S90B0DN9 S LOV E H13 9

Victor Martinez 58
Buenos Aires

“ESLOVENIA LIBRE

ii

Kegislro National de la Propiedad
Intelectual No. 260254

GLASILO SLOVENCEV V JUŽNI AMERIKI

Ano (Leto) VI.

Buenos Aires, 15. februarja (febrero) 1948

N" (Štev.) 4.

Slovenski bogoslovci v San Luisu ŠOBRE BASES SOLIDAS

S potniško ladjo Santa Cruz je
dospela v Argentino — kakor je
bilo že poročano — tudi dvanajste¬
rica slovenskih bogoslovcev, to j»e
ona skupina, ki je tri mesece ča¬
kala na prevoz v taborišču Bagno-
li. Vsi so dospeli zdravi in zagore¬
lih lic, polni mladostnega ognja
in vere v svojo novo domovino.
Čim so stopili na suho, jih je ča¬
kalo po letih trpkega begunskega
življenja prvo prijetno preseneče¬
nje: Sredi množice je stal na po¬
molu mlad duhovnik elegantne po¬
stave, ki je spraševal po sloven¬
skih bogoslovcih in jih zbiral
okrog sebe: g. Jorge Bledel, oseb¬
ni tajnik in odposlanec sanluiške-
ga škofa, ki je slovenske teologe
begunce povabil v svojo prestolico,
da bodo mogli tamkaj pod vod¬
stvom jlastnih profesorjev nada¬
ljevati svoje študije Neverjetno,
s kakšno ljubeznijo, spretnostjo in
požrtvovalnostjo se je g. Bledel
zavzel za svoje nove varovance,
jim preskrbel namestitev v seme¬
nišču, posredoval hitro ureditev
papirjev pri oblasti in jim spret¬
no pomagal preko sto težav, v ka¬
terih se tujec v novem kraju brez
pomoči domačinov ne znajde tako
hitro. Le tako so mogli že po ne¬
kaj dneh nastopiti pot v svoje no¬
vo bivališče San Luis.

San Luis je glavno mesto države
istega imena in leži 800  km daleč
od Buenos Airesa proti zapadu. Ko
so se slovenski bogoslovci z brzim
„cuyanom” vozili po brezkončni
ravnini, ki je tako rodovitna, da
ne hrani le Argentine, ampak na¬
snuje polovico lačne Evrope, so
se radovedno spraševali: „Kakšen
je le naš novi škof, ki nas je do¬
brotno sprejel v svoje okrilje in
je tako daleč, na tem koncu sveta
mislil na nas, ko ubogi brezdomci
nismo vedeli ne kod ne kam?”

Sicer so že v Buenos Airesu sli¬
kali govoriti o sanluiškem škofu le
z občudovanjem. Dr. Emilio A. di
Pasquo, tako so Culi, je najmlajši
argentinski škof, pa ima že veliko
ime, ki slovi ne le v Argentini am¬
pak tudi v inozemstvu. Doktor
rimske univerze Gregoriane, je v
svoji argentinski domovini poz¬
nan kot najspretnejši organizator
Katoliške Akcije, inozemstvo pa
ga pozna kot navdušenega vodite¬
lja argentinskega žosizma. Pred
nedavnim je zastopal Argentino
na mednarodnem žosističnem kon¬
gresu v Montrealu (Kanada).
Kdor je  imel priložnost, da je pri¬
šel z njim v dotiko, ne more poza¬
biti njegove ljubeznivosti in pri¬
srčnosti, s katero takoj vsakega
osvoji; njegove globoke naobraz-
be in širokih pogledov, ki mimo
malenkostnih osebnih vprašanj
tehtajo vedno celoto. Zopet drugi
so hvalili njegovo priprostost, is¬
kreno pobožnost in človekoljub¬
nost, s katero bi hotel vse ljudi,
ki so mu blizu in daleč, osrečiti.

Vendar je resničnost nadkrilila
vsa pričakovanja. Prevzv. vladika

dr. Di Pasquo je naše teologe spre¬
jel ne kot begunce, temveč kot svo¬
je ljube in težko zaželene prijate-

Eksc. škof Di Pasquo

lje. Vsakega posebej je objel in
jim dal takoj vse na razpolago,
kar premore. Ni čuda, da so se hi¬
poma počutili kakor doma. Njego¬
va neposrednost, priprostost in
ljubeznivost ima magično silo, ki
vse osvaja, že po nekaj dneh so
slovenski bogoslovci spoznali, da
so našli v škofu svojega dobrotne¬
ga očeta, vzornika in duhovnega
vodnika, ko so videli, kako sam
razlaga otrokom krščanski nauk,
kako zbira okrog sebe moško in
žensko mladino, organizirano v
KA, kako se zgrinjajo okrog njega
mladi delavci, kako uvaja moder¬
no dušnopastirsko službo v do se¬
daj zapuščenih predmestjih in ka¬
ko si prizadeva, da bi tudi na go¬
spodarskem in socialnem področ¬
ju dvignil tamošnjo prebivalstvo.
Komaj dobro leto je škof Di Pa-
squo na sedanjem mestu, pa se
njegova plodna iniciativa pozna že
povsod. Povsod je opaziti nastav¬
ke široko zasnovanega, moderne¬
mu času ustrezajočega dušnopa-
stirskega dela. Nič se ni čuditi, da
je že v kratkem času postal ljub¬
ljenec vseh, ker dobro, preprosto
ljudstvo vidi njegova dela, ki mu
jih narekuje njegovo plemenito'
duhovniško srce, prav po aposto¬
lovem izreku, ki si ga je izbral za
vodilo svojega škofovanja: Qui

praeest, in solicitudine — oni, ki
je postavljen za vodnika vernikom
naj bo goreč v svoji službi.

Slovenski bogoslovci so Bogu
iskreno hvaležni, da jim je v svoji
dobrotni Previdnosti naklonil ta¬
ko velikega dobrotnika kakor je
sanluiški škof Mons. dr. Di. P#-
squo, ki jim je širokosrčno in ple¬
menito omogočil nadalnji študij.
Ko bo dograjeno novo semenišče,
ki ga škof gradi blizu mesta, se
bodo slovenski bogoslovci s profe¬
sorji vred tja preselili, čim dospe
še ostala polovica slovenskih teo¬
logov, ki je ostala v Brixenu, bo
bogoslovna fakulteta mogla pri¬
četi s poukom.

Van llegando siempre mas gentes nuestras a la Argentina. A esta
hermosa tierra que tan generosamente les abrio sus puertas, y les ofre-
ce todos los medios necesario para su permanencia, llegan los eslovenos
ccmo victimas de la revolucion comunista, que esclavizo su patria. Por
eso vienen decididos y  convictos anticomunistas; muchos de ellos, como
consecuencia de las violencias comunistas, perdieron a sus padres, y
muchos de ellos tambien, derramaron su sangre, cuando quisieron librar
a su tierra y  sus hogares de la mayor catastrofe: el comunismo, que
arrastra tras si la desgracia y la esclavitud de las naciones. Nosotros sa-
bemos. que el Pals, que nos acojič, sabe lo que significa el comunismo,
y que nosotros estaremos dispuestos, aqui, siempre, y donde sea, unirnos
en un caso de necesidad y de prueba, para luchar contra la maldad co¬
munista.

