leto LXYI
floStnlna plačana * gotovini.
V LJubljani, v fatrtek", dne 25. avgusta 1938
Stev. 194 a Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
SLOVENEC
Telefoni uredništva in oprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika
Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inseratej Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
U prava: Kopitarjeva ulica štev. 6.
Proti brezumju
I
nove vojne
Čudno ozračje vlada v Evropi in napetost, v Kateri živijo posamezniki in države, že ni več znosna. Zdi se, kakor da iz številnih globokih sporov, ki razdirajo narode in države, ni drugega izhoda kakor v krvavi razpravi na bojiščih. Posebno nenormalno je dejstvo, da se povsod govori o miru, o želji in potrebi, da se ohrani, in da se o tem govori odkritosrčno, obenem pa se vse države pripravljajo, kakor da je krvavi obračun neizogiben. Nastala je tako psihoza ali nezdravo razpoloženje duhov, kakor da so se vsi vdali v nepreprečljivo usodo, čeprav utegne v Evropi pa na vsem svetu biti le malo ljudi, ki bi verjeli v to, da bo vojna mogla rešiti obstoječa težka vprašanja v blagor človečanske skupnosti.
Spričo tega položaja in razpoloženja je zanimivo mnenje, ki ga je te dni izrazilo glasilo svete stolice sOsservatore Romano« v svojem uvodniku od 18. avgusta, ki ne dokazuje samo, kako resen je sedanji trenutek človeške zgodovine, ampak nam predočuje tudi, kako nesmiselna bi bila vojna, ki jo nekateri v zadnjih letih evropske politične zgodovine povišujejo kot nujno preizkušnjo fizične in moralne sile narodov, iz katere bo šele moglo človeštvo iziti prerojeno kakor ptič feniks iz ognja ...
Temu nasproti je treba ugotoviti, da je tako mišljenje naravnost tragična prevara. Po minuli svetovni vojni vsi dobro vemo, da se na krvavih poljanah nobeno vprašanje, noben spor in nobena napetost med narodi in državami ni rešila do konca. Prav tako nova svetovna vojna ne bo rešila nobenega vprašanja, ampak bo le ustvarila nova in še hujša. Nasprotno pa imamo dokaz, da bi se bila vsa ta vprašanja dala veliko bolje in globlje rešiti v mirnem sporazumu, po mednarodnem sodelovanju in po poštenih razgovorih, in če kdo meni, da taki razgovori in take pogodbe ter kompromisi nikoli ne zadovoljijo ne ene ne druge strani do kraja tako, kakor bi bilo treba, pa se mora nasproti temu poudariti, da jih krvava razprava še veliko manj, ne glede na lo, da zapušča zagrenjenost in željo po maščevanju. Globoko izraža ruski narodni pregovor to resnico, ko pravi: »Slaba poravnava je boljša »d najbolj zmagovitega pretepa.« Tisti, ki današnji položaj gledajo v primerjavi z onim pred dvajsetimi leti, bodo radi pritrdili, da ni »nega samega spornega vprašanja v Evropi ali kjerkoli drugod, ki se ne bi dalo poravnati mirno. Leta 1914 se je morebiti res veliki večini ljudi zdelo, da ni mogoč noben kompromis med eno stranjo in drugo, danes pa ni nobe-mega razsodnega človeka, ki bi bil tega mnenja. Ni vprašanja v Evropi — tako ponavlja vatikansko glasilo —, ni nobenih interesov, nobenih zahtev in tudi nobenih teženj, ki bi jih ne bilo mogoče proučiti, razpravljati o njih in Ijih kolikor toliko pravično zadovoljiti, če je na obeh straneh dobra volja. In če mirna poravnava ne zadovolji vseh stoodstotno, pa na drugi strani zadovolji vse, ker pospešuje gospodarski napredek, veča kulturo in tehnični ter socialni dvig vseh ter omogoča duhovno in gospodarsko sodelovanje Evrope in vsega človeštva sploh.
Na drugi strani pa danes tudi dobro vemo, da je strašna prevara, če kdo misli, da bo vojna prinesla naglo odločitev. Kljub ogromnemu tehničnemu napredku v spopolnitvi vojnih sredstev bo nova vojna trajala neprimerno delj nego minula, ker bodo narodi napeli vse ogromne sile za svojo obrambo, in osebne človeške kakovosti so še danes odločilni činitelj vsake krvave razprave. To vidimo jasno iz tistih (krvavih sporov, ki se rešujejo na svetu pred tnašimi očmi. Vsakdo, ki je potegnil ta leta meč iz nožnice, bi si rekel, ako bi se mogel povzpeti do mirnega razmisleka in sodbe, osvobojene vojne strasti, da tega ne bi bil nikoli storil, ampak se raje poravnal, če premisli ogromno materialno in moralno škodo, ki se strahovito množi po vsaki zmagi na eni in porazu na drugi strani, in bi gotovo uvidel, da bi bila mirna rešitev z bogatim in plodovitim razvojem, kateri bi ji bil sledil, neprimerno in neizmerno odtehtala rezultate vseh dosedanjih bitk in prask. Četudi bi sc prihodnja svetovna vojna končala tako, da ne bi mogli govoriti o spiošni katastrofi vse naše visoke kulture in civilizacije, bi njen mir ne pomenil ničesar drugega kakor golo premirje, oziroma prehod k tretji in še groznejši svetovni vojni. Toda, če količkaj poznamo razmere, se bomo lahko prepričali, da bo tej vojni sledila splošna smrt naše omike.
Kaj bo potem pomagalo narodom, če bodo tožili in tarnali, češ čemu smo začeli vojno? Ali bi ne bilo bolje, da bi se ji bili enkrat za vselej odrekli kot stvari, ki se mora premagati, kakor se je premagalo suženjstvo, praznoverje in barbarstvo naših pravnih navad? Ali ne predstavlja ničesar kakor samomučenje človeštva? Ali bi ne bilo bolje, da smo svoje znanje, moralni napredek posameznikov, organizacijo dela in socialne pridobitve ter bogastva zemlje uporabljali v to, du premagamo notranje in zunanje ovire človeškemu napredku na vseh področjih in zgradimo v mirnem delu in sodelovanju popolnejše človeštvo? Ali'poveličevanje vojne kot ognjene peči. i/ katere bodo močnejši narodi izšli okrepljeni, ni bilo le smrtonosna zmota? Tako sc bomo povpraševali ko bo Že nrcpo/lio.
Glasilo svete stolicc na kratko poudarja šc en razlog, to jc revolucijo, ki jo bo bodoča
Daladier poziva Francijo k dela
Ljudska fronta je državo pritirala na rob propada
Vojašfti krogi so v skrbeh za domovino in za mir v Evropi, če se ne bodo zganile vse pridne roke
(Od našega posebnega poročevalca.)
Pariz, 22. avgusta.
Oovor ministrskega predsednika Daladiera, ki je pozval francoski narod, naj v korist miru in lastnega blagostanja začne zopet z vsemi silami delati, da nadomesti škodo, ki mu jo je prizadela nepremišljena gospodarska in socialna politika prejšnjih režimov, ima svoje zanimivo ozadje. — Govor je bil izzvan po stavki pristaniških delavcev v Marseilleu, ki je prisilila vlado, da poseže po pomoči senegalskih strelcev in moštva vojne mornarice, ki se je lotilo razkladanja blaga s trgovskih ladij, ki že dva tedna čakajo v marseill-ski luki, naložene z obilnim blagom, ki jc deloma že začelo gniti.
Vojaški krogi. . .
Pravi vzrok odločnega nas,topa predsednika vlade pa je skrb za varnost in za obrambo Francije v sedanjem težkem trenutku, ko bodo rešili mir samo tisti, ki so močni in ki morejo izsiliti spoštovanje pred svojo pripravljenostjo za vsak slučaj. Tisti, ki jih je kritični položaj francoskega gospodarstva najbolj zaskrbel, ker slabi Francijo ravno v času, ko bi morala nujati primer zdravih financ, trdne valute in neizčrpnih zalog narodne delavnosti in blagostanja, so najvišji vojaški krogi republike s predsednikom na čelu. Ta skrb in nejevolja generalitete ter predsednika republike, je prišla do izraza pri zadnjih velikih vojaških vajah v Alpah, kjer se je zlasti opažalo nesoglasje med tem, kar dejansko je, in tem, kar bi moralo biti, pa ni. Takega stanja seveda ni mogoče trpeti naprej, ko se pa vse druge evropske države nc samo do viška oboro-žujejo, ampak so organizirale vse delovne sile civilnega prebivalstva za neumorno delo noč in dan, da se proizvodnja dvigne na najvišjo mogočo stopnjo, da ne omenjamo Nemčije in Italije, kjer je delovna disciplina že nekaj let tako neizprosna in stroga, kakor bi v normalnih razmerah bila samo v primeru vojne.
Celo v sovjelski Rusiji bolj delajo kakor v Franciji
Zato se ne smemo čuditi, če je moral sedaj stopiti na oder sam predsednik vlade in ne glede na to, da imajo v njegovem kabinetu veliko večino člani ljudske fronte, ki je kriva za neznosne razmere, v katerih se nahaja danes Francija z ozirom na delovno disciplino in na intenziteto dela ter 6ilo produkcije, pozvati francoski narod, da mu pomaga, da se tem razmeram napravi v dvanajsti uri konec. Ugledna oseba, ki je v tem oziru najbolj vplivala na predsednika vlade, je, kakor je to javna tajnost, z znano francosko ironijo opozorila odgovornega voditelja državnih poslov na to, da sovjetska Rusija, ki je vzor očetu
ljudske fronte, gospodu Blumu, ki si je sicer s svojim tovarišem, generalnim tajnikom strokovnih zvez Jouhauxom za časa svojih dveh vlad zopet znatno pomnožil svoje premoženje (Jouhaux si je sezidal veliko stanovanjsko palačo), dočim je narodno blagostanje spravil na najnižjo stopnjo po vojni, pozna vse drugačno delovno disciplino nego njena najboljša zaveznica Francija. Dočim v Franciji počiva delo v vseh obratih tri dni na teden, kar je nekaj nezaslišanega, se v Rusiji dela nepretrgoma noč in dan po deset in več ur na dan, da ne govorimo o nadurah, ki so normalne, tako da tam znaša tedenski delavnik 60—70 ur, z nadurami pa še več, in dočim 6topa v Franciji delavstvo v stavko za vsako malenkost, v Rusiji neusmiljeno streljajo vsakega, ki bi si le upal ziniti o tem, da bi bilo treba spustiti vajeti pri delu, ki se smatra za nujno potrebno ne samo za blagostanje dežele, ampak tudi za obrambo naroda. V Parizu šepetajo celo, da je sam predstavnik sovjetske Rusije, gospod Surič, opozoril vlado na nenormalnost stanja, ki onemogočuje Franciji, da bi v sedanjem trenutku mogla biti taka močna opora svojim prijateljem in strah nasprotnikom, kakor bi bilo želeti in kakor bi bilo potrebno. Sicer pa je znano, da med komunistično stranko Francije in med vodstvom sovjetov v Moskvi ne vlada več idealno soglasje, ker se zdijo francoski komunisti Stalinu preveč muhasti in okuženi s trockizmom.
Narodno premoženje padlo več kol za polovico
Kako zelo resen je položaj, jc. pokazal radijski govor predsednika vlade Daladiera, ki ga vi v podrobnosti najbrž še niste priobčili. Daladier je v svojem govoru poudaril, da ne veruje v to, da bi vojna morala z usodno gotovostjo priti. Kakor vsi bivši bojevniki, je dejal, se je tudi on odločil, da poskusi vse, da prihrani Evropi pogin njene civilizacije. Baš ohranitev miru v Evropi pa zahteva od Francije in od vse evropske demokracije, da so demokratične države močne, ker le spoštovanje pred njihovo močjo bo preprečilo nevaren spopad.
Če pa pogledamo dejansko stanje — tako je nadaljeval predsednik vlade — vidimo, da centralne države napenjajo vse sile, da svojo vojaško moč dvignejo do najvišje stopnje. Delavci v teh državah ne poznajo dejansko nobene meje glede delavnika in dela. Samo dve državi sta na svetu, kjer ne delajo tako, kakor bi bilo v takem času neobhodno potreba. To sta Mehika in — Francija. Kriva jc nepremišljena socialna zakonodaja, zlasti štirideseturni delovnik, ki je v popolnem nasprotju z dejanskimi potrebami naroda in z vladajočim položajem v Evropi. Razen v Mehiki in Franciji nikjer na svetu tak delovnik ni
Evropa o blejskem sporazumu
V Angliji
London, 24. avg. AA. DNB: Glavni predmet, ki ga obravnavajo današnji časopisi, je sporazum, ki je bil na blejski konferenci MZ dosežen med Madžarsko in državami MZ. Listi pravijo, da pomenijo blejski sklepi neprecenljivo uslugo miru v jugovzhodni Evropi. Čeprav še ni prišlo do končnega zaključka in podpisa pakta, pa vendar ostane nada, da bo do tega kmalu prišlo. Vlade držav MZ in Balkanskega sporazuma nudijo s tem vse hvale vreden primer tvornega pomirjevanja.
pomirljivo okolnost dejstvo, da je Berlin zadovoljen z rezultati blejske konference. Berlinski dopisnik pariškega »Joura« pravi med drugim, da je treba zasluge za blejske sklepe pripisovati Jugoslaviji.
V Franciji
Pariz, 24. avg. AA. Havas: Današnji pariški listi ugodno komentirajo uradno poročilo, ki jc bilo objavljeno po zasedanju stalnega sveta MZ na Bledu. »Figaro« piše, da jc sporazum med Madžarsko in tremi državami MZ veliko delo za ureditev razmer v Srednji Evropi in v Podonavju. »Populaire« misli, da je treba smatrati kot zelo
vojna rodila v še večji meri nego minula. To je mogoče tisti razlog, ki lahko najbolj vpliva na ljudi in narode, da se v zadnjem trenutku zavedo in sprejmejo rn.jc mirno rešitev svojih sporov, nego da se zatečejo k orožju. Ni ene države in naroda na svetu, v katerem danes ne bi bila nakopičena cela kopa najtežjih in najusodnejših vprašanj političnega, gospodarskega in socialnega značaja, za katere bi vojna pomenila le sprožitev tistih sil, ki težijo po preobratu, ki bo veliko bolj krvav nego vojna samo. To velja tako za tiste, ki upajo na zmago, kakor zn tiste, o katerih menijo, da bodo poraženi. V resnici pa bo tako, da bodo zveze, s katerimi bodo šli narodi v vojno, v teku vojne porušene da sc bodo izcimile čisto druge in da bo narod, ki se je boril z drugim, začel divjati sam proti sebi, ter sc bodo zamenjale v splošni revoluciji prav vse vloge. Čim večji in mogočnejši jc danes kakšen imperij, tem več nevarnosti krije v sebi, da nc razpade, zakaj v vojno bodo potegnjeni tudi kolonialni narodi v vse drugačni meri, kakor so bili pred dvajsetimi leti, ko sc še nobenemu od njih ni sanjalo o svoji politični osvoboditvi in socialnem preobratu.
To bi bilo treba dodejati izvajanjem vatikanskega glasila, da je slika kolikor mogoče popolna. Sicer pa to evropski državniki sami dobro čutijo in zato upanje na mirno rešitev obstoječih sporov šc nikakor ni brezupno
V Nemčiji
Berlin, 24. avg. AA. DNB: »Volkischer Beo-bachter« se bavi s komunikejem, objavljenim na blejski konferenci, in pravi med drugim, da je sklep MZ, s katerim se priznava madžarski svoboda oboroževanja, tak, da ga je treba pohvaliti. Ker je nedavno Bolgarija dobila v solunskem sporazumu pravico svobodnega oboroževanja, je bilo logično, če je enako pravico dobila tudi Madžarska.
V Italiji
Rim, 24. avg. AA. Havas: Tukajšnji politični krogi z veseljem pozdravljajo sporazum med MZ in Madžarsko. Ta sporazum srečno izpopolnjuje solunski sporazum, ki jc bil podpisan med Bolgarijo in državami Balkanske zveze. Posebno poudarjajo, da pomeni izjava o neuporabljanju sile važen temelj za odnošaje med Madžarsko in njenimi sosedi posebno v zvezi s položajem manjšin.
London, 24. avg. b. »Daily Telegraph« poroča iz Rima, da smatrajo italijanski uradni krogi,_ da je sporazum med MZ in Madžarsko tudi olajšanje za italijansko zunanjo politiko, ki bi v primeru spora med Madžarsko in državami MZ morala pomagati Madžarski proti Jugoslaviji, kar vsekakor ne bi bilo v skladu s prijateljskimi odnosi z Jugoslavijo.
Na Madžarskem
Budimpešta, 24. avgusta. AA. (MTI) Uradno poročilo, ki jo bilo objavljeno po zaključku zasedanja stalnega sveta M/, na Bledu, jo predmet najbolj živahnega zanimanja v madžarskih političnih krogih, v katerih smatrajo blejske sklepe za dokaz pomirljive politike MZ. Madžarska bo zmerom smatrala priznanje pravice enakosti v zadevi oboroževanja kot priznanje pri rodnega prava. Znano je, da se jc madžarska vlada /(- lelo dni trudiln, da bi prišlo do sporazuma s sosednimi državami zaradi izboljšanja položaja madžarskih manjšin v teh državah. Po-jonjnvnn.je napetosti je v omogočeni ochisno od izboljšanja položaja madžarskih manjšin. Madžarska jc zmerom služila miru v donavski kotlini in jc tudi danes pripravljena na to, dn z vsako državo MZ sklene poseben sporazum glede madžarskih manjšin. Madžarski jo zmerom
Nadaljevanje na 2. slrani
danes normalna mera za delo. V nobeni državi na svetu delavcem ni dovoljeno, da bi delo dejansko tri dni v tednu počivalo. Dokler bo mednarodni položaj tako delikaten, kakor je danes, je nujno treba, da so dela najmanj 48 ur pa tudi več, vsaj v podjetjih, ki delajo za narodno obrambo, in brez nepotrebnih formalitet in prerekanj se mora tam, kjer je to neobhodno treba, delati še več, plačilo za nadure pa ne sme presegati 10%, dočim so sedanjo takse za nadurno delo neznosno. Ali se bo Francija udajala brezplodnim debatam in si dovoljevala delovne spore in štraj-ke, medtem ko se avtoritarne države oborožil,jejo s pomočjo dela, ki traja <10 in celo 70 ur na teden, zato da si zasigurajo svojo varnost in svoje blagostanje v bodoče?
Predsednik vlade je tudi odkril usodne številke kot pogubni rezultat nepremišljene socialno zakonodaje ljudske fronte. Te številke povedo, da narodno blagostanje Francij po vojni pada in pada. Nacionalni dohodek Francije je znašal leta 1934 38 zlatih milijard, leta 1931 je znašal že 49 zlatih milijard, ko je pa prišel na vlado Leon Blum, je takoj padel nn 22 zlatih milijard frankov in je danes še nižji. To kljub temu, da znašajo danes mezde, uradniške plače in pokojnine toliko, kolikor pred vojsko v svoji resnični vrednosti. Dohodki od nepremičnega in premičnega kapitala so sc v času režimov ljudske fronte znižali za celili 45%, drugi dohodki, ki so iz kapitala in dela v poljedelskih, industrijskih in trgovskih podjetjih, pn so padli celo za (58%. To so številke, pred katerimi umolkne vsak ugovor socialističnih in komunističnih demagogov in ki morajo vsakemu Francozu odpreti oči.
„Vrnimo Francijo k delu!"
Daladier je nato dejal, da imamo tudi ugo(H ne znake za narodno gospodarstvo, kakor povratek več milijard kapitala iz tujine, veliki viški v hranilnicah, zvišanje državnih dohodkov in močne subskripcije na državne bone, toda kljub temu se je pojavilo tako na notranjem kakor na mednarodnem trgu zopet nezaupanje v solidnost franka. Vzrok je, kakor že rečeno, v naglem padanju nacionalnega dohodka Francije. Temu ni mogoče odpomoči drugače, kakor da se Francija zopet vrne k pridnemu delu. Mi ne moremo začeti brezplodne deflacijske politike, h kateri so se zatekli prejšnji režimi, in tudi ne smemo nalagati Francozom novih žrtev v davkih, ampak moramo poživiti delavnost francoskega naroda, ki 1)0 edina mogla zopet dvigniti naše nacionalno premoženje, ustvariti nove kapitale in mobilizirati gospodarske sile deželi, ki so potrebne tako za zdravo in finančno uravnovešeno upravo kakor za državno obrambo. »Vrnimo Francijo na delo, ker le tako bomo rešili svetovni mir! Navadimo zopet Francijo pridno delati, ker le na ta način bo mogočo vzdrževati pametno socialno zakonodajo, ki se naslanja na pravičnost! Vrnimo Francoze k delu in bomo stabilizirali svoj denar!« — tako je Daladier zaključil svoj govor.
Kaj pravi oče ljudske Ironle
Pariz, 24. avg. Kakor je bilo pričakovati, bo levica zavzela na posebnem zborovanju stališče k govoru ministrskega predsednika Daladiera. Sestanek delegatov je mišljen verjetno v potek. Leon Blum se je v svojem glasilu »Populaire« že obrnil proti Daladierevemu načrtu, ki predvideva spremembo delovnega časa in največ 10% dokla-de za nadure. »Na kakšno večino«, sprašuje Blum v »Populairu«, »računa Daladier za tak zakon? Socialisti nočemo izrabljati težav, ki si jih je Daladier sam povzročil. Čas je za to preresen, vendar pa naj ve, da ne more računati na pomoč socialistične stranke, če gre za odpravo socialne zakonodaje in za novo stališče napram delavskemu razredu.«
V političnih krogih pa so mnenja, da Blu-movega mnenja ni treba preveč resno jemati, ker se bodo socialisti dvakrat premislili, preden bodo potisnili radikale na desnico, oziroma omogočili sestavo desničarskega kabineta.
Nov zakon o delu
Pariz, 24. avg. b. V ponedeljek in torek se bodo vrnili vsi ministri v Pariz obenem s predsednikom republike Lebrunom. Ministrski svet bo izvedel reforme, ki jih je napovedal Daladier v svojem govoru po radiu. Predvsem gre zn spremembo zakona o 40 urnem tedenskem delu. Ministrski predsednik je v svojem zakonskem osnutku razdelil posamezne delavske skupine v industriji v tri skupine. V prvo skupino spadajo one industrije, ki zaradi pomanjkanja naročil ne morejo deiati 40 ur na teden. Za nje bo tozadevni zakon še naprej ostal v veljavi. V drugo skupino spadajo podjetja, ki ne proizvajajo dovolj, da hi krila potrebo in ne morejo najti dovolj kvalificiranega delavstva. Tudi za ta podjetja se tozadevni zakon ne bo spremenil, le podjetja bodo obvezana sprejeti nove dlavce, da povečajo svojo proizvodnjo. Tretja skupina pa obsega vse industrijske panoge, katerih proizvodnja ni zadostna in ki ne morejo najti dovolj kvalificiranega delavstva. Za to kategorijo ho zakon spremenjen. Ministrski predsednik Daladier je dalje napovedal, <la se tio za nadurno delo delavcem povišala mezda za 10%, nikakor pa ne za 25 do 33%, kot je to določni dekret ministra za delo Ramadiera, ki jc odstopil. Industrijski in politični krogi so prepričani, da tio takšna rešitev vsaj za nekaj časa razpršila vse bojazni delavskih sindikatov. Gre namreč predvsem za to, da se z znižanjem režijskih stroškov ohrani kupna moč.
