Maribor, sreda 7. avgusta 1929
ikhftja razun nedelje 'n praznikov vaak dan ob 16. uri RaSim pri poitnem	v	Ljubljani	it	11.400
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova ceata
Telefon
Va?a maaačno, prajaman v upravi ali po polti 10 Din, doatavljan na dom pa 12 Din
Uredn. 440 Uprava 465
Oglaat po tarifu
Oglaae aprajama tudi oglasni oddelek .Jutra« v Ljubljani, Praiemova atlet SL 4
Likvidacija vojne
Je po mnenju mnogih naloga in cilj seda* nje haaške konference. Morda izraz ni v bistvu pravilen. Ne gre za likvidacijo vojne sploh, ampak za likvidacijo posledic zadnje velike vojne pod vsestransko sprejemljivimi pogoji. Končna rešitev re-paracijskega vprašanja je v zvezi z vpra šanjem medzavezniških dolgov in v zvezi s predčasno evakuacijo Poruhrja v prvi vrsti finančno-gospodarska, obenem pa tudi važna politična zadeva. Ne bomo razpravljali o vprašanju, ali bo konferenca uspela ali ne. Dejstvo, da so ofici-jelni predstavniki obeh glavnih držav, Angleži in Francozi, v principu absolutno za pozitivni rezultat konference, mora odstraniti vsak dvom o uspehu konference. Tu nas tudi ne sme motiti, da so delegati Anglije proti sedanji obliki Youn-govega načrta in za to, da je ta načrt treba temeljito korigirati. Tudi dejstvo, da so v Nemčiji glede izida konference zelo pesimistični, nam ne sme zapreti oči pred drugim velikim dejstvom, da si svet nujno želi končne likvidacije vprašanj, ki so že 10 let stalno na dnevnem redu mednarodne politike in v marsikateri državi onemogočajo ali vsaj zavlačujejo notranjo konsolidacijo.
V	zvezi s tem pa nas gotovo vse zanima vprašanje: ali je mogoča popolna likvidacija vojne sploh ali pa bodo tudi Še
v	bodoče vojne možne — vkljub Društvu narodov, vkljub že načetim dogovorom Anglije in Amerike radi razorože-vanja in vkljub splošni težnji sveta za večnim mirom?
Glavni organ češkoslovaške narodno-soclalistične stranke, »Ceskč Slovo«, ki stoji zelo blizu češkoslovaškemu ministru za zunanje zadeve dr. Benešu, se je obrnil do petorice odličnih oseb, ki stoje n* čelu svetovne politike, s prošnjo, naj izreko svojo sodbo o vprašanju: »Ali je bodoča vojna?«. Njihovi odgo-V0J so zanimivi:
minr,Stjde Brian d, danes francoski 'T: pr,ediednik in zunanji minister, iz-\ J ’^J*rancila po vsem, kar je vide-
in.ii hnU i in bede na sv°iih lastnitl Invraži	katerakoli	druga država
hran i 1Jubi mir. Francija je
Sr°b0d0 Sveta in čim je
i°o	JiJJje pripravljena,
da poJoži orožje. Ni daItč čas> ko bodo
državniki postavili nepremostljive zapreke onim, ki še vedno goje nezdravo misel, da treba svet in človeštvo vreči v vrtinec barbarske vojne. Vse države, ki so se vojskovale imajo Svoje grobove) ožarjene s sijem slave. Povsod sDi v niih simbolični mrlič. Ko so ti umirali so se veselili v umiranju pri misli, da drugi ne bodo več prisiljeni, umirati v novih vojnah. Oskruniti njihovo poslednjo nado Prezreti njihovo herojsko žrtev, bi pomenilo izdajstvo njihovega spomina in o-»krumbo njihovih grobov.
Moramo odrediti stalne sodnike za na* t?d®> kakor so odrejeni za poedince. .— Mnogo Ironičnih opazk se čuje na rovaš ‘babilonskega stolpa«, v katerem narodi *?2nibjezikov govore za mir. Pravijo, da ji10 lahko Izbruhne, predno se sestane
ot Zveze narodov. In kako more —•
HAAG, 7. avgusta. Že takoj po novih pozdravnih govorih v haaški mirovni palači, ki so že vnaprej opozarjali na tež-koče, ki se bodo pojavile na konferenci, se je pokazalo, da so imeli pesimist] popolnoma prav. Angleška delegacija je takoj začetkom splošne razprave nastopila proti Youngovemu reparacijskemu načrtu in se je dosledno izrekla tudi za revizijo izvedeniškega mnenja. Nastop angleške delegacije je dokazal, da bo treba premagati še marsikatere težkoče, predno bo mogoče govorili o uspehu politične reparacijske konference. Angleški sunek je vzbudil seveda zlasti pri zastopnikih manjših držav, ki se smatrajo vsled razdelitvenega ključa oškodovane na korist Belgije in Italije, veliko zanimanje.
Včeraj popoldne se je sestala politična komisija. Navzočih je bilo 166 Odelegatov 14 držav. Takoj po otvoritvi seje je pričela generalna debata o Youngovem načrta, ki je trajala dve uri. Otvoril jo je angleški zakladni kancelar Snowden, ki je med drugim izvajal:
»Priznati je treba, da predstavlja Youngov načrt rešitev reparacljskega vprašanja, ki upošteva nemške plačilne zmožnosti, kar popolnoma odgovarja na-
Anglija odklanja novi repa-radJskl načrt
ZANIMIV GOVOR ANGLEŠKEGA FINANČNEGA MINISTRA SNOWDENA NA POLITIČNI REPARACIJSKI KONFERENCI V HAAGU.
zlranju angleške vlade. Angleška vlada Je z višino letnih obrokov popolnoma zadovoljna. Pod nobenim pogojem pa se angleška vlada ne more strinjati z načinom, kakor so bile razdeljene kvote na posamezne države. Anglija je takoj pripravljena črtati vse svoje reparacijske terjatve in se odpovedati sploh vsaki reparaciji, ako store to tudi ostale države. Ako pa je potrebno, da mora Nemčija tudi vnaprej plačevati reparacije in jih tudi plačuje, potem zahteva tudi Anglija na njo odpadajoči pravilni delež iz nemških reparacij. Anglija se strinja s tem, da vrača Youngov načrt Nemčiji go spodarsko suverenost z odpravo vseh kontrolnih koncesij Dawesovega načrta, nikdar pa ne more privoliti v najnovejši razdelitveni ključ. V prvi vrsti je bila o-škodovana Anglija z nekaterimi drugim! državami. Pariški strokovnjaki so pozn-komisija. Navzočih je bilo 1660 delegatov be, ki določa razdelitev reparacij. V Spaa je bil potem določen poseben ključ, ki je bil v veljavi že 9 let, sedaj pa naj bi bil izpremenjen.
Po govoru angleškega zakladnega kan celarja je bila seja politične komisije reparacijske konference prekinjena.
„6rof Zeppelin** očgodil po-uratefc u Europo za en čan
LAKEHURST, 7. avgusta. Start zrakoplova »Grof Zeppelin« za polet okrog sveta se je nekoliko zakasnil, ker je treba izpopolniti velike zaloge vodika, ki so bile uporabljene o priliki izvršenega poleta čez Atlantsko morje. Zračni kolos bo mogel zato šele jutri okrog polnoči kreniti na pot proti Evropi. Dr. Eckener in oficirji so bili včeraj povabljeni v Newyork na slavnostni banket, katerega je priredil njim na čast župan Walker.
Anglija za popolno neodvisnost Egipta
LONDON, 7. avgusta- Zunanje ministrstvo objavlja uradno poročilo o predlogih za dosego sporazuma med
Anglijo in Egiptom. Pogodba bo skle njena za dobo 25 let in vsebuje skupno 16 členov. Med drugim vsebuje pogodba tudi določilo, da mora Anglija umakniti vse svoje čete iz Egipta, zasigurala bi si vojaško le nekaj kilometrov širok pas ob obeh obalah Sueškega prekopa. Tako angleška kakor tudi egipatska vlada bi imenovali svoje poslanike. Definitivna pogodba med Egiptom in Veliko Britanijo pa bo sklenjena šele čez 25 let.