El pueblo esloveno es tambien profundamente catolico, y nuestra
piedad religiosa es conocida en todo el mundo. En el corazon de Eslove-
nia, en nuestra Capital Ljubljana, antes de la segunda guerra mundial,
realizanronse magnificos y hermosos congresos catolicos internacionales,
Y reuniones religiosas que irradiaron luces de fe sobre el mundo. La Ar¬
gentina se siente orgullosa de sus solidas bases de cultura hispana, y,
entre los paises de America Latina, es Ella la que se hiergue, ofreciendo
al catolicismo la mas generosa y nesesaria ayuda. Las tareas de las
instituciones religiosas son amplisimas, y se ansia una siempre mayor
expansion. Hace unas semanas, se radicaron en San Luis un grupo de
profesores teologos y seminaristas eslovenos; los recibieron alli con la
mayor cordialidad, y les ofrecieron cuantas facilidades necesitaban para
su trabajo. Al ver la recepcion de este grupo de eslovenos de elevada
educacion y cultura bajo el amplio cielo argentino, todos sentimos en lc
mas profundo de nosotros mismo, que los catolicos argentinos querian
senalar que nos ofrecen como patria nuestra su patria Argentina de tal
modo que nos sintieramos como en nuestro propio hogar, y nos arraiga-
ramos en esta tierra de bienaventuranza.

Nuestros trabajadores estan tomando trabajo en establecimientos
particulares, o en los de obras publicas del estado. En todas partes com-
probamos, que la justicia social, en cuanto se halla realizada y en lo
que se esta realizando, se halla en la mas elevada cuspide, y que el go-
bierno le ofrece su apoyo y su ayuda. En parte alguna se hallan huellas
de ninguna clase de explotacion capitalista; por el contrario, en todas
partes se ve, que el estado director de la Republica Argentina, se preocu-
pa de librar al trabajador de dicha explotacion.

Al mismo tiempo, comprobamos con alegria y orgullo, que venimos
a una nacion que ocupa, con firmeza čada vez mayor, un lugar directivo
en el coro de naciones americanas. Bajo la conduccion del actual presi-
dente, GENERAL JUAN DOMINGO PERON, la Argentina se puso en el
primer lugar, al frente de la America Latina, y tambien en los organis-
mos internacionales mundiales aumenta čada vez mas el respeto hacia
la Republica Argentina, por su significacion en el conjunto economico
mundial, y por su acertada intervencion en los acuerdos politico-econo-
micos universales, que tienden siempre a asegurar definitivamente la paz
mundial. Las mas altas personalidades reconocieron. que la Argentina
solo se presta a intervenir y apoyar los acuerdos mundiales guiados por
los mejores y mas bellos ideales. Fue asi como el Santo Padre Pio XII
alabo repetidamente la accion de la Argentina para ayudar a las nacio¬
nes de Europa, que carecen de los elementos mas necesarios y se ha¬
llan sometidas a las mas duras pruebas sociales; esas naciones expresa-
ron su agradecimiento a la SENORA MARIA EVA DUARTE DE PERON,
por la ayuda que esa ilustrisima senora proporciono y ofrece a los seres
que se hallan en la desgracia y la pobreza.

Na irdnih temeljih

Vedno več prihaja naših ljudi v
Argentino. V to lepo deželo, ki jim
je tako gostoljubno odprla svoja
vrata in jim nudi vse možnosti za
obstanek, prihajajo Slovenci kot
žrtve komunistične revolucije, ki
je zasužnjila njihovo domovino.
Zato prihajajo vsi kot prepričani
in odločni protikomunisti; mnogi
med njimi so zaradi komunistič¬
nih zločinov izgubili svoje stariše
in mnogi med njimi so prelivali
svojo kri, ko so svoje domove in
svojo domovino hoteli ubraniti
pred to naj več jo katastrofo: ko¬
munizem prinaša vsem nesrečo in
narodom le suženjstvo. Vsi mi ve¬
mo, da živimo v deželi, ki se tudi

zaveda, kaj pomeni komunizem in
zato smo vsi iz silnih preizkušenj
vedno in povsod pripravljeni po¬
magati z vsemi silami vsem tistim,
ki se hočejo ubraniti zla komuniz¬
ma.

Naš slovenski narod pa je tudi
globoko katoliški in njegovo ver¬
sko čuvstvovanje je znano po vsem
svetu. V osrčju Slovenije, v naši
prestolnici Ljubljani, je bilo rav¬
no pred drugo svetovno vojno več
zelo lčpo uspelih mednarodnih ka¬
toliških kongresov in verskih pri¬
reditev, ki so odmevale po vsem
svetu. Argentina je ponosna na
trdne temelje španske kulture in
med deželami latinske Amerike je
Argentina tista, ki se more posta-
(Dalje ra 2. strani)

Stran 2,

Štev, 4.

Volitve v

Po argentinskih ustavnih dolo¬
čilih volijo predsednika države za
dobo 6 let, poslanska zbornica in
senat pa izmenjata po eno tretji¬
no svojih članov vsaki dve leti.

Dne 7. marca bomo videli prvič,
kako potekajo tako volitve v naši
novi domovini.

Vsakogar izmed nas gotovo za¬
nima argentinsko politično življe¬
nje, kakor tudi stranke, ki se bo¬
do pri bodočih volitvah potegova¬
le za ljudsko zaupanje.

Poglejmo danes argentinske po¬
litične stranke:

1. Peronisti:  Je to nova politič¬
na formacija, ki je po zaslugi nje¬
nega voditelja J. D. Perona, pred¬
sednika države, v najkrajšem ča¬
su dosegla tak razmah, da danes
dejansko obvlada politični položaj
v deželi. General Peron je zlasti
delavstvu dal take ugodnosti, ka-
koršnih prej ni dala nobena stran¬
ka in nobena vlada. ,,Menos ricos,
menos . pobres!'’ (,,Manj bogata¬
šev in manj revežev!”) — s tem
je dobro značen program Peroni-
stov. Gospodarski in socialni dvig
Argentine je v kratki dobi Pero¬
novega vladanja dosegel take vi¬
šine, da o tem govori ves svet.
Kljub očitkom, da je stranka dik-

(Nadaljevanje s 1. strani)

viti s tem, da nudi katolicizmu
najodličnejšo podporo. Delovanje
verskih ustanov je zelo razsežno
in stremi za čim popolnejšo obli¬
ko. V san Luis pa je pred nekaj
tedni prišla skupina slovenskih
teoloških profesorjev in bogoslov¬
cev; sprejeli so jih tam najgosto-
Ijubneje in jim ponudili vse mož¬
nosti delovanja. Ko je bil sprejet
pod argentinsko streho ta sloven¬
ski visokošolski zavod, smo vsi za¬
čutili, da nam hočejo argentinski
katoliki ustvariti tako pribeželiš-
če, kakor ba bi bili kakor doma.

Naši delavci se sedaj prijavlja¬
jo na delo v razna podjetja, ki so
zasebna ali pa pod nadzorstvom
državnih ustanov. Povsod srečuje¬
jo, da so vse uredbe in naprave
socialnega značaja na višku in da
jim nudi vlada vso pdporo. Nikjer
ni sledov kakega kapitalističnega
izrabljanja; obratno — na vseh
mestih se vidi, da skrbi vlada ar¬
gentinske republike zlasti zato, da
zaščiti delavca pred vsemi izrod¬
ki kapitalističnega izrabljanja.

Obenem pa se s ponosom zave¬
damo, da prihajamo v deželo, ki
vedno bolj vidno prevzema vod¬
stveno mesto v zboru ameriških
držav. Pod vodstvom sedanje vla¬
de generala Juana D. Perona  je
Argentina med državami latinske
Amerike prodrla na prvo mesto,
pa tudi v mednarodnem zboru vpo-
števanje argentinske republike ta¬
ko narašča, da se povsod priznava
ne samo njen izredno važen pomen
v gospodarskem razvoju sveta,
ampak tudi ena izmed vodilnih
vlog Argentine pri urejanju med¬
narodnih zadev tako, da se zago¬
tovi trajen mir na svetu. Kako
služi vloga Argentine samo lepim
idealom svetovne ureditve, se naj-
lepše vidi iz tega, da so najvišje
osebnosti to priznale. Tako je sv.
oče Pij XII ponovno pohvalil delo
Argentine za pomoč evropskim na¬
rodom, ki trpe pomanjkanje in
naj višje mednarodne socialne us¬
tanove so javno izrekle zahvalo
Senori Evi Marii Diiarte de Pe¬
ron  za pomoč, ki jo visoka gospa
izkazuje ljudskim množicam v sti¬
ski in potrebi.

