LETNIK IV.	IZOLA	—	27.	OKTOBRA	1962	ŠTEV.	7
GLASILO KOMBINATA DELAMARIS
Plan
Izvršitev proizvodnega plana je v letošnjem letu potekala še bolj raznoliko po posameznih mesecih kakor prejšnja leta. Pomladansko slabo vreme je občutno zavrlo ribolov in že itak sezonski značaj naše proizvodnje še bolj zaostrilo.
Do kraja meseca maja smo dosegli letni plan proizvodnje gotovih izdelkov in polizdelkov 30,83 “/o, do kraja meseca septembra smo pa ta plan izvršili 71 'Vo.
Plan gotovih izdelkov, ki je za nas interesantnejši, je bil do kraja septembra dosežen 68,4 °/o. Pregled izvrševanja plana po mesecih nam pokaže, da smo v mesecu septembru izvršili 10,4 "/o, kar je za 2,1 "la več kot je dvanajstina letnega plana. S tem smo za 6,5 "la pod planom računajoč, da se plan izvršuje v vseh mesecih enako. Ker pa vemo, da so glede proizvodnje najmočnejši zadnji meseci, daje upanje, da bo plan dosežen.
Po posameznih grupah smo plan dosegli zelo različno in niso bili vsi proizvodi doseženi v enakem odstotku. Te razlike so nastale zaradi pomanjkanja nekaterih surovin in pa zaradi večjega povpraševanja po nekaterih naših proizvodih. Plan predelave sveže ribe prav gotovo ne bo dosežen, čemur je vzrok slab ulov v I. polletju in pa zaradi podražitve tune, katera je vsa uvožena in je dosegla ceno nad 400 dolarjev za tono. Po tej ceni je tuna predraga za predelavo v običajne ribje konzerve, uporabili smo jo za antipasto, kjer se ta cena lažje prenese. Zaradi tega in pa zaradi velikega povpraševanja na svetovnem trgu po naši predjedi, smo le-to forsirali in dosegli do kraja septembra 93,2 "/o letnega plana, kar po tonaži predstavlja nad 40”/« naše celotne proizvodnje. Temu artiklu bomo tudi v bodoče posvetili vso pozornost, zato smo se tudi založili z zelenjavo, da bo-
bo izvršen
mo v letu 1963 proizvodnjo anti-pastc precej povečali.
Pri paradižnikovem koncentratu plan ne bo v celoti dosežen, to pa zaradi suše, ker paradižnika ni bilo in pa zaradi povečane proizvodnje predjedi, ki ta. paradižnik porabi.
Pri marmeladi nismo gotovi, ali bo plan v celoti dosežen, ali ne, ker se lc-ta proizvaja na istih postrojenjih kot juha. Vsem nam je pa znano, da je juha mnogo interesantnejši proizvod kot marmelada, zato se ji daje tudi prednost in bomo plan juhe prekoračili za približno 30 "la, kar bo nekaj na račun marmelade.
Novost v naši proizvodnji je predelava sliv, kar nismo imeli v planu. Do kraja meseca septembra smo predelali in odprc-inili 65 ton suhih sliv, lahko bi jih pa še več, če ne bi tu nastala nepričakovana ovira. Te slive
namreč pakiramo v »Hastafan« vrečke, ki jih dobivamo iz Avstrije. Sedaj je pa izšla uredba, ki prepoveduje uvoz papirja in četudi Hastafan spada med papir samo zato, ker nekam mora spadati, ker je papirju še najbolj podoben, ga ne moremo uvažati. Toda za to se bo našla rešitev ali z uvozom, ali pa bo kako domače podjetje začelo proizvajati nekaj podobnega.
S tem, da je plan gotovih izdelkov dosežen do kraja meseca septembra 68,4“/«, in da je poskrbljeno za nemoteno proizvodnjo do konca leta, računamo, da bo plan proizvodnje za letošnje leto dosežen.
Komerciala nam zagotavlja, da bo tudi vse prodano, kar bomo proizvedli. Doslej se dogaja celo to, da proizvodnja ni kos prodaji in je več prodanega kot proizvedenega.
Osnutek pravil podjetja v obravnavi
V	začetku meseca julija letos je bil izdelan osnutek pravil podjetja in razposlan vsem ekonomskim enotam ter sindikalni organizaciji v proučitev.
Ker pa proučevanje tako važnega pravilnika zahteva več časa in pozornosti, kot smo mogli temu posvetiti v glavni sezoni, je upravni odbor podaljšal rok za razpravo do konca meseca novembra.
Sindikalni pododbori bodo organizirali več sestankov, ker je osnutek dokaj obširen in bogat, ter je potrebna temeljita obravnava. Vse pripombe in predloge, ki bodo na teh sestankih sprejeti,
bodo EE dostavile tajništvu delavskega sveta, ki jih bo posredovalo komisiji.
Ako bi iz kakšne EE ne bilo dostavljenega ničesar, bo veljalo, da se ta enota z vsem strinja in da nima nikakih pripomb.
Zaradi mnogih in zanimivih novosti, ki jih bodo vsebovala nova pravila podjetja, še posebej opozarjamo vse člane kolektiva, da osnutek pazljivo proučijo.
Osnutek je bil dostavljen vsem članom delavskega sveta, vsem članom upravnega odbora, vsem predsednikom ekonomskih enot, vodjem sektorjev in sindikalni organizaciji z namenom, da se z njim seznani ves kolektiv.
Izvršitev plana
po posameznih skupinah proizvodov
In
n
VREDNOST TOČKE
V	SEPTEMBRU
Riba IRIS	1,0227
Antipasta	1,0937
Oljarna	0,9925
Zabojarna	1,2552
Strojni	1,0873
Litografija	1,1233
Paradižnik	0,8962
Juha	1,1897
Mehanična	1,1187
Mizarska	0,9994
Elektro	0,9496
Zidarji	1,1361
Meh. riba	0,9918
Sodama	1,0183
Glavna uprava	1,0983
Splošni sektor	1,0983
GRS	1,0983
Komerciala	1,0983
Garaža	1,1916
Kotlarna Argo	1,1740
Kotlarna Iris	1,1622
Težaki	0,9554
Sklad. got. izd.	