Dunajska vremenska napoved: Zboljšanje vremena in topleje.
Zngrebškn vremenska napoved: Oblačno.
Zcmunska vremenska napoved: Pretežno oblačno vreme, sem pu tja dež v vsej kraljevini. Vcdriti pn se bo začelo od scverozapadu. lo-plota sc bo nekoliko dvignilo.
(Nadaljevanje s t. strani)
pokazala svojo miroljubnost in želi, da bi prišlo do pomirjenja v vseh točkah. Dejstvo, da je Madžarska pokazala in da namerava tudi v bodoče |xikazati svojo pripravljenost, da se pogaja z državami M/., dokazuje da so v veliki zmoti tisti, ki potovanju v Berlin pripisujejo fantastičen (Himen Saj ves svet vidi miroljubne tendence madžarske viade v njeni zunanji politiki.
Na Češkoslovaškem
Praga, 24. avgusta, c. Predsednik republike je takoj sprejel zunanjega ministra dr. Kainila Krofto, ko se je ta vrnil / Bleda.
Praga. 24. avgusta. AA. (ČTK) Vsi češkoslovaški listi z zadovoljstvom beležijo uspehe konference stalnega sveta M/, na Bledu, katere razvoj in potek so vsi listi spremljali z izredno pozornostjo. V Pragi prevladuje zelo dober vtis. Sicer ne pretiravajo uspeha konference, vendar pa so zelo zadovoljili, da je konferenca prinesla dokaz, da se. morejo države med seboj sporazumeti tudi v najtežjih vprašanjih, le če imajo voljo Listi enodušno priznavajo, da je konferenca prav tako pokazala, da v Evropi ni vprašanj, ki bi se ne dala rešiti na miren način v tistem duhu, kakor ga je pokazala blejska konferenca. »Lidove l.isty« pravijo med drugim: Cilj blejske konference leži v solidarnosti treh držav M/., kar se je pokazalo tudi pri reševanju madžarskega vprašanja, roške Slovo« pravi, da pomeni sporazum z Madžarsko oja-čitev smisla za stvarnost s strani Madžarov. »Venkov« pravi: če je konferenca imela senzacionalen uspeh, potem je to sporazum med Madžarsko in M/, ki je bil sklenjen v trenutku, ko kc zastopniki Madžarske nahajajo v Nemčiji. To dokazuje, da ta sporazum ne vsebuje nikake zanjke, nastavljene za Nemčijo.
14. manjšinski kongres
na Švedskem — v popolnem političnem zatišja
Danes se v Stockholniu začne 14. zasedanje manjšinskih kongresov, ki bo trajalo dva dni. Ko ■so se kongresisti lansko leto, ko so zborovali v Londonu, ločili, so sprejeli naslednjo resolucijo:
»V mnogem oziru je usoda Evrope odvisna od rešitve manjšinskega vprašanja. Tudi odgovor na izbero: Ali vojna ali mir, bo dala samo rešitev manjšinskega vprašanja.«
Londonsko prerokovanje, staro komaj eno leto, se je zares dobesedno uresničilo, ker je proglasilo resnico staro toliko lel, ,kot je stara krščanska kultura. Kajti samo krščanska kultura je vsakemu narodu, malemu ali velikemu, priznala neizbrisljivo pravico do samobitnega življenja. Minulo je leto dni od lanskega kongresa in manjšinsko vprašanje je stopilo v ospredje velikih evropskih dogajanj ln je d.uies v mnogih oziiili odvisno, če nam bo ohranjen mir ali če bomo zapluli v novo strašno vojno. Letos še mnogo bolj kot lani bodo zastopniki manjšinskega kongresa lahko zavpili po Evropi: »Bodočnost Evrope je odvisna od načina, kako se bo rešila usoda narodnih manjšin.«
V Stockholniu bodo zborovali zastopniki kakšnih 12 različnih narodnih manjšin Evrope. Izbrali so si Švedsko, da bi bili daleč od bojišč, kjer se narodne manjšine bore za svoj obsloj, tako da bi v mirnejšem ozračju in iz daljnega razgleda, iz dežele, kjer vlada pravo, mogli najti modrih nasvetov tako za zadržanje narodnih manjšin samih kakor za vlade, ki danes nosijo odgovornost za usodo zgodovine naših dni. Švedska sama, razen kakšnih 10.000 Laponcev in Fincev, ki uživajo vse pravice, tujih narodnih manjšin ne pozna. Toda Švedska ima svoje lastne manjšine raztresene po vsem svetu in je pri Švedih zanimanje za svoje
Minister dr. Krof ta ob odhodu:
Bled, 24. avgusta.
Češkoslovaški zunanji minister dr. K r o f t a je pred svoiim odhodom sprejel predsednika izvršnega odbora Jugoslovansko-čeških lig v Sloveniji dr. Egona S t a r e t a in se je zelo zanimal za delo, ki ga te lige razvijajo za zbližanje obc.li narodov. Dr. Krofta je med drugim dejal:
»Že pred vojno je češki narod stal vedno z Jugoslovani v skupni Ironti v boju za narodne pravice. Te ozke vezi, ki so Čehe in Slovake vezale posebno s Slovenci, sedaj, ko živimo vsak v svoji svobodni državi, niso popustile, temveč sc vedno bolj krepko razvijajo. Vaše intenzivno kulturno delo in medsebojno spoznavanje naših bratskih narodov je neprecenljive važnosti in dragocen doprinos k delu, ki ga razvijajo
naši in vaši politiki Posebno vesel pa sem, da imate skozi vrsto let v vseh važnih kulturnih središčih tisoče učencev, Id se uče češkega jezika. Medsebojnega zbliževanja naših bratskih narodov si ne morem misliti brez osebnega kontakta, ki ga v resnici omogoča šele vzajemno temeljitejše znanje slovanskih jezikov. Ko nas je g. ban dr. Natlačen pozdravil v Vašem lepem rodnem jeziku v Bohinju, sem čutil posebno veselje, da sem njegov govor do podrobnosti razumel ter da sem mu lahko takoj odgovoril v svojem materinskem jeziku. Nadejam se, da bo posebno preko in s pomočjo intenzivnega kulturnega dela, ki ga razvijajo slovenske JČ lige, razumevanje za delo na polju jugoslovansko-češkoslovaške vzajemnosti tudi povsod drugod pri Vas v Jugoslaviji našlo iskren odziv in nadaijnjo poglobitev.«
Na Bleda — po konferenci Male zveze
Bled, 24. avgusta.
Konferenca Male zveze na Bledu je končana. Modri in bistri politiki našega predsednika vlade in zunanjega ministra g. dr. Stojadinoviča se moramo zahvaliti, da smo ohranili mir na vseh mejah države in živimo sedaj v dobrem prijateljskem sosedstvu .Z vse-„ mi sosedi. To je najboljše jamstvo, da ostane Jugoslavija močna.
, Bled je Stopil zopet v ozadje. Njego.yp, žjvjjenjp, je danes mirno. Le posamezni politiki se še sprehajajo tukaj, gostje pa komentirajo uspehe zasedanja. Časnikarji so se razkropili na vse strani, tudi delegacije iz prijateljskih držav so zapustile Bled, marsikdo s težkim srcem, toda časnikarji morajo neprestano slediti novim političnim dogodkom, ki jih preganjajo iz kraja v kraj. Izjavili so pa, da zemeljska krogla nudi le malo tako lepih krajev, kot jih ima Slovenija, iz katere bodo odnesli najlepše spomine.
»Park-Hotel«, ki je bil prava redakcija listov in gostoljubni čebelnjak časnikarjev, se je danes nekoliko odpočil. Osebje se je danes komaj nekoliko oddahnilo od velikega in požrtvovalnega napora zadnjih dni. I e-lefoni so prenehali zvoniti. Politiki in diplomati so prenehali svojo aktivnost in so se skrili v svoje vile in zopet nadaljujejo svoje mirne popoldneve in večere. | Predsednik vlade in zunanji minister dr. S t o j a d i - I
novič se je odpeljal v vilo »Zlatorog«, kjer bo še nekoliko dni ob Blejskem jezeru v krogu svoje družine. Zapustil je pa Bled naš vojni minister armadni general g. Marič s soprogo in šefom kabineta polkov-^ nikom Jevremoviče m.' Odpotoval je tudi minister n. r. Gjura J a n k o v i č.
Nikolaj Comnen v Splitu
Split, 24. avgusta, AA. Danes zjutraj ob 9.45 je s posebnim vlakom prispel v Split rumunski zunanji minister Nikolaj Comnen s soprogo in hčerko. V njegovem spremstvu je šef kabineta Coziano, rumunski generalni konzul v Londonu Diminiacu, jugoslovanski poslanik v Bukarešti dr. Dučič in tajnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva dr. Frangeš. Ministra Comnena in njegovo spremstvo je na postaji sprejel podbari Lugar, namestnik poveljnika mesta general Krstič, podžupan splitski in druge ugledne osebnosti. Po prisrčnih pozdravih se je Comnen s spremstvom odpeljal v mesto in si ogledal Dioklecianovo palačo. Te zgodovinske stavbe sta mu tolmačila profesorja Barač in Aramba-šin. Nato je obiskal romunski zunanji minsiter še Marjan, ob 12 pa je odpotoval z ladjo »Petka« v Trogir, kjer si bo ogleda! tamkajšnje znamenitosti. Nato bo nadaljeval pot po Jadranu.
lastne drobce zapisano globoko v vest slehernega državljana kot dol/nost, ki se ji nikdar ne sine odpovedati. Tudi to bo imelo svoj dobrodejen vpliv na delo manjšinskega kongresa, ker ga bo obdalo z ozračjem širokogrudnega razumevanja za bolestne skrbi, ki jih bodo razodevali zastopniki drugih manjšin, ki se jim godi slabo v trenju narodov.
Manjšinski kongres se zbira v času, ko je položaj narodnih manjšin po nekaterih državah povzročil že neyarno vročično stanje in ustvaril nevarne mednarodne napetosti. Ne še povsod sicer, kajti ponekod manjšinam še ni dana možnost, da bi učinkovito prijavile svoje težnje, toda že obstoječe napetosti, ki so zrasle iz manjšinskih ran, zadostno dokazujejo, kaj čaka Evropo, če ne bo v najkrajšem času s pravičnostjo zacelila rane, ki se čedalje bolj gnojijo in bodo povzročile njeno propast. Položaj narodnih manjšin — to nam dokazuje zgodovina zadnjega leta —' ni samo vprašanje, da se jim prizna ta in ta pravica, marveč vprašanje moralne' in pravne zavesti, ki se v dušah narodov vzgaja ali načrtno ruši. In manjšinskih vprašanj ni mogoče obravnavati ločeno od celokupnih občih kulturnih, gospodarskih in političnih vprašanj, ki usmerjajo življenje držav, kakor ni mogoče poškodovati del telesa, da se ne bi vse telo slabo počutilo.
Prvotno smo mislili, da bo Zveza narodov uspela zaščititi manjšinske pravice na ta način, da bo pri posameznih državah vzgojila nravno in pravno raven, na kaleri bodo manjšine deležne vseh naturnih pravic, toda ta up je sedaj izginit. Morda se je vsiij v začetku trudila. Danes pa je njen vpliv zelo omejen, ko je toliko velikih držav z narodnimi manjšinami zapustilo njeno hišo. Kot edini klicar evropske vesti so ostali sedaj samo še manjšinski kongresi. Zalibog, da ne morejo zapovedovali 'tako, da bi bili ubogani'. Manjšinski kongresi lahko samo ugotavljajo, svarijo, svetujejo, prosijo. Od posameznih držav in moralnosti njihovih voditeljev je odvisno, če se hočejo teh svaril in nasvetov-posluževati ali ne. Manjšine po navadi nimajo sredstev, da bi pravice izsilile, Toda božja previdnost čudežno bdi nad usodami narod nih drobcev, ki jim človeška pravičnost odreka pravico do uživanja božjih pravic., V vsej dolgi zgodovini človeštva se je še vedno uresničilo, da Bog še na tem svetu kaznuje narode, ki so se proti drugim slabejšim narodom pregrešili.
Tudi mi imamo svoje manjšine posejane po vsem svetu. Tudi naše oči so obrnjene k manjšinskemu zasedanju daleč tam v Skandinaviji. Tudi. mi bomo z iskreno pozornostjo poslušali na glas, ki bo tudi v imenu naših-manjšin prišel iz Stock-holma, ter bomo s stisnjenim srcem pričakovali na odmev, ki ga bo našel po Evropi. Narodno odpad-, ilištvo bo Evropo uničilo, ker bo njeno kulturo demoraliziralo, je dejal moder državnik. Manjšinski kongres v Stockholniu hoče- to resnico ponovno izpovedati, čuvarjem Evrope v svarilo iu navodilo.
Punčec-Kuhuljevič poražena
Brooklvn, 24. avg. AA. DNB: Na včerajšnjih teniških tekmah /.a prvenstvo Amerike je ameriški par Badid, Gucrc.v premagal jugoslovanski par Punčec, Kukuljevič s 6:2, 10:8 in 8:6. Poraz Jugoslovanov je gledalce splošno presenetil.
New Vork, 24. avg. AA. (Pat) Na teniških tekmah za prvenstvo Združenih držav v Bostonu jc zmagal francosko-poljski jiar gdč. Je-doka — Mathieu nad ameriškim parom Burrita-Sidiela z rezultatom 6:0, 6:1.
Japonci napadli kilajsho poiniško letalo
Sanghnj, 24. avgusta, c. Danes so japonska letala napadla kitajsko civilno lelalo, ki vozi na progi Hongkong—Hankov. Japonska letala so prisilila kitajsko letalo, da se je moralo spustiti na izliv reke Jangce. Ko jc letalo pristalo, je 12 od 15 potnikov poskakalo iz letala in so se hoteli rešiti s plavanjem. Toda Japonci so streljali nanje in je baje vseli 12 potnikov utonilo. Neka bližnja angleška topničarka je odhitela na pomoč.
Japonska letala so napadla kitajsko potniško lelalo zato, ker so bili Japonci obveščeni, da bo s tem letalom potoval kitajski ministrski predsednik Cunfo. Ta pa je res odpotoval z letalom iz Hongkonga, toda ne z rednim potniškim in je po zadnjih vesteh srečno dopotoval v Hankov.
Osebne vesti
Belgrad, 24. avgusta, m. Napredoval je na državnem konservatoriju v Ljubljani: za učitelja glasbe v 7. skup. Fedransperg Ivan; dalje sta napredovala za pristava 8. skup. pri okrožnem sodišču v Ljubljani dr. Anton Dremelj, in za pristava 8. skup. pri okrajnem sodišču v Ložu Anton Poljak Petrovič, do sedaj pri okrožnem sodišču v Celju.
Blagovica, 24. avgusta.
Danes zvečer je umrl po težki bolezni 64 letni g Jožef Z a v b i, posestnik v Zg. Loki pri Blagovici, načelnik ondotne Hranilnicc in posojilnice, predsednik Prosvetnega društva, član občinskega odbora, šolskega sveta ild. — Pogreb zaslužnega moža bo v pe^k "h 10 na pokopališče v Blagovici. — Pokoj njegovi duši!
Belgrajske vesti
belgrad, 24. avgusta, m. V Belgradu se mudi te dni banski svetnik in predsednik okrajnega odbora JRZ v Murski Soboli g. Bajlec, ki je v raznih ministrstvih posredoval v zadevah mursko-soboškega okraja. Med drugimi je bil danes sprejet' tudi pri g. ministru dr. Kreku.
Belgrad, 24. avgusta, m. Križevski grško-katoliški škof dr. Dionitz Njaradi je odpotoval ria daljši odmor na Poljsko. Tam ostane dalj časa kot gost dr. Šepticke-ga, metropolita v Lvovu.
tekmovali učenci ljudskih šol in gimnazij v narodnih pesmih in igrah.
Nemštvo v Vojvodini, iSremu in Slavoniji
.Tednik »Istina« priobčuje v zadnji številki članek o delovanju: največjega prosvetnega društva nemške manjšine pri nas »Kulturbunda« s posebnim ozirom na1 Slavonijo, Vojvodino in Srem. O razširjenosti organizacij »Kulturbunda« pravi:
»Dane;s šteje »Kulturbund« 256 krajevnih organizacij, v letu dni 49 novih organizacij, in sicer so bile nove organizacije ustanovljene: 14 v Slavoniji, 8 v Sreniu, 7 v Baraniji, 7 v Banatu, 6 v Bački in 4 v Bosni. V preteklem letu je »Kulturbund« priredil 5 tečajev za izobrazbo odbornikov (za Hrvatsko in Slavonijo v Valpovem in Djako-vem), katerih se je udeležilo 200 odbornikov iz 100 organizacij, ,
V	150 organizacijah so delovali tudi potujoči učitelji, ki imajo nalogo povzdigniti nemško zavest, poučevati zgodovinski razvoj nemštva in ožje domovine, seznanjati člane z nemško književnostjo, življenjem in deli največjih nemških mož. Tudi ti potujoči učitelji so predhodno dovršili posebno šolo za ta posel, ki se mu posveča največja pozornost. V organizacijah je mnogo predavanj, zlasti po gostih iz Berlina, Leipziga, Stuttgarta i. dr.
Do konca leta 1937 so imele organizacije 143 knjižnic. Knjižnice so očiščene šunda in umazanih knjig (pornografije). Za napredno vodstvo knjižnic je 45 knjižničarjev obiskovalo posebne tečaje v Vinkovcih in Novi Pazovi, kjer so se izučili vsega potrebnega v zvezi s knjižničarstvom. Obstoja tudi 76 čitalnic, ki imajo 43 dnevnikov in 235 drugih časopisov. Propaganda za dobro nemško knjigo je zelo močna, zlasti potom »tedna nemške knjige« in razstav nemške knjige, ki jih je bilo pet. Zveza je 29 organizacijam razposlala 312 knjig in 21 čitalnicam 25 dnevnikov in 28 tednikov. Poleg tega so še potujoče knjižnice, zlasti v Slavonskem Brodu, za razkropljene Nemce. Zveza sama ima v svoji hišni knjižnici 1382 knjig. V Hrvatski in Slavoniji s Sremom je takih knjižnic 42.
Močna je tudi delavnost nemškega elementa glede nakupovanja zemljišč, zlasti v županjskem okraju. »Kulturbund« ima svojo organizacijo tudi v Brodu s približno 120 člani in kaže veliko živahnost in navdušenje članstva. Neredko se zvečer po sestanku v Mesičevi ulici sliši stari germanski pozdrav »Sieg — Ileil«, »Kulturbund« je za olajšanje svojega delovanja formiral okrožja (Kreis-aufbau) za Srem v naslednjih mestih: Belgrad, Indjija, Ruma, Srem. Mitrovica, Ilača, Vinkovci, Rrčko, Jarmina, Garčin, Djakovo, Tomašanci, Ga-šinci, Valpovo, Našice, Kutina. Poleg tega so organizacije še v naslednjih mestih: Zagreb, Spišič, Bukovica, Sopjanska Ada, Ciganka, Lačarak, Ku-kujevci, Čalma, Klenak, Bukovac, Novi Banovci in Banoštar.
V	Bosni so nove organizacije v mestih Brčko, Polje, Šibovska in Putnikovo Urdno. Število članov V novih organizacijah znaša 6000, v stare organizacije pa je na novo vstopilo 9000 članov. Predlansko leto je število vsega članstva znašalo 60.000, sedaj znaša 75.000.«
Lord Runciman posreduje •.
Blejski sporazum mu je olajšat delo
. It mr ' ' 'I ,'(Yt n • .". .'I	tti r./lv^ ,'« I
Belgrad, 24. avgusta, m. Meseca oktobra bo v Bel gradu prvi otroški umetniški -festival. Na njem bod6'* f j&lHi se je zvedelo,, dfi sp' jfei včeraj df. Reneš
rttltAit
London, 24. avg. b Ves londonski tisk se je bavil davi z blejskim sporazumom med Malo zvezo in Madžarsko ter večinoma izraža svoje zadovoljstvo. Zanimiv je uvodnik »Daily Tele-graphac, ki piše o vprašanju oborožitve Madžarske in pravi: »Sporazum Male zveze z Madžarsko na Bledu bo ugodno vplival na pogajanja med češkoslovaško vlado in sudetsko nemško stranko. Madžarska se je obvezala, da ne bo izvajala oboroženega pritiska proti češkoslovaški, kar pomeni za praško vlado veliko olajšanje v zunanjepolitičnem oziru in ustvarja tudi prikladen temelj za mirno rešitev češkoslovaškega narodnega problema. Upati je, da bo isti duh pomiritve zavladal tudi med Nemčijo in češkoslovaško in da še bo sudetsko-nemško vprašanje rešijo v okvirju češkoslovaške neodvisnosti in neokrnjenosti. Nemška vlada se je obvezala napram Veliki Britaniji, da bo podpirala lorda Runcimana v njegovi težki nalogi. S svojimi neodgovornimi napadi na češkoslovaško vlado pa jc ustvaril nemški tisk ozračje, ki je nevzdržno. Zaradi tega je naloga lorda Runcimana vsak (lan težja in velika odgovornost, bo padla na vše one, ki zastrupljajo po nepotrebnem ozračje, Ki ga je lbrd Runciman prišel čistil. Interes Velike Bjritrinije je, da se za češkoslovaški narodnostni problem najde rešitev, ki bo zadovoljila vse, stranke, tbda samo v okviru' češkoslovaške rfcodviSnosti ' in nedeljivosti.
-Praga, 24.; avg. A A. "TTavas: Snoči proti ve
olfeO .razgovarjal' s predseipfliktjm Vlade. dr. llodžo. Včerajšn ji razgovor: med Bepešea* in
Po španskih bojiščih
V	kolenu reke Ebra se nadaljujejo srditi boji, ki imajo za cilj, da se desni breg reke očisti rdeče vojske. V soboto se je Francu posrečilo zavzeti močno utrjeno višavje gore Uaela, ki s svojo višino 545 m obvlada velik del ozemlja, ki so ga zasedli rdeči v julijski ofenzivi. Istočasno so Francove čete v soboto zvečer odprle zatvornice na reki Segre, ki je glavni pritok Ebra in s tem povzročile, da je Ebro naraslel za tri metre. Dvanajst mostov, ki so jih marksisti zgradili čez Ebro, je sedaj pod vodo in niso trenutno porabili za prehod, vendar pa so tako trdno zgrajeni, da jih narastla reka ni porušila. Po poročilih iz Sa-iainance so izgube rdečih bile v zadnjih dneh izredno velike iu naj bi znašale nad 2500 mrtvih in okrog 2600 ujetnikov. Po istih vesteh se kažq med rdečini vojaštvom na leni odseku vedno večja depresija, ker je tudi prehrana pomanjkljiva in zelo otežkočeiia zaradi tega, ker Francovo letalstvo neprestano bombardira mostove čez Kbro. V včerajšnjih zračnih bojih je bilo sestreljenih 17 rdečih letal.