SVOJO .0 M A SLO V S N I J A

Argentini IZ VSEGA SVETA

tatorska, vlada v stranki široka
demokracija, Peronisti so si v no¬
tranjih volitvah, ki so se pred ne¬
davnim vršile po celi deželi, sami
lahko izbrali svoje kandidate za
zbornico in senat. Brez dvoma bo¬
do Peronisti izšli iz bodočih voli¬
tev kot vodilna stranka.

2. Radikali  (Union Civica Ra-
dical) so stranka premožnega meš¬
čanstva, zastopniki denarnih kro¬
gov, veleposestnikov in je ta stran¬
ka do Peronovega prihoda vodila
državno politiko in gospodarstvo.
Zdaj so v ostri opoziciji proti Pe-
ronistom iz dveh razlogov: izgu¬
bili so oblast in novi režim jim je
naložil nekatere dolžnosti, ki gre¬
do zlasti v korist delovnemu ljud¬
stvu. Tako so proti določbam nove
moderne socialne zakonodaje ter
so proti temu, da bi oblast dikti¬
rala mezde za delavstvo.

3. Socialisti:  zaenkrat so stran¬
ka brez posebne politične moči. Sa¬
mi vabijo volilce z izrazom, da bo¬
di socialistična stranka „control;
indispensable” — nujno ptrebna
kontrola v političnem življenju de¬
žele.

4. Komunisti:  Tudi te tiče ima¬
mo v Argentini in vodi jih isti
skrivni stroj, ki giblje vse komu¬
nistične stranke sveta, govore iste
naučene fraze in se poslužujejo
istih preizkušenih sredstev kot
komunisti drugod. Izgleda, da ima
argentinski komunizam večino
svojih pristašov med priseljenci,
ki so prejšnja leta prihajali v de¬
želo. Naravno je, da z vsemi sila¬
mi nasprotujejo generalu Peronu,
ki je v praksi dokazal, da se dajo
tudi izven komunizma rešiti pe¬
reči socialni problemi. Mi dobro
vemo, da komunistični stranki ni
nobena stvar bolj neljuba kakor
dobro plačan in zadovoljen dela¬
vec in mali človek. Komunisti v
deželi svobode kriče proti diktatu¬
ri in nasilju, med tem ko lahko
zborujejo, volijo svoje poslance,
izdajajo svoje časopisje in vrše
svojo propagando. Kje v od Rusov
zasužnjenem delu Evrope je mo¬
goče, da bi opzicijska stranka ime¬
la take ugodnosti? Pri teh volitvah
bodo šli s komunisti od komuni¬
stične internacionale plačani ljud¬
je ter oni delček naroda, ki še da¬
nes verjame, da bo pod rdeočo
zvezdo živel brez dela v udobju in
izobilju.

Po dolgih letih trpljenja in na¬
silja bomo spet imeli priliko vide¬
ti, kakšne so prave demokratične
volitve, pa tudi priliko videti, ka¬
ko se zna pri volilni skrinjici od¬
ločiti človek, ki mu je demokra¬
tično politično mišljenje prešlo v
meso in kri.

Meja med Francijo in Španijo je bila
zopet odprta in je bil obnovljen med
Francijo in Španijo ves promet. Meja je
bila zaprta v letu 1946. in sicer zlasti
na zahtevo komunističnih članov fran¬
coske vlade. Pogajanja za obnovo pro¬
meta so bila sicer zelo diskretna, ven¬
dar pripisujejo temu dogodku velik po¬
men. Nekateri vidijo v tem odmev ve¬
like potrebe za zbliženje med Francijo
in Španijo zaradi velikih dogodkov, do
katerih lahko pride, če bi se gibanje
med Arabci predaleč raztegnilo in bi se
ponovno začeli upori v francoskem in
španskem Maroku. — Ameriška agenci¬
ja »United Press” pa poroča, da je vla¬
da v Washingtonu želela, da naj se že¬
lezniški promet med Francijo in Španijo
čimprej obnovi in da se spravijo te že¬
lezniške proge v najboljše stanje, ker bi
bile te proge silno potrebne, če bi se kaj
zgodilo »zaradi napetosti med vzhodom
in zahodom”.

Tretja obletnica jaltskih dogovorov
je v prvi polovici fabruarja dala povod
raznim listom za ugotovitev, da se sko¬
raj da niti ena točka iz tistih dogovo¬
rov ni izvedla in to zaradi stališča So¬
vjetske zveze. Sovjeti in njih komisarji
v balkanskih in srednjeevropskih drža¬
vah se niso držali niti ene določbe, ki
je bila sklenjena o tem, kaj naj se zgo¬
di v osvobojenih, oziroma zasedenih dr¬
žavah.

Veliko trenje med komunisti in nji¬
hovimi .nasprotniki se uveljavlja na
Češkoslovaškem, kjer bodo na pomlad
volitve v novi parlament. Glavni nas¬
protniki komunistov so ljudska stranka,
Beneševa narodno socialna stranka in
socialni demokrati. V vladi sicer še ni
prišlo do preloma, dasi komunistični no¬
tranji minister s svojo tajno policijo na
vso silo pripravlja svoj »uspeh” pri vo¬
litvah; pač pa je prišlo do preloma v
doslej enotni vseučeliški organizaciji
češke mladine. Na zadnjem kongresu
je bilo z večino glasov sprejeto, da če¬
ška vseučiliška organizacija izstopi iz
»Svetovne zveze demokratske mladine”,
ker je slednja le krinka za komunistič¬
no delovanje. Za izstop so glasovali za¬
stopniki mladine smeri, ki se naslanjajo
na ljudsko stranko, narodno socialno
zvezo in na socialnodemokratsko stran¬
ko. Na zborovanju je prišlo do hrupnih
prizorov in so protikomunisti prevpili
komuniste s tem, da so vzklikali Niko¬
laju Petkovu, voditelju bolgarske opozi¬
cije, ki so ga komunisti obesili, ker je
bil v opoziciji proti njim.

Zdani sovjetski glasbeniki šoštako-
vič, Prokofjev in Munadeli so bili z re¬
solucijo sameg-a centralnega komiteja
komunistične stranke ožigosani, da nji¬
hove skladbe niso v skladu z duhom se¬
danjih hotenj v Rusiji in da so njihove

skladbe prežete duha »dekadentne za¬
hodne Evrope”. Zlasti šoštakovič je še
pred kratkim veljal za pravovernega
predstavnika »sovjetske” glasbe, sedaj
so pa čez noč ugotovili, da je njegova
glasba reakcionarna. Komunisti so to¬
rej celo v notah odkrili nevarnosti za
svoj režim.

Pogodbo za Avstrijo bodo znova za¬
čeli pripravljati zastopniki štirih glav¬
nih zunanjih ministrov (Združene dr¬
žave, Anglija, Francija in Sovjetska
zveza) na konferenci, ki se bo sešla dne
20. februarja na pobudo ameriške vlade
v 'Londonu.

Angleške radijske postaje večkrat
objavljajo izvlečke člankov, ki jih o raz¬
merah na Poljskem piše vodja poljske
kmetske stranke Stanislav Mikolajčik.
Poljska vlada je proti temu protestirala
v Londonu in isto je storil tudi poljski
veleposlanik v Washingtonu, ker. so
ameriške postaje tudi začele objavljati
te članke.