Argo	1,00
Sklad got. izd.	
Iris	1,00
>
O
H
O
CJ
oj	r
&	u
'C	05
u	c
ca	ca
C	h
2	-S
N	-t*
a *2
M
o
S
s s
JZ
p
0>
ja
D
C
co
o
>
o
•H
OJ
«
J
H
Q
N
3
o
Ph
OJ
03
C
T3
OJ
W
C
OJ
5 1
J
w
p
N
3
o
Ph
<
k
p
M
c/}
H,*
<3 o3 w a .S
W)
Novo vodstvo ObSS Izola
Dne 20. septembra je bil letni občni zbor Občinskega sindikalnega sveta. Ob tej priložnosti je bilo izvoljeno tudi novo sindikalno vodstvo. Prav je, da se z njim seznanimo.
Oglejmo si najprej njegove organe in njihovo delo.
Občinski sindikalni svet ima plenum, predsedstvo in komisije.
Plenum, ki šteje 21 članov, bi morda lahko primerjali z delavskim svetom gospodarske organizacije. Je najvišji organ sindikalnega sveta. Zato so tudi njegove naloge najbolj odgovorne.
Predsedstvo je nekak upravni odbor in ima 7 članov.
Ker je po številu manjši, je bolj mobilen in se zato lažje sestaja. Rešuje tekoče naloge samostojno, poroča pa o svojem delu na sejah plenuma.
Komisij ima sindikalni svet sedaj pet. V vsaki pa je pet do sedem članov, in sicer:
1. Komisija za organizacijsko-kadrovska vprašanja.
Njena naloga je, da vodi evidenco o kadrih in skrbi za dotok novih kadrov.
2. Komisija za gospodarstvo, de-
litev in upravljanje. Kot pove že sam naziv, ima komisija široko področje dela. Problematika, ki jo naj komisija rešuje, je tako važna in aktualna, da ji dela ne bo zmanjkalo.
3. Kadrovsko-socialna komisija ima tudi širok obseg dela. Poglablja se v probleme družbene prehrane, zdravstva, nesreč pri delu in vrsto podobnih vprašanj.
4. Komisija za strokovno izobraževanje. Ce naj postane vsak proizvajalec tudi dober upravljalec, mora svoje znanje tako strokovno kot družbeno-ekonomsko stalno izpopolnjevati. In prav ta vprašanja mora reševati omenjena komisija.
5. In končno je tu še komisija za rekreacijo in oddih. Področje dela te komisije postaja vedno bolj važno, saj sposobnost za delo neposredno vpliva na produktivnost. Zato bo ta komisija razmišljala o načinu izkoriščanja dnevnega, tedenskega in letnega dopusta, o športu in podobnem.
Ko smo se seznanili z organi je prav, da si pogledamo, kdo so člani novega plenuma in predsedstva:
Plenum ObSS je sestavljen takole:
Boh dr. Božena, Breščak Janko, Bressan Avrelio, Djabič Sreto, Ferlan Aleksander, Furlan Stanko, Hiršelj Janez, Jenko Stanko, Kocjančič Jože, Stefančič Srečko, Logar Mitja, Marjanovič Angela, Medved Anton, Poropat Vera, Rehberger Miranda, Ljubenovič Marica, Sočan Marjan, Stegu Rado, Stres Andrej, Zabric ing. Branko, Zeger Vlado.
Na prvi seji plenuma pa so bili izvoljeni tudi člani predsedstva, in sicer:
Logar Mitja — predsednik, Zabric ing. Branko — podpredsednik, Ferlan Aleksander — tajnik in člani: Djabič Sreto, Ljubenovič Marica, Sočan Marjan in Zeger Vlado.
Vodstvo je precej mlado, vendar bo z vztrajnim delom in ob pomoči starejših in izkušenih članov sindikata ter drugih družbe-no-političnih organizacij lahko uspešno reševalo naloge, ki se pred njega postavljajo.
Novemu vodstvu čestitamo in želimo obilo uspeha.
Delegati na konferenci med razpravo
Prepogosta obolenja gospodarska škoda
Zaradi stalnega naraščanja števila obolenj, predvsem v zadnjem času in pa zaradi reorganizacije socialnega zavarovanja se je v vsej Sloveniji pristopilo k analizam teh vzrokov in v zvezi s tem nastalih stroškov.
Kot prva pomanjkljivost socialnega zavarovanja je bila ta, da se je zavarovance premalo učinkovito seznanjalo s stroški celotnega zdravstvenega zavarovanja ter povezanostjo teh stroškov z materialnimi možnostmi. Posledica tega je bila, da so marsikje zavarovanci prišli do mišljenja, da je realizacija pravic iz zdravstvenega zavarovanja neodvisna od rezultatov naše materialne pro-> izvodnje in da ima posameznik pravico zahtevati tudi tisto, česar v danih pogojih še ne zmoremo. Zato so se marsikje pojavile pretirane zahteve bolnikov, da so za najmanjša obolenja dobivali bolniške dopuste in tudi najdražja zdravila.
Jasno je, da ima vsak bolnik, ki se je prijavil na zdravljenje, zapisano tudi diagnozo bolezni, še bolj jasno pa je, da so ravno bolniški dopusti izkoriščeni za to, da si posamezniki opravijo doma razna dela na račun bolniškega dopusta. Zakon o zdravstvenem zavarovanju sicer predvideva za takšne primere stroge kazni, vendar do takšnih primerov še ni prišlo.
Konkretnejšo sliko o nakazanih problemih bomo dobili, če si ogledamo gibanje staleža in v zvezi s tem nastale škode za čas januar— maj v republiškem merilu.
V	tem obdobju 1962 je znašala odsotnost z dela zaradi obolenj in poškodb v LR Sloveniji 5,09 %>, v -istem obdobju leta 1961 pa 4,07 °/o.
V	letošnjem, letu se je nasproti lanskemu letu odsotnost z dela dvignila za 1,02 °/o ali v celoti za 25,06 «/o.