V	nedeljo so Francove čete napravile uspešen sunek južno od Talavere de Ia Reina čez reko Tajo ler v hitrih dvadneviiih pohodih zasedle ozemlje, ki obsega nad 000 kv. m. in popolnoma zasedle gorovje Estrella ter sedem vasi. Pri tem so ujele nad 1000 ujetnikov in zaplenile mnogo vojnega materiala. Ta manever Francovi h čel ima. namen razbremenili pritisk rdečih čel v Estre-maduri, kamor so iz valencijskega bojišča odšle tri divizije, da branijo živosrebrne rudnike pri Almadenu. Nadaljna ofenziva oh Taji utegne pri-
siliti rdeče vojno vodstvo, da <bo oslabilo svoje čete pri A)madenu, ali pa da bo moralo poslati nove divizije izpred Valencije.	- ,
Družinske plače
v Francovi Španiji
Hurgos, 24. livg. Za vse delavce in nameščence v narodni špauiji je bil izdan zakon, ki urejuje njihove družinsko plače. Motivacija k zakonu navaja, dn hoče novi zakon dvigniti družine in okrepiti njeno krščansko tradicijo. Pravico do družinske plače imajo vsi delavci, ki imajp otroke pod 14 leti. Družinska doklada jo urejena po številu otrok in znaša mesečno od 15 peect za družino z dvomi otroci do 145 pezet za družine z 12 Otroci. Za vsakega uadaljncga olroka znaša dodatek 25 pezet mesečno Družinske plače ni mogoče zaseči. Te družinske doklade bo izplačeval nalašč za to ustanovljen državni bančni zavod s sredstvi, ki jih lin dobival od državne dotacije in s prispevki delavcev in delojemalcev, pri, čemer. sine vplačilo delavcev znašati kvečjemu; tretjino toga.'klir bo plačal. podjetnik. Nadaljnl. vir .dfthodkov toga bančnega zavoda jeJO^r davtjk na dobiček, katoromii davku je podvržen vsak dobiček. ki presega <i% investiranega kapitala. Zakon io stopil že v veljavo inl. oktobra se prične izplačevali i""
lordom Runcimanom je trajal poldrugo uro. Snoči je lord Runciman v svojem hotelu pri-: redil večerjo, na katero je prišel tudi predsednik -vlade dr. Hodža. Danes bo lord Runciman sprejel zastopnike nemške socialne demokratske stranke.
Praga, 24. avg. c. Lord Rumciman je danes dopoldne sprejel zastopnike nemške socialne demokratske stranke. - Popoldne pa so člani Runcimanovega odjx>slanstva sprejeli voditelja ukrajinske manjšine.
Pogajanja bodo obnovljena
Praga, 24. avg. c. Danes popoldne je bil pri predsedniku republike drju Benešu predsednik vlade dr. Milan..Hodža, ki mu je poročal o svojem snočnjoin triurnem razgovoru z lordom Run-cinianom.
Po tem sestanku se je izvedelo, da se je vprašanje sporazuma med vlado in sudetsko stranko pomaknilo i mrtve točke in da bo že koncem tedna vodja sudetske parlamentarne skupine dr. Kundt nadaljeval razgovore z dr. Hodžo.
D.o tega sestanka bo prišlo zaradi posredovanja člana Runcimanovega odposlanstva Gwotkina pri Konradu Henleinu. Gwotkine je imel namreč včeraj s Hcnloinom triurni razgovor.
C
> V
f v
■J
- » VV
*
c c

■i •
.i t

'j W ^
a ■
r» i
t
A »
t «. & » il (
Belgrad, 24. avgusta, m. Zvedeli smo, da je naj izvoz pšenice od 1. do 20. avgusta t. L znašal okoli 1300 vagonov v vrednosti 20 milijonov din.
+
Potrti naznanjamo, da je naša ljubljena mama, stara mama, tašča, sestra itd., gospa
Ana Oblak
roj. Grčar
zasebnica
danes mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojuice bo v petek, dne 26. avgusta 1938 ob 4 popoldne iz hiše žalosti na Glincah, Cesta XIII. št. 11 na viško pokopališče. Ljubljana, dne 24. avgusta 1938.
Žalujoči: Maricn por. Klemenčič, hči;
Franc Klemenčič, zet: Ljubica, vnukinja in ostalo sorodstvo.
fttev. 194.'
»SLOVENECc, ifoe 25. avgusta 193&
6i ran y .
Zveza združenih delavcev je sklicala delavski shod za velenjsko okrožje na Gradu pri Slovenjem Gradcu. Lepo ovenčani mlaji, napisi in pokanje topičev je pozdravljalo delavce iz Celja, Zabukov-ce. Polzele, iz Šoštanja, Velenja in Mislinja, ki sn prihajali na prijazen hribček Grad poleg Starega trga. Ob desetih je bila v cerkvi služba božja, ki jo je daroval domači g. kaplan. Po sv. maši 6e je zbralo lepo število delavcev okrog okrašenega govorniškega odra. Shod je vodil predsednik okrožja Zaje Vekoslav. Prvi je govoril zastopnik centrale Langus Jože, ki je v lepo zasnovanem govoru poudarjal pomen delavske strokovne organizacije, oilje in namene ZZD. Za njim je govoril Teuer-schub Ivan, ravnatelj meščanske šole, o 20 letnici Jugoslavije. Član banskega sveta Tovšak Ivan je poudarjal potrebno slogo v strokovnem <k>lu, ker le v slogi je mogoče dosegati uspehe. Kavč'8 Cvetko iz Velenja je govoril o starostnem zavarovanju in o minimalnih mezdah. Govorili so šo Uranjek iz Zabukovce, Klančnik iz Plešivca, Kola tider iz Misliti j in Slatnikova iz Celja. Delavski shod je pokazal veliko moralno in številčno moč ZZD v tem okraju. Poseben poudarek pa je dal shod dejstvu, da je ZZD edina slovenska delavska strokovna organizacija, ki je vključena v slovensko skupnost, da je to edina delavska organizacija, ki sodeluje z vsemi ostalimi organizacijami roko v roki in zato dosega tako lepe uspehe.
Mladinska slovesnost v Trbojah
Za zdravje šolske mladine
Moderno okrevališče ob morja
Banovina bo letos zgradila mladinsko okrevališče v Dalmaciji Celotni gradbeni stroški znašajo t,400.000 din.
Zadnja leta posveča banska uprava izredno skrb zdravju šolske mladine, ki ji groze v letih doraščanja številne bolezni, ki še največ izvirajo iz socialnih neprilik mnogih družin. Medtem ko med letom z obilnimi podporami omogoča dijaške in šolske kuhinje, ne pozablja na mladino tudi v počitnicah. Prav v počitnicah, ko šolska mladina lahko okrepi zdravje v številnih letoviških in počitniških kolonijah, v katere odhaja z vsakim letom v vedno večjem številu, pa banovina stori za zdravje mladine še največ. Starši slabotnih in bo-lehnih otrok z veseljem pozdravljajo akcije za pošiljanje otrok v kolonije, saj se dobro zavedajo, da mesec dni preživetih v svežem zraku, ob dobri prehrani in pod vestnim nadzorstvom, koristi njihovim otrokom neprimerno več, kakor bi morda mogli dati sami z največjimi žrtvami v svojem domačem okolju.
Tudi za letošnje počitnice je omogočila banska uprava enomesečno počitniško letovanje v mladinskih okrevališčih in počitniških domovih
nad 500 otrokom.
Otroci, ki so bili poslani na počitnice na stroške banske uprave, so bili izbrani med najbolj siromašnimi šoloobveznimi otroki iz vseh krajev naše banovine. Predvsem pa so bili izbrani otroci, ki so jih predlagali zdravniki; prednost so imeli vsi bolehni in slabotni. Razdelitev po posameznih okrevališčih in domovih je bila zopet napravljena na predlog zdravnikov, tako da so prišli na počitnice z različnim podnebjem otroci, ki jim tamkajšnje podnebje še najbolj prija. Otroci, ki so odšli s pomočjo banske uprave v okrevališča, so deloma v počitniških kolonijah in domovih na Pohorju, Kranju in drugih gorskih krajih; nad polovico pa jih je odšlo v banovinsko obmorsko okrevališče Mladinski dom v Kaštel Štaliliču pri Splitu.
Okrevališče ob morj«
Ze lani je namreč banovina kupila v Kaštel Štafiliču pri Splitu razsežno zemljišče, ki meri skoraj 10.000 kv. m in ki je po svoji lepi legi ob morju nadvse primerno za stalno obmorsko okrevališče. Tam je že lansko leto bil postavljen zasilni Mladinski dom, ki tudi še letos služi svojemu namenu in ki je v celoti popolnoma dobro urejen, le da mu manjka sodobna oprema in pri-tikline, ki so za zavod, ki naj služi nad 200 ljudem, nujno potrebne. Medtem je tehnični^ oddelek banske uprave po naročilu g. bana dr. Natlačena, ki je odločil, naj banovina zgradi ob morju vzorno okrevališče za šolsko mladino, izdelal podrobne načrte in proračune za stalni Mladinski dom. G. ban je te dni potrdil načrte in proračune in odločil, naj se za težaška, betonska, železobeton-ska in zidarska dela razpiše licitacija v skrajšanem roku 15 dni. Licitacija bo sredi meseca septembra in je proračunski znesek za zgradbo v surovem stanju 505.500 din. Celotna ureditev Mladinskega doma pa je preračunana na 1.400.000 din. Ker bo licitacija opravljena sredi septembra, bo z gradbenimi deli mogoče začeti še v septembru in bo stavba pred zimo pod streho. Popolno pa bo urejena in opremljena do prihodnjega poletja, ko bo prvič odprla vrata solnca in morja željni mladini.
Velika zgradba
Mladinski dom bo imel izedno lepo lego in bo postavljen na skali ob morju. Posebna ugodnost tega mesta leži v tem, da je morje ob položnem in lepem bregu dokaj plitvo, tako da je vsa obala najlepše naravno kopališče. Dom bo imel v tlorisu oblike črke T. Glavno krilo bo obrnjeno proti morju, t. j. proti jugu, zadaj pa bo pravokotno na njega prizidano krilo upravnega poslopja. Glavno krilo bo dvonadstropno in bo imelo v glavnem le skupne spalnice. Upravno krilo bo sicer segalo v isto višino kakor glavno krilo, vendar bo imelo tri nadstropja, ker bodo v njem le manjše sobe, ki ne potrebujejo tako visokih stropov, kakor spalne dvorane. Upravno krilo in del glavnega krila bosta podkletena.
»	Smotrena razdelitev prostorov,
V kleteh bodo skladišča, pralnica in druge kuhinjske shrambe. V pritličju bo v glavnem krilu hodnik ob severni strani, ob južni strani pa bo na zahodni strani velika 17 m dolga in 6.5 m široka jedilnica, ki se bo naslanjala na veliko sobo za pripravo jedi in naprej na kuhinjo. Posebno ugodna je tlorisna rešitev v tem, da bo na zahodno steno jedilnice prizidan ličen prizidek,
v katerem bo kapela z oltarjem. Posebna vrata bodo ločila malo kapelico od jedilnice. Dala se bodo odpreti skoraj v celi širini prizidane kapelice, s čemer bo na malo kapelico priključena vsa jedilniea, ki bo nudila dovolj prostora vsem gostom okrevališča. V glavnem krilu je na vzhodni strani prizidan pritličen prizidek z ravno streho, ki bo izvrstno služila kot terasa sončenje. V tem pritličnem prizidku bo še shramba za kuhinjo in odprta pokrita veža za direktni dostop z vrta v kuhinjo. V prizidku bodo nadalje še pisarna in dve sobi, prav na kraju pa bodo proti morju prhe, ki bodo služile kopalcem pred odhodom v dom.
Nadstropja.
V prvem nadstropju glavnega krila so proti jugu tri skupne spalnice dolge 10 m in široke 6.5 m, od katerih ima vsaka 25 postelj. Prav taka je razdelitev prostorov v drugem nadstropju, tako da bo Mladinski dom imel prostora za skupno 150 otrok. Na hodniku, ki je v obeh nadstropjih nad vse smotreno izrabljen, bodo ob stenah postavljene omarice za obleko, prav tako pa bo vzidana cela vrsta umivalnikov.
V upravnem poslopju
je v pritličju nekaj stanovanjskih sob za osebje doma. V prvem nadstropju so prav tako sobe za nameščence in sestre, ki bodo vodile kuhinjo, v drugem nadstropju so sobe prefektov, v tretjem nadstropju pa tri bolniške sobe in soba za hišnega zdravnika. Jasno je, da v vsej zgradbi nikjer ne manjka potrebnih pritiklin, kakor kopalnic, prh in tako dalje. Urejena bo tudi posebna ventilacijska naprava, ki bo dovajala hladen zrak, kar je glede na vročino, ki vlada poleti v Dalmaciji, nadvse umestno.
Lepa zunanjost
Vsa zgradba bo že na zunaj mogočno poslopje in se bo s svojo mirno in enostavno zunanjostjo lepo prilegala v pokrajino. Glavno krilo je dolgo 30 m, široko pa je 10 m. Stranske krilo je dolgo 18 m, široko pa je 10 m. Z prizidkom pritlične kapele na zapadni strani glavnega krila in pritličnim prizidkom na vzhodni strani pa bo glavni trakt dolg nad 52 m. Cestni hodnik pred glavnim traktom bo pokrit z ravno streho, ki bo stala na stebrih, in ki bo zvezana s teraso pritličnega prizidka, tako da bo celotna ureditev doma nad vse lična in izvrstno služila svojemu namenu.
Kako pomemben korak je napravila banovina s tem, da se je odločila zgraditi tako lepo okrevališče ob morju, moremo komaj oceniti. Sliko o socialni in zdravstveni pomembnosti tega doma si bo mogel ustvariti le tisti, ki bo morda letos govoril s kom od teh, ki so preživeli letos tako srečni in veseli mesec ob morju.
Mlade delavke
na Sv. Joštu
Kdo še ni bil na Sv. Joštu? Kdo ne pozna te prijazne in priljubljene izletne točke? Saj tako radi pohite Kranjčani in Ljubljančani na enodnevni izlet tja gori.
Tam smo se naselile sredi avgusta mlade delavke, oziroma vajenke, 32 po številu, za dvanajst dni. Odšle smo namreč na oddih, kamor nas je poslalo Društvo za varstvo delavske mladine. (Ponekod so napačno poročali, da je kolonija na Vele-sovem.) Nastanile smo se kar v župnišču, kjer nam je dal dobri g. župnik nekaj sob, njegova požrtvovalna kuharica pa se je kar sama ponudila, da nam bo kuhala. In kuhamo in pečemo, da je veselje. Posebno lepo je pri mizi, kjer to, kar so napekle in nakuhale pridne roke. druge marljivo pospravijo. Nič ne sme ostati. Vse je treba pospraviti.
Poleg dobre in tečne hrane, ki jo imamo, kolikor katera hoče, saj jemo kar petkrat na (lan, je važno za nas sonce in zrak. In obojega je v izobilju. Sonca na Št. Joštu ne manjka, razen kadar ga zakrijejo oblaki. In toplo je to sonce, bolj kot v dolini. Pa človeku dobro dene; posebno mlademu človeku, ki je zaradi svojega poklica obsojen v majhne, zatohle delovne sobe. Tudi zraka, svežega, čistega zraka je na Št. Joštu dovolj. Prav nič ni okužen po dimu tovarn, ne po prahu avtomobilov. Tako čist je, da ga pljuča vdihavajo s toliko slastjo, kot bi se hotela z njim založiti za vse leto. V Ljubljani takega zraka ni.
Pa nikar ne menite, da tičimo doma! Kaj še! Tudi krajše izlete prirejamo. Zakaj bi ne šle v smrekove gozdove, tja na vzhod? Zakaj bi si ne ogledale visoko ležečih kmetij? Ko pridemo nazaj v mesto, ne bomo imele več te prilike, kot jo imamo sedaj. Žal bo ta dan kaj kmalu, prekmalu prišel.
Narodni tabor
v Ljutomera
Fantje, na plani Vemo, da je bilo leto6 vse polno mladinskih nastopov, katerih so se naši fantje 7, veseljem udeleževali. Sedaj vas vabi še prijazni Ljutomer, da ob 70 letnici prvega slovenskega tabora pokažete svojo narodno zavest in ljubezen do domače grude. Zbirališče članov v krojih in v civilu je na prostoru za Katoliškim domom. Zbirate se od 7 do 8, odkoder greste v sprevodu k sv. maši na glavni trg. Tisti, ki pridejo s kolesi, naj kolesa pravočasno izroče v zato določene prostore, ki jim jih pokažejo reditelji. Pravočasno si naj V6ak preskrbi taborski znak. Taborske znake bodo prodajala dekleta v narodnih nošah. Po zborovanju pa je takoj generalna vaja za popoldanski nastop, ki bo ob 3. Vsi telovadci naj bodo točno na mestu. Kar velja za člane telovadce, velja tudi za mladce, članice dekliških odsekov, mladenke in oboji naraščaj. Okrepčila se bodo dobila po zmernih cenah v šotorih, ki bodo pri Katoliškem domu. V nedeljo, bratje in sestre, na svidenje v Ljutomerul
Elektrifikacija Bele krajine
Ljubljana, 24. avgusta.
Kranjske deželne elektrarne zadnja leta z vso ▼nemo grade električno omrežje in daljnovode po Dolenjski, za katero bo elektrifikacija nad vse važen činitelj za povzdigo gospodarstva in blagostanja. Čeprav leži Bela krajina precej od rok, KDE nanjo niso pozabile in so leto« v juliju naredile prvi korak, ki pomenja ugodno začasno rešitev za čim hitrejšo izvedbo elektrifikacije Bele krajine. Za Belo krajino bo treba zgraditi daljnovod iz Kočevja. Ker bo pa ta graditev zahtevala velikih investicij, so KDE letos v juliju napravile dogovor z upravnim odborom Mestne elektrarne v Karlovcu, po katerem bo elektrarna v Ozalju začasno dobavljala ve« potrebni električni tok za elektrifikacijo Bele krajine. Te dni je občinski svet v Karlovcu ta dogovor potrdil, tako da je dogovor stopil v veljavo.
Ker dobiva Metlika električni tok iz karlov-
ške elektrarne, bodo KDE kmalu začele graditi daljnovod iz Metlike do Črnomlja. Daljnovod je že etrasiran in se bo graditev daljnovoda kmalu začela, tako da bo daljnovod zgrajen že do srede oktobra. Daljnovod bo šel iz Metlike čez Gradac v Črnomelj in se bo nanj priključila vsa okolica Gradca in Črnomlja. V nadaljevanju svoje elek-trifikacijske politike pa bodo KDE zvezale tudi Črnomelj s Kočevjem, s čemer bo vsa Bela krajina tudi že priključena na omrežje banovinskih elektrarn, ki dobivajo tok iz njenih central. Zgradila bo tudi še daljnovod Novo mesto—Črnomelj, po katerem bo Črnomelj imel dvojno zvezo z omrežjem banovinskih elektrarn. Najpomembnejši pa je vsekakor sedanji korak KDE, ki omogoča sodelovanje elektrarn naše banovine z elektrarnami savske banovine in ki zagotavlja možnost čimprejšnje oskrbe Bele krajin.e z električnim tokom
Mladinski nastop v Laškem
Zlata maša
msgr. I. Vrezeta
Šmarje pri Jelšah, 23. avgusta, našem lepem trgu smo obhajali v nedeljo Izredno slovesnost. Naš rojak prof. msgr. Ivan Vreže je pel svojo zlato sv. mašo. Šmarje »e je odelo v praznično obleko že v »oboto, ko je priredilo slavljencu v počastitev bakljado po trgu; v Katoliškem domu je pozdravila mladina priznanega vzgojitelja z lepo prireditvijo. V nedeljo zjutraj so se začele zbirati od vseh »trani v lepe Šmarje ljudske množice ter številni jubilantovi prijatelji iz Maribora in od drugod. Ob pol 10 »e je začel pomikati ob zvokih godbe, ob pokanju •topičev ter pritrkavanju zvonov sprevod iz žup-nišča v nabito polno župno cerkev, v kateri je opravil jubilant slovesno zahvalno daritev pri istem oltarju Marijinega Vnebovzetja, kjer je pel novo mašo pred 50 leti. Na prižnico je stopil gospod stolni prošt dr, Maks Vraber. Prečital je pismo prevzvišenega gospoda knezoškofa dr. Ivana Tomažiča, v katerem je lavantinoki vladika popisal zlatomašnikove zasluge na polju vzgoje, prosvete ter neumornega dušnega pastinstva. Izrazil je prisrčno željo, da bi ohranil Bog zaslužnega in še vedno delavnega jubilanta do skrajnih mej človeškega življenja. Po jedrnatem in lepem nagovoru gospoda stolnega prosta je zlatomašnik opravil peto sv. mašo ob asistenci mladih duhovnikov — šmarekih rojakov. Zahvalno daritev j« zaključila zahvalna pesem, nakar se jc podal g. zlatomašnik k novemu trškemu vodovodu, katerega je sam blagoslovil s kratkim nagovorom. Pomenljivo, težko pričakovano in vendar pričakano slovesnost je zaključilo slavnostno kosilo v dvorani pri Hab-janu, katerega je priredila občina Šmarje «lav-ijencu in njegovim številnim gostom na čast. Med kosilom so bile izmenjane številne prisrčne napii-nice. Zlato sv. mašo smo zaključili Šmarčani v zavesti, da je bilo lepo, prisrčno in da »ta storila trg in okolica vse, da dostojno počastita in «e vsaj nekoliko oddolžita gospodu . zlatomašniku z« številne dobrote, katere je skozi leta delil svojemu liublicncmu rojstnemu kraju.
Preleklo nedeljo jc bil v Laškem mladinski nastop, ki jc prav lepo uspel. Udeležil se ga jc tudi minister dr. Miha Krek, O nastopu je podrobno že poročal »Ponedcljski Slovenec«.
Lep shod krščanskih delavcev
Prijazna gorenjska vasica Trboje je preteklo nedeljo doživela kar dvojno slovesnost: blagoslovitev novega prosvetnega doma dopoldne, popoldne pa kot v dopolnilo lepo uspel propagandni nastop sosednih fantovskih odsekov in dekliških krožkov.
