Posamezne številke: Navadne Din —'75, ob nedeljah Din 1*—.
UREDNIŠTVO ge nahaja v Mariboru, Jurčičeva ulica št. 4, I. naristr UPRAVA a« nahaja v Jurčičevi ulici št. 4, pritličje desno. Telefon it. II. — SHS postnočekovni račun štev. 11.787.
Na naročila brc* denarja ae ne ozira. — Rokopiai ae ne vračajo.
Poštnina plačana v gotovini T Cena današnlo štev. Din VSO
TABOR
Posamezne številke: N avadne Din -—‘75, ob nedeljah Din 1*—.
,TABOR* izhaja vsak dan, razven nedelje in praznikov, ob IH. uri z datumom naslednjega dne ter stanc mesečno po pošti D 10-—, za inozemstvo D 18*	, dostavljen na dom
D 11'—, na izkaznice D 10* — inserati po dogovoru. Naroča s« pri upravi »TABORA* MARIBOR, Jurčičeva ulica štev. 4.
T
it
Naslov
J * 2ni ca
'Jubljan
Centralna uprava
Maribor, 25. septembra.
Izmed važnih dogodkov, ki se nam napovedujejo za bližnje dni, sc nam zdi najvažnejši izvedba zakona o centralni upravi. Kakor je že znano, se mislijo u-jpniti nekatera ministrstva. Sploh sc bo st na^° uPrave prcosnovala. Mini-VTht Scdežcv bo manj, zato pa bodo vi>? t k Posamezna ministrstva veliko
sposobnosti?6’3 znanja‘ 111 “ SCVCda
boltf-f iTa.mre6 hočemo, da bo uprava razlik. r* 'ie bi'a- 1° t0 hočemo vsi brez Ere5r> ,	5 onh ki sicer kardinalno
Zakon ° pravilom dobre uprave. — mena	ccntralni upravi nima samo na-
r-i	Se ra<Ji štednie ukinejo nekate-
nip . 'strstva, ampak tudi, da se s str-Jeni Sorodnih si resorjev doseže več-.	11 enotnejše delo. Kajti — tako pravi-
*>n2er°elajni krogi« — veliko ministf-; v se ni znak. da sc veliko dela. Boljše njanj, pa (a mnogo zaležejo.
Kdo se ne bi strinjal s temi nazori? “‘orda je bilo prva leta po prevratu za nas dobro to, kar smo imeli. Morda sp nnnistrstva, ki bodo sedaj ukinjena, izvršila nekatere naloge, ki sicer ne bi bile sl *°hko rešene. Na pr. Socialno mini-, j Vo\ ministrstvo za narodno zdravje čet	danes je nemara boljše, da se
trinu , “Prava poenostavi, bolj strne
Doati° in ur.edi boli ekonomično. ' uo te mere ie vše prav ali vse ie tudi le teori a. Prakse na Jn ’ •	v.,].	,
žavljani ms	0,1	navadni dr-
nikdar skrbem	^imo.	Nas ni
je portfclic iA? lk? n]in!str°v ima svo-to kako fnnk S-° 10	1’	? skrbi nas
anarat Si r! • °	centralni	upravni
So'knk 1 "aS- kako se reSl'jcJo naše strivi odrcdlhe sc izdajajo z mlni-cenfr t skrbi nas skratka to, ali je tralna uprava dobra ali ne.
vol •	nismo bili dosedai ž m'o zado-
oljni, o tem ne dvomijo niti oni. ki so , n ministri. To sc pravi: nismo mogli <0,1-11 ov°!,ni. Ccntralni anarat si ie .Tvoti .vs® Nadeve, reševal na jih je silno 7timSl' okorno in včasi s popolnim nera-lok cYaniem- Ministrstva so izdajala od-vaiv’ so Pr'dali o popolnem nepo/na-V7’;ii.raz,Pcr: njih odredbe so včasi porab? C motn;ie v manjših upravnih apa-vnrl\~~ pri vck županstvih, okrainih gta-SvnUVl|h .itci- Skratka: nam. ki smo imeli vjx.)c dni dobro, čeprav nacionalno kri-sohrv° “Pravo in ki imamo še danes spo-krnjlr. državno uradništvo, je bila beo-Poča cer,iralna uprava preokorna, presna in premalo moderna, ko w.,ni0 sc- da nos!hmal ne bo za toli-hlstrt da	lahko	zadovoljni.	Mi-
ha r'r!Ca rpesta bodo slcjkoprej poverjena ^k^Poncntom strank, ne oziraje sc hbjic'h strokovno kvalifikaciio. Toda še Vodji -l’ da sc tudi uradniško osobic na hPn !■ 'n poclreienih mestih v centralni jo£„ V| Pamešča pod zornim oglom vlnda-pr,. s‘ranke. Reorganizacija centralne u-stranm ho čisto tehnična, ne bo na od-Jiistrl'!a. * istih napak, ki jih pri naših mi-našmi /h tolikanj gralamo. Radi kave m jc na'?kanih gospodičen v ministrstvih Kra4x a tc dni polemika med ministrom vadi	toda	to sta le dve raz-
Upravi -	mnogih, ki jemPejo centralni
lavrn. Značai moderne, resnobne in de-“Pravne centrale.
Maribor, nedelja 26 septembra 1926.
Leto: VII. — Številka: 218.
.Urad
reorvam ’ sc ho is težavo prilagodilo sigiirt? a°iii ministrstev in se nam zdi Centi-.?'	bomo posledice občutili vsi.
hirala*'' v ll,,rava bo še slabše funkci-lo-stvih io^T hpdo na posameznih mbiistr-hiem ?? .. večja in odgovornejša bre-nai iC, jim že doslej ni bilo kos, kako Nam ma.l kr>s ve^P,n nalogam? hnlnn s° zd' najvažnejše, da sc cen-hieni" m iava kolikor le mogoče razbre-Kaznišit,. cc?,ntralizira. Izpeljite ustavo, daite lini ve v oblastne skupščine, Pravi čj??”1 priliko, da sodelujejo pri u-hioiinn^ t>° astl' skratka: izvedite sa-
o.	Beograd sc bo takointako do-
Sianofevič — Pašicev naslednik
B e o g r a d, 25. septembra.
V političnih krogih se govori, da bo PašR noveril vodstvo stranke Aci
Stanojeviču.
Pašiču zvesto krilo v radikalski stranki sc deli v tri skupine: Prvo vodi Krsta Miletič in ta je odločno zoper sporazum z radičevci. Drugi načeluje Marko Trifkovič. Ta je za sedanjo koalicijo, hoče pa imeti Pašiča na^ krmilu. Tretja vidi v Uzunoviču PašPcvc-ga naslednika.
Današnja »Samouprava« se zavzema za sporazum med Radičem in Ni-kRem.
Ninšr£®v odhod iz
Uspešen nastop Laze Markoviča.
Ženeva. 25. septembra.
Če bo nocoj končano zasedanje Društva narodov, bo dr. NinčK takoj odpotoval v Pariz, da poroča kralju. Včerai je dr. Ninčič konferiral z grškim zunanjim ministrom in je zvc.čcr sprejel skupino grških časnikarjev, ki jim je izjavil, da se pogodba z Grčijo ne bo izpreminjala: ali bo v celoti sprejeta ali v celoti odklonjena.
Stjepan Radič je bil včeraj gost prvega perzijskega delegata.
V plenumu je govoril danes dr. Laza Markovič o problemu razorožitve. Ostro je napadel angleškega delegata lorda Cccila. ki je predložil, da naj bo v pripravljalnem odboru za razorožit-veno konferenco samo 6 članov, torej izkliučno le zastopniki velesil. Radi odpora s strani zastopnikov malih in srednjih držav je lord Cccil svoj predlog umaknil.
Nesreča naših Be?akev v Pragi
P r a g a, 24. septembra.
Z velikim navdušenjem ie bila sprejeta v Pragi jugoslovanska eskadrilja. ki je na svoji poti na Poljsko in v Romunijo obiskala bratsko češkoslovaško republiko. Na letališču jc bila slavnostno pozdravljena in nje člani so uživali gostoljubnost in vso pozornost zlate slovanske Prage.
Včeraj se jc pripravila na polet v Krakov. Določeno ie bilo da jo spremlja do meje češkoslovaško letalo pod vodstvom štabnega kapetana K o-š t r b e in še tri druga letala. Pri Startu Koštrbove^a letala In prvega našega letala, v '"'tereni sta sedela poveljnik eskad- "e podpolkovnik J u-g o v i č in pilot poročnik N j c g o-v a n pa sc ie z^oHMa tra^i^na nesreča. Obe letali sta v zraku trčili in potčm padli na tla. Tu sta se popolnoma razbili. Koštrba je bil na mestu mrtev. Jugovič jc umrl pri obve-zovartju. Niegovan pa v bolnici. Oba mehanika (jugoslovanski in češkoslovaški) sta bila rešena.
Katastrofa jc izzvala v Pragi glo-
volj razvijal, ni na treba, da bi Mie vse oči obrnjene vanj, da bi vsa pota vodila vanj in da se brez niega ne bi mogh rešiti niti izrazito lokalna zadeva. Nezadovoljstva ne povzročajo velika vprašanja. Naši ljudje se ne brigajo za Društvo narodov in za diplomatske obede trtmintam ogorčenje pa zgrabi tudi najboljšega patriota, če se kaka zadeva, ki bi jo lahko mirno rešile lokalne oblasti, zavlačuje v Beogradu cele mesece in še je treba dragocenih intervencij.
Tu je treba temeljite remedure. Do-centralizirajte tedaj um-n-o in raznišitc volitve v oblastne skupščine!
boko žalost. Trenutno še ni znano, ali se bo pot nadaljevala ali pa se eskadrilja vrne v domovino.
V ERI SPORAZUMA.
Dubrovnik, 25. sept.
Za jutri pripravljajo hrvatska društva veliko kulturno slavnost. Srbska društva so izdala oklic, v katerem proglašajo to prireditev za ve-lcizdajsko. Zupan dr. Koprivica je interveniral pri velikem županu radi tega plemenskega hujskanja.
ITALIJA IN ROMUNIJA.
Bukarešta, 25. sept.
Tukajšnji politični krogi in tisk niso sprejeli z zadovoljstvom med Mussolinijem in Avarescom sklenjene pogodbe. Pravijo, da si je ž njo Italija ojačila svoj vpliv na Balkanu, ni pa dala Romuniji nikake zadostne konce sije. zakni rkno priznan ie Bcsai.JMje je le platonično, brez obveznih jamstev.
  Občinske volitve v Beogradu po-
triene. Poroča sc, da je državni svet zavrnil radikalski priziv zoper obč. volitve v Beogradu in potrdjl listo dr. Kumanu-dija. Beograjska občina ostane tedaj v rokah demokratov.
— Prosvetni minister Miša Trifunovič ie inspiciral včeraj vse prosvetne zavode v Zagrebu.
— Češkoslovaški poslanci se bodo mudili v Jugoslaviji samo od 2. do 10. oktobra, ker so morali radi otvoritve čsl. parlamenta skrajšati svoj obisk.
— Na policijskem kongresu v Berlinu zastopa našo državo policiiski nadsveh-nik v Mariboru g. Vekoslav K e r š e-v a n, ki slovi kot eden naših najboljših kriminalistov.
— Mlada ljubezen. V Zagrebu je storil samomor 171ctni zobotehniški vajenec Marijan Valentinič, ker se je. sprl s svojo ljubico.
Mariborske vesti
Maribor, dne 25. septembra.
Sporazum glede obmejnega kolodvora
Na včerajšnji prometni konferenci zastopnikov jugoslovenske in avstrijske vlade, ki se je vršila pod vodstvom velikega župana dr. P i r k m a-j c r i a, so bile določene smernice za izvedbo celovškega sporazuma glede obmejnih postaj v Jesenicah, v Pliberku, Dravogradu in Radgoni. Delc-gatje so sc popolnoma sporazumeli in so sprejeli fazne sklepe, ki jih morata obe vladi odobriti.
