijami, kaj je prav za prav pešanje kmetij provzročilo. Poslanec trdi, da so preiskave pokazale dve strani. So slučaji, v kterih se je pokazalo, d& krivda kipeta $aqaega zadeva, v drugih je pa povod njegovemu pešanju zunaj iskati, v prvem slučaji je tak kmet navadno malomarnež, zanikrnež in zaprav-ljivec, 'ki svoje zeimljišče pri krčmarja obdeluje, zem-•Ijižče pa njega na polji vničuje. K poslednjim vzrokom fineto^e revščine se pa prištevajo povišani davki in vedno manljša ceha njegovih pridelkov, ki je V posle^hih letih padla za 35 do 45°/0. Let? 187fc »je kmet, ki je imel 10 hektarov polja, potegnil za svoje pridelke 1926 gld. 50 kr., deset let kasneje pa že samo 1123 gold. 50 kr., toraj za 40% manj. Prvi vzrok, da so naši žitni pridelki tako v ceni padli, je tuja konkurenca, tuje žito, ki iz Amerike in Eusije k nam dohaja. Znebili bi se je, če bi naložili na uvoz ptujega žita zdatno višjo carino, kakor je sedaj. Kljubu manjšim dohodkom kmetovim se je pa davek vendar pomnožil na vse kraje. Moravska je plačevala leta 1870 direktnega davka 9,200.000 goldinarjev, leta 1883 pa že 10,500.000 goldinarjev. Deželnih doklad so imeli leta 1870 po 22%, ki so bile sostavljene na podlagi prejšnjega direktnega davka 6,500.000 gold.; leta 1883 so se pa deželne doklade na podlagi 10,500.000 gold. dvignile na 31%. To pa ni še vse, temveč se je treba še ozirati na okrajne in občinske doklade, ki so po nekterih krajih silno velike. Poslanec se je tudi britko pritožil čez neprimerno pijančevanje, ki se je po nekterih krajih vkoreninilo in pravi, da ga bodo skušali s primernimi postavami omejiti, kakor se je to na Gališkem zgodilo.
Naučni minister je jel pometati! Na Do-lenje-avstrijskem imajo po več mestih gimnazije in tudi v Hornu se ena nahaja. Ondi je v poslednjem času podučeval profesor Aurelij Polcer; ta mož je odločen in strasten pristaš Schonererjev in velik častilec nemškega Bismarka. Nedavno je spisal brošurico, v kteri vse nemške katolike po Avstriji po-zivlje, da naj bi k protestantizmu prestopili, ker je to državna vera nemškega cesarstva. Možu se mora mešati, če misli, da se bodo nemški Avstrijci njemu in Nemčiji na ljubo veri svojih očetov odpovedali in luteranstvo sprejemali. Tako si je menda tudi mislil naučni minister dr. Gautseh, ki je veliko-nemškemu profesorju za sedaj sporočil, da zanj nima nobene cesarske službe več in naj si le kako drugo poišče. Tako postopanje je sicer ojstro, toda popolnoma opravičeno in bi bilo še marsikje — tudi v Ljubljani — potrebno. Tudi tu imamo profesorje, ki kažejo ob vsaki priliki veliko-nemške barve, da o brezvernosti nič ne rečemo. Že večkrat je bilo tem ljudem svetovano, da naj bi se dali tjekaj gori na Nemško kam prestaviti, najbolje pa še v Bismarkijo, po kteri se tako hrepeneče ozirajo, kakor da bi bila to njihova obljubljena dežela, pa jih vendar ni spraviti. Drže se slovanske zemlje, kakor klop kože, pri vsem tem pa vedno zabavljajo čez njo in veliko-nemške agitacije delajo.
Vnanje države.
Da se bolgarsko vprašanje ugodno in kmalo reši, pripravljena je Eusija precej odjenjati. Pravi, da če bodo velesile ruskega kandidata na bolgarski prestol soglasno podprle in če ga sedanje sobranje voli, bo Eusija priznala postavnost volitve in sobranja. Turčija bo menda v tem oziru prva spregovorila priznavalno besedo in sedaj tudi namerava s svojimi ljudmi Bolgarijo in iztočno Bu-melijo zasesti. Na to misel pripravil je Gadban paša sultana, ker mu je pisal, da se v Bolgariji in Eumeliji ni poprej miru nadjati, dokler ne bo ondi vojakov kake ptuje države. Ker se pa nobena neče v bolgarske zadeve vtikati, se je pa gnjila Turčija odločila iti tjekaj mir delat, kar je pa prav toliko, kakor da bi šel 6lepec slepca vodit ali pa hromeč hromca nosit. Turčija pravi, da je prepričana, da ji bo Evropa rada za to mandat izročila. Nam se
pa zdi, da ga ne bo tako lahko dobila, kajti če Evropa Turčiji mandpt pripozui, bo s tem starim grozovitostim na Bolgarskem vr^ta na stežaj odprla. Turk na Bolgarskem gogpotfar in pa volk mejsgr, je eno in tisto. Slepa bi i$orala Evropa biti, Če bi res zopet Turka v deželo spustila, ktera se 'inu je z veliko težavo iz rok izpulila. Oemu.bi bila pa potem tudi Berolinska pogodba"! ? Sploh je pa vsa novica še nevtemeljena.