Zaradi tolikšnega odstotka zavarovancev, ki so bili nezmožni za delo, je bilo v obdobju januar —maj 1962 v gospodarstvu in drugih službah izgubljenih 3,270.891 delovnih dni ali 710.891 delovnih dni več kot v istem obdobju leta 1961, to se pravi, da je bilo v tem obdobju v naši republiki izgubljenih vsak dan povprečno 25.161 delovnih dni oziroma toliko delavcev vsak dan v tem obdobju ni delalo. V teh številkah pa še niso zajeti porodniški dopusti in skrajšan delovni čas po porodu.
Za nadomestilo osebnega dohodka nezmožnim za delo v času januar—maj 1962 so skladi socialnega zavarovanja izplačali milijardo 817 milijonov din ali 65,3 "/o več kot v istem obdobju leta 1961. Same gospodarske organizacije in
ustanove pa so izplačale v svoje breme za nadomestilo osebnih dohodkov do 7 dni 757 milijonov din ali 82 "/o več kot v letu 1961. Skupaj pa je bilo v obdobju januar— maj 1962 izplačanih nadomestil za osebne dohodke 2 milijardi 574 milijonov dinarjev.
Kaj pomeni dviganje staleža bolnikov za našo družbeno ekonomiko, nam ponazorijo tile podatki: če se dvigne stalež bolnikov v republiškem merilu za
0,1 °/o (na primer od 4,6 %> na 4,7 odstotka) pomeni to v celem letošnjem letu za sklade zdravstvenega zavarovanja 121 milijonov več izdatkov samo za nadomestila osebnega dohodka, hkrati pa to pomeni tudi izpdd 154.000 delovnih dni na leto. Če pa se dvigne stalež za 1 %>, pomeni to 1 milijardo 210 milijonov več izdatkov za nadomestilo, hkrati pa tudi izgubo 1,540.000 delovnih dni. Pri tem pa niso vračunani drugi izdatki zdravstvenega zavarovanja, ki so v zvezi z dvigom staleža, kot večja potrošhja zdravil, več zdravstvenih storitev, več oskrbnih dni v bolnici itd. Ogromne številke dinarjev, ki se izplačujejo
Kontrola
Z letom 1960 smo v našem podjetju nastavili lastnega kontrolorja boleznin, kateri ima nalogo kontrolirati zavarovance, ki so zaposleni pri nas, če se ti pri okrevanju v bolniškem staležu ravnajo po bolniškem redu, kot ga predpisuje zakon o zdravstvenem zavarovanju.
Namen postavitve tega delovnega mesta je bil, da bi kontrolor v interesu podjetja in celotne družbe ugotavljal, kako zavarovanci konkretno preživijo bolniški dopust, ki je namenjen izključno za okrevanje po kakršnikoli težji ali lažji bolezni, ali pa za nego svojca.
Vzroki, ki so privedli podjetje do tega, da postavi svojega kontrolorja, so znani in bi skoraj lahko rekli, da so ti vzroki družbeni problem. Saj lahko dnevno srečujemo primere, ko posamezniki bolniški dopust izrabijo za razna domača opravila in celo za razna dela na polju ali vrtu.
Mnogokrat je zdravstvenemu osebju težko postaviti točno diagnozo, ker včasih nastopa kar po več faktorjev, zaradi katerih je človek primoran k zdravniku. V takšnih primerih je pač potrebno nekajdnevno opazovanje bolnika. Ravno ta primer pa pride največkrat v poštev pri tistih, ki hočejo bolniški dopust izkoriščati v
samo za nadomestilo osebnih dohodkov, so pa v primeri s škodo, ki nastaja zaradi tolikšne odsotnosti v proizvodnji, še majhne.
Točen izračun izgube na bruto produktu za en dan odsotnosti je zapletena stvar, vendar so gospodarstveniki statistično dognali, da pomeni vsak delovni dan vsakega posameznika 3000 din bruto produkta. Če pa ta podatek primerjamo z izgubljenimi dnevi, tedaj lahko ugotovimo, da je v obdobju januar—maj 1962 bilo dnevno izgube na bruto produktu 75 milijonov 483 tisoč dinarjev. Jasno je, da je vsakdo prej ali slej bolan, in da je vsakemu bolnemu tudi potrebna zdravniška pomoč kakor tudi vse ostale pravice, ki mu pripadajo po zakonu o zdravstvenem zavarovanju, toda brezvestnost nekaterih, ki pozitivne pridobitve našega socialnega zavarovanja izkoriščajo v špekulativne namene in predvsem v svojo osebno korist, pa ni na mestu, zato je dolžnost nas vseh, da takšne primere preprečujemo, ter s tem doprinašamo celotni družbi, ker omogočamo, da se sredstva bolj gospodarno trošijo.
boleznin
svoje osebne koristi. Vendar je povsod in prav tako tudi v našem kolektivu precej takšnih, ki hočejo biti bolni oz. takšnih, ki bi se morali doma zdraviti, pa se ne držijo reda, ki ga zakon v teh primerih predpisuje.
Po novem zakonu o zdravstvenem zavarovanju, ki je stopil v veljavo s 1. 7. 1962, so poleg pravic, ki jih uživa vsak zavarovan nec po tem zakonu, določene tudi kazni za tiste, ki bi ta zakon kršili in dobesedno navaja:
Zavarovana oseba se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo do
20.000.— din:
1. če si nalašč povzroči nezmožnost za delo,
2. če namenoma prepreči zdravljenje ali usposobitev za delo,
3. če med bolezenskim dopustom prejema osebni dohodek ali se ukvarja z gospodarsko dejavnostjo.
Navedene sankcije bo izvaialo socialno zavarovanje zaradi zlorabljanja pravic.
Podjetje bo pa kršilce bolniškega reda obravnavalo z vidika, da se namerno odtegujejo z dela na račun os. dohodkov kolektiva. Vse primere, ki jih bo kontrolor prijavil, bo vsakega posebej obravnavala disciplinska komisija.
novih	ko
(Poljska produkcija)
Neki »mcnefregizem« komercialnega oddelka, ki je dediščina starega »Eksport-Import Delamarisa, je kriv, da pretežna večina uslužbencev tega sektorja ne loči, skoraj bi rekel, ribe od ribe, komaj »sinje« ribe od »belih«, da jih ne briga, če se neka riba imenuje »figa« ali »zadola«. In vendar bi prav od teh uslužbencev upravičeno lahko pričakovali malo več znanja o ribah, ki prihajajo za nas v poštev za konzerviranje v škatlah. Toda saj je to stvar tehničnega oddelka in ne naša, ti bodo odgovorili.