Vprašanje skupnega obmejnega kolodvora v Mariboru žal ni bilo na dnevnem redu.
tn Odlikovanje. Kralj Aleksander ie odlikoval z redom sv. Save III. vrste bivšega generalnega konzula čsl. republike v Ljubljani, gosp. dr. Otokarja B e n e š a v priznanje njegovih zaslug za zbližanie med Jugoslovani in Čehoslovaki. G. dr. Beneš jc častni član mariborske Jugosl.-Češkosl. lige hi velik prijatelj Slovencev. Odličnemu znancu Mariborčanov izrekamo tudi ml najiskreneiše častitke.
^ m Koncert opernega pevca Betetto. Čitatelje opozarjamo na današnji č'anek o najodličnejšem slovenskem opernem pevcu g. Betettu, ki bo nastopil v torek na samostojnem koncertu v Gbtzovi dvorani. Betettovega koncerta še Maribor ni Imel in velik umetnikov sloves jamči za izreden "žitek. Vstopnice so v predprodaji.
in 0(1 14. do 17. Icfa preživlja mladina po splošnem mneniu naitežji čas svojega življenja. Učenec ali učenka biti ni bas posebno mikavno. Vsak delodajalec pač poskuša, na kak način bi najbolje izčrpal telesne sile svojega učenca: še na misel mu ne pride, da bi niti privoščil vsaj erto
flarold E.loyd v svojem
najboljšem filmu 1000:1
Orknn smeha in veselja!	Ne	zamudite 1
Kot dodatek : kiatka veseloigra s Zigottom in diverl
kabaretni program
Pomnožena godba!	2014
TEL. 121	KINO	APOLO
uro duševnega razvedrila na teden. Te
mladeži se je spomnila Glas. Matica in ji
ponuja v razvedrilo brezplačen pouk v
petju. G. prof. Schvveiger bo podučeval
v petju, harmoniji itd. učečo se mladino od 14. do 17. leta. ženskega in moškega spola Priglasi se lahko vsak v »Glasb. Matici pri g. rav. Hladek-Bohinjski; čas učenja se naznani v šoli. V obrtno nadaljevalni šoli se ne poje. vajenci in vajenke tudi drugod nimajo pristopa, zato se bodo učili zase. Pelo in podučevalo se bo v Matici kot neka naraščajska šola za vse zbore. Nihče ni vezan na Matico in njen zbor. ampak se pozneje lahko pridruži kateremu zboru hoče. S tem je vsem zborom poskrbljeno z naraščajem. Ni treba povdarjati, da je ta nova akcija Glas. Matice za razvoj pevske u-metnosti- v našem mestu največjega pomena. Zato prosimo v prvi vrsti p. n. učitelje na obrt.-nad. šoli, da opozorijo nanjo svoje učence in jih podžgejo z bodrilno besedo. Svetujemo pa tudi vsem našim zborom, da pošlieio v to pripravnico vse svoje bodoče člane. Le na ta način bo mogoče ustvariti dober izvež-ban naraščaj vsem našim zborom in dvigniti pevsko umetnost na višio stopnjo. Prosijo pa se tudi vsi p. n. delodajalci, da ne delajo zaprek onim, ki bi bili voljni udeležiti se tega pouka.
m Slovenski skavti in vladni odlok glede skavtov. Načelnik župe skavtov vi Sloveniji nam je poslal pismo, v katerem izjavlja, da je ministrstvo prosvete za-branilo skavtizem v šolah radi spora med voditelji v Centrali. Slovenski skavti nimajo s sporom nič opraviti. Slov* skavti nai ostanejo mirni. Spor se bo vi kratkem končal, ali pa se bodo naši skavti docela osamosvojili. .Oni, ki se začasno ne bodo mogli odeleževati sestankov, naj ostanejo zvesti skavtizmu, dokler jim ne bo dana prilika za nadaljnje udejstvovanje.
m Čcsky klub naznanja svojim roia-kom. da se vrši pouk v Češki dopolnilni šoli vsak pondcljek od 14. do 16. in torek od 15. do 17. ure. torei ne več v petek in soboto, na kar se starši posebej opozarjajo.	129
m Slovenska Matica je kakor znano, za I. 1924 in 1925 izdala knjigo Kovačič: Sloven. Štajersko in Prekmurje. Ivdor je prejšnemu poverjeniku že vplačal za
1.	1924. dobi kmigo za 30 Din. Za druge člane velia 60 Din in poštnino. Javiti se ie na naslov prof. J. Favai. gimnazija, Maribor. Za 1. 1926 bo izšel Mencingerjev Abadon.	_
m Mariborski gledališki abonma. Rok za prijave se podallša do nedelje 26. septembra. V interesu občinstva naprošamo, da sc sleherni abonira čimnreje. naika-sneje pa do 26. t. m., ker bo pozneje abonma podraŽen.
m D. J. A. v Mariboru Ima danes v soboto ob 20. url svoj redni obTii zbor v društveni sobi. Udeležba za vse člane strogo obvezna.
m Koncert v parku jutri ob običajni uri bo imel sledeči spored: 1. Jaki: Pozdrav z Bleda (koračnica); 2. Zajč: Ban Leget (overtura); 4. Verdi: Fantazija iz opere »Rigoletto«: 5. Remec: Zagorski glasovi (potouri); 6. Muh-vič: Volga (koračnica).
m Aretacija nevarnega tatu. Pred dne-
vi so v Celju policijski organi opazili sumljivega tujca ki je nrodahl ponošeno obleko. Pri zaslišanju iti' preiskavi se jo ugotovilo, da je to znani žepar Salko Haklč iz Sarajeva, ki je v maiu pobegnil iz moške kaznilnice v Mariboru, kjer M moral prestati štiriletno kazen. Pri njem so našli najrazličnejše dokumute. ki se glase na imena Milko Mitrovič. Henrik Marek, prokurst Wienerbank verelna; Fr. Kunc, LjubFana:	Schelner Josef,
Schulnvnrcnhaus Wien: Aleksander Dabič. Ljubljana. Pri sebi je imel tudi štam-
Tri prednosti: Izdatnost, jakost, okus daje kavi naša prava domača
»KOLINSKA CIKORIJA
Gospodinje, za dobro kavo vporabljajte le dobro Kolinsko primesi
piljko na ime Peter Matič. Kakor se je dalo ugotoviti, izvirajo omenjeni dokumenti iz žepnih tatvin, ki jih je izvrševal iv- vlakih.
m Ukradeni mizni prti. Sinoči je bil aretiran Josip N., ki je po gostilnah ponujal namizne prte sumljivega izvora. Po zaplembi blaga, ki ga je imel pri sebi, se je ugotovilo, da so bili prti pokradeni pred dvema mesecema v »Vesni«. Upati je, da se bodo na podlagi včerajšnje aretacije ugotovili takratni vlomilci, ki so v »Vesni« pokradli poleg omenjenih prtov tuui raznega srebrnega namiznega orodja. brisač in drugega.
m Srce mu .ie hotel pogledati. Danes dopoldan se je zagovarjal na policiji neki krošnjar, ki je sinoči nad hlevom gostilne Vlahovič, hotel iz maščevalnosti pogledati srce svojega stanovskega kolege, ki je prenočeval istotam. Oba sta bila, vinjena in to je bilo tudi povod razburjenja in nevarne grožnje. Kričala sta tako močno, da ju je stražnik slišal na u-lico in odvedel na stražnico.
m Samomor, V Rušah je predvčerajšnjim skočil v samomorilnem namenu v Dravo 421etni Matija G. Bil je nekoliko vinjen. Predno je skočil v vodo, si je slekel suknjo in hlače. Trupla doslej še niso našli.
m Angleški krožek priredi letos 3 tečaje (l. in 2. ob pondeljkih in četrtkih od Vi 7—y>8 ure v poslopju drž. realke, 3. pa v društveni čitalnici v petkih od 6—7 ure. Učnina mesečno 40 [lilij, za d'.:ake 30 Din. Začetek 5. oktobra. Pismene prijave do 3. oktobra na naslov: Angleški krožek, drž.
128
m Pevsko društvo »Jadran« nam po
šilja- v objavo. Na prošnjo znancev in prijateljev, ki se niso mogli udeležiti zabavnega večera društva »Jadran« 18. t. JTL radi prenapolnjenih prostorov, bo diploma, ki je bila izročena g. Lahu, pevovodji pev. društva »Jadran«, izložena v soboto, nedeljo in pondelJek na ogled v oknu gospe Staničeve, Slovenska ulica štev. 2.
m Usmiljena srca prosi brezposeln delavec, ki se že dolgo zdravi za tuberkulozo in ima ženo in 2 otroka, da mu priskočijo na pomoč z denarjem ali z obleko. Informacije v našem uredništvu.
m Dramatični odsek nar. žel. glasb, društva Drava uprizori v soboto dne 25. t. m. ob 20. uri v Sokolskem domu v Studencih Jurčičev narodni igrokaz v petih dejanjih »Domen«.
m Institut de danse Pečnik, otvori plesni tečaj 6. oktobra 1926 v dvorani »Zadružne gospodarske banke.« Natančneje na plakatih. Vpisovanje dnev tio od 11—12 ure in 17—18 ure Krekova ulica 8. Pred začetkom plesne sezije bodeta predavala brat in sestra Pečnik o najnovejših plesih. Podrobnosti bodo še objavljeni.
m »Vinski hram« v Mariboru, Vetrinjska ulica sprejema s 1. oktobrom še nekaj gospodov abonentov na fino domačo hrano. Z današnjim dnem se toči prvo vrstni Jeruzalemski burgundec; vsako sredo delikatno pripravljena divjačina (fazani itd.)	2038
m V soboto in nedeljo predvaja g. Svengali svoje eksperimente, deljeno v Veliki kavarni in v klub-baru. — V pon-deljek poslovilna predstava slavnega telepata, ki si je s svojo umetnostjo pridobil simpatije mariborske publike. 2035 m Od Mariborske koce na Pohorju se bo poslovil njen dosedanji oskrbnik g. Kovačič. Prijatelji priljubljenega oskrbnika se zberejo v nedeljo dne 26. t. m. v koči, da se v prijetni zabavi noslove od njega in od poletja, ki tudi Pohorje počasi zapušča. Prijatelji pohorske prirode .vabljeni!
m Prof. F. Ravnikar in kipar Nikolaj Pirnat otvorita pričetkom oktobra t. 1. privatna večerna tečaja za modeliranje in risanje akta po prirodi. Tečaji «e bodo vršili 2 (eventuelno 3krat) na teden po 2 uri. Mesečno vplačilo se določi po številu prijavljenih. Prijave k tečajem ic vposlati čimpreje na naslov: Prof. E-Ravnikar. Drž. realka, kjer sc dobe tudi ustmena pojasnila.
m Kavarna Mestni park. Danes četrtek pojačen orkester z najboljšim .lazz-bandistom Mister Sevari s svoiimi 14 instrumenti. Ananas in breskov boule, prvovrstna namizna vina, dalmatinec iz otoka Lisa, dnevno sveže pecivo in sladoled.	1998
m Tečaji za strojepisje, slovensko in nemško stenografijo, knjigovodstvo, računstvo, slovenščino, nemščino ter srbohrvaščino se začnejo na zasebnem učnem zavodu Ant. Rud. Legat dne 4. oktobra 1.1. in trajajo, šest mesecev. — Prospekti brezplačno v trgovini s pisarniškimi stroji Ant. Pud. Legat & Co., Maribor, Slovenska ulica 7. telefon 100-
1890
„STO“ tema n zoft - Mjtoliša
Kino
APOLO KINO
bo predvajal od 24. do 28. t. m. skrajno humorističen film »Harold Lloyd 1000:1«, ki bo vzbujal salve smeha. Film je bil v Ljubljani igran istočasno v dveh kino-podjetjih in je doživel velikanski uspeh in s sigurnostjo pričakujemo, da bo tudi pri nas vzbudil velikansko zanimanje, kakor ga pač zasluži film v katerem nastopa Harold Lloyd. Pridite, oglejte si in smejte se.