Ameriška vlada je sredi prejšnjega
meseca objavila del dokumentov o so¬
delovanju Stalina in Hitlerja v prvi
tretjini druge svetovne vojne. Sedaj so
pa v Moskvi začeli objavljati tiste nem¬
ške dokumente, ki govore o sodelova¬
nju med Nemčijo, Anglijo in Francijo
pred monakovskim sporazumom v letu
1938., ko je bila prva delitev Češkoslo¬
vaške. Toda te dokumente objavljajo so¬
vjeti samo v izvlačkih in s svojimi ko¬
mentarji, v katerih se trudijo dokazati,
da je vsega kriva vlada Združenih dr¬
žav.

Gospodarski blok med Francijo in
Ang-lijo za skupno načrtno izrabljanje
afriških posestev se snuje in so se v ta
namen začeli prvi razgovori med angle¬
ško in francosko vlado.

Predsednik čilske republike Gonzalez
Videla je izjavil v enem izmed svojih
zadnjih govorov, da bo razpustil in pre¬
povedal delovanje komunistične stranke,
če komunistična stranka sama ne skle¬
ne, da se razpusti in da preneha s svo¬
jim delovanjem.

KAJ JE Z VAŠIMI PESOSI!

Prejeli smo pismo nekega Slovenca,
ki živi že 15 let v Argentini. Naroča
naš list in nas vprašuje, kaj je z nje¬
govim denarjem, ki ga je pred vojno
poslal v domovino in dal vložiti v neko
ljubljansko banko?* Bilo je 1000 pesov.

Usoda tega denarja je taka-hv Za
1000 pesov je banka takrat prejela pri¬
bližno 11.000 dinarjev. Ko so zasedli
Lahi Ljubljano, so uvedli svoj denar in
dinarje zamenjali tako, da je bila Vaša
vloga v banki prepisana v laške lire in
je znesla 4180 lir. Ko je bila Jugoslavi¬
ja osvobojena, je Tito te laške lire za¬
menjal spet v dinarje, tako da so sedaj
v banki prepisali vaše lire v znesek 696
dinarjev. V Trstu se lahko danes kupi
700 dinarjev za 25 pesov. Toliko je de¬
jansko vrednih danes onih 1000 pesov,
za katere ste morali trdo garati celo le¬
to, da ste si jih prihranili.

TISKOVNI SKLAD!

Za Tiskovni sklad našega lista so
darovali; N. N. 15 dolarjev; P. 1 peso;
F. L. 6 pesov; U. 1 peso; R. B. 1 peso;
J. 6 pesov.

Vsem iskrena hvala!

»Svobodna Slovenija”

PODPIRAJTE

NAŠ USTI

NAŠIM NAROČNIKOM IN ČITATELJEMi _

Ko se obračamo tokrat do Vas s to številko, smo iskreno veseli,
da Vam lahko sporočimo, da naše delo vsestransko napreduje in da
tako lahko med drugim' tudi sporočimo, da je poslej naš stalni naslov
naslednji:

„SVOBODNA SLOVENIJA‘j
Victor Martinez 50  — BUENOS AIRES
in Vas zato prav lepo prosimo, da odslej , naslavljate vse svoje dopise
na ta naslov, kjer so odslej 'prostori uprave in uredništva.

Prav tako smo srečni, da moremo ugotoviti, da se krog 'naših
stalnih naročnikov lepo veča; pa ne samo to! Mnogi novi naročniki
nam sporočajo, da so veseli, da je začel izhajati tak list in da nam
žele mnogo uspeha in božjega blagoslova. Prav lepo se jim zahva¬
ljujemo za njihove želje in jim sporočamo, da bomo storili vse, kar
je v naši moči, da bo list napredoval in tako služil naši skupnosti.

Vendar pa bo list lahko uspeval le, če bodo naročniki čim bolj
redno plačevali naročnino; toda začetnih težav je toliko in stroški
so tudi še tako obsežni, da nujno prosimo vse svoje čitatelje in prija¬
telje, da radi prispevajo v Tiskovni sklad „Svobodne Slovenije”!

KONZORCIJ „SVOBODNE SLOVENIJE”

Štev. 4.

S / OBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

Titovski agenti v angleški zoni na
Koroškem. Neki slovenski begunec na
Koroškem se je skušal umakniti iz an¬
gleške v ameriško zono v Avstriji. Ko
so ga potem ameriški zastopniki zasli¬
ševali, jim je rekel: „Iz domovine sem
svoj čas bežal pred komunističnim te¬
rorjem, ker pod Titovim režimom noben
nekomunist ni življenja varen. Zdaj se
je delovanje Titovih agentov razširilo
tudi v angleško zono na Koroškem in
zato sem zbežal tudi od tam.

Še beže iz Jugoslavije. Vkljub hudi
zimi in visokemu snegu na planinah lju¬
dje še beže iz Slovenije. Ti begunci
ogromno žrtvujejo, da se priplazijo
skozi mejo, ki je silno zastražena. Ne¬
kateri morajo več dni ležati kje v sne¬
gu in prežati na priložnost, da se spla¬
zijo skoz Ljudi doma silno tlačijo z
davki, ki jih ljudje ne zmorejo več.
Trem srednjevelikim vasicam pri Rib¬
nici so naložili nad miljon dinarjev dav¬
ka za preteklo leto. Tako jih mislijo
prisiliti, da se bodo kmetje odpovedali
svojim zemljam in prestopili v kolhoze.
Na kmetih je tudi lakota vedno hujša;
ljudem so živila pobrali po uradni ceni,
nato pa razglasili, da lahko kmetje os¬
tanek prodado po prostih cenah. Toda
odvzetih živil oblasti niso dale v pro¬
dajo, ampak se vztrajno širi g'ovorica,
pod enega leta starosti. — V bolnišnici
in v skrivna skladišča. Obrtnikom so
odvzeli nakaznice za živila. Iz področja
ob meji selijo cele družine, ker se jim
zde nezanesljive.

Slovenci na grški meji. Slovenski
vojni obvezanci, ki so morali iti služit
redni vojaški rok, sporočajo domov, da
jih vozijo proti grški meji.

Nov škof. „Slovenski poročevalec” je
24. decembra objavil novico, da je sta-
rokatoliški škof v Zagrebu Marko Ka-
logjera posvetil za škofa vikarja Rado¬
vana Jošta, ki bo na čelu starokatoli-
ških občin v Sloveniji. Že poprej so raz¬
ni režimi podpirali starokatoliško cer¬
kev zlasti zato, da bi slabili katoliško
cerkev in vernike begali; komunistični
režim dela sedaj isto.

Iz Spitala na Koroškem. Med Slovenci
v taborišču je bilo lani 90 rojstev, umr¬
lo pa jih je 10, med temi en otrok iz¬
pod snega leta starosti. — V bolnišnici
v Lienzu je umrl preč. g. Tiringar Ivan,
bivši župni upravitelj v Česnjicah pri
Moravčah.

,,Obrtnica” za duhovnike. Na vsem
Primorskem, ki je bilo priključeno k
Jugoslaviji, zahteva sedaj „ljudska ob¬
last” od duhovnikov, da prosijo za do¬
voljenje, to je neke vrste „obrtnico ali
licenco”, za izvrševanje duhovniške slu¬
žbe. Ko dobe to dovoljenje, smejo šele
maševati, pridigati, poučevati krščanski
nauk, obiskovati bolnike, itd. Nekateri
duhovniki so to obrtnico dobili, več ko
sto pa jih ni dobilo in so zato takore-
koč konfinirani v svojih župnijah.

Komunizem in koloni na Primorskem.