Nekje med mrtvo šaro sem našel drobcen, a prav lepo opremljen prospekt poljske »Animex« in ga prečrtal. Kar mi je najprej padlo v oči, je pogum poljske ribje predelovalne industrije, da izvaža take vrste rib, ki na svetovnih tržiščih še kot ribe niso znane, kaj še konzervirane v škatlah. Po načinu konzerviranja deli ta prospekt ves asortiment v 3 skupine:
I. dimljeno in zalito s semenskim oljem,
II.	cvrto na semenskem olju in zalito s paradižnikovo omako in
III. v lastnem soku.
Konzervirane na I. način izvaža poljska industrija: sprate, jegulje v kosih in filetih, baltske polenovke, slanike v kosih in filetih ter neko postrv (Coregonus albula L.), ki je neka sladkovodna riba. Na II. način konzervirano izvaža: črmnooke (Rutilus ru-tilus L.) pod nazivom »bički« in »skumbrije«, ploščiče (Abramis brama L., Vimba vimba L. in Coregonus albula L.). Na III. način: slanike in skuše. Od devetih navedenih vrst so kar štiri v svetovni trgovini neobičajne in tudi kot ribe zelo malo znane ali pa sploh ne. To je vsekakor simpatična poteza poljske industrije, ki črpa iz morja in sladkih vod in celo »lancira« nepoznano blago neznanega okusa na tuja tržišča!
Da se pa za črmnooke poslužuje pogumno preznanega imena »skumbria« (škomber, skuša), ni simpatično, dočim imenuje skuše:	»makrele«,	Mackerels, Ma-
krellen (prav: Makrelen). Se huje je to, da imenuje te neznatne črmnooke iz sladke vode in celo iz počasno tekoče ali stoječe vode, ki imajo značilno ime po bičju »Bički«, zavarajoče »Weissfisch«, ki pomeni polenovko-belico (Witt-ling, Weissling, fr. Merlan, ital. merluzzo), ki je zelo kvalitetna in
splošno znana ter zaželena riba. Zmešnjavsko je tudi, da sta na isti škatli napisani obe imeni: kakor da je »skumbria« res »Weissfisch« (Weissling). Tudi naša »Jugoriba« je uvedla in izvaža konzerve sladkovodnih rib, in sicer majevke (skad, Maifisch), belice (bleak, Ukelei), karpe in mogoče še katere druge dimljene v olivnem olju. Ker ima možnost dimljenja, producira sprate, ki jih rahlo dimljene deklarira kot '»Bri-slinge« (Brisling Sardine s) in močno dimljene kot »Sprate« (Sprats).
Čeprav gre za isto ribo in način dimljenja, ne opravičuje uporabe teh po vsem svetu znanih imen. Vendar je toliko na boljšem, ker dimi, saj je pojem »brisling« in »sprat« nujno vezan na dimljene ribe, dočim je treba sprate v olju imenovati le »sardinice«, ker pač sprati na svetovnih tržiščih niso sprati, če niso dimljeni, ker so jih uvedli Norvežani tako konzervirane. Ta moment nam kaže, da je pri uvajanju novih vrst rib v škatlah v prvi vrsti odločujoč način konzerviranja in konzervira-jočega sredstva, šele potem vrsta
Originalna
Večja podjetja, posebno še tista, , ki imajo masovno proizvodnjo, posvečajo veliko pozornost embalaži. Embalaža prodaja blago, je geslo, ki ga pozna veS svet. Videz in oblika naše konzerve, vrečke juhe ali briketa morajo biti v popolni odvisnosti od okusa, želje, nagnjenosti in potrebe potrošnika, kajti te komponente vplivajo nanj in odločajo, kaj bo kupec kupil.
Tudi v našem kombinatu se temu problemu posveča precejšnja pozornost. Z uvedbo kartonov namesto lesenih zabojev pridobimo letno ca. 50 milijonov din, ne da bi upoštevali zmanjšanje prevoznih stroškov zaradi lažje embalaže.
Kakšen vpliv na kupca ima embalaža, smo jasno občutili pri prodaji naših juh v papirnatih vrečkah, ko so se 1959 pojavila konkurenčna podjetja z juho v vrečkah iz alufolije. Naša juha v papirnatih vrečkah bi bila podce- ■ njevana, čeprav je bila kvalitetno zelo dobra. Zaradi konkurence smo bili prisiljeni preiti na so-
ribe sama. Ker se mi držimo samo klasičnega sredstva (olja), so naše možnosti uvajanja novih vrst omejene. S tem v zvezi je tridi naš import rib, dočim ni izključena možnost »vškatliti« tudi neko drugo vrsto, katere je v našem morju dovolj. V zadnjem času eksperimentirajo v ZDA celo s čevlji (skočcami, »ciplji«), kako bi se jim popravil okus. Kaj če bi naš eksperimentalni laboratorij načel tudi to vprašanje? Dimljenje daje možnost narediti ribo pustega okusa boljšo, omake prav tako, konzerviranja v razsoli morda tudi nismo še do kraja preizkusili. Tako dimijo Nemci poleg znanih rib — kakor Poljaki deloma — tudi ostriže, jelš-nice, smoje, ki so v trgovini konzerv Icar najbolj neobičajne vrste, in konzervo potem imenujejo »dimljene ribe v kosih«, da ni treba imenovati vrsto ribe, katere potrošniki sicer ne bi kupili. Teh vrst Nemci sicer ne izvažajo, vendar z njimi krijejo znaten del potreb domačega tržišča. Ali ne bi imeli isto možnost prodaje na domačem trgu tudi mi za manj znane ribe?	A.	M.
embalaža
dobnejšo embalažo, čeprav jo moramo uvažati. Trg nas je k temu prisilil.