KINO »DIANA« STUDENCI
predvaja od sobote dne 25. do vključno torka dne 28. sept. »Biscot, kralj bicikli-stov«. Vesela igra v šestih činih. V glavni vlogi Georges Biscot. Največja sport-ska senzacija!
GRAJSKI KINO predvaja samo še nocoj in jutri zanimiv in krasen film »Cobra« z Rudolfom Valentinom v glavni vlogi._______
Jo in OHO
Zagrebški »Jut. List« poroča iz Maribora, da je predsednik mariborskega u-druženja hišnih posestnikov izdal poziv na javnost, da naj se izvoli medstrankarski odbor hišnih posestnikov in najemnikov, ki bi ne glede na zakonske predpise odredil pravično ceno stanovanjem in lokalom.
Vse je lepo. Žal da se je zgodila pri poročanju v /'-"reb nekoliko neprijetna pomota: Ni t predsednik udruženja h iš-šnih posestnikov, temveč predsednik društva najemnikov, ki je stavil ta nad vse umesten predlog.
Če bi bilo Društvo hišnih posestnikov tako socialno kakor najemniško društvo, ne bi bilo težko doseči sporazuma. Tako pa je samo »Jut. List« — in žal le pomotoma — postavil Društvo hišnih posestnikov v socialno luč...
•
Paberki iz beograjske »Politike«: Iz v listih objavljenega poročila Finančnega odbora se da posneti, da so člani upravnega sveta sladkorne tovarne v Cukarici prejeli v treh letih okrog 4 milijone Din. Ni čuda, da je sladkor tako drag...
V Beograda je bila prodana na dražbi krasna palača hotela »Ekscelzior« za Din 3,700.000. Poljedelsko ministrstvo pa gradi novo palačo, ki bo stala državo 80 milijonov Din. Za to svoto bi se nemara lahko kupilo 20 tako velikih in lepih palač kot je »Ekscelzior«. In »Ekscelzior« sam bi bil uporaben za ministrstvo...
Seveda, vse v znamenju štednje.
•
Bivši nemški cesar Viljem si preganja dolg čas v Doornu na ta način, da potem ko se naveliča knjig, žaga drva, ko pa se naveliča drv, sanjari o svoji cesarski vsegamogočnosti. Te sanje ga tako motijo, da je nedavno zagrešil sledečo brzojavko neki organizaciji bivših vojakov:
»Stari frontni borci, katerih junaštva na vseh bojiščih ostanejo nepozabna, bodo stali — o tem sem trdno prepričan — zopet v prvih vrstah, ko ho treba obnavljati monarhijo in cesarstvo.
NVilhclm, Imp. Rex.«
Ta ubogi rex imperator! Dioklecijan ie vsai ostal pri svojem zeliu, VVilhelm pa še vedno meni, da so človeške glave zeljnate. Kajti danes se tudi že Nemcem v kolikor nimajo zeljnatih glav, noče več v boj za rexa imperatorja!
Kultura In umetnost
25 letnica opernega dirigenta A. Mitroviča
Ljubljansko »Jutro« je prineslo iz ondottiih krogov sledeče vrstice:
V nedeljo dne 22. septembra 1901. je bila otvoritvena predstava slovenskega deželnega gledališča v Ljubljani. Uprizoril se je prvič »Zaloški godec.« Na tem večeru ie začel svojo karijero današnji operni kapelnik v Mariboru, g. Andro Mitrovič, ki je baš tedaj absolviral konservatorij v Pragi. Ljubljanski intendanci ga je priporočil kot odličnega svojega gojenca operni skladatelj Ivan pl. Zajc. Petindvajset let deluje od takrat g. Mitrovič za razvoj jugoslovenske pevske in glasbene umetnosti. Velik del svojega truda je z najlepšim uspehom posvetil slovenskemu gledališču v Mariboru. Zato uživa jubilant med Slovenci velik ugled. V najtežjih razmerah je dvignil mariborsko opero in opereto ter je pri tem vedno gojil tudi domačo glasbeno literaturo na odru. Ob 25-letnicl se ga hvaležno spominjamo tudi v Ljubljani.
Tem bolj se ga spominjamo v Mariboru, kamor se je vrnil po enoletnem delovanju v Zagrebu, da zopet vodi našo opero. Za nastopajočo sezono nam pripravlja lepo vrsto novih del, ki jih še nismo videli in slišali v mariborskem Talijinem hramu. O enem smo preverjeni: Kolikor največ bo mogel gospod Mitrovič storiti, to bo storil.
Zato mu tudi mi častitamo k 251etnici gledališkega dela!
H. D.
Julij Betetto
(K njegovemu prvemu nastopu v Mariboru).
Pcvoljubni naš narod je dal doslej že lepo število znamenitih pevcev, katerih verline je pripoznala tudi tujina. Delovali so sebi v slavo, nam v ponos. Med te pcvcc-prvake se šteje
danes v prvi vrsti ljubljanski operni basist Julij Betetto, ki slovi kot naš najboljši pevec. Obdarjen s krasnim, liričnim, mehkodonečim in pri tem Izdatnim glasovnim materijalom, se je izvežbal v najstrožji bcl-canto-šoli. V tehniškem oziru na višku, velja danes B. kot vzor ne samo našim oder-skim, temveč predvsem že koncertnim pevc.em. Osobito mu leži pri srcu gojitev koncertnega petja, kateremu pa se pri naših podanih razmerah ne more docela posvetiti. Poročila o njegovih nastopih povdarjajo njegovo u-prav odlično fraziranje, nijansiranje, umetniško gradacijo, sijajni postamen-to in nedoseženo vokalizacijo.
V svojem poklicu kot operni pevec si je stavil Betetto nalogo, delovati v službi dosege kar najvišjih ciljev. Je umetnik v pravem pomenu, ki pozna edinole svojo začrtano pot, po kateri mu je hoditi. Umetniki, ki ne bi delili razlik med večjimi in manjšimi vlogami, so uprav redko posejani. Betetto smatra tudi majhno partijo kot enakovredni in sestavni del celote, ter ji daruje isto ljubezen kot v vsaki drugi večji. Vse njegove oder-ske kreacije so do najmanjših podrobnosti prištudirane in to v pevskem. kakor v igralskem oziru.
Velik del svojega umetniškega delovanja vidi Betetto še v vzgoji našega oderskega naraščaja. Sam vzor-pevec in igralec, pospešuje napredovanje mlajših tovarišev smotreno in vsestransko, kar mu je osobito še omogočeo na temelju lastnih Izkušenj. In te so bogate. Umetnik slovi danes upravičeno kot steber ljubljanske opere. Kako vsestransko je priljubljen in kako se ocenjuje njegovo delovanje, je dokazala proslava njegovega dvajsetletnega delovanja na odru v 1. 1923. Bilo je to triumfalno slavlje in eden uajlepših. gledaliških večerov, katere
je doživela Ljubljana. Ljubljana je ta krat pokazala, kako ljubi svojega rojaka. Saj je bil tudi ljubljanski oder prvo torišče njegovega umetniškega delovanja. Tam je začel po dovršeni srednji šoli svojo karijero kot zborist, kateremu so bili poverjeni že_ uianjs solo-spevi. S svojim glasovnim rna-terijalom je namreč že vzbujal pozornost kot deček, ko je popeval na ljubljanskih cerkvenih korih sopran, odslej se je s trdno voljo, pa tucll.v.| bridkim bojem povzpel stopoma visj > ter desegel, da je v kratki dobi a°s0 " viral strogo šolo dunajskega konze ‘ vatorija ter se naobraževal pri pt'zn/ nih mojstrih inozemstva. Prvo ve ' letno pogodbo za dunajsko dvor11 opero mu je napravil sloviti ravnate) Mahler. Na tem znamenitem umetni' škem zavodu je rastel in se razvi)3* ter zavzemal mesto, ki mu je zaS'^ ralo trajni spomin na njegovo 14-letno umetniško delovanje. In ko je po Pre' vratu napočila doba novega na^j kulturnega razmaha in so bili P0^/1 pogoji razvoju naše domače odrsk® umetnosti, se je vrnil Betetto zope na kraj svojega prvega umetniške^ delovanja. Ker je danes uprav v svert najboljši življenski in umetniški vojni dobi, pričakuje naša gledališka in pevska kultura od njegovega ude]' stvovanja kar najbogatejših uspeho^ tako da se bodo uresničile besede tiJf' govega prvega pevskega učitelja 'J* sedanjega intendanta, g. Hubada, priliki jubilejnega nagovora, v kaj®' rem je izrekel, da se bo ime Beteu" zapisalo nekoč v zgodovini slovens^' ga petia z zlatimi črkami.	v
(Po poročilih v Slov. Nar. in Jutr«1~'
Francoska kultura v Mariboru
Kakor vsako leto na začetku šolsk^® leta, tako vabi tudi letos francoski kro*e. v svoje vrste. Poročali smo že o tečaji!1’ jih namerava prirediti. Tečaji so razmer0”1 po ceni in ne zahtevajo prevelikega tJ ii Morda pa so komurkoli nesimpatični. takemu se izplača članstvo pri »Cerclu fr®". ?ais.« Kdor se je naučil bodisi v šoli bod1^ kot samouk le malo francoščine, bo z z®" nianjem jemal v roko krasne francoske strovanc liste in revije, ki jih ima krožek svoji čitalnici (gimnazija). Ker je v naših k®, varnah malo francoskih časnikov, se
nud1
članu krožka prilika, da čita v čitalnici v' ke liste kot so »Le Ternps«, »Le Jourt11
eli*
al‘'
iioit/ V/ L o u *i-v x v.111	j »L.U J 1/h*	i
»Journal des debats« in drugi. Tudi zanle potrebna popolnost. Pri jeziku zadostuje ne koliko osnovnega znanja in besednega ‘ da, vse drugo pa napravi vaja. In či*a časnikov in revij je prijetna vaja.,	»
Za one, ki lahko že berejo s knjige, 1,11 . knjižnica »Cercle frangaise« bogat za^fj francoske literature. Na razpolago so SP j najboljših francoskih klasikov in v lepi i^' tudi moderni pisatelji. Če si žele kateri $® nabaviti cenene francoske knjige za I®5,1 knjižnico, posreduje krožek, da mu pr>' še cencjc kot sicer.
Tekom zime bo prirejal krožek razne & žabne prireditve, sigurno tudi predava"^ Onim, ki se žele izpopolniti v francoski k ^ verzaciji, se nudi v krožku lepa prilika ti s fino družabnostjo in pravim francos kramljanjem, ki se rado razvije okoli kf kovili miz ali v konverzacijskem tečalu- ^ Kaj bi priporočali poznavanje kulture in jezika! Priporoča se sam. K*® ni filologi trde, da latinski jezik uči lit1 gičnega mišljenja, točnega izražanja in ° 0) ga stila. To velja v polni meri za fraI1^°,:’.j jti ki najpreciznejše izraža misli in ob*-'1 1 je, ima najelegantnejši stil. Poznavanje tcfia fle zika nima samo mednarodnega pomen^ ^ vodi samo k bogatini vrelcem *ranf°i11j Je-terature, ampak koristi tudi materins c ^{je ziku, ker ga oblikovno brusi in gol' ^.p0ro-blagoglasja in ritmičnega stila. ^a(°M^rjborU> čamo ognjišče francoske kulture v _rt)0sd naš marljivi »Cercle frangais« onega občinstva, ki išče kulturnga o ^ nja.
Koto doSlo!
ANGLEŠKO SUKNO
No^o došl©!
Maribo
v veliki izbiri in najnovejših vzorcih.