Kolone so komunistični agentje pova¬
bili na sestanek in tam so jim ^tova¬
riši’ povedali, da naj sedaj tisto, kar
so prej dajali gTaščakom, dado državi.
Koloni pa so se razhudili in so rekli:
„V borbi pred priključitvijo ste nam
obljubljali da bo vse last tistega, ki
zemljo obdeluje, sedaj pa zahtevate od
nas pridelkov.” Tovarišč pa je odgovoril:
„To je bilo rečeno za zemljo, ne pa za
pridelke.” Torej so sedaj tudi koloni za
eno laž in sleparijo bogatejši.

Nezadovoljni delavci. Delavci v ce¬
mentni tovarni v Saloni pri Kanalu in
v Idriji se puntajo in je nroi’ala nasto¬
piti straža „Narodna zaščita”. Delavci
nočejo delati, ker so preslabo plačani in

Novice iz

dobivajo premalo hrane. Oblasti pa
stavk ne dopuste; te organizirajo ko¬
munisti samo v Italiji in Franciji.

Dr. Basaj na svobodi. Iz taborišča v
Wolfsbergu so 20. decembra izpustili
drja Basaja; obenem z njim so izpustili
tudi Ambrožiča, Habjana, Jarca in Ve¬
hovca. Za drja Basaja Titova vlada ni
mogla predložiti zadostnih dokazov, ven¬
dar so ga poldrugo leto držali v tem
taborišču.

Cerkve bodo zaprli. „Slovenski Primo¬
rec” je 21. januarja objavil novico, da
je bilo na seji „Kominforma” v BelgTa-
du sklenjeno, da se v vseh balkanskih
deželah cerkve postopamo zapro. Du¬
hovnike bi vse odstranili s pretvezo, da
delajo za zahodne zaveznike. Ta pred¬
log je „Kominform” sprejel na izreč¬
no zahtevo iz Moskve in za enkrat ne bo
veljal za Cerkev na Poljskem.

Romanja na sv. Višarje. Lanska ro¬
marska doba od sv. Janeza Krstnika do
roženvenske nedelje je bila izredno ob¬
sežna. Prišlo je nad 10.000 slovenskih
romarjev in od prve svetovne vojne na¬
prej ni bilo toliko romarjev v enem le¬
tu. Na sv. Višarjah je bil stalno en slo¬
venski duhovnik.

Jubilej msgra Ivana Trinka. Dne 23.

jan. je slavil 85 letnico rojstva msgr.
Ivan Trinko, pesnik beneških Sloven¬
cev. Svoj življenjski praznik je preživel
v svoji rojstni vasici Trčman na pobočju
Matajurja.

_ L

Zvezda med titovci, „Demokracija”
poroča dne 23. jan. naslednje: „Zadnjič
sem čital v ,,Demokraciji” imena novih
neo-OFistov, ki sestavljajo udarno taj¬
ništvo obnovljene OF. Med njimi je tudi
Zdravko Pregare. Ko so nemške horde
zasedle leta 1941. Beograd, so pobrale
ljudem vso hrano, likvidirale Žide, ro¬
pale in ubijale srbski narod in ustano¬
vile za Nemce iz „rajha” in za „Volks-
deutscherje” posebne prodajalne za pro¬
dajo nakradenega blaga, v katerih so
lahko kupovali samo pravoverni naci¬
sti in petokolonaši. In veste, kdo je vo¬
dil neko tako prodajalno v Beogradu ?
,,Tovariš” Zdravko Pregare. Pozneje je
okupator ustanovil v španskem posla¬
ništvu v BeogTadu menzo za uslužben¬
ce nemškega poslaništva (med njimi so
bili gestapovci, vohuni in vsa mogoča
zodrga, ki je prizadejala toliko gorja
Jugoslovanom). Kaj mislite, kdo je vo¬
dil to odlično ,,menzo”? To menzo je
vodil vse do odhoda Nemcev iz Beogra¬
da „tovariš” Zdravko Pregare.

Še nekatere cene .iz Slovenije. Po naj¬
novejših poročilih iz Trsta sme proda¬
jati kmet na Vipavskem in v Brdih vino
največ po 20 din liter. Gostilničar plača
nato državi 20 din carine in sme pro¬
dajati liter s 3 do 4 din zaslužka. Slad¬
kor stane na Primorskem ki je bilo pri¬
ključeno Jugoslaviji, po 100 din kg, kar
znese 600 lir (skoraj 5 pesov), čevlji
srednje vrste stanejo 4800 din par in
pšenična moka je bila ponekod ob pra¬
znikih celo po 200 din kg.

Navdušenje na Primorskem pojema.
Med ljudstvom na Primorskem, ki se še
ne zaveda, kako silovito zna udariti
OZNA, raste odkrit upor in odpor. Mi¬
tingi niso več polnoštevilno obiskovani
ali pa se na njih že kregajo.

Ljudi selijo. OZNA je več ljudi z Je¬
senic in iz Kranjske gore preselila v
Kočevje. OZNA je prišla po ljudi tako,
kakor za časa okupacije Gestapo in jim
naročila, da naj se v dveh urah pripra¬
vijo za odhod in da smejo s seboj od-

Slovenije

nesti le 20 kg prtljage. V vsej Slove¬
niji so ljudje zelo potrti zlasti v obmej¬
nem predelu, ker je Titova vlada pro¬
glasila 5 do 15 km globok pas ob meji
za varnostno nezanesljiv in izpostav¬
ljen. Ljudje tolmačijo ta ukrep tako, da
bodo ljudi iz tega področja vse odselili.

Trgovčeva doživetja. Goriški trgovec
Janko Kozman se je preselil v Titovo
Jugoslavijo in tam prodajal svoje blago
naprej. Zgodilo pa se je, da so kupci
začeli godrnjati, češ da prodaja po pre¬
visokih cenah. Kmalu so mu očitali, da
je ,.špekulant”, Kozman je hitro uvidel,
kakšne bodo sitnosti in je hitro državi
„daroval” vse, kar je še imel. Komuni¬
stični dnevnik v Trstu ,,Primorsko dnev¬
nik” je to dejanje takole popisal: „Tov.
Kozmanu se prav dobro počuti in resnici
na ljubo naj javnost ve, da je miljon-
sko premoženje v blagu, ki ga je pri¬
peljal iz Gorice, dal na razpolag-o na-
bavno-prodajni zadrugi in se sam ne
bavi več s trgovino.”

Maščevanje v znamenju svobode. Dne
10. januarja so se jugoslovanske obla¬
sti polastile vsega premičnega premo¬
ženja. ki ga je dr. France Vesel, tajnik
Slovenske demokratske zveze za tržaš¬
ko ozemlje, imel v Umagu. Vse so ti¬
tovci odpeljali neznamo kam. Umag le¬
ži na svobodnom tržaškem ozemlju, ki je
pod upravo titovske vojske. Tako se vi¬
di. da komunistični bes ne pozna meje,
če se mu kdo upre in noče pred njim
kloniti.

Razprava proti komunističnim zlo-<
čincem v Trstu. Ko so Titovi komuni¬
sti v maju in juniju 1945. zasedli Trst,
so se komunisti na razne zločinske na¬
čine znesli nad svojimi političnim ali
osebnimi nasprotniki. Sedaj je sodišče
ugotovilo, kateri komunisti so tedaj v
Trstu ubijali in tako se je vršila janu¬
arja v Trstu razprava proti žarku Be¬
sednjaku, Vidaliju Borisu, Karlu Mer-
zeku, in proti priprtim Vidaliju Petru,
Sosiču Erminiju, Puriču Miroslavu, Ška¬
barju Ludviku in Tavčarju Jožetu. Vsi
so bili obtoženi, da so izvršili v maju
in juniju 1945. celo vrsto umorov, žar¬
ka Besednjaka v odsotnosti je sodišče
obsodilo na 15 let ječe, oba Vidalija na
10 let ječe, Sosiča in Puriča vsakega na
6 let in tri mesece, vse dodatno z iz¬
gubo pravice na javno službo. Skrabar
.ie bil oproščen zaradi pomanjkanja do¬
kazov, Merzek in Tavčar pa sta bila
oproščena, ker nista zagrešila očitanih
dejanj.