V	začetku letošnjega leta smo uvedli dvojne brikete. Samim briketom nismo kvalitete prav nič spremenili, samo pakiramo jih ne več po dva v kartonček, pač pa po štiri. Nekoliko smo tudi znižali ceno in vse I. polletje in tudi še danes komaj dohajamo povpraševanje po njih. Rezultat uvedbe dvojnih briketov je takšen, da bomo plan v juhah, našem najinteresantnejšem proizvodu, občutno presegli.
Tudi za v bodoče pripravljajo presenečenja z našo embalažo, ki pa jih zaenkrat ne kaže odkrivati. Omenimo lahko samo to, da bomo z novo embalažo zlahka dosegli plan ne samo finančno, pač pa tudi v tonah.
Morda bi kazalo kakega pobudnika nove embalaže nagraditi. To vprašanje bo seveda preštudirala komisija za individualno nagrajevanje, mi pa jih lahko javno pohvalimo.
Gostinstvo in kadri
Gostinstvo je v Izoli pomembna gospodarska dejavnost, in če pogledamo vložena sredstva in preurejene lokale, vidimo, da se ta gospodarska veja ne zanemarja.
V	zadnjem času je bila v gostinstvu, ki spada v socialistični sektor, izvedena reorganizacija ter je kakor v industriji prišlo tudi tu do nekaterih združitev. Hotel »Zora« vključuje v svoj sestav še gostišče »Turist« in bife »Jadran«. K »Ribiču« spadajo »Delavska restavracija«, bife »Sidro« 'in bife na kopališču. Novo gostinsko podjetje »Belvedere« na Dobravi je pa samo lepo zaživelo, smola je le v privatnem sektorju, kjer se gospodarji prehitro menjajo.
Z združitvijo nekaterih gostišč je bil cilj delno dosežen. Odpravljene je precej samovolje in dosežen je boljši pregled in evidenca v poslovanju. Zal organi samoupravljanja še niso našli svojega pravega mesta in zaigrali tisto vlogo, kot jo poznamo pri starejših kolektivih v drugih dejavnostih. Z ozirom na vložena sredstva za urejanje lokalov se je upravičeno pričakovalo boljših poslovnih uspehov kot so bili doseženi. Tu sc je vnovič pokazalo, da ni z modernizacijo lokalov rešeno vse in zagotovljen poslovni uspeh.
Pregled kadra v izolskih gostiščih nam pove, da imamo pri vseh 62 zaposlenih v gostinstvu dva visoko kvalificirana, 12 kvalificiranih, 6 polkvalificiranih, 40 nekvalificiranih ter 2 ostala in 6 vajencev.
Iz tega se vidi, da imamo dva visokokvalificirana in 12 kvalificiranih, vendar se stanje spremeni, če vemo, da je to v glavnem kuhinjsko osebje.
To je le kratek in nepopoln odgovor na vprašanje, zakaj v na-
IMENOVANJU
Občinski ljudski odbor Izola je na zadnji seji imenoval za direktorja gostinskega podjetja »Pri ribiču« dosedanjega vršilca dolžnosti direktorja tovariša Milana STOJANSKEGA.
Ker je dosedanji direktor gradbenega podjetja »Stavbenik« tovariš Dušan BARBIČ prevzel odgovornejše delovno mesto pri OLO Koper, je bil za novega direktorja »Stavbenika« imenovan tovariš KOLENC ing. Filip.
Za v. d. direktorja hotela »Zora« je bil imenovan tovariš Franc MAVRIC.
Za upravnika reševalne postaje v Izoli je bil imenovan tovariš Alojz ROSER.
šem gostinstvu ne gre bolje. Zakaj ni tako, kot si želimo domači in tuji gostje, kot si želi občina in navsezadnje tudi gostinci sami, saj si prav gotovo želijo boljših dohodkov in enkrat tudi pohvalo.
V	osmih mesecih letošnjega leta, to je do konca avgusta, so vsa gostišča skupaj realizirala
129,863.000.— din, kar predstavlja ca. 70 °/o plana. K temu planu bo še mesec september nekaj prispeval, oktober in ostali čas pa niso več pomembni za gostinstvo v Izoli.
Pri prometu pijač se občutno opazi, kako so v tem času izpodrivale vino, žgane in pa brezalkoholne pijače, za kar je vzrok samo v cenah.
Pri pregledu delovne discipline za prvo polletje letošnjega leta smo videli, da se je stanje v primerjavi z lanskim letom dokaj zboljšalo. Zadnja dva meseca je pa zopet število raznih grešnikov toliko naraslo, da je treba o njih spregovoriti.
Tovariš R. H. sc je znašel na zatožni klopi, ker je predolgo zadrževal dokumente v svojem predalu in pa ker je šel brez dovoljenja med delom domov. Kaznovan je bil z odtegljajem 5°/o od mesečnih osebnih dohodkov za dobo treh mesecev.
Sodelavki R. V. in A. T. sta pri predelavi tune izmaknili 1 kg tunine, ki naj bi si jo v garderobi razdelili in odnesli. Pa je eni odpovedala korajža in je vse skupaj potisnila v torbico kolegici, ki pa je imela to smolo, da ,io je vratarska služba odkrila. Disciplinska komisija ni imela nobenega razumevanja za tako »samopostrežbo« in je kaznovala A. T. z odtegljajem 3 °/o od os. doh. za dobo dveh mesecev, dočim je R. V. samovoljno zapustila podjetje.
P. V. so pa slive v vrečkah tako mikale, da se ni mogla premagati. Disciplinska komisija jih je na krepko zaračunala, 5 °/o os. dohodkov za 1 mesec.
Proti tuji lastnini se je pregrešil tudi P. F. Za ukradene konzerve je bil kaznovan z 10 °/<> odtegljajem od osebnih dohodkov za dobo 2 mesecev.