Zračna policija u Franciji
PARIZ, 7. avgusta. Minister za avl acijo Eynac je uvedel zračno policijo, ki bo pazila na letala, da ne bodo letala nad mesti in vojaškimi objekti Cim bo policijsko letalo oddalo raketo s črnim dimom, se bo moralo vsako letalo, ki bo na ta način pozvano, takoj spustiti na tla-
Sahouski ueleturnir u Karlauih uarih
Prva zmaga Capablance, prvi Splelman* nov remis.
Včeraj dopoldne so bile najprej odigrane viseče igre iz četrtega kola. Naš rojak dr. Vidmar je po kratkem boju prisilil Colleja h kapitulaciji, viseči partiji dr. Treybal - Yates in Saemisch-Maroczy pa sta bili vnovič prekinjeni.
Takoj nato se je pričelo šesto kolo turnirja, ki je prineslo bivšemu svetovnemu prvaku Capablanci prvo zmago. Za nasprotnika je imel angleškega mojstra Ya-tesa, ki ga je z energičnim napadom in fino igro kmalu porazil.
Največje zanimanje je vladaio za partijo dunajskega velemojstra Spielmanna, ki je dobil dosedaj še vse partije, z našim velemojstrom dr. Vidmarjem. Oba sta igrala silno previdno in sta se v 40. potezi zedinila za remis.
Niemcovič je potolkel gdč. Menšikovo, Euwe Johnerja, Canal Mattisona, Sae-misch Thomasa, Colle Maroczyja.
Partije Griinfeld - Bogoljubov, Marshall - Rubinstein in Gilg - Tartakower so končale remis, igra dr. Becker - dr. Treybal pa je bila prekinjena.
Po šestem kolu vodi še vedno Spiel-mann s 5 in pol točkami, sledita pa mu naš velemojster dr. Vidmar in nizozemski velemojster dr. Eu\ve s 4 točkami.
Danes ima dr. Vidmar za nasprotnika madžarskega prvaka, starega Maroczyja, ki je v sedanjem turnirju v zelo slabi formi. —
Radoslavov težko zbolel
SOFIJA, 7. avgusta. Bolgarski ministrski predsednik za časa svetovne vojne, Radoslavov, ki je bil od bolgarskega parlamenta sedaj amnesti-ran in se je pravkar mislil vrniti iz Berlina v Sofijo, je nenadoma težko zbolel. Ima baje raka.
Komunistični izgredi u Kolumbiji
NEWYORK, 7. avgusta. V Kolumbiji je prišlo do velikih komunističnih izgredov. V več mestih so bili krvavi spopadi s policijo in vojaštvom. Na obeh straneh je bilo mnogo ranjenih. Največja nevarnost je obstojala v tem, ker del vojske ni hotel takoj nastopiti proti komunistom.
vprašujejo — Svet prisiliti člane Lige, da se sporazumejo? Nekega dne, ko sem bil minister zunanjih zadev in obenem pred-sednih Sveta Lige narodov, sem dobil brzojav, da je med dvema vzhodnima državama prišlo do konflikta. Meje so bile prekoračene, orožje je bilo na pohodu, že se je čulo pokanje pušk in grmenje topov. Imeli smo razlog, se bati, da ne bo možno omejiti konflikta na obe državi In da bomo zopet zrli v oči krvavo-rde-čim krilom vojne, ki se bodo razprostrla nad svetom. Kaj je bilo storiti? Svest si svoje odgovornosti, sem šel na delo. Z odobrenjem ostalih funkcionarjev Društva narodov sem takoj sklical sejo Sveta v Parizu in pozval obe državi, da položita orožje. Se pred nekaj leti bi bl> tak korak predmet posmeha. .Na sejo Sveta so prišli tudi zastopniki obeh sovražnih držav. Vprašali smo jih ali hočete njihovi državi iznesti svoj spor pred mednarodno sodišče. Pristali so. Rekel S.em jim, da to ni dovolj, da morajo prenehati boji. Razsodba arbitražnega sodišča mora biti vprašanje pravice, ne pa
vprašanje pušk in topov. In tako je bilo. Topovi so umolknili, vojne ni bilo. Obe državi sta mirno čakali razsodbe. Vojna nevarnost je bila likvidirana.
Paul Painlavč, francoski minister za narodno obrambo, izraža v odgovoru svoje prepričanje, da vojna ni neizbežna. Vedno bolj bo prevladalo med narodi prepričanje, da se lahko vse težave odstranijo mirnim potom.
Viscount Cecil, bivši glavni delegat Velike Britanije pri Zvezi narodov, je mnenja, da vkljub razvoju mednarodnih dogodkov, ki včasl vznemirja, vendar ni upravičena bojazen, da bi se svetovni mir na novo kalil. Po njegovem mišljenju so činitelji, ki delajo na vposta-
vi	trajnega miru med narodi, močnejši nego okolnosti, ki bi danes ali jutri mogle dati povoda za novo vojno.
Senator William E. Bora h, predsednik zunanjega odbora senata Zedinjenih držav, smatra, da bi v bodoče edino gospodarski momenti mogli izzvati novo vojno. Največja zapreka za svetovni mir
in splošno svetovno varnost so javni dolgovi, ki tiščijo vse narode s svojimi večnimi zahtevami, v drugi vrsti pa vedno naraščajoča davčna bremena, ki izpodkopavajo in uničujejo fizično in moralno blagostanje onih, na koje bi se morala vlada nasloniti v slučaju napada.
Viscount Allemby, bivši poveljnik zvezniške vojske v Palestini v svetovni vojni, pravi, da bodo spori med narodi vedno obstojali. Toda kakor spori
v	rodbini ne vodijo k prelivanju krvi, ni treba, da spori med narodi vodijo do vojn. Zakaj ne bi mogla velika rodbina človeštva živeti v miru in prijateljstvu na vsem svetu? Kar ni prav med poedln-ci, ne more biti prav tudi med narodi. Liga narodov vrši posle redastva med narodi, Kellogov pakt, ki so ga podpisale vse velesile, je njeno močno orodje. NI treba gnusnih vojnih metod, najdejo se druga sredstva za reševanje sporov.
Dal Bog, da bi haaška in vse nadaljne mednarodne konference utrdita in poglobile to mentaliteto v narodih*
IHtfKSimrC ERNIK Ju Ir*,
V M at ib'S ru, One 7. VIII. 192$.
x__ ^ 0ai 5 '31‘-S ll! E£ijjO naših is-' vlrkov nafte
fcfv
'vDa je slovenska zemlja na rudah ena najbogatejših na naši zemlji, je že znano, a glavno njeno rudninsko premoženje tvori brez dvoma premog. Baš zaradi tega morda drugi rudniki do danes še niso prišli do take veljave, kakor bi zaslužili, krivo je temu bilo pa tudi pomanjkanje kapitala, kajti nikjer ni velik začetni kapital tako potreben kakor v rudarstvu. Širša naša javnost niti ne ve, da vsebuje slovenska zemlja krog 35 najrazličnejših rud, a najmanj je menda znano, da imamo tudi petrolej, ki je v današnjem svetovnem gospodarstvu in v svetovni politiki največjega pomena.
Petrolejske vrelce so v Sloveniji odkrili najprej v zadnjih odrastkih Slovenskih goric v Medmurju, kjer so že pred leti pričeli vrtati v zemljo globoke rove. To vrtanje je v Selnici v Medmurju rodilo pozitivne uspehe, a vsled pomanjkanja kapitala ni bilo mogoče priti do glavnih žil, ki se po mnenju strokovnjakov nahajajo več sto metrov pod zemljo. — Posledica je bila, da so se nadaljni poizkusi ustavili. To vrtanje je pa kljub temu rodilo mnogo dobrih posledic, ki se ažejo v tem, da je znanost ugotovila, da se nahaja na slovenski zemlji petrolej pod vsem ozemljem od Prekmurja preko Medmurja in Slovenskih goric do Ptuja, kjer prehajajo najdišča na hrvatsko stran pri Vinici, Ludbregu in se vlečejo potem dalje preko Siska v Bosno do Tuzle.