FRANC MASTEK
203)
Glavni trg 16
/p ort
Pr>četek nogometnih prven-st enih tekmovanj
'SSK. Maribor — SK. Svoboda
^tri dopoldan ob 10. uri sc bo vršila k.n?T1S*Vena *e^ma med imenovanima . 'U1 oma. »Maribor« bo nastopil v izpre-jnenJeni postavi in je siguren zmagovale. Toda kljub temu je pričakovati iz-redn° ostrega boja, kajti »Svoboda« je a 0 borbeno in odporno moštvo, čemur
natno pripomore dobra volja, ki jo je o-Pri vseh »Svobodaših«. Računati diia°r-ej Z izred"° odprto igro, ki bo nu
dovelj užitka. ^K. Ilirija
Jutri
SD. Rapid
nimanje vseh krogov. Nastopili bodo najboljši igralci STK »Ptuj« in ISSK »Maribor«. Z ozirom na revanžni značaj srečanja (lansko leto je krasno uspela), bo več iger nudilo srdito borbo in lep šport, saj »Maribor« brani na spomlad zavojevano zmago in nadmoč. Mariborčani se odpeljejo ob 6.30 uri zjutraj z avtootmii-busom z Glavnega trga. Prijatelji in »Drukeri« se vabijo na skupni izlet. — ISSK »Maribor« zastopajo:	gdčc	Maša
Stergar in Bianca Schram ter gg. Babič, Loos, Wipplingcr, Gasparin, dr. Verstovšek in Zolger.
V Murski Soboti se igra jutri dne 26. t. m. prvenstvena tekma med »Muro« in SK »Ptuj«. Sodnik g. Oberlindner. (Glej dosedanje službene objave).
Damski lahkoatletski meeting za prvenstvo mariborske obHasti
V nedeljo dne 3. t. m. se bo vršil na igrišču ISSK Maribora damski lahkoatletski meeting za prvenstvo maribor-
ske oblasti. Nastoi>n'o
bo v sledečih
disciplinah: tek 60 m, tek 100 m, tek 200 m,
skok v višino (z zaletom), skok v daljavo (z zaletom), met kopja, met krogle, met diska.
Tekmovanja,: katerih se bodo udeležili tudi ljubljanski klubi, bodo jako zanimi-
!at r n P0P0'dan bosta nastopila v pri-in 6 ]Ski tekmi 1)rva,< Slovenije SK Ilirija Pid Sn^ mariborskes:a okrožja SD Rada' ^aPid se že delj časa pripravlja, tekm°DraVi Pri T>onovIjeni prvenstven svrho doseženo razmerje in je tudi v to /atej°JDovabil prvaka Slovenije na pri-(jp JS*° tekmo, ki bi naj pomenila neka- j nu^o in ki bi naj na domačih tleh , Ila možnost presoje moči obeh jutri j
va in bodo gotovo nudila obilo užitka.
   V - --v.......-	..	s	s.-...'	•	v.-”	V	~-}f
m
"astoi
Vo JTlod nici fitič,
^ttni
tem
Pajočih klubov. SK Ilirija bo goto-
^astavila vse moči, da ohrani svoj u-in da ponovno dokaže, da je v res-vredna prvenstva Slovenije, ki ji e že vsa poprevratna leta. Kljub res-
Prizadevanju tukajšnjih klubov se ne ^ °ziru menda v doglednem času iViarhSpremenilo, vendar pa se moči ŽUjejo°ra ^ Ljubljane vedno bolj pribli-,n Je 'Pričakovati v bodoče ostrih
niova tu- Eno
Intrig
ni za prestiž v slovenskem spor-takih borb bo predstavljala že
fiimiSnja tekma, ki bo gotovo eno najza-Vej§ih prireditev v jesenski sezoni.
t SSK Maribor : SD Rapid rezervi.
kkrm^' °k 1^-30 ur> nastopita v pred-Mari-ho 4^>ri'ja«-»Rapid« rezervi ISSK ianie i ® SD Rapida. Z ozirom na oja-Vat; j rezervnih moštev je pričako-’ aa oo tekma jako zanimiva.
*-awn tennis turnir Ptuj — Maribor
dne t,in' se odigra v Ptuju ‘‘s turnir, ki ho vzbudil upravičeno za-
■ -
Šofer:
— Presneto ima garaža nocoj majhna vrata.
Doslej se sicer nežni spol še ni resno ukvarjal s težko atletiko, kljub temu, da si je v vseh športnih panogah priboril odlična mesta in vzbudil občudovanje. Uspehi in stremljenje za novotarijami, pa so dali povod za udejstvovanje žena v težki atletiki. 201etna Francozinja Jane
de Vesly, ki jo vidimo na sliki, se resno bavi s težko atletiko. Z boljšo roko dviga tezno 60 kg. obojeročno 80 kg, a sunkoma 150 kg. Ker doslej nima konkuren-tinje, je dobila naslov svetovne prvakinje v dviganju uteži.
/ akoistro
Poziv Sokolom!
Bratje in sestre! Sokolska organiza-cija in nje splošen ustroj se je v zadnjih letih v vsakem oziru povzpel do visoke stopnje idejne moči ter telovadne tehnike in njene pestrosti. Čistost sokolskih vrst in njih zavednost je dosegla prave meje. Ta napredek in njegova ustalitev zahteva od vseh članov do skrajnosti točno vršenje sokolskih dolžnosti, ki postajajo z zavednostjo tudi jasnejše in so za vzgojo današnjega popolnega sokola neobhodno potrebne. Za preteklo moramo smatrati vso ono dobo, ki so si v njej stvorih mnogi mišljenje, da je zadostno če kdo priznava sokolsko pripadnost in v kateri so sc kopičile naše vrste in polnile z ljudmi, ki nikakor niso mislili delati, borite se, vzgajati sebe in druge.
Vzgoja, ki nas dela podobne našim idealom ter nas približuje vedno bolj njim je prvo geslo, ki smo si ga zapisali na prapor. Počenši v najzgodnji naši dobi naj nas vodi ta vzgoja skozi celo življenje ter nam daje zanj sposobnosti. Svoj duh dajmo drugim: nikoli pa ne prenehajmo obračati pažnje na sebe, da nas ne zateče brezbrižnost, ki skuša vedno potisniti mlačneže iz naših vrst.
Ne pozabljajte, da je center naše vzgoje v telovadnici. To je kraj, v katerega mora vsak brat. Ni ga, ki ne bi našel sebi primerne vaje do najpoznejših dni svojega življenja, si z njo krepil telo in nabiral odpornosti. V telovadnico zahajajo bratje od dečje dobe pa tja do 80. leta. Ob tem faktu, doprinešenem od mnogih, naša organizacija ne dovoljuje nikomur zanemarjanja teh dolžnosti ki jih ima človek kot sokol proti samemu sebi. Ne sme biti med nami bratov, ki zapuščajo s telovadnico v svojih najzgodnejših letih naše izhodišče in dom.
Haš
e ceste za rimskega imperija
rv° nadzorstvo nad poštami jc tj, Poverjeno raznim uradnikom v Hib ’ mansionibus et mutatio-Mti . Njih uradni naslovi so bili: tDr^ncipes«, »praepositi mansionum«, ^J^uratores«, »praefecti vehiculo-"■ V splošnem so bili dolžni pa-točno izvajanje poštnih pred-PiOf’ zlasti pa so morali: vestno Po^dati listine, s katerimi je bila °m dovoljena uporaba pošte, ltonda so bili za pošto določeni da Jl i. t. d. s potrebnim oskrbljeni, Uj]e e. živali niso zlorabljale ali izmak-l*^ svojemu namenu odtegovale, ne . število za pošto določene živi-račj}1 zmanjšalo in da tovor ni preko-Vsip.Predvidene količine in teže. — 30 j .*effa se niso smeli na več kot Da J1* odstraniti od svoje postaje, so ilDrCf 0 P0 preteku 5 let dobili naslov Koi,Jfc^ssimi«- Po zakonu cesarja .ncija od 1. 354 so bili za te c'Pil'1C'Pes<< Posebno sposobni »prin-V!1^ (prvi centurio legije), ffla-cijali Ccra poznejšega zakona pa ofi-llarnestnikov. Sprejel je te pošt-Kst»nikc sani° namestnik. Kot n,-0,?80^ nahajamo: »cursores« ze^ezdece), »muliones« (= hlap-0skrbnvanje konj), konjske V'lke (mulomedici) in kolarje, ,'^^tabulenses«, posle za na- in Qanje tovorov, to. so bili običaj-
no državni sužnji. Višje nadzorstvo nad pošto so imeli pretorijalni prefekti (predstojniki, okrajev), nad temi pa namestniki v celi svoji provinciji. , Rimska pošta je bila pred vsem določena za državne svrhe, za potovanja cesarja in onih, ki jih je ta pozval na dvor, oziroma, ki so se iz Rima vračali na svoja mesta, nadalje za prevoz vojaških in civilnih uradnikov, ter za odpravo dobav za državo iti dvor. Zasebniki torej niso imeli pravice qo te institucije, raz-ven če sc dobili od cesarja posebno dovoljenje za to. Pa tudi javnim uradnikom je bila uporaba le v aktivni službi dovoljena. (to so: pretorijalni prefekti, vikarj\ namestniki, vojskovodje, cesarjevi odpravniki poslov in poslanci), in tem tudi le, ako so se izkazali s tozadevnim pooblastilom ali diplomom ali nakaznico (»edictione«). Take listine pa jc smel izstaviti le cesar ali v njegovem imena pretorijalni prefekt oziroma »magister oficiorum«. Drugi višji uradniki so smeli izstaviti te naikaznicc izrecno samo, ako je bilo treba odpraviti davčne predmete: zlato, srebro, oblačila itd. Te nakaznice so morale vsebovati: čas, za katerega, in svrhe, v katere so bile izstavljene: podpisati se je moral izstavitelj, vidirati pa namestnik. — So znani tudi natančni predpisi, kolikokrat na leto je smel kdo uporabljati pošto, do koliko konj jc imel pravico, koliko se jc smelo na konja, o-sla ali voz natovoriti, glede spremljanja itd., toda to bi nas vodilo predaleč.
Kako, odhod in kam so vodile rimske armadne in poštne ceste, o tem nas poučijo popotne knjige (itineraria) in neka oliranjena karta (tabula Peutigeriana).
Od itinerarjev pride za nas v poštev le »itinerarium provrnciarum oinnium Im-peratoris Antonini«, ki pa tudi ni delo posameznika, temveč so ga najbrže sestavili v dolgem razdobju iz različnih potopisov itd. Zanimiva je zlasti »tabula Peutingeriana«. Kot karta se ta tabula ozira le na razdaljo, na smer in zvezo cest, razdeli posamne dežele na dolge trakove (od zapada na vzhod) in jih potem sestavi, kakor pač priključi cesta ene dežele na isto cesto v sosedni. Na velikost in lego dežele se nič ne ozira, še manje seve na geografično lego raznih krajev, temveč označi le velikost in važnost k'raja z narisano sliko mesta ali utrdbe ali hišice, potem gozdove ob cesti z vrsto narisanih drevesc, in vse važnejše reke od izvirka do izliva in vse mostove čez te reke, ter končno omeni imena pokrajin in narodov, skozi katere vodi cesta. Original te karte se je začel delati za cesarja Avgusta okoli I. 20 pr. Kr. (izgotovljena menda šele sredi 1. stoletja po Kr. in je bila v nekem portiku v Rimu javno na vpogled. Naravno .ie, da se je napravilo precej kopij te karte; vsak, ki jc potoval, si je prerisal oni del karte, kamor je hotel priti, lin izvod take karte je prišel v 13. stoletju v roke nekega dominikanca v Kolmaru, ki je 1. 1265. po tem vzorcu narisal neko »maopa mundi«. L. 1507. jc to karto kupil v Wormsu profesor na dunajski univerzi Konrad Ccltes za ceno 40 dukatov (skupaj z Konradom Peutingerjem). Po smrti Celtesa je postala testamentarično popolna last Peu-tingerja, in sc od takrat imenuje »tabula Peutingeriaina«. — L. 1725 jo je kupil na neki dražbi princ Evgen Savojski za 100 dukatov; in je prišla po njegovi smrti v.
dunajsko dvorno biblioteko, kjer je menda še danes.