S kaznijo 10 °/o odtegljaja za dobo 2 mesecev je bil nagrajen za svoje junaštvo N. B., ki je bil med delom vinjen in tako robantil po oddelku in nad svojim nad^jp-nim. Po prekršku mu je podoben J. C., ki je bil tudi med delom vinjen in razgrajal, zato je dobil
Z obveznostmi so gostišča na tekočem, le hotel »Zora« je v zadnjih mesecih zmanjšal izgubo od
3.322.000.— din na 796.000.— din, kar upajo do konca leta spraviti na čisto.
Za hotel »Belvedere« je težko govoriti o poslovnem uspehu, vendar je prvih 50 dni, kot je obstajal do tega pregleda, realiziral
6.358.000.— din napram 11,600.000 dinarjev plana do konca leta, kar je lep rezultat.
Na enega zaposlenega v hotelu »Zora« je bilo 327.000 din mesečne realizacije, pri »Ribiču« 306.000 dinarjev, v »Belvedere« pa 399.000 dinarjev. Četudi je v tej primerjavi »Ribič« na zadnjem mestu, je vseeno za 10 °/o iznad plana, saj smo pričakovali slabših rezultatov.
Gostinstvo v Izoli lahko igra pomembno vlogo pri razvoju turizma in prispeva svoj delež pri vnovčevanju naših naravnih lepot.
kazen strogi javni ukor. Tudi F. P. je bil pijan in dobil strogi javni ukor.
Zaradi neposlušnosti in samovoljnega odhoda z dela je bil kaznovan E. K. z odtegljajem 10°/o od os. dohodkov za dobo 3 mesecev.
Tistim petim delavkam, ki so se pri paradižniku odtegnile meseca avgusta nedeljskemu delu, bo odtegnjeno od 3 do 5 °/i> od mes. os. dohodkov.
V	svoji dobrosrčnosti je šel M. R. predaleč in dovoljeval izhode med delom, za kar ni bil pooblaščen. Da bo vedel, da tu ni sentimentalnosti, je dobil ukor.
M. S. je prišla z več paragrafi hkrati navzkriž. Zalila in zmerjala je sodelavke, ni hotela opravljati odrejenega dela, obrekovala je svoj oddelek in samovoljno odšla z dela. Rezultat vsega tega je bil odpust iz službe. M. Š. je bila med službenim časom tako poglobljena v neki roman, da ni opazila šefa, ki jo je zasačil pri takem branju. Odtegljaj 4 ”/n od enomesečnih osebnih dohodkov ji bo dopovedal, da računovodstvo ni čitalnica.
Njega, »ki srce razjasni in oko«, se je pri opravkih na terenu S. Z. toliko nalezel, da se je motnih oči in majavih nog vrnil v tovarno. Strogi javni ukor mu bo po mnenju disciplinske komisije pregnal skušnjave, če bi se še kdaj pojavile.
Pri obravnavanju raznih prestopnikov so mnogi mnenja, da bi v bodoče v »Našem glasu« kar s polnim imenom povedali grešnika, kar naj bi bila še ena kazen. Morda bi pa to res zmanjšalo število kršilcev reda in discipline. Treba bo razmisliti.
Delovna disciplina
Kje bo nova tržnica
Svet za blagovni promet pri občinskem ljudskem odboru v Izoli je že dvakrat razpravljal o tem, kje naj se uredi nova tržnica. To, da je urejena tržnica v Izoli potrebna, je jasno vsem, vprašanje je le, kje naj bo. Mnenja potrošnikov in sveta so tu različna, predlogov je več in vsak ima tudi svoje prednosti, ki jih kaže upoštevati.
Nova tržnica bo razdeljena na več dejavnosti in sicer: na prostor za prodajo sadja in zelenjave, na prostor za prodajo masla, smetane, slanine, olja in podobnih jestvin. Ta prostor bo moral biti pokrit. Za prodajo cvetlic lončnic in ostalega cvetja bo tudi določeno stalno mesto. Poseben prostor bo tudi za suho robo in izdelke domače obrti. Za prodajo perutnine se tudi predvideva nekaj prostora na novi tržnici.
Tako urejena tržnica pa zahteva primeren prostor, ki je blizu potrošniku, imeti mora blizu primerna skladišča, vodo, tla pa morajo biti tlakovana ali asfaltirana.
Menza ARGO, 8. 10. 1902. — Po daljšem času se je končno na pobudo sindikalnega pododbora le sestal delavski svet ekonomske enote komerciale. Vzrok tako dolge neaktivnosti mnogi pripisujejo bolezni tov. Caha, dosedanjega predsednika delavskega sveta ekonomske enote. Tov. Cah še ni zdrav, zato mu je bil delavski svet prisiljen dati razrešnico. Za novega predsednika je bil izvoljen tov. Stojan Potočnik, za podpredsednika pa tov. .lože Bajt.
Na sestanku so poleg tekoče problematike obravnavali tudi nov način nagrajevanja skladišč, gotovih izdelkov v ARGU in IRIS. Obe skladišči bosta od 1. 9. obračunani ločeno in to po ceniku del. Cenik del je izračunan na podlagi veljavnih norm in v njem je tudi upoštevana režija, ki jo nujno ima vsako skladišče. Skratka, skladišči gotovih izdelkov, kjer so dela v glavnem normirana (zavijanje, prekladanje, etiketiranje doz, nakladanje na kamione), pravzaprav predstavljata končno fazo proizvodnje in bosta imeli tudi isti način nagrajevanja kot proizvodne ekonomske enote. Na sestanku je bilo posebej poudarjeno, da bo vrednost točke odvisna od prihranka na režijskih delih.
Vsi prisotni so bili mnenja, da se je delavski svet kombinata vse
Na Kristanovem trgu je središče potrošniškega področja, tudi senca je tu, katere drugje ni, voda je tudi le prostor je premajhen, saj je na razpolago le 160 m2, na katerega bi se postavilo lahko le 16 stojnic. Na Trgu 22. julija je tudi primerna lokacija. Prostora
KAJ BO S TEČAJEM O SAMOUPRAVLJANJU?
Pod gornjim naslovom smo v prejšnji številki »Našega glasu« brali vprašanje, zakaj se za ta tečaj ni še ničesai pripravilo, četudi je že jesen, tei da o tem v podjetju nihče ničesar ne ve.
Sklep o tem tečaju je sprejel UO in ne DS, kot navaja pisec.