Za ta najdišča so se že spočetka zanimali tudi inozemski kapitalisti, do pozitivne akcije za eksploatacijo pa vendar takrat ni prišlo. Krive so bile temu v prvi vrsti naše takratne politične razmere, ko se je svetovni kapital bal placi-rati večje svote na našem ozemlju. Spre-
VRELCiInAFTE V PREKMURJU, MEDMURJU IN NA HRVATSKEM. £ -OSNOVANJE FRANCOSKE DRUŽBE.
memba: naših notranjih političnih prilik po 6. januarju je pa zopet vzbudila v inozemskem kapitalu zaupanje v nas in tako se je zgodilo, da se je te dni osnovala v Parizu na pobudo Georgesa Ru-paleya, ravnatelja največjega francoskega rudniškega koncerna, nova francosko jugoslovenska družba »Meines et mine-railles«. Ta družba, katere osnovni kapital znaša 20,000.000 frankov, bo posveti^ la glavno pažnjo našemu petroleju in pa zlatu v Bosni in v Srbiji. Po načrtu strokovnjakov bodo pričeli še letos ali najkasneje prihodnje leto spomladi iskati vrelce nafte v Prekmurju, Medmurju. Slovenskih goricah ter na Hrvatskem in v Bosni. Ker bodo imeli na razpolago najmodernejše priprave za vrtanje, je gotovo, da bodo prišli do glavnih plasti in ravnatelj Rupalley upa, da bodo naše zemlje v prihodnjih letih producirale vsai toliko, če ne več petroleja, bencina itd., kot Galicija ali Romunija.
Ta inicijativa francoskega kapitala vzbuja vesele nade v boljšo bodočnost našega severno-vzhodnega ozemlja, ki je vsled prevelike obljudenosti v Prekmurju in Medmurju najbolj siromašno. Ako se uresničijo nade ravnatelja Rupal-leya, potem bo naše brezposelnosti kmalu konec in Prekmurcem ter Medmur-cem ne bo več treba hoditi za kruhom po tujem svetu, ker ga bodo dovolj našli doma, na svojih rodnih tleh. Korist pa bo od tega imela tudi ostala javnost, posebno pa država, ki se bo na ta način o-svobodila uvoza mineralnih olj iz tujine. Naše narodno gospodarstvo se bo znatno dvignilo in korist bo imela naposled tudi trgovinska bilanca. Zato pozdravljamo to akcijo in ji želimo obilo uspeha!
Mariborski in dnevni drobiš
Boj tuberkulozi!
Slabe stanovanjske razmere, težak gmotni položaj, vedno bolj se razširjajoča industrija, alkoholizem in pomanjkanje higienske izobrazbe povzroča vedno večje širjenje tuberkuloze. Tuberkuloza postaja splošna ljudska bolezen, ki vsako leto uniči na tisoče človeških življenj; jetika čimdalje bolj razjeda zdravje naroda, širi se predvsem med industrijskim delavstvom, ki živi v težkih socialnih, neugodnih higienskih razmerah ter nima sredstev, da bi se ščitilo proti okužitvi. 'Jetika je nalezljiva bolezen, ki se širi iz delavskih stanovanj na vse strani, ne prizanaša niti onim, ki žive v boljših gmotnih razmerah. Nad 250.000 ljudi v državi boleha stalno za jetiko, letno u-mrje nad 80.000 prebivalcev za to boleznijo. Tudi v Sloveniji sami razmere niso boljše, nad 20.000 oseb ctalno boleha na pljučnih boleznih.
V	vseh kulturnih državah so se združili vsi merodajni faktorji, katerih dolžnost je ščititi ljudsko zdravje, k skupni akciji za pobijanje te ljudske bolezni, ki je pod ugodnimi pogoji ne samo ozdravljiva, temveč je mogoče s primernimi odredbami uspešno omejiti njeno razširjenje. Uspehi takih smotrenih, na najširši podlagi izvedenih akcij so bili veliki. Število novih obolenj je padlo, mortaliteta se je zmanjšala. Po vseh državah, kjer se je vodil velikopotezen boj proti jetiki, sta sc združili v skupnem udejstvovanju država s svojimi zdravstvenimi ustanovami ter privatna inicijativa potom zdrav stvenih društev in posebnih protituber-kuloznih lig. Protituberkulozne lige so svoje delovanje razširile v najširše plasti ljudstva, mreža protituberkuloznega boja se je razpletla do zadnje vasi in do vsakega posameznika.
Tudi pri nas mora boj proti tuberkulozi dobiti ^splošen ljudski značaj. Le takrat bo uspeh pobijanja te bolezni zasi-guran, ako bo skupno z oblastmi, «<rža-vo, zdravstvenimi ustanovami, občinami sodelovala tudi najširša javnost. Privatna inicijativa in volja morata postati odločilni; z moralno in materijelno pomočjo oblasti se mora izvesti vsesplošen ljudski pokret proti tej strašni bolezni. Zaduji čas je, da se po vzgledu v drugih 'državah tudi t>ri nas osnuje dobro orga-
nizirana vsenarodna protltuberkulozna liga.
V	Mariboru posluje že dalj časa z lepimi uspehi in veliko požrtvovalnostjo protltuberkulozna liga. Radi nezanimanja širših krogov naroda ter radi nedostaja-nja materijelnih sredstev liga ne more dovoljno razširiti svojega delovanja. Za ustanovitev protituberkulozne lige v ljubljanski oblasti hoče dati pobude Okrožni urad za zavarovanje delavcev. S sodelovanjem oblasti, društev, stanovskih korporacij, zdravstvenih zavodov ter posameznikov hoče organizirati proti tuberkulozno ligo, ki naj razširi svoje delovanje na vso Slovenijo. S posebnimi dopisi je pozval urad korporacije in društva, da sodelujejo pri ustanovitvi protituberkulozne lige. Odzvalo se je že veliko število društev in stanovskih zvez, vse one, ki se temu povabilu še niso odzvale, pa prosimo, da prijavijo uradu pripravljenost sodelovanja. Istotako pa vabi urad tudi vse posameznike, ki so priprav ljeni sodelovati pri ustanovitvi .protituberkulozne lige, da priglase svoj pristop. Slovenci smo gotovo sposobni in vredni, da po vzgledu drugih narodov organiziramo tako protituberkulozno ligo, ki bo z uspehom izvedla boj tej ljudski bolezni. Upamo, da se bo vsa javnost z razumevanjem in podporo pridružila tej akciji. Pričakujemo predvsem od gg. zdravnikov, da bodo podprli prizadevanje te delavske inštitucije, ki se ne bori le za delavske interese, temveč za splošne interese narodnega zdravja. — OUZD.
Današnji tržni dan
prav nič ne zaostaja za sobotnimi trgi. Na Vodnikovem trgu je bilo zlasti mno go poljskih pridelkov. Krompir merica 8 Din, kumare 3—5 komadov 1 Din, čebula v vencih 2—6 Din, zeljnate glave . 3—6 Din. — Na živilskem trgu je bilo največ raznovrstnega povrtja. Glavnata solata 1—2 Din, zelje in ohrovt 1—3 Din, ku-tnarce po 25 par, buče 1.50—3 Din. Jabolka kg 5—6 Din, belo grozdje 24 Din, — Na perutninskem trgu: par piščancev 35—60 Din, kokoši 40—50 Din,_ zajčki od 10 Din dalje. — Na Trg Svobode so pri peljali 26 vozov sena po 75—80 Din, slama 65—75, otava 80—100 Din. Do 9.30 dop. je bilo prodanih že 16 vozov. —
Napredovanje dr. Pirkmajerja.
Načelnik v ministrstvu za notranje zadeve, bivši mariborski veliki župan, g. dr. Otmar Pirkmajer, je imenovan za generalnega inšpektorja v notranjem ministrstvu v 3. skupini I. kategorije. —
Dr. Baltlč veliki župan niške oblasti. Naš rojak, g. dr. Vilko Baltič, dosedanji veliki župan beograjske oblasti, je po službeni potrebi, imenovan za velikega župana niške oblasti, za velikega župana beograjske oblasti po Gjo-^je Matič, dosedanji veliki župan kosovske oblasti.