Nemški prestopni g^VOV Francozje po svoje obsojajo. »Globe" pita o njem: „Po cesarjevem prestolnem govoru soaiti, se mendft Bismarku dozdeva, da bo imel prav kmalo priliko, življenje več pomeranskih granatirjev tvegati. Prestolni govor namreč zahteva pomnožitev vojske za 40.000 mož, ker ste Eusija in Francoska svoje armade pomnožili. Da se je na Nemškem to že sedaj zgodilo in ne še le po polnem preteku sedmih let, kaže, da se v Var-zinu boje strabov, če prav so razmere nemške države nasproti drugim velesilam po zagotovilu pre-stolnega govora »prijazne na občno zadovoljnost". To se nam nekako tako dozdeva, kakor če bi gospodar vidil pred svojo hišo tatove, kterim bi skozi okno zagotovil, da je do trdnega prepričan, kako da so prijazni in vljudni, vendar pa bo zarad varnosti nabil še drugo puško in jo pripravljeno imel. Euski »Le Nord" pravi o njem tako-le: „Med tem ko so je svet pečal z raznimi izmišljotinami izvirajočimi iz govorov lorda Salisburyja in grofa Kalnokyja, zaslišala se je resna beseda, vsled ktere se je vpliv omenjenih govorov kar zgubil. Nemški cesar je izgovoril tisto resno besedo. Povdarjal je, da Nemčija v vprašanjih, ki so ravnokar na površji, ni prav nič prizadeta in da presrčna prijaznost veže nemškega cesarja z obema drugima cesarskima dvoroma. Bolgarska Nemcev toraj prav nič ne zanima in razmere med Nemško in Eusi so ravno tako prijazne, kakor z Avstrijo. Kaj bode glede tega zagotovila s famozno zvezo med Avstrijo, Nemško, Angleži in Lahi, ' o kteri se je toliko govorilo po govorih angleškega in avstrijskega ministra? Vsa se bo razkadila, kakor dim. Avstro-ogerski minister zatrjeval je v svojih prvih izjavah, da se Avstriji v slučajnem boju z Eusi ni nadjati nemške pomoči. Pozneje je pa jel nekoliko besedo umikati in je rekel, da se je avstro-nemška zveza nekoliko razširila, odkar je on minister zunanjih zadev. Iz izjav grofa Kalnokyja proti An-drassyju bi se pa lahko sklepalo, da se je avstro-nemška zveza sklenila za vsakojake slučaje pri rešitvi bolgarskega vprašanja. Toda temu ni tako, kar nemški prestolni govor jasno dokazuje. Nemčija za Bolgare ne pojde na boj. Tisti, ki hočejo Eusijo za-državati na bolgarski zemlji, naj se le odpovedo upanju, da bi Nemčijo kot zaveznika na svoji strani imeli. Nemški prestolni govor bo vročo kri na Dunaji, v Sofiji in v Londonu zdatno ohladil."
Francoska liga (zveza) patrijotov se je zbrala 22. p. m. Navzočih jih je bilo kakih 1500. Deroulede je govoril o svojem potovanji po Eusiji, ter rekel, da je bil dobro sprejet, kakor hoče sprejet biti vsak francoski rodoljub na Euskem od Belega do črnega morja, od Visle do Oksusa. Od Eusije pričakuje stanovitne pomoči ob času sile. On pravi, da v vseh vprašanjih ne grč z Eusko, a vendar obema narodoma je prirojena mržnja do Nemcev. On se nadeja, da ob času borbe Francoska ne bode stala osamljena. — Francoski patrijotje se imenujejo tisti izmed francoskega ljudstva, ki mislijo le na osveto zoper Nemčijo, in se laskajo domoljubnemu francoskemu ponosu. Na to struno vdarja tudi marsikdo, ki hoče kaj veljati ali doseči.
Pol. Corr." javlja iz Carigrada, da se poslanci Avstrije, Nemčije in Eusije ne shajajo več v posebne skupnine, kakor lani. Baron Calice (avstrijski poslanec) letos prav pogoste občuje z angleškim iu italijanskim poslanikom, a to Turki dobro opazujejo. Posebno se ozirajo na avstrijskega poverjenika zarad angleške izjave, da londonska vlada pre-
je v Moskvi kuga prenehala. Pomirila se je Moskva; ali po stepah so se puntali Kozaki.
7. Pugačev.
Mi smo videli, da so se Kozaki posle nemirne dobe (1600 — 1612), dvakrat vzdignili proti gospodarstvu : za carstvovanje Aleša Mihajloviča pod vodstvom Eazina in za Petra Velikega nod vodstvom Bulavina. Posle Petra so se v prvej polovici XVIII. veka na raznih krajih pojavljali kozaški samozvanci, ali vstaja se ni razširila. Konečno pa je za carice Katarine II., ko se je carstvo pokazalo od znotraj in zunaj tako sijajno, kakor še nikdar do zdaj, Kozaštvo zbralo poslednje sile, in nastopil je strašni nered, popolnoma podoben Eazinskemu, kajti začetniki so bili tisti, pa tudi njihova namera in cilj.