Referent za izobraževanje je pripravil program ter vse ostalo, vendar je bil tečaj odložen sporazumno z vodstvom podjetja, ker se je predvidevalo, da v sezoni tečaj ne bi uspel. Tečaj se bo lahko začel, čim bo sezona mimo in sklep upravnega odbora bo izvršen.
premalo posvetil vračanju dolga neproizvodnih ekonomskih enot, ki izvira še iz I. polletja letos. Predlagali so, da se ponovno pretrese tolmačenje Zveznega izvršnega sveta, ki pravi, da delavci niso dolžni vračati tistega, kar so prejeli (v skladu s pravilnikom) v prvih 7 mesecih. Za tolmačenje navedenega stališča ekonomske enote komerciale delavskemu svetu kombinata sta bila zadolžena tov. Marjan Ziherl in Lucijan Leban.
Nedavno od tega se je v svoji novi dvorani sestal celotni kolektiv ene naših največjih ekonomskih enot ribe IRIS. Tristo ljudi je pač precejšen kolektiv, kakršnega ne premore marsikatero samostojno podjetje. Večina te velike ekonomske enote so ženske.
Glavna tema sestanka je bila nujno nadurno delo, ki se mora sedaj na sami konici sezone obvezno vpeljati. Za kombinat pa tudi za samo ekonomsko enoto ni vseeno, ali bodo predelali vse količine surovin, ki prihajajo ali ne. Plan mora biti izpolnjen, pa ne samo letošnji plan, ampak tudi plan v naslednjem letu, ki je od letošnjega za več kot 1/4 večji. Vložiti moramo 5.000 ton žele-
je 430 m2, tlakovano je že, tudi skladišča so pri roki, ni pa vode.
Po dosedanjih predvidevanjih bi morala imeti tržnica vsaj 30 stojnic, od tega naj bi bili 2 pokriti. Vse stojnice bi morale imeti tudi tehtnice.
Predračun za ureditve tržnice znaša 1,200.000.— din, kar pa ni dokončno, ker tu ni zajeto urejanje skladišč, napeljava vode niti tlakovanje.
Četudi še ne vemo, kje in kakšna bo nova tržnica, smo je veseli, saj bo prav gotovo tudi ta prispevala k lepši podobi mesta in kulturnejši postrežbi potrošnikov.
BLAGAJNA VZAJEMNE POMOČI
V zadovoljstvu večine kolektiva smo ustanovili blagajno vzajemne pomoči. Blagajna ima 140 članov in trenutno razpolaga s ca. 750.000.— din. Vsa ta, za začetek lepo zaokrožena vsota pa niso samo vloge članov blagajne, pač pa je od tega 150.000.— din posojila sindikalne podružnice in
384.000.— din, ki jih je odobril delavski svet za blagajno, za lastnika pa določil sindikalno podružnico. Lastnih sredstev ima blagajna torej le ca. 200.000.— din.
V	septembru je bil upravni odbor blagajne zelo uvideven, saj je podelil ca. 600.000.— din posojil. Temu se seveda ni čuditi, saj je sedaj čas, ko se moramo oskrbeti z ozimnico. Prepričani smo, da je UO pri obravnavanju prošenj za posojilo upošteval, kot je v Pravilniku navedeno, vse elemente, ki so odločilni pri dodelitvi posojila.
V naslednjih številkah »Našega glasa« bomo objavljali vse dolžnike blagajne poimensko in znesek dolga. Takšen način evidence, ki ga je predvidel UO blagajne, bo prav gotovo pripomogel do še boljšega poslovanja blagajne vzajemne pomoči.
njave za naslednje leto in prav v tem času nameravajo tudi ribiči nadoknaditi zamujeno. Desetine vagonov rib, ki prihajajo v tovarno, je treba konzervirati. To ni šala, pač pa dejstvo, ki terja od vseh članov kolektiva, od mater z otroki, še posebej pa od 'mladih deklet vso resnost. Živeti je treba spodobno, delati pa moramo tudi v pogojih, v kakršnih bomo lahko zdravi in čili dočakali pokojnino. Zato je nujno, da dobro zaslužimo in da v najkrajšem času dokončno uredimo prostor, v katerem delamo. Takšne misli so prevevale vse prisotne. Kaj torej ukreniti, da bomo dosegli to, kar želimo? Ostane le eno: »Delati, kajti sedaj tečejo zlate ure našemu kombinatu.«
Komerciala se z dolgom ne strinja
Sestanek EE predelave ribe „lris“
Nagradna križanka
Vodoravno: 1. gorljiv plin, 7. poslovni prostor, 15. gostišče, 16. samo-hotno, iz lastnega nagiba, 17. različni črki, 19. reka v Italiji, 20. enota električnega toka, 21. pogan, 22. nota, 23. gosta tekočina, 25. pralni prašek, 27. obrtnik, 28. rusko mesto ob Donu, 30. dišavna rastlina, 32. tuj naziv za pristanišče, 33. jeza, 34. žensko ime, 30. značaj, 37. kraj v hrvatski Istri, 38. inicialke imena in priimka prvega slovenskega pilota, 39. godno, 40. nestrokovnjak, 42. grška črka, 43. obračun, 45. različna samoglasnika, 4(5. nadavi, 48. sibirski pranarod, 49. avtor »Dobrega vojaka Svejka« (Jaroslav), 52. četrt, 54. dodatek, priloga, 55. gostišče v Izoli, 57. industrijski kraj pri Celju 60. oče, 62. kemični znak za arzen, 63. sfriziran, 65. inicialke slovenskega slikarja in kiparja* 67. športna disciplina, 69. merjasec, 70. osebni zaimek, 71. mesto v Jugoslaviji, 73. mesto v Jugoslaviji, 75. loščilo, 76. izvor, 77. skupina ptic, 78. produkt iz akrilne smole, 81. priprava za dajanje zvočnih znakov, 82. moško ime, 84. utihnem, 86. jugoslovanski pomorski biolog (Miroslav), 87. osebni zaimek, 88. izraz pri šahu, 90. potujem, 91. najvišji vrh v Zasavju, 93. sosedni črki, 94. seciran, 96. grški otok, 98. ime za nekdanje naselje v današnjem Simonovem zalivu, 99. nemški fizik, utemeljitelj relativnostne teorije.