Največji kraj v jugovzhodnem delu Norika in obenem križišče štirih cest je bilo oni čas Celje. Proti jugozapadu je vodila armadna cesta v Ljubljano in naprej v Oglej, proti vzhodu (in potem na sever) pa druga najvažnejša v Ptuj. Slednja cesta je šla čez Teharje, Brezje na Šmarje in Jelše, čez Sv. Roka in skozi KačJi dol na Podplat, odtod proti severu čez Ga-bernik (sedlo) na Poljčane, Studenice, Makole, Pečke, Sestcrše na Ptujsko Goro, od tod pa kakor današnja okrajna cesta na Hajdin, naprej zapadno grička Sv. Roka v vas Zg. Breg, in ocltod k železniškemu mostu čez Dravo. Tretja je vodila na Gosposvetsko polje, in siccr mimo Sv. Marjete, Vojnika in skozi Frankolovo proti gradu Lindek, odtod proti zapadu na Vitanje (Upellae). do sem je 13 milj. Dalje do Sv. Florijana kakor današnja okrajna cesta v Slovenjgradec, odtod pa skozi vas Sv. Florijana in pod Turjakom na Sv. Lenart, Sv. Ahaca, Zg. Dovže, Brde. Golavobuko. po vznožju gorovja na plato Galenhofen-Legcn, in na Slovenjgradec (Collatio, 16 milj od Upellae, pride pa od severa v mesto), na severni strani Progle k Sečnici (pri Hanžiču) in od tega na zapad v Kotlje, naprej čez Guštanj, Mežico. Libuče v »Ju-enna« pri Globasnici ali Podjuni, na sever v Velikovec in proti vzhodu na Vi-runum, nekoliko severno Gospe Svete.
Četrta cesta se je pravzaprav odcepila od preje opisane šele pri Frankolovem, in peljala severno sedanje državne ceste na Hudo luknjo in čez Spodnje Bukole in Poleno po stari državni cesti na Konjice, odtod med Spod. Grušovem in Brez-
■ V svesti si vseh strogosti in pravilnosti, ki odlikujejo sokolske falange, je postavil naš savez pravilo, ki ne dovoljuje Oanotn izpod 26. leta zapustiti telovadnice. Edino telesna nesposobnost opravičujte 'brata in. sestro, da se mu spregleda to strogo ali prepotrebno pravilo. V zvezi s tem, kar je v skladu z vsem našim delom, pozivamo vse brate in sestre do 26. leta, da se zg! a sc rv svojih telovadnicah. V slučaju, da ne morejo vršiti teh dolžnosti, naj sc zgiaso bratje in sestre v svrho opravičbe v sredah od 6.—7. ure v društveni pisarni v Narodnem domu pri br. načelniku. Bratje, ki se pozivu sploh ne odzovejo, se bodo Črtaii in pozvali, da povrnejo svoj znak.
Bodite si svesti svojih dolžnosti!
o Tombola Sokolskega društva v Mariboru. V nedeljo dne 3. oktobra bo priredilo 'tukajšnje sokolsko društvo veliko tombolo s tisoč dobitki. Glavni dobitki; Spalnica, kuhinja, šivalni stroj, bicikl. klubska garnitura, voz drv, moške in ženske obleke itd. so jako dragoceni. K slehernemu teh dobitkov opravičuje vsakogar srečka, ki slane samo 2.50 Din. Dobe se v vseh trgovinah, trafikah, kavarnah in gostilnah ter denarnih zavodih. Segajte pridno po njih. Razstava dobitkov od 29. t. m. v restavraciji Zemljič.
. Redna telovadba članov se vrši vsak pondeljek, sredo in petek od 20.30 ure (8-30) v, telovadnici drž- realke.
Gospodarstvo
PRIREDI
V NEDELJO, 26. SEPTEMBRA 1926
V NARODNEM GLEDALIŠČU
OPERETO V DVEH DE3AN3IH S PREDIGRO
POTEPUHI
(DIE LANDSTREICHER)
Od C. M. Ziehrcr-ja.
Režiser: G. Lintner Kapelnik: G. Skačej OSEBE:
Knez Adolar	jr.	p.	Kavčič
Muki pl. Joškovič > .	.	g. Vauda
Rudi pl. Križmanič) laJtnan,a	jr. Kobilca
Sj?™/ ,	,	ga.	Jurovič
rliederbusch, potepuh	g. Lintner
Berta, njegova žena gdč. Gomoljeva Lajos pl. Geletneky	g	Vrane
Gostilničar	g	Lobnik
Ana, njegova hči	jra Lintner
Roland asesor	K.	jordan
Kampel, sod. sluga	g	Raide
Leitgeb, hotelir	g	Golja
Stober, pevovodja	jr.	Cilenšek
Gospa Leitgeb	ga	Hrenova
Jean, sluga	jr.	Cilenšek
'Dva natakarja	gg.	Fras.	Drobnič
Za'ndaT	g.	T. Kavčič
Moški pevski zbor, občinstvo, turisti.
Direktor Andrej Žmavc:
Iz vinarske šole v Mariboru
(Srednja vinarska šola. — Enoletna šola. — lični tečaji. — Skupščina društva kmetijskih strokovnjakov).
V prvi razred srednje vinarske in sadjarske šole v Mariboru se je sprejelo 33 učencev iz vseli pokrajin naše države. Novo šolsko leto na tej šoli začne 1. oktobra tudi za učence višjih razredov. Prva dva dneva se vrši — po predpisih — zdravniško preiskovanje vseh učencev, sprejemni, razredni in ponavljalni izpiti. V pondeljek (4. oktobra) pa prične redni pouk v vseh treh razredih. Dne 30. septembra polagajo prvi kot zadnji maturanti od leta 1925. srednje kmetijske šole v likvidaciji završni praktični izpit iz specijalnih kmetijskih strok, katere sami volijo. Odslej bosta na tem naj-stareišem kmetijskem zavodu v Sloveniji (obstoja od leta 1872., tedaj 54 let) samo dva tipa kmetijskih šol: Srednja vinarska in sadjarska šola, ki ima — vštev-ši praktični letnik za specializovanje — štiri letnike (brez internata), in pa Speci-jalna (tako se imenuje odslej «enolotna«) vinarska in sadjarska šola (z internatom). Začetek novega šolskega leta na »enoletni« sc šc ni mogel določiti, ker do danes (22. septembra) šc niso prispeli predlogi velikih županstev v Ljubljani in Mariboru za sprejem po srezkih komisijah izbranih kmetskih mladeničev. Pro silci bodo o tem obveščeni pismeno. Prvi absolventi »enoletne«, ki je bila po lanski dalekosežni reorganizaciji ustanovljena kot nadomestilo za bivšo (dvoletno) vinarsko in sadjarsko šolo, spremenjeno v »srednjo«, odide.io iz zavoda 28. septembra, dočim so zadnji absolventi »dvoletne« odšli na svoje domove že 31. julija (skupno približno 50 absolventov).
Tekom septembra se vršita dva učna tečaja (prvi štiri dni, drugi 1 dan) ra kon-serviranje sadja in povrtnine s posebnim ozirom na napravljanJe brezalkoholne pijače. Za oba tečaja se je prijavilo izredno mnogo zanimancev, odnosno zani-mank, da se bosta nemara morala ponoviti.
Dne ]8. in 19. septembra sc je vršila v zavodu velepomembna skupščina Društva kmetijskih strokovnjakov za Ljubljansko in Mariborsko oblast in ,ie bila častno obiskana. Poleg društvenih in stanovskih zadev so sc temeljito obravnavala najbolj pereča vprašanja kmetijske stroke. Vse tri poldncvc je razpravam prisostvoval gospod minister Pucelj, ki je tudi sam referiral o glavnih smernicah agrarne politike naše države in pojasnjeval skupščini premnoga vprašanja svojega kmetijskega resora iz pestrega dnevnega reda. V spremstvu gospoda ministra kmetijstva je bil gospod načelnik D juri č. hkrati kot predsednik »Udružcnja srpskih agronoma« v Beogradu, gospod oblastni kmetijski referent inž. Z o r i č i č kot zastopnik »Društva gospodarskih i šumarskih činovnika« v
Osijeku, in je skupščino počastilo 5e mnogo drugih odličnikov, predvsem gospod veliki župan mariborske oblasti dr. P i r k m a j e r i. dr.
Profesorski zbor zavoda je v svoji redni seji dne 20. septembra ponovno sklenil, da se stranke sprejemajo do nadaljnjega ob delavnikih izključno samo točno od 12. pa do pol 13. ure; kajti naval strank je včasih tako velik, večinoma pa tako poljubno nereden in deloma nepotreben, da se ne pride do pravega dela in trpi radi tega celokupni šolsko-gospodarski obrat, ki je žal od dne do dne bolj kompliciran z ozirom na sedanje predpise o državnem gospodarstvu in državni upravi, kar sc mora upoštevati. Tudi strokovno delo nameščencev se ne sme toliko motiti, ker je njih služba tako rekoč permanentna, drugače pa prav ne hvaležna. Priporoča pa se prav p) iden obisk vseh strokovnih prireditev zavoda, ki so pristopne vsakomur, kdor je dobre	Tudi skupni obiski zaniman
cev, pravočasno prijavljeni in dovoljeni, so dobrodošli.	■*
Pozimi, ko bo več časa, se bo vršil zopet tako silno potrebni večdnevni kletarski tečaj in *bo javno razglašen kot drugi učni tečaji, ki jih bo zavod prirejal po možnosti redno.
Ta strokovna šola ima predvsem premalo učnih prostorov, da sc mora zato začasno in v sili uporabljati polovica spalnic internata. Načrti za neobbodno potrebno zgradbo novega paviljona poleg glavnega šolskega poslopja so gotovi in je zdaj le še veliko vprašanje, dali in kdaj bo njih izvršitev mogoča, za kar je potrebno okroglo 1 milijon dinarjev.
Zavod si urejuje nov enološki laboratorij novo sodarno i. dr.,: vso potrebno za to mu je dodelilo ministrstvo kmetijstva iz reparacij. Tako bo mogel i v tem potrledu bolje služiti svojemu namenu.
Na zavodu, ki ima tudi obsežno kmetijsko gospodarstvo z intenzivnimi kulturami in nad 20 raznih stavb, iebtje en di ektor s šc 8 rednimi nastav.iiki (profesorji) 14 honorarnih nastavnik >v, 4 demonstratorji, 1 računovodja, i pisarniška moč, 7 služiteljev, ena gospodinja kuharica ter večje število stalnih poslov in delavcev.
V šolskem letu 1926-27, bo vseh gojencev nad 100 in nekoliko strokovnih nraktikantov. Kmetijske šole vseh vrst brez izjeme, tedaj tudi visoke, naj bi obiskovali le najboljši kmetski 'novi, dočim naj bi sinovi staršev drugih poklicev toliko ne silili vanje; kaiti kmetska in kmetijska stvar se mora že v prvi mladosti doživljati ker se ljubezen s pravim razumevanjem do kmetske in kmetijske grude ter kmečke hiše nosebei v splošnem pozneje ne more niti priučiti niti privzgojiti na nobeni šoli sveta.
Kako na| zboljšamo le-vinski pridelek?
Za naše vinogradniške kraje je važen in splošno'zanimiv razglas, ki ga je
pravkar izdal veliki župan in ki ga ob* javljamo:	,
Radi hladnega in deževnega poletja, deloma pa tudi radi toče in peronospore je letos vinska trta v razvoju zaostala* Lepi jesenski dnevi pospešujejo zoren) grozdja, vendar pa glede na kratko dooo, ki nas loči od trgatve, obstoji le malo panja na kvalitativno dobro trgatev.--Enake razmere .vladajo .v .vsej mariborski oblasti.
Da se omogoči vinogradnikom zb°ji* šanjc za potrošnjo in trgovino n^nji sp * sobnega letošnjega vinskega pridelka s tem v zvezi dosega boljših cen za vi ski mošt in yjno, dovoljujem vinogra * nikom mariborske oblasti na temeJUJ,0" kona o prometu z vinom, vinsKmi m" štom in brozgo občo zboljšanje vinsKeg^ mošta z zmerno uporabo sladkorja. Sladkati se srne le vinski mošt od za tka trgatve do 15. novembra 1926 v K ju pridelovanja oziroma v njega nep sredni bližini. Za zboljšanje vmsK mošta se sme uporabiti samo čisti * zumni sladkor v kristalih ali kockaltt topljen v moštu samem, nc pa v. -e v‘ Uporaba vsakega drugega sladko^, Q..ja smislu zakona zabranjcna. a0se-smeš dodati moštu le toliko, da sc . že koncentracija mošta srednjih vj 1 let. Sladkajo naj sc torej le 111 v j4% vadnega namiznega vina izpod vjrt > sladkorja in mošti boljših kvalitet™ L, i izpod 17% sladkorja. Največ se sfl1 dati do 4 kg sladkorja na 100 1 t110
Radi splošne dovolitve zboljšanja vj^ skega mošta vinogradnikom odpade^ , zadevne prošnje za dovoljenje slacl|' ^ in naznanila o izvršenem sladkanju.