Za carstvovanja Katarine so se nekolikokrat spuntali Jaiški Kozaki, ker so ž njimi činovniki krivično ravnali. Kozaki so se branili preganjati Kal-mike, ki so napadali ruske predele zarad činovniške strogosti. Stroge kazne vsled tega so pa še bolj ozlovo-Ijili Kozake: meseca januvarja leta 1771 so se spuntali, razbili in ubili generala Traubenberga, ter vredili za-sc novo vlado. General Freiman, ki je bi! poslan
proti njim iz Moskve, jih je razbil, vsled česa je bila njihova uprava odstranjena, a zapovedništvo predano Jaiškemu zapovedniku, začetniki upora pa šibani s knuto, 140 poslanih v Sibirijo, drugi pa dani v vojake — ali vsi so pobegnili. Eed je bil na videz izpostavljen; ali Kozaki niso snovali nič dobrega, pripravljali so se na neko važno podvzetje proti vladi, ktera je slula pri njih pod imenom Moskve: »Ako bode tako dalje trajalo, udarili bomo na Moskvo!" Tako so sploh mislili in govorili. Tajno so se dogovarjali po stepnih zimskih pribežališčih in oddaljenih šotorih; kakor da so nekoga pričakovali, a med tem se je raznesel glas po Eusiji in še čez mejo, da je bivši car Peter III. živ. In zdajci se pojavi na Jajsku človek, star okoli trideset let,Jsrednje postave, jakega telesa, ognjenih in presunljivih oči: to je bil Donski kozak Emeljan Pugačev, dvakratni begunec, ki je prebival tudi na Vetki, v znamenitem razkolniškem mestu; ko je pa zvedel o kozaških uporih na Jajsku, pojavil se je on tudi tukaj ter začel nagovarjati nezadovoljne, da se podad6 za Kuban ter prestopijo pod pokroviteljstvo sultanovo; ravno v tem času se je tudi proglasil po dveh kupcih za cara Petra III. Ali le-to se je zvedelo, Pugačev
je bil vlovljen, vklenjen v verige ter odpravljen v Kazan, kamor je bil pripeljan meseca januvarja leta 1773. Tukaj pa so bili zagovorniki njegovi drugovi, tudi razkolniki; niso ž njim ravnali strogo, celo prikrili čin o samozvanstvu, dovolili mu hoditi k po-znatim pod stražo: ali on je pridobil tega stražarja za-se ter pobegnil meseca maja. Oelo leto se je skrival po oddaljenih šotorih, a v septembru se je zopet proglasil za Petra III.; okoli njega se je zbrala druhal takih 300 mož, s kterimi je on prišel pod mesto Jaisk.
Začela se je ponavljati Eazinskova zgodovina; Kozaški oddel, poslan proti samozvancu, je prestopil na njegovo stran; oni Kozaki pa, ki so ostali verni vladi, so bili obešeni. Ker se Pugačev ni upal napasti Jaiško posadko, pohitel je proti Ilecku, ter obečal tamošnjim Kozakom s prisego na križ, zato ker so bili razkolniki, posestvo in denar, hrano, svinčenke in smodnik, in večno slobodo. Kozaki so sprejeli Pugačeva s hlebom in soljo. Posadke v drngih trdnjavah so jih posnemale. Kirgizi so se vzradovali zarad teh nemirov, ter so se pripravljali nekaznjivo robiti, zapovedniki trdnjav in častniki pa so morali mučeniško smrt pretrpeti za vernost svoji
priča inicijativo dunajskemu kabinetu. Turčija ne ijiisli poslati okrožnice, niti predlagati konference, riiarveč hoče čakati, kaj bode učinila Avstrija. Tudi dbčevanje gospoda Radovitza z angleškim poslanikom ^vitheom pokazuje, da približanje Avstrije in Anglije ni ostalo brez vpliva na Nemčijo.
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
III.	G. zbornični svetnik Mihael Pakič poroča o zborničnem proračunu za leto 1887, kteri znaša vkupno 4667 gld. 25 kr., ter se je proti vlanskemu povišal za 194 gld. 25 kr.
Poročevalec stavi naslednje predloge: 1. Proračun za leto 1887 se v vseh posamičnih točkah, kakor tudi v skupnem znesku 4667 gld. 25 kr odobri; 2. v pokritje potrebščin naj se naprosi c. kr. deželna vlada, da oskrbi pobiranje do-zdanje doklade po 6 */s odstotkov od pridobitkarine vseh volilcev; 3. predsedstvo ima p&tem c. kr. deželne vlade predložiti proračun visokemu c. kr. trgovinskemu ministerstvu v potrdilo.
G. zbornični svetnik Karol Luckmann omenja, da se je do zdaj zbornična doklada pobirala samo od dobitkarine. Ker se za deželne in občinske potrebščine pobirajo doklade od vkupnega davka na pridobitkarini in dohodkarini, naj bi se po njegovem mnenji ti davki vzeli tudi za podlago za zbornično doklado. On toraj predlaga, naj bi predsedstvo, predno predloži proračun za leto 1888, poizve visokost omenjenih davkov.