Nova restavracija v Ljubljani. Na
prostoru med Mikloščevo cesto in Ko¬
lodvorsko ulico je mestno podjetje za¬
čelo graditi veliko restavracijo, kjer bo
hkrati lahko jedlo po 500 ljudi, zmoglji¬
vost kuhinje pa bo znašala 3000 obro¬
kov dnevno. Pred restavracijo bo 700
č. m parka. Nove hiše in stanovanj¬
ske bloke pa zidajo vse- tako, da ni v
nobenem stanovanju več kuhinje ali pa
gospodinjskih prostorov. Tako hočejo
ljudi prisiliti, da se bodo hranili samo
v teh masovnih restavracijah pod nad¬
zorstvom OZNE, otrok pa nobena dru¬
žina ne bi smela imeti več doma, am¬
pak bi morali bivati vsi v državnih vz¬
gojnih zavodih.

Spremembe v vodstvu slovenskih gle¬
dališč. Začetkom januarja 1948. je prev¬
zel vodstvo vseh slovenskih gledališč
Juš Kozak, profesor in pisatelj. Vodil
bo zlasti gledališča v Ljubljani in v
Mariboru; Oton Župančič pa je bil upo¬
kojen. — Juš Kozak je bil že dolgo vr¬
sto let član komunistične stranke in je
bil tudi urednik „Ljubljanskeg'a zvo¬
na”. — V dramskem gledališču v Lju¬

bljani pa je bil imenovan za direktorja
igralec Slavko Jan in je bil pesnik Ma¬
tej Pavšič — Bor odstavljen, ker se bo
posvetil literarnemu delu, kakor nava¬
ja poročilo „Ljudske pravice”.

Nikolaj Pirnat umrl. V Ljubljani je
v 44. letu starosti umrl akad. slikar Ni¬
kolaj Pirnat, prof. na slikarski akade¬
miji v Ljubljani. — Bil je že od nekdaj
komunist in se je kot karikaturist pro¬
slavil zlasti s tem, da je na silno od¬
vraten način smešil vse, kar je bilo slo¬
venskemu ljudstvu svetega. V zadnjih
letih je postal izključno orodje komu¬
nistične propagande in to najnižje vrste.

V Ljubljani so umrli: Emerik Ferlinc,
ing-. Fran to Loskot, dekan Franc Mar-
kež, prof. solopetja Jos. Soklič-Dolen-
čeva, nenadno pa je umrl načelnik upra¬
ve narodne milice za Ljubljano major
Edi Klemenčič. — V Kranju je umrl dr.
Beno Sabothy.

Konec znane gostilne. Znano gostilno
„Činkole”, ki je bila najprej v Kopi¬
tarjevi ulici, pozneje pa na mestu biv¬
šega „Strajzelja” na Poljanski cesti, so
zaprli in jo je sedaj prevzela ljubljan¬
ska občina.

Konec Glasbene Matice. V Ljubljani
so namesto Glasbene Matice, ki neha
s svojim delovanjem, ustanovili Slo¬
vensko filharmonijo”, ki naj služi le
,.množicam delovnega ljudstva”, kakor
nazivajo tako propagandno delo zase
komunisti. Upravnik Filharmonije je
Marij Kozina, stalna dirigenta sta Samo
Hubad in neki Jakov Cipci iz Trsta, di¬
rigenta zbora pa bosta Rado Simonitti
in Valens Vodušek

Pobegli diplomat. Tajnik Titovega
poslaništva v Londonu, dr. Korenič je
bil klican v Beogradu na poročanje. Ker
je najbrž slutil, kaj ga čaka v domovini,
je vabilo odklonil in objavil, da zapušča
Titovo službo, ker se ne strinja Titova
politika z njegovimi svobodoljubnimi na¬
zori.

Cerkev sv. Justa v Gorici, ki je bila
med vojno porušena, so popolnoma ob¬
novili in goriški nadškof jo je posvetil
dne 24. januarja.

Smrtna kosa. V Kamnjah je na sv.
večer umrla mati dveh duhovnikov Stan¬
ka in Viktorja Staniča. Bila je stara
78 let in so jo na dan sv. Štefana po¬
kopali pri sv. Križu. — V Združenih
državah pa je umrla sestra pokojneg-a
duhovnika Andreja Smrekarja, Marija
Smrekar. Nad 35 let je bila kuharica v
nekem uršulinskem samostanu.

Papeška podporna komisija je v Go¬
rici v jezuitskem zavodu odprla poseb¬
no dijaško kuhinjo. Tam se hrani dnev¬
no 250 srednješolcev, med njimi je tudi
mnogo slovenskih dijakov. Za dijaki¬
nje pa so odprli posebno kuhinjo pri
križarkah, pri kapucinih pa je 1. ja¬
nuarja ista ustanova odprla kuhinjo za
reveže.

Pri posvetitvi cerkve sv. Justa v Go¬
rici sta si dve Slovenki šepetali vtise v
slovenščini. To pa je silno razburilo ne¬
ko sivolaso itajansko gospo, ki se je
zadrla: ,,Nehajta govoriti v jeziku, ki
ga ne morem prenašati. Tukaj se go¬
vori samo v italijanskem jeziku”. Slo¬
venki pa sta se ji lepo nasmejali in ji
povedali, da Bog razume tudi sloven¬
ski, ker nima tako trde glave kakor
ona.

Razprodaja tobaka prosta. V Gorici
so ukinili tobačne karte in je odslej
prodaja tobaka svobodna.

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

Štev. 4.

KAJ JE NOVEGA V ARGENTINI

Trgovinska pogajanja med Anglijo
ift Argentino so se uspešno zaključila in
dne 12. februarja je bila v navzočnosti
predsednika republike generala Juana
D. Perona podpisana nova trgovinska
pogodba. Pogajanja so trajala skoraj tri
mesece, ker je bilo treba rešiti mnogo
zelo težkih vprašanj, zlasti pa vpraša¬
nje cene mesa, ki se bo izvažalo v An¬
glijo. Nova trgovinska pogodba bo no¬
sila ime ,,andski sporazum”. Podpis no¬
ve pogodbe na obeh straneh zelo iskre¬
no pozdravljajo, zlasti pa so tudi zado¬
voljni s pogodbo z Združenih državah.

Predsednik republike, general Juan D.
Peron se bo v kratkem sestal s predsed¬
nikom urugvajske republike. Sestanek
bo na reki Plati na jahti pr-edsednika
Argentine. — Prav tako napovedujejo,
da se bo v kratkem general Perčn sešel
s 'predsednikom čilske republike Gonza-
lezom Videlom in sicer bo sestanek v
vodah okoli rtiča Horn na skrajnem juž¬
nem koncu južnoameriškega kontinenta.
— Istočasno pa poročajo, da je pred¬
sednik Brazilije general Dutra povabil
generala Perona na sestanek, ki bo ver¬
jetno že v mesecu marcu.

Zunanja trgovina argentinske repu¬
blike se zelo dobro razvija in je ta ob
koncu leta 1947. dosegla svojo najvišjo
stopnjo v vsej zgodovini. Tako je bilo
v novembru izvoženega iz Argentine
blaga za nad eno miljardo pesov in na¬
povedujejo, da bo ta številka za decem¬
ber še višja. Kako je izvoz narastel, se
vidi iz tega, da je bilo v novembru in
decembru 1947. izvoženega toligo blaga,
kakor v letu 1946. v šestih mesecih.

