80 let TVD Partizan  Spodnja Šiška
Temelji telesnokulturnega življenja
Proti koncu XIX. stoletja je bila Spodnja Šiška, čeprav samostojna občina, le večja slovenska vas v neposredni bližini Ljublja-ne, vendar so bili Šiškarji v domoljubnih društvih in kasnejših taborih izredno raz-gibani in je za narodno prebujanje na tem področju opravila veliko delo Narodna či-tahiica v Šiški, ki sta jo leta 1878 ustanovi-la Anton Knez in Franc Drenik. - Gdbor čitalnice je ocenil sistematično na-seljevanje Nemcev, zlasti uradnikov in že-lezmičarjev, češ da to predstavilja za Šiško izredno nevamost v narodnostnem pogledu ter sklenil ustanoviti v Šiški sokolsko društ-vo. Odločitev je bila toliko lažja, ker so bili vidrii tispebi prvega takega društva v Ljubljani, leta 1863 ustanovljenega Južnega Sokola — predniika današnjega TVD Partizan Narodni dom.
Pripravljalni odbpr, ki ga je vodil Franc Dreoik, je tako 12. julija 1902 pripravil obč-ni zbor »Sokola« Šiška in na njecn so se dogovorili, da bodo najprej ureddli telovadni-co, nakupili orodje, jeseni istega leta pa sklicali rednd občni zbor.
Za ureditev telovadnice, za kar je prosto-re odstopil Josip Vadnik v takratni Seidlovi hiši, in nakup telovadne opreme so finančna sredstva prispevali člani s prispevki in čla-narino ter z izkupičkom z veselic. Telovadno orodje so nakupili v Pragi.
Pogumen začetek in prvi delovni uspelii ter prvi javni nastop, ki ga je društvo pri-pravilo že 2. avgusta 1903 na Kozlerjevem vrtu, so dald članom nov polet. Tako so telovadbo demonstrirali tudi v sosednjih va-seh, kamor so hodili peš, se udeleževali vseh večjih nastopov sokolskih drustev šdrom po Sloveniji. Tako leta 1905 zleta na Jeseni-cah, sodelovali so v mimohodu ob odkritju Prešernovega spomenika (10. septembra 1905), 1. julrja 1906 razvijejo svoj društveni pra-por ter nast-opijo y paradi ter na popoldan-skerm nastopu na Kozlerjevem ¦vrtu. Poleg domaSih pripadnikov SokcJla nastopijo tudi pripadniki sakolskih društev iz Ljubljane, Kranja, Jesenič, Zagorja, Kamnika, Tržiča, Novega mesta, Domžal in Brežic.
Do prve svetovne vojne, ko je bilo društvo razpuščeno in premoženje zapdenjeno, je društvo" sodeloValo na vsesokolskih zletih v Pragi, Zagrebu, pa na zletih Ijubljanske so-kolske župe. šišenski SokoT pa se po zaslugi Frana Drenika ponaša, da je pnvi v slaven-skem sokolstvu pričel gojiti telovadbo dece.
Že decembra leta 1918 so ponovno začeli z delom, čeprav zaradi morije prve svetovne vojne, resno strokovno okrnjeni. Na pred-
log mladih so ustanovili prednjački zbor in se pripravljali za I. jugoslovanski vsesokolski zlet, ki je bil leta 1922 v Ljaibljani. Vsi sku-paj, člani, mladinci in deca so osvojilii kar 48 lovorovih vencev. Ustanovili so tudi od-bor za gradnjo doma. Temeljni kamen so položili spomladi leta 1931, pozimi je bil dom že pod streho, poleti 1932 pa je bila nadvse slovesna otvoritev.
Z novim lastniTn eJomom je šišensko so-kolsko društvo zadihalo še Jbolj, čeravno so jih bremenili dolgovii. Vadbo oddeJkov so motile tudi kino predstave v dvorani, s ka-terkni si je idruštvo nabiralo finančna sred-stva za odplačevanje dolgov.