G. zbornični svetnik Ivan Baumgartner predlaga, naj bi se že zdaj sklenilo, da se za leto 1888 doklada razdeli na pridobitkarino in dohod-karino volilcev.
G. zbornični svetnik Vaso Petričič podpira predlog g. Luckmanna.
Ko je gospod zbornični tajnik še nekoliko pojasnil to zadevo, umaknil je g. zbornik Baumgartner svoj predlog, iu pri glasovanji sprejeli so se jednoglasno odsekovi predlogi in predlog g. Luckmanna.
IV.	Gosp. zbornični svetnik Makso Krenner poroča, da je zbornici došel od vis. c. kr. trgovinskega ministerstva naslednji dopis:
„Zboruici je znano, da se fotograiijski obrt v zmislu obrtnega reda z dne 20. decembra 1859 ,'vsled državno-ministerijalnega ukaza z dne 27. aprila 1864, št. 7653, ima smatrati kot prosti obrt, ne da se je s tem spremenil njegov tiskovno-obrtni značaj in njegovo razmerje k tiskovnemu zakonu.
Pokazalo pa se je v konkretnih slučajih, da pri obrtnih oblastvih ni jednakomerno mnenje in praksa pri ravnanji s trgovino s fotografijami.
V tem ko namreč nektera obrtna oblastva trgovino s fotografijami po gori navedenem državno-ministerijalnem ukazu smatrajo kot prosti obrt in tako z njo ravnajo, smatrajo druga omenjeno trgovino kot tiskovni obrt, pri kterem se morajo uporabljati določila ministerskega ukaza z dne 17. sept. 1883, drž. zak. št. 151, točka 1.; druga oblastva pa zopet iz gori navednega državno - ministerijalnega ukaza izvajajo, da se trgovina s fotografijami more
vladi. Sredstva samozvanca so se hitro množila: v početku oktobra se je vzdignil Pugačev z vojsko 3000 mož in mnogimi topovi proti Orenburgu. Baškiri, Kalmiki, Mordvini, Čuvaši in Čeremisi so tudi zdaj kakor poprej za dobe nemirov prenehali pokorni biti ruskim oblastim; podložni kmetje so javno, skazovali svojo privrženost samozvancu in vse Povolžje se je vznemirilo. A med tem pa se je država nahajala v težavnem položaju; vojska je bila razposlana na Poljsko iu Turško, sredstva proti kugi in vojaški nabori so vznemirovali prosti narod.
5. oktobra je oblegal Pugačev Orenburg, ter ga je hotel prisiliti na predajo z lakoto; v kratkem je zbral okoli sebe 25.000 mož; jedro te vojske so bili Jaiški kozaki in po trdnjavah polovljeni vojaki; okoli njih so se uvrstili Tatari, Baškiri, Kalmiki, kmečki beguni, vjetniki in razna sodrga, kakor za časa Bolotnikova in Razina. Pugačev je skoraj vsaki dan vežbal svojo vojsko, vsaki dan kaznoval nepo-korne, vsaki dan se je opravljala služba božja v taboru, ali samozvanec je bil samo enkrat v cerkvi. Čete razbojnikov so se klatile po vse straneh, pijan-čevale po vaseh, plenile blagajne in dvorska založišča. Pugačev ni bil samovlasten sred Kozakov:
samo po tiskovnem zakonu soditi, da pa se vendar na-njo nima uporabljati §§ 9 in 18 tega zakona; konečno še obrtna oblastva razločajo gledd izdelovanja fotografij in trgovine z njimi naslednje:
1.	Fotografija se ima, v kolikor se omejuje na izdelovanje fotografijskih podob, kot prosti obrt smatrati, če pa je s tem združeno pomnoževanje slovstvenih ali umeteljnostnih izdelkov kot dopuščan obrt.
2.	Za trgovino s fotografijami, v kolikor se z njo ne pečajo fotografi ali prodajalci umetnin, kteri imajo za to še posebno pravico, je treba posebnega dopustila ter ima tu tudi veljavo ministerijalni ukaz z dne 17. septembra 1883, drž. zak. št. 151.
Z ozirom na omenjene razmere zdi se ministerstvu za notranje zadeve iu za trgovino potrebno, da se gori razloženo vprašanje temeljito uravna, ter se tako doseže jednotno postopanje različnih obrtnih oblastev. Pri tem se bode treba v prvi vrsti ozirati na to, je-li in v koliko se fotografski obrt in z njim sorodni obrti heliografije, fotolitografije itd., v kolikor se ti obrti pečajo tudi s pomnoževanjem slov-stvenih in umeteljnostnih izdelkov, oziroma trgovina s temi trgovskimi strokami, če je ne zvršujejo za to pravico imajoči trgovci (prodajalci umetnin), v kolikor se more uvrščati med dopuščane obrte. Slavna zbornica se toraj v zmislu zakona z dne 15. marca 1883, drž. zak. štev. 39 povabi, da ponatančno pretehta to zadevo, ter da zaslišavši dotične v tamošnjem okraji obstoječe zadruge izdela ter predloži p6tem političnega oblastva svoje mnenje."
