Zastopniki avstrljskega učiteljstva v avdienci pri finančnem in naučnem ministru. Finančni minister dr. vitez pl. Korytovski in naučni minister dr. Marchet sta sprejela dne 19. t. m. zastopnike avstrijskega učiteljstva v avdienci. Nemško avstr. učiteljsko zvezo je zastopal predsednik Fr. Kessler in Gottfried Herbe, češko učiteljsko zvezo državni poslanec učitelj Lisy, slovensko in hrvatsko učiteljstvo v Istriji in Dalmaciji in po naročilu italijansko učiteljstvo L. Jelenc, poljsko učiteljsko zvezo Stanislav Novak in rutensko učiteljstvo Oiril Malieki. Deputacijo je vodil in predstavil obema ministroma predsednik Nemške avstrijske učiteljske zveze, g. Fr. Kessler. V svojem nagovoru je kazal na žalostne, gmotne razmere ljudskega učiteljstva po vseh avstrijskih kronovinah ter poudarjal, da je izdatna pomoč nujno potrebna. Zahtevo, da naj se uvrsti učiteljstvo v štiri najnižje plačilne razrede c. kr. državnih uradnikov, je utemeljeval gospod govornik s tem, da je kazal na silno draginjo, ki vlada povsod, ter poudarjal, da je učiteljstvo odvisno od dobre volje nestalnih političnih strank. Da se zabrani vsako zavlačevanje regulaeije učiteljskih plač, zabteva učiteljstvo, da se izpopolni t tem.smislu § 55. držarnega šolskega zakona. Prosimo visoko vlado, da blagovoli blagohotno uvaževati in podpirati to našo zahtevo. Učiteljstvo pričakuje, da bo dala visoka vlada v saniraDje deželnih financ izdatne vsote za regukcijo učiteljskih plač. Finančni minister dr. vitez Eorytovski je odgovoril: BEs sei zu erwarten, daB die Lander bei der Sanierung ihrer Finanzen die W(insche der Lehrerschaft beriicksichtigen werden, doch miisse er betonen, dafi diesbeziiglich die Autonomie der Lander nicht tangiert werden dttrfe. UnterrichtsmiDister Dr. Marchet hob hervor, daB das Verlangen der Lehrerschaft, dafi die Staat8zuschtl8se zu dem Haushalte der Lander ftir die Lehrerschaft verwendet werden sollen, von der Eegierung den Landesverwaltungen nicht als Befebl, sondern uur als Wunsch iibermittelt werden kčnnen. Auch teilte der Minister mit, dati der Ministerprasident zu seinem Bedauern die Deputation nicht empfangen konne, da er plotzlicb zum Eaiser nach Schonbrunn berufen worden sei." Na to pripomni gosp. Eessler, da učiteljstvo zahtera zakoniti dodatek § 55., drugo je izražena želja. Deputacija je izročila finančnemu in nauenemu ministru sledečo resolucijo — za ministrskega predsednika jo je sprejel naučni minister: Euere Eizellenz! Das Eeichsvolksschulgesetz vom 14. Mai 1869 bestimmt im § 55, daB die Eegelung des gesetzliehen Diensteinkommens der Lehrpersonen und die Art des Bezuges durch die Landesgesetzgebung zu erfolgen habe und stellt hiefiir den Grundsatz auf, daC die Minimalbeziige, unter welche keine Schulgemeinde herabgehen darf, so bemessen sein sollen, dafi Lehrer und Unterlehrer frei von hemmenden Nebengeschaften ihre ganze Kraft dem Berufe widmen und erstere auch eine Familie den ortlichen Verhaltnissen gema'J3 erhalten konnen. Diese Grundsatze, welche den Landtagen eine feste Norm fur die Besoldung der Lehrpersonen geben sollteri, haben denselben durch den Hinweis auf die ortlichen Verhaltnisse die erwiinšchte Handhabe geboten, die gesetzliche Vorschrift nach eigenem Ermessen einer selbstandigen Deutung