Vsa v soncu, v vencih, zastavah in v vitkih gorenjskih mlajih, ki smo jih vsi občudovali, jo žarela vasica kot nevesta in privabila iz bližnje in daljne okolice veliko število gostov. Službo božjo pred novim domom jc daroval vseučiliški profesor g. dr. Lukman, prisostvovali pa so minister dr. Miha Krek, novi župnik iz bližnje fare g. 6vetnik Štular in mnogi drugi.
Popoldne po litanijah se je od cerkve proti telovadišču razvil dolg sprevod s krepko četo slovenskih fantov na čelu in s še večjo skupino naših deklet v krojih in narodnih nošah. Po pozdravu domačega g. župnika se je pričel telovadni nastop s prvo ločko — državno himno. Vse vaje so bile izvajane lepo in skladno in jih je občinstvo nagradilo z odobravanjem. Vse gledalce pa so za-divili in navdušili odlični orodni telovadcj FO SI. Vid nad Ljubljano, ki so s svojimi težkimi in brezhibno izvajanimi vajami izzvali občudovanje iu avplavz.
Zlata poroka
V Ribnici na Pohorju sta obhajala zlato prt* roko g. Ivan Pušnik, po domače Vrhovski oča, in ga. Ivana Pušnik, oba še krepka in zdrava. Vrhovski oča jih imajo že 76, mati pa 73 let. V(«l čas svojega zakonskega življenja sta živela v ljubezni in miru in sta znala to ljubezen vsaditi tudi
v srca svojih otrok. Šest sta jih vzgojila v pravem krščanskem duhu, tako da jima delajo vsi čast in so v ponos ribniški župniji. Najstarejši, Ivan, je ob nedeljah prodajalec »Slovenca«, sploh se pa razume še na marsikaj, kakor na fotografiranje^ zavarovanje itd., ter je zvest delavec pri katoliških društvih, kakor tudi najmlajši, Pepček, ki je predsednik fantovskega odseka. Tončka doma gospodinji, Ciril, Jaka in Nacek so pa ugledni kmečki gospodarji. Vrhovska družina je vzgled vsem družinam v fari, nikdar ni imela nobenega prepira s sosedi in sploh z nobenim, ampak je priljubljena pri V6eh. Oča Vrhovnik kljub svoji starosti še zmerom povedo kako šaljivo in kjer so oni zraven, ni nikdar dolgčas. Zlatoporočencema želimo še mnogo zdravih let in da bi dočakala še svoj biserni jubilej! Bog ju živil
Slovenskim staršem!
Šolsko leto je pred durmi. Vpisavali boste to dni otroke v šolo, kjer jim bodo nudili duševno hrano. Ponujali jim bodo v šoli poleg knjig, ki jih morajo imeti, tudi mladinske liste v naročitev. Toda to je odvisno samo od vas, kakšen mladinski list naj ima vaš otrok. Mi vam priporočamo najstarejši mladinski list »Vrtec«, ki je ves prenovljen in izpopolnjen, da bo nudil naši mladini pouka in zabave ter vsega, kar mladina potrebuje za šolo in življenje. Kot najstarejši slov. mladinski list bo vodil mladino v izvenšolskem času in v šoli tudi po vseh tistih lepih potih, po katerih mladina tako zelo rada hodi. Ob »Vrtcu« bodo naši otroci spoznavali lepoto božjo, lepoto slov. zemlje, slovenske besede, slovenske pesmi, slovenske pravljice in povesti, spoznavali bodo velike slovenske može in žene in pota, ki so jih hodili, da so nam pripravili sedanjo kulturo in prosveto. In mnogo teh mož je duševno rastlo a »Vrtccm«. Preko slov. doma pa bo »Vrtec« seznanjal našo mladino tudi z lepotami jngoslovan« ske zemlje, naše drage domovine, s šegami in na* vadami naših bratov, s katerimi nas je slovanska kri in božja previdnost združila v skupni državi, naši Jugoslaviji. Dalje bo vodil »Vrtec« mladino po potih, ki vodijo do značajnasti in plemenitosti, da bo mladina ob vstopu na svojo življenjsko pot hodila le ona pota, ki jo bodo vodila iz srečnega sedanjega življenja, v še srečnejše večno življenje. Iz »Vrtčevcga« programa morejo naši katoliški starši povzeti opomin, da naročajo svojim otrokom le »Vrtec«, ki ga tudi mi priporočamo.
»Vrtec« se naroči na posamezni naslov pri upravi »Vrtca«, Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna, na vsaki šoli pri g. učitelju-poverjeniku, ali gospodični učiteljici-poverjenici. Za ceno 2.50 din na mesec dobi vsak naročnik poleg mesečnega »Vrtca« še za božič in veliko noč lepo mladinske knjigo.
Proslava 20 letnice Jugoslavije v Kamniku
Pod pokroviteljstvom narodnega voditelja ministra dr. Korošca in škofa dr. Rožmana bo v nedeljo 4. septembra v Kamniku velika proslava 20 letnice Jugoslavije, na katerem govorijo ban dr. Natlačen, pisatelj Finžgar in zastopnik Narodnega odbora.
Odkritje spominske plošče narodnemu borcu generalu Maistru.
4. septembra vsi v Kamnikl
Telovadni nastop v Mekinjah
sta v nedeljo, 21. avgusta, s sodelovanjem sosednih odsekov priredila Fantovski odsek in Dekliški krožek. Po litanijah v krasno prenovljeni župni cerkvi se je po strumnem pohodu pričel telovadni nastop na travniku pred društvenim domom. člani in mladenke so izvajali točke nad vse dobro. Na orodju pa so poleg domačih fantov lepo telovadili tudi fantje iz Vodic. Tudi ostale točke sporeda so bile izvrstno izvajane. Po končani telovadbi je stopil na govorniški oder g. šolski upravitelj Janko Mnlešič, ki je pozdravil navzoče od-ličniUe. Fantom in dekletom je čestital k velikemu napredku njihovih organizacij, nakar je po besedah: Hog, narod, domovina govoril mladini tako lepe misli, da je navdušenje raslo od besede do besede. Župan g. Nande Novnlc je poudarjal važnost in pomen prosvetnih organizacij za narod in državo. Ob živahnem vzklikanju je spregovoril priljubljeni domači župnik g. Viktor Čadci, ki je poudaril vlogo katoliških organizacij pri verskem življenju naroda.
Nato se je razvila orav prijetna in dostojna domača zabava.
—	Nov observatorij v št. Jerneju na Dolenjskem javlja vremensko napoved za ta teden: med tednom oblačno, nevihte ali pa tudi ne, petek že mogoče razjasnenje, sobota jasno, nedeljo na dirkah v Št. Jerneju najlepši sončni dan. Zvečer na veseličnem prostoru zelo mesečno.
—	8, in 9. septembra dvodnevni izlet ▼ Gorico z
Putnikovim avtobusom.
—	L Zvezne banovinske razstave malih živali v Ljubljani ne bo, zaradi slinavke in parkljevke v Ljubljani. V zvezi s tem odpadejo tudi vse ostale prireditve Zveze društev rejcev malih živali ter je vse preloženo na prihodnje leto. V okviru velesejma bo letos prirejena samo I. Zvezna efektna loterija s krasnimi dobitki, kot so: 3 motorna kolesa, 20 moških in damskih koles, 2 šivalna stroja, 2 radio-aparata, 1 spalnica, 1 harmonika, 1 kuhinja, 1 fotoaparat, 1 zaboj sladkorja, 1 blago za moško obleko, 1 blago za žensko obleko, 1 klaftra drv, 1 vreča moke, 2 kozi, 2 ovci, 1 kurnica ter še okrog 400 ostalih krasnih dobitkov v vrednosti 80.000 din. Cena posamezni srečki je 5 din. Srečke so naprodaj v pisarni Zveze, Ljubljana, Korunova ulica 10, dalje pri vseh rejskih organizacijah, v ljubljanskih trafikah in na velesejmu v paviljonu F, kjer bodo glavni dobitki tudi razstavljeni.
—	Zadnji izlet v Benetke v letošnjem letu priredi Putnik v dneh od 7. do 11. septembra,
—	Na mnogoštevilna pismena vprašanja
odgovarjamo, da za fotografiranje na velikih konjskih dirkah 28. 8. 1938 v št. Jerneju na Dolenjskem ni potrebno nikako dovoljenje. Mi vabimo fotoamaterje — dobrodošli! — Vodstvo dirke.
—	Usmiljenim srcem! Kljub temu, da ee danes toliko govori o socialni politiki in se vodi pri različnih higienskih zavodih statistka o higienskih in socialnih razmerah našega kmečkega ljudstva, je še vedno na podeželju mnogo bede, ki glasno
KINO UNION Tel. 22-21
Danes ob 1!V15 in 21'15
Sibirske noči
Film v češkem Jeziku T Film ruskih narmlnih motivov, ruskih pesmi in plesov V njem nastopijo mijboljSl taikl igralci 1
Koledar
Četrtek, 25. avgusta: Ludovik, kralj; Patricija, devica. Mlaj ob 12.17. Heršel napoveduje veliko dežja.
Petek, 26. avgusta: Cefirin, papež; Bernard Ofi-5ki spoznavalec.
Osebne eesfl
Iz banovinske službe. Za banovinskega uradniškega pripravnika v VII. polož. skupini so bili postavljeni: inž. Padar Jože pri banovinski kmetijski šoli v Rakičanu, inž. Greif Anton pri banovinski kmetijski šoli na Grmu in dodeljen na službo kmetijskemu oddelku v Ljubljani ter inž. Repanšek Viktor pri banovinski kmetijski šoli v Poljčanah in dodeljen kmetijskemu oddelku banske uprave v Ljubljani. Za administrativno uradnico v IX. pol. skupini je napredovala Kuder Pija pri banovinski bolnišnici v Slovenjem Gradcu. Za banovinskega tehnika v IX. pol. skupini pri ban-ski upravi v Ljubljani je postavljen Marinšek Vilko. Za tehnika v X. polož. skupini je napredoval Drugovič Norbert pri okrajnem načelstvu v Celju. Za banovinskega uradniškega pripravnika v X. polož. skupini je bil postavljen Novina Karel pri banski upravi v Ljubljani. Premeščen je bil služitelj Fran Maks od banovinske bolnišnice v Mariboru k banovinski hiralnici v Voj-niku. Upokojena je bila Šink Gabrijela, banovinska upravno-pisarniška uradnica pri banski upravi v Ljub-liani. — Za podnadzornika državne policijske straže 1. razreda je napredoval Sivšek Franc pri upravi policije v Ljubljani. Podnadzornik policijskih agentov Kle-menčič Jakob je postavljen za upravno-pisarniškega uradnika pri upravi policije v Ljubljani. Za policijskega stražnika-pripravnika je bil pri upravi policije v Ljubljani postavljen Koželj Stanko.
— Po pogosti nosečnosti morejo žene z dnevno redno uporabo pol kozarca naravne »Franz-Joseiove« grenke vode, za-vžite na tešče, z lahkoto doseči izprazne-nje črev in urejeno delovanje želodca. »Franz-Joselova« voda je davno preizkušena, najtopleje priporočana in se dobiva povsod.
Ogl. reg. S. br. 30474/31
—	Bojevniki! V nedeljo, 28. avgusta vsi na Brezje! Pripeljite s seboj Vaše družine, prijatelje in znance! Slovesnosti naj se udeleže tako tovariši iz svetovne vojne, kakor tudi oni, ki so v Jugoslaviji odslužili ka-derski rok. Na Otočah se ne bo pobirala mostnina od vseh tistih, ki bodo imeli taborski znak. Znaki bodo na razpolago pred mostom na Otočah. Kdor more, naj se udeleži na Brezjah tudi igre iz življenja svetovne vojne »Njega ni« v soboto, 27. avgusta ob pol 9 zvečer,
—	5. septembra Putnikov izlet na Bled k proslavi rojstnega dne Nj, Vel. kralja Petra II.
—	Odbor Slovenskega kat. akad. starešinstva ponovno prosi vse gg. tovariše, da se gotovo udeleže zborovanja, ki bo v nedeljo dne 28. avgusta t. 1. ob 10 dop. v Park-liotelu na Bledu po že objavljenem sporedu. Vstop le proti vabilu.
—	Drž. tehniška srednja šola v Ljubljani. Vpisovanje v prve letnike vseh oddelkov, t. j. na Tehniško srednjo šolo (arhitektonsko-gradbeni, strojni in elektrotehniški odsek), na delovodsko šolo (gradbeni, strojni mojstrski, elektroinstala-terski in mizarski mojstrski oddelek), na moško obrtno šolo (kiparski in rezbarski, keramiški in graverski oddelek), na žensko obrtno šolo (oddelek za obleke, oddelek za perilo in oddelek za vezenje) ter na banovinsko šolo za glasbila bo v četrtek, dne 1. septembra in v petek, dne 2. septembra t. 1. od 8 do 11. Podrobnejša navodila glede vpisovanja in o pričetku šolskega leta 1938 39 so objavljena na razglasni deski v šolskem vestibulu.
—	4. septembra Putnikov posebni vlak v Postojno.
—	V nedeljo se nudi izletnikom izredno lepa priložnost, da poceni obiščejo lepo Dolen jsko in da si ogledajo znamenite konjske dirke v št. Jerneju na Dolenjskem. »Putnik« prireja jioseben izlet z avtobusom v št. Jernej, prav ■tako pa bodo od vsakega vlaka iz Brežic in Novega mesta vozili avtobusi v Št. Jernej, ki 1)0 imel ta dan res ugodne zveze.
—	Vsako soboto vozi Putnikov avtobus izletnike v Trst.
—	Zemljevid Gorenjske (v merilu 1 :75.000, v velikosti 94 X 50 cm), Ljubljana 1917, cena 5 din, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Ta zemljevid bo s pridom uporabljal vsak turist, kolesar in izletnik, ki si bo hotel ogledati zanimivosti naše lepe Gorenjske. Sega na jugu od Škofje Loke do Hudejužne, na severu od avstrijske meje, na vzhodu od Cerkelj in Grintovca ter na zahodu od Mangartove skupine in Krna na italijanski meji. Risan je natančno in pregledno ter bo v okras vsaki gorski postojanki v Karavankah in Kamniških planinah in Triglavskem pogorju, dalje pisarn, hotelov in restavracij na Gorenjskem.
—	Poseben izlet z novimi specialnimi avtomobili priredi Putnik v Dolomite v dneh od 11. do 18. septembra.
vpije po nujni pomoči. Revna 4 članska družina — mati je že stara in hroma, ena hčerka hroma, dva sinova pa živčno bolna — prosi usmiljena srca prispevkov k izgotovitvi borne enosobne hišice, ker se je stara podrla in je podobna razvalini, v kateri ni več mogoče prebivati, Nekaj je prispevala občina, ker pa zdaj ni več dobrotnikov, zastonj pa nihče noče več de'.ati, je vse delo zastalo. Zato prosi uboga družina podpore in kliče: »Bog povrni vsak dinar!« Vsi morebitni darovi naj se pošljejo upravi »Slovenca« v Ljubljano, Kopitarjeva ulica 6.
—	Obiščite praški in dunajski sejem s Putnikovim izletom v dneh od 7. do 12. septembra.
—	Nedeljo, 28. 8. 1938 vozijo od vseh vlakov iz Novega mesta in Brežic avtobusi v št. Jernej na velike konjske dirke. Isti zvečer k vlakom.
Slovensko katoliško dijaštvo 3. in 4. septembra v Kamnik!
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne >l''ranz-Joscf< grenčice.
—	Nesreča , ' gozdnem delu. Včeraj dopoldne je ljubljanski reševalk' avto prevzel na glavnem kolodvoru 33 letnega gozdnega delavca tesarja Josipa Lu-čiča iz Morave pri Kočevju. Lučič je bil uslužben pri neki zagrebški tvrdki, ki sedaj seka večji gozd pri Kočevju. Med delom v gozdu je padlo nanj težko deblo ter mu zdrobilo levo nogo.
—	Informacije za vsa potovanja ter za vse izlete daje brezplačno Putnik.
—	Redno vpisovanje v trgov, učilišče »Chri-stofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska c. 15 je vsak dan dopoldne in popoldne. Zavod je priznan od kr. banske uprave in ministrstva trgovine in industrije ter organiziran kot redna enoletna trgovska šola. Učence(ke) pripravlja za vsakovrstno pisarniško službo. Tudi veljajo izpričevala kot dokaz dovršene vajeniške dobe in eno leto in pol pomočniške prakse, zato se lahko otvori lastno trgovsko podjetje ob zadostitvi ostalih zakonskih predpisov. Zavod je največji in najmoder-neje opremljen te vrste. Vse informacije, šolska izvestja in poročila s slikami daje ravnateljstvo brezplačno pismeno ali osebno.
Mladina!
4. septembra v krojih v Kamnik!
— Samomor delavca. Na skednju neke hiše na Bohinjski Beli so našli 22. avgusta že razpadajoče truplo neznanega obešenca. Pri njem so našli delavsko knjižico in ugotovili njegovo ime: Ignacij Šircelj, rojen 11. 4. 1912 na Račici št. 7, občina Trebeljevo, okraj Litija, Pri gradbenem podjetju Zupan v Soteski je bil izplačan in odpuščen od dela 17. 8. 1938, Ta in naslednji dan se je mudil v gostilni in od tam neznano kam odšel. Pri njem niso našli nobenega denarja. Kaj ie vzrok njegove žalostne smrti, je neznano.
Ljubljana
Upravi Narodnega gledališča v Ljubljani
Celokupno članstvo opere, zbrano na sestanku dne 23. t. m. v operi, se popolnoma pridružuje akciji dramskih članov in zahteva takojšnje izplačilo zaostanka plač za avgust in naprej vsakega prvega v mesecu vso mesečno plačo in to neznižano. Dalje ureditev razmer kot so zahtevane v spomenicah, ki jih je p. n. upravi predložilo Združenje gledaliških igralcev. Za članstvo opere: A. Neiiat, St Marčec, I. Mencin.
Ljubljana, 23. avgusta 1938.
*
1 Proslava kraljevega rojstnega dne. Vsa narodna, kulturna, bojevniška, telesno-vzgojna in gasilska društva ter organizacije so vljudno vabljena, da se njih predstavniki zanesljivo udeleže sestanka, ki ga je mestno poglavarstvo sklicalo za petek, 26. t. m. ob 10 dopoldne v veliki dvorani mestnega poglavarstva. Na sestanku bo predložen načrt in po njem urejen razpored proslave, ki naj bo ob 20 letnici kraljevine Jugoslavije res maniiestanten izraz ljubezni, spoštovanja in vdanosti vsega ljubljanskega prebivalstva napram našemu mlademu vladarju, Nj. Vel. kralju Petru II.
1_ Vsa društva, organizacije, zavode, korpora-cije in ustanove, ki se pečajo z zaščito, vzgojo in oskrbo otrok poziva mestno poglavarstvo v smislu razpisa kr. banske uprave VI. No. 12439/4 z dne
19. julija 1938 in VI. No. 12439 5 z dne 2. avgusta 1938 ponovno, da predlože mestnemu poglavarstvu, socialni odsek, mladinski referat, Krekov trg 10, priiiičje, naikasncje do JO. avgusta 1938 poročila
o razvoju in sedanjem stanju svojega udejstvo-vanja.
1 Umetnostna razstava bratov Vidmarjev. Po daljšem presledku bosta slikarja Drago in Nande
Vidmar spet razstavila izbor svojih del v Ljubljani. Razstava bo obsegala okoli 80 del — olj in grafik. Pretežna večina del je posvečena življenju in zemlji našega človeka. Razstava bo odprta v Jakopičevem paviljonu od 3. septembra dalje.
1 O olepšavi oken in balkonov s cvetjem smo pisali včeraj, ko smo tudi omenili, da je v mestu okrasitev zadnja leta znatno popustila, deloma bržkone tudi zato, ker so se — od strani občine — opustile nagrade. Pisec notice, ki se hvalevredno zavzema za okrašena okna in balkone, je torej gotovo prezrl daljše notice, ki smo zadnjo objavili 12. t. m., kako je mestna občina ljubljanska letos spet sklenila, da razdeli nagrade za najlepše okrašena okna, balkone in tudi za najsmotrnejše urejene vrtove. Piscu najbrž tudi ni bilo znano, da je sicer te akcije doslej vodila ljubljanska podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva, toda dobila je vedno tudi podporo za nagrade od mestne občine ljubljanske. Letos bo pa prvič po dolgih letih še izpred vojne spet vodil vso akcijo mestni olepševalni odsek ter ocenil okrasitev s sodelovanjem podružnice SVD. Komisija bo prav v kratkem pregledala vso Ljubljano, zato pa opozarjamo vse prijateljice in prijatelje okrasnih rastlin, naj čim lepše okrase svoje domove, da bo nagrada čim bolj gotova. Kdor pa hoče na svoje cvetlice komisijo opozoriti še posebej, naj ustno ali pismeno javi svoj naslov mestni vrtnariji ali pa podružnici SVD.
1 Operna pevka ga. Zmka Kune, Milano, ki je v minuli sezoni nastopala z največjimi uspehi v Metro-politan-operi v Newyorku in pela na koncertih pod vodstvom slavnega dirigenta Toscaninija, bo gostovala v soboto, dne 3. septembra, v ljubljanski operi. Pela bo naslovno vlogo v operi »Gioconda«. Na edini nastop slavne pevke v naši operi že danes opozarajmo. Vse podrobnosti slede.
1 Na I. državni realni gimnazii (v Vegovi ulici) bodo popravni izpiti dne 29, in 30, avgusta po razporedu, ki je objavljen na deski v šolski veži. — Vpisovanje učencev v I. razred bo v ravnateljevi pisarni 1. in 2. septembra. Lanski učenci se bodo vpisovali v svojih učilnicah 3. septembra dopoldne. Vpisovanje učencev t drugih zavodov bo v ravnateljevi pisarni dopoldne. Ravnateljstvo.
1 Lepa, sortirana, kisla namizna jabolka kg 2.50, 3, 3.50 din. Fr. Kham, Kongresni trg 8, Ljubljana.
1 Požar na tovornem kolodvoru. Včeraj ob 4 popoldne je nastal na tovornem kolodvoru ogenj. Na tem kolodvoru ima Železničarska nabavljalna zadruga poseben vagon, v katerega nakladajo odpadke, smeti, pločevinaste škatle, papir in podobno. Ta vagon redno sleherni dan te odpadke odvaža izven mesta. Otroci pa po tem vagonu radi stikajo ter pobirajo pločevinaste škatle, ki jih potem prodajajo trgovcem z železnino. Najbrže je po nerodnosti kakšen otrok zažgal vagon, možno pa tudi, da je švignila iskra iz lokomotive v vagon. Nastal je precej velik ogenj. Poklicani so bili mestni gasilci, ki so takoj prispeli pod vodstvom g. Rozmana na tovorni kolodvor. Toda že poprej so železničarji, ki so bili na kolodvoru zaposleni, sami naglo zadušili ogenj. Vagon je popolnoma uničen ter ne bo več za uporabo.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne! dr. Piccoli, Tyrševa cesta 6; mr, Hočevar, Celovška cesta, 62 in mr. Gartus, Moste.