Zbornica je zaslišala, ker v Ljubljani ni zadruge fotografov, več Ljubljanskih fotografov o tej zadevi. Ti so se izrekli, da se mora fotografski obrt in z njim sorodni obrti belijografije, fotolitografije itd., v kolikor se ti obrti pečajo tudi s pomnoževanjem slovstvenih in umeteljnostnih izdelkov, oziroma trgovina s temi izdelki, če se ne bavijo z njo za to pravico imajoči izdelovalci ali prodajalci (umetnin), šteti k dopuščanim obrtom.
Po § 15 obrtne novele z dne 8. marca 1885, drž. zak. št. 22 so vsi obrti, kteri se bavijo s pomnoževanjem slovstvenih izdelkov po mehanični ali kemični poti ali s trgovino z njimi (knjigotiskarne itd., potem knjigarne, vštevši prodajalnice starovin, prodajalnice umetnin in muzikalij), dopuščani obrti.
Po ministerijalnem ukazu z dne 9. februvarja 1870, št. 1351, je izvrševanje fotografije, v kolikor ima nalogo obrtovno pomnoževati po fotografski poti narejene podobe in trgovati z njimi, jednako smatrati dopuščanim obrtom.
Ker se pomnoževanje slovstvenih in umeteljnostnih izdelkov tudi na jednak način vrši, kakor s prenašanjem na baker, kamen, jeklo ali les, je tudi popolnoma prav, da za oboje veljajo jednaka določila.
Odsek je toraj mnenja, da se ima omenjeni obrt uvrstiti med dopuščane obrte in da ima tudi za te veljati ukaz vis. trgovinskega ministerstva in vis. ministerstva za notranje zadeve z dne 17. sept. 1883, drž. zak. št. 151 ter da morajo prosilci za to dopustilo izkazati pred obrtovnim oblastvom za zvrševanje obrta potrebno splošno izobražbo ter zadostno strokovno sposobnost s tem, da predložijo delavsko spričevalo o večletnem poslovanji pri do-tičnem obrtu.
pred drugimi so mu skazovali izvanredno čast, med seboj pa so si ga smatrali za tovarša. „Ulica moja je tesna" je govoril Pugačev; oni, s kterimi se je sporekal, bili so precej usmrteni.
Država je poslala proti puntarjem vojsko pod zapovedništvom generala Kara; ali ko se je približal k vojski Pugačevi, preplašil se je, začel se počasi umikati, samovoljno zapustil vojsko in na videz bolan prišel v Moskvo. Carica je pisala: „Bog ve, kako se bode vse to končalo. Jaz sem z dogodki mojega veka podobna Petru Velikemu; ali kar Bog ne daj, po zgledu mojega deda, ne obupujem." Da se popravijo pogreški Karova, imenovala je carica za zapovednika Aleksandra Iliča Bibikova. Ko je prišel Bibikov v Moskvo, našel je vse v slabem položaju ; prebivalci so bili v strahu, mnogo dvorjanov se je sešlo v Moskvi iz gubernij, ki so bile pokončane od Pugačeva, ali pa jim je grozila slična osoda; robovi, ktere so s seboj pripeljali,- širili so po mestu glas o slobodi ter o pokončanju gospode. Prosti narod, ki se je pijan vlačil po ulicah, je z očitno nestrpljivostjo pričakoval Pugačeva, kakor je za časa Šujskega pričakoval Tušinskega vora (lopova).
(Halje prih )
Odsek toraj predlaga:
Slavna zbornica naj v smislu tega poročila izreče svoje mnenje.
Predlog se sprejme.	(Dalje prih.)
Domače novice.
(Poziv slovenskim pisateljem 1) Odbor „Matice Slovenske" se obrača do vseh rodoljubnih pisateljev slovenskih z iskreno prošnjo, da bi čim preje tem bolje poslali kaj premernih doneskov za prihodnji „Letopis". Kakor letos se bodo sprejemali tudi v prihodnjem letu samo izvirni znanstveni in znanstveno poučni spisi iz raznovrstnih strok človeškega znanja; vendar je želeti, da bi častiti gospodje pisatelji svojim razpravam izbrali take predmete, ki ugajajo potrebam naroda slovenskega, ter zaradi svoje splošne zanimljivosti prijajo večini Mati-činih društvenikov. Rokopisi naj se pošiljajo najpozneje do konca marcija 1887. 1. predsedništvu „Matice Slovenske" v Ljubljani. Po pravilih določena nagrada v „Letopis" vsprejetim spisom se bode izplačevala, kadar bode knjiga dotiskana.
(„Exempla trahuntl") „S1. Narod" se jezi nad „par kaplani", ki so pri notranjskih volitvah dne 29. novembra v Postojui hoteli vtihotapiti druzega kandidata, kakor ga je priporočal „klub narodnih poslancev" in pravi, „da se discipline in značajnosti pri tacih gospodih ne bodemo učili!" Nas pa ni bilo ne sram, ne groza, da smo se letos poprijeli pri volitvah discipline, ki jo je lansko leto zastopal „SIov. Narod" ob času volitev na Dolenjskem in smo se prav strogo po vlanskem receptu „Slov. Naroda" ravnali. Če mu je letos ta tabak prehud, ni naša krivda, a preverjen naj bode, da je na njegovgm vrtu vzrasel. Če bi še ne verjel, poišče in bere naj naš vlanski članek o disciplini pri volitvah, ki ga je „Slovenec" priobčil v št. 179 dne 8. avgusta pod naslovom: „Po državno-zborskih volitvah". Iz onega bo razvidel, da ima naša stranka o disciplini bolj temeljite pojme, kakor njegova; dalje pa naj „Slov. Narod" poišče v svojih predalih, kaj nam je na tisti članek odgovoril.