Ako nameravajo zboljšati mošt v.'nS. Vi govci, morajo imeti za to dovoljenj ^ smislu vinskega zakona od prisotne.^) lasti. Vina samorodnih trt (šmarnico a ni smatrati kot vina v smislu vinS njc« zakona, zato je rezanje mošta fj-itd. z vinskim moštom in zboljšanje^ kih mešanic v smislu tega razglasa - ^ go zabranjeno. Proti kršiteljem te brane se bo postopalo po zakonu.
•
da te*
Vinogradnikom se priporoča, a^a|o,-tošnjo trgatev, če bo vreme dopUfJ; pa odlagajo do konca oktobra. mkaK gnilo naj ne trgajo pred 15. oktobrom. grozdje naj se podbira poprej, 2 /j je-vim grozdjem nal se čaka in sensko solnce. E11 dan lepega ^ ve$ zboljša vinski pridelek za M % .1I\T.OS0' :iko je trta zdrava. Na ta način i®,! V če znižati potrebo sladkanja minimum, ali pa v slučaju trajno vremena sladkanje sploh ne bo P°
Važna je prepoved rezanje šmarnice itd. z vinskim moštom >n $4 kanje takih mešanic. Ta prepoved g{g
potrebna, kor se je ugotovilo.
mnogo vina samorodnih trt tem ^ r’ad-kot pristno vino v konzum. je'* nikom kakor tudi vinskim trgovce111 vjn-interesu dviga vinskega konzuma. ske trgovine in izvoza naših vi'1 JeVajo zemstvo toplo priporoča, da nPo5e pd vsebino navedenega razglasa in njej ravnajo.
itO?
jem na Slov. Bistrico (Ragandone), ter naprej ob vznožju Pohorja čez Polskavo, Slivnico in Maribor v Elavium Solvcnse (Lipnico); od Slov. Bistrice do Lipnice pa rimska cesta še ni preiskana. — Tudi od glavne proge Celje—Ptuj sc je odcepila pri Sv. Petru na Medvedovem selu sc ena armadna cesta, in sicer črez Kristanov vrh in Ceste na Sv. Trojico in vzhodno od Sv. Križa k okrajni cesti, ki pelje na Rogatec in Krapino.
Od armadnih cest treba ločiti okoliške ali vicinalne. Tudi te so bile dobro z<rra-J^cne, toda običajno le 5 korakov - -1 m široke. Ena taka je vodila iz Slovcni-gradcav na Dravograd in čez Lal-ol, St.
I aul, St. Andraž in VoKperk na Gorivo Štajersko, druga je vezala Slovensko B -strico (čez Pragersko) s Ptujem, tretja je tekla od Dravograd ob Dravi navzdol in sc priključila pri Mariboru na armadno cesto Celje—Lipnica: mnogo teh vicinul-mh prog nahajamo po vznožiu Pohorja Pa tudi v gorovje so vodile. Kajti Rimljani so dobro poznali in izkoriščali naše Kamnolome (niramor, trranit). pridobivali SO tudi železo, najbrž jc bila tudi industrija stekla razvita in vse to je bilo tre-r* spraviti k glavni ccsti, kier se je poem pretovorilo in porazdelilo na razne nahajamo še drugod na Spod. Slfe T°K0 okoliSk>l> cest (po Sa-
HnVnrTh I \P° Ptlliskenl POljU in V
voD nroi^l ’ .,tr>da žal te niso še do-čna smer r' ? bi sc jim določila to-karri' nnii' • sc trct'° vrsto komuni-fcaerj nahajamo, to so tovorne steze -
zaeio se mi je to nekoliko neverietno 'ker me Je motil izraz n>esta«. Cc pa pS mislimo, da je Pohorcu vse cesta h.di naJslatea-pot in steza, da pač treba iz-i
raz reducirati na stezo, je pa stvar popolnoma točna. Zanimivo je Ic, kako dolgo se je ohranil v ljudstvu spomin na to »cesto«. Sicer pa pravi tudi Eerk, da se je vršil pred zgraditvijo podravske ceste promet od Slovenjgradca na Hoče po gre benn Pohorja s tovorno živino.
Se danes je videti kamenitc ostanke (morebiti te steze) na poti od Malega (Slovenigr«s,-"',.nra) sedla na Malo Kopo, potcmjued Malo in Veliko K- med to in Črnim vrhom. TemclMtn raziskavama tukaj sigurno nc bi bila brezusnešua.
(Konec.)
v Prekmurju
Pisano in pestro je Prekmurje. Na razmeroma n?zfrtnem prostoru so naseljeni Slovcnci, Nemci. Madžari. Cigani in Židje. Slovenci se dele v domačine in xpriš'eke«. Problem »prečanov« obstoji tudi tu — en miniature, seveda. Madžari so bogati in bahavi, Slovenci pa večjidel revni, teoeio sc za zemljo in iščejo kruha širom sveta. Protestanti so in katoliki. Za Jugoslavijo so in nekateri v srcu za Madžarsko. Šc .se blešči v spominih krona sv. Stefana. Še ni pozabljena letna preteklost. Se sv/r<?jo cigani stare, ognjevito ogrske komade. Ali .vse to ugaša. Mlad zarod stopa na plan. Ni več obrnjen v Pošto, ne muči sc z odvišno ma džarsko romantiko. Veruje vase, y svoj narod.
Ali v tej »Slovenski krajini«, kakor jo nekateri imenujejo, je življenje .lekoliko drugačno ko tostran Mure. Druge šege najdeš, drug značaj ima ljudstvo. Saj so dobri ljudje, ali so trcnotki, ko nam po-stnneio nerazumljivi.	I
Kaj vemo mi o Madžarih, ki, bivajo na
ozemlju naše oblasti? Če pridete v Dol-n.io Lendavo, ste med njimi. Kraj je lep in sanjav, vinogradi mu tvorijo hrbet in z licem je obrnjen na prekmursko in me-džimursko ravan. Čutite, da tu diha nekaj tujega. Par kilometrov naprej in na Madžarskem ste. Nc samo v političnem, ampak tudi v etnografskem smislu.
Iz Lendave popeljejo tujca mimo pokopališč po klancu v »gorice«, kjer je na zelenem vrhu kapelica. Tu ti pokažejo posušeno mumijo madžarskega generala fladika, za kapelico pa se odpira razglec na vinorodna brda. Tam nekje med njimi teče meja. Naokoli žive madžarsk kmetje, ki nimajo nobenih vezi z našo narodno kulturo, nagim političnim sve toni, našimi običaji.
Kaj vemo ml n. pr. o ljubezni med njimi? Pravijo, da so Madžarke strastne, udane do suženjstva in nezveste do razuzdanosti, požrtvovalne in maščevalne. Ali tega nismo vedeli, da ondi zahajajo de kleta in mlade žene k čarovni;i, ki kiha ljubezenski napoj. Pri nas sc je te preživelo. Malo je kraicv, kjer bi dekleta dala kaj na ljubezensko čarovnijo. K večjemu še poprosijo sv. Antona za dobrega moža. Ali tudi njemu in drugim patronom ne zaupajo več popolnoma. Toda v zeleni lendavski pokrajini, kjer se še glasi madžarski J'ezi,k in kjer sviraio v krč nah cigani, še ,vare ženice ljubezenski napoj. In dajejo mladim ženam take-le nasvete: Umij si spolovilo v mleku in .la t'aj piti možu, ki te nc ljubi ali dvorni o tebi . . .
., Tl,d' Rozalija jc verovala v čarobno pi.Tčo, tudi ona je poslušal.* nasute o mleku.
Nič nismo vedeli o tem. Ali pred po-rotn5»n sodiščem se je vse to prebralo. Na zalofn' klopi jc sedel on, ki je umoril, svoji .2 mo.	<
Iz Ijibermi? Iz sovraštva? Iz s,uda" To jc vorp^nje ...	_	,	o's-
V prekrasni »Balade of Rea lih* car \Vilde_ postavil literarni SP°. ubil jetniku, ki je bil do smrti zaprt, ker a\0> ženo, ki jo je ljubil. »Kdor ljubi r-kdor ubija Ijui.« Strahotna reč jju-— ali še strahotnejša, ubiti ono, Ka> ^ biš. Toda življenje jc polno strahot 11 bezen jc polna skrivnosti.	. |jd'
Udala se mu je kot dekle — iz ivJcK0 bavne pijanosti madžarske žene. ^
na poti iz krčme. Ali med žitom
koli. In potem sta se morala vzeti-Toda njemu se jc vtepel v $a-v<?.<o',U šen dvom. Ali jc bil otrok res Ali ga ona res ljubi? Je-li samo In na trenutke ga je prijel težaK^ei1' Spodil je ženo iz hiše. In ko sc >eMo-čal je šel po njo in je bilo zopet d<J1 ^ ^
Tudi ona je mislila v enomer '■a|3, na moža. Ko ni beseda nič pomaf^ _ šla k čarovnici. In je vzela mleko ; j Ali nekega težkega večera se n‘ več brzdati. Iztrgal je nož in £.a vS°
v belo žensko meso. Dokler ni krvavo in žena mrtva.	.
Jc li zblaznel?	.	ova^1
Šel jc k orožnikom in se "I 'To Mar je bil ljubezenski dvom taK ^jtja-da je odtehtal življenje IJubečcR* ys Kdo naj vidi na dno duše, kjer to odigralo?	Tja
Izročili so ga psihiatrom. M $ti 'lU' šijo vprašanje krivde. Ali ^ kdar- vii{ bežni in strasti ne razrešijo 1 i,ttliirsk , Medtem pa lx>do žene P® 2. jviad^a13 vaseh pripovedovale o ml< je0l<a Rozaliji, ki jc dobila kakor ran in je umrla zavoljo rte ljubezni........
Iz življenia in sveta
Brezno...
Motiv povesti Leonida Andrejeva v še strašnejši resničnosti.
»Krasnaja Gazeta« prinaša obširno poročilo o strašnem zverstvu, ki je razbu-Tilo skoraj ves Petrograd. Skupina štiridesetih možkili je storila nečuven zločin s tem, da je vsak član omenjene skupine Posilil 201etno dekle, ki se je ravno pripravljalo za sprejemni izpit na delavski *akulteti. »Krasnaja Gazeta« poroča o zverinstvu takole:
»Gnusni zločinci, štirideset po številu, •*° zvezali Bjelikovi roke in ji zapretili, ia jo zakoljejo, ak one bo šla z njimi, vi- *e Y strahu, da zločinci ne bi izvršili grožnje, ni upalo kričati in klicati na Pomoč, temveč jim je drhte slp"’-1^ Zave-i 'i i®° ^	2 umazano cunjo in jo od-
vlekli v Predtječinsko ulico. Ko so jo privedli do parka neke bivše tovarne, so zlezli skozi odprtino plota v tvorniški Park in ji v sredi parka razvezali oči.