Poizvedovanja
Svetlomoder papagajček je ušel pri Zmajskem mostu. Najditelja prosim, naj ga prinese na naslov Marolt, Sv. Petra c. 38.
Slovenski otroci iz Nemčije v domovini
Ljubljana, 24. avgusta.
Sinoči je z vlakom od 22.30 dospelo iz Nemčije čez Jesenice 38 otrok slovenskih izseljencev v Nemčiji. Ta izlet je organiziral in vodil g. Mirko Kranjc, izseljenski odposlanec naše države v Diisseldorfu. Na kolodvoru je slovenske otroke sprejel zastopnik banovine izseljenski komisar g. Fink. Otroci so spali v akademskem kolegiju, prehrano pa so imeli v Delavski zbornici. Danes dopoldne so otroke pregledali na zdravstveni polikliniki, pod vodstvom šefa izseljenskega oddelka ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje dr. Aranickega pa so se danes ob 12.30 odpeljali z avtobusom v Kraljevico, kjer bodo uživali pod skrbnim nadzorstvom zdravnikov in učiteljic tri tedne počitnic. Ta obisk slovenskih otrok iz Nemčije pomenja prvi poizkus, da seznanimo otroke naših izseljencev z domovino in da se nauče našega jezika. Če bo poizkus uspel, bomo prihodnje leto pripravili večje ekskurzije otrok izseljencev v domovino.
Celje
c Proslavo lo letnice Kr. Aerokluba »Naša krila« v Celju pod pokroviteljstvom Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla bo priredil mestni odibor Aerokluba »Naša krila« v nedeljo dne 4. septembra na Ježovnikovem trgu v Levcu pri Celju. Ob 10 dopoldne bo blagoslovitev jadralnih letal, delo celjskega jadralnega kluba. Blagoslovil bo g. opat Jurak. Že na predvečer 3. septembra "bo pred magistratom promenadni koncert. Popoldne ob 2 na dan proslave bo na Ježovnikovem travniku v Levcu velik aeromeeting, pri katerem bodo sodelovala jadralna in motorna letala.
c Duhovniško dvodnevno zborovanje bo v četrtek ob 10 dopoldne v dvorani Ljudske posojilnice in ne v opatijski dvorani, kakor je bilo določeno do sedaj. Za stanovanje je preskrbljeno pri gg. lazaristih v Domu duhovnih vaj na Jožefovem hribu.
c Razstava državne tkalnice preprog in per-zerjev, Sarajevo, v hotelu »Union«, Celje, do 28. avgusta. Občinstvo opozarjamo, da more na Tazstavi naročiti preproge tudi na dolgoročna odplačila.
KINO UNION Danes oh 16, 18.30 in 20.30: »J e n n y«
c Strokovna nadaljevalna obrtna šola v Celju ima vpisovanje v nedeljo 28. avgusta od 8 do 12. K prvemu vpisu je treba prinesti rojstni list, zadnje šolsko spričevalo, učno pogodbo in zdravniško spričevalo o telesni sposobnosti. Učenci, ki so že obiskovali zavod, naj predložijo spričevalo lanskega leta. Pričetek rednega pouka bo v ponedeljek 5 septembra.
c Planinski tabor ob priliki proslave 30 letnice Fri.šattfovega doma bo v nedeljo 4. sept. na Okrešljti nad Logarsko dolino. Ob tO dopoldne bo sv, maša, nato pa planinska slavnost. Iz Celja bo vozil izletniški avtobus.
c Vsi gostilničarji, prodajalci jestvin in drugih potrebščin, ki bi želeli postaviti stojnice ob letališču ob priliki letalskega meetinga
Danes nepreklicno zadnjikrat! Francoski film. ki mu občinstvo ploskal
Vojna špijonov
K1H0 MATICA ob 18., 19 15 in 21'15 uri
v nedeljo 4. septembra v Celju, naj se zglase pri odborniku kluba g. dr. Mikuletiču v Cankarjevi ulici 9. S seboj naj prinesejo že pismeno ponudbo.
c Nesreča 28 letnega rudniškega paznika.
Včeraj okoli pol 11 dopoldne se je pripetila v stari jami v rudniku v Libojah nesreča 28 letnemu rudniškemu pazniku Podlesniku Francu iz Liboj. Ko je šel po rovu po rudniku, so se nad njim odprla zavarovalna vrata hodnika. V tem momentu je privozil jamski voziček, ki je padel skozi vrata in treščil 10 metrov globoko na hodnik, kjer je oplazil Podlesnika. Voziček ga je z vso silo udaril po glavi, kjer mu je prebil lobanjo, da je bil Podlesnik naenkrat v mlaki krvi. Hitra zdravniška pomoč ga je rešila, opoldne pa so ga pripeljali s celjskim reševalnim avtomobilom v celjsko bolnišnico.
Mladinski nastop
v Dolu pri Ljubljani
Pod pokroviteljstvom g. bana dr. M. Natlačena bo v nedeljo 28. avgusta imelo Zasavsko okrožje ZFO celodnevno prireditev v Dolu pri Ljubljani. G. kanonik dr. Žerjav bo po sv. maši blagoslovil okrožni prapor, ki mu bosta kumovala ga. Amalija dr, Pogačnikova, dolska rojakinja, in g. dr. Juro Adlešič, ljubljanski župan. Prapor so izdelale šolske sestre po načrtu g, arh. H. Gajška in bo v soboto razstavljen v izložbi Jugoslovanske knjigarne. — Na zborovanju bo govoril g. M. Stare, popoldne pa bo nastop fantov in deklet ter prosta zabava. Udeležencem je zveza z vlaki in avtobusom zelo ugodna. (Iz Ljubljane ob 8, prida vlak v Laze ob 8.20 zjutraj, iz Litije pa ob 6.12, ki pride v Laze ob 6.42 zjutraj.) Zveza z avtobusom bo še naknadno objavljena. V nedeljo vsi v Dol.
Maribor
m Mariborski mali harmonikarji so pod vodstvom svojega neumornega učitelja g. Sišteršiča nastopili V ponedeljek zvečer na Bledu na slavnostnem večeru v Kazini, ki se je vršil na čast udeležencem konference Male antante. Mariborski harmonikarji so zaključili slavnostni koncert ter so s svajim nastopom vse navzoče navdušili. Predsednik vlade dr. Stojadinovič je g. šušteršiču osebno čestital na lepem uspehu, isto tako pa inu je izrekel čestitke tudi g. ban dr. Natlačen.
m Državna klasična gimnazija. Vpisovanje za novo šolsko leto se bo vršilo po naslednjem sporedu: za IV.—VIII. razred dne 1. septembra od 8—10, za II,—III. razred dne 2. septembra od 8—10, za I. razred dne 3. septembra od 8—11. Učenci drugih zavodov se zglasijo za vpis v zgoraj določenih dneh in urah v ravnateljevi pisarni. Otvoritvena služba božja bo dne 12. septembra ob 8 v Alojzijevi cerkvi.
m II. drž. dekliška meščanska šola. Vpisovanje v vse razrede bo 1., 2. in 3. septembra dopoldne. V prvi razred se vpišejo učenke, ki so dovršile 4. razred ljudske šole brez slabe ocene ter do 1. januarja 1939 ne bodo presegle 14. leta. K vpisovanju naj prinese vsaka učenka zadnje šolsko izpričevalo in davčno potrdilo. Učenke izven-mariborskih občin morajo predložiti nekolkovano potrdilo svojega občnskega urada, iz katerega je razvidno, v kateri občini stanujejo. Novinke in učenke iz drugih zavodov naj prineso tudi krstni list. Popravni izpiti bodo za 4. razred 31. avgusta ob 10, za ostale razrede 5. septembra od 8 dalje. Vse podrobnosti glede odmere šolnine, plačil pri vpisovanju, otvoritvene službe božje itd. bodo zvedele učenke pri vpisovanju.
m Matjažev shod na Peci. V nedeljo so praznovali obmejni planinci 20-letnico Jugolsavije na najvišjem vrhu naše severne meje na Peci. Proslava je bila združena z vsakoletnim Matjaževa-njem. Že v soboto zvečer se je zbralo pri Uletovi koči veliko planincev, zlasti močna je bila skupina Mariborčanov. V nedeljo zjutraj so prispele množice domačinov od vseh strani. Po službi božji, ki jo je opravil mežiški kaplan Anton Po-štele, se je sešla planinska skupščina pred Matjaževim spomenikom.
m Bodoče delo za »Mariborsko razstavo«. Po iniciativi odbora za proslavo 20. letnice Jugoslavije v Mariboru je bil pred dnevi sestanek vseh na razstavi »Maribor 1918-1938« sodelujočih organizacij, ki je soglasno ugotovil: Delo, izvršeno za letošnjo jubilejno razstavo, ne sme propasti in je zaradi tega potrebno, da ga deloma posamezne organizacije, deloma zato poklicane ustanove, kakor mestna občina in pokrajinski muzej, očuvajo. Na ta način naj služijo dela, izvršena za letošnjo razstavo »Maribor 1918—1938« za izhodišče vsein nadaljnitn razstavam, ki bodo imele v svojem programu celotno sliko mesta Maribora. Isto tako je sestanek ugotovil pozitivne, kakor negativne strani predpriprav za razstavo in sklenil te ugotovitve ohraniti bodočnosti, da se morejo naši nasledniki po njih ravnati.
m Mariborski most popravljajo. V torek je poteklo 25 let od blagoslovitve novega dravskega mostu v Mariboru. Bil je to za mesto in celo zaledje dogodek velikega gospodarskega pomena. Zanimivo je, da so ravno na 25 letnico v torek začeli s popravili mostu in sicer s pretlakovanjem obeh mostnih dovozov.
m Češkoslovaški kovčegi zašli v Medžimurje.
V »Slovencu« smo že poročali, da je češkoslovaški državljan Jaroslav Brych izgubil tri kovčege z obleko s svojega avtomobila, ko se je vračal z našega Primorja v domovino. Te kovčege so izsledili sedaj orožniki v Macincu pri Čakovcu. Našel jih je neki Štefan Vukelič ter jih pobral. Doma je začel obleko in perilo, ki ga je našel v kovče-gih, razprodajati.
m Marihorki muzej se seli. Včeraj zjutraj se je začela selitev mariborskega muzeja. V starem muzejskem poslopju v Cankarjevi ulici pridno spravljajo muzejski material v zaboje ter jih vozijo v grad.
m Ljudje izginjajo. Antonija Donža je prijavila policiji, da je izginil neznanokam njen i7-letni sin Oton Donža, ki se je učil v trgovini v Slatini Radencih. Fant je odšel bd svojega poslo-davca pred tremi tedni ter še sedaj ni o njem nobenega glasu.. — Posestnica Hlade Marija iz Sv. Jurja ob Pes. je prijavila, da je izginil njen 54-letni polbrat Senič Kari, ki se je peljal v Maribor z avtobusom. Senič je nekoliko slaboumen.
m Nedeljski šport. V nedeljo bo ob pol 5 popoldne na Rapidovem igrišču prijateljska revanžna tekma med ISSK Mariborom in SK Celjem, — V predtekmi bosta igrali dve kombinirani moštvi SK Maribora in SK Rapida.
Zaposlenost na viška
Iz podatkov Osrednjega urada za zavarovanje delavcev je posnetii da je število zavarovancev naraslo od maja 1938 na junij 1938 za 17.927 od 742.144 na 760.071. V primeri z junijem lanskega leta je število zavarovancev naraslo za 46.236. Naslednja tablica nam
vici let 1930, 1937	in 1938:		
	1930	1937	1938
lanuar	583.374	596.965	621.774
februar	593.294	606.786	652.444
marec	608,803	641.131	683.809
april maj	622.211	661.562	705.375
	642.415	692.973	742.144
junij	654.948	713.835	760.071
To nam kaže rekordno zaposlenost našega delavstva. Primerjava letošnjega junija z junijem lanskega leta kaže, da se je najbolj povečala zaposlenost v tobačni industriji, nadalje pri gradbi železnic, cest in vodnih zgradb ter industriji kamenja. Zmanjšanje zaposlenosti je izkazano se pri gostinskih obratih, obla-
čilni industriji, hišni služinčadi ter industriji usnja in gume.
Od junija 1936 do junija 1938 je število zaposlenih
delavcev in delavk naraslo za 129.351.
Med posameznimi uradi izkazuje od junija 1937 na junij 1938 največji prirastek OUZD v Belgradu, Dubrovniku in Nišu, v odstotkih največ v Dubrovniku in Nišu. Padec beležita urada na Sušaku in v Zagrebu,
Skupna zavarovana mezda je znašala junija 1938 447.73 milij. din (maja 1938 431.63, junija 1938 405.55 milij. din). Gibanje zavarovane mezde v prvi polovici let 1930, 1937 in 1938 kaže naslednja razpredelnica:
	1930	1937	1938
januar	26.09	21.73	23.10
februar	26,05	21.57	22.94
marec	26.18	21.68	23.08
april	26.35	22.08	23.15
maj	26.54	22.44	23.26
junij	26.59	22.73	23.56
Naš žitni trg
Ljubljana, 24. avgusta.
Tendenca za pšenico na merodajnih tržiščih je izvzemši Chicaga, kjer je nekoliko prijetnejša, nadalje oslabela. Koruza na prekomorskih ter-minskih borzah je nekoliko boljša, na evropskih tržiščih pa slabša. Tendenca za pšenico na domačih tržiščih je nadalje stalna, za koruzo slabša.
Pšenica: Situacija za pšenico je nadalje stalna. Za gornje bačko pšenico je dovolj živahno povpraševanje od strani kontremine, ki pokriva svoje terminske prodaje. Prodaja moke je prihčno dobra, Razen za promptno blago, zaključujejo gornje bački mlini tudi terminsko pšenico, da pokrijejo svoje prodaje terminske moke. Ostali bač-iki in banaški mlini pokrivajo svojo porabo v glavnem v svoji okolici sami in se na borzi ne javljajo kot kupci. Tudi slavonski mlini krijejo svojo porabo v Slavoniji sami in kupujejo le manjše količine bačke in banaške pšenice za primešan^. Slovenski mlini so v minulem tednu malo kupovali. Dalmatinski konzum je precej živahen; kupovalo se je največ sremsko in slavonsko blago. Povpraševanje srbskih mlinov je popustilo, ker so izgledi v Srbiji za koruzo boljši in so produ-centi pričeli z izdatnejšim dovozom pšenice na trd _ Ponudbe v Bački, Banatu in Sremu so rzlic dobri letini še manjše kot v predminu.em tednu. Pred nekoliko dnevi so bili uradno obeljeni podatki o oceni letošnjega žetvenega pn-»osa pšenice, ki znaša 27,461.528 mq. Ako se upo-Vteva za nepreskrbljene po osebi 120 kg letno in »otrebno količino za jesenske posevke vsega 21 nilij. mq, preostane presežek 6,461.528 mq. la »resežek pšenice po vesteh Jugoslovanskega Ku-tirja ne bo v celoti izvožen, ker se bo pričelo s zbiranjem stalnih rezerv penice, ki naj znaša r milij. mq, Za rezervo se bo letošnje leto porabilo približno V/, milij, mq. Letošnja letina pše-lice je tako v kvalitativnem kakor tudi kvantitativnem pogledu ena najboljših od letine 1922 in ita Ie letini 1928 in 1936 kvantitavino letošnjo le-iino pšenice prekašali. — Privilegirano izvozno Iruštvo ni menjalo svojih odkupnih cen in je edi-»o le podaljšalo dispozicijo do 31. t, m. V zaseb-■em prometu je notirala pšenica bačka iz okolice Sombora in Novega Sada 148—150, gor. bačka 154—155, bačka-potiska 155—156, banaška-potiska 156—157, gor. banaška 153—154, juž. banaška 147 do 148, sremeka 147—150, slavonska 150—152 din.
Koruza: Izdatno deževje po vsej državi je (popravilo Tast koruze in so izgledi za trgatev boljši in je zaradi tega situacija na domačih tržiščih popustila. Mlačno tendenco je bilo posebno opažati v Srbiji, kjer so bili doslej izgledi za koruzo zelo slabi, V naglici je popustilo povpraševanje za promptno blago, še bolj pa za terminsko blago. Terminska koruza, nova, umetno sušena, ičasu primemo suha za dobavo v zimskih in spomladanskih meeecih, je bila trgovana po največ za račun trgovcev iz Srbije, ostali naši pasivni kraji so kupovali manjše količine za promptno Idobavo, medtem ko niso imeli prav nikakršnega interesa za terminsko blago. Iz poedinih pasivnih krajev, ki so doslej konzumirali po največ koruzo, se javlja povpraševanje tudi po pšenici, ker pšenica ni dosti dražja od koruze, Povpraševanje za koruzo od strani izvoznikov v minulem tednu ni bilo. Dovozi in ponudbe stare koruze so nekoliko večji. Zadostne so tudi ponudbe za novo, umetno sušeno koruzo, vendar trenutno ni reflek-tantov. Stara koruza, pariteta Indjija, notira 129 do 130, bela 130—134, umetno sušena za dobavo t drugi polovici oktobra, novembra in decembra, notira pariteta Indjija 100, času primerno suha za dobavo meseca decembra in januarja 90—92 din pariteta Indjija.
Kmečki dan za Dravsko dolino
v nedeljo, 28. avgusta
Moka: Tendenca za moko je stalna, povpraševanje domačega konzuma je zadovoljivo, ponudbe so dovoljne. Poedini mlini iz gornje Bačke so povišali svoje cene za 2.50—5 din. Po največ je povpraševanje za sortirano moko, medtem ko je interes za solonularico slab. Bačka in banaška pekovska moka notira 255—260, potiska in begejska moka, fco ladja, notira 265—-270, bačka, banaška, sremska merkantilna moka notira 247.50 do 262.50 din.
Licitacije namesto v Ljubljani - v Belgradu
Do sedaj so bile licitacije za vsa cestna dela
na državnih cestah v Sloveniji razpisane tako, da so se vršile pri tehničnem oddelku kr. banske uprave v Ljubljani. Z razpisom licitacije za modernizacijo ceste Jeprca—Labore pa je ta praksa očividno prenehala, kajti licitacija za rekonstrukcijo državne ceste št. 2 delnice Jeprca—Labore z izdelavo sodobnega cestišča iz cementnega betona in nadvoza v proračunskem zinesku 13,193.468 dinarjev 65 par je razpisana za 5. september v računsko-ekonomskem oddelku ministrstva za grad-be, soba št. 27, Ma6arykova ulica 2 v Belgradu.
Na drugi strani pa je licitacija za modernizacijo državne ceste Maribor—Pesnica razpisana v Mariboru.
Postopek, ki je zvezan s tako licitacijo v Belgradu, pomeni za naše podjetnike, ki bi edini prišli v poštev za prevzem teh del, skoraj praktično onemogočenje sodelovanja pri licitaciji, kar seveda tudi ne more biti v intencijah samega ministrstva. Pomisliti je treba, da mora iti podjetnik v Belgrad, tam dati v ministrstvu prepisovati pogoje in sploh ves elaborat, nato pa zopet iti k licitaciji na sam dan licitacije. To pomeni občutno povečanje režijskih stroškov in praktično spada to v sfero nemogočega. Zaradi tega se bojimo, da licitacija ne bo uspela in bi bilo umeetneje, če bi se že sedaj odredilo, da se licitacija vrši v Ljubljani, da bo praktično licitacija uspela.
Izgovor, da se s tem, da se licitacija vrši v Belgradu, skrajša ves postopek, ne drži, ker je odvisno vse od ekspeditivnosti samega ministrstva, pa naj bo licitacija v Belgradu aLi v Ljubljani. Zaradi tega tudi ne vemo pravega razloga, zakaj bi morala biti licitacija ravno v Belgradu.
Želeti je, da se dela na modernizaciji cest v Sloveniji oim hitreje nadaljujejo, odnosno da ujamemo še nekaj lepih mesecev do zime, nakar bi dela lahko počivala in dobro prezimila. To se pa da doseči tudi tako, da se razpiše licitacija v Ljubljani in omogoči našim podjetnikom praktično sodelovanje pri licitaciji.
Krediti Narodne banke trgovini
Iz Belgrada poročajo, da je Narodna banka sklenila dajati direkten kredit tudi trgovini, in sicer na menice od 50.000 do 100.000 din. Te kredite je možno odplačati v 5 trimesečnih obrokih, torej v 15 mesecih in znaša obrestna mera 5%. Trgovski krogi pozdravljajo ta ukrep Narodne banke.
Jugoslovanska tiskarna in knjigarna, d. z
o. z. Dne 9. avgusta je okrožno kot trgovsko sodišče v Ljubljani vpisalo v trgovinski register tvrdko: Jugoslovanska tiskarna in knjigarna, d. z o. z. V to družbo so se namreč spremenili zavodi Jugoslovanske tiskarne in Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937. Osnovna glavnica znaša 200.000 din ter sestoji iz vseh delov imovine obeh prejšnjih zadrug, nanašajočih sc na dosedanje zadružne deleže in prevzetih v to družbo v skupni bilančni vrednosti 24.600 din, kakor tudi v gotovini 175.400 din, ki je polno plačana. — Poslovodji so: Ča-dež Anton, tajnik KTD, dr. Tomaž Klinar, stol-
Prav toko kakor prinala kapital obresti, tako podaljlate s pravilnim pran|em trpežnost perila in s tem prihranite v gospodinjstvu nepotrebne izdatke. Edini pogoj fe, da uporabljate za pranje milo, ki temeljito pere in pri tem varuje perilo.
SCHICHT™ TERPENTIN0V0 MILO
pere bleščeče belo
ni kanonik in župnik, dr. Kulovec Franc, senator, dr. Odar Alojzij, univ. profesor, dr. Pečjak Gregorij, predsednik KTD, Zaplotnik Ign., katehet v Ljubljani in Košičck Jožef, urednik v Ljubljani.
Prodaja lesa. Direkcija šum v Ljubljani proda na prvi ustmeni dražbi 15, septembra 1938, v primeri neuspele, pa na drugi ustmeni dražbi dne 26. septembra 1938 v 13. skupinah skupno približno 10.665 plm smrekovega in je'.ovega lesa, ki ga izdeluje v lastni režiji šumska uprava Bled. — Dražbene in prodajne pogoje kakor tudi vse informacije dobe interesenti pri zgoraj navedenih uradih.
Mednarodni borzni indeks je od 13. do
20. avgusta 1938 ostal neizpreinenjen na 62.?. Znašal je dne 20. avgusta na posameznih borzah (v oklepajih podatki za 13. avgust): Berlin 44.8 (44.6), London 60.8 (61.3), Pariz 53.3 (52.8), Bruselj 41.0 (41.7), Amsterdam 59.1 (59.6), Stock-holm 27.3 (27.4), Curih 62.1 (63.1), Praga 80.7 (80.9), New York 809 (78.4).
Darila Ljubljanskega vclesejma za obiskovalce so razstavljena v novi Mayerjevi palači, Wolfova ulica. Nagradno žrebanje kuponov velesejemskih vstopnic bo 12. septembra ob 5 popoldne na velesejmu pred paviljonom »K«.