Posledica tistega odgovora je naše letošnje postopanje pri volitvah. „Slov. Narodu" je tako silno všeč, če ga kdo smatra za glasilo slovenskega naroda, toraj za list, ki je na vse strani in za vse slučaje merodajen. „Naj bo, mislili smo si, ga bomo pa enkrat vendar posnemali v političnem postopanji." Namesto da bi nas pohvalil, da se damo radi podučiti, nam pa očita slabo disciplino. Še enkrat po-vdarjamo, da ni naša krivda, če smo bili v slabi šoli. Vi ste nas lansko leto samooblastno vprašali: „Kdo pa je postavil centralni volilni odbor, kdo mu je pa dal pravice, da nam poslance usiljuje? Narod je prost in prosto voli!" Ne bili bi si pa mislili, da sami svoj uk tako malo spoštujete in tistega oštevate, ki se po njem ravnil!
(Prvi sneg po ravnem) padel je danes na mokro. Zjutraj okoli sedme ure jeli so padati posamezni kosmiči, debeli, kakor bi jim bilo šlo takoj zares. Sčasoma so se prelevili v drobneje, ki so do pol štirih popoludne leteli.
(Za kolero) umrl je tisti človek Podsmreko blizo Dobrave, o kterem smo proti koncu meseca novembra sporočali. Sedaj je zbolela tudi oseba, ki mu je stregla. Kakor smo že rekli, je razven Gorenjske po celi deželi bolezen zatrošena in Bog sam ve, kaj bo drugo leto 1
(Tri vidre) vstrelil je ta teden nekdo v St. Jurji pod Ljubljano in je potegnil za nje 12 goldinarjev nagrade, ki je po postavi določena.
(Pri c. kr. davkarijah) so se odpravile titularne službe, da je n. pr. uradnik opravljal službo kontrolorja, pa je bil samo adjunktovo plačo vlekel. Pravica zahteva: vsakemu svoje, posebno pa že nižjim uradnikom, če hočejo gospodje imeti titu-larnejjslužbe, naj jih vpeljejo pri gospodih, kjer se začenjajo c. kr. dvorni sovetniki.
(Popravek.) V včeranjem „Slovencu" naj se bere na tretji strani v drugim predalu pod naslovom „Italija in Francija" med „Raznimi rečmi" namesto: severno-amerikanske bregove: „sevemo-afrikan-ske bregove".
Razne reci.
—	Koliko umrje ljudi od tisoč. 0. kr. statistična komisija na Dunaji je izdala letos za prvo in drugo Četrtletje izvestje, koliko je ljudi umrlo povprek na tisoč in sicer: v Hernals-u 32, v Neulerchenfeld-u in Simmering-u 39, v Otakring-u 41, v Dunajskem Novem mestu 39, v Lincu 40, v Solnogradu 32, v Gradcu 34, v Mariboru 33, v Zagrebu 31, v Celovcu 39, v Ljubljani 44, v Trstu 34 (brez kolere), v Gorici 37, v Inomostu 37, v Pragi 45 (v Karolininem dolu 30), v Iglavi 48, v Stanislavi 38, v Zadru 42. Najmanj jih umrje v Pulju 22, v Tridentu 24, v Olomucu 25. Eazume se samo ob sebi, da te številke niso stalne, da so včasih večje, včasih manjše, in da na to vpliva stan epidemičnih bolezni. — Ljubljana je tudi tukaj izkazana med kraji, kjer največ ljudi na tisoč umrje. Na stan zdravja v kakem okraji ne vpliva samo podnebje, marveč je tukaj toliko drugih vzrokov, da se ne more apodiktično sklepati iz števila na vzroke.
—	V Dečinu (Tetschen) je umrl 26. novembra Oton P {ischl. To bi ne bilo nič posebnega, vsakdo mora umreti; a ranjki je bil zelo znan, vredoval je namreč dalj časa »Tetschen-Bodenbacher Zeitung". Ta list je bil pisan prav v Knotzevem duhu, in je narodnosti bujskal med seboj. Preteklo poletje je prestopil k staro-katolikom. Zbolel je za legarjem in na smrtni postelji je preklical zmote in se je vrnil zopet v katoliško cerkev, ter prejel sv. zakramente za umirajoče. — Skušalo se je »staro-katoličanstvo" podkrepiti z narodno-nemškim krikom in slepar-stvom, a sedaj je menda temu konec; nekaj udov, kteri so pred časom prestopili k staro-katolikom, se zopet povrača v katoliško cerkev.