? Jevvidela krog sebe številne moške, je rnisleč, da jo hočejo okrasti, slekla prostovoljno plašč in ga izročila »razbojnikom«. Toda ti so se pričeli smejati. Eden 'zmed delavcev, ki so jo obkolili, je pri-st°PiI in izjavil, da niso razbojniki, tem-VeČ da samo žele, da leže na tla. Ker teža ni storila prostovoljno, so jo s silo , rli- Radi velikega strahu je izgubila navest.
j K° se je zopet zavedla, je slišala bese-J-:.5>Ne diha, zbuditi jo moramo.« Nato .10 Pričeli suvati. Eden izmed n:ih pa le zgrabil za lase in jo vlekel po tleh. s ° so zapazili, da se je žrtev zavedla, v. Pričeli zaporedoma zadoščati svoji .. alski pohoti. Bjelikova se je sicer bra-2”a, vendar je morala mirno prenašati j .eri11stvo, ki so ga uganjali nosuroveli * lavci.,K° so se hoteli prepričati, ali je Pri življenju, so ji z vžigalicami svetili , °braz, pri čemer si je zapomnila neka-re obraze. Predno so jo pustili, se je ^ orala zakleti, da bo o vse^i m°'čf>'a. - ocinci so jo pustili na miru šele ob šti-^i*1 zjutraj. Napol mrtva se je vlekla pro-a°tnu in srečala miličnika, kateremu je pedala, kaj se ji je pripetilo, uiel ^a je takoj začela z preiskavo in In Det oseb, od katerih je dekle pozna-shri.
JTluadeva je bila poverjena preiskovalne-dr j°dniku Ardamacku. Sodni zdravnik, in' e.vs^‘j- ie izjavil, da ie tn irreden na^tV-. s,u2a' v •'^ni praksi. Pobočnik ji c,,n>ka petro^ra.Tske jjubernijske mi-lal^, Pa je izjavil, da se to v Petrogradu IPriH do^aja' ^er so mesta, v katera ne S| 9e. nikdar noben varnostni organ. S cajem, ki je vzbudil snlošmo nozor-stmii- Se mnf>S° bavijo sodni in policijski ivrh	naivečjo senzacijo r>a je
skihf v delavskih krogih. V petrograj-gji- , ddavnicah in fvornicah so se vrij burni protestni shodi i;i ■ e, povodom katerih je delavstvo zaiue-io najstrožje kazni. »Krasnaja Gazeta« »asa 'zjave posameznih delavcev, Predvsem pa delavk, ki zahtevajo za pogone slučaje smrtno kazen. ivtm ravc^a* P°ro^a' da je preiskavo pre-Toke vrhovni sodnik gubernijske-sodišča Razburjenje prebivalstva vseh - *ey ie velikansko. Slučaj je vzbudil Rorčenje tudi med mornarji baltiške I "tornarjee. Na protestnih shodih so tudi onarji sprejeli resolucijo, ki zahteva, a se zločinci kaznujejo s smrtjo, v )_sa javnost petrograiska in okoliška,
-^ ^°r tudi sosednjih držav, pričakuje iz-.a Preiskave in razsodbe z velikim žaganjem.
^QcSoče človeštvo brez spanja?
^Čenjak v boju s spanjem.
2 ^eki angleški učenjak, ki živi v Pari-
3 je izumel po vesteh pariških listov sJ.®9?tv°, ki utegne — če bo vse šlo po ndeči in ako bo človeštvo voljno, da se
vabam tega dr. Harrisa — povzroči-' Cel prevrat. Ta čudni učenjak, ki naj-2a?e od nervoznosti cele noči ne spi in
ne privošči niti drugim sladkega Drro.?ra in spanca, se že dolgo bavi s Čin em°ni spanja. Ali je res treba, da J_°y®k spi? Ker kaže praksa, da vsak spi slo nervozne učenjake prime prejali-j,nJ sPvanec — mora biti spanje utemelje-to V,.^.°veški naturi. Sedaj gre samo za Pr’ & neobhodno potrebno kakor na nior	nje a'i	hranjenje,	ki brez njega ne
da	■	Doktor Harris je spoznal,
Sl tako neobhodno. Tako-le pravi: rarij	I0veški organizem	zahteva spanje
bani	a’ ^er	se tekom	bedenja zbog gi-
dela, mišljenja — skratka zbog tele« fizioloških procesov nakopičijo v fel^v ne'<e strupene substance, ki tako-Ica y narkotizirajo, t. j. uspavajo člove-‘ v spanju se te utrujenost povzroča-
joče snovi polagoma in same od sebe izločijo.
— Kaj bi bilo, — se je vprašal doktor Harris, če bi iznašli kako kemično sred stvo, ki bi odstranilo vse te škodljive so ke v telesu in poživelo človeka z enako močjo kakor spanec? Tako sredstvo ne more biti že v naprej nemogoče!
Tablete proti spanju.
Tn doktor Harris ga je šel iskat. Po dolgih, nespasnih nočeh in po neumornih poizkusih je baje že odkril čarobno ke mično sestavino, ki jo pogoltneš in si spočit, kakor da bi prespal dolge ure v postelji. Ko bo upeliano tako sredstvo, je rekel ob neki priliki učeni izumitelj, se ne bo nikomur ljubilo iti spat. Sploh se bo ljudem zdelo smešno, da bi se valjali po postelji in čakali, kedaj jih njihova utrujenost narkotizira.
Listi še nič ne poročajo, ali učeni dr. Harris že uporablja to sredstvo na sa mem sebi in s kakim uspehom. Ali se mu morda tuintam vendarle ne stoži po odmoru in spanju?
Nič več počitka!
Res je, da se v človeškem organizmu zbirajo strupene substance, ki povzročajo utrujenost in spanec. Nemara se res dado absorbirati (vsrkati) po kakem kemičnem sredstvu, ki jih kratkim potem odstrani iz telesa. Toda spanje znači tudi odmor posameznih organov. V spanju se zmanjša delavnost organov in organizem pridobi na celotni sili. Ni teda dovolj, da se mu vzamejo škodljivi soki Vsekakor je spanec priroden pojav in se mu človeštvo vzlic vsem kemičnim preparatom ne bo odreklo.
Ta sladka postelja...
In slednjič: Ali naj človek proglasitu di posteljo, ki mu nudi sladek počitek po delu, za »predsodek in razvado«? Ali naj se odpove sladki pozabi, ki jo včasi prinese spanje? Tako »narkotiziranje«, za pravo naravno spanje, bo tembolj potre bno, čim več bo učenjakov, ki hočejo vzeti ljudem lepoto, pestrost in naravnost življenia ter ustvariti iz njih žive stroje. Kajti' življenje brez počitka ne bo življenje. Že danes se nalagajo živcem ogromna bremena, odtod toliko bolezni, nesreč in zla; kako bi stoprav bilo, če bi moral človek večno bedeti. In ako bi ljubeznivi kapitalisti zvišali delovni čas na 15 ur...
Tudi hranili se bodo s tabletami.
Neki drugi profesor išče način, da se vse hranilne snovi, ki jih potrebuje človeški organizem, združijo v nekaj tablet, katere bi človek ob določenem času pogoltnil in tako zadostil vsem potrebam. Na ta način bi bila odpravljena zamuda z jedjo in baje bi bilo to tudi bolj estetično. Zakai P° ' inenju takih-le sitnih učenjakov je silno grdo. če človek razrezuje n. pr. biftek in ga nosi v usta. To je živalska hrana. Človek bodočnosti se mora hraniti zgolj s finimi tabletami, ki bi jih sprejemal kakor hostije vase ...
Nestvor v človeški obliki.
No, še dalje tako — pa bomo lahko likvidirali par organov v telesu, ker ne bodo več potrebni, človeški trebuh bo izginil, glava bo narasla do volovske veličine, noge se bodo stanjšale, ker se bo bodoči človek neprestano vozil ali sedel — skratka, profesorji kemije nam bodo ustvarili res »krasen« tip človeka. Toda četudi se izpolni to, kar je opisal Karel Capek v znani drami »R. U. R.«, ne bo človeštvo niti malo srečnejše in inteligentnejši duh bo zopet zahrepenel po prirodnem življenju, po edinem pravem človeškem življenju, ki se podreja prirodnim zakonom in ki ne skuša izigrati teh zakonov s kemijo in z drugo suhoparno učenostjo ...
Vremenu primerno
- »In tukaj, gospod moj. imate naj-novejši model letošnje sezone. Vntiran slamy;v ki nc propušča vuae.«
Sladi© v Mariboru
Polagoma se širi ameterski krog tudi v Mariboru, kar znači, da se umikajo starikavi in patojarhalni nazori modernejši opredelitvi. V imenu amaterstva pa se moram dotakniti dveh neprijetnih dejstev, ki neprijetno vplivali na razvoj a-materskega pokreta-
Prvo neprijetno dejstvo so nešteti a-parati, ki imajo izrazito radiacijo vsled reakcijo na anteno. Število teh, ki si »o inštalirani legailnim potom v Mariboru, je pet. Inštalirali so se v onem času, ko brzojavna uprava še ni omejevala reakcijo na anteno. Veliko več pa je onih aparatov, ki imajo nedovoljeno reakcijo, oziroma, ki so v obratu brez dovoijenja. V čem se pojavlja kvarni vpliv reakcije? Dobra stran reakcije je ekonomsko poja-čanje antenskih impulzov, pojačartje, ki ®e sicer ne da doseči z nobenimi drugimi, tako skromnimi sredstvi. V veščih rokah je reakcija vrlo prijetno sredstvo-Nesposobni amater pa je daleč na okrog »trah vseh postaj. Pojavi, ki nastopajo o priliki motenja z reakcijskimi aparati, so tako različni, da ie vredno, opisati jih na kratko- Pogosto obtožuje pravoveren amater vse druge činitelje kakor zlikovca, ki mp greni veselje čistega sprejema. Reakcijske motnje so pojav interference. Ako so amplitjde v fazi, se po-Jačujejo sumarično, ako so v nasprotni fazi. se slabijo, eventnelno do cela uničijo- Priprost valovni shema to takoj pojasni. In da govorim konkretno: Par večerov že opazujem počenjanje teh apa-šev. V to s vrbo se na svojem občutljivem m dobrem aparatu omejim na en večer samo na eno postajo. Anteno imam okvirno, zato da nisem do nagega izpostavljen tujim vplivom. Dunaj. Naravnam- Sprejem čist, naravnost orgeljski ton, ker zasežem s superponiranjem širok šp ek trum. Hipoma se pojavi brez moje intervencije poraste k jakosti- »Re-akcijonar« išče isto postajo in je z menoj v fazi. Kmalu postane sprejem labilen, skrha se, hrešči, izostane- Uničil me je. Zopet nazaj. Interferenčni pojav tvori u-tripe, krajše in daljše, kakor se sosedu poljubi. Celo skalo ominoznega uiii, iuu itd. imam v služalu. Toda to ni najhujše. To še le pride. K »reči sosed ujame postajo za rep. Tuljavo z reakcijo na anteno primakne na labilno točko: v aparatu imam renčanje psa, zaletavanje vetra, mačji jazz-band, skratka koncert, ki ga ne prenesem, dasi je moj namen, raz-iskavati alire njegovega dirigenta. Tri ve čere že imam, gotovo tudi drugi, ta pojav, ki traja do polnoči in čreiz. Posledica.^ »prejem dunajske prireditve je nemogoč- Ker je krivec v soseščini, me moti tudi na drugih valovih. Za tako bližino je namreč vsled krepke radiacije kompetenten za poljubna motenja. Umevno, da ob takem pojmovanju ljubezni do bližnjega ni mogoče govoriti o užitku. Tega pripuščam svoji ženi', ki ima živce kot baterijske vrvice in v ostalem potrpežljivost, vredno izredne ocene. Domneva, da se reakcija prenaša le potom tuljav induktivno, je napačna. Imamo tudi kapa-
citivno in galvansko. Obe ste kai radi prikriti. Posebno zadnja se uporablja v; takozvani negadini ali Numamovi shemi vi zvezi z dvomrežnimi cevkami pogosto. Tudi v Mariboru- Brez kontrole seveda. Kje treba iskati v interesu razvoja radio-gibanja odpomoči? V kulturi posameznika, v delovanju radiokluba in v odločni raciji škodljivcev-
Drugo, nič manj bridko dejstvo, so motnje vsled iregularnih izžarevanj visoko in nizkofrekvenčnih nihajev. Svojo postajo imam krajevno tako nesrečno postavljeno, da so mi mogoči tozadevno vsi poizkusi:	V bližini mestnega kina
sem. Perijodiciteta neobičajno neprijetnih sunkov v slušalu me je dovedla, da sem našel vzrok v svetlikanju optične reklame »Kino A polo«. Vsaka prekinitev izproži sunek v membrani, tako jak, da ga ni mogoče prenesti. Ako bi navezal »slušalo onemu« izmed prej navedenih »amaterjev« na ušesa in bi ga pustil tako do 21. ure, ne bi nikdar več motil. To ni pretiravanje, marveč sem rade volje na razpolago vsak večer, da pokažem, kakšen ne sme biti sprejem. Razven optične reklame mi otežkoča sprejem tudi iskreči se kolektor diname istotam- Javlja se v trajnem prasketanju, ki preneha ob sklepu predstav. Mimo tega imam radi bližine transformatorja jakega toka stalen ton, ki se prenaša od tam spričo pretvorbe električne energije v akustičen pojav. Ko so deloma ponehale te motnje, imam priliko opazovati vpliv bližnje telegrafske centrale. Mestoma, po potrebi osvežitve ozračja v ponočnih lokalih, me iznenadi izžarevanje ventilatorja. Ta prekriči vse. Ako ga pikolo ne odklopi, traja motnja tudi eno uro. — Resitniram: atmosfera, Fading so žrtve _ amaterskih obdolžitev- Na okvirni anteni, ki ne stoji pod vplivom tega ali onega, po hiši razpredenega omrežja, je vpliv atmosferi-čnih razelektritev šibek. Fading pa je tako redek, da ne uprizarja večje škode-— Ako potegnem okoli središča (stolne cerkve) krog s polumerom 300 m. bo več ali manj vsaka postaja v mejah tega kroga doživela podobne pojave. — Kakor je opazovanje interesantno. _je užitek le etničen. Po dnevu so motnje iste, pogosto-ma še večje. Pridružijo se motorji (dobro, da je večina onih s kratkoskle-njeno kotvo), zdravniški radiatorji in vi-sokofrekventni vibratorji, signalni zvon-c, ventilatorji i-1. d. Skratka, celo mesto je velik, iregularen nihajni krog. Od pomoč ni v odredbi ali šikani, marveč v tesnem delu vseh tehnikov in amaterjev« da se poiavi proučijo, ker le to dovede do pravilnega sklepa. Vsakemu amaterju je ljubo nemoteno funkeijoniiranje a-parata. — Eden ne zmore vsega. Nit vodi samo v klub.	<
L’. Fajgelj. 1
Potrebujemo jih z a brate — tam preko! Sprejtma se v Mariborski tiskarni (v knjigovodstru).