za unterziehen. Das Eesultat der Erklarung des Begriffes B6rtliche Verhaltnisse" durch die Lander muBte naturgemaB ein verschiedenes sein und liegt klar zu tage in den Ziffern, welche dieselben fur die Besoldung der Lehrpersonen als Minimalbezuge aufzeigen. Dieselben schwanken zwischen 700 K in Galizien, 800 K in Tirol und 1400 K in Niederosterreicb. und Sehlesien. Diese Ziffern sprechen aber nocb eine andere als die Sprache des Elendes in der Lehrerschaft. Die statistischen Ausweise uber die Schulrerhaltniase in den Eronlandern beweisen, daB die Lander, welche sich an die untere Grenze der Besoldungs?erhaltnisse balten, aucb. die tiefste Stufe im Schuhvesen und damit im Bildungserfolge einnehmen. Der Aufwand ftir Schule und Lehrerschaft bedingt also ihren Erfolg. Mit diesem Zustande kann das Eeich, das durch das Beichsvolksschulgesetz eine allgemeine Bildung vorschreibt, nicht einverstanden sein; es kann und darf auch damit nicht einverstanden sein, daB ein ganzer, anerkannt pflichteifrig und erfolgreich wirkender Stand, durch die verschiedene Auslegung einer unklaren gesetzlichen Bestimmung, fflr gleiche Arbeitsleistung und gleiche Lebensbedingungen eine verschiedene Entlohnung erhalt, wie es beim Lehrstande der Fall ist. Die besonders in der letzten Zeit aufgetretene und sich ia den Bedtirfnisartikeln noch immer nacb. aufwa'rts bewegende Teuerung macbt die versuchte Fiirsorge einzelner Laader zu nichte. Dem ganzea Lehrstande droht nicht nur der materielle, sondern auch mit diesem, als eine Folge desselben, der moralische Euin. Was bedeutet aber eine durch Nahruagssorgen und den Kampf uras Dasein korperlich und geistig reduzierte Lehrerschaft fiir den Staat und seine Wehrkraft ? Bei der finanziellen Ohnmacht der Lander ist es die Pflicht des Eeiehes, sich um die Lebrerschaft anzunehmen und dieselbe aus ihrer gegenwartigen Notlage, die eine Notstandsangelegenheit des ganzen Standes bedeutet, zu geordneten Verhaltnissen zu fiihren. Die unklare und vieldeutige Bestimmung der ortlichen Verhaltnisse, aus welcher die Willkur der Lander entsprang, soll einer sicheren und festen Grundlage weichen, unter welche kein Land herabgehen darf. Diesem Verlangen der osterreieb.iscb.en Lehrerschaft, welches dieselbe in der Vertreterversammlung aller Lehrervereine und Nationen Osterreichs atn 2. November 1907 ausgesprochen hat, kann durch einen, der § 55 des E. V. G. erlauternden Zusatz entsprochen werden wie folgt: AIs Mmimalbeziige haben jene Beziige zu gelten, die den k. k. Staatsbeamten der XI., X., IX. und VIII. Eangsklasse naeh deu jeweilig geltenden gesetzlichen Bestimmungen, u. zw. in Bezug auf Diensteseinkommen und Pensionsverhaltnisse zukommen. Diese Erlauterung des § 55 des E V. G., welche keine Gesetzauderung bedeutet, wird dem hohen Abgeordnetenhause zur Antrag«tellung und BeschluBfassung unterbreitet werden und haben sich eine Eeihe von Abgeordneten in Vertretung ihrer Parteien, auf der vorerwahnten Vertreterversammlung verbindlich geraacht das als recht und billig anerkannte Begehren der osterreichischen Lehrerschaft zu unterstiitzen. In Ansehung dieser Griinde bittet die osterreiehisehe Lebrersehaft eifle hohe k. k. Eegierung um Ihre Hilfe und Unterstutzung zur endliehen und endgiiltigen Eegelung ihrer tristen Verhaltnisse. Die osterreichische Lehrerschaft setzt ihre ganze Hoffoung auf die Beihilfe des Staates an die Lander zur Begelung ihrer finanziellen Verhaltnisse und bittet, die hohe Eegierung wolle dieselbe nur unter der Bedingung gewahren, daB diese unter Hinweis auf den erlauterten § 55 des E. V. G. ihren Verpflichtungen gpgenuber Schule und Lehrerschaft im vollen Dmfange nachkommen. Fiir die osterreichische Lehrerschaft: Fflr den BDeutsch-6sterreichischen Lehrerbund" : Fr. Kessler, Gottfried Herbe. Fiir den slovenischen Lehrerverband: nZaveza avstrijskih jug»- slovanskih učiteljskih društev" und filr die kroatische und italienische Lehrersehaft: L. Jelenc. Ftir den galizisehen Lehrerbund in Erakau: Stanislar Novak. Fiir den ruthenisehen Lehrerhilfsverein in Lemberg: Cyryl Malicki. Fiir den tschechischen Lehrerverbaud: J. LIsy. Ob tej priliki izroči deputacija naučnemu ministru tudi spomenico za odpravo tajne kvalifikacije. Med Cehi. Napisal H. C o k — Trst. Učitelj-vojak mora skoro vsako leto v počitnicah na vojaške vaje. To so počitnice! Eoliko bolj koristno bi se dali uporabiti ti zlati dnevi! Eoliko je krajev in Ijudstev, ki jih mlad učitelj ne pozna; morda je domača dežela, država pa gotovo, ki jo pozna le iz zemljepisne knjige in zemljevida. Ali bi se za spoznavanje domačije in tujine ne uporabljale lahko počitnice ? In zato bi m o r a 1 e skrbeti naše oblasti, ki skrbe sedaj, da nas vsake počitnice dresirajo kaki zdresirani korporali. Ali naj si med šolskim letom ogledamo kak tuj kraj ? E, zato skrbe že naše oblasti! Dopusti so v našem stanu bele vrane. Morda pa lahko gremo v četrtek kam, daleč ni mogoče v enem dnevu, no, sicer pa morarao ta dan dajati lekcije, da si zaslužimo vsaj toliko čez plače (v Evropi 1. 1907 ), da si lahko kupimo kake hlače ali kako knjigo. In vendar imamo počitnice, ko je vse polno kurzov, ki bi jih vsaj večina izmed nas rada obiskovala; koliko bi se naučili mladi možje, da jim ni treba ravno v tem času med vojake. No k vojakom moramo, sicer je to zlo, a ravno ker moramo, glejmo, da to zlo kolikor raogoče ublažimo! Tako sem mislil, ko sem pisal na vojaško oblast prošnjo, češ, da bi mi nista slavna" dovolila pretečene počitnice služiti vojakom v Pragi. No, ravno ista slavna je že vnaprej poskrbela, da je po nekem paragrafu onemogočeno tujcu, večkrat ukaželjnemu rezervistu, služiti vojakom v velikih mestih: na Dunaju, v Pragi, Brnu, Levovu, Erakovu, Trstu in še nekaterih. Potipljimo nižje, sem si mislil in prosil in dobil doFoljenje, da smem nositi tornistro v Plznju in njega okolici, to zadnje pa samo, če se to zljubi gospodom ofieirjem. V Plzenj sem se vozil skozi zlato Prago. To je bilo vpmč, da sem bil tam. Eoliko nas pa je slovenskih učiteljev, da bi že bili tam ? Ko bi ne bilo letos vsesokolskega izleta v Prago, bi mi najbrž ne preostalo prstov na rokah, ko bi seštel tovariše, ki so že bili v Pragi,* In vendar bi morala biti Praga Meka slovenskega inteligenta-učitelja. Že kot mesto je Praga nekaj izrednega, Goethe pravi o nji: BPrag ist die kostbarste Perle im Diadem der Stadte. Alexander von Humboldt pa: BIn der Eeihe der sehonsten Stadte Mitteleuropas nimmt Prag die e r s t e Stelle ein." Edo naj še kaj reče, ko sta govorila Goethe in Humboldt! Slovenskemu ueitelju nudi Praga za vse počitnice opazovanja, učenja pa za vse življenje. Nebroj velikanskih, krasnih palač, v katerih so občne in rneščanske, sredoje in visoke šole; akademije in vsakovrstne druge šole, šolski muzej, drugi muzeji, gledališča in razstave, so ravno zaradi teh zavodov naj?ečji * No, nekoliko več jih je že bjlo. Letos t poeitnicah pa jih b» ie več! Uredn. zaklad bratskega nam naroda češkega. Skoraj na vsaki šoli se bleste res krasne besede: BŠkolazakladživota". Ne samo Praga, vsa mesta, kar sem jih videl, imajo lepe muzeje in gledališča — navadno se pa z njimi v velikosti in lepoti merijo šolska poslopja. V vaseh, v kakršnjih pri nas v Istri ia na Kranjskem ni niti šole, imajo čehi palače, kjer se vzgajajo mladi Čehi v značajne Čehe — sokole. Te palače so v več krajih obenem šole in BSokolovne". čez dan se uče in telovadijo otroci, zvečer njihove odrasle sestre, matere, bratje in očetje. No, nehote se tu spominjam članka v tržaškem nEraancipazione", kjer se opisuje vas na Švicarskem, v kateri je šola večja in lepša kot cerkev. Olankar pravi, da je to najboljše orožje proti klerikalizmu, zakaj -Questa uceidera quella". (Šola ubije cerkev in klerikalizem.) No, če je kje ta citat opravičen, je gotovo na Oeškem! Da niso šole samo za parado, zadostuje, da stopiš na Ceškem na deželi na cesto, v mestu na ulico. Vsak korak, vsak pogled na starea ali otroka ti kaže, da je obiskoval solo. Da so Francozi najnapredncjši narod, slišimo vsak dan, da je pa na Francoskem krajev, ki so še za marsikaterim sloTenskim krajem, tega si vsakdo ysak dan — čeprav je resnica — ne upa raznašati med svet. Ce se na Franeoskem v senci mnogih duševnih velikanov hladi precejšnje število analfabetov in ignorantov, bi se na češkem lahko pogrešalo duševnih velikanov, zakaj ves narodje na visoki,jako visoki stopnji omike. Bival sem v vojašnici, mislim, da je to kraj, kjer se lahko spoznava narod; no, toliko sera ga spoznal, da sem bil presenečen. Eavno tako sem občeval in shajal, tudi jezikovno (slovensko), s .truhlafem" (mizarjem), kakor z akademikom, filozofom ali juristom. Da imajo tudi čehi mož, katerih imena bi delala čast tudi najslavoejšim narodom, naj pričajo imena: Hus, Havliček, Šafafik, Smetana, Dvofak, Vrhlickjf, Svat. Ceh, Masarik in še nebroj drugih. In kako naj bi ne bil ta narod tako visoko naobražen, ko ima take velike učitelje. Cehi pa imajo tudi drugih učiteljev, malih ljudskošolskih učiteljev, katerih imena se ne čitajo in se ne bodo čitala v literarnih zgodovinah ali v narodnih pesmih z bojišč. V malih vaseh, trgih mestecih in velikih mestih stoje ti možje vsak na svojem mestu, in delajo za narod, ki ga Ijubijo. In kakšni so ti češki učitelji! Inteligentni, napredui in pridni. češki učitelji niso streberji, a delajo, se uče, ker vedo, da samo naobraženee lahko naobražuje. Uspeh cjihove pridnosti se sicer tudi na češkem ne yidi morda še v bogve kako visokih plačah. Saj je češko še vedno v Avstriji, kjer se vendar še vedno prav pridno skrbno skrbi za to, da ostane ljudstvo v temi. Vendar so tudi v gmotnem oziru naši češki tovariši mnogo na boljem od nas; če so pa na boljem, seimajo zahvalitilesvoji stanovski organizaciji, kije naravna posledica njihoveagilnosti, njihove pridnosti. Osemtisoč članov šteje BZemsky listfednv spolek jednot učitelskjch v kral. Českem", a skupno z njimi nastopa še šesttisoč moravskih učiteljev, združenih v BUstfedni spolek učitelskycho jednot pro Moravu". Proevitajoče društveno glasilo ,,česky Učitel" in njegova (bolj strokovna) priloga nOeska škola" se dobita skoro v vsakemjavnem lokalu, sajsena Oeškem ne zanimajo za ueiteljstvo in šolstvo samo učitelji, ampak v e s napredni češkinarod. Vsaka učiteljska želja, misel, težnja, ki se po teh dveh listih zanese med češko ljudstvo, si pridobiva v njem privrženeey, ki ob priliki nastopajo z odločnostjo za šolo, znajoč, da se s tem potezajo za uresničenje teženj čehom najkoristnejšega stanu. čehi spoštujejo in ljubijo svoje u.iteljstvo. Med čehi se inteligenea ne izogiblje učiteljstva. In zakaj bi se ga ? češki učitelj, član Z. U. J., mora poznati če ne po drugem vsaj po .Pruvodce organizevaneho učitele" popolnoma vse svoje dolžnosti in pravice; mora prve izpolnjevati in druge zahtevati. In to je, kar ga dela možnega in sposobnega za vsako še tako visoko družbo. Sad delavnosti češkega učiteljstva je tudi .Dedictvo Komenskeho". Stotisoče strokovnih, mladinskih in drugih knjig je to društvo preskrbelo svojim udom učiteljem. Ceško učiteljstvo bi bilo na višini modernega učiteljstva že z ,Ded. Komenskeho", nPedagogiskimi Eozhledy". Slovenski inteligent, in to hočemo biti mi učitelji, se y kratkem priuči toliko češčine, da lahko razume češke spise. Vsa češka literatura, osobito pa, kar je za nas važno, pedagoška literatura, bi nam lahko bila najdražji zaklad. čemu prosirao pri Nemcih, Lahih, Francozih itd., ko nam lahko vse to dajo in radi dajo naši bratje! Ne morem si kaj, da ne bi tudi tu, na tem mestu priporočil BPedagogickih Eozhledov". Posezimo po njib, čitajmo jih in izkušajmo se držati na višini, ki jo od nas zahteva duh časa, dub dvajsetega stoletja, na višini, katero tako vzorno zavzemajo češki učitelji! Vrstnikom svojim, mladim slovenskim učiteljem, ki morajo še kdaj k vojakom, priporočam, naj prosijo na Oeško, ako bi prvič ne yeljalo, naj prosijo vdrugič, vtretjič žal jim ne bo. Vsi pogoji so ugodni, zdelo se vam bo, da ste bili doma, v rojstni yasi pri bratih; tudi stalo vas ne bo več kot v Ljubljani, Trstu, Oelovcu ali Mariboru; pač pa boste tam nekaj pozabili: zabili boste ljubiti s a m o Slovence, vzljubivši ves veliki sloTanski rod. čehi vas nauče z besedo, poljubom in dejanskim sgledom ljubiti vse, kar je slovansko. Skrorane te vrstice sem spisal na izrečno željo svojih stodvajsetih tovarišev in prijateljev učiteljev-vojskov, katerim sem ob odhodnici, ki so mi jo priredili, ko sem odhajal iz Plznja, obljubil, da se čez leto vrnem med nje — a ne sam. Izvršujoč s tem svojo dolžnost, kli.em prijateljem Chudačku, Eoubalu in drugim: 8Na shledanom za rok! — Na zdar českym učitelem!" Dostavek uredništva: Prihodnje velike požitnice ustanovimo v Pragi slovansko avstrijsko nčiteljsko z v e z o , ki bo štela 25.000 članov. Takrat bo prilika, da pohiti slovensko učiteljstvo v Prago. Izmed Oehov stoje na čelu temu gibanju tovariši Schuster, S k a 1 a , čery in Sinrtka. Pravila so že pri pristojnem ministrstvu na Dunaju. Pomislite: 25.000 naprednih učiteljev in učiteljic! To bo četa!