Navpično: 1. glavno mesto afriške države, 2. medmet, 3. orožje, 4. tako ali tako, 5. agregatno stanje vode, 6. okrajšava za elektriko, 7. mesto v Dalmaciji, 8. skalni jereb, 9. različna
,NAŠ GLAS’ izdaja kolektiv konservne industrije »DELAMARIS« Izola — List urejuje uredniški odbor: Tihomil Javoršek, Avgust Brezavšček, Zvonko Grahek, Tomaž Pavletič, inž. Gabrijel Cotič, Emil Pugelj, Vili Može, Savo Kapelj, Miro Banovac, Miro Strancar, Ludvik Ferk in Ado Makarovič — Odgovorni urednik AVGUST BREZAVŠČEK, Izola, Brkinska 10 — Tiska tiskarna CZP Primorski tisk v Kopru.
soglasnika, 10. oče, 11. glagol, 12. prebivalec prednje Indije, 13. polovica šole, 14. atom negativne elektrike, 16. obrtnik, 18. kramljanje, 20. svojilni zaimek, 22. znan slovenski telovadec, 24. ptica pevka, 26. kraj pri Postojni, 27. znoj, 29. kraj pri Rakeku, 31. tibetansko govedo, 34. zdravilno zelišče, 35. mohamedanski bog, 39. zakuri, 40. mesto v Angliji, 41. žrelo ognjenika, 44. okence, 45. bolezen, 46. naselje na Goriškem; 47. v grški mitologiji bog ljubezni, 50. kot 62. vodoravno, 51. različna soglasnika, 53. vrsta vina, 56. znamka avtomobilov, 58. odločen, 59. pogosto ime za vinorodni kraj, 61. račun, 64. poldragi kamen, 66. reka v Italiji, 67. sredstvo za pranje, 68. pokrajina na Kitajskem, 72. vprašal (sr-bohrv.), 74. moško ime, 76. vozilo, 79. rojstni kraj Vladimira Gortana, 80.
Minulo nedeljo je NK »Delamaris« na prvenstveni nogometni tekmi SCL v srečanju z NK »Triglav« Kranj potrdil visoko raven svojega moštva. Z rezultatom 4:2 (1:2) je prepričljivo pokazal svojo premoč nad doslej nepremaganim NK »Triglavom«. Brez dvoma se je za naš klub najbolj izkazal Kostič, ki je bil najboljši igralec na terenu, saj je najboljši strelec SCL, kar je potrdil s štirimi goli v Kranju. Tudi vratar Fermo je dokazal, da je kos svoji vlogi. Ta igra je pokazala odlično povezanost in sodelovanje vseh igralcev, zato tudi takšen uspeh. S tem je NK »Delamaris« zasedel 7. mesto na lestvici SCL.
jugoslovanska reka, 83. pristanišče v Izraelu, 85. kužna bolezen, 88. nikoli (ital.) 89. dela platno, 91. gora nad Lepeno, 92. kratica za mariborsko tovarno, 94. avtomobilska oznaka za Libanon, 95. različni črki, 96. oziralni zaimek, 97. različna samoglasnika.
Rešitve križanke pošljite uredništvu do 10. novembra 1962.
REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Vodoravno: 1. Odra, 5. Ika, 8. Dekst-rin, 10. AZ (Anton Znidrašič), 11. pi, 12. EK (Edvard Kardelj), 13. kamela, 15. Kapris, 17. rt, 18. uj, 19. AP (Ante Pavelič), 21. polharji, 24. alt, 25. nada.
Navpično:	1. oda, 2. dež, 3. RK
(Rdeči križ), 4. Asparuh, 5. ir, 6. Kiel, 7. Anka, 9. timijan, 13. KP (Komuni-nistična partija), 14. e s, 15. krpa, 16. atol, 19. ajd, 20. Pia, 22. LT (Ljudska tehnika) 23. Ra.
VPIS V OSNOVNO SOLO ZA ODRASLE PRI DELAVSKI UNIVERZI V IZOLI
V zvezi z resolucijo, ki jo je izdal ZIS maja meseca letos o do-vršitvi obvezne osnovnošolske izobrazbe, je Delavska univerza v Izoli organizirala tečaje za tiste delavce in uslužbence, ki nimajo končane osemletke.
V tem šolskem letu bosta delovala dva tečaja, in sicer:
I.	tečaj za peti in šesti razred osnovne šole,
, II. tečaj za sedmi in osmi razred osnovne šole.
Vpišejo se lahko vsi interesenti od 18 let starosti naprej. .
Šolanje je bilo do sedaj brezplačno, ker je finansiral to vrsto izobraževanja sklad za šolstvo pri ObLO Izola. Tudi v tem letu se predvideva finansiranje iz istih virov.
Sola se bo pričela v začetku meseca novembra. Vpisovanje je vsak dan v DU— Izola, Kristanov trg 1.
Apeliramo na vse člane kolektiva, ki še niso dokončali osnovne šole, da se v čim večjem številu vpišejo v omenjene tečaje.
Triglav	9	7	1	1	20:9	15
Celje	9	5	2	2	16:10	12
Železničar	9	4	3	2	21:15	11
Rudar (T)	9	4	3	2	27:22	11
O. Krim	8	4	2	2	12:10	10
Kladivar	9	3	4	2	13:14	10
Delamaris	9	3	3	3	16:20	9
Sobota	9	3	2	4	16:13	8
Gorica	9	3	2	4	18:17	8
Ljubljana	8	3	1	4	16:16	7
Slovan	9	3	1	5	16:17	7
Svoboda	9	2	3	4	11:13	7
Ilirija	8	2	2	4	8:16	6
Rudar V.	8	0	1	7	6:23	1
Za NK »	Delamaris«			< so	igrali:	
Fermo, Gabrijelčič, Černe — Markežan, Sorgo, Čendak — Božič, Milojkovič, Januš, Kostič in Kovačič.
NK Delamaris spet zmagal