Ilrarinirn zmožna koie^pon-UrdUll!Cd dence stenografije strojepisja, ztnan emslo-▼enskega nemškega, italijanskega, deloma hrvaškej?a in francoskega jezika, išče priim me službe v Mariboru. Ponudbe na upravo „Tabora“ pod „Ur*dnic» Maribor*. 2035
ftfarefan" RotovSki trg 4
.IlloIMdli . ponudi naprodaj hiše, v najem gostilno in trgovine. 1‘če: hiše, gostilne in trgovin«, prazne sobe in lokale.	2029
Gradbeno akcijo
za delolirance. sploh stanovanja potrebne priporoča gradbeni oddelek ,Marstan“, Rotovški trg 4	2028
Zamenjam stanovanje
lepo, mirno, blizu glavnega kolodvora z enakim ali večjim blizu Gosposke ulica. Ponudbe pod „Trgovec* na „Marstan“, Rotovški trg 4	2027
Družinska hiša vodovod,
pralnica gospodarsko poslopje, vrt sadonosnik in braide na prodaj, Radvanjska ceita 10, Maribor.	5023
Sprejmejo se ban natakar
natakarica z lepo pisavo in učenka v restavraciji pri -Črnem orlu".	2022
Otroški voziček
nov n a p rodaj Stritarjeva ulica 8, pritličje.
2034
Pouk posameznikov
v stiojepisju, stenografiji, ra čunstvu, knjigovodstvu z bilanco, korespondenci. Začetek dn.vno. M. K o v a C, Maiibor, Kiekova ulica 6.	20?!
Proti napili S.p”;:
druge primerne sluibe absol-viran niž egimnatijec. Ponudbe pod .Delo* na upravo lista.
2025
Kupim kopano vano
Naslov i' o v e ugravajuta. 2.21
!Le specijaltst zamore ttrokovnS popraviti Vaše pisalne »troje Ij
jMehanik Ivan Legati
Piva specljalna popravljalni^ pisalniških strojev
P1ARIBOR, Vetrinjska ulica 3«
Telefon 434
■te* novih ter rabljenih pIsaH nili stroievl lacsi
Rsznovrslne pletenine
napravimo po meri, moderno in gaiantirano prikladno po najniiji ceni. Izdelovanje in p.od ja Saegard -uKn*. Pie-tarna M. VEZJAK Maribor. Stlaiarska Hlica ti. 1703
Upokojeni železo, mi-
n||, vešč slovenščino, srbo. DIN, hrvaščine (cirilice), nemščine in strojepisja ieli stopiti v kaka pisarno s celodnevno ali parurno 4ar>oslitvijo. Ponudbe pod „Marljiv“ na upravo list.«.	__________
llrnunr ki je dovršil mešian-[Umi. (ko *olo, so sprejm« pri Fr. Majer-ju, Maribor. 1996
Gosiodična rztrv;:
gajnitarskih poslih išio mest* blagajničarke r boljši trgovini. Ponudbo pod »Blagajničarka* na upravo „Tabora*. 2020
v vseh gimnazijskih predmetih sprejme viijegimnazijec. Naslov pove uprava. 2015
Instrnkcije
Ifiatlraria * Petimi delavskim VltllLdl|a močmi se išče. Zenkovič, Cankarjeva ulica 8.
2010
Enovprežen voziček
s streho se ugodno proda. VpraSa so Tržaška cesta 98.
2003
Bučno olje stno priporoia g.
trgovcem tovarna bučnega olja J. Hochmtlller v Maribor«.
pri starem mostu, južni breg Drave. — Zamenjava bučnih koščic za bužao olje. 1456
Himen foto-razglednice iz-
UnUSuc deljuje po najnlžll
ceni M. JAPELJ, toto-atelje, Aleksandrova c, 25, T rgovski dom.	1»65
u'. >»•*
,#■* ‘ w«
VANILIJA PREPEČENEC „^iRSS“
je jako dobro krepilno pecivo in ne sme manjkati v nobeni hiši Vsaka gospodinja naj postreže pri čaju in vinu le z vanilija „M1RIS” piepečenec.
sir
HRANILNI
„Mism
kb
PREPEČENEC ZA OECO
iz najboljšega materijala, ki je za razvoj in rasti dece neobliodno potieben. Ki epi okostje in stori otroke odporne zoper različne otroške bolezni. Radi tega skrbna mamica imej vedno pri roki ,, MIRIS“ za tvOjC malčke.
I
„MIRIS“ PREKAŠA NA KVALITETI VSAKO DRUGO ZNAMKO ZAHTEVAJTE ZATO POVSOD ZNANO ZNAMKO .,MIRIS“
Postavno zavarovan!
J!
„M I IR I S" PREKAŠA NA KVALITETI VSAKO DRUGO ZNAMKO ZAHTEVAJTE ZATO POVSOD ZNANO ZNAMKO „MIRIS“
I
PRVO MARIBORSKO SPECIALNO IN STROJNO IZDELOVANJE KEKSA-BISCUITA-MIRISA
J. PALL, MARIBOR-KRCEVINA 200
VELIKA KAVARNA
V SOBOTO
S VE N G AL 1
V NEDELJO
SVENGALi
V PONDELJEK 2037
SVENGALI
Sodeluje KAPLANEKOVA famozna
- VSTOPNINA PROSTA -
BREZ ZVIŠANJA CEN
KLUB-BAR
MODNA. TRGOVINA
e. SCHWARZ & Co,
GRAZ (AVSTRIJA) HERRENG. 3 in 7
ima čast javiti, da je dovršena izbrana modna kolekcija modelov za jesensko in zimsko sezono in da nudi glede damske mode in mode za gospodične kakor tudi glede okusa kvalitete in cene, kot vedno nekaj prvovrstnega.
Plašči, kostumi, Complets, promenadne obleke, popoldanske in večerne obleke, klobuki, športne obleke za dom in pyjame od svetovno znanih piriških t^rdk kakor;
Patour. Premet. Lelong. Agnžs. Drecoll, Martial et Armand. Jenny, Bcer, Philippe et Gaston. Bernard. Rcboux. Molineux, Clianel Lewis in še mnogo drugih.
Anartne športne, p’etenine in trikotažno blago, nogavice, peiilo. švicarsko in bengeisko triko petilo iz flora, svile, in macco matetijala.
y	1963
Na5 Iluslrovani cenik Izid« končam meseca septembra In se na zahtevo brezplačno razpošilja.
PLETENI OGRTACi
jopice, telovniki, obleke za cesto in doma, sve-ater, garniture itd. Moderne barve in fasona v največji izbiri in najceneje priporoča pletarna nm
M. VEZJAK. MARIBOR. VETRtHJSKfl UL, 17
Kolporterje
za prodajo časopisja po cestah in lokalih se išče. Prijave na upravo lista.
prodaja premog iz SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
INOZEMSKI PREMOG IN KOKS
v*ake vrste In vsakega Izvora ter priporoča češkoslovaški in angleški koks za livarne In domačo uporabo. kovaAkl premog, črni premog in brikete
Naslov	159
PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D. V L3U9UANI
Miklošičeva cesta 15/L
lin
rang n oheke
PLATNO, SUKNO, PLAVINO, VOLNENO BLAGO, NOGAVICE, NARAMNICE, ROBCE, KRAVATE, PREDPASNIKE, POSTELJNO PERILO I. T. D.
KUPITE NAJBOLJŠE PRI TVRDKI	1004
I. N. ŠOŠTARIČ
MARIBOR, ALEKSANDROVA (ESTA 13.
 V... V
mm
mm
Učenca
sprejme trgovina
DRAGO ROSINA
VETRINJSKA ULICA 26.	2033
GOSTILNA
jj se odpre v nedeljo dne 26 | septembra 1926 v KoSakili j občina Lajtersberg. Točila [j sc bodo samo pristna domača vina.
Franc Novačan
gostilničar. 202(t
pošljemo vsakemu kupcu na željo manufakturne vzorce pravkar prispelih novosti, kakor:
sukna za ogrtate modna sukna sukna za obleke tukna za goipoike oblek« sukna za goipoike tuknie modne parhente modne flanele Sifone	5017
flanele za perilo Jriot za odeje gradi za madrace posteljnino Itd. Itd.
2017
■Hm
Vic blago oddajamo po zelo ugodnih cenah MANUFAKTURNA TRGOVINA
DOL&EK & MARINI
MARIBOR, GOSPOSKA UL. 27
Razpošilja se na vse strani
DOBRO ČOKOLADO IN FtNE BONBONE
kupite najboljše in najčenejše pri
B3acio TipeJ, Kralja Petra trg 0
Za preprodajalce zelo ugodne cene 1 ^
ZSolfoozclravrtlR 19,9
dr. ud. Herman Sedaj
gg
bivši asistent na vseučilišni zobni kliniki v Grade1' ^ je naselil v Mariboru kot kpmpanjon dr. Lambd*10 v in ordinira v njegovih ordinacijskili ptosloril1 Gosposki ulici 2/11. od 8.—12. ure in 14.-17.
POZO« MOTOCIKLISTI, KOlESAR^l
Ravnokar so dospele najboljše in najtrpežnejše verige
dobe
vseh poljubnih delih in dolgostih se
Divjak & Gustinčič, Haribo^ l4
Glavni trg št. 17	Tattenbachova	ulica^j**-
Ti*kar: »Mariborska Tifikajua« t Mariboru, predstavnik: Stanko Detela, ravnatelj.
predstavnik; .Vekoslav Špindler, novinar.
Urednik Božidar B o r k o, novinar. .Vel v Maribor«,
. Izdajatelj: Konaorcij tf&b°r