Kovinski industriji, ki doživlja svoj
največji razmah, pa zlasti primanjkuje
surovin in zastopniki kovinske industri¬
je so obiskali predsednika Gospodarske¬
ga sveta Mirando in ga opozorili na to,
da je dovoz iz inozemstva prenizek. Zla¬
sti je v nevarnosti izdelovanje strojev
ža industrijo in poljedeljstvo. Predsed¬
nik Miranda je obljubil, da bo proučil
vse predložene podatke.

Argentinska mornarica se odpravlja
na velike manevre v vodah okoli južne¬
ga tečaja. Te dni odplujejo tja večji de¬
li argentinskega brodovja; med Anglijo
in Argentino pa je bilo izmenjanih več
not o tem, kdo je pravi lastnik otokov
v tem področju. Argentinske mornari¬
ške oblasti so na otoku Decepcion, ki ga
Angleži laste zase, ustanovili vremensko
postajo in mornariško oporišče. Argen¬
tinska vlada izjavlja, da je Argentina
lastnica teh področij. Sicer pa je argen¬

tinska vlada sklenila s čilsko republiko
dogovor o področjih v Antarktidi (ozem¬
lje južnega tečaja) in tega dogovora se
misli trdno držati. Argentinska vlada
tudi osporava posest Falklandskih oto¬
kov in jih terja za Argentino; angleške
oblasti pa so v zadnjem času podelile
nekaj več pravic domačim oblastem na
glavnem otoku falklandske skupine.

Zastopniki komunistične „Svetovne
zveze demokratske mladine” so začet¬
kom februarja obiskali Buenos Aires in
skušali ustanoviti odsek te zveze v Bue¬
nos Airesu. Komunisti so hoteli ob tej
priliki prirediti zborovanje, kjer bi po¬
zdravili te goste; toda policija je zbo¬
rovanje prepovedala.

Angleške železnice v Argentini bodo
v nedeljo dne 29. februarja prešle v last
republike Argentine. Argentinska vlada
je te železnice kupila od angleških del¬
ničarjev in sporazum o prevzemu je pri¬
ključen k takozvanemu „andskemu” go¬
spodarskemu sporazumu med Anglijo in
Argentino. Angleški delničarji, ki že od
30. septembra 1947. ne prejemajo več
nobenih dividend od teh podjetij, bodo
na svojem občem zboru v Angliji prenos
železnic samo odobrili. Devetdeset let
so bile te železnice last Angležev; v
okviru petletnega načrta generala Pe¬
rona pa je sedaj Argentina prevzela te
železnice.

Sv. Oče Pij XII. je v januarju spre¬
jel v Vatikanu kanonika msgr. Copello
iz Buenos Airesa, ki mu je predložil film
o velikih marijanskih slovesnostih s kon¬
gresa, ki je bil lansko leto v Lujanu. —
Istočasno je sv. Oče sprejel zastopnike
Argentine, ki so mu poročali o tem, da
so pripeljali velik dovoz argentinskih
živil za stradajoče v Evropi; Vatikan
bo to blago razdelil med najpotrebnejše
v Evropi. — Sv. Oče je tako uspeli film
iz Lujana, kakor tudi ogromno dobro¬
delno delo argentinskih oblasti pohvalil.

Avtomobilska industrija v Argentini
se pripravlja na velik razmah. V taj¬
ništvu za trgovino in industrijo priprav¬
lja ing. Ernesto Maserati načrte za
osamosvojitev Argentine tudi na po¬
dročju izdelovanja avtomobilov. Načrti
so že zelo napredovali in računajo s tem,
da bo v začetku letna produkcija avto¬
mobilov dosegla visoko številko 10.000.

Skupina italijanskih industrijalcev je
te dni prispela v Argentino. S seboj je
prinesla načrte za prenos raznih indu¬
strijskih podjetij iz Italije v Argentino.
Takoj misli začeti graditi veliko kovin¬
sko tovarno z začetnim kapitalom 10
miljonov pesov (poldrugo miljardo lir).

KAKO SE JE UREDILA PRVA SKUPINA BEGUNCEV

Kakor smo poročali v zadnji številki
našega lista, je prispelo 21. januarja z
ladjo „S. Cruz” 269 slovenskih begun¬
cev v Argentinijo. 22. januarja pa jih je
prispelo 10 z ladjo „Buenos Aires”. Vsi
so se nastanili v hotelu za emigrante. V
prvih dneh so opravili razne formalno¬
sti, fotografiranje, zdravniški pregled
in tako dalje. Nato pa so takoj začeli
reševati vprašanje zaposlitve in stano¬
vanj. Glede zaposlitve ni bilo posebnih
težav. Društvo Slovencev je že poprej
zainteresiralo razna podjetja, pa tudi
tukajšnji časopisi so zelo prijazno po¬
ročali o prihodu slovenskih beguncev.
14 dni po prihodu je bila slika sledeča:
12 bogoslovcev je odšlo v S. Luis. 23
možkih je sprejela družba Diadema. Pre¬
peljani so bili deloma z letali deloma z
vlakom v' Comodoro Rivadavia, kjer so
zaposleni pri petrolejskih vrelcih. Ista
družba je zaposlila tudi enega knjigo¬
vodjo, dva inženirja in enega tehnične¬
ga risarja. Pri teh je bil važen pogoj
znanje angleščine. Ministrstvo za javna
dela je zaposlilo 32 možkih. Poleg tega
se jih je 7 prijavilo za dela na Ognjeni
zemlji in so bili tja prepeljani z leta¬

lom. V Cordobo je odšlo 6 Slovencev,
v glavnem mizarjev, 150 pa jih je do¬
bilo zaposlitev v Buenos Airesu pri naj¬
različnejših podjetjih. Vsi ostali pa bo¬
do tudi v najkrajšem času rešili vpra¬
šanje svoje eksistence.

Mnogo težje je bilo vprašanje stano¬
vanj. Stanovanjski referent Društva
Slovencev g. Urbanč Janez je imel pol¬
ne roke dela in je v mnogijh slučajih
uspešno pripomogel do nastanitve dru¬
žin, skupin samskih možkih, kakor tudi
raznim posameznikom. Nekateri so si
pomagali preko znancev in sorodnikov,
marsikdo pa je imel tudi sam srečo, da
si je zdaj začasno našel skromno biva¬
lišče.

OD NEDELJE 22.TM. NAPREJ bo
vsako nedeljo ob pol 11. uri sv. maša
za Slovence v cerkvi sv. Julije, ki je tik
ob novih društvenih prostorih Victor
Martinez 50. Sv. mašo bo imel g. Ladi¬
slav LENČEK.

Jubilej žalostnega spomina

Letos januarja je slavil svojo sedem¬
desetletnico slovenski pesnik Oton Žu¬
pančič. Ž. je bil eden izmed „tvorcev”
tiste dobe našega pesništva, ki se je
imenovala „moderna”. Po rodu, je ž. Be¬
lokranjec, pobudo za pesniško delovanje
pa je prejel kot dijak, ko je zahajal v
literarni krožek J. E. Kreka. Pozneje
je bil glavni pesnik dijaške skupine, ki
se je zbirala v „Zadrugi” in svoje mla¬
dostne pesmi je objavljal tudi v „Vrtcu”.
Objavil je več pesniških zbirk, ki so
med Slovenci zelo znane; ko je kot pes¬
nik začel hirati, se je posvetil zlasti
prevajanju del Shakespearja, ki so pre¬
vedena mojstrsko, prevajal pa je tudi
Calderona, Molierja in Hofmannstahla.
Celotno ž. delo je silno obsežno in bo¬
gato.