—	Potres naOgerskem in naTurškem. Iz Teregove v županiji Kraso-Szorenyi, se poroča, da je bilo tam v noči od 23. in 24. t. m. ob 10. uri iu 17 minut strašno ropotanje, kakor da bi vozovi drdrali; potem se je pa močno potreslo, ure so se vstavile, posode so se premikale. Potres je bil od juga na sever. — Iz Carigrada se javlj-a 27. nov., da je bil ob 9. uri 45 minut dopoludne hud potres v Smirni, Česme in Chio. V teh krajih so potresi navadni, a zarad tega nič manj strašni in pogubni.
—	Med obrtni j o všteta rokodelstva. Med obrtnijo se šteje sedaj tudi obrt graverjev, (ki dolbejo v kamen, kovino in steklo). Tako je ukrenilo ministerstvo dne 10. novembra 1886 dopolnivši ministerski ukaz od dne 30. junija 1884. Po tem ukazu se med obrt šteje tudi rokotvorstvo: kovačev, izdelovalcev voz, potem tudi takih kovačev, kteri izdelujejo železo (Eohschmiede).
Telegrami.
Sofija, 1. dec. Finančni minister Grešov se je odpovedal in so vladarji odpoved sprejeli. Upravo financ prevzame začasno ministerski predsednik Radoslavov. Deputaeija, ki se je sostavila, da odide k velesilam, ni še odšla, kakor se je nadavno napačano sporočalo, temveč odide še le danes.
Petrograd, 1. dec. Kaulbars je ravnokar došel. Na kolodoru je bilo veliko ljudi in mnogo častnikov. O ovacijah ni ničesa čuti.
Madrid, 1. dec. Pred Vinersko luko trčili ste laški torpednici št. 57 in 56 druga ob drugo in se je poslednja takoj potopila. Ljudje so se rešili.
Zahvala.
Vsim p. t. gospodom volilnim možem, ki so dno 29. nov. pri volitvi deželnega poslanca mesto umrlega g. Ad. Obreze za me glasovali, dasiravno tega nisem niti želel, niti prosil, se za to nepričakovano in na tako sijajen način izkazano čast in zaupanje prav iskreno zahvaljujem, zagotovljajoč, da tudi kot neposlanee bodem vsikdar in po vseh močeh delal na to, kar mi veleva gorka ljubezen do mojega naroda v obče in posebej do mile mi Notranjske.
V Št. Petru, dne 1. decembra 1886.
Fran Križaj.
Umrli so:
29.	nov. Marija Hiršenfelder, kuharica, 81 let, Šelen-burgove ulice št. 1, pljučnica.
V bolnišnici:
26. nov. Mota Novak, delavka, 23 let, jetika.
28. nov. Frane Šuligoj, črevljarski učenec, 17 lot, vne-tica osrčja. — Marija Funda, gostija, 63 let, kap.
V vojaški bolnici.
30.	nov. Jožef Nedvet, topničar, 21 let, Iirigthova bole-zin na obistih.
Tujci.
30. novembra.
Pri Maliču: Sehulc, Miiller, Alh, Beinhalter, Horn in Neti, trgovci, z Dunaja. — Avgust Buzzi, posestnik, iz Mal-borgeta.
Pri Slonu: A. Relifeldt, trgovee, iz Berolina. — L. Bartha, trgovec, z Dunaja. — Frančiška Grasmuk, zasebniea s hčerjo, z Dunaja. — M. Ujholc, uradnik, z Dunaja. — A. Bayer, trgovee, iz Kernova. — Franc Gregorič, posestnik s soprogo, iz Krškega. — Hdlcer in Mellitzer, posestnika, iz Mengša. — Jožef Gollmayer, kaplan, iz Bohinjsko Bistrice. — Emil Schvvarzkopf, potovalec, iz Trsta. — Anton Ukmar, c. k uradnik mornarioe, iz Pulja
Pri Juinem kolodvoru: Jurij Auer, tapetnik, iz Monaka. — Emil Feigenspan, trgovec, iz Lipskega. — Karol Dogeri, trgovec, iz čabsa. — Jakob Kolineier, posestnik, iz Radovljice. — Frančiška Klein in Irma Sinorancer, zasebnici, iz Kranja. — Miha Šepe, posestnik, iz Kamnika.
Vremensko sporočilo.
O g	čas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zrakomera v mm	toplomera po Celziju			
1.	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	731-27 730-58 730-93	+ 16 + 4-8 -f- 30	brezv. sl. szap. brezv.	megla dež dež	8-10
Dež in megla. Srednja temperatura 31° C., za 1'7° nad normalom.
Dunajska borza.
(Telegratično poročilo.) 2. decembra
Papirna renta 5% po )00 gl. (s 16% davka)	84	gl. 20	kr.