Članj so bili izredno požrfivovalni. Opra-vi!i so nič koliko udamiških ur pri gradnji doma in telovadišča in ni moč pozabdti pri-spevka iniade generacije dece in naraščajni-kov. Mnogo je bilo še drugih sodelavcev, za-služnih, pa njihovih imen ni v arhivu, so pa vtkana v delo in gradnjo.
Kot y drugih društvih, tako je tudi "šišen-skem teilo čutiti upor mladih, ki niso da-volj upoštevali želje nekaterih voditeljev, zvečine takratnih polkikantov, ki so bilipre-tesno vezani na kraljevske organizacije, re-akoionarne v odnosu do delavskega razre-da.
Večina mladega članstva v šišenskem Sokolu pa je bila iz delavskih vrst, zato jih okj.ipaoija ni presenetila. Še toiMko bolj, ker so že prej razpravljali o boju proti peti koiloni; v kritičnih dnevih 1941. leta so imeli v izvršnem in prednjačkem zboru Ijudi, na katere smo danes laliko ponosni in ki so usmerjali delo članstva, Že 8. aprila 1941, takoj po zasedbi Slovenije so podpisali spo-manioo, ki poziva yse sokole in rodoljube v boj pnoti okupatorju.
Rešili so precejšen del inventarja. Pa tiidi prapor. V domu sq imeili še tri seje, na katerih so že irazpravljali o organiziranem ilegalnem odporu v okviru OF. Navodila za ile^alno delo jim je dal Zoran Polič.
V organiziranem odporu in boju proti o-kupatorju so domaila vsi čland opravljali odgovome vojaške in politične funkcije v OF, v brigadah, v VOS in kot olani SNOS.
Na spominski plošči je 34 imen članov nekdanjega Sokola Ljubljana Spodnja Šiška, ki so padilii kot borci NOV ali pa postali žrtve fašističnega nasilja. Iz vrst šišenskega Sokola so tudi štirje narodni heroji in šest nosilcev Spomenice 1941.
Po osvoboditvi so nekdamji člani, borci in aktivisti začeli ustvarjati nove temelje za teles-'' novzgojno življenje v Šiški. To ni bilo ilahko. Sam dom so poimenovali po narodnem hero-ju Ljubu Šercerju, njihovemu članu, borcu, padlem kornandantu. FD Železničar se je raz-ivilo v TVD Partizan in ob solidno orgaBizira-nem diuištvenera delovanju so kaj kmalu organizirali številna tekmovanja v gimnasti-ki, rokeanetu, košarki. Razvdla se je tudi sekcija za judo, posebno med imladino. Si-stematično delo v vrstali za mlade telovad-ce se je kaj kmalu poznalo. Poleg vrhunske-ga itelovadca Mdloša Vratuša so zrasli še mnogi drugi. Uspehi društva niso ostali ne-opaznd. Prenovili so in še prenavljajo in obnavljajo dom. Telovadnica ni več neogre-vana. Postali so prvaki med judoisti. Imajo aktivne strelce — obetajoče pionirje in pi-onirke. Člani so prejedi veliko zveznih, re-publiških in  občinskih priznanj.
Društvo, ki se je usmerjaio predvsem v rnin,ožično3t in dobilo vso pomoč krajanov, zavoljo prostorskih omejitev Be more spre-jemati večjega števila zainteresiranih obča-nov. Društvo pa deluje tudi na rekreativnem padročjiil. Prireja pohode, dzlete, taborjenja v hribih in na inorju, smučarske tečaje, skr-bd pa tudi za družabno življenje v obliki to-varniških srečanj, raznih pnireditev za naj-mlajše itd.
Nikakor ne smemo prezreti, da članice druŠtva tvorijo jedro drzavne reprezentance in pa da tudi čilani in mladinci dosegajo vidne uspehe na raznih športndh tekmovanjih širom po domovkii.
Da ima društvo pri tej telesnovzgojni in rekreativni dejavnosti todikšne uspehe, gre pohvala 'prsdvsem aktiTOim delavcem, ki zaslužijo največje priznanje za tako požrtvo-valno aifiatersko delo v TVD Partizan Spod-nja Šiška.