Slinavka in parkljevka v Nemčiji. Po stanju dne 15. avgusta je bilo s slinavko in parkljevko okuženih na področju nekdanje Nemčije 714 okrajev s 15.252 občinami in 147.208 dvorci. V nekdanji Avstriji je okuženih 36 okrajev, 342 občin in 6068, od tega v 94 občinah in 2787 dvorcih na novo.
Borza
Denar
24. avgusta 1938.
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt nespremenjen: v Ljubljani in Belgradu na 237.20 do 238.80, v Zagrebu na 238 blago.
Nemški čeki so se nadalje učvrstili: v Ljubljani na 14.40—14.60, v Zagrebu na 14.38—14.58, v Belgradu na 14.4162—14.6162. Nadalje so v Zagrebu beležili za sredo septembra 14.20—14.40, za konec septembra 14.355—14.555.
Grški boni so beležili v Zagrebu 28.90—29.60, v Belgradu 28.95—29.65.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 1.014.1 v Belgradu 4.169.000 din. V efektih je bilo v Belgradu prometa 258.000 din.
Ljubljana — tečaji s primom; Amsterdam 100 hol. gold. , , , 2380.16—2394.76 Berlin 100 mark	1742.03—1755.91
Bruselj 100 belg. ...... 733.69— 738.75
Curih 100 frankov , , , , « 996.45—1003.52
London 1 funt .......211.90— 213.96
Newyork 100 dol. , > « > , 4317.88—4354.19 Pariz 100 frankov , , , , „ 118.64— 120.08 Praga 100 kron „ , , , , , 150.08— 151.19 Trst 100 lir	. 228.44— 231.53
Curih. Belgrad 10, Pariz 11.9525, London 21.295, Newyork 436,50, Bruselj 73.63, Milan 23, Amsterdam 238.75, Berlin 174.90, Dunaj 30, Stockholm 109.80, Oslo
107, Kopenhagen 95.075, Praga 15.065, Varšava 82.25, Budimpešta 86,50, Atene 395, Carigrad 3.50, Bukarešta 325, Helsingfors 9.39, Buenos Aires 112.25.
Vrednostni papirji
Ljubljana: Državni papirji: 7% inv, pos. 98.50 do 99.50, agrarji 62—63, vojna škoda promptna 484—485, begi. obv. 92.50—93.50, dalm. agrarji 92.50—93.50, 8% Bler. pos. 98—99, 7% Bler. pos. 93.50—94.50. 7% pos. DHB 98.50—99.50. — Delnice: Narodna banka 7.200—7,300, Trboveljska 175—185.
Zagreb. Državni papirji: 1% investicijsko posojilo 99,50—100, agrarji 62—63, vojna škoda promptna 484—. 486, belg. obveznice 92.50—93.50, dalm. agrarji 91.50— 92.25, 4% sev. agrarji 61.50—62, 8% Blerovo posojilo 98.50—99, 7% Bler. pos. 94—95, 7% pos. Drž. hipote-karne banke 99 den.- 7% stab. pos, 98—99.. — Det-niče: Nar. banka 7.250 den,, Priv. agrar. banka 230 denar, Trboveljska 174—175, Tov. sladkorja Bečkerek 600 blago, Osješka livarna 180 den., Dubrovačka 350 denar, Jadranska plovba 350 den., Oceania 770 blago.
Belgrad. Drž. papirji: 7% invest. posojilo 99.50—. 100,50, agrarji 62.50—63, vojna škoda promptna 484.25 —484.50, za konec decembra (484.25), begluške obveznice 92.75—93, dalm. agrarji 91.75—92, 4% sev. agrarji 61.25 denar, 8% Blerovo posojilo 98.50 den., 7% Blerovo posojilo 93.75 denar, 7% pos. Državne hipotekar-ne banke 99 den., 7% stab, posojilo 98 den. — Delnice: Narodna banka 7.275—7.300, Privilcg. agrarna banka 233.50—234,50 (233.50).
Cene živine in kmetijskih pridelkov
Trgovski promet na sejmu v Kranju 22. avgusta tega leta. Na sejem je bilo prignanih 54 volov, 5 krav, 1 tele, 2 bika in 27 ovac. Pripeljanih je bilo tudi 40 svinj in 41 prašičev. Prodanih je bilo 41 volov, 4 krave, 1 tele, 2 bika, 12 ovac, 32 svinj in 28 prašičev.
Cene živine in kmetijskih pridelkov na sejma v Kranju dne 22. avgusta t. I, Voli 1. vrste 6.25 din, voli 2. vrste 5.50, voli 3. vrste 5; telicc 1. vrste 6.25 din, telice 2. vrste 5.50, telice 3. vrste 4.75; krave 1. vrste 5,25 din, krave 2. vrste 4.50, krave 3. vrste 4; teleta prve vrste 8.50 din, teleta 2. vrste 7; prašiči špeharji 10.25 din, prašiči pršutarji 8.50—9 din za kilogram žive teže. Mladi pujski 7 do 8 tednov stari 145—235 din za komad. Goveje meso 1. vrste prednji del 10 din, zadnji del 12; goveje meso 2. vrste prednji del 9 din, zadnji del 11; goveje meso 3. vrste prednji del 8 din, zadnji del 10; svinjina 14—16 din, slanina suha 22—26 din, svinjska mast 19 din, čisti med 22—24 din, neoprana volna 24—26 din, oprana 34—36 din; goveje sirove kože 8—10 din, telečje 11, svinjske 6 din za kilogram. — Pšenical90 din, ječmen 175, rž 180, oves 150, koruza 170, fižol 200—250, krompir 100, lucerna 1900, seno 70, slama 45—50, jabolka 1. vrste 700, 2, vrste 500, 3. vrsto 350, hruške 1. vrste 800, 2. vrste 600, 3. vrste 450, češplje suhe 1200, 2. vrste 1100, 3. vrste 1000, pšenična moka 300—340, koruzna moka 225, ržena moka 300, ajdova moka 475—500 din in koruzni zdrob 275 din za 100 kg,
Žitni trg
Novi Sad. Vse neizpremenjeno. — Tendenca ne^ izpremenjena. — Promet srednji.
Kulturni obzornik
Slovenci v slovaški reviji
Slovaška Matica izdaja že 54 let svojo lastno literarno revijo, ki združuje v sebi najboljše plodove slovaških umetnikov vseh skupin ter skuša vzdrževati najtesnejše zveze s kulturami ostalih narodov. Lani je ta priznano centralna slovaška književna revija izdala že posebno podkarpatorusko številko, letos pa si je zasnovala širok načrt, ki ga bo skušala v bodočih letih uresničiti, in sicer: izdajati najprej posamezne zglede iz sorodnih slovanskih slovstev, potem pa tudi iz evropskih slovstev sploh, da »tako dokumentirajo, da se slovaška kultura hoče oplajati s kulturami v drugih jezikih ter poglabljati svojo besedno kulturo, obenem pa hočejo s temi literarnimi težnjami poudariti tudi izven-literarno solidarnost najprej seveda s slovanskimi narodi, potem pa s kulturami ostalega sveta, ki ne ubija in ne negira vrednot in življenjskih pravic, na katerih počiva naša kultura in naše življenje«. In tako je zdaj takoj za podkarpatorusko številko prišla na vrsto jugoslovanska kultura, lo je nekak pregled književnosti v Jugoslaviji: slovenske, hrvatske in srbske, ki more nuditi tujcu sliko bogate pestrosti in etnografskih različnosti. Takole se kažejo uredniku dr. A. Mrazu jugoslovanske književnosti: »Kakšne idejne in estetske podnete in bogastva morejo dati našemu človeku današnje jugoslovanske literature! Iz kake komplicirane in kulturne in socialne resničnosti rasto! Od slovenskih vrhov do Adrije in južne Srbije ter Vojvodine: kakšno pestro življenje! Na pnpm koncu države se uravnava v življenje svojih nemških in italijanskih sosedov, v drugem kraju vidimo premagovanje posledic avstrijskega in
madžarskega gospodarstva, drugje zopet čutimo bogate primesi turške supremacije! Nad vsem tem se vrsti v enem kraju in družbi vpliv nemške in italijanske izobrazbe, drugo francoske, zlasti pa stopinje vplivov ruske kulture, ki je močno vplivala na jugoslovansko književnost že vsa desetletja, da, stoletja I ln kako pestra je podoba družbe? Junaške tradicije Črne gore, industrializacija Slovenije, protimestna oblika hrvatskih idejnih tendenc, nežnost in širina vojvodinskih ravnin, v primeri z gorskimi ljudmi Bosne in južne Srbije, junaški in velikomestni Belgrad kot nasprotje življenju vasi: to vse se dotika gledalca s svojo mnogoobraz-nostjo in notranjo dinamiko. Tudi preteklost je bila tako polna nasprotij in raznolikosti! Prav tako pa tudi verske razmere: poleg katoliških Slovencev in Hrvatov žive protestantski naseljenci, pravoslavni Srbi, moha-medanske skupine, ki predstavljajo v jugoslovanskem organizmu posebno kulturno prvino, danes že ustvar-jajočo in važno. A v jugoslovanskem morju je še polno drugih otokov in plemen. Ta socialna pestrost in zgodovinska slikovitost jugoslovanstva nas zanima tudi kot temelj, iz katerega rasto tudi jugoslovanske književnosti z vsemi svojimi regionalnimi posebnostmi ter svojo težnjo, včleniti se v evropske literarne manifestacije. Ta proces je buren, poln notranjih nasprotij, bore se v njem diametralno različne sile, toda ta raznolikost je pozitivni ilnitelj, ki je v dnu simfonije ju-cslovanskih literatur, do katerih ima naša besedna ultura danes svoj pozitivni odnos.«
S temi besedami je urednik poslal med Slovake dvojno številko »Slovenskih pohladov« (Slovaških pogledov) na sto straneh. Vse tri jugoslovanske literature — srbska, hrvatska in slovenska —• so predstavljene po svojih najboljših povojnih pisateljih, v kolikor je pač mogoče zaradi prostora. Ta številka noče biti antologija vsega najboljšega, temveč hoče nuditi samo kratek
vpogled v snovanje teh treh književnosti, ki tvorijo »pestro jugoslovanstvo«. Slovenci so pomešani med srbohrvatskimi pisatelji, ki jih predstavljajo v' prozi: Mladen Oreškovič z novelo »Vsakdanji kruh«, Ivo An-drič s »Svatbo«, Dušan Djurovič s »Sužnji zemlje«, Ivo Kozarčanin (Povodnje rože), v prevodih urednika A. Mraza, Vrbackega in K. M. Srbohrvatsko liriko predstavljajo pesniki Rade Drainac (Ko pesnik iz daljave gleda na samega sebe, Odgovor na materino pismo), Dušan Vasiljev (Pesem človeka po vojni), Tin Ujevič (Molitev iz ječe ter Ure v mestu), Gustav Krklec (Medjimurjc), M. Begovič (Sonet o južnem solncu, V paviljonu in Kri pomladi), Milan Panič-Surep (Akvarel) in končno Mihovil Nikolič (Tarantela) v prevodih Ludo Ondrejeva, A. KI., F. V. ter Ivana Minafika.
K temu izboru iz srbohrvatskih nkjiževnikov pa se pridružuje tud: nekaj esejev iz literarne kritike in zgodovine kot dopolnilo, namreč esej Andreja Siracke-ga o Miroslavu Krleži v slovaščini ter Boška Novako-viča Pregled srbske povojne književnosti. O hrvatski književnosti takega pregleda.ni, verjetno pa, da krivda nc bo na uredništvu.
K temu izboru, kot sem ga navedel zgoraj, pa sc pridružuje tudi izbor slovenske povojne književnosti, ki jo predstavljata v prozi pisatelja Ivan Pregelj z novelo »Matkova Tina«, ki je poleg Andričcve novele gotovo najmočnejše delo in je postavljeno tudi na prvo mesto prozaičnih doneskov, ter Miško Kranjec z odlomkom iz novele »Na valovih Mure«, ene njegovih najlepših novel. Naše povojno pesništvo pa predstavljajo pesniki Srečko Kosovel (Balada), Alojzij Gradnik (Iz Večnih studencev, Kmet govori Bogu, ter Delavec v tujini), Anton Vodnik (Mavrica) in Edvard Kocbek (Dva črna junca, Plod miru). Poleg tega. kar |e v»e prevedel Kolo—ar. Gcra!d!ni, pa sta še dva eseja o slovenskih knjižnih zadevah,
namreč Slovaka I r m 1 e r j a oznaka dr Prijateljevega odnosa do slovenščine v glavnem na osnovi njegove »Borbe za individualnost slovenskega literarnega jezika«, deloma pa tudi na podlagi osebnega stika, ter je s tem postavil lep spomenik velikemu našemu književnemu zgodovinarju, kritiku in učitelju; drugi esej pa je napisal urednik dr. Tine D e b e 1 j a k ter je skušal predstaviti in označiti vse generacije, ki so aktivno sodelovale pri povojni slovenski književnosti do zadnjih dni, ozirajoč se pri tem tudi na tiste, ki so tej književnosti postavili temelj (slovenska moderna).
Tako vidimo, da je slovenska književnost tudi z ozirom na srbohrvatsko dostojno, da odlično upoštevana, kar moremo pripisati samo poznanju naših razmer in vrednot urednika dr. Mraza, pa tudi veliki ljubezni do nas slovaškega pesnika in publicista g. Kolomana Geraldinija, ki pripravlja antologijo slovenske lirike in izdal že preje več prevodov iz naše modeme pesmi. Tako je prav v tem letu v istih »Pohla-dih« priobčil besedo o Župančiču obenem s prevodom »V vlaku«. Že po izidu te dvojne številke pa je priobčil v »Slovenskem hlasu« prevod Cankarjevih črtic ter Gradnikovih pesmi, kar smo že omenili v našem listu, poleg tega pa še prav v zadnjem času sonet Srečka Kosovela »Sam, sam hočem biti.,.« G. Geral-diniju, ki je prevedel vse slovenske pesmi, novele in doneske in tudi priredil slovenski izbor, moramo biti od srca hvaležni za njegovo požrtvovalnost in ljubezen, s katero spremlja naše kulturno življenje in ga predstavlja svojim rojakom. Med slovenskimi in slovaškimi kulturnimi delavci vlada prav po zaslugi medsebojnih akademskih izmenjav prisrčno sodelovanje, kar rodi najlepše sadove, med katere smemo šteti tudi ta slovenski izbor v slovaški osrednji književni reviji.
a
Skrivnost Batdtvinovih papirjev
Bi vši angleški ministrski predsednik Bald- I win sedaj mirno živi na deželi na svojem posestvu. Mož se v svojem gradiču v Asiey Hali ukvarja menda precej z vrtnarstvom, zlasti pa ljubi cvetlice. Zato je bil tudi povabljen, ko so odpirali razstavo cvetlic. Pri tej priliki je Bald-win imel krajši nagovor, ki pa je v njem med drugim povedal tudi tole:
»Sedaj pregledujem svoje papirje, ki še neurejeni leže v mojih pisarnah, če bom med temi svojimi papirji našel tudi take, ki bi po moji smrti koga utegnili spraviti na vislice, jih bom takoj uničil. To delo pa bo dolgotrajno, ker bom za to potreboval najmanj tri mesece.«
Minister uradno pleza na Montblanc,
da bi odprl novo planinsko kočo 4362 m visoko
V	Parizu so pretekle dni napeto brali pomočila, ko je francoski vzgojni minister Jean Zav uradno plezal na Montblanc. Z njim je šel tudi minister za delo Frossard, ki pa je svojega tovariša spremljal le nekaj časa in je bil namenjen priti le do pod vrha. Ministra sta bila namenjena na Montblanc, da bi tamkaj slovesno odprla najvišjo francosko planinsko kočo »Vallon«, ki jo je bil 4362 metrov visoko zgradil francoski alpinski klub. Sprva je bilo rečeno, da pojde na to uradno planinsko eks-pedicijo tudi podpredsednik Chautemps, vendar je bil njegov obisk pozneje preklican, ker je lažje obolel. •
Na vznožje Montblanca je drla cela armada časnikarskih poročevalcev in fotografov, ki so hoteli v besedi in sliki opisovati to ministrsko popotovanje na vrh Montblanca, kar je vsekakor velika redkost Ob vznožju Montblanca leži mestece St. Gervais, kjer se je zbralo ob tej priliki vse polno radovednega ljudstva. Tamkaj so zunaj na cesti postavili dva velikanska daljnogleda z napisom: »Skozi ta dva daljnogleda bo za dva franka lahko vsakdo gledal ministrsko planinsko karavano«. In okoli se je ljudstva kar trlo.
V	planinskih poročilih o pripravah za ta izlet je bilo naglašeno, da ta ministrski pohod
na vrh Montblanca ni nikak družinski izlet, marveč prava planinska plezalna tura. Iz doline sta se ministra seveda najprej peljala z železnico. Ko sta stala že v vlaku, sta stopila k oknu ter s kozarcem vina v roki skozi okno napila na dober uspeh te ckspedicije. Nato je gorska železnica visoke goste in njuno družbo potegnila 2500 metrov visoko do meje ledenikov. Tukaj je vsa družba nekaj ur počivala, nakar se je začela prava gorska tura.
Vsa družba je bila razdeljena v več delov, in je bil vsak del privezan na svoje vrvi. Vsak del je imel svoje nosače in svoje vodnike. Tako so po večurnem napornem plezanju srečno prišli do planinske koče Tete Rousse, ki stoji 3 tisoč metrov visoko. Tukaj je družba imenitno večerjala in prenočila. Drugo jutro je bila sobota (20. avgusta), ko je družba odrinila na najtežji del svoje ture.
V soboto so bili visoki gospodje že ob 4 zjutraj na nogah. Za njihovo varnost na tem najtežjem delu proge niso skrbeli le navadni gorski vodniki, marveč oddelek francoskih al-pinskih lovcev. Tega dne ni smel nihče v te stene, kdor ni spadal k ministrski družbi, da bi nihče ne mogel zviška prožiti kamenja in skal na gorske plezalce. Od tukaj naprej je vzgojni minister sam brez tovariša nadaljeval
Bivša boksarja - petrolejsha kralja
svojo pot. Ministra sta sicer imela spodaj do podnožja še mnogo več spremljevalcev, vendar ni imel vsakdo tistega poguma in tiste sile, da bi bil šel na vrh. Zato so za take goste letala letala, ki so krožila nad Montblancom. Iz letala so potem drugi lahko gledali, kako ekspedicija napreduje, zlasti pa, kaka bo slavnost, ko bodo odprli novo kočo.
Zadnji del pota je bil najbolj naporen. Žal pa je karavano sredi stene presenetila huda nevihta z viharjem. V zadnjem hipu so se vsi člani ekspedioije še mogli zateči z ledenika v bližnjo kočo, kjer je bilo seveda že vse pripravljeno za gostoljuben sprejem. Ko je zunaj divjal vihar, so v koči vsi gospodje mirno večerjali ter se krepeali. V koči pa je bilo pripravljenih le 60 ležišč, gospodov iz ministrskega spremstva pa je bilo vsega skupaj, kakor se je v koči ugotovilo, kar 118. Zato so morali visoki pariški gospodje spati kar na slami ter na tleh. In pariški listi od nedelje zvečer so že prinesli silko, kako minister v krasni svileni pižami s svojimi spremljevalci sedi na otepu slame.
Neurje pa ni hotelo ponehati, zaradi tega se je morala vsa ekspedicija vrniti, ne da bi bila mogla na vrh. Po velikem trudu in hudih naporih so srečno prišli v nedeljo zvečer nazaj v mestece St. Gervais, kjer so ministra slovesno sprejeli. Dasi pa se je prva francoska ministrska ekspedicija na vrh Montblanca prvič ponesrečila, je minister izjavil, da sedaj nikakor ne odneha, marveč da bo še drugič naskočil Montblanc, in sicer dne 30. avgusta.
Sloveči ameriški »ledeniški duhovnik« je* zuit pater Hubbard deluje kot dušni pastir v ameriških severnih polarnih krajih. Zadnje čase je deloval v naselbini Nuivak, ki je najbolj severna ameriška naselbina. Tukaj je s pomočjo nekaterih svojih spremljevalcev zgradil majhno Marijino kapelico. Ko je pater pred kratkim v svojem čolnu srečno prevozil Beringovo ožino ter se vrnil med svoje vernike v kraju Nuivak, kar je bilo prav na dan svetega Ignacija Lojol-. skega, je v novi kapelici daroval zahvalno sveto mašo.
Pozna jo.
Gospodinja: »Ali ste imeli danes obisk?«
Služkinja: »Da, gospa, teta me je obiskala.«
Gospodinja: »Recite teti, da naj prihodnjič ne pusti cigarinih ogorkov na pianinu.«
Gene Tunnev na levi in Jack Dempsev na desni sta bila včasih huda nasprotnika v boksu, ki pa jima je prinesel poleg slave tudi lepe milijone. Sedaj sta ta dva nekdanja boksarja sklenila, da se ne bosta več boksala, marveč da bosta svoje milijone prijateljsko viožila v delniško druibo, ki bo izkoriščala petrolejske vrelce v Teksasu
Šest dni do glave
v močvirju zakopan
Strašno zgodibo je doživel farmar Jones v Kanadi, kakor poročajo iz kanadskega mesteca Belleville. Bilo je takole:
Farmar Jones, ki je 44 let star, se je iz mesta peš vračal domov na svojo kmetijo. Bila je že noč in moral je po stezi, ki votli skozi močvirje. Po nesreči pa je v temi s steze zašel *v stran, nakar je zašel v močvirje. Tenka go-Eren ja plast mahu se je pod moževo težo takoj »dala, nakar se je mož do podpazduhe vdrl v močvirje. Začel je takoj na ves glas klicati na pomoč, vendar daleč okoli ni bilo žive duše, tki bi ga bila slišala in mu prihitela na pomoč. Skušal se je sicer izmotati iz močvirja, vendar je bilo vsako prizadevanje zaman. Pač pa 5e vsak hip jasneje občutil, kako ga močvirje 6e globlje vleče vase. Nazadnje ga je že tako Jrloboko potegnilo, da je le giava in ena roka molela iz močvirja. Vsak hip ga je močvirje grozilo zadušiti.
V tem je k sreči blizu sebe zapazil korenino, za katero se je z vso silo prijel, da ga ni več tako silno vleklo navzdol. Korenina pa je Sal bila prešibka, da bi se bil po njej mogel potegniti iz močvirja. Bila je vsaj tako močna, da ga je držala. Tudi to mu je bila ne mala tolažba. In tako je vztrajal do jutra prihodnjega dne. ko je upal, da ga bodo našli ljudje in ga rešili.