žal pa nas moti ob njegovi sedemde¬
setletnici njegov značaj in o njem do¬
besedno drži, kar je v literarni zgodo¬
vini zapisal o njem Slodnjak, ko pravi:
„ž. je večji umetnik ko, pa človek”. Nje¬
gov značaj je resnično medel in boren.
Po svoji umetnosti je tolikšen, da bi mu
ne bilo treba nikdar kloniti hrbtenice.
Neštetokrat pa se je zgodilo, da je Ž.
narod zapustil in mu obrnil hrbet.

Ko je po letu 1918. prvič prišel v Bel-
grad, se je med srbskimi književniki ob¬
našal tako, kakor da bi ga bilo sram,
da je Slovenec. Ko so ga vprašali, kako
se počuti v Beogradu, prestolnici nove
države, je zašepetal; „Počutim se tako,
kakor kak pesnik iz francoske provin¬
ce, ko pride v Pariz.” Svojo slovensko
domovino je ponižal v položaj „provin-
ce”. Ko so v dobi nesrečnega živkovi-
čevoga režima prepovedali v Sloveniji
izobešati slovensko zastavo, češ da slo¬
venskega naroda in Slovenije ni, je bil
tudi ž. istega mnenja in ko se je na tem
vprašanju razbila skupnost slovenskih
svobodomislecev okoli ..Ljubljanskega
zvona” se je ž. odločil za to, da še na¬
prej sodeluje pri ..Ljubljanskem zvo¬
nu”, ki ga je začel urejevati Juš Ko¬
zak, komunist, ki je po nalogih svoje

OSEBNE NOVICE

Soproga predsednika drja Mihe Kre¬
ka, ga. Malka, odpotuje dne 3. marca
iz Italije v Združene države k svojemu
soprogu, ki biva tam že od septembra
lanskega leta. — Vsi begunci, ki dobro
vedo, koliko ogromnega dela je gospa
žrtvovala za izvedbo vseh priprav za
našo emigracijo, ji hvaležno želijo vso
srečo v novi deželi, obilo zdravja in
mnogo zadovoljstva!

Gospod Košiček Jože, doslej kaplan
v Lanusu, nadškofija La Plata, je spre¬
jel povabilo škola v. San Luisu, da bo
poučeval v velikem in malem škofij¬
skem semenišču. Kakor znano, je v San
Luisu že prva skupina slovenskih bo¬
goslovcev, ki bodo tam nadaljevali svoje
študije. Drugo skupino prižakujejo v
kratkem.

Gospod Anton Ravnikar, dosedaj ka¬
plan v Moronu, je nastopil novo službe¬
no mesto v Loboz, v veliki župniji v
nadškofiji La Plata. Mesto šteje 12.000
ljudi, tako da ima fara še 26.000 ljudi,
ličanov, tako da ima fara 26.000 ljudi.
Loboz leži sto kilometrov južno od Bue¬
nos Airesa.

Pisarna „Društva Slovencev” ki je
doslej poslovala Calle Austria 2307 se
je pretekli teden preselila v nove pro¬
store na Calle Victor Martinez 50. Novi
prostori se nahajajo v neposredni bliži¬
ni zadnje postaje podzemske železnice
Plaza de Mayo — Caballito, ki se ime¬
nuje PRIMERA JUNTA.

partije moral tedaj razbijati enotnost
slovenskih književnikov. Ko je pozneje
zavladala doba, v kateri je sedel v vla¬
di vodja slovenskega avtonomističnega
gibanja, Ž. ni nič motilo, da zopet ne
bi spremenil svojega stališča in ko so
bile tedaj volitve, je Ž. dovolil, da so
po zvočnikih razglasili, da je prišel med
prvimi na volišče in oddal svoj glas.
Takih skokov je Ž. življenje polno. Ko so-
v Marseilleu ubili kralja Aleksandra, je
ž. sestavil pesmico v obliki galnjivega
pisma z onega sveta. To pismo so po¬
tem tiskali na umetniškem papirju z
rdečimi črkami in razobesili po vseh šo¬
lah, ker je bil namenjeno mladini, ko
pravi: „Zdaj pa poslušaj mladina mo¬
jega sina Petra, v njegovih rokah je
usoda domovine.” Dočim je včasih točil
solze za pokojnim kraljem Aleksan¬
drom in se rotil v zvestobi za kralja
Petra II., je sedaj poln slavospevov in
hvale za Tita in njegov krvavi režim.
Najbolj pritlikav pa se je Ž. pokazal
tedaj, ko je izjavil, da se Slovenci ni¬
mamo ničesar učiti od zahodne kulture
in da tej kulturi ničesar ne dolgujemo.
To je zapisal mož, ki je prevedel celega
Shakespeareja.

Ko so Lahi v aprilu 1941. zasedli Lju¬
bljano in del Slovenije, se je Ž. začel
vdano klanjati tudi njim. Ves čas laške
zasedbe je ostal upravnik gledališča in
ko so Lahi 3. maja 1941. priključili Lju¬
bljano in zasedeni del Slovenije k Ita¬
liji, so mesto zasuli s svojimi laškimi
zastavami. Tisti dan zvečer se je ž. s
svojimi tovariši (nekateri nosijo sedaj
visoke položaje pri titovskih oblasteh v
Sloveniji) vračal iz kavarne Nebotičnik
v spremstvu italianskega referenta za
kulturo prof. Urbanija (istrskega hr-
vatskega renegata Urbanaca), je ob po¬
gledu na italijanske zastave vzkliknil:
„Pozdravljam to zastavo, ki nas je vze¬
la v zavetje”. Urbani se je tako raz¬
nežil, da je ž.-ja objel in poljubil. — Ž.
je ostal upravnik gledališč tudi ves čas
nemške zasedbe 'Ljubljane, le umaknil
se je v sanatorij „šlajmarjev dom’' in
poznejo v kliniko. Nemci, ki so ga na-
zivali „der kleine Goethe”, so mu poši¬
ljali darila in ž. nikdar nobenega ni
odklonil. Objavljal je naprej pesmi in
spise, dasi so titovsko usmerjeni knji¬
ževniki proglasili „kulturni molk”. Žu¬
pančič je tedaj vršil med drugo .svetov-
no vojno vse tisto, za kar so titovci po¬
zneje drugim drobili glave, češ da so
bili ,,izdajalci, kolaboracionisti in de-
nunciantje.” Le da je bilo 99 odstotkov
drugih nedolžnih!

Titovci so ga uporabili za svoje tro¬
bilo, kakor so zase najeli še nekaj ta-
kozvanih „kulturnih” delavcev. Posadili
so jih v ukradene vile in stanovanja in
pokadili jih s slavo, toda ljudje dobro
vedo, kaj so ti ljudje in koliko je nji¬
hovo delo vredno. Ves čas prejema Žu¬
pančič po pošti in drugače pisma in
sporočila o tem: toda odziv pri Župan¬
čiču je ravno tak, kakor ga je zmožen
le človek, ki je tak slabič kakor je on.
S temi pismi in tiskanimi ocenami svfr-
jega delovanja leta na ljubljansko O.
Z. N. O. in tam osebno hujska agente,
da mu morajo najti avtorje teh sporo¬
čil in jih prav pošteno kaznovati, naj¬
brž tako, kakor je to bral v poročilih
o najbolj krvavih procesih Titove Jugo¬
slavije. V najslavnejših knjigah svetov¬
ne književnosti je mnogo takih ljudi
popisanih, kako se hočejo otresti tistih,
ki jim bude vest, pa se jim tisti, ki jih
je najel, glasno zareži v obraz, češ:
„Kaj mi mar...  Ti glej!”

Te dni so v Ljubljani ulico pred gle¬
dališčem preimenovali v Župančičevo
ulico. Ljubljančanom bo gotovo hudo za
starim imenom, ker je pomenilo v nji¬
hovih očeh nekaj lepega in vzvišene¬
ga ...

Imprenta "DORREGO" - Dorrego 1102/18 - T. A. 54-4544