Smrtna kosa.
Danes ponoči je umrla v Mariboru po dolgi bolezni v 73. letu starosti gospa Marija Malenšek roj. Solar, nadučiteljeva vdova, mati mariborskega učitelja g. Malenška. Pogreb bo v petek, dne 9. t. m. ob 15. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! —
Nova gradbena dovoljenja. Mestni svet je izdal včeraj sledeča nova gradbena dovoljenja: Abtu Viljemu se je dovolila gradba dvoriščnega poslopja z ohlajevalnico. (Uporabno dovoljenje.) — Visočniku Josipu in Veri gradba pritlične stanovanjske hiše na Primorski ulici. — Ju-teršniku Juriju gradba enonadstropne stanovanjske hiše v Magdalenski ulici. — Siraku Ivanu gradba provizorične lesene zaprte lope v Puškinovi ulici. — Božiču Ivanu in Alojziji zgrad 3a podstrešnih sob na Tržaški cesti 82; Weilerju Francu preureditev pritličnih prostorov v Gosposki ulici 50; Prašlju Josipu gradba podstrešnih sob Koroška cesta 63; Karba Franju gradba enonadstropne stanovanjske vile v Vrbanovi ulici 67; Potočniku Valentinu enonadstropna stanovanjska hiša v Koroščevi ulici; Valbet Jo-sipini uporabno dovoljenje za pritlično stanovanjsko hišo v Mejni ulici 50; Pelci Henrijeti uporabno dovoljenje za gradbo kopalnice in predelavo verande v hiši »Ob brodu« Št. 23 ter Danku Avgustu in Mariji za zgradbo pritlične stanovanjske hiše v Parmovi ulici 3.
Mestni magistrat mariborski opozarja prodajalce in donašalce sadja in grozdja na mariborski trg na določbo § 10. mest. trž. reda, po kateri se mora vsak prodajalec oz. donašalec sadja oz. grozdja na zahtevo tržnih organov ali policije izkazati z izkaznico, izdano po občinskem oblastvu o izvoru sadja cz. grozdja. Prestopki se bodo kaznovali po § 30. mest. tržnega reda. —
Izlet z mestnim avtobusom na Plitvlčka jezera.
Ker se je javilo primerno število izletnikov za izlet z mariborskim mestnim avtobusom na Plitvička jezera in v Hrvatsko Primorje, je bil na skupnem sestanku določen odhod dne 14. t. m. ob 2. .pop. z Glavnega trga. Zvečer istega dne prenočevanje v Samoboru, 15. t. m. na Plitvičkih jezerih, 16, t. m. na Sušaku in 17. t. m. v Zagrebu. Radi morebitne prehude vročine bo vozil avtobus vedno ^samo od 4.-9. dop. in od 4. do 9. zvečer. Za prenočišča je že poskrbljeno. Prijavljeni izletniki se naprošajo, da izvolijo polovico potne pristojbine — Din 300 — takoj plačati pri blagajni mestnega avtobusnega podjetja v Plinarniški ulici št. 9, drugo polovico pa po povratku. Natančnejša pojasnila daje vodstvo podjetja tel. št. 471. —
Dravinjska podružnica SPD v Konjicah,
ki je bila ustanovljena leta 1927, je kupila od naslednikov industrijalca Josipa VVinterja iz Zreč njegovo kočo na Pesku in jo preuredila v turistovsko postojanko. Koča ima 4 sobe in skupno ležišče ter gostilniško sobo, kuhinjo in shrambo. — Koča leži v višini 1.382 m in je torej dj slej najvišja turistovska postojanka na zelenem Pohorju; tudi leži najbolj zapa-dno izmed vseh turistovskih koč. Takoj pred poslopjem je močen studenec, izvir Oplotnice. Koča leži v prijazni gozdni jasi,, obdana od vseh strani od visokih smrek, popolnoma zaščitena pred vetrovi. Podružnica bo kočo dne 15. avgusia slovesno otvorila. Ob 10. dop. bo maša in blagoslovitev. Po obedu se prične velika planinska veselica. Sodeluje prizna na planinska godba. Planinci, udeležite se ' polnoštevilno' te proslave! -
Poziv javnosti!
Ob' priliki vsedržavnega strelskega tekmovanja, ki se bo vršilo letošnje leto v času od 6. do 13. septembra v Mariboru, bo radi velikega navala občinstva iz vseh krajev naše države brezdvomno nastalo veliko pomanjkanje tujskih sob. Radi tega se naproša celokupna javnost, da odstopi v to svrho vse razpoložljive in primerne sobe. Naslove stanovanj kakor tudi njih cene naj se blagovolijo javiti najkasneje do 20. t. m. upravi »Večernika« (Aleksandrova cesta 13), »Slovenca« (Koroška cesta 1) ali »Mariborer Zeitung« (Jurčičeva ulica št. 4).
Kontrola frančiškanskih ur.
Zgodilo se je včasih, da se ure na st** pili frančiškanske cerkve niso zavedaj da stojijo v. službi javnosti in so — saj ^ to tudi pri ljudeh dogaja —• v svoji malo« marnosti in brezvestnosti ali »zastajale« ali 'pa »prehitevale«. Da bi se to v bodoče več ne dogajalo in da bi se frančiškanskim uram dal dober zgled in\ kontrola, je sklenila naša mestna občina, da postavi na križišču Aleksandrove' ceste in Sodne ulice javno električno uro. Ta ura se že stavi in bo v nekaj dneh nastopila svojo vzvišeno in javnosti koristno dolžnost. Po nastopu njene službe, tako upamo, si bodo frančiškanske ure dobro premislile lenariti in.neredno izvrševati svoje opavilo in nastalo bo veselo tekmovanje, ki bo tempo mariborskega življenja gotovo znatno pospešilo. Ako se pa bo kontrola pri frančiškanskih urah dobro obnesia, potem, tako so baje sklenili mestni očetje, se bo postavila taka kontrola tudi uram na stolnici, na pošti, na magistratu in na cerkev sv. Magda« ene. Ordnung pač musi bejt! —
Zopet serija nesreč!
Modistinjo J. F. iz Studencev so radi znakov akutnega zastrupljenja prepeljali v bolnico. — Pred glavnim kolodvorom je nezavarovan pes ugriznil . 631etnega zasebnika iz Ljubljane — Julija Petriča v levo nogo. — Komaj 4 letna Silvica Meznaričeva je pri igri izgubi'a mezinec desne roke. Prepeljali so jo v bolnico in pozneje oddali v domačo oskrbo. — Enaka nezgoda je zadela 25letno Marijo Čelan, ki si je pri rezanju mesa odrezala palec leve roke. — Kap je zadela 62-let-nega železničarja Maksa Papola, stanujočega v ulici »Ob brodu«. Tudi njega je rešilni oddelek odpremil v bolnico. — Svinjski sejem v Mariboru.
Na svinjski sejem, ki se je vršil dne 2. t. m. je bilo pripeljanih 227, prodanih pa 128 svinj. Cene so bile sledeče: 5—6 tednov stari prašiči 125—150 Din, 7—9 tednov 250—300 Din, 3—4 mesece 350— 400 Din, 5—7 mesecev 450—550 Din, 8 —10 mesecev 700—850 Din. 1 leto stari 1.000—1.200 Din, 1 kg žive teže 10*—12.50 Din, 1 kg mrtve teže 17—18 Din, — Društvo jugoslovanskih akademikov '•
v	Mariboru	1
priredi danes v Ljutomeru prvo pedstavo svoje turneje. V zadnjem hipu se je posrečilo pridobiti še tov. Drago Šijanca, ki bo z znano vestnostjo vodil akademski orkester, kar bo prireditev gotovo zelo dvignilo. —
Radvanje.