Drugo jutro je prišlo in z njim novo upanje. Mož pa je ponoči v svoji grozi že tako kri-
čal, da mu je sedaj zjutraj glas docela odpovedal. In res so prišli ljudje mimo po bližnji stezi, a nihče ni opazil človeške glave, ki je nedaleč od steze molela iz močvirja. Klicati pa ni več mogel, vsaj tako na glas ni mogel več zaklicati, da bi bil njegov glas na stezi kdo slišal. Tako je minil tisti dan in sledila je noč. In celih pet dni je še ta nesrečnež preživel v tistem strašnem močvirju, ne da bi bil kdo slutil njegovo bližino. Ljudje so hodili' čisto blizu njega, pa ga nihče ni opazil. On pa se jim ni mogel dati spoznati.
Od napora in lakote je skoraj omedleval ter je izgubil vsakršno upanje, da bi bil še kdaj rešen. Vse dni je videl po stezi hoditi svoje prijatelje in domače, ki so ga neutrudno iskali. Njegove duševne muke so bile silne. Mimo je prišel tudi neki tujec, ki ni bil iz tistih krajev Ta je šele v vasi slišal, da pogrešajo farmarja, ki se je ponoči vračal skozi močvirje ter ga sedaj že celih 5 dni brezuspešno iščejo. Ko je tujec to šlisal, se je spomnil, da je pod stezo videl" nekaj,' kar je bilo človeški glavi podobno. Mislil je, da je kak štor, ali pa da se kdo za štorom skriva. Ko je torej sedaj slišal, da pogrešajo človeka, je brž povedal, kaj je videl in kje. Domači so hitel tjakaj in res našli nesrečneža.
Morali pa so od steze do njega položiti široke deske, da se jim ni vdiralo, nakar so ga po 6 dneh potegnili ven ter rešili.
Prebrisana tihotapska zvijačat
Cigarete financarju na glavo
It Bruslja poročajo tole veselo tihotapsko zgodbico:	*>:-	v	■ »•<
Blizu Saint Ouemtrna na belgijsko-francoski meji leži precej velik gozd, ki so včasih skozenj tihotapci živahno tihotapili blago iz ene države v drugo. Kajpada t« tihotapsko veselje ni dolgo trajalo, ker jim je bila financa obeh držav kmalu za petami. Finanearji so tisti gozd prav močno zastraždli. Vsak dan in vsako noč leži tamkaj finančna straža v zasedi ter preži na tihotapce.
Te dni se je po tistem gozdu smukal belgijski finančni stražnik Henri Dupont. Bila je že temna noč, on pa je mirno ždel v svojem skrivališču ter prežal. Naenkrat je nad seboj zaslišal nekako žvižganje. Brž se je ozrl, da bi pogledal, kako in kaj. Preden pa se je dobro ovedel, se mu je na glavo nekaj usulo. Prižgal je električno svetilko in v svoje velikansko začudenje videl, da mu je nekdo od nekod na glavo stresel polno škatlic s cigaretami. Stražnik posluša, pa v gozdu je vladala nočna tišina. Niti list se ni ganil na drevju. Preiskal je gozd in drevje, pa ni našel nobenega sledu o človeku, ki bi mu bil mogel stresti cigarete na glavo.
Drugi večer je stražnik zopet prišel na tisti kraj v gozdu in skrit poslušal. Ob določenem času je znova nad njim nekaj zažvižgalo, le da se tokrat ni nič usulo. Pač pa je sedaj spoznal, odkod približno je prišel tisti žvižgajoči šum in kam je izginil. V mraku precej svetle noči je tudi lahko opazil, da je takrat po zraku letel nekak predmet. Sedaj je bila vsa finančna straža po koncu. Cele tedne so preiskavali vso okolico, a niso nič našli, čeprav so vedeli, da nekaj ni v redu. Vsakega večera so slišali na tistem kraju tisto prav čudno žvižganje. Kadar je bilo prav jasno, takrat ni žvižgalo. Kakor hitro pa je bilo manj svetlo ali pa celo megleno, takrat je zopet na vso moč žvižgalo skozi gozd.
Nazadnje pa so le dognali, kako in kaj je. Ni.karte si misliti, da je kaj strašilo. Stvar je bila precej enostavna, čeprav na vso moč prebrisana. Blizu meje na belgijski strani ima
svojo kmetijo belgijski kmetič, ki ima ne daleS od meje na francoski strani svojega soseda. Ta dva moža sta se dogovorila, da bosta po zraku tihotapila blago. Omislila sta si vsak po en stroj, ki meče težje predmete po več sto metrov daleč. S tem katapultom, kakor se ta reč imenuje, sta potem vsako noč metala drug drugemu tihotapsko blago čez mejo. Tako sta brez skrbi lahko tihotapila, ne da bi se jima bilo treba bati, da bi zašla v roke čujeeim finan-carjem. Dobro sta vedela, da financar tiči r. grmovju ali v gozdu. Ona dva pa sta se smejala, ko je blago nad glavo financarju frčalo v drugo deželo. In zadeva bi se še danes morda prav bujno in dobičkanosno razvijala, ko bi tistega večera katapult svojih cigaret ne bil stresel ravno financarju na glavo.
Tisti cigaretni dež pa je opozoril financo, d« je postala previdna in je nazadnje našla oba grešnika na tej in na oni strani. Sedaj je konec.
Smrt v gorah
Skupina rimskih hribolazcev je plezala na vrh Grandes Jorasses v masivu Montblanca. Ko so se vračali, so opazili, da jim manjkajo trije tovariši, ki so bili skupaj privezani na vrv. Takoj nato so pa globoko pod seboj v brezdnu zagledali tri mrliče, ki so bili padli s stene v prepad. Plezali so k njim in v njih spoznali svoje tri pogrešane tovariše, ki so bili že mrtvi. Poklicali so reševalno ekspedicijo, ki pa je v snežnem metežu imela težavno delo. Celih 18 mož je moralo reševati mrtva trupla, preden so jih spravili v dolino.
V	nedeljo 21. t. m. so padli s stene Totem kirchl v masivu Wilder Kaiser v tirolskih gorah 4 plezalci, izmed katerih je eden , Schmid, v torek onemogel priplezal do bližnje koče in povedal za nesrečo. Reševalci so njegove tri tovariše našli mrtve. Vsi trije so Monakovčani.
V	gorovju Kleiner Traith pa sta v petek 19. t. m popoldne padli s stene dve ženski. Ena je ostala skoraj nepoškodovana, medtem ko je druga obležala mrtva ter so jo v soboto prenesli v dolino.
Egiptovska kraljics-nsati jc tc dni obiskala Genovo v družbi svojih dveh najmlajših hčerk
Naša slika nam kaže razstavo angleškega kluba zasebnih letalcev, ki so razstavili svoja letela
in pauala
Marijina kapelica
v polarni puščavi
Angleški konzularni uradnik kapitan Toma« Kendrick, ki so ga nemške oblasti prijele, ker so ga osumili, da vohuni. Nato so ga izgnali iz Nemčije
Iz Julijske krajine
Na Sv. Višarjah sneži
Sv. Višarje, 22. avgusta.
Ko pišem te vrstice, sneži tukaj okrog Marijinega svetišča, da je veselje. Sneg pada v rju-hastih kosmičih, vendar ga zemlja sproti popije, ker je prej deževalo. Včeraj proti večeru sta dospeli sem gori k višarski Materi božji dve večji skupini romarjev: 51 iz Pliskovice na Krasu in 43 s Cola na Vipavskem. Ker niso računali na tak skok v zimo — s snegom je pritisnil tudi sever — marsikoga nekoliko zebe. Vendar sino vsi dobro razpoloženi, ker nudi pogled v rahli, mirni metež suežink svojevrstno lepoto. Tudi nas vsi domači in vdotnačeni vremenski preroki tolažijo, da nam bo sneg v par urah prinesel lepo vedro vreme. In kdo si tega ne želi tu v osrčju nebo-tiCnih velikanov, ki tako zapeljivo vabijo!
Ko sem- doromal v soboto zjutraj sem gori, je bilo prav prijetno, sončno. Prerokbe za drugi dan, nedeljo, so bile pa neugodne. Jug je tiščal na dan, cementni tlak v cerkvi je bil ves vlažen, obetal se je dež. In res je včeraj zjutraj padal rahel dež. Popoldne je bilo večinoma megleno, oblačno. Ob Montaževih stenah so se vlačile sive megle, se trgale, pa zopet kopičile. Od časa do časa je pa sonce presekalo sivo, temačno obzorje in za-emejali so se nam široki predeli vedrega neba. Zvečer se je pa docela zjasnilo in mnogi so delali že izletne načrte za drugi dan. Poznavalci nebesnih znamenj so pa ostali črnogledi: zvezde so bile preveč svetle, velike. Imeli so prav. Ko sem okrog štirih, s prvim svitom pogledal skozi okno, je bilo nebo zastrto z oblaki, ponekod obloženo z grozečo črnino. Proti osmim je s sivega neba začelo deževati, sedaj pa sneži. Obzorje je okrog in okrog zadelano, samo ozka špranja nam dovoljuje bežen pogled v Žabnice, vendar nas upanje ne zapusti, ampak še rase.
Kakor izvem iz prvega vira, je obisk Svetih Višarij letos rekorden kljub večkrat slabemu vremenu. Tudi včeraj je bilo tu nad osem sto romarjev. Prišli so od vseh božjih vetrov naše Julijske krajine v večjih in manjših skupinah. Iz Cepovana, Gorenjega polja, Kojskega so se pripeljali z avtobusi, iz Trsta, Istre, s Krasa, iz Idrije, Vipavske doline, Gorice in okolice, Brd, Baške doline, Cerkna in še Bog ve odkod so priromale pa ožje družbe, vsi, tudi par Jugoslovanov in večje število Korošcev iz Podkloštra, so pa bili dobre, razigrane volje. Vse to govori in dokazuje, kako privlačna sila Sv. Višarij narašča, kako zvabi k sebi vernike, ki še pred par leti za romanje k višarski Pomočnici niso imeli nobenega veselja. Naši ljudje se z vedno večjo vnemo zatekajo sem gori, kjer najdejo uteho v težkih dneh, obenem se pa navdušujejo ob lepoti naše zemlje in poglabljajo povezanost med posameznimi predeli naše krajine. Spoznavamo se, vedno bolj: od vekovitih snežnikov do sinje Adrije, in to ni slabo.
Vladni načelnik Mussolini obišče v drugi polovici septembra Julijsko krajino. Napovedan je obisk Trsta, Gorice in Vidma, najbrž v dneh od
20.	do 22. septembra.
Lepa manifestacija prekmurske mladine
V nizu številnih letošnjih mladinskih prireditev gotovo ni najzadnja prireditev fantovskega in dekliškega odseka v Murski Soboti v nedeljo
21.	avgusta. Tudi tukaj veljajo besede: »Naše vrste se širijo, narod objemajo, mladino k delu zbirajo, iz nižin v višave vzorov dvigajo.« Kljub temu, da je mnogo fantov in deklet od doma v tujini, kjer si služijo na sezonskem delu vsakdanji kruh, je bila prireditev veličasten odraz zdravega in pogumnega stremljenja mlade prekmurske generacije, ki hoče v trudu in znoju graditi domu slavo in čast. Prireditev je bila združena ž blagoslovitvijo praporov fantovskega in dekliškega odseka. Številne udeležence, ki so prispeli od blizu in daleč, iz Slovenskih goric, Ptuja, Ormoža in Ljutomera, je na postaji pričakovala godba. Razvrstil se je pester sprevod, v katerem so korakali botri in botrice, zastopniki sosednih okrožij, pod-zveže, ter dolge vrste članov in članic ter mladcev. Prapora fantovskega odseka in dekliškega krožka je blagoslovil domači gospod župnik. Po pridigi na prostem je bila slovesna sv. maša v župni cerkvi. Popoldne je bil na igrišču SK Mure telovadni nastop murskosoboškega okrožja. Nad 3000 ljudi se je zbralo ter živahno pozdravljalo nastopajoče. Med številnimi odličniki in duhovščino moramo zlasti omeniti g. okrajnega načelnika Bratino in zastopnika poveljnika mesta. Ko se je pojavil na taborišču vodja Slovenske krajine g. Klekl, ga je ljudstvo, zlasti mladina, navdušeno pozdravilo. Popoldansko prireditev je otvoril predsednik okrožja g. Kerec. V imenu mariborske podzveze je pozdravil navzoče g. Štefan t alez, čigar pozdravne besede so navzoči z navdušenjem sprejeli. Govoril je tudi okrožni načelnik Novak. Nastopajoči člani, mladci in dekleta so izvedli vse točke telovadnega sporeda v splošno zadovoljnost.
Ob tej priliki pa moramo vprašati tiste iz drugega tabora, kdo ima v Murski Soboti več srčne kulture, ali tisti, ki ob priliki nastopa drugače mislečih ljudi stoje mirno ob strani in samo opazujejo, ali tisti, ki ob podobni priliki, kakor se je to zgodilo ob tej prireditvi, vso noč izzivajo in razgrajajo ter mažejo po stenah svoj pozdrav dn onečaščajo celo najvišjo avtoriteto v državi. Sodbo o takem »viteškem« obnašanju si naj ustvari vsak sam!
Mladina vsega Prekmurja, ki se zbira v fantovskih odsekih in dekliških krožkih, gre dvignjenih glav krepko po začrtani poti naprej— po poti zvestobe Bogu, slovenskemu narodu in jugoslovanski državi. Katoliške mladine ni strah, če v temi skovikajo sove!	.. ,
Jadralna shapina „Poljane"
Zadnja leta se tudi v naši domovini vedno ;,olj kaže zanimanje za letalstvo. K temu je mnogo pripomoglo prizadevanje domačih organizacij, ki se bavijo s širjenjem lega športa med nami, mnogo pa tudi silen razvoj letalstva v modernih državah.
Za naše razmere je posebno važna ena panoga letalstva, t. j. jadralno letalstvo. Jadralno letalstvo si pridobiva tudi med ljudstvom vedno več navdušenih pristašev. Glavni vzrok temu je pač dejstvo, da je motorno letalstvo sedaj še tako drag šport, da ga morejo gojiti samo ljudje, Kt so zares premožni.
K rnzmahu jadralnega letalstva v Sloveniji so največ pripomogli dijaki, po večini srednješolci, ki še danes predstavljajo večino članstva v jadralnih skupinah. Zanimanje za jadralno letalstvo pa je tudi med drugimi poklici zelo živo. lo najbolj dokazuje ustanovitev jadralne skupine »I o Ijnne«. ki se je ustanovila letošnjo pomlad. Člani te skupine so v veliki večini obrtniki, včlanjeni pri ZFO. Po celodnevnem bivanju v delavnicah se zbiraio zvečer v svoiih prostorih na II. drz.
nA nebu radiov !


Naravnavanje s pomočjo radio-klavirja.
Zadošča pritisk s prstom in Se imate svojo najljubšo postajo. Nova klaviatura postaj, edinstvena v preciznosti izvedbe omogoča lahek izbor 8—12 postaj brez naknadnega naravnavanja.
Presenetjivo izboljšanje prejema kratkih valov.
»Slednjič vendar resnično dobra kratkovalovna godba" pravi vsak, ki sliši novi Philipsov prejemnik s pre-ampli vezavo. Prvič na trgu prejemniki z dovršenim kratko valovnim delom, ki omogoča močan prejem na kratkih valovih brez vsacega šuma.
Novi prvovrstni, ceneni
superji. Ceneni superji izredne reprodukcije že za mal denar. - Prejem tudi najoddaljenejših postaj za ceno, za kakršno ste preje kupili prejemnik s samo enim krogom.
555SSSP
OBJAVA nove Philips serije
v soboto, dne 27. avsusta
pri radio trgovcih in potom oglasov
Spod
Jadranski pokal:
Odločilno srečanje Viktorija: Ilirija
Spor v plavalni sekciji SK Ilirije, ki je dosegel v zadnjih dneh. svoj višek, tako da je vodstvo kluba že oficielno odpovedalo nadaljnje sodelovanje Ilirije v tekmovanju za Jadranski pokal, je bil v poslednjem trenutku ugodno rešen. Nedvomno je ta rešitev v korist kluba samega, kakor tudi vsega slovenskega plavalnega športa, tako da bo vsa naša športna javnost gotovo z veseljem pozdravila ta dokaz zrelosti v ilirijanskih plavalnih vrstah.
V nedeljo se bo torej odigrala najbolj zanimiva in napeta borba v letošnjem tekmovanju za
Jadranski pokal med lanskim zmagovalcem Ilirijo in letošnjim rajresnejšim kandidatom za prvo mesto — sušaško Viktorijo. Viktorija nastopi kompletna in so njeni tekmovalci že dospeli v Ljubljano. Ilirija pa bo nastopila v tem srečanju z doslej najmočnejšo postavo; kajti ob tej priliki bo prvič letos startal za barve svojega kluba poleg vseh ostalih tudi najboljši jugoslovanski plavač crawlist in rekorder Draško Wilfan. Z zanimanjem se tudi pričakuje nastop Toneta Cerarja, ki je pred kratkim dosegel na evropskem prvenstvu v Londonu tretje mesto v prsnem plavanju.
Kako se ie ratvijal svetovni rekord v metu kladiva?
Včeraj smd na kratko sporočili, da je Nemec Hein postavil v metu kladiva,nov svetovni rekord Z znamko 58.24 m. To se je zgodilo 21. avgusta letos o priliki mitipga pri amerikanskem Športnem nastopu v OsnabrUck. Ravno četrtstoletja je bilo treba za to, da je padel rekord, ki ga je postavil lela 1913 Amerikanec Ryan z metom 57.77 m. Celih pet in dvajset let so naskdkovali Ryanov rezultat in nihče ni nlogel preko njega. Šele sedaj se je posrečilo Nemcu Heinu, da ga je Zfušil. Nastane pa vprašanje, kdaj bo železna krogla sfr-čala preko 60 m. Morda prej, kakor 6i mislimo, kajti po uspehih današnjih atletoV se nam nehote vsiljuje prepričanje, da človeške sposobnosti in spretnosti ne poznajo nobenih meja.
Poglejmo nekoliko zgodovino rekordov v metu kladiva. Kot prvega svetovnega rekorderja v kladivu navajajo Angleža IIarry Lekee-ja, ki je leta 1868 14 in pol fupta težko železo vrgel 30 m daleč. Tedaj seveda še ni bilo predpisanega kroga, kakor dandanes in so se metalci lahko posluževali poljubnega naleta.
gimnaziji in izdelujejo svoja letala pozno v noč. Njih požrtvovalno delo in idealizem zahtevata gotove vse priznanje in podporo javnosti.
Leta 1876 pa so že omejili prostor na 2.13,5 m v premeru. Posledica tega je bila, da je nastal splošen zastoj v tej športni disciplini. V tej »mrtvi sezoni« je edino Amerikanec Mitchel vrgel kladivo leta 1886 38.65 m daleč in tako postal angleški prvak.
Glede na to so leta 1887 povečali premer na 2.74,5 m in še istega leta je postavil Mitchel nov svetovni rekord z metom 37.83,2 m. Borba med Ameriko iri Anglijo na športnem polju je privedla do tega, da je že naslednje leto postavil Anglež Barry nov svetovni rekord z metom 38.95,3 m, leto kasneje pa ga je zvišal isti atlet na 39.65 m. Leta 1890 so si pa Amerikanci s svojim atletom Mitche-lom zopet priborili nazaj svetovni rekord (39.85.3 metra). Leta 1891 je isti atlet prvikrat prekoračil znamko 40 m (točno 41.50.5 m) in Amerikanci so potem vsa leta prednjačili v tej lahkoatletski disciplini. Leta 1900 se je posrečilo orjaku Johnu Flanaggauu prekoračiti 50 m znamko (vrgel je kladivo 51.03.6 m). Ta atlet si je obakrat v Parizu leta 1900 in v St. Louisu lela 1904 s svetovnim rekordom priboril tudi prve olimpijske zmage. Flanaggan je bil dolgo let nedosegljiv, dokler se ni 1. 1907 pojavil njegov rojak Grath, tudi orjak, ki je zalučal kladivo 52.94,2 m daleč. Naslednje leto mu je z metom 54.93,0 m zopet Flnnaggan odvzel čast svetovnega rekorderja. Toda Grath je bil še mlad in zalo je v letu 1911 kar dvakrat zboijšai
svetovni rekord: prvič je vrgel kladivo 55.34 m, drugič pa celo 57.13 m daleč. Mislili so tedaj, da ne bo šlo več naprej, kar naenkrat se pojavi leta 1913 zopet amerikanski atlet Paul l?yan, ki je dne 17. avgusta treščil kladivo 57.77 m daleč. Sedaj je pa res nastala dolga doba dveh desetletij, ko nihče ni mogel prekašati tega rezultata. Edino O' Calla-ghan, ol i m pij on i k iz leta 1928, se je tedaj približal tej znamki z metom 57.64 m in pred par dnevi je Nemec Ilein z metom 58.24 m postavil nov svetovni rekord, katerega gotovo ne bodo tako dolgo naskakovali, kakor onega od njegovega prednika,. Sedaj si pa oglejmo še pregledno listo teh rekordov:
1868	IIarry Leeke (Angl.)
1869	William Burgess (Angl.)
1871	William Burgess (Angl.)
1872	Harry Leeke (Angl.) 1874	Steve Brown (Angl.)
1887	John Mitchel (USA)
1888	William Barry (Angl.)
1889	William Barry (Angl.)
1890	John Mitchel (USA)
1891	John Mitchel (USA)
1892	John Mitchel (USA) 1897	Tom Kiely (USA)
1897	John Flanaggan (USA)
1898	John Flanaggan (USA)
1899	John Flanaggan (USA)
1900	John Flanaggan (USA) 1904	John Flanaggan (USA)
1907	Maurice Mc Grath (USA)
1908	John Flanaggan (USA) 1911	Maurice Mc Grath (USA) 1911	Maurice Mc Grath (USA) 1913	Paul Ryan (USA)
1938	Kari Hein (Nemčija)
30.34,7 m
31.18.6	m 32.15,2 m
33.72.7	m 36.60,0 m
37.83.2	m
38.95.3	m 39.65,0 m 39.85,3 m
41.50.5	m 42.70,0 m 43.44,7 m
45.26.7	m
46.52.8	m
47.38.9	m
51.03.6	m 51.26,5 m 52.94,2 m 54.93,0 m 55.34,0 nt 57.13,0 m 57.77.0 m 58.24,0 m
Popusti za nogometne tekme. Za nogometno tekmo med Češkoslovaško in Jugoslavijo, ki bo 28. t. m. v Zagrebu, je prometno ministrstvo dovolilo posetnikom polovično vznino za vso vlake, in vse razrede, razen 4. razreda in ekspresnih vlakov. Posetniki tekme kupijo na odhodni postaji cel vozni listek in K13, s katerim imajo brezplačen povratek. Popust na železnici velja od dne 25. do 31. t. m.
Ista ugodnost velja tudi za tekmo Jugoslavija : Romunija, ki bo 6. septembra v Belgradu. Popust za to tekmo velja od 3. do 9. septembra t. 1.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
SK Mladika vahl v«n ijrralcn trn snslannk, ki hrt drevi ob 7 v pro9turih Mladinskega domu na Kodc-i Ijevem.
muhe, komarje in vso golazen
Novice iz Kranja
Okrog 200 slovenskih izseljencev jc pripoljal iz Francije izseljenski duhovnik g, Švelc Anton skupno z izseljenskim učiteljem g. Jankovičem v torek dopoldne. G. Svelc Anton opravlja svojo duhovniško službo v Aumctzu in se mnogo žrtvuje za naše izseljence. Nastanil se je 6cdaj za tri tedne na Hujah pri Kranju pri svojih domačih. G. Švelcu želimo, da bi preživel dneve v svoji domovini čim lepše in ponesel med naše rojake v Franciji čim več najboljših utisov.
Na državni mešani meščanski šoli v Kranju bo vpisovanje v stari ljudski šoli dne 1., 2. in 3. septembra, vsakokrat od 8 do 12. V prvi razred se smejo vpisati učenci, ki so dovršili najmanj 4 Tazrede ljudske šole, če niso starejši od 14 let. Vsak učenec naj prinese k vpisovanju spričevalo o dovršeni ljudski šoli, davčno potrdilo in rojstni list.
Gorenjski vlak čaka zamudnike. V »Slovencu« smo brali, da bodo po novem voznem redu precejšnje spremembe na železnicah. Gorenjci upamo, da bo novi vozni red tudi za Gorenjsko vsaj toliko spremenjen, da ne bodo poslej imeli vlaki toliko zamud. Vemo, da je gorenjska piroga zlasti v poletnem času obremenjena, ker je samo cn železniški tir, vendar smo mnenja, da bi se s skrbno vsestransko pažnjo dalo vsaj nekoliko zmanjšati zamude. V poletnem času so imeli nekateri vlaki po eno in celo dve uri zamude, kar ima gotovo zelo neprijetne posledice, za domačine in tujce.
Žalec
Drž. meščanska šola. Konferenca bo 30. avgusta, popravni izpiti dne 31. avgusta in vpisovanje v vse razrede samo 1., 2. in 3. septembra vsakokrat od 8 do 12. Vsa navodila so razvidna s šolske deske.
Radio
Programi Radio Lfriblfanai
četrtek. 35. avgusta: 12 1'isnna trata (plošče) — 12.45 Poročita — 13 \apoveili — 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Napovedi — lil Napovedi, poro-<Sija — 111.30 Nac. ura: Pomorski promet z Levanto /.a časa križarskih vojn (dr. Aut. Dabinovič, Zgb) — 10.50 Deset minut zabave (g. Fr. Lipah, član Nar. gled.) — •JO Wieniawski: Faust, fantazija za gosli in orkester — 20.10 Slovonšfi-ina za Slovence (g. dr. Uudolf Kolarič) — 20.,'lu Koncert lahke glasbe. Sodelujeta: Stanko Avgust (harmonika) in Rad. orkester — 22 Napovedi, iw>-ročila — 22.15 šornov šramel-kvartet.
Petek, 16. avgusta: 12 Iz naših krajev (plošče) — 12.45 PoroCila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Radij, orkestra — 14 Napovedi — 10 Napovedi, poročila — 10.30 Nac. ura: Bela Krajina, gcogratsko-kul-tnrni pregled (Rudolf Postal, LJublj.) — 10.50 Zanimivosti (M. .lavornik) — 20 Plošf-o — 20.10 Ženska ura: Konse.rviranje sadja, zelenjavo itd. (fja, Simonie) — 211.30 Operni napevi. Sodelujejo: gg. Janko 'Vek osla v, Fninzl Jean in Rad. orkester — 23 Napovedi, poročila — 22.30 Angleške plošče.
Dragi programii
Četrtek, 25. avg.: Bclgrad-Zagreb: 20 Nar. pesmi, 90.30 Simf. konc. — Prag": 19.25 Voj. godba, 20.10 Svving-band, 20.40 Igra, 21 Slovaške nar., 21.25 Kom. lionc., 22.35 Cig. ork — Varšava: 10.30 Zab. konc., 21.10 Ples. gl., 22 Sclnibertova dela — Sofija: 20 Klavir, 30.55 Ogrske pesmi, 21.25 I.ahka gl. — Budimpešta: M.35 Verdijeva opera »Aida«, 22 Cig. ork. — Trst-Mitan: 21 Igra, 21.40 Čelo, nato ples. gl. — Bim-Iiari: 21 Puocinijevo enodejanke »Plašč«. «Scs!ra Angelika« in »Ginanui Schicchi < — Dunaj: 19 Stari instrumenti, 20.10 Voj. pesmi, 21 Pristaniška romantika, 22.110 Nar. in zab. gl., 24 Nočna gl. — Berlin: 20.10 Ples. večer — Konigsberg: 20.10 Ork. in solisti — Frankfurt-Stutt-gart: 20.1(1 Orkester, zbor in solisti.
Petek, 26. avg.: Belgrad: 20 Zngreh, 21 Vok. konc. (Gjungjenac), 21.30 Zab. konc. — Zagreb: 20 Celo. 20.30 Orenskega in Musorgskega skladbe, 21.30 Ork. konc., 22.20 Ples. gl. — Praga: 19.55 Dvorakov oratorij <Sveta Ljudmila«, 22.30 Sukov godnlni kvartot — Varšava: 30.30 Zal), konč., 212 Simf. konc. — Sofija: 10.30 \Vag-merjeva opera »Večni mornar — Budimpešta: 3) Poster konc., 22 ,lazz, 22.45 Plošče — Trst-Milan: 21.30 -Simf. konc. (iz Maksencijevo bazilike) — Bim-Bnri: 21 Ork. konc. — Dunaj: 1!) Nar. pesmi. 20.10 Opereta «.Monika«, 22.4A Zab. in ples. gl.. 24 Nočni konc. — Kdmgsberg-Ilambura-Kiitn: 20.10 Ples. več. — Frank-furt Mnnakoro: 20.15 Špansko-madžarski konc. — Be-rnmiinstrr: 1!) \Vngnorjcva opera cTanhauser« — Stras-bnurg: 20.30 Opera.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ženltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba
priložiti znamko.
[BDI
Avtomehanik
vešč tudi popravljanja vseh vrst pletllnlh ln šivalnih strojev, išče službo. Cenj. ponudbe upravi »Slov.« pod »Zanesljiv« št. 13.799.	(a)
Zaslužek
2.500 din potrebujete
da doma zaslužite mesečno 1000 dinarjev. Pišite: »ANOS«, Maribor, Orožnova.	(z)
mlajša moč, izurjen v valnih strojih, dobi stalno službo. Lana, Gregorčičeva ulica 5.	(b)
Izurjena pletilja
starejša, ki bi bila zmožna prevzeti vodstvo v pletilnem oddelku, se takoj sprejme v stalno službo. Primerna Izobrazba zaželjena. - Naslov v upravi »Slovcnca« pod št. 13.753.	(b)
Trgovskega pomočnika
ali pomočnico, manufak-turne stroke, zanesljivo, samostojno moč, sprejme večja podeželska trgovina ob železnici. Nastop takoj ali 1. septembra. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Dober prodajalec« št. 13595.	(b)
Širite »Slovenca«!
Krojaškega pomočnika
dobrega, takoj sprejmem. I Ponudbe upravi »Slov.«| pod »Priden« 12.961. (b)
\tanoianja
ODDAJO:
Trisobno stanovanje
popolnoma prenovljeno, čisto, sončno, v lepi hiši, oddam takoj ali pozneje mali, dobri stranki. Ogled od 2—3 popoldne. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13.834.	(č)
Objave
Kočevje
Montaža Lutz-peči dne 26. t. m. pri gdč. Suha-dobnlk, Kočevje, Podgorska ulica 148. Reflektanti glede Lutz-pečl dobe vse informacije pri našem monterju od 11.—13. ure. Tovarna Lutz-pečl, Ljubljana VII.	(r)
Kamnik
Montaža Lutz-pečl dne 25. t. m. v zgradbi Mestne posojilnice v Kamniku. Reflektanti za nabavo Lutz-pefii dobe potrebne informacije pri našem monterju istotom. Tovarna Lutz-peči, Ljubljana VII.	(r)
Sevnica
Montaža Lutz-peči dne 26. t. m. v ljudski šoli v Sevnici. Reflektanti dobe vse potrebne informacije glede Lutz-peči pri našem monterju od 9—12. Tovarna Lutz-pečl, Ljub-
Denar
S hranilno knjižico
lahko kupite vse vrste pohištva: spalnice, jedilnice, kuhinje, prvovrstno izdelke, po ugodni ceni. Erman & Arhar, tovarna pohištva, št. Vid nad Ljubljano.	(d)
Kupimo
4 pisalne mize
malo rabljene, kupimo. -Ponudbo upravi »Slov.« pod št. 13.822.	(k)
Jabolka
obrana, sortirana, za izvoz, kupuje v večjih količinah GOSPODARSKA ZVEZA Ljubljana.
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah CERNE, Juvelir, Ljubljana Wolfova ulica št. 3
Paradižnika
svežega, popolnoma dozorelega, kupi vsako množino Slamlč, Ljubljana.
STROGI
Stroj za luknjanje šablon
(Vordruck) majhen ter dobro ohranjen, kupim. Ponudbo v upravo »Slovenca« pod »Predtisk« št. 12934.	(k)
n
Pohištvo
i
<*rr?rnTrrm,
Elektro univerzalni stroj v vsako mizarsko delavnico. Rešitelj male obrti in strah naših konkurentov. Din (S 80U
Mizarski mojster Iv. Mirtič, Novo mesto, nam sporoča Vaak teden si več mizarjev
ogleda moj stroj »Fortunu« m se ne morejo dovolj na-cudltl veliki prlroCnostl m zmožnosti istega. Šc vsak je izjavil, da ga bo taboi naročil in sem Vašo tvrdko, ki razpolaga z najmodernejšimi stroji, priporočal kot na|za-ne3lJive)šo ln solidno.
PETERANGEL0
LJU BLJ AN A
TYRSEVA36
KUPUJTE PRI NAŠIH INSERENTIH!
Spalnice, jedilnice
in kuhinje lahko v veliki Izbiri kupite ln plačate tudi s hranilno knjižico pri Erman & Arhar, tovarna poh'?tva, št, Vid nad Ljubljano.	(š)
Več
stavbnih parcel
v bližini kolodvora v Št. Vidu - sc pod ugodnimi pognji proda. - Poizve se: Vižinarje 59.
Nova vila
enonadstropna, pet minut od cerkve ln trga, letni donos 40.200 din, naprodaj za 330.000 din. Isto-tam so naprodaj stavbni prostori. Maribor, Smetanova ulica 59.	(p)
Kunaver Ludvik
gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalec — Cesta 29. oktobra št. 6, telefon 37-33, ima naprodaj večje število parcel, kompleksov., posestev, gozdov, trgovskih in stanovanjskih hiš in vil. Pooblaščeni graditelj ln sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p)
ljana VII.
(r)
Naše gospodinje
kupujejo kuhinjske krpe, namizne prte, perilo itd. pri I. TRPINU, Maribor, Vetrlnjska ul. 15.
Natečaj za sprejem inženirjev
Vojnotehniški zavod v Kragujevcu sprejme v službo sedem inženirjev in siccr: 3 gradbene, 2 kemika, 1 tehnologa in 1 elektro-strojnega.
Pobližji podatki so v službenem vojnem listu in v upravi vojnotehniškega zavoda vsak delavnik, dopošljejo se pa tudi ua propisno taksirano prošnjo.
T. št. 5646 iz pisarne uprave vojnotehniškega zavoda 20. avgusta 1938.
Hotel »Triglav" v Sevnici ob Savi
se odda s 1. Januarjem v najem. Tik kolodvora, 18 popolnoma opremljenih sob za tujce in letoviščarje, vodovod, avtogaraža in ostalo gospodarsko poslopje, lep senčnat vrt za goste, lep ter velik zelenjadni vrt, ves inventar kompleten, tudi ves kuhinjski pribor. Ponudbe sprejema do 30. septembra 1938 lastnik Kari Zupane, valjčni mlin v Sevnici.
Kislo zelje, repo
ln cele glave za sarmo^ novo, prvovrstno, dobavlja po brezkonkurenčnlh cenah G. Erklavec, Ljubljana, Sv. Petra cesta 47,-telefon 25-91.	(1);
Rozine
na zalogi. »Veletrgovina južnega sadja«, Ljubljana, Tyršcva cesta 48. (1
Dežne plašče, obleke,
perilo ttd. si nabavite najboljše ln najcenejše pri Presker, Sv. Petra cesta 14.	(i)
KOLESA
najnovejši letošnji modeli1 v največji izberi naprodaj
po neverjetno nizkih cenah
Nova trgovina
Ljubljana • Tyr*eva cesta 36
(nasproti Gospodarske zvexav
Resnico govore, ko trdijo,
da prodajamo najboljša in najcenejša
kolesa
rezervne dele ln
motorna kolesa.
Velika izbira I
z o. z. Št. Vid nad Ljubljane
Zahvala
Trgovski samopomoči v Mariboru
izrekam iskreno zahvalo, ker mi je po smrti mojega očeta Benzik Ivana točno izplačala izdatno posmrtnino. Dovoljujem si predvsem obrtnikom toplo priporočati pristop k tej kulantni in karitativni instituciji, ki nudi posmrtninsko zavarovanje proti zelo nizkim prispevkom.
Maribor, dne 22. avgusta 1938.
Benzik Ivan s. r., mesar.
Opremljeno sobo
poseben vhod. v centru, oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod 13.831. (s
lEfflaai
Dijaka ali dijakinjo
sprejmem na stanovanje in hrano prav poceni. -Vprašati: Maribor, Bet-navska cesta 61. (D)]
Eno ali dve dijakinji __
sprejmem na stanovanje z vso oskrbo. - Najraje nižjih razredov. Poljanski nasip 10-11., desno stopnišče. Iv. Požar. — (Bližina gimnazije.) (D)'
Oglašujte v edino uspešnem dnevniku »Slovencu«!
CELO LETO MOST (sira)
lahko trajno pripravite iz grozdja, kakor tudi vse sadne sokove Brez kakih aparatov!	Brez izgube časal	Brez strokovnega znanja!
s pomočjo NIPAKOMBINA A/II.
Odlična iznajdba današnje znanosti! Enostavno! Poceni! Higi.jensko!
Odobrilo Ministrstvo poljedelstva.
RADIO S AN, Zagreb, Dukljaninova ul. 1.
Pojasnila in cenik pošlje brezplačno:
Med kitajskimi teroristi 14
V pivnici so se mrzlično pogovarjale skupine l.vropejcev in Amerikancev. Nisem slišal. kaj so govorili, a vendar se je pogosto po-vračala ena beseda v pogovor in mi prihajala na ušesa: «Gong».
Nekakšna obsedenost in nemir sta vladala v vsehi duhovih. Navzoče ženske so imele boječ pogled, ki me. je spominjal pogledov madridskih, ko so čakale napadov Franeovcga zrakoplovstva za časa državljanske vojne.
Moje nalivno pero je začelo skakati po papirju, ki mi ga je pravkar prinesel neki dečko.
Šanghaj, 23. avgusta. Od našega posebnega poročevalca.
Tedaj me je opijanilo stanovsko zadoščenje. Časopisne agencije so naznanile izgi.njenje Č. O. Simona, toda kaj je njihovo pripovedovanje v primeri z mojim? Moja vloga v tej zadevi pač ni bila sijajnejša kot vloga nadzornika 1'radona, to priznam; toda jaz nisem bil policaj. In jaz sem se boril le s peresom.
Napisal sem kolikor mogoče dramatično dogodke preteklo noči in tekel na glavno pošto na Settlementu. da bi od|Kislal svoj «prepis».
Ko scin prišel ven. je bilo okoli sedem ura. Vreščeč rog gasilcev je zakrival ropot na ulici. Požar ali atentat? Rdeči vozovi so izginili v smeri proti šapeju.
Ko sem prekoračil Soocho\v-Creek, sem se podal na Szechuen Road, da bi prišel v središče. Ta ulica je precej ozka. a ima cvetočo trgovino. Ko srm tako hodil od enega dn drugega konca ulice, sem postal pozoren na izložbeno okno nekega tobačnega trgovca.
»Oh, oh. to je najbrž trgovina, o kateri mi je. pravil Leclerc 1.. Spominjam se, da je izgovoril ime Szechuen Road...«
Ustavil srm se pred lepimi vrstami pip, ki so bile ene bolj zapeljive kot druge in zgodilo se jc. kakor vedno ob takih prilikah. Po-
rinil sem steklena vrata trgovine Hišni gospodar, osivel in zelo dostojanstven Anglež, mi je pokazal nekaj krasnih vzorcev, a izbral som si kratko pipo, ki sem jo tudi kupil za dvanajst meksikanskih dolarjev. Seveda sem si ob isti priliki kupil za pol funta plave «mešanice», ki je močno dišala po rumu.
»No, sedaj sem pa preskrbljen,« sem si mislil, -da se bom v "bodoče branil proti mrzlič-nosti. Za človeka ni boljšega razvedrila in blažila, kakor je pipa.c
Ker me je v želodcu že začelo črvičiti, sem podvizal proti hotelu Evropa, in ko sem si nametal mošnjo s tobakom, sem pustil ostalo zalogo v sobi Nekaj minut pozneje sem že sedel pri mizi v hotelski obedtiici in se požrešno lotil brezokusne juhe le s tem namenom, da bi prevaral svojo lakoto med čakanjem na pečenko.
Takoj po kavi sem si natlačil pipo in si najel avtotaksi, da bi me prepeljal na |>oli-cijsko ravnateljstvo.
Ali mi bo Leclerc povedal kaj novega?
Na žalost prijatelja ni bilo tamkaj.
»Hočete počakati?« mi je dejal uslužbenec, ki me jo že videl z njim, in je vedel, da nisem kak nndležnež. »Vsak čas se mora vrniti, kajti dvema stražnikoma je ukazal, naj bosta pripravljena ...«
»Dobro, počakal bom torej.«
In ta pipa mi je izkazala prvič svojo uslugo: kratkočasila me je v tej neudobni predsobi.
Peto poglavje
|{opnt vrat, ki jih je nekdo surovo zaloputnil, me jc zbudil iz odrevenelosti, v katero sem počasi lezel V sosednji sobi sem spoznal l eclncov glas Ker je tako glasno govoril, je bil gotovo zelo ro/.btirjonč Razločno sem slišal: >... To moramo končati... Pripravljen na vse. Niti trenutek sr nc smemo obotavljati...«
Vdrl je v predsobo.
»Si tukaj? Oprosti, niti minute nimam prostega časa... Jutri sc bova videla...«
Njegove sive oči so se svetile od vročice. Niti toliko časa si ni vzel, da bi se obrisal. Njegove poteze so izražale utrujenost.
»Kakšno življenje,« je zamrmral.
Ponudil mi jc roko, da bi mi želel na svidenje in hkrati dober dan, a to ni bil moj namen. Nisem prišel toliko iz prijateljstva, kolikor iz pohlepnosti za novicami.
Obdržal sem mu roko:
»Ste našli sled za ugrabitelji?«
»Kakšnimi ugrabitelji?«
»Za tistimi, ki so ugrabili Č. O. Simona, boga mi!«
Leclerc je malomarno zamahnil z roko.
»Ugrabljenje Č. O. Simona spada že v staro zgodovino, prijatelj! Seveda ne zanemarjamo iskanja sledi za njim, a sedaj nam gre predvsem za to, da preprečimo nove atentate.«
»Ah! Se bojite...«
Brez dvoma je videl, da se me ne bo kar tako lahko iznebil, zato mi je na kratko pojasnil:
»llainiloff, ruski trgovec, ki mu že dolgo groze, je prejel naznanilo, da ga je «Gong» obsodil. Nocoj mora umreti. In ker prebiva v francoski koncesiji, ga moramo ščititi mi. In sedaj mislim, da se mi 110 bodo posmeliovali ti prekleti teroristi. Sedaj bom že podkuril tem prevzetnežem«
»Kaj nameravaš storiti?«
»Hiša je obkrožena od mojih ljudi. Postavil sem jih celo na strehe, da bi preprečili morilcem dohod, če bi poskušali uclrcti sko^i dimnike.'In tudi osebno se bom udeležil struženja.«
»Saj si pravkar prebil noč skoraj do belega dne. Nc boš mogel vzdržati!«
»Moram. Zaradi tega strnženjti sem spal popoldne nekaj ur in pravkar sem spil dve skodelici kavinega izvlečka. Lahko noč, Martin, in jutri...«
»Ah ne,« scin ugovarjal. >Pa me vendar ne lioš pustil nn cedilu v trenutku, ko postaja bitka odločilna. S teboj grem.«
»To se ne bo nikdar zgodilo! Nočem te izpostavljati toliki nevarnosti. Pojdi spat. Če bo kaj novega, ti bom telefoniral«
»Nikakor ne. Prvič se mi nič ne dremlje. Proti svoji volji sem dosti spal preteklo noč. Drugič pa veš, da se človek nc sme nikoli bati nekoliko nevarnih pustolovščin, če se žene za poročili, ki mu jih nalaga poklic. Lansko leto osorej sem bil v mnogih drugih nevarnostih.«
Prijatelj me je postrani pogledal, a vdal se je. Drugega si nisem želel.
»Torej pojdi,« je dejal, »takoj bomo odhiteli.«
Leclerc me je odvedel v svojo pisarno, kjer sta čakala-dva nadzornika.
»Ste vi drugi pripravljeni? Na pot!«
llitro smo poskakali po stopnicah in se posedli v prijateljev avtomobil. Voz je kmalu krenil v ulico Joffre.
»Siccr pa,« sem vprašal, »kdo je ta Haini-loff?«
»Da ti povem vse, ta človek ni, kakor mislim, zanimiv, a v sedanjem položa ju se ne smemo na to ozirati. Možu groze, in mi ga moramo za vsako ceno varovati.«
»Kaj mu «Gong» očita?«
»Nacionalisti hranijo proti njemu mnogo očitkov, kajti llainiloff jc v njihovih očeh predstavnik tujih izkoriščevalcev. Rus stanuje tu že dvajset let in sc jc lotil vsakega bolj ali manj dobičkonosnega trgovanja, od koder sc lahko vlečejo veliki dohodki. Je lastnik skrivnih pu-šilnic in igralnic, z denarjem podpira sumljiva plesišča in zloglasne pivnice. A pomni, da ga «G<>tig» ni obsodil zaradi tega več ali manj nemoralnega delovanja. Toda llainiloff, ki je tipičen trgovec, ni opustil nobene prilike, tla bi si ne poiskal novega vira dodatnih dohodkov. Posebno rad je posojal neizobraženim Kitajcem denar in se okoristil z njihovim nepoznanjem zakonov, tako da jih ,jc odiral brez najmanjšega sramu. Da bi maščeval le tepce, je «Gotig» obsodil Rusa na smrt.«
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ceč
Izdajatelj: Ivan Rakovee
Urednik: Viktor Čenči)