Sreberna „ o% „ 100 „ (s 16% davka)	84	.	90	„
avstr. zlata renta, davka prosta	115	p	05	„
Papirna renta, davka prosu	101	.	20	„
Akcije avstr.-ogerfske banke .	SS0	„	—	„
Kreditne akcije ...	297	„	50	„
London.......126	„	05	„
Srebro.......—	„	—	„
Francoski napoloond......9	„	961/, „
Ces. cekini.......5	„	95	„
Nemške marke .	61	„	80	„
S prežalostnim srcem daje podpisani na znanje, da je 28. t. m. ob 6. uri zjutraj v 67 letu 3voje dobo nagloma umrl obče ljubljeni poštenjak gospod
Rajmund Wolf,
bivši c. k. not&r, knezo-škofijski grajščinski oskrbnik in na. čelnik okrajnega zastopa, zadnje leta občinski svetovalec, častni tržan in zasebnik v Gornjem Gradu,
Predragi in nepozabljivi pokojnik bodi vsem prijateljem in znancem priporočen v molitev in blagi spomin.
GORNJIGRAD, dne 29. novembra 1886.
Ij. Potočnik,
dekan.
^ MotU
prodaja vdano podpisana zaloga po sledečih cenah: 1 cent v plombirani vreči po . . 48 kr.
Pri naročitvi: 10 centov po.........46 „
20 „ ..........45 „
40 „ „.........' 44 „
.m v100 „ ..........43 „
Sleherni naročitvi sledi tudi tehtnica, da se kupec lahko sam prepriča o pošteni vagi.
Naročitve naj se blagovolijo poslati:
Zalogi Trebovljskega premoga in drv
v Kravji dolini št. 26.
(1)	Spoštovanjem
Tli. Povše.
			
:■ i z z z i i x z x z x t z x x x i x r i -a i- .. .. k. .. .. ^ ^ k. ki k. ki k. ki ^ ki ki ki ki k. ki	x x .j	CkAAA;	'k x_k XkA Xk1 Xk1
Oklici
ceujenega
Ker mislim popolnem opustiti svoje provincijalne podružnice in prevzeti neko tovarniško podjetje, prodam vse svoje blago za četrtino vrednosti, namreč
vse po 97 kr.
(5)
97 kr. 1 moški klobuk
iz mehke klobučevine v vseh barvah.
97 kr. 1 Ženska srajca z vezanjem iz najfinejšega šifona.
97 kr. 6 parov uogovičic
jedne barve ali progaste.
97 kr. 1 dober namizni prt, bel, damasten, ali barvast.
97 kr. 1 moške hlače,
varstvo proti mrazu, velike.
97 kr. 1 umcteljna pipa Iz morske pene
s pokrovom.
97 kr. 1 bracelet, jako okrašen s kameni.	97 kr. 1 sinod kui U iz pristne morske pene.
97 kr. 12 kavinih žličic iz pravega Londonskega brit. srebra.	97 kr. 1 urna verižica iz umetnega zlata s pri-vezkora.
97 kr. 1 tricot obleka za dečke ali deklice, hlače in telovnik.	97 kr. 2 svečnika iz pristnega Londonskega britanija srebra.
97 kr. 1 moška srajca iz finega šifona, kretona ali oksforda.	97 kr. 3 mi/.ni noži iz pristnega Londonskega britanija srebra.
97 kr. 3 pare nogovic za ženske, dobre baže.	97 kr. 1 žensko spodnje krilo, pleteno s progami.
97 kr. 6 prtičev, belih ali barvastih, damastni uzorec.	
	97 kr. 1 par elogantnih suknjenih čevljev za doma.
97 kr. 1 predposteljna preproga iz jute-blaga, desinovana.	
	97 kr. 1 volnen jopič za moške in ženske.
97 kr. C prtičev za brisanje posod iz sivega platna s prog.	97 kr. 6 otirač, križast uzorec, obrobljene.
	97 kr. 1 kaseta s 10 komadi angleških pristnobar-vastih žepnih robcev v različnih barvah.
97 kr. 1 žensko ogrinjalo, veliko.	
97 kr. 3 žepni robci iz fino Lyonskc svilo v različnih barvah.	97 kr. 3 šali iz fine volne, v živih barvah z resami.
	97 kr. 1 užigalo z mehanično pripravo, da se samo prižge.
97 kr. 1 prstan z brilantom, ponarejeni kameni.	
	97 kr. 1 medaljon, najnovejši facon, s kameni. 97 kr. O žlic iz pristnega Londonskega britanija srebra.
97 kr. 1 znjcmalnlen za juho iz prist. Londonskega brit. srebra.	
97 kr. tt francoskih vilic iz prist. Londonskega britanija srebra.	
	97 kr. 1 garnitura: 1 ženski medaljon, 1 par uhanov, 1 prstan iz brona s smaragdi, 1 par manšetnih gumb s patent, zaponko.
97 kr. 1 volnene hlače (sistem Jiigerjev) za moške.	
97 kr. 1 ženska pahljača,
fino poslikana modna.
Razpošilja se proti poštnemu povzetju; vso neugajajoče blago se zamenja ali pa se denar povrne.
Dniiii.j, 3. Bomrk, Hintero Zollnintsstramso Nr. 1».
JT. II. Riabinowicz,
Žrebaiije že tekoči mesec.
K
INCSEM i SREČKE a 1 gld.
Glavni dobitek v gotovini
gld. 50.
o
denarnih dobitkov.
10.000 gld., 5000 gld. z odtegljajem 20% - 4788
KZiiioseiri-srečlto dobivajo se v loterijskem bureau ogerskega Jockey-kluba: Budapešta, Waltznergasse (>.