V	nedeljo, dne 4. t. m. sc je vršila pri nas vrtna veselica na novo ustanovljenega pevskega društva »Lira« v Radvanju. Pevski zbor, ki šteje 28 po večini mladih fantov, je pod vodstvom g. Laha zapel par lepih narodnih pesmi. Ob tej priliki moramo izreči zahvalo pevskim društvom »Drava«, »Jadran«- »Jutrnic*« iz Maribora in »Zarja« iz ^obrežja in njih pevovodjem, kakor tudi občinstvu, ki nas je v tako obilnem številu posetilo. Zahvalo izrekamo vsem darovalcem raznih predmetov v korist društva. Posebno zahvalo pa našemu pevovodji gosp. Lahu iz Maribora, ki se je žrtvoval z vsemi močmi, da smo se mogli pokazati prid občinstvom. — Odbor. ^	1875
Pri številnih nadlogah ženskega spola, povzroči naravna	»Franz-Jc/efovo«
grenčica najboljše olajšanje. Spričevala klinik za bolne ženske potrjujejo, da se poslužujejo zelo milo odvajajoče »Franz* Josefove« vode zlasti pri otročnicah z najboljšim uspehom. — Dobi se v vseli lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah-	•**
rir3YrtfFF5783š'7. wrf5^
Mttlfcfftlcl VPCER VIK Mri
ST
Voda kot preoblikovalka sveta
STRAŠNA UNIČEVALNA VZTRAJN OST VODE* — KAKO BODO IZGINI-LE GORE IN ZEMELJSKE CELINE V VALOVIH MORJA.
Ko na naši zemlji ne bi bilo vode,
! bi bilo življenja, ker voda je poleg
ne 	. . .
zraka, toplote in materije tista snov, brez katere ni mogoč nikakšen razvoj. In vendar ni voda samo tvoriteljica življenja na zemlji, temveč je tudi njegova rušiteljica. Dasiravno je to vsakdanji pojav, vendar se malokdo zaveda, da nam voda nenehoma razkraja in ruši tla na katerih živimo, na katerih smo si zgradili svoja bivališča, vasi, mesta, železnice in vse ostalo, na kar smo posebno mi otroci dvajsetega stoletja tako ponosni. Toda tako je: voda je dala naši zemeljski površini seda njo obliko, ona je bila tista velika umetnica, ki nam je ugladila in zaokrožila Slovenske gorice, Pohorje in vse druge gore, ona nam je izravnala Ptujsko in Dravsko polje, izoblikovala Prekmurje in sploh vse nižine in ravnine sveta.
Kapljica za kapljico je milijone let glodala ostre gorske čeri, dokler jih ni . lepo zaokrožila in zrušila ter odkruše-ne in razjedene drobce odnesla v dolino. Vrhovi so se bolj in bolj nižali, namesto kamenja, ki je razpadalo, se je tvorila vedno bolj debela plast zem Ije in v dolinah so se izravnavale po vodi skupaj nanošene plasti šodra, peska in zemlje v ravna polja. Kjer so bile gore nižje že od začetka, tam so v milijonih let popolnoma izginile, izravnale so se v planoto ali ravnino, Kjer sq bila nekoč plitva jezera ali morja, je voda tekom ogromnih dob nakopičila toliko plasti, da so izginila in dandanes ni o njih niti sledu več. Tako je zares bila voda tista, ki je dala zemeljski površini sedanjo obliko in podobo, kakor smo že poprej rekli,
Toda ta proces se vrši nenehoma (udi v naših dneh in se bo vršil vedno, dokler ne bo nekoč, sam Bog ved: kdaj, popolnoma dovršen in bo voda prisiljena mirovati. Blatno jezero na Madžarskem n. pr., ki je bilo nekoč mnogo bolj globoko, postaja vedno bolj plitvo in napočil bo čas, ko bo po polnoma izginilo. Morska obala pri iz livu naše Soče je bila n. pr. še v starem in deloma v srednjem veku čisto drugačna, kakor je danes. Mesto Oglej, ki je nekoč ležalo ob morju in je bilo pristanišče, je danes več kilo metrov oddaljeno od morja. Vse to je storila voda, ki je dan za dnem, leto za letom, stoletje za stoletjem, zasipala z
Iz zbirke časopisnih! neumnosti	‘
,V Parizu le izšla knjiga! z naslovom »Muzej zmotnjav«, ki vsebuje zbirko stilističnih pomot in napak v modernem francoskem dnevnem časopisju. V sledečem prinašamo nekaj cvetk, ki vsebujejo često neprostovoljno komiko:
Ako primeš koga za goltanec, ne veš, kaj pride pri tem ven.
iti vsega, kar ustvarja lepoto
naplavinami morje in ga odrivala od prejšnjih prvotnih bregov in nič ni več daleč čas, ko bo tudi sedanje kopališče Gradež na otoku sredi morja, združeno s kopno zemljo s Furlanijo.
Med tem pa, ko Italija »narašča«, to se pravi, širi svojo kopno zemljo vedno bolj v Jadransko morje, se naša
Dalmacija »manjša«* Voda grize pola- obraza, jc bil deležen pri porodu, goma kos za kosom naših tal in po krasna, skoro plavkasta brada, lepi, mogoče kedaj prišel čas, ko bodo iz-1 kodrasti lasje, ginili pod morjem mnogi, a naposled
prav gotovo vsi dalmatinski otoki, j	Voda,	nos,	usta	in	drugi	dihalni	or
Takrat pa bo Jadransko morje, kamen gani spodtike v sedanji politiki Italije in	„
Jugoslavije, velika kopna ravnina. Vse	Barometer	je	padel	danes	več	sto-
to je storila in bo storila voda, ki ne p;nj p0(i ni5i0. pozna počitka ne ponoči ne podnevi.
Če se pa ozremo v še bolj daljno Po nesreči je bilo treba poroko o’d-bodočnost, pridemo do zaključka, da goditi za 14 dni. Med tem je zapelja-bo napočil čas, ko bo voda s svojim la Arabella slaboumnega Smitha, po-strašnim neprestanim rušenjem izrav- ročila njega in mu darovala 8 otrok, nala vso zemeljsko površino, tako da	*
ne bo nič več gora in dolin, ampak bo- Major Taylor živi mirno v Cika do same doline. Vsa zemlja bo ena sa- gu, kamor se je umaknil s svojo soma brezmejna ravnina. Toda voda ne progo, svojo hčerko in njenim oče-ruši samo gora, ona zasipa tudi mor-1 tom. ja in kakor bodo v milijonih in milijonih let izginile na kopni zemlji vse vi-1 Stoječ krepko vzravnan poleg okna, šine, tako bodo tudi v morju izginile je sedel gospod general pri mizi in vse globine. Kopna zemlja se bo ved-1 pisal svoje spomine no bolj nižala, morska gladina pa vedno bolj višala, dokler ne bo naposled I Granitni spomenik iz rdečega mar-napočil čas, ko bosta nekdanja kopna | morja je imel napis zemlja in nekdanje morsko dno izravnana in morje bo tedaj pokrilo ves svet I Iz severovzhodnih delov našega od severnega do južnega tečaja in od okraja poročajo o navzočnosti števil-vzhoda do zahoda. Globoko pod vodo nih inrjascev. Kmetje so opazili cele bodo izginile Evropa, Azija, Afrika, | črede teh posameznih zverin Amerika in Avstralija, človeštvo, ži-
Obraz komponista Liszta jc imel I poteze Apolona s tipom dveh kralje v-|škili ptičev: orla in leva.
Ko so hoteli povoženemu priskočiti Ina pomoč, je bilo že prepozno. Ne-
valstvo in rastlinstvo bo izginilo, le še vodni prebivalci bodo mogli živeti.
Tako silna je pri svojem vztraj nem, milijone in milijone let trajajočem delu tista voda, brez katere ne bi mogli živeti, ki nam danes še goni
mline, elektrarne, tovarne in nosi la-1 srečnež je bil 8 dnj poročen, dje, s katero si hladimo žejo in se v nji
kopljemo. Da li se bo vse to zares tako Karl Vogt je bil sin nekega priro-zgodilo, tega seveda ne moremo vede-1 doslovca in nekega zdravfiika ti, ker mogoče je, da bodo do takrat
vstale druge sile, ki bodo »popravile« Razburjen je odprl vrata, ki niso to, kar voda razdira. Verjetno pa je, | bila zaprta da si moramo konec sveta v našem
človeškem zmislu predstavljati baš I tako in ne drugače. Mogoče je, da je | na Marsu ta proces že blizu konca in da je ves ta naš sosedni planet že več | ali manj ravna površina.
O skoposti bogataseu
Čim več ima že kdo premoženja, tern več ga hoče še imeti in tembolj skop postane, to je že znana stvar. Zlasti mnogo se govori in piše o nenavadni skoposti ameriških milijonarjev, čeprav izdajajo nekateri v svojo osebno reklamo velike vsote denarja za razne kulturne in humanitarne namene.	•!
Tako je živel v Newyorku neki bogataš, ki je bil v stalnem strahu, da ga ue bi kdo »napumpal« za denar, pai se je posebno, da ne bi kedaj prišel zdravnikom v roke. Nekoč pa je vendarle zbolel in zdravniki so izja-se.mora takoj podvreči operaciji. Ko je zvedel, da bo veljala o-peracija 5000 dolarjev, sc ji je odpovedal. Bolečine so postajale vedno hujše m bila je nevarnost, da nastanejo tudi komplikacije. Toda bolnik je kljub temu trdovratno odklanjal o-peracijo. Končno je pri§ia agonija. Njegov nečak ni mogel več tega gledati. Pozval je drugega kirurga, se približal stričevi postelji in rekel:
»Stric, sedaj vas bodo prenesli v drug sanatorij in bo ta gospod izvršil operacijo za 2000 dolarjev.«
»Tudi to mi je predrago,« je zašepetal milijonar, se obrnil na drugo stran in umrl.
O Rockefellerju pa se pripoveduje, da je ne samo silno skop temveč tudi velik nevošljivec. Njegov sosed, neki
rec, je nekoč pripovedoval, da je dal Rockefeller na meji med vrtovoma ?beh strank zasaditi drevesa. Ko mu le nekdo rekel: »Gotovo ste zasadili drevesa zato. da vi ne boste mogli
Gasilci odpirajo vlomilcu
stanovanje
Delavec Oton Scheicher v Berlinu si je napravil silno drzen in obenem komičen načrt- Nameraval je vlomi ti v stanovanje zakonske dvojice, k je bila na potovanju. Ker pa kot začetnik še ni imel primernega vlomilskega orodja, je prišel na drzno ide jo. da si poskrbi vstop v stanovanje s pomočjo gasilcev. Odšel je torej na .	.....	.	.gasilsko	postajo	in	prosil	tamkaj
Konkurz Ulljemoue sestre Vljudno, naj mu odpro stanovanje.
Usoda sestre bivšega nemškega |izgubil svoje ključe. Ker je cesarja Viljema, princese Viktorije, ~	........
gledati njegov, on pa ne v vaš vrt, je Rockefeller odvrnil:
»Nikakor ne, to je samo zato, ker ne morem gledati, kako raste premoženje mojega soseda!«
obenem pripomnil, da uhaja iz njegovega stanovanja smrad po plinu, je odšlo ž njim več gasilcev. Gasilci so res odprli stanovanje in takoj zopet odšli, ker so dognali, da plin nikakor ne uhaja iz stanovanja. Nato je Scheicher čisto nemoteno pobral vse perilo, obleke in dragocenosti in s svojim plenom neopaženo odšel. Le golo naključje je odkrilo sled za njim. Kmalu so ga aretirali in ga je sodišče obsodilo na 16 mesecev težke ječe.
Kultura 20. stoletja
ki se je v 60. letu svoje starosti pred lanskim poročila z znanim ruskim pustolovcem Zubkovom, postaja se daj vedno bolj tragična- Princesa jc morala na željo konkurznega upravitelja zapustiti tudi že svojo palačo v Bonnu in odsloviti svoje zadnje posle. Sedaj se mudi začasno v malem mestecu Mehlem v vili »Frieda«, kjer ji je na razpolago majhna, priprosto meblirana soba. Od vsega prejšnjega številnega osobja so ji pustili samo eno spremljevalko in tolažnico. Vsa
oktobra DmS,P,™KU B°""“ b“l V kaznilnici Aufum v Newyorkn jc limfhi c ^cscca prodana na javni prislu nedavno, kakor smo že poro-ciraZDi. Sestra bivšega nemškega ce- xali dn volik-pe-a »nnra k^nencev ki
nomV-niaid0beSedn0 PdŠla popol‘ U ga zadušili s težkimi žrtvami. Na noma na psa.	|obeh straneh Je bii0 ve5 mrtvih jn
n	„	i	|	ranjenih. Kakor se sedaj poroča, so
T ,	.	st	ali	maščevanje.	bili premagani uporniki sedaj kazno-
»lako je življenje. Poglejte tamkaj vani s tem, da jim kljub silni vročini opernega pevca. Speljal sem mu svo- 30 ur niso dali nič jesti in piti. Sedaj ječasno njegovo zaročenko izpred je natrpanih krog 1700 kaznjencev v
t	prostoru, ki je primeren komaj za
[600 oseb. Spokoriti jih nameravajo na ta način z lakoto in žejo. Tudi lepa cvetka kulture 20. stoletja!
mednarodna autamobilska dirka
Avtomobilski klub kraljevine Srbova irvatov in Slovencev priredi v nedeljo, dne 1. septembra svojo tretjo mednarodno avtomobilsko tekmo na progi Samobor, Plešivica, Jaška, Rakov potok, Sv. Nedelja, Samobor. Proga je dolga 46 km 800 m. Na krožni tekmi lahko sodelujejo vsi inozemski dirkalni in športni avtomobili. Dirkalo se bo v dveh kategorijah/
V obeh znaša proga — trikratna dolžina — 140 km 400 m. V prvi bodo tekmovali dirkalni vozovi v štirih razredih. Prvi razred: grupa A nad 8000 ccm, g. B od 5000 do 8000 ccm. II. razred: g. C 3— 5000 ccm, g. D 2—3000 ccm. III. razred:
E 1500—2000 ccm, g. F 1100—1500 ccm. IV. razred: g. G 750—1100 ccm, g.
1 500—750 ccm, g. I. 350—500 ccm ter g.
do 350 ccm. V drugi kategoriji smejo tekmovati samo športni vozovi. Razredi in grupe so razdeljeni enako kakor v I. categoriji. Število oseb in teža sta v T. categoriji poljubni. V II. kategoriji znaša teža v I. razredu gr. A 1800 . kg, gr. B. 680 kg; v 2. razredu gr. C 1200 kg, do 4 osebe; g. D 860 kg; 3. razr.: g. E 780 kg, g. F 660 kg, vsi do 2 osebi. V 4. razredu sme voziti samo ena oseba, dočim znaša teža v g. G 420, v g. H 330 kg, v ostalih dveh grupah pa je poljubna. Podrobnejša navodila dobe tekmovalci pri sekciji avtokluba v Zagrebu, ki je prevzela aranžma ter pri tajništvu mariborske sekcije na Trgu Svobode št. 3.
Razen mednarodne dirke se bo vršila na isti progi tudi narodna dirka turistič-t nih avtomobilov. Razdelba kategorij,' razredov in grup je ista kot pri I, kategoriji mednarodne dirke. Dolžina proge dvakratna — znaša 93. km 600 m. V, narodni dirki smejo tekmovati samo člani Avtokluba SHS. Tekmovalci morajq predložiti športno licenco svoje sekcije,-Prijavnice se dobe pri centrali in sek-i cijah do 15. julija. Prijavnica znaša vj mednarodnih dirkah: za 1. razred Ditl 1000, za 2. Din 800, za 3. Din 600, za & Din 400; v narodni dirki: za 1. in 2. r. Din 300, za 3. in 4. Din 200. Vsi' tekmo* valci so zavarovani za slučaj nezgode, v Ocene in nagrade se razdele po času* Nagrade so častne in sicer v mednarodni dirki: 1. za najboljši dosežen čas; 2. za najboljši čas posameznih kategorij in razredov; 3. za najboljši čas člana Avto* kluba SHS ne oziraje se na razredno razdelitev; 4. častna kolajna Avtokluba za’ zmagovalca vsakega razreda. V narodni dirki sta dve nagradi: za najboljši čas skupine in za najboljši čas dr.mskih vozačev. Vsak sodelujoči tekmovalec dob? razen tega spominsko kolajno.
Posebno nagrado za mednarodne tekme razpisuje Anglo-jugoslovensko petro-ejsko d. d..v Zagrebu in sicer prehoden' srebrn pokal za* vozača, ki doseže najboljši čas dneva, ako uporablja izključno/ Shell-ovo olje. Pokal preide v trajno last trikratnega zaporednega ali petkratnega nezaporednega zmagovalca mednarodnih dirk Avtokluba SHS.
nosa in jo jaz poročil. In sedaj pou čuje mojo hčerko v petju.
»Iz maščevanja ali iz hvaležnosti?«
Dve prijateljici.
»Zdi se mi, da poznam gospoda, ki vedno semkaj gleda.«
»Ne verjamem. Ako bi te poznal, gotovo ne bi gledal semkaj!«
Pisatelj.
»Katerega pisatelja čitate nai »Oprostite, gospod, jaz sem pisatelj!«
sani
51auolok cesarja Teodozija
Angleška arheološka misija, ki izvršuje sedaj v Carigradu velike izko-pine, je zadela v bližini Bajazidove mošeje na staroturški han, pod katerim je odkrila več metrov globoko pod zemljo, znameniti in dolgo iskani slavolok rimskega cesarja Teodozija. Umetnina izvira iz 4- stoletja po Kristu in jo je 1. 750. z vsemi mestnimi deli zasul ogromen potres, ki je zadel Carigrad. Sedaj, torej po 1200 letih, je prišel slavolok zopet na dan. Angleškim arheologom se je dalje posrečilo odkriti tudi toliko opevane kopelji in gimnazijo v Zeuxippu. Gre za stavbe Konstantina Velikega. V, dvoranah so našli vse polno grških' in rimskih žar,,ki so jih cesar Konstantin in njegovi nasledniki zbrali kot okraske kopališč, tako da so predstavljale te stavbe v petem stoletju svetovno znamenit muzej. Tudi ta poslopja je najbrže porušil in zasul veliki potres 1. 750.
V znamenju časa.
»Magda je spoznala nekega- gospoda v vlaku in se zaročila v avtu.«
»V letalu pa se bo dala zopet ločiti od možal«
sfsr*
U^TTNir KTum
rmmmmmmmmm
Mihael Zevaeo
V M ar IS oru, dne 7."VIII.'
Beneška ljubimca
Zgadevinski raman Iz starih Benetk
13«
Jahal je korakoma ter proučeval položaj s tisto skrbjo, ki je bila eden izmed glavnih vzrokov, njegovih prejšnjih bojnih uspehov.
Vojaki, ki so stražili na obzidju, so z očmi za« eledovali manever Ivana de Medičis. Pozdravili so 'ga s par streli iz arkebuz; Veliki Vrag se je umaknil iz dosega krogel in mirno nadaljeval svojo pot
Naposled se je ustavil na zapadni strani trdnjave.
Tum je bil obzidje v očividno slabem stanju; par strelov z bombardo, pa je morala nastati vrzel.
Oblegani, iznenadeni po naglem prihodu Me-dičisove armade, niso imeli časa popraviti to stran in so se zadovoljili s tem, da so s hlodi zagradili luknje svojega obzidja, bolj zato, da bi poizkusili zakriti njegovo zanemarjenost, kakor v nadi, da ga okrepe.
Vrhu vsega je bil tudi jarek, ki se je spuščal povsod drugod navpično v globino, na tej strani le malo strm. Nedvomno so se bili prebivalci navadili, hoditi na tem kraju v jarek, tako da so pomalem nastale steze v strmini in se je rušila prst ter zasipala jarek.
Ko je Veliki Vrag zapazil vse to, se je stresel od veselja-
»Govemolo je naš!« je dejal.
Jedva pa je izgovoril te besede, že sta počila po vrsti dva strela.
Častnika, ki sta spremljala Ivana de Medičis, sta padla s konj, eden ubit na mestu, drugi pa težko ranien na rami.
Konj Velikega Vraga se je povzpel pokoncu.
Toda njegov jezdec ga je zadržal na mestu.
Ivan de Medičis je bil fizično hraber do skrajne meje; njegova držnost je slovela v pregovoru. Namesto da bi pustil prestrašenemu konju, ki je hotel bežati, njegovo voljo, je nategnil uzdo in se ozrl.
Iz robidovja pred obzidjem se je dvignila človeška postava; bil je očividno tisti, ki je pravkar ustrelil obadva oficirja.
Ivan de Medičis je s strmenjem zapazil, da je ta človek sam in da nikakor ne beži, nego še celo vabi njegovo pozornost nase.
Mož pa je zakričal:
»Ivan de Medičis! Imam še eno pištolo nabito, in bodalo imam. Ti imaš svoji dve pištoli in meč. Ponujam ti boj.«
»Roland Kandiano!« je zarohnel Veliki Vrag. »Sam moj peklenski patron mi te pošilja!«
Istočasno je izdrl svoji dve pištoli iz njenih tokov, vzel uzdo med zobe in se tako oborožen zakadil proti Rolandu.
Deset korakov pred njim je izstrelil obedve cevi obenem.
Počil je tretji strel.
Ivan de Medičis se je zvalil raz konja. Roland Je izpustil kadečo se pištolo, ki jo je držal v roki, ter pristopil k ranjencu.
Oči Velikega Vraga so bile zaprte.
Bil ie bled: njegovo lice je pokrivala tista posebna bledota, s katero bližnja smrt odeva obraze, obračajoče se proti večnemu uničenju-
Ležal je na hrbtu, roke razprostrte.
Roland ga je gledal nekaj trenotkov; njegove ustnice so se skrivile v temnem smehljaju.
»Ni še mrtev,« je menil sam pri sebi, »toda v par urah bo končano.«
Nato se je sklonil k njemu.
Zdajci je Ivan de Medičis odprl oči.
»Ali lahko kaj storim za vas?« je vprašal Roland.
»Hodi k satanu!«
»Ivan de Medičis, sami po svoji volji ste postali moj sovražnik ; jaz sem prišel k vam pošteno in z zaupanjem. Podal sem vam dokaz o svojem poštenju in zaupanju, vi pa ste me smatrali za svojega sovražnika. Dal sem vam na izbero: zločin ali pravičnost. Izbrali ste si zločin. lato sem vas obsodil. Ivan de Medičis, isto bo zadelo vse prijatelje mojih neprijateljev.«
»Kaj pa boš storil s svojimi neprijatelji samimi?«
Rolandovo lice je izpreletel strašen smehljaj.
»Oh,« je dejal, njim ne namerjam napraviti tako nagle smrti...«
Nastopil je trenotek turobnega molčanja.
Roland je povzel:
»Ivan de Medičis, podrl sem vas brez sovraštva. Podrl sem vas, da odpravim zapreko. In zato vam ponavljam vprašanje: ali morem storiti kaj za vas? Prisegam vam, da zvesto izvršim, karkoli zahtevate od mene •..«
Veliki Vrag je pogledal Rolanda s kalnimi očmi, v katerih so plavale že megle smrtnega boja.
Zarežal se je v divjem smehu, skrčil pesti, zavil oči; obležal je nepremično, ves trd in raven
Roland je globoko zavzdihnil. Ne da bi se ozrl, je odšel, spustil se v trdnjavski jarek in izginil.
Toda Veliki Vrag še ni bil mrtev.
Dvajsetorica governolskih vojakov je z višine obzidja gledala nagli prizor, ki smo ga pravkar popisali.
Zlezli so dol in se približali ranjencu; eden izmed njih je poznal Ivana de Medičis.
Nemudoma so improvizirali nosilke.
Četrt ure kasneje so vivati odmevali po Go-vemolu in zvonovi so zvonili veselo pesem odrešenja.
In nosilke, na katerih je ležal umirajoči Ivan de Medičis, so se pomikale po ulicah ob splošnem trušču neusmiljene radosti.
Tako je prišel Veliki Vrag v governolsko trdnjavo.
XVIII.
Aretinovo pismo.
Bilo je v Benetkah, v doževsk! palači, v tistem zasebnem doževskem salonu, ki ga je Ticijan malo poprej okrasil s čudolepimi freskami. Bembo in
Foskari se je v svojem visokem in prostornem molklim glasom.
Zimsko jutro Je gledalo skozi okno.
Veliki ogenj je gorel v visokem kaminu; od časa do časa je prišel sluga in vrgel novo naročje goriva nanj-
Za hip sta sobesednika premolknila.
Foskari se je v svojem visokem in prostornem naslanjaču zmrzljivo stiskal h kaminu. Nasprotno pa se je zdelo, da se Bembo kar duši od vročine.
To se je godilo nekaj dni po raznovrstnih dogodkih, ki smo jih očrtali v prejšnjih poglavjih.
»Dvanajst dni je že minilo,« je izpregovoril dož, nadaljajoč nedvomno že prej začeti razgovor, »a Petra Aretina še vedno ni nazaj.«
»Redno vsak dan se oglasim pri njem,« je od* govoril kardinal, »toda nobenih novic še ni, kte je in kdaj se vrne.«
j i	Medičis	se nahaja v tem trenotku ne-
daleč od Mantove; naš odposlanec bi se moral že vrniti.«	"v, •
»Res je; toda slišal sem praviti, da je sneg po ravnmi hudo zapadel; mogoče je, da so ceste preslabe za naglo pot.«
Sledilo je dolgo molčanje.
kaminih SC iC temn° °Zrl V °geni’ ki ie Prasketal v
»Bembo,« je izpregovoril nenadoma, »poglej tde žerjavico! Ali ni podobna trdnjavi z mogočni-
vi	in coi; 7 ;, t0rxnasipi; bast|ie. verižni mosto-
vi	m same take strašne reci; vse skupaj tvori ne-
zmagljivo trdnjavo Glej, in vs* se ruši zdaj!.
ustalo je le še podrto mesto, razvaline in razrušeno
zidovje - ; .. Ka» se je zgodilo? Kateri skrivnostni
napor je izpodkopal ponosno moč stolpov, ki so se
še pred par trenotki dvigali v zrak? . . . Pravcat
nič je zadoščal, da so se podrli...«
»Prepodite si te zle slike, svetlost,« je dejal Bembo. »Nobena nevarnost ne preti vaši oblasti.«
Doža je streslo:
»Ah, torej si tudi ti zagledal v tem ognju pred-stev? nena ga razPada najmočnejših gospod-
»Ne, svetlost, te predpodobe nisem videl, toda zaslutil sem vašo misel; in vznemirja me, da vas vidim tako mračnega, ko se vam vendar smehlja vsa mogoča sreča na zemlji.«
Dož je vstal; počasi je stopil k oknu in z migom povabit Bemba k sebi.
Privzdignil je težki brokatni zastor.
»Kaj vidiš?« ga je vprašal.
»Vidim,« je odgovoril Bembo, »ponosno in veličastno mesto s kupolami, smelimi stolpi, tisočerimi kanali in neštetimi gondolami. Vidim marljivo ljudstvo pod nebom, ki ga preletavajo jate golobov, in pravim si, svetlost, da je vse to vaše! Pravim si, da če ste danes poglavar te republike, ste lahko tudi njen neomejeni gospodar, kadarkoli se vam zahoče. Ti oboroženi vojščaki, ki korakajo zdajle v lepem redu po trgu, so straže, ki prihajajo zamenit svoje tovariše — prihajajo zaradi vas; zato, da vas počaste, zato, da zavarujejo vašo moč in vaše življenje.
Ti barkaroli, ki s spoštovanjem dvigajo oči do naših oken, si pravijo: Tam gori živi, misli in dela človek, ki je najmogočnejši v vsej naši republiki, morda celo v vsej Italiji. Tisto brodovje, ki tam doli v oddaljenem pristanišču pričakuje zasidrano vaših ukazov, te ladije, ki se pripravljajo, da raz-pno svoja jadra, poneso slavo vašega imena na vse štiri strani sveta . . To vidim, svetlost!«
»Ali veš, kaj vidim jaz?« je vprašal Foskari.
Zasukal je Bemba za četrt obrata in mu s prstom pokazal na mrki kamnati sarkosag, ki je spajal palačo z jetnlšnico.
»Most vzdihljajev!« je zamrmral Bembo in prebledel.
Dož se je z istim počasnim korakom vrnil na svoje mesto ob kaminu.
»Le redkokdaj grem k temu oknu,« je dejal nato, »kajti nikdar ne vidim tega, kar si videl ti- Neka neodoljiva sila mi venomer obrača oči proti prokletemu mostu, po katerem je stopalo že toliko dožev tulečih od groze ...«
»Svetlost...«
(Nadaljevanje sledi)
Brez posebnega obvestila.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naša izkrenoljubljena mati ozir. stara mati, tašča in teta, gospa
vdova nadučitelja
v sredo, dne 7. avgusta 1929 ob */, 1. uri po dolgi mučni bolezni in previdena s tolažili sv. vere, v 73. letu svoje aobe boguvdano preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v petek, dne 9. avgusta 1929 ob 15, uri iz mrtvašnice mestneg. pokopališča v Pobrežju.
Sv. maša zadušnica bo darovana dne 10. avgusta 1929 ob */t9. uri v Frančiškanski župni cerkvi.
Maribor, Graz, Konjice, dne 7. avgusta 1929.
Žaltjoia rodbina Malenšek, Ferra In Solar.
Mvod » Mariboru.	in«
MaS egtMl, MaMHJo * pocr*. tfoualna In ,o*l]alna nnm OMbi«t*a:*ukabMMl«SOp, iijmanjll anaaak Oin 6^»
Mali o
Zauttv,. dopl>o,najn in offe. •i trgoMkagn aS nNmmm «Mha	SO	a
MltlMMjM MMk oin to-—
(Sandale vseh velikosti, šivane kakor tudi damske, modeme sandale najboljše kupite ali natočite po meri v Mehanični delavnici Čev-Ijev ln sandalov, Vrtna ul. 8, Maribor.
|UČenec za trgovino
s potrebno šolsko izobrazbo se sprejme, vprašati J. Karničnik, Glavni t;g Štev. 11.	  1869
Sltaj In povej sosedu!
Pri »Brzopodplati«, Maribor, Tatten-bachovl ulici 14, se kemično Čisti in strojno barva čevlje in vse usnjate predmete. Barve na izbiro z raznimi kombinacijami.
ItlaiK stili
jdobite najceneje v trgovini
Drago Ku -
(Maribor, Vetrinjska ul. 26
Škatlje
v vsaki velikosti in kakovosti izdeluje najbolje, najhitreje in najceneje Foto-Kompanlja, Maribor, Gregorčičeva uL Št 12.	1086
Sobo- fn črkosllkanjh
Izvršuj.-* ptv ceni, hitro ta okusno Pra-njo Ambrožič. Grajska ui. 2.	2281
Hiša z mesarilo
na prodaj, Pobrežje pri Mariboru, Ce-sta na Brezje 78.	  1873
Najvišje cene plača za staro zlato, srebro in no kakor tudi za zobovje M. Hger-Ja Maribor, Gosposka ulica 15. J
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani niadstavnik izdajatelja in urednik:
Stanko D
Uster In medne
hlače za pomlad
kakor tudi volneni suknjiči v vseh barvah dospeli, ter jih dobite v veliki izbiri'v manufakturi 1888
I- Preac, Maribor, Glavni trg 13
Fran Brozovič v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik e t e 1 a v